Št. 655 V Ljubljani, petek dne 22. decembra 1911. Leto II. : Posamezna številka 6 vinarjev : .JUTRO' izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10 dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 150; s pošto celoletno K 20 —, polletno K 10 —, četrtletno K 5'—, mesečno K 170. Za inozemstvo celoletno K 30-—, : Telefon številka 303. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna številka 6 vinarjev : Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 303. : Desavuirani Schwarz. Kako se je počutil včeraj naš dični deželni predsednik baron Schwarz? Dobre volje ni bil, o tem smo trdno prepričani, ker redkokedaj se zgodi, da kak minister tako visokega uradnika kot je deželni predsednik, tako desavuira, kot ie predvčerajšnjem desavuiral minister notra-»jih del Heinold našega Schwarza in še — v državnem zboru! Gosp. Schwarz je gotovo čital včerajšnje »Jutro« in je moral zapaziti med brzojavi naslednje poročilo: Koncem seje je notranji minister baron Heinold odgovarjal na interpelacijo poslanca dr. Ravniharja glede zavlačevanja konstituiranja novoizvoljenega ljubljanskega občinsk. sveta. Baron Heinold je izjavil, da je bil odlok kranjske deželne vlade, s katerim je bila klerikalni pritožbi na upravno sodišče priznana dvomesečna odložilna moč, nekorekten. Dalje je povdarjal, da je vlada to svojo napako sicer skušala popraviti na ta način, da je o naprednem rekurzu proti temu vladnemu odloku takoj obvestila notranje ministrstvo, vendar se kljub temu vidi nekorektno postopanje vlade. Da ministrstvo ni moglo ugoditi naprednemu rekurzu je vzrok dejstvo, da so se klerikalci pritožili na upravno sodišče radi nepostavnosti volitev. Koncem svojega govora je izjavil, da je interpelacija dr. Ravniharja sedaj brez pomena, ker je zadevo že ugodno rešilo upravno sodišče. Minister notranjih zadev pravi torej, da je Dostopal baron Schwarz v zadevi rekurza radi obč. volitev v Ljubljani nepravilno, mi pa pristavljamo oz. si to razlagamo tako, da je postopal Schwarz pristransko in neobjektivno, ker je delal tako, kot bi ne bil državni uradnik, ki se mora držati vedno in v vsakem slučaju samo zakona, temveč kot bi bil zaupnik S. L. S. To je bilo jasno za vsakega že zdavnaj. Schwarz je storil v vsakem vprašanju in v vsakem slučaju tako, kot so to hoteli klerikalci in 2aCel ie tako postopati očitno takrat, ko je bil občinski svet ljubljanski razpuščen, skrivaj je pa že veliko prej delal v sporazumu s klerikalci m skupno z njimi je tudi povzročil nepotrditev £• Hribarja za župana in potem razpust občin-' skega sveta ljubljanskega. Vse ono, kar se je pozneje o-odilo, potrjuje to, ker po razpustu ljubljanskega občinskega sveta je deželna vlada kranjska očitno navadna ekspozitura S. L. S., katere načelnik izdaja naredbe, baron Schwarz jih pa izvršuje in sicer tako vestno, da ga mora radi tega njegov šef, t. j. minister notranjih del, ▼ državnem zboru javno grajati, ker ako se nekomu očita nepravilno postopanje, je to gotovo traja. Kaj stori sedaj baron Schwarz? Ali ostane Se nadalje na položaju predsednika v deželi, kjer bodo celo otroci vedeli, da postopa pristransko in neobjektivno? In ako ostane — ker nas je tudi to mogoče — ali bo še nadalje pokopal tako nepravilno, kot je postopal pri ljub-kanski občinski krizi? Vsa ta vprašanja postajajo sedaj aktualna, •Jih se ne sme smatrati za neumestna zbadanja, a njimi se mora pečati naša, posebno napredna, javnost, z njimi se mora pečati tudi — baron Schwarz! Schwarz je prizadejal Ljubljani dosti gorja. On je kriv, da je bil občinski svet razpuščen, ker je oh osrednjo vlado napačno informiral, potem je odlašal z razpisom volitev več kot predolgo in končno, ko so njegovi zavezniki tudi pri volitvah propadli, je sicer zavrnil klerikalno pritožbo, ker drugače pač storiti ni motel, ako ni hotel sebe samega po zobeh udariti, Priznal je klerikalnemu rekurzu, ko ta niti LISTEK. Nostradamus. Te čase je Henrik, kraljev drugi sin, posedal Marijo v dolgih presledkih. Ostal je par mi-*»t, ne da bi izpregovoril. Z nekako srdito pozornostjo je opazoval Marijo in zasledoval, kako se razvname materinska ljubezen od dne do dne. Peklenska misel se je porajala v kraljevičem Z vso svojo pokvarjeno dušo je sovražil tega otroka, živ dokaz ljubezni, ki jo je čutila Marija do drugega. Razen redkih trenotkov, ki lih je posvečal jetnici, je imel princ Henrik dolge pogovore z grofom d’ Albon de Saint-An-in z Roncherollesom, ki sta bila postala •iegova tesna zaupnika. Omeniti moramo, da šla Saint- Andrč in Roncherolles nekega dne v Saint-Oermain 1’ Auxerrois, hoteča se postiti poročne knjige, kamor je bil Renold zapisal svoje ime — svoje pravo ime. Našla nista *j£esar: duhovnik in knjiga sta bila izginila. '1Bd o Renoldu niso vedeli, kaj je ž njim. Izprva 80 čakali njegove vrnitve, hoteči ga ugonobiti JParizu. Nato je poizvedoval Roncherolles mu sledil tja v Montpellier, a ni našel niti *uha niti sluha o njem, ki bi ga bil iskal makar *a koncu sveta. Sklepali so torej, da je padel potoma kot žrtev roparjev, ki jih je tiste čase *Qr mrgolelo po vsem kraljestvu. w. Franc ni prišel nikoli pogledat v temnico. u&uphin Francoski je po opisanem prizoru poginoma izpremenil svoje navade. Z nenasitno Jnemo se je začel ukvarjati z državnimi posli Ier Postal občeznana glava tiste vojne stranke, ie priganjala kralja k vojni s Karlom V., za- vložen še ni bil, odložilno moč in tako podaljšal izjemno stanje v Ljubljani za več mesecev — samo, da je ugodil klerikalcem. Vse to je bilo hudobno šikaniranje napredne Ljubljane, ki ga ne bi smel zgrešiti mož na takem položaju, kot se nahaja na njem baron Schwarz, mož ki bi moral biti strogo objektiven uradnik, ne pa zagrizen strankar. Dobro je, da je ljubljanski poslanec spravil to zadevo v državni zbor in s tem provociral desavuiranje deželnega predsednika Schwarza po njegovem šefu. Pri tem pa stvar ne sme o-stati. Resnično narodna naša javnost mora imeti vedno pred očmi dejstvo, da sedita na dveh najvažnejših položajih v kranjski deželi dva naša zagrizena nasprotnika: civilno upravo ima v rokah neobjektivni strankar baron Schwarz, Nemec, sodno upravo pa zagrizen nemški nacijonalec Elsner, znan po svojih jezikovnih fermanih in po svinčniku v frankfurtar-skilr barvah. Eno in drugo je izzivanje 69% prebivalstva v deželi in to izzivanje mora prenehati, ker je prevelika krivica, da imajo v deželi s 96% slovenski, upravo in pravosodje v rokah Nemci. Ta krivica se mora odpraviti, od nas samih je pa odvisno, kdaj se to zgodi! Gledališki režiser. Ves gledališki aparat je pri nas še tako v temni luči, da večina občinstva nima o njem prav nobenega rojma. Vse ostane res le za kulisami. Ouot capita, tot sensus — in —quot Verba, tet pondera! Zato se hočem dotakniti g. Vinko Vošnjakovega članka v 648. »Jutrovi« številki, v katerem razpravlja »aktualno« in »vitalno« vprašanje: ali sme biti režišer obenem nosilec glavne vloge. G. Vošnjak si odgovarja s potenciranim »ne«. To načelo tudi uvažujejo vsa večja in dobro, ali vsaj boljše situirana gledališča - - zvedeli pa nismo nič pozitivnega, kdo naj bo režiser pri gledaliških predstavah. Kakšno nalogo ima režiser? Režiser bi moral natanko poznati tendenco igre, po možnosti pa tudi njeno ozadje in temelj, na katerem jo je bil avtor zgradil. To pride vpoštev osobito pri zgodovinskih dramah, ki zahtevajo kolikor toliko točne scenerije, garderobe in naravnega maskiranja. Zelo velik ne-dostatek bi bil, ce bi v drami iz rimske dobe nastopil vojak — recimo — v avstrijski uniformi. — Režiser se mora udeleževati vseh vaj; vešč mora biti, da pokaže vsako gesto, markira vsakega individuuma od vaškega potepuha do dvorskega norca, od preprostega kmetiča uo kraljevega prestola; režiser mora tudi vedeti, kam bo postavil tega in onega igralca in (pri kočljivih in nesigurnih močeh), kdaj mu bo > namignil«, da naj gre na oder, pri čemur moram omeniti, da režiser ne spada v parter, kakor trdi g. Vošnjak, ampak sodi ravno tako za kulise kakor drugo osobje. Da pa zamore režiser vse te navedene petitese, ki so pa z umetniškega stališča zelo važne, dobro rešiti, za to potrebuje gotove vzgoje. In zdaj pride vprašanje, kako se more režiser vzgojiti. Postavimo pred igralsko osobje — recimo — profesorja fi-lotehnikc, ki pa ni še nikdar nastopil na odru. Ta bo znal mnogo povedati, kako se mora kre-tati pri tem in onem dialogu, toda vse besede bodo ostale te brezuspešne fraze — igralec si ne more predstavljati, kako n. pr. Blaž Mozol obuva čevelj, zdeha in pripoveduje Bojcu o Torklji. Zdaj pa peljimo pred igralce pesnika samega. V duhu bc natanko videl, kako se morajo kretati njegovi junaki, kako se mora na- kletim sovražnikom francoskega kraljestva. Trenotek je bil tem pripravnejši, čim se je cesar po poročilih vseh ogleduhov pripravljal, da napade Provanso. Pohod, ki sta ga sklenila pred meseci kralj in njegov konetabel, se je bližal svojemu uresničenju. Kralj sam je hotel prevzeti poveljstvo armade ter pokončati enkrat za vselej moč svojega silnega nasprotnika in rivala. Zdelo se je potemtakem, da je Franc čisto pozabil svojo ljubezen do jetnice v Templu. Ali se je zares odrekel Mariji? Ali se je nemara naselilo v njegovem srcu kesanje in sočutje? Nekega dne je Marija v svoji temnici dražila malčka in mu božala bradico s poljubi. Videla ga je prav razločno, saj je bila že zdavnaj vajena teme. Govorila je z njim dolge, brez-vezne pogovore, v kakršnih postajajo matere otročja bitja, dočim jih poslušajo mali z resnobnim obrazkom. Marjeta je čepela poleg nje ter gledala in poslušala. Navadila se je bila drugovati jetnici vsak dan par ur in se ni več bala čarodejke niti večnega pogubljenja Ali je Marija še mislila na Renolda, svojega soproga? Ne; Renold je bil njena misel sama.. Aii mislimo na zrak, ki ga sopemo, na luč, ki nam sveti? Marija bi bila prav gotovo umrla, če bi bil Renold nehal živeti vsepriča-joč v slehernemu utripu njene duše. Toda njegova telesna odsotnost jo je težila čimdalje manj; kajti otrok, ki mu je bila dala istotako ime Renold, je postal središče vseh njenih živih sil. Včasih je mislila, da znori od radosti, kadar ga je čutila ob svojih prsih, dotikala se ga in mu obsipala ličece s poljubi. »Praska me«, je rekla smeje se, »močan bo.« ’ »Gotovo«, je dejala Marjeta, »in lep, lep! glasiti ta beseda, kakšen mora biti oni pogled, — a če bo hotel to pokazati, bo stavil to nespretno in se bo osmešil. Za to daje dovolj jamstva lc igralec, ki je nastopal dolgo vrsto let pri različnih predstavah na odru in dosegel vrhunec igralske umetnosti, da bo rešil nalogo režiserja ugodn-i. Gosp. Vošnjak hoče sicer dokazati, da režiserju ni treba, da bi bil igralec, ali vsaj da režiser obenem ne sme biti tudi igralec, — toda kontra-dokaz temu pa je: kako naj učitelj uči svoje učence, če ni bil sam učenec, — ali: Kako naj jih poučuje, če ga takorekoč ni zraven. Režiser je oni element, ki goni cel igralski aparat in zato mora biti v neposredni bližini. Ker pa naše gledališče ne stoji na posebno dobrih financijclnih nogah, se mora pa zadovoljiti z režiserjem v osebi tega ali onega igralca; kajti tak dovršen gledališki umetnik, ka-koršen bi moral biti za režiserja, bi zahteval večjo gažo kakor najboljši igralec; tega pa razmere na Slovenskem še ne dopuščajo. Da bi ravnatelj vzel režijo v roke, se ne more zahtevati. On ima dovolj posla z arhivom, s posameznimi igrami, ki jih mora korigirati, pomno-ževati, — naročati in skrbeti za kulise ter sploh uporabljati celo gledališče in voditi blagajno. Kakor se obrnemo, vselej pridemo do zaključka, da moramo ostati še skromni in ponižni, kot smo pač navajeni že od nekdaj. Kar se pa tiče tistega »privatnega« aplavza, ima vsak igralec pravico do njega. Sicer pa aplavz ni odvisen od igralca, ampak od občinstva. Saj igralec rok gledalcev nima na niti, in kadar bi se mu zahotelo, pa bi ukazal: Zdaj mi aplavdirajtei Anlavz je odvisen od njegovega efekta in ga povzroči njegovo dejanje in ne njegova oseba. Ce bi bilo temu tako, bi začeli posamezniki igralcu kar na ulici ploskati. Občinstvo že zna Dresoditi, kateri in čegavi nastopi ga iztrgajo za trenutek iz krempljev vsakdanjih skrbi, in pokaže svojo hvaležnost. Če igralec to hvaležnost sprejme, s tem še ni grešil zoper svoje kolege: ti imajo tudi pravico do takega »privatnega« aplavza in ne bodo mogli ničesar drug drugemu očitati. Kakor sem omenil že v začetku, večina občinstva ne v ., kai se "odi za kulisami. Zato bi bilo nujno potrebno, da bi dobili kako gledališko glasilo, ki ra bi ne smelo kritizirati le slabih strani, ampak vsestransko tudi razlagati gledališki us*roj. kar bi posebno dobro došlo diletantskim odrom. Saj smo baje kulturen narod in moramo rasti tudi na dramatičnem polju, ki je velevažno, da se povzdignemo na nivo drugih evropskih prosvetljenih narodov. Do danes smo našli prav malo faktorjev, ki bi se zavzemali za Talijin hram in njeno umetnost, skrajni čas pa bi bil, da zastavijo sveže, neizčrpane moči vse svoje sile, da se povzpne do svoje višine naš najvažnejši kulturni zavod, potem pa pokažejo krasoto in pomen gledališke umetnosti tudi preprostejšemu ljudstvu. Ant. Cvet. Iz slovenskih krajev. Iz Jesenic. Zadnja Pyrrhova zmaga pri občinskih volitvah je našim klerikalcem zmešala še tisto trohico pameti, ki so jo imeli. Klerikalci so zmagali le po srečnem naključju. Občinske volitve je vodil Čebulj, po božji zmoti in človeški neprevidnosti gerent jeseniški, razdor in brezdelje v naprednih vrstah in sleparstva, na-silstva in Goljufije klerikalnih prvakov. Župnik Skubic, najmlajši jeseniški občan, je dirigiral v občinski odbor same idijote. Oni, ki niso, so podpisali napreden rekurz proti volitvam, pač najboljši poper za fajmoštra in »Slovenca«, ki Ali ga vidite razločno?« »Kakšno vprašanje! Videla bi ga, če bi zaprla oči.« Tako sta se razgovarjali tiho v mraku, o-trok pa je ležal med njima na sveži slami. Zdajci se je zaslišal oddaljen žvižg. Marjeta je planila na noge. »Ilj mi daje znamenje!« je dejala. »Nekdo prihaja!« II. Prinčeva ideja. Marjeta je zbežala, zaprla vrata in jih za-pehnila. Marija je vzela otroka v naročje, stisnila se v kot in odprla oči proti vhodu. Iznova so zaškripali zapahi. Rumenkasta luč je zasijala v brlogu; princ Henrik je stopil vanj. Marija je stisnila otroka na prsi. Princ se ji je pri-bižal ter izpregovoril: »Svobodni ste.« Marija je vzdrhtela. Svobodna! Njen sinko bo gledal beli dan in sopel sveži zrak! »Svobodna sem?« je zajecljala. Henrik jo je pogledal pozorno in ponovil. »Svobodni ste. Dosegel sem vaše pomilo-ščenje. Pojdite po teh stopnjicah gor, pa do-spete na ulico...« Marija je zaječala: »Kaj sem mislila, monseigneur, da sem vas preklinjala, ki zdaj odpirate mojemu otroku pot do toči in zraka!... Življenje bi dala za vas, monseigneur.« Solze so ji tekle po bledih licih. Z nespretno naglico je zavila otroka v njegove cunje; nato se je napotila s plahimi koraki proti vratom. A Henrik ji je mignil, da naj počaka, ter dejal: »Nisem še povedal vsega: vaš soprog vas ČHKd z^orsji^ Marija je strašno zakričala in padla na kolena. Zahropeta je: v enoiner vpijeta, da so naprednjaki spravili v občinski odbor samo enega. Druge so kar po-tajili in podušili! Sedaj pa izvoljeni odborniki sami podpisujejo rekurz! Klerikalne vrste se majejo, zidovi pokajo, hiše rušijo, če jih prav maže sam njih apostol Peter Rozman-Smolar. Včasih je smolil, sedaj pa kotle prodaja, zato naj bo odslej Peter Kotlar. Peter, Peter, Ti imaš hlače na veter, svoje prepričanje pa na burjo. Ko je ta najnovejši klerikalni prerok še kislico mesto vina prodajal, je bil hud socijalist, da je postal mojster, je bil najbolj navdušeni tovarniški pristaš, sedaj je priracal v klerikalno Sodomo, samo da zastonj popiva v klerikalnem konsumu. Na Jesenicah je klerikalec, v Rovtah liberalec, na Senožetih socijalist, v kantini nemčur, doma pa podžupan Gliste-vasi. Sicer ima ta mož precej debelo glavo, včasih pa vseeno pušča. Kadar brez »rekelca« sedi pri petem litru pri Mencingerju, takrat se navduši in vpije: »Mi smo tepci cele kranjske dežele. Vse je naše! Celo Trappen mi je roko stisnil in čestital k izvolitvi, da imam čast fajmoštru kimati. Humra in Pongratza naj hudič vzame!« Dovolj o tem smradljivem srakoperju! Samo še malo, g. urednik! Ali se strinja to s častjo katoliškega občinskega odbornika, da v nedeljo med mašo v kainenolomu kamne tolče, kakor to delajo gospod obč. odbornik Milan Pegovec? Včasih, ko je bil še liberalec, je bolj spoštoval zapovedane gospodove dni! Fajmošter, kje si?? — Se nekaj "rozovitega Vam imam poročati! Ne-katerniki so se drznili rekurirati proti obč. volitvam, ne da bi šli vprašati in prositi dovoljenja Čebulja. Ta prismojeni možicelj Čebulji okoli, da bodo vsi tisti, ki so podpisali rekurz, šli na mesec »not«, ker so se drznili očitati njemu, da postopa strankarsko-krivično. Ubožci, kako se nam smilite, jejte sedaj samo suh kruh in pripravljajte se na ričet. Naj Čebulj lepo molči in hvaležen naj bo naprednjakom, da ga ne ovadijo, kako je on podpisaval glasovnice in pobiral pooblastila. Če ne bo kmalu utihnil, ga bodemo mi naučili, kako se gre »not«, no, pa saj on je že vajen! Čebulj, pazi, da ne boš še Če-sei j! Iz, Pesnice. Pri županski volitvi je bil z veliko večino glasov izvoljen vrl narodnjak Leopold Supanič, za svetovalce pa Franc Sekol, Janez Tuš in Alojzij Herič. Cerkovce pri Mariboru. Pred kratkim smo imeli nri nas občinske volitve. Dosedaj smo imeli v odboru večinoma posilinemške odbornike, pri sedanjih volitvah pa smo pošteno pomedli ž njimi. V odboru je 7 zavednih Slovencev in 5 zmernih nasprotnikov. Samo županska volitev se je vršila precej na čuden način. Razpisali so jo, še predno je preteklo po volitvi 8 dni in sicer na tak dan, ko se niso mogli vsi slovenski odborniki seje udeležiti. Mogoče bo pritožba kaj pomagala. Sicer pa nas ostane 7 slovenskih korenjakov in se nasprotnikov ne bojimo. Slava zavednim slovenskim volilcem. Iz Maribora. Kočar Anton Maschir iz Tran-gaua pri Sv. Lenartu je prišel pred kratkim v Maribor in našel na glavnem trgu že večkrat radi mazaštva predkaznovano Marijo Kodrič. ,Ker je Kodrič videla, da Maschir slabo zgleda, ga je nagovorila in opozorila, naj pride na njeno stanovanje, da ga ozdravi. Trdila je, da je že več let služila pri nekem zdravniku in da razume več kakor trije zdravniki. Maschir je dobil steklenico z neko rdečo tekočino in plačal zanjo 4 K. Pozneje je prišel zopet k njej in sicer v spremstvu kočarja Antona Lučka, ki bi tudi rad ozdravel, nakar sta oba dobila proti dobremu plačilu steklenico medicine. Ko je Maschir zdravilo zavžil, mu je postalo naenkrat tako slabo, da je moral takoj leči v posteljo. Poslal »Renold!« »Da, Renold!« je ponovil Henrik, požirale jo z očmi. Marija je napela obupno vse svoje moči, da bi vstala in stekla v ljubljenčevo naročje; ta hip pa se je zvrnila vznak, nezavestna od radosti. Imela je komaj še časa, da je zamrmrala: »Blagoslavljam vas, monseigneur!« Marijina omedlevica ni trajala dolgo. Kmalu se ji je vrnila zavest, in prvo, kar je hotela storiti, je bilo, da stisne otroka k sebi. Toda — o groza! Naročje je bilo prazno! Otroka ni bik) nikjer! Nesrečna mati je planila pokoncu ia zgrabila Henrika za roko. ; »Kje je moj otrok!« je kriknila nad njim. Henrik je ponovil mrzlo: »Rekel sem vam, da ste svobodni.« »Svobodna? ... Ah!... Dobro, pa mi vrnite otroka, da odidem z njim!« »Brabant!« je zaklical Henrik. »Evo me, visokost!« je dejal trd, odurea glas. V zapor je stopil mož železne postave, brkov in grabežljivih oči, razodevajočih telovaja, ki je pripravljen storiti vse, samo da dobi plačilo. ... »Brabant?« je dejala Marija z čfrvečočim glasom. »Kaj me briga Brabant! Otroka hočem, otroka! Monseigneur, rekli ste, da sem svobodna. Ali je mogoče, da sin kralja francoskega laže? Dajte mi otroka in pustite me odtod...« »Svobodni ste«, je dejal Henrik s tako mračnim povdarkom, da je Marija kar odrevenela. »Brabant, kje je otrok?« »Na varnem, visokost!« Marija je planila divje proti razbojniku; toda Henrik jo je prijel in vrgel nazaj v kot. Zgrudila se je na tla in sklenila roke: je svojega očeta h Kodričevi s poročilom, da je imelo njeno zdravilo slabe posledice. Ma-začka mu je nato napravila drugo zdravilo, ki je stalo 6 K. Toda to zdravilo je imelo še hujše posledice. Maschir je moral poklicati zdravnika, Kodričevo pa je ovadil sodišču. DNEVNE VESTI. Nepotrebno razburjanje. Kadar vloži ljubljanski državnozborski poslanec dr. Ravnihar v parlamentu kako interpelacijo, ki se tiče brezpravnosti slovenskega naroda, tedaj je klerikalno glasilo vedno zelo razburjeno in skuša dr. Ravniharja kolikor mogoče ošmešiti. Klerikalcem sedaj zopet ni prav, da je Ravnihar interpeliral pravosodnega ministra dr. Ho-chenburgerja radi brezpravnosti slovenskega jezika pri kasacijskem sodišču. Razumemo, zakaj »Slovenca« dr. Ravniharjeve interpelacije tako silno razburjajo. Ravno te interpelacije so odprle slovanskim poslancem v parlamentu oči in dr. Šušteršičeva politika je bila razkrinkana kot protinarodna, protislovenska. Dobro 'se še spominjamo, kako začudenje je vzbudilo v slovanskih parlamentarnih krogih dejstvo, da dr. Šušteršič in njegovi tovariši niso genili niti mezinca radi Elsnerjevih protislovenskih odlokov na ljubljanskem deželnem sodišču. Zanimivo je dejstvo, da so Ravniharjeve interpelacije zelo neljube, posebno justičnemu ministru, ki vedno nanje odgovarja in skuša braniti svojo protislovansko politiko. Ravnihar-jeve interpelacije vzbujajo v slovanskih krogih splošno pozornost. Seveda dr. Šušteršiča je veliko bolj vznemirjal francosko-nemški-maroški konflikt, sedaj se pa navdušuje za »turške« zmage v Tripolitaniji. Domače razmere ga ne zanimajo veliko. »Laibacher Zeltung« ni »Slovenec«. »Gra-zer Tagblatt,« kamor odkladajo ljubljanski kazinoti svoje izbruhe proti Slovencem, se je včeraj spravil enkrat tudi nad »Laibacher Zei-tirng«. Kazinotskemu dopisniku ni prav, da je poročevalec kranjskega uradnega lista konsta-tiral, da je bila izvolitev dr. Tavčarja ljubljanskim županom pozdravljena z viharnimi »Živio!« klici in da so imeli napredni občinski svetniki klubovo sejo. Radi tega očita poročevalcu uradnega lista pristranost in poživlja opo-zicionalno občinsko manjšino, naj v prvi vrsti poskrbi za to, da poročila uradnega lista ne bodo pristransko pobarvana. Po tem neutemeljenem in podlem napadu je takoj z veseljem hlastnil tudi »Slovenec« in notico iz »Tag-blatta« ponatisnil. Po našem mnenju bolj pristranskih in bolj suženjskih poročil menda nima noben uradni list v Avstriji, kakor ravno »Laibacher Zeitung«. Čudimo se posebno »Slovencu«, ki vtakne v vsako reč svoj nos, zakaj ne vidi, da pozna kranjski uradni list še vedno nemška ljubljanska ulična imena, kljub temu, da sploh ne eksistirajo. Če moramo govoriti o pristranosti »Laib. Zeiteng« je v prvi vrsti to. Drugič in to je najvažnejše, je pa dejstvo, da Slovenci še sedaj nimamo uradnega lista v slovenskem jeziku, kljub temu, da je več kot ®/io prebivalstva Slovencev. Klerikalci, ki vedno tako povdarjajo svojo moč v deželi, naj nam preskrbe slovenski uradni list, kakor smo ga imeli za časa deželnega predsednika barona Winklerja. V Elsnerjevl eri. Prijatelj našega lista nam piše: Pred kratkim sem šel skozi Sodno ulico mimo ju-tične palače. Pred seboj zagledam službujočega sodiega jetniškega paznika z bridko sablico za pasom in z žemljo in vrčkom piva v rokah. Kot starega znanca sem ga pozdravil, toda njemu se je tako silno mudilo, da mi ni utegnil niti odgovoriti. Začudil sem se, ko sem videl? za kaj se uporabljajo jetniški pazniki, toda pozneje sem zvedel, da to ni slučaj, ampak da morajo jetniški pazniki skoro vsak večer prinašati gotovim osebam pivo in žemlje. G. predsednika deželnega sodišča radi tega vprašamo, če mu je znano, zakaj se jetniški pazniki vporabljajo Ali je to morda v predpisih in v modi, da paznik z pridko sabljico prepasan in z vrčkom p va in žemljo v roki opravlja službo natakarja oziroma natakarice? Trije grobovi. Ko je bil še ravnatelj Hribar ljubljanski župan, je bil seveda on vzrok vseh mogočih stvari. Razumljivo je tudi, da je za njim prevzel sedaj vso odgovornost novi župan dr. Tavčar. Po »Slovenčevi* trditvi je namreč dr. Tavčar kriv, da je umrlo uradniško kon-sumno društvo, da so likvidirali združeni čevljarji in da je na dan njegove izvolitve županom umrl magi'tratni prezidijalni sluga gosp. Kavčič. Večje zlobnosti in bolj podlega podtikanja si res ne moremo misliti. Naši katoliški moralisti izrabljajo žalostno smrt bi šega magistratnega prezidijalnega sluge v svoje umazane politične namene in v zasmehovanje popolnoma nedolžnih ljudi. Taki surovi izbruhi se obsojajo že sami po sebi, kajti strinjati se ne more ž njimi noben pošten človek. Denar jim diši, ne pa tudi vestno opravljanje službe! Pretečeno sredo popoldan ob polu štirih je bil napovedan in določen pogreb g. Kavčiča Točno ob polu 4. so bili zbrani pri mrtvašnici Sv. Krištofa pogrebci in čakali Kdo pa ni prišel točno? To so pa bili seveda trije šenklavški kaplani’. Seveda, za druge stvari ki jih nič ne brigajo, imajo časa dovelj, za plačan pogreb naj pa občinstvo še čaka nanje in to celo ob — dežju! Voz je prišel točno ponje, ali — netočni so bili plačani kaplani! Za ta nered v šenklavškem farovžu naj se pobriga škof Lepa zmaga na Koroškem V Lipi nad Vrbo so pri občinskih volitvah zmagali Slovenci. Celovški »Mir* poroča: .Pretekli pondeljek, dne 11. t m. so se vršile pri nas občinske volitve, pri katerih je bila dosedaj gospodujoča nemšku- tarska stranka poražena Izgubila je III in I. razred, le II. razred so si še ohranili. S tem je padla ena najtrdnejših nemškutarskih občin, v v kateri je pri zadnjem ljudskem štet u nemško-nacionalni učitelj naštel nad 500 Neme v in le okrog 300 Slovoncev. Značilno za ljudsko štet|e. Vseh volilcev je 188, volilo je 167 voli cev. Razmerje glasov je sledeče: I. razred: volilcev 12, volilo 9, naših 5 glasov; II razred: volilcev 29, volilo 24, našh 10 glasov; III razred: voblcev 157, volilo 126, naših 74 glasov Slava zavednim volilceml* — Tudi mi se veselimo zmage koroških bratov in jim iskreno čestitamo k lepemu uspehu. Vaše veselje, naše veselje. Sankališče z Golovca v Hradeckega vas bo, kakor čujemo, priredil to zimo g. Anžič s svojega razgleda. Ker je ta šport v Ljubi.ani zdaj že dobro razvit in priljubljen, se bo tej ideji, ko pade enkrat sneg, gotovo marsikdo odzval. Štrakujočl dijaki. Dne 16 t. m. so pričeli šestošolci mariborske gimnazije štrajkati. Ko je prišel prišel profesor Haid po pavzi ob 11. uri v razred, da bi poučeval latinščino, ni našel razven enega, nobenega dijaka v razredu. Vsi so takoj po končani prejšnji uri zapustili gimnazijo. Vzrok, da so nastopili dijaki skrajno pot štrajka nap am profesorju Haidu, je, kakor se govori, izredna strogost imenovanega profesorja Pti zadnji konferenci, ki se je vršila v petek, je bilo nena vadno veliko učencfev iz latinščine grajanih. Vsled tega so bili dijaki razburjeni in so pričeli v soboto štrajkati. Volitev v graško trgovsko in obrtno zbornico. Pri volitvi v graško trgovsko in obrtno zbornico so bili izvoljeni sami nemški kandidati. Iz Spodnještajerske: Josip Ornig, župan v Ptuju, Jakob Jollenstein, čevljarski mojster v Mariboru in A. Heinrich, rudniški ravnatelj v Trbovljah Iz neprevidnosti brata smrtno ranil. Nedavno sta brata Josip in Mihael Pšeničnik iz Župelevca pri Brežicah podirala v gozdu drevje. Med delom je Josip tako neprevidno ravntl s sekiro, da je Mihaela z vso močjo udaril in zadel na glavo. Mihael je zadobil na lobanji težko poškodbo. Ko je brat zapazil, kaj je storil, je takoj poklical stariše na pom< č, ki so smrtno-ranjenega Mihaela takoj odpeljali v Brežice v bolnišnico. Nagla smrt. Pavel Rihter, p. d. Osenjak, 37 let star* oženjen posestnik iz Sv. Lovrenca nad Mariborom, je šel v soboto v pol štirih popoldne na skedenj po seno za vole. Pri tej priliki je stopil tako nesrečno, da je padel 2 in pol metra globoko, si zlomil vrat in bil na mestu mrtev. Ljubitelj žepnih ur. Dne 18. t. m. okoli poldne se je priplazil 45 letni delavec Peter Torkar v gostilniško sobo Ivane Severjeve na Šmarni gori in je ukradel tam stanujočemu Francu Greeoršu tri srebrne žepne ure z veri- Ruski spisal M. Arclbašev. — Prevel Anton Melik. (Konec.) »Ako je to zame tako mučno, kdo me more tedaj siliti?... se jej posvetilo v mislih začudeno in brez ovinkov, tako živo, da je od hipa do hipa hotela zmigniti z rameni, se Okrehiti in tiho, z nasmeškom oditi. A Dora se je z obupnim naporom obdržala na mestu, se krepko borila z drhtečim, bolnim čuvstvom strahu, in v tfjefni nenaravno poostreni zavesti se je pojavila kakor blisk misel: 1 »Ka! sem mar res tako bojazljiva? ...« In ta misel o njeni malenkostni, sramotni bojazljivosti je priklicala v njej bledi, daljni obraz Neznamova in Je postala tako neznosno grozepolna, da jej je za trenutek postalo celo lažje: malodušnost se je izgubljala, nogi sta postajali trdnejši, in v očleh je popustila bolestno-žgoča napetost. Visok človek z drobnim obrazom in črnimi, kodrastimi lasmi, v jopici’ in visokih škornjih, je prišel mimo nje z lahnimi, jednakomernimi koraki. Dora ga je pogledala površno. Kakor sto in sto IJudij, ki so prišli mimo, ji je tudi ta že skoro izginil iz oči, a naenkrat jo je zbodlo nekaj znanega in Dora je spoznala Korenjeva. Njegov obraz je bil miren irt celo nekako vesel, & čudiio nepremičen, kakor okamenel Korenjev Je šfcl hitrO mimo, ne da bi se ustavil, a mlmbgrede, med ropotom ekvipažin korakov, je izpregovorii, zroč ne na Doro; temveč naravnost pred sabo:-'' ■ ' »Pazite v. zdaj kmalu.. .€ Poslednje besede Dota ni slikala, čutila jo Je. On je odšel dfcUe in izginil v množici, a Dori so ostale v ušesih te razločne, v trenutku izrečene besede. Za petami mu je sledil debel gospod v cilindru, z obritim, uradniškim obrazom. Dora se je naglo ozrla tudi temu v oči; no, to je bil popolnoma tuj, ploščat Obraz. čas je potekal... A Dori se je zdelo, da se je ustavil. S težavo se je še držala na nogah; zdelo se ji je, da je vsak živec razkrit in da se stresa celo telo v mučečem krču, in včasih se ji je zahotelo, da bi sedla pod steno, prislonila k njej trudno, izmučeno glavo in zaprla oči. »Moj Bog, ako bi le Šlo hitreje... ako bi le šlo hitreje...« se ji je rttotno zasvetilo v glavi, in ponosno jo je objelo topo ravnodušje, iž katerega se je v trenutku prebudila z grozo in bolestjo in zopet je gledala na ogromni, zlovešči kolodvor. Na ulici se je nadaljevalo navadno pestro Življenje. Kakor preje so hodili ih vozili z jedne strani na drugo ljudje in konji, in zdeilo se je, da prihajajo in odhajajo vedno isti. Nebo je bilo zavito v dim in se je blesketalo v solncu. »Kal stojiš tu?« je zakričal razdraženo mlad rdeč hišnik, ki je nedaleč od Dore odvijal vodovodno dvigalo. »Vozi dalje, ti. ..‘ vrag z&-nikarni!« Izvošček je vztrepetal ves prestrašen, nerodno potegnil za vajeti’ ih se odpeljal dalje. A Lora je že spoznala Larionova: Njegove kratkovidne oči in brezbarvna bradici, vse takb čudno y primeri s tujim modrim plaščem, je planilo mimo Dore kot nekaj neizrazno blizkega in dragega. .. »Kaj dela on! Tam ne bi smel staji!« je pomislila s silnim strahom ‘ in priSlO jej le v mislu Kako v* korenjev ^OVdril o^o^eho: u * »Oovore vsi,ata«jar pride do dejanja, raz-beže se vsi od strahu.« Takrat se je Dora začutila razžaljeno, m sovražila je "orenjeva, a v tem trenutku Jo Je žicami. Gregorš je tatvino kmalu zapazil in je šel za Torkarjem. Pozval ga je, naj ure vrne, toda ta ni o tatvini hotel ničesar slišati. Gregorš je pa kratkomalo segel v njegov žep in je iz njega izvlekel eno ukradenih ur. Nato je Torkar pobegnil. Proti večeru so ga dobili orožniki v Tacnu in so mu odvzeli drugo uro z verižico, tretjo so pa ljudje našli na Šmarni gori blizu hiše. Torkarja so orožniki izročili deželnemu sodišču. Nasilni berači. V torek dopoldne sta are tirala dva stražnika nekega Istrijanca in dva Škofjeločana, ki so beračili na Poljanski cesti. Ker so nekje dobili premalo, so začeli razsajati in groziti. Pri njih je policija našla dva paketa masti za usnje in Schichtovega mila. Trojico je policija izročila sodišču. Vsi trije so bili že ope-tovano kaznovani. Zaradi potepuštva so orožniki aretirali v sredo dve muzikantinji, ki sta se v Škofljici producirali s harmoniko, pa se nista mogli izkazati niti s kakimi dokumenti, niti z denarnimi sredstvi. Nasilen gost. Ko je v sredo v neki gostilnici v Kolodvorski ulici zahteval detektiv od nekega gosta, da se legitimira, ga je mož z vso silo sunil Sele ko je prišel stražnik, se je posrečilo moža aretirati. Mož, 38 let star, pijanec, je iz boljše rodbine, toda vsled pijančevanja je popolnoma propadel. Policija je nasilnega pijanca izročila deželnemu sodišču. Obesil se je v Konjicah v zaporu Franc Iršič. Zapustil je neko pismo, v katerem navaja več oseb iz Takovega, krivih različnih dejanj, sebe pa smatra kot žrtev nevoščljivcev. Oče zabodel sina Kmet Stefan Zorko, iz Dolenje vasi pri Brežicah, se je s svojim sinom, ki je prišel domov od dela, sprl. V jezi je zagrabil kuhinjski nož in ž njim sina zabodel. Osumljen cerkvenih tatvin V torek so v Grosupljem orožniki prijeli nekega 25 letnega fanta iz krške okolice, ker je na sumu, da je na sumu da je izvršil še z nekim drugim fantom cerkvene tatvine v Šmarji in v Kopanju pri Račni Nevarna oseba. Dne 15. oktobra je prišel 251etni, že večkrat predkaznovani posestnikov sin, Franc Emertič iz gostilne Štefana Hercog v Gradiški. Stopil je k Ignaciju Kozlu, katerega je že dalje časa sovražil, se delal, kakor bi mu hotel ponuditi roko, dal namesto te krepko zaušnico in ga povrh tega še obrcal, gostilničarju pa, ki je hotel oba pomiriti, pa posvetil z bodljajem z nožem v hrbet. Gostilničar je pred nevarnim fantom bežal, toda ta ga je zasledoval in mu grozil, da ga zakolje. Ker pa mu je gostilničar ušel, je prišel zvečer še enkrat v gostilno in ponovil grožnjo. Radi tega je bil Emeršič v sredo pred mariborskim sodiščem obsojen na 6 mesecev težke ječe. Ciganska nadloga. V torek je orožništvo aretiralo šiiti cigane v Sneberju, ki so vaščane nadl< govali z beračenjem. Za zahvalo — tatvina. Dne 14. t m. je prišla proti večeru k Marjeti Hrušičevi na Studencu neznana ženska in je profila za prenočišče, ki ga je tudi dobila Pri Hrušičevi je ostala neznanka še celo drugo dopoldne. Popoldne se je neopaženo odstranila, pustivši pri Hrušičevi bluzo. Ali z neznanko je izginilo tudi 20 K, črna svilena ruta črn svilen predpasnik in belo spodnje krilo V pondeljek po noči so tatico prijeli v Sp. Šiški. Piše se Marija Repanšekova, je stara 34 let in delavka. Izročili so jo sodišču. Zaradi prepovedanega povratka je policija prijela te dni 28 letnega dninarja /Jermana iz Homca in ga izročila sodišču. Jerman je nevaren potepuh Pes je napadel v sredo na Rimski cesti nekega kolesarja Raztrgal mu je hlače. Izgubil se je pes ščetinar foktsterrier s črno liso na hrbtu in rujavo črno liso na glavi, na prsih bel s pristriženim repom. Na ovratniku je naslov: Kolodvorska ulica št. 28 — Odda naj se Miklošičeva cesta 20., v pisarni tiskarne Kleinmayr & Bamberg. Trpinčenje ljudi. V neki delikatesni trgovini morajo delati pomočniki in vajenci do 11. ure ponoči in tudi do polnoči. Prodajalna je sicer zaprta, ali znotraj se seka sladkor, pospravlja se, pometa itd. skoraj vsak večer do 11. in tudi do 12. ure ponoči. Vse obsodbe vredno! Za Ciril Metodov obramben! sklad so se nadalje priglasili: 950. podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Šmarji pri Jelšah v spomin umrlega dr. Vošnjaka (nabrala in poslala 100 K). 951. posojilnica v Ormožu (poslala 200 K); 952. ženska podružnica v Ribnici (plačala 200 K) Odbor »Društva slov. trgovskih potnikov v Ljubljani« vabi tem potom gg. redne, podporne in ustanovne člane na II. redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 31. t. m. ob 9. uri dopoldne v salonu hotela »Ilirija«. Gg. nečlane slo- j venske trgovske potnike v Trstu, Gorici, Reki, Celju, Mariboru, Gradcu Zagrebu, Pragi, sploh kjer se nahajajo še nečlani in člani, kot zavedni Slovenci in Slovani, vljudno prosimo, da ako se jim ni mogoče udeležiti občnega zbora, naj vsaj nečlani prijavijo svoj pristop k toliko važnemu društvu, ki se baš sedaj tako lepo razvija. Slovenski listi so naprošeni to ponatisniti. Od-borova seja se vrši v nedeljo 24. t. m. ob pol 10. uri dopoldan v društveni sobi. Odbor. Slovenski strelski kružek »Cemrum* uljudno vabi na božičnico, ki se vrši v soboto dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer pri .Novem svetu* na keglišču. Po članih vpeljani gostje dobrodošli. »Ideal*. Danes v petek dne 22 decembra »Specijalni večer*. Na sporedu: »Tripolis*. (Vele-zanimivo) — »Čudesne roke*. (Trik.) — »Ivan snubi*. (Velekomično.) — »Madame Rex“. (Velika privlačnost.) — »Mirko izsiljevalec*. (Jako komično) — Pripravlja se velika drama iz živ-ljena »Morfinisti*. — V soboto tragedija »Blodne duše*. Književnost in umetnost »Novi akordi« 1. X. št. 5. je posvečena Francu Gerbiču. Obsega samo njegove skladbe: »Zastava naša« za moški zbor, »Četiri go-dišnje dobe« in »Klic pomladni«, mešana zbora, »Mazurka« za klavir, »Nihče ne ve«, » Mrtva pomlad« in »Trubadurka«, pesmi za en glas in klavir, »Ave Maria«, za dva glasova in orgle. Glasbeno-književna priloga obsega sledeče sestavke: »Franu Gerbiču«, Dr. E. Krajanski; »Ivan pl. Zajc«, Fran Gerbič: »Petdesetletni ju* bilej pevskega društva »Hlahol« in stoletni jubilej konservatorija v Pragi«, H. Druzovit--»Prvi avstrijski glasbeno-pedagoški kongres na Dunaju«, »Koncerti«, »Glasbena društva«, »Slovenski glasbeni svet«, »Naše skladbe«, »Izza tujih odrov«, » Odsevi iz koncertne dvorane«, »S knjižne mize in iz glasbene mape«, meler«, »Listnica uredništva«. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. ZBOROVANJE VSESLOVANSKEGA SOKOLSKEGA ODBORA NA DUNAJU. Dunaj, 21. decembra. Včeraj in danes so se -x:*a na Dunaju posvetovanja vseslovanskega sokolskega odbora. Slovence Je zastopaj dr. Murnik, Hrvate dr. Lazar Car. Med drugim' vnašanji se je razpravljalo tudi o prihodnjem vsesokolskem kongresu v Pragi, ki se vršrlet* 1912. Kljub protestu poljskega zastopnika je bij sprejet nredlog ,da se povabijo na ta Izlet tfj“' ruska sokolska društva in sploh vse internacionalne gimnastične organizacije. Na predlog sr“" skega delegata Živanoviča je bil sprejet Prea' log, naj se vsem sokolskim organizacijam r >či, da z vsemi silami podpirajo abstinenčno g»' banje. Sprejet je bil tudi predlog poljskega de* Kmetska posojilnica ljubljanske okolice. Rez. zaklad nad 500.000 kron. Stanje hranilnih vlog M Milijonov kroa. Obrestuje hranilne vloge pe čistih 4 km edMtka reatnega torka. obšla naenkrat jasna in strašna uverjenost, da se bo nrestrašila, pozabila karkoli in se zmedla ter pogubila sebe in vse. In ta uverjenost je ni zapustila, napolnila jej je dušo z raztresenostjo in grozo. Po vsem telesu je Dori izstopil ””-zel pot. S strašnim naporom se je poskušala spomniti vseh podrobnosti, zmedla se zopet vsled tega napora in umirala od strahu, in vedno bolj se ji je zdelo, da je pozabila nekaj, glavnO stvar. »Kadar pride iz kolodvora ta... babica Trud..'. kako Čudno ime!... Ampak to je vse-jedno... Da, kadar stopi ta ven in pokliče iz-voščka.. . tedaj je treba... tedaj je treba... tedaj je treba 1:. no, da... da,...« se je brezoblično trgalo in vrtelo v bolnih možganih Dori, in Ko je ravno popolnoma ižgubila nit, je nenadoma ujela ria sebi čudno jo motreči pOgled. Meščan v navadni suknji je šel mimo in še oddaleč oštro-rnotreče in nekako kradorna pogledal Dori v Obraz, a ko je ona ujela njegov pogled, se je hitro okrenil in prešel ria drugo stran in se pokazal zdajiriždaj med mimodrdra-jOČimi ekvipažami in konji. ’ ‘‘ »Skrivni policist.. razkriti!« je z zloveščo, mrzlo jaSriosfjo šlo D6ri skozi misli. Vse je bilo zopet kakor preje, a za to šumečo in pestro, gnetečo se množico se je nena-doma jasno 'pojavilo nekaj tajnostnega, in se pjazllo bliže, molče in groze polno, nevidno in neizogibno. Kakor da nevidne, nečloveške roke tiho in pirekanjeno razdeljujejo rimožico in se ji približujejo počasi in sigurriO. •• ’ w ' ih v ^avieStl, da se nahaja v oblasti fantoma, je Dora stisnil zobife in napravila nevefletno nari6r!en poSkuiš, ptidržati trepetajočo čeljust. »Neumnosti... čemu le... davno bi že zgrabTIfloriji je šinila raztrgano z nezavestjo se boreča misel skozi možgane. Dora se Je pričela krčevito premikati semintja in gledati okrog sebe kakor ujeta zver. In ravno ta trenutek je stopila na široke kamenite stopnice kolodvora tiho in mirno babica Trud v preprosti obleki in pomigala z roko najbližjemu izvoščku. Dora je začutila v glavi nekaj kakor udarec, pred očmi se ji je vse zavrtelo in zmedlo. »Zdaj...« je pomislila slabo. In nenaravno silovito, in v zavesti, da n® dela tako, kakor je treba, je Dora izvlekla >z žepa robec. Bela, plapolajoča cunjica se je zasvetila svetlo na solncu. Površno je mogla »e opaziti, kako je zapeljala h kolodvorskim stopnicam počasi in odvažno velika, črna kočija. Ravnoisti, čisto navadni, obriti debeli 2.P' spod v cilindru je stopil od strani nekje n.a?U> k Dori in vprašal z nenaravnim, presunljivi#1 glasom: »Kaj delate vi to?« Dora se je naglo okrenila k njemu. Iz njenega mrtvaškobledega obraza sp se svetile velike, od groze izbuljene oči in ne da bi razumela, kaj dela, a zavedajoča se isti hip, da deia nekaj neumnega, pogubnega, je Dora potegn« iz žepa revolver, se skoro dotaknila ž njun nečesa mehkega ter vstrelila. Kratek, slab gj* se je razlegnil med ropotanjem ekvipaž. UDru*. debeli gospod je omahnil z vsem svojini tej, «*- %jr f*»- r- * TL denarjem izvršil samomor. Iz Pekinga se poroča, da je podkralj v Sečuanu izvršil samomor in sicer na ta način, da je pogoltnil več denarja _ * Šolska tragedija. V Szombatszagu na Ogrskem se je zaljubil učil Bocsa v svojo ko-leginjo. toda ta ga je odklonila. Te dni je prišel Btcsa naglo v učilnico, kjer je učila gospodična, in ji je dal listek z vprašanjem, ali hoče postati njegova žena. Ko je odkimala, se je učitelj na mestu ustrelil. Učiteljica je omedlela, otrok pa se je polastila panika, toda drugim učiteljem se je posrečilo jih umiriti. * Kralj — virtuoz na flavto. Dne 24. januarja bo dvestoletnica rojstva pruskega kralja Friderika Velikega. On ni bil samo do^er voj skovodja in filozof, ampak tudi virtuoz na flavto Temu instrumentu je posvetil vse svoje proste trenutke. Posebno krasno je znal igrati adagie francoske forme. Igral je tako krasno, da se je človek — kakor piše Reichhard — komaj ubranil solzam. Kadar je igral pred poslušalci, je najraje igral brez spremljevanja drugih instrumentov. Flavta je bila njegova najljubša prijateljica, ki ga nikdar ni zapustila * Strašen požar v Belovaru. V sredo okoli 9. ure zvečer je nastal v tretjem nadstropju »I. belovarskega parnega mlina« iz neznanega vzroka požar, ki je povzročil velikansko škodo. Požar je v par minutah zavzel naravnost velikanske dimenzije in pričel objemati streho. Ob pol desetih zvečer se je zrušil strop drugega nadstropja, kmalu potem radi velike teže ma-terijala, ki se je tamkaj nahajal, tudi strop prvega nadstropja, tako da je bila tovarna v plamenu. Velikanske množine žita in moke so padle zaeno z obema stropoma v pritličje, kjer se nahajajo valjčni mlini. Nebo je vsled strašnega plamena žarelo in celo mesto je bilo svetlo, kakor po dnevi. Ognjegasci, ki so prišli takoj na kraj nesreče, so morali vsled silne vročine pustiti vsako delo in se omejiti le na obrambo sosednjih poslopij, ki so bila v velikanski nevarnosti. Okolo enajste ure ponoči je bil paro-mlin že popolnoma uničen. Požar je bil tako silen, da ognjegasci še ob tej uri niso mogli pričeti z rešitvijo. Glavno skladišče, ki je oddaljeno od mlina kakih 30 korakov, je bilo rešeno. Okolu pogorišča je bilo zbrano vse mesto. Pa-romlin je vreden nad milijon kron, zaloga žita in moke tudi okolu milijona kron. Skupna škoda znaša torej dva milijona kron, a je pokrita z zavarovalnino. Glavno poslopje je zgorelo popolnoma s stroji vred. Mlin je bil last delniškega društva. Relikvije na Slovenskem. Zadnja številka »Svobodne Misli" piše: Da tudi mi Slovenci nismo najubožnejši med narodi, o tem nas pouči »Voditelj v bogoslovnih vedah" 1910, 1. zvezek, kjer čitamo na str. 41. sledeče: „Le'a 1535 je lavatinski škof Filip Renner posvečeval dolgo vrsto (20) oltarjev v Slovenskih goricah (v Kamnici, pri Sv. Petru pri Mariboru, v Št. liju, v Jarenici pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, pri Sv. Lenartu in pri Sv. Benediktu), najbrž, ker so jih bili Turki leta 1532 oskrunili Naštejemo relikvije, ki jih je vlagal v oltarje in pristavimo pri vsakih število, v koliko oltarjev jih je vložil. Od sv. Uršule in tovariš c 20krat, od hriba Kalvarije 18krat, od sv. Joahima 14krat, potem po 5krat od sv. Virgilija, sv. Vita in sv. Ane, 4krat od Solomonovih vrat, 3krat od stebra Gospodovega bičanja, 2krat od sv. Jerneja, po enkrat pa od sv. Pavla, sv. Andreja, sv. Virgiliia, sv. He lene, od lesa Andrejevega križa od obleke sv. Ane, od mane, od mleka Marljl.iega, od zemlje svete dežele. Podobno obilico relikvij je imel še ljubljanski škof Tomaž Hren. Ko je leta 1610 posvetil kapelico sv. Ane v Solčavi, je vložil v oltar od lesa sv. križa, sv. Janeza Krstnika, Nedolžnih otrok, Jakoba starejšega in Simona, Eotem od sv Lovrenca, Boštjana, Krištofa in Iršule, dodal pa je še od obleke Marijine, od palme, ki Jo je nosil v rokah sv. Janez Evangelist, ko so nesli Marijino truplo pokopat v dolino Jozafat, potem od skale groba Gospo-vega in od groba Marijinega, slednjič še od t. zv. (voščenega) Agnus Dei. Katera cerkev se more kosati s tolikimi relikvijami, kot ta pri* prosta kapelica?! Kakšen razloček je proti temu zapisnik relikvij, ki jih je izdal leta 1651 Maksimilijan, škof pičanski v treh oltarjih Device Marije na Pesku in sv. Valentina v Zusnu! Nakopajo sami mučeniki z neznanimi imeni: Amcet (ne papež), Rufin. Marulian, Saturnin, Sekundi n in Krescencija. Vendar so ta imena starokrščanska izvzemši morda Maruliana. Škof Rabatta pa vloži leta 1667 v ljubenski oltar mučeniške ostanke s frankovskimi imeni Leonarda in Ludo-vika. Katakombnlm svetnikom niti verjetnih imen niso dali." Tako voditelj v bogoslovnih vedah. Če bi imeli vse tozadevne zapiske pri rokah, bi gotovo našli, da je pokopanai polovica svetnikov na Slovenskem in mnogi od teh po pet do desetkrat. Lastnik, glavni in odgovorni urednik Milan Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Povišanje telesne teže se pri rabi Scott o ve emulzije da kmalu dognati ob okrevanju, ob shujšanju ali po ................. hudih boleznih je pa to jako zaželjenega učitika. Odrasli vsake starosti torej ravnajo prav, ako ob takih časih telo z lahko prebavno, blagoslastno Seottovo emulzijo v zvišanje svoje storilne zmožnosti : : okrepe in osvežijo. Pri nakupu zahtevajte izrecno Seottovo emulzijo. Znamka .Scott*, vpeliana že nad 35 let, Janiči za dobroto in uspeh. M Cena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobi J ie v Vseh lekarnah. " ..... - - - Samo pravo • to znamko (ribičem), znakom Scottov« procedure. Mali oglasi. Gospodje, ali pa gospice se sprejmejo na stanovanje. Breg št. 20. III. nadstropje na levo. V. R.___________________________________________797—2 Proda se zaradi družinskih razmer dobro idoča trgovina v prometnem kraju. Natančneje se poizve na Poljanski cesti št. 3. Dobro ohranjena tamburica (bisernica) se kupi. Ponudbe pod »Bisernica« na »Prvo anon-čno pisarno«. 798—1 K O R E S P O N D E N C A. Mlado, izobraženo dekle, s 30.000 K premoženja, želi znanstva z zelo inteligentnim, mladim gospodom. Ponudbe do 26. decembra pod »Carmen«, poštno ležeče, Ljubljana. — Pisma brez slike — v koš. 799—1 Zahvala. Vsem, ki so z denarnimi prispevki, lepimi darili ali pa na drug način pripomogli k dobremu uspehu božičnice, ki se je vršila dne 17. t. m., izreka podpisani odbor tem potem svojo presrčno zahvalo s prošnjo, da bi ohranili društvu tudi v bodoče svojo naklonjenost. V Ljubljani, dne 20. decembra 1911. Odbor Dobrodelnega društva tiskarjev na Kranjskem. Učenka ki ima veselje do trgovine, stara 14 do 15 let se sprejme takoj v manufakturno trgovino pri JOSIP LAVRIČU na Olincah pri Ljubljani. — Ravnotam se proda tudi dva Izložbena okna po zelo nizki ceni. P 724 Božično darilo! Originalna podoba, slikana pokrajina Gorenjske, se pod roko prav ceno proda. V izložbi pri tvrdki Gričar & Mejač, Prešernova ul. P 727 Kupuje ,JDTR0‘ Izvod samo 6 vin. Gostilna in prenočišče ,TABOR‘. Priporočam raznovrstna naravna vina na pipi in v steklenicah. Pošiljam tudi na dom. J. BOLE, bivši poslovodja in družabnik Br. Novakovič. — Vino je dobro ter ni z vodo mešano. Cene nizke. P 723 vsaka s posebnim vhodom, v I. nadstropju menskega ulica štev. 16 : s=e oddaste takoj. Najprimernejša igra za manjše odre je enodejanka iloitiraiii Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar. (Repertoarna igra češkega .Nar. divadla" v Pragi.) Pet moških, dve ženski vlogi. Cena 60 vinarjev. Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani. Hiša im Glincah ki se dobro obrestuje, pripravna za prodajalno in vinsko trgovino, se zaradi družinskih razmer proda. — Poizve se v koncesijonirani pisarni Peter Mateliča Ljubljana, Škofja ulica št. 10. Preostale izvode romana fr- „ZENA“ | ki je vzbujal toliko zanimanja, ko je izhajal v „Jutru", prodaja uprav-ništvo „ Jutra “ mesto po prvotni ceni (1 K) po 60 vin. izvod. Zunanji naročniki naj pošljejo znesek v naprej in pridenejo 10 v za znamko. Na naročila brez denarja se ne ozira. Krasna darila za božič t„ novo leto! Raznovrstni najnovejši predmeti, kakor prstani, uhani, broše, verižice, obeski, gumbi, doze za cigarete, igle, ure itd. itd. se bodo ob tej priliki prodajali po izredno znižanih cenah ter se za res ugoden nakup najtopleje priporoča najstarejša domača tvrdka LUD. ČERNE juvellr, trgovec z urami ter zaprisež. sod. cenilec LJUBLJANA, Wolfova ulica štev. 3. KUNC zaloga Dvorski trg štev. 3. Naj nižje cene! Strogo solidna postre2bal 4A4A4444444A4A44.4444JkivlJv44/444A4v44^ Velika božična po prav znatno reduciranih okasijskih cenah! Ogromna zaloga izgotovljenih oblek za gospode in dečke, ter konfekcije za dame in deklice. — Velikanska izbera kožuhovinastih jopic in pole-totov za dame, mikado (saco) z različno kožu-hovinasto podlogo ter finih mestnih in potnih kožuhov za gospode. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič Ljubljana, Mestni trg štev. 5. Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka WIKO H. SUTTNER, LJnbI|ana Mestni trg. — F1L1ALKA* «*. iVfcra ce»K — Telefon it- 273. FR. P ZAJEC Najboljše odgovori „ Slovencu vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika! Pri nakupu sukna in manufakturnega blaga Ljubljana, Stari trg št. 9. Cenike pošiljam zastonj In poltnlne prosto. Ljubljana, Stritarjeva ulica štev. 4. kakor: ovratnice, mufi, klobuki, čepice za dame, gospode in otroke, otročje garniture, vse v največji izberi po zelo ugodnih cenah v modni trgovini P. MAGDIČ, LJUBLJANA nasproti glavne pošte. Kdor i8če ali oddaja kako službo, kdor hoče kaj kupiti ali prodati, doseže to najložje, ako inserira V Malih oglasih „Jutra“. Za besedo se plača samo 5 vinarjev. FR. KS. KASPER Varčne gospodinje! Ijubljana, Vegova n L, v bližini realke. Zaloga raznega pohištva hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih in lesenih rolo, žaluzij in železnih val-jjnft zastorov. — Velika množina izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno v zalogi. rrimalnn pisma, ceniki in vzorci na poljubno razpolago. Trgovec ali obrtnik mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik, ki noče biti skrit samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele, bo inseriral v ,Jutru‘ ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem. Roman iz rimske zgodovine. Spisal M. Zevaco. Velike osmerka. strani 492. 1 Cena brošuri K 3 50. Lahko in prijetno pisan roman iz časov laške renesanse, ki ima po bogastvu snovi in fascinujoči zanimivosti pripovedovanja le malo vrstnikov v svetovni literaturi. Trepetajoč razburjenja sledi bralec burnim usodam Ra-gastensa in lepe Primavere, ki se odigravajo v krvavi senci Borgijcev: papeža Aleksandra, njegovega sina Cezarja in hčere, zloglasne Lukredje. Veren kolorit, zdrav humor in pestra mnogoličnost priporoča to knjigo vsem ljubiteljem živahnih, dramatično-burnih zgodovinskih povesti. — Dobiva se v knjigarni L. SCHWENTNER Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3. Zavaruj« poatoffa ta premičnin* pm* polarnim škodam M n^nišjlb Zavaruj# pidi t*S*fni, iaaMt|n egle*« In rtw«W1i ptoflč. Skoda cenjnje uta) la aaiknlastMfs Uživa najboljši Somi, koda* pcata# DovoIJbJ# Is dofcgkt MMm podpore v mmtm in olinokMMm ■ vzajemno zavarovalna banka v Pragi. u Renerve In fon« K 54,000.000. Izplačan* odškodnine in kapital)}« K ieMMMO-H. Ps velikosti drag« vzajemna zavarovalnica sate drtavt i vsestad slsvaosk« - nartdas sprav«. ——■ V/mi pn^nanHa dal«: ■ 1 Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki nlief St 12. m. i. — Ptaarn« so v la«tul bančni SIM. ... K l4MrfJ9 Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica ŠL 8. ....— rtgMMvaaa zadruga z omejenim jamstven ====ss==~rrr..............................= toga* ntefo aajnoveftib \bfcovto za Sole, kngne šaiskr svete, županstva hi druge urade — Tiskarna sprejema vsa v t ikmahi ki stsaim ^Mlnjrrfn dela tet fh favnhijt točno, okusno in po aoUdnfli oemah — Ttekanjf ielsMh taffe in časopiso* ^ i&lvo. 2kT<Žx!bcro. TEODOR KOEN poprej HENRIK KORN pokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter in-:: stalater vodovodov :: LJUBLJANA Poljanska cesta št. 8. I Priporoča sc p. a. občinstva za isvrlevanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje »treh S angleškim, francoskim in ta-cemskim ikriljem, i nabost - cementnim IkiUJam (Eterntt) patent Hatsehek, s Izbočeno in pMKaato opeke, kam - cementno in strešno opeka. Vsa stavbtaska la (afamteri)rim, kleparska dela v priznana so- Del. glavnica K 8,000.000. Promese kreditnih srečk it K 20—. Promese srečk za uravnavo Donave a K 16 Promese ^jub^janskili srečk a K 10 — Promese zemljiških srečk II. em. a K 6'— Poprave točno In cen«. Jadranska banka fllijalka v Ljubljani ftil mil ■■>i ri tOloa šttmnr. 7 (aoa.myrtl glavasd. poMS). Kupole In prodsjt: Vlog« na knjižice B^omptuJ®