Matej Šekli Tipologijalingvogenezslovanskih jezikov Matej Šekli je leta 2001 diplomiral iz primerjalnega slovanskega jezikoslovja in slovenistike ter leta 2007 doktoriral iz jezikoslovja, oboje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na Oddelku za slavistiko in na Oddelku za slovenistiko FF UL predava predmete s podrocja primerjalnega jezikoslovja slovanskih jezikov ter je hkrati sodelavec Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Njegova znanstvenoraziskovalna podrocja so primerjalno jezikoslovje slovanskih jezikov, zgodovinska slovnica in narecjeslovje slovenskega jezika, slovensko imenoslovje ter jeziki v stiku. Je avtor knjig Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek in njegovi okolici (2008) in Primerjalno glasoslovje slovanskih jezikov 1: Od praindoevropšcine do praslovanšcine (2014) ter soavtor jezikovnih atlasov OLA (.............. ............... ..... ‘Slovanski lingvisticni atlas’) 9 (2009), 10 (2015) in SLA (Slovenski lingvisticni atlas) 1 (2011), 2 (2016). Linguistica & philologica | 37 Zbirka Linguistica et philologica 37 Urednica zbirke Andreja Legan Ravnikar Matej Šekli Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov © 2018, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Založba ZRC Uredila Andreja Legan Ravnikar Recenzenta Aleksandra Derganc Luka Repanšek Prevod povzetka Anastasija Plotnikova / ......... ......... ..........(rus.) Jezikovni pregled Nejc Rožman Ivancic Avtor zemljevidov Žiga Kokalj Oblikovanje Brane Vidmar Prelom SimonAtelšek Izdajatelj ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Zanju Oto Luthar,KozmaAhacic Založnik Založba ZRC Zanj Oto Luthar Glavni urednik Aleš Pogacnik Tisk Cicero Begunje, d. o. o. Naklada 300 izvodov Prva izdaja, prvi natis Ljubljana2018 Izid knjige je podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS s sredstvi za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2017. CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.16'28 ŠEKLI, Matej Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov / Matej Šekli ; [prevod povzetka Anastasija Plotnikova ; avtor zemljevidov Žiga Kokalj]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Založba ZRC, 2018. - (Zbirka Linguistica etphilologica, ISSN 1854-2956 ; 37) ISBN 978-961-05-0137-4 297218816 Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence CC BY 4.0 prosto dostopna:https://doi.org/10.3986/9789610501374 Matej Šekli TIPOLOGIJA LINGVOGENEZ SLOVANSKIH JEZIKOV LJUBLJANA 2018 KAZALO Uvodne besede .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..15 1 Primerjalnojezikoslovjeinnarecjeslovjekotdelagenetskega/genealoškega jezikoslovja .......................................17 1.1 Genetsko/genealoško jezikoslovje znotraj jezikoslovja ..............17 1.1.1 Genetsko/genealoško jezikoslovje (geneolingvistika).............17 1.1.2 Tipološko jezikoslovje (tipolingvistika) .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..18 1.1.3 Družbenostno jezikoslovje (sociolingvistika) .................19 1.2 Jezikovno spreminjanje in jezikovna raznolikost .................19 1.2.1 Glasovne spremembe............................. .21 1.2.2 Oblikovne spremembe .............................21 1.2.2.1 Pregibalne/oblikospreminjevalne spremembe...............22 1.2.2.2 Oblikotvorne spremembe......................... .22 1.2.2.3 Besedotvorne spremembe .........................23 1.2.3 Skladenjske spremembe ............................23 1.2.4 Slovarskopomenske spremembe........................23 1.2.5 Slovarske/besedijske spremembe .......................24 1.3 Nastajanje idiomov .................................24 1.3.1 Nastajanje geolektov: jezikovne spremembe .................25 1.3.1.1 Debelna teorija ...............................25 1.3.1.2 Valovna teorija ...............................25 1.3.1.3 Vrednotenje s stališca sodobnega genetskega/genealoškega jezikoslovja...26 1.3.1.4 Od (starejšega) prajezika do krajevnega govora ..............26 1.3.2 Nastajanje sociolektov: standardizacija in odmik od nje ...........27 1.3.2.1 Organskoidiomska podstava knjižnega/standardnega jezika .......28 1.3.2.2 Neorganskoidiomska podstava knjižnega/standardnega jezika ......29 1.4 Jezikovna sorodnost ................................32 1.4.1 Navpicna jezikovna sorodnost.........................33 1.4.2 Vodoravna jezikovna sorodnost ........................33 1.5 Rekonstrukcija jezikovnega »prednika« ......................35 1.5.1 Primerjalna metoda ..............................35 1.5.2 Metoda rekonstrukcije .............................35 1.5.2.1 Notranjarekonstrukcija.......................... .36 1.5.2.2 Zunanjarekonstrukcija.......................... .36 1.6 Genetskojezikoslovna klasifikacija idiomov ....................37 1.6.1 Organski idiomi ................................37 1.6.2 Neorganski idiomi ...............................39 1.7 Merila genetskojezikoslovne klasifikacije geolektov............... .40 1.7.1 Zgodovinskoglasoslovno kot najpomembnejše genetskojezikoslovno merilo.. .40 1.7.2 Genetska in strukturna merila.........................42 1.7.2.1 Primer 1: naglasni tipi pridevnika v osrednji južni slovanšcini......43 1.7.2.2 Primer 2: naglasni tipi samostalnikov a-jevske sklanjatve v slovenšcini ...44 1.7.2.3 Primer 3: mlajše konvergentne samoglasniške spremembe v rovtarskih narecjih slovenšcine......................... .45 1.7.3 Enotno in neenotno izhodišce, divergentno in konvergentno spreminjanje.. 46 1.7.4 Alietete in alteritete ..............................46 1.7.5 Inovacija in arhaizem, položaj znotraj areala .................47 1.7.6 Prehodni, mešani, drugotni geolekti..................... .48 1.7.6.1 Primer neslovanskega drugotnega geolekta: istriotšcina .........48 1.8 Jezikoslovne klasifikacije na primeru slovanskega jezikovnega sveta...... .49 1.8.1 Genetskojezikoslovna klasifikacija ......................49 1.8.1.1 Južnoslovanski jeziki........................... .50 1.8.1.2 Vzhodnoslovanski jeziki ..........................50 1.8.1.3 Zahodnoslovanski jeziki ..........................50 1.8.2 Tipološkojezikoslovna klasifikacija: nekatere (obliko)skladenjske inovacije makedonšcine in bolgaršcine.............................51 1.8.2.1 Ohranjanje nezloženih preteklih casov.................. .52 1.8.2.2 Nastanek pripovednega naklona ......................54 1.8.2.3 Izguba nedolocnika in namenilnika ter njuna nadomestitev z da-zgradbo..58 1.8.2.4 Nastanek prihodnjega casa z oblikotvornima clenkoma *.e in *ima da. . . .60 1.8.2.5 Nastanek glagolskih oblik s habeo in sum . . . . . . . . . . . . . . . . .61 1.8.2.6 Izguba sklonskih koncnic .........................63 1.8.2.7 Nastanek postpozitivnih dolocnih clenov .................65 1.8.2.8 Nastanek primernika s predpono *po- in presežnika s predpono *naj-. . .67 1.8.2.9 Nastanek »kratkih«, postpozitivnih svojilnih zaimkov iz dajalnika naslonskih oblik osebnih zaimkov .........................67 1.8.2.10 Nastanek zaimkovnega podvajanja premega in nepremega predmeta .. 69 1.8.2.11 Odprava Wackernaglove stave naslonk ..................71 1.8.3 Družbenostnojezikoslovna klasifikacija....................72 1.8.3.1 Slovanski knjižni/standardni (makro)jeziki ................73 1.8.3.2 Slovanski knjižni/standardni mikrojeziki ali slovanska pisna narecja?...75 1.9 Modeli lingvogenez slovanskih jezikov ......................78 1.10Nacin prikaza jezikovnega gradiva........................ .79 2Južnaslovanšcina.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. . .81 2.1 Južnoslovanski geolekti pred nastankom južnoslovanskih jezikov .. .. .. ..81 2.1.1 Starejše splošno- in nesplošnojužnoslovanske glasovne spremembe . .. ..81 2.1.1.1 Nesplošnoslovanske palatalizacije velarov. . . . . . . . . . . . . . . . .81 2.1.1.2 Nesplošnoslovanske poenostavitve soglasniških sklopov.........83 2.1.1.3 Nesplošnoslovanska metateza likvid. . . . . . . . . . . . . . . . . . . .86 2.1.1.3.1 Praslovanske staroakutirane vzglasne dvoglasniške zveze *oRC . . .86 2.1.1.3.2 Praslovanske nestaroakutirane vzglasne dvoglasniške zveze *oRC . . 86 2.1.1.3.3 Praslovanske vzglasne dvoglasniške zveze *eRC. . . . . . . . . . . .87 2.1.1.3.4 Praslovanske medglasne dvoglasniške zveze *CoRC . . . . . . . . .87 2.1.1.3.5 Praslovanske medglasne dvoglasniške zveze *CeRC. . . . . . . . . .88 2.1.1.4 Nesplošnoslovanski nastanek zlogotvornih jezicnikov .. .. .. .. ..88 2.1.1.5 Praslovanska *., *. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .89 2.1.1.5.1Praslovanski*. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .89 2.1.1.5.2Praslovanski*. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .91 2.1.1.6 Praslovanska *šc, *ž.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .92 2.1.1.6.1Praslovanski*šc. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .92 2.1.1.6.2Praslovanski*ž. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .93 2.1.1.7 Nekatere starojužnoslovanske oblikovne znacilnosti ...........93 2.1.2 Starojužnoslovanski geolekti......................... .95 2.1.3 Splošnoslovanska onemitev praslovanskih šibkih polglasnikov in nekatere druge glasovne spremembe .......................96 2.1.3.1 Praslovanska*., *.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .96 2.1.3.2 Mehkostna korelacija soglasnikov .....................97 2.1.3.3 Praslovanski*n, *l, *r . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .97 2.1.3.4 Praslovanska*i, *y . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .97 2.1.3.5 Nesplošnoslovanskakontrakcija ......................99 2.1.3.6 Praslovanski nenaglašeni izglasni *-i . . . . . . . . . . . . . . . . . . .99 2.1.4 Nekatere druge splošnojužnoslovanske znacilnosti............. 100 2.1.4.1 (Pra)slovanski *. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .100 2.1.4.2 Nekatere južnoslovanske oblikovne znacilnosti............. 101 2.1.5 Zahodnojužnoslovanske in vzhodnojužnoslovanske jezikovne znacilnosti... 102 2.1.5.1 Praslovanski *pl, *bl, *ml, *vl . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .102 2.1.5.2 Praslovanska *., *.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .104 2.1.5.3 Praslovanski *je-, *je-, *Vji, *Vje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .104 2.1.5.4 Praslovanska *n, *l v položaju pred sprednjimi samoglasniki...... 106 2.1.5.5 Nekatere oblikovne znacilnosti ..................... 106 2.1.6 Nesplošnojužnoslovanske glasovne spremembe z vecjim zemljepisnim obsegom ............................... 108 2.1.6.1 Praslovanski medsamoglasniški *ž. . . . . . . . . . . . . . . . . . . .109 2.1.6.2 Praslovanski*v v vecclenskih soglasniških sklopih........... 109 2.1.6.3 Praslovanska *e, *o. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .110 2.1.6.3.1Praslovanski*e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .110 2.1.6.3.2Praslovanski*o . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .111 2.1.6.4 Praslovanski *e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .112 2.1.6.4.1Praslovanski*e v slovenšcini in osrednji južni slovanšcini ..... 113 2.1.6.4.2Praslovanski*e v makedonšcini in bolgaršcini ........... 114 2.1.6.5 Praslovanska *e, *o. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .116 2.1.6.5.1Praslovanski*e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .116 2.1.6.5.2Praslovanski*o . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .117 2.1.6.6 Praslovanska*., *.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .117 2.1.6.6.1Praslovanski*. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .118 2.1.6.6.2Praslovanski*. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .118 2.1.6.7 Južnoslovanski *.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .119 2.1.6.8 Južnoslovanski *.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .121 2.1.6.9 Drugotni, anaptikticni (vrinjeni) samoglasniki ............. 124 2.1.7 Nesplošnojužnoslovanske glasovne spremembe z manjšim zemljepisnim obsegom ............................... 126 2.1.7.1 Praslovanski*v . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .126 2.1.7.2 Praslovanski*l . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .127 2.1.7.3 Praslovanski*n. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .127 2.1.7.4 Praslovanski *l . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .128 2.1.7.5 Praslovanski *r . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .129 2.1.7.6 Mehkostna korelacija soglasnikov v vzhodni bolgaršcini........ 130 2.1.7.7 Južnoslovanski*cr . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .131 2.1.7.8 Praslovanski*x . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .131 2.1.7.9 Praslovanski *C.j . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .132 2.1.7.10 Južnoslovanski izglasni zveneci nezvocniki............... 133 2.2 Zahodnojužnoslovanskajezika.......................... 135 2.2.1 Nekatere nesplošnozahodnojužnoslovanske jezikovne znacilnosti ..... 135 2.2.1.1 Praslovanski stari akut (na dolžini) ................... 135 2.2.1.2 Praslovanski stari cirkumfleks na dolžini v popraslovanskih enozložnicah ................................... 138 2.2.1.3 Praslovanski stari cirkumfleks na kracini v popraslovanskih enozložnicah ................................... 138 2.2.1.4 Praslovanski novi akut na dolžini .................... 138 2.2.1.5 Praslovanski novi akut na kracini .................... 140 2.2.1.6 Tonema popraslovanskih kontraktov................... 142 2.2.1.7 Popraslovanski novi cirkumfleks (na dolžini) .............. 143 2.2.1.8 Popraslovansko daljšanje praslovanskega novega akuta na kracini... 147 2.2.2 Genetskojezikoslovna dolocitev ....................... 148 2.2.2.1 Slovenski jezik .............................. 148 2.2.2.1.1 Severozahodna in jugovzhodna alpska južna slovanšcina (ok. 800–1000)........................... 148 2.2.2.1.2 Zgodnja slovenšcina (ok. 1000–1200) ................ 149 2.2.2.1.2.1 Splošnoslovenski naglasni pomik tipa *s.no/*pr.so > *sen./*pros.. . 149 2.2.2.1.2.2 Splošnoslovenski naglasni umik tipa *sv..ŕ > *sv..a . . . . . . .152 2.2.2.1.2.3 Splošnoslovensko krajšanje nenaglašenih dolgih zložnikov.... 153 2.2.2.1.2.4 Vpliv vokalne kvantitete na vokalno kvaliteto........... 154 2.2.2.1.3 Izhodišcni (splošno)slovenski zložniški sistem (ok. 1200)...... 154 2.2.2.1.3.1 Slovenski dolgi naglašeni zložniki (silabemi) ........... 155 2.2.2.1.3.2 Slovenski kratki naglašeni zložniki (silabemi)........... 156 2.2.2.2Osrednjejužnoslovanski jezik ...................... 156 2.2.2.2.1 Zahodna in vzhodna panonska, primorska ter dinarska in raška južna slovanšcina............................. 156 2.2.2.2.2 Zgodnja osrednja južna slovanšcina ................. 157 2.2.2.2.2.1Praslovanski*e, *o in *C.lC/*C.lC/*Cl.C/*Cl.C . . . . . . . .157 2.2.2.2.2.2Praslovanski*e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .159 2.2.2.2.2.3Praslovanska*., *. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .160 2.2.2.2.3 Izhodišcni kajkavski in cakavsko-štokavski zložniški sistem. . . .161 2.3 Vzhodnojužnoslovanskajezika.......................... 162 2.3.1 Nekatere nesplošnovzhodnojužnoslovanske jezikovne znacilnosti..... 162 2.3.1.1 Praslovanska*., *. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .162 2.3.1.2 Praslovanska*e, *o. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .163 2.3.1.3 Praslovanski*e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .164 2.3.1.4 Praslovanska*., *.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .164 2.3.1.5 Druge nesplošnovzhodnojužnoslovanske glasovne spremembe..... 165 2.3.1.6 Bolgarski naglasni pomik (po pravilu Bulahovskega).......... 165 2.3.2 Genetskojezikoslovna dolocitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 166 2.3.2.1 Makedonski jezik............................. 167 2.3.2.2 Bolgarski jezik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 168 3Vzhodnaslovanšcina. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 171 3.1 Vzhodnoslovanski geolekti pred nastankom vzhodnoslovanskih jezikov.... 171 3.1.1 Starejše splošno- in nesplošnovzhodnoslovanske glasovne spremembe .. 172 3.1.1.1 Nesplošnoslovanske palatalizacije velarov................ 172 3.1.1.2 Nesplošnoslovanske poenostavitve soglasniških sklopov........ 174 3.1.1.3 Nesplošnoslovanska metateza likvid................... 176 3.1.1.3.1 Praslovanske staroakutirane vzglasne dvoglasniške zveze *oRC . . 176 3.1.1.3.2 Praslovanske nestaroakutirane vzglasne dvoglasniške zveze *oRC . . 176 3.1.1.3.3 Praslovanske vzglasne dvoglasniške zveze *eRC. . . . . . . . . . .177 3.1.1.3.4 Praslovanske medglasne dvoglasniške zveze *CoRC. . . . . . . . .177 3.1.1.3.5 Praslovanske medglasne dvoglasniške zveze *CeRC. . . . . . . . .178 3.1.1.4 Nesplošnoslovanski nastanek zlogotvornih jezicnikov ......... 179 3.1.1.5 Praslovanska*., *. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .179 3.1.1.5.1Praslovanski*. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .179 3.1.1.5.2Praslovanski*. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .180 3.1.1.6 Praslovanska*šc, *ž. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 181 3.1.1.7 Nekatere druge starovzhodnoslovanske glasovne znacilnosti.. .. ..181 3.1.1.7.1Vzhodnoslovanski*c, *ž, *š in *c, *z, *s . . . . . . . . . . . . . . .181 3.1.1.7.2Praslovanska*. in *. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .182 3.1.1.8 Nekatere starovzhodnoslovanske oblikovne znacilnosti......... 183 3.1.2 Starovzhodnoslovanski geolekti....................... 184 3.1.3 Splošnoslovanska onemitev praslovanskih šibkih polglasnikov in nekatere druge glasovne spremembe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 186 3.1.3.1 Praslovanska*., *.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .186 3.1.3.2 Mehkostna korelacija soglasnikov .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. 186 3.1.3.3 Praslovanski*n, *l, *r . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .187 3.1.3.4 Praslovanska*i, *y .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..187 3.1.3.5 Nesplošnoslovanskakontrakcija . .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. 188 3.1.3.6 Praslovanski nenaglašeni izglasni *-i . . . . . . . . . . . . . . . . . .188 3.1.4 Nekatere druge splošnovzhodnoslovanske znacilnosti ........... 189 3.1.4.1 Praslovanski*pl, *bl, *ml, *vl . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .189 3.1.4.2 (Pra)slovanski*. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .190 3.1.4.3 Praslovanska*., *.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .191 3.1.4.4 Praslovanska*e, *o. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .193 3.1.4.5 Praslovanska*je-, *ju-. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .194 3.1.4.6 Nekatere vzhodnoslovanske oblikovne znacilnosti ........... 194 3.1.5 Severovzhodno- in jugozahodnovzhodnoslovanske glasovne znacilnosti ... 196 3.1.5.1 Praslovanski*e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .196 3.1.5.2 Vzhodnoslovanska*e, *o. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .197 3.1.5.3 Praslovanski*Cr.C, *Cr.C, *Cl.C, *Cl.C . . . . . . . . . . . . . . .199 3.1.5.4 Praslovanska*.j, *.j. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .200 3.1.5.5 Praslovanski*j.-. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .200 3.1.5.6 Vzhodnoslovanski*e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .200 3.1.5.7 Praslovanska*i, *y . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .201 3.1.5.8 Depalatalizacija vzhodnoslovanskih mehcanih soglasnikov ...... 202 3.1.5.9 Vzhodnoslovanski izglasni zveneci nezvocniki ............. 203 3.1.6 Nesplošnovzhodnoslovanske glasovne spremembe z vecjim zemljepisnim obsegom ............................... 204 3.1.6.1 Proteticni*v-. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .205 3.1.6.2 Praslovanski*g . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .206 3.1.6.3 Redukcija nenaglašenih samoglasnikov ................. 206 3.1.6.4 Depalatalizacija vzhodnoslovanskih mehkih soglasnikov........ 208 3.1.6.5 Nastajanje novih sicniških zlitnikov................... 209 3.1.6.6 Praslovanski*v . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .210 3.1.6.7 Praslovanski*l . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .210 3.1.6.8 Vzhodnoslovanski mehcani labiali.................... 211 3.1.6.9 Praslovanski*C.j . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .211 3.1.6.10Praslovanski naglasno mesto ter kvantitetne in tonemske opozicije .. 212 3.2 Vzhodnoslovanski jeziki ............................. 213 3.2.1 Ruski jezik .................................. 213 3.2.2 Beloruski jezik................................ 215 3.2.3 Ukrajinski jezik ............................... 216 4Zahodnaslovanšcina.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .219 4.1 Zahodnoslovanski geolekti pred nastankom zahodnoslovanskih jezikov .... 219 4.1.1 Starejše splošno- in nesplošnozahodnoslovanske glasovne spremembe .. 220 4.1.1.1 Nesplošnoslovanske palatalizacije velarov................ 220 4.1.1.2 Nesplošnoslovanske poenostavitve soglasniških sklopov........ 222 4.1.1.3 Nesplošnoslovanska metateza likvid................... 223 4.1.1.3.1 Praslovanske staroakutirane vzglasne dvoglasniške zveze *oRC . .223 4.1.1.3.2 Praslovanske nestaroakutirane vzglasne dvoglasniške zveze *oRC . .224 4.1.1.3.3 Praslovanske vzglasne dvoglasniške zveze *eRC. . . . . . . . . . .224 4.1.1.3.4 Praslovanske medglasne dvoglasniške zveze *CoRC. . . . . . . . .224 4.1.1.3.5 Praslovanske medglasne dvoglasniške zveze *CeRC. . . . . . . . .226 4.1.1.4 Nesplošnoslovanski nastanek zlogotvornih jezicnikov ......... 227 4.1.1.5 Praslovanska*., *. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .227 4.1.1.5.1Praslovanski *. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .227 4.1.1.5.2Praslovanski*. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .229 4.1.1.6 Praslovanska*šc, *ž. .......................... 230 4.1.1.6.1Praslovanski*šc. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .230 4.1.1.6.2Praslovanski*ž.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .230 4.1.1.7 Nekatere starozahodnoslovanske oblikovne znacilnosti......... 231 4.1.2 Starozahodnoslovanski geolekti ....................... 232 4.1.3 Splošnoslovanska onemitev praslovanskih šibkih polglasnikov in nekatere druge glasovne spremembe ...................... 233 4.1.3.1 Praslovanska*., *.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .233 4.1.3.2 Mehkostna korelacija soglasnikov .................... 234 4.1.3.3 Praslovanski*n, *l, *r . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .234 4.1.3.4 Praslovanska*i, *y . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .234 4.1.3.5 Nesplošnoslovanskakontrakcija ..................... 235 4.1.3.6 Praslovanski nenaglašeni izglasni *-i . . . . . . . . . . . . . . . . . .236 4.1.4 Nekatere druge splošnozahodnoslovanske znacilnosti ........... 237 4.1.4.1 Praslovanski*pl, *bl, *ml, *vl . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .237 4.1.4.2 Praslovanska*., *.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .238 4.1.4.3 Nekatere zahodnoslovanske oblikovne znacilnosti ........... 240 4.1.5 Severnozahodnoslovanske in južnozahodnoslovanske glasovne znacilnosti.. 241 4.1.5.1 (Pra)slovanski*. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .241 4.1.5.2 Praslovanska*e, *o in praslovanski *e. . . . . . . . . . . . . . . . . .242 4.1.5.3 Lehitski preglas.............................. 242 4.1.5.4 Praslovanski*g . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .244 4.1.6 Nesplošnozahodnoslovanske glasovne spremembe z vecjim zemljepisnim obsegom .......................... 245 4.1.6.1 Zahodnoslovanski*.2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .246 4.1.6.2 Praslovanski*e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .246 4.1.6.3 Zahodnoslovanska*C’.’C, *C.C. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .247 4.1.6.4 Zahodnoslovanska*C’.’C, *C.C . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .249 4.1.6.5 Nastajanje novih sicniških in šumniških palatalov ........... 251 4.1.6.6 Depalatalizacija zahodnoslovanskih mehkih in mehcanih soglasnikov... 253 4.1.6.7 Palatalizacija praslovanskega *y . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .255 4.1.6.8 Težnja po stabilizaciji naglasnega mesta in izgubi kvantitetnih opozicij .. 256 4.2 Severnozahodnoslovanski jeziki ......................... 257 4.2.1 Genetskojezikoslovna dolocitev ....................... 257 4.2.1.1 Poljski jezik................................ 258 4.2.1.2 Pomorjanski jezik............................. 259 4.2.1.3 Polabski jezik............................... 261 4.2.2 Primerjalno glasoslovje poljskega in kašubskega knjižnega/ standardnega jezika................................. 263 4.2.2.1 Naglas................................... 263 4.2.2.2Zložniki.................................. 265 4.2.2.3Nezložniki ................................ 271 4.3 Osrednjezahodnoslovanski jezik ......................... 273 4.3.1 Genetskojezikoslovna dolocitev ....................... 273 4.3.2 Primerjalno glasoslovje dolnje- in gornjelužiškosrbskega knjižnega/ standardnega jezika................................. 276 4.3.2.1 Naglas................................... 276 4.3.2.2 Zložniki.................................. 277 4.3.2.3 Nezložniki ................................ 281 4.4 Južnozahodnoslovanskajezika.......................... 283 4.4.1 Genetskojezikoslovna dolocitev ....................... 283 4.4.1.1 Ceškijezik ................................ 284 4.4.1.2 Slovaškijezik............................... 285 4.4.2 Primerjalno glasoslovje ceškega in slovaškega knjižnega/ standardnega jezika .................................... 285 4.4.2.1 Naglas................................... 286 4.4.2.2 Zložniki.................................. 289 4.4.2.3 Nezložniki ................................ 293 5Genetskojezikoslovnaklasifikacijaslovenskihinosrednjejužnoslovanskihnarecij.. 297 5.1 Slovenski jezik .................................. 297 5.1.1 Severozahodna in jugovzhodna slovenšcina................. 297 5.1.1.1 Praslovanska*e, *o. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .297 5.1.1.2 Praslovanski*e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .298 5.1.1.3 Diftongizacija slovenskih dolgih *., *o . . . . . . . . . . . . . . . . .299 5.1.1.4 Druge glasovne spremembe ....................... 299 5.1.2 Severna in zahodna ter južna in vzhodna slovenšcina........... . 300 5.1.2.1 Daljšanje slovenskih kratkih (akutiranih) naglašenih zložnikov v nezadnjih zlogih ................................ 300 5.1.2.2 Razmerje med dolgimi in kratkimi naglašenimi zložniki v nezadnjihzlogih ................................. 302 5.1.2.3 Vokalizacija slovenskega polglasnika .................. 303 5.1.3 Mlajše nesplošnoslovenske jezikovne spremembe.............. 304 5.1.3.1 Spreminjanje slovenskih sredinskih samoglasnikov........... 304 5.1.3.1.1Praslovanski*e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .305 5.1.3.1.2Praslovanski*o . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .305 5.1.3.1.3Praslovanski*e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .306 5.1.3.1.4Praslovanski*e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .307 5.1.3.1.5Praslovanski*o . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .308 5.1.3.1.6Praslovanska*., *. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .310 5.1.3.2 Nesplošnoslovenski naglasni premiki .................. 310 5.1.3.2.1 Nesplošnoslovenski naglasni umik tipa *žen./*koz. > *žčna/*kňza. . .311 5.1.3.2.2 Nesplošnoslovenski naglasni umik tipa *m.gl. > *m.gla . . . . . .312 5.1.3.2.3 Nesplošnoslovenski naglasni umik tipa *vis.k > *věsok. . . . . . .312 5.1.3.2.4 Nesplošnoslovenski naglasni umik tipa *ropot.t > *rňpotat . . . .312 5.1.3.2.5 Nesplošnoslovenski naglasni umik tipa *sen./*pros. > *s.no/*prňso . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .313 5.1.3.2.6 Nesplošnoslovenski naglasni umik tipa *kovác > *kňvac . . . . . .314 5.1.3.2.7 Nesplošnoslovenski naglasni pomik tipa *bŕbica > *baběca . . . .314 5.1.3.2.8 Nesplošnoslovenski naglasni pomik tipa *zíma > *zim.. . . . . . .314 5.1.4 Jezikoslovna merila clenitve slovenskega jezika na narecne ploskve in narecja............................ 315 5.1.4.1 Clenitev slovenskega jezika na narecne ploskve oz. narecne skupine.. 316 5.1.4.1.1 Starejše jezikovne spremembe .................... 316 5.1.4.1.2 Mlajše jezikovne spremembe..................... 317 5.1.4.2 Clenitev slovenskih narecnih ploskev oz. narecnih skupin na narecja in podnarecja ............................. 318 5.1.5 Narecne ploskve (baze) in narecja (dialekti) slovenskega jezika ...... 319 5.1.5.1 Severna slovenšcina ........................... 319 5.1.5.1.1 Koroška narecja............................ 321 5.1.5.1.2 Rezijansko narecje .......................... 324 5.1.5.2 Zahodna slovenšcina ........................... 325 5.1.5.2.1 Beneško-kraška narecna ploskev zahodne slovenšcine ....... 326 5.1.5.2.2 Obsoško-idrijska narecna ploskev zahodne slovenšcine....... 329 5.1.5.3 Južna slovenšcina............................. 331 5.1.5.3.1 Gorenjska narecna ploskev južne slovenšcine ............ 332 5.1.5.3.2 Dolenjska narecna ploskev južne slovenšcine ............ 335 5.1.5.3.3 Južnoštajerska narecna ploskev južne slovenšcine.......... 340 5.1.5.4 Vzhodna slovenšcina........................... 342 5.1.5.4.1 Severnoštajerska narecna ploskev vzhodne slovenšcine ....... 343 5.1.5.4.2 Panonska narecna ploskev vzhodne slovenšcine........... 345 5.2 Kajkavšcina.................................... 350 5.2.1 Zahodnopanonska in vzhodnopanonska južna slovanšcina......... 350 5.2.2 Splošnokajkavske jezikovne spremembe .................. 351 5.2.3 Mlajše nesplošnokajkavske jezikovne spremembe ............. 356 5.2.3.1 Zemljepisno bolj razširjene nesplošnokajkavske naglasne spremembe .. 357 5.2.3.2 Zemljepisno manj razširjene nesplošnokajkavske naglasne spremembe .. 358 5.2.4 Jezikoslovna merila clenitve kajkavšcine na narecne ploskve in narecja ... 359 5.2.4.1 Zgodovinski pregled jezikoslovnih clenitev kajkavšcine na narecne ploskve in narecja .......................... 359 5.2.4.2 Jezikoslovna merila clenitve kajkavšcine na narecne ploskve in narecja .. 361 5.2.5 Narecne ploskve (baze) in narecja (dialekti) kajkavšcine .......... 362 5.2.5.1 Zahodna kajkavšcina........................... 362 5.2.5.1.1 Zagorsko-medmurska narecna ploskev (severozahodna kajkavšcina).. 362 5.2.5.1.2 Prigorsko/plješiviškoprigorsko narecje (jugozahodna kajkavšcina) .. 363 5.1.5.2 Vzhodna kajkavšcina........................... 364 5.2.5.2.1 Turopoljsko-posavska narecna ploskev vzhodne kajkavšcine .... 364 5.2.5.2.2 Križevaško-podravska narecna ploskev vzhodne kajkavšcine ... 364 5.2.5.3 Spodnjesotelsko narecje (ikavsko cakavsko narecje) .......... 365 5.3 Cakavšcina in štokavšcina ............................ 366 5.3.1 Cakavšcina.................................. 366 5.3.2 Štokavšcina.................................. 368 5.3.2.1 Torlašcina................................. 371 5.4 Slovensko-osrednjejužnoslovanska zemljepisna jezikovna meja ........ 373 5.4.1 Ciško narecje in nekateri govori južnobelokranjskega narecja ....... 374 5.4.2 Buzetsko ali zgornjemirensko narecje.................... 374 5.4.2.1 Osrednji buzetski ali zgodnjemirenski govori.............. 375 5.4.2.2 Obrobni severni buzetski ali zgodnjemirenski govori.......... 376 5.4.3 Goransko (gorskokotarsko) narecje ..................... 377 5.4.3.1 Vzhodni goranski (gorskokotarski) govori................ 377 5.4.3.2 Zahodni goranski (gorskokotarski) govori................ 377 5.4.3.2.1 Zahodni goranski (gorskokotarski) govori zahodno od Delnic ... 378 5.4.3.2.2 Zahodni goranski (gorskokotarski) govori vzhodno od Delnic ... 379 5.4.4 Zgornjesotelsko narecje ........................... 380 5.4.4.1 Osrednji zgornjesotelski govori ..................... 380 5.4.4.2 Obrobni zgornjesotelski govori...................... 382 5.4.5 Medmursko narecje ............................. 384 5.4.5.1 Spodnje podnarecje medmurskega narecja ............... 384 5.4.5.2 Osrednje podnarecje medmurskega narecja ............... 384 5.4.5.3 Zgornje podnarecje medmurskega narecja................ 385 6 Sklep ......................................... 389 7 Typology of linguogeneses of the Slavic Languages (Summary) ......... 391 8 .....................................(.........).......... 421 9 Seznamkrajšav.................................... 457 10 Literatura in viri .................................. 461 11 Besedno kazalo ................................... 487 12 Zemljevidi ...................................... 503 UVODNE BESEDE Predmet preucevanja knjige Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov je nastanek slo­vanskih geolektov hierarhicne stopnje jezika iz njihovega skupnega jezikovnega pred­nika, praslovanšcine. V uvodnem poglavju 1 Primerjalno jezikoslovje in narecjeslovje kot dela genet­skega/genealoškega jezikoslovja sta kriticno predstavljeni teorija in metodologija ge­netskega/genealoškega jezikoslovja (primerjalnega jezikoslovja in narecjeslovja), ti-stega dela zgodovinskega jezikoslovja, ki s preucevanjem sorodstvenih razmerij med najrazlicnejšimi jezikovnimi pojavnostmi izdeluje njihovo genetsko/genealoško klasi­fikacijo. Osrednja poglavja 2 Južna slovanšcina, 3 Vzhodna slovanšcina in 4 Zahodna slovanšcina prikazujejo postopno oblikovanje slovanskih jezikov znotraj treh osnovnih slovanskih makroarealov. V dodatnem poglavju 5 Genetskojezikoslovna klasifikacija slovenskih in osrednjejužnoslovanskih narecij, ki je vsebinsko nadaljevanje drugega, je obravnavana delitev predvsem slovenskih in kajkavskih narecij, pri cemer je poseb­na pozornost namenjena slovensko-osrednjejužnoslovanski, tj. slovensko-kajkavski in slovensko-cakavski zemljepisni jezikovni meji, ki seveda kot skoraj nobena jezikovna meja ne poteka po državni meji (na državnem ozemlju Republike Slovenije so prisotni cakavski in štokavski govori, medtem ko so na državnem ozemlju Republike Hrvaške prisotna razlicna slovenska narecja). V poglavju 6 Sklep so podane glavne ugotovitve o modelih nastajanja geolektovhierarhicne stopnje jezika na primeru slovanskega je­zikovnega prostora. Kot posebni vsebinski poglavji sledita še daljša povzetka v angle-škem in ruskem jeziku, namrec 7 Typology of linguogeneses of the Slavic Languages (Summary) in 8 ......... ............ .......... ...... (.........). Predsta­vljena teoreticni model in metodološki pristop sta prispevek k splošni teoriji in meto­dologiji genetskega/genealoškega jezikoslovja, ki ju je mogoce aplicirati tudi na drugo jezikovno gradivo. Knjiga je sinteza avtorjevega dolgoletnega ukvarjanja s teorijo in metodologijo ge­netskega/genealoškega jezikoslovja ter z njeno aplikacijo na gradivu slovenskih narecij in slovanskih jezikov (prim. predvsem Šekli 2001, 2004, 2006a, 2006b, 2006c, 2007a, 2007b, 2008a, 2008b, 2008c, 2009., 2009b, 2012, 2013a, 2013b, 2013c, 2014a, 2014b, 2014c, 2015a, 2015b, 2015c, 2016a, 2017a, 2017b). Vsebinska odstopanja v besedi­lu pricujoce publikacije od že objavljenih besedil je razumeti kot njihove popravke, izboljšave in dopolnitve. Delo gradivsko temelji na avtorjevih monografskih publika­cijah s podrocja primerjalnega (na)glasoslovja slovanskih jezikov (Primerjalno glaso­slovje slovanskih jezikov 1: Od praindoevropšcine do praslovanšcine, 2014 (2016), in Primerjalnoglasoslovjeslovanskihjezikov2:Odpraslovanšcinedoslovanskihjezikov, v pripravi). Razprava se ob teoreticno-metodološki zaokroženosti in obsežnosti anali­ziranega jezikovnega gradiva smotrno omejuje na genetskojezikoslovno problematiko ter nima ambicij po njenem intra- in interdisciplinarnem širjenju. Tako so npr. izostale v cas in prostor umešcene zgodovinske okolišcine jezikovnega spreminjanja in obliko­vanja posameznih slovanskih jezikov, ki bi marsikateri obravnavani jezikovni pojav zelo verjetno smiselno kontekstualizirale. Aleksandri Derganc in Luki Repanšku se zahvaljujem za recenziji in konstruktivne pripombe, lektorju Nejcu Rožmanu Ivancicu za natancno branje zahtevnega besedila, Žigu Kokalju za pripravo jezikovnih zemljevidov, Andreji Legan Ravnikar za pomoc pri urejanju besedila in Simonu Atelšku za prelom. Prisrcna zahvala gre vsem, ki so mi kakorkoli pomagali z vsebinskimi nasveti: Alenki Šivic-Dular in Tijmenu C. Pron-ku, ki sta v diskusiji na mednarodni znanstveni konferenci »200-letnica rojstva Franca Miklošica« v Ljutomeru 19. 11. 2013 komentirala prispevek, objavljen v Šekli 2013b, in s tembistveno vplivala na koncept nadaljnje obravnave problematike (opozorila sta na nezadostnost upoštevanja samo zemljepisne razširjenosti jezikovnih pojavov zno­traj areala ter poudarila predvsem pomen njihove relativne in absolutne kronologije), Matetu Kapovicu za kriticne pripombe k mojim pogledom na podrocju primerjalnega naglasoslovja slovanskih jezikov, Namiti Subiotto za pregled razdelka 1.8.2, posve-cenega (obliko)skladenjskim inovacijam makedonšcine in bolgaršcine, Veri Smole za komentarje na podrocju zgodovinske slovnice in narecjeslovja slovenskega jezika in Januški Gostencnik glede kostelskega narecja oz. zahodnih goranskih (gorskokotar­skih) govorov ter Mihailu Sajenku (...... .......... ......) za vsa opozorila na pomanjkljivosti v besedilu. Luki Repanšku hvala za pomoc pri strokovnem izrazju v angleškem jeziku, Anastasiji Plotnikovi (......... ......... ..........) za prevod povzetka v ruski jezik. Zasluga vseh tu imenovanih je, da je v besedilu manj vsebinskih in drugih napak, kot bi jih bilo sicer. Za morebitneneodpravljene napake in vse ostalo sem seveda odgovoren sam. Primerjalno jezikoslovje in narecjeslovje kot DELA GENETSKEGA/GENEALOŠKEGA JEZIKOSLOVJA 1.1 Genetsko/genealoškojezikoslovjeznotrajjezikoslovja Jezikoslovje (lingvistika) je znanost, ki preucuje razlicne pojavnosti naravnega clove­škega jezika, tj. jezikovni sistem (sosirjanski langue ‘jezik’), in besedilo, tj. jezikovni sistem v sporazumevanju (komunikaciji), natancneje tvorjenjuin sprejemanju, razume­vanju besedil (sosirjanski parole ‘govor’). Razdeliti ga je mogoce na osnovi vec meril: 1) glede na prevladujoci vidik preucevanja jezika se deli na tri temeljne veje: genetsko/ genealoško, tipološko, družbenostno;1 2) glede na število preucevanih idiomov: ne­medjezikovno preucuje en idiom, medjezikovno vec idiomov (za termin idiom prim. 1.3); 3) glede na casovni pogled na jezik: diahron(icn)o(raznocasijsko)ali zgodovin­sko(historicno)preucuje jezikovno spreminjanje (dinamicnost), sinhron(icn)o(isto-casijsko) ali opisno (deskriptivno) pa jezikovno stanje (staticnost). Tri temeljne veje jezikoslovja so medsebojno teoreticnoin metodološko neodvi­sne, kar pomeni, da spoznanja ene od njih niso prenosljiva na ostali dve. Posledicno obstajajo tudi tri medsebojno neodvisne jezikoslovne klasifikacije idiomov. 1.1.1 Genetsko/genealoškojezikoslovje(geneolingvistika) Genetsko/genealoško jezikoslovje (geneolingvistika) preucuje genetska, tj. sorodstve­na razmerja med razlicnimi jezikovnimi pojavnostmi (idiomi) ter izdeluje njihovo ge­netskojezikoslovno (geneolingvisticno) oz. genealoško klasifikacijo glede na stopnjo njihove medsebojne jezikovnesorodnosti. V ta namen raziskuje nastajanje geolektov v prostoru v okviru jezikovnih sprememb (prim. 1.3.1, 1.6.1) in sociolektov v družbi s standardizacijo in odmikanjem od nje (prim. 1.3.2, 1.6.2). Genetsko jezikoslovje je medjezikovno in diahron(icn)o (za dolocanje jezikovne sorodnosti je potrebno pozna­vanje jezikovnepreteklosti, ki razkrije nacin nastanka, geneze idiomov). Tisti del ge­netskega jezikoslovja, ki se ukvarja s preucevanjem geolektov, se deli na primerjalno jezikoslovje in narecjeslovje. Delitev jezikoslovja na tri temeljne veje ter genetskega/genealoškega jezikoslovja dalje na primerjalno jezikoslovje in narecjeslovje se pojavlja v Brozovic 1996. Primerjalno (komparativno) jezikoslovje, natancneje zgodovinskoprimerjalno (historicnokomparativno)jezikoslovje je tisti del genetskega jezikoslovja, katerega na-men sta primerjava genetsko sorodnih jezikov in rekonstrukcija njhovega prajezika, sku­pnega izhodišcnega jezikovnega prasistema (njegovega glasovja, slovnice, slovarja), tj. jezikovnega »prednika«, iz katerega so primerjani jeziki nastali z jezikovnim spreminja­njem v casu.2Preucuje torej geolekte od (starejšega) prajezika preko jezikovne veje oz. (mlajšega) prajezika do jezika (prim. 1.3.1.4). Njegovi temeljni metodi sta primerjalna metoda in metoda rekonstrukcije (prim. 1.5). Nalogi primerjalnega jezikoslovja slovan­skih jezikov sta npr. primerjava slovanskih jezikov (ko to ne zadošca, tudi (starih) indo­evropskih jezikov) in rekonstrukcija praslovanšcine, tj. pojasniti oblikovanje praslovan-šcine iz praindoevropšcine (preko morebitne prabaltoslovanšcine) in zacetek oblikovanja posameznih slovanskih jezikov. Narecjeslovje (dialektologija) je tisti del genetskega jezikoslovja, ki geolekte preucuje od oblikovanja jezika iz prajezika do njegove cepitve na manjše geolekte, in sicer na narecne ploskve (baze), te na narecja (dialekte) in njihove krajevne govore (prim. 1.3.1.4). Narecjeslovje slovenskega jezika se npr. ukvarja z oblikovanjem slo­venšcine iz praslovanšcine in cepitvijo slovenšcine na severozahodno in jugovzhodno slovenšcino, slednjih na severno in zahodno oz. južno in vzhodno slovenšcino, pozneje teh na narecne ploskve (na severu koroška; na zahodu beneško-kraška in obsoško--idrijska; na jugu gorenjska, dolenjska in južnoštajerska; na vzhodu severnoštajerska in panonska), te na narecja in njihove krajevne govore. 1.1.2 Tipološkojezikoslovje(tipolingvistika) Tipološko jezikoslovje (tipolingvistika) preucuje zgradbo (strukturo) idiomov, tj. njiho­ve tipološke podobnosti in razlike na razlicnih ravninah jezikovnega sistema, ter izde­luje njihovo (glasoslovno/foneticno-fonološko, oblikoslovno/morfološko, skladenjsko/ sintakticno, slovarsko/leksikalno) tipološkojezikoslovno (tipolingvisticno) oz. tipološko klasifikacijo.3Tipološko podobne idiome združuje v jezikovne tipe ne glede na njihovo jezikovno sorodnost (torej tako genetsko sorodne kot genetsko nesorodne). Je predvsem medjezikovno ter sinhron(icn)o (za dolocanje tipološke podobnosti idiomov poznavanje njihove jezikovne preteklosti ni potrebno). Del sinhron(icn)ega, tipološkega jezikoslovja je protistavno (kontrastivno) jezikoslovje, vcasih imenovano tudi sopostavno jeziko­slovje, namen katerega je protistavljanje jezikovnega stanja (genetsko sorodnih ali genet­sko nesorodnih) idiomov.4 2 Furlan 2005: 406, 2008: 3–4; Snoj 2016: 11. 3 Za tipološkojezikoslovno klasifikacijo se npr. v ruskem jezikoslovju pojavlja strokovni izraz ........... ......... ...... (.......... 2011: 23–113). 4 Pojmov primerjalno (komparativno) jezikoslovje (nem. (historisch-)vergleichende Spra­ chwissenschaft, komparative Linguistik, rus. ............-............ ..........., ............... ................, ang. comparative linguistics) in pojma proti­ Razlika med primerjalnim (komparativnim) in protistavnim (kontrastivnim) jezikoslovjem Primerjalno (komparativno) jezikoslovje Protistavno (kontrastivno) jezikoslovje del genetskega/genealoškega jezikoslovja sinhron(icn)o in diahron(icn)o primerja genetsko sorodne idiome predmet preucevanja je genetska(ne)identicnost cilj je rekonstrukcija jezikovnega prednika geneza (nastanek) jezikovnega pojava: v ospredju je jezikovno spreminjanje, dinamicnostv jeziku del tipološkega jezikoslovja sinhron(icn)o protistavlja/sopostavlja genetsko sorodne in nesorodne idiome predmet preucevanja je tipološka(ne)podobnost cilj je dolocitev jezikovnega tipa tipologija (tip, vrsta) jezikovnega pojava: v ospredju je jezikovno stanje, staticnostv jeziku 1.1.3 Družbenostnojezikoslovje(sociolingvistika) Družbenostno jezikoslovje (sociolingvistika) jezik preucuje kot sporazumevalni sistem skupnosti (collectivum) ali posameznika (indivuduum), pri cemer je v ospredju njego­vega raziskovanja predvsem vpliv družbenih okolišcin na jezikovno rabo, in izdeluje družbenostnojezikoslovno (sociolingvisticno) oz. sociološko klasifikacijo tako genetsko sorodnih kot genetsko nesorodnih idiomov predvsem glede na njihovo sporazumevalno (komunikacijsko) vlogo, pri cemer je najbolj prestižna jezikovna zvrst knjižni/standardni jezik.5 Je nemedjezikovno ali medjezikovno, sinhron(icn)o ali diahron(icn)o. 1.2 Jezikovno spreminjanje in jezikovna raznolikost Jezik se v casu spreminja. Posledici jezikovnega spreminjanja sta nastanek jezikovne raznolikosti (lingvodiverzitete)in posledicno nastajanje novih idiomov (geolektov in sociolektov ter njihovih hronolektov). Jezikovno spreminjanje zaobjema spreminjanje obeh pojavnosti jezika, tako jezikovnega sistema kot tudi besedila in okolišcin njegovega nastajanja. Odvisno je od notranjih dejavnikov, ki izhajajo iz jezikovnega sistema samega, in od zunanjih dejavnikov, ki so pogojeni s stališca jezikovne skupnosti (collectivum) z družbenimi (socialnimi), kulturnozgodovinskimi okolišcinami (s stališca preucevanja spreminjanja stavno (kontrastivno) jezikoslovje (nem. kontrastive Linguistik, rus. ............./ .............../................ ..........., ang. contrastive linguistics)torej nikakor ne gre zamenjevati. Presek primerjalnega in protistavnega jezikoslovja je primerjava oz. protistava genetsko sorodnih idiomov; pri tem pa primerjalno jezikoslovje dodatno re-konstruira jezikovnega prednika, protistavno pa protistavlja tudi genetsko nesorodne idiome. Za družbenostnojezikoslovno klasifikacijo se npr. v ruskem jezikoslovju pojavlja strokovni izraz .......... ......... ...... (.......... 2011: 115–244). jezikovnega sistema so pomembni predvsem idiomi v stiku in standardizacija socio-lektov (prim. 1.3.2)) ter s stališca posameznika (individuum) z miselnimi (kognitivni-mi) procesi. Posledica vseh teh dejavnikov so jezikovne spremembe (inovacije), tj. spreminjanje jezikovnega sistema na vseh njegovih ravninah, in spremembeokolišcin sporazumevanja (družbenih in miselnih).6 Jezikovna raznolikost (lingvodiverziteta) obsega raznolikost jezikovnega siste-ma na vseh njegovih ravninah in raznolikost (družbenih in miselnih)okolišcinspora­zumevanja. Jezikovne spremembe (inovacije) in jezikovna raznolikost se dogajajo oz. pojavljajo v celotnem jezikovnem sistemu, in sicer v glasovju, slovnici in slovarju (kot tudi besedilu). 1) Glasovje ali glasovna ravnina jezikovnega sistema je nepomenska ravnina, prvine glasovja, glasovi namrec nimajo pomena (lahko pa so pomensko razlocevalni). 2) Slovnica sta oblikovna in skladenjska ravnina jezikovnega sistema. Prvine slov-nice, oblike na njeni oblikovni ravni in skladenjske zgradbe (strukture) na njeni skladenjski ravni, imajo slovnicni(gramaticni)pomen, ki je izražen s slovnicnim morfemom. Slovnicni pomeni so oblikovni (morfološki), ki ga sestavljata pre­gibalni (fleksijski) (v obliki sln. brat-a ima pregibalni slovnicni morfem, konc­nica, natancneje sklonilo -a pregibalna slovnicna pomena sklon (casus), in sicer imenovalnik/tožilnik, ter število (numerus), in sicer dvojina; v obliki sln. del-a-m ima pregibalni slovnicni morfem, koncnica, natancneje osebilo -m pregibalna slovnicna pomena oseba (persona), in sicer prva (govoreci/pišoci), ter število (numerus), in sicer ednina) in besedotvorni (derivacijski) (v obliki sln. hiš-ica ima besedotvorni slovnicni morfem, pripona -ica besedotvorni slovnicni pomen manj­šalnost (deminutivnost)), ter skladenjski (sintakticni) pomen (v zloženem stavku sln. Zeblome jeinlacensembil skladenjski slovnicni morfem, veznik in poudarja vezalno (kopulativno) pomensko razmerje med prostima stavkoma, ki s svojima pomenoma izražata istodobnost, tj. vzporednost glagolskih dogajanj). Nastanek medsebojno tesno povezanih slovnicnega morfema in slovnicnega pomena se ime­nuje gramatikalizacija. 3) Slovar je besedje (leksika) oz. leksemi, tj. besede in stalne besedne zveze jezi­kovnega sistema. Prvine slovarja imajo slovarski (leksikalni) pomen, ki je izra­žen s celotnim leksemom oz. celotnimi leksemi (v besedni zvezi ang. two brothers ‘dva brata’ sklon oblikovno ni izražen, medtem ko leksem two ‘dva’ izraža dvo­jino; v besedni zvezi sln. majhna hiša leksem majhna izraža manjšalnost; v prostih stavkih sln. Zeblo me je, Pri tem sem bil lacen predložna besedna zveza pri tem (s prvotnim krajevnim/prostorskim pomenom mesto (adesivni lokativni pomen) poudarja istodobnost, ki jo s svojima pomenoma izražata prosta stavka). Nastanek leksema se imenuje leksikalizacija. O jezikovnem spreminjanju s poudarkom na spreminjanju jezikovnega sistema prim. npr. Hock 1991, s poudarkom na zunanjih dejavnikih sporazumevanja pa npr. Labov 1994, 2000, 2010. V nadaljevanju sta z zgledi na slovanskem jezikovnem gradivu prikazani jezikovno spreminjanje ter casovna (istoprostorsko-raznocasijska) in zemljepisna (raznopro­storsko-istocasijska) jezikovna raznolikost na razlicnih ravninah jezikovnega sistema genetsko sorodnih geolektov (in sicer slovanskih jezikov v genetskojezikoslovnem pomenu), ki so ponazorjeni s krovnimi sociolekti (tj. s slovanskimi knjižnimi/stan­dardnimi jeziki). 1.2.1 Glasovne spremembe Glasovne (foneticne in fonološke) spremembe, tj. spremembe izgovornih in posledicno slušnih lastnosti glasov (foneticne spremembe) ter spremembe razvrstitve in posledic­no vloge segmentnih in nadsegmentnih lastnosti glasov v glasovnem sistemu (fonolo­ške spremembe), povzrocajo glasovno raznolikost (foneticno in fonološko diverziteto). Glasovna raznolikost je torej nastala z divergentnimi glasovnimi spremembami izho­dišcne glasovne podobe leksema in pomeni raznolikost genetsko identicnih besedijskih vzporednic (leksemskih paralel) v vodoravno sorodnih jezikovnih sistemih v glasovju, glasovni podobi leksema. Nekateri leksemi so se od praslovanšcine do slovanskih jezikov npr. spreminjali samo glasovno in se posledicno v slovanskih jezikih razlikujejo samo v svoji glasovni podobi, saj so vsi kontinuanti istega praslovanskega leksema, ki se je glasovno razli­koval od vseh svojih kontinuantov (psl. *zob. > stcsl. p+, sln. z.b,7nštok. z.b, mak. ..., blg. ..., rus. ..., brus. ..., ukr. ..., polj. zab, kaš. zab, plb. zob, dluž. zub, gluž. zub, ceš. zub, slš. zub, povsod v pomenu ‘trd, bel izrastek v spodnji in zgornji celjusti za grizenje, žvecenje hrane; zob’; psl. *v.lk.> stcsl. dkmr+, sln. v.lk[v..k], nštok. v.k, mak. ...., blg. ...., rus. ...., brus. ...., ukr. ...., polj. wilk, kaš. wôlk, wilk, plb. vĺuk, vuk, dluž. wjelk, gluž. wjelk, ceš. vlk, slš. vlk, povsod v pomenu ‘psu podobna zver z rumenkasto ali rjavkasto sivim kožuhom; volk’).8 1.2.2 Oblikovne spremembe Oblikovne (morfološke) spremembe, tj. spremembe slovnicnih morfemov in njihovih obli­kovnih slovnicnih pomenov izhodišcne oblike povzrocijo oblikovno raznolikost (morfolo­ško diverziteto), tj. raznolikost v oblikovju, oblikovni podobi leksema. Znotraj oblikovnih vzorcev je možno lociti pregibalne/oblikospreminjevalne, oblikotvorne in besedotvorne. 7 Besedilo je pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola (ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na ZRC SAZU v Ljubljani (www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. 8 Opisne pomenske razlage besed so po SSKJ2: passim. 1.2.2.1 Pregibalne/oblikospreminjevalnespremembe Pregibalne/oblikospreminjevalne (fleksijske) spremembe so spremembe pregibalnih/ oblikospreminjevalnih slovnicnih morfemov, koncnic (tj. sklonil pri samostalniku, pri­devniku, števniku ter samostalniškem in pridevniškem zaimkuter osebil pri glagolu) in povzrocijo pregibalno raznolikost (fleksijsko diverziteto), tj. raznolikost v sklanjatve­nih oz. spregatvenih pregibalnih vzorcih. Praslovanšcina je imela v prvi osebi množine sedanjika glagolov s sedanjiško pri­pono *-i-najverjetneje koncnico, osebilo *-m., katerega odraz se je ohranil v stari cer­kveni slovanšcini, bolgaršcini, rušcini in belorušcini, medtem ko je v drugih slovanskih jezikih prišlo do oblikovanja drugih koncnic, in sicer *-mo (ne povsem jasnega izvora) v slovenšcini, osrednji južni slovanšcini in ukrajinšcini, *-me (verjetno preoblikovano po analogiji na koncnico druge osebne množine sedanjika *-te) v makedonšcini, cešci­ni in slovašciniter *-my (preoblikovano po analogiji na osebni zaimek za prvo osebo množine *my) v poljšcini, pomorjanšcini, polabšcini ter lužiški srbšcini (psl. 1pl praes. *voz-i-m. od ‘voziti’ > stcsl. djpbv+, blg. ....., rus. ....., brus. .....; sl. *voz-i-mo > sln. v.zimo, nštok. v.zimo, ukr. ......; sl. *voz-i-me > mak. ......, ceš. vozíme, slš. vozíme; sl. *voz-i-my > polj. wozimy, kaš. wymë, (plb. prim. koncnico -me v mo-me ‘imamo’), dluž. wymy, gluž. wozymy). 1.2.2.2 Oblikotvorne spremembe Oblikotvorne spremembe so spremembe oblikotvornih slovnicnih morfemov, koncnic in pripon za pregibanje po spolu, stopnjevanje pridevnikov in tvorbo glagolskih oblik ter povzrocijo oblikotvorno raznolikost, tj. raznolikost v oblikotvornih vzorcih. V praslovanšcini so nekateri glagoli z nedolocniško pripono *-a-imeli sedanjiško pripono *-je-(V/2), pri cemer je posledicno prišlo do jotacije izglasnega korenske­ga soglasnika. Pri odrazu glagola psl. *drem-a-ti ‘dremati, lahno spati’, 1–2sg praes. *drem-jo *drem-je-ši > *dremlo *dremleši se je npr. prvotna razlika med tvorjenostjo nedolocniške in sedanjiške osnove ohranila v vecini slovanskih jezikov, v slovenšcini (dvojnicno), ukrajinšcini in gornji lužiški srbšcini pa je prišlo do analoške posplošitve nedolocniške pripone *-a-v sedanjik in do odprave soglasniške premene po jotaciji ter do vkljucitve glagola med glagole z odrazom sedanjiške pripone *-a-je-(V/1), v vecini jezikov ne glede na (ne)prehod med glagolskimi vrstami s prenareditvijo koncaja prve osebe ednine z analoško izravnano sedanjiške pripone vecine oblik sedanjika in konc­nico brezpriponske spregatve (atematske konjugacije) *-m. (psl. *drem-a-ti, 1–2sg praes. *drem-jo*drem-je-ši > *dremlo*dremleši> stcsl. lhävfnb lhävkś lhävk«ib, sln. dr.mati (dr.mljem) dr.mlješ, nštok. dr(ij)émati (dr(ij).mljem) dr(ij).mlješ, mak. ...... (......) ......, blg. ...... (.....) ......, rus. ....... ...... ........, brus. ....... ...... ......., polj. drzemac drzemie drzemiesz, kaš. drzemac drzémiă drzémiesz, dluž. dremas dremju (= dremjom) dremjoš, stceš. driema-ti drie.u drie.eš = ceš. drímat (drímu) drímeš, slš. driemat (driemem) driemeš; sl. *drem-a-ti, 1–2sg praes. *drem-a-jo *drem-a-je-ši > sln. dr.mati (dr.mam) dr.maš, ukr. ..i.... ..i... ..i...., gluž. dremac (dremam) dremaš). 1.2.2.3 Besedotvorne spremembe Besedotvorne (derivacijske) spremembe so spremembe besedotvornih slovnicnih morfe­mov, obrazil in njihovih besedotvornih slovnicnih pomenov ter povzrocijo besedotvorno raznolikost (derivacijsko diverziteto), tj. raznolikost v besedotvornih vzorcih. V praslovanšcini se je v pomenu ‘oce oceta ali matere; stari oce, dedek’ uporablja-la neizpeljana oblika psl. *ded-., ki je bila v nekaterih slovanskih geolektih izpeljana z razlicnimi priponami (prvotno zelo verjetno z inherentnim besedotvornim pomenom manjšalnost oz. z adherentnim besedotvornim pomenom ljubkovalnost), pri cemer so izpeljanke pozneje izgubile svoj besedotvorni pomen in imajo enak slovarski pomen (redkeje tudi spremenjeni slovarski pomen) kot njihov besedotvorni predhodnik (mo­tivirajoca beseda), posledicno pa se leksemi z izhodišcno istim korenom med seboj razlikujejo v besedotvorni zgradbi (psl. *ded-. > stcsl. läl+, sln. d.d (= d.d), nštok. d(j).d, rus. ..., brus. ...., ukr. ..., polj. dziad, dluž. zed, gluž. dzed; sl. *ded-o > mak. ...., blg. ....; sl. *ded-.k.> sln. d.dek [d.d.k], polj. dziadek; sl. *ded-.c-.k.> ceš. dedecek; sl. *ded-uš-.ka > rus. .......). 1.2.3 Skladenjske spremembe Skladenjske (sintakticne) spremembe, tj. spremembe v zgradbi in pomenih prostega in zloženega stavka ter v besednem redu, povzrocajo skladenjsko raznolikost (sintakticno diverziteto). V praslovanšcini je bil zanikani premi predmet (direktniobjekt) s pomensko vlo-go prizadeto (patiens) v tvornem (aktivnem) stavku v rodilniku, kar se kot arhaizem ohranja v slovenšcini ter poljšcini in kašubšcini, v vseh ostalihslovanskih jezikih pa se tako kot nezanikani premi predmet navadno pojavlja v tožilniku (psl. *(jaz.) ne pijo vinagen‘ne pijem vina’ . sln. nepíjemvína, polj. niepijewina, kaš. nie pijă wina . sl. *(jaz.) ne pijo vino acc. nštok. nč pijem víno, (mak. ... .. ..... ...., blg. .. .. ... ....), rus. .........., brus. ....’....., ukr. ....’....., dluž. njepiju/njepijom wino, gluž. njepiju wino, ceš. nepiji víno, slš. nepijem víno). 1.2.4 Slovarskopomenske spremembe Slovarskopomenske (leksikalnosemanticne) spremembe, tj. spremembe slovarskega (leksikalnega) pomena izhodišcnega leksikaliziranega pomena leksema povzrocajo slovarskopomensko raznolikost (leksikalnosemanticno diverziteto) genetsko identicnih besedijskih vzporednic (leksemskih paralel) v vodoravno sorodnih idiomih. Praslovanski leksem *gord. je imel zelo verjetno zelo širok etimološki pomen *‘kar je ograjeno, ograda’, v posameznih slovanskih jezikih pa je prišlo do nastan­ka razlicnih konkretiziranih (ožjih, zoženih) pomenov (psl. *gord. *‘kar je ograjeno, ograda’ . stcsl. uhfl+ ‘zid, obzidje, vrt, mesto’, sln. gr.d, slš. hrad, ceš. hrad, gluž. hr, dluž. grod, plb. gord, polj. gr, vse v pomenu ‘velika utrjena zgradba; grad’; nštok.gr.d, mak. ...., blg. ...., rus. ....., brus. ...a., ukr. ....., kaš. gard, vse v pomenu ‘urbano naselje; mesto’). 1.2.5 Slovarske/besedijskespremembe Slovarske/besedijske (leksikalne) spremembe, tj. spremembe v besedju (leksiki), med katerimi sta najpomembnejši nastanek leksema (leksikalizacija) in izguba leksema, imajo za posledico slovarsko/besedijsko raznolikost (leksikalno diverziteto). Praslovanšcina je za pomen ‘odprtina na spodnjem delu obraza za sprejemanje hrane in za govorjenje; usta’ najverjetneje imela leksem *usta, medtem ko so slovanski jeziki ponekod ta leksem ohranili, ponekod pa je prišlo do izgube leksema in do njego­ve nadomestitves kontinuanti izhodišcno razlicnih leksemov, pri katerih je torej prišlo do slovarskopomenske spremembe (psl. *usta ‘usta’ > stcsl. ecnf, sln. ta, nštok. ta, mak. ...., blg. ...., polj. usta, plb. vausta, vaista, ceš. ta, slš. ta, povsod v pomenu ‘usta’; psl. *r.t. ‘kar je dvignjeno, dvignjeno mesto’ > rus. ..., brus. ..., ukr. ..., povsod v pomenu ‘usta’; psl. *goba ‘usta, gobec’ > kaš. găba, dluž. guba, gluž. huba, povsod v pomenu ‘usta’). 1.3 Nastajanje idiomov Jezikoslovni izraz (termin) idiom, tj. jezikovni sistem oz. jezikovni diasistem (prim. 1.4.2), je razumljen kot »splošen, kvalitativno in hierarhicno nevtralen in nespecificiran termin«.9Tako je idiom lahko geolekt, tj. zemljepisna jezikovna pojavnost, sociolekt, tj. družbena jezikovna pojavnost, ali hronolekt, tj. casovna jezikovna pojavnost, stop-nja, razlicica geolekta ali sociolekta. Jezikovno spreminjanje ter posledicna jezikovna raznolikost in nastajanje idiomov se namrec pojavljajo: 1) diatopicno(gr. d.. ‘skozi, preko, cez, po’, t.p.. ‘kraj, mesto, prostor’) ali v pro-storu, tj. iz kraja v kraj oz. od tocke do tocke v zemljepisnem jezikovnem konti­nuumu; to je zemljepisna jezikovna raznolikost, katere odraz so geolekti (gr. .. .zemlja', ...e.. .govoriti') ali zemljepisne jezikovne razlicice; 2) diastraticno(lat. stratum ‘plast’) ali v družbi, tj. od govornega položaja do govor­nega položaja oz. od tocke do tocke v družbenem jezikovnemkontinuumu; to je družbenajezikovna raznolikost, katere odraz so sociolekti (lat. societas ‘družba’) ali družbene jezikovne razlicice;10 Brozovic 1970a: 10–14. 10 Pojmadiatopija (it.diatopia) in diastratija (it.diastratia) sta po Berruto, Cerruti 2011: 278. 3) diahron(icn)o(gr. ......‘cas’) ali v casu, tj. iz obdobja v obdobje oz. od tocke do tocke v casovnem jezikovnemkontinuumu; posledica tega je casovnajezikovna raznolikost, katere odraz so hronolekti ali casovne jezikovne razlicice. Geolekti in sociolekti imajo skozi cas torej razlicne hronolekte. S spreminjanjem v casu se cepijo na manjše idiome, s cimer nastajajo novi, genetsko medsebojno sorodni idiomi, ki se nadalje po podobnosti drug od drugega oddaljujejo in cepijo na še manj­še idiome. Vzrok za oddaljevanje in cepitev idiomov ter nastanek novih idiomov so jezikovne spremembe (inovacije) v enem delu in izostanek jezikovnih sprememb (arhaizmi) v preostalem delu idioma. V nadaljevanju je predstavljeno predvsem nastajanje geolektov v zemljepisnem jezikovnem kontinuumu (podobno velja tudi za sociolekte v družbenem jezikovnem kontinuumu). Prikazane so v zgodovini jezikoslovja najbolj odmevni teoriji o nastanku geolekta in standardizacija sociolekta. 1.3.1 Nastajanje geolektov: jezikovne spremembe Princip jezikovnega spreminjanja v casu in prostoru sta že v primerjalnem jezikoslovju druge polovice 19. stoletja s prispodobo opisali dve dopolnjujoci se teoriji, in sicer debelna in valovna teorija. 1.3.1.1 Debelna teorija Debelna teorija (nem. Stammbaumtheorie), ki jo je jezikoslovec August Schleicher (1821–1868) formuliral v uvodu v svojo primerjalno slovnico indoevropskih jezikov z naslovom Compendium der vergleichenden Grammatik der indogermanischen Spra­chen (11861–62, 21866), pravi, da imajo jeziki skupnega prednika ter se zaradi jezikov­nih sprememb (inovacij) v casu od njega in medsebojno oddaljujejo, podobno kot se veje drevesa oddaljujejo od svojega debla in med seboj. »Durch verschiedene entwicklung auf verschiedenen punkten des gebietes einer und der selben sprache spaltet sich im verlaufe der zweiten periode [sc. verfall der sprache], deren anfang aber ebenfals vor die historische überlieferung fält, eine und die selbe sprache in merere sprachen (mundarten, dialecte); diser process der dif­ferenzierung kann sich merfach widerholen. [...] Alle von einer ursprache her stammenden sprachen bilden zusammen eine sprachsippe oder einen sprach­stamm, den man wider in sprachfamilien oder sprachäste teilt.«11 1.3.1.2 Valovna teorija Valovna teorija (nem. Wellentheorie), ki jo je jezikoslovec Johannes Schmidt (1843– 1901) formuliral v svoji študiji o sorodstvenih razmerjih med indoevropskimi jeziki 11 Schleicher21866: 4–5. z naslovom Die Verwantschaftsverhältnisse der indogermanischen Sprachen (1872), pa pravi, da ima jezikovna sprememba (inovacija) svoje središce ter se iz njega proti obrobju jezikovnega kontinuuma širi in pojenjuje v koncentricnih krogih, podobno kot valovi na vodi, potem ko vanjo vržemo kamen. Posledicno je središce bolj inovativno, medtem ko je obrobje bolj arhaicno. »Wollen wir nun die verwantchaftsverhältnisse der indogermanischen sprachen in einem bilde darstellen, welches die entstehung irer verschidenheiten veranschaulicht, so müssen wir die idee des stammbaumes gänzlich aufgeben. Ich möchte an seine stelle das bild der welle setzen, welche sich in concentrischen mit der entfernung vom mittel­punkte immer schwächer werdenden ringen ausbreitet.«12 1.3.1.3 Vrednotenje s stališca sodobnega genetskega/genealoškega jezikoslovja Tako debelni kot valovni teoriji je torej skupno pojasnjevanje nastajanja geolektov »potomcev« zaradi jezikovnih sprememb (inovacij) v delu geolekta »prednika«, razli­ke med teorijama pa se pojavljajo v razlagi nacina nastanka geolektov in v pojmovanju njihovega medsebojnega sorodstvenega razmerja. S stališca sodobnega genetskega/ genealoškega jezikoslovja, tj. primerjalnega jezikoslovja in narecjeslovja, je Schmidt Schleicherjevo debelno teorijo ustrezno dopolnil v smislu, da geolekti ne nastajajo samo s cepitvijo geolekta »prednika« na geolekte »potomce« ter posledicno z neneh­nim oddaljevanjem in koncno izolacijo drug od drugega, temvec se v prostoru zvezno spreminjajo, posledica cesar je, da so si zemljepisno bližji geolekti tudi jezikovno bližji in zemljepisno bolj oddaljeni geolekti tudi jezikovno bolj oddaljeni. Geolekti, ki so se v nekem obdobju drug od drugega zaradi neskupnih jezikovnih sprememb oddaljili (divergentno spreminjanje), se v drugem obdobju namrec lahko zaradi drugih skupnih jezikovnih sprememb spet zbližajo (konvergentno spreminjanje). 1.3.1.4 Od(starejšega)prajezikadokrajevnegagovora V skladu s temmodelom se je praindoevropšcina oz. indoevropski prajezik (do ok. 3000 pr. n. š.) razcepila na indoevropske jezikovne veje oz. razlicne mlajše prajezike (te so (bile) npr. anatolska, indijska, iranska, grška, italska, keltska, germanska, armen-ska, toharska, slovanska, baltska, albanska). Tako sta se iz te pozne praindoevropšcine s postopno cepitvijo slednje zaradi zemljepisno omejenih jezikovnih sprememb, ki so v casu zajemalevedno manjšeareale (satemske [sat.mske], baltoslovansko-indoiran­ske, baltoslovanske, baltske oz. slovanske jezikovne spremembe), kar v zgodovinskem okviru ustreza razseljevanju in medsebojnemu oddaljevanju govorcev indoevropšcine v prostoru, (morda preko vmesne prabaltoslovanšcine) izoblikovali tudi prabaltšcina in praslovanšcina, (podobno kot praindijšcina in prairanšcina ter praitalšcina in prakelt-šcina) ožje sorodni indoevropski jezikovni veji. Praslovanšcina (do ok. 800 n. š.) se je torej oblikovala v tesnem stiku z najožje sorodnimi, v nekem obdobju zemljepisno sticnimi indoevropskimi jezikovnimi vejami 12 Schmidt 1872: 27. ter po lastnih samopraslovanskih jezikovnih spremembah. Iz praslovanšcine oz. slo­vanskega prajezika so nastale slovanske jezikovne podveje (južna, vzhodna in zahodna slovanšcina), iz njih pa slovanski jeziki (prim. 1.8.1). Na severozahodnem obrobju južne slovanšcine se je v casu po ok. 800 n. š. zacela oblikovati alpska slovanšcina (ok. 800–1000 n. š.), iz nje pa zgodnja slovenšcina (ok. 1000– 1200). Zacetek oblikovanja zgodnje slovenšcine je dokumentiran v Brižinskih spomenikih (zapisanih v obdobju 972–1039). Prvotni slovanski jeziki so se nadalje drobili na manjše geolekte in ti na narecne ploskve (baze). Zgodnja slovenšcina se je npr. najprej razcepila na severozahodno in jugovzhodno slovenšcino (po ok. 1200), severozahodna na severno in zahodno, jugovzhodna na južno in vzhodno. Iz južne slovenšcine so npr. nastale gorenjska, dolenjska in južnoštajerska narecna ploskev. Gorenjšcina in dolenjšcina sta se (podobno kot ostale narecne ploskve) najverjetneje izoblikovali v 14. stoletju, prva je prvic izpricana v Celovškem/Rateškem rokopisu (druga polovica 14. stoletja), druga pa v Stiškem rokopisu II (ok. 1440). Iz gorenjske narecne ploskve so se izoblikovala gorenjsko narecje z vzhodnogo­renjskim podnarecjem in selško narecje pa tudi horjulsko, škofjeloško in poljansko narecje ter baško podnarecje (prim. 5.1.5.3.1), iz dolenjske narecne ploskve pa dolenjsko narecje z vzhodnodolenjskim podnarecjem, posavsko narecje z zagorsko-trboveljskim, sevniško--krškim in laškim podnarecjem, severnobelokranjsko, kostelsko, notranjsko, istrsko narecje z rižanskim in šavrinskim podnarecjem (prim. 5.1.5.3.2). V okviru posameznih narecij so se izoblikovali posamezni krajevni govori, znotraj gorenjskega narecja npr. govori krajev Dovje, Srednja vas (v Bohinju), Zgornje Gorje, Kropa, Lom (pod Storžicem), Valburga (pri Smledniku), Topole (pri Mengšu) itd., znotraj dolenjskega pa npr. govori krajev Selšcek(pri Cerknici), Ráš(c)ica, Ribnica, Šmarje (pri Grosupljem) itd. 1.3.2 Nastajanje sociolektov: standardizacija in odmik od nje Standardizacija ali kodifikacija je zavestni kulturni, »umetni« poseg v jezikovni sistem, natancneje v sistemsko jezikovno normo organskega idioma (natancneje organskoidi­omske osnove, narecne podstave nastajajocega neorganskega idioma) in posledicno nastanek standardizacijske oz. kodifikacijske norme standardiziranega oz. kodificira­nega neorganskega idioma (v vecini primerov gre za pisni, knjižni/standardni jezik). S standardizacijo organski idiom postane neorganski idiom. Genetsko jezikoslovje pri procesu standardizacije zanimajo predvsem avtohtonost ali alohtonost knjižnega je­zika glede na ljudski, narecni jezik, tvarno izhodišce standardizacije knjižnega jezi­ka na zacetni stopnji njegovega oblikovanja (organsko ali neorgansko), t. i. narecna podstava,13standardizacijski posegi in civilizacijskojezikovna nadgradnja (hrv. civi­lizaciono-jezicnanadgradnja).14Nacina oblikovanja knjižnega jezika sta predstavljena na primeru veckratne standardizacije knjižne slovenšcine. 13 Pojem je po Toporišic 2000: 797. 14 Pojem je po Brozovic 1978: 17. 1.3.2.1 Organskoidiomskapodstavaknjižnega/standardnegajezika Podstava knjižnega/standardnega jezika je v zacetku najpogosteje organska, in sicer je to lahko neki krajevni govor ali neko narecje, izstopajoce zaradi kulturnega prestiža ali politicnega vpliva njegovih nosilcev, od katerega se knjižni jezik v procesu vedno vecje standardizacije postopoma osamosvaja in pridobiva neorganskost.15 Knjižnaslovenšcinadrugepolovice16.stoletjaje nastala v okviru kulturnega de­lovanja slovenskih protestantskih piscev. Prvi slovenski knjigi je objavil Primož Trubar (1508–1586), to sta bili Catechi.mu.InderWindi.chenSprach‘Katekizem v slovenskem jeziku’ (Tübingen 1550) in Abecedarium vnd der klein Catechi.mus In der Windi.chen Sprach ‘Abecednik in mali katekizem v slovenskem jeziku’ (Tübingen 1550). Od leta 1550 do leta 1595 je bilo v slovenšcini natisnjenih vec kot 50 knjig. Najpomembnej­ša dela in njihovi avtorji so: Primož Trubar: TA CELI NOVI TESTAMENT (Tübingen 1582), tj. prevod Nove zaveze Svetega pisma, ARTICVLI OLI DEILI, TE PRAVE STARE VERE KERSZHANSKE (Tübingen 1562), tj. veroizpoved cerkve slovenskega jezika, HI­SHNA POSTILLA (Tübingen 1595); Sebastijan Krelj (1538–1567): OTROZHIA BIBLIA (Regensburg 1566), POSTILLA SLOVENSKA (Regensburg 1567); Jurij Dalmatin (ok. 1547–1589): BIBLIA,TVJE,VSESVETVPISMV,STARIGAinuNovigaTe.tamenta(Wi­ttenberg 1584), tj. prevod celotnega Svetega pisma; Adam Bohoric (ok. 1520–po 1598): Arcticae horulae .ucci.ivae ‘Zimske urice’ (Wittenberg 1584), tj. prva slovenska slov­nica; Hieronim Megiser (1554/1555–1619): DICTIONARIVM QVATVOR LINGVARVM ‘Slovar štirih jezikov’ (Gradec 1592), tj. nemško-latinsko-italijansko-slovenski slovar. Tako je slovenšcina v drugi polovici 16. stoletja dobila osnovna besedila v knjigi ter slovnico in slovar, v katerih je bil jezik slovenskih knjig tudi kodificiran. Narecna podstava knjižneslovenšcine druge polovice 16. stoletja je bila tedanja dolenjšcina, saj so bili vsi vidnejši slovenski protestantski pisci z izjemo Megiserja, ki je bil rojeni govorec nemšcine, po poreklu z dolenjske narecne ploskve, in sicer Trubar z Ráš(c)ice, Bohoric iz okolice Brestanice, Krelj iz Vipave, Dalmatin iz Krškega. Na glasovni ravni so za ta knjižnijezik znacilni dolenjski odrazi izhodišcnih slovenskih glasov:16 1a) sln. *. > JV sln. *e. > dolenjsko e. (psl. *sv.t. (c) ‘svetloba; svet’ > sln. *sv.t > JV sln. *sv..t > dolenjsko *sv..t = Trubar .ueit); 1b) sln. *.- > J sln. *é.- > dolenjsko é.-(psl. *l.to (a) ‘poletje, leto’ > sln. *l.to > J sln. *lé.to > dolenjsko *lé.tu = Trubar leitu); 2) sln. *o > JV sln. *o. > dolenjsko u(psl. *b.g. (c) ‘bog’ > sln. *b.g > JV sln. *b..g > dolenjsko *b.g = Trubar bug; psl. *m.so (c) ‘meso’ > sln. *mes. > JV sln. *mes.. > dolenjsko *mes. = Trubar me.u; psl. Gpl *nňg. (c) od ‘noga’ > sln. 15 Osnova knjižne italijanšcine je bil npr. krajevni govor Firenc, ki je zaradi književnih del Danteja Alighierija (1265–1321), Francesca Petrarce (1304–1374), Giovannija Boccaccia (1313–1375) in drugih trecentistov imel zelo velik kulturni prestiž, medtem ko je bila osno­ va knjižne nemšcine jezik prevoda Biblije Martina Luthra (1483–1546), v celoti izdane leta 1534.OsnovaknjižnefrancošcinejebilgovorpokrajineÎledeFrance,središcapoliticnemoci centralizirane francoske države, osnova knjižne španšcine pa govor Kastilje, kjer je bila po združitvi Kastilje in Aragonije s poroko Izabele I. Kastiljske (1451–1504) in Ferdinanda II. Aragonskega (1452–1516) leta 1469 skoncentrirana politicna moc nove države. 16 Ramovš 1936: 186–188; Tomšic 1956: 10. *n > JV sln. *nó.g > dolenjsko *n = Trubar nug; psl. Gpl *otrňk. (B) od ‘otrok, suženj’ > sln. *otr > JV sln. *otró.k > dolenjsko *otr = Trubar otruk); 3a) sln. *-. > dolenjsko -i (psl. Nsg m ptc. praet. act. II *j.m.l. (c/F2) od ‘imeti’ > sln. *im.l > JV sln. *im.l > dolenjsko *im.l = Trubar imil); 3b) sln. *e > dolenjsko i (psl. *dev.ca (F2) ‘devica’ > sln. *devěca > JV sln. *d.věca > dolenjsko *divíca = Trubar diviza; psl. Gpl *rec.j. (c) od ‘beseda, govor’ > sln. *recí > JV sln. *r.cí > dolenjsko *ricí > Trubar rizhi); 4) psl. *-o > sln. *-o > dolenjsko -u (psl. *ž.to (a) ‘žito’ > sln. *žěto > dolenjsko *žítu = Trubar shitu). Posledica glasovne spremembe sln. *-./*e > gorenjsko-dolenjsko *-ě/*i so npr. tudi gorenjsko-dolenjski odrazi koncajev praslovanske imensko-zaimenske (dolocne) sklanja­tve pridevnika v rodilniku, dajalniku in mestniku ednine moškega/srednjega spola: 1) psl. Gsgm/n*-ajego =sln.*-ega > dolenjsko -iga (psl. Gsg m/n *st.rajego(a) od ‘star’ = sln. *stârega > Trubar stariga); 2) psl.Dsgm/n*-ujemu > sln. *-emu > dolenjsko -imu (psl. Dsg m/n *st.rujemu > sln. *stâremu > Trubar starimu); 3) psl.Lsgm/n*-ejem. > sln. *-em > dolenjsko -im (psl. Lsg m/n *st.rejem. > sln. *stârem > Trubar starim). Ob prevladujocih dolenjskih glasovnih znacilnostih pa je že Trubar nekatere od teh odpravljal (npr. dolenjski diftong (dvoglasnik) e. je nadomešcal z gorenjskim monofton­gom (enoglasnikom) e), da bi bil razumljiv ne samo govorcem dolenjšcine (in južne šta­jeršcine), temvec tudi širše, kar pa je že pomenilo standardizacijo knjižnega jezika in za-cetek oblikovanja neke nadnarecne, neorganskoidiomske, »umetne« tvorbe:17 dolenjsko e. .gorenjskoe (psl. *gr.x. (b) ‘greh’ > sln. *gr.x > dolenjsko *gré.x : Trubar greh; psl. *bes.da (a") ‘pogovor’ > sln. *bes.da > dolenjsko *besę.da : Trubar be..eda).18 1.3.2.2 Neorganskoidiomskapodstavaknjižnega/standardnegajezika Podstava knjižnega/standardnega jezika je lahko že v samem zacetku njegovega formi­ranja neorganska, ce je rezultat standardizacijskih postopkov, ko nastane kot zavesten kompromis med stanjem v razlicnih konkretnih organskih idiomih ali kot abstrakcija njihovega stanja (na osnovi spoznanj teoreticnega jezikoslovja ali pa tudi ne) zaradi potrebe po sporazumevanju na širšem jezikovnem prostoru, kot ga ti pokrivajo. 17 »Kakor kaže prav vsak knjižni jezik tendenco, da postane umljiv cim vecjemu številu dia­ lektov, pa mora zato iz svojega sestava koncedirati drugemu dialekticnemu sestavu zdaj ta, zdaj oni clen, tako je bilo tudi s Trubarjevim jezikom, ki je bil za vso dobo druge polovice 16. stoletja slovenski knjižni jezik. Bila mu je gorenjšcina iz Ljubljane dobro znana, razliko med njo in dolenjšcino je dobro cutil in jo zavestno odstranjeval; ei : e predstavlja težnjo unificiranja zaznatnih dialekticnih diferenc« (Ramovš 1936: 187–188). 18 Teoreticno možna, a gradivsko nepodprta se zdi teza o že zacetni cisti organskoidiomski pod-stavi Trubarjevega knjižnega jezika, ki naj bi bila ljubljanski govor 16. stoletja kot prehodni govor med dolenjšcino in gorenjšcino z odrazoma sln. *./*.-, *o >Jsln.*e., *o.>ljubljansko **e, **u (Rigler 1965, 1968: 14–16), se zgodovinskojezikoslovno zdi neprepricljiva. Trubar, ki se je narecne razcepljenosti slovenskega jezika dobro zavedal ter je na svoji poklicni poti prišel v stik z vec slovenskimi narecji, hkrati pa poznal tudi vec tedanjih evropskih knjižnih jezikov, naj bi v svojih spisih v vedno vecji meri odpravljal tipicne dolenjske narecne prvine predvsem na glasovni ravni, zlasti odraz sln. *./*.- > J sln. *e. (Grdina 1995). Knjižnaslovenšcinadrugepolovice19.stoletja, t. i. »novaslovenšcina«, je nastala kot rezultat abstrakcije jezikovnega stanja v posameznih slovenskih narecjih oz. njihovih krajevnih govorih na osnovi spoznanj tedaj porajajocega se primerjalnega jezikoslovja, ko je zaradi velikih razlik med posameznimi narecji v celotnem jezikovnem sistemu prišlo do etimološke rekonstrukcije jezikovnega stanja pred pojavitvijo vokalne redukcije (samogla­sniškega upada) (poleg tega je na arhaizacijo knjižnojezikovne norme vplivala najdba »sta-roslovenskih« Brižinskih spomenikov leta 1807, svoje je prispevala tudi panonska teorija o slovenskem izvoru stare cerkvene slovanšcine, »stare slovenšcine«). Pomembno delo pri standardizaciji so s svojimi jezikoslovnimi deli opravili Franz Miklosich / Franc Miklošic (1813–1891) in njegovi ucenci, predvsem Anton Janežic (1828–1869), Matija Valjavec(1831–1897), Stanislav Škrabec (1844–1918) in Maks Pleteršnik (1840–1923).19 Pri ponovnem in dokoncnem poenotenju knjižne slovenšcine v drugi polovici 19. stoletja, v casu t. i. pomladi narodov okrog marcne revolucije leta 1848, je sprožilno vlogo odigrala panslavisticna ideja o oblikovanju skupnega slovanskega knjižnega je­zika, po kateri naj bi vmesno fazo predstavljala raba štirih slovanskih knjižnih jezikov (ti naj bi bili iliršcina, tj. hrvašcina/srbšcina, rušcina, poljšcina, cešcina). Na Sloven-skem se je tako zacel proces poenotenja knjižne slovenšcine kot vmesne stopnje pred združitvijo z »iliršcino«, do katere pa kasneje ni prišlo. Osnova »nove slovenšcine« (nem. Neuslowenisch) je bil kranjski, osrednjeslovenski knjižni jezik ob upoštevanju knjižnega jezika 16. stoletja. Tako je knjižna slovenšcina dobila svojo novo glasovno, naglasno in slovnicno podobo ter besedje. Takšna je v osnovi še danes. V glasovnem sistemu je bil v sistemu dolgih naglašenih samoglasnikov odpravljen diftong e. in bil po gorenjšcini uveljavljen sedemclenski monoftonški (enoglasniški) sistem i, ., e, a, o, ., u (.ueit . sv.t, leitu . l.to; bug . b.g, mesu . mes., Gpl nug . n.g, Gpl otruk . otr.k), v sistemu kratkih (naglašenih in nenaglašenih) samogla­snikov so bili delno in popolno reducirani samoglasniki, nastali z vokalno redukcijo (samoglasniškim upadom), ki je najbolj izrazita prav v osrednjih narecjih, nadomešceni z izvornimi (imil .im.l, diviza .devíca, rizhi .reci, shitu .žíto; Gsg m/n stariga, Dsg m/n starimu, Lsg m/n starim . starega, staremu, starem). V tem obdobju je pri­šlo tudi do zamenjave pisave. Po t. i. abecedni vojni, »crkarski pravdi« je bila do leta 1845 bohoricica nadomešcena z gajico. V bohoricici, ki je svoje ime dobila po Adamu Bohoricu in je bila v rabi od 16. stoletja, so se sicniki s, z, c zapisovali z crkami ., s, z, šumniki š, ž, c pa z dvocrkji .h, sh, zh (.in, sima, ze.ta, .hivati, shiv, zhakati). Gajica, ki svoje ime dobila po hrvaškem kulturnem delavcu Ljudevitu Gaju (1809–1872), ki jo je v svojem hrvaškem pravopisu Kratka osnova horvatsko-slavenskog pravopisanja (1830) za hrvašcino prevzel po ceškem zgledu, je pisava z diakriticnimi znamenji, med katerimi so znacilne predvsem strešice (sin, zima, cesta, šivati, živ, cakati). V oblikovnem sistemu je poenotenje doseglo vrh v obdobju 1848–1851, ko so bile v knjižni jezik »umetno« uvedene t. i. nove oblike, ki jih je predlagal Luka Svetec (1826–1921) in so bile kompromis stanja v razlicnih narecjih. Slovnicne oblike, splošno 19 Orožen 1996c: 205. znacilne za osrednjeslovenskih knjižni jezik do srede 19. stoletja, so bile nadomešcene z etimološkimi oblikami, tj. oblikami, znacilnimi za slovenšcino pred nastopom novej­ših glasovnih in oblikovnih sprememb. Na Svetcev predlog so bile zamenjane naslednje »oblike« (pri nekaterih od njih ne gre za izvorno razlicne oblike, temvec za glasovne razlicice etimološko iste oblike):201) orodnik ednine, dajalnik množine ter dajalnik/oro­dnik dvojine samostalnikov moškega in srednjega spola (Isg, Dpl m/n bratam, DIdu m/n bratama . bratom, bratoma); 2) sklanjatev pridevnika (Gsg m/n stariga, Dsg m/n starimu, Lsg m/n starim . starega, staremu, starem); 3) ujemanje pridevniške besede s samostalnikom v imenovalniku/tožilniku množine srednjega spola (NApl n dolge leta . dolga leta); 4) pregibanje primernika po spolu (lepši grad, lepši hiša, lepši mesto .lepši grad, lepša hiša, lepše mesto); 5) nedolocniška glagolska pripona -nu-(II) je bila zame­njana z bolj razširjeno pripono -ni- (mahnuti .mahniti); 6) glasovna razlicica veznika de z da; 7) soglasniški sklop šc ponovno vzpostavljen (kleše . klešce). Iz tega casa je tudi opustitev zapisovanja polglasnika ob r s crko e (Terst [t.rst] . Trst [t.rst]). »Nove oblike« v slovenskem knjižnem jeziku (1848–1851) Jezikovni pojav »Staraoblika« »Novaoblika« Isg m/n, Dpl m/n DIdu m/n bratam bratama bratom bratoma Gsg m/n Dsg m/n Lsg m/n stariga starimu starim starega staremu starem NApl dolge leta dolga leta primernik lepši grad lepši hiša lepši mesto lepši grad lepša hiša lepše mesto nedolocnik *-no-ti mahnuti mahnul mahnula ... mahniti mahnil mahnila ... veznik de da *šc kleše klešce Pri prenovitvi besedja je šlo predvsem za »cišcenje« tujejezicnega, tj. nemškega prevzete­ga besedja in njegovo nadomešcanje s slovanskim. Številne nemške ljudske izposojenke, ki so bile skozi stoletja sprejete v slovenska narecja in so v njih postale povsem domace, so bile v drugi polovici 19. stoletja iz knjižnega jezika popolnoma izrinjene, še naprej pa živijo v narecjih in drugih neknjižnih razlicicah slovenšcine, od koder izhaja dvojnost knjižno : neknjižno v besedju. Pri nadomešcanju nemških izposojenk so prišle v poštev naslednje rešitve: 1) ponovna uveljavitev manj razširjenih domacih besed, ki so se ohra­nile v nekaterih narecjih ali bile zapisane v starejših fazah knjižnega jezika (srvn. arznie, nem. Luft . sln. arcn.ja, l.ft je bilo zamenjano z l.k, zr.k); 2) na novo tvorjene besede iz domacih podstav (srvn. arznie, nar. nem. Täller za knj. nem. Teller . sln. arcn.ja, táler je bilo zamenjano s kr.žnik, zdravílo); 3) prevzemanje besedja z njegovo (vcasih 20 Prijatelj 1937: 71. samo delno) podomacitvijo iz drugih slovanskih knjižnih jezikov tedaj v kulturnem, družbenem stiku s knjižno slovenšcino, ki jih imenujemo slavizmi: iz hrvašcine (hrv. blŕgajna, dvorŕna, kŕva, m.ka, náslov, mor, podátak, sl.doled, s.ba, šk.ljka, trenak . sln. blag.jna, dvor.na, káva, ma, nasl.v, odm.r, pod.t.k, sladol.d, sa, šk.ljka, tren.t.k), iz rušcine (rus. ...., ......., ........., ...... (ali ceš. sveží, polj. swi-ezy), ......, ..... (ali preko hrv. t.cka) . sln. mílo, slovár, spos.b.n, sv.ž, t.c.n, t.cka), iz cešcine (ceš. pivo, príbor, továrna, vlak (ali preko hrv. vl.k), známka . sln. pívo, prib.r, tov.rna, vl.k, zn.mka), iz poljšcine (polj. wplyw . sln. vpl.v).21, 22 Kljub temu pa je bila do nedavnega knjižna nemšcina jezik posrednik, preko katerega je knji­žna slovenšcina sprejemala mednarodno in zelo razširjeno besedje iz evropskih jezikov, kar pomeni, da so t. i. evropeizmi v slovenšcino vecinoma prišli preko nemšcine, na kar pogosto kaže tudi njihova nemška glasovna podoba (nem. Benzin, Zone, Spanien, Sparta, Sport, Start, Stipendium . sln. benc.n, c.na, Špánija, Šp.rta, šp.rt, št.rt, štip.ndija).23 1.4 Jezikovna sorodnost Nastajanje idiomov, tj. cepitev idioma »prednika« na vec idiomov »potomcev« zaradi jezikovnih sprememb (inovacij) (prim. 1.2, 1.3), ima za posledico nastanek jezikovne sorodnosti med idiomi, udeleženimi v jezikovnem spreminjanju. Jezikovna sorodnost je glede na to, ali idiome opazujemo diahron(icn)o (raznocasijsko) ali sinhron(icn)o (istocasijsko), navpicna (vertikalna) in vodoravna (horizontalna).24 21 Breznik 1909; 1933; 1934, 1935, 1936; Snoj 2016: passim. 22 Na to, da nekatere besede v knjižni slovenšcini niso neposredno podedovane iz praslovan-šcine, temvec so bile ponovno prevzete iz slovanskih jezikov, kažejo tudi njihove glasovne znacilnosti, tj. neslovenski odrazi praslovanski glasov. Praslovanska besedna družina *moka ‘trpljenje’, *mociti ‘trpinciti’,*mocenik. ‘mucenec’,*mocenica ‘mucenka’ je še ohranjena v zgodnjeslovenskem jeziku Brižinskih spomenikov (972–1039) (BS v moku (I 27) = v moko ‘v trpljenje’, Dpl mu.enicom (I 5) = mocenikom ‘mucencem’). To besedno družino iz nepre­vzetega korena je najkasneje do poznega srednjega veka nadomestila besedna družina iz prevzetega korena (srvn. marter ‘trpljenje’, marter(e)n ‘trpinciti’ . sln.m.(r)tra ‘trpljenje’, m.(r)trati ‘trpinciti’ .m.(r)trnik ‘mucenec’,m.(r)trnica ‘mucenka’ (Pleteršnik 1894: 550, 553; Striedter-Temps 1963: 177), prvic dokumentirana v Celovškem/Rateškem rokopisu (druga polovica 14. stoletja) (CRR matran (III 4) ‘trpincen’). Besedna družina sln. múka, múciti, muceník, mucénec [mucén.c],muceníca, mucénka itd., ki se pojavlja šele v knjižnem jeziku 16.stoletja,vslovenšcinitorej nimakontinuiteteizpraslovanšcine,temvecjebila prevzeta, najverjetneje iz sosednjega slovanskega jezika (hrv. m.ka, m.citi, m.cenik, m.cenica). To dokazuje neslovenski odraz praslovanskega *o (psl. *o > sln. ./o, štok. u) (prim. 2.1.6.3). 23 Šekli 2015c: 41. 24 Pojma vodoravno (horizontalno) in navpicno (vertikalno) sta v genetskem jezikoslovju razumljena istocasijsko (sinhron(icn)o): 1) vodoravno (horizontalno) je razmerje med ge­netsko sorodnimi idiomi iste hierarhicne stopnje znotraj iste kategorije (Brozovic 1960: 70; Furlan 2008: 4) (slovenšcina in osrednja južna slovanšcina znotraj slovanske jezikovne veje); 2) navpicno (vertikalno) pa je lahko razumljeno kot razmerje med genetsko sorodnimi idiomi 1.4.1 Navpicnajezikovnasorodnost Navpicna (vertikalna) jezikovna sorodnost je sorodstveno razmerje med idiomom »prednikom« in idiomom »potomcem«, tj. sorodstveno razmerje med hronolekti. Za navpicno sorodne hronolekte je torej znacilna casovnajezikovnaraznolikost(prim. 1.3 c), med seboj se namrec razlikujejo navadno na (bolj ali manj) istem prostoru v razlicnem casu (v isti tocki zemljepisnega in v razlicnih tockah casovnega jezikov­nega kontinuuma), torej sintopicno-diahron(icn)o ali istoprostorsko-raznocasijsko. Navpicna jezikovna sorodnost je znacilna za hronolekte razlicnih hierarhicnih stopenj, zanjo je znacilna jezikovna kontinuiteta. Navpicnosorodniidiomiso torej idiomi »predniki« in njihovi idiomi »potomci« in so posledicno iz razlicnih obdobij. V casovnem jezikovnem kontinuumu od najstarejšega do najmlajšega si sledijo naslednji osnovni hronolekti geolekti (osnovni geolekti imajo lahko vmesne geolekte, npr. jezikovne veje razlicne jezikovne podveje, narecja razlicna podna­recja ipd.): (starejši)prajezik (pozneje jezikovna družina), jezikovna veja oz. (mlajši) prajezik (pozneje jezikovna skupina), jezik, narecnaploskev(baza) (pozneje narecna skupina), narecje(dialekt), krajevni govor, ki so bili prvotno vsi jezikovni sistemi. Ponazorjeno s primerom iz slovenšcine in njenih starejših hronolektov si tako sle­dijo: praindoevropšcina (– prabaltoslovanšcina) – praslovanšcina – južna slovanšcina – slovenšcina – jugovzhodna slovenšcina – južna slovenšcina– dolenjska narecna plo­skev – dolenjsko narecje – krajevni govor Ráš(c)ice. Pojem narecnaploskev(baza)se torej uporablja pri dolocanju navpicne (vertikal­ne) jezikovne sorodnosti in je znacilen za diahron(icn)i (raznocasijski) pristop. Definira­na je na osnovi genetskih meril (navadno starejših jezikovnih inovacij) (prim. 1.7.2) ter oznacuje geolekt »prednik«, iz katerega so s cepitvijo nastali manjši geolekti hierarhicne stopnje narecja, za katera je znacilna genetskaidenticnost (npr. iz gorenjske narecne ploskve so se oblikovali gorenjsko narecje z vzhodnogorenjskim podnarecjem in selško narecje pa tudi horjulsko, škofjeloško in poljansko narecje ter baško podnarecje). 1.4.2 Vodoravna jezikovna sorodnost Vodoravna (horizontalna) jezikovna sorodnost je sorodstveno razmerje med idiomi »po-tomci« skupnega idioma »prednika«, tj. sorodstveno razmerje med geolekti. Za vodorav-no sorodne geolekte je torej znacilna zemljepisna jezikovna raznolikost (prim. 1.3 a), med seboj se namrec navadno razlikujejo na razlicnem prostoru v istem casu (v razlicnih tockah zemljepisnega in v isti tocki casovnega jezikovnega kontinuuma), torej diato­ razlicnih hierarhicnih stopenj znotraj iste kategorije (Brozovic 1960: 70) (slovenšcina in osrednja južna slovanšcina v razmerju do praslovanšcine) ali kot razmerje med genetsko sorodnimi idiomi iste (verjetno tudi razlicne) hierarhicne stopnje zunaj iste kategorije (Furlan 2008: 4) (slovenšcina in stara indijšcina znotraj indoevropske jezikovne družine). picno-sinhron(icn)oali raznoprostorsko-istocasijsko. Vodoravna jezikovna sorodnost je znacilna za geolekte iste hierarhicne stopnje in se odraža v njihovih skupnih znacilnostih (arhaizmih in inovacijah), ki so odraz skupnega izhodišca, toda razlicnega spreminjanja v casu (divergentno spreminjanje), torej je zanje znacilna genetskaidenticnost. Vodoravno sorodni idiomi so torej idiomi »potomci« istega idioma »prednika« in so posledicno iz približno istega obdobja. V zemljepisnem jezikovnem kontinuumu od najnižje do najvišje hierarhicne stopnje si sledijo naslednji osnovni geolekti: jezikovni sistem je krajevni govor, jezikovni diasistemi (skupina jezikovnih sistemov oz. jezi­kovnih diasistemov nižje hierarhicne stopnje) pa sonarecje(dialekt)(skupina krajevnih govorov), narecnaskupina(grupa) (skupina narecij, prvotno narecna ploskev), jezik (skupina narecnih skupina), jezikovna skupina (skupina jezikov, prvotno (mlajši) praje­zik), jezikovnadružina (skupina jezikovnih skupin, prvotno (starejši) prajezik). Ponazorjeno s primerom iz slovenšcine si tako sledijo: krajevni govori dolenjskega na­recja (npr. govori krajev Selšcek (pri Cerknici), Ráš(c)ica, Ribnica, Šmarje (pri Grosupljem) itd.) – narecja dolenjske narecne skupine (dolenjsko z vzhodnodolenjskim podnarecjem, posavsko z zagorsko-trboveljskim, sevniško-krškim in laškim podnarecjem, severnobe­lokranjsko, kostelsko [kos't...sko], notranjsko, istrsko z rižanskim in šavrinskim podna-recjem) – narecne skupine slovenskega jezika (dolenjska, gorenjska, štajerska, panonska, koroška, primorska, rovtarska) – južnoslovanski jeziki (slovenski, osrednjejužnoslovanski, makedonski, bolgarski) – slovanska jezikovna skupina (južno-, vzhodno-, zahodnoslovan-ski jeziki) – indoevropska jezikovna družina (†anatolski, indijski, iranski, grški, italski, kelt-ski, germanski, armenski, †toharski, slovanski, baltski, albanski jezik(i)).25 Pojem narecnaskupina(grupa) se torej uporablja pri dolocanju vodoravne (ho­rizontalne) jezikovne sorodnosti in predvsem jezikovne podobnosti ter je znacilen za sinhron(icn)i (istocasijski) pristop. Definirana je na osnovi strukturnih (tudi tipoloških) meril (navadno mlajših jezikovnih inovacij) (prim. 1.7.2) ter poimenuje skupino narecij, za katera je znacilna (poleg genetske identicnosti) predvsem tipološkapodobnost(npr. genetsko identicna narecja gorenjske narecne ploskve se glede na strukturne znacilnosti delijo v dve narecni skupini: gorenjsko narecje z vzhodnogorenjskim podnarecjem in selško narecje tvorijo gorenjsko narecno skupino; horjulsko, škofjeloško in poljansko narecje ter baško podnarecje predstavljajo vzhodni del rovtarske narecne skupine). Genetskojezikoslovna delitev geolektov (na primeru indoevropske jezikovne družine) Diahron(icn)o(raznocasijsko) oz. navpicno(vertikalno) Sinhron(icn)o(istocasijsko) oz. vodoravno (horizontalno) (starejši) prajezik jezikovna veja oz. (mlajši) prajezik jezik narecna ploskev (baza) narecje (dialekt) krajevni govor jezikovna družina jezikovna skupina jezik narecna skupina (grupa) narecje (dialekt) krajevni govor 25 Znak † pred poimenovanjem idioma pomeni, da je ta izumrl, tj. da nima vec »potomcev«. 1.5 Rekonstrukcijajezikovnega»prednika« Rekonstrukcija jezikovnega »prednika« je naloga primerjalnega jezikoslovja (kompa­rativne lingvistike) (prim. 1.1) in poteka v okviru njegovih temeljnih metod, primerjal­ne metode in metode rekonstrukcije.26 1.5.1 Primerjalna metoda Primerjalna (komparativna) metoda je metoda dolocanja vodoravne (horizontalne) je­zikovne sorodnosti (prim. 1.4.2). Pri tem gre za primerjavo izpricanega jezikovnega stanja v vodoravno sorodnih idiomih, tj. idiomih »potomcih«skupnega idioma »pred­nika« (praidioma) ter za ugotavljanje sistematicnih, regularnih, »pravilnih« jezikovnih vzporednic med posameznimi vodoravno sorodnimi idiomi na sinhron(icn)i ravni. Pri­merjalna metoda je torej sinhron(icn)ametoda. V genetsko, izvorno identicnih besedijskih vzporednicah (leksikalnih paralelah) (tj. istega izvora, posledica cesar je lahko njihov enak ali podoben pomen) je npr. mo­goce opaziti naslednje sistematicne glasovne vzporednice (naglasne znacilnosti so za­nemarjene): sln. i, nštok. i, rus. y <.>, polj. y, ceš. y (sln. d.m, nštok. d.m, rus. ..., polj. dym, ceš. d; sln. m.š, nštok. m.š, rus. ...., polj. mysz, ceš. myš; sln. ríba, nštok. r.ba, rus. ...., polj. ryba, ceš. ryba; sln. s.n, nštok. s.n, rus. ..., polj. syn, ceš. syn; sln. bíti, nštok. b.ti, rus. ...., polj. byc, ceš. b). V genetsko, izvorno identicnih besedijskih vzporednicah (leksikalnih paralelah) je npr. mogoce opaziti naslednje siste­maticne glasovne vzporednice: sln. ra, nštok. ra, rus. oro <...>, polj. ro/r, ceš. ra/rá (sln. bráda, nštok. bráda, rus. ......, polj. broda, ceš. brada; sln. kráva, nštok. kr.va, rus. ......, polj. krowa, ceš. kráva; sln. vrána, nštok. vr.na, rus. ......, polj. wrona, ceš. vrána; sln. mr.z, nštok. mr.z, rus. ....., polj. mr, ceš. mráz; sln. gr.d, nštok. gr.d, rus. ....., polj. gr, ceš. hrad). 1.5.2 Metoda rekonstrukcije Metoda rekonstrukcije (tudi zgodovinska metoda) je metoda dolocanja navpicne (ver-tikalne) jezikovne sorodnosti (prim. 1.4.1). Pri tem gre za rekonstrukcijo izhodišcnega jezikovnega stanja v idiomu »predniku«, kar pomeni projekcijo izpricanega jezikovne­ga stanja v idiomih »potomcih« v casovno preteklost na diahron(icn)i ravni. Metoda rekonstrukcije je diahron(icn)a metoda. Glede na uporabljeno primerjalno gradivo poznamo notranjo in zunanjo rekonstrukcijo. 26 Furlan 2008: 3–8; Meier-Brügger 2010: 187–194. 1.5.2.1 Notranja rekonstrukcija Notranja (interna) rekonstrukcija je rekonstrukcija jezikovnega prastanja na osnovi je­zikovnega gradiva znotraj primerjane skupine sorodnih idiomov – tj. notranja (interna) evidenca –, npr. rekonstukcija praslovanskega jezikovnega stanja na osnovi primerjal­nega jezikovnega gradiva slovanskih jezikov. Notranja rekonstrukcija je možna samo v primeru, da vsaj eden iz skupine primerjanih vodoravno sorodnih idiomov izkazuje arhaicno,prvotno(primarno),nespremenjenojezikovnostanje(arhaizem). Notra­ njo rekonstrukcijo mora potrjevati tudi zunanja rekonstrukcija. Ce sistematicne glasovne vzporednice sln. i, nštok. i, rus. y <.>, polj. y, ceš. y, pri cemer se v delu jezikov pojavlja sprednji i, v delu jezikov pa srednji y (jery) (oz. pravo­pisni podatek o nekdanjem njegovem izgovoru kot npr. v cešcini), vzporejamo z mno-go starejšimi vzporednicami v stari cerkveni slovanšcini, ugotovimo, da je za starejše stanje znacilen srednji y in ne sprednji i, in sicer stcsl. y (stcsl. lsv+ ‘dim’, vsim ‘miš’, hs,f ‘riba’, csz+ ‘sin’, ,snb ‘biti’). Iz tega dejstva je mogoce sklepati, da je bil za izhodišcno glasovno podobo teh vzporednic znacilen srednji y in da je v jezikih, ki izkazujejo sprednji i, prišlo do glasovne spremembe, palatalizacije *y > i. Notranjo rekonstrukcijo praslovanskega *y (psl. *dym. ‘dim’, *myš. ‘miš’, *ryba ‘riba’, *syn. ‘sin’, *byti ‘biti’) potrjuje tudi zunanja rekonstrukcija, v drugih indoevropskih jezikih se namrec pojavlja zadnji samoglasnik *u (lit. Npl d.mai ‘dim’, stind. m.. ‘miš’, lit. sunůs ‘sin’, lit. b.ti ‘biti’), iz katerega je praslovanski srednji *y nastal s centralizacijo. Do praslovanske rekonstrukcije navedenih leksemov je torej mogoce priti na osnovi gradiva (sodobnih in starejših) slovanskih jezikov. 1.5.2.2 Zunanja rekonstrukcija Zunanja (eksterna) rekonstrukcija je rekonstrukcija jezikovnega prastanja na osnovi gradiva izven primerjane skupine idiomov – tj. zunanja (eksterna) evidenca –, npr. re-konstrukcija praslovanske oblike na osnovi primerjalnega jezikovnega gradiva drugih indoevropskih jezikov. Zunanja rekonstrukcija je obvezna v primeru, da vsi iz skupine primerjanih vodoravno sorodnih idiomov izkazujejo inovativno, drugotno (sekun­darno),spremenjenojezikovnostanje(inovacijo). Ce sistematicne glasovne vzporednice sln. ra, nštok. ra, rus. oro <...>, polj. ro/r, ceš. ra/rá vzporejamo z mnogo starejšimi vzporednicami v stari cerkveni slovanšcini, prvotnega stanja ne moremo vzpostaviti, saj tudi stara cerkvena slovanšcina ne izkazuje prvotnega, temvec podobno kot slovenšcina, štokavšcina in cešcina že spremenjeno sta­nje, namrec stcsl. ra (stcsl. ,hflf ‘brada’, rhfdf ‘krava’, dhfzf ‘vrana’, vhfp+ ‘mraz, led, zmrzal’, uhfl+ ‘zid, obzidje, vrt, mesto’). Zunanje primerjalno jezikovno gradivo drugih indoevropskih jezikov, npr. baltskih litovšcine in latvijšcine, kaže na glasovne vporednice z lit. ar, latv. ar. Iz tega lahko sklepamo, da je bilo za izhodišcno glasovno podobo slovanskih besed znacilno glasovno zaporedje samoglasnik in r. Glede na to, da ima baltski prvotno kratki a vzporednico v praslovanskem kratkem *o (lit. a, latv. a/a(r/l) : psl. *o: lit. akěs ‘oko’ : psl. *oko ‘oko’ > stcsl. jrj ‘oko’; lit. dvăras ‘dvorec’ : psl. *dvor. ‘dvorišce’ > stcsl. ldjh+ ‘dvorec, hiša’; lit. măre ‘morje, (Kurski) zaliv’ : psl. *more ‘morje’ > stcsl. vjh-‘morje’; lit. árti ‘orati’ : psl. *orati ‘orati’ > stcsl. jhfnb ‘orati’; lit. ašěs ‘os’ : psl. *os. ‘os’ > stcsl. jcm ‘os’), bi sledil sklep, da baltskemu glasov­nemu zaporedju ar ustreza praslovansko glasovno zaporedje *or (lit. ar, latv. ar : psl. *or: latv. b.rda ‘brada’ : psl. *borda ‘brada’; lit. kárve ‘krava’ : psl. *korva ‘krava’; lit. várna ‘vrana’ : psl. *vorna ‘vrana’; alb. mardhë ‘mraz’ (v baltskih jezikih ni besedijske vzporednice) : psl. *morz. ‘mraz’; lit. ga.das ‘ograda za živino’ : psl. *gord. ‘ograda’). Do praslovanske rekonstrukcije navedenih leksemov torej ni mogoce priti na osnovi je­zikovnega gradiva slovanskih jezikov, temvec je treba upoštevati tudi jezikovno stanje v drugih indoevropskih jezikih. Primerjalna metoda in metoda rekonstrukcije (na slovanskem jezikovnem gradivu) Jezikovno gradivo Glasovne vzporednice slovensko štokavsko rusko poljsko ceško starocerkvenoslovansko i i y <.> y y y o o o o/ó o/u o ra ra oro <...> ro/ró ra/rá ra praslovansko *y *o *or litovsko u a ar 1.6 Genetskojezikoslovna klasifikacija idiomov Genetsko/genealoško jezikoslovje idiome klasificira glede na njihov nastanek in stopnjo medsebojne sorodnosti. Merila genetskojezikoslovne (geneolingvisticne) oz. genealoške jezikoslovne klasifikacije idiomov so: 1) organskost (standardiziranost) : neorganskost (nestandardiziranost); 2) konkretnost (sistemskost) : nekonkretnost (diasistemskost, nesi­stemskost); 3) hierarhicnastopnja: višja hierarhicna stopnja : nižja hierarhicna stopnja.27 1.6.1 Organski idiomi Organski idiom je idiom, katerega stanje v nekem casovnem obdobju je rezultat sa­modejnega spreminjanja skozi cas v okviru jezikovnih (tj. glasovnih, oblikovnih, skla­denjskih, slovarskopomenskih, slovarskih/besedijskih) sprememb (notranji dejavniki jezikovnega spreminjanja) ter vplivanja zemljepisno sticnih in nesticnih idiomov v sti­ 27 Brozovic 1970a: 10–14. ku (zunanji dejavnik jezikovnega spreminjanja).28Organski idiomi so geolekti. Glede na stopnjo konkretnosti oz. abstraktnosti se razvršcajo v hierarhicno lestvico, pri cemer stopnja abstraktnosti idioma narašca sorazmerno z narašcanjem njegove hierarhicne stopnje. Organski idiom najnižje hierarhicne stopnje je krajevni govor. To je konkretni in sistemski organski idiom, saj ima konkretni jezikovni sistem (slovar, slovnico, gla­sovje), za katerega je znacilna sistemska jezikovna norma, dolocena na osnovi poja­vljanja dolocene slovarske prvine, slovnicne zgradbe ali glasovja v besedilih. Organski idiomi višjih hierarhicnih stopenj so abstrakcije, tj. množice vseh za hi­erarhicno stopnjo nižjih organskih idiomov: krajevni govori se združujejo v narecja, narecja se združujejo v narecne skupine, narecne skupine se združujejo v jezike, jeziki se združujejo v jezikovne skupine, jezikovne skupine se združujejo v jezikovne druži­ne. Organski idiomi višjih hierarhicnih stopenj so abstraktni in diasistemski idiomi (jezikovni diasistem je množica genetsko sorodnih jezikovnih sistemov iste hierarhicne stopnje), saj nimajo konkretnega jezikovnega sistema, temvec so abstraktna množica, tj. diasistem vseh konkretnih jezikovnih sistemov. Merila združevanja organskih idiomov nižje hierarhicnestopnje v idiome višje hi­erarhicne stopnje so znotraj kvalitativnega teoreticnojezikoslovnega pristopa dolocanja jezikovne sorodnosti skupnejezikovnosistemskeznacilnosti, ki so hkrati definicijske lastnosti (alietete) skupine (prim. 1.7.4).29Za tako definiraneidiome sta znacilni ho-mogenost in specificnost. Merila združevanja so po navadi dejstva iz zgodovinskega glasoslovja, redkeje zgodovinskega oblikoslovja in besedja, pri cemer so za opredelitev samostojnega idioma pomembne predvsem inovacije v njegovem spreminjanju skozi cas in manj ohranjeni arhaizmi. Zemljepisne jezikovne meje v konkretnem jezikovnem kontinuumu ni vedno mo­goce dolociti z absolutno gotovostjo. Jezikovni prostor s postopnimi prehodi med jezi­kovnimi pojavi je definiran kot prehodni geolekt (prim. 1.7.6). 28 Pojemorganski idiom bi lahko razumeli predvsem v pomenunaravni jezik v smislu oznake t. i. ljudskega jezika mladogramatikov in seveda tudi v pomenu naravni jezik kot jezik, ki ima rojene govorce in je torej biološko nujen (Golden 1996: 1–5). 29 Dolocanje zemljepisnih in družbenih jezikovnih mej, tj. mej med razlicnimi geolekti oz. med razlicnimi sociolekti, lahko poteka vsaj na dva nacina: teoreticno- ali uporabnojezikoslovni, kar pomeni, da je predmet jezikoslovnega preucevanja lahko langue ali parole (prim. 1.1). Znotraj teoreticnega jezikoslovja se uporabljata tako kvalitativni kot kvantitativni pristop. Za razliko od kvalitativega se pri kvantiativnem pristopu upoštevajo vse jezikovne znacil­nosti preucevanih idiomov in ne samo tiste, ki so danim idiomom skupne, razlicne vrste razredov se tvorijo glede na vsako izbrano lastnost z upoštevanjem prisotnosti oz. odsotnosti posameznega pojava v posameznem razredu. Sicer pa so lahko samo rezultati kvalitativnega pristopa k jezikovnim razlicicam prekrivni z rezultati uporabnojezikoslovnega pristopa. Jezikovnosistemske znacilnosti jezikovnih razlicic so namrec tesno povezane z njihovimi komunikacijskimi funkcijami znotraj jezikovne skupnosti. Homogenost in specificnost no-silcemomogocata,dasessvojojezikovnorazlicicolahkoidentificirajoindiferencirajood pripadnikov sosednje jezikovne skupnosti. (Melis 1996.) 1.6.2 Neorganski idiomi Neorganski idiom je idiom, katerega stanje v nekem casovnem obdobju ni rezultat samo samodejnega spreminjanja skozi cas v okviru jezikovnih sprememb ter vplivanja zemljepisno sticnih in nesticnih idiomov v stiku, ampak predvsem manjše ali vecje standardizacije (zunanji dejavnik jezikovnega spreminjanja).30Neorganski idiomi so sociolekti. Glede na stopnjo konkretnosti oz. nekonkretnosti se razvršcajo v hierar-hicno lestvico, pri cemer stopnja nekonkretnosti idioma pada sorazmerno s padanjem njegove hierarhicne stopnje. Neorganski idiom najvišjehierarhicne stopnje je (zborni) knjižni/standardnije­zik. To je konkretni in sistemski organski idiom, saj ima konkretni jezikovni sistem (slovar, slovnico, glasovje), za katerega je znacilna kodifikacijska jezikovna norma, dolocena v procesu njegove standardizacije. Standardizacija knjižnega/standardnega jezika lahko poteka vsaj na dva nacina: njeno izhodišce je lahko organskoidiomsko ali neorganskoidiomsko (prim. 1.3.2). Za neorganske idiome nižjih hierarhicnih stopenj, med katere spadajo vse neknji­žne/nestandardne socialne jezikovne zvrsti z izjemo narecja (knjižni pogovorni jezik, pokrajinski pogovorni jezik, interesne govorice),31je v primerjavi s knjižnim jezikom znacilna manjša ali vecja stopnja odmika oz. približevanja njegovi kodifikacijski jezi­kovni normi. Neorganski idiomi nižjih hierarhicnih stopenj so nekonkretni in navadno nesistemski idiomi, saj nimajo konkretnega jezikovnega sistema, za posamezne idio-me je namrec znacilna zelo velika variabilnost.32 Genetskojezikoslovna klasifikacija idiomov Geolekti Sociolekti konkretni, sistemski krajevni govor zborni knjižni/standardni jezik konkretni, sistemski abstraktni, diasistemski narecje narecna skupina (grupa) jezik jezikovna skupina jezikovna družina pogovorni jeziki (knjižni/ standardni, pokrajinski), interesne govorice (sleng, žargon, argo) nekonkretni, nesistemski 30 Pojem neorganski idiom bi lahko opredelili tudi z oznako mladogramatikov umetni jezik, nikakor pa ga ne gre izenacevati s pojmom umetni jezik kot plod cloveške inteligence (Golden 1996: 1–5). 31 Toporišic 2000: 21–27. 32 V pogovorni knjižni/standardni slovenšcini se npr. pojavljajo kar tri razlicice nedolocnika (psl. *nos.ti (F1) > sln. nositi, tj. dolgi nedolocnik, psl. *nos.ti (F1) > sln. nosit, tj. dolgi nedolocnik z onemitvijo izglasnega *-i kotnpr.vsln.v híši > v híš, psl. *nos.t. (F1) > sln. nit, tj. kratki nedolocnik). 1.7 Merila genetskojezikoslovne klasifikacije geolektov Genetsko/genealoško jezikoslovje (prim. 1.1) ima za dolocanje jezikovne sorodnosti in za izdelovanje genetskojezikoslovne/genealoške klasifikacije geolektov natancno iz­delana jezikoslovna merila znotraj metodologije zgodovinskega jezikoslovja. V nada­ljevanju sta najprej predstavljeni zgodovinskoglasoslovno merilo kot najpomembnejše pri dolocanju jezikovne sorodnosti ter razlika med genetskimi/genealoškimi in struk­turnimi (tipološkimi) merili genetskojezikoslovne klasifikacije, nato pa še nacin razme­jevanja geolekta na osnovi njegovih definicijskih lastnosti (alietet) tako v razmerju do sosednjega geolekta kot znotraj širšega areala (inovacija in arhaizem, središce in obro­bje; prehodni, mešani in drugotni idiomi) ter modeli lingvogeneze geolekta (enotno in neenotno izhodišce, divergentno in konvergentno spreminjanje). 1.7.1 Zgodovinskoglasoslovno kot najpomembnejše genetskojeziko­ slovno merilo Ce bi za genetskojezikoslovno (geneolingvisticno) oz. genealoško merilo dolocanja vodoravne ali navpicne jezikovne sorodnosti vzeli ujemanje oz. razhajanje sorodnih idiomov v besedju, slovarskem (leksikalnem) in slovnicnem (gramaticnem) pomenu, skladenjski zgradbi, oblikovju ali glasovju in naglasu, bi njihove jezikovne sorodnosti znanstveno prepricljivo ne mogli dokazati. V 70. letih19. stoletja je leipziška»mladogramaticna«jezikoslovnašola(Au­gust Leskien (1840–1916), Karl Brugmann (1849–1919), Bertold Delbrück (1842– 1922), Hermann Osthoff (1847–1909), Hermann Paul (1846–1921); iz leipziške šole je izšel tudi Ferdinand de Saussure (1857–1913)) prišla do pomembnega spoznanja, da se jezikovno spreminjanje najbolj sistemsko, regularno, »pravilno« dogaja na glasovni ravnini.33Ker se glasovna ravnina jezika spreminja najbolj sistemsko in je glasovne spremembe mogoce opisati z natancnimi glasovnimi pravili (mladogramatiki so jih imenovali glasovni zakoni, nem. Lautgesetze), je najpomembnejše merilo dolocanja jezikovne sorodnosti in genetskojezikoslovne klasifikacije zgodovinskoglasoslovno. Idiomisomedsebojnavpicnoalivodoravnosorodni,cemednjimi naglasovni ravniobstajajosistemske,regularne,»pravilne«vzporednice(paralele),kijihje mogocezvestinaskupnoizhodišce,praobliko,razlikemednjiminasinhron(icn)i ravniparazložitizregularnimiglasovnimispremembami. 33 Naslov »manifesta« leipziške mladogramaticne jezikoslovne šole, katerega avtor je bil August Leskien, se je glasil »Die Lautgesetze kennen keine Ausnahmen« (Leskien 1876: passim, predvsem XXVII). Pomen leipziške šole za razvoj primerjalnega jezikoslovja je prikazan npr. v Pedersen 1931: 283–294. Krajevni govori posameznih slovenskih oz. štokavskih narecij so si npr. vodo­ravno jezikovno sorodni, ker imajo v leksemih z istim izhodišcem regularne glasovne vzporednice, ki jih je mogoce zvesti na skupno slovensko oz. štokavsko izhodišce; obe izhodišci sta v razmerju do praslovanskega drugotni, spremenjeni, inovativni (izkazu­jeta namrec slovenske oz. štokavske popraslovanske naglasno-glasovne spremembe) ter se medsebojno ne ujemata, saj za slovenšcino in štokavšcino ni znacilna popolna genetska identicnost: 1) (p)sl. *., *., *e. > sln. *. > dolenjsko e., gorenjsko ., cerkljansko i, nadiško ie, ziljsko i., prekmursko e.; štok.*. > slavonsko e, mlajšeikavsko i, vzhodnoher­cegovsko ije, šumadijsko-vojvodinsko e (psl. *sn.g. (c) ‘sneg’ > sln. *sn.g > dolenjsko sn..k, gorenjsko sn.x, cerkljansko sn.x, nadiško sn.ex, ziljsko sn..g, prekmursko sn..k; štok. *sn.g > slavonsko sn.g, mlajšeikavsko sn.g, vzhodno­hercegovsko snij.g, šumadijsko-vojvodinsko sn.g; psl. *l.p. (c) ‘lep, ceden’ > sln. *l.p > dolenjsko l..p, gorenjsko l.p, cerkljansko l.p, nadiško l.ep, ziljsko l..p, prekmursko l..p; štok. *l.p > slavonsko l.p, mlajšeikavsko l.p, vzhodnoherce­govsko lij.p, šumadijsko-vojvodinsko l.p; psl. *gr.x. (b) ‘greh’ > sln. *gr.x > dolenjsko gré.x, gorenjsko gr.x, cerkljansko .r.x, nadiško .riéx, ziljsko grí.x, pre­kmursko gr..; štok. *gr.x > slavonsko gr.x, mlajšeikavsko gr.x, vzhodnohercego­vsko grij.x, šumadijsko-vojvodinsko gr.x; psl. *sm.x. (b) ‘smeh’ > sln. *sm.x > dolenjsko smé.x, gorenjsko sm.x, cerkljansko sm.x, nadiško smiéx, ziljsko smí.x, prekmursko sm..; štok. *sm.x > slavonsko sm.x, mlajšeikavsko sm.x, vzhodno­hercegovsko smij.x, šumadijsko-vojvodinsko sm.x; psl. *gvezd. (b) ‘zvezda’ > sln. *zv.zda > dolenjsko zvé.zda, gorenjsko zv.zda, cerkljansko zw.zda, nadiško zviézda, ziljsko zbí.zda, prekmursko zv..zda; štok. *zv.zd. > slavonsko zvezd., mlajšeikavsko zvízda, vzhodnohercegovsko zvijézda, šumadijsko-vojvodinsko zvézda; psl. *gnezd. (b) ‘gnezdo’ > sln. *gn.zdo > dolenjsko gné.zdu, gorenjsko gn.st, cerkljansko .n.zda, nadiško gniézdo, ziljsko gní.zdo, prekmursko gn..zdo; štok. *gn.zd. > slavonsko gnezd., mlajšeikavsko gnízdo, vzhodnohercegovsko gnijézdo, šumadijsko-vojvodinsko gnézdo); 2) psl. *.V > sln. *eV > dolenjsko e., gorenjsko ., cerkljansko i, nadiško ie, ziljsko ., prekmursko .; štok.*eV > slavonsko e, mlajšeikavsko i, vzhodnohercegovsko je/e, šumadijsko-vojvodinsko e (psl. *p.na (a) ‘pena’ > sln. *p.na > dolenjsko pé.na, gorenjsko p.na, cerkljansko p.na, nadiško piéna, ziljsko p.na, prekmursko p.na; štok. *p.na > slavonsko p.na, mlajšeikavsko p.na, vzhodnohercegovsko pj.na, šumadijsko-vojvodinskop.na; psl. *m.sto (a) ‘mesto, prostor, kraj’ > sln. *m.sto > dolenjsko mé.stu, gorenjsko m.st, cerkljansko m.sta, nadiško miésto, ziljsko m.sto, prekmursko m.sto; štok. *m.sto > slavonsko m.sto, mlajšeikavsko m.sto, vzhodnohercegovsko mj.sto, šumadijsko-vojvodinsko m.sto); 3) psl. *.. > sln. *.V > dolenjsko e., gorenjsko ., cerkljansko i, nadiško ie, ziljsko i., prekmursko e.; štok.*e. > slavonsko e, mlajšeikavsko i, vzhodnohercego­vsko je/e, šumadijsko-vojvodinsko e (psl. 2sg praes. *d.laješi (a/A) od ‘delati’ > sln. *d.laš > dolenjsko d..laš, gorenjsko d.waš, cerkljansko d.laš, nadiško d.elaš, ziljsko d..waš, prekmursko d..laš; štok. *d.laš > slavonsko d.laš, mlaj­šeikavsko d.laš, vzhodnohercegovsko dj.laš, šumadijsko-vojvodinsko d.laš; psl. 2sg praes. *r.žeši (a/A) od ‘rezati’ = sln. *r.žeš > dolenjsko r..žeš, gorenj­sko r.ž.š, cerkljansko r.žeš, nadiško r.ežeš, ziljsko r..žaš, prekmursko r..žeš; štok. *r.žeš > slavonsko r.žeš, mlajšeikavsko r.žeš, vzhodnohercegovsko r.žeš, šumadijsko-vojvodinsko r.žeš). Zgodovinskoglasoslovno merilo dolocanja jezikovne sorodnosti (na primeru izbranih sloven-skih in štokavskih narecij) (Pra)slovansko *. *. *e. *.V *.. slovensko *. *. *.V *.V *.V dolenjsko gorenjsko cerkljansko nadiško ziljsko prekmursko .. . . .e .. .. é. . . ié í. .. é.V .V .V iéV í.V ..V é.V .V .V iéV .V .V ..V .V .V .eV ..V ..V štokavsko *. *. *.. *.V *.. slavonsko mlajšeikavsko vzhodnohercegovsko šumadijsko-vojvodinsko . . ij. . . . ij. . e. íV ijéV éV .V .V j.V/.V .V .. .. j../.. .. Kot merilo genetskojezikoslovne klasifikacije geolektov je torej relevantna predvsem glasovna ravnina. Glasoslovnim merilom se lahko pridružujejo oblikoslovna merila (ce se areali oblikovnih znacilnosti ujemajo z areali glasovnih znacilnosti), najmanj pa so kot genetskojezikoslovno merilo relevantne skladenjske in slovarske/besedijske zna-cilnosti. Slednjeso namrec najbolj odvisne od zunajjezikovnih dejavnikov (pojavljanje oz. izginjanje denotatov v zunajjezikovni stvarnosti, vpliv sticnih idiomov, in sicer zemljepisno sticnih geolektov in/ali družbeno sticnih sociolektov). 1.7.2 Genetska in strukturna merila Genetskojezikoslovna (geneolingvisticna) oz. genealoška klasifikacija idiomov upora­blja genetska in strukturna (tipološka) merila.34 Genetska merila so navadno relativno gledano starejšejezikovnespremembe (inovacije), za katere ni nujno, da so njihovi odrazi v jezikovnem sistemu pogostni. 34 Genetska in strukturna (tipološka) merila so povzeta Brozovic 1960: 74, 76 in nadgrajena. Zgled iz osrednje južne slovanšcine je Brozovicev, medtem ko sta zgleda iz slovenšcine avtorska. Za jezikovne pojave, ki jih povezujejo genetska merila, je znacilna genetskaidentic­nost, tj. idiomi so doživeli konvergentne starejše jezikovne spremembe (ob morebitnih divergentnih mlajših jezikovnih spremembah). Vsako genetsko merilo je bilo nekoc strukturno in ohranja vsaj minimalno strukturno vrednost. Strukturna merila so navadno relativno gledano mlajšejezikovnespremembe (inovacije), katerih odrazi v jezikovnem sistemu so navadno pogostni (tj. zajele so veliko število leksemov, oblik in skladenjskih zgradb). Za jezikovne pojave, ki jih združujejo strukturna merila, je znacilna strukturna podobnost, tj. idiomi so (ob morebitnih diver-gentnih starejših jezikovnih spremembah) doživeli konvergentne mlajše jezikovne spre­membe, posledica katerih je, da imajo idiomi s temi spremembami podobno strukturo. Ce so te jezikovne spremembe zelo velike, lahko spremenijo tudi jezikovni tip idioma; v tem primeru bi lahko bile celo tipološkomerilo. Vsako strukturno merilo se v okviru nepretrganega jezikovnega spreminjanja v casu lahko spremeni v genetsko. Vsaka od treh temeljnih vej jezikoslovja geolekte preucuje s svojega stališca in zato jemlje v analizo bodisi genetska bodisi strukturna merila (prim. 1.1). Neka jezikovna sprememba, ki je lahko zelo pomemba kot genetsko merilo, je kot struk­turno merilo lahko popolnoma nepomembna, ce je njen odraz v jezikovnem siste-mu nepogosten in posledicno na njegovo strukturo bistveno ne vpliva. Genetsko jezikoslovje (geneolingvistika), ki preucuje stopnjo sorodnosti med (organskimi) idiomi, upošteva tako starejše kot mlajše jezikovne pojave. Tipološkojezikoslovje (tipolingvistika) se osredinja na podobnost oz. raznolikost idiomov v nekem casov­nem obdobju, zato so zanj pomembni predvsem (konvergentni ali divergentni) mlajši jezikovni pojavi ne glede na izvor. Družbenostno jezikoslovje (sociolingvistika) idiome preucuje lahko tudi glede stopnje njihove medsebojne razumljivosti, zaradi cesar je (podobno kot pri tipološkem jezikoslovju) v ospredju njegovega preucevanja jezikovno stanje v nekem casovnem obdobju, in sicer (konvergentni ali divergentni) mlajši jezikovni pojavi ne glede na izvor, ki omogocajo vecjo oz. manjšo medsebojno razumljivost. Razliko med genetskimi in strukturnimi merili pri združevanju geolektov nižje v geolekte višnje hierarhicne stopnje je mogoce ponazoriti npr. z zgledoma naglasnega tipa pridevnika v osrednji južni slovanšcini in naglasnega tipa samostalnikov praslo­vanske a-jevske sklanjatve v slovenšcini, strukturno enakost leksemov na glasovni rav­ni v genetsko manj sorodnih idiomih kot posledico konvergentnih mlajših jezikovnih sprememb ter površinsko razlicnost leksema v dveh genetsko bolj sorodnih idiomih kot posledico divergentnih mlajših jezikovnih inovacij pa na primeru mlajših konvergen­tnih samoglasniških sprememb v rovtarskih slovenskih narecjih. 1.7.2.1 Primer1:naglasnitipipridevnikavosrednjijužnislovanšcini V krajevnih govorih osrednje južne slovanšcine (tj. kajkavšcine, cakavšcine, štoka­všcine) se pojavljajo naslednji naglasni tipi pridevnika (doloceni na osnovi naglasa nedolocnih oblik imenovalnikaednine moškega, ženskega in srednjega spola): 1. ml.d mlad. ml.do; 2. ml.d mláda ml.do; 3. ml.d mlad. mlad.; 4. ml.d mláda mládo. Upoštevajegenetsko merilo (ohranjanje prvotnega naglasa oblike srednjega spola ednine oz. znotrajvzorcna (intraparadigmatska) analoška izravnava naglasa oblike sre­dnjega spola ednine po obliki ženskega spola ednine) sodita skupaj naglasna tipa 1. in 2. na eni strani ter 3. in 4. na drugi, saj gre za izvorno enaka naglasna tipa (prva imata cirkumfleks na dolžini v korenu v obliki srednjega spola ednine, medtem ko ga druga ne poznata), do razlike med prvotno identicnima naglasnima tipoma pa je prišlo pozne­je zaradi nesplošnoosrednjejužnoslovanskega naglasnega umika s kratkega koncnega zloga na prednaglasno dolžino v krajevnih govorih 2. in 4.: psl. *m.ld.*mold.*m.ldo (c) ‘mlad’ > *ml.d*mlad.*ml.do > 1. ml.dmlad.ml.do > 2. ml.dmládaml.do; psl. *m.ld. *mold. *m.ldo (c) ‘mlad’ = *ml.d *mlad. *mlad. > 3. ml.d mlad. mlad. > 4. ml.d mláda mládo. Glede na struktuno merilo (nesplošnoosrednjejužnoslovanski naglasni umik s kratkega koncnega zloga na prednaglasno dolžino) pa gresta skupaj naglasna tipa 1. in 3. na eni strani ter 2. in 4. na drugi, imata namrec enako zlogovno-naglasno zgradbo (prva naglasna tipa imata naglasno mesto na kratkem koncnem zlogu in prednaglasno dolžino, medtem ko druga naglasnega mesta na kratkem koncnem zlogu in prednagla­sne dolžine ne poznata): 1. ml.d mlad. ml.do . 3. ml.d mlad. mlad.; 4. ml.d mláda ml.do . 4. ml.d mláda mládo.35 Genetska sorodnost in strukturna podobnost naglasnih tipov pridevnika v osrednji južni slovanšcini Genetskaidenticnost 1 = 2 in 3 = 4 Strukturna podobnost1 . 3 in 2 . 4 tip 1 ml.d mlad. ml.do tip 2 ml.d mláda ml.do tip 3 ml.d mlad. mlad. tip 4 ml.d mláda mládo 1.7.2.2 Primer 2: naglasni tipi samostalnikov a-jevske sklanjatve v slovenšcini V krajevnih govorih slovenšcine se pojavljajo naslednji naglasni tipi samostalnikov a-jevske sklanjatve (doloceni na osnovi naglasa imenovalnika in tožilnika ednine): 1. koz. koz., vod.vod.; 2. ka ko, vódavod.; 3. koz.koz., vod.vod.; 4. kózakoz., vódavod.. Na osnovi genetskega merila (sovpad odraza praslovanskega naglasnega tipa b z odrazom praslovanskega naglasnega tipa c pri samostalnikih a-jevske sklanjatve) je mogoce združiti naglasne tipe 1. in 2. na eni strani ter 3. in 4. na drugi, saj sta to ge­netsko ista naglasna tipa (imata izvorno enak naglas istega leksema oz. njegove oblike 35 Možno pa je tudi, da je do znotrajvzorcne analoške izravnave*ml.do =mlad./mládo prišlo pozneje. V tem primeru ta naglasna razlika nima genetske, temvec strukturno vrednost. (odsotnost oz. prisotnost cirkumfleksa na dolžini v koncnicitožilnika ednine v neka­terih leksemih)), do razlike med prvotno identicnima naglasnima tipoma pa je prišlo pozneje zaradi nesplošnoslovenskega naglasnega umika s kratkega koncnega zloga na prednaglasno kracino v krajevnih govorih 2. in 4.: psl. *koz. *koz. (b) ‘koza’ : *vod. *v.do(c) ‘voda’ > *kozŕ *koz. :*vodŕ *vod. > 1. koz.koz., vod.vod.> 2. ka ko, va vod.; psl. *koz.*koz. (b) ‘koza’ : *vod.*v.do (c) ‘voda’ = *kozŕ *koz.= *vodŕ *vod. > 3. koz. koz., vod. vod. > 4. ka koz., va vod.. Z upoštevanjem strukturnega merila (nesplošnoslovenskega naglasnega umika s kratkega koncnega zloga na prednaglasno kracino) je mogocepovezati naglasna tipa 1. in 3. na eni strani ter 2. in 4. na drugi, tj. imata enako zlogovno-naglasno zgradbo (prva imata naglasno mesto na kratkem odprtem koncnem zlogu in prednaglasno kracino, druga pa naglasnega mesta na kratkem odprtem koncnem zlogu in prednaglasne kraci­ne ne poznata):1. koz. koz., vod. vod. . 3. koz. koz., vod. vod.; 2. ka ko, va vod. . 4. ka koz., va vod.. Genetska sorodnost in strukturna podobnost naglasnih tipov samostalnikov a-jevskesklanja­tve v slovenšcini Genetskaidenticnost 1 = 2 in 3 = 4 st tip 1 tip 2 bno koz. vod. kóza vóda Strukturna podo 3 in . 4 2 koz. vod. kózo vod. tip 3 tip 4 koz. vod. kóza vóda 1 . koz. vod. koz. vod. 1.7.2.3 Primer 3: mlajše konvergentne samoglasniške spremembe v rovtarskihnarecjihslovenšcine Rovtarska narecja slovenšcine so po izvoru raznorodna, in sicer so zahodna rovtarska narecja (tolminsko, cerkljansko, crnovrško) nastala iz obsoško-idrijske narecne plo­skve zahodne slovenšcine (prim. 5.1.5.2.2), vzhodna rovtarska (pod)narecja (škofje­loško, poljansko, horjulsko, baško) pa iz gorenjske narecne ploskve južne slovenšcine (prim. 5.1.5.3.1). V cerkljanskem narecju je prišlo do monoftongizacije (poenoglaše­nja) severozahodnoslovenskega rastocega diftonga (dvoglasnika) *ie, vsaj v nekaterih govorih škofjeloškega narecja pa do monoftongizacije jugovzhodnoslovenskega pada­jocega diftonga *e., v obeh narecjih v monoftong (enoglasnik) *i (psl. Gsg *p.v.ca (A) od ‘pevec’ > sln. *p.vca > SZ sln. *pîevca > obsoško 'pi..ca, cerkljansko 'pi..ca : JV sln. *pę.vca> gorenjsko 'p...ca, škofjeloško 'pi..ca), hkrati pa je v obeh narecjih prišlo tudi do skrajšave dolgega naglašenega *i (psl. Gsg *p.v.ca (A) od ‘pivec’ > sln. *pîv-ca > obsoško 'pi..ca, cerkljansko 'pi.ca, gorenjsko 'pi..ca, škofjeloško 'pi.ca). Posle-dicno sta si sistema naglašenihsamoglasnikov genetsko manj sorodnih cerkljanskega in škofjeloškega narecja strukturno veliko bolj podobna ('pi..ca, 'pi.ca) kot glasovna sistema bolj sorodnih obsoškega in cerkljanskega narecja (obsoško 'pi..ca, 'pi..ca : cerljansko 'pi..ca, 'pi.ca) na eni strani ter škofjeloškega in gorenjskega (škofjeloško 'pi..ca, 'pi.ca : gorenjsko 'p...ca, 'pi..ca) na drugi. Genetska identicnost in strukturna podobnost nekaterih naglašenih samoglasnikov v rovtarskih narecjih slovenšcine Slovensko Izvor Stanje narecje *p.vca *pîvca ‘pevca’ ‘pivca’ obsoško cerkljansko SZ *pievca SZ *pievca SZ *pivca SZ *pivca 'pi..ca 'pi..ca 'pi..ca 'pi.ca škofjeloško gorenjsko JV *pe.vca JV *pe.vca JV *pivca JV *pivca 'pi..ca 'p...ca 'pi.ca 'pi..ca 1.7.3 Enotno in neenotno izhodišce, divergentno in konvergentno spreminjanje Pri dolocanju modela lingvogeneze oz. oblikovanja posameznih geolektov sta po­membni izhodišce, tj. stanje pred zacetkom oblikovanja poznejšega geolekta (enotno ali neenotno izhodišce), ter težnja v njegovem jezikovnem spreminjanju (divergentno ali konvergentno spreminjanje). Neki geolekt ima lahko enotnoizhodišce, tj. en prvotni geolekt, ki je nastal po starejših konvergentnih inovacijah, ki so zajele vec poznejšihgeolektov, ali neenotno izhodišce, tj. vec prvotnih geolektov, ki so nastali po starejših divergentnih inovacijah, ki niso zajele celotnega poznejšega geolekta. Neki geolekt lahko izkazuje divergentno spreminjanje, tj. mlajše divergentne inovacije, ki so zajele le del prvotnega geolekta in ga tako razcepile na manjše geolekte, ali konvergentno spreminjanje, tj. mlajše konvergentne inovacije, ki so zajele celoten poznejši geolekt in ga tako izoblikovale v celoto. 1.7.4 Alietete in alteritete Jezikovne znacilnosti (arhaizmi in inovacije) posameznega geolekta se delijo na alie­tere in alteritete.36 Alietete (lat. alius ‘drug’) so tiste jezikovne znacilnosti geolekta, ki jih izkazujejo vsi njegovi deli ter ga posledicno povezujejo v celoto in razmejujejo v razmerju do sosednjih sorodnih geolektov in znotraj širšega areala. To so skupne jezikovne znacil­nosti geolekta, njegove definicijske lastnosti. 36 Moguš 1977: 99–104. Alteritete (lat. alter ‘drug, eden od dveh’ .alteritas, Gsg alteritatis ‘drugacnost’) so tiste jezikovne znacilnosti geolekta, ki so znacilne samo za nekatere njegove dele. To so razlikovalne jezikovne znacilnosti geolekta, ki ga cepijo na manjše geolekte. 1.7.5 Inovacijainarhaizem,položajznotrajareala Pri dolocanju jezikovnih znacilnosti geolekta so pomembne njegove jezikovne spre­membe (inovacije), kar pomeni, da je geolekt mogoce definirati s prisotnostjo sle­dnje, sosednji geolekt pa posledicno z njeno odsotnostjo (arhaizmom). Inovacije, ki so iz vecjega areala izoblikovale manjše areale, je mogoce natancneje dolociti kot: 1) enostranske (unilateralne) inovacije: areal A izkazuje inovacijo x (prisotnost spre­membe), sosednji areal B izkazuje arhaizem (odsotnost spremembe); 2) dvostranske (bilateralne),vecstranske(multilateralne) inovacije: areal A izkazuje inovacijo x, areal B izkazujeinovacijo y, areal C izkazuje inovacijo z itd.;3) kombinacija obojega: pojavljanje dvostranskih, vecstranskih inovacij in ohranjanje arhaizmov.37 Ce se poleg prisotnosti/odsotnosti jezikovnih inovacij upošteva še položaj geo­lekta znotraj areala (središce : obrobje; središcni geolekt : obrobni geolekt), je mogo-ce definirati naslednja merila razmejevanja geolektov: 1) inovacija v delu areala (v središcu, na obrobju, kje drugje) kot definicijska lastnost geolekta v tem delu areala; 2) odsotnost inovacije v delu areala (v središcu, na obrobju, kje drugje) kot definicij-ska lastnost geolekta v tem delu areala. Odsotnost inovacije na zelo majhnem delu areala kot definicijska lastnost tega dela areala kot posebnega geolekta je kot genetskojezikoslovno merilo razmejevanja manj primerna,saj arhaizem naceloma ne more biti definicijska lastnost zemljepisno zelo majhnega geolekta; predstavlja pa teoreticni problem, saj jezikovni prostor z iz­ostankom inovacije ne more biti del geolekta, definiranega z inovacijo. Rešitev iz te zagate je zaenkrat mogoca z definiranjem posebne zemljepisnojezikovne (geolingvi­sticne) pojavnosti, narecnega otoka. Narecniotokje torej skupina govorov geolekta, ki izkazuje odsotnost inovacij(e) definiranega geolekta in je hkrati zemljepisno premaj-hen, da bi bil lahko definiran kot samostojni geolekt.38 37 Delitev inovacij na enostranske, dvostranske, vecstranske se pojavlja npr. v makedonisticni narecjeslovni literaturi (........ 2001: 16). 38 V narecjeslovju osrednjejužnoslovanskega jezika je slovenskemu terminu narecniotok najbližji termin hrv. dijalekatska oaza, definirana kot pojav, ki je zemljepisno nesorazmerno manjši od svojega ustreznika na isti hierarhicni stopnji, od katerega je locen bodisi zemljepisno (diaspora znotraj jezikovnega prostora ali zunaj njega) bodisi politicno ali konfesionalno, in izkazuje (genetske, strukturne; arhaicne, inovativne) posebnosti (Brozovic 1960: 78). 1.7.6 Prehodni,mešani,drugotnigeolekti Poleg »cistih« geolektov (podobno velja za sociolekte) in narecnih otokov se v nekem arealu lahko pojavljajo še druge vrste geolektov, npr. prehodni, mešani in drugotni. Prehodni geolekt izkazuje del jezikovnih znacilnosti geolekta A in del jezikovnih znacilnosti sosednjega geolektaB, pri cemer so oboje avtohtone in sistemske, regular-ne, pojavljajo se »pravilno«, saj so nastale z regularnim jezikovnim spreminjanjem. V procesu oblikovanja je geolekt namrec zajel del inovacij areala A in del inovacij areala B (prehoden je zato, ker je naravni prehod iz areala A v areal B). Mešanigeolektima del jezikovnih znacilnostigeolekta A in del jezikovnih zna-cilnosti geolekta B, pri cemer so ene avtohtone, druge pa alohtone, oboje pa nesistem­ske, neregularne, pojavljajo se »nepravilno«, saj so nastale z jezikovnim mešanjem vec prvotnih geolektov. Drugotni (sekundarni) geolekt izkazuje starejše jezikovne znacilnosti geolekta A in mlajše jezikovne znacilnosti navadno sosednjega geolekta B, kar pomeni, da je nastal drugotno, na avtohtone inovacije geolekta A so se naplastile (s stališca geolekta) alohtone inovacije geolekta B. V procesu oblikovanja je namrec imel inovacije areala A, na katere so se kasneje pod vplivom areala B naplastile nekatere inovacije areala B. Vsaj delno drugotna geolekta sta npr. makedonšcina (prim. 2.3.2.1) in istriotšcina (prim. 1.7.6.1). 1.7.6.1 Primerneslovanskegadrugotnegageolekta:istriotšcina39 Istriotšcina (it. istrioto, istroromanzo) je avtohtoni balkanskoromanski jezik v Istri, kjer ima kontinuiteto iz antike. Pred poslovanjenjem (slavizacijo) celinskega in pobenecanje­njem (venetizacijo) predvsem obalnega dela polotoka je bila razširjena v njegovem vecjem delu, danes pa samo še v šestih krajih jugozahodne Istre (to so Rovinj/Rovigno, Vodnjan/Dignano, Fažana/Fasana, Bale/Valle, Galižana/Gallesana, Šišan/Sissano), do 20. stoletja najverjetneje tudi še v krajih Piran/Pirano, Vrsar/Orsera, Pulj/Pula/Pola. Gre za drugotni (sekundarni) geolekt: istriotšcina je nastala iz balkanske romanšcine (balkanska romanšcina je bila prvotno del jugovzhodnega staroromanskega makrogeolekta) ter je bila prvotno ge­netsko najbolj sorodna s konec 19. stoletja izumrlo (veljotsko) dalmatšcino na otoku Krku (it. Veglia), pozneje pa je bila pod vplivom istrskega narecja (it. istro-veneto) kolonialne beneške italijanšcine (it. veneto coloniale) (kolonialna beneška italijanšcina je del severne italske romanšcine, ki je bila prvotno del severozahodnega staroromanskega makrogeolek­ta) mocno pobenecanjena, zaradi cesar se sodobna istriotšcina uvršca med narecja slednje. Na balkanskoromanski izvor istriotšcine kažejo redki ostanki nezvenecih nezvoc­nikov v zvenecem okolju (lat. Asg leporem od ‘zajec’ > istriot. leprio, knj. it. lčpre : ben. it. Benetke/Venezia lievro, Trst/Trieste, Tržic/Monfalcone levro, Koper/Capodistria lever(o), liever(o), Izola/Isola levro, Piran/Pirano levere, levero, furl. jeur). Istriotsko--dalmatska inovacija v samoglasniškem sistemu, po kateri se istriotski govori locijo od 39 Šekli 2013c: 298–299. govorov istrske kolonialne beneške italijanšcine in pa istriotske govore hkrati deli na »za­hodne« (Rovinj/Rovigno, Vodnjan/Dignano, Fažana/Fasana) in »vzhodne« (Bale/Valle,Galižana/Gallesana, Šišan/Sissano), so: 1) (lat. i, u >) rom. *i, *u > Z istriot. e., o. : V istriot. i, u (lat. Asg filum od ‘nit’ > istriot. Rovinj/Rovigno féil : Bale/Valle fil; lat. Asg m durum od ‘trd’ > istriot. Rovinj/Rovigno dr : Bale/Valle duro);402) (lat. i, u >) rom. *., *.> Z istriot. i, u : V istriot. ., .(lat. Asg pilum od ‘dlaka’ > istriot. Vodnjan/Dignano pil : Bale/Valle pél; lat. Asg m verum od ‘pravi, resnicen’ > istriot. Rovinj/Rovigno viro : Bale/Valle véro; lat. Asg crucem od ‘križ’ > istriot. Rovinj/Rovigno cru. : Bale/Valle cró.; lat. Asg solem od ‘sonce’ > istriot. Rovinj/Rovigno sul : Bale/Valle s). Po kolonialni beneški italijanšcini je bil spremenjen prvotni istriotski soglasniški sistem: 1) sonorizacija (ozvenecenje) romanskih nezvenecih nezvocnikov v zvenecem okolju (lat. Asg caput od ‘glava’ > istriot. cavo, istr. ben. it. cavo : knj. it. cŕpo; lat. Asg focum od ‘ogenj’ > istriot. fogo, istr. ben. it. fogo : knj. it. fuo); 2) poenostavitev romanskih dvojnih soglasnikov (lat. Asg terram od ‘zemlja’ > istriot. Rovinj/Rovigno tiera, Bale/Valle tčra, istr. ben. it. tera : knj. it. tčrra; lat. Asg fossam od ‘jama’ > istriot. Rovinj/Rovigno fuosa, Bale/Valle fa, istr. ben. it. fosa : knj. it. fsa); 3) odrazi ro­manskih velarov (mehkonebnikov) v položaju pred sprednjimi samoglasniki na vzglas­ju (lat. centum ‘sto’ > istriot. sento, istr. ben. it. sento : knj. it. cčnto; lat. Asg gentem od ‘ljudje’ > istriot. .ento, istr. ben. it. .ente : knj. it. gčnte); 4) rom. *lj > *l > j (lat. Asg alium od ‘cesen’ > istriot. aio, istr. ben. it. aio : knj. it. ŕglio). 1.8 Jezikoslovne klasifikacije na primeru slovanskega jezikovnega sveta V slavisticnem (in verjetno tudi v katerem drugem) jezikoslovju pri nekaterih avtorjih pri­haja do neutemeljenega mešanja razlicnih vrst jezikoslovnih klasifikacij (prim. 1.1) in je­zikovnih pojavnosti znotraj njih (predvsem genetsko- in družbenostnojezikoslovne klasifi­kacije ter posledicno pojavnosti jezik kot geolekt in knjižni/standardni jezik kot sociolekt), zato so v nadaljevanju razlicne jezikoslovne klasifikacije (genetsko-, tipološko-in druž­benostnojezikoslovna) na kratko predstavljene na primeru slovanskega jezikovnega sveta. 1.8.1 Genetskojezikoslovna klasifikacija Znotraj genetskojezikoslovne (geneolingvisticne) oz. genealoške klasifikacije je pojem jezik razumljen kot zemljepisna jezikovna pojavnost (geolekt) in je definiran kot ab-straktni (tj. diasistemski) organski (tj. nestandardizirani) idiom višje hierarhicne stopnje 40 Istriotska diftongizacija(udvoglašenje, podvoglašenje)rom.*i, *u > Z istriot. e., o. jezelo verjetno stara, na kar bi kazalo staroistriotsko zemljepisno ime v buzetski cakavšcini lat. Asg Montonam >rom.*Mont.na > *Montuna >istriot.*Monto.na . sl. *Motovun > buzetsko cak. Motovun (po Tekavcic 1982: 271–272). (prim. 1.6.1). Gre torej za množico narecnih skupin (grup), njihovih narecij (dialektov) in krajevnih govorov, ki izkazujejo iste jezikovne znacilnosti (arhaizme in inovacije), drugacne od jezikovnih znacilnosti sosednje množice narecnih skupin, njihovih narecij in krajevnih govorov, ki sestavljajo sosednji jezik. Po tej klasifikaciji se slovanski jeziki delijo v tri podskupine, in sicer na južno-, vzhodno- in zahodnoslovanske.41 1.8.1.1 Južnoslovanskijeziki Južnoslovanski jeziki so (bili) zgodovinsko prisotni v vzhodnih Alpah, Panonski ni­žini in vecjem delu Balkanskega polotoka. To so slovenski in osrednjejužnoslovan-ski (srednjojužnoslavenski jezik), tj. zahodna južnoslovanskajezika, ter makedonski (.......... .....) in bolgarski (......... ....), tj. vzhodna južnoslovanska jezi­ka. Pojem osrednjejužnoslovanski jezik poimenuje jezikovni prostor, ki se razteza od slovenskega na severozahodu do makedonskega in bolgarskega na jugovzhodu ter ga sestavljajo tri osnovne narecne skupine, namrec kajkavska, cakavska ter (zahodno- in vzhodno)štokavska (s torlaško podskupino).42 1.8.1.2 Vzhodnoslovanski jeziki Vzhodnoslovanski jeziki zgodovinsko domujejo v vzhodni Evropi. To so ruski (....... ....), tj. severovzhodni, beloruski (.......... ....), tj. zahodni, in ukra­jinski (..............), tj. jugozahodni vzhodnoslovanski jezik. Od vseh slovanskih jezikov so si ti sorodstveno, po jezikovnih znacilnostih med seboj najbližji. 1.8.1.3 Zahodnoslovanski jeziki Zahodnoslovanski jeziki so (bili) zgodovinsko prisotni v vecjem delu srednje Evro­pe. Delijo se na tri podskupine. Severnozahodnoslovanski ali lehitski jeziki so (bili) poljski (jezyk polski), tj. vzhodnolehitski, pomorjanski (psczi jăzëk), tj. osre­dnjelehitski, in polabski (wenska ric), tj. zahodnolehitski severnozahodnoslovanski jezik, osrednjezahodnoslovanski jezik je lužiškosrbski (serbska rec oz. serbska rec), južnozahodnoslovanska jezika pa sta ceški (ceský jazyk) in slovaški (slovenskjazyk). Pomorjanski jezik se je nekdaj govoril zahodno od poljskega, približno na prosto­ru, ki ga danes zaobjemata deželi Pomorjansko (polj. Pomorze) na današnjem severo­zahodnem Poljskem in Predpomorjansko (nem. Vorpommern) v današnji severovzho­dni Nemciji. Danes je od zemljepisno veliko bolj razširjenega pomorjanskega jezika v srednjem veku ohranjena samo še kašubšcina (kaszëbczi jăzëk), vzhodno obrobje vzhodne pomorjanšcine na vzhodnem Pomorjanskem v okolici mesta Gdansk (polj. 41 Slovanski jeziki kot zemljepisne jezikovne pojavnosti (geolekti) v genetskojezikoslovnem pomenu so predstavljeni npr. v standardnem jezikoslovnem delu The Slavonic Languages, ki sta ga uredila Bernard Comrie in Greville G. Corbett (London, New York, 1993, ponatis 2002) – knjigi iz serije Jezikovnedružine britanske založbe Routledge (Routledge Language Familiy Series) –, ki prikazuje njihove »krovne« knjižne/standardne jezike in polabšcino (Comrie, Corbett 2002). 42 Loncaric 1996: 23, 29; Mira Menac-Mihalic in Vesna Zecevic v ... 4. (2006): 158. Gdansk, kaš. Gdunsk, nem. Danzig), pri cemer je slovinšcina (slowinska szprouka), severozahodni rob kašubšcine, izumrla sredi 20. stoletja. Polabski jezik je bil najzahodnejši slovanski jezik. Govoril se je zahodno od po­morjanšcine do reke Labe (nem. Elbe, plb. Lĺb, luž. Lobjo, ceš. Labe) na zahodu in še cez Labo na prostoru današnje severne Nemcije. Na njegove zadnje govorce, polab­skoslovanske Drev(l)jane, spominjata npr. zemljepisni imeni nem. (Hannoversches) Wendland ‘(Hannovrska) Dežela Slovanov’ med krajema Lüchow in Dannenberg ter nem. Drawehn ‘Drev(l)jansko’ na Spodnjem Saškem (nem. Niedersachsen). Zadnja znana govorka polabšcine je umrla sredi 18. stoletja. Lužiškosrbski jezik se je nekoc govoril med rekama Bober (polj. Br, dluž. Bobr, gluž. Br, nem. Bober) in Odro (polj. Odra, dluž. Odra, gluž. Wra, nem. Oder) na vzhodu ter reko Salo (nem. Saale, luž. Solawa) na zahodu, danes pa je ohra­njeno le njegovo vzhodno obrobje v Dolnji Lužici (dluž. Dolna Lužyca, nem. Nie­derlausitz,) s središcem v mestu Chósebuz/Cottbus v deželi Brandenburg in v Gornji Lužici (gluž. Hornja Lužica, nem. Oberlausitz) s središcem v mestu Budyšin/Bautzen na Saškem (nem. Sachsen). 1.8.2 Tipološkojezikoslovna klasifikacija: nekatere (obliko)skladenjske inovacijemakedonšcineinbolgaršcine Med slovanskimi geolekti tipološkojezikoslovno (tipolingvisticno) oz. tipološko pred­vsem na oblikoskladenjski (morfosintakticni) ravni izstopata makedonšcina in bolgar-šcina (kar se odraža tudi v krovnih knjižnih/standardnih jezikih). V teh geolektih zno­traj t. i. balkanske jezikovne zveze so se namrec zgodile nekatere oblikoskladenjske spremembe(morfosintakticneinovacije), ki so korenito spremenile njihovo struktu­ro in posledicno njihov jezikovni tip. Balkanska jezikovna zveza (nem. Sprachbund)43 zaobjema razlicne genetsko/ genealoško ne ožje sorodne indoevropske jezike na Balkanskem polotoku; sem sodijo makedonšcina in bolgaršcina, albanšcina, gršcina in romunšcina (njene razlicice so dakoromunšcina, aromunšcina, meglenoromunšcina in istroromunšcina). Nekate­ri sem prištevajo še neindoevropsko turšcino. Ti jeziki naj bi zaradi medsebojnega jezikovnega vplivanja – zelo verjetno sta v srednjem veku zelo pomembno vlogo pri tem igrala balkanskoromanski jezikovni substrat (jezikovna podplast) in jezikovni adstrat (jezikovna soplast), tj. romunski jezik – razvili nekatere skupne, balkanske oblikoskladenjske znacilnosti oz. težnje po jezikovnem spreminjanju v smeri slednjih, t. i. tipološkicilj. V nadaljevanju so na makedonskem in bolgarskem knjižnojezikovnem gradivu predstavljeni nekateri oblikoskladenjski balkanizmi v glagolskem (ohranjanje nezlože­nih preteklih casov, nastanek pripovednega naklona, izguba nedolocnika in namenilni­ 43 ....... 2002; Fiedler 2009. ka ter njuna nadomestitev z da-zgradbo, nastanek prihodnjega casa z oblikotvornima clenkoma *.e in *ima da, glagolski obliki s habeo in sum), imensko-zaimenskem (iz­guba sklonskih koncnic (sklonil), nastanek postpozitivnih dolocnih clenov, nastanek primernika s predpono *po-in presežnika s predpono *naj-, izražanje svojine z dajalni­kom naslonskih oblik osebnih zaimkov) ter skladenjskem (nastanek zaimkovnega pod-vajanja premega in nepremega predmeta, pojavljanje naslonskega niza na prvem mestu v stavku) sistemu. Poudarek obravnave je na genezi, tj. nastanku jezikovnih pojavov in na posledicni spremembi jezikovnega tipa na casovni osi od vzhodne južne slovanšcine 9. stoletja (izpricane v stari cerkveni slovanšcini)44do sodobnih vzhodnojužnoslovan­skih jezikov. 1.8.2.1 Ohranjanjenezloženihpreteklihcasov Praslovanski imperfekt(nedovršnipreteklicas)in praslovanski aorist(dovršnipre­teklicas) sta bila nezložena (sinteticna, neperifrasticna) pretekla glagolska casa45in sta poimenovala trajajoce (nedovršno) oz. celostno (dovršno) glagolsko dogajanje v preteklosti kot dejstvo brez posledic v sedanjosti (stcsl. n+ ,kfzsb uhbujhbb6 -ulf cäläfit d+ pbzä cdj-b b gbcffit6 ghblt r+ z-ve vfkjvjinm / t. že blaženyi grigorii, jegda sedeaše v. xyzine svojei i pisaaše, pride k. njemu malomošt. (Supr. 121, 13–15) ‘Ta pa blaženi Grigorij, medtem ko je sedel v svoji celici in pisal, prišel je k njemurevež’,46tj. dejstvo je, da je blaženi Grigorij sedel in pisal v svoji celici ter da je k njemu prišel revež). Praslovanska imperfekt in aorist sta se v makedonšcini in bolgaršcini oblikovno (formalno) nekoliko spremenjena ohranila kot dolocna pretekla casa, kar pomeni, da v svojemosnovnem pomenu izražata trajajoce oz. celostno glagolsko casovno doloce-no dogajanje v preteklosti: 1) aorist (mak. ...... .......... ....... ....., blg. ...... ........ .....): mak. .. .......... .... .......... ‘Prehodili/prepo­tovali smo vso Makedonijo’, ....... ..... ........ ‘Kupili smo lepe spominke’;47 blg. ......... ..... .... ..... ‘Pred kratkim sem bral/brala to knjigo’, ...... ......... ‘Avto je prispel’); 2) imperfekt (mak. ...... .......... ......... ....., blg. ...... .......... .....): mak. ..... ........... .... ....... .. ................................ ‘Vceraj sem si ogledoval/ogledovala katalog izdaj o zgodovini Makedonije’, ............ .. ..... . .. ...... .. ......... ............ ‘Prodajalka mi je na dolgo in široko govorila o nekaterih od teh’;48blg. ......... ..... ... ‘Delali smo ves dan’). 44 Navajano starocerkvenoslovansko gradivo jepodano v rekonstruirani glasovni in oblikovni podobi »klasicnega ciril-metodovskega obdobja« stare cerkvene slovanšcine (863–885). 45 Babic 2003 (2014): 181–192. 46 Babic 2012: 49. 47 ........ 2013: 135. 48 ........ 2013: 134. Praslovanska asigmaticni in razširjeni sigmaticni aorist v vzhodni južni slovanšcini Praslovansko Starocerkveno­slovansko Makedonsko Bolgarsko Sg 1. 2. 3. *plet-o-x. *plet-e *plet-e gktnj gktnt gktnt ..-...... ..-..... ..-..... ..-...... ..-..... ..-..... Du 1. 2. 3. *plet-o-xo-ve *plet-o-s-ta *plet-o-s-te gktnjdä gktnjcnf gktnjcnt – – – – – – Pl 1. 2. 3. *plet-o-xo-m. *plet-o-s-te *plet-o-š-e gktnjv+ gktnjcnt gktnjiĺ ..-........ ..-........ ..-...... ..-........ ..-........ ..-....... Praslovanski sigmaticni aorist v vzhodni južni slovanšcini Praslovansko Starocerkveno­slovansko Makedonsko Bolgarsko Sg 1. 2. 3. *mol-i-x. *mol-i *mol-i vjkb vjkb vjkb ..-..... ..-.... ..-.... ..-..... ..-.... ..-.... Du 1. 2. 3. *mol-i-xo-ve *mol-i-s-ta *mol-i-s-te vjkbdä vjkbcnf vjkbcnt – – – – – – Pl 1. 2. 3. *mol-i-xo-m. *mol-i-s-te *mol-i-š-e vjkbv+ vjkbcnt vjkbiĺ ..-....... ..-....... ..-...... ..-....... ..-....... ..-...... Praslovanski imperfekt glagolov z nedolocniško osnovo na soglasnik v vzhodni južni slovanšcini Praslovansko Starocerkveno­slovansko Makedonsko Bolgarsko Sg 1. 2. 3. *plet-e-a-x-. *plet-e-a-š-e *plet-e-a-š-e gktnäf gktnäfit gktnäfit ...... ....... ....... ...... ....... ....... Du 1. 2. 3. *plet-e-a-x-o-ve *plet-e-a-š-e-ta *plet-e-a-š-e-te gktnäfdä gktnäfitnf gktnäfitnt – – – – – – Pl 1. 2. 3. *plet-e-a-x-o-m. *plet-e-a-š-e-te *plet-e-a-x-o gktnäfv+ gktnäfitnt gktnäf ........ ........ ...... ........ ........ ....... Praslovanski imperfekt glagolov z nedolocniško osnovo na samoglasnik v vzhodni južni slovanšcini Praslovansko Starocerkveno­slovansko Makedonsko Bolgarsko Sg 1. 2. 3. *mol-j-a-a-x-. *mol-j-a-a-š-e *mol-j-a-a-š-e vjkćf vjkćfit vjkćfit ..... ...... ...... ..... ...... ...... Du 1. 2. 3. *mol-j-a-a-x-o-ve *mol-j-a-a-š-e-ta *mol-j-a-a-š-e-te vjkćfdä vjkćfitnf vjkćfitnt – – – – – – Pl 1. 2. 3. *mol-j-a-a-x-o-m. *mol-j-a-a-š-e-te *mol-j-a-a-x-o vjkćfv+ vjkćfitnt vjkćf ....... ....... ..... ....... ....... ...... 1.8.2.2 Nastanek pripovednega naklona Praslovanski perfekt(rezultativnipreteklicas)je bil zloženi (analiticni, perifrasticni) nedovršni in dovršni pretekli glagolski cas,49ki je imel pomožni glagol *byti ‘biti’ v sedanjiku (ta se je spregal v osebi in številu) in tvorni pretekli deležnik (aktivni particip preterita) na *-l. (ta se je pregibal po spolu in številu) ter je pomenil rezultativnost, tj. trajajoce oz. celostno glagolsko dogajanje v preteklosti s posledico, rezultatom v sedanjosti (stcsl. bzjuj c+cf6 xmcnmzsb jnmxt6 zt bvfv+6 hfpdä cmht,hmzf-uj ,k.lf6 b -cn+ gjc+kfkf ujcgjf dtkbrfć c+ rewb-ś / inogo s.soda, c.st.nyi ot.ce, ne imam., razve s.rebr.najego bljuda, iže jest. pos.lala gospožda velikaja s. kucijejo (Supr. 122, 28–30) ‘Drugega predmeta, castiti oce, nimamo,razen srebrne posode, ki jo je poslala velika gospa s kašo’,50tj. posledica tega, da je velika gospa poslala kašo, je ta, da imamo srebrno posodo). Praslovanski perfekt se je v makedonšcini in bolgaršcini oblikovno (formalno) z delno izjemo tretje osebe ohranil, pomensko (semanticno) pa je doživel koreni­te pomenske spremembe, natancneje širjenje pomena. V obeh jezikih namrec izraža t. i. pripovednost (renarativnost) o dogajanju v preteklosti (mak. ........., blg. ..........). Z glagolsko obliko kontinuanta praslovanskega perfekta je v tem pri­meru izraženo, ali ima govorec o dogajanju v preteklosti neposredovano informacijo (informacije mu ni nihce posredoval) ali posredovano informacijo (informacijo mu je nekdo posredoval). Ce ima govorec neposredovano informacijo, je bil prica dogajanju, je na dogajanje sklepal na podlagi posledic, rezultata dogajanja – to je inferentivnost (iz rezultativnega pomena perfekta je najprej nastal inferentivni pomen, ki je rezulta­tivnemu najbližji) – ali je na dogajanje sklepal na podlagi logicnega premisleka – to je prezumptivnost. Ce ima govorec posredovano informacijo, mu je o dogajanju nekdo pripovedoval – to je pripovednost (renarativnost), tudi reportativnost. Razlika med jezikoma je ta, da je pripovednost (renarativnost) oz. reportativnost v makedonšcini 49 Babic 2003 (2014): 192–193. 50 Babic 2012: 50. negramatikalizirana (za njeno izražanje se uporablja oblika perfekta), v bolgaršcini pa gramatikalizirana (za njeno izražanje je iz prvotnega perfekta nastala posebna oblika, drugacna od oblike perfekta).51 Praslovanski perfekt se v makedonšcini pojavlja kot nedovršni in dovršni nedo-locnipreteklicas (mak. ...... ......... . ....... ............ .....) brez pomožnega glagola v tretji osebi in ima npr. naslednje osnovne nenaklonske (nemo­dalne) pomene: 1) casovna nedolocnost v preteklosti (.. ... ....... ..... ... .. ..................... ‘Za tisto delovno mesto sem se prijavil nekajkrat’, ....... .. .. .......... ‘Nikoli mi niso odgovorili’); 2) rezultativnost (.... .. .. ....... ........, .....! ‘Hitro si koncal delo, bravo!’, .... ......, .... .. ...... ‘Nikogar ni, vsi so odšli’); 3) inferentivnost (..... .. ......... ‘Zelo si zrasla’); 4) prezumptivnost (...................,............................... ‘Dolgo se nisva videla/videli, gotovo si se medtem zaposlila’); 5) reportativnost (.. ... ..... ....... .... ........... .. ........ ‘V tisti firmi baje sprejemajo samo prevajalcez izkušnjami’,............................,.? ‘Na intervju­ju ste se dobro odrezali, kajne?’). Praslovanski perfekt se je v bolgaršcini oblikovno (formalno) razcepil na dve obli­ki, in sicer na glagolski cas in glagolski naklon. Podobno kot v makedonšcini se prvotni perfekt tudi v bolgaršcini pojavlja kot nedovršni in dovršni nedolocni pretekli cas (blg. .......................) s pomožnim glagolom tudi v tretji osebi in ima npr. naslednje osnovne nenaklonske (nemodalne) pomene: 1) casovna nedolocnost v pre­teklosti (..... ... . ...... ‘Bil sem (že) v Grciji’, ...... ... .... .... ‘Gledal sem (že) ta film’, ...... .. ... ... ...... ‘Nikoli (še) nisem pil tekile’; ..... .. .. ... ....... ‘Ali si (že kdaj) bil v Franciji?’, ... .. .. ....? ‘Ali si (že kdaj) pil bozo?’); 2) rezultativnost (..... ... .. ...... (... ..) ‘Kupil sem si cevlje (glej jih)’, ... .. ... ...... ....... ‘Knjige še nisem prebral’, ..... .. .. .....? – 51 Pripovednost (renarativnost) v makedonšcini in bolgaršcini je v pricujocem delu predstavljena v skladu s ....... 2009: 321–325 in Plungjan 2016: 395–430, z nekaterimi dopolnitvami. Problematikasodivširšikontekstglagolskeslovnicnekategorije,imenovaneevidencialnost (ang.evidentiality, rus. ................). Pri evidencialnosti so z glagolsko obliko poda­ne: 1) neposredna informacija (rus. ...... ..........) (govorec je bil prica dogajanju) ali posredna informacija (rus. ......... ..........) (govorec ni bil prica dogajanju); 2) neposredovanainformacija(rus. ..........................) (govorec je imel osebni dostop do dejstev dogajanja) aliposredovanainformacija (rus. ........................) (govorec ni imel osebnega dostopa do dejstev dogajanja), pri cemer obe binarni opoziciji nista prekrivni. Neposredna informacija je neposredovana informacija (npr. govorec je videl požar), posredna informacija pa je neposredovana (npr. govorec požara ni videl, videl je le sledove požara) ali posredovana (npr. govorec niti požara niti sledov požara ni videl, o požaru pa je slišalpripovedovati).Plungjan(breznavajanjajezikovnegagradiva)trdi,dajevbolgaršcini gramatikalizirana posredna evidencialnost (....... 2009: 323–324), cesar pa bolgarsko jezikovno gradivo ne potrjuje. Kot je razvidno iz jezikovnih zgledov, je v bolgaršcini prišlo do gramatikalizacije posredovaneevidencialnosti, torejje»tradicionalno« poimenovanje »renarativnost« za stanje v balkanskih slovanskih jezikih popolnoma ustrezno. .., ...... .. / .., .. ... .. ...... ‘Si se naucil lekcijo? – Ja, naucil sem se jo / Ne, nisem se je naucil’); 3) inferentivnost (..... . ......(..... ......) ‘Ponoci je de­ževalo (zunaj je mokro)’); 4) prezumptivnost (... ....... .... . .......... ‘Zago­tovo je že prispel’, ............. ‘Jasno je, da je šel’, .................‘Gotovo so vedeli’). Za razliko od makedonšcine pa je v bolgaršcini iz prvotnega perfekta nastal še pripovedni naklon (renarativ) (.......... ..........) brez pomožnega glagola v tretji osebi in izraža reportativnost (... ... ..... ‘Bil je bolan’).52 Makedonski nedolocni pretekli cas in bolgarski pripovedni naklon se zaradi svo­jega pomena reportativnosti pojavljata tudi npr. pri pripovedovanju pravljic (mak. .. .................................. ... ..... .................. ‘V vasi je živel en reven clovek. Imel je pet otrok. Vsi so bili majhni ...’; blg. ..... .... ..............,................,................. ‘Nekoc je živel princ, bil je zelo bogat, a ni bil srecen ...’).53 Praslovanski perfekt m f n Sg 1. 2. 3. *jesm. *jesi *jest. *p.sal. *na-p.sal. *p.sala *na-p.sala *p.salo *na-p.salo Du 1. 2. 3. *jesve *jesta *jeste *p.sala *na-p.sala *p.sale *na-p.sale *p.sale *na-p.sale Pl 1. 2. 3. *jesm. *jeste *sot. *p.sali *na-p.sali *p.saly *na-p.saly *p.sala *na-p.sala 52 Aorist in imperfekt v makedonšcini in bolgaršcini torej izražata, da je bil govorec prica gla­golskemudogajanju(mak.... .....,blg.... ..... ‘Padel je (tj. videl sem, da je padel)’, makedonski perfekt in bolgarski renarativ pa, da govorec ni bil prica glagolskemu dogajanju (mak.... ......, blg. ... ...... ‘Padel je (tj. baje/govori se/pravijo, da je padel)’. 53 Makedonšcina in bolgaršcina imata torej tri iz praslovanšcine podedovane glagolske naklone (modus verbi); to so: 1) pripovedni naklon (indikativ) (mak.............,blg........... ..........); 2) velelni naklon (imperativ) (mak. ......... .....,blg. ........... ..........);3) pogojni naklon (kondicional) (mak..........., blg. .................). Cetrti,pripovedni naklon (renarativ) je gramatikaliziran, tj. izražen oblikovno (formalno), samo v bolgaršcini, v makedonšcini njegovo vlogo opravlja nedolocni pretekli cas. Gre za relativno pozno gramatikalizacijo, ki ni zajela celotnega vzhodnojužnoslovanskega jezikov­nega prostora in se za razliko od ostalih (obliko)skladenjskih inovacij pojavlja v njegovem vzhodnem delu. Zelo verjetno je, da je pripovedni naklon v bolgaršcini (in nekaterih drugih neslovanskih jezikih balkanske jezikovne zveze z izjemo nove gršcine) nastal pod vplivom tušcine, kiimakategorijoevidencialnostigramatikalizirano;balkanskijezikizizoblikovano kategorijo evidencialnosti se umešcajo v t. i. veliki evidencialnostni pas znotraj evrazijskega areala (ang. Great Evidential Belt) (....... 2009: 323; Plungjan 2016: 397–398). Starocerkvenoslovanskiperfekt m f n Sg 1. 2. 3. -cvm -cb -cn+ gmcfk+ zf–gmcfk+ gmcfkf zf–gmcfkf gmcfkj zf–gmcfkj Du 1. 2. 3. -cdä -cnf -cnt gmcfkf zf–gmcfkf gmcfkä zf–gmcfkä gmcfkä zf–gmcfkä Pl 1. 2. 3. -cv+ -cnt c+ gmcfkb zf–gmcfkb gmcfks zf–gmcfks gmcfkf zf–gmcfkf Makedonski perfekt m f n Sg 1. 2. 3. ... .. – ....... ..-..... ........ ..-...... ........ ..-...... Pl 1. 2. 3. ... ... – ........ ..-...... Bolgarski perfekt m f n Sg 1. 2. 3. ... .. . ..... ..-..... ...... ..-...... ...... ..-...... Pl 1. 2. 3. ... ... .. ...... ..-...... Bolgarskirenarativ m f n Sg 1. 2. 3. ... .. – ..... ..-..... ...... ..-...... ...... ..-...... Pl 1. 2. 3. ... ... – ...... ..-...... 1.8.2.3 Izguba nedolocnika in namenilnika ter njuna nadomestitev z da-zgradbo54 Praslovanski nedolocnik(infinitiv)z obrazilom *-ti (psl. *nesti ‘nesti’, *piti ‘piti’ (I); *dvignoti ‘dvigniti’, *minoti ‘iti mimo, preteci, miniti’ (II); *umeti ‘umeti’, *sluša-ti ‘poslušati’, *videti ‘videti’, *ležati ‘ležati’ (III); *voziti ‘voziti’ (IV); *delati ‘de­lati’, *pri-vadjati > *priva.ati ‘voditi k’, *po-kryvati ‘pokrivati’, *rezati ‘rezati’, *b.rati ‘nabirati, zbirati’, *sejati ‘sejati seme; sejati s sitom’ (V); *kupovati ‘kupo­vati’, *vojevati/*bojevati ‘bojevati se’ (VI); *byti ‘biti, obstajati, nahajati se’, *dati ‘dati’, *jedti > *jesti ‘jesti’, *vedeti ‘vedeti’, *j.meti ‘imeti’ (VII) > stcsl. ztcnb ‘nesti’, gbnb ‘piti’ (I); ldbuzb ‘premakniti, dvigniti’, vbzb ‘preiti, iti mimo, miniti’ (II); evänb ‘umeti’, ckeifnb ‘poslušati, biti poslušen’, dblänb ‘videti’, ktnb ‘ležati’ (III); djpbnb ‘voziti’ (IV); läkfnb ‘delati’, ghb2dffnb ‘voditi k’, gj2rhsdfnb ‘po­krivati, zakrivati, zagrinjati’, häpfnb ‘rezati, sekati’, ,mhfnb ‘nabirati, zbirati’, cäćnb ‘sejati’ (V); regjdfnb ‘kupovati’, dj«dfnb ‘bojevati se’ (VI); ,snb ‘biti, obstajati, na­hajati se’, lfnb ‘dati’, ćcnb ‘jesti’, dälänb ‘vedeti’, bvänb ‘imeti’ (VII)) se je pojavljal npr. z naklonskimi (modalnimi) glagoli (stcsl. -lf vjn+ ckägmwm ckägmwf djlbnb / jeda možet. slep.c. slep.ca voditi (Lk 6, 39) ‘Ali more slepec slepca voditi?’; stcsl. nb c+ dfvb zt in/ žiti že s. vami ne xošto (Supr. 252, 21) ‘Živeti pa z vami nocem’)55 in z obdobijskimi (faznimi) glagoli (stcsl. extzbwb -uj d+pkfrfiĺ b zfxĺcĺ/zfxĺiĺ d+cnh+ufnb rkfcs b ćcnb / ucenici že jego v.zlakaše i nacese/naceše v.str.gati klasy i jasti (Mt 12, 1) ‘Njegovi ucenci pa so postali lacni in zaceli trgati klase in jesti’),56praslovanski namenilnik (supin) z obrazilom*-t. (psl. *nest., *pit.; *dvignot., *minot.; *umet., *slušat., *videt., *ležat.; *vozit.; *delat., *pri-vadjat. > *priva.at., *po-kryvat., *rezat., *b.rat., *sejat.; *kupovat., *vojevat./*bojevat.; *byt., *dat., *jedt. > *jest., *vedet., *j.met.) pa z glagoli premikanja (verba moven­di) (stcsl. blkjdbn+ hs,+ / ido lovit. ryb. ‘Šli so lovit ribe’).57 54 ......... idr. 2008: 210; ........ 2013: 128–129; ....: passim; ...: passim; .....: passim. 55 Naklonski (modalni) glagoli izražajo odnos govorca/pisca do glagolskega dogajanja in so npr.: 1) možnostni (potencialni): stcsl. vjinb ‘moci, biti zmožen’,evänb ‘umeti, moci; ve­deti’,c+vänb ‘smeti’;zt bvänb ‘ne imeti; ne moci’; 2) nujnostni (debitivni): stcsl. nhä,jdfnb ‘morati’, bvänb ‘imeti; morati’, gjlj,fnb ‘treba je’, lk+mz+ ,snb ‘bitidolžen’, zlbnb/ zelbnb, zlfnb/zelfnb ‘siliti’; 3) hotenjski (voluntativni): stcsl. +nänb ‘hoteti, želeti’, bcrfnb ‘iskati; težiti, prizadevati si’, djkbnb ‘hoteti, imeti raje’, hfxbnb ‘hoteti, blagovoliti’, tkänb ‘želeti’, ĺlfnb ‘biti žejen; hrepeneti’ (......... idr. 1993: 418–420; Toporišic 2000: 587–588; ..: passim). 56 Obdobijski (fazni) glagoli poimenujejo potek glagolskega dogajanja, in sicer: 1) zacetek (zacetnostni, inkohativni, ingresivni, inceptivniglagoli): stcsl. zfxĺnb, d+xĺnb ‘zaceti, priceti, jeti’; 2) konec (terminativni, egresivni, finitivni, efektivni glagoli): stcsl. ghäcnfnb ‘nehati,prenehati,jenjati’,rjzmxfnb ‘koncati’; 3) trajanje (durativni, kurzivni glagoli): stcsl. ghjlkmbnb ‘nadaljevati’ (......... idr. 1993: 417–418; Šekli 2016b: 192; ..: passim). 57 Babic 2003 (2014): 200–201. Praslovanska nedolocnik in namenilnik se v makedonšcini in bolgaršcini (v ne­katerih skladenjskih zgradbah tudi npr. v knjižni/standardni srbšcini) oblikovno (for-malno) nista ohranila, nadomestila ju je t. i. da-zgradba, tj. veznik da in sedanjik gla­gola, katerega oblika (oseba in število) je ista kot oblika naklonskega, obdobijskega oz. glagola premikanja: 1) naklonski (modalni) glagoli: a) možnostni (potencialni) (mak. ..... .. ....... ..... ‘*Morem napisati pesem / Lahko napišem pe­sem’, ..... .. ...... ‘Znam plavati’; blg. .... .. ...... ‘*Morem delati / Lahko delam’, .. .... .. ...... ‘Ne znam plavati’); b) nujnostni (debitivni) (mak. ..... .. ...... ‘Morate vedeti’, ..... .. .... ‘Moram (od)iti’; blg. ...... .. .......... ‘Moramo mu pomagati’); c) hotenjski (voluntativni) (mak. ......... ...... ‘Želim te vprašati’; blg. ..... .. ... .... ‘Želimpiti vodo’); 2) obdobij-ski (fazni) glagoli: a) inkohativni (mak. ......./.........: ... ....... .. .. .... ‘Zacela se je smejati’; blg. ......./.......: ................‘Zacenjam delati’); b) terminativni (mak. ......../..........: ............... .... ‘Ogenj je ne­hal goreti’; blg. ......../........: ......... .. .... .. ...... ‘Nehal/nehala sem hoditi v gledališce’); c) durativni (mak. ......../..........: ........ .. .......‘Nadaljeval/nadaljevala je govoriti / Nadaljeval/nadaljevala je z govorjenjem’; blg. ......../..........: .... ....... ........... .. ...... ‘Po odmoru smo nadaljevati kopáti / Po odmoru smo nadaljevali s kopánjem’); 3) glagoli premika­nja (mak. .. ..... .. ...... .... ..... .......... ‘Pojdiva pogledat, kako zahaja sonce ...’; blg. ..... .. ..... .... ........ ‘Pojdiva pogledat en soncni zahod ...’). Pripovedne vsebinske odvisne stavke, ki imajo v nadrednem stavku glagole re-kanja in mišljenja (verba dicendi et cogitandi) ali glagole telesnega in duševnega zaznavanja (verba sentiendi) ter jih v slovenšcini uvaja veznik da, v makedonšcini in bolgaršcini navadno uvajajo vezniki mak. ...., ... in blg. ..: 1) glagoli rekanja in mišljenja (mak. ... .... .... .. ..... ‘Rekel je, da bo prišel’, ... ..... .... ....... ‘Misli, da se je naucila’; blg. .. ...., .. ..... .... .. .. .... ‘Rekla je, da te zelo želi videti’); 2) glagoli telesnega in duševnega zaznavanja (mak. ..... ... ..... .. ...... .... ‘Videl/videla sem, da želiš graditi hišo’, ... ..... ... ... .... .. .. ....... .. ........ ‘Spoznal je, da mu ona lahko pomaga pri delu’, ... ....... .... ........ .. ... ‘Spoznavajo, da delo ne gre’; blg. ....., .. ...............‘Videl/videla sem, da je odšel/odšla iz šole / Videl/videla sem ga/jo oditi iz šole’, ..., .. ........ ...... ....... ‘Slišal/slišala sem, da je prejel veliko nagrado’, ......... .., .. ...... .... . ..... ‘Bojim se, da je vse to res’).58 58 Makedonski jezikovni zgledi so iz ...., bolgarski iz ... in ..... z izjemo stavkov .. ..... .. ...... .... ..... .......... (...... .. ....-........: ...... ....., ...... .. ......... ...... ........, ...... 2003, str. 28) in ..... .. ..... .... ........ (......... ....-........: ............, ......: ....... ......, ..... [brez letnice izida], str. 28). 1.8.2.4 Nastanek prihodnjega casa z oblikotvornima clenkoma *.e in *ima da Praslovanšcina verjetno še ni imela gramatikaliziranega prihodnjega glagolskega casa. V stari cerkveni slovanšcini pa je že bilo vec nacinov izražanja prihodnosti, nasta­jajocih zloženih (analiticnih, perifrasticnih) glagolskih casov, in sicer prihodnjika in predprihodnjika.59 Prihodnjik (futurum) je bil znacilen za nedovršne (imperfektivne) glagole ter je imel naklonski (modalni) ali obdobijski (fazni) pomožni glagol in nedo­locnik (infinitiv) nedovršnega glagola: 1) hotenjski (voluntativni) naklonski glagol psl. *x.teti *xo.o *xo.eši ‘hoteti, želeti’ > stcsl. nänb inintib ‘hoteti, želeti’ (-ulf dtkbxb- cbks ,jöb• ćdä üjintn+ ,snb / jegda velicije sily božije jave xoštet. byti (Supr. 546, 6) ‘Kadar bo velicina božje sile ocitna’); 2) nujnostni (debitivni) na­klonski glagol psl. *j.meti*j.mam.*j.maši‘imeti’ > stcsl. bvänb bvfvm bvfib ‘ime-ti; morati’ (c+rheiř • b zt bvřn+ vjinb nb gjcnjćnb / s.krušo je i ne imot. mošti ti postojati (Ps 84, 9) ‘Zlomil jih bom in ti ne bodo mogli vstati’); 3) zacetnostna (inko­hativna) obdobijska glagola psl. *ceti *c.no*c.neši ‘zaceti’ . stcsl. zf–xĺnb zf–xmzzf–xtib, d+–xĺnb d+–xmzd+–xmztib ‘zaceti’ (cfvb cĺ ghälflĺn+ b ztzfdblänb cĺ zfxmz+ / sami se predadet. i nenavideti se nac.not. (Mt 24, 10) ‘Sami se bodo izdali in sovražili’; fint b j whmr+db zt hjlbnb d+xmz+ / ašte že i o cr.k.vi ne roditi v.c.not. (Mt 18, 17) ‘ce pa tudi cerkev ne bo rodila’). Predprihodnjik (futurumexac-tum) je bil še zelo redek (v evangelijskih besedilih se ni pojavljal) in je imel prihodnjik pomožnega glagola psl. *byti ‘biti, obstajati, nahajati se’ > stcsl. ,snb ‘biti, obstajati, nahajati se’, fut. ,,tib in tvorni pretekli deležnik (aktivni particip preterita) na *-l.. V makedonšcini in bolgaršcini se je zgodnji vzhodnojužnoslovanski prihodnjik, izprican v stari cerkveni slovanšcni, korenito spremenil. Prihodnjik v makedonšcini in bolgaršcini (mak. .... ....., blg. ...... .....) ima izvorno dve obliki, pri cemer se trdilna in nikalna oblika v obeh jezikih delno razlikujeta. Skupna trdil­na oblika prihodnjika, ki je v makedonšcini tudi zanikana, v bolgaršcini pa ne, je zložena iz neosebno rabljene prvotne tretje osebe ednine sedanjika hotenjskega na­klonskega glagola psl. *xo.et. > stcsl. intn+ ‘hoce’, ki se je gramatikalizirala v oblikotvorni clenek *.e (> mak. .., blg. ..) (pri tem se je glasovno reducirala in postala breznaglasnica),60in sedanjika spregajocega se glagola. Poleg te se v make­donšcini pojavlja še ena trdilna in nikalna oblika prihodnjika, ki pa je v bolgaršcini samo nikalna, zgrajena iz neosebno rabljene tretje osebe ednine sedanjika nujnostne­ga naklonskega glagola psl. *j.mat. > stcsl. bvfn+ ‘ima’ (> mak. ...) oz. psl. *ne j.mat. > stcsl. zt bvfn+ ‘nima’ (> *nemat. .mak. ...., blg. ....) in da-zgradbe spregajocega se glagola. 59 Babic 2003 (2014): 194–198. 60 O oblikotvornih clenkih kot vrsti popolnoma gramatikaliziranih clenkov prim. Šekli 2017c: 301–302,304. Trdilna oblika prihodnjika v makedonšcini in bolgaršcini Makedonsko Bolgarsko Sg 1. .. (..)..... ..... (..)..... .. (..).... 2. .. (..)..... ..... (..)..... .. (..)..... 3. .. (..).... ..... (..).... .. (..).... Pl 1. 2. 3. .. (..)...... .. (..)...... .. (..)..... ..... (..)...... ..... (..)...... ..... (..)..... .. (..)..... .. (..)...... .. (..)..... Nikalna oblika prihodnjika v makedonšcini in bolgaršcini Makedonsko Bolgarsko Sg 1. .... (..)..... ...... (..)..... ...... (..).... 2. .... (..)..... ...... (..)..... ...... (..)..... 3. .... (..).... ...... (..).... ...... (..).... Pl 1. 2. 3. .... (..)...... .... (..)...... .... (..)..... ...... (..)...... ...... (..)...... ...... (..)..... ...... (..)..... ...... (..)...... ...... (..)..... 1.8.2.5 Nastanek glagolskih oblik s habeo in sum61 V makedonšcini se (za razliko od bolgaršcine in drugih slovanskih jezikov) pojavljata po­sebni zloženi (analiticni, perifrasticni) glagolski obliki, in sicer oblika s habeo (mak. ...­............) in oblika s sum (mak. ...-............). Njun nastanek je možno pove­zovati z novim romanskim zloženim rezultativnim preteklim casom (perfektom), ki se je v romanskih jezikih izoblikoval s pomožnima glagoloma lat. habere ‘imeti’ in esse ‘biti’.62 Glagolska oblika s habeo prehodnih (tranzitivnih) glagolov v makedonšcini (tip .... .......) .. zložena iz pomožnega glagola .... ‘imam’ oz. ..... ‘nimam’ in trpnega preteklega deležnika na *-n./*-t. prehodnih glagolov v srednjem spolu edni­ne, ki se torej v spolu in številune ujema s predmetom (mak. .... ......... ‘Imam spakirano / Spakiral/spakirala sem’, .. .... ...... ......... ‘Videl/videla sem trdnjavo’, .... .. .. .... ....... ....... ‘Jutri boš prejel/prejela pismo’, ... ..... ........... .... ... ‘Rezervirali ste pred nami’, . ... .. .... ....... .. ...... ..... ‘Tudi jaz sem se slikal/slikala na istem mestu’). V drugih slovanskih jezikih se praviloma ne pojavlja (prim. tip sln. Imam spakirano), kar bi kazalo na to, da je nastala kot kalk po splošnoromanskem zloženem perfektu s pomožnim glagolom habere prehodnih glagolov (tip it. Ho scritto la lettera).63 61 ....... 1982 (1996): 502–506; ......... idr. 2008: 208–210; ........ 2013: 136, 140–141. 62 Poimenovanji vsebujeta latinska izraza: lat. sum ‘sem’ je prva oseba ednine sedanjika glagolaesse ‘biti’, lat. habeo ‘imam’ pa prva oseba ednine sedanjika glagola habere ‘imeti’. S pomocjo teh glagolov je v romanskih jezikih namrec nastal novi romanski rezultativni pretekli cas (perfekt). 63 Romanski zloženi perfekt s pomožnim glagolom habere ‘imeti’ je nastal iz skladenjske zgradbe tipa lat. Litteram scriptam habeo ‘Pismo imam napisano’, v kateri je bil prehodni glagolhabere polnopomenski, tj. s polnim slovarskim (leksikalnim) pomenom, in ki je izra­ Glagolska oblika s sum prehodnih (tranzitivnih) in neprehodnih (intranzitivnih) glagolov v makedonšcini (tipa ... ......... in ... ......) je zložena iz pomožega glagola ..., ki se sprega (v osebi in številu), ter trpnega preteklega deležnika na *-n., *-t. prehodnega in neprehodnega glagola, ki se pregiba po spolu in številu. Glagolska oblika s sum prehodnih glagolov (tip ... .........) se pojavlja tudi v drugih slovan­skih jezikih; gre za domaco obliko za izražanje trpnika in stanja (romanski vpliv je rabo domace oblike verjetno le še dodatno utrdil)64 (...... .. ........, ...... .. .. ....... ‘Pice so narocene, cakamo, da jih prinesejo’, ... ......... .. ..... ‘Bila sem podpisana na ceku’, ................................. ‘Do nede­lje vam bo dostavljen stroj’, ...... . ........ ‘Stanovanje je uniceno’, ..... ... ...........‘Zelo so bili vznemirjeni’). Glagolska oblika s sum neprehodnih glagolov (tip ... ......) se v drugih slovanskih jezikihne pojavlja (.. .... .... .. ....... ‘Ne vem, ali so prišli’), iz cesar je mogoce sklepati, da gre za kalk pod romanskim vpli­vom (po tipu it. sono venuto). Glagolska oblika s habeo neprehodnih glagolov v make­donšcini (tip .... .......) (...... ....... .. .....? ‘Niste plavali v oceanu?’, .....................?‘Si se povzpel/povzpela na vrh?’, ............... ‘Vrnil/vrnila se bom’) pa je nastala pod vplivom balkanskoromanskega perfekta nepre­hodnih glagolov (po tipu rom. am venit).65 žala stanje v sedanjosti ‘Imam pismo, pismo je napisano’ (trpni pretekli deležnik scriptam v tožilniku ednine ženskega spola, ki se je v sklonu in številu ujemal s predmetom litteram, je bil torej povedkov prilastek). V romanskih jezikih je s slabljenjem slovarskega (leksikalnega) pomena glagola habere nastal romanski zloženi perfekt tipa it.Ho scritto la lettera, furl. O ai scrit la letire, frc. J’ai écrit la lettre ‘Napisal/napisala sem pismo’, v katerem je prehodni glagolhabere pomožni, tj. s slovnicnim (gramaticnim) pomenom, in ki je izražal dejanje v preteklosti z rezultatom v sedanjosti ‘Napisal/napisala sem pismo (tj. pismo je napisano)’ (trpni pretekli deležnik je postal del zložene glagolske oblike, pri cemer je pri nevtralnem besednem redu prišlo do posplošitve moškega spola ednine za predmete v obeh spolih in številih: it. Ho scritto la lettera ‘Napisal/napisalasempismo’,Ho scritto le lettere ‘Napisal/ napisalasempisma’, Ho scritto il messaggio ‘Napisal/napisalasemsporocilo’,Ho scritto i messaggi ‘Napisal/napisala sem sporocila’. Drugace je pri poudarjanju predmeta v jedru (remi) na prvem mestu v stavku (t. i. it. dislocazione a sinistra), ko do nevtralizacije spola in števila trpnega preteklega deležnika ni prišlo (it. La lettera l’ho scritta, Le lettere le ho scritte, Il messaggio l’ho scritto, I messaggi li ho scritti).(Skubic22007: 129–131.) 64 Trpnik (nem. Vorgangspassiv) (sln. Hiša je pometana ‘Hišo pometajo’, Izbran je bil ‘Izbrali so ga’) in stanje (nem. Zustandspassiv) (sln. Hiša je pometena, Izbran je). 65 Romanski zloženi (analiticni) perfekt s pomožnim glagolom esse ‘biti’ je oblikovno (formalno) kontinuant latinskega trpnika (pasiva) perfekta prehodnih glagolov, npr. lat. amare ‘ljubiti’, trpni perfekt (ego) amatus/amata sum ‘(jaz) sem bil ljubljen / bila ljubljena’ (> it. (io) sono amato/amata, furl. o soi amât/amade, frc. je suis aimé/aimée, šp. yo soy amado/amada ‘(jaz) sem ljubljen/ljubljena’), in latinskega perfekta deponentnikov (glagolov, ki so imeli samo obliko trpnika in pomen tvornika), npr. lat. nasci ‘roditi se’, perfekt(ego)natus/natasum ‘(jaz) sem bil rojen / bila rojena’ (> it. (io) sono nato/nata, furl. o soi nât/nade, frc. je suis né/née ‘(jaz) semserodil/rodila’).Izlatinskegatrpnikaperfektaprehodnih glagolovjev romanskih jezikih torej nastal trpnik prezenta prehodnih glagolov, perfekt neprehodnih deponentnikov pa je bil najverjetneje izhodišce za nastanek novega romanskega zloženega perfekta s pomožnim Trdilne sedanjiške glagolske oblike s habeo in sum v makedonšcini Oblike s habeo Oblike s sum Sg 1. 2. 3. .... .......... .... .......... ... .......... .... ....... .... ....... ... ....... ... ....../-./-. .. ....../-./-. . ....../-./-. ... ....../-./-. .. ....../-./-. . ....../-./-. Pl 1. 2. 3. ..... .......... ..... .......... ..... .......... ..... ....... ..... ....... ..... ....... ... ....... ... ....... .. ....... ... ....... ... ....... .. ....... 1.8.2.6 Izgubasklonskihkoncnic Praslovanšcina je oblikovno (formalno), tj. s sklonskimi koncnicami (sklonili), razli­kovala sedem razlicnih sklonov; ti so bili imenovalnik (nominativ), rodilnik (genitiv), dajalnik (dativ), tožilnik (akuzativ), zvalnik (vokativ), mestnik (lokativ) in orodnik (instrumental).66 Praslovanski skloni so se v vecini slovanskih jezikov z delno izjemo zvalnika (ki se je izgubil v slovenšcini, rušcini in belorušcini) oblikovno ohranili, v ma­kedonšcini in bolgaršcini pa je zelo verjetno pod vplivom balkanske romanšcine prišlo do skoraj popolne izgube sklonil. V makedonšcini in bolgaršcini se med posameznimi imensko-zaimenskimi besednimi vrstami pojavljajo razlike v oblikovnem ohranjanju sklonil. Ostanki stranskosklonskih koncnic so se ohranili pri samostalniških zaimkih (dajalnik in tožilnik) in samostalnikih (zvalnik), medtem ko so pridevniki in pridevni­ški zaimki izgubili vsa stranskosklonska sklonila. Samostalniški zaimki so (poleg imenovalnika) ohranili praslovanski obliki rodil­nika oz. tožilnika v vlogi tožilnika (psl. GAsg *kogo ‘koga’ > stcsl. rjuj, mak. ...., blg. ....; psl. Gsg *mene ‘mene’ > stcsl. vtzt, mak. ...., blg. ...(.); psl. Gsg *tebe ‘tebe’ > stcsl. nt,t, mak. ...., blg. ...(.); psl. Gsg *sebe ‘sebe’ > stcsl. ct,t, mak. ...., blg. ...(.); psl. Asg *me ‘mene’ > stcsl. vĺ, mak. .., blg. ..; psl. Asg *te ‘tebe’ > stcsl. nĺ, mak. .., blg. ..; psl. Asg *se ‘sebe’ > stcsl. cĺ, mak. .., blg. ..; psl. Gpl *nas.‘nas’ > stcsl. zfc+, mak. ..., blg. ...; psl. Gpl *vas.‘vas’ > stcsl. dfc+, mak. ..., blg. ...) in praslovansko obliko dajalnika v vlogi dajalnika (psl. Dsg *komu ‘komu’ > stcsl. rjve, mak. ....; psl. Dsg *m.ne ‘meni’ > stcsl. vmzä, mak. ....; psl. Dsg *tebe ‘tebi’ > stcsl. nt,ä, mak. ....; psl. Dsg *sebe ‘sebi’ > stcsl. ct,ä, mak. ....; psl. Dsg *mi ‘mi’ > stcsl. vb, mak. .., blg. ..; psl. Dsg *ti ‘ti’ > stcsl. nb, mak. .., blg. ..; psl. Dsg *si ‘si’ > stcsl. cb, mak. .., blg. ..; psl. Dpl *nam. ‘nam’ > stcsl. zfv+, glagolomesse, ki so ga prvotno poznali nekateri neprehodni glagoli, navadno premikanja in prehajanja v stanje (it. (io) sono venuto/venuta, furl. o soi vignt/vignude, frc. je suis venu/ venue ‘(jaz) sem prišel/prišla’). Obe obliki sta bili prvotno zloženi iz pomožega glagola esse, kisejespregal(v osebiin številu), ter trpnegapreteklegadeležnika, kisejepregibalpo spolu in številu. V ibersko- in balkanskoromanskih jezikih pa je kasneje pri perfektu neprehodnih glagolov pod vplivom perfekta prehodnih glagolov prišlo do posplošitve pomožnega glagola habere (šp. he venido, kat. he vingut, romun. am venit).(Skubic22007: 129–131.) 66 Praindoevropski locilnik (ablativ) se v praslovanšcini ni ohranil. Oblikovno se je zlil s prain­ doevropskim rodilnikom, posledicno je imel praslovanski rodilnik pomene praindoevropskega rodilnika in locilnika. mak. ...; psl. Dpl *vam. ‘vam’ > stcsl. dfv+, mak. ...),67pri cemer so bile v bolgar-šcini naglasne oblike dajalnika zamenjane s predložnimi zvezami s predlogom blg. .. ‘na’ in naglasno obliko tožilnika, ki se dvojnicno lahko pojavljajo tudi v makedonšcini (mak. .... : blg. .. ....; mak. .... : blg. .. ...(.); mak. .... : blg. .. ...(.); mak. .... : blg. .. ...(.) ..; mak. ... : blg. .. ...; mak. ... : blg. .. ...). Vprašalni samostalniški zaimek za cloveško v makedonšcini in bolgaršcini Makedonsko Bolgarsko Nsg ... ... Dsg .... .. .... Asg .... .... Osebni zaimki za prvo in drugo osebo ter povratni osebni zaimek v makedonšcini in bolgaršcini Makedonsko Bolgarsko Sg N D A ... .... .. .... .. .. .... .... .. .. – ....(..) ....(..) .. .. .. .. ...(.) .. ...(.) .. .. .. ...(.) ...(.) .. .. – .. ...(.) .. .. ...(.) .. .. Pl N D A ... ... .. ... .. ... ... ... .. .. – ... .. ... .. ... .. ... .. ... ... .. .. – Osebni zaimki za tretjo osebo v makedonšcini in bolgaršcini Makedonsko Bolgarsko m n f m n f Sg N ... ... ... ... .. .. .. ... . D .... .. ..... . .. .... .. A .... .. ... .. .... .. ... . Pl N ... .. D ... .. .. ... .. A ... .. ... .. Praslovanski koncaj zvalnika samostalnikov trde moške o-jevske sklanjatve je bil *-e (psl. *orb. ‘sirota’, Vsg *orbe! ‘o sirota!’ > stcsl. hf,+ ‘suženj, služabnik’, Vsg hf,t ‘o suženj!, o služabnik!’), samostalnikov u-jevske sklanjatve pa *-u (psl. *syn. ‘sin’, Vsg *synu! ‘o sin!’ > stcsl. csz+ ‘sin’, Vsg csze ‘o sin!’), ki se je iz slednje analoško razširil tudi v meh­ko o-jevsko sklanjatev (psl. *mož. ‘mož’, Vsg *možu! ‘o mož!’ > stcsl. vm ‘mož’, Vsg ve ‘o mož!’). V makedonšcini imajo samostalniki moškega spola koncnici *-e in *-u, pri cemer se pojavljajo samostalniki samo s koncnico *-e (...., ....; ..., ...., .....; ......, ......, ....., ......, ......, .......; ........., ........., ......., ......), z dvojnicnima koncnicama *-u in *-e (....../......, ....../......, ........../ ..........; ...../....., ..../....; ...../....., ..../...., ...../....., ..../ ...., ..../...., ...../....., ..../....; ....../......, ......../........) ter samo s koncnico *-u (....., ......, ...., ....; ...., .....; ...., .....). V bolgaršcini imajo 67 Babic 2003 (2014): 118–120. samostalniki moškega spola koncnice *-e (...., ...., ......, ...../....., ......./ .......; ....., ....., ......, ....; ......, ....., ......), *-u (samostalniki na praslovanski mehki soglasnik) (...., ...., ....., ......, ......., ............, .......) in -o (samostalniki z osnovo na *k, *x, *c, *ž, *š, *c) (........., ......., ........; ...., ....., ..........) in s pripono -in (.........). Praslovanski koncaj zvalnika samostalnikov trde a-jevske sklanjatve je bil *-. (psl. *žena ‘žena’, Vsg *ženo! ‘o žena!’ > stcsl. zf ‘žena’, Vsg zj ‘o žena!’), samostalnikov mehke a-jevske skla­njatve pa *-e (psl. *duša ‘duša’, Vsg *duše! ‘o duša!’ > stcsl. leif ‘duša’, Vsg leit ‘o duša!’). V makedonšcini in bolgaršcini imajo samostalniki ženskega spola najpogosteje koncnico *-.(mak. ...., ......., ....., ...., ....., ..........; blg. ...., ......, ....., ...., ....., .........), redkeje koncnico *-. (predvsem osebna lastna imena s priponama -ica in -ka) (mak. ......, ......, ......; .........., ......, .....; blg. ........, ......, ......).68 Praslovanski predlog *na ‘na’, ki je prvotno (odvisno od pomena glagola, ob kate-rem se je pojavljal) imel krajevna/prostorska pomena, je v makedonšcini in bolgaršcini s širjenjem pomena pridobil tudi nekatere pomene, ki sta jih prvotno imela rodilnik in dajalnik: 1) sublativni krajevni/prostorski pomen ‘na površino’ ob glagolih premikanja (in prvotno ob tožilniku) (mak. .............................. ‘Povzpeli so se na Vodno v pol ure’; blg. ................ ‘Šli smo (ven) na dvorišce’); 2) supere­sivni krajevni/prostorski pomen ‘na površini’ ob glagolih nepremikanja (in prvotno ob mestniku) (mak. ...............................‘Na plocniku sta stala dva stražarja’; blg. .... .. ..... ‘Sedim na stolu’); 3) svojilni pomen (prvotno pomen rodilnika) (mak. ... . .... . .. .... ‘To je brat (od) Jane / To je Janin brat’; blg. ...... .. ........ ‘hiša (od) sosedov’, .... .. ........... ‘clan (od) organiza­cije’); 4) pomeni prejemnik (recipient), koristnik (beneficient), naslovnik (adresat) (pr­votno pomeni dajalnika) (mak. .. ..... .. .... .. .. .. ...... ‘Rekel/rekla sem svojemu bratu, naj me pocaka’; blg. ..... .. .... ‘Povedal/povedala sem Ivanu’).69 1.8.2.7 Nastanekpostpozitivnihdolocnihclenov Praslovanski vrstni kazalni zaimki (demonstrativni pronomeni) *t. *ta *to ‘ta, tisti’, *ov. *ova *ovo ‘ta’ in *on. *ona *ono ‘oni’ so se v makedonšcini in bolgaršcini obli­kovali v postopozitivne dolocne clene.70 68 Babic 2003 (2014): 87–97, 94–97; ....... 1982 (1996): 237–241, 255–257; ......... idr. 2008: 167–168; ....... idr. 1983: 113–115. 69 ......... idr. 2008: 214; ....: s. v. ..; ...: 474–475; .....: 681; ....... 2009: 53. 70 Makedonšcina in bolgaršcina poznata prepozitivninedolocniclen(indefinitni artikel) (prepozitivni pomeni, da stoji pred besedo, na katero se nanaša; pojav se imenujeprepozicija) (*jedin./*jed.n.star.stol. > mak.....(....)...., blg. ....(....).... ‘en (star) stol’; *jed.na stara ko.a > mak. .... (.....) ....,blg. .... (.....) .... ‘ena (stara) hiša’; *jed.no staro sedlo > mak. .... (.....) ....,blg..... (.....) .... ‘ena (stara) vas’) in postpozitivnidolocniclen(definitniartikel)(postpozitivni pomeni, da stoji za besedo, na katero se nanaša; pojav se imenuje postpozicija). Praslovanski kazalni zaimek za drugo osebo *t. *ta *to ‘ta, tisti’ (> stcsl. n+ nf nj ‘ta, tisti’ > mak. -. -.. -.., blg. -. -.. -..), ki je imel funkcijo kazalnosti (deiktic­nosti), tj. kazanja na predmetnost v zunajjezikovni stvarnosti (eksoforicen, tj. zunajka­zalen) in v besedilu (endoforicen, znotrajkazalen),71se je v makedonšcini in bolgaršcini preoblikoval v postpozitivni dolocni clen, ki ima slovnicni pomen dolocnosti (defini­tnosti), medtemko se je prvotni kazalni zaimek okrepil s clenico *j. (*t.j. > mak. ..., blg. ... ‘ta’). Pojavlja se za prvo sestavino gole ali zložene samostalniške besedne zveze (*stol. t. > mak. ......, blg. ...... ‘(ta) stol’; *ko.a ta > mak. ......, blg. ...... ‘(ta) hiša’; *sedlo to > mak. ......, blg. ...... ‘(ta) vas’; mak. ....... ...., blg. ....... .... ‘(ta) stari stol’; mak. ....... ...., blg. ....... .... ‘(ta) stara hiša’; mak. ....... ...., blg. ....... .... ‘(ta) stara vas’). V makedonšcini sta se poleg nevtralnega postpozitivnega dolocnega clena -. -.. -.. izoblikovala še dva postpozitivna dolocna clena, in sicer na osnovi praslovanskega kazalnega zaimka za prvo osebo *ov. *ova *ovo ‘ta’ (> stcsl. jd+ jdf jdj ‘ta’) dolocni clen za izražanje dolocnosti bližnje predmetnosti -. -.. -.. (mak. ...... ‘(ta) stol (tu)’, ...... ‘(ta) hiša (tu)’, ...... ‘(ta) vas (tu)’) ter na osnovi praslovanskega kazal­nega zaimka za tretjo osebo *on. *ona *ono ‘oni’ (> stcsl. jz+ jzf jzj ‘oni’) dolocni clen za izražanje dolocnosti oddaljene predmetnosti -. -.. -.. (mak. ...... ‘(oni) stol (ondi)’, ...... ‘(ona) hiša (ondi)’, ...... ‘(ona) vas (ondi)’), pri cemer je (zelo verjetno po analogiji na clen -.-..-..) pri obeh prišlo do redukcije prvotne oblike na glasovni ravni (clena nimata vec vzglasnega *o-). Prvotna kazalna zaimka sta se tudi v teh primerih okrepila s clenico *j. (*ov.j. > mak. .... ‘ta’, *on.j. > mak. ....‘oni’). V knjižni bolgaršcini je pri obliki moškega spola ednine prišlo do umetnega razlikova­nja med imenovalniško in neimenovalniško obliko (Nsg m ...... : Asg m ....a), v narecjih se v obeh funkcijah pojavlja ali ena ali druga oblika. Postpozitivni dolocni clen(i) v makedonšcini in bolgaršcini Makedonsko Bolgarsko m f n m f n Nsg Asg Pl ...... – ......... ...... – ...... ...... – ...... ...... ....a ......... ...... – ...... ...... – ...... Sg Pl ...... ......... ...... ...... ...... ...... – – – Sg Pl ...... ......... ...... ...... ...... ...... – – – 71 Repanšek 2017: 242. 1.8.2.8 Nastanek primernika s predpono *po-in presežnika spred­pono *naj- Praslovanska primernik (komparativ) in presežnik (superlativ) pridevnikov (in iz pridev­nikov izpeljanih nacinovnih prislovov) sta bila sinteticni obliki, in sicer je bil primernik izpeljan iz osnovnika s pripono (sufiksom), presežnik pa sestavljen iz primernika s pred­pono (prefiksom). Praslovanski pridevniki naglasnih tipov a in b so imeli primerniške pri-pone (za oblike imenovalnika ednine moškega, ženskega in srednjega spola) *-ej. *-ej.ši *-eje (psl. *st.r. *st.ra *st.ro (a) ‘star’ . *st.rej. *st.rej.ši *st.reje (A) ‘starejši’ > stcsl. cnfh+ cnfhf cnfhj ‘star’ . cnfhäb cnfhäbib cnfhä-‘starejši’; psl. *nňv. *nov. *nov. (b) ‘nov’ . *nov.j. *nov.j.ši *nov.je (F1) ‘novejši’ > stcsl. zjd+ zjdf zjdj ‘nov’ . zjdäb zjdäbib zjdä-‘novejši’), praslovanski pridevniki naglasnega tipa c pa primerniške pripone (za oblike imenovalnika ednine moškega, ženskega in srednjega spola) *-j.j. *-j.ši *-je (psl. *x.d. *xud. *x.do (c) ‘slab, slaboten, suh’ . *xudj.j. *xudj.ši *xudje > *xu..j. *xu..ši *xu.e ‘slabši, slabotnejši, bolj suh’ > stcsl. l+ lf lj ‘majhen’ . bb mib t ‘manjši’).72Praslovanski prese­žnik je med drugim lahko imel npr. tudi zloženo predpono, in sicer iz predloga *na ‘na’ in clenice *i ali clenice *že (psl. *na-i-> sln. na-j-; psl. *na-že-> nar. sln. na-r-) (npr. stcsl. zfb–cnfhäb zfb–cnfhäbib zfb–cnfhä-‘najstarejši’, zfb–zjdäb zfb–zjdäbib zfb– zjdä- ‘najnovejši’, zfb–bb zfb–mib zfb–t ‘najmanjši’).73 V stari cerkveni slovanšcini izpricani nacin tvorbe primernika in presežnika se v bolgaršcini in makedonšcini ni ohranil. V obeh jezikih sta tako primernik kot presežnik sestavljena iz osnovnika (mak. .............., blg. .............. ‘star’; mak. ... .... ...., blg.... .... .... ‘nov’) s predpono, primernik s kontinuantom praslo­vanskega predloga, predpone *po ‘po, po-’ (mak. ...... ....... ......., blg. ..­.... ..-..... ..-..... ‘starejši’; mak. ..... ...... ......, blg. ..-... ..-.... ..-.... ‘novejši’), presežnik pa s kontinuantom praslovanske zložene predpone *na-i­(mak. ....... ........ ........, blg. ...-.... ...-..... ...-..... ‘najstarejši’; mak. ...... ....... ......., blg....-... ...-.... ...-.... ‘najnovejši’). 1.8.2.9 Nastanek»kratkih«,postpozitivnihsvojilnihzaimkovizdajal­nika naslonskih oblik osebnih zaimkov Praslovanski svojilni zaimki (posesivni pronomeni) so bili dveh vrst: 1) praslovanski vprašalni svojilni zaimek, svojilni zaimki za prvo in drugo osebo ednine in množine ter povratni svojilni zaimek so bili pridevniški zaimki, tj. pregibali so se po spolu in se sklanjali (psl. *c.j.*c.ja*c.je‘cigav’ > stcsl. xbb xbć xb-, mak. .........., blg. ... ... ...; psl. *moj. *moja *moje ‘moj’ > stcsl. vjb vjć vj-, mak. ... .... ..., blg. .........; psl. *tvoj. *tvoja *tvoje ‘tvoj’ > stcsl. ndjb ndjć ndj-, mak. ......... ...., blg. .... .... ....; psl. *naš. *naša *naše ‘naš’ > stcsl. zfim zfif zfit, 72 To je t. i. Selišcev-Vaill.ntovo pravilo dopolnjujoce razvrstitve (komplementarne distribucije) praslovanskih primerniških pripon glede na naglasni tip pridevnika (.... 2000: 209–226). 73 Babic 2003 (2014): 136–139. mak. ..........., blg. ...........; psl. *vaš. *vaša *vaše ‘vaš’ > stcsl. dfim dfif dfit, mak. ..........., blg. ...........; psl. *svoj. *svoja *svoje ‘svoj’ > stcsl. cdjb cdjć cdj-, mak. .... ..... ...., blg. .... .... ....); 2) praslovanski svojilni zaimki za tretjo osebo ednine in množine ter za vse tri osebe dvojine niso imeli posebnih oblik, v njihovi vlogi so se pojavljale oblike rodilnika osebnih zaimkov (psl. Gsg m/n *jego ‘njega; njegov’ > stcsl. -uj; psl. Gsg f *jeje/*jeje3 ‘nje; njen’ > stcsl. -•; psl. Gdu *naju ‘naju; najin’ > stcsl. zf.; psl. Gdu *vaju ‘vaju; vajin’ > stcsl. df.; psl. Gsg *jeju ‘njiju; njun’ > stcsl. -.; psl. Gpl *jix. ‘njih; njihov’ > stcsl. b).74Prvi so se v makedonšcini in bolgaršcini ohranili, drugi pa so bili (z izjemo zaimkov za dvojino, ki se niso ohranili) prenarejeni (psl. Gsg m/n *jego . mak. ..... ...... ......, blg. ..... ..... ......; psl. Gsg f *jeje/*jeje3 . mak. ...... ....... ......., blg. .... ..... .....; psl. Gpl *jix. . mak. ..... ..... ......) ali tvojerjeni na novo iz praslovanskega vrstnega kazalnega zaimka *t. ‘ta, tisti’ (psl. Gpl *tex. ‘teh, tistih’ . blg. ..... ..... ....., pl .....). Praslovanski svojilni zaimki v makedonšcini in bolgaršcini Praslovansko Starocerkveno­slovansko Makedonsko Bolgarsko Vprašalni *c.j. *c.ja *c.je xbb xbć xb- ... .... ... ... ... ... Sg 1. 2. 3. m/n 3. f *moj. *moja *moje *tvoj. *tvoja *tvoje *jego *jeje/*jeje3 vjb vjć vj­ndjb ndjć ndj--uj -• ... .... ... .... ..... .... ..... -. -. ...... -. -. ... ... ... .... .... .... ..... -. -. .... ..... ..... Du 1. 2. 3. *naju *vaju *jeju zf. df. -. – – Pl 1. 2. 3. *naš. *naša *naše *vaš. *vaša *vaše *jix. zfim zfif zfit dfim dfif dfit b ... .... .... ... .... .... ..... -. -. ... .... .... ... .... .... ..... ..... ..... Povratni *svoj. *svoja *svoje cdjb cdjć cdj- .... ..... .... .... .... .... Praslovanski dajalnik lastnika (lat. dativus possessoris) (najpogosteje ob glagolu *byti ‘biti, obstajati, nahajati se’) (stcsl. heväzj kbwt -ve -cn+ / rumeno lice jemu jest. (Supr. 133, 8) ‘Rdec obraz mu je’, tj. ‘Rdec obraz ima’)75osebnih zaimkov se je v make­donšcini in bolgaršcini poleg prvotnih svojilnih zaimkov zacel dvojnicno uporabljati tudi za izražanje svojine, in sicer so novi makedonsko-bolgarski t. i. »kratki«, postpozitivni (za jezikoslovni izraz postpozitivni prim. 1.8.2.7) svojilni zaimki nastali iz dajalnika (po vecini popraslovansko) oblikovanih naslonkih oblik osebnih zaimkov v zaslonskem po­ložaju za samostalnikom s pomenom svojine (mak. ............. = .........., blg. ..... ........ = ..... .... .. ‘To je moj brat’; mak. ... ....... ...... = ............, blg. .........a...... = .............‘To je moja sestra’). 74 Babic 2003 (2014): 119–121. 75 Vondrák21928: 261. Praslovanske oblike dajalnika osebnih zaimkov in povratnega osebnega zaimka ter svojilni zaimki in povratni svojilni zaimek v makedonšcini in bolgaršcini Praslovansko Starocerkveno­slovansko Makedonsko Bolgarsko Sg 1. 2. 3. m/n 3. f *m.ne *mi *tebe *ti *jemu *jeji vmzä vb nt,ä nb -ve -b .. .. .. . .. .. .. . Du 1. 2. 3. *nama *vama *jima zfvf dfvf bvf – – Pl 1. *nam. zfv+ .. .. 2. *vam. dfv+ .. .. 3. *jim. bv+ .. .. Povratni *sebe *si ct,ä cb .. .. 1.8.2.10 Nastanek zaimkovnega podvajanja premega in nepremega predmeta Makedonšcina in bolgaršcina poznata zaimkovno podvajanje premega in nepremega predmeta (direktnega in indirektnega objekta), pri cemer je v makedonšcini podvajanje pogostejše kot v bolgaršcini. Premi in nepremi predmet se v makedonšcini podvajata, ko je zanju znacilna specificnost, tj. dolocna ali nedolocna specificnost, v bolgaršcini pa, ko je zanju znacilna specificnost in tematski/izhodišcni položaj v stavku.76Nepremi predmet se (vsaj v makedonšcini) podvaja pogosteje kot premi predmet.77 Predmet je dolocno specificen, ko se v njegovi vlogi pojavljata: 1) dolocna samo­stalniška besedna zveza (tudi posamostaljena pridevniška ali zaimenska besedna zve­za), tj. samostalniška besedna zveza, v kateri se pojavlja: a) clenjena oblika (mak. .. ....... ....... ‘Naredil/naredila sem izpit’, .. .. ....... ....... ........ .. ........... ........ ‘Predložil/predložila bo natancno porocilo glavnemu tajniku’; blg. ...... .. ......... ......, ...... ‘Denar smo zakopali tu, nedalec’, . ..... .. . .. ......., .. .. ...... . ... ..... .....? ‘Kaj je ucitelju, da gre tudi on v ogenj?’); b) kazalni zaimek (mak. .... ..... .. .. ........ ‘To knjigo bom prebral/ prebrala’, ...............................‘To je bilo sporoceno temu novinar­ju’; blg. .................................,.......................... ‘To je gotovo rekel kak moj praded, živel je pred tremi milijoni let’); c) lastno ime (mak. .................. ..... ‘Pozdravili smo Maro in Marka’, ., .... ...... .... ...., .... ....... ... .. ............. ‘E, ona bo moja žena, je rekel Jon Mir­ 76 Osnovna pojma t. i. clenitve po aktualnosti(Breznik 1908; Mathesius 1939) sta izhodišce/ tema (ang. topic), tj. neznano, in jedro/rema (ang. focus), tj. znano (Toporišic 2000: 660). Izrazi v nekaterih drugih jezikih: ceš. téma inréma (Petr idr. 1987: 549), rus........... in ........... (....... 1972: 32), it.tema inrema (Dardano, Trifone 1995: 508). Za pregled razlicic teorije clenitve po aktualnosti in aplikacijo teorije na narecnem slovenskem gradivu prim. Zuljan Kumer 2008 in 2009. 77 ....... 1972: 32; ......-....... 2000: 210, 214. cetu o meni’; blg. ...... .. .. ....., .. ...... .. ...... . ......... .......... ‘Tedaj nisem vedel/vedela, da Zaimova nimamo v narodni knjižnici’, .. ........ .. ...... .... ..... ‘Svetozarju je prišla na pamet ena misel’); 2) naglasna oblika oseb­nega zaimka (mak. ... .. ...... .... ‘Radi imamo njega’,... .. ..... ...., .. ..... . .. ....... .. .. ..... ‘Ce dam tebi, bom moral/morala dati tudi drugim’; blg. ... .... .. ........ .. .. .......? ‘Ali imate vi mene za milijonarja?’, .... .. ... ........., ...., ...... ‘Njemu daj bogastvo, polja, travnike’). Predmet je nedolocno specificen, ko se v predmetu pojavlja npr. (samostalniški ali pridevniški) ne­dolocni zaimek, ki pa je natancneje dolocen z dolocilom (mak. ..... .. .. ....... .... ..... ... .... ..... ... .... ‘Hocem pljuniti nekega cloveka, ki je bil vceraj pri tebi’). V bolgaršcini je torej podvojen specificen predmet v tematskem položaju, spe­cificen predmet v rematskem položaju pa ni podvojen (blg. ....tema .. ..... ....rema ‘Njega vidi (ravno) Ivan’ : .... ..... .... ‘Ivan vidi (ravno) njega’).78 rema tema Znotraj balkanske jezikovne zveze je glede na stopnjo gramatikalizacije zaimkov­nega podvajanja premega in nepremega predmeta od najvišje do najnižje balkanske jezike mogoce razvrstiti v naslednjo lestvico: makedonšcina,albanšcina, romunšcina, nova gršcina, bolgaršcina.79 Makedonšcina torej predstavlja najvišjo, bolgaršcina pa najnižjo stopnjo gramatikalizacije tega pojava. Njegov nastanek se navadno razlaga na dva nacina, in sicer znotrajsistemsko (endogeno) in zunajsistemsko (eksogeno).80Ne zdi pa se nemogoce, da sta se sprožilna dejavnika med seboj dopolnjevala, in sicer da je balkanskoromanski oblikoskladenjski model ob izgubljanjuoblikovne sklanjatve na vzhodnem južnoslovanskem prostoru padel na plodna tla.81 78 ......-....... 2000: 210, 214; ....... 1978: 28–38. 79 ......-....... 2000: 207. 80 Po znotrajsistemski razlagi je podvajanje naslonk posledica izgube sklanjatve (na make- donskem jezikovnem prostoru se sklanjatev zacne izgubljati v 12./13. stoletju, podvajanje predmeta pa je prvic dokumentirano v 14.–15. stoletju). Zaimkovno podvajanje predmeta ima torej vlogo slovnicnega oznacevalca oblikovno enakih oblik dajalnika in tožilnika naglasnih oblik osebnega zaimka za prvo in drugo osebo ednine ter povratnega osebnega zaimka (mak. ...., ...., ....,blg. ...(.), ...(.), ...(.)) kot tudi nesklonljive samostalniške besedne zveze. Po zunajsistemski razlagi je podvajanje naslonk posledica vpliva balkanske ljudske latinšcine na neromanske jezike balkanskega bazena. Podvajanje naj bi imelo izvor že v kla­sicni latinšcini, v kateri se je povratni osebni zaimek v dajalniku koristi (dativus commodi) lahko ponovil (lat. sibi se, se sibi), v kršcanski dobi pa se je njegova raba še povecala (Vulgata (zacetek 5. stoletja): Si quis vult post me venire, abneget se sibi et tollat crucem suam (Mt 16, 24) ‘Ce kdo hoce priti za menoj, naj se odrece samemu sebi in dvigne svoj križ’)). Ta prvotno zaznamovana raba dajalniške oblike povratnega osebnega zaimka naj bi se najprej razširila na osebne zaimke, kasneje pa kot nezaznamovana najprej na osebne zaimke, nato pa še na samostalniško besedno zvezo. V balkanski latinšcini prvih stoletij našega štetja zgradbe s podvojenim predmetomnisobile redke (ViktorinPtujski (ok.250–303):Omnem terram, quam tu aspicis, tibi dabo illam, dobesedno ‘Vso zemljo, ki jo zazreš, ti jo bom dal’,Peregrinum filium in lege sancta christiana collocabi eum, dobesedno ‘Tujega sina v svetem kršcanskem zakonu sem ga postavil’)). (........ 1972.) 81 V slovenšcini se podvajanje naslonk, in sicer premega in nepremega predmeta ter osebka, pojavja v primorskih narecjih na slovensko-romanski jezikovni meji. Do podobnih obli­ 1.8.2.11 Odprava Wackernaglove stave naslonk Praindoevropšcina je poznala t. i. Wackernaglovo stavo naslonk (klitik), tj. stalno sta­vo, pojavljanje naslonskega niza na drugem mestu v stavku za prvim naglašenim stavc­nim clenom ali za njegovim prvim delom (Wackernaglovo pravilo).82Praindoevropska stalna stava naslonskega niza na drugem mestu v stavku je bila iz praindoevropšci­ne podedovana v praslovanšcino in je v vecini primerov izpricana v stari cerkveni slovanšcini,83ohranjena pa je tudi v vecini slovanskih jezikov, tudi bolgaršcini, izjema je makedonšcina. Med makedonšcino in bolgaršcino je torej pri pojavljaju naslonskega niza opaziti razliko v stopnji spremembe njegove stave, in sicer bolgaršcina izkazu­je starejše jezikovno stanje (ostanke delovanja Wackernaglovega pravila), medtem ko makedonšcina izkazuje novejše stanje (pojavljanje naslonskega niza na prvem mestu v stavku). Povedna je primerjava z romanskimi jeziki, kjer je podobno v razvoju od klasicne latinšcine preko starih romanskih jezikov (do 15./16. stoletja) do sodobnih ro­manskih jezikovprišlo do podobnega procesa spreminjanja položaja naslonk v stavku. V makedonšcini in v bolgaršcini se naslonski niz vedno pojavlja v obglagolskem po­ložaju. Med jezikoma pa kjub temu obstajajo razlike v dveh tockah: 1) v makedonšcini naslonski niz lahko stoji na prvem mestu v stavku, v bolgaršcini ne more (mak. ........ : blg. ....... .. ‘Gledam ga’); 2) ob zanikanem velelniku se v makedonšcini z naglasno obliko osebnega zaimka izražena premi in nepremi predmet pojavljata kot zaslonki (enkli­tiki), v bolgaršcini pa kot predslonki (proklitiki) (mak. .........!: blg. ........!‘Ne beri ga!’). V bolgaršcini je položaj naslonskega niza odvisen od položaja glagola v stavku (prvo mesto, neprvo mesto), in sicer:841) kadar glagol stoji na prvem mestu v stavku, koskladenjskih sprememb kot v makedonšcini in bolgaršcini je v primorskih slovenskih narecjih prišlo pod vplivom sosednjih romanskih idiomov, in sicer furlanskega jezika in kolonialnih beneških narecijitalijanšcine. Stopnja oblikoskladenjske preoblikovanostipr­votnegaslovanskega oblikoskladenjskegatipa v slovenšcini zemljepisno gledano pojema v smeri severozahod–jugovzhod. Podvajanje naslonk je najvecjo stopnjo gramatikalizacije doseglo v rezijanskem in terskem narecju (in sicer tako premega in nepremega predmeta kot osebka, tako ob naglasni obliki osebnega zaimka kot ob samostalniški besedni zvezi; med furlanskimi ter rezijansko-terskim sistemom podvajanja naslonk obstaja vecja prekrivnost na oblikovni ravni – oblikovanje imenovalniških naslonskih oblik osebnega zaimka v obeh slovenskih narecjih po furlanskem vzorcu – in manjša prekrivnost na oblikoskladenjski ravni – obveznost podvajanja v furlanšcini, neobveznost podvajanja v slovenskih narecjih), ostala primorska slovenska narecja izkazujejo manjšo razširjenost podvajanja (samo predmeta in ne tudi osebka, zlasti ob naglasni obliki osebnega zaimka). Za podvajanje naslonk premegain nepremega predmeta ter osebka v rezijanskem narecju slovenšcine prim. Šekli 2009b. 82 Wackernagel1892. 83 Izjema od Wackernaglove stave naslonk v stari cerkveni slovanšcini je tožilniška oblika po­vratnega osebnega zaimka, ki se lahko pojavlja bodisi v wackernaglovskem položaju bodisi kot obglagolska zaslonka, slednje pa se navadno pripisuje vplivu grškega izvirnika (gr. t.te s......sa. .. ....e.e.e. . stcsl. n+ulf c+,mhfiĺ cĺ fhbthtb / t.gda s.b.raše se arxierei (Mt 26, 3) ‘Tedaj so se zbrali veliki duhovniki’ (Vondrák 21928: 568). 84 Benacchio 1988: 459. se naslonski niz pojavlja kot obglagolska zaslonka (blg. ............ ‘Dal/dala sem mu knjige’, .... ..! ‘Beri ga!’, ........ ., ...... ....... ..... .... ‘Poslušaje jo, sem gledal/gledala njene dolge lase’, .. .......... .., .. .. ....... ....... ‘Ne razumeje ga, ga je gledala zacudena’); 2) kadar glagol stoji na neprvem mestu v stavku, se naslonski niz pojavlja kot obglagolska predslonka (blg. ...... ...... .. ...., ..... ‘Tvoja sestra mi je povedala, da ...’, .. .. ....! ‘Ne beri ga!’).85 V makedonšcini je položaj naslonskega niza odvisen od vrste glagolske oblike (osebna ali neosebna glagolska oblika), in sicer: 1) kadar se naslonski niz pojavlja ob osebni glagolski obliki z izjemo velelnika, je obglagolska predslonka (mak. ....... ...... .. ...., ...... ‘Tvoja sestra mi je povedala, da ...’, .. ..... ..... ‘Dal/ dala sem mu knjige’); 2) kadar se naslonski niz pojavlja ob neosebni glagolski obliki (nedolocnik, deležje) ali ob velelniku, je obglagolska zaslonka (mak. ..... ..! ‘Beri ga!’, .. ..... ..! ‘Ne beri ga!’, ........ .., .. ...... ......... ..... .... ‘Po­slušaje jo, sem gledal/gledala njene dolge lase’, .. .......... .., ... .. ....... ........... ‘Ne razumeje ga, ga je gledala zacudena’).86 1.8.3 Družbenostnojezikoslovnaklasifikacija Ce je jezik genetskojezikoslovni, je knjižni/standardni jezik družbenostnojezikoslovni (sociolingvisticni) oz. sociološki pojem.87Knjižni jezik ni zemljepisna, temvec druž­bena jezikovna pojavnost (sociolekt) in je definiran kot konkretni (tj. sistemski) neor­ganski (tj. standardizirani) idiom najvišje hierarhicne stopnje (prim. 1.6.2). Posebnost knjižnega jezika v primerjavi z drugimi sociolekti je po teorijipraške jezikoslovne šole predvsem v zanj znacilnih specificnih vlogah pri besednojezikovnem sporazumevanju v družbi, to sta t. i. povezovalna in predstavniškavloga(ceš. integracní, reprezen­tativní funkce), s katerima so povezane tudi njegove lastnosti, v prvi vrsti praviloma njegova polnofunkcionalnost (razvite ima vse funkcijske zvrsti, tj. prakticno spora­zumevalni, publicisticni, strokovni in umetnostni jezik)88 ter je najbolj natancnostan­dardizirana (kodificirana) socialna (družbena) jezikovna zvrst (posledica je zavestno 85 Ta princip stave naslonskega niza je bil npr. znacilen tudi za stare romanske jezike do 15./16. stoletja (za romunšcino še v 16./17. stoletje) in je panromanska znacilnost (t. i. Tobler-Mussa­ fijev zakon) (npr. stit. parmi ‘zdi se mi’,vidilo ‘videl/videlasemga’,piacciati ‘naj ti bo všec’; Io lo vidi ‘Jaz sem ga videl/videla’,Non lo vidi ‘Nisemgavidel/videla’,Ort’hoiodetto ‘Zdaj sem ti jaz povedal/povedala’) (Renzi 1994: 275–282). 86 Ta princip stave naslonk je npr. znacilen tudi za sodobne romanske jezike (npr. it. Mi pare, Lo vidi, Ti piaccia, Io lo vidi, Non lo vidi, Ora te l’ho detto) (Renzi 1994: 275–282). 87 V pricujocem delu sta pojma knjižni jezik in standardni jezik rabljenasopomensko,pojma namrec pri vseh avtorjih nista sopomenki. Dalje se uporablja predvsem pojem knjižni jezik. 88 Toporišic 2000: 27–32. in obvezno razmerje nosilcev knjižnega jezika do njegove kodifikacijske jezikovne norme).89Vse to knjižnemu jeziku omogoca, da v (sodobni) družbi predvsem v javni rabi kot uradni jezik v pisnem in tudi ustnem prenosniku lahko opravlja vse sporazu­mevalne vloge.90Knjižni jezik torej definirajo: gledano genetskojezikoslovno neorgan­skost (standardiziranost), gledano tipološkojezikoslovno sistemskost (konkretnost) in gledano družbenostnojezikoslovno družbeni vlogi in široka funkcijskozvrstna razcle­njenost. Družbenostnojezikoslovnega pojma knjižni/standardni jezik torej nikakor ni upraviceno mešati z genetskojezikoslovnim pojmom jezik. 1.8.3.1 Slovanskiknjižni/standardni(makro)jeziki Število jezikov kot zemljepisnih jezikovnih pojavnosti (geolektov) se pogosto dejan­sko ne ujema s številom njihovih »krovnih« knjižnih/standardnih jezikov (nem. Dach­sprache) kot družbenih jezikovnih pojavnosti (sociolektov). V okviru slovanskega jezikovnega sveta se npr. srecujemo z vec knjižnimi/standardnimi jeziki kot z jeziki. Šolski primer je osrednjejužnoslovanski jezik. Na osrednjejužnoslovanskem jezikov­nem prostoru je po obdobju pokrajinskih knjižnih jezikov (cakavska redakcija cerkvene slovanšcine, srbska redakcija cerkvene slovanšcine; štokavski, cakavski in kajkavski pisni, knjižni jezik) na osnovi vzhodnohercegovskega narecja(istocnohercegovackidi­jalekt) vzhodne štokavšcine z Dunajskim dogovorom (Becki dogovor) leta 1850 nastal srbsko-hrvaškioz. hrvaško-srbskiknjižni jezik, iz katerega so se po letu 1991 izobli­kovali štirje sodobni knjižni jeziki. To so hrvaški (hrvatski jezik), bosanski (bosanski jezik), crnogorski (crnogorski jezik oz. .......... .....) in srbski (...... ..... oz. srpski jezik). Podobno se na prostoru lužiškosrbskega jezikaže od srede 16. stoletja dalje pojavljatadva knjižna jezika; to sta dolnjelužiškosrbski (dolnoserbska rec) in gornjelužiškosrbski (hornjoserbska rec). Na obmocju nekdanjega pomorjanskega je­zika se razumljivo pojavlja samo do danes ohranjeni kašubskiknjižni jezik. Po drugi strani pa govorci polabšcine knjižnega jezika niso nikdar izoblikovali. Sodobni slovanski knjižni/standardni jeziki so torej slovenski, hrvaški, bosanski, crnogorski, srbski, makedonski in bolgarski na jugu, ruski, beloruski in ukrajinski na vzhodu ter poljski, kašubski, dolnjelužiškosrbski, gornjelužiškosrbski, ceški in slovaški na zahodu slovanskega poselitvenega prostora. Vsi so zakonodajno priznani kot ura­dni jeziki maticnih držav, in sicer v ustavah teh držav ali s posebnimi zašcitnimi zako­ 89 Praško teorijo knjižnega jezika so na osnovinekaterih sociolingvisticnih meril konec 20. let in v 30. letih 20. stoletja izdelali jezikoslovci praške jezikoslovne šole ter je v svojem bistvu veljavna še danes. Prim. Havránek 1963a, 1963b in 1969; Jedlicka 1965. 90 Za definicijo sodobnega knjižnega/standardnega jezika lahko služi naslednja formulacija: »Standardsprache meint im allgemeinsten Sinne jene Sprachform, die in einer (modernen) Gesellschaft als offizielle Amts- und Verkehrssprache (insbesondere Legislative, Exekutive, Jurisdiktion, Medien, Bildungsbereich, auchMilitär usw.) schriftlich und (meist auch) mündlich verwendetwird« (Rehder 1995:353). Zarazliko od citiranegaavtorja, kipojemStandardsprache (za razliko od pojma Schriftsprache) povezuje s priznanjem na državni ravni (staatlich-politi­ sche Entscheidung), sta v pricujocem prispevku pojma knjižnijezik instandardni jezik rabljena sopomensko, njun obstoj pa ni absolutno vezan na državno zakonodajo. ni. To velja tudi za manjšinska jezika. Oba lužiškosrbska knjižna/standardna jezika je Nemška demokraticna republika takoj po drugi svetovni vojni leta 1948 priznala kot uradna jezika (ob nemšcini) z Zakonom o zašciti pravic lužiškosrbskega prebivalstva (nem. Gesetz zur Wahrung der Rechte der sorbischen Bevkerung, dluž. Kazn za za­chowanje pšawow serbskeje ludnosci, gluž. Zakon wo zachowanju prawow serbskeje ludnosce). Po združitvi obeh Nemcij v Zvezno republiko Nemcijo leta 1990 sta bila ponovno priznana kot uradna jezika (ob nemšcini) obeh zveznih dežel, v katerih sta zgodovinsko prisotna, in sicer dolnja lužiška srbšcina v Dolnji Lužici s 25. clenom Ustave Dežele Brandenburg z dne 20. 8. 1992 in s posebnim deželnim zašcitnim zako­nom (nem. Gesetz zur Ausgestaltung der Rechte der Sorben/Wenden im Land Branden­burg, dluž. Kazn k redowanju pšawow Serbow w kraju Bramborska) z dne 7. 7. 1994, gornja lužiška srbšcina v Gornji Lužici pa s 6. clenom Ustave Svobodne države Saške z dne 27. 5. 1992 in s posebnim deželnim zašcitnim zakonom (nem. Gesetz er die Rechte der Sorben im Freistaat Sachsen, gluž. Zakon wo prawach Serbow w Swobo­dnymstaceSakska) z dne 31. 3. 1999. Kašubšcino je Republika Poljska za uradni jezik (ob poljšcini) na Pomorjanskempriznala s posebnim državnimZakonom o narodnih in narodnostnih manjšinah ter regionalnem jeziku (polj. Ustawa o mniejszosciach naro­dowych i etnicznych oraz o jezyku regionalnym, kaš. Ůst nodnëch i etnicznëch mniészëznach a téz ň regionalnym jăzëků) z dne 6. 1. 2005. Slovanski knjižni/standardni jeziki so se zapisovali oz. se zapisujejo z razlicnimi pisavami (grafijami). Izvirni slovanski pisavi sta glagolica in cirilica. Prvo slovansko pisavo je ok.863n.š.v Solunu izumil Konstantin Solunski (826/827–869), pozneje sveti Ciril, za zapisovanje starecerkveneslovanšcine, najstarejšega slovanskega knji­žnega jezika, ki sta ga z bratomMetodom (814–885) uporabljala med moravsko misijo (863–885). Izumitelj druge slovanske pisave je bil najverjetneje Konstantin Presla­vski, ucenec Konstantina Solunskega in Metoda. Nastala je ok.893 n.š. za potrebe književne šole v Preslavu na dvoru bolgarskega carja Simeona I. Velikega (vladal 893– 927). Cirilica je od 12. stoletjanaprej skoraj popolnoma izpodrinila glagolico. Slednja se je le pri hrvaških glagoljaših v Istri, Primorju, Kvarnerju in Dalmaciji ohranila do zacetka 20. stoletja. Sodobni slovanski knjižni/standardni jeziki se zapisujejo z dvema pisavama. S cirilico se zapisujejo tisti slovanski jeziki, katerih kultura se je v zgodo­vini oblikovalaznotraj vzhodnega kršcanstva. To so srbski, crnogorski, makedonski, bolgarski, ruski, beloruski in ukrajinski knjižni jezik. Ta vzhodna slovanska kultur­na regija se navadno imenuje Slavia Orthodoxa/Graeca ‘pravoslavna/grška Slavija, tj. slovanski svet’. Latinica pa se uporablja za zapisovanje tistih slovanskih jezikov, katerih kultura je zgodovinsko pod vplivom zahodnega kršcanstva. To so slovenski, hrvaški, poljski, kašubski, dolnjelužiškosrbski, gornjelužiškosrbski, ceški in slovaški knjižni jezik. Ta zahodna slovanska kulturna regija je imenovana Slavia Romana/Lati­na ‘rimska/latinska Slavija, tj. slovanski svet’. Jezik v Bosni in Hercegovini se je nekoc znotraj muslimanskega kulturnega okolja zapisoval tudi z arabsko pisavo, a se danes zapisuje z latinico. Latinica se ob cirilici dvojnicno uporablja tudi za zapisovanje srb­skega in crnogorskega knjižnega jezika. Genetskojezikoslovna in družbenostnojezikoslovna klasifikacija slovanskih jezikov Genetskojezikoslovna (genealoška) klasifikacija Družbenostnojezikoslovna(sociolingvisticna) klasifikacija SLOVANSKI JEZIKI (GEOLEKTI) slovanski knjižni/standardni (makro)jeziki (SOCIOLEKTI) slovenski osrednjejužnoslovanski (kajkavšcina, cakavšcina, zahodna in vzhodna štokavšcina, torlašcina) makedonski bolgarski slovenski hrvaški bosanski crnogorski srbski makedonski bolgarski ruski beloruski ukrajinski ruski beloruski ukrajinski poljski poljski pomorjanski kašubski †polabski – lužiškosrbski dolnjelužiškosrbski gornjelužiškosrbski ceški ceški slovaški slovaški 1.8.3.2 Slovanski knjižni/standardni mikrojeziki ali slovanska pisna narecja? V slavistiki je od zacetka 80. let 20. stoletja kot predmet preucevanja prisotna jezi­kovna pojavnost, imenovana knjižni/standardni mikrojezik (rus. ............ .........). Pojem je v slavistiko uvedel Aleksandr D. Dulicenko leta 1981.91Nje­gova obravnava tega pojava se zdi problematicna predvsem s teoreticnega vidika, saj knjižni mikrojezik (tj. sociolekt in kot tak predmet sociolingvisticne obravnave) defi­nira preprosto kot ».... ..... .......... .....« ‘jezik malih etnicnih skupin’, tj. glede na število govorcev, ne pa npr. glede na pravni status idioma, družbene položaje njegove rabe in njegove sporazumevalne vloge, kar vse so domene sociolingvistike. Tako sta pri Dulicenku v publikacijah po letu 1981 npr. gornja lužiška srbšcina in re-zijanska slovenšcina popolnoma izenaceni, ceprav je prva uradno priznana kot uradni jezik na Saškem (v Nemciji) in ima razvit polnofunkcionalni knjižni jezik (ki dejansko ni nujno vedno uporabljan v vseh sferah sporazumevanja), ki opravlja povezovalno in predstavniško vlogo med Lužiškimi Srbi v Gornji Lužici, druga pa nepriznana kot ura­dni jezik, s funkcijsko zelo omejenim knjižnim jezikom, ki ima sporazumevalno vlogo znotraj ozke lokalne skupnosti. 91 ......... 1981. Pojem knjižni/standardni mikrojezik, imenovan tudi pokrajinski ali krajevni knjižni jezik,92je podobno kot knjižni (makro)jezik sociolingvisticni pojem, saj je družbena je­zikovna pojavnost (sociolekt) in je definiran kot konkretni (tj. sistemski) neorganski (tj. standardizirani) idiom, ki na nekem zemljepisno omejenem obmocju znotraj jezika ali dela jezika v genetskojezikoslovnem pomenu opravlja družbeno sporazumevalno vlogo namesto »krovnega« knjižnega (makro)jezika ali jo opravlja skupaj z njim zaradi njegove odsotnosti ali le delne prisotnosti. Od »krovnega« knjižnega (makro)jezika pa se razlikuje predvsem po neprimerno manjši sporazumevalni vlogi, saj zaradi zemljepisne omejeno­sti svojega delovanja lahko opravlja kvecjemu povezovalno in predstavniško vlogo med govorci enega ali kvecjemu skupine narecij, kar se zrcali tudi v njegovi okrnjeni funk-cijskozvrstni razclenjenosti. Ce lahko »krovni« knjižni (makro)jezik v idealnem primeru na neki nacin celo predstavlja jezik v genealoškem pomenu, lahko knjižni mikrojezik predstavlja kvecjemu narecje ali skupino narecij.93 Kot slovanski knjižni/standardni mikrojeziki sodobne Slavije se pojavljajo npr. na­slednji idiomi:941) na prostoru slovenskega jezika: rezijanski (na obmocju rezijanskega narecja v dolini Rezije v Italiji, prim. avtorje kot npr. Renato Quaglia, Silvana Paletti, Rino Chinese), beneškoslovenski(na obmocju nadiškega in terskega narecja v Nadiških in Terskih dolinah v Italiji, prim. avtorje kot npr. Aldo Clodig [Klodic], Marina Cernetig [Cernetic], Viljem Cerno), goranski ali gorskokotarski idiom (na obmocju kostelskega [koste.skega] narecja v zahodnem Gorskem kotarju na Hrvaškem, prim. avtorje kot npr. Slavko Malnar, Zlatko Pochobradsky, Matija Turk, Damir Pršle), porabskoslovenski (na obmocju prekmurskega narecja v slovenskem Porabju (madž. Rabavidek) na Ma-džarskem, prim. avtorje kot npr. Irena Barber, Francek Mukic, Holecz Károly / Karci (Karel) Holec); 2) na prostoru osrednjejužnoslovanskega jezika: gradišcanskohrvaški (gradišcanskohrvatski) (dežela Gradinšcanska (nem. Burgenland, hrv. Grŕdišce) v Av-striji), moližanskohrvaški (moliškohrvatski) (dežela Molise v južni Italiji), bunjevaški (bunjevacki) (pokrajina Backa v Srbiji); 3) na prostoru bolgarskega jezika: banatsko­bolgarski (pokrajina Banat v Romuniji), pomaški(pokrajina Vzhodna Trakija v Grci­ji); 4) na prostoru ukrajinskega jezika: zahodnopoleški(pokrajina Polesje v Belorusiji (brus. ......., ukr. .......)), rusinski (na južnem Poljskem, vzhodnem Slovaškem, Madžarskem in v Vojvodini); 5) na prostoru poljskega jezika: šlezijski(pokrajina Šlezija na Poljskem (polj. Slask)), laški(pokrajina Šlezija na Ceškem (ceš. Slezsko)). Na sloven­ 92 Dapit 2003; Šekli 2004. 93 S tegastališcasetorejzdiizenacevanjepojavnostiknjižnegamikrojezikas pojavnostjo »krovnega« knjižnega (makro)jezika kot sociolekta ali celo jezika kot geolekta zaradi nekriticnega mešanja genealoške in sociolingvisticne jezikoslovne klasifikacije, kot se to dogaja npr. celo v nekaterih pregledih slovanskih jezikov (Rehder 31998,62009; Okuka 2002; ......... 2015: 376–651), v katerih se med jeziki geolekti pojavljajo pomešani še knjižni mikrojeziki, neutemeljeno. 94 Zgodovinski pokrajinski knjižni jeziki, ki predstavljajo stanje pred poenotenjem nekaterih slovanskihknjižnihjezikov(npr.prekmurskoslovenski,kajkavskohrvaški,cakavskohrvaški, egejskomakedonski, zahodnoslovaški ipd.) in spadajo v zgodovino oblikovanja posameznih slovanskih knjižnih jezikov, kot tudi (neuspeli) poskusi oblikovanja knjižnih mikrojezikov (npr. galšanskobeloruski in viškopoljski v Litvi) tu niso upoštevani. skem jezikovnem prostoru o dejanskem standardiziranem knjižnem mikrojeziku lahko govorimo samo v zvezi z rezijanskim, pri vseh ostalih pa gre za preprosto zapisovanje narecja in se zanje ustreznejši zdi termin pisno narecje (nem. Schreibdialekt).95 Glavni vzrok za nastajanje slovanskih knjižnih mikrojezikov oz. pisnih narecij je politicnoupravna locenost dela jezikovnega kontinuuma od osrednjega jezikovnega prostora predvsem v preteklosti, in sicer v zemljepisnem (obrobni položaj ali otoška lega) alikateremdrugem (npr. verskem, politicnem, kulturnem) pogledu, ter posledic­na neprisotnost oz. le delna prisotnost krovnega knjižnega (makro)jezika kot uradnega jezika v casu njegovega oblikovanja in razširjanja (za slovanske jezike sta bila odlo-cilna predvsem 19. stoletje in prva polovica 20. stoletja). Vecina slovanskih knjižnih mikrojezikov (z izjemo poljske šlezijšcine) se namrec pojavljaizven upravnopoliticnih mej maticne države, tj. države,v kateri je krovni knjižni (makro)jezik tudi uradni jezik. Pojav knjižnih mikrojezikov oz. pisnih narecij je torej mogoce razumeti kot nadaljeva­nje oz. nepreseženost pokrajinske knjižnojezikovne razcepljenosti pred oblikovanjem enotnih slovanskih knjižnih jezikov od 19. stoletja dalje. Nekateri slovanski knjižni/standardni mikrojeziki oz. nekatera slovanska pisna narecja Slovanskiknjižni/standardni (makro)jeziki Slovanskiknjižni/standardni mikrojeziki(slovanskapisnanarecja) slovenski rezijanski beneškoslovenski goranski ali gorskokotarski porabskoslovenski hrvaški gradišcanskohrvaški moližanskohrvaški bunjevaški srbski – bosanski – crnogorski – makedonski – bolgarski banatskobolgarski pomaški ruski – beloruski – ukrajinski zahodnopoleški rusinski poljski kašubski dolnjelužiškosrbski gornjelužiškosrbski ceški slovaški šlezijski laški – – – – – 95 Steenwijk 2003; Dapit 2006; Šekli 2015b. 1.9 Modeli lingvogenez slovanskih jezikov Modeliranje lingvogenez posameznih slovanskih jezikov je dejansko projekcija sedanje zemljepisne jezikovne stvarnosti – bolje receno jezikoslovcevega dojemanja te jezikovne stvarnosti – v preteklost ter interpretacija jezikovnega spreminjanja in jezikovnega stanja (arhaizmi in inovacije) v preteklosti v perspektivi njunega dojemanja v sedanjosti.96Pri tem se je treba torej zavedati, da gre samo in izkljucno za modele, teoreticne konstrukte, približke opisa dejanskega jezikovnega spreminjanja v preteklosti in jezikovnega stanja v sedanjosti, ki pa imajo kljub svoji nenatancnosti precejšnjo pojasnjevalno moc. V skladu s predstavljeno teorijo in metodologijo genetskega/genealoškega jezi­koslovja so, gledano ontološko, osnova modeliranja lingvogenez in posledicne genet­skojezikoslovne klasifikacije slovanskih jezikov glasovne znacilnosti (inovacije in arhaizmi) obravnavanih geolektov, ki imajo vrednost genetskih meril – glasovnim se lahko pridružijo tudi oblikovneznacilnosti(inovacijeinarhaizmi), ce se njihovi are-ali ujemajo z areali glasovnih znacilnosti –, in sicer njihova relativna kronologija ter zemljepisnarazširjenost(ki jo je z geolingvisticno metodo v prostoru mogoce pred­staviti z izoglosami na jezikovni karti) (prim. 1.7.1, 1.7.2).97 Glasovne in naglasne spremembe, ki so od zacetka 9. stoletja dalje iz praslovanšcine izoblikovale slovanske jezike, je glede na njihovo relativno kronologijo in navadno (a ne nujno) z njo povezano njihovo zemljepisno razširjenostjo mogoce razdeliti na vec skupin. Starejšenesplošnoslovanskeglasovnespremembe(inovacije),povezanespra­slovanskimirazvojnimitežnjami, tj. s praslovanskim zakonom odprtega zloga (težnja po nastajanju zlogov, ki se koncujejo na samoglasnik) in s praslovanskim zakonom zlogovne harmonije (težnja po približevanju soglasnika in samoglasnika istega zloga v mestu izgovora), so bile npr. nesplošnoslovanske palatalizacije velarov (prim. 2.1.1.1, 3.1.1.1, 4.1.1.1), nesplošnoslovanska poenostavitev nekaterih soglasniških sklopov (prim. 2.1.1.2, 3.1.1.2, 4.1.1.2), nesplošnoslovanska metateza likvid (premet jezicni­kov) (prim. 2.1.1.3, 3.1.1.3, 4.1.1.3) in nesplošnoslovanski nastanek zlogotvornih je­zicnikov (prim. 2.1.1.4, 3.1.1.4, 4.1.1.4). Na nekaterih obmocjih slovanskega jezikov­nega prostora je namrec že zelo zgodaj prišlo do umanjkanjapraslovanskih razvojnih teženj in izostanka nekaterih z njimi povezanih glasovnih sprememb (arhaizmi). Starejšenesplošnoslovanskeglasovnespremembe,nepovezane spraslovan­skimirazvojnimitežnjami, so bile npr. spreminjanje praslovanskih palatalov (trdo­ 96 Pri dojemanju zemljepisne jezikovne stvarnosti se vsaj v Evropi vcasih še vedno ni možno otresti njenega dojemanja v okviru narodnostnih, narodnih in nacionalnih entitet, ki so se v Evropi dokocno izoblikovale v drugi polovici 19. stoletja, ter politicnoupravnih mej v preteklosti in sedanjosti. »In ideal world, such political realities should not affect linguistic analyses of the dialectal positioning of certain varieties, but in practise this is not the case« (Kapovic 2017: 609). Prim. tudi 5.4. 97 Genetsko/genealoško jezikoslovje in genetskojezikoslovna/genealoška klasifikacija idiomov se od tipološkega jezikoslovja in tipološkojezikoslovne klasifikacije torej locita predvsem po upoštevanju casovne dimenzije: poleg sinhron(icn)ega (istocasijskega) je upoštevan tudi diahron(icn)i (raznocasijski) vidik. nebnikov) *., *. (prim. 2.1.1.5, 3.1.1.5, 4.1.1.5) in praslovanskih palatalnih (trdoneb­nih) soglasniških sklopov *šc, *ž. (prim. 2.1.1.6, 3.1.1.6, 4.1.1.6). Po starejših nesplošnoslovanskih glasovnih spremembah so se že v 9. stoletju v okviru vseh treh slovanskih makrogeolektov (južna, vzhodna in zahodna slovanšcina) izoblikovali staroslovanski geolekti (prim. 2.1.2, 3.1.2, 4.1.2). Splošnoslovanska onemitev praslovanskih šibkih polglasnikov od 10. stoletja dalje je neenotni slovanski jezikovni prostor za kratek cas sicer povezala, a je hkrati ime-la najbolj daljnorocne posledice pri nadaljnjem spreminjanju glasovja staroslovanskih geolektov (prim. 2.1.3, 3.1.3, 4.1.3). Na slovanskem vzhodu in zahodu je sprožila npr. nastanek mehkostne korelacije soglasnikov in nekatere druge glasovne spremembe. Mlajšenesplošnoslovanskeglasovnespremembeso znotraj posameznih makro­geolektov najprej potekale iz manjšega števila inovativnih središc in posledicno obli­kovale vecje kompaktne areale (prim. 2.1.5, 3.1.5, 4.1.5), nato pa zajemale vse manjši prostor (prim. 2.1.6, 2.1.7, 3.1.6, 4.1.6). Tako so se iz prvotnih staroslovanskih geolektov znotraj vecjih arealov izobli­kovali slovanski geolekti hierarhicne stopnje jezika (prim. 2.2, 2.3; 3.2; 4.2, 4.3, 4.4). Pri dolocanju modela lingvogeneze vsakega od njih sta v skladu s predstavljeno genetskojezikoslovno teorijo in metodologijo upoštevana njegovo izhodišce (enotno ali neenotno) in težnja v njegovem jezikovnem spreminjanju (divergentno ali konver­gentno) (prim. 1.7.3), dolocene so njegove definicijske lastnosti (alietete) (prim. 1.7.4), intepretirane kot inovacije oz. arhaizmi znotraj areala (prim. 1.7.5). Definirani so tudi morebitni prehodni in drugotni geolekti (prim. 1.7.6). 1.10 Nacinprikazajezikovnegagradiva Problematiko lingvogenez slovanskih jezikov bi bilo seveda idealno obravnavati na gradivu vseh krajevnih govorov posameznega slovanskega jezika.98Ker pa to praktic­no ni mogoce, je za reprezentativno stanje jezika v genetskojezikoslovnem pomenu (z izjemo mest, kjer je to posebej navedeno) v vecini primerov vzeto gradivo »krovnih« knjižnih jezikovin polabšcine. Osrednjejužnoslovansko stanje je prikazano z gradivom (ijekavskega) hrvaškega in (ekavske razlicice) srbskega knjižnega/standardnega jezika, zapisanega v latinici, zanj se kot krovni izraz uporablja pojem(novo)štokavsko. V ve­liki vecini primerov ima isto glasovno in naglasno podobo kot hrvaško tudi bosansko, ijekavsko srbsko in crnogorsko gradivo z majhno razliko v oznacevanju tonemov na diftongu (dvoglasniku) ije (hrvaško ijé : ij., bosansko ijč : .je, ijekavsko srbsko ... : 98 Jezikovno stanje slovanskih jezikov na razlicnih ravninah jezikovnega sistema na vzorcu 853 krajevnih narecnih govorov obravnava Slovanski lingvisticni atlas (.............. .................... = .../OLA), ki izhaja od leta 1981, in sicer v zvezkih Glasoslov­no-slovnicne zbirke (..... ........-..............)in Besedoslovno-besedotvorne zbirke (..... .......-....................). ... / ijč : .je, crnogorsko ijč : .je / ... : ...). Tak nacin prikazovanja osrednjejužno­slovanskega gradiva je utemeljen na dejstvu, da na glasovni in naglasni (kot navadno tudi na oblikovni) ravni vecjih razlik med štokavskimi knjižnimi jeziki ni (drugace je seveda na skladenjski ravni in v besedju). Pomorjansko stanje je prikazano s kašubskim gradivom, zapisanim v skladu s pravopisom sodobne knjižne kašubšcine, slovinsko kašubsko narecno gradivo ni upoštevano. Polabsko gradivo je intepretirano in navajano po Polanski in Sehnert 1967. Pri prikazu prostih in položajnih regularnih glasovnih in naglasnih sprememb v obli­ki glasovnih oz. naglasnih pravil (simbol zanje je > ‘se glasovno/naglasno regularno (ne) spremeni v’) je navadno najprej navedeno arhaicno in nato inovativno stanje. Za razliko od dosedanjih tovrstnih obravnav so obravnavane glasovne in naglasne znacilnosti ume-šcene v (pregibalne/oblikospreminjevalne, oblikotvorne, besedotvorne) oblikovne vzor­ce. Posebna pozornost je tako namenjena nastanku oblikoglasnih premen (morfonoloških alternacij) ter znotrajvzorcnim (intraparadigmatskim) in medvzorcnim (interparadigmat-skim) analoškim izravnavam. Jezikovni zgledi so zato navajani tako, da jih je mogoce umestiti v posamezen oblikovni vzorec oz. naglasni tip.99Kjer osnovna oblika (imeno­valnik ednine (moškega spola) pri imenskih in zaimenskih besednih vrstah, nedolocnik pri glagolu z izjemo v makedonšcine in bolgaršcine, pri katerih se navaja iz nedolocniške osnove izpeljani tvorni pretekli deležnika na *-l., in sicer v obliki moškega spola edni­ne) ne zadošca, so navedene še nekatere neosnovne oblike, ki niso posebej oblikoslovno oznacene (npr. pri samostalnikih moške o-jevske in soglasniške sklanjatve rodilnik edni­ne, pri pridevniku imenovalnik ednine ženskega in srednjega spola, pri glagolu prva in druga oseba ednine sedanjika ipd.). Oblike, ki niso nastale samo po glasovni spremembi, temvec tudi po znotrajvzorcni ali medvzorcni analoški izravnavi oz. so bile kako dru­gace prenarejene, so zapisane v oklepaju (pred njimi je znak = ‘se po glasovni/naglasni analoški izravnavi spremeni v’ oz. . ‘se po oblikovni analoški izravnavi prenaredi v’). Podobno velja za besedje, prevzeto iz drugega slovanskega jezika. Zaporedje navajanja glasovnih, naglasnih in oblikovnih razlicic sledi casovnemu merilu (najprej je navedena starejša razlicica, navadno nastala po regularni glasovni oz. naglasni spremembi, in šele nato mlajša razlicica, navadno spremenjena oz. prenarejena po analoški izravnavi) ter ne merilu pogostnosti oz. (ne)zaznamovanosti s stališca ko­difikacijske norme knjižnega jezika. Navajano jezikovno gradivo je torej interpretirano zgodovinskojezikoslovno. Pomen je naveden samo pri praslovanski (in na slovanskem jugu tudi pri starocerkvenoslovanski) obliki, pomeni kontinuantov v posameznih slovan­skih jezikih (ki se od praslovanskega lahko precej razlikujejo) pa niso navedeni, saj so v ospredju jezikoslovne analize glasovne oz. naglasne in ne pomenske spremembe. 99 Tu uporabljenaspoznanjaprimerjalnega naglasoslovja slovanskihjezikov izhajajo izt. i. oblikoslovnega metodološkega pristopa v naglasoslovju (rus. ......................... ............), kakršen se pojavlja v delih Chistiana S. Stanga Slavonic accentuation (Stang 1957)in avtorjevmoskovskenaglasoslovnešole,predvsemVladimirjaA.Dyboja(npr..... 1981 in 2000). južna slovanšcina 2.1 Južnoslovanskigeolektiprednastankomjužnoslovanskihjezikov Južnoslovanski geolekti iz casa pred nastankom južnoslovanskih jezikov so se obli­kovali v okviru izmenjujocih se konvergentnih in divergentnih teženj jezikovnega spreminjanja. Po starejših nesplošnoslovanskih glasovnih spremembah od približno 9. stoletja dalje, ki so bile splošno-in nesplošnojužnoslovanske (prim. 2.1.1), se je v okviru južne slovanšcine izoblikovalo pet osnovnih starojužnoslovanskih geolektov (prim. 2.1.2), ki niso bili prekrivni s poznejšimi južnoslovanskimi jeziki. Nekatere od teh inovacij so posamezne dele južne slovanšcine še povezovale z drugimi slovanskimi (makro)geolekti. Mlajše splošnojužnoslovanske glasovne spremembe od približno 10. stoletja so za nekaj casa povzrocile konvergentno spreminjanje teh starojužnoslovan­skih geolektov (prim. 2.1.3, 2.1.4). V istem casu ali nekoliko pozneje pa so že potekale nesplošnojužnoslovanske glasovne spremembe: zahodno-in vzhodnojužnoslovanske (prim. 2.1.5), ki so se širile iz dveh vecjih inovativnih središc, ter neplošnojužnoslo­vanske glasovne spremembe z vecjim in manjšim zemljepisnim obsegom (prim. 2.1.6, 2.1.7), pri cemer so glasovne spremembe z vecjim zemljepisnim obsegom že pomenile vsaj delno konvergentno spreminjanje zahodnojužnoslovanskih geolektov v dva za­hodnojužnoslovanska jezika (prim. 2.2) in divergentno spreminjanje vzhodne južne slovanšcine v dva vzhodnojužnoslovanska jezika (prim. 2.3). 2.1.1 Starejšesplošno-innesplošnojužnoslovanskeglasovnespremembe Starejše splošno- in nesplošnojužnoslovanske glasovne spremembe so izoblikovale južno slovanšcino in znotraj nje pet osnovnih starojužnoslovanskih geolektov. 2.1.1.1 Nesplošnoslovanskepalatalizacijevelarov Nesplošnoslovanske palatalizacije velarov (trdonebnjenja mehkonebnikov) (posledica praslovanskega zakona zlogovne harmonije) zadevajo praslovanska glasovna zapored­ja *kE2, *gE2; *xE2; *E3x; *skE2, *zgE2 in *kvE, *gvE, *xvE. 2.1.1.1.1 Praslovanska velara (mehkonebnika) *k, *g v položaju pred drugotnima sprednjima samoglasnikoma *E2 (= *e2, *-i2) sta se v južni slovanšcini po praslovanski mlajši regresivni (drugi) palatalizaciji velarov palatalizirala v sicniška zlitniška pala­tala (trdonebnika) *c, *. [*c, *. = *ts, *dz]: psl. *k,*g + *E2 (= *e2,*-i2) > jsl. *c,*. (psl. *kena ‘cena’ > *cena > stcsl. wäzf ‘cena, placilo, (kupna) vrednost’, sln. c.na, nštok. c(ij)éna, mak. ...., blg. ....; psl. *kel. *kela*kelo ‘cel, ves’ > *cel.*cela*celo > stcsl. wäk+ wäkf wäkj ‘cel, ves’, sln. c.lc.lacel. (= c.lo), nštok. cij.l/c.oc(ij)élac(ij)élo, mak. ... .... ...., pl ...., blg. ... .... ...., pl ....; psl. *keliti *kelo *keliši ‘delati celo; zdraviti, celiti rano’ > *celiti*celo*celiši> stcsl. wäkbnb wäkś wäkbib ‘zdraviti’, sln. celiti (= c.liti)(c.lim) c.liš, nštok. c(ij)éliti (c(ij).lim) c(ij).liš, blg. ..............; psl. *kediti *ke.o *kediši ‘cediti’ > *cediti *ce.o *cediši > csl. wälbnb wäwälbib ‘cediti’, sln. cediti (cedím) cedíš, nštok. c(ij)éditi (c(ij).dim) c(ij).diš, mak. ..-..... (.....) ....., blg. ..............; psl. *kir.ky*kir.k.ve, Asg *kir.k.v.‘cerkev’ > *cir.ky*cir.k.ve, Asg *cir.k.v. . BS Lpl u circuvah (II 35–36) = v cirkvax, sln. c.rkev c.rkve [c.rk.. c.rkve], psl. *k.rky *k.rk.ve, Asg *k.rk.v. ‘cerkev’ > *c.rky *c.rk.ve, Asg *c.rk.v. . stcsl. whmrs whmr+dt, Asg whmr+dm ‘cerkev’, nštok. c.kva, mak. ....., blg. ......;100psl. *gel.*gela*gelo‘mocen, silen’, Nsg n, adv. *gelo‘mocno, silno; zelo’ > *.el.*.ela*.elo, *.elo > csl. qäk+ qäkf qäkj ‘mocen, silen’, Nsg n, adv. qäkj ‘zelo’, sln. zel.). 2.1.1.1.2 Praslovanski velar (mehkonebnik) *x v položaju pred drugotnima sprednjima samoglasnikoma *E2 (=*e2, *-i2) se je v južni slovanšcini po praslovanski mlajši regre­sivni (drugi) palatalizaciji velarov palataliziral v sicniški priporniški palatal (trdoneb­nik) *s [*s] (prim. tudi 2.1.1.1.3): psl. *x + *E2 (= *e2,*-i2) > jsl. *s (psl. *xed. *xeda *xedo ‘siv’ > *sed. *seda *sedo > stcsl. cäl+ cälf cälj ‘siv’, sln. s.d s.da s.do ‘siv’ star. (s.da gláva ‘siva glava’),101nštok. s(ij).d s(ij)éda s(ij)édo, mak. ... .... ...., pl. ....; psl. *xer. *xera *xero ‘siv’ > *ser. *sera *sero > csl. cäh+ cähf cähj ‘siv’, sln. s.r s.ra s.ro ‘siv, plav’ star., nštok. s(ij).r s(ij)éra s(ij)éro star., blg. ... star.; psl. *Volx. *Volxa ‘clovek romanskega porekla’ : Npl *Volxi > *Volsi > stcsl. dkf dkf ‘clovek romanskega porekla’ : Npl dkfcb, sln. Vl.h Vláha (Vláhi) > L.hLáha (Láhi),102 nštok. Vl.h Vl.ha : Vl.si, mak. .... : ....., blg. .... : .....). 2.1.1.1.3 Praslovanski velar (mehkonebnik) *x v položaju za sprednjimi samoglasniki *E3 (= *i, *., *e) in v položajune pred soglasnikom ali samoglasnikoma *y, *. se je v južni slovanšcini po praslovanski progresivni (tretji) palatalizaciji velarov palataliziral v sicniški priporniški palatal (trdonebnik) *s [*s] (prim. tudi 2.1.1.1.2): psl. *E3 (= *i, 100 V bolgaršcini se poleg *c.rk.va > blg....... pojavlja tudi*c.rk.va > blg......., ki kaže na starejši prevzem (najverjetneje iz gotšcine) v praslovanšcino še iz casa delovanja praslovanske starejše regresivne (prve) palatalizacije velarov. 101 Bezlaj III (1995): 222. 102 V slovenšcini je prišlo do znotrajvzorcne analoške izravnave odrazov praslovanske mlajše regresivne (druge) palatalizacije velarov v imenovalniku in mestniku množine samostalni­kov moške o-jevske sklanjatve. Edini arhaizem je psl. *otrok. *otroka ‘otrok, suženj’ : Npl *otroki > *otroci, Lpl *otrokex. > *otrocex. > sln. otr.k otróka : Npl otrci, Lpl otr.cih. *.,*e) + *x – *C,*y,*.> jsl. *s (psl. *v.x.*v.xa*v.xo ‘ves’ = *v.s. *v.sa*v.se . stcsl. dmcm dmcć dmct ‘ves’, sln. v.s vs. vs. [v.s .s. .s.],cak.v.s vs. vs., nštok. s.v sv. sv.,103 mak. .. ‘vse’, blg. ...... ‘vse’). 2.1.1.1.4 Praslovanska soglasniška sklopa na velar (mehkonebnik) *sk, *zg v položaju pred drugotnima sprednjima samoglasnikoma *E2 (=*e2, *-i2) sta se v južni slovanšcini po praslovanski mlajši regresivni (drugi) palatalizaciji velarov palatalizirala v sicniška palatalna (trdonebna) soglasniška sklopa *sc, *z. [*sc, *z.] (ki sta se nato ponekod poenostavila z redukcijo priporniškega dela zlitnika: *sc, *z. = *sts, *zdz > st, zd): psl. *sk,*zg + *E2 (= *e2,*-i2) > jsl. *sc, *z. (psl. *d.ska ‘deska’ : DLsg, NAVdu *d.ske > *d.sce > stcsl. l+crf ‘deska’ : *l+cwä > l+cnä, sln. desk. (desk.) [d.sk., d.sk.] > dčska (dčski) [d.ska, d.ski], nštok. dŕska :dŕsci, mak. ....., blg. .....; psl. *drezga ‘gozd’ : DLsg, NAVdu *drezge > *drez.e > stcsl. lhĺpuf ‘gozd’ : *lhĺpqä > lhĺplä). 2.1.1.1.5 Praslovanski velari (mehkonebniki) *k, *g, *x z vmesnim *v (tj. praslovan-ski soglasniški sklopi z velarom *kv, *gv, *xv) v položaju pred (vsemi) sprednjimi samoglasniki so se v južni slovanšcini po praslovanski mlajši regresivni (drugi) pala­talizaciji velarov palatalizirali v sicniške palatale (trdonebnike) *c, *., *s [*c, *., *s] (prišlo je torej do nesticne palatalizacije): psl. *kv,*gv,*xv + *E > jsl. *cv,*.v,*sv (psl. *kvet. *kveta ‘cvet’ > *cvet. *cveta > stcsl. wdän+ wdänf ‘cvet’, sln. cv.t cv.ta, nštok. cv(ij).t cv(ij).ta, mak. ...., blg. ...., ......, pl .......; psl. *gvezda ‘zvezda’ > *.vezda > stcsl. qdäplf ‘zvezda’, sln. zv.zda, nštok. zv(ij)ézda, stmak. ...... = mak. ......,104 blg. ......; psl. *kviliti *kvilo *kviliši ‘cviliti’ > *cviliti *cvilo *cviliši > csl. wdbkbnb wdbkś wdbkbib ‘cviliti’, sln. cvíliti (cvílim) cvíliš, mak. ...... (......) ......, blg. .................; psl. *kvileti*kvilo*kviliši‘cvi­liti’ > *cvileti *cvilo *cviliši > csl. wdbkänb wdbkś wdbkbib ‘cviliti’, nštok.cvíl(j)eti (cvílim) cvíliš; psl. *kvisti *kv.to *kv.teši ‘cvesti, cveteti’ > *cvisti *cv.to *cv.teši > stcsl. wdbcnb wdmnwdmntib ‘cvesti, cveteti’, sln. cvest. (cvet.m) cvet.š [cv.st. cv.t.m cv.t.š] > cvčsti (cvčtem) cvčteš [cv.sti cv.tem cv.teš], nštok. cvŕsti (cvŕtem) cvŕteš; psl. *v.lxv. ‘carodej’ : Npl *v.lxvi > *v.lsvi > stcsl. dk++ ‘carodej, pogan-ski duhovnik’ : Npl dk+cdb). 2.1.1.2 Nesplošnoslovanskepoenostavitvesoglasniškihsklopov Nesplošnoslovanske poenostavitve soglasniških sklopov (posledica praslovanskega za­kona odprtega zloga) se ticejo praslovanskih soglasniških sklopov *tl, *dl in *tn, *dn. 103 V štokavšcini je prišlo do neregularne metateze (premeta) *vs = sv (štok.*v.s *vs. *vs. = s.v sv. sv.). Prvotne oblike so ohranjene v kajkavšcini in ponekod v cakavšcini (kajk.v.s vs. vs., cak. v.s vs. vs.). 104 V makedonšcini je prišlo do drugotne sporadicne glasovne spremembe *zv =.v, kar potrjuje starejšemakedonskogradivo(stmak.......).Zlitnik. v...... torej ni neposredno ohranjen iz praslovanšcine, temvec je nastal drugotno preko vmesnega z (jsl. *.vezda > stmak....... = mak. ......). Prim. tudi psl. *zvon. ‘žvenket, zvok, hrup’ = polj. dzwon. 2.1.1.2.1 Praslovanska soglasniška sklopa *tl, *dl sta se prvotno ohranila v severozahodno­alpski južni slovanšcini (poznejši severozahodni slovenšcini),105medtem ko sta se v vecjem delu južne slovanšcine poenostavila v *l: psl. *tl,*dl > SZ sln. *tl,*dl,jsl.*l (psl. *modliti (se)*modlo(se)*modliši(se) ‘moliti, prositi’ > stcsl. vjkbnb (cĺ) vjkś (cĺ) vjkbib (cĺ) ‘moliti, prositi’, sln. moliti (m.lim) m.liš, nštok. miti (se) (m.lim (se)) m.liš (se), mak. ..-.....(..) (.....(..)) .....(..), blg. .....(..)....(..).....(..); psl. *šidlo ‘šilo’ > csl. ibkj ‘šilo’, sln. šílo, nštok. š.lo, mak. ...., blg. ....; psl. *sedlo ‘naselbina’ > stcsl. ctkj ‘kmetija, bivališce, naselbina’, sln. sélo, nštok. sčlo, mak. ...., blg. ..../....). Praslovanska soglasniška sklopa *tl, *dl v tvornem preteklem deležniku (aktivnem participu preterita) na *-l. sta se v jugovzhodnoalpski južni slovanšcini (poznejši jugo­vzhodni slovenšcini) in ostalem delu južne slovanšcine poenostavila v l, vendar sta bila pozneje ponekod v jugovzhodni slovenšcini (kar se odraža tudi v knjižni slovenšcini) po analoški izravnavi na sedanjik ponovno vzpostavljena (psl. Nsg m, f, n ptc. praet. act. II *pletl. *pletla *pletlo od ‘plesti’ > stcsl. gktk+ gktkf gktkj, sln. (pl.tel plétla plétlo [pl.t..]), nštok. pl.oplčlaplčlo, mak. ..-......-.......-....., blg. ..............; psl. Nsg m, f, n ptc. praet. act. II *metl. *metla *metlo od ‘mesti, pometati’ > stcsl. vtk+ vtkf vtkj, sln. (m.telmétlamétlo [m.t..]), nštok. m.omčlamčlo, mak. ..-.....-.... ..-...., blg. ... .... ....; psl. Nsg m, f, n ptc. praet. act. II *vedl. *vedla *vedlo od ‘vesti, voditi’ > stcsl. dtk+ dtkf dtkj, sln. (v.delvédlavédlo[v.d..]), nštok. v.ovčlavčlo, mak. ...-......-.......-...., blg. ..-.....-......-....; psl. Nsg m, f, n ptc. praet. act. II *kradl. *kradla *kradlo od ‘krasti’ > stcsl. rhfk+ rhfkf rhfkj, sln. (kr.del krádla krádlo [kr.d..]), nštok. kr.o kr.la kr.lo, mak..-.... .-..... .-....., blg. .... ..... .....; psl. *jedl. *jedla *jedla od ‘jesti’ > stcsl. ćk+ ćkf ćkj, sln. (j.del j.dla j.dlo [j.d..]), nštok. j.o j.la j.lo, mak. ..-... ..-.... ..-...., blg. .. ... ...).106 105 Praslovanski soglasniški sklop *dl jevjezikuBrižinskihspomenikov(972–1039)delnoohra­njen, delno pa že poenostavljen v l: psl. *dl > BS dl > l (psl. *modliti (se) > BS ze modliti (II 59–60)=se modliti ‘moliti’; psl. 3sg aor. *v.sedli > BS vzedli (II 62–63) =vsedli ‘vselilje’ : psl. Dpl *kridlat.cem. > BS crilatcem (I 4) =krilatcem ‘krilatcem, angelom’). Soglasniški sklopdl se je v severozahodni slovenšcini ohranil v ziljskem narecju koroške narecne ploskve (tip psl. *šidlo ‘šilo’ > ziljsko sln.*šídlo > šídwo), v ostankih pa tudi v ostalih severozahodnih slovenskih narecjih in širše na vzhod in jug, predvsem v kontinuantu psl. *modliti (se) > nar. sln.modliti, ki se pojavlja v narecjih koroške narecne ploskve ter v južnopohorskem narecju s kozjaškim podnarecjem in v srednjesavinjskem narecju severnoštajerske narecne ploskve, v posameznih besedah pa tudi v obsoškem (šídlo, sádlo, Sedl., j.dla), nadiškem (sádlo, Sedl.) inkraškem narecju beneško-kraške narecne ploskve (Ramovš 1924: 195–197; Šekli 2007a: 424). 106 Vmakedonšcini se je prvotna oblika tvornega preteklega deležnika na *-l. ohranila pri dovršnih (perfektivnih), v vecini primerov sestavljenih glagolih, pri nedovršnih (imperfek­tivnih) glagolih pa je prišlo do oblikovanja novega tvornega preteklega deležnika na podlagi sedanjiške osnove (..-.... ..-..... ..-..... pf : ...... ...... . ...... ....... ....... ipf.;..-... ..-.... ..-.... pf : ..... ..... . ..... ...... ...... ipf.; ...-......-.......-.... pf. :.......... .................. ipf. po oženju pomena ‘razmnoževanje ptic in kac’ (sicer ...-..........-......., .......... ‘voditi’);.-.... .-..... .-..... pf. : ...... ...... . ...... ....... ....... ipf.;..-... ..-.... ..­.... pf. : ..... ..... . ..... ...... ...... ipf.). Iz praslovanskih glasovnih zaporedij *t.l/*t.l, *d.l/*d.l sta po onemitvi praslo­vanskih šibkih polglasnikov *., *.nastala popraslovanska drugotna soglasniška sklopa *tl, *dl (soglasniška sklopa *tl, *dl se drugotno torej pojavljata v celotni južni slo­vanšcini) (psl. *t.leti *t.lejo *t.leješi ‘trohneti, razpadati’ . stcsl. nmkänb nmkäś nmkä-ib ‘razpadati, trohneti’, sln. tl.ti (tlím tlíš), mak. .... (.....) ....., blg. .... .... .....; psl. *met.la ‘metla’ > csl. vtnkf ‘šiba, metla’, sln. métla, nštok. mčtla, mak. ....., blg. .....; psl. *sed.lo ‘sedlo’ > csl. ctlkj ‘sedlo’, sln. sédlo, nštok. sčdlo, mak. ....., blg. .....). Drugotna soglasniška sklopa *tl, *dl sta v južni slovanšcini nastala tudi po me-tatezi likvid s podaljšavo (psl. *tolciti ‘tlaciti’ > jsl. *tlaciti; psl. *telskati ‘tolci’ > jsl. *tleskati; psl. *doln. ‘dlan’ > jsl. *dlan.; psl. *delto ‘dleto’ > jsl. *dleto) (prim. 2.1.1.3.4, 2.1.1.3.5).107 2.1.1.2.2 Praslovanska soglasniška sklopa *tn, *dn sta se v severozahodni alpski južni slovanšcini (poznejši severozahodni slovenšcini) ohranila,108medtem ko sta se v vecjem delu južne slovanšcine poenostavila v *n: psl. *tn,*dn > SZ sln. *tn,*dn, jsl. *n (psl. *sv.tnoti*sv.tno*sv.tneši‘svitati se’ > csl. cdmzb cdmzcdmztib ‘svitati se’, Z in J sln. sv.niti (svánem) sváneš, S in V sln. sv.niti (sv.nem) sv.neš,109nštok. svŕnuti (sv.nem) sv.neš; psl. *vednoti *vedno *vedneši ‘véniti, venéti’ > stcsl. e–dĺzb e–dĺze– dĺztib ‘véniti, venéti’, sln. v.niti (v.nem) v.neš (= ven.ti vením veníš),110nštok. v.nuti (v.nem) v.neš, mak. .-..... (.....) ....., blg. ...... ..... ......).111 Iz praslovanskih glasovnih zaporedij *t.n/*t.n, *d.n/*d.n sta po onemitvi praslovan­skih šibkih polglasnikov *., *. nastala popraslovanska drugotna soglasniška sklopa *tn, *dn (soglasniška sklopa *tn, *dn se drugotno torej pojavljata v celotni južni slovanšcini) (psl. *teti*t.no*t.neši ‘cepiti, sekati, rezati’ > csl. nĺnb nmznmztib ‘cepiti, sekati’, nar. sln. t.ti (tn.m) tn.š‘cepiti, sekati’ in *t.nadlo > sln. tnálo;112psl. *d.no ‘dno (reke, jezera), spodnja stran posode’ > csl. l+zj ‘dno’, sln. dn., nštok. dn., mak. ..., blg. (....)). 107 Dentala (zobnika) t, d imata v soglasniških sklopih tl, dl obstransko fonemsko razlicico z obstransko odporo, v soglasniških sklopih tn, dn pa favkalno fonemsko razlicico z odporo skozi nosno votlino; ce se zapora prenese na mehko nebo, pride do glasovnih sprememb tl, dl, tn, dn > kl, gl, kn, gn (sln.tlaciti, dleto, tnalo, dnar > klaciti, gleto, knalo, gnar) (Ramovš 1924: 207–209; Toporišic 2000: 79–80), prim. tudi stanje v novgorodsko-pskovski rušcini (prim.3.1.1.2.1). 108 Zeloverjetno je, dastabilaarealaspreminjanjapraslovanskih*tl, *dl in*tn, *dn prvotno prekrivna (Ramovš 1924: 197). V severozahodni slovenšcini se npr. pojavljajo ostanki tako soglasniških sklopov*tl, *dl kot *tn, *dn (koroško sln. modliti, v.dniti, ostalo sln. moliti, v.niti). 109 Bezlaj III (1995): 348. 110 Šivic Dular 2011. 111 Prvotno je nar. blg. ..... .... ...... Soglasnik x v knj. blg. ...... je drugoten, navadno se ga razlaga kot posledico glasovne kontaminacije psl. Nsg m ptc. praet. act. II *vednol. od ‘véniti, venéti’ > nar. blg. ..... s psl. Nsg m ptc. praet. act. II *s.xnol. od ‘sahniti, sušiti se’ > blg. ...... (... 1: 138–139). 112 Bezlaj IV (2005): 176–177. 2.1.1.2.3 Praslovanska soglasniška sklopa *dm v primeru *sedm.in *gn v primeru *dvignoti se v južni slovanšcini nista poenostavljala (psl. *sedm. ‘sedem’ > stcsl. ctlvm ‘sedem’, sln. s.dem [s.d.m], nštok. s.dam, mak. ....., blg. .....; psl. *dvignoti ‘dvigniti’ > stcsl. ldbuzb ‘premakniti, dvigniti’, sln. dvígniti, nštok. d.gnuti, mak. ......, blg. ......). 2.1.1.3 Nesplošnoslovanskametatezalikvid Praslovanske dvoglasniške zveze *(C)oRC, *CeRC so v južni slovanšcini (z izjemo izoliranih primerov v vzhodni južni slovanšcini)113doživele regularno nesplošnoslo­vansko metatezo likvid (premet jezicnikov) s podaljšavo (posledica zakona odprtega zloga), in sicer ne glede na položaj dvoglasniških zvez v besedi in ne glede na praslo­vanski tonem vzglasnih dvoglasniških zvez. 2.1.1.3.1Praslovanskestaroakutiranevzglasnedvoglasniškezveze*oRC: 1) psl. *orC > jsl. *raC (psl. *ordlo ‘ralo’ > stcsl. hfkj ‘ralo’, sln. rálo, nštok. r.lo, mak. ...., blg. ....; psl. *ormo ‘rame’ > stcsl. hfvj‘rame’, mak. ...., blg. ....; psl. *orme *ormene . csl. hfvĺ hfvtzt, sln. ráme rámena (= ram.na), nštok. r.mer.mena; 2) psl. *olC > jsl. *laC (psl. *olkati *olco *olceši ‘biti lacen’ > csl. fk+rfnb fk+xfk+xtib, kfrfnb kfxkfxtib ‘biti lacen, postiti se’, sln. lákati (lákam lákaš) star. ‘stradati; biti pohlepen’, nštok. l.kati star.; psl. *olc.n. *olc.na *olc.no ‘lacen’ > csl. fk+xmz+ fk+xmzf fk+xmzj, kfxmz+ kfxmzf kfxmzj ‘lacen’, sln. lácen l.cna lácno [lác.n], nar. nštok. l.canl.cna/lŕcnal.cno/lŕcno, mak. ..............., blg. ..... ..... .....; psl. *olkom(.n). *olkom(.n)a *olkom(.n)o ‘lacen, pož­rešen’ > stcsl. kfrjv+ kfrjvf kfrjvj ‘lakomen’, sln. lákomen lákomna lákomno [lákom.n], nštok. l.kom l.koma l.komo, l.koman l.komna l.komno, mak. ..... ...... ......, blg. ..... ...... ......). 2.1.1.3.2Praslovanskenestaroakutiranevzglasnedvoglasniškezveze*oRC: 1) psl. *orC > jsl. *raC (psl. *orsti *orsto *orsteši ‘rasti’ > stcsl. hfcnb hfcnhfcntib ‘rasti’, sln. rásti (rástem) rásteš, nštok. rásti (rástem) rásteš, mak. (......) ......, blg. ................; psl. *orkyta ‘rakita’ > csl. hfrsnf ‘rakita’, sln. rak.ta‘vrba Salix aurita’, nštok. rŕkita, mak. ......, blg. ......; psl. *oržn.*oržna(ali *orž.n. *orž.na) ‘priostren kol, raženj’ > csl. hfz+ ‘raženj’, sln. ráženj rážnja [ráž.. rážnja], nštok. rážanj rážnja, mak. .....; psl. *orv.n. *orv.na *orv.no ‘raven’ > stcsl. hfdmz+ hfdmzf hfdmzj ‘raven, enak, podoben’, sln. ráven rávna rávno [ráv.n rá.na rá.no], nštok. rávan rávna rávno, nar. mak. ..... ..... ....., knj. mak. ..... .........., blg. ...............; psl. *orz-‘narazen’ > stcsl. hfp– ‘narazen’, sln. raz-, nštok. raz-, mak. ...-, blg. ...-); 113 Izostanek nesplošnoslovanske metateze likvid s podaljšavo (kratkega samoglasnika v dvogla­sniški zvezi) je v dvoglasniških zvezah tipa *olC pri izoliranih besedah izprican v vzhodni južni slovanšcini (psl. *olkati > stcsl. fk+rfnb/kfrfnb ‘biti lacen, postiti se’ in izpeljanke kot psl. *olkan.je > stcsl. fk+rfzb-‘lakota’, psl. *olc.ba > stcsl. fk+xm,f ‘post’, psl. *olc.b.n. > stcsl. fk+xm,mz+ ‘posten’, psl. *olc.n. > csl. fk+xmz+/kfxmz+ ‘lacen’; psl. *oldi *old.je . stcsl. fk+lbb/kflbb ‘ladja’; psl. *olni *oln.je . stcsl. fk+zbb, csl. kfzb ‘košuta’). 2) psl. *olC > jsl. *laC (psl. *olk.t. *olk.ti ‘laket’ . stcsl. kfr+nm kfr+nb ‘laket’, nar. sln. lak.t lakt., knj. sln. l.ket l.kta [l.k.t], nštok. l.kat l.kta, mak. ....., pl ....., blg. ....., pl .....; psl. *oldi *old.je ‘ladja’ . stcsl. fk+lbb, kflbb ‘ladja’, sln. ladja, nštok. l.da; psl. *olni ‘lani’ > stcsl. kfzb ‘lani’, sln. láni, nštok. lani, mak. ...., blg. ....). 2.1.1.3.3Praslovanskevzglasnedvoglasniškezveze*eRC: psl. *elC > jsl. *leC (psl. *elbed./*elbed. ‘labod’ > mak. ....., blg. .....). 2.1.1.3.4Praslovanskemedglasnedvoglasniškezveze*CoRC: 1) psl. *CorC > jsl. *CraC (psl. *korva ‘krava’ > stcsl. rhfdf ‘krava’, sln. kráva, nštok. kr.va, mak. ....., blg. .....; psl. *vorna ‘vrana’ > stcsl. dhfzf ‘vrana’, sln. vrána, nštok. vr.na, mak. ....., blg. .....; psl. *borda ‘brada’ > stcsl. ,hflf ‘brada’, sln. bráda, nštok. bráda, mak. ....., blg. .....; psl. *borzda ‘brazda’ > stcsl. ,hfplf ‘brazda’, sln. brázda, nštok. brázda, mak. ......, blg. ......; psl. *morz. *morza ‘mraz’ > stcsl. vhfp+ vhfpf ‘mraz, led, zmrzal’, sln. mr.z mráza, nštok. mr.z mr.za, mak. ...., blg. ....; psl. *gord. *gorda ‘ograda’ > stcsl. uhfl+ uhflf ‘zid, obzidje, vrt, mesto’, sln. gr.d grad. (= gr.da), nštok.gr.d gr.da, mak. ...., blg. ....; psl. *storn. *storni ‘stran, del, predel’ > sln. str.n stran., psl. *storna > stcsl. cnhfzf ‘stran, del, predel’, nštok. strána, mak. ......, blg. ......; psl. *s.dorv. *s.dorva *s.dorvo ‘zdrav’ > stcsl. c+lhfd+ c+lhfdf c+lhfdj ‘zdrav’, sln. zdr.vzdrava zdrávo, nštok. zdr.v zdr.va zdr.vo, mak. ..... ...... ......, blg. ..... ...... ......; psl. *dorg. *dorga *dorgo ‘drag’ > stcsl. lhfu+ lhfuf lhfuj ‘dragocen, prijeten, ljub’, sln. dr.gdrágadrag. (= drágo), nštok. dr.g drága drágo, mak. .... ..... ....., blg. .... ..... .....); 2) psl. *ColC > jsl. *ClaC (psl. *solma ‘slama’ > csl. ckfvf ‘bilka, slama’, sln. sláma, nštok. sl.ma, mak. ....., blg. .....; psl. *kolda ‘klada’ > stcsl. rkflf ‘klada, tram, poleno’, sln. kláda, nštok. kl.da, mak. ....., blg. .....; psl. *golva ‘glava’ > stcsl. ukfdf ‘glava’, sln. gláva, nštok. gláva, mak. ....., blg. .....; psl. *gold. *gold. ‘glad, lakota’ > stcsl. ukfl+ ukflf ‘lakota’, sln. gl.d glad. (= gl.da), nštok. gl.d gl.da, mak. ...., blg. ....; psl. *bolto ‘blato, mocvirje’ > stcsl. ,kfnj ‘blato’, sln. bláto, nštok. bl.to, mak. ....., blg. .....; psl. *volkno ‘vlakno’ > csl. dkfrzj ‘las, dlaka, kocina’, sln. vlákno, nštok. vlákno, mak. ......, blg. ......; psl. *zolto ‘zlato’ > stcsl. pkfnj ‘zlato’, sln. zlat., nštok. zl.to, mak. ....., blg. .....; psl. *mold. *molda *moldo ‘mlad’ > stcsl. vkfl+ vkflf vkflj ‘mlad’, sln. ml.d mláda mlad. (= mládo), nštok. ml.d mláda mládo, mak. .... ....a ....o, blg. .... ....a ....o; psl. *kolti *kolo *koleši ‘klati, tolci’ > stcsl. rkfnb rjkś rjk-ib ‘klati, rezati, bosti’, sln. kláti (k.ljem) k.lješ, nštok. kl.ti (k.ljem) k.lješ, mak. ..-.... (.....) ....., blg. .... .... (.....); psl. *tolciti *tolco *tolciši ‘tlaciti’ > csl. nkfxbnb nkfxnkfxbib ‘meckati, tlaciti’, sln. tláciti (tl.cim) tl.ciš, nštok. tl.citi (tl.cim) tl.ciš; psl. *volciti *volco *volciši ‘vlaciti’ > stcsl. dkfxbnb dkfxdkfxbib ‘vlaciti’, sln. vlaciti (= vláciti) (vlácim) vláciš, nštok. vláciti (vl.cim) vl.ciš, mak. ...... (......) ......, blg. ...... ...... ......). 2.1.1.3.5Praslovanskemedglasnedvoglasniškezveze*CeRC: 1) psl. *CerC > jsl. *CreC (psl. *berza ‘breza’ > stcsl. ,häpf ‘breza’, sln. br.za, nštok. br.za, mak. ....., blg. .....; psl. *verteno ‘vreteno’ > csl. dhäntzj ‘vre­teno’, sln. vreténo, nštok. vretčno, mak. ......., blg. .......; psl. *berg. *berga ‘breg’ > stcsl. ,häu+ ,häuf ‘breg’, sln. br.g breg. star. (= br.ga), nštok. br(ij).g br(ij).ga, mak. ...., blg. ...., ......, pl .......; psl. *vers. *versa ‘resa, vres’ > sln. vr.s vr.sa, nštok. vr(ij).s vr(ij).sa; psl. *verd. *verda ‘izra­stek na telesu’ > stcsl. dhäl+ dhälf ‘škoda, poškodba’, star. in nar. sln. vr.d vr.da ‘pretegnjenost v pasu zaradi težkega dela, otrditev vranice ali jeter, gnojna bula, podkožni tur’, nštok. vr(ij).d vr(ij).da; psl. *u-merti *u-m.ro *u-m.reši ‘umreti’ > stcsl. e–vhänb e–vmhe–vmhtib ‘umreti’, sln. u-mr.ti (u-mr.m) u-mr.š, nštok. ů-mrijeti/ů-mreti (.mrem) .mreš, mak. .-.... (.-....) .-...., blg. .-.... .-... .-....); 2) psl. *CelC > jsl. *CleC (psl. *pelva ‘pleva’ > csl. gkädf ‘pleva’, sln. pl.va ‘trša ovojnica pri žitaricah’, nštok. pl(j).va, mak. ....., blg. .....; psl. *melko ‘mleko’ > stcsl. vkärj ‘mleko’, sln. ml.ko, nštok. ml(ij)éko, mak. ....., blg. .....; psl. *želb. *želba ‘žleb’ > csl. ä,+ ä,f ‘žleb’, sln. žl.b žleb./žleb. (= žl.ba), nštok. žl(ij).b žl(ij).ba, mak. ...., blg. ....; psl. *šelm. *šelma ‘šlem, celada’ > stcsl. ikäv+ ikävf ‘šlem, celada’, sln. (šl.mšl.ma je prevzeto iz drugih sl. j.), nštok. šl(j).m šl(j).ma, mak. ...., blg. ....; psl. *vel.i *v.lko *v.lceši ‘vleci’ . stcsl. dkäinb (dkärdkäxtib) ‘vleci’, sln. vl.ci (vl.cem vl.ceš), nštok. (vúci) vúcem vúceš,114 mak. ..-...... (...... ......), blg. ...... (..... ......); psl. *pelti *pelvo *pelveši ‘pleti’ > stcsl. gkänb gkädgkädtib ‘pleti’, sln. pl.ti (pl.vem) pl.veš, nštok. plj.ti (plijévem) plijévešstar. (obicajnopl(ij)évitipl(ij)évim pl(ij)éviš), mak. (..-...... ..-...... ..-......), blg. (...... ..... ......); psl. *melti *melo *meleši ‘mleti’ > stcsl. vkänb vtkś vtk-ib ‘mleti’, sln. ml.ti (m.ljem) m.lješ, nštok. ml(j).ti (m.ljem) m.lješ, mak. .... (.....) ....., blg. .... .... .....). 2.1.1.4 Nesplošnoslovanskinastanekzlogotvornihjezicnikov Praslovanske dvoglasniške zveze polglasnik in jezicnik (tj. na zaprti zlog) *C.rC, *C.rC, *C.lC, *C.lC ter praslovanske dvoglasniške zveze jezicnik in polglasnik (tj. na odprti zlog) *Cr.C, *Cr.C, *Cl.C, *Cl.C so v južni slovanšcini glasovno sovpadle v južnoslovanska zlogotvorna jezicnika (silabicni likvidi) *., *. (brez raz­likovanja med sprednjim in zadnjim oz. trdim in mehkim): 1) psl. *C.rC/*Cr.C, *C.rC/*Cr.C > jsl. *C.’C, *C.C > *C.C; 2) psl. *C.lC/*Cl.C, *C.lC/*Cl.C > jsl. *C.’C,*C.C > *C.C. Proces glasovnega sovpadanja je dokumentiran že v stari 114 Prvotna samoglasniška premena po praindoevropskem kvantitativnem prevoju po redukciji (psl. *vel.i : *v.lko *v.lceši) je bila odpravljena po analoški izravnavi, in sicer na polno prevojnostopnjonedolcnika(*vel.i . *velko *velceši)vvecinislovanskihgeolektovinna nicno prevojno stopnjo sedanjika (*v.l.i . *v.lko *v.lceši) v štokavšcini. cerkveni slovanšcini: psl. *C.rC/*Cr.C, *C.rC/*Cr.C > stcsl. hm, h+ > h+ [*.’/*. > *.]; psl. *C.lC/*Cl.C, *C.lC/*Cl.C > stcsl. km, k+ > k+ [*.’/*. > *.].115Nadalj­nje spreminjanje južnoslovanskih zlogotvornih jezicnikov *., *. je predstavljeno v razdelkih 2.1.6.7 in 2.1.6.8. 2.1.1.5 Praslovanska *.,*. Praslovanska zaporniška palatala (trdonebnika) *., *. sta se v severozahodno- in jugo­vzhodnoalpski ter zahodnopanonski in primorski južni slovanšcini (poznejši severoza­hodni in jugovzhodni slovenšcini ter zahodni kajkavšcini in cakavšcini) spremenila v *., *j116 (*.se je nato z izjemo v nekaterih slovenskih narecjihin cakavšcini afrikatiziral (pozlitnil) v šumniški zlitniškipalatal *. [= *t.], ki prvotno ni glasovno sovpadel z odrazom praslovanskega *c; novonastali *j pa je glasovno sovpadel z odrazom praslo­vanskega *j), v vzhodnopanonski ter dinarski in raški južni slovanšcini (poznejši vzho­dni kajkavšciniter zahodni in vzhodni štokavšcini) v šumniška zlitniška palatala *., *. [= *t., *d.] (novonastala *., *. nista glasovno sovpadla z odrazoma praslovanskih *c, *(ž). – slednji se je pojavljal samo v soglasniškem sklopu *ž.) ter v vzhodni južni slovanšcini (poznejši torlašcini, makedonšcini in bolgaršcini) v palatalna (trdonebna) soglasniška sklopa *št, *žd [*.., *..] (na torlaškem in makedonskem jezikovnem pro-storu sta bila prvotna odraza *št, *žd kasneje pod vplivom (vzhodne) štokavšcine nedo­sledno zamenjana z odrazi tipa *., *., prim. knj. mak. ., .): psl. *.,*. >sln.,Zkajk., cak.*. > *.,*j,Vkajk.,ZinVštok.*.,*.,torl.,mak.,blg.*št,*žd. Razlicni odrazi praslovanskih *., *. v posameznih južnoslovanskih geolektih so dokumentirani že v najstarejših jezikovnih spomenikih. 2.1.1.5.1Praslovanski *. Praslovanski nezveneci zaporniški palatal (trdonebnik) *., ki je nastal iz praslovan­skega nezvenecega zaporniškega dentala (zobnika) *t po praslovanski jotaciji (*tj > *.) in po praslovanski poenostavitvi soglasniških sklopov *kt, *gt, *xt v položaju pred sprednjimi samoglasniki (*ktE/*gtE/*xtE > *.E), se v knjižni slovenšcini odraža 115 Dvoglasniškezveze(psl.*CR.C/*C.RC :*CR.C/*C.RC >) stcsl.hm,km :h+,k+,kikažejona delni glasovni sovpad praslovanskih dvoglasniških zvez ter na razlikovanje med sprednjimi in nesprednjimi dvoglasniškimi zvezami, v stari cerkveni slovanšcini predstavljajo starejše stanje, medtem ko dvoglasniški zvezi (jsl. *C.C >) stcsl. h+, k+, ki kažeta na popolni glasovni sovpad praslovanskih dvoglasniških zvez v nesprednji dvoglasniški zvezi (prišlo je torej do »otrditve« sprednjih dvoglasniških zvez), predstavljata mlajše stanje. 116 Praslovanska*., *. se v jeziku Brižinskih spomenikov (972–1039) odražata kot ., j: psl. *., *. > BS ., j (psl. Lsg *na pomo.i > BS na pomoki (III 20) = na pomo.i ‘na pomoci’; psl. 1sg praes. *xo.o > BSchoku (I 7, II 48) =xo.o‘hocem’; psl. *ugo.en.je > BSugo[n]genige (II 23) = ugojenje ‘naslada’; psl. Gsg m *že..na > BS Asg manim .egna (II 45-46) =žejna ‘žejnega’; psl. Nsg n *to .e > BStoie (II 106) =toje ‘prav to, isto’). Odraz. (vsaj v nekaterih govorih) ohranjajo rezijansko, tersko, nadiško, briško, notranjsko in istrsko narecje slovenšcine (Ra-movš 1924: 250–252), starejša prosta razlicica . se pojavlja v rezijanskem in istrskem narecju (Logar 1981b, Orožen 1981b). kot nezveneci šumniški zlitniški postalveolar (zadlesnicnik) c (ki je glasovno sovpadel z odrazom praslovanskega *c), v štokavskih knjižnih jezikihkot nezveneci šumniški zlitniški palatal. (ki ni glasovno sovpadel z odrazom praslovanskega *c, ki se je depalataliziral), v knjižni makedonšcini kot št <..>, poenostavljen v š, ali kot . <.>, v knjižni bolgaršcini dosledno kot št <.>, poenostavljen v š: psl. *. > sln. c,nštok.., mak. š(t) =.,blg.š(t): 1) praslovanske imenske izpeljanke iz podstav na *t s priponami na *-j-in iz podstav na *k, *g, *x s priponami na *-tE-(psl. *sve.a ‘luc, svetloba, svetilo’ > stcsl. cdäinf ‘luc, sveca, bakla’, sln. sv.ca, nštok. sv(ij)éca, mak. ....., blg. ....; psl. *ple.e ‘plece’ > stcsl. gktint ‘plece’, sln. pléce, nštok. plčce, mak. pl ....., blg. pl ...../ .....; psl. *no.. *no.i ‘noc’ > stcsl. zjinm zjinb ‘noc’, sln. n.c noc., nštok. n.c n.ci, mak. ..., blg. ...; psl. *pe.. *pe.i ‘pec’ > stcsl. gtinm gtinb ‘pec’, sln. p.c pec., nštok. p.c p.ci, mak. ...., blg. ...; psl. *mo.. *mo.i ‘moc’ > stcsl. vjinm vjinb ‘moc, sila, oblast’, sln. m.cmoc., nštok. m.c m.ci, mak. ..., blg. ...; psl. *pomo.. *pomo.i ‘pomoc’ > stcsl. gjvjinm gjvjinb ‘pomoc’, sln. pom.c pom.ci (= pomoc.), nštok. p.moc p.moci, mak. ....., blg. .....); 2) praslovanski glagoli na *-ř-ti *-o *-e-ši (I) s korenom na *k, *g, *x v nedolocniku (*kti/*gti/*xti > *.i) (psl. *pe.i *peko *peceši ‘peci’ > stcsl. gtinb gtrgtxtib ‘peci’, sln. péci (pécem) péceš, nštok. pčci (pčcem) pčceš, mak. (..-.....) (.....) ....., blg. (.....) .........; psl. *stri.i*strigo*strižeši‘strici’ > stcsl. cnhbinb cnhbucnhbib ‘strici’, sln. stríci (strížem) strížeš, nštok. str.ci (strížem) strížeš, mak. (.......) (.......) ......., blg. (.......) (......) .......; psl. *po-mo.i *po-mogo *po-možeši ‘pomoci, pomagati’ > stcsl. gj–vjinb gj– vjugj–vjib ‘pomoci, pomagati’, sln. po-móci (po-m.rem) po-m.reš, nštok. po-mňci (pň-mognem pň-mogneš), mak. (..-.....) ..-.....; psl. *ver.i *v.rxo *v.ršeši ‘vršiti žito’ > stcsl. dhäinb dhm dhmitib ‘vršiti žito’, nštok. vr(ij)éci (vršem) vršeš, blg. ...... ..... ......); 3) praslovanski glagoli na *-a-ti *-jo *-je-ši (V/2) s korenom na *t v sedanjiku (psl. *metati *me.o *me.eši ‘metati’ > stcsl. vtnfnb vtinvtintib ‘metati’, sln. metáti (m.cem) m.ceš, nštok. mčtati (m.cem) m.ceš); 4) praslovanski glagoli na *-i-ti *-jo *-i-ši (IV) s korenom na *t v trpnem preteklem deležniku (pasivnem participu preterita) na *-j-e-n-. (psl. *moltiti ‘mlatiti’ : Nsg m ptc. praet. pass. *mol.en. > csl. vkfnbnb ‘tolci, udarjati, udrihati’ : vkfintz+, sln. mlatiti (= mlátiti) (mláten), nštok. mlátiti : ml.cen, nar. mak. -...... (......), blg. ......(......); psl. *svetiti‘delati sveto, svetiti’ : Nsg m ptc. praet. pass. *sve.en. > stcsl. j–cdĺnbnb ‘posvetiti’ : j–cdĺintz+, sln. po-svetiti :po-svec.n, nštok. po-svétiti : pň-svecen, mak. .-...... (.-......), blg. .-...... (.-......)); 5) praslovanski drugotni nedovršniki (sekundarni imperfektivi) na *-ja-ti *-ja-jo *-ja-je-ši (V/1) glagolov na *-i-ti *-jo *-i-ši (IV) s korenom na *t (psl. *vortiti ‘vrniti, obrniti’ : *vor.ati ‘vracati, obracati’ > stcsl. dhfnbnb cĺ ‘vrniti se, obrniti se’ : dhfinfnb ‘vracati’, nar. sln. vratiti (= vrátiti) : sln. vracati, nštok. vrátiti : vr.cati, mak. ...... : ......, blg. ...... star. : ...... star.). 2.1.1.5.2Praslovanski *. Praslovanski zveneci zaporniški palatal (trdonebnik) *., ki je nastal iz praslovanskega zvenecega zaporniškega dentala (zobnika) *d po praslovanski jotaciji (*dj > *.), se v knjižni slovenšcini odraža kot j (ki je glasovno sovpadel z odrazom praslovanskega *j), v štokavskih knjižnih jezikih kot zveneci šumniški zlitniški palatal . (ki ni glasovno sovpadel z odrazom praslovanskega *(ž).), v knjižni makedonšcini kot žd <..>, poenostavljen v ž, ali kot . <.>, v knjižni bolgaršcini dosledno kot žd <..>, poenostavljen v ž: psl. *. > sln. j,nštok..,mak.ž(d) =.,blg.ž(d): 1) praslovanske imenske izpeljanke iz podstav na *d s priponami na *-j-(psl. *me.a ‘meja’ > stcsl. vtf ‘meja, cesta’, sln. méja, nštok. mčda, mak. ...., blg. .....; psl. *pre.a ‘predenje, preja’ > csl. ghĺf ‘preja’, sln. pr.ja, nštok. pr.da, mak. ....., blg. ......; psl. *sa.a ‘saje’ > csl. cff ‘saje’, sln. sája, nštok. s.da star., mak. ...., blg. .....; psl. *kra.a ‘kradenje, kraja’ . csl. rhff ‘kraja’, sln. krája, nštok. kr.da, mak. ......, blg. ......; psl. *že.a ‘žejanje, žeja’ > stcsl. f ‘žeja’, sln. ž.ja, nštok. ž.da; psl. *gospo.a ‘gospa’ > stcsl. ujcgjf ‘gospa’, sln. *gospoj. > gospá, nštok. g.spoda, mak. ......., blg. (....... je prevzeto iz rus.), psl. *.u.. ‘tuj’ > stcsl. inem ‘tuj’, blg. ...., psl. *.u.. = *tu.. (po disimilaciji (razlicenju) po palatalnosti) > stcsl. nem ‘tuj’, sln. t.j, nštok. t.d, mak. ...; psl. *gove..j. ‘goveji’ > stcsl. ujdĺm ‘goveji’, sln. gov.ji, nštok. gňvedi, mak. (........), blg. .......); 2) praslovanski glagoli na *-a-ti *-jo *-je-ši (V/2) s korenom na *d v sedanjiku (psl. *glodati *glo.o *glo.eši ‘glodati’ > sln. gl.dati (gl.jem) gl.ješ, nštok. glati (gl.dem) gl.deš);117 3) praslovanski glagoli na *-i-ti *-jo *-i-ši (IV) s korenom na *d v trpnem prete­klem deležniku(pasivnem participu preterita) na *-j-e-n-. (psl. *roditi ‘roditi’ : Nsg m ptc. praet. pass. *ro.en. > stcsl. hjlbnb ‘roditi’ : hjtz+, sln. roditi : roj.n, nštok. riti : r.den, mak. ..... (.....), blg. ..... (.....); psl. *buditi ‘buditi’ : Nsg m ptc. praet. pass. *bu.en. > stcsl. ,elbnb ‘buditi’ : ,etz+, sln. buditi : pre-buj.n, nštok. biti : pro-búden, mak. ...-..... (...-.....), blg. ..... (...-.....)); 4) praslovanski drugotni nedovršniki (sekundarni imperfektivi) na *-ja-ti *-ja-jo *-ja-je-ši (V/1) glagolov na *-i-ti *-jo *-i-ši (IV) s korenom na *d (psl. *-buditi ‘-buditi’ : *-bu.ati ‘-bujati’ . stcsl. d+p–,elbnb d+p–,ed+p–,elbib ‘pre­buditi’ : d+p–,efnb d+p–,efś d+p–,ef-ib ‘prebujati’, sln. pre-buditi : pre-bati, nštok. pro-búditi : pro-budívati, mak. ...-..... (...-.......), blg. ...-..... : ...-......). 117 Drugod je(dvojnicno) prišlo do prehoda med glagole na *-a-ti *-a-jo *-a-je-ši (V/1)(csl. ukjlfnb ukjlfś ukjlf-ib ‘glodati’, sln. gl.dati (gl.dam) gl.daš). 2.1.1.6 Praslovanska *šc,*ž. Praslovanska palatalna (trdonebna) soglasniška sklopa *šc, *ž. [*.., *..] (tj. pripornik *š, *ž + zlitnik *c, *.) sta ostala prvotno nespremenjena v alpski ter panonski, primorski in dinarski južni slovanšcini (poznejši slovenšcini ter kajkavšcini, cakavšcini in zahodni što­kavšcini), v raški in vzhodni južni slovanšcini (poznejši vzhodni štokavšcini ter torlašcini, makedonšcini in bolgaršcini) pa sta se zelo verjetno že v 9. stoletju z redukcijo priporniške­ga dela zlitnika poenostavila v soglasniška sklopa *št, *žd (*šc, *ž. = *štš, *ždž > *št, *žd): psl. *šc,*ž.>sln.,kajk.,cak.,Zštok.*šc,*ž.,Vštok.,torl.,mak.,blg.*št,*žd. 2.1.1.6.1Praslovanski *šc Praslovanski nezveneci palatalni soglasniški sklop *šc [*..] ima v knjižni slovenšcini 118 v odraz šc,štokavskih knjižnih jezikih,119v knjižni makedonšcini in bolgaršcini pa 118 Praslovnskisoglasniškisklop*šc je dokumentiran v jeziku Brižinskih spomenikov (972–1039): psl. *šc > BSšc [*š.] (psl. Nsg m ptc. praet. pass. *kr.šcen. ‘kršcen’ > BScri.ken (I 13),x.en (III 40) = k.šcen ‘kršcen’, knj. sln. kršcen [k.ršcen]; psl. *ješce ‘še’ > BS e.te (II 41) =ešce ‘še’, nar. sln. šce =rezijansko(Solbica/Stolvizza)š'c., knj. sln. š.; psl. *šcedeti ‘hraniti’ >BS 2sg praes. p.o.tedi.i (III 50) =po-šcediši ‘ohraniš’). Ponekod v slovenšcini sta se soglasniška sklopa*šc,*ž. poenostavljala mnogo pozneje, in sicer z redukcijo zaporniškega dela zlitnika in nadaljnjopoenostavitvijo dvojnegapripornikav enojnipripornik *šc,*ž.= *štš,*ždž> *šš,*žž > *š, *ž (Ramovš 1924: 279–281). Stanje poenostavljanja*šc > *šš > š npr. v gorenjski narecni ploskvi je dokumentirano v Celovškem/Rateškem rokopisu (CRR) (druga polovica 14. stoletja), v katerem se ob starejšem šc že pojavlja mlajše š (psl. Nsg f ptc. praet. pass. *c.šcena > CRR Cze.t.chena (II 1) =c.šcena; psl. *ot.pušcen.je > CRR odpu.t.chenye (III 11) =odpušcenje; psl. 1pl praes. *ot.pušcajemo > CRR odpu..chamo (I5)=*odpušamo; psl. *kr.šcan.stvo > CRR kar.chan.twu (III 10) =k.ršcanstvu), in v Starogorskem rokopisu (SGR) (1492–1498), v katerem se pojavlja samo novejše š (SGRZhe.chena (II 1) =c.šena, SGR kher.chan.ckho (III 14) =k.ršansko, SGR odpu.chane (III 15) =odpušane) (Šekli 2008b: 33–34). Ohranjenost soglasniškega sklopa *šc v dolenjski narecni ploskvi je izpricana v Stiškem rokopisu II (SR II) (ok. 1440) (psl. Asg *gospod.šcino > SR IIgo.po..ino (V 30) =gospošcino; psl. 1sg praes. *ot.pušco > SR IIodpu.cho (V 58) =odpušco). Inovacija se odraža tudi pozneje v jeziku piscev z obmocja s to poenostavitvijo (France Prešeren, Od lepe Vide: intvojstarimožješelodhiše,/ se po morji vozi, tebe iše). Soglasniški sklop šc je bil v knjižno slovenšcino po etimološkem nacelu uveden s sprejetjem novih oblik v letih 1848–51 (prim. 1.3.2.2), pri cemer se v posa­meznih primerih pojavljajo tudi oblike s š (psl. *lešc.nik. ‘lešnik’ > sln.*l.šcnik > l.šnik; psl. *pors.ci.. ‘majhen prašic’ > sln.prášcic > prášic; psl. *ješce ‘še’ > sln.šc. > š.). Tudi nekatera zemljepisna lastna imena niso etimološko-zgodovinsko poknjižena (npr. psl. *kosišce ‘tam, kjer je kosa’ > gorenjsko sln. Kosiše, kar bi se v skladu z etimološko-zgodovinskim nacelom knjiženja, znacilnim za knjižno slovenšcino, glasilo *Kosišce). 119 Nepoenostavljena odraza praslovanskih *šc, *ž. sta se ohranila v kajkavšcini, cakavšcini in zahodni štokavšcini, kar je razvidno npr. v zemljepisnih lastnih imenih s teh jezikovnih obmocij z ohranjenim soglasniškim sklopom šc, ki se tako v osrednjejužnoslovanskih knji­žnih jezikih na vzhodnoštokavski narecni podstavi z odrazom psl. *šc > V štok.št glasovno razlikujejo od svojih obcnoimenskih vzporednic (psl. *serdišce ‘tam, kjer je sreda, sredina’ > kajk. (Mursko) Središce : nštok.sr.dište; psl. *križišce ‘tam, kjer je križ’ > cak.Križišce : nštok.krěžište). št: psl. *šc,*ž. > sln. šc,nštok.št,mak.št,blg.št (psl. *t.šca ‘tašca’ > stcsl. nminf ‘tašca’, sln. tášca, nštok. t.šta, mak. ....., blg. ....; psl. *plašc. *plašca ‘plašc’ > stcsl. gkfinm gkfinf ‘plašc’, sln. plášc plášca, nštok. pl.št plášta, mak. ....., blg. ....; psl. *xrošc. *xrošca ‘hrošc’ > csl. nm nf ‘hrošc’, sln. hr.šc hróšca, nštok. hr.št hrúšta; psl. *pišcal. *pišcali ‘pišcal’ . csl. gbinfkm gbinfkb ‘pišcal’, sln. pišc.l pišc.li, blg. ....., *pišcal.ka ‘pišcalka’ > sln. pišc.lka, nštok. pěštaljka, mak. ........, blg. .......; psl. *šcene *šcenete ‘mladic’ > csl. intzĺ intzĺnt ‘mladic, šcene’, sln. šcen. šcen.ta, nštok. štčne štčneta; psl. *pustiti ‘pustiti’ : *pu-šcati ‘pušcati’ > stcsl. gecnbnb ‘pustiti, izpustiti’ : geinfnb ‘pušcati, izpušcati’, sln. pustiti : púšcati, nštok. ptiti : ptati, mak. ...... : ......, blg. .....; psl. *ver-šcati ‘vrešcati’ > csl. dhäinfnb ‘vrešcati, kricati, vpiti’, sln. vrešcáti, nštok. vríštati, nar. mak. ......., blg. ......). 2.1.1.6.2Praslovanski *ž. Praslovanski zveneci palatalni soglasniški sklop *ž. [*..] (ki je bil precej bolj redek v primerjavi s praslovanskim soglasniškim sklopom *šc) ima v knjižni slovenšcini odraz ž(j), v štokavskih knjižnih jezikih, v knjižni makedonšcini in bolgaršcini pa žd: psl. *šc, *ž. > sln. ž(j),nštok.žd,mak.žd,blg.žd (psl. Npl *drož.i ‘droži’ . stcsl. lhjölm• ‘kvas, droži’, nar. sln. droždž., drožj., knj. sln. drož. ‘nadomestek kvasa, usedlina v pivu ali vinu po koncanem vretju’, nštok. dr.žda, blg. ......; psl. *jaž.a/*jež.a ‘vo­žnja’ > stcsl. ćf ‘vožnja’, sln. j.ža). 2.1.1.7 Nekaterestarojužnoslovanskeoblikovneznacilnosti Oblikovne znacilnosti (arhaizmi in inovacije) južne slovanšcine, ki se ujemajo z areali glasovnih znacilnosti, od katerih sta prvi dve razlocevalni v razmerju do zahodne in vzhodne slovanšcine, so npr.: 1) koncnici orodnika ednine samostalnikov trde in mehke moške in srednje o-jevske sklanjatve *-C-om., *-C'-em. (znacilnost južne slovanšci­ne): jsl. Isg *-C-om./*-C'-em.(psl. Isg *rakom.od ‘rak’ > csl. Isg hfrjvm od ‘rak’, sln. rákom, nštok. r.kom; psl. Isg *letom. od ‘poletje, leto’ > stcsl. Isg känjvm od ‘poletje, leto, cas’, sln. l.tom, nštok. l(j).tom; psl. Isg *konem. od ‘konj’ > stcsl. Isg rjz-vm od ‘konj’, sln. kjem, nštok. kjem; psl. Isg *polem. od ‘polje’ > stcsl. Isg gjk-vm od ‘polje’, sln. p.ljem, nštok. p.ljem); 2) koncnica rodilnika ednine ter imenovalnika in tožilnika množine samostalnikov mehke a-jevske sklanjatve *-C'-e (znacilnost južne slovanšcine): jsl.Gsg,NApl*-C'-e (psl. Gsg, NApl *duše od ‘dih, sapa; duša’ > stcsl. Gsg, NApl leiĺ od ‘duša’, sln. de, nštok. dúše); 3) praslovanski glagolski predponi (prefiksa) z elativnim pomenom ‘iz notranjosti’ z glagoli premikanja *vy-in *j.z-se obe nista ohranili v celotni južni slovanšcini: praslovanska predpona *vy-se je posplo­šila v severnoalpski južni (ter zahodni in vzhodni) slovanšcini, praslovanska predpona *j.z-pa v ostalih starojužnoslovanskih geolektih: psl. *vy-,*j.z- ‘iz-’ > SZ sln. *vy-, jsl. *j.z-(psl. *vy-b.rati ‘izbrati’ > SZ sln. vi-bráti : psl. *j.z-b.rati ‘izbrati’ > stcsl. bp–,mhfnb ‘izbrati, zbrati’, JV sln. iz-bráti, nštok. ěz-brati, mak. ..-...., blg. ..-....; psl. *vy-g.nati ‘izgnati’ > BS Nsg m ptc. praet. pass. uvignan (II 9) = vignan ‘izgnan’, SZ sln. vi-gnáti : psl. *j.z-g.nati ‘izgnati’ > stcsl. bp–u+zfnb ‘izgnati’, JV sln. iz-gnáti, nštok. ěz-gnati).120 Starejše splošno- in nesplošnojužnoslovanske glasovne znacilnosti 120 V starocerkvenoslovanskih besedilih se poleg glagolske predpone stcsl. bp–, ki je dalec prevladujo-ca, pojavlja tudi glagolska predpona stcsl. ds–, in sicer je znacilna za Sinajski psalter (Psalterium Sinaiticum) (SP) in Klocev glagolit (Glagolita Clozianus) (KG) (stcsl. ds–dhäinb (SP) ‘vreci ven’, ds–u+zfnb (SP) ‘izgnati’,ds–ujzbnb (SP) ‘izganjati’,ds–ztcnb (KG) ‘nesti ven’,ds–hbznb (SP) ‘izgnati’) (gradivo je po ..: 160). To stanje je možno interpretirati vsaj na dva nacina: lahko gre zastanje pred popolno posplošitvijopraslovanske predpone*j.z- v vzhodnijužni slovanšcini ali pa za moravsko (tj. zahodnoslovansko) jezikovno prvino v stari cerkveni slovanšcini. 2.1.2 Starojužnoslovanskigeolekti Starojužnoslovanski geolekti (od ok. 9. stoletja dalje) so bili (za lažjo orientacijo so v oklepaju navedena poimenovanja s stališca južnoslovanskih jezikov oz. njihovih delov):121 1) severozahodnoalpska južna slovanšcina (poznejša severozahodna slo­venšcina); 2) jugovzhodnoalpsko-zahodnopanonsko-primorska južna slovanšcina (poznejše jugovzhodna slovenšcina, zahodna kajkavšcina in cakavšcina); 3) vzhodno­panonsko-dinarska južna slovanšcina (poznejši vzhodna kajkavšcina in zahodna što­kavšcina); 4) raška južna slovanšcina (poznejša vzhodna štokavšcina); 5) vzhodna južna slovanšcina (poznejše torlašcina ter makedonšcina in bolgaršcina). Starojužnoslovanski geolekti in njihove razlikovalne glasovne znacilnosti (definicijske lastnosti) (s stališca južnoslovanskih jezikov oz. njihovih delov) Psl. SZ sln. JVsln., Zkajk.,cak. Vkajk., Zštok. Vštok. Torl., mak.,blg. *tl *tl *l *l *l *l *dl *tn *dl *tn *l *n *l *n *l *n *l *n *dn *dn *n *n *n *n *. *. *. *. *. *št *. *j *j *. *. *žd *šc *šc *šc *šc *št *št *ž. *ž. *ž. *ž. *žd *žd Za obdobje 9. stoletja lahko torej govorimo o enotni vzhodni južni slovanšcini, tj. o enotnem geolektu pred cepitvijo na torlašcino ter makedonšcino in bolgaršcino (zanj je bil znacilen popolni glasovni sovpad psl. *./*šc, *./*ž. > V jsl. *št, *žd), ne pa tudi o enotni zahodni južni slovanšcini, saj je bil zahodnojužnoslovanski prostor že zelo zgo­daj razcepljen na vsaj štiri osnovne geolekte.122Vzhodna južna slovanšcina 9. stoletja je dokumentirana v stari cerkveni slovanšcini ciril-metodovskega obdobja (863–885). Zahodnojužnoslovanski geolekti 9. stoletja niso neposredno izpricani, na njihove gla­sovne znacilnosti pa lahko sklepamo na osnovi primerjave z jezikovnim stanjem, izpri­ 121 Tu predstavljena poimenovanja starojužnoslovanskih geolektov se naslanjajo na že obstojece strokovno izrazje, in sicer alpska slovanšcina (poznejša slovenšcina) (Ramovš 1936: 23); panonska slovanšcina(poznejša kajkavšcina,poimenovanaposamostalniškemvprašalnem zaimku za necloveško psl. *ka ‘kje?, kam?’ +*j. .*kaj. ‘kaj?’ > sln.kaj, kajk. kaj ‘kaj?’), primorska slovanšcina (poznejša cakavšcina, poimenovana po zaimku psl.*c. ‘kaj?’ > cak. c. ‘kaj?’), dinarska slovanšcina (poznejša zahodna štokavšcina ali šcakavšcina, poimenova­na po zaimku psl. *c.to ‘kaj?’ . Z štok. šc. ‘kaj?’), raška slovanšcina (poznejša vzhodna štokavšcina, poimenovana po zaimku psl. *c.to ‘kaj?’ > V štok.št. =št. ‘kaj?’) (npr. Moguš 1993:11–12). 122 V zgodovinskojezikoslovniin narecjeslovniliteraturiosrednjejužnoslovanskegajezika se suponira t. i. enotni zahodnojužnoslovanski prajezik (hrv.zapadni južnoslavenski prajezik) (Brozovic 1970b; Loncaric 1996: 29), cesar pa jezikovno stanje v zahodnojužnoslovanskem prostoru v 9. stoletju ne potrjuje. canim v stari cerkveni slovanšcini. Najstarejši izpricani geolekt na zahodu slovanskega juga je alpska slovanšcina oz. zgodnja slovenšcina, in sicer v jeziku Brižinskih spome­nikov (najverjetneje zapisanih v obdobju 972–1039). 2.1.3 Splošnoslovanska onemitev praslovanskih šibkih polglasnikov in nekatere druge glasovne spremembe Splošnoslovanska onemitev praslovanskih šibkih polglasnikov *., *. (v južni slovan-šcini najverjetneje v 10. stoletju) (prim. 2.1.3.1) v vecjem delu južne slovanšcine (za razliko od vzhodne in zahodne slovanšcine) ni povzrocila glasovnih sprememb, kot so npr. nastanek mehkostne korelacije soglasnikov (prim. 2.1.3.2) (delna izjema je vzho­dna bolgaršcina (prim. 2.1.7.6)), glasovni sovpad praslovanskih *n, *l, *r in praslovan­skih *n, *l, *r v položaju pred sprednjimi samoglasniki (prim. 2.1.3.3), prišlo pa je do glasovnega sovpada praslovanskih *i in *y (prim. 2.1.3.4). V južni slovanšcini je prišlo tudi do nesplošnoslovanske kontrakcije (skrcitve) (prim. 2.1.3.5). Splošnoslovanska sprememba je bila tudi sporadicna onemitev praslovanskega nenaglašenega izglasnega *-i (prim. 2.1.3.6). 2.1.3.1 Praslovanska *.,*. Praslovanska šibka polglasnika*., *.(tj. v izglasju ter v zlogu pred zlogom z nepolgla­sniškim samoglasnikom ali krepkim polglasnikom: psl. *d.n., *p.s., *s.n., *m.x., *kon.c., *pet.k.; *b.rati, *s.pati, Gsg *d.ne, *p.sa, *s.na, *m.xa/*m.xu, *kon.ca, *pet.ka; *d.n.s., *š.v.c.) sta onemela splošnoslovansko po t. i. Havlíkovem pravilu (medtem ko sta se praslovanska krepka polglasnika *., *. (tj. v zlogu pred zlogom s šibkim polglasnikom: psl. *d.n., *p.s., *s.n., *m.x., *kon.c., *pet.k.; *d.n.s., *š.v.c.) ohranila in se nato vokalizirala v »polna« samoglasnika):123 psl. *., *. > sl. (psl. *b.rati ‘nabirati, zbirati’ > stcsl. ,mhfnb ‘nabirati, zbirati’, sln. bráti, nštok. br.ti, mak. ...., blg. ....; psl. *s.pati ‘spati’ > stcsl. c+gfnb ‘spati’, sln. spáti, nštok. sp.ti, mak. ...., blg. ....; psl. *d.n.s. ‘danes’ . stcsl. lmzmcm ‘danes’, nar. sln. dn.s [dn.s], knj. sln. dánes [dán.s], nštok. (dŕnas), mak. (.....), blg. ....; psl. *š.v.c. *š.v.ca ‘krojac’ > csl. imdmwm ‘krojac’, sln. (priimek Šivic [*šiv.c]), nar. nštok. (šávac) šávca).124 Dalje prim. 2.1.5.2, 2.1.6.6. 123 Havlík1889. 124 Praslovanski šibki polglasniki so bili najverjetneje še v celoti ohranjeni v ciril-metodovskem obdobju stare cerkvene slovanšcine (863–885). Najstarejši starocerkvenoslovanskirokopisni spomeniki (s konca 10. in zacetka 11. stoletja) pa sporadicno že izkazujejo njihovo onemitev (psl. Ipl *s. star.ci ‘s starci’ > stcsl. c+ cnfhmwb > ZO c+ [777] cnfhwb (Mt 27, 41); psl. Npl m *m.no.i ‘mnogi’ > stcsl. v+zjqb > ZO vzjqb (Lk 1, 14)), iz cesar je mogoce sklepati, da so v casu zapisa (dejansko prepisa) teh besedil že onemeli. V jeziku Brižinskih spomenikov (972–1039) praslovanski šibki polglasniki še niso popolnoma onemeli, pojavljajo se v redkih primerih (psl. Gsg *d.ne od ‘dan’ > BS Gsg dine (III 39, 41) =d(.)ne ‘dneva’) (ce ne gre za 2.1.3.2 Mehkostna korelacija soglasnikov V vecjem delu južne slovanšcine (z delno izjemo vzhodne bolgaršcine) se t. i. mehko­stna korelacija soglasnikov ni izoblikovala: v sistemu odrazov praslovanskih nepalata­lov (netrdonebnikov) (tj. labialov (ustnicnikov) *p, *b, *m, *v in dentalov (zobnikov) v širšem pomenu *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z) do fonologizacije (najverjetneje že praslovan­skega) alofonskega nasprotja nemehcanost (nepalataliziranost) v položaju pred praslo­vanskimi nesprednjimi samoglasniki *y, *a, *o, *o, *u in mehcanost (palataliziranost) v položaju pred praslovanskimi sprednjimi samoglasniki *i, *., *e, *e, *e (posledica praslovanskega zakona zlogovne harmonije) ni prišlo: psl. *CO : *CE > jsl. */C/ (psl. *motyka ‘motika’ > csl. vjnsrf ‘motika’, sln. mot.ka, nštok. mika, mak. ......, blg. ......; psl. *telo*telese ‘telo’ . stcsl. näkj näktct/näkf ‘telo’, sln. tel. tel.sa, nštok. t(ij).lo t(ij).la/t(j)elčsa, mak. ...., blg. .... [t.lo];psl. *dati ‘dati’ > stcsl. lfnb ‘dati’, sln. dáti, nštok. d.ti, mak. ..., blg. ...[d.l]; psl. *ded.*deda ‘ded, pogla-var velike družine’ . stcsl. läl+ lälf ‘ded’, sln. d.dd.da (= d.d d.da), nštok. d(j).d d(j).da, mak. ...., blg. .... [d.do]). Oblikovanje mehkostne korelacije soglasnikov v vzhodni bolgaršcini je prikazano v razdelku 2.1.7.6. 2.1.3.3 Praslovanski *n,*l,*r Praslovanski palatali (trdonebniki) *n, *l, *r in praslovanski dentali (zobniki) *n, *l, *r v položaju pred sprednjimi samoglasniki zaradi izostanka mehkostne korelacije sogla­snikov v južni slovanšcini (z delno izjemo vzhodne bolgaršcine) niso glasovno sovpa­dli: psl. *n,*l,*r : *nE,*lE,*rE > jsl. *n,*l,*r : *n,*l,*r (psl. *kon. *kona ‘konj’ > stcsl. rjzŻm rjzć [kon. kona] ‘konj’, sln. k.njkónja [k.n kónja], nštok. k.njkňnja /... .ň.a [k.n kňna], mak. ... [kon], ... .... [kona], blg. ... [k.n], ... .... [k.na]; psl. *nit. *niti ‘nit’ > csl. zbnm zbnb ‘nit’, sln. n.t n.ti, nštok. n.t n.ti, mak. ...-.., blg. ...; psl. *pole ‘polje’ > stcsl. gjk-[pole] ‘polje’, sln. polj. [polj.] (= p.lje [p.lje]), nštok. p.lje / .... [p.le], mak. .... [pole], blg. .... [pol.]; psl. *lipa ‘lipa’ > csl. kbgf ‘lipa’, sln. lípa, nštok. l.pa, mak. ...., blg. ....; psl. *bura ‘vihar, neurje’ > stcsl. ,ehć [bura] ‘vihar, neurje’, sln. bja, nštok. b.ra, mak. ...., blg. .... [b..a]; psl. *more ‘morje’ > stcsl. vjh-[more] ‘morje’, sln. morj. [morj.] (= m.rje [m.rje]), nštok. m.re, mak. ...., blg. ....; psl. *reka ‘reka’ > stcsl. härf ‘reka’, sln. r.ka, nštok. r(ij)éka, mak. ...., blg. ....; psl. *repa ‘repa’ > csl. hägf ‘repa’, sln. r.pa, nštok. r.pa, mak. ...., blg. .... [..pa]). 2.1.3.4 Praslovanska *i,*y Praslovanski sprednji visoki samoglasnik *i in praslovanski srednji visoki samoglasnik *y (jery) sta v južni slovanšcini glasovno sovpadla v *i (praslovanski *y se je torej pa-lataliziral v *i) (v stari cerkvenislovanšcini še ne), saj (za razliko od stanja v vzhodni in zahodni slovanšcini) v soglasniškem sistemu fonološkega nasprotja mehko (palatalno) zapis neobstojecih glasov s strani nemškega pisarja), v vecini primerov pa sledov o njih ni vec (psl. *orzboj. ‘uboj’ > BSra.zboi (II 23) =razboj ‘uboj’; psl. *narod. ‘tisti, ki se narodi, porodi’ > BS Asg narod (II, 11) = narod ‘rod’). in mehcano (palatalizirano) : trdo nista utrjevala (10. stoletje):125 psl. *Ci : *Cy > jsl. *Ci (psl. *piti ‘piti’ > stcsl. gbnb ‘piti’, sln. píti, nštok. p.ti, mak. ..-..., blg. ...; psl. *pytati ‘spraševati’ > csl. gsnfnb ‘spraševati’, star. in nar. sln. pítati, nštok. pítati, mak. ....., blg. .....; psl. *biti ‘biti, tolci’ > stcsl. ,bnb ‘biti, tolci’, sln. bíti, nštok. b.ti, mak. ..., blg. ...; psl. *byk. *byka ‘bik’ > csl. ,sr+ ,srf ‘bik’, sln. b.k bíka, nštok. b.k bíka, mak. ..., blg. ...; psl. *mir. *mira ‘soglasje, družba; mir; svet’ > stcsl. vbh+ vbhf ‘mir; svet’, sln. m.rmir. (= m.ra), nštok. m.rmíra, mak. ..., blg. ...; psl. *mysliti ‘misliti’ > stcsl. vsckbnb ‘misliti’, sln. mísliti, nštok. m.sliti, mak. ......, blg. ......; psl. *vino ‘vino’ > stcsl. dbzj ‘vino’, sln. víno, nštok. víno, mak. ...., blg. ....; psl. *vydra ‘vidra’ > csl. dslhf ‘vidra’, sln. vidra, nštok. v.dra, mak. ....., blg. .....; psl. *niz.k. *niz.ka *niz.ko ‘nizek’ > stcsl. zbp+r+ zbp+rf zbp+rj ‘nizek’, sln. nízek nízka nízko [níz.k níska nísko], nštok. n.zak n.ska n.zko, mak. ..... ..... ....., blg. ..... ..... .....; psl. *lipa ‘lipa’ > csl. kbgf ‘lipa’, sln. lípa, nštok. l.pa, mak. ...., blg. ....; psl. *lyko ‘licje’ > csl. ksrj ‘licje’, nar. sln. líko ‘licje’, nštok. l.ko, mak. ...., blg. ..../....; psl. *griva ‘dolge dlake na vratu, griva’ > csl. uhbdf ‘griva’, sln. gríva, nštok. gr.va, mak. ....., blg. .....; psl. *ryba ‘riba’ > stcsl. hs,f ‘riba’, sln. ríba, nštok. r.ba, mak. ...., blg. ....; psl. *tix. *tixa *tixo ‘tih, miren’ > stcsl. nb nb nb ‘tih’, sln. t.h tíha tího, nštok. t.h t.ha t.ho, mak. ..... ..... .....,126blg. ... .... ....; psl. *ty ‘ti’ > stcsl. ns ‘ti’, sln. t., nštok. t., mak. .., blg. ..; psl. *div.j.(j.) *div.ja *div.je ‘divji’ > stcsl. lbdbb lbdbć lbdb-‘divji’, sln. dívji dívja dívje, nštok. děvlji děvlja děvlje; *div. *diva *divo > mak. ... .... ...., blg. ....... ....; psl. *dym. *dyma ‘dim’ > stcsl. lsv+ lsvf ‘dim’, sln. d.m díma, nštok. d.m d.ma, mak. ..., blg. ...; psl. *sila ‘sila’ > stcsl. cbkf ‘sila, moc’, sln. síla, nštok. s.la, mak. ...., blg. ....; psl. *syn. *synu ‘sin’ > stcsl. csz+ csze ‘sin’, sln. s.n sin. (= s.na), nštok. s.n s.na, mak. ..., blg. ...; psl. *zima ‘zima’ > stcsl. pbvf ‘zima’, sln. zíma, nštok. zíma, mak. ...., blg. ....; psl. *jezyk.*jezyka ‘jezik’ > stcsl. •psr+ •psrf ‘jezik’, sln. jézik jezíka, nštok. jčzik jčzika, mak. ....., blg. ....). 125 V jeziku Brižinskih spomenikov (972–1039) sey pojavlja samo v nekaj primerih v položaju za labialom (ustnicnikom) (psl. Nsg m ptc. praes. act. *j.my > BSimugi (I 5) =imy ‘imajoc’; psl. 3sg aor. *by > BS bui (II8) =by ‘bil je’; psl. Gsg *ot. slavy > BS od .zlauui (II10) =ot slavy ‘od slave’; psl. *my > BS mui (II 32, 41,104)=my ‘mi’; psl. 2sg imper. *myslite > BS muzlite (II 84) =myslite ‘mislite!’; psl. *byti > BS buiti (II 42) =byti ‘biti’), v veliki vecini primerov je že izprican i (psl. *byti > BS biti (I 7, III 21) =biti ‘biti’; psl. Nsg m ptc. praet. pass. *vyg.nan. > BS uvignan (II 9) =vignan ‘izgnan’; psl. *paky > BS paki (I 9), pagi (II 14)=paki ‘spet, vendar’; psl. Npl *synove > BS zinouue (II 16) =sinove ‘sinovi’; psl. Npl *syn.ci > BSzinzi (II 28, 59, 83, 109) =sinci ‘sincki’; psl. *nyne > BSnine (II 35),ninge (II 104)=nine ‘zdaj’; psl. Gsg *s.mysla > BS .imizla (III 49) =s(.)misla ‘smisla, zavesti’; psl. Lpl*v. spyt.nyjix. > BSu .pitnih (III 33) =v spitnix ‘v krivih’; psl. Npl *roty > BSroti (II 23)=roti ‘prisege’; psl. Apl *v. veky > BS vueki (II 2, 5–6) =v veki ‘v veke’; psl. *obety > BSobeti (II 38) =obeti‘obete, obljube’; psl. *krovy > BScrouui (II 51) =krovi ‘krove, strehe’; psl. Ipl *usty > BS vzti (I 33, II 77) =usti ‘(z) usti’; psl. Ipl *želez.ny > BS .elezni (II 102) = železni ‘(z) železnimi’). 126 Sl. *tix.k. *tix.ka *tix.ko > mak. ..... ..... ...... 2.1.3.5 Nesplošnoslovanskakontrakcija V južni (in zahodni) slovanšcini je prišlo do nesplošnoslovanske kontrakcije (skrcitve) samoglasnikov z medsamoglasniškim (intervokalnim) *j v dolgi samoglasnik127(ki se ohranja v štokavšcini) (v stari cerkveni slovanšcini še ne) (10. stoletje):128 psl. *VjV > sl. *.. Nesplošnoslovansko kontrakcijo izkazujejo npr.: 1) sedanjik praslovanskih glagolov na *-a-ti *-a-jo *-a-je-ši (V/1) (v bolgaršcini samo ce je bilo praslovansko glasovno zaporedje *-aje-nenaglašeno) (psl. *p.dati *p.dajo *p.daješi (A) ‘pada-ti’ > stcsl. gflfnb gflfś gflf-ib ‘padati’, sln. padati (padam) padaš, nštok. p.dati (p.dam) p.daš, nar. mak. ..... (.....) ....., knj. mak. ..... (.....) ....., blg. ..... (.....) ..... : psl. *j.gr.ti *j.gr.jo *j.gr.ješi (F) ‘igrati’ > stcsl. buhfnb buhfś buhf-ib ‘zabavati se, igrati se; skakati od veselja’, sln. igráti (igr.m) igr.š, nštok. ěgrati (.gram) .graš, mak. ..... (.....) ....., blg. ..... ..... ......) ter v slovenšcini in osrednji južni slovanšcini tudi sedanjik praslovanskih glagolov na *-e-ti *-e-jo *-e-je-ši / *-'a-ti *-'a-jo *-'a-je-ši (III/1) (psl. *um.ti *um.jo *um.ješi (F) ‘umeti’ > stcsl. evänb eväś evä-ib ‘umeti, znati’,sln. um.ti (em) eš, nštok. ům(j)eti (ům(ij)em) ům(ij)eš, mak. .... ..... ....., blg. .... .... .....); 2) praslovanska imensko-zaimenska (dolocna) oblika pridevnikov (psl. *star.j. *sta-raja *staroje ‘star’ > stcsl. cnfhsb cnfhfć cnfhj-‘star’, sln. st.ri st.ra st.ro, nštok. st.ri st.ra st.ro, mak. .....(.. ....... .......), blg. .....(.. ....... .......)); 3) orodnik edninesamostalnikov praslovanske a-jevske sklanjatve (psl. Isg *vornojo ‘(z) vrano’ > stcsl. dhfzjś ‘(z) vrano’, sln. vr.no, nštok. (vr.nom)); 4) rodilnik množine samostalnikov ženske i-jevske sklanjatve (psl. Gpl *myš.j. ‘miši’ > stcsl. vsibb ‘miši’, sln. miši). 2.1.3.6 Praslovanskinenaglašeniizglasni*-i Praslovanski nenaglašeni (in po analoški izravnavni tudi naglašeni) izglasni *-i je v nekaterih položajih popraslovansko onemel (10. stoletje, v stari cerkveni slovanšci­ 127 Šivic Dular 1998. 128 V jeziku Brižinskih spomenikov (972–1039) so izpricani naslednji tipi popraslovanske kon­trakcije (skrcitve): psl. *.j. > sl. *. > BSi (psl. *vec.n.j. > BSvuec.ni (I 34) =vecni‘vecni’); psl. *.ji > sl. *. > BS i (psl. Gpl *svet.jix. > BS zuetih (III 18) =svetix ‘svetih’); psl. *oje > sl. *e > BS e (psl. NAsg n *moje > BS me (I 29, 30) =me ‘moje’; psl. NAsg n *vec.noje > BS vúec.ne (I 34) =vecne ‘vecno’); psl. *oja > sl. *a > BS a (psl. Nsg f *tvoja > BS tua (I 26) = tva ‘tvoja’); psl. *eje > sl. *e > BS e (psl. Asg n *poseld.neje > BS bozzledine (II 92)=posled(.)ne ‘poslednje’); psl. *aje > sl. *e > BS e (psl. Gsg n *neprav.d.najego > BS nepraudnega (III29) =nepravdnega ‘nepravicnega’); psl. *uje > sl. *e > BS e (psl. Dsg m *svetujemu > BS zuetemu (I 3, 3–4), .uetemu (I 4) = svetemu ‘svetemu’); psl. *eje > sl. *e > BSe (psl. Lsg m *na sod.nejem. > BS na .udinem (III 54) =na sod(.)nem ‘nasodnem’); psl. *yji > sl. *. > BS i (psl. Isg m *s. staryjim. > BS ze [...] .tarim (II 74) =s(.) [...] starim ‘s starim’; psl. Dpl *živyjim. > BS siuuim (III 57) =živim ‘živim’; psl. Lpl *v. l.ž.nyjix. > BSv li.nih (III 33) =v l.žnix ‘v lažnih’); psl. *ojo > sl. *o > BSo (psl. Asg f*mojo > BSmo (I 30, 30, 31) =mo ‘mojo’); psl. *ejo > sl. *o > BSo (psl. Isg *volejo > BSvuolu (I 14) =volo ‘(z) voljo’); psl. *aje > sl. *a > BSa (psl. 1pl praes. *perstopajem. > BSpre.topam (II 24–25) = prestopam ‘prestopamo’). ni torej še ne),129in sicer splošnoslovansko v položaju za *j: psl. *-ji > sl. *-j (psl. 2sg, 2pl imper. *padaji!, *padajite! od ‘padati’ > stcsl. 2sg, 2pl imper. gflfb [pada­ji], gflfbnt [padajite] od ‘padati’, sln. padaj!, padajte!, nštok. p.daj!, p.dajte!, mak. .....!, .......!, blg. .....!, .......!). Opazna je npr. tudi najprej delna in potem popolna splošnoslovanska redukcija (upad) praslovanskega izglasnega *-i v koncnici za drugo osebo ednine priponskega sedanjika (tematskega prezenta) *-ši (ne pa tudi v naglašeni koncnici za drugo osebo ednine brezpriponskega sedanjika (atematskega pre­zenta) *-si): psl. *-ši > sl. *-š. > *-š (psl. 2sg praes. *neseši od ‘nesti’ > stcsl. 2sg praes. ztctib od ‘nesti’, *neseš. > sln. néseš, nštok. nčseš, mak. ..-....., blg. ..-.....; psl. 2sg praes. *myješi od ‘miti, umivati’ > stcsl. 2sg praes. vs-ib od ‘miti, umivati, izpirati’, *myješ.> sln. m.ješ, nštok. m.ješ, mak. ...., blg. ....; psl. 2sg praes. *dvi­gneši od ‘dvigniti’ > stcsl. 2sg praes. ldbuztib od ‘premakniti, dvigniti’, *dvigneš. > sln. dv.gneš, nštok. d.gneš, mak. ......, blg. ......; psl. 2sg praes. *voziši od ‘vozi-ti’ > stcsl. 2sg praes. djpbib od ‘voziti’, *voziš. > sln. v.ziš, nštok. v.ziš, mak. ....., blg. ..... : psl. 2sg praes. *jes. od ‘biti, obstajati, nahajati se’ > stcsl. 2sg praes. -cb od ‘biti, obstajati, nahajati se’, sln. s., nštok. jčsi, mak. .., blg. ..).130 2.1.4 Nekateredrugesplošnojužnoslovanskeznacilnosti Splošnojužnoslovanske znacilnosti zgodnjega obdobja so bile npr. še poenostavitev (pra) slovanskega zlitnika *. (prim. 2.1.4.1) in nekatere oblikovne znacilnosti (prim. 2.1.4.2). 2.1.4.1 (Pra)slovanski *. (Pra)slovanski sicniški palatalni (trdonebni) zlitnik *. [*. = *dz] se je v južni slovan-šcini poenostavil v sicniški palatalni pripornik *z [*z] (prišlo je do onemitve zaporni­škega dela zlitnika: *. = *dz > *z) (v stari cerkveni slovanšcini še ne) (10. stoletje):131 psl. *. > jsl. *z (psl. *k.ne.. *k.ne.a ‘knez’ > stcsl. r+zĺqm r+zĺqć ‘knez’, sln. kn.z kn.za, nštok. kn.z kn.za, mak. .... star., ...., blg. (.... je prevzeto iz rus.); psl. 2sg, 2pl imper. *strigi *strigete od ‘strici’ > *stri.i *stri.ete > stcsl. 2sg, 2pl im­per. cnhbqb cnhbqänt od ‘strici’, sln. strízi strízite, nštok. strízi strízite, mak. (...... ........); psl. 2sg, 2pl imper. *po-mogi *po-mogete od ‘pomoci’ > *po-mo.i *po-mo.ete > stcsl. 2sg, 2pl imper. gj–vjqb gj–vjqänt od ‘pomoci’, sln. po-mi 129 V jeziku Brižinskih spomenikov (972–1039) so odrazi koncic *-ši, *-si redko ohranjeni (psl. 2sg praes. *pošcediši > BSpo.tedi.i (III 50) =pošcediši ‘prizaneseš, prizanesel boš’), v vecini primerov je prišlo do redukcije izglasnega *-i (psl. 2sg praes. *zadeneši > BSzadene. (I 26) =zadeneš ‘zadeneš, zadel boš’; psl. 2sg praes. *v.zoveši > BSv.ovue. (I 32) =vzoveš ‘pokliceš’; psl. 2sg praes. *prij.deši > BSpride. = (III 56–57)prideš ‘prideš, prišel boš’; psl. 2sg praes. *vesi > BS vuez (I 20) = ves ‘veš’). 130 Praslovanskakoncnica*-ši je pri obravnani naglasa zaradi splošnoslovanske redukcije iz­ glasnega*-i podana kot *-š.. 131 V jeziku Brižinskih spomenikov (972–1039) je izpricana poenostavitev psl. *. > jsl. *z (psl. Lsg n *v. bolge > *v. bol.e > BS v [...] bla.e (III 74) = v [...] blaze ‘v dobroti’). po-moz.te, nštok. po-mi po-mite, mak. ..-.... ...! (..-.... ..-......); psl. *bog. ‘bog’ : Npl *bogi > *bo.i > stcsl. ,ju+ ‘bog’ : Npl ,jqb, sln. b.g (bog.vi), nštok. b.g :b.zi (bovi), mak. ... (......), blg. ... (......); psl. *berg. ‘breg’ : Npl *ber-gi > *ber.i> stcsl. ,häu+ ‘breg’ : Npl ,häqb, sln. br.g (breg.vi), nštok. br(ij).gbr(ij)ézi (br.govi), mak. .... (.......), blg. .... (.......); psl. *drug.‘sopotnik, tovariš, pri­jatelj’ : Npl *drugi > *dru.i > stcsl. lheu+ ‘prijatelj’ : Npl lheqb, sln. dr.g (drug.vi) star. ‘tovariš, prijatelj’, nštok. dr.g (dr.govi); psl. *noga ‘noga’ : DLsg, NAVdu *noge > jsl. *noga : *no.e > stcsl. zjuf ‘noga’ : DLsg, NAVdu zjqä, sln. na : DLsg, NAdu nar. sln. ni (knj. sln. ni), nštok. na : DLsg n.zi, mak. .... : Npl ...., nar. blg. .... : Npl .... (knj. blg. .... ‘noga’). 2.1.4.2 Nekaterejužnoslovanskeoblikovneznacilnosti Oblikovni znacilnosti (inovacija in arhaizem) južne (in zahodne) slovanšcine, ki sta nekoliko pozneje postali razlocevalni v razmerju do vzhodne slovanšcine, sta npr.: 1) izguba koncnice tretje osebe edine sedanjika *-t./*-t. (za koncaj tretje osebe množine sedanjika prim. 2.1.5.5):132 psl. *-t./*-t. .jsl. (psl. 3sg praes. *neset. od ‘nesti’ . stcsl. ztctn+, sln. nése, nštok. nčse, mak. ..-...., blg. ..-....; psl. 3sg praes. *dvignet. od ‘dvigniti’ . stcsl. ldbuztn+, sln. dv.gne, nštok. d.gne, mak. ....., blg. .....; psl. 3sg praes. *pijet. od ‘piti’ . stcsl. gb-n+, sln. píje, nštok. p.je, mak. ..., blg. ...; psl. 3sg praes. *vozit. od ‘voziti’ . stcsl. djpbn+, sln. v.zi, nštok. v.zi, mak. ...., blg. ....; psl. 3sg praes. *padajet. od ‘padati’ . stcsl. gflf-n+, sln. pada, nštok. p.da, mak. ...., blg. ....); 2) ohranitev glagola *byti ‘biti, obstajati, nahajati se’ kot glagola s polnimin oslabljenimslovarskim (leksikalnim) pomenom ter kot pomožnega glagola s slovnicnim (gramaticnim) pomenom, slednji se npr. pojavlja v rezultativnem preteklem casu (perfektu) (psl. 1sg perf. *p.sal./*p.sala/*p.salo jesm. . stcsl. 1sg perf. gmcfk+/gmcfkf/gmcfkj -cvm, sln. písal/pis.la/pisálo sem [písa./pis.la/pisálo s.m], nštok. písao/písala/písalo sam, mak. ... ......./ ......../........, blg. ...../ ....../...... ...). Nekatere mlajše splošnojužnoslovanske glasovne znacilnosti Praslovansko Južnoslovansko *CO :*CE *l,*r,*n *C *l, *r, *n *lE,*rE,*nE *Ci:*Cy *l, *r, *n *Ci *. *z *VjV *. 132 V jeziku Brižinskih spomenikov (972–1039) se odraz praslovanske koncnice *-t./*-t.pojavlja samo še pri odrazu glagola *byti (psl. 3sg praes. *jest. > BS ie.t (I 35), ie.t (II 64), ge.t (II 75, 90) = jest ‘je’), toda ne v vseh primerih (psl. 3sg praes. *jest. > BS ie (I 8, 9, 10), ge (II 71, 79, 86, 93, 94) = je ‘je’), pri drugih glagolih pa je do izgube kocnice že prišlo (psl. 3sg praes. *v.sedlit. >BSvsedli (II62–63) =vsedli ‘vseli’;psl.3sgpraes.*se dostojit. >BSze [...] doz.toi (II 94–95) = se dostoji ‘se sme’). Južnoslovanskinezložniki Zaporniki, eksplozive Polzaporniki, afrikate Priporniki,frikative spiranti drsniki jezicniki ustnicniki */p/ */b/ */m/ */v/ zobniki */t/ */d/ */n/ */s/ */z/ */r/, */l/ trdonebniki */n/ */c/ */c/ *šc : *ž.: */./: */./: *št *žd */s/ */z/ */š/ */ž/ */j/ */r/, */l/ mehkonebniki */k/ */g/ */x/ 2.1.5 Zahodnojužnoslovanske in vzhodnojužnoslovanske jezikovne znacilnosti Nekoliko mlajše nesplošnojužnoslovanske glasovne spremembe so se pojavile od 10. stoletja dalje in so se širile iz dveh inovativnih središc. To sta bili zahodnojužno­slovansko(slovensko-osrednjejužnoslovansko)in vzhodnojužnoslovansko(make­donsko-bolgarsko)inovativnosredišce. Zahodno-in vzhodnojužnoslovanske glasov­ne spremembe so potekale približno po izoglosi glasovne spremembe (izofoni) psl. *., *. > Z jsl. *.,*j/*. : V jsl. *št,*žd (prim. 2.1.1.5). Mednje sodijo predvsem glasovni sovpad praslovanskih *., *. (prim. 2.1.5.2) v zahodni južni slovanšcini (zahodnojuž­noslovanska enostranska inovacija) ter poenostavitev praslovanskih *-pl-, *-bl-, *-ml-, *-vl-(prim. 2.1.5.1), spreminjanje praslovanskih glasovnih zaporedij *je-, *je-, *Vji, *Vje (prim. 2.1.5.3) in depalatalizacija praslovanskih *n, *l v položaju pred sprednjimi samoglasniki (prim. 2.1.5.4) v vzhodni južni slovanšcini (vzhodnojužnoslovanske eno­stranske inovacije). Tem glasovnim razlikam se je pozneje pridružila še izguba tonem­skih in kvantitetnih opozicij v vzhodni južni slovanšcini (prim. 2.3.1.6). 2.1.5.1 Praslovanski *pl,*bl,*ml,*vl Praslovanski soglasniški sklopi *pl, *bl, *ml, *vl, ki so nastali iz praslovanskih labia-lov (ustnicnikov) *p, *b, *m, *v po praslovanski jotaciji (*pj, *bj, *mj, *vj > *pl, *bl, *ml, *vl) in za katere je bil znacilen epenteticni (vrinjeni) *l, so se v južni slovanšcini spreminjali glede na položaj v besedi: vzglasni soglasniški sklopi so se v celotni južni slovanšcini ohranili, medtem ko so praslovanski medglasni soglasniški sklopi ostali nespremenjeni v zahodni južni slovanšcini (in v delu torlašcine),133 v vzhodni južni 133 V jeziku Brižinskih spomenikov (972–1039)se pojavlja medglasni soglasniški sklop -vl- (Nsg n ptc. praet. pass. *ugotovleno > BS ugotoulieno (I 35), ugotouleno (II 64) = ugotovleno ‘pripravljeno’). slovanšcini pa so se poenostavili v soglasniške sklope *pj, *bj, *mj, *vj, tj. prišlo je do izgube praslovanskega epenteticnega *l (10. stoletje).134 2.1.5.1.1 Praslovanski vzglasni soglasniški sklopi *pl-, *bl-, *ml-, *vl-: psl. *pl-,*bl-, *ml-,*vl- > jsl. *pl-,*bl-,*ml-,*vl-(psl. *pl.vati *plujo *pluješi ‘pljuvati’ . stcsl. gkmŻdfnb (= gk.dfnb) gk.ś gk.«ib ‘pljuvati’, sln. pljuváti (= pljati) (pljem) plješ (= pljam pljaš), nštok. pljůvati (plj.jem) plj.ješ, mak. ...... (......) ......, blg. (....) ........., ...... (............); psl. *blud., *bludo‘posoda, skle­da’ > stcsl. ,k.l+, ,k.lj ‘skleda’, nštok. bljudo star., mak. ..... star., blg. .....). 2.1.5.1.2 Praslovanski medglasni soglasniški sklopi *-pl-, *-bl-, *-ml-, *-vl-: psl. *-pl-, *-bl-,*-ml-,*-vl- > Z jsl. *-pl-,*-bl-,*-ml-,*-vl-,Vjsl.*-pj-,*-bj-,*-mj-,*-vj-: 1) praslovanske imenske izpeljanke iz podstav na *p, *b, *m, *v s priponami na *-j­(psl. *kapla‘kaplja’ . stcsl. rfgkć ‘kaplja’, sln. káplja, nštok. k.plja, mak. ....., blg. .....; psl. *grabla‘grablja’ > csl. uhf,kć ‘rop, skopost’, sln. pl gráblje, nštok. pl gr.blje, nar. blg. pl ......; psl. *zemla ‘zemlja’ > stcsl. ptvkć ‘zemlja’, sln. zémlja, nštok. zčmlja, mak. ..... [zemja], blg. .... [z..a]); 2) praslovanski glagoli na *-a-ti*-jo*-je-ši(V/2) s korenom na *p, *b, *m, *v v seda­njiku (psl. *klepati *kleplo*klepleši ‘tolci, biti’ > stcsl. rktgfnb rktgkś rktgk«ib ‘kazati, naznacevati’, sln. klepáti (kl.pljem) kl.plješ, nštok. klčpati (kl.pljem) kl.plješ, mak. ...... (...... ......), blg. ...... ..... ......; psl. *dremati *dremlo *dremleši ‘dremati, lahno spati’ > stcsl. lhävfnb lhävkś lhävk«ib ‘dremati’, sln. dr.mati (dr.mljem) dr.mlješ, nštok. dr(ij)émati (dr(ij).mljem) dr(ij).mlješ, mak. ...... (......) ......, blg. ...... (.....) ......); 3) praslovanski glagoli na *-i-ti *-jo *-i-ši (IV) in *-e-ti/*-'a-ti *-jo *-i-ši (III/2) s korenom na *p, *b, *m, *v v prvi osebi ednine sedanjika (praslovanska oblika ima kontinuiteto samo v bolgaršcini) (psl. *kupiti *kuplo *kupiši ‘kupiti’ > stcsl. regbnb regkś regbib ‘kupiti’, sln. kupiti (= kiti) (kim) kiš, nštok. kiti (k.pim) k.piš, mak. ..... (.....) ....., blg. ..... .... .....; psl. *lubiti *lublo *lubiši ‘ljubiti’ > stcsl. k.,bnb k.,kś ,elbib ‘ljubiti’, sln. ljubiti (= lj­biti) (ljim) ljiš, nštok. ljiti (lj.bim) lj.biš, mak. ..-..... (.....) ....., blg. ..... (....) .....; psl. *lomiti *lomlo *lomiši ‘lomiti’ > stcsl. kjvbnb kjvkś kjvbib ‘lomiti’, sln. lomiti (l.mim) l.miš, nštok. liti (lňmim) lňmiš, mak. ..... (.....) ....., blg. ..... .... .....; psl. *loviti *lovlo *loviši ‘loviti’ > stcsl. kjdbnb kjdkś kjdbib ‘loviti’, sln. loviti (lovím) lovíš, nštok. liti (lňvim) lňviš, mak. ..... (.....) ....., blg. ..... .... .....); 134 Poenostavitev medglasnih soglasniških sklopov *-pl-, *-bl-, *-ml-, *-vl- s prvotnoonemitvijo t. i. praslovanskega epenteticnega (vrinjenega) *l vvzhodni slovanšcini jesporadicnodoku­ mentirana že v starocerkvenoslovanskih spomenikih (stcsl. ptvkć > ptvć ‘zemlja’,rjhf,k mŻ > rjhf,m ‘ladja’,fdk-zb-/ćdk-zb- > fdtzb-/ćdtzb-‘pojavitev, odkritje’), manj pogosta je v spomenikih ohridske in bolj pogosta v spomenikih preslavske književne šole (...... 1958: [152–153]; ....... 1965: 55; 2001: 55; ........... 2001: 84; ...: 172). 4) praslovanski glagoli na *-i-ti*-jo*-i-ši (IV) s korenom na *p, *b, *m, *v v trpnem preteklem deležniku (pasivnem participu preterita) na *-j-e-n-. (psl. *kuplen. > stcsl. regk«z+, sln. kljen, nštok. k.pljen, mak. ....., blg. .....; psl. *lublen. > stcsl. k.,k«z+, sln. ljljen, nštok. lj.bljen, mak. ....., blg. .....; psl. *lomlen. > stcsl. kjvk«z+, sln. l.mljen, nštok. lljen, mak. ....., blg. .....; psl. *lovlen. > stcsl. kjdk«z+, sln. lovlj.n, nštok. lljen, mak. ....., blg. .....); 5) praslovanski drugotni nedovršniki (sekundarni imperfektivi) na *-ja-ti *-ja-jo *-ja-je-ši (V/1) glagolov na *-i-ti*-jo*-i-ši (IV) s korenom na *p, *b, *m, *v (psl. *staviti ‘staviti, postavljati’ : *stavlati ‘postavljati’ > stcsl. cnfdbnb ‘postavljati’ : cnfdkćnb ‘ustavljati, braniti, zadrževati’, sln. po-stáviti :po-stávljati, nštok. st.viti : st.vljati, mak. ..-...... (..-........), blg. ..-...... : ..-......). 2.1.5.2 Praslovanska *.,*. Praslovanski krepki sprednji polglasnik (palatalni redukcijski vokal) *. (jer) in pra­slovanski krepki zadnji polglasnik (velarni redukcijski vokal) *. (jor) sta se v vecjem delu vzhodne južne slovanšcine ohranila kot razlicna glasova, medtem ko sta v zahodni južni slovanšcini ter na zahodnem obrobju vzhodne južne slovanšcine (tj. v poznejši torlašcini in severni makedonšcini) glasovno sovpadla v sredinski polglasnik *. (10. stoletje):135 psl. *.,*. > Z jsl. *.,Vjsl.*.,*.. Dalje prim. 2.1.6.6. 2.1.5.3 Praslovanski *je-,*je-,*Vji,*Vje Praslovanska glasovna zaporedja zveneci palatalni (trdonebni) drsnik *j [*.]136in sa­moglasnik se v zahodni južni slovanšcini prvotno niso spreminjala, do glasovnih spre­memb je prišlo predvsem v vzhodni južni slovanšcini. 2.1.5.3.1 V praslovanskem vzglasnem glasovnem zaporedju *je-je praslovanski nizki sprednji samoglasnik *e (jat) v zahodni južni slovanšcini ohranil svojo prvotno e-je­vsko kakovost (to se odraža v knjižni slovenšcini in štokavskih knjižnih jezikih), v vzhodni južni slovanšcini pa se je preglasil a-jevski samoglasnik (kar je dokumentirano 135 Glasovni sovpad praslovanskih krepkih polglasnikov *., *. v sredinski polglasnik *. v za­ hodni južni slovanšcini je prvic dokumentiran v jeziku Brižinskih spomenikov (972–1039) (psl. *d.n. ‘dan’ > BS Asg den (I 9, 12, 32) =d.n ‘dan’; psl. Gpl *s.l. ‘slov’ > BS zil (II 15) =s.l ‘slov’;psl. *v.x. ‘ves’ =*v.s. >BS Asg mvue. (I 3), vui. (I27) = v.s ‘ves’; psl. *ot.pust.k. ‘odpustek’ > BS odpuztic (III23–24)=otpust.k ‘odpustek’; psl. Lpl *v. t.m.nicax. ‘v temnicah’ > BSu timnizah (II 52–53) =vt.mnicax ‘temnica’; psl. 3pl imperf. *s.greaxo ‘segrevali so’ > BS zigreahu (II 50) = s.greaxo ‘segrevali so’). 136 Praslovanski (in poznejši proteticni) zveneci trdonebni polsamoglasnik *j [*.] se npr. v knjižni slovenšcini v položaju za samoglasnikom in ne pred samoglasnikom odraža (ohranja) kot zvenecitrdonebnipolsamoglasnik. , v položaju pred soglasnikom in samoglasnikom pa kot zveneci trdonebni drsnik j (psl. *aj.ce ‘jajce’ > sln. jájce [já.ce]). že v stari cerkveni slovanšcini ter v knjižni makedonšcini in knjižni bolgaršcini):137 psl. *je-> Z jsl. *je-,Vjsl.*ja-(psl. *jesti *jem. *jesi ‘jesti’ . stcsl. ćcnb ćvm ćcb ‘jesti’, sln. j.sti j.m j.š, nštok. j.sti (j.dem j.deš), mak. ..-... (..... .....), blg. .. .. (....); psl. *jazditi *jaž.o *jazdiši / *jezditi *jež.o *jezdiši ‘peljati se, potovati’ > csl. ćplznb ććplzib ‘potovati’, sln. j.zditi (..zdim) j.zdiš, nštok. jézditi (jézdim) jézdiš, mak. ...... (......)......, blg. ..... (....) .....). 2.1.5.3.2 V praslovanskih vzglasnih glasovnih zaporedjih *ji-, *je-se je praslovanski *j-ohranil v zahodni južni slovanšcini (kar se odraža v knjižni slovenšcini in štokav­skih knjižnih jezikih) ter v vecjem delu vzhodne južne slovanšcine, ponekod v vzho­dni južni slovanšcini pa je onemel (to se odraža v knjižni makedonšcini in knjižni bolgaršcini):138 psl. *je-> Z jsl. *je,Vjsl. *e (psl. *jezero, *jezer. ‘jezero’ > stcsl. -pthj, -pth+ ‘jezero’, sln. jez.ro (= j.zero), nštok. j.zero, mak. ....., blg. .....; psl. *jesen. *jeseni ‘jesén’ > stcsl. -ctzm -ctzz ‘jesen’, sln. jes.n jes.ni, nštok. j.sen j.seni, mak. ...., blg. ....; psl. *jele *jelene, Asg *jelen. ‘jelen’ . stcsl. -ktzm -ktzt ‘jelen’, sln. jélen jel.na, nštok. jčlen jčlena, mak. ...., blg. ....; psl. *jedin. *jedina *jedino = *jed.n. *jed.na *jed.no ‘eden’ . stcsl. -lbz+ -lbzf -lbzj, -lmz+ -lmzf -lmzj ‘eden’, sln. ed.ned.naed.no, éden [éd.n] = .nénaéno, nštok. jčdin jčdina jčdino, jčdan jčdna jčdno, mak. .... .... ...., blg. .... .... ....). 2.1.5.3.3 V praslovanskih medglasnih glasovnih zaporedjih *-ji-, *-je-(tj. v položaju za samoglasnikom) se je praslovanski *-j-(ce ni prišlo do nesplošnoslovanske kon­trakcije (skrcitve) (prim. 2.1.3.5)) ohranil v zahodni južni slovanšcini, v vzhodni južni slovanšcini pa onemel, zaradi cesar je v medglasju nastal hiat (zev): psl. *Vji, *Vje > Z jsl. *Vji,*Vje,Vjsl.*Vi,*Ve (psl. *stojati *stojo *stojiši ‘stati’ > stcsl. cnjćnb cnjś cnjbib [stojati stojo stojiši] ‘stati’, sln. státi (stojím) stojíš, nštok. stati =stŕjati (stňjim) stňjiš, mak. ...... (......) ..... [stojal stojam stoiš], blg. ..... .... ..... [stoj.l stoj. sto.š]; psl. *piti *pijo *piješi ‘piti’ > stcsl. gbnb gbś gb-ib [piti pijo piješi] ‘piti’, sln. píti (píjem) píješ, nštok. p.ti (p.jem) p.ješ, mak. ..-... (.....) .... [ispil pijam pieš], blg. ... ... .... [p.l p.j. p.eš]). 137 Preglaševanjepraslovanskegavzglasnega*e v položaju za*j v*a v vzhodni južni slovanšcini je nadaljevanje težnje po praslovanskem preglaševanju medglasnega *e1 v *a v položaju za palatali (trdonebniki): psl. *stojeti > *stojati ‘stati’, *kriketi > *kriceti > *kricati ‘kricati’, *begeti > *bežeti > *bežati ‘bežati’,*slyxeti > *slyšeti > *slyšati ‘slišati’,*versketi > *ver-šceti > *veršcati ‘vrešcati’;*pekel. > *pecel. > *pecal. ‘to, da pece’, *piskel. > *pišcel. > *pišcal. ‘pišcal’;*polene > *polane‘prebivalci na polju’, *potokene > *potocene > *potocane ‘prebivalci ob potoku’, *bergene > *beržene > *beržane ‘prebivalci na bregu’). 138 Praslovansko vzglasno glasovno zaporedje *ji-se je v vecini slovanskih jezikov zlilo v *i-, zato na vzglasju (ne pa tudi v medglasju) razlika med zahodno in vzhodno južno slovanšcino ni vidna. 2.1.5.4 Praslovanska *n,*l vpoložajupredsprednjimisamoglasniki Praslovanska palatala (trdonebnika) *n, *l v položaju pred sprednjimi samoglasniki se v zahodni južnislovanšcini prvotno nista spreminjala, v vzhodni južni slovanšcini pa sta se depalatalizirala v *n, *l: psl. *n.,*l. > Z jsl. *n,*l : V jsl. *n,*l (za zglede prim. 2.1.7.3 in 2.1.7.4). 2.1.5.5 Nekatereoblikovneznacilnosti Praslovanski tip oblikovnega sistema se je v nekoliko vecji meri ohranil v zahodni južni slovanšcini, v vzhodni južni slovanšcini pa je v okviru jezikovnega spreminjanja zno­traj balkanske jezikovne zveze prišlo do nastanka številnih oblikoskladenjskih (morfo­sintakticnih) balkanizmov, ki so prvotni oblikovni sistem torlašcine ter makedonšcine in bolgaršcine korenito spremenili (prim. 1.8.2). Znotraj pregibanja (fleksije) so npr. opazne naslednje razlike, pri cemer se na vzhodu pogosteje pojavlja arhaizem, na zahodu pa inovacija:1) praslovanska zaimen-ska koncnica rodilnika ednine moškega/srednjega spola *-go se je ohranila v vzho­dni južni slovanšcini, medtem ko je bila v zahodni južni slovanšcini po medvzorcni analoški izravnavni (po praslovanskem koncaju rodilnika ednine moškega/srednjega spola (moške in srednje) o-jevske sklanjatve *-a) prenarejena v *-ga (10. stoletje):139 psl. Gsg m/n *-go . Z jsl. *-ga, V jsl. *-go (psl. Gsg m/n *ot. nego ‘od njega’ . stcsl. jn+ z-uj ‘od njega’,sln. od njéga, nštok. od njčga, mak. .. ...., blg. .. ....); 2) praslovanski koncaj tretje osebe množine sedanjika*-t./*-t. se je ohranil v vzhodni južni slovanšcini in se izgubil v zahodni južni slovanšcini (za koncnico tretje osebe ednine sedanjika prim. 2.1.4.2):140 psl. *-t./*-t. > Z jsl. ,Vjsl. *-t (psl. 3pl praes. *nesot. od ‘nesti’ . stcsl. ztc+, sln. nes. (= nésejo), nštok. nčsu, mak. ..­....., blg. ..-.....; psl. 3pl praes. *dvignot. od ‘dvigniti’ . stcsl. ldbuz+, sln. (dv.gnejo), nštok. d.gnu, mak. ......, blg. ......; psl. 3pl praes. *pijot. od ‘piti’ . stcsl. gbśn+, sln. pij. (= píjejo), nštok. p.ju, mak. ....., blg. ....; psl. 3pl praes. *vozet. od ‘voziti’ . stcsl. djpĺn+, sln. (v.zijo), nštok. v.ze, mak. ....., blg. .....; psl. 3pl praes. *padajot. od ‘padati’ . stcsl. gflfśn+, sln. padajo, nštok. p.daju, mak. ......, blg. (.....)); 3) praslovanska koncnica prve osebe množine sedanjika *-m. se je ohranila v vzhodni južni slovanšcini, kjer je bila lahko delno nadomešcena z 139 V jeziku Brižinskih spomenikov (972–1039) se pojavljata tako prvotna koncnica *-go (psl. *togo > BStogo (III 39, 41) = togo ‘tega’; psl. *jego > BSgego (II 95),iego (III 2, 3) =jego = iega (I 20, III 6, 11–12) =jega ‘njega; njegov’; psl. *jegože > BSego.e (II 68) =egože ‘kogar’; psl. *v.xogo > *v.sego > BS uzego (III43)=vsego = uzega (III72)=vsega ‘vsega’; psl. *d.n.s.nego = BSdodiniznego (III 41) =d.n.šnego ‘današnjega’) kot drugotna koncnica*-ga (psl. *jinogo = BS inoga (I 19) =inoga ‘drugega’; psl. *m.nogogo = BS mnogoga (I 19) = mnogoga ‘mnogega’; psl.*takogo = BStacoga (I 25) =takoga ‘takega’; psl.*neprav.d.najego = BS nepraudnega (III 29) = nepravdnega ‘nepravicnega’). 140 V jeziku Brižinskih spomenikov (972–1039) je izpricana samo ena oblika tretje osebe mno­žine sedanjika, in sicer glagola *byti, pri kateri pa se odraz praslovanske koncnice *-t./*-t. ohranja (psl. 3pl praes. *sot./*sot. > BS .unt (II 19) = sot ‘so’). drugotno koncnico *-me, medtem ko se v zahodni južni slovanšcini pojavlja drugotna koncica *-mo:141 psl. 1pl praes. *-m. .Zjsl.-mo,Vjsl.-m .-me (psl. 1pl praes. *nesem. od ‘nesti’ . stcsl. ztctv+, sln. nésemo, nštok. nčsemo, mak. ..-......, blg. ..-.....; psl. 1pl praes. *dvignem. od ‘dvigniti’ . stcsl. ldbuztv+, sln. dv.gnemo, nštok. d.gnemo, mak. ......, blg. ......; psl. 1pl praes. *pijem. od ‘piti’ . stcsl. gb-v+, sln. píjemo, nštok. p.jemo, mak. ....., blg. ....; psl. 1pl praes. *vozim. od ‘voziti’ . stcsl. djpbv+, sln. v.zimo, nštok. v.zimo, mak. ......, blg. .....; psl. 1pl praes. *padajem. od ‘padati’ . stcsl. gflf-v+, sln. padamo, nštok. p.damo, mak. ......, blg. ......). Nekatere zahodno- in vzhodnojužnoslovanske glasovne znacilnosti Praslovansko Zahodno­južnoslovansko Vzhodno­južnoslovansko *.,*. *.,*j/*. *št,*žd *pl-, *bl-, *ml-, *vl­*-pl-, *-bl-, *-ml-, *-vl­ *pl-, *bl-, *ml-, *vl­*-pl-, *-bl-, *-ml-, *-vl­ *pl-, *bl-, *ml-, *vl­*-pj-,*-bj-,*-mj-,*-vj- *.:*. *. *. : *. *je­*je-*Vji,*Vje *je­*je-*Vji, *Vje *ja-*e­*Vi,*Ve *n.,*l. *n, *l *n,*l Zahodnojužnoslovanski zložniški sistem (absolutnokronološko ok. 1000): *i *u *e *. *o *e *o *e *a *.,*. 141 V jezikuBrižinskih spomenikov(972–1039) je še dokumentirankontinuantpraslovanske koncnice prve osebe množine sedanjika *-m. (psl. *narecem.se > BSnare.emze (II 16–17) = narecem se ‘imenujemo se’; psl. *pasem. > BS pazem (II 24) =pasem ‘spoštujemo’; psl. *nesem. > BSnezem (II 39) =nesem ‘nesemo’; psl. *možem. > BSmo.em (II 41, 68),mo.im (II 106) = možem ‘moremo’; psl. *nac.nem. > BS na.nem (II 43) =nacnem ‘zacnemo’; psl. *pijem. > BS pigem (II 38) =pijem ‘pijemo’; psl. *oklevetajem. > BS oclevuetam (II 21) = oklevetam ‘oklevetamo’; psl. *perstopajem. > BSpre.topam (II 24–25) =prestopam‘presto­pamo’; psl. *klanajem.se >BSclanam ze (II36)=klanamse ‘klanjamo se’; psl. *tvorim.> BStuorim (II 20) =tvorim ‘delamo’; psl. *modlim.(se) > BSmodlim ze (II 36–37) =modlim se ‘molimo’; psl. *jesm. > BS gezim (II 32), gezm (II66)=jes.m ‘smo’), koncnica *-mo se pojavlja šele v poznem srednjem veku (psl. *ot.pušcajem. . CRR odpu..chamo (I 5) = odpušamo ‘odpušcamo’). Vzhodnojužnoslovanski zložniški sistem (absolutnokronološko ok. 1000): *i *u *e *. *. *o *e *o *e *a *.,*. Na zahodu južne slovanšcine sta nastala slovenski (prim. 2.2.2.1) in osrednjejužnoslo­vanski jezik (srednjojužnoslavenski jezik)142(tj. kajkavšcina,cakavšcina ter zahodna in vzhodna štokavšcina) (prim. 2.2.2.2), na vzhodu južne slovanšcine pa makedonski (prim. 2.3.2.1) in bolgarski jezik (prim. 2.3.2.2). Med zahodnima in vzhodnima juž­noslovanskima jezikoma sta se oblikovala zemljepisno gledano manjša prehodna ge­olekta, v katerih je prišlo do nekaterih zahodno-in nekaterih vzhodnojužnoslovanskih inovacij. Ta sta kasnejši torlašcina in severnamakedonšcina. 2.1.6 Nesplošnojužnoslovanskeglasovnespremembezvecjimzemlje­ pisnim obsegom Vzporedno s splošnozahodnojužnoslovanskimi in splošnovzhodnojužnoslovanskimi glasovnimi spremembami oz. nekoliko pozneje so se zacele dogajati tudi od slednjih zemljepisno bolj omejene, a še vedno zemljepisno precej obsežne mlajše nesplošnojuž­noslovanske glasovne spremembe z vecjim zemljepisnim obsegom, ki so zahodno- in vzhodnojužnoslovanske geolekte cepile še na manjše enote ter so izoblikovale posa­mezne južnoslovanske geolekte hierarhicne stopnje jezika oz. njihove narecne ploskve. Zajele so prostor, vecji od prostora enega od poznejših južnoslovanskih jezikov, oz. celoten prostor enega od njih, zato imajo vrednost genetskih meril pri njihovem raz­mejevanju. To so bili predvsem doslednost južnoslovanskega rotacizma v zahodno­južnoslovanskem prostoru (prim 2.1.6.1), onemitev praslovanskega *v v vecclenskem soglasniškem sklopu v slovenšcini (prim 2.1.6.2), denazalizacija (raznosnjenje) pra­slovanskih nosnih samoglasnikov *e, *o v jugovzhodni slovenšcini in osrednji južni slovanšcini (prim 2.1.6.3) ter posledicno oženje odraza praslovanskega *e [*ä] v teh geolektih (prim 2.1.6.4), spreminjanje praslovanskih sredinskih ustnih samoglasnikov *e, *o (prim 2.1.6.5), razlicne smeri vokalizacije praslovanskih krepkih polglasnikov *., *. (prim 2.1.6.6), razlicnospreminjanje južnoslovanskih zlogotvornih jezicnikov *., *. (prim 2.1.6.7, 2.1.6.8) ter nastajanje drugotnih, anaptikticnih (vrinjenih) samo­glasnikov (prim. 2.1.6.9). 142 Loncaric 1996: 23, 29; Mira Menac-Mihalic in Vesna Zecevic v ... 4. (2006): 158. 2.1.6.1 Praslovanskimedsamoglasniški*ž Praslovanski medsamoglasniški (intervokalni) *ž je v raški južni slovanšcini (poznejši vzhodni štokavšcini) ter v vzhodni južni slovanšcini (poznejših torlašcini ter makedon-šcini in bolgaršcini) v vecini primerov ostal nespremenjen, v ostalem delu zahodne južne slovanšcine (v poznejši slovenšcini ter kajkavšcini, cakavšcini in zahodni štokavšcini) pa je prišlo do prehoda (natancneje sonorizacije, tj. spremembe nezvocnika v zvocnik) praslovanskega medsamoglasniškega *ž vr (10. stoletje), ki je najbolj dosleden v zahodni južni slovanšcini:143 psl. *VžV>sln.,kajk.,cak.,Zštok.*VrV,Vštok.,torl.,mak.,blg. *VžV (psl. *mo.i *mogo *možeši ‘moci’ > stcsl. vjinb vjuvjib ‘moci’, sln. móci (m.rem) m.reš, kajk. mňci (m.rem) m.reš, cak. mňci m.gu (= m.ren) m.reš, Z štok. mňci mňgu m.reš, V štok. = knj. nštok. mňci mňgu m.žeš, mak. (.....) ....., blg. (....) .....; psl. 2sg praes. *možeši . sln. m.rati, V štok. mati; psl. *ježe > sln. *jer = ker, V štok. = knj. nštok. jer ‘ker’;144psl. *dože . blg. .... ‘celo’). Ta glasovna sprememba se imenuje južnoslovanskirotacizem.145 Po južnoslovanskem rotacizmu je tako npr. iz praslovanskega poudarjalnega clenka *že‘prav, ravno; pa’ nastala za slovenšcino zelo znacilna oziralna clenica (relativna parti­kula) -r, ki jo imajo oziralni in nikalni (samostalniški, pridevniški, prislovni) zaimki (psl. *k.tože > stcsl. r+nj ‘kdor’, sln. kd.r; psl. *kaže > gluž. kaž ‘kakor’, sln. k.r).146 2.1.6.2 Praslovanski *v vvecclenskihsoglasniškihsklopih Praslovanski *v v vecclenskih soglasniških sklopih se v osrednji južni slovanšcini, ma­kedonšcini in bolgaršcini ni spreminjal, v slovenšcini pa je s poenostavitvijo vecclen­skih soglasniških sklopov onemel (10. stoletje):147 psl. *CvC/*CCv/*vCC > sln. ,osr. jsl. v,mak.,blg.v, npr. v soglasniškem sklopu *tv (psl. *tv.rd. *tv.rda *tv.rdo ‘trd’ 143 Južnoslovanski rotacizem je sporadicno izprican na celotnem južnoslovanskem jezikovnem prostoru (Cvetko Orešnik 1987–1988). Pojavlja se mnenje, da gre pri tem prvotno za glasov-no spremembo, ki je bila kasneje na vzhodu južne slovanšcine odstranjena z izravnavami v premenjujocih se (alternirajocih) okoljih (psl. 3sg praes. *ženet. : *doženet. > jsl. *žene : **dorene), toda se sporadicno ohranila v nepremenjujocih se okoljih (psl. *ježe, *dože > jsl. *jere, *dore) (Greenberg 1999a). Izgolosa more : može poteka po štokavskem jezikovnem prostoru (.... 1956 (2001): [22]). 144 V slovenšcini so bili prvotni oziralni zaimki s korenom *j- po analogiji zamenjani z vprašal­nimi zaimki s korenom *k- (Snoj 2016: 296). 145 Južnoslovanski rotacizem je v zahodni južni slovanšcini prvic dokumentiran v Brižinskih spomenikih (972–1039) (psl. *te že ‘in pa’ > stcsl. nt t ‘in pa’, BS tere (II 32, 110) =tere ‘ter’ > sln. ter). 146 Oziralni in nikalni (samostalniški, pridevniški, prislovni) zaimki v slovenšcini: 1) oziralni zaimki: *k.tože > kd.r, *kaže > k.r; *k.j.že > kir star. ‘kateri,ki’;*k.deže > kj.r/kj.r, *kamože > k.mor, *kodeže > k.der [k.d.r];*k.daže > k.dar; *kakože > k.kor; 2) nikalni zaimki:*k.deže > nikj.r, *nikamože > nik.mor, *nikodeže > nik.der [nik.d.r];*nik.daže > n.kdar/nikd.r; *nikakože > nik.kor/nik.kor. 147 Zacetek poenostavljanja praslovanskega *tv v vecclenskem soglasniškem sklopu je doku­mentiran že v Brižinskih spomenikih (972–1039) (psl. *s.tvoriti ‘narediti’ > BS ztoriti (II 107) = storiti > sln. storiti). > stcsl. ndhml+ ndhmlf ndhmlj ‘trd, trden’, sln. t.d trda trd. [t.rt t.rda t.rd.] (= trdo [t.rdo], nštok. tv.dtvrdatvrdo, mak. .............., blg. .................; psl. *tv.rditi *tv.r.o *tv.rdiši ‘delati trdo’ > csl. ndhmlbnb ndhmndhmlbib ‘de­lati trdo’, sln. trditi (trdím) trdíš [t.rditi t.rdím t.rdíš], nštok. tvrditi (tv.dim) tv.diš, mak. ..-...... (......) ......, blg. (.......) (......) .......; psl. *cetv.rt.(j.) ‘cetrti’ > stcsl. xtndhmn+, xtndhmnsb ‘cetrti’, sln. cetrti [cet.rti], nštok. cčtvrti, mak. ......, ......., blg. ........; psl. *cetv.rt.k. ‘tisti, ki je cetrti’ > stcsl. xtndhmn+r+ ‘cetrtek’, sln. cetrtek [cet.rt.k], nštok. cetvrtak, mak. ........, blg. .........; psl. *s.-tvoriti *s.-tvoro *s.-tvoriši ‘narediti’ > stcsl. c+–ndjhbnb c+– ndjhś c+–ndjhbib ‘narediti’, sln. s-toriti (s-torím) s-toríš,148nštok. s-tviti (s-tv.rim) s-tv.riš, mak. .-...... (.-......) .-......, blg. ...... ..... ......). 2.1.6.3 Praslovanska *e,*o Praslovanska nosna samoglasnika (nazalna vokala) *e, *o sta se prvotno ohranila ne­spremenjena v severozahodni slovenšcini149ter makedonšcini in bolgaršcini – v zaho­dni makedonšcini je prišlo do preglasa sprednjega nosnega samoglasnika *e v zadnji nosni samoglasnik *o v položaju za nekaterimi palatali (trdonebniki) (10. stoletje), do denazalizacije (raznosnjenja) v makedonšcini in bolgaršcini pa mnogo pozneje (14. stoletje) –, medtem ko sta se sorazmerno zgodaj denazalizirala (raznosnila) v osrednji južni slovanšcini (10. stoletje) in v jugovzhodni slovenšcini (ok. 1200), in sicer v jugo­vzhodni slovenšcini neposredno v parna ustna sredinska samoglasnika *., *., v kajka­všcini v *e, *., v cakavšcini in štokavšcini v *e, *u: psl. *e,*o > SZ sln. *e,*o,JVsln. *.,*.,kajk.*e,*.,cak.,štok.*e,*u,mak.,blg.*e,*o. Razlicni denazalizirani odrazi praslovanskih *e, *o so že pomenili zacetek konvergentnega spreminjanja nekaterih geolektov v osrednjejužnoslovanskem prostoru (kajkavšcina, cakavšcina-štokavšcina). 2.1.6.3.1Praslovanski *e Praslovanski sprednji nosni samoglasnik *e se v knjižni slovenšcini glede na svojo prvotno kvantiteto (kolikost) održa kot ozki . ali široki e (slovenski dolgi naglašeni *. in slovenski kratki naglašeni *.-v nezadnjih zlogih imata ozki odraz ., slovenski kratki naglašeni *-e v zadnjih zlogih in slovenski nenaglašeni *e pa široki odraz e, slednji je lahko tudi analoškega nastanka, npr. péta, gréda),150medtem ko se v štokavskih knjižnih jezikih (ne glede na svojo prvotno kvantiteto), makedonšcini in bolgaršcini odraža kot srednji . : psl. *e > sln. *. > ./.,*.- > . -,*-. > -.,*e > e, 148 Sln.tv.rititv.rimtv.riš, s-tv.ritis-tv.rims-tv.riš ipd. s soglasniškim sklopomtv je prevzeto iz drugih slovanskih jezikov (Snoj 2016: 816). 149 Praslovanska nosna samoglasnika *e, *o se pojavljata v jeziku Brižinskih spomenikov (972–1039) (psl. Gpl *ve..jix. od ‘vecji’ > BSvuen.ih (I 23) =ve.jix; psl. 1sg praes. *poroco od ‘izrociti’ > BS poron.o (I 29) =poroco; psl. 3sg praes. *sot. od ‘biti’ > BS .unt (II 19) = sot; psl. Gsg m *malomogo.a od ‘bolan’ > BS Asg manim malomogoncka (II 48) =malomogo.a; psl. Asg *vero od ‘vera’ > BS vuerun (II 105) = vero). 150 Za spreminjanje praslovanskega *e v slovenšcini prim. 5.1.3.1.1. nštok..,mak..,blg.. (psl. *red. *redu ‘vrsta, red’ > stcsl. hĺl+ hĺle ‘vrsta, red’, sln. r.dr.da, nštok. r.dr.da, mak. ..., blg. ...; psl. *cest.*cesta*cesto‘cest, gost’ > stcsl. xĺcn+ xĺcnf xĺcnj ‘gost’, sln. c.stc.stac.stoknjiž., nštok. c.stcéstacésto, mak. .... ..... ....., blg. .... .........; psl. *pet. ‘pet’ > stcsl. gĺnm ‘pet’, sln. p.t, nštok. p.t, mak. ..., blg. ...; psl. *deset. ‘deset’ > stcsl. ltcĺnm ‘deset’, sln. des.t, nštok. d.set, mak. ....., blg. .....; psl. *tresti *treso *treseši ‘tresti’ > stcsl. nhĺcnb nhĺcnhĺctib ‘tresti’, sln. tr.sti (tr.sem) tr.seš, nštok. trésti (trésem) tréseš, mak. ..­...... (......) ......, blg. ...... ..... ......; psl. *le.a ‘leca’ > csl. kĺinf ‘leca’, sln. l.ca, nštok. léca, mak. ...., blg. ....; psl. *gledati *gledajo *gledaješi ‘gledati’ > stcsl. ukĺlfnb ukĺlfś ukĺlf-ib ‘gledati’, sln. gl.dati (gl.dam) gl.daš, nštok. gl.dati (gl.dam) gl.daš, mak. ...... (......) ......, blg. ...... (......) ......; psl. *zet. *zeti ‘zet’ . stcsl. pĺnm pĺnb ‘žénin, zet’, sln. z.t z.ta, nštok. z.t z.ta, mak. ..., blg. ...; psl. *peta ‘peta’ > stcsl. gĺnf ‘peta’, sln. péta, nštok. péta, mak. ...., blg. ....; psl. *mesec.*meseca ‘mesec’ > stcsl. väcĺwm väcĺwf ‘mesec’, sln. m.sec m.seca, nštok. m(j).sec m(j).seca, mak. ....., blg. .....; psl. *pamet. *pameti ‘spomin’ > stcsl. gfvĺnm gfvĺnb ‘spomin, spominska slovesnost’, sln. pámet pámeti, nštok. p.metp.meti, mak. ....., blg. .....; psl. *meso‘meso’ > stcsl. vĺcj ‘meso’, sln.mes., nštok. m.so, mak. ...., blg. ....). Praslovanski sprednji nosni samoglasnik *e v vzglasnem glasovnem zaporedju *je-se je v zahodni makedonšcini preglasil v zadnji nosni samoglasnik *o, medtem ko je v bolgaršcini v praslovanskem vzglasnem glasovnem zaporedju *je-(v vzglasnem glasovnem zaporedju *je-v celotni vzhodni južni slovanšcini (prim. 2.1.4.3)) prišlo do onemitve vzglasnega *j: psl. *je- > sln. *je- > j.-,je-,štok.*je- > j.-,Zmak.*jo- > ja-,blg.*e-> .-(psl. *jezyk.*jezyka‘jezik’ > stcsl. •psr+ •psrf ‘jezik’, sln. jézik je­zíka, nštok. jčzik jčzika, mak. ....., blg. ....; psl. *jec.my *jec.mene, Asg *jec.men. ‘jecmen’ . csl. •xmvs •xmvtzt, Asg •xmvtzm ‘jecmen’, sln. jécmen jecm.na, nštok. j.cmen j.cmena, mak. ......, blg. ......; psl. *jetry *jetr.ve ‘žena moževega brata’ . csl. •nhs •nh+dt ‘žena moževega brata’, star. in nar. sln. j.trva [j.t.rva], nštok. j.trva/j.trva, mak. ......, blg. ......; psl. *zajec. *zajeca ‘zajec’ . stcsl. pf•wm pf•wf ‘zajec’, knj. sln. z.jecz.jca [z.j.c z..ca], nar. sln. z.cz.ca, nštok. z.cz.ca, mak. ....., pl ......, blg. ...., pl .....). 2.1.6.3.2Praslovanski *o Praslovanski zadnji nosni samoglasnik *o se v knjižni slovenšcini glede na svojo pr-votno kvantiteto (kolikost) odraža kot ozki . ali široki o (slovenski dolgi naglašeni *o in slovenski kratki naglašeni *.-v nezadnjih zlogih imata ozki odraz ., slovenski kratki naglašeni *-. v zadnjih zlogih in slovenski nenaglašeni *o pa široki odraz o, slednjije lahko tudi analoškega nastanka, npr. ra, str.k stróka),151medtem ko se v štokavskih knjižnih jezikih (ne glede na svojo kvantiteto) odraža kot u, v knjižni makedonšcini kot a (sporadicno kot u), v knjižni bolgaršcini kot . <., .> (zapis 151 Za spreminjanje praslovanskega *o v slovenšcini prim. 5.1.3.1.2. za [.] je znacilen za koncnice in nekatere pripone):152 psl. *o > sln. *o > ./.,*.- > . -, *-. > -.,*o > o,nštok.u,mak.a,blg..(psl. *mož.*moža ‘mož’ > stcsl. vm vf ‘mož’, sln. m.ž mož., nštok. m.ž m.ža, mak. ..., blg. ...; psl. *rob. *roba ‘kar je odrezano, odsekano’ > csl. h+ hf ‘krpa, cunja’, sln. r.b r.ba, nštok. r.b r.ba, mak. ..., blg. ...; psl. *zob. *zoba ‘zob’ > stcsl. p+ pf ‘zob’, sln. z.b zob. (= z.ba), nštok. z.bz.ba, mak. ..., blg. ...; psl. *kot.*kota‘kot’ > csl. r+ rf ‘kot’, sln. k.t k.ta, nštok. k.t kúta, mak. ..., blg. ...; psl. *loka ‘loka’ > csl. kf ‘morski zaliv, dolina, mocvirnat travnik, mocvirje’, sln. l.ka, nštok. la, mak. ...., blg. ....; psl. *goba ‘goba’ > stcsl. uf ‘goba, spužva’, sln. g.ba, nštok. g.ba, mak. ...., blg. ....; psl. *strok. *stroka ‘trd, posušen rastlinski del’ > sln. str.k stróka, nštok. str.k str.ka, str.kstr.ka, mak. ....., blg. .....; psl. *roka ‘roka’ > stcsl. hf ‘roka’, sln. ra, nštok. ra, mak. ...., blg. ....; psl. *rokav. *rokava ‘rokav’ > csl. hfd+ hfdf ‘rokav’, sln. rokáv rokáva, nštok. růkavrukáva, mak. ....., blg. .....; psl. 1sg praes. *neso od ‘nesti’ > stcsl. 1sg praes. ztcod ‘nesti’, sln. (nésem), nštok. (nčsem), mak. (..-.....), blg. ..-.... [dones.]; psl. 3pl praes. *nesot. od ‘nesti’ > stcsl. 3pl praes. ztc+ od ‘nesti’, sln. nes. (= nésejo), nštok. nčsu, mak. ..-....., blg. ..­..... [dones.t]; psl. *dvignoti ‘dvigniti’ > stcsl. ldbuzb ‘premakniti, dvigniti’, sln. dvígniti,153 nštok. d.gnuti, mak. ......, blg. ...... [d.gn.l]). V knjižni makedonšcini se pojavlja tudi severnomakedonski odraz u (psl. *ko.a ‘hiša, koca, koliba’ > csl. rnf ‘šotor’, sln. k.ca, nštok. k.ca, mak. ...., blg. ....; psl. *gos.ka ‘goska’ > csl. umrf ‘goska’, sln. g.ska, nštok. g.ska, mak. ....., blg. .....; psl. *modr. *modra *modro ‘moder, pameten’ > stcsl. vh+ vhf vhj ‘moder, pameten’, sln. m.derm.dram.dro [m.d.r], nštok. mar mra mro, mak. ..... ..... ....., blg. ..... ..... .....; psl. *bloditi *blo.o *blodiši ‘bloditi’ . stcsl. ,kbnb ,kl,kbib ‘motiti se, živeti razuzdano’, sln. bloditi (= bl.diti) (bl.dim) bl.diš, nštok. bl(j)eti (blúdim) blúdiš, mak. ..-...... (......) ......; psl. *soditi*so.o*sodiši ‘soditi’ > stcsl. cbnb clcbib ‘soditi, presoditi’, sln. soditi (= s.diti) (s.dim) s.diš, nštok. siti (s.dim) s.diš, mak. ..... (.....) ....., blg. ..... .... .....). 2.1.6.4 Praslovanski *e Praslovanski nizki sprednji samoglasnik *e [*ä] (jat) (in z njim glasovno sovpadli juž­noslovanski *e, ki je nastal po metatezi likvid praslovanskih dvoglasniških zvez *CeRC > *CReC s podaljšavo) je na obmocju,na katerem do denazalizacije(raznosnjenja) praslovanskih nosnih samoglasnikov *e, *o prvotno ni prišlo (v severozahodni sloven-šcini ter makedonšcini in bolgaršcini), v zacetku ohranil svojo prvotno široko kvaliteto 152 Zapis [.] z v knjižnibolgaršcini: psl. 1plpraes. *neso od ‘nesti’ > stcsl.ztc > blg...-.... [dones.]; psl. 3pl praes. *nesot.od ‘nesti’ > stcsl. ztc+ > blg...-..... [dones.t]; psl. Nsg m ptc. praet. act. II *dvignol. od ‘dvigniti’ > stcsl. ldbuz+ > blg. ...... [d.gn.l]. 153 V vecjem delu slovenšcine je bil odraz praslovanske nedolocniške pripone *-no- po analogiji na glagole z odrazom praslovanske nedolocniške pripone *-i-zamenjan z -ni-(v knjižnem jeziku s sprejetjem t. i. novih oblik v letih 1848–1851 (prim. 1.3.2.2)). (kakovost), glasovno vrednost [*ä], na obmocju, na katerem je do denazalizacije prišlo zgodaj (v jugovzhodni slovenšcini in osrednji južni slovanšcini), pa se je zožil v ozki *. ter posledicno ni glasovno sovpadel z odrazom denazaliziranega praslovanskega *e:154 psl. *e [*ä] > SZ sln. *ä > *.,JVsln.,kajk.,cak.,štok.*.,mak.,blg.*ä. Praslovanski *e se v knjižni slovenšcini glede na svojo prvotno kvantiteto (koli­kost) odraža kot ozki . ališiroki e (slovenski dolgi naglašeni *. in slovenski kratki naglašeni *.-v nezadnjih zlogih imata ozki odraz ., slovenski kratki naglašeni *-. v zadnjih zlogih in slovenski nenaglašeni *e pa široki odraz e, slednji je lahko tudi analoškeganastanka),155v knjižni ijekavski štokavšciniv dolgih zlogih kot diftong (dvoglasnik) ije, v kratkih zlogih kot diftong je, kot srednji . v položaju za r ter kot i v položaju pred štokavskim o, ki je nastal iz praslovanskega *l, in pred j, v knjižni ekavski štokavšcini pa ne glede na svojo kvantiteto kot srednji . , v knjižni make­donšcini v vseh položajih kot srednji . , v knjižni bolgaršcini v naglašenem zlogu in v položaju pred bolgarskim trdim soglasnikom kot ’a<.> (soglasnik pred a je mehcan), v nenaglašenem zlogu ali v položaju pred praslovanskim mehkim in bolgarskim meh-canim soglasnikom (tudi v položaju pred odrazom praslovanskega srednjega visokega samoglasnika *y (jery), tj. psl. *y > blg. i) pa kot srednji . : psl. *e,*CeRC > jsl. *e,*CReC > sln. *. > JV sln. *e. > gorenjsko ./.,*.- > J sln. *é.- > gorenjsko . -, *-. > -.,*e > e,ijekavskonštok.*. > ije,*e > je,. /+[r _],i /+[_*l > o,j],ekavsko nštok.*. > .,*e > .,mak..,blg.’a /+[' _*CO],. /–[' _*CO]. 2.1.6.4.1Praslovanski *e vslovenšciniinosrednjijužnislovanšcini Praslovanski *e se je v slovenšcini in osrednji južni slovanšcini spreminjal glede na svojo kvantiteto (kolikost), ki je bila pogojena z odrazi praslovanskih tonemov: 1) praslovanski staroakutirani (dolgi) *., *C.RC (psl. *s.v.t. *s.v.ta (a") ‘nasvet, posvetovanje’ > sln. sv.tsv.ta, nštok. sv(j).tsv(j).ta; psl. *xl.b.*xl.ba (a) ‘kruh’ > sln. hl.b hl.ba (= hl.b hl.ba), nštok. hl(j).b hl(j).ba; psl. *xr.n. *xr.na (a) ‘hren’ > sln. hr.n hr.na (= hr.n hréna), nštok. hr.n hr.na; psl. *z.r.l. *z.r.la *z.r.lo (F) ‘zrel’ > sln. zr.l [zr..] (= zr.l [zr..]) zr.la zr.lo, nštok. zr.o zr.la zr.lo; psl. *d.lo (a) ‘delo’ > sln. d.lo, nštok. d(j).lo; psl. *l.to (a) ‘poletje, leto’ > sln. l.to, nštok. l(j).to; psl. *m.ra (a) ‘merjenje, mera’ > sln. m.ra, nštok. m(j).ra; psl. *p.na (a) ‘pena’ > sln. p.na, nštok. p(j).na; psl. *v.ra (a) ‘vera’ > sln. v.ra, nštok. v(j).ra; psl. *r.pa (a) ‘repa’ > sln. r.pa, nštok. r.pa; psl. *b.rza (a) ‘breza’ > sln. br.za, nštok. br.za; psl. *s.sti (a) ‘sesti’ > sln. s.sti, nštok. s(j).sti; psl. *l.zti (a) ‘lesti, plaziti se’ > sln. l.sti, nštok. l(j).sti; psl. *m.lti (b-a) ‘mleti’ > sln. ml.ti, nštok. ml(j).ti; psl. *j.sti (a) ‘jesti’ > sln. j.sti, nštok. j.sti; psl. *s.ver. *s.vera (A) ‘sever’ > sln. s.vers.vera, nštok. s(j).vers(j).vera; psl. *m.riti (a/A) ‘meriti’ > sln. m.riti, nštok. m(j).riti; psl. *d.lati (a/A) ‘delati’ > sln. d.lati, nštok. d(j).lati; psl. *r.zati (a/A) ‘rezati’ > sln. r.zati, nštok. r.zati; psl. *s.jati (a/A) ‘sejati seme; sejati s sitom’ > sln. (sejáti), nštok. s.jati, s.jati); 154 Rigler 1963b: 26–30; Moszynski 1967. 155 Za spreminjanje praslovanskega *e v slovenšcini prim. 5.1.3.1.3. 2) praslovanski starocirkumflektirani (dolgi) *., *C.RC (psl. *sn.g. *sn.ga (c) ‘sneg’ > sln. sn.g sneg., nštok. sn(ij).g sn(ij).ga; psl. *sv.t. *sv.ta (c) ‘svetloba; svet’ > sln. sv.t svet., nštok. sv(ij).t sv(ij).ta; psl. *b.rg. *b.rga (c) ‘breg’ > sln. br.g breg. star. (= br.ga), nštok. br(ij).g br(ij).ga; psl. *r.c. *r.ci (c) ‘beseda, govor’ > sln. r.c rec., nštok. r(ij).c r(ij).ci; psl. *sl.p. *slep. *sl.po (c) ‘slep’ > sln. sl.p sl.pa slep. (= sl.po), nštok. sl(ij).p sl(ij)épa sl(ij)épo; psl. *k.l. *kel. *k.lo (c) ‘cel, ves’ > *c.l.*cel.*c.lo > sln. c.lc.lacel. (= c.lo), nštok. cij.l/c.o c(ij)éla c(ij)élo; psl. *s.no (c) ‘trava, seno’ > sln.sen., nštok. s(ij).no); 3) praslovanski novoakutirani (dolgi) *., *CéRC (psl. *gr.x.*grex. (b) ‘greh’ > sln. gr.hgr.ha, nštok. gr(ij).hgr(ij)éha; psl. *b.l.*bel.*bel.(b) ‘bel’ > sln. b.lb.la b.lo, nštok. bij.l/b.o b(ij)éla b(ij)élo; psl. 2sg, 2pl praes. *sv.t...) > š. *sv.t.te (b/F1sln. sv.tiš sv.tite, nštok. sv(ij).tiš sv(ij).tite); 4) praslovanski (pred)prednaglasni (dolgi) *e, *CeRC (psl. *gnezd. (b) ‘gnezdo’ > sln. gn.zdo, nštok. gn(ij)ézdo; psl. *melk. (b) ‘mleko’ > sln. ml.ko, nštok. ml(ij)éko; psl. *sve.. (b) ‘luc, svetloba, svetilo’ > sln. sv.ca, nštok. sv(ij)éca; psl. *ken. (c) ‘cena’ > *cen. > sln. c.na, nštok. c(ij)éna; psl. *sten. (c) ‘zid, stena’ > sln. st.na, nštok. st(ij)éna; psl. *žert. (c) ‘žreti’ > sln. žr.ti, nštok. ždr(ij)éti; psl. *svet.ti (b/F1) ‘svetiti’ > sln.svetiti (= sv.titi), nštok. (sv(ij)étiti)); 5) praslovanski ponaglasni (dolgi) *e, *CeRC (psl. *v.deti (a/A) ‘videti’ > sln. vídeti, nštok. v.d(j)eti; psl. Nsg m, f, n ptc. praet. act. II *v.del. *v.dela *v.delo > sln. vídel videla vídelo, nštok. v.dio/v.deo v.d(j)ela v.d(j)elo). 2.1.6.4.2Praslovanski *e vmakedonšciniinbolgaršcini Praslovanski *e se je v bolgaršcini spreminjal glede na naglašenost oz. nenaglašenost in nemehcanost oz. mehcanost sledecega soglasnika: 1) v naglašenem zlogu in v položaju pred bolgarskimi trdimi soglasniki (psl. *leto ‘poletje, leto’ > stcsl. känj ‘poletje, leto, cas’ > mak. ...., blg. .... [l.to], pl ....; psl. *melko ‘mleko’ > stcsl. vkärj ‘mleko’ > mak. ....., blg. ..... [ml.ko], pl. .....; psl. *telo ‘telo’ > stcsl. näkj ‘telo’ > mak. ...., blg. .... [t.lo], pl ....; psl. *koleno ‘koleno’ > stcsl. rjkäzj ‘koleno; pokolenje’ > mak. ......, blg. ...... [kol.no], pl ......; psl. *mera ‘merjenje, mera’ > stcsl. vähf ‘mera, merica’ > mak. ...., blg. .... [..ra], pl ....; psl. *repa ‘repa’ > csl. hägf ‘repa’ > mak. ...., blg. .... [..pa], pl ....; psl. *sen.ka ‘majhna senca’ > csl. cäzmrf ‘senca’ > mak. ....., blg. ..... [..nka], pl .....; psl. *pena ‘pena’ > stcsl. gäzf ‘pena’ > mak. ...., blg. .... [..na]; psl. *vera ‘vera’ > stcsl. dähf ‘vera’ > mak. ...., blg. .... [..ra]; psl. *pelva ‘pleva’ > csl. gkädf ‘pleva’ > mak. ....., blg. ..... [pl.va]; psl. *xren. ‘hren’ > csl. äz+ ‘hren’ > mak. ..., blg. .... [x..n], ......; psl. *ded. ‘ded, poglavar velike družine’ > stcsl. läl+ ‘ded’ . mak. ...., blg. .... [d.do]; psl. *grex. ‘greh’ > stcsl. uhä ‘greh’ > mak. ...., blg. .... [g..x], ......, pl .......; psl. *kvet. ‘cvet’ > stcsl. wdän+ ‘cvet’ > mak. ...., blg. .... [c..t], ......, pl .......; psl. *mex. ‘meh’ > stcsl. vä ‘vinski meh’ > mak. ..., blg. ... [..x], ....., pl ......; psl. *sneg. ‘sneg’ > stcsl. czäu+ ‘sneg’ > mak. ...., blg. .... [s..k], ..e..., pl .......; psl. *svet. ‘svetloba; svet’ > stcsl. cdän+ ‘svetloba, zarja; svetilka’ > mak. ...., blg. .... [s..t], ......, pl .......; psl. *berg. ‘breg’ > stcsl. ,häu+ ‘breg’ > mak. ...., blg. .... [b..k], ......, pl .......; psl. *bel. *bela *belo, Npl m *beli ‘bel’ > stcsl. ,äk+ ,äkf ,äkj, Npl m ,äkb ‘bel’ > mak. ... .... ...., pl ...., blg. ... .... .... [..l ..la ..lo], pl .... [b.li]; psl. *kel. *kela *kelo, Npl m *keli ‘cel, ves’ > *cel. *cela *celo, Npl m *celi > stcsl. wäk+ wäkf wäkj, Npl m wäkb ‘cel, ves’ > mak. ... .... ...., pl ...., blg. ... .... ...., pl .... [..l ..la ..lo, c.li]; psl. *slep. *slepa*slepo, Npl m *slepi‘slep’ > stcsl. ckäg+ ckägf ckägj, Npl m ckägb ‘slep’ > mak. .... ..... ....., pl ....., blg. .... ..... ....., pl ..... [sl.p sl.pa sl.po, sl.pi]; psl. 1–2sg praes. *lezo *lezeši ‘lesti, plaziti se’ > csl. 1–2sg praes. käpkäptib ‘lesti, plaziti se’ > mak. (.-.....) .-....., blg. .-.... .-..... [vl.z. vl.zeš], psl. Nsg m, f, n ptc. praet. act. II *lezl. *lezla *lezlo, Npl m *lezli > csl. käpk+ käpkf käpkj, Npl m käpkb, mak. (.-..... .-..... .-....., pl .-.....), blg. .-......-......-....., pl .-.....); psl. Nsg m, f, n ptc. praet. act. II *mell. *mella *mello, Npl m *melli od ‘mleti’ > stcsl. vkäk+ vkäkf vkäkj, Npl m vkäkb ‘mleti’ > mak. .............., pl ....., blg. .............. [ml.l ml.la ml.lo], pl ..... [ml.li]); 2) v naglašenem zlogu in v položaju pred praslovanskimi mehkimi, palatalnimi (trdonebnimi) in bolgarskimi mehcanimi, palataliziranimi soglasniki (psl. *nedela ‘nedelja’ > csl. ztläkć ‘nedelja, teden’ > mak. (......), blg. ......; psl. *rec. ‘izreceno, beseda, govor’ > stcsl. häxm ‘beseda, govor’ > mak. ..., blg. ...; psl. *meriti*mero*meriši‘meriti’ > stcsl. vähbnb vähś vähbib ‘tehtati, razmišljati’ . mak. ..... (.....) ....., blg. ..............; psl. *beliti*belo*beliši ‘beliti’ > stcsl. ,äkbnb ,äkś ,äkbib ‘beliti’, sln. beliti (= b.liti) (b.lim) b.liš, nštok. b(ij)éliti (b(ij).lim) b(ij).liš, mak. ..... (.....) ....., blg. ..... .... .....); 3) v nenaglašenem zlogu (psl. *gnezdo ‘gnezdo’ > stcsl. uzäplj ‘gnezdo’, mak. ......, blg. ......; psl. *seno ‘trava, seno’ > stcsl. cäzj ‘seno, krma, trava’, mak. ...., blg. ....; psl. *reka ‘reka’ > stcsl. härf ‘reka’, mak. ...., blg. ....; psl. *kena ‘cena’ > *cena > stcsl. wäzf ‘cena, placilo, (kupna) vrednost’, mak. ...., blg. ....; psl. *stena ‘zid, stena’ > stcsl. cnäzf ‘zid, stena’, mak. ....., blg. .....). Nekatere mlajše nesplošnojužnoslovanske glasovne znacilnosti Psl. SZ sln. JV sln. Z in V kajk. Cak. ZinVštok. Mak. in blg. *VžV *VrV *VrV *VrV *VrV *VžV *VžV *CvC/ *CCv/ *vCC * * *v *v *v *v *e *e *ä>*. *e *e *e *e *o *o *ĺ>*. *. *u *u *o *e[*ä] *ä > *. *. *. *. *. *ä 2.1.6.5 Praslovanska *e,*o Praslovanska ustna samoglasnika (oralna vokala) *e, *o se v južnoslovanskih jezikih z delno izjemo slovenšcine nista bistveno spreminjala. V slovenšcini sta se v skladu z Ramovševo »glavno crto v oblikovanju slovenskega vokalizma« spreminjala glede na svojo kvantiteto (kolikost).156Po denazalizaciji (raznosnjenju) praslovanskih nosnih samoglasnikov *e, *o je v osrednji južni slovanšcini (10. stoletje) ter pozneje tudi v makedonšcini in bolgaršcini (14. stoletje) praslovanski *e v vecini položajev glasovno sovpadel z odrazom denazaliziranega praslovanskega *e (prim. 2.1.6.3). 2.1.6.5.1Praslovanski *e Praslovanski sprednji sredinski ustni samoglasnik *e se v knjižni slovenšcini glede na svojo prvotno kvantiteto odražakot ozki . ali široki e (slovenski dolgi naglaše­ni *e in slovenski kratki naglašeni *č-v nezadnjih zlogih se odražata kot ozki ., sloven-ski kratki naglašeni *-č v zadnjih zlogih in slovenski nenaglašeni *e pa kot široki e),157 medtem ko se v štokavskih knjižnih jezikih (ne glede na svojo kvantiteto), makedonšci­ni in bolgaršcini odraža kot srednji . : psl. *e > sln. *e > ./.,*č- > . -,*-č > -.,*e. > éV,*e > e,nštok..,mak..,blg..(psl. *led. *leda ‘led’ > stcsl. ktl+ ktlf ‘led’, sln. l.d led. (= l.da), nštok. l.d l.da, mak. ..., blg. ...; psl. *med. *medu ‘med’ . stcsl. vtl+ vtle ‘med’, sln. m.d med. (= m.da), nštok. m.d m.da, mak. ..., blg. ...; psl. *šest. ‘šest’ > stcsl. itcnm ‘šest’, sln. š.st, nštok. š.st, mak. ...., blg. ....; psl. *cep. *cepa ‘pokrov, pokrivalo’ > nar. sln. c.p cep., sln. c.p cépa, nštok.c.p cčpa, mak. ..., blg. ...; psl. *žena ‘žena’ > stcsl. zf ‘žena’, nar. sln. žen., knj. sln. žéna, nštok. žčna, mak. ...., blg. ....; psl. *sestra ‘sestra’ > stcsl. ctcnhf ‘sestra’, nar. sln. sestr., knj. sln. séstra, nštok. sčstra, mak. ......, blg. ......; psl. *rebro ‘rebro’ > stcsl. ht,hj ‘rebro’, nar. sln. rebr., knj. sln. rébro, nštok. rčbro, mak. ....., blg. .....; psl. 1–2sg praes. *melo *meleši od ‘mleti’ > stcsl. 1–2sg praes. vtkś vtk-ib od ‘mleti’, sln. (m.ljem) m.lješ, nštok. (m.ljem) m.lješ, mak. (.....) ....., blg. .... .....; psl. *ženiti *ženo *ženiši ‘ženiti’ > stcsl. zbnb zś zbib ‘ženiti’, sln. ženiti (ž.nim) ž.niš, nštok. žčniti (ž.nim) ž.niš, mak. .-..... (.....) ....., blg. ..... (....) .....; psl. *cesati *cešo *cešeši ‘cesati, praskati’ > stcsl. xtcfnb 156 Rigler 1963b: 34–36; Logar 1974. 157 Za spreminjanje praslovanskega *e v slovenšcini prim. 5.1.3.1.4. xtixtitib ‘cesati, trgati, obirati’, sln. cesáti (c.šem) c.šeš, nštok. cčsati (c.šem) c.šeš,158 mak. (..... ..... .....), blg. (.....) .... .....; psl. *žen.sk.(j.) ‘ženski’ > stcsl. zmcr+, zmcrsb ‘ženski’, sln. ž.nski, nštok. ž.nski, mak. ......, blg. ......). 2.1.6.5.2Praslovanski *o Praslovanski zadnji sredinski ustni samoglasnik *o se v knjižni slovenšcini glede na svojo prvotno kvantiteto odraža kot ozki . ali široki o (slovenski dolgi na­glašeni *o in slovenski kratki naglašeni *v nezadnjih zlogih se odražata kot ozki ., slovenski kratki naglašeni *-v zadnjih zlogih in slovenski nenaglašeni *o pa kot široki o),159medtem ko se v štokavskih knjižnih jezikih (ne glede na svojo kvantite-to), makedonšcini in bolgaršcini odraža kot srednji . : psl. *o > sln. *o > JV sln. *o. > gorenjsko ./.,* > . -,*- > -.,*o. > óV,*o > o,nštok..,mak..,blg.. (psl. *bog. *boga ‘bog’ > stcsl. ,ju+ ,juf ‘bog’, sln. b.g bog., nštok. b.g b.ga, mak. ..., blg. ...; psl. *nos. *nosa ‘nos’ > stcsl. zjc+ zjcf ‘nos’, sln. n.s nos. (= n.sa), nštok. n.sn.sa, mak. ..., blg. ...; psl. *proso ‘proso’ > sln. pros., nštok. pr.so, mak. ....., blg. .....; psl. *vol. *volu ‘vol’ . stcsl. djk+ djke ‘vol’, nar. sln. v.l vol. [v..], knj. sln. v.l vóla [v..], nštok. v.(l) vňla, mak. ..., blg. ...; psl. *koža ‘koža’ > stcsl. rj ‘koža’, sln. k.ža, nštok. k.ža, mak. ...., blg. ....; psl. *koza ‘koza’ > stcsl. rjpf ‘koza’, nar. sln. koz., knj. sln. ka, nštok. ka, mak. ...., blg. ....; psl. *noga ‘noga’ > stcsl. zjuf ‘noga’, nar. sln. nog., knj. sln. na, nštok. na, mak. ...., nar. blg. .... (knj. blg. .... ‘noga’); psl. *nositi *nošo *nosiši ‘nositi’ > stcsl. zjcbnb zjizjcbib ‘nositi’, sln. nositi (n.sim) n.siš, nštok. niti (n.sim) n.siš, mak. ..... (.....) ....., blg. ..... (....) .....; psl. *voziti *vožo *voziši ‘voziti’ > stcsl. djpbnb dj djpbib ‘voziti’, sln. voziti (v.zim) v.ziš, nštok. viti (v.zim) v.ziš, mak. ..... (.....) ....., blg. ..... (....) .....; psl. *moriti *moro *moriši ‘moriti’ > stcsl. vjhbnb vjhś vjhbib ‘moriti’, sln. moriti (morím) moríš, nštok. miti (mňrim) mňriš, mak. .-..... (.....) ....., blg. ..... (....) .....). 2.1.6.6 Praslovanska *.,*. Praslovanska krepka polglasnika (redukcijska vokala) *., *.sta se v vecjem delu vzho­dne južne slovanšcine ohranila kot razlicna glasova, medtem ko sta v zahodni južni slo­vanšcini ter na zahodnem obrobju vzhodne južne slovanšcine (tj. v poznejši torlašcini in severni makedonšcini), glasovno sovpadla v sredinski polglasnik *. (10. stoletje) (prim. 2.1.5.2): psl. *.,*. > Z jsl. *.,Vjsl.*.,*.. Njuni odrazi so težili k vokalizaciji v »polne«, nepolglasniške samoglasnike. 158 Pogostejše je nštok. cčšati zanaloško izravnavo*s :*š .š po sedanjiškiosnovi (nštok.cčsati : c.šeš = cčšati = c.šeš). 159 Za spreminjanje praslovanskega *o v slovenšcini prim. 5.1.3.1.5. 2.1.6.6.1Praslovanski *. Praslovanski krepki sprednji polglasnik (palatalni redukcijski vokal) *. (jer) se v knjižni slovenšcini odraža glede na svojo kvantiteto (kolikost), in sicer dolgi kot a in kratki kot polglasnik . (slovenski dolgi naglašeni *. in slovenski kratki nagla­šeni *.-v nezadnjih zlogih imata odraz a, slovenski kratki naglašeni *-. v zadnjih zlogih in slovenski nenaglašeni *. pa odraz .),160v štokavskih knjižnih jezikih v vseh položajih ne glede na svojo kvantiteto kot a, v knjižni makedonšcini in bolaršcini kot srednji . <.>: psl. *. > sln. *. > Z in J sln. ./á,*.-> Z in J sln. á -,*-. > -.,*.. > .. > .V, *. > .,nštok. a,mak. .,blg. . (psl. *d.n. *d.ne ‘dan’ . stcsl. lmzm lmzt ‘dan’, sln. d.n dn., nštok. d.n (d.na), mak. ..., blg. ...; psl. *l.n. *l.na ‘lan’ > csl. kmz+ kmzf ‘lan’, sln. l.n (lan. = l.na), nštok. l.n (l.na), mak. ..., blg. ...; psl. *p.n. *p.na ‘štor, parobek’ > csl. gmzŻm gmzć ‘štor, parobek’, sln. p.nj (p.nja), nštok.p.nj (pánja), mak. ..., blg. (...); psl. Gpl *ov.c. od ‘ovca’ > stcsl. jdmwm od ‘ovca’, sln. ovác, nštok. ováca; psl. *p.s.j.(j.) *p.s.ja *p.s.je ‘pasji’ > stcsl. gmcbb gmcbć gmcb-‘pasji’, sln. pásji pásja pásje, nštok. p.sji p.sja p.sje, mak. ..... ..... ....., blg. .... .... ....; psl. *p.s. *p.sa ‘pes’ > stcsl. gmc+ gmcf ‘pes’, sln. p.s ps. [p.s], nštok. p.s ps., mak. ..., blg. ...; psl. *z.l. *z.la *z.lo ‘slab, hudoben, zel’ > stcsl. p+k+ p+kf p+kj ‘slab, hudoben, zel’, sln. z.l zl. zl. [z..], nštok. z.o zl. zl., mak. ... ... ..., blg. ... ... ...; psl. *v.x. *v.xa *v.xo ‘ves’ = *v.s. *v.sa *v.se . stcsl. dmcm dmcć dmct ‘ves’, sln. v.s vs. vs. [v.s], nštok. s.v sv. sv.; psl. *or.l. *or.la ‘orel’ > stcsl. jhmk+ jhmkf ‘orel’, sln. el la [ór.. órla], nštok. ao la, mak. ...., pl ...., blg. ...., pl ....; psl. *star.c. *star.ca ‘tisti, ki je star’ > stcsl. cnfhmwm cnfhmwf ‘star clovek, starec’, sln. st.rec st.rca [st.r.c], nštok. st.rac st.rca, mak. ......, pl ......, blg. ......, pl ......; psl. *kon.c. *kon.ca ‘konec, zacetek’ > stcsl. rjzmwm rjzmwf ‘konec’, sln. kec kca [kón.c], nštok. kac kca ‘nit’, mak. ....., pl ..... ‘nit’, blg. ....., pl ..... ‘nit’; psl. *ven.c. *ven.ca ‘ve­nec’ > stcsl. däzmwm däzmwf ‘venec, krona’, sln. vénec vénca [vén.c], nštok. v(ij)énac v(ij)énca, mak. ....., pl ....., blg. ....., pl .....; psl. *sil.n. *sil.na *sil.no ‘si­len, mocen’ > stcsl. cbkmz+ cbkmzf cbkmzj ‘silen, mocen’, sln. s.len s.lna s.lno [s.l.n], nštok. s.lan s.lna s.lno, mak. ..... ..... ....., blg. ..... ..... .....). 2.1.6.6.2Praslovanski *. Praslovanski krepki zadnji polglasnik (velarni redukcijski vokal) *. (jor) se v knjižni slovenšcini odraža glede na svojo kvantiteto (kolikost), in sicer dolgi kot a in krat­ki kot polglasnik . (slovenski dolgi naglašeni *. in slovenski kratki naglašeni *.- v nezadnjih zlogih imata odraz a, slovenski kratki naglašeni *-. v zadnjih zlogih in slovenski nenaglašeni *. pa odraz .),161 v štokavskih knjižnih jezikih v vseh po­ložajih ne glede na svojo kvantiteto kot a, v knjižni makedonšcini kot o, v knjižni 160 Za spreminjanje praslovanskega *. v slovenšcini prim. 5.1.3.1.6. 161 Za spreminjanje praslovanskega *. v slovenšcini prim. 5.1.3.1.6. bolgaršcini kot . <.>: psl. *. > sln. *. > Z in J sln. ./á,*.- > Z in J sln. á -,*-. > -.,*.. > .. > .V,*. > .,nštok.a,mak.o,blg.. (psl. *m.x. *m.xa ‘mah’ > csl. v+ v+ ‘mah’, sln. m.h (mah. =m.ha), nštok. m.h (m.ha), mak. ..., blg. ...; psl. *s.t. *s.ta ‘sat’ > stcsl. c+n+ c+nf ‘sat’, sln. s.t (sat. = s.ta), nštok.s.t (s.ta), mak. ..., blg. ... star.; psl. *s.xnoti *s.xno *s.xneši ‘sahniti, sušiti se’ > stcsl. c+b c+c+tib ‘sahniti, sušiti se’, sln. sehniti [s.hniti] star. (= sahniti = sáhniti) sáhnem) sáhneš, nštok. sŕhnuti (s.hnem) s.hneš, blg. ...... ..... ......; psl. *s.n. *s.na ‘sen, spanje’ > stcsl. c+z+ c+zf ‘sen, spanje’, sln. s.n sn. [s.n], nštok. s.n sn., mak. ..., blg. ...; psl. *d.ž.. *d.ž.a ‘dež’ > stcsl. l+m l+f ‘dež’, sln. d.ž dežj. [d.ž d.žj.] > d.ž dčžja [d.ž d.žja], nštok. d.žd dŕžda, mak. ...., blg. ....; psl. *pet.k. *pet.ka ‘tisti, ki je pęti’ > stcsl. gĺn+r+ gĺn+rf ‘petek’, sln. p.tek p.tka [p.t.k], nštok. pétak pétka, mak. ....., pl (......), blg. ....., pl (......); psl. *pes.k. *pes.ka ‘pesek’ > stcsl. gäc+r+ gäc+rf ‘pesek’, sln. p.sek p.ska [p.s.k], nštok. p(ij)ésak p(ij)éska, mak. ....., pl (......), blg. ....., pl (......); psl. *kort.k. *kort.ka *kort.ko ‘kratek’ > csl. rhfn+r+ rhfn+rf rhfn+rj ‘kratek’, sln. krátek krátka krátko [krát.k], nštok. krátak krátka krátko, mak. ...... ...... ......, blg. ...... ...... ......). 2.1.6.7 Južnoslovanski*. Južnoslovanski zlogotvorni jezicnik (silabicna likvida) *. (prim. 2.1.1.4) ohranjajo ne­katera slovenska narecja (prekmursko, prleško, vzhodni del goricanskega/slovensko­goriškega, jugovzhodni rob sevniško-krškega podnarecja posavskega narecja, nekateri južnobelokranjski govori, vzhodni del kostelskega narecja), po vecini osrednja južna slovanšcina in makedonšcina. V vecjem delu slovenšcine se je zlogotvorni *. (vzpore­dno z zlogotvornim *. (prim. 2.1.6.8)) dekomponiral(razstavil) v *.r (12./13. stoletje) (to se odraža v knjižni slovenšcini)162in se je potem nadalje spreminjal npr. v ar, or, er.163Tudi v bolgaršcini je prišlo do nastanka anaptikticnega (vrinjenega) polglasnika . 162 V slovenšcinije zlogotvorni*. izprican v zgodnji slovenšcini 10. stoletja (psl. Dpl def. *m.rtvyjim. od ‘mrtev’ > BSmrtuim (III 58) =m.tvim ‘mrtvim’; psl.*s.m.rt. ‘smrt’ > BS zemirt (II 14) =s(.)m.t ‘smrt’; psl. *s.rd.ce ‘srce’ > BSzrid.e (III 64) =s.dce ‘srce’; psl. 3pl imperf.*orzt.rgaaxo ‘raztrgati’ > BS raztrgachu (II 103) =razt.gaxo ‘raztrgovali so’; psl. Dsg*kr.stu od ‘križ, krst’ > BS cre.tu (I 3, 20) = k.stu ‘krstu’), glasovno zaporedje *.r v gorenjski narecni ploskvi druge polovice 14. stoletja (psl. *m.rtv. ‘mrtev’ > CRR martaw (III 5) = m.rt.v ‘mrtev’, psl. Gpl def. *m.rtv.jix. > CRR martwech (III 7) = m.rtv.x, psl. Apl (def.) *m.rtvyje > CRR mortwe (III 9) = m.rtve) in v dolenjski narecni ploskvi prve polovice 15. stoletja (psl. *kr.st. ‘križ, krst’ > CR kar.t (V 5,10) =k.rst; psl. Nsg m ptc. praet. act. II *ob.rn.ti od ‘vrniti, obrniti’ > CRobarni.ll (V 6) =ob.rnil; psl. Gsg *s.rd.ca od ‘srce’ > CR .arc.a (V 14) =s.rca; psl. *og.rditi ‘delati ponosno, oholo’ > CR ogardit. (V 42) =og.rditi, psl. Nsg m ptc. praet. act. II *og.rditi > CRogard.ll (V 44) =og.rdil; psl. *om.rziti ‘narediti mrzlo; zasovražiti’ > CR omar.it˙ (V 44) = om.rziti). 163 Ramovš 1936: 166–167; Smole 2001: 55. pred r (v položaju pred enim soglasnikom) in za r (v položajupred soglasniškim sklo-pom) ter tako do nastanka glasovnih zaporedij .r/r.. Južnoslovanski zlogotovni jezicnik *.se v knjižni slovenšcini odraža kot glasovno zaporedje .r, v štokavskih knjižnih jezikih in knjižni makedonšcini kot zlogotvorni . , v knjižni bolgaršcini ne v položaju za c kot glasovni zaporedji .r <..> ali r. <..>,164v položaju za ckot glasovno zaporedje er: psl. *C.rC/*C.rC/*Cr.C/*Cr.C > jsl. *. > sln. .r,nštok..,mak..,blg..r/r. /–[c_],er /+[c_]. Psl. *C.rC165(psl. *s.rna‘srna’ > csl. ch+zf ‘srna’, sln. srna[s.rna], nštok. srna, mak. ...., blg. .....; psl. *v.rba ‘vrba’ > csl. dhm,f ‘vrba’, sln. vrba [v.rba], nštok. vrba, mak. ...., blg. .....; psl. *s.rp. *s.rpa ‘srp’ > stcsl. chmg+ chmgf ‘srp’, sln. s.p s.pa [s.rp s.rpa], nštok. s.p s.pa, mak. ..., blg. ....; psl. *t.rn. *t.rna ‘trn’ > stcsl. nhmz+ nhmzf ‘trn’, sln. trntrna[t.rn t.rna], nštok. t.nt.na, mak. ..., blg. ....; psl. *v.rx.*v.rxu ‘vrh’ . stcsl. dhm dhm ‘vrh’, nar. sln. v.h vrh. [v.x v.x.], knj. sln. v.h v.ha [v.rx v.rxa], nštok. v.h v.ha, mak. ..., blg. ....; psl. *z.rno ‘zrno’ > stcsl. phmzj ‘zrno’, sln. zrno [z.rno], nštok. z.no, mak. ...., blg. .....; psl. *s.rd.ce ‘srce’ > stcsl. chmlmwt ‘srce’, sln. src. [s.rc.], nštok. s.ce, mak. ...., blg. .....; psl. *s.m.rt. *s.m.rti ‘smrt’ > stcsl. c+vhmnm c+vhmnz ‘smrt’, sln. sm.t sm.ti [sm.rt sm.rti], nštok. sm.t sm.ti, mak. ...., blg. .....; psl. *p.rsty/*p.rste *p.rstene, Asg *p.rsten. ‘prstan’ . stcsl. ghmcntzm ghmcntzt ‘prstan’, nar. sln. prsten prstena [p.rsten p.rstena], knj. sln. prstan prstana [p.rstan p.rstana], nštok. p.sten p.stena, mak. ......, blg. .......; psl. *m.rtv. *m.rtva *m.rtvo ‘mrtev’ > stcsl. vhmnd+ vhmndf vhmndj ‘mrtev’, sln. mrtev mrtva mrtvo [m.rt.. m.rtva m.rtvo], nštok. m.tav m.tvam.tvo, mak. ..... ..... ....., blg. ..................; psl. *p.rv. *p.rv. *p.rv., def. *p.rv.j. *p.rvaja *p.rvoje ‘prvi’ > stcsl. ghmd+ ghmdf ghmdj, ghmdsb ghmdfć ghmdj-‘prvi’, sln. p.vi p.va p.vo [p.rvi p.rva p.rvo], nštok. p.vi p.va p.vo, mak. ... .... ...., blg. .... ..... ....., ..... ..... .....; psl. *sm.rdeti *sm.r.o *sm.rdiši ‘smrdeti’ > stcsl. cvhmlänb cvhmcvhmlbib ‘smr­deti’, sln. smrd.ti (smrdím) smrdíš [sm.rd.ti sm.rdím sm.rdíš], nštok. sm.d(j)eti (sm.dim) sm.diš, mak. ...... (......) ......, blg. ....... (......) .......; psl. *t.rpeti *t.rplo *t.rpiši ‘postajati trd, trdeti’ > stcsl. nhmgänb nhmgkś nhmgbib ‘trpeti, trajati’, sln. trp.ti (trpím) trpíš [t.rp.ti t.rpím t.rpíš], nštok. trp(j)eti (trpim) trpiš, mak. ..... (.....) ....., blg. .................; psl. *v.rteti*v.r.o *v.rtiši ‘vrteti’ > stcsl. dhmnänb dhmindhmnbib ‘vrteti’, sln. vrt.ti (vrtím) vrtíš [v.rt.ti v.rtím v.rtíš], nštok. v.t(j)eti (v.tim) v.tiš, mak. ..... (.....) ....., blg. ...... ..... ......). 164 V knjižni bolgaršcini naj bi se glasovno zaporedje.r <..> pojavljalo v položaju pred sogla­snikom in glasovno zaporedje r. <..> v položaju pred soglasniškim sklopom. 165 Jezikovno gradivo s praslovanskim glasovnim zaporedjem *c.r je podano v 2.1.7.7. Psl. *C.rC (psl. *k.rc.ma ‘krcma’ > csl. rh+xmvf ‘krcma’, sln. k.cma [k.rcma], nštok. k.cma, mak. ....., blg. ......; psl. *t.rg.*t.rgu ‘trg’ . stcsl. nh+u+ nh+ue ‘trg’, sln. t.gt.ga[t.rk t.rga], nštok. t.gt.ga, blg. ....; psl. *g.rn.c.*g.rn.c.‘žgana glinena posoda’ > csl. uh+zmwm uh+zmwf ‘kotel’, nar. sln. g.nec g.nca [g.rn.c g.rnca] ‘koš za listje’, nar. nštok. g.nac g.nca, mak. ....., pl ....., blg. ......, pl ......; psl. *g.rdlo ‘grlo, požiralnik’ > csl. uh+kj ‘grlo’, sln. grlo [g.rlo], nštok. g.lo, mak. ...., blg. .....; psl. *g.rd.*g.rda*g.rdo‘ponosen, ohol’ > stcsl. uh+l+ uh+lf uh+lj ‘ponosen, ohol’, sln. g.dgrdagrd. [g.rt g.rda g.rd.] (= grdo [g.rdo]), nštok. g.dgrda grdo, mak. ... .... ...., nar. blg. ....; psl. *k.rmiti *k.rmlo *k.rmiši ‘krmiti’ > stcsl. rh+vbnb rh+vkś rh+vbib ‘krmiti’, sln. krmiti (krmim) krmiš [k.rmiti k.rmim k.rmiš], nštok. krmiti (k.mim) k.miš, mak. ..... (...a.) ....., blg. ........... ......). Psl. *Cr.C (psl. *kr.st. *kr.sta ‘krst’ > stcsl. rhmcn+ rhmcnf ‘križ’, sln. k.st krsta [k.rst k.rsta], nštok. k.st k.sta, mak. ...., blg. .....; psl. *xr.b.t. *xr.b.ta ‘hrbet’ > stcsl. m,mn+ m,mnf ‘vrat, tilnik’, sln. hrb.t hrbt. [x.rb.t x.rpt.] > hrbet hrbta [x.rb.t x.rpta], nštok. h.bat h.pta, mak. ’...., blg. (...... je prevzeto iz rus.); psl. *br.v.no‘tram’ > stcsl. ,hmdmzj ‘bruno, tram, hlod’, sln. brvno[b.rwno] > bruno, nštok. brvno, nar. blg. ......; psl. *br.v. *br.vi ‘brv’ > sln. b.vbrv. [b.ru b.rv.], nštok. b.v b.vi, nar. blg. ....; psl. *gr.meti *gr.mlo *gr.miši ‘grmeti’ > stcsl. uhmvänb uhmvkś uhmvbib ‘grmeti’, sln. grm.ti (grmím) grmíš [g.rm.ti g.rmímg.rmíš], nštok. g.m(j)eti (g.mim) g.miš, mak. ..... (.....) ....., blg. ...... ..... ......; psl. *kr.stiti *kr.šco *kr.stiši ‘krstiti’ > stcsl. rhmcnbnb rhminrhmcnbib ‘krstiti’, sln. krstiti (= kr-stiti) (krstim) krstiš [k.rstiti/k.rstiti k.rstim k.rstiš]), nštok. k.stiti (k.stim) k.stiš, mak. ...... (......) ......, blg. ....... (......) .......). Psl. *Cr.C (psl. *kr.t. *kr.ta ‘krt’ > csl. rh+n+ rh+nf ‘krt’, sln. k.t k.ta [k.rt k.rta], nštok. k.t k.ta, mak. ..., blg. ....; psl. *dr.vo ‘les’, NApl *dr.va ‘drva’ > stcsl. lh+df ‘drva’, sln. drv. [d.rv.] > drva [d.rva], nštok. d.vo, d.va, mak. ...., blg. .....; psl. *kry *kr.ve, Asg *kr.v. ‘kri’ . stcsl. rhs rh+dt, Asg rh+dm ‘kri’, sln. kr. krv. [kr. k.rv.]), nštok. k.v k.vi, mak. ..., blg. ....; psl. *kr.vav.*kr.vava*kr.vavo ‘krvav’ > stcsl. rh+dfd+ rh+dfdf rh+dfdj ‘krvav’, sln. krv.v krv.va krv.vo [k.rv.. k.rv.va k.rv.vo], nštok. k.vav k.vava k.vavo, mak. ..... ...... ......, blg. ...... ..............; psl. *kr.šiti*kr.šo*kr.šiši‘krušiti’ > csl. rh+ibnb rh+irh+ibib ‘lomiti, krušiti’, sln. kršiti (= kršiti) (kršim) kršiš [k.ršiti/k.ršiti k.ršim k.ršiš], nštok. k.šiti (k.šim) k.šiš, k.šiti (k.šim) k.šiš, mak. ..... (.....) ....., blg. ...... ..... ......). 2.1.6.8 Južnoslovanski*. Južnoslovanski (trdi) zlogotvorni jezicnik (silabicna likvida) *. (prim. 2.1.1.4) se je v delu slovenšcine (šavrinsko podnarecje istrskega narecja, južnobelokranjsko narecje, panonska narecja) spremenil neposredno v *u, v vecjem delu slovenšcine pa se je (vzporedno z zlogotvornim *. (prim. 2.1.6.7)) dekomponiral (razstavil) v *.l (12./13. stoletje) in se nato nadalje spreminjal v naslednji smeri: *. > *.l > *ol > *o. (slednje stanje se odraža v knjižni slovenšcini),166 ki se je potem nadalje 167 v spreminjal npr. v u,osrednji južni slovanšcini je glasovno sovpadel z odra­zom denazaliziranega praslovanskega *o, in sicer v kajkavšcini v ozki *. (ki se je sprva ohranil kot poseben glas, pozneje pa je v nekaterih kajkavskih govorih prišlo do razlicnih glasovnih sovpadov z odrazom bodisi praslovanskega *o bodisi praslovanskega *u) ter v cakavšcini (z izjemo poznejšega buzetskega narecja) in štokavšcini (toda ne tudi v torlašcini) z odrazom praslovanskega *u, v vzhodni juž­ni slovanšcini pa se pojavljajo razlicni odrazi, in sicer na zahodnem obrobju u, ki je genetsko identicen s cakavsko-štokavskim odrazom, ter drugod odrazi kot ol, ., l., .l, ki kažejo na spreminjanje, drugacno od cakavsko-štokavskega, tj. na ohranje prvotnega zlogotvornega . oz. (vzporedno kot v slovenšcini) nastanek anaptikticnih (vrinjenih) polglasnikov pred l in za njim. Južnoslovanski zlogotovni jezicnik *. se v knjižni slovenšcini odraža kot o.
    , v štokavskih knjižnih jezikih kot u, v knjižni makedonšcini kot ol <..>, v knjižni bol­garšcini kot glasovni zaporedji .l <..> ali l. <..>:168 psl. *C.lC/*C.lC/*Cl.C/*Cl.C > jsl. *. > sln. o.,nštok.u,mak.ol,blg..l/l.. Psl. *C.lC (psl. *v.lna ‘volna’ > stcsl. dkmzf ‘volna’, sln. v.lna [v..na], nštok. v.na, mak. ....., blg. .....; psl. *ž.lna ‘žolna’ > csl. mzf ‘žolna’, sln. ž.lna [ž..na], nštok.žúna, mak. ....., nar. blg. ....a; psl. *c.ln. *c.lna ‘coln, dre­vak’ > csl. xkmz+ xkmzf ‘coln’, sln. c.ln c.lna [c..n c..na], nštok. c.n c.na, mak. ....; psl. *v.lk. *v.lka ‘volk’ > stcsl. dkmr+ dkmrf ‘volk’, sln. v.lk v.lka [v..k v..ka], nštok. v.k v.ka, mak. ...., blg. ....; psl. *p.lž. *p.lža ‘polž’ . csl. gkm gkm ‘polž’, sln. p.lž p.lža [p..š p..ža], nštok. p.ž p.ža, mak. ......, nar. blg. 166 V slovenšcini je zlogovotni *. dokumentiran v zgodnji slovenšcini 10. stoletja (psl. Gsg n *sl.z.na od ‘solzen’ > BS .lzna (II 5) =s.zna ‘solznega’; psl. Gsg *pl.ti od ‘koža’ > BS pulti (II 22) =p.ti ‘poltenosti’), glasovno zaporedje *.l v gorenjski narecni ploskvi druge polovice 14. stoletja (psl. Apl*d.lgy od ‘dolg, kar je treba vrniti’ > CRRdalge (I 5) =d.lge ‘dolgove’; psl. Dpl *d.lž.nikom.od‘tisti,kijedolžen’>CRRdalnykom (I5)=d.l[ž]nikom ‘dolžnikom’; psl. Nsg f *p.lna od ‘poln’ > CRR pallna (II 1) =p.lna ‘polna’) in v dolenjski narecni ploskvi prve polovice 15. stoletja (psl. *d.lž.n. ‘dolžen’ > SRdal.an (V 2, 4, 12, 19, 24, 25, 29, 33, 36, 41, 45, 47) = d.lžan), v knjižni slovenšcini druge polovice 16. stoletja (z dolenjsko narecno podstavo) v dolgih zlogih*ol in v kratkih zlogih *.l, pri cemer je priha­jalo do analoških izravnav (psl. Gsg m/n def. *sl.z.najego od ‘solzen’ > dolenjsko sln. 16. stoletja.olsniga = solzniga : psl. Nsg m ptc. praet. act. II *sl.zil. od‘solziti’ > dolenjsko sln. 16. stoletja.el.il = s.lzil; psl. Nsg m ptc. praet. act. II *m.lcal. od ‘molcati’ > dolenjsko sln. 16. stoletja molzhal = molcal, psl. Nsg n ptc. praes. act. *m.lce > dolenjsko sln. 16. stoletja melzhe = m.lce; psl. *c.ln. ‘coln, drevak’ > dolenjsko sln. 16. stoletjazholn = coln : sl. Npl *c.lnovi > dolenjsko sln. 16. stoletja Npl zhelnuui = c.lnuvi), od 17. stoletja dalje v dolgih zlogiho. in v kratkih zlogih u. 167 Ramovš 1936: 168–169; Smole 2001: 55–56. 168 Vknjižnibolgaršcininajbiseglasovnozaporedje.l <..>pojavljalovpoložajupred sogla­snikom, glasovno zaporedje l. <..> pa v položaju pred soglasniškim sklopom. ......; psl. *ž.lc. *ž.lci ‘žolc’ . csl. mxm ‘žolc’, sln. ž.lc ž.lca [ž..c ž..ca], nštok. ž.c ž.ci, mak. ...., blg. ....; psl. *d.lg. *d.lg. *d.lg. ‘dolg, ne kratek’ > stcsl. lkmu+ lkmuf lkmuj ‘dolg, ne kratek’, sln. d.lg d.lga d.lgo [d..k d..ga d..go], nštok. d.g d.ga d.go, mak. .... ..... ....., blg. ..... ..... .....; psl. *p.ln. *p.ln. *p.ln. ‘poln’ > stcsl. gkmz+ gkmzf gkmzj ‘poln’, sln. p.ln p.ln. p.ln. [p..n p..na p..no], nštok. p.n p.na p.no, mak. .... ..... ....., blg. ..... ..... .....; psl. *ž.lt. *ž.lt. *ž.lt. ‘rumen’ > csl. mn+ mnf mnj ‘rumen’, sln. ž.lt ž.lta ž.lto [ž..t ž..ta ž..to] star., nštok. ž.t žúta žúto, mak. .... ..... ....., blg. .... ..... .....; psl. *tel.i *t.lko *t.lceši ‘tolci’ > stcsl. nkäinb nkmrnkmxtib ‘tolci’, nar. sln. tl.ci (t.lcem) t.lceš, knj. sln. (t.lci) (t.lcem) t.lceš [t..ci t..cem t..ceš], nštok. (túci) (túcem) túceš, mak. (......) ......; psl. *m.lcati *m.lco *m.lciši ‘molcati’ > stcsl. vkmxfnb vkmxvkmxbib ‘molcati’, sln. molcáti (molcím) molcíš [mo.cáti mo.cím mo.cíš], nštok. múcati (múcim) múciš, mak. ...... (......) ......, blg. ...... ..... ......). Psl. *C.lC (psl. *d.lg. *d.lga ‘dolg, kar je treba vrniti’ > stcsl. lk+u+ lk+uf ‘dolg, obvezna dajatev’, sln. d.lgdolg. [d..k do.g.], nštok. d.gd.ga, mak. ...., blg. ....; psl. *g.lk. *g.lka ‘hrup, šumenje, vpitje’ > csl. uk+r+ uk+rf ‘hrup’, sln. g.lk g.lka [g..k g..ka] star. v zvezi g.lk in m.lk, nštok. g.k g.ka; psl. *x.lm. *x.lma ‘vzpetina, gric, holm’ > csl. +v+ +vf ‘holm, gric’, sln. h.lm h.lma star. [h..m h..ma], nštok. h.m húma, blg. ....; psl. *k.lk. *k.lka, *k.lka ‘gibljiv telesni del’ > csl. rk+rf ‘krivina’, sln. k.lk k.lka [k..k k..ka], nštok. k.k kůka, mak. ...., blg. .....; psl. *p.lk. *p.lka ‘vojska’ > stcsl. gk+r+ gk+rf ‘vojska, falanga’, sln. (p.lk p.lka [p.lk p.lka] je prevzeto iz rus.), nštok. p.k p.ka, mak. ...., blg. ....; psl. *st.lp. *st.lpa ‘stolp’ > stcsl. cnk+g+ cnk+gf ‘stolp’, sln. st.lp stópa [st.lp stólpa] (s »knjižnim« izgovorom [l] po crki), nštok. st.p stúpa, mak. ....., blg. .....; psl. *t.lmac. *t.lmaca ‘tolmac’ in tvorjenke > sln. tolmác tolmáca [tolmác tolmáca] (s »knjižnim« izgovorom [l] po crki), nštok. tůmac tumáca, mak. ......, blg. ......; psl. *s.ln.ce ‘sonce’ > stcsl. ck+zmwt ‘sonce’, sln. *s.lnce [*s..nce] > s.nce, nštok. s.nce, mak. ....., blg. ......; psl. *t.lst. *t.lsta *t.lsto ‘debel, tolst’ > csl. nk+cn+ nk+cnf nk+cnj ‘tolst’, sln. t.lstt.lstat.lsto [t..st t..sta t..sto], nštok. t.st tústatústo, blg. .................; psl. *g.lcati *g.lco *g.lciši ‘povzrocati hrup, šumenje, vpiti’ . csl. uk+xfzb-‘hrup, kricanje’, sln. golcáti (golcím) golcíš [go.cáti go.cím go.cíš], nštok. gúcati (gúcim) gúciš, blg. ...... ..... ......). Psl. *Cl.C(psl. *sl.za ‘solza’ > stcsl. ckmpf ‘solza’, sln. s.lza [s..za], nštok. sůza, mak. ....., blg. .....; psl. *kleti *kl.no *kl.neši ‘kleti’ > stcsl. rkĺnb rkmzrkmztib ‘kleti’, sln. kl.ti (k.lnem) k.lneš [k..nem k..neš], nštok. kleti (kůnem) kůneš, mak. (..-......) (......) ......, blg. .... ..... ......). Psl. *Cl.C (psl. *bl.xa ‘bolha’ > csl. ,k+ ‘bolha’, sln. b.lha [b..xa], nštok. bůha, bůva, mak. ....., blg. .....; psl. *gl.t. *gl.ta ‘goltanje; golt’ > sln. g.lt g.lta [g..t g..ta], nštok. g.t g.ta; psl. *pl.t. *pl.ti ‘koža’ > stcsl. gk+nm gk+nb ‘meso (na živem telesu)’, sln. p.lt polt. [p..t po.t.], nštok. p.t p.ti, mak. .... (?), blg. ....; psl. *gl.titi *gl..o *gl.tiši, *gl.tati *gl.tajo *gl.taješi ‘goltati’ > csl. uk+nbnb uk+inuk+nbib ‘goltati’, sln. g.ltati (g.ltam) g.ltaš [g..tati g..tam g..taš], nštok. gůtati (gůtam) gůtaš, mak. ...... (......) ......, blg. ...... (......) ......). 2.1.6.9 Drugotni,anaptikticni(vrinjeni)samoglasniki Po onemitvi praslovanskih izglasnih šibkih polglasnikov *., *. v položaju za sogla­sniškim sklopom (ne)zvocnik in zvocnik je splošnoslovansko najverjetneje najprej na­stal izglasni soglasniški sklop z zlogotvornim zvocnikom (silabicno likvido), ki se je nato dekomponiral (razstavil) v anaptikticni (vrinjeni) samoglasnik in zvocnik: psl. *-TR./*-TR. > nespl. sl. *-T. > sl. -TVR. Kot anaptikticni (vrinjeni) samoglasnik se v knjižni slovenšcini pojavlja drugotni . , v štokavskih knjižnih jezikih a, v knjižni makedonšcini najpogosteje o, v položaju pred r navadno a (tudi e) in v knjižni bolgaršcini . <.> (psl. *vetr. *vetra ‘veter’ > stcsl. dänh+ dänhf ‘veter’, sln. v.ter v.tra [v.t.r], nštok. v(j).tar v(j).tra, mak. ...../....., pl ......., blg. ....., pl .......; psl. *xytr. *xytra *xytro ‘hiter, spreten’ > stcsl. nh+ nhf nhj ‘spre-ten’, sln. híterh.trahítro [xít.r], nštok. h.tarh.trah.tro, mak. ..../............, blg. ..... ..... .....; psl. *mysl. *mysli ‘misel’ .stcsl. vsckm vsckb ‘misel’, sln. m.sel m.sli [m.s..], nštok. m.sao m.sli, mak. ....., blg. ....., pl .....; psl. *cesn. *cesna ‘cesen’ > sln. césen césna [cés.n], nštok. cčsan cčsna, mak. ....., pl .....; psl. *jasn. *jasna *jasno ‘jasen’ > stcsl. ćcz+ ćczf ćczj ‘cist, jasen’, sln. jásen jásna jásno [jás.n], nštok. j.san j.sna j.sno, mak. ..... ..... ....., blg. .... .... ....;169psl. *sedm. ‘sedem’ > stcsl. ctlvm ‘sedem’, sln. s.dem [s.d.m], nštok. s.dam, mak. ....., blg. .....; psl. *osm. ‘osem’ > stcsl. jcvm ‘osem’, sln. .sem [.s.m], nštok. .sam, mak. ...., blg. ....; psl. Nsg m, f, n ptc. praet. act. II *n.sl. *nesl. *nesl. od ‘nesti’ > stcsl. Nsg m, f, n ptc. praet. act. II ztck+ ztckf ztckj od ‘nesti’, sln. n.sel nésla néslo [n.s..], nštok. n.sao nčsla nčslo, mak. ..-..... ..-..... ..-....., blg. ..-..... ..-..... ..-.....; psl. Nsg m, f, n ptc. praet. act. II *p.kl. *pekl. *pekl. od ‘peci’ > stcsl. Nsg m, f, n ptc. praet. act. II gtrk+ gtrkf gtrkj od ‘peci’, sln. p.kelpéklapéklo[p.k..], nštok. p.kaopčklapčklo, mak. ..-.......-.......-....., blg. ..... ..... .....). 169 Možno je, da sta anaptikticna (vrinjena) samoglasnika v makedonšcini in bolgaršcini v tipu psl. *jasn. *jasna *jasno > mak................,blg............. nastala pod vplivom tipa psl. *sil.n.*sil.na*sil.no > mak................,blg................, v katerem je neobstojni samoglasnik prvotni, neanaptikticni (nevrinjeni) (prim. 2.1.6.6). Nesplošnojužnoslovanske glasovne spremembe z vecjim zemljepisnim obsegom v južnoslo­vanskih knjižnih/standardnih jezikih Praslovansko Slovensko Štokavsko Makedonsko Bolgarsko *VžV VrV VžV VžV VžV *CvC/*CCv/*vCC v v v *e *je­*o *. > ./. *.- > .­*-. > -. *e > e *je- > j.-, je-*o > ./. *.- > .­*-. > -. *o > o . *je- > j. u . *jo- > ja-a . *e- > .­. *e *. > *e. > ./. *.- > *é.- > .­*-. > -. *e > e *. > ije *e > je *e > . / +[r _] *e > i / +[_ *l > o, j] . ’a / +[' _*CO] . / –[' _*CO] *e *e > ./. *č- > .­*-č > -. *e. > éV *e > e . . . *o *o > *o. > ./. *ň- > .­*-ň > -. *o. > óV *o > o . . . *. *. > ./á *.- > á­*-. > -. *.. > .. > .V *. > . *. > a . . *. *. > ./á *.- > á­*-. > -. *.. > .. > .V *. > . *. > a . . *C.rC/*C.rC/ *Cr.C/*Cr.C *. > . > .r *. > . *. > . *. > .r/r. / –[c_] *. > er / +[c_] *C.lC/*C.lC/ *Cl.C/*Cl.C *. > . > .l > ol > o. *. > u *. > ol *. > .l/l. 2.1.7 Nesplošnojužnoslovanskeglasovnespremembezmanjšimzemlje­ pisnim obsegom Nesplošnojužnoslovanske glasovne spremembe z manjšim zemljepisnim obsegom so še vedno ustvarjale precej obsežne areale ter so južnoslovanske jezike in njihove narec­ne ploskve dodatno cepile na še manjše enote. Ker pa niso zaobjele tedaj že bolj ali manj izoblikovanih južnoslovanskih jezikov v celoti, ne morejo biti genetska merila za njihovo dolocitev. V nadaljevanju so predstavljene najznacilnejše (in še zdalec ne vse) nesplošnojužnoslovanske glasovne spremembe z manjšim zemljepisnim obsegom, pred­vsem tiste, ki so povzorcile glasovno raznolikost med južnoslovanskimi knjižnimi jeziki. Sem sodijo npr. razlicno odražanje praslovanskih drsnikov *v in *l ter praslovanskih palatalov (trdonebnikov) *n, *l, *r v posameznih južnoslovanskih knjižnih jezikih (prim. 2.1.7.1–2.1.7.5), oblikovanje mehkostne korelacije soglasnikov v vzhodni bolgaršcini (prim. 2.1.7.6), prehod *c v c v južnoslovanskem soglasniškem sklopu *cr v štokavšcini in makedonšcini (prim. 2.1.7.7), onemitev praslovanskega *x v delu štokavšcine in v makedonšcini (prim. 2.1.7.8) ter drugotna jotacija popraslovanskih soglasniških sklopov *Cj v štokavšcini in delno v makedonšcini (prim. 2.1.7.9). Poleg naštetih spremembe so prikazani tudi odrazi južnoslovanskih izglasnih nezvocnikov (prim. 2.1.7.10). 2.1.7.1 Praslovanski *v Praslovanski zveneci zaokroženi bilabialni (dvoustnicni) drsnik *v [*.] se v knjižni slovenšcini v položaju za samoglasnikom in ne pred samoglasnikom odraža (ohranja) kot zveneci zaokroženi dvoustnicni drsnik . , v položajupred zvenecim soglasni­kom kot zveneci zaokroženi dvoustnicni drsnik w , v položaju pred nezvenecim soglasnikom kot nezveneci zaokroženi dvoustnicni drsnik . in v položaju pred samoglasnikom kot zveneci zobnoustnicni pripornik v , v štokavšcini v vseh po­ložajih (tudi v izglasju) kot zveneci zobnoustnicni pripornik v (z izjemo odraza praslovanskega vzglasnega glasovnega zaporedja *v.-, ki je prešlo v *u-), v make­donšcini in bolgaršcini kot zveneci zobnoustnicni pripornik v <.> v položaju pred sa­moglasniki in zvenecimi soglasniki in kot nezveneci zobnoustnicni pripornik f <.> v položaju pred nezvenecimi soglasniki in v izglasju: psl. *v [*.]>sln../+[V_C,V_#], w /+[_D],./+[_T],v /+[_V],štok.v,mak.v /+[_V,_D],f /+[_T,_#],blg.v /+[_V, _D],f /+[_T,_#] (psl. *živ. *živa *živo ‘živ’ > stcsl. d+ df dj ‘živ’, sln. ž.v žíva živ. [ž.. žíva živ.] (= žívo [žívo]), nštok.ž.v žíva žívo [ž.v žíva žívo], mak. ... .......o [žif živa živo], blg. ..........o[ž.f ž.va ž.vo]; psl. *rokav.*rokava ‘rokav’ > csl. hfd+ hfdf ‘rokav’, sln. rokáv rokáva [roká. rokáva], nštok. růkav rukáva [růkav rukáva], mak. ....., pl ...... [rakaf, rakavi], blg. ....., pl ...... [r.k.f, r.k.vi]; psl. *v.zeti ‘vzeti gor, dvigniti’ > stcsl. d+pĺnb ‘dvigniti, vzeti’, sln. vz.ti [wz.ti], nštok. ůzeti [ůzeti], mak. ... [zel], blg. .... [vz.l]; psl. Lsg *v. reci ‘v besedi, govoru’ > stcsl. d+ häxb ‘v besedi, govoru’, sln. v r.ci [wr.ci], nštok. u r(ij)éci [ur(ij)éci], mak. . ... [vrec], blg. . ... [vr.c]; psl. *v.x. *v.xa *v.xo ‘ves’ = *v.s. *v.sa*v.se . stcsl. dmcm dmcć dmct ‘ves’, sln. v.svs.vs. [v.s .s. .s.], nštok. s.vsv. sv. [s.v sv. sv.], mak. .. [se], blg. ...... [fs.cko]; psl. Lsg *v. pe.i ‘v peci’ > stcsl. d+ gtinb ‘v peci’, sln. vpéci [.péci], nštok. upčci [upčci], mak. ..... [fpešt], blg. . ... [fp.št]; psl. *voziti ‘voziti’ > stcsl. djpbnb ‘voziti’, sln. voziti [voziti], nštok. viti [vňziti], mak. ..... [vozil], blg. ..... [v.zil]; psl. *vino ‘vino’ > stcsl. dbzj ‘vino’, sln. víno [víno], nštok. víno [víno], mak. .... [vino], blg. .... [vin.]). 2.1.7.2 Praslovanski *l Praslovanski nepretrgani jezicnik (kontinuirana likvida) *l, ki je zelo verjetno že v pra­slovanšcini imel dve fonemski razlicici (alofona), in sicer mehcani (palatalizirani) [*l] v položaju pred sprednjimi samoglasniki in trdi (velarizirani) [*l] v položaju ne pred sprednjimi samoglasniki, se je v knjižni slovenšcini v položaju pred samoglasnikom depalataliziral oz. develariziral v srednji jezicnik l , v položaju za samoglasnikom in ne pred samoglasnikom pa se spremenil v zveneci zaokroženi bilabialni(dvoustnicni) drsnik . (17. stoletje), v štokavskih knjižnih jezikih se v položaju pred samogla­sniki odraža kot trdi jezicnik l , v položaju za samoglasniki in pred soglasniki oz. v izglasju kot samoglasnik o (ok. 1400), v makedonšcini in bolgaršcini v položaju pred sprednjimi samoglasniki kot srednji jezicnik l <.>, v položaju pred nesprednjimi sa­moglasniki, soglasniki in v izglasju kot trdi jezicnik l <.>: psl. *l > sln. l /+[_V],. / +[V_C,V_#],nštok.l /+[_V],o /+[V_C,V_#],mak.l /+[_E],l/+[_O,_C,_#],blg. l /+[_E],l/+[_O,_C,_#] (psl. *lipa ‘lipa’ > csl. kbgf ‘lipa’, sln. lípa [lípa], nštok. l.pa [l.pa], mak. .... [lipa], blg. .... [l.pa]; psl. *lopata ‘lopata’ > stcsl. kjgfnf ‘lopata’, sln. lopáta [lopáta], nštok. lata [lňpata], mak. ......[lopata], blg. ...... [lop.ta]; psl. *stol. *stola ‘stol’ > stcsl. cnjk+ cnjkf ‘stol, prestol’, sln. st.l stóla [st.. stóla], nštok. st.(l) stňla [st.(l) stňla], mak. ....,...... [stol, stolot], blg. ....,...... [st.l, st.l.t]; psl. *sol. *soli ‘sol’ > stcsl. cjkm cjkb ‘sol’, sln. s.l sol. [s.. sol.], nštok. s.(l) s.li [s.(l) s.li], mak. ..., ..... [sol, solta], blg. ..., ..... [s.l, solt.]; psl. *mysl. *mysli ‘misel’ . stcsl. vsckm vsckb ‘misel’, sln. m.sel m.sli [m.s.. m.sli], nštok. m.sao m.sli [m.sao m.sli], mak. ....., pl ..... [misla, misli], blg. ....., pl ..... [m.s.l, m.sli]; psl. *žal. ‘bolecina, obžalovanje’ > stcsl. km ‘nagrobnik’, sln. ž.l [ž..], nštok. ž.o [ž.o], mak. ... [žal], blg. ... [ž.l]). 2.1.7.3 Praslovanski *n Praslovanski palatal (trdonebnik) *nse je v štokavšcini v vseh položajih ohranil kot mehki, palatalni (trdonebni) n , v slovenšcini kot mehcani (palatalizirani) . v izglasju in v položaju pred soglasniki, v položaju pred samoglasniki pa se je dekomponiral (raz­stavil) v glasovno zaporedje nj , v makedonšcini se je v vecini položajev ohranil kot palatalni n<.> in otrdel v dentalni (zobni) n <.> v položaju pred makedonskima sprednji-ma samoglasnikoma i, e, v bolgaršcini se je ohranil kot mehcani . <../../..> [./.a/.u] v položaju pred bolgarskimi nesprednjimi samoglasniki ter otrdel v zobni n <.> v polo-žaju pred bolgarskima sprednjima samoglasnikoma i, e, pred soglasniki in v izglasju:170 170 Prvotna*n, *l sta v razlicnih južnoslovanskih glasovnih sistemih v odnosu do prvotnih *n, *l v razlicnem razmerju: v štokavšcini in makekonšcini sta v fonološkem nasprotju (mehki psl. *n > sln. . /+[_#,_C],nj /+[_V],nštok.n,mak.n /+[_O,_C,_#],n /+[_E],blg. . /+[_O],n /+[_E,_C,_#]171(psl. *kon. *kona ‘konj’ > stcsl. rjzŻm rjzć [kon. kona] ‘konj’, sln. k.nj kónja [k.. kónja], nštok. k.nj kňnja / ... .ň.a [k.n kňna], mak. ... [kon], pl (.... [koni]), blg. ... [k.n], pl .... [kon.], psl. NAdu *d.va kona ‘dva ko­nja’ > stcsl. l+df rjzć [kona] ‘dva konja’, sln. dv. kónja [kónja], nštok. dv. kňnja / ... .ň.a [kňna], mak. ....... [kona], blg. ....... [k..a], psl. *kon.t. ‘ta konj’ . mak. .....[konot], blg. .....[k.n.t]; psl. *kon.sk.j.‘konjski’ > stcsl. rjzŻmcrsb [kon.sk.j.] ‘konjski’, sln. k.njski [k..ski], nštok. k.njski / ...... [k.nski], mak. ...... [konski], blg. ...... [k.nski]; psl. *gležn.*gležna ‘gleženj’ > sln. gl.ž.njgl.žnja [gl.ž.. gl.žnja], nštok. gl.žanj gl.žnja / ...... ...... [gl.žan gl.žna]; psl. *p.n. *p.na ‘štor, paro­bek’ > csl. gmzŻm gmzć ‘štor, parobek’, sln. p.nj p.nja [p.. p.nja], nštok.p.nj pánja [p.n pána], mak. ..., blg. ...; psl. Gsg m/n *ot. nego ‘od njega’ > stcsl. jn+ z-uj [ot. nego] ‘od njega’, sln. od njéga [ot njéga], nštok. od njčga / .. .č.. [od nčga], mak. .. .... [ot nego], blg. ...... [ot n.go]; psl. Dsg m/n *nemu ‘njemu’ > stcsl. z-ve [nemu] ‘njemu’, sln. njému [njému], nštok. njčmu / .č.. [nčmu], mak. .... [nemu], blg. .... [n.mu]; psl. 1–2sg praes. *ž.no *ž.neši od ‘sekati, tolci, žeti’ > stcsl. 1–2sg praes. zś z-ib od ‘sekati, žeti’, sln. (žánjem) žánješ [žánjem žánješ], nštok. (ž.njem) ž.nješ / (.....) ..... [ž.nem ž.neš], mak. (.......... [žneam žneeš]), blg. (....) ..... [ž.n. ž.neš] star. (= ......... [ž.n. ž.neš])). 2.1.7.4 Praslovanski *l Praslovanski palatal (trdonebnik) *l se je v štokavšcini v vseh položajih ohranil kot mehki, palatalni (trdonebni) l, v slovenšcini kot mehcani (palatalizirani) l v izglasju in v položaju pred soglasniki, v položaju pred samoglasniki pa se je dekompo­niral (razstavil)v glasovno zaporedje lj , v makedonšcini se je v vecini položajev ohranil kot palatalni l <., ..> in otrdel v srednji dentalni (zobni) l <.> v položaju pred makedonskima sprednjima samoglasnikoma i, e (po analoški izravnavi se pojavlja tudi trdi, velarni (mehkonebni) l<.> v položaju pred makedonskimi nesprednjimi samogla­sniki in pred soglasniki), v bolgaršcini se je v vecini položajev ohranil kot mehcani l <../../..> [l/la/lu] in otrdel v srednji dentalni (zobni) l <.> v položaju pred bolgar­skima sprednjima samoglasnikoma i, e (po analoški izravnavise pojavlja tudi trdi l <.> v položaju pred soglasniki):172 psl. *l > sln. l /+[_#,_C],lj /+[_V],nštok.l,mak.l / +[_O,_C,_#],l /+[_E],blg.l/+[_O,_C,_#],l /+[_E] (psl. *mol.*mola‘molj’ > csl. vjkŻm vjkć [mol. mola] ‘molj’, sln. m.lj mólja [m.l mólja], nštok. m.lj mólja / ... /n/ : nemehki /n/, mehki /l/ : nemehki /l/), v bolgaršcini se pojavljata v fonološkem nasprotju (mehcani /./ : nemehcani /n/, mehcani /l/ : nemehcani /l/) (podobno kot prvotni *r (prim. 2.1.7.5). 171 V makedonšcini in bolgaršcini je znotraj oblikovnih vzorcev lahko prišlo do razlicnih ana­ loških izravnav prvotne premene *n/*. :*n (mak. sg..., du ....... . pl....; blg. 2sg praes. ..... . 1sg praes. ....). 172 V makedonšcini in bolgaršcini je znotraj oblikovnihvzorcevlahko prišlo do razlicnihanalo­ ških izravnav prvotne premene *l/*l :*l (mak. pl....... . sg...., ......, blg. pl ..... . sg ....). .ó.. [m.l móla] redk., psl. *mol.c. *mol.ca ‘majhen molj’> nštok. mjac mjca / ..... ..... [mólac mólca], mak. ....., pl ..... [molec, molci], blg. ....., pl ..... [mol.c, molc.]; psl. *korl. *korla ‘kralj’ > csl. rhfkŻm rhfkć [kral. krala] ‘kralj’, sln. králj králja [král králja], nštok. kr.lj králja / .... ..... [kr.l krála], mak. (.... [kral]), pl ....... [kralevi], blg. .... [kr.l], pl ..... [kral.], psl. NAdu *d.va korla ‘dva kralja’ > stcsl. l+df rhfkć [krala] ‘dva kralja’, sln. dv. králja [králja], nštok. dv. králja /........ [krála], mak. (........ [krala]), blg. ........ [kr.la], psl. *korl. t. ‘ta kralj’ . mak. (...... [kralot]), blg. ...... [kr.l.t]; psl. *pole, NApl *pola ‘polje’ > stcsl. gjk-[pole], NApl gjkć [pola] ‘polje’, sln. polj. [polj.] (= p.lje [p.lje]), NApl p.lja[p.lja], Gpl p.lj [p.l], nštok. p.lje/....[p.le], NApl pňlja / ....[pňla], mak. .... [pole], NApl ...... [polina], blg. .... [pol.], NApl ...... [pol.ta], .... [pol.]; psl. *pol.sk.j. ‘poljski’ > stcsl. gjkŻmcrsb [pol.sk.j.] ‘poljski, raven, divji’, sln. p.ljski [p.lski], nštok. p.ljski /...... [p.lski], mak. ...... [polski], blg. ...... [p.lski]; psl. *vola ‘volja’ > stcsl. djkć [vola] ‘volja, želja’,sln. v.lja [v.lja], nštok. v.lja / .... [v.la], mak. ....a [vola], blg. .... [v.la]; psl. *lubiti ‘ljubiti’ > stcsl. k.,bnb ‘ljubiti’, sln. ljubiti [ljubiti] (= ljiti [ljúbiti]), nštok. ljiti / ...... [lúbiti], mak. ..-..... [zalubil], blg. ..... [l.bil]; psl. 1–2sg praes. *melo*meleši od ‘mleti’ > stcsl. 1–2sg praes. vtkś vtk-ib od ‘mleti’, sln. (m.ljem) m.lješ [m.ljem m.lješ], nštok. (m.ljem) m.lješ / (.....) .....[m.lem m.leš], mak. (.....) .....[melam meleš], blg. .... ..... [m.l. m.leš]). 2.1.7.5 Praslovanski *r Praslovanski palatal (trdonebnik) *r se je v bolgaršcini ohranil kot mehcani (palatalizi­rani) . <../../..> [./.a/.u] v položaju pred nesprednjimi samoglasniki in otrdel v r <.> v položaju pred sprednjimi samoglasniki, pred soglasniki in v izglasju, v slovenšci­ni se je v položaju pred samoglasniki dekomponiral (razstavil) v glasovno zaporedje rj , v izglasju in v položaju pred soglasniki otrdel v r , v štokavšcini in makedon-šcini pa v vseh položajih otrdel v r : psl. *r > sln. rj /+[_V],r /+[_#,_C],nštok. r,mak.r,blg.. /+[_O], r /+[_E,_C,_#] (psl. *bura ‘vihar, neurje’ > stcsl. ,ehć [bura] ‘vihar, neurje’, sln. bja [búrja], nštok. b.ra [b.ra], mak. ....[bura], blg. .... [b..a]; psl. *more ‘morje’ > stcsl. vjh-[more] ‘morje’, sln. morj. [morj.] (= m.rje [m.rje]), nštok. m.re [m.re], mak. .... [more], blg. .... [mor.]; psl. *mor.sk.j. ‘morski’ > stcsl. vjhŻmcrsb [mor.sk.j.] ‘morski’, sln. mski [mórski], nštok. mňrski [mňrski], mak. ...... [morski], blg. ...... [m.rski]; psl. *gospodar. *gospodara ‘gospodar’ > csl. ujcgjlfhŻm ujcgjlfhć [gospodar. gospodara] ‘gospodar’, sln. gospodár gospodárja [gospodár gospodárja], nštok. gospňdar gospodára [gospňdar gospodára], mak. ........, pl ......... [gospodar, gospodari], blg. ........, pl ......... [gospod.r, gospod.ri], psl. NAdu *d.va *gospodara ‘dva gospodarja’ > stcsl. l+df ujcgjlfhć [gospodara] ‘dva gospodarja’, sln. dv. gospodárja [gospodárja], nštok. dv. gospodára / ... ......... [gospodára], mak. ... ......... [gospodara], blg. ... ......... [gospod..a], psl. *gospodar. t. ‘ta gospodar’ . mak. .......... [go-spodarot], blg. .......... [gospod...t]; psl. 1–2sg praes. *oro *oreši od ‘orati’ > stcsl. 1–2sg praes. jhś jh-ib od ‘orati’, sln. (.rjem) .rješ [.rjem .rješ] (= jem ješ [órjem órješ]), nštok. (.rem) .reš / (....) .... [.rem .reš], mak. (.... .... [oram oraš]), blg. (...) .... [or. or.š]); sl. 1sg praes. *bolgodaro ‘zahvaljujem se, hva-la’ > stcsl. ,kfujlfhś ‘zahvaljujem se, slavim’ > mak. (..........), blg. ......... [blagoda..].173 2.1.7.6 Mehkostnakorelacijasoglasnikovvvzhodnibolgaršcini Mehkostna korelacija soglasnikov se v slovenšcini, štokavšcini in makedonšcini ni iz­oblikovala (fonološko nasprotje poznata v štokavšcini in makedonšcini samo para /n/ : /n/, /l/ : /l/), medtem ko se je v vzhodni bolgaršcini (kar se odraža v knjižni bolgaršcini) izoblikovala v vecjem delu soglasnikov, in sicer /n/ : /./, /l/ : /l/, /r/ : /./; /p/ : /./, /b/ : /./, /m/ : /./, /v/ : /./; /t/ : /t/, /d/ : /d/; /s/ : /./, /z/ : /./, a je (v primerjavi s stanjem v vzhodno- in zahodnoslovanskih jezikih) položajno zelo omejena, nasprotje nemehcani proti mehcani soglasniki se namrec pojavlja samo pred bolgarskimi nesprednjimi sa­moglaniki a, ., u <., ./., .>. Bolgarski mehcani soglasniki so po vecini nastali po gla­sovnih (ne)spremembah, pa tudi po analoških izravnavah znotraj oblikovnih vzorcev: 1) praslovanski palatali (trdonebniki) *n, *l, *r se se položajno ohranili kot mehcani ., l, . (psl. NAdu *d.vakona> blg. ....... [k..a]; psl. NApl *pola > blg. .... [pol.]; psl. *bura > blg. .... [b..a]) (prim. 2.1.7.3, 2.1.7.4, 2.1.7.5); 2) po poenostavitvi praslovanskih medglasnih soglasniških sklopov *-pl-, *-bl-, *-ml-, *-vl-so nastali novi mehcani ., ., ., . (psl. *zemla > blg. .... [ze..]; psl. 1sg praes. *kuplo > blg. .... [k...], psl. *lublo > blg. .... [l...], psl. *lomlo > blg. .... [lo..], psl. *lovlo > blg. .... [lo..]) (prim. 2.1.5.1.2); 3) po onemitvi praslovanskega šibkega polglasnika v praslovanskem glasovnem zaporedju *C.jin z a-jevskim odrazom praslovanskega *e so nastali novi mehcanin ., l, .; ., ., ., .; t, d; ., . (psl. *svini *svin.je .*svin.ja > blg. ..... [svi..]; psl. Nsg f *ryb.ja > blg. .... [r..a], psl. Nsg f *p.s.ja > blg. .... [p..a], psl. Nsg f *koz.ja > blg. .... [k..a] (prim. 2.1.7.9); sl. 1sg praes. *nemam. ‘nimam’ > blg. ..... [..mam], psl. *leto > blg. .... [l.to], psl. *repa > blg. .... [..pa]; psl. *pena > blg. .... [..na], psl. *bel. > blg. ... [..l],174psl. *mera > blg. .... [..ra], psl. *vera > blg. .... [..ra]; psl. *telo > blg. .... [t.lo], psl. *ded. . blg. .... [d.do]; psl. *sen.ka > blg. ..... [..nka]) (prim. 2.1.6.4.2)); 4) po znotraj­vzorcnih analoških izravnavah so mehcani soglasniki nastali npr. v prvi osebi ednine sedanjika praslovanskih glagolov na *-i-ti *-j-o *-i-ši (IV) (psl. 1–2sg praes. *sve.o *svetiši od ‘svetiti’ > stcsl. 1–2sg praes. j–cdĺinj–cdĺnbib od ‘posvetiti’ = blg. .-......-...... [osvet. osvet.š]; psl. 1–2sg praes. *ro.o *rodiši od ‘roditi’ > stcsl. 1–2sg praes. hjhjlbib = blg. .... ..... [rod. rod.š]; psl. 1–2sg praes. *nošo *nosiši od ‘nositi’ > stcsl. 1–2sg praes. zjizjcbib = blg. .... ..... [n... n.siš]; psl. 1–2sg praes. *vožo*vozišiod ‘voziti’ > stcsl. 1–2sg praes. dj djpbib = blg. .... ..... [v... v.ziš]). 173 Nštok. blagodáriti (blagňdarim) blagňdariš je prevzeto iz rus. ........... ......... ..........., kar je prevzeto iz stcsl. ,kfujlfhbnb ,kfujlfhś ,kfujlfhbib ‘zahvaljevati se’. 174 Minimalni par psl. *bel. ‘bel’ > blg.... [/./al] ‘bel’ : frc.bal ‘ples’ . blg.... [/b/al] ‘ples’. 2.1.7.7 Južnoslovanski*cr Praslovanski glasovni zaporedji *c.rC, *cerC sta se v južni slovanšcini po nastanku zlo­gotvornih jezicnikov (silabicnih likvid) in po metatezi likvid spremenili v južnoslovanski glasovni zaporedji *c.C, *creC; vzglasni šumniški zlitnik *c-v položaju pred r v obeh zaporedjih se je v slovenšcini in bolgaršcini ohranil, v štokavšcini in makedonšcini pa pre­šel v sicniški zlitnik c-: 1) psl. *c.rC > jsl. *c.C > sln. c.rC,nštok.c.C,mak.c.C,blg. c.rC (psl. *c.rv. *c.rvi ‘crv’ . stcsl. xhmdm xhmdb ‘crv’, sln. c.v c.va [c.ru c.rva], nštok. c.v c.va, mak. ..., blg. ......; psl. *c.rn. *c.rna *c.rno ‘crn’ > stcsl. xhmz+ xhmzf xhmzj ‘crn’, sln. crncrnacrno [c.rn c.rna c.rno], nštok. c.ncrnacrno, mak. ..........., blg. ..... ..... .....; psl. *c.rniti *c.rno *c.rniši ‘delati crno, crniti’ > stcsl. xh+zbnb cĺ xh+zś cĺ xh+zbib cĺ ‘postajati temen’, sln. crniti (crním) crníš [c.rniti c.rním c.rníš], nštok. crniti (c.nim) c.niš, mak. ..-..... (.....) ....., blg. .................; psl. *c.rta‘crta’ > stcsl. xhmnf ‘crta, tram’, sln. crta[c.rta], nštok. c.ta, mak. ...., blg. .....; psl. *cerpti *c.rpo *c.rp.ši ‘zajemati vodo, crpati’ > csl. xhänb xhmgxhmgtib ‘crpati’, nštok. (c.psti) (crpem) crpeš, psl. *c.rpati*cerplo*cerpleši‘zajemati vodo, crpati’ > stcsl. xhmgfnb xhägkś xhägk«ib = csl. xhmgfnb xhmgfś xhmgf«ib ‘crpati’, sln. c.pati (c.pam c.paš) [c.rpati c.rpam c.rpaš], nštok. crpati redk., *c.rpiti*c.rplo*c.rpiši > nštok. crpiti (c.pim) c.piš, mak. ..-..... (.....) ....., blg. .................); 2) psl. *cerC > jsl. *creC > sln. cr.C/creC,nštok.cr(ij).C,mak.cr.C,blg.c.aC/cr.C (psl. *cervo ‘kar je odrezano, izrezano (iz živalskega trebuha)’ > stcsl. xhädj ‘maternica, trebuh’, sln. crev., nštok. cr(ij)évo, mak. ....., blg. ..... star.). 2.1.7.8 Praslovanski *x Praslovanski nezveneci priporniški velar (mehkonebnik) *x se je v slovenšcini, v delu štokavšcine (kar se odraža npr. v knjižni hrvašcini) in bolgaršcini ohranil kot x (sln. , nštok. , blg. <.>), v delu štokavšcine (kar se delno odraža npr. v knjižni srbšcini) in v makedonšcini pa onemel, pri cemer je v položaju za samoglasniki (in najverjetneje hkrati tudi v položaju pred samoglasniki, tj. v hiatu (zevu), tako znotraj besede kot na besedni meji) prišlo do nastanka prehodnega v, ki je zapolnil hiat (zev) (npr. psl. *muxa > *mua > *muva): psl. *x > sln. x,nštok.x,mak.,v /+[*V _ (V)],blg.x (psl. *xytr. *xytra *xytro ‘hiter, spreten’ > stcsl. nh+ nhf nhj ‘spreten’, sln. híter h.tra hítro [xít.r], nštok. h.tarh.trah.tro, mak. ..../............, blg. ...............; psl. *xleb. *xleba ‘kruh’ > stcsl. ä,+ ä,f ‘kruh’, sln. hl.b hl.ba (= hl.b hl.ba), nštok. hl(j).bhl(j).ba, mak. ..., blg. ....; psl. *muxa ‘muha’ > stcsl. ve ‘muha’, sln. ma, nštok. můha, můva, mak. ...., blg. ....; psl. *gorx. *gorxa ‘fižol, grah’ > csl. uhf uhf ‘vrsta strocnice’, sln.gr.h gráha, nštok. gr.h gr.ha, mak. ...., blg. ....; psl. *sux. ‘suh, ne moker’ > stcsl. ce ce ce ‘suh, ne moker’, sln. s.h súha suh. (= so), nštok. s.hsúhasúho, s.vsúvasúvo, mak. ..........., blg. ...........; psl. *tix.*tixa*tixo‘tih, miren’ . stcsl. nb nb nb ‘tih’, sln. t.htíhatího, nštok. t.ht.ha t.ho, mak. ..... ..... .....,175 blg. ... .... ....). 175 Drugotno je *tix.k. *tix.ka *tix.ko > mak. ..... ..... ...... 2.1.7.9 Praslovanski *C.j Praslovansko glasovno zaporedje *C.j se je po splošnoslovanski onemitvi praslovanskih šibkih polglasnikov spremenilo v popraslovanski soglasniški sklop *Cj, ki se je v sloven-šcini ter makedonšcini in bolgaršcini ohranil (v makedonšcini in bolgaršcini je prišlo do onemitve medglasnega *j v položaju pred *i, *e (prim. 2.1.5.3.3) ter pozneje lahko do po­enostavitev soglasniških sklopov in do analoških izravnav znotraj oblikovnih vzorcev), v štokavšcini in deloma v makedonšcini pa je prišlo do jotacije nekaterih soglasnikov in soglasniških sklopov (v štokavšcini *tj, *dj, *stj, *zdj, *nj, *lj (pri *rj zaradi otrditve *r jotacija ni dokazljiva), *pj, *bj, *mj, *vj, ne pa tudi *sj, *zj, v makedonšcini samo *tj, *dj): 1) psl. *s.j,*z.j> sln. sj, zj, nštok. sj, zj, mak. sj, zj > s, z, blg. ./s, ./z (psl. *p.s.j.(j.) *p.s.ja*p.s.je‘pasji’ > stcsl. gmcbb gmcbć gmcb-‘pasji’, sln. pásji pásja pásje, nštok. p.sji p.sja p.sje, mak. ..... ..... (.....), blg. .... .... ....; psl. *koz.j.(j.) *koz.ja *koz.je ‘kozji’ > stcsl. rjpbb rjpbć rjpb-‘kozji’, sln. k.zji k.zja k.zje, nštok. k.zji k.zja k.zje, mak. ..... ..... (.....), blg. .... .... ....); 2) psl. *t.j,*d.j > sln. tj, dj, nštok. ., . , mak. tj, dj > t, d, blg. t/t, d/d (psl. *bratr.ja =*brat.ja‘bratje’ > stcsl. ,hfnhbć =,hfnbć ‘bratje, bratstvo’, BS bratria (II 67) = bratrja, nštok. br.ca, mak. ....., blg. .....; psl. *s.t.je‘satje, satovje’ > stcsl. c+nb-‘satje, satovje’, sln. sátje, nštok. s.ce, mak. ....; psl. *pit.je ‘pitje’ > stcsl. gbnb-‘pitje, pijaca’, sln. pítje, nštok. píce;176 psl. *tret.j.(j.) *tret.ja *tret.je ‘tretji’ > stcsl. nhtnbb nhtnbć nhtnb-‘tretji’, sln. tr.tjitr.tja tr.tje, nštok. tr.ci tr.ca tr.ce;177 psl. *oldi *old.je ‘ladja’ . *old.ja > stcsl. fk+lbb, kflbb ‘ladja’, sln. ladja, nštok. l.da, mak. ...., star.;178psl. *medved.j.(j.) ‘medvedji’ > sln. medv.dji, nštok. mčdv(j)edi); 3) psl. *st.j,*zd.j > sln. stj, zdj, nštok. š., ž. <šc, žd>, mak. stj, zdj > st, zd, blg. st/ st, zd/zd (psl. *list.je ‘listje’ > csl. kbcnb-‘listje’,179sln. lístje, nštok. l.šce; psl. *grozd.je ‘grozdje’ > csl. uhjplb-‘grozdje’, sln. gr.zdje, nštok. gr.žde, mak. ......, blg. ......); 4) psl. *n.j, *l.j > sln. ., l > nj, lj, nštok. n, l, mak. n, l > n, l, blg. ./n, l/l (psl. *z.rn.je ‘zrnje’> sln. z.nje [z.rnje], nštok. z.nje [z.ne]; psl. *svini *svin.je ‘svi­nja’ . *svin.ja > stcsl. cdbzbć ‘svinja’, sln. svínja [svínja], nštok. svínja [svína], mak. ..... [svina], blg. ..... [sví.a]; psl. *zel.je ‘zelene rastline’ > stcsl. ptkb-‘zelišce, zelenjava’, sln. z.lje [z.lje], nštok. z.lje [z.le], mak. ..... [zelje], blg. .... [z.le]; psl. *vesel.je ‘veselje’ > stcsl. dtctkb-‘veselje’, sln. vesélje [vesélje], nštok. vesélje [veséle]);180 176 Obliki mak. .....,blg...... se glede na svojo glasovno podobo ne zdita podedovani iz praslovanšcine, temvec prevzeti (iz stcsl. gbnb- ali iz rus...... star., ki pa je tudi v rušcini cerkvenoslovanizem). 177 Drugotno je*tret.(j.)*treta*treto > mak................, blg. ................ 178 Oblika blg. ..... ni podedovana iz praslovanšcine. 179 Vzporednaoblika psl. *listv.je ‘listje’ > stcsl. kbcndb-‘listje’ posredno kaže na to, da se je samostalnik psl. *list. ‘list’ sklanjal (tudi) po u-jevski sklanjatvi (psl. *list. *listu). 180 Obliki mak. ......., blg. ....... nista podedovani iz praslovanšcine. 5) psl. *p.j, *b.j, *m.j, *v.j > sln. pj, bj, mj, vj, nštok. pl, bl, ml, vl, mak. pj, bj, mj, vj > p, b, m, v, blg. ./p, ./b, ./m, ./v (psl. *snop.je ‘veliko/vec snopov’ > csl. czjgb-‘sveženj’, sln. snopje, nštok. sn.plje; psl. *ryb.j.(j.) *ryb.ja *ryb.je ‘ribji’ > csl. hs,bb hs,bć hs,b-‘ribji’, sln. r.bji r.bja r.bje, nštok. r.blji r.blja r.blje, mak. (.....) ..... (.....), blg. .... .... ....; psl. *s.dorv.je ‘zdravje’ > stcsl. c+lhfdb-‘zdravje’, sln. zdr.vje, nštok. zdr.vlje, mak. ......., blg. ......; psl. *div.j.(j.) *div.ja *div.je ‘divji’ > stcsl. lbdbb lbdbć lbdb-‘divji’, sln. dívji dívja dívje, nštok. děvlji děvlja děvlje).181 2.1.7.10Južnoslovanskiizglasnizvenecinezvocniki Južnoslovanski izglasni zveneci nezvocniki (krovni znak zanje je *D) (odrazi praslo­vanskih zvenecih nezvocnikov v položaju pred izglasnima šibkima *., *. po splošno­praslovanski onemitvi praslovanskih šibkih polglasnikov) so svojo zvenecnost ohranili v štokavšcini, medtem ko so se v slovenšcini, makedonšcini in bolgaršcini desonorizirali (onezvenecili), tj. postali so izglasni nezveneci nezvocniki (krovni znak zanje je *T) (kar se vse odraža v krovnih knjižnih jezikih, pri cemer se onezvenecenje zvenecih nezvoc­nikov v izglasju ne zapisuje), južnoslovanski zveneci nezvocniki v položaju pred nezve-necimi nezvocniki pa so se onezvenecili v vseh južnoslovanskih jezikih (onezvenecenje zvenecih nezvocnikov v položaju pred nezvenecimi nezvocniki se v knjižni slovenšcini in knjižni bolgaršcini ne zapisuje, v štokavskih knjižnih jezikih in makedonšci pa): 1) psl. *-D./*-D. > jsl. *-D > sln. -T, štok. -D, mak. -T, blg. -T (psl. *zob. *zoba ‘zob’ > stcsl. p+ pf ‘zob’, sln. z.b zob.[z.p zob.] (= z.ba[z.ba]), nštok. z.b z.ba [z.b z.ba], mak. ..., ..... [zap, zabot], blg. ..., ..... [z.p, z.b.t]; psl. *golob. *golobi ‘golob’ . stcsl. ujkm ujkb ‘golob’, sln. gol.b gol.ba [gol.p gol.ba], nštok. g.lub g.luba [g.lub g.luba], mak. ....., ....... [gulap, gulabot], blg. ....., ....... [g.l.p, g.l.b.t]; psl. *med. *medu > stcsl. vtl+ vtle ‘med’, sln. m.d med. [m.t med.] (= m.da [m.da]), nštok. m.d m.da [m.d m.da], mak. ..., ..... [met, medot], blg. ..., ..... [m.t, med.t]; psl. *ped. *pedi ‘ped’ > stcsl. gĺlm gĺlb ‘dlan, ped’, sln. p.d ped. [p.t ped.], nštok. p.d p.di [p.d p.di], mak. (....), blg. (....); psl. *morz. *morza (a) ‘mraz’ > stcsl. vhfp+ vhfpf ‘mraz, led, zmrzal’, sln. mr.z mráza [mr.s mráza], nštok. mr.z mr.za [mr.z mr.za], mak. ...., ...... [mras, mrazot], blg. ...., ...... [mr.s, mr.z.t]; psl. *vez. *vezi ‘vez’ . sln. v.z vez. [v.s vez.], nštok. v.z v.za [v.z v.za], mak. ..., ..... [ves, vezot]; psl. *k.ne.. *k.ne.a ‘knez’ > stcsl. r+zĺqm r+zĺqć ‘knez’, sln. kn.z kn.za [kn.s kn.za], nštok. kn.z kn.za [kn.z kn.za], mak. .... star., ...., ...... [knes, knezot], blg. (...., ...... [k..s, k..z.t] je prevzeto iz rus.); psl. *mož. *moža ‘mož’ > stcsl. vm vf ‘mož’, sln. m.ž mož. [m.š mož.], nštok. m.ž m.ža [m.ž m.ža], mak. ..., ..... [maš, mažot], blg. ..., ..... [m.š, m.ž.t]; psl. *sneg. *snega ‘sneg’ > stcsl. czäu+ czäuf ‘sneg’, sln. sn.g sneg. [sn.k sneg.], nštok. sn(ij).g sn(ij).ga [sn(ij).g sn(ij).ga], mak. ...., ...... [snek, snegot], blg. ...., ..e... [s..k, sneg.t]); 181 Drugotno je *div. *diva *divo > mak. ... .... ...., blg. ... .... ..... 2) psl. *D.T/*D.T > jsl. *DT > sln. TT, štok. TT, mak. TT, blg. TT (psl. *vorb.c., Npl *vorb.ci ‘vrabec’ > sln. vrábec, vrábci [wráb.c, wrápci], nštok. vrábac, vrápci [vrábac, vrápci], mak. ......, ...... [vrabec, vrapci], blg. ......, ...... [vrab.c, vrapc.]; psl. *sold.k. *sold.ka *sold.ko ‘sladek’ > stcsl. ckfl+r+ ckfl+rf ckfl+rj ‘sladek’, sln. slad.k sládka sladk. [slad.k slátka slatk.] (= sládek sládka sládko [slád.k slátka slátko]), nštok. sl.dak sl.tka sl.tko [sl.dak sl.tka sl.tko], mak. ...... ...... ....... [sladok slatka slatko], blg. ...... ...... ...... [sl.d.k sl.tka sl.tko]; psl. *niz.k. *niz.ka *niz.ko ‘nizek’ > stcsl. zbp+r+ zbp+rf zbp+rj ‘nizek’, sln. nízek nízka nízko [níz.k níska nísko], nštok. n.zak n.ska n.sko [n.zak n.ska n.sko], mak. ..... ..... ..... [nizok niska nisko], blg. ..... ..... ..... [n.z.k n.ska n.sko]; psl. *tež.k. *tež.ka *tež.ko ‘težek’ > stcsl. nĺr+ nĺrf nĺrj ‘te­žek’, sln. tež.k téžka težk. [tež.k téška tešk.] (=téžek téžka téžko [též.k téžka téžko]), nštok. téžak téška téško [téžak téška téško], mak. ..... ..... ..... [težok teška teško], blg. ..... ..... ..... [t.ž.k t.ška t.ško]). Nesplošnojužnoslovanske glasovne spremembe z vecjim zemljepisnim obsegom v južnoslo­vanskih knjižnih/standardnih jezikih Praslovansko Slovensko Štokavsko Makedonsko Bolgarsko *v[*.] . / +[V_C, V_#] w / +[_D] . / +[_T] v / +[_V] v v / +[_V, _D] f / +[_T, _#] v / +[_V, _D] f / +[_T, _#] *l l / +[_V] . / +[V_C, V_#] l / +[_V] o / +[V_C, V_#] l / +[_E] l / +[_O, _C, _#] l / +[_E] l / +[_O, _C, _#] *n . / +[_#, _C] nj / +[_V] n n / +[_O, _C, _#] n / +[_E] . / +[_O] n / +[_E, _C, _#] *l l / +[_#, _C] lj / +[_V] l l / +[_O, _C, _#] l / +[_E] l / +[_O, _C, _#] l / +[_E] *r rj / +[_V] r / +[_#, _C] r r . / +[_O] r / +[_E, _C, _#] *c.rC>*c.C *cerC>*creC c.rC cr.C/creC c.C cr(ij).C c.C cr.C c.rC c.aC/cr.C *x x x ř / –[*V _ (V)] v / +[*V _ (V)] x *s.j,*z.j *t.j,*d.j *st.j,*zd.j *n.j,*l.j *p.j,*b.j, *m.j,*v.j sj, zj tj, dj stj, zdj ., l > nj, lj pj, bj, mj, vj sj, zj ., . š., ž. n, l pl, bl, ml, vl sj, zj > s, z tj, dj > t, d stj, zdj > st, zd n, l > n, l pj, bj, mj, vj > p, b, m, v ./s, ./z t/t, d/d st/st, zd/zd ./n, l/l ./p, ./b, ./m, ./v *-D./*-D. *D.T/*D.T -T TT -D TT -T TT -T TT 2.2 Zahodnojužnoslovanskajezika 2.2.1 Nekaterenesplošnozahodnojužnoslovanskejezikovneznacilnosti Od nesplošnojužnoslovanskih jezikovnih sprememb, ki so slovenšcino zamejile od osrednje južne slovanšcine ter kajkavšcino od cakavšcine-štokavšcine, so poleg nekate­rih glasovnih sprememb (prim. 2.1.6.2, 2.1.6.3, 2.1.6.4, 2.1.6.6, 2.1.6.8) v prvi vrsti po­membne (naglasnomestne, kvantitetne (kolikostne), tonemske) naglasne spremembe. V slovenšcini in osrednji južni slovanšcini se pojavljajo npr. naslednje skupne naglasne znacilnosti (arhaizmi in inovacije): skrajšava praslovanskega starega akuta (na dolžini) (prim. 2.2.1.1), odražanje praslovanskega starega cirkumfleksa na dolžini in kracini v popraslovanskih enozložnicah (prim. 2.2.1.2, 2.2.1.3) ter praslovanskega novega akuta na dolžini in kracini (prim. 2.2.1.4, 2.2.1.5) kot tudi naglasneznacilnosti nekaterih po­praslovanskih kontraktov (skrckov) (prim. 2.2.1.6). Slovenšcina in kajkavšcina imata skupna nastanekpopraslovanskega novega cirkumfleksa (na dolžini) v velikem številu oblik (prim. 2.2.1.7) ter daljšanje praslovanskega novega akuta na kracini samo v ne­katerih od oblik, v katerih se pojavlja odraz novega cirkumfleksa (prim. 2.2.1.8). Do naglasnih sprememb, posledica katerih je bil nastanek vec zahodnojužnoslovanskih ge­olektov, pa je prišlo v slovenšcini (prim. 2.2.2.1.2.1–2.2.2.1.2.4) in kajkavšcini (prim. 5.2.2.2–5.2.2.4).182 2.2.1.1 Praslovanskistariakut(nadolžini) Praslovanski dolgi staroakutirani zložniki so se v južni slovanšcini skrajšali in sovpadli s praslovanskimi kratkimi novoakutiranimi zložniki (prim. 2.2.1.5) v južnoslovanske kratke akutirane zložnike (7.–8. stoletje):183 psl. *. > jsl. *.. Ti južnoslovanski krat­ki akutirani zložniki so bili v slovenšcini izhodišcno kratki akutirani zložniki in so v nezadnjih zlogih težili k daljšanju (podaljšava se odraža v knjižni slovenšcini) (za njihovo nadaljnje spreminjane prim. 5.1.2.1), v osrednji južni slovanšcini so se ohranili le v redkih govorih (v nekaterih govorih vzhodnobosanskega narecja štokavšcine, npr. v govorih krajev Plahovici, Kladanj),184v vecini govorov pa je prišlo do metatonije, tonemske spremembe akuta na kracini v cirkumfleks na kracini (kar se odraža v štoka­vskih knjižnih jezikih) (pri cemer so se v zadnjem zlogu v položaju pred pripornikom ponekod podaljšali).185 182 Naglasne spremembe v slovenšcini in osrednji južni slovanšcini so zelo natancno prikazane v Kapovic 2015. 183 Ramovš 1950: 17. 184 ....... 2004; Kapovic 2015: 219–221. 185 Kratki zložniki v položaju pred (zvocniškim in nezvocniškim) pripornikom v zadnjem bese­ dnem zlogu (po znotrajvzorcni analoški izravnavi se je dolžina lahko razširila tudi v druge oblike) so se v cakavšcini podaljšali regularano, v štokavšcini sporadicno (psl.*d.m.*d.ma (a) ‘dim’ > nštok. d.m d.ma, cak. d.m d.ma; psl. *morz. *morza (a) ‘mraz’ > nštok. mr.z mr.za, cak. mr.zmrăza; psl. *kr.j.*kr.ja (a) ‘rob, zacetek, konec’ > nštok.kr.jkr.ja, cak. kr.jkrăja). Podaljšani zložnik je lahko akutiran (tip krăj) (severnocakavsko in osrednjecaka­ 1) Praslovanski (dolgi) staroakutirani zložniki v prvem zlogu dvozložnic s praslovan-skim šibkim polglasnikom *., *. v ponaglasnem zlogu (psl. *r.k. *r.ka (a) ‘rak’ > *rŕk *rŕka (sln. r.k ráka, nštok. r.k r.ka); psl. *m.š. *m.ši (a) ‘miš’ > *m.š *m.ši (sln. m.š míši, nštok. m.š m.ša); psl. *st.r. *st.ra *st.ro (a) ‘star’ > *stŕr *stŕra *stŕro (sln. st.r stára stáro, nštok. st.r st.ra st.ro)). 2) Praslovanski (dolgi) staroakutirani zložniki v prvem zlogu dvozložnic brez praslo­vanskega šibkega polglasnika *., *. v ponaglasnem zlogu (psl. *l.to (a) ‘poletje, leto’ > *l.to (sln. l.to, nštok. l(j).to); psl. *vorna (a) ‘vrana’ > *vrŕna (sln. vrána, nštok. vr.na); psl. *s.sti (a) ‘sesti’ > *s.sti (sln. s.sti, nštok. s(j).sti); psl. *gr.zti (c-a) ‘gristi’ > *gr.zti (sln. grísti, nštok. gr.sti); psl. *ž.ti (b-a) ‘sekati, tolci, žeti’ > *ž.ti (sln. ž.ti, nštok. ž.ti); psl. *m.lti (b-a) ‘mleti’ > *ml.ti (sln. ml.ti, nštok. ml(j).ti); psl. *kolti (b-a) ‘klati, tolci’ > *klŕti (sln. kláti, nštok. kl.ti); psl. *gr.ti (a) ‘greti’ > *gr.ti (sln. gr.ti); psl. *b.ti (b-a) ‘biti, tolci’ > *běti (sln. bíti, nštok. b.ti); psl. *p.ti (c-a) ‘piti’ > *pěti (sln. píti, nštok. p.ti); psl. *b.ti ‘biti, obstajati, nahajati se’ > *b.ti (sln. bíti, nštok. b.ti); psl. d.ti ‘dati’ > *dŕti (sln. dáti, nštok. d.ti); psl. *j.sti ‘jesti’ > *j.sti (sln. j.sti, nštok. j.sti)). 3) Praslovanski (dolgi) staroakutirani zložniki v prvem zlogu trizložnic brez pra­slovanskega šibkega polglasnika *., *. v ponaglasnem zlogu (psl. *kl.divo (A) ‘kladivo’ > *klŕdivo (sln. kládivo, nštok. kl.divo); psl. *.goda (A) ‘jagoda’ > *jŕgoda (sln. jágoda, nštok. j.goda); psl. *.vor. *.vora (A) ‘javor’ > *jŕvor *jŕvora (sln. jávor jávora, nštok. j.vor j.vora); psl. *st.rost. *st.rosti (A) ‘starost’ > *stŕrost *stŕrosti (sln. stárost stárosti, nštok. st.rost st.rosti); psl. *j.lov. *j.lova *j.lovo (A) ‘neploden, jalov’ > *jŕlov *jŕlova *jŕlovo (sln. jálov jálova jálovo, nštok. j.lov j.lova j.lovo); psl. *dv.gnoti (a/A) ‘dvigniti’ > *dvěgnoti (sln. dvígniti, nštok. d.gnuti); psl. *slušati (a/A) ‘poslušati’ > *slůšati (sln. po-slati (= po-slušáti), nštok. sl.šati); psl. *v.deti (a/A) ‘videti’ > *vědeti (sln. vídeti, nštok. v.d(j)eti); psl. *m.riti (a/A) ‘meriti’ > *m.riti (sln. m.riti, nštok. m(j).riti); psl. *d.lati (a/A) ‘delati’ > *d.lati (sln. d.lati, nštok. d(j).lati); psl. *r.zati (a/A) ‘rezati’ > *r.zati (sln. r.zati, nštok. r.zati); psl. *s.jati (a/A) ‘sejati seme; sejati s sitom’ > *s.jati (sln. (sejáti), nštok. s.jati, s.jati); psl. *v.rovati (a/A) ‘verovati’ > *v.rovati (sln. v.rovati, nštok. v(j).rovati); psl. *v.deti ‘vedeti’ > *v.deti (sln. v.deti)). 4) Praslovanski (dolgi) staroakutirani zložniki na drugem zlogu trizložnic s pra­slovanskim šibkim polglasnikom *., *. v ponaglasnem zlogu (psl. *jez.k. *jez.ka (F) ‘jezik’ > *jez.k *jez.ka (nar. sln. jez.k jezíka, knj. sln. jézik jezíka, cak. jaz.k jaz.ka = zaj.k zaj.ka, nštok. jčzik jčzika); psl. *kožux. *kožuxa (F) ‘kožuh’ > *kožůx *kožůxa (nar. sln. kož.h kožúha, sln. kóžuh kožúha, nštok. kňžuh kňžuha)). vsko narecje ter severni in nekateri jugozahodni govori slavonskega narecja štokavšcine) ali cirkuflektiran (tip kr.j) (južnocakavsko narecje ter južni in jugovzhodni govori slavonskega narecja, ostala štokavska narecja). 5) Praslovanski (dolgi) staroakutirani zložniki na drugem zlogu trizložnic brez pra­slovanskega šibkega polglasnika *., *. v ponaglasnem zlogu (psl. *mal.na (F) ‘malina’ > *malěn.(sln. malína, nštok. mŕlina); psl. *lop.ta(F) ‘lopata’ > *lopŕt. (sln. lopáta, nštok. lata); psl. *kol.no (F) ‘koleno’ > *kol.no (sln. kol.no, cak. kol.no, nštok. k(j)eno); psl. *kric.ti (c/F2) ‘kricati’ > *kricŕti (sln. kricáti, nštok. krícati); psl. *lež.ti (c/F2) ‘ležati’ > *ležŕti (sln. ležáti, nštok. lčžati); psl. *kaz.ti (b/F1) ‘kazati’ > *kazŕti (sln. kazáti (= kázati), cak. po-kaz.t, nštok. kázati); psl. *ces.ti (b/F1) ‘cesati, praskati’ > *cesŕti (sln. cesáti, cak. ceš.t, nštok. cčsati)). Krajšanje praslovanskega starega akuta (na dolžini) Praslovansko Slovenskoinosrednjejužnoslovansko *r.k. *r.ka (a) *m.š. *m.ši (a) *st.r. *st.ra *st.ro (a) *l.to (a) *vorna (a) *s.sti (a), *gr.zti (c-a) *ž.ti (b-a), *m.lti (b-a), *kolti (b-a) *gr.ti (a), *b.ti (b-a), *p.ti (c-a) *b.ti, *d.ti, *j.sti *kl.divo (A) *.goda (A) *.vor. *.vora (A) *st.rost. *st.rosti (A) *j.lov. *j.lova *j.lovo (A) *dv.gnoti (a/A) *slušati (a/A) *v.deti (a/A), *m.riti (a/A) *d.lati (a/A) *r.zati (a/A), *s.jati (a/A) *v.rovati (a/A) *v.deti *jez.k. *jez.ka (F) *kožux. *kožuxa (F) *mal.na (F), *lop.ta (F) *kol.no (F) *kric.ti (c/F2), *lež.ti (c/F2) *kaz.ti (b/F1), *ces.ti (b/F1) *rŕk *rŕka *m.š *m.ši *stŕr *stŕra *stŕro *l.to *vrŕna *s.sti, *gr.zti *ž.ti, *ml.ti, *klŕti *gr.ti, *běti, *pěti *b.ti, *dŕti, *j.sti *klŕdivo *jŕgoda *jŕvor *jŕvora *stŕrost *stŕrosti *jŕlov *jŕlova *jŕlovo *dvěgnoti *slůšati *vědeti, *m.riti *d.lati *r.zati, *s.jati *v.rovati *v.deti *jez.k *jez.ka *kožůx *kožůxa *malěn., *lopŕt. *kol.no *kricŕti, *ležŕti *kazŕti, *cesŕti 2.2.1.2 Praslovanski stari cirkumfleks na dolžini v popraslovanskih enozložnicah Praslovanski dolgi starocirkumflektirani zložniki v popraslovanskih enozložnicah so se v južni slovanšcini ohranili kot južnoslovanski dolgi cirkumflektirani zložniki: psl. *../. > . (psl. *sv.t. (c) ‘svetloba; svet’ > *sv.t (sln. sv.t, nštok. sv(ij).t); psl. *m.ž. (c) ‘mož’ > *m.ž (sln. m.ž, nštok. m.ž); psl. *r.c. (c) ‘beseda, govor’ > *r.c (sln. r.c, nštok. r(ij).c); psl. *p.st. (c) ‘pest’ > *p.st (sln. p.st, nštok. p.st); psl. Nsg m *ž.v. (c) ‘živ’ > *ž.v (sln. ž.v, nštok.ž.v); psl. *p.t. (c) ‘pet’ > *p.t (sln. p.t, nštok. p.t)). 2.2.1.3 Praslovanski stari cirkumfleks na kracini v popraslovanskih enozložnicah Praslovanski kratki starocirkumflektirani zložniki v popraslovanskih enozložnicah so se v južni slovanšcini zaradi nadomestne podaljšave po onemitvi praslovanskih šibkih pol-glasnikov *., *. v ponaglasnem zlogu podaljšali v južnoslovanske dolge cirkumflektira­ne zložnike: psl. *../. > jsl. .(psl. *l.d.(c) ‘led’ > *l.d(sln. l.d, nštok. l.d); psl. *b.g. (c) ‘bog’ > *b.g (sln. b.g, nštok. b.g); psl. *d.n. (c) ‘dan’ > *d.n (sln. d.n, nštok. d.n); psl. *m.x. (c) ‘mah’ > *m.x (sln. m.h, nštok. m.h); psl. *p... (c) ‘pec’ > *p.. (sln. p.c, nštok. p.c); psl. *n... (c) ‘noc’ > *n.. (sln. n.c, nštok. n.c); psl. *c.st. (c) ‘cast’ > *c.st (sln. c.st, nštok. c.st); psl. *l.ž. (c) ‘laž’ > *l.ž (sln. l.ž, nštok. l.ž); psl. Nsg m *b.s. (c) ‘bos’ > *b.s (sln. b.s, nštok. (b.s)); psl. *š.st. (c) ‘šest’ > *š.st (sln. š.st, nštok. š.st); psl. *s.to ‘sto’ > *st. (sln. st., nštok. st.)). Praslovanski stari cirkumfleks na dolžini in kracini v popraslovanskih enozložnicah Praslovansko Slovenskoinosrednjejužnoslovansko *sv.t. (c), *m.ž. (c) *r.c. (c), *p.st. (c) *ž.v. (c) *p.t. (c) *sv.t, *m.ž *r.c, *p.st *ž.v *p.t *l.d. (c), *b.g. (c), *d.n. (c), *m.x. (c) *p... (c), *n... (c), *c.st. (c), *l.ž. *b.s. (c) *š.st. (c) *s.to *l.d, *b.g, *d.n, *m.x *p.., *n.., *c.st, *l.ž *b.s *š.st *st. 2.2.1.4 Praslovanskinoviakutnadolžini Praslovanski dolgi novoakutirani zložniki so se v južni slovanšcini ohranili kot juž­noslovanski dolgi akutirani zložniki: psl. *. > jsl. *.. Južnoslovanski dolgi akutirani zložniki so v slovenšcini ostali nespremejeni (kar se odraža v knjižni slovenšcini),186 v osrednji južni slovanšcini nespremenjeni samo v najbolj arhaicnih kajkavskih in vecini cakavskih govorov ter v slavonskem staroštokavskem narecju (to je osrednje­ 186 Ramovš 1950: 17. južnoslovanski dolgi akut, imenovan tudi »cakavski novi akut«),187 v ostalih osre­dnjejužnoslovanskih govorih je opaziti težnjo po metatoniji, tonemski spremembi prvotnega akuta na dolžini v cirkumfleks na dolžini in njegov sovpad z (dolgim) odrazom praslovanskega starega cirkumfleksa na dolžini (kar se odraža v štokavskih knjižnih jezikih), ter posledicno izgubo prvotnih osrednjejužnoslovanskih tonemskih opozicij (nasprotij). 1) Praslovanski dolgi novoakutirani zložniki v prvem zlogu dvozložnic s praslovan-skim šibkim polglasnikom *., *. v ponaglasnem zlogu (psl. *klúc. (b) ‘kljuc’ > *klúc/*kluc(sln. kljúc, cak. kljuc, nštok. klj.c); psl. *kórl.(b) ‘kralj’ > *král/*krăl (sln. králj, cak. krălj, nštok. kr.lj); psl. *gr.x. (b) ‘greh’ > *gr.x/*gr.x (sln. gr.h, cak. grih, nštok. gr(ij).h); psl. *k.t. (b) ‘kot’ > *k.t/*k.t (sln. k.t, nštok. k.t); psl. *lúc. (b) ‘luc’ > *lúc/*luc (sln. lúc, cak. luc, nštok. l.c); psl. *p.t. (b) ‘pot’ > *p.t/*p.t (sln. p.t, cak. put, nštok. p.t); psl. *b.l. (b) ‘bel’ > *b.l/*b.l (sln. b.l, nštok. bij.l/b.o)). 2) Praslovanski dolgi novoakutirani zložniki v prvem zlogu dvozložnic brez praslo­vanskega šibkega polglasnika v ponaglasnem zlogu (psl. *stórža (a') ‘straženje’ > *stráža/*străža (sln. stráža, cak. străža, nštok. str.ža); psl. *sa (a') ‘suhost’ > *súša/*suša (sln. sa, cak. suša, nštok. s.ša)). 3) Praslovanski dolgi novoakutirani zložniki v prvem zlogu trizložnic (psl. 2sg, 2pl praes. *kr.n..š. *kr.n..te (b/F1) od ‘zasukati se, zviti se, upogniti se, kreniti’ > *kr.neš *kr.nete / *kr.neš *kr.nete (sln. kr.neš kr.nete, cak. kr.neš kr.nete, nštok. kr.neš kr.nete); psl. 2sg, 2pl praes. *mólt..š. *mólt..te (b/F1) od ‘mlatiti’ > *mlátiš *mlátite / *mlătiš *mlătite (sln. mlátiš mlátite, cak. mlătiš mlătite, nštok. ml.tiš ml.tite); psl. 2sg, 2pl praes. *lúb..š. *lúb..te (b/F1) od ‘ljubiti’ > *lúbiš *lúbite / *lubiš *lubite (sln. ljiš ljite, cak. jubiš jubite, nštok. lj.biš lj.bite); psl. 2sg, 2pl *sv.t..š. *sv.t..te (b/F1) od ‘svetiti’ > *sv.tiš *sv.tite / *sv.tiš*sv.tite (sln. sv.tišsv.tite, nštok. sv(ij).tišsv(ij).tite); psl. 2sg, 2pl praes. *káž..š. *káž..te (b/F1) od ‘kazati’ > *kážeš *kážete / *kăžeš *kăžete (sln. kážeš kážete, cak. po-kăžeš po-kăžete, nštok. k.žeš k.žete); psl. 2sg, 2pl praes. *píš..š. *píš..te (b/F1) od ‘risati (znake), slikati; pisati’ > *píšeš *píšete / *pišeš *pišete (sln. píšešpíšete, cak. pišeš pišete, nštok. p.šeš p.šete); psl. *órv.n.j. *órv.naja *órv.noje (D) ‘(ta) ravni’ > *rávn. *rávna *rávne / *răvn. *răvna *răvne (sln. rávni rávna rávno, cak. răvni răvna răvno, nštok. r.vni r.vna r.vno); psl. *kórt.k.j. *kórt.kaja *kórt.koje (D) ‘(ta) kratki’ > *krátk. *krátka *krátke / *krătk.*krătka*krătke(sln. krátki krátka krátko, cak. krălki krălka krălko, nštok. kr.tki kr.tka kr.tko). 187 Odrazpraslovanskega novegaakutanadolžinisepo tradicijiv slovenšcini oznacuje z nagla­snim znamenjem . (akut na dolžini), v osrednji južni slovanšcini pa z naglasnim znamenjem . (hrv.cakavskinovi akut), zato se tudi tu oporabljata za prikaz stanja v predzgodovinskem obdobju posameznega jezika. 4) Praslovanski dolgi novoakutirani zložniki v drugem zlogu trizložnic: a) s prednaglasno dolžino (psl. *rokáv.(B) ‘rokav’ > *rokáv/*rokăv(sln. rokáv, cak. rukăv, nštok. růkav); psl. 2sg praes. *sedíš. (c/F2) od ‘sedeti’ > *sedíš/*sediš (sln. sedíš, cak. sidiš, nštok. s(j)čdiš)); b) s prednaglasno kracino (psl. *komár.(B) ‘komar’ > *komár/*komăr (sln. komár, cak. komăr, nštok. kňmar, navadno komárac); psl. 2sg praes. *goríš. (c/F2) od ‘goreti’ > *goríš/*goriš (sln. goríš, cak. goriš, nštok. gňriš); psl. 2sg praes. *ležíš. (c/F2) od ‘ležati’ > *ležíš/*ležiš (sln. ležíš, cak. ležiš, nštok. lčžiš)). 2.2.1.5 Praslovanskinoviakutnakracini Praslovanski kratki novoakutirani zložniki so se v južni slovanšcini ohranili kot južno­slovanski kratki akutirani zložniki: psl. *. > jsl. .. Za njihovo nadaljnje spreminjanje v slovenšcini in osrednji južni slovanšcini prim. 2.2.1.1. 1) Praslovanski kratki novoakutirani zložniki v prvem zlogu dvozložnic s praslovan-skim šibkim polglasnikom *., *. v ponaglasnem zlogu (psl. *cčp. (b) ‘pokrov, pokrivalo’ > *cčp (sln. c.p, cak. c.p, nštok.c.p); psl. *kňn. (b) ‘konj’ > *kňn (sln. k.nj, cak. k.nj, nštok. k.nj); psl. *p.s. (b) ‘pes’ > *p.s (sln. p.s [p.s], cak. p.s, nštok. p.s); psl. *s.n. (b) ‘sen, spanje’ > *s.n (sln. s.n [s.n], nštok. s.n); psl. *z.l. (b) ‘slab, hudoben, zel’ > *z.l (sln. z.l [z..], nštok. z.o); psl. *v.x. ‘ves’ = *v.s. (b) > *v.s (sln. v.s [v.s], cak. v.s, nštok. s.v)). 2) Praslovanski kratki novoakutirani zložniki v prvem zlogu dvozložnic brez praslo­vanskega šibkega polglasnika *., *. v ponaglasnem zlogu (psl. *stčla (a') ‘kar se nastelje, položi’ > *stčla(sln. st.lja, cak. st.ja, nštok. st.lja); psl. *vňla(a') ‘volja’ > *vňla (sln. v.lja, cak. v.ja, nštok. v.lja); psl. *t.šca (a') ‘tašca’ > *t.šca (sln. tášca, nštok. t.šta). 3) Praslovanski kratki novoakutirani zložniki v prvem zlogu trizložnic (psl. 2sg, 2pl praes. *mňž... š. *mňž.te (b) od ‘moci’ > *mňžeš *mňžete (sln. m.reš m.rete, cak. m.reš m.rete, nštok. m.žeš m.žete); psl. 2sg, 2pl praes. *tňn...) od š. *tňn.te (b/F1‘toniti’ > *teš *tete (sln. t.neš t.nete, cak. t.neš t.nete, nštok. t.neš t.nete); psl. 2sg, 2pl praes. *s.xn...) od ‘sahniti, sušiti se’ > *s.xneš š. *s.xn.te (b/F1*s.xnete (sln. sáhneš sáhnete, cak. săhneš săhnete, nštok. s.hneš s.hnete); psl. 2sg, 2pl praes. *žčn...) od ‘ženiti’ > *žčniš *žčnite (sln. ž.niš ž.nite, š. *žčn.te (b/F1cak. ž.niš ž.nite, nštok. ž.niš ž.nite); psl. 2sg, 2pl praes. *vňz...) od š. *vňz.te (b/F1‘voziti’ > *vňziš *vňzite (sln. v.ziš v.zite, cak. v.ziš v.zite, nštok. v.ziš v.zite); psl. 2sg, 2pl praes. *cčš...) od ‘cesati, praskati’ > *cčšeš *cčšete š. *cčš.te (b/F1(sln. c.šeš c.šete, cak. c.šeš c.šete, nštok. c.šeš c.šete); psl. 2sg, 2pl praes. *kňpl...) od ‘kopati’ > *kňpleš *kňplete (sln. k.plješ k.pljete); š. *kňpl.te (b/F1psl. *žčn.sk.j. *žčn.skaja *žčn.skoje (D) ‘ženski’ > *žčnsk. *žčnska *žčnske (sln. ž.nskiž.nskaž.nsko, cak. ž.nskiž.nskaž.nsko, nštok. ž.nskiž.nskaž.nsko); psl. *kňn.sk.j. *kňn.skaja *kňn.skoje (D) ‘konjski’ > *kňnsk. *kňnska *kňnske (sln. k.njski k.njska k.njsko, cak. k.njski k.njska k.njsko, nštok. k.njski k.njska k.njsko); psl. *kňz.j.(j.) *kňz.ja *kňz.je (D) ‘kozji’ > *kňzji *kňzja *kňzje (sln. k.zji k.zja k.zje, cak. k.zji k.zja k.zje, nštok. k.zji k.zja k.zje); psl. *p.s.j.(j.) *p.s.ja*p.s.je (D) ‘pasji’ > *p.sji*p.sja*p.sje(sln. pásji pásja pásje, cak. păsji păsja păsje, nštok. p.sji p.sja p.sje); 4) Praslovanski kratki novoakutirani zložniki v drugem zlogu trizložnic: a) s predna­glasno dolžino (psl. *zakňn. (a") ‘zacetek, nacelo, pocelo, zakon’ > *zakňn; psl. *slep.c. (B) ‘tisti, ki je slep’ > *sl.p.c; psl. *zob.c. (B) ‘majhen zob’ > *zob.c; psl. 2sg praes. *tresčš. (c) od ‘tresti’ > *tr.sčš (dalje prim. 2.2.2.1.2.2); b) s pred­naglasno kracino (psl. *potňk. (a") ‘potok’ > *pot; psl. *topňr. (B) > *top; psl. *lon.c. (B) > *lon.c; psl. 2sg praes. *nesčš. (c) ‘nesti’ > *nesčš) (dalje prim. 5.1.3.2.1). Praslovanski novi akut na dolžini in kracini Praslovansko Slovenskoinosrednjejužnoslovansko *klúc. (b), *kórl. (b), *gr.x. (b), *k.t. (b) *klúc/*kluc, *král/*krăl, *gr.x/*gr.x, *k.t/*k.t *b.l. (b) *b.l/*b.l *stórža (a'), *súša (a') *stráža/*străža, *súša/*suša *kr.n..š. *kr.n..te (b/F1) *kr.neš *kr.nete / *kr.neš *kr.nete *mólt..š. *mólt..te (b/F1) *mlátiš *mlátite / *mlătiš *mlătite *lúb..š. *lúb..te (b/F1) *lúbiš *lúbite / *lubiš *lubite *sv.t..š. *sv.t..te (b/F1) *sv.tiš *sv.tite / *sv.tiš *sv.tite *káž..š. *káž..te (b/F1) *kážeš *kážete / *kăžeš *kăžete *píš..š. *píš..te (b/F1) *píšeš *píšete / *pišeš *pišete *órv.n.j. *órv.naja *órv.noje (D) *rávn. *rávna *rávne / *răvn. *răvna *răvne *kórt.k.j. *kórt.kaja *kórt.koje (D) *krátk. *krátka *krátke / *krătk. *krătka *krătke *rokáv. (B), *komár. (B) *rokáv/*rokăv, *komár/*komăr *sedíš. (c/F2), *goríš. (c/F2), *ležíš. (c/F2) *sedíš/*sediš, *goríš/*goriš, *ležíš/*ležiš *cčp. (b), *kňn. (b), *p.s. (b), *s.n. (b) *cčp, *kňn, *p.s, *s.n *z.l. (b), *v.x. (b) *z.l, *v.s *stčla (a'), *vňla (a'), *t.šca (a') *stčla, *vňla, *t.šca *mňž..š. *mňž..te (b) *mňžeš *mňžete *tňn..š. *tňn..te, *s.xn..š. *s.xn..te (b/F1) *tňneš *tňnete, *s.xneš *s.xnete *žčn..š. *žčn..te, *vňz..š. *vňz..te (b/F1) *žčniš *žčnite, *vňziš *vňzite *cčš..š. *cčš..te, *kňpl..š. *kňpl..te (b/F1) *cčšeš *cčšete, *kňpleš *kňplete *žčn.sk.j. *žčn.skaja *žčn.skoje (D) *žčnsk. *žčnska *žčnske *kňn.sk.j. *kňn.skaja *kňn.skoje (D) *kňnsk. *kňnska *kňnske *kňz.j.(j.) *kňz.ja *kňz.je (D) *kňzji *kňzja *kňzje *p.s.j.(j.) *p.s.ja *p.s.je (D) *p.sji *p.sja *p.sje *zakňn. (a"), *slep.c. (B), *zob.c. (B) *zakňn, *sl.p.c, *zob.c *potňk. (a"), *topňr. (B), *lon.c. (B) *potňk, *topňr, *lon.c *tresčš. (c) *tr.sčš *nesčš. (c) *nesčš 2.2.1.6 Tonema popraslovanskih kontraktov Tonem popraslovanskih kontraktov (skrckov), tj. dolgih samoglasnikov, nastalih po nesplošnoslovanski kontrakciji (skrcitvi) praslovanskih dvozložnih glasovnih zapore­dij z medsamoglasniškim (intervokalnim) *-j-(kontrahend), je odvisen od tega, kateri samoglasnik neskrcenega dvozložnega glasovnega zaporedja je bil naglašen. 1) Ce je bilo naglasno mesto pred skrcitvijo na drugem samoglasniku skrcujo-cega se dvozložnega glasovnega zaporedja, ima kontrakt akutnadolžini: psl. *V(j). > popsl. *. (psl. Isg *golvoj. (c) od ‘glava’ > *glav. (sln. glav.), psl. Isg *nogoj. (c) od ‘noga’ > *nog. (sln. nog.), psl. Isg *st..ej. (c) od ‘steza’ > *st.z. (sln. stez. [st.z.]); psl. Gsg f *toj. od ‘ta, tista’ > *t. (sln. t.), psl. Gsg f *jej. od ‘ona’ > *j. (sln. nj.); psl. *stoj.ti (c/F2) > *státi (sln. státi)). 2) Ce je bilo naglasno mesto pred skrcitvijo na prvem samoglasniku skrcujocega se dvozložnega glasovnega zaporedja, ima kontrakt cirkumfleks na dolžini: psl. *.(j)V > popsl. *. (psl. 2sg, 2pl praes. *pozn.ješ. *pozn.jete (a) od ‘poznati’ > *pozn.š*pozn.te (sln. pozn.špozn.te, nštok. pňznašpňznate); psl. 2sg, 2pl praes. *j.gr.ješ. *j.gr.jete (b/F1) od ‘igrati’ > *igr.š *igr.te (sln. igr.š igr.te, nštok. .graš.grate); psl. 2sg, 2pl praes. *meš.ješ.*meš.jete (b/F1) od ‘mešati’ > *meš.š *meš.te (> *m.šaš *m.šate > sln. m.šaš m.šate, nštok. m(ij).šaš m(ij).šate); psl. 2sg, 2pl praes. *s.m.ješ. *s.m.jete (F) od ‘smeti, upati si, biti drzen’ > *sm.š *sm.te (sln. sm.š sm.te, nštok. sm.ješ sm.jete, sm.š sm.te); psl. 2sg, 2pl praes. *um.ješ. *um.jete (F) od ‘umeti’ > *um.š *um.te (> sln. eš ete, nštok. ům(ij)ešům(ij)ete); psl. 1sg praes. *n.j.mam. (c/F1) od ‘ne imeti’ = *n.mam (sln. n.mam, nštok. n.mam); psl. *p.jas. (C) ‘pas’ > *p.s (sln. p.s); psl. *z.jec. (A) ‘zajec’ > *z.c (nar. sln. z.c, nštok. z.c)). Naglasne znacilnosti popraslovanskih skrckov (Pra)slovansko Slovenskoinosrednjejužnoslovansko *golvoj. (c), *nogoj. (c), *st..ej. (c) *toj., *jej. *stoj.ti (c/F2) *glav., *nog., *st.z. *t., *j. *státi *pozn.ješ. *pozn.jete (a) *j.gr.ješ. *j.gr.jete (b/F1) *meš.ješ. *meš.jete (b/F1) *s.m.ješ. *s.m.jete (F) *um.ješ. *um.jete (F) *n. j.mam. (c) *p.jas. (C), *z.jec. (A) *pozn.š *pozn.te *igr.š *igr.te *meš.š *meš.te *sm.š *sm.te *um.š *um.te *n.mam *p.s, *z.c 2.2.1.7 Popraslovanskinovicirkumfleks(nadolžini) Iz praslovanskega starega akuta (na dolžini) je v slovenšcini in kajkavšcini najver­jetneje po položajni regularni naglasni spremembi zaradi nadomestne podaljšave po skrajšavi ponaglasnega dolgega samoglasnika ali po onemitvi praslovanskih ponagla­snih šibkih polglasnikov *., *. v najvecjem številu oblik nastal popraslovanski novi cirkumfleks (na dolžini), medtem ko se v ostalem delu osrednje južne slovanšcine v vecini oblik pojavljata odraz praslovanskega starega akuta (na dolžini) (prim. 2.2.1.1) in morebitna ponaglasna dolžina: psl. *. >sln.,kajk.*.,cak.,štok.*.. 1) Položaj pred popraslovansko kontrakcijsko nekrajšajoco se ponaglasno dolžino (za oblike istega pregibalnega vzorca brez popraslovanskega novega cirkum­fleksa prim. 2.2.1.1) (psl. 2sg, 2pl praes. *slušaješ. *slušajete (a/A) od ‘poslu­šati’ > *slůšaš *slůšate (nštok. sl.šaš sl.šate) > *slaš *slate (sln. po-sl.šaš po-sl.šate); psl. 2sg, 2pl praes. *d.laješ. *d.lajete (a/A) od ‘delati’ > *d.laš *d.late (nštok. d(j).lašd(j).late) > *d.laš*d.late (sln. d.lašd.late); psl. *st.r.j. *st.raja*st.roje (a) ‘star’ > *stŕr.*stŕra*stŕre(nštok. st.rist.rast.ro) > *stâry *stâra *stâre (sln. st.ri st.ra st.ro); psl. Isg *vornojo (a) od ‘vrana’ > *vrŕno (nštok. vr.nom) > *vrâno (sln. vr.no); psl. Gpl *m.š.j. (a) od ‘miš’ > *m.ši > *myši (sln. miši)). 2) Položaj pred popraslovansko nekontrakcijsko nekrajšajoco se ponaglasno dol­žino (psl. 2sg, 2pl praes. *v.diš. *v.dite (a/A) od ‘videti’ > *vědiš *vědite (nštok. v.diš v.dite) > *vîdiš *vîdite (sln. v.diš v.dite); psl. 2sg, 2pl praes. *m.riš. *m.rite (a/A) od ‘meriti’ > *m.riš *m.rite (nštok. m(j).riš m(j).rite) > *m.riš *m.rite (sln. m.riš m.rite); psl. Nsg m, f, n ptc. praet. pass. *d.lan. *d.lana *d.lano (a/A) od ‘delati’ > *d.lan *d.lana *d.lano (nštok. d(j).lan d(j).lana d(j).lano) > *d.lan *d.lana *d.lano (sln. d.lan d.lana d.lano), po medvzorcni analoški izravnavi tudi psl. Nsg m, f, n ptc. praet. pass. *m.ren. *m.rena *m.reno (a/A) od ‘meriti’ > *m.ren *m.rena *m.reno (nštok. m(j).ren m(j).rena m(j).reno) = *m.ren *m.rena *m.reno (sln. m.rjen m.rjena m.rjeno); psl. *m.sec. *m.seca (A) ‘mesec’ > *m.s.c *m.s.ca (nštok. m(j).sec m(j).seca) > *m.sec *m.seca (sln. m.sec m.seca); psl. *k.sta (a) ‘cesta’ > *c.sta : *k.star. *k.stara (A) ‘tisti, ki ima opraviti s cesto’ > *c.star. *c.stara > *c.sta : *c.star *c.stara (nštok. c.sta : c.star c.stara) > *c.sta : *c.star *c.stara (sln. c.sta : c.star c.starja, kajk. c.sta : c.star c.stara); psl. *r.ba (a) ‘riba’ : *r.bic. *r.bica (A) ‘ribic’ > *r.ba : *r.bic *r.bica (nštok. r.ba, r.bic r.bic (= rěbic ribíca)) > *r.ba : *rybic *rybica (sln. ríba : r.bic r.bica, kajk. r.ba : r.bic r.bica); psl. *soltina (A) ‘to, da je slano’ > *slŕtina (nštok. sl.tina) > *slâtina (sln. sl.tina); psl. *b.ba (a) ‘stara ženska’ : *b.bin. *b.bina *b.bino (A) ‘ki je od stare ženske’ > *bŕba : *bŕbin *bŕbina *bŕbino (nštok. b.ba, b.bin b.bina b.bino) > *bŕba : *bâbin *bâbina *bâbino (sln. bába : b.bin b.bina b.bino); psl. Lpl *l.tex, Ipl *l.ty (a) od ‘poletje, leto’ > *l.t.x, *l.t. > *l.tex, *l.ty (sln. l.tih, l.ti); psl. Lpl *r.kex., Ipl *r.ky (a) od ‘rak’ > *rŕc.x, *rŕk. > *râcex, *râky (sln. r.kih, r.ki); psl. Ipl *n.mi od ‘mi’ > *nŕmi (slav. stštok. n.mi) > *nâmi (sln. n.mi); psl. Ipl *v.mi od ‘vi’ > *vŕmi (slav. stštok. v.mi) > *vâmi (sln. v.mi); popsl. Ipl *n.mi od ‘on’ > *němi > *nîmi (sln. nj.mi); psl. Ipl *sve..mi (b) od ‘luc, svetloba, svetilo’ > *sve.ŕmi > *sve.âmi (sln. (sv.cami)); psl. Ipl *žen.mi (b) od ‘žena’ > *ženŕmi > *ženâmi (sln. žen.mi); psl. Ipl *m.gl.mi (b) od ‘megla’ > *m.glŕmi > *m.glâmi (sln. megl.mi [m.gl.mi]); psl. Ipl *golv.mi (c) od ‘glava’ > *glavŕmi > *glavâmi (sln. glav.mi); psl. Ipl *nog.mi (c) od ‘noga’ > *nogŕmi > *nogâmi (sln. nog.mi); psl. Ipl *st...mi (c) od ‘steza’ > *st.zŕmi > *st.zâmi (sln. stez.mi [st.z.mi]); psl. DIdu *n.ma od ‘midva’ > *nŕma > *nâma (sln. n.ma); psl. DIdu *v.ma od ‘vidva’ > *vŕma > *vâma (sln. v.ma); popsl. DIdu *n.ma od ‘on’ > *něma > *nîma (sln. nj.ma); psl. DIdu *sve..ma (b) od ‘luc, svetloba, svetilo’ > *sve.ŕma > *sve.âma(sln. (sv.cama)); psl. DIdu *žen.ma(b) od ‘žena’ > *ženŕma> *ženâma (sln. žen.ma); psl. DIdu *m.gl.ma (b) od ‘megla’ > *m.glŕma > *m.glâma (sln. megl.ma [m.gl.ma]); psl. DIdu *golv.ma (c) od ‘glava’ > *glavŕma > *glavâma (sln. glav.ma); psl. DIdu *nog.ma (c) od ‘noga’ > *nogŕma > *nogâma (sln. nog.ma); psl. DIdu *st...ma (c) od ‘steza’ > *st.zŕma > *st.zâma (sln. stez.ma [st.z.ma]); psl. NApl *l.ta (a) od ‘poletje, leto’ > *l.ta > *l.ta (sln. l.ta); psl. GLdu *n.ju od ‘jaz’ > *nŕju > *nâju (sln. n.ju); psl. GLdu *v.ju od ‘ti’ > *vŕju > *vâju (sln. v.ju); popsl. GLdu *n.ju od ‘on’ > *něju > *nîju (sln. nj.ju); psl. Lsg *r.ku (a) od ‘rak’ > *rŕku (nštok. r.ku) > *râku (sln. r.ku); psl. Lsg *n.ti (a) > *něti (nštok. n.ti) > *nîti (sln. n.ti); psl. *bes.da (a") ‘pogovor’ > *bes.da (cak. bes.da, nštok. bčs(j)eda) > *bes.da (sln. bes.da); psl. *gr.ža (a) ‘grizenje’ > *gr.ža (nštok. gr.ža) > *gryža (sln. gr.ža); psl. Nsg f ptc. praet. act. II *kric.la (c/F2) od ‘kricati’ > *kricŕla > *kricâla (sln. kric.la), psl. Nsg f ptc. praet. act. II *lež.la (c/F2) od ‘ležati’ > *ležŕla > *ležâla (sln. lež.la), psl. Nsg f ptc. praet. act. II *kaz.la (b/F1) od ‘kazala’ > *kazŕla > *kazâla (sln. kaz.la (= kázala)), psl. Nsg f ptc. praet. act. II *ces.la (b/F1) od ‘cesati, praskati’ > *cesŕla > *cesâla (sln. ces.la), psl. Nsg f ptc. praet. act. II *sod.la (b/F1) od ‘soditi’ > *soděla > *sodîla (sln. sod.la), psl. Nsg f ptc. praet. act. II *voz.la (b/F1) od ‘voziti’ > *vozěla > *vozîla (sln. voz.la); psl. 2du imper. *tres.ta (c) od ‘tresti’ > *tres.ta > *tres.ta (sln. tres.ta (= tr.sita)), psl. 2du imper. *nes.ta (c) od ‘nesti’ > *nes.ta > *nes.ta (sln. nes.ta), psl. 2du imper. *kric.ta (c/F2) od ‘kricati’ > *kricěta > *kricîta (sln. kric.ta), psl. 2du imper. *lež.ta(c/F2) od ‘ležati’ > *ležěta > *ležîta(sln. lež.ta), psl. 2du imper. *sod.ta (b/F1) od ‘soditi’ > *soděta > *sodîta (sln. sod.ta (= s.dita)), psl. 2du imper. *voz.ta (b/F1) od ‘voziti’ > *vozěta > *vozîta (sln. voz.ta). 3) Položaj neposredno pred zlogom s praslovanskim šibkim polglasnikom *., *. (psl. *kruš.ka (A) ‘majhna hruška’ (nštok. kr.ška) > *krka (nar. sln. kr.ška, knj. sln. hr.ška); sl. *br.t.va (A) ‘britev’ (nštok. br.tva) > *brîtva (sln. br.tva); psl. *z.rn.je (A) ‘veliko/veczrn, zrnje’ > *z.nje (sln. z.nje [z.rnje], nštok. z.nje [z.ne]); psl. *br.tr.stvo (A) ‘veliko/vec bratov’ (nštok. br.tstvo) > *brâtstvo (sln. br.tstvo); psl. *br.tr.sk.j. *br.tr.skaja *br.tr.skoje (A) ‘ki se nanaša na brata’ (nštok. br.tski br.tska br.tsko = brŕtski brŕtska brŕtsko) > *brâtsky *brâtska *brâtske (sln. br.tski br.tska br.tsko); psl. *korv.j.(j.) *korv.ja*korv.je (A) ‘ki se nanaša na kravo’ (nštok. kr.vlji kr.vlja kr.vlje) > *krâvji *krâvja *krâvje (sln. kr.vji kr.vja kr.vje); psl. *st.r.c. *st.r.ca (A) ‘tisti, ki je star’ > *stŕr.c *stârca (sln. (st.rec [st.r.c]) st.rca, nštok. st.rac st.rca). 4) Položaj pred popraslovanskim izglasnim soglasniškim sklopom (ne)zvocnik in zvocnik (psl. *s.dl. *s.dla *s.dlo (a) od ‘sesti’ (nštok. s(j).o s(j).la s(j).lo) > *s.dl *s.dla *s.dlo (sln. s.del s.dla s.dlo [s.d..]); psl. *gr.zl. *gr.zla *gr.zlo (c-a) od ‘gristi’ (nštok. gr.zao gr.zla gr.zlo) > *gryzl *gr.zla *gr.zlo (sln. gr.zel grízla grízlo [gr.z..]); psl. *j.dl. *j.dla *j.dlo od ‘jesti’ (nštok. j.o j.la j.lo) > *j.dl *j.dla *j.dlo (sln. j.del j.dla j.dlo [j.d..]); psl. *v.tr. (a) ‘veter’ (nštok. v(j).tar) > *v.tr (sln. v.ter [v.t.r]). 5) Drugi položaji, ki jih vseh ni mogoce razložiti s položajno regularno naglasno spremembo, npr. rodilnik množine (odraz popraslovanskega novega cirkumfleksa se pojavlja tudi v severni cakavšcini in štokavšcini) (psl. Gpl *vorn. (a) od ‘vrana’ > *vrân (sln. vr.n, nštok. vr.na); psl. Gpl *l.t. (a) od ‘poletje, leto’ = *l.t (sln. l.t, nštok. l(j).ta); psl. Gpl *r.k. (a) od ‘rak’ = *râk (sln. r.kov, nštok. r.ka); psl. Gpl *lop.t. (F) od ‘lopata’ > *lopât (sln. lop.t, nštok. *lop.ta > l.pata); psl. Gpl *kol.n. (F) od ‘koleno’ = *kol.n (sln. kol.n, nštok. *kol(j).na > k.l(j)ena); psl. Gpl *jez.k. (F) od ‘jezik’ = *jezyk (sln. jez.kov, nštok. *jez.ka > j.zika); psl. Gpl *.god. (A) od ‘jagoda’ = *âgod (sln. j.god, nštok. j.goda); psl. Gpl *kl.div. (A) od ‘kladivo’ = *klâdiv (sln. kl.div, nštok. kl.diva); psl. Gpl *.vor. (A) od ‘javor’ = *âvor (sln. j.vorov, nštok. j.vora)) in sedanjik glagolov s praslovanskimi seda­njiškimi priponami *-(C)e-(navedene so oblike druge osebe ednine in množine) (odraz popraslovanskega novega cirkumfleksa se pojavlja tudi v severni caka­všcini) (psl. 2sg, 2pl praes. *s.deš. *s.dete (a) od ‘sesti’ > *s.deš *s.dete (nštok. s(j).deš s(j).dete) = *s.deš *s.dete (sln. s.deš s.dete); psl. 2sg, 2pl fut. *b.deš. *b.dete od ‘biti’ > *b.deš *b.dete (nštok. b.deš b.deš) = *b.deš *b.dete (sln. b.deš b.dete = b.š b.ste); psl. 2sg, 2pl praes. *gr.ješ. *gr.jete (a) od ‘greti’ > *gr.ješ *gr.jete (nštok. gr.ješ gr.jete, gr.ješ gr.jete) = *gr.ješ *gr.jete (sln. gr.ješ gr.jete); psl. 2sg, 2pl praes. *b.ješ. *b.jete (a-b) od ‘biti, tolci’ > *běješ *bějete (nštok. b.ješ b.jete) = *bîješ *bîjete (sln. b.ješ b.jete); psl. 2sg, 2pl praes. *r.žeš. *r.žete (a/A) od ‘rezati’ > *r.žeš *r.žete (nštok. r.žeš r.žete) = *r.žeš *r.žete (sln. r.žeš r.žete); psl. 2sg, 2pl praes. *s.ješ. *s.jete (a/A) od ‘sejati seme; sejati s sitom’ > *s.ješ *s.jete (nštok. s.ješ s.jete, s.ješ s.jete) = *s.ješ *s.jete (sln. s.ješ s.jete); psl. 2sg, 2pl praes. *kupuješ. *kupujete (F) od ‘kupo­vati’ > *kupůješ *kupůjete = *kupeš *kupete (sln. kup.ješ kup.jete); psl. 2sg, 2pl praes. *dv.gneš. *dv.gnete (a/A) od ‘dvigniti’ > *dvěgneš *dvěgnete (nštok. d.gneš d.gnete) = *dvîgneš *dvîgnete (sln. dv.gneš dv.gnete); psl. 2sg, 2pl praes. *v.ruješ. *v.rujete (a/A) od ‘verovati’ > *v.ruješ *v.rujete (nštok. v(j).ruješ v(j).rujete) = *v.ruješ *v.rujete (sln. v.ruješ v.rujete). Oblike s popraslovanskim novim cirkumfleksom (na dolžini) (Pra)slovansko Slovensko in kajkavsko *slušaješ. *slušajete (a/A)*d.laješ. *d.lajete (a/A) *st.r.j. *st.raja *st.roje (a) *vornojo (a)*m.š.j. (a) *slűšaš *slűšate *d.laš *d.late *stâry *stâra *stâre *vrâno *myši *v.diš. *v.dite (a/A), *m.riš. *m.rite (a/A) *vîdiš *vîdite, *m.riš *m.rite *d.lan. *d.lana *d.lano (a/A) *d.lan *d.lana *d.lano . *m.rén. *m.réna *m.réno (a/A) *m.ren *m.rena *m.reno *m.sec. *m.seca (A) *m.sec *m.seca *k.star. *k.stara (A), *r.bic. *r.bica (A) *c.star *c.stara, *rybic *rybica *soltina (A) *slâtina *b.bin. *b.bina *b.bino (A) *bâbin *bâbina *bâbino *l.tex, *l.ty (a); *r.kex., *r.ky (a) *l.tex, *l.ty; *râcex, *râky *n.mi, *v.mi, *n.mi *nâmi, *vâmi, *nîmi *sve..mi (b), *žen.mi (b), *m.gl.mi (b) *sve.âmi, *ženâmi, *m.glâmi *golv.mi (c), *nog.mi (c), *st...mi (c) *glavâmi, *nogâmi, *st.zâmi *n.ma, *v.ma, *n.ma *nâma, *vâma, *nîma *sve..ma (b), *žen.ma (b), *m.gl.ma (b) *sve.âma, *ženâma, *m.glâma *golv.ma (c), *nog.ma (c), *st...ma (c) *glavâma, *nogâma, *st.zâma *l.ta (a) *l.ta *n.ju, *v.ju, *n.ju *nâju, *vâju, *nîju *r.ku (a), *n.ti (a) *râku, *nîti *bes.da (a"), *gr.ža (a) *bes.da, *gryža *kric.la (c/F2), *lež.la (c/F2) *kricâla, *ležâla *kaz.la (b/F1), *ces.la (b/F1) *kazâla, *cesâla *sod.la (b/F1), *voz.la (b/F1) *sodîla, *nosîla *tres.ta (c), *nes.ta (c) *tres.ta, *nes.ta *kric.ta (c/F2), *lež.ta (c/F2) *kricîta, *ležîta *sod.ta (b/F1), *voz.ta (b/F1) *sodîta, *nosîta *kruš.ka (A), *br.t.va (A)*z.rn.je (A), *br.tr.stvo (A) *br.tr.sk.j. *br.tr.skaja *br.tr.skoje (A)*korv.j.(j.) *korv.ja *korv.je (A) *st.r.c. *st.r.ca (A) *krűška, *brîtva *z.nje, *brâtstvo *brâtsky *brâtska *brâtske*krâvji *krâvja *krâvje *stŕr.c *stârca *s.dl. (a), *gr.zl. (c-a), *j.dl. *v.tr. (a) *s.dl, *gryzl, *j.dl *v.tr *vorn. (a), *l.t. (a), *r.k. (a)*lop.t. (F), *kol.n. (F), *jez.k. (F)*.god. (A), *kl.div. (A), *.vor. (A) *s.deš. *s.dete (a)*b.deš. *b.dete *gr.ješ. *gr.jete (a)*b.ješ. *b.jete (a-b)*r.žeš. *r.žete (a/A)*s.ješ. *s.jete (a/A)*kupuješ. *kupujete (F)*dv.gneš. *dv.gnete (a/A)*v.ruješ. *v.rujete (a/A) *vrân . *l.t, *râk *lopât . *kol.n, *jezyk. *jâgod, *klâdiv, *âvor *s.deš *s.dete *b.deš *b.dete *gr.ješ *gr.jete*bîješ *bîjete*r.žeš *r.žete *s.ješ *s.jete*kupűješ *kupűjete*dvîgneš *dvîgnete*v.ruješ *v.rujete 2.2.1.8 Popraslovanskodaljšanjepraslovanskeganovegaakutanakracini V nekaterih oblikah, v katerih se je v odrazu praslovanskih naglasnih tipov a/A in F poja­vljal popraslovanski novi cirkumfleks (na dolžini), so se v odrazih praslovanskih naglasnih tipov b/B, c/C, D in E praslovanski kratki novoakutirani zložniki popraslovansko podaljšali, zelo verjetno po medvzorcni analoški izravnavi na popraslovanski novi cirkumfleks (na dolžini) v nekaterih od tistih oblik, v katerih se je ta pojavljal.188 Popraslovanska (analo­ška) podaljšava praslovanskih kratkih novoakutiranih zložnikov se je lahko zgodila brez metatonije (tj. akut na kracini se je podaljšal v akut na dolžini) širše slovansko ali z meta-tonijo (tj. akut na kracini se je podaljšal in metatoniral v cirkumfleks na dolžini) slovensko in kajkavsko. Slovenšcina in kajkavšcina kot središce nastanka popraslovanskega novega cirkumfleksa (na dolžini) imata popraslovansko analoško daljšanje praslovanskih kratkih akutiranih zložnikov v razlicnih oblikah in deloma z razlicnimi odrazi, kar bi kazalo na to, da je popraslovanska analoška podaljšava praslovanskih kratkih novoakutiranih zložnikov mlajša od nastanka popraslovanskega novega cirkumfleksa (na dolžini). 1) Popraslovanska analoška podaljšava praslovanskih kratkih novoakutiranih zlo­žnikov brez metatonije (psl. Gpl *nňg. (c) od ‘noga’ > *n (sln. n.g), psl. Gpl *žčn. (b) od ‘žena’ > *žén (nar. sln. ž.n), psl. Gpl *ov.c. (C) od ‘ovca’ > *ov.c (sln. ovác), psl. Gpl *kňn. (b) od ‘konj’ > *kón (sln. k.nj), psl. Gpl *otrňk. (B) od ‘otrok, suženj’ > *otr (sln. otr.k), psl. Gpl *synňv. (c) od ‘sin’ > *syn (sln. sin.v), psl. Gpl *t.l. (b) od ‘tla’ > *t.l (sln. tál), psl. Gpl *ok.n. (B) od ‘okno’ > *ok.n (S sln. *ok.n);189psl. Lpl *kňn.. x. (b) > *kónix (sln. k.njih), psl. Lpl *otrňk.. x. (B) > *otrócex (sln. otr.cih); psl. Ipl *kon. (b) = *kňni > *kóni (sln. k.nji), psl. Ipl *otrok. (B) = *otry > *otry (sln. otr.ki); psl. NApl *rčbra (b) = *rébra (sln. r.bra), sl. NApl *na (b) = *na (sln. .kna)). 2) Popraslovanska analoška podaljšava praslovanskih kratkih novoakutiranih zlo­žnikov z metatonijo (psl. *poka (a") ‘graja, kazen, poslušnost’ > *poka (sln. pok.ra), psl. *zala (a") ‘zalaganje’ > *zala (sln. zal.ga), psl. *dobr.ta (E) ‘to, da je dobro’ > *dobra (sln. dobr.ta)). Oblike s popraslovanskim analoškim daljšanjem praslovanskega novega akuta na kracini (Pra)slovansko Slovensko in kajkavsko *nňg. (c), *žčn. (b), *ov.c. (C) *kňn. (b), *otrňk. (B), *synňv. (c) *t.l. (b), *ok.n. (B) *kňn..x. (b), *otrňk..x. (B) *kon. (b) = *kňni, *otrok. (B) = *otrňky *rčbra (b), *ňkna (b) *nóg, *žén, *ov.c *kón, *otrók, *synóv *t.l, *ok.n *kónix, *otrócex *kóni, *otróky *rébra, *ókna *pokňra (a"), *zalňga (a"), *dobr.ta (E) *pokôra, *zalôga, *dobrôta 188 Za mnenje, da popraslovansko daljšanje praslovanskega novega akuta na kracini ni analoško, prim. Kapovic 2015: 363–399; 2017: 610. 189 Psl. *d.n. (c)‘dan’,*m.x. (c) ‘mah’, Gpl *ok.n. (B) ‘oken’ > sln. *d.n, *ok.n > S (in V) sln.*d.n, *m.h, *ok.n = rezijansko (Solbica/Stolvizza) 'din, 'mi, o'kin. 2.2.2 Genetskojezikoslovnadolocitev Po nesplošno(zahodno)južnoslovanskih glasovnih in naglasnih spremembah 10. in 11. stoletja (prim. 2.1.5, 2.1.6) so se znotraj že precej neenotne zahodne južne slovanšci­ne izoblikovali še manjši geolekti od starozahodnojužnoslovanskih geolektov (prim. 2.1.2). S stališca poznejših zahodnojužnoslovanskih jezikov te inovacije torej niso ne­posredno izoblikovale slednjih, temvec njihove dele (ti geolekti so bili severozahodna in jugovzhodna slovenšcina; zahodna in vzhodna kajkavšcina; zahodna in vzhodna što­kavšcina; torlašcina). Kljub neenotnim izhodišcem kasnejših zahodnojužnoslovanskih jezikov pa je nadaljnje konvergentno jezikovno spreminjanje nekatere v izhodišcu ge­netsko heterogene geolekte povezalo in jih izoblikovalo v kompaktne geolekte. 2.2.2.1 Slovenski jezik Slovenski jezikima neenotnoizhodišce v dveh starojužnoslovanskih geolektih – to sta bila severozahodnoalpska južna slovanšcina (poznejša severozahodna slovenšci­na) in jugovzhodnoalpski del jugovzhodnoalpsko-zahodnopanonsko-primorske južne slovanšcine (poznejša jugovzhodna slovenšcina) (prim. 2.1.2)190– ter konvergentno spreminjanje v okviru samoslovenskih splošnoslovenskih glasovnih in naglasnih sprememb, ki so zato njegove definicijske lastnosti. Slovenski jezik je znotraj zahodnojužnoslovanskega areala in v razmerju do osre­dnjejužnoslovanskega jezika genetskojezikoslovno možno definirati po naslednjem nacelu: slovenskeinovacijenaseverozahoduzahodnojužnoslovanskegaarealaso definicijske lastnosti geolekta na severozahodu zahodnojužnoslovanskega areala. 2.2.2.1.1Severozahodna in jugovzhodna alpska južna slovanšcina (ok. 800–1000) Prvotne nesplošnoslovanske jezikovne znacilnosti v alpskoslovanskem prostoru so v zacetku severozahodno alpsko slovanšcino povezovale z zahodnoslovanskim ali celo širše severnoslovanskim, jugovzhodno alpsko slovanšcino pa z ostalim (zahodno)juž­noslovanskim, v prvi vrsti zahodnokajkavskim in cakavskimjezikovnim prostorom. Jezikovne razlike med prvotnima geolektoma so bile povezane z nekaterimi glasovnimi znacilnostmi in s predpono s pomenom ‘iz-’ (besedotvorna znacilnost). Praslovanski soglasniški sklopi *tl, *dl in *tn, *dn so se v severozahodni alpski slovanšcini ohranili, medtem ko so se v jugovzhodni alpski slovanšcini (in ostalem delu južne slovanšcine) poenostavili v *l in *n: 1) psl. *tl,*dl,>SZsln.*tl,*dl : JV sln. *l (prim. 2.1.1.2.1) (psl. *modliti (se) ‘moliti, prositi’ > SZ sln. *modliti (se), JV sln. 190 Gledano zunajjezikovno sta bili severozahodna in jugovzhodna alpska južna slovanšcina najverjetnejeposledicarazlicnih smerislovanskeposelitvepoznejšegaalpskoslovanskega (slovenskega) jezikovnega prostora: zgodnejši naselitveni val okrog leta 550 s severovzhoda preko Alp, poznejši naselitveni val okrog leta 585 z jugovzhoda ob Savi (Kos 1955: 49–50; Štih, Simoniti 1996: 26–28). *moliti (se); psl. *šidlo ‘šilo’ > SZ sln. *šidlo, JV sln. *šilo; psl. *sedlo ‘naselbina’ > SZ sln. *sedlo, JV sln. *selo; psl. Nsg m, f, n ptc. praet. act. II *pletl. *pletla *pletlo od ‘plesti’ > SZ sln. *plet.l *pletla *pletlo, JV sln. *plel *plela *plelo; psl. Nsg m, f, n ptc. praet. act. II *vedl. *vedla *vedlo od ‘vesti’ > SZ sln. *ved.l*vedla*vedlo, JV sln. *vel *vela *velo); 2) psl. *tn,*dn > SZ sln. *tn,*dn : JV sln. *n (prim. 2.1.1.2.2) (psl. *sv.tnoti ‘svitati se’ > SZ sln. *sv.tnoti, JV sln. *sv.noti; psl. *vednoti ‘véniti, venéti’ > SZ sln. *vednoti, JV sln. *venoti). Praslovanski glagolski predponi (prefiksa) z elativnim pomenom ‘iz notranjosti’ z glagoli premikanja se nista obe ohranili v celotni alpski slovanšcini: praslovanska pred­pona *vy-se je posplošila v severozahodni alpski slovanšcini, praslovanska predpona *j.z-pa v jugovzhodni alpski slovanšcini: psl. *vy-,*j.z- ‘iz-’ > SZ sln. *vy- : JV sln. *j.z-(psl. *vy-b.rati : *j.z-b.rati ‘izbrati’ > SZ sln. *vy-brati : JV sln. *iz-brati; psl. *vy-g.nati : *j.z-g.nati ‘izgnati’ > SZ sln. *vy-gnáti : JV sln. *iz-gnati). 2.2.2.1.2Zgodnjaslovenšcina(ok.1000–1200) Konvergentno spreminjanje severozahodne in jugovzhodne alpske slovanšcine v slo­venšcino je potekalo v okviru samoslovenskih splošnoslovenskih glasovnih in nagla­snih sprememb,do katerih je prišlo v obdobju od konca 10. do konca 12. stoletja in ki so genetsko razlicna alpskoslovanska geolekta povezale v celoto. Z njimi se je zacel oblikovati samostojen zahodnojužnoslovanski jezik, slovenšcina. Te inovacije so slo­venšcino znotraj zahodnojužnoslovanskega prostora zamejile kot kompakten geolekt in so zato njene definicijske lastnosti.191 2.2.2.1.2.1Splošnoslovenskinaglasnipomiktipa*s.no/*pr.so > *sen./*pros. Splošnoslovenski naglasni pomik s praslovanskega dolgega in kratkega starocirkum­flektiranega zložnika v popraslovanskih dvo- in veczložnicahna sledeci zlog (10./11. stoletje)192(ta naglasni pomik je v nekaterih položajih zajel tudi nekatere severozaho­dne (zagorsko-medmurske) kajkavske govore):193 191 Onemitev praslovanskega *v v nekaterih vecclenskih soglasniških sklopih v slovenšcini je v zgodovinskojezikoslovni literaturi interpretirana razlicno. Dejstvo je, da je praslovanski*v v nekaterih vecclenskih soglasniških sklopih po njihovi poenostavitvi onemel v slovenšcini (10. stoletje), ne pa tudi v osrednji južni slovanšcini (Ramovš 1924: 136–137) (za zglede prim. 2.1.6.2). Ta glasovna sprememba bi tudi lahko bila genetsko merilo za razmejevanje slovenšcine od osrednje južne slovanšcine (Snoj, Greenberg 2012: 292–293). 192 Ramovš 1950: 17–18, 23. 193 Krajevni govor kraja Bednja (bednjansko-zagorsko narecje zagorsko-medmurske narecne ploskve zahodne kajkavšcine (prim. 5.2.5.1.1)) npr. izkazuje naglasni pomik tipa *s.no/*pr.so > *sen./*pros. na popraslovanski zaprti zlog (psl. *.bolk. (C) ‘oblak’ > Bednjaebl.ok; psl. Asg*k.ren. (C) ‘koren’ > Bednjaker.n; psl. *k.koš. (C) ‘kokoš’ > Bednjakek.eš; psl. *v.sel. (C) ‘vesel’ > Bednja ves.l; psl. Nsg m ptc. praet. act. II *z.cel. (c) od ‘zaceti’ > Bednjazoc.l; psl. Nsg m ptc. praet. act. II *s.dil. (c/C) ‘saditi’ > Bednja sod.il; sl. sup. *.rat. od ‘orati’ > Bednja er.ot; psl. Gsg psl. *j.seni (C) od ‘jesén’ > Bednja jas.ni) (narecno gradivo po Jedvaj 1956: passim, naglasnerekonstrukcije so avtorske). Natancnazemljepisna razširjenost 1) psl. *../.,*.V, *.VV > sln. .,V., V.(V) : osr. jsl. .,.V,.V(V) (za popra­slovanske enozložnice prim. 2.2.1.2) (psl. Gsg *sv.ta, sl. Npl *sv.tovi (c) od ‘sve­tloba; svet’ > sln. *svet., *svet.vi (knj. sln. svet., svet.vi), osr. jsl. *sv.ta, *sv.tovi (knj. nštok. sv(ij).ta, sv(j).tovi); psl. Gsg *m.ža (c) od ‘mož’ > sln. *mož. (knj. sln. mož.), osr. jsl. *m.ža (nštok. m.ža); psl. Gsg *r.ci (c) od ‘beseda, govor’ > sln. *rec. (knj. sln. rec.), osr. jsl. *r.ci (knj. nštok. r(ij).ci); psl. Gsg *p.sti (c) od ‘pest’ > sln. *pest. (sln. pest.), osr. jsl. *p.sti (nštok. p.sti); psl. Nsg n *ž.vo (c) od ‘živ’ > sln. *živ. (knj. sln. živ. (= žívo)), osr. jsl. *ž.vo (cak. ž.vo, nštok. (žívo)); psl. *s.no (c) ‘trava, seno’ > sln. *sen. (knj. sln. sen.), osr. jsl. *s.no (knj. nštok. s(ij).no); psl. Asg *g.lvo, *n. golvo (c) ‘glavo, na glavo’ > sln. *glav., *na gl.vo (knj. sln. glav., na gl.vo (= glávo, na glávo)), osr. jsl. *gl.vo, *n. glavo (knj. nštok. gl.vu, n. glavu); psl. *t.lo *t.lese (c/C) ‘telo’ > sln. *tel. *tel.se (knj. sln. tel. tel.sa), osr. jsl. *t.lo (knj. nštok. t(ij).lo); psl. *s.rd.ce (C) ‘srce’ > sln. *s.c. (knj. sln. src. [s.rc.]), osr. jsl. *s.ce (knj. nštok. s.ce); psl. *p.lvel. *p.lvela (C) ‘plevel’ > sln. *plev.l *plev.la (knj. sln. plev.l plev.la); psl. *m.ldost. *m.ldosti (C) ‘mladost’ > sln. *mlad.st *mlad.sti (knj. sln. mlad.st mlad.sti), osr. jsl. *ml.dost *ml.dosti (knj. nštok. ml.dostml.dosti); psl. Nsg m, n *t.ž.k.*t.ž.ko(C) ‘težek’ > sln. *tež.k *težk. (knj. sln. tež.k težk. (= též.k téžko)), osr. jsl. *t.ž.k *t.žko (cak. t.žak t.ško, nštok. (téžak téško); psl. Nsg m, n *l.sen. *l.seno (C) ‘lesen’ > sln. *les.n *les.no (knj. sln. les.n les.no), osr. jsl. *l.s.n *l.seno (knj. nštok. lj.sen lj.seno)); 2) psl. *../.,*.V,*.VV > sln. .,V.,V.(V) : osr. jsl. .,.V,.V(V) (za popraslo­vanske enozložnice prim. 2.2.1.3) (psl. Gsg *l.da/*l.du (c) od ‘led’ > *led./*led. (sln. led.), osr. jsl. *l.da (nštok. l.da); psl. Gsg *b.ga, sl. Npl *b.govi (c) od ‘bog’ > sln. *bog., *bog.vi (knj. sln. bog., bog.vi), osr. jsl. *b.ga, *b.govi (knj. nštok. b.ga, (bovi)); psl. Gsg *p..i (c) od ‘pec’ > sln. *pe.. (knj. sln. pec.), osr. jsl. *p..i (nštok. p.ci); psl. Gsg *n..i (c) od ‘noc’ > sln. *no.. (knj. sln. noc.), osr. jsl. *n..i (knj. nštok. n.ci); psl. Nsg n *b.so (c) od ‘bos’ > sln. *bos.(knj. sln. bos.(= bo)), osr. jsl. *b.so (cak. b.so, nštok. (bo)); psl. *pr.so (c) ‘proso’ > sln. *pros. (knj. sln. pros.), osr. jsl. *pr.so (knj. nštok. pr.so); psl. Asg *n.go, *n. nogo (c) ‘nogo, na nogo’ > sln. *nog., *na n.go (knj. sln. nog., na n.go (= no, na no)), osr. jsl. *n.go, *n. nogo (knj. nštok. n.gu, n.nogu); psl. *.ko*.cese (c/C) ‘oko’ > sln. *ok. *oc.se (knj. sln. ok. oc.sa), osr. jsl. *.ko (knj. nštok. .ko); psl. *j.zero, Asg *n. jezero (c) ‘jezero, na jezero’ > sln. *jez.ro, *naj.zero(knj. sln. jez.ro, naj.zero (= j.zero, naj.zero)), osr. jsl. *j.zero (knj. nštok. j.zero); psl. *v.cer.*v.cera, Asg *n. vecer. (C) ‘vecer’ > sln. *vec.r *vec.ra, *na v.cer (knj. sln. vec.r vec.ra, na v.cer), osr. jsl. *v.cer *v.cera, *n. vecer (. nštok. v.ce v.cera n, v.cer v.ceri f, n.vece(r)); psl. *j.sen. *j.seni, Asg *n. jesen. (C) ‘jesén’ > sln. *jes.n *jes.ni, *na j.sen (knj. sln. jes.n jes.ni, na j.sen), osr. jsl. *j.sen *j.seni (knj. nštok. j.sen j.seni). naglasnega pomika tipa *s.no/*pr.so > *sen./*pros. v zahodnojužnoslovanskem prostoru je na karti prikazana v Kapovic 2015: 254 in Celenic, Menac-Mihalic 2017: 93. Pozneje, od 18. stoletja dalje je na štirih zemljepisno nesticnih obmocjih sloven-skega jezika prišlo do nesplošnoslovenskega naglasnega umika s slovenskega dol­gega cirkumflektiranega zložnika na slovenski prednaglasni kratki zložnik (prim. 5.1.3.2.5).194 194 Nekateri avtorji menijo, da do splošnoslovenskega naglasnega pomika tipa *s.no/*pr.so > *sen./*pros. ni prišlo na dveh obrobnih obmocjih slovenskega jezika, in sicer: 1) v rezijanskem in ziljskem narecju v vseh položajih (Stankiewicz 1984–1985; Vermeer 1987b; Greenberg 2000: 105–107, 2002: 117–118); 2) v prekmurskem, prleškem in haloškem narecju v polo-žaju pred zlogom s praslovanskim polglasnikom v šibkem položaju (psl. Nsgmptc.praet. act. II *n.b.ral., *p.b.ral. > prekmursko, prleško, haloško sln. *n.bral, *p.bral, tj. t. i. Greenbergov »tip n'a.brau«), v govoru kraja Središce ob Dravi pa poleg tega še v položaju pred odprtim zadnjim zlogom (psl. *.ko >Središce*.ko) (Greenberg 1992; 1993: 478–480; 1994: 93–95; 1999b: 131; 2000: 105–107; 2002: 117–118). Odsotnost naglasnega pomika pod podobnimi pogoji kot v Središcu naj bi izkazovali: 1) obrobni prleški govor kraja Gibina ('me.iso :ve'ce.ir) (Greenberg 2005: 118); 2) vzhodni haloški govor kraja Gorenjski Vrh (m.s., k.l., k.k.š, d.v.t : v.c.r, g.l.p) (Lundberg 1997: 72, 75–77), toda Veliki Vrh me's.., s.'ce., ve'ce.r, go'l..p (Zorko 1998: 15). Za naglasno stanje v rezijanskem in ziljskem narecju se zdi bolj verjetno, da je do naglas­nega pomika tipa *s.no/*pr.so > *sen./*pros. prišlo (Ramovš 1918; Bajec 1921–1922; Logar 1954, 1968, 1971, 1981; Rigler 1972; Šekli 2006b; Pronk 2011). Naglasno stanje v prekmurskem, prleškem in haloškem narecju je mogoce razložiti tako z (zelo zapleteno) relativno kronologijo (izostanek naglasnega pomika) kot z analogijo (prisotnost naglasnega pomika) (Beguš 2012: 22–30). Dvojnicni primeri z naglasnim pomikom znotraj tvornega preteklega deležnika na *-l. (psl. Nsg m ptc. praet. act. II *p.b.ral. > panonsko sln. *pobr.l) in primeri z nagla­snim pomikom izven deležnika na *-l. (psl. *s.rd.ce, *l.d.je > panonsko sln. *s.c., *ludj.) v prekmurskem, prleškem in haloškem narecju kažejo na to, da šibki poglasnik v ponaglasnem zlogu ni mogel biti vzrok za izostanek naglasnega pomika. Razlaga z analogijo po oblikah sestavljenih glagolov z dvema predponoma (psl. Nsg m ptc. praet. act. II *s.pob.ral. > panonsko sln. *sp.bral), ki so v panonskih slovenskih narecjih relativno pogoste, oz. po oblikah s t. i. panonskim zanikanjem, tipicnim za panonsko slovenšcino (psl. *jesm. n. pob.ral. > panonsko sln. *s.m ne p.bral), se torej zdi bolj verjetna, toliko bolj, ker se primeri »izostanka naglasnega pomika« pojavljajo samo v tvornem preteklem deležniku na *-l.. Izostanek naglasnega pomika tipa *s.no/*pr.so > *sen./*pros. na popraslovanski odprti zlog v govoru krajaSredišce (danes Središce ob Dravi) je mogoceinterpretirati vsajna dva nacina, in sicer je to lahko: 1) izostanek splošnoslovenske inovacije na obrobju slovenskega jezikovnegaareala;središkigovor, kiposredno izkazujeinovacijejugovzhodneslovenšcine (sln.*. > JV sln.*e. >Središcee.; monoftongizacijo JV *e. posredno dokazuje monofton­gizacija izhodišcnih glasovnih zaporedij *ej kot vcć'ne. ‘ceneje’,moc'ne. ‘mocneje’,š'te. ‘štej!’), predstavlja torej postopni prehod med prleškim narecjem slovenšcine in medmur-skim narecjem kajkavšcine (Greenberg 2005: 112); 2) neavtohtona (medmurskokajkavska) prvina v prvotnem slovenskem govoru (Kolaric 1956: 163); po letih 1681–1682 se je zaradi posledic kužne epidemije sestava prebilvastva v kraju namrec mocno spremenila: »Vecina hiš je ostala prazna, izumrle so takrat mnoge stare središke rodovine[.] Priselile so se po­tem v Središce nove rodovine najvec iz Medjimurja in Hrvaškega pa iz Murskega polja« (Kovacic 1910: 194). Splošnoslovenski naglasni pomik tipa *s.no/*pr.so > *sen./*pros. (Pra)slovansko Slovensko Osrednjejužnoslovansko *sv.ta, *sv.tovi (c) *m.ža (c) *r.ci (c), *p.sti (c) *ž.vo (c) *s.no (c) *g.lvo, *n. golvo (c) *t.lo *t.lese (c/C) *s.rd.ce (C) *p.lvel. *p.lvela (C) *m.ldost. *m.ldosti (C) *t.ž.k. *t.ž.ko (C) *l.sen. *l.seno (C) *svet., *svet.vi *mož. *rec., *pest. *živ. *sen. *glav., *na gl.vo *tel. *tel.se *s.c. *plev.l *plev.la *mlad.st *mlad.sti *tež.k *težk. *les.n *les.no *sv.ta, *sv.tovi *m.ža *r.ci, *p.sti *ž.vo *s.no *gl.vo, *n. glavo *t.lo *s.ce *ml.dost *ml.dosti *t.ž.k *t.žko *l.s.n *l.seno *l.da/*l.du (c) *b.ga, *b.govi (c) *p..i (c), *n..i (c) *b.so (c) *pr.so (c) *n.go, *n. nogo (c) *.ko *.cese (c/C) *j.zero, *n. jezero (c) *v.cer. *v.cera, *n. vecer. (C) *j.sen. *j.seni, *n. jesen. (C) *led./*led. *bog., *bog.vi *pe.., *no.. *bos. *pros. *nog., *na n.go *ok. *oc.se *jez.ro, *na j.zero *vec.r *vec.ra, *na v.cer *jes.n *jes.ni, *na j.sen *l.da *b.ga, *b.govi *p..i, *n..i *b.so *pr.so *n.go, *n. nogo *.ko *j.zero *v.cer *v.cera, *n. vecer *j.sen *j.seni 2.2.2.1.2.2Splošnoslovenskinaglasniumiktipa*sv..ŕ > *sv..a Splošnoslovenski naglasni umik s popraslovanskega odprtega in zaprtega kratkega (aku­tiranega) (tj. praslovanskega kratkega ali popraslovansko skrajšanega praslovanskega dolgega) zadnjega zložnika na popraslovansko (neskrajšano) prednaglasno dolžino (12. stoletje): psl. *(.)../*.../. > *(.).. > sln. *(.).V (./.) : osr. jsl. *(.).. (psl. *gnezd. (b) ‘gnezdo’ > sln. *gn.zdo (knj. sln. gn.zdo), osr. jsl. *gn.zdň (cak. njazl., nštok. gn(ij)ézdo); psl. *sve.. (b) ‘luc, svetloba, svetilo’ > sln. *sv..a (knj. sln. sv.ca), osr. jsl. *sv..ŕ (cak. svic., nštok. sv(ij)éca); psl. *mok. (b) ‘moka’ > sln. *m.ka (knj. sln. m.ka), osr. jsl. *mokŕ (cak. muk., nar. nštok. ma); psl. *golv. (c) ‘glava’ > sln. *gláva (knj. sln. gláva), osr. jsl. *glavŕ (cak. glav., nštok. gláva); psl. *polnin. (C) ‘ravnina’ > sln. *planína (knj. sln. planína), osr. jsl. *planinŕ; psl. Gsg *grex. (b) od ‘greh’ > sln. *gr.xa (knj. sln. gr.ha), osr. jsl. *gr.xŕ (cak. grih., nštok. gr(ij)éha); psl. Gsg *kot. (b) od ‘kot’ > sln. *k.ta (knj. sln. k.ta), osr. jsl. *kotŕ (nštok. ka); psl. Gsg *rokav. (B) od ‘rokav’ > *rokáva (sln. rokáva), osr. jsl. *rokavŕ (cak. rukav., nštok. rukáva); psl. Gsg *komar. (B) od ‘komar’ > jsl. *komára (sln. komárja), osr. jsl. *komarŕ (cak. komar., nštok. komára); psl. Nsg f, n *bel.*bel. (b) od ‘bel’ > sln. *b.la*b.lo (knj. sln. b.la b.lo), osr. jsl. *b.lŕ *b.lň (nštok. bij.l/b.o b(ij)éla b(ij)élo); psl. Nsg f *živ. (c) od ‘živ’ > sln. *žíva (knj. sln. žíva), osr. jsl. *živŕ (cak. živ., nštok. žíva); psl. *zakňn. (a") ‘zacetek, nacelo, pocelo, zakon’ > sln. *zákon (knj. sln. zákon), osr. jsl. *zakňn (nštok. zákon); psl. *slep.c. (B) ‘tisti, ki je slep’ > sln. *sl.p.c (knj. sln. sl.pec [sl.p.c]), osr. jsl. *sl.p.c (cak. slip.c, nštok. sl(ij)épac); psl. *zob.c. (B) ‘majhen zob’ > sln. *z.b.c (knj. sln. z.bec[z.b.c]), osr. jsl. *zob.c(cak. zub.c, nštok. zac); psl. *trest.(c) ‘tresti’ > sln. *tr.sti(knj. sln. tr.sti), osr. jsl. *tr.stě(nštok. trésti); psl. 2sg praes. *tresčš.(c) od ‘tresti’ > sln. *tr.seš (knj. sln. tr.seš), osr. jsl. *tr.sčš (cak. tr.s.š, nštok. tréseš).195 Ti umicno naglašeni dolgi akutirani zložniki imajo t. i. mladi akut na prvotni dolžini196in so slovenskistalnodolgizložniki197(odrazi slovenskih umicno naglaše­nih dolgih akutiranih sredinskih samoglasnikov so v knjižnem jeziku ozki). Splošnoslovenski naglasni umik tipa *sv..ŕ > *sv..a (Pra)slovansko Slovensko Osrednjejužnoslovansko *gnezd. (b) *sve.. (b), *mok. (b), *golv. (c) *polnin. (C) *grex. (b), *kot. (b) *rokav. (B), *komar. (B) *bel. *bel. (b), *živ. (c) *zakňn. (a") *slep.c. (B), *zob.c. (B) *trest., *tresčš. (c) *gn.zdo *sv..a, *m.ka, *gláva *planína *gr.xa, *k.ta *rokáva, *komára *b.la *b.lo, *žíva *zákon *sl.p.c, *z.b.c *tr.sti, *tr.seš *gn.zdň *sv..ŕ, *mokŕ, *glavŕ *planinŕ *gr.xŕ, *kotŕ *rokavŕ, *komarŕ *b.lŕ *b.lň, *živŕ *zakňn *sl.p.c, *zob.c *tr.stě, *tr.sčš 2.2.2.1.2.3Splošnoslovenskokrajšanjenenaglašenihdolgihzložnikov Splošnoslovensko krajšanje vseh nenaglašenih dolgih zložnikov (po splošnoslovenskem naglasnem umiku tipa *sv..ŕ > *sv..a), zaradi cesar se v slovenšcini dolgi zložniki po­javljajo samo v naglašenem položaju (ne pa tudi v nenaglašenem položaju kot v osrednji južni slovanšcini,198prim. tudi 5.2.2.5) (psl. *zala (a") ‘zalaganje’ > sln. *zala (knj. sln. zal.ga), osr. jsl. *zalňga (nštok. záloga); psl. Gsg *zaka (a") od ‘zacetek, nacelo, pocelo, zakon’ > sln. *zaka (knj. sln.zak.na), osr. jsl. *zakňna(nštok. zákona); psl. 2sg, 2pl praes. *mólt...) od ‘mlatiti’ > sln. *mlátiš *mlátite (knj. sln. mlátiš š. *mólt.te (b/F1mlátite), osr. jsl. *mlătiš *mlătite (cak. mlătiš mlătite, nštok. ml.tiš ml.tite); psl. 2sg, 2pl praes. *píš...) od ‘risati (znake), slikati; pisati’ > sln. *píšeš *píšete š. *píš.te (b/F1(knj. sln. píšeš píšete), = osr. jsl. *pišeš *pišete (cak. pišeš pišete, nštok. p.šeš p.šete); psl. *molt.ti (b/F1) ‘mlatiti’ > sln. *mlatěti/*mlatîti (knj. sln. mlatiti (= mlátiti)), = osr. jsl. *mlatěti (cak. mlat.t, nštok. mlátiti); psl. *pis.ti (b/F1)‘risati (znake), slikati; pisati’ > sln. *pisŕti (knj. sln. pisáti (= písati)), = osr. jsl. *pisŕti (cak. pis.t, nštok. písati).199 195 Naglasnomestne premene, ki so nastale po splošnoslovenskem naglasnem umiku tipa *sv..ŕ > *sv..a, so bile ponekod odpravljene po znotrajvzorcnih in medvzorcnih analoških izrav­navah (pricakovane naglasne spremembe bi bile: psl. *živňt. *život. (B) ‘življenje’ > popsl. *živňt *životŕ > sln. *žívot život. > *žívot živóta; psl. *vysňk. *vysok. *vysok. (B) ‘visok’ > popsl. *v.sňk *vysokŕ *vysokň > sln. *vísok visok. visok. > *vísok visóka visóko). 196 Toporišic 1992: 107. 197 Logar 1981a: 30–31. 198 Ramovš 1950: 18. 199 Prednaglasna dolžina v osr. jsl. *mlatěti, *pisŕti je drugotna, najverjetneje nastala po analoški izravnavani na dolžino v sedanjiku (psl. 2sg, 2pl praes. *píš...) > sln. *píšeš š. *píš.te (b/F1*píšete (knj. sln.píšešpíšete), osr. jsl. *píšeš*píšete (> cak.pišešpišete, nštok. p.šeš p.šete). Splošnoslovensko krajšanje nenaglašenih dolgih zložnikov (po naglasnem umiku tipa *sv..ŕ > *sv..a) (Pra)slovansko Slovensko Osrednjejužnoslovansko *zalňga (a") *zakňna (a") *mólt..š. *mólt..te (b/F1) *píš..š. *píš..te (b/F1) *molt.ti (b/F1) *pis.ti (b/F1) *zalôga *zakňna *mlátiš *mlátite *píšeš *píšete *mlatěti/*mlatîti *pisŕti *zalňga *zakňna *mlătiš *mlătite *pišeš *pišete *mlatěti *pisŕti 2.2.2.1.2.4 Vpliv vokalne kvantitete na vokalno kvaliteto Vpliv vokalne kvantitete (samoglasniške kolikosti) na vokalno kvaliteto (samoglasni­ško kakovost) ter vezanost vokalne kvantitete na naglasno mesto (Ramovševa »glavna crta v oblikovanju slovenskega vokalizma«): naglašeni samoglasniki se izgovarjajo na­peto, se daljšajo, s tem pa ožijo in posledicno diftongirajo (udvoglašajo, podvoglašajo); nenaglašeni samoglasniki se izgovarjajo ohlapno, so kratki in se reducirajo (slabijo).200 Posledici te razvojne težnje sta bili npr. diftongizacija (udvoglašenje, podvoglašenje) slovenskih dolgih *., *o, ki pa je že bila nesplošnoslovenska (prim. 5.1.1.3), in drugih, predvsem sredinskih samoglasnikov kasneje v posameznih narecnih ploskvah, ter vo­kalna redukcija (samoglasniški upad) nenaglašenih samoglasnikov. 2.2.2.1.3Izhodišcni(splošno)slovenskizložniškisistem(ok.1200) Izhodišcni (splošno)slovenski zložniški sistem, pri cemer je bil vsak zložnik lahko dolg ali kratek, se je po splošnoslovenskih glasovnih spremembah (absolutnokronološko ok. 1200) glasil takole:201 *i *u *e *. *o *e *o *e *a *., *. 200 Ramovš 1951a: 4–5. 201 Logar 1981a, dopolnjeno zRigler 1963b gledeglasovnevrednostipraslovanskega*e. Za razliko odRiglerja1963b npr.Logar 1981a,Vermeer1982,1987a,Greenberg2002izhajajoizdrugacne kvalitete (kakovosti), foneticne (glasovne) vrednosti praslovanskega *e vslovenšcini.Logarjo postavlja med *i in*e, kar pomeni, da predpostavlja prvotno ozko kvaliteto (Logar 1981a: 29). Vermeer zagovarja tezo, da je zožitev praslovanskega *e splošnoslovenskainovacija,njegovo izhodišce je torej prvotna ozka kvaliteta [*.] (Vermeer 1982: 98). Greenberg izhaja iz prvotne široke kvalitete [*ä] na celotnem slovenskem jezikovnem prostoru (Greenberg 2002: 125, 127–128). Prvotna kvaliteta praslovanskega *e jebilav slovenšcinistežnjoodvisnostivokalne kvalitete od vokalne kvantitete v samoglasniških sistemih posameznih krajevnih govorov zabrisana. Katero koli prvotno foneticno vrednost praslovanskega *e v slovenšcini torej nasta­vimo, pridemo v vsakem primeru do istih regularnih odrazov v posameznih krajevnih govorih, kar kaže na relativnost rekonstrukcije. Tu se sledi Riglerjevi rekonstrukciji, saj je prepricljivo sistemsko utemeljena na slovenskem in širšem slovanskem jezikovnem gradivu. 2.2.2.1.3.1Slovenskidolginaglašenizložniki(silabemi) Izhodišcni slovenski dolgi naglašeni zložniki (silabemi) *i, *u, *., *o, *., *a, *., *.; *e, *o, *. so bili po izvoru: 1) praslovanskidolgizložniki(dolgi samoglasniki in dvoglasniške zveze), in sicer: a) praslovanski starocirkumflektirani dolgi samoglasnikiin dvoglasniške zveze v popraslovanskih enozložnicah: psl. *../. > sln. *. (psl. *./*., *., *., *., *. (*C.rC, *C.lC), *. (*(C).rC), *(C).lC), *C.rC/*C.rC, *C.lC/*C.lC > sln. *., *., *., *., *., *., *., *.) (prim. 2.2.1.2); b) praslovanski novoakutirani dolgi samoglasniki in dvoglasniške zveze: psl. *. > sln. .(psl. *í/*ý, *, *., *., *. (*CérC, *CélC), *á (*(C)C, *(C)C), *C.rC/*C.rC, *C.lC/*C.lC > sln. *í, *, *., *., *., *á, *., *.) (prim. 2.2.1.4); c) popraslovanski novocirkumflektirani dolgi samoglasniki in dvoglasniške zveze: psl. *. >/=popsl.*. > sln. *. (popsl. *î/*y, *, *., *., *. (*CęrC, *CęlC), *â (*(C) C, *(C)C), *C.rC/*C.rC, *C.lC/*C.lC > sln. *î/*y, *, *., *., *., *â, *., *.) (prim. 2.2.1.7); c) praslovanski ponaglasni (oz. poponaglasni, ce je bil v ponaglasnem zlogu pra­slovanski šibki polglasnik *., *.) dolgi samoglasniki in dvoglasniške zveze s (krat­kim ali dolgim) starocirkumflektiranim zložnikom v (pred)prednaglasnem zlogu v popraslovanskih dvo- in veczložnicah: psl. *.(./.).(V), *.(./.).(V) > sln. V.(V) (psl. *.i/*.y, *.u, *.e, *.o, *.e (*.CerC, *.CelC), *.a (*.CorC, *.ColC), *.C.rC/*.C.rC, *.C.lC/*.C.lCin *.i/*.y, *.u, *.e, *.o, *.e (*.CerC, *.CelC), *.a (*.CorC, *.ColC), *.C.rC/*.C.rC, *.C.lC/*.C.lC > sln. *., *., *., *., *., *., *., *.) (prim. 2.2.2.1.2.1); d) praslovanski prednaglasni dolgi samoglasniki in dvoglasniške zveze v popraslo­vanskem predzadnjem zlogu z naglasnim mestom na kratkem ali popraslovansko skraj­šanem (pred)zadnjem zlogu: psl. *(.).. > sln. (.).V (psl. *i./*y., *u., *e., *o., *e. (*CerC., *CelC.), *. (*(C)orC., *(C)olC.), *C.rC./*C.rC., *C.lC./*C.lC. > sln. *í, *, *., *., *., *á, *., *.) (prim. 2.2.2.1.2.2); 2) praslovanskikratkizložniki (kratki samoglasniki): a) praslovanski starocirkumflektirani kratki samoglasniki v popraslovanskih eno­zložnicah: psl. *../. > sln. *. (psl. *., *., *./*. > sln. *., *., *.) (prim. 2.2.1.3); b) praslovanski novoakutirani kratki zložniki, ki so se popraslovansko podaljšali: psl. *. > sln. *. (psl. *č, *, *./*. > sln. *é, *, *.) (prim. 2.2.1.8); c) praslovanski ponaglasni (oz. poponaglasni, ce je bil v ponaglasnem zlogu pra­slovanski šibki polglasnik *., *.) kratki samoglasniki s (kratkim ali dolgim) staro­cirkumflektiranim zložnikom v (pred)prednaglasnem zlogu v popraslovanskih dvo- in veczložnicah: psl. *.(./.).(V) > sln. V.(V) (psl. *.e, *.o, *../*.. in *.e, *.o, *../*.. > sln. *., *., *.) (prim. 2.2.2.1.2.1); 3) praslovanskadvozložnaglasovnazaporedjazmedsamoglasniškim*j, ki so se popraslovansko kontrahirala(skrcila): psl. *V(j). > sln. *., psl. *.(j)V > sln. *. (prim. 2.2.1.6). 2.2.2.1.3.2Slovenskikratkinaglašenizložniki(silabemi) Izhodišcni slovenski kratki naglašeni zložniki (silabemi) *i, *u, *e, *o, *e, *a, *., *.; *e, *o, *. so bili po izvoru: 1) praslovanskidolgizložniki(samoglasniki in dvoglasniške zveze), in sicer praslo­vanski staroakutirani dolgi zložniki: psl. *. > sln. *. (psl. *./*., *u, *., *., *. (*C.rC, *C.lC), *. (*(C)orC, *(C)olC), *C.rC/*C.rC, *C.lC/*C.lC > sln. *ě, *ů, *., *., *., *ŕ, *., *.) (prim. 2.2.1.1); 2) praslovanskikratkizložniki (kratki samoglasniki), in sicer praslovanski novo­akutirani kratki zložniki, ki se popraslovansko niso podaljšali: psl. *. > sln. *.(psl. *č, *, *./*. > sln. *č, *, *.) (prim. 2.2.1.5). 2.2.2.2 Osrednjejužnoslovanskijezik Osrednjejužnoslovanski jezik ima neenotno izhodišce v treh starojužnoslovanskih geolektih – to so bili zahodnopanonsko-primorski del jugovzhodnoalpsko-zahodno­panonsko-primorske južne slovanšcine (poznejši zahodna kajkavšcina in cakavšcina), vzhodnopanonsko-dinarska južna slovanšcina (poznejši vzhodna kajkavšcina in za­hodna štokavšcina) in raškajužna slovanšcina (poznejša vzhodna štokavšcina) (prim. 2.1.2) – ter izkazuje odsotnost konvergentnega spreminjanja, saj skorajda nima sa­moosrednjejužnoslovanskih splošnoosrednjejužnoslovanskih glasovnih in naglasnih sprememb, ki bi lahko bile njegove definicijske lastnosti. Za osrednjejužnoslovanski prostor je namrec znacilno policentricno konvergentno spreminjanje v okviru kajka­vskih in cakavsko-štokavskih, v manjši meri tudi štokavskih inovacij. Osrednjejužnoslovanski jezik je znotraj zahodnojužnoslovanskega areala in v raz­merju do slovenskega jezika genetskojezikoslovno možno opredeliti v prvi vrsti po na­slednjem nacelu: izostanekslovenskihinovacijvsredišcuzahodnojužnoslovanskega areala so definicijske lastnosti geolekta v središcuzahodnojužnoslovanskega areala.202 2.2.2.2.1Zahodnainvzhodnapanonska,primorskaterdinarskainraška južnaslovanšcina Prvotne nesplošnoslovanske jezikovne znacilnosti v osrednjejužnoslovanskem prosto­ru so v zacetku kazale na postopno jezikovno spreminjanje od severozahodnoalpskega do vzhodnojužnoslovanskega geolekta. Jezikovne razlike med prvotnimi geolekti so bile povezane predvsem s spreminjanjem praslovanskega palatala (trdonebnika) *. in palatalnih (trdonebnih) soglasniških sklopov *šc, *ž. kot tudi z (ne)pojavljanjem juž­noslovanskega rotacizma. 202 »"Srednjojužnoslavenski" se, dakle, može odnositi samo na ostatak zapadnojužnoslavenskih govora preostao nakon izdvajanja slovenskoga, odnosno nakon prvih opceslovenskih inovacija koje se nisu proširile na kajkavski, cakavski, štokavski i torlacki. Drugim rijecima, srednjo­južnoslavenskiprajeziknijepostojao«(Matasovic2008:66).»Kakosrednjojužnoslavenski nemakakvihzajednickih inovacija,aod slovenskogagaodvajajuarhaizmi(npr.slovenski ima progresivnu metataksu starih inicijalnih silaznih akcenata, a hrvatski nema), sljedio bi zakljucak da termin srednjojužnoslavenski nema geneolingvisticki smisao« (Lisac 2009b: 261). Praslovanska zaporniška palatala *., *. sta se v zahodnopanonski in primorski južni slovanšcini (poznejši zahodni kajkavšcini in cakavšcini) spremenila v *. > *., *j, v vzhodnopanonski ter dinarski in raški južni slovanšcini (poznejši vzhodni kajkavšci­ni ter zahodni in vzhodni štokavšcini) pa v šumniška zlitniška palatala *., *. (prim. 2.1.1.5): psl. *.,*. >Zkajk.,cak.*. > *.,*j,Vkajk.,ZinVštok.*.,*. (psl. *no.. ‘noc’ > Z in V kajk., cak., Z in V štok. *no. > *no.; psl. *me.a ‘meja’ > Z kajk., cak. *meja, V kajk., Z in V štok. *me.a). Praslovanska palatalna soglasniška sklopa *šc, *ž. [*.., *..] sta ostala prvotno ne­spremenjena v panonski, primorski in dinarski južni slovanšcini (poznejši kajkavšcini, ca­kavšcini in zahodni štokavšcini), v raški južni slovanšcini (poznejši vzhodni štokavšcini) pa sta se poenostavila v soglasniška sklopa *št, *žd (prim. 2.1.1.6): psl. *šc,*ž.>kajk.,cak., Zštok.*šc,*ž.,Vštok.*št,*žd (psl. *pušcati ‘pušcati’ > kajk., cak., Z štok. *pušcati, V štok. *puštati; psl. Npl *drož.i ‘droži’ . kajk., cak., Z štok. *drož.i, V štok. *droždi). Praslovanski medsamoglasniški (intervokalni) *ž je v raški južni slovanšcini (po­znejši vzhodni štokavšcini) v vecini primerov ostal nespremenjen, v panonski, primor-ski in dinarski južni slovanšcini (poznejši kajkavšcini, cakavšcini in zahodni štokavšci­ni) pa je po južnoslovanskem rotacizmu precej dosledno prešel v r (10. stoletje) (prim. 2.1.6.1): psl. *VžV >kajk.,cak.,Zštok.*VrV,Vštok.*VžV (psl. 2sg praes. *možeši od ‘moci’ > kajk., cak., Z štok. *možeš, V štok. *možeš). 2.2.2.2.2Zgodnjaosrednjajužnaslovanšcina Osrednjejužnoslovanski jezikovni prostor ne izkazuje enotnega konvergentnega spre­minjanja zahodne in vzhodne panonske, primorske ter dinarske in raške južne slovan-šcine. Na tem jezikovnem obmocju ni opaziti samoosrednjejužnoslovanskih splošno­osrednjejužnoslovanskih glasovnih in naglasnih sprememb, ki bi lahko bile njegove definicijske lastnosti. Edina splošnoosrednjejužnoslovanska in hkrati nesplošnosloven-ska inovacija bi pogojno lahko bila glasovni sovpad odraza denazaliziranega (razno­snjenega) praslovanskega sprednjega nosnega samoglasnika *e z odrazom praslovan­skega sprednjega ustnega samoglasnika *e v položaju ne za odrazom praslovanskih palatalov (trdonebnikov). Za osrednjejužnoslovanski prostor je znacilno policentricno konvergentno spreminjanje v okviru kajkavskih in cakavsko-štokavskih, v manjši meri tudi štokavskih inovacij. Pri tem je pomembno vlogo igralo predvsem nadaljnje spre­minjanje praslovanskega zadnjega nosnega samoglasnika *o, južnoslovanskega zlogo­tvornega jezicnika *. in zahodnojužnoslovanskega polglasnika *.. 2.2.2.2.2.1Praslovanski *e,*oin *C.lC/*C.lC/*Cl.C/*Cl.C Praslovanska nosna samoglasnika (nazalna vokala) *e, *o sta se v osrednji južni slo­vanšcini denazalizirala (raznosnila) sorazmerno zgodaj (10. stoletje), in sicer v kajka­všcini v *e, *., v cakavšcini in štokavšcini pa v *e, *u (prim. 2.1.6.3):203 psl. *e,*o > kajk. *e,*.,cak.,štok.*e,*u. 203 Denazalizacija(raznosnjenje) praslovanskihnosnih samoglasnikov *e, *ojevštokavšcini in cakavšcinidokumentiranažev najstarejših starocerkvenoslovanskihspomenikihs štokavskega Arhaicni široki, a-jevski odraz praslovanskega *e (ki je znacilen za vzhodno slovan-šcino (prim. 3.1.4.4) in ceško-slovaško zahodno slovanšcino (prim. 4.1.5.2)) se v širšem osrednjejužnoslovanskem jezikovnem prostoru pojavlja samo v izoliranih leksemih (npr. psl. *ž.dl.c. *ž.dl.ca (A) ‘majhno bodalo; majhno želo’ > nštok. ž.lac ž.lca), v severni cakavšcini pa praviloma v položaju za odrazi praslovanskih palatalov (trdonebnikov) *j, *c, *ž (in v cakavšcini nastalih palatalov, npr. drugotnega l): psl. *C'e >Scak. *C'a (psl. *jez.k. (F) ‘jezik’ > S cak. jaz.k = zaj.k; psl. Npl *j.tra (a) ‘jetra’ > S cak. jatra; psl. *jec.m. *jec.m.ne, Asg *jec.m.n. (E) ‘jecmen’ . S cak. jacmen, psl. *jec.myk. ‘majhen jecmen’ . S cak. jăcmik; psl. *jetr.*jetr.ve, Asg *jetr.v. (E) ‘žena moževega brata, svakinja’ . S cak. jatrva; psl. *pri-jet. (b) ‘prijeti’ > S cak. prijăt; psl. *pocet. (c) ‘spoceti, ustvariti, zaceti’ > S cak. pocăt; psl. *ž.ti (b-a) ‘sekati, tolci, žeti’ > S cak. ž.t; psl. *ž..a (a') ‘žejanje, žeja’ > S cak. žăja; psl. *klet. (c) ‘kleti’ > S cak. klăt (se)).204 Obicajno je odraz denazaliziranega praslovanskega *e na vecjem delu osrednje­južnoslovanskega prostora glasovno sovpadel z odrazom praslovanskega *e v osre­dnjejužnoslovanski *e ne glede na njuno kvantiteto (prim. 2.1.6.5.1): psl. *e = *e > osr. jsl. *e (psl. *p.t. (c) ‘pet’ > osr. jsl. *p.t (knj. nštok. p.t) = psl. *l.d. (c) ‘led’ > osr. jsl. *l.d(knj. nštok. l.d); psl. *gl.dati(a/A) ‘gledati’ > osr. jsl. *glčdati (knj. nštok. gl.dati) = psl. *žčn.sk.j. (D) ‘ženski’ > osr. jsl. *žčnski (knj. nštok. ž.nski)). Glasovni sovpad praslovanskih *e in *e torej ni splošnoosrednjejužnoslovanski. Celotnemuosrednjejužnoslovanskemu prostoru je bila skupna tudi težnja po gla­sovnem sovpadu odraza denazaliziranega (raznosnjenega) praslovanskega zadnjega nosnega samoglasnika *o z južnoslovanskim zlogotvornim jezicnikom *. (odrazom praslovanskih dvoglasniških zvez *C.lC, *C.lC, *Cl.C, *Cl.C), pri cemer pa odrazi glasovno sovpadlih zložnikov niso bili enotni na celotnem osrednjejužnoslovanskem prostoru, in sicer sta zložnika v kajkavšcini glasovno sovpadla v kajkavski ozki *. (ki se je sprva ohranil kot poseben glas, pozneje pa je v nekaterih kajkavskih govorih prišlo do razlicnih glasovnih sovpadov bodisi z odrazom praslovanskega *o bodisi praslo­vanskega *u), v cakavšcini (z izjemo poznejšega buzetskega narecja)205in štokavšcini (toda ne tudi v torlašcini) pa sta glasovno sovpadla z odrazom praslovanskega *u v ca- in cakavskega jezikovnega prostora v 11. stoletju (psl. Npl m ptc. praet. act. I *s.vezav.še > ME c+däpfd+it ‘zvezavši’; psl. *kopeli > ME regäkb ‘kopeli’; psl. Gdu *d.voju > ME l+djś (hiperkorektno) ‘dveh’; psl. Dsg *k. nemu > MEr+ ztv (hiperkorektno) ‘k njemu’; psl. *moka > KG verf ‘trpljenje, muka’; psl. Asg *težo > KG nĺ. ‘težo’; psl. Gsg *ot. sodu > KG jn+ cl (hiperkorektno) ‘od sodbe, sodišca’). 204 Finka 1971: 17; Moguš 1977: 35–36; Brozovic, Ivic 1988: 83. 205 Buzetsko narecje cakavšcine ne pozna glasovnega sovpada odrazov južnoslovanskih *o in *.: jsl. *o > buzetsko cak. *o, jsl. *. > buzetsko cak. *u. Za preucevanje genetskih razmerij med slovenšcino in cakavšcino, v konkretnem primeru med istrskim narecjem slovenšcine in buzetskim narecjem cakavšcine, je poveden predvsem o-jevski (in ne u-jevski)odrazpraslo­ vanskega*o, ki je prvic dokumentiran na Grdoselskem odlomku (Grdoselski ulomak) (Grdo Selo v Istri, 12. stoletje): psl. *golob. ‘golob’ > Grdoselski odlomek ...... = GOLOB.. kavsko-štokavski *u (prim. 2.1.6.3.2, 2.1.6.8):206 psl. *o= *C.lC/*C.lC/*Cl.C/*Cl.C > osr. jsl. *o = *. > kajk. *.,cak.,štok.*u (psl. *m.ž. (c) ‘mož’ > kajk. *m.ž, cak. *m.ž, štok. *m.ž (knj. nštok. m.ž); psl. *g.ba (a) ‘goba’ > kajk. *g.ba, cak. *gůba, štok. *gůba (knj. nštok. g.ba); psl. *v.lk. (c) ‘volk’ > kajk. *v.k, cak. *v.k, štok. *v.k (knj. nštok. v.k); psl. *v.lna (a) ‘volna’ > kajk. *v.na, cak. *vůna, štok. *vůna (knj. nštok. v.na)). 2.2.2.2.2.2Praslovanski *e Praslovanski nizki sprednji samoglasnik *e[*ä] (jat) (in z njimi glasovno sovpadli južno­slovanski *e, ki je nastal po metatezi likvid praslovanskih dvoglasniških zvez *CeRC > *CReC s podaljšavo) se je v osrednji južni slovanšcini, kjer je do denazalizacije (razno­snjenja) prišlo zgodaj, zožil v ozki *.in glasovno ni sovpadel z odrazom denazaliziranega praslovanskega sprednjega nosnega samoglasnika *e: psl. *e [*ä] > osr. jsl. *.. Arhaicni široki, a-jevski odraz praslovanskega jata *e (ki se pojavlja v vzhodni bolgaršcini (prim. 2.1.6.4) in lehitski zahodni slovanšcini (prim. 4.1.5.3.2)) se pojavlja samo v posameznih izoliranih leksemih (npr. v cakavšcini psl. *gnezd. (b) ‘gnezdo’ > cak. njazl., v štoka­všcini psl. *or.x. *or.xa (F) ‘oreh’ > nštok. ah aha), obicajen je ozki e-jevski odraz *., drugacen od odraza tako praslovanskega *e kot praslovanskega *e, ki se ohranja mor­da v buzetskem narecju cakavšcine in v nekaterih redkih štokavskih krajevnih govorih (psl. *sv.t.(c) ‘svetloba; svet’ > osr. jsl. *sv.t; psl. *gr.x.(b) ‘greh’ > osr. jsl. *gr.x; psl. *d.lati (a/A) ‘delati’ > osr. jsl. *d.lati; psl. *sve.. (b) ‘luc, svetloba, svetilo’ > osr. jsl. *sv..ŕ). Ta odraz praslovanskega jata se je dalje spreminjal razlicno. V kajkavšcini je prvotni ozki odraz *. praslovanskega *e glasovno sovpadel z odrazom zahodnojužnoslovanskega polglasnika *. v kajkavski ozki *. (prim. 2.1.6.4, 2.1.5.2) v vseh položajih ne glede na svojo kvantiteto: psl. *e > kajk. *. (sv.t, gr.h, or.h, d.lat, sv.c., gn.zd.). V cakavšcini se (poleg arhaizma npr. v leksemu njazl.) pojavljajo naslednji odrazi pra­slovanskega *e: 1) buzetsko narecje (buzetski dijalekt) je prvotno ekavsko (e-jevski odraz se pojavlja v naglašenem položaju, zoženi i-jevski v nenaglašenem): psl. *e >buzetskocak. *. (sv.t, gr.h, or.h, d.lat, svic.);2072) severnocakavsko narecje (sjevernocakavskidijalekt) je ekavsko: psl. *e >Scak.e (sv.t, gr.h, or.h, d.lat, svec.); 3) osrednjecakavsko narecje (srednjocakavski dijalekt) je ekavsko-ikavsko po t. i. Jakubinskij-Meyerjevem pravilu,208 tj. nižji, širši, e-jevski odraz se pojavlja v položaju pred praslovanskimi dentali (zobniki) v širšem pomenu *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z v položaju pred nesprednjim samoglasnikom in višji, ožji, i-jevski odraz v vseh ostalih položajih (pri cemer je v posameznih oblikovnih 206 Mnenja, da je odraz psl. *o > *. bil prvotnoznacilen za kajkavšcino, cakavšcino in zahodno štokavšcino, odraz psl. *o > *u pa za vzhodno štokavšcino in torlašcino – »No posebno je važno naglasiti da je do kraja prvoga razdoblja, do 12. stoljeca, još bio moguc raspad središnjega južnoslavenskog dijasistema u dva jezika (vjerojatno s granicom izmedu dviju štokavština), ali do toga nije došlo uglavnom zbog vrlo važnih procesa u svezi s vokalom zatvoreno o« (Lisac 2009b: 263–264) –, jezikovno gradivo ne potrjuje. 207 Lisac 2009a: 35–36. 208 Jukubinskij 1925, Meyer 1929. vzorcih lahko prišlo do razlicnih znotrajvzorcnih in medvzorcnih analoških izravnav): psl. *e>osr.cak.e,i /+/–[_*t,*d,*n,*l,*r,*s,*z + *O] (sv.t, d.lat; grih, or.h, d.lat, svic.); 4) južnocakavsko narecje (južnocakavski dijalekt) je ikavsko: psl. *e>Jcak.i (sv.t, grih, or.h, d.lat, svic.); 5) lastovsko narecje (lastovski dijalekt) je jekavsko: psl. *e > lastovsko cak.je (svj.t, grj.h, orj.h, dj.lat, svjec.). V štokavšcini se (poleg arhaizma npr. v leksemu ah) pojavljajo naslednji odra­zi praslovanskega *e: 1) govori s prvotnim odrazom praslovanskega *e kot posebnega fonema *. v vseh položajih ne glede na njegovo kvantiteto (govori sa nezamenjenim jatom);2092) ikavsko narecje z i-jevskim odrazom praslovanskega jata v vseh položajih ne glede na njegovo kvantiteto: mlajše ikavsko narecje (mladi ikavski dijalekt): psl. *e > ikavskoštok.i (sv.t, gr.h, ih, d.lat, svíca); 3) ijekavska narecja z odrazom ije v dolgih zlogih in z odrazom je v kratkih zlogih: vzhodnohercegovsko narecje (istocnohercego­vacki dijalekt), ki je narecna podstava ijekavskih štokavskih knjižnih jezikov (hrvaške­ga, bosanskega, ene od dveh razlicic srbskega, crnogorskega), vzhodnobosansko narecje (istocnobosanski dijalekt), zetsko-južnosandžaško narecje (zetsko-južnosandžacki dija­lekt): psl. *e>ijekavskoštok.ije,je (knj. ijekavsko nštok. svij.t, grij.h, dj.lati, svijéca, gnijézdo); 4) ekavska narecja z e-jevskim odrazom praslovanskega jata v vseh položajih ne glede na njegovo kvantiteto: slavonsko narecje (slavonski dijalekt), šumadijsko-voj­vodinsko narecje (šumadijsko-vojvodanski dijalekt), ki je narecna podstava ekavskega štokavskega knjižnega jezika (ene od razlicic srbskega), smederevsko-vršaško narecje (smederevsko-vršacki dijalekt), kosovsko-resavsko narecje (kosovsko-resavski dijalekt): psl. *e>ekavskoštok.e (knj. ekavsko nštok. sv.t, gr.h, d.lati, svéca, gnézdo). 2.2.2.2.2.3Praslovanska *.,*. Zahodnojužnoslovanski polglasnik *. (odraz praslovanskih krepkih polglasnikov *., *.) se je v vseh položajih ne glede na svojo kvantiteto v kajkavšcini vokaliziral v ozki *. in glasovno sovpadel z odrazom praslovanskega *e v kajkavski ozki *., med-tem ko se je v vecjem delu cakavšcine in štokavšcine vokaliziral v *a in tako glasov-no sovpadel z odrazom praslovanskega *a v cakavsko-štokavski *a:210 psl. *./*. >Z jsl. *. > kajk. *.,cak.,štok.*a (psl. *d.n. (c) ‘dan’ > kajk. *d.n, cak. *d.n, štok. *d.n (knj. nštok. d.n); psl. *m.x. (c) ‘mah’ > kajk. *m.x, cak. *m.x, štok. *m.x (knj. nštok. m.h); psl. *p.s.j.(j.) (D) ‘pasji’ > kajk. *p.sji, cak. *pŕsji, štok. *pŕsji (knj. nštok. p.sji); psl. 2sg, 2pl praes. *s.xn..š. *s.xn..te (b/F1) od ‘sahniti, sušiti se’ > kajk. *s.xneš *s.xnete, cak. *sŕxneš *sŕxnete, štok. *sŕxneš *sŕxnete (knj. nštok. s.xneš s.xnete); psl. *p.s. (b) ‘pes’ > kajk. *p.s, cak. *pŕs, štok. *pŕs (knj. nštok. p.s); psl. *s.n. (b) ‘sen, spanje’ > kajk. *s.n, cak. *sŕn, štok. *sŕn (knj. nštok. s.n); 209 Brozovic, Ivic 1988: 70–71. 210 Vokalizacija psl. *./*.> Z jsl. *. > cak., štok.*a je v severni cakavšcini posredno dokumen­tirana na Plominskem napisu (Plominski natpis) (Plomin v Istri, 11. stoletje) (psl. *se jest. pisal. ... ‘To je pisal ...’ > Plominski napis .. . .../... . = SE E PIS/.L. S [*se je pisal s] ‘To je pisal S.’, v katerem se pojavlja hiperkorektizem, etimološki *a je zapisan z znakom za polglasnik, kar kaže na to, da se je bil polglasnik že vokaliziral v a. psl. *st.r.c. (A) ‘tisti, ki je star’ > kajk. *stŕr.c, cak. *stŕrac, štok. *stŕrac (knj. nštok. st.rac); psl. *kort.k. (D) ‘kratek’ = kajk. *krăt.k, cak. *krătak, štok. *krătak (knj. nštok. (krátak/kr.tak)).211 Na cakavsko-štokavskem jezikovnem prostoru se glede odraza psl. *./*. > Z jsl. *. > cak., štok. *a pojavljajo trije narecni otoki z izostankoma-jevske vokalizacije, in sicer: 1) ponekod severno cakavsko e, o; 2) zetsko-južnosandžaško (tudi zetsko-sjeni­ško, zetsko-lovceško) ä; 3) torlaško (prizrensko-timoško) ..212 Najznacilnejše glasovne znacilnosti na osrednjejužnoslovanskem in torlaškem jezikovnem prostoru Zahodno -južnoslovansko Kajkavsko Cakavsko Zahodno­štokavsko Vzhodno­štokavsko Torlaško *. *. *. *. *. *št *. *j *. *j *j *. *žd *šc *šc *šc *šc *št *št *ž. *ž. *ž. *ž. *žd *žd *VžV *VrV *VrV *VrV *VžV *VžV *e *e *e *e *e *e *e *e *e *e *e *e *o *. *. *u *u *u *u *u *u *u *. *. *e[*ä] *. *. *. *. *. *. *. *a *a *a *a *a *a *. *a *a *a 2.2.2.2.3Izhodišcnikajkavskiincakavsko-štokavskizložniškisistem V osrednjejužnoslovanskem prostoru sta se po starejših nesplošnoosrednjejužnoslo­vanskih glasovnih spremembah (prim. 2.2.2.2.2) izoblikovaladva izhodišcna zložniška sistema. Izhodišcnikajkavskizložniški sistem se je po kajkavskih samoglasniških inovacijah glasil takole:213 *i *u *. *. *e *o *a *. 211 Vokalizacija psl. *./*. > Z jsl. *. > kajk. *. je vidna npr. v zemljepisnih lastnih imenih na kajkavskem jezikovnem prostoru s kajkavsko vokalizacijo polglasnika tipa CakovecCakovca (in ne s štokavsko vokalizacijo tipa *Cakovac *Cakovca). 212 Oblak 1894: 174–175, 170–172; .... 1956 [2001]: [213, 147–148], 1958: 10; Finka 1971: 18; Greenberg 1998: 102–103. 213 Ivic 1958a: 8; Lukežic 2012: 184–186. Izhodišcnicakavsko-štokavskizložniški sistem se je po cakavsko-štokavskih samo­glasniških inovacijah glasil takole:214 *i *u *. *e *o *a *. 2.3 Vzhodnojužnoslovanskajezika 2.3.1 Nekaterenesplošnovzhodnojužnoslovanskejezikovneznacilnosti Po nesplošno(vzhodno)južnoslovanskih glasovnih spremembah od 10. stoletja dalje se je vzhodna južna slovanšcina, ki je bila v 9. stoletju še dokaj enotna (prim. 2.1.2), zace-la cepitina manjše geolekte. Nekateri stari avtohtoni vzhodnojužnoslovanski odrazi so bili pozneje zamenjani z alohtonimi, npr. prvotni odrazi praslovanskih *., *. tipa *št, *žd (9. stoletje)so bili zamenjani s štokavskimi odrazi tipa *., *. v torlašcini in ma­kedonšcini (prim. 2.3.1.1). Nekatere starejše in mlajše splošnovzhodnojužnoslovanske težnje glasovnega spreminjanja, ki so sicer zajele vecino vzhodnojužnoslovanskega jezikovnega prostora, so na obrobju izostale, npr. do poenostavitve medglasnih sogla­sniških sklopov *-pl-, *-bl-, *-ml-, *-vl-ni prišlo v severnem delu torlašcine (prim. 2.1.5.1), izostanek denazalizacije praslovanskih nosnih samoglasnikov je povzroci-lo nastanek manjših narecnih otokov na jugozahodu in jugu (prim. 2.3.1.2). Vecina najznacilnejših nesplošnovzhodnojužnoslovanskih glasovnih sprememb ni potekala v snopu, posledica cesar je bil nastanek manjših geolektov.215 2.3.1.1 Praslovanska *.,*. Praslovanska zaporniška palatala (trdonebnika) *., *. sta se v vzhodni južni slovan-šcini spremenila v palatalna (trdonebna) soglasniška sklopa *št, *žd [*.., *..] (prim. 2.1.1.5), ki sta dosledno dokumentirana v stari cerkveni slovanšcini: psl. *.,*. > stcsl. št,žd. Dvofonemska odraza *št, *žd sta bila torej prvotno prisotna na celotnem vzho­dnojužnoslovanskem jezikovnem prostoru, tudi na obmocju poznejše torlašcine in ma­kedonšcine. Dosledno pa sta se ohranila samo v bolgaršcini, delno tudi v makedonšcini (v obeh jezikih sta se lahko poenostavila v š, ž). Na torlaškem in makedonskem jezikov­nem prostoru sta se prvotna vzhodnojužnoslovanska odraza zacela opušcati, tja so se namrec zaceli iz (vzhodne) štokavšcine širiti odrazi tipa *., *. (prim. knj. mak. ., .) in nedosledno izpodrivati odraze tipa *št, *žd. O prvotni prisotnosti odrazov tipa *št, *žd 214 Ivic 1958a: 8; Lukežic 2012: 181–182. 215 Vzhodnojužnoslovansko jezikovno gradivo jevzeto iz... (.......................), ki prikazuje jezikovno raznolikost na torlaško-makedonsko-bolgarskem jezikovnem prostoru. na tem obmocjuneposredno pricajo zemljepisna lastna imena v torlašcini (*Nebergo.e > ....... .........., *Sedlogor.e > ....... ..........) in makedonšcini (*Krivoga.ane > ...... ............, *B.r.ane > ...... .......) in njihova dosledna izpricanost v starocerkvenoslovanskih spomenikih ohridske književne šole (na zahodnomakedonskem jezikovnem prostoru) ter njihoviostanki v makedonšcini (psl. *pe.. ‘pec’ > stcsl. gtinm ‘pec’ > mak. ....; psl. *pomo.. ‘pomoc’ > stcsl. gjvjinm ‘pomoc’ > mak. .....; psl. *kra.a ‘kradenje, kraja’ > csl. rhff ‘kraja’ . mak. ......). V makedonskih in bolgarskih krajevnih govorih se sicer pojavlja­jo razlicni odrazi praslovanskih *., *. (šc/ž., št/žd, š./ž., ./., ./., c/., š/ž), a njihova zemljepisna razširjenost – odrazi tipa *., *. se pojavljajo v središcu, odrazi tipa *št, *žd pa na jugozahodnem (....., ...../Korçë, ....../.ast....) in jugovzhodnem obrobju (...../Tessa......) makedonskega jezikovnega prostora – bi v skladu z valovno teorijogovorila v prid dejstvu, da so vzhodnojužnoslovanski odrazi tipa *št, *žd prvotni in štokavski odrazitipa *., *. drugotni.216Stanje odrazov praslovanskih *., *. v sodobni torlašcini in makedonšcini je torej drugotno. 2.3.1.2 Praslovanska *e,*o Praslovanska nosna samoglasnika (nazalna vokala) *e, *o sta se v vzhodni južni slo­vanšcini prvotno ohranila, pri cemer je v zahodni makedonšcini prišlo do preglasa sprednjega nosnega samoglasnika *e v zadnji nosni samoglasnik *o v položaju za nekaterimi palatali (trdonebniki) (10. stoletje) (prim. 2.1.6.3).217Nosna samoglasnika sta se na vecjemdelu vzhodnojužnoslovanskega jezikovnega prostora denazalizirala (raznosnila) sorazmerno pozno (14. stoletje). Na jezikovnem obrobju (na jugozahodu ...../Korçë, ....../.ast....; na jugu ..../S...., ....../.ssa) se pojavljajo narecni otoki z ohranjeno nazalnostjo (nosnostjo), tj. z dekompozicijo (razstavitvijo) nosnega samoglasnika na ustni samoglasnik in ustnicni oz. zobni nosni soglasnik (prvi v položaju pred ustnim soglasnikom, drugi v položaju pred neustnim soglasnikom) (psl. 1sg praes. *gledajo ‘gledam’ . *gledam. > glendam; psl. *zet. ‘zet’ > zent; psl. *mož.‘mož’ > manž, mônž; psl. *zob.‘zob’ > zamb, zb). V govorih z denazalizacijo ima enoten odraz samo praslovanski sprednji nosni samoglasnik *e, ki je (podobno kot v osrednji južni slovanšcini, a precej pozneje) glasovno sovpadel z odrazom praslo­vanskega *e, medtem kot ima praslovanski zadnji nosni samoglasnik *o vec razlicnih odrazov, npr. v zahodni makedonšcini kot a (kar se odraža v knjižni makedonšcini), v severni makedonšcini podobno kot v štokavšcini kot u (kar se sporadicno pojavlja tudi v knjižni makedonšcini), v vecjem delu bolgaršcine kot .: 1) psl. *e = *e > V jsl. e (psl. 216 ...... 1958: [155–156]; ....... 1965: 69–74; 2001: 58–62; ........... 2001: 81–83; ...:211–218. 217 Zahodnomakedonski preglas *e v *o v položaju za nekaterimi palatali (trdonebniki) je izprican v starocerkvenoslovanskih spomenikih ohridske književne šole (psl. *e > o / +[*š, *ž (*c, *c, *j) _] (psl. *šepa > csl. iĺgf ‘pest’ > igf (> ohridsko mak. .a..); psl. *žetva > stcsl. ĺndf ‘žetev’ > df (> ohridsko mak. .a...); psl. *cedo > stcsl. xĺlj ‘otrok’ > xlj (> ohridsko mak. .a..); psl. Apl *ov.ce > stcsl. jdmwĺ ‘ovce’>jdmw; zgledi so iz Assemanijevegaevangelija)). 1sg praes. *gledajo ‘gledam’ . *gledam. > V jsl. gledam; psl. *zet. ‘zet’ > V jsl. zet); 2) psl. *o > V jsl. u,a,. (psl. *mož. ‘mož’ > V jsl. muž, maž, m.ž; psl. *zob. ‘zob’ > V jsl. zub, zab, z.b).218 2.3.1.3 Praslovanski *e Praslovanski nizki sprednji samoglasnik *e [*ä] (jat) (in z njim glasovno sovpadli južnoslovanski *e, ki je nastal po metatezi likvid praslovanskih dvoglasniških zvez *CeRC > *CReC s podaljšavo) je v vzhodni južni slovanšcini, kjer do denazalizacije (raznosnjenja) praslovanskih nosnih samoglasnikov *e, *o prvotno ni prišlo, v zacetku ohranil svojo prvotno široko glasovno vrednost [*ä] (prim. 2.1.6.4): psl. *e [*ä] > V jsl. *ä. Po denazalizaciji praslovanskih *e, *o (14. stoletje) se je široki odraz [*ä] pra­slovanskega *e zacel na zahodu vzhodnojužnoslovanskega jezikovnega prostora ožiti, medtem ko je na njegovem vzhodu ostal širok. Vzhodnojužnoslovanski prostor glede na odraz praslovanskega *e na dva areala razmejuje izoglosa, t. i. jatova meja (blg. ..... .......), in sicer inovativni zahodni del vzhodnojužnoslovanskega jezikovne­ga prostora (tj. »makedonšcino« in »zahodno bolgaršcino«) z ožjim e-jevskim odrazom praslovanskega jata od arhaicnega vzhodnega dela (»vzhodna bolgaršcina«) z njegovim širokim e-jevskim oz. a-jevskim odrazom v naglašenem zlogu v položaju pred zlogom ne s sprednjim (vzhodnojužnoslovanskim) samoglasnikom (slednje stanje se odraža tudi v knjižni bolgaršcini): psl. *.C > V jsl. e : ’ä,’a (psl. *ded. ‘ded, poglavar velike družine’ > V jsl. dedo, dädo, dado; psl. *xleb. ‘kruh’ > V jsl. xleb, xläb, xlab).219 2.3.1.4 Praslovanska *.,*. Praslovanska krepka polglasnika *., *. sta se v vecjem delu vzhodne južne slovan-šcine ohranila kot razlicna glasova, medtem ko sta na njenemzahodnem obrobju (tj. v poznejši torlašcini in severni makedonšcini) glasovno sovpadla v sredinski polglasnik *. (10. stoletje) (prim. 2.1.6.6). V torlašcini in severni makedonšcini je polglasnik *. prvotno ostal nespremenjen: torl.,Smak.*. (psl. *or.l. ‘orel’ > torl., S mak. *or.l; psl. *ven.c. ‘venec’ > torl., S mak. *ven.c; psl. *d.ž.. ‘dež’ > torl., S mak. *d.ž; psl. *s.n. ‘sen, spanje’ > torl., S mak. *s.n). V preostalem delu vzhodne južne slovanšcine se je sprednji polglasnik *. (jer) vokaliziral v *e, zadnji polglasnik *. (jor) pa se je v vecjem, »bolgarskem« delu vzhodne južne slovanšcine centraliziral v srednji polgla­snik *., na jugozahodnem, »makedonskem« obmocju (z izjemo severne makedonšci­ne) pa se je vokaliziral v zadnjisamoglasnik *o (10. stoletje):2201.) psl. *.>mak.,blg. 218 ...: 83, 79. 219 ...: 92. 220 V najstarejših starocerkvenoslovanskih spomenikih ohridske književne šole, ki sporadicno odražajo jezikovno stanje v tedanji zahodni makedonšcini, se pojavljata psl. *. > e (sl. *bis.r. > stcsl. ,bcmh+ ‘biser’ > ZE ,bcth+; psl. Lpl *v. d.n.x. > stcsl. d+ lmzm+ ‘v dneh’ > ZE d+ lmzt+; psl. Isg *j.men.m. > stcsl. bvtzmvm ‘z imenom’ > ZE î.vtztvm) in psl. *. > V jsl. o (psl. *k.gda > stcsl. r+ulf ‘kdaj, kadar’ > ZErjulf; psl. *t.gda > stcsl. n+ulf ‘tedaj’ > ZE njulf; psl. Asg *k.rk.v. > *c.rk.v. > stcsl. whmr+dm ‘cerkev’ > ZE whmrjdm), medtem ko se v najstarejših starocerkvenoslovanskih spomenikih preslavske književne šole, e (psl. *or.l. ‘orel’ > V jsl. *orel; psl. *ven.c. ‘venec’ > V jsl. *venec); 2.) psl. *. > mak. o,blg.. (psl. *d.ž.. ‘dež’ > mak. *dožd, blg. *d.žd; psl. *s.n. ‘sen, spanje’ > mak. *son, blg. *s.n).221 2.3.1.5 Drugenesplošnovzhodnojužnoslovanskeglasovnespremembe Druge znacilnejše nesplošnovzhodnojužnoslovanske glasovne spremembe, ki sicer nimajo vrednosti genetskih meril, so (prikazani so samo najbolj razširjeni odrazi, in sicer v smeri od zahoda proti vzhodu): 1) psl. *Bl > V jsl. *Bj > *Bj,*B’(psl. *zemla‘zemlja’ > torl. zemla, mak.-blg. zem.a,222 zemja, ze.a) (prim. 2.1.5.1);2232) psl. *C.rC/*C.rC/*Cr.C/*Cr.C > jsl. *. > ., r., .r (psl. *z.rno ‘zrno’ > z.no, z.rno, zr.no) (prim. 2.1.6.7); 3) psl. *C.lC/*C.lC/*Cl.C/*Cl.C > jsl. *. > u : ol,.,l.,.l(psl. *v.lk.‘volk’ > vuk, volk, v.k, v.lk, vl.k) (prim. 2.1.6.8); 4) psl. *je- > je-,e-(psl. *jesen.‘jesén’ > jesen, esen) (prim. 2.1.5.3.2); 5) psl. *-n. > -n,-n (psl. *kon. ‘konj’ > kon, kon) (prim. 2.1.7.3); 6) jsl. *c. > c.,c.r,cr.; cer,c.r,cr.(psl. *c.rn. > c.n, c.ren, cr.n, ceren, c.ren, cr.n) (prim. 2.1.7.7); 7) psl. *x > > v; x (psl. *xytr. ‘hiter, spreten’ > it.r, xit.r; psl. Nsg f *suxaod ‘suh, ne moker’ > suva, suxa; psl. *strax. ‘strah’ > strav, strax) (prim. 2.1.7.8).224 2.3.1.6 Bolgarski naglasni pomik (po pravilu Bulahovskega) Praslovansko prosto in premicno naglasno mesto se je z izjemo položajev, v katerih je prišlo do bolgarskega naglasnega pomika po pravilu Bulahovskega, v glavnih obrisih ohranilo v (vzhodni) bolgaršcini (pojavljajo se analoške izravnave znotraj posameznih oblikovnih vzorcev), medtem ko se je v (zahodni) makedonšcini posplošilo na pred­predzadnjem zlogu. V obeh jezikih (in torlašcini) je prišlo do izgube kvantitetnih (ko­likostnih) in tonemskih opozicij (nasprotij). Bolgarski naglasni pomik (po pravilu Bulahovskega) se glasi:225praslovanski naglas na (dolgem in kratkem) starocirkumflektiranem zložniku se je v bolgaršcini ob prisotnosti en-klitike (zaslonke) pomaknil na zadnji zlog naglasnice, ce ni vsebovala praslovanskega šib­kega polglasnika *., *. (psl. *morz. (a) ‘mraz’, *morz.t. ‘ta mraz’ > blg. ...., ......, psl. *klúc. (b) ‘kljuc’, *klúc. t. (b) ‘ta kljuc’ > blg. ...., ......, psl. *nňž. (b) ‘nož’, *nňž. t. ‘ta nož’ > blg. ..., ..... : psl. *g.rd. (c) ‘ograda’, *g.rd. t. ‘ta ograda’ > blg. .... : ......, psl. *n.s. (c) ‘nos’, *n.s.t. ‘ta nos’ > blg. ... : .....; psl. *l.to (a) ‘poletje, leto’, *l.to to ‘to poletje, to leto’ > blg. ...., ......: psl. *m.so to (c) ‘to meso’ ki odraža jezikovno stanje v tedanji vzhodni bolgaršcini, pojavlja psl. *. > e (psl. Isg *j.men.m. > stcsl. bvtzmvm ‘z imenom’ > SK bvtztvm; psl. *d.n. > stcsl. lmzm ‘dan’ > SZ ltzm; psl. Nsg m ptc. praet. act. *š.d. > stcsl. iml+ ‘šedši’ > SZ itl+) in psl. *. > V jsl. . <+> (torej brez odstopa od stanja v ciril-metodovskem obdobju (863–885)). 221 ...: 73, 59. 222Odrazi tipa V jsl. zemn’a so najverjetneje drugotni (*zemja > zem.a) (tipološka vzporednica glasovne spremembe je znana iz cešcine: psl. *mesto ‘mesto, prostor, kraj’ > ceš. *m.esto > m.esto), areal zem.a pa predstavlja prehod med arealom zemla in arealom zemja/ze.a. 223 ...: 172. 224 ...: 200; 204, 208; 120; 156; 219; 190–199. 225 ........... 1921. > blg. ......, psl. *pr.so to (c) ‘to proso’ > blg. .......), oz. na nepolglasniški zložnik enklitike, ce je zadnji zlog naglasnice vseboval praslovanski šibki polglasnik (psl. *p.t.(b) ‘pot’, *p.t.t.‘ta pot’ > blg. ..., .....: psl. *r.c.(c) ‘beseda, govor’, *r.c. ta ‘ta bese­da, ta govor’ > blg. ... : ....., psl. *n... (c) ‘noc’, *n... ta ‘ta noc’ > blg. ... : ....., psl. *m.ldost. (C) ‘mladost’, *m.ldost. ta ‘ta mladost’ > blg. ....... : ........., psl. *j.sen. (c) ‘jesén’, *j.sen. ta ‘ta jesén’ > blg. .... : ......). Kasneje je lahko prihajalo do znotrajvzorcne analoške izravnave naglasnega mesta bodisi po naglasu neclenjenih (psl. *j.zero(C) ‘jezero’ > blg. ..... ........) ali clenjenih oblik (psl. *m.so to ‘to meso’ > blg. ...... . ...., psl. *pr.so to ‘to proso’ > blg. ....... . .....). 2.3.2 Genetskojezikoslovnadolocitev Znotraj vzhodne južne slovanšcine so po naštetih nesplošnovzhodnojužnoslovanskih gla­sovnih in naglasnih spremembah nastali manjši geolekti, pri cemer pozneje ni opaziti izrazitejših teženj njihovega konvergentnega spreminjanja. Gledano genetskojezikoslov-no je ostro mejo med makedonšcino in bolgaršcino zelo težko potegniti, saj izoglose najznacilnejših nesplošnovzhodnojužnoslovanskih inovacij ne potekajo v snopu,226med zahodno makedonšcino in vzhodno bolgaršcino namrec obstajajo prehodni geolekti. To dejstvo onemogoca jasno notranjo delitev vzhodne južne slovanšcine na jezike.227 Kljub temupa je dejstvo, da »makedonski« del vzhodne južne slovanšcine izka­zuje inovacije, ki v »bolgarskem« delu vzhodne južne slovanšcine niso znane, »bol­garski« del pa naglasno inovacijo. »Makedonske« inovacije so avtohtone, tj. nastale so na delu vzhodnojužnoslovanskega prostora, in alohtone, tj. razširile so se s sosednjega (vzhodno)štokavskega jezikovnega prostora. Prav te inovacije bi torej lahko bile osno­va za notranjo clenitev vzhodne južne slovanšcine. Navadno se navaja, da je najbolj razširjena makedonska inovacija vokalizacija praslovanskga krepkega *. vo.228Manj­ši zemljepisni obseg imajo drugotni odrazi praslovanskih *., *. tipa *., *., ki imajo za posledico drugotno razlocevanje med odrazi praslovanskih *., *. na eni strani in praslovanskih *šc, *ž. na drugi. Inovacija sega v »srednjemakedonsko« oz. »srednje­bolgarsko« obdobje (do 15. stoletja) in je zemljepisno strnjena, zato bi bila lahko tudi merilo za razmejevanje makedonšcine od bolgaršcine oz. vsaj njunih jedrnih delov. 226 »[.]... ...... ............................ ..... ........... .... . .......... ... ....... .. . ..... .. .. ...... ....... .......... ....... .... .... ...... .. .......... .....« (....... 2001: 2). 227 Uradno stališce bolgarskegajezikoslovja je,da bolgarskijezik vgenetskojezikoslovnem pomenu zaobjema bolgarski, makedonski in torlaški jezikovni prostor, makedonski jezik torej ne obstaja, makedonski knjižni jezik pa je le pokrajinska razlicica bolgarskega jezika (prim. npr. objavi Inštituta za bolgarski jezik Bolgarske akademije znanosti .......... .. ......... .... . ........ . .... (1978) in ......... ......... ..... (...)). 228 ....... 1965: 31; 2001: 30; ........ 1974: 33; ........ 2001: 13. 2.3.2.1 Makedonski jezik Makedonski jezik ima skupaj z bolgarskim jezikom enotnoizhodišcev enem starojuž­noslovanskem geolektu – to je bila vzhodna južna slovanšcina (prim. 2.1.2) – ter kon­vergentno spreminjanje v okviru samomakedonskih splošnomakedonskih glasovnih sprememb, ki so zato njegove definicijske lastnosti. Najznacilnejši makedonski glasovni znacilnosti (inovaciji) sta: 1) psl. *. > V jsl. *. > mak. o (avtohtona makedonska glasovna sprememba) (psl. *s.n. ‘sen, spanje’ > stcsl. c+z+ ‘sen, spanje’ > mak. ...; psl. *d.ž.. ‘dež’ > mak. ....; psl. *pet.k. ‘tisti, ki je pęti’ > stcsl. gĺn+r+ ‘petek’ > mak. .....; psl. *pes.k. ‘pesek’ > stcsl. gäc+r+ ‘pesek’ > mak. .....; psl. *kort.k. ‘kratek’ > csl. rhfn+r+ ‘kratek’ > mak. ......; psl. *m.x. ‘mah’ > csl. v+ ‘mah’ > mak. ...; psl. *s.t. ‘sat’ > stcsl. c+n+ ‘sat’ > mak. ...); 2) psl. *.,*. > V jsl. *št,*žd > mak. š(t),ž(d)=.,.(slednje je alohtona gla­sovna sprememba, na makedonski jezikovni prostor razširjenaz (vzhodno)štokavskega jezikovnega prostora) (psl. *pe.. ‘pec’ > stcsl. gtinm ‘pec’ > mak. ....; psl. *pomo.. ‘pomoc’ > stcsl. gjvjinm ‘pomoc’ > mak. ..... : psl. *sve.a ‘luc, svetloba, svetilo’ > stcsl. cdäinf ‘luc, sveca, bakla’ = mak. .....; psl. *ple.e ‘plece’ > stcsl. gktint ‘plece’ = mak. pl .....; psl. *no.. ‘noc’ > stcsl. zjinm ‘noc’ = mak. ...; psl. *mo.. ‘moc’ > stcsl. vjinm ‘moc, sila, oblast’ = mak. ...; psl. *vor.ati ‘vracati, obracati’ > stcsl. dhfinfnb ‘vracati’ = mak. ......; psl. *kra.a ‘kradenje, kraja’ > csl. rhff ‘kraja’ . mak. ...... : psl. *me.a ‘meja’ > stcsl. vtf ‘meja, cesta’ = mak. ....; psl. *pre.a ‘predenje, preja’ > csl. ghĺf ‘preja’ = mak. .....; psl. *sa.a ‘saje’ > csl. cff ‘saje’ = mak. ....; psl. *gospo.a ‘gospa’ > stcsl. ujcgjf ‘gospa’ = mak. .......; psl. *tu.. ‘tuj’ > stcsl. nem ‘tuj’ = mak. ...); 3) psl. *šc,*ž. > V jsl. *št, *žd> mak. št,žd(psl. *plašc.‘plašc’ > stcsl. gkfinm ‘plašc’ > mak. .....; psl. *t.šca ‘tašca’ > stcsl. nminf ‘tašca’ > mak. .....; psl. *pišcal. ‘pišcal’ > csl. gbinfkm ‘pi-šcal’ . mak. ........; psl. *pušcati ‘pušcati’ > stcsl. geinfnb ‘pušcati, izpušcati’ > mak. ......; psl. *veršcati ‘vrešcati’ > csl. dhäinfnb ‘vrešcati, kricati, vpiti’ > nar. mak. .......). Makedonski jezik bi zato lahko bil vzhodnojužnoslovanski geolekt z o-jevskim odrazom praslovanskega krepkega zadnjega polglasnika *. ter z deloma drugotnim razlikovanjem odrazov praslovanskih *., *. : *šc, *ž., pri cemer sta glede na slednjo glasovno znacilnost zanj znacilna narecna otoka na jugozahodu (....., ...../Korçë, ....../.ast....) in jugovzhodu (...../Tessa......). Makedonski jezik je znotraj vzhodnojužnoslovanskega areala in v razmerju do bolgarskega jezika genetskojezikoslovno možno definirati po naslednjem nacelu: ma-kedonskeinovacije najugozahoduvzhodnojužnoslovanskegaareala so definicij­ske lastnosti geolekta na jugozahodu vzhodnojužnoslovanskega areala. Makedonšci­na izkazuje prvine drugotnega geolekta, namrec avtohtono vzhodnojužnoslovansko osnovo in delno alohtono štokavsko naplastitev. Makedonski jezik se notranje deli na dve narecni ploskvi (bazi) oz. dve na­recni skupini (grupi) s prehodnim geolektom: 1) zahodna makedonska narecja (....... ....... ‘zahodna narecna skupina’); 2) jugovzhodnamakedonskanarecja (........... ....... ‘jugovzhodna narecna skupina’); 3) severna makedonska na­recja (....... ...... ‘severni govori’).229Narecna podstava makedonskega knjižne­ga/standardnega jezika so zahodnomakedonska narecja. Severnamakedonšcinaje podobno kot torlašcina prehodni geolekt med vzho­dno štokavšcino in vzhodno južno slovanšcino. Izkazuje naslednje glasovne znacil­nosti: 1) starejše vzhodnojužnoslovanske (prim. 2.1.2); 2) zahodnojužnoslovanske in štokavske: psl. *./*. > Z jsl. *. > S mak. . (psl. *d.n. ‘dan’ > S mak. d.n; psl. *s.n. ‘sen, spanje’ > S mak. s.n); psl. *o> S mak. u (psl. *zob.‘zob’ > S mak. zub; psl. *roka ‘roka’ > S mak. ruka); psl. *C.lC/*C.lC/*Cl.C/*Cl.C > jsl. *. > S mak. u (psl. *v.lk. ‘volk’ > S mak. vuk; psl. *k.lk. ‘gibljiv telesni del’ > S mak. kuk), lu v položaju za den-tali (zobniki) (psl. Nsg n, adv. *d.lgo od ‘dolg, ne kratek’ > S mak. dlugo; psl. *sl.za ‘solza’ > S mak. sluza; psl. 3sg praes. *t.lcet. od ‘tolci’ > S mak. tluce); 3) odsotnost vzhodnojužnoslovanskih inovacij: psl. *lE > S mak. l (psl. *pole ‘polje’ > S mak. pole); 4) mlajše vzhodnojužnoslovanske inovacije, npr. izguba kvantitetnih opozicij (koliko­stnih nasprotij) in pregibalno-oblikoskladenjski balkanizmi (prim. 1.8.2).230 2.3.2.2 Bolgarski jezik Bolgarski jezikima skupaj z makedonskim jezikom enotnoizhodišce v enem staro­južnoslovanskem geolektu – to je bila vzhodna južna slovanšcina (prim. 2.1.2) – ter izkazuje odsotnost konvergentnega spreminjanja, saj nima samobolgarskih splošno­bolgarskih glasovnih sprememb, ki bi lahko bile njegove definicijske lastnosti, izkazuje samo eno izrazitejšo naglasno spremembo. Najznacilnejše bolgarske glasovne in naglasne znacilnosti (arhaizma in inovacija) so: 1) psl. *. > V jsl. *. > blg. . (psl. *s.n. ‘sen, spanje’ > stcsl. c+z+ ‘sen, spanje’ > blg. ...; psl. *d.ž.. ‘dež’ > blg. ....; psl. *pet.k. ‘tisti, ki je pęti’ > stcsl. gĺn+r+ ‘petek’ > blg. .....; psl. *pes.k. ‘pesek’ > stcsl. gäc+r+ ‘pesek’ > blg. .....; psl. *kort.k. ‘kratek’ > csl. rhfn+r+ ‘kratek’ > blg. ......; psl. *m.x. ‘mah’ > csl. v+ ‘mah’ > blg. ...; psl. *s.t. ‘sat’ > stcsl. c+n+ ‘sat’ > blg. ... star.); 2) psl. *.,*. > V jsl. *št, *žd > blg. š(t), ž(d) (psl. *pe.. ‘pec’ > stcsl. gtinm ‘pec’ > blg. ...; psl. *pomo.. ‘pomoc’ > stcsl. gjvjinm ‘pomoc’ > blg. .....; psl. *sve.a ‘luc, svetloba, svetilo’ > stcsl. cdäinf ‘luc, sveca, bakla’ > blg. ....; psl. *ple.e ‘plece’ > stcsl. gktint ‘plece’ > blg. pl ...../.....; psl. *no.. ‘noc’ > stcsl. zjinm ‘noc’ > blg. ...; psl. *mo.. ‘moc’ > stcsl. vjinm ‘moc, sila, oblast’ > blg. ...; psl. *vor.ati ‘vracati, obracati’ > stcsl. dhfinfnb ‘vracati’ > blg. ...... star.; psl. *kra.a ‘kradenje, kraja’ > csl. rhff ‘kraja’ . blg. ......; psl. *me.a ‘meja’ > stcsl. vtf ‘meja, cesta’ > blg. .....; psl. *pre.a ‘predenje, preja’ > csl. ghĺf ‘preja’ > blg. ......; psl. *sa.a ‘saje’ > csl. cff ‘saje’ > blg. .....; psl. *.u.. ‘tuj’ > stcsl. inem ‘tuj’ > blg. ....; psl. *gove..j. ‘goveji’ > stcsl. ujdĺm ‘goveji’ > blg. .......; psl. *-bu.ati ‘-bujati’ . stcsl. d+p–,efnb ‘prebujati’ > blg. ...-......; 3) psl. *šc, *ž. > V jsl. *št, *žd > blg. št, žd (psl. *plašc. ‘plašc’ > stcsl. gkfinm ‘plašc’ > blg. ....; psl. *t.šca ‘tašca’ > stcsl. nminf ‘tašca’ > blg. ....; psl. *pišcal.‘pišcal’ > csl. 229 ........ 1999; ........ 2001. 230 ........ 1999: 160; ........ 2001: 26. gbinfkm ‘pišcal’ > blg. ..... . .......; psl. *pušcati ‘pušcati’ > stcsl. geinfnb ‘pušcati, izpušcati’ > blg. .....; psl. *veršcati ‘vrešcati’ > csl. dhäinfnb ‘vrešcati, kricati, vpiti’ > blg. ......; psl. Npl *drož.i ‘droži’ . stcsl. lhjölm• ‘kvas, droži’, blg. ......); 4) bolgarski naglasni pomik po pravilu Bulahovskega (psl. *g.rd. (c) ‘ograda’, *g.rd. t. ‘ta ograda’ > blg. .... : ......; psl. *n.s. (c) ‘nos’, *n.s. t. ‘ta nos’ > blg. ... : .....; psl. *m.so to (c) ‘to meso’ > blg. ......; psl. *pr.so to (c) ‘to proso’ > blg. .......; psl. *r.c. (c) ‘beseda, govor’, *r.c. ta ‘ta beseda, ta govor’ > blg. ... : .....; psl. *n... (c) ‘noc’, *n... ta ‘ta noc’ > blg. ... : .....; psl. *m.ldost. (C) ‘mladost’, *m.ldost. ta ‘ta mladost’ > blg. ....... :.........; psl. *j.sen. (c) ‘jesén’, *j.sen. ta ‘ta jesén’ > blg. .... : ......). Bolgarski jezik bi zato lahko bil vzhodnojužnoslovanski geolekt brez o-jevskega odraza praslovanskega *., z ohranjanjem vzhodnojužnoslovanskega popolnega glasovnega sovpada odrazov praslovanskih *., *. in praslovanskih *šc, *ž. ter z naglasnim pomikom po pravilu Bulahovskega. Bolgarski jezik je znotraj vzhodnojužnoslovanskega areala in v razmerju do ma-kedonskega jezika genetskojezikoslovno možno opredeliti po naslednjem nacelu: izo­stanekmakedonskihinovacijvsredišcuvzhodnojužnoslovanskegaarealaje defi­nicijska lastnost geolekta v središcu vzhodnojužnoslovanskega areala. Bolgarski jezik se notranjedeli na dve narecni ploskvi (bazi) oz. dve narecni sku­pini (grupi): 1) zahodnabolgarskanarecja (......................‘zahodni bol­garski govori’) (zahodno od jatove meje); 2) vzhodnabolgarskanarecja (....... ......... ...... ‘vzhodni bolgarski govori’) (vzhodno od jatove meje).231Narecna podstava bolgarskega knjižnega/standardnega jezika so vzhodnobolgarska narecja, in sicer severovzhodnobolgarski govor okrog kraja Veliko Trnovo (...... .......). 231 ....... 1962; ...... 1994. vzhodna slovanšcina 3.1 Vzhodnoslovanski geolekti pred nastankom vzhodnoslovanskih jezikov Vzhodnoslovanski geolekti iz casa pred nastankom vzhodnoslovanskih jezikov so se oblikovali v okviru izmenjujocih se konvergentnih in divergentnih teženj jezikovnega spreminjanja. Po starejših nesplošnoslovanskih glasovnih spremembah od približno 9. stoletja dalje, ki so bile splošno-in nesplošnovzhodnoslovanske (prim. 3.1.1), se je v okviru vzhodne slovanšcine izoblikovalo pet osnovnih starovzhodnoslovanskih geo­lektov (prim. 3.1.2), ki niso bili prekrivni s poznejšimi vzhodnoslovanskimi jeziki. Ne-katere od teh inovacij so posamezne dele vzhodne slovanšcine še povezovale z drugimi slovanskimi (makro)geolekti.232Mlajše splošnovzhodnoslovanske glasovne spremem-be od približno 10. stoletja so za nekaj casa povzrocile konvergentno spreminjanje teh starovzhodnoslovanskih geolektov (prim. 3.1.3, 3.1.4). V istem casu ali nekoliko po­zneje pa so že potekale nesplošnovzhodnoslovanske glasovne spremembe: severovzho-dno-in jugozahodnovzhonoslovanske, ki so se širile iz dveh vecjih inovativnih središc in so se križale na prehodnem zahodnovzhodnoslovanskem obmocju (prim. 3.1.5) ter so že pomenile delno konvergentno spreminjanje starovzhodnoslovanskih geolektov v tri vzhodnoslovanske jezike (prim. 3.2), kot tudi nesplošnovzhodnoslovanske glasovne spremembe z vecjim zemljepisnim obsegom, ki so znotraj vzhodnoslovanskih jezikov izoblikovale manjše geolekte (3.1.6). 232 Na osnovi primerjave z jezikovnim stanjem v vzhodni južni slovanšcini 9. stoletja (doku­ mentirani v stari cerkveni slovanšcini ciril-metodovskega obdobja (863–885)) je mogoce sklepati, da so se vzhodnoslovanske glasovne znacilnosti najverjetneje izoblikovale že pred 2. polovico 9.stoletja. Nekatereodnjih so posredno sporadicno dokumentiranevlastnih imenih v bizantinskih grških virih, npr. v delu .... t.. .d... .... ..µa... ‘Svojemu sinu Romanu’=De administrando imperio ‘O upravljanju cesarstva’ (ok. 950) bizantinskega ce­sarja Konstantina VII. Porfirogeneta (vladal 913–959). Velika vecina pa jih je izpricanih šele od zacetka vzhodnoslovanske pisne tradicije znotraj vzhodnoslovanske redakcije cerkvene slovanšcine v 11. stoletju (nekatere sporadicno že v Ostromirovem evangeliju (1056–1057), najstarejšem besedilu na tem obmocju), in sicer neposredno predvsem tiste, ki niso (tudi) vzhodnojužnoslovanske, kot odmik od starocerkvenoslovanske jezikovne norme. 3.1.1 Starejše splošno-in nesplošnovzhodnoslovanske glasovne spre­ membe Starejše splošno- in nesplošnovzhodnoslovanske glasovne spremembe so izoblikovale vzhodno slovanšcino in znotraj nje pet osnovnih starovzhodnoslovanskih geolektov. 3.1.1.1 Nesplošnoslovanskepalatalizacijevelarov Nesplošnoslovanske palatalizacije velarov (trdonebnjenja mehkonebnikov) (posledica praslovanskega zakona zlogovne harmonije) zadevajo praslovanska glasovna zapored­ja *kE2, *gE2; *xE2; *E3x; *skE2, *zgE2 in *kvE, *gvE, *xvE. 3.1.1.1.1 Praslovanska velara (mehkonebnika) *k, *g v položaju pred drugotnima spre­dnjima samoglasnikoma *E2 (= *e2, *-i2) sta v novgorodsko-pskovski vzhodni slovan-šcini (poznejši novgorodski in pskovski rušcini) ostala nespremenjena,233medtem ko sta se na ostalem delu vzhodne slovanšcine po praslovanski mlajši regresivni (drugi) palatalizaciji velarov palatalizirala v sicniška zlitniška palatala (trdonebnika) *c, *. [*c, *. = *ts, *dz]: psl. *k,*g + *E2 (= *e2,*-i2) > novg.-psk. rus. *k,*g,vsl.*c,*. (psl. *kena ‘cena’ > *cena > vsl. wäzf, rus. ...., brus. ...., ukr. ....; psl. *kel.(j.) *kela(ja) *kelo(je) ‘cel, ves’ > novg.-psk. vsl. räk+, *cel.(j.) *cela(ja) *celo(je) > vsl. wäk+, rus. ... .... ...., ..... ..... ....., brus. .... ..... ....., ukr. ..... .... ....; psl. *keliti *kelo *keliši ‘delati celo; zdraviti, celiti rano’ > *celiti *celo *celiši > vsl. wäkbnb, rus. ..-...... ..-.... ..-...... knjiž., ukr. ...... .... .....; psl. *kediti*ke.o *kediši ‘cediti’ > *cediti *ce.o*cediši > vsl. wälbnb, rus. ...... .... ......, brus. .................., ukr. ................; psl. *k.rky*k.rk.ve, Asg *k.rk.v.‘cerkev’ . novg.-psk. vsl. rmhrs, *c.rky*c.rk.ve, Asg *c.rk.v.. vsl. wmhrs wmhr+dt, Asg wmhr+dm, nar. rus. ......,234 brus. ......, ukr. ......; psl. *gel. *gela*gelo ‘mocen, silen’, Nsg n, adv. *gelo ‘mocno, silno; zelo’ > *.el.*.ela*.elo, *.elo > vsl. päk+ ‘mocen, silen’, rus. .... star., brus. Gsg .. .... star.). 3.1.1.1.2 Praslovanski velar (mehkonebnik) *x v položaju pred drugotnima sprednji-ma samoglasnikoma *E2 (= *e2, *-i2) se v novgorodsko-pskovski vzhodni slovanšcini (poznejši novgorodski in pskovski rušcini) ni spreminjal, v vecjem delu vzhodne slo­vanšcine pa se je po praslovanski mlajši regresivni (drugi) palatalizaciji velarov pala­taliziral v sicniški priporniški palatal (trdonebnik) *s [*s] (prim. tudi 3.1.1.1.3): psl. *x + *E2 (= *e2,*-i2) > novg.-psk. rus. *x,vsl.*s (psl. *xed.(j.) ‘siv’ > *sed.(j.) > vsl. 233 Odsotnost palatalizacije praslovanskih glasovnih zaporedij *kE2, *gE2, *xE2 vnovgorodsko--pskovski vzhodni slovanšcini je izpricana že v najstarejših zapisih na brezovem lubju iz 11. stoletja (novg.-psk. vsl. räk+, rmhrs, (psl. *xer. ‘sivost, sivina’ > ähm ‘sivost,sivina;sivo (neokrašeno) sukno’ : vsl. wäk+, wmhrs, cäh+) (........ 2004:41–45), v posameznih besedah pa jo še vedno potrjuje tudi stanje v nekaterih sodobnih severozahodnih ruskih govorih (psl. *kediti ‘cediti’>novg.rus.......; psl. *kep. ‘cep,cepec’>novg.rus.... (........idr. 2013: 62; ......... 2014: 68–70)). 234 Knj. rus. ....... je prevzeto iz stcsl. Asg whmr+dm. cäl+, rus. ....., ukr. .....; psl. *xer.(j.) ‘siv’ > *ser.(j.) > vsl. cäh+, rus. ....., brus. (.... je prevzeto iz polj. szary); psl. *Volx. *Volxa ‘clovek romanskega pore-kla’ : Npl *Volxi > *Volsi > vsl. djkj : Npl djkjcb, rus. ..... ...... (......), ukr. ..... ...... (......)). 3.1.1.1.3 Praslovanski velar (mehkonebnik) *x v položaju za sprednjimi samoglasniki *E3 (= *i, *., *e) in v položajune pred soglasnikom ali samoglasnikoma *y, *. se je v vzhodni slovanšcini po praslovanski progresivni (tretji) palatalizaciji velarov palatali­ziral v sicniški priporniški palatal (trdonebnik) *s [*s] (prim. tudi 3.1.1.1.2):235 psl. *E3 (= *i,*.,*e) + *x – *C,*y,*. > vsl. *s (psl. *v.x. *v.xa *v.xo ‘ves’ = *v.s. *v.sa *v.se > vsl. dmcm dmcć dmct, rus. .... ... ..., brus. ..... ... ..., ukr. ..... ... ...). 3.1.1.1.4 Praslovanska soglasniška sklopa na velar (mehkonebnik) *sk, *zg v položaju pred drugotnima sprednjima samoglasnikoma *E2 (= *e2, *-i2) se v novgorodsko-psko­vski vzhodni slovanšcini (poznejši novgorodski in pskovski rušcini) nista spreminjala, v vecjem delu vzhodne slovanšcine pa sta se po praslovanski mlajši regresivni (drugi) palatalizaciji velarov palatalizirala v sicniška palatalna (trdonebna) soglasniška sklopa *sc, *z. [*sc, *z.] (ki sta se nato lahko poenostavila z redukcijo priporniškega dela zlitnika: *sc, *z. = *sts, *zdz > st, zd):236 psl. *sk,*zg + *E2 (= *e2,*-i2) > novg.-psk. rus. *sk,*zg,vsl.*sc, *z. (psl. *d.ska ‘deska’ : DLsg, NAVdu *d.ske > novg.-psk. vsl. l+crf, l+crä : vsl. *d.sce; psl. *mezga ‘tekocina, sok’ : DLsg, NAVdu *mezge > vsl. *mez.e).237 235 Ponekod na vzhodno- in zahodnoslovanskemjezikovnem prostoru se pojavljajo tudi glasovna zaporedja*E3g, *E3x, ki praslovanske progresivne (tretje) palatalizacije velarov ne izkazujejo: 1)*l.ga z istim korenom kot v psl. *l.g.k. ‘lahek’ (: *l..a . srb. csl. - kmpf) . *nel.ga > vsl. ztkmuf, nar. rus. ......, brus. ......, nar. ukr. ...... (:*nel..a > vsl. ztkmpć, ztkmpf, rus. ......, stpolj. nielza, nar. slš. nielza); psl. *pol.ga > nar. rus. ......, ukr. ...... (: *pol..a > (stcsl. gjkmqf ‘korist, dobicek’), vsl. gjkmpf, rus. ......);*ul.ga > polj. ulga; 2) psl. *v.xo > novg.-psk. vsl. d+j (: Nsg n > *v.xo > *v.se > vsl. dmct); to stanje se navadno pojasnjuje kot drugotno (...... 1971: 61, 321; ........ 2004: 41–45; ........ idr. 2013: 62; ......... 2014: 70) (oblike tipa d+j lahko izkazujejo zelo zgodnjo spremembo koren­skega polglasnika po zlogovni harmoniji tipa *.CO > *.CO (psl. *d.ska > *d.ska ‘deska’ > vsl. l+crf), po kateri je povzrocitelj praslovanske progresivne (tretje) palatalizacije izginil). Nepricakovano nepalatalizirane oblike so najverjetneje nastale z analoško izravnavo prvotnih palataliziranih oblik po pricakovano nepalataliziranih oblikah: 1) psl. *l..a :*l.g.k. (v psl. *mek.k. ‘mehek’ in*l.g.k. ‘lahek’ do praslovanske progresivne (tretje) palatalizacije vela-rov ni prišlo zaradi*., ki je velaroma *k in*g sledil); 2) novg.-psk. vsl. *v.s. : npr. Isg m/n *v.xem. (oblike z izostankom praslovanske mlajše regresivne (druge) palatalizacije velarov v novgorodsko-pskovski vzhodni slovanšcini). Po praslovanski mlajši regresivni (drugi) palatalizaciji velarov je nastalo Dsg *ne l.ge > *ne l..e > (stcsl. zt kmpä), vsl. zt kmpä. 236 Obicajna odraza praslovanskih glasovnih zaporedij *skE2, *zgE2 v vzhodni slovanšcini sta st, zd (DLsg f*voj.n.skeji > djbzmcnäb (12. stoletje), Npl m*zamor.skiji > pfvjhmcnbb (1282)) (.........., ........ 1963: 92). 237 Tovrstnih odrazov žev najstarejših pisnih spomenikih poleg novgorodsko-pskovskevzhodne slovanšcine ne izkazujeta še dva starovzhodnoslovanska geolekta, kar pa se navadno poja­ 3.1.1.1.5 Praslovanski velari (mehkonebniki) *k, *g, *x z vmesnim *v (tj. praslovan-ski soglasniški sklopi z velarom *kv, *gv, *xv) v položaju pred (vsemi) sprednjimi samoglasniki se v novgorodsko-pskovski vzhodni slovanšcini (poznejši novgorodski in pskovski rušcini) in poleško-kijevski vzhodni slovanšcini (poznejši jugozahodni belorušcini in severni ukrajinšcini) niso spreminjali, medtem ko so se v vecjem delu vzhodne slovanšcine po praslovanski mlajši regresivni (drugi) palatalizaciji velarov palatalizirali v sicniške palatale (trdonebnike) *c, *., *s [*c, *., *s] (prišlo je torej do nesticne palatalizacije):238 psl. *kv,*gv,*xv + *E >novg.-psk.rus.,JZbrus.,Sukr. *kv,*gv,*xv,vsl.*cv,*.v,*sv (psl. *kvet.*kveta‘cvet’ > novg.-psk. vsl. rdän+, brus. ......, ukr. .... ....., *cvet. *cveta > vsl. wdän+, rus. .... ....., brus. .... ....., ukr. .... .....; psl. *gvezda ‘zvezda’ > novg.-psk. vsl. udäplf, *.vezda > vsl. pdäplf, rus. ......, brus. ......, ukr. ......; psl. *kviliti *kvilo*kviliši ‘cviliti’ > *cvi­liti *cvilo *cviliši > nar. rus. ........., psl. *kvileti *kvilo *kviliši ‘cviliti’ > *cvileti *cvilo *cviliši > ukr. ....... ..... ......; psl. *kvisti *kv.to *kv.teši ‘cvesti, cve­teti’ > *cvisti*cv.to*cv.teši > brus. .................; psl. *v.lxv. ‘carodej’ : Npl *v.lxvi > *v.lsvi > vsl. d+k+ : Npl d+kcdb). 3.1.1.2 Nesplošnoslovanskepoenostavitvesoglasniškihsklopov Nesplošnoslovanske poenostavitve soglasniških sklopov (posledica praslovanskega za­kona odprtega zloga) se ticejo praslovanskih soglasniških sklopov *tl, *dl in *tn, *dn. 3.1.1.2.1 Praslovanska soglasniška sklopa *tl, *dl sta se prvotno ohranila v novgorod-sko-pskovski vzhodni slovanšcini (poznejši novgorodsko-pskovski rušcini, v kateri sta snjuje kot drugotno stanje, povezano z drugimi soglasniškimi arhaizmi in inovacijami na teh obmocjih:1) pološko-smolenska vzhodna slovanšcina(severovzhodnabelorušcina) ima odraze tipa šc, *ž. (e Dbnt,mot ‘vVitebsku’,e Cvjktzmot ‘v Smolensku’ (1399)), kar je najverjetneje odraz cokanja/cokanja (.........., ........ 1963: 92; Shevelov 1964: 299); 2)poleško-kijevskavzhodnaslovanšcina (jugozahodna belorušcina in severna ukrajinšcina) izkazujeta odraze tipa sk, zg (*po d.ske > gj l+crä (11. stoletje), *skepišce > crägbot, d+ [777]Gbzmcrä ‘v Pinsku’, d+ hecmcrä ptvkb (!) ‘v ruski deželi’, Cvjkbzmcrä ‘v Smolensku’, d+ hecmcräb cnjhjzä dtkbwäb ‘v veliki ruski deželi’;*skep.ka > rus......., ukr. ......), kar pa je verjetno nastalo znotraj drugotnega razvoja tipa psl. *skE2 > vsl. *s. > *st > s. in je najbrž povezano z izostankom delovanja praslovanske mlajše regresivne (druge) palatalizacije v glasovnih zaporedjih *kvE2, *gvE2, *xvE2 na tem obmocju (.........., ........ 1963: 92–93; Shevelov 1964: 297–300). 238 Odsotnost palatalizacije praslovanskih glasovnih zaporedij *kvE2, *gvE2, *xvE2 v novgorod-sko-pskovski vzhodni slovanšcini je dosledna (novg.-psk. vsl. rdän+, udäplf : vsl. wdän+, pdäplf). V posameznih besedah se pojavlja tudi v jugozahodni belorušcini, severni ukrajinšcini in širše (JZ brus. ...., ......, psl. *ogvezditi > ....../...... .......... ‘udariti’ : SV brus. ...., ......; S ukr. .... : JZ ukr.....). Obstajajo pa tudi razlage, ki dvojnosti oblik ne pripisujejo razlicnima geolektoma v narecni podstavi knjižnega jezika, temvec jezikov­nemu prevzemu (oblike brez palatalizacije npr. razlagajo kot posledico poznejšega prevzema iz poljšcine (.........., ........ 1963: 69; ........ 1974: 74–75; Wexler 1977: 93) ali kot nejasne (......... idr. 1962: 103), nasprotno pa so oblike s palatalizacijo za nekatere prevzete iz cerkvene slovanšcine (Shevelov 1964: 301; Wexler 1977: 93)). nato prešla v *kl, *gl),239medtem ko sta se v vecjem delu vzhodne slovanšcine poeno­stavila v *l: psl. *tl,*dl > novg.-psk. rus. *tl,*dl,vsl.*l (psl. *modliti (se) *modlo (se) *modliši (se) ‘moliti, prositi’ > vsl. vjkbnbcć, rus. ........ ...... ........, brus. ...... (.......) ....(..) .....(..), ukr. ......(..) ....(..) .....(..); psl. *šidlo ‘šilo’ > rus. ...., brus. ...., ukr. ....; psl. *sedlo ‘naselbina’ > vsl. ctkj, rus. ...., brus. ...., ukr. ....; psl. Nsg m, f, n ptc. praet. act. II *pletl. *pletla *pletlo od ‘plesti’ > rus. .... ..... ....., brus. .... ..... ....., ukr. .... ..... .....; psl. Nsg m, f, n ptc. praet. act. II *vedl. *vedla *vedlo od ‘vesti’ > rus. ....... ...., brus. ... .... ...., ukr. ... .... ....). Iz praslovanskih glasovnih zaporedij *t.l/*t.l, *d.l/*d.l sta po onemitvi praslo­vanskih šibkih polglasnikov *., *. nastala popraslovanska drugotna soglasniška sklo-pa *tl, *dl (soglasniška sklopa *tl, *dl se drugotno torej pojavljata v celotni vzhodni slovanšcini) (psl. *t.leti *t.lejo *t.leješi ‘trohneti, razpadati’ > vsl. nmkänb nmkä. nmkä-im, rus. ..... .... ......, brus. ..... .... ....., ukr. ..... .... .....; psl. *met.la ‘metla’ > vsl. vtnkf, rus. ....., brus. ....., ukr. .....; psl. *sed.lo ‘sedlo’ > vsl. ctlkj, rus. ....., brus. ....., ukr. .....). 3.1.1.2.2 Praslovanska soglasniška sklopa *tn, *dn sta se v vzhodni slovanšcini poeno­stavila v *n: psl. *tn,*dn > vsl. *n (psl. *sv.tnoti *sv.tno *sv.tneši ‘svitati se’ > vsl. cdmzenb; psl. *vednoti*vedno*vedneši‘véniti, venéti’ > vsl. dćzb, rus. .......... ......, brus. ...... .... ....., ukr. .’..... .’... .’....). Iz praslovanskih glasovnih zaporedij *t.n/*t.n, *d.n/*d.n sta po onemitvi praslo­vanskih šibkih polglasnikov *., *.nastala popraslovanska drugotna soglasniška sklopa *tn, *dn (soglasniška sklopa *tn, *dn se drugotno torej pojavljata v celotni vzhodni slovanšcini) (psl. *teti *t.no *t.neši ‘cepiti, sekati, rezati’ > vsl. nĺnb, rus. .... ... ..... star., brus. .... ... ...., ukr. .... ... ....; psl. *d.no ‘dno (reke, je­zera), spodnja stran posode’ > vsl. l+zj, rus. ..., brus. ..., ukr. ...). 3.1.1.2.3 Praslovanska soglasniška sklopa *dm v primeru *sedm. in *gn v primeru *dvignoti sta se v vzhodni slovanšcini poenostavila v *m oz. *n240(psl. *sedm. ‘se­dem’ > vsl. ctvm (1073, 1076), rus. .... ...., brus. ... ...., ukr. ... ....; psl. *dvignoti ‘dvigniti’ > vsl. ldbzb, rus. ....... : psl. *gnezd. ‘gnezdo’ > vsl. uzäplj, rus. ......, brus. ......, ukr. ......). 239 Novgorodsko-pskovskasoglasniškasklopakl, gl sta dobro dokumentirana v starem pskovskem narecju (Npl m ptc. praet. act. II *sos.retli > cecnhärkb, *privedli > ghb–dtukb (14.stoletje)), v sodobnem pskovskem narecju rušcine pa se pojavljajo le še njuni ostanki (Nsg f ptc. praet. act. II *pri-c.tla se > ...-......, Npl m ptc. praet. act. II *vedli > .....) (.........., ........ 1963: 94–95), medtem ko ima staro novgorodsko narecje tako kl, gl kotl (Npl m ptc.praet.act.II *po-vedli > gj–dtukä = po-vegli :*orz-vedli > hjp–dmkb = roz-veli (14. stoletje) (........ 2004: 49)). 240 .........., ........ 1963: 70. 3.1.1.3 Nesplošnoslovanskametatezalikvid Praslovanske dvoglasniške zveze *(C)oRC, *CeRC so v vzhodni slovanšcini doživele regularno nesplošnoslovansko metatezo likvid (premet jezicnikov) (posledica praslo­vanskega zakona odprtega zloga), in sicer razlicno glede na položaj dvoglasniških zvez v besedi (vzglasne in medglasne dvoglasniške zveze) ter glede na praslovanski tonem vzglasnih dvoglasniških zvez (statoakutirane in nestatoakutirane vzglasne dvoglasni­ške zveze). 3.1.1.3.1Praslovanskestaroakutiranevzglasnedvoglasniškezveze*oRC V praslovanskih staroakutiranih vzglasnih dvoglasniških zvezah *oRC je na vsem slo­vanskem jezikovnem prostoru prišlo do metateze likvid s podaljšavo: 1) psl. *orC > sl. *raC (psl. *ordlo (a) ‘ralo’ > vsl. hfkj, rus. .... star., brus. ...., ukr. ....; psl. *ormo ‘rame’ > vsl. hfvj, rus. .... star., psl. *orme (a/A) > vsl. hfvć, brus. .... star., ukr. ...’.); 2) psl. *olC > sl. *laC (psl. *olkati (a/A) ‘biti lacen’ > vsl. kfrfnb, rus. ...... star., ukr. ...... star.; psl. *olc.n.(j.) (A) ‘lacen’ > vsl. kfxmz+, nar. rus. ......, ......; psl. *olkom(.n).(j.) ‘lacen, požrešen’ > vsl. kfrjv+, rus. ......., brus. ......, ukr. .......). 3.1.1.3.2Praslovanskenestaroakutiranevzglasnedvoglasniškezveze*oRC V praslovanskih nestaroakutiranih vzglasnih dvoglasniških zvezah *oRC je v vzhodni (in zahodni) slovanšcini prišlo do metateze likvid brez podaljšave: 1) psl. *orC > vsl. *roC (psl. *orst. *.rsto *orstčš. (c) ‘rasti’ > nar. rus. ....., knj. rus. ..... ..... ....... (: Nsg m, f, n ptc. praet. act. II ... ..... .....),241 brus. ................, ukr. ..... ...........; psl. *ork.ta (F) ‘rakita’ > nar. rus. ......, knj. rus. ......, brus. ......, ukr. ......; psl. *óržn.*oržn. (B) (ali *orž.n.*orž.na) ‘priostren kol, raženj’ > csl. hfz+, rus. .......... star., brus. .........., ukr. ..........; psl. *órv.n.(j.) (D) ‘raven’ > vsl. hjdmz+, rus. ...... ‘raven’,242brus. ....., ukr. ......; psl. *orz-‘narazen’ > vsl. hjp–, rus. ...-/...-,243 brus. ...-/...-, ukr. ...-); 2) psl. *olC > vsl. *loC (psl. *.lk.t. *.lk.ti (C) ‘laket’ . vsl. kjr+nm, rus. ...... ....., brus. ...... ....., ukr. ...... .....; psl. *oldi *old.je ‘ladja’ . *old.ja, *old.ka > vsl. kjlmć, kjl+rf, rus. ....., ....., brus. .....; psl. *olni ‘lani’ > vsl. kjzb, nar. rus. ...., nar. ukr. ....). 241 Pravopis knjižne rušcine v nekaterih izjemnih primerih ne upošteva zgodovinskega nacela zapisovanja glasov, tako se pojavljajo primeri zapisovanja akanja prvotnega nenaglašenega *o (psl. *orst. > vsl. *rosti > rus. .....; sl. *.ld.j. > vsl. *lod.ja > rus. .....). 242 Rus....... ‘enak’ je prevzeto iz stcsl. hfdmz+. 243 Kontinuant psl. *orz- ima v knjižni rušcini dve glasovni razlicici, in sicer...- v naglašenem položajuin...- v nenaglašenem položaju: »...- – . .......... ......... – ... ...... ........ . .............. ........ ......« (...... III (1971): 494). 3.1.1.3.3Praslovanskevzglasnedvoglasniškezveze*eRC Praslovanske vzglasne dvoglasniške zveze *eRC so se zelo verjetno spreminjale vzpo­redno s praslovanskimi dvoglasniškimi zvezami *oRC, zanesljivo gradivo je dokumen­tirano le za praslovanske nestaroakutirane vzglasne dvoglasniške zveze *elC z meta-tezo likvid brez podaljšave: psl. *elC > vsl. *leC (psl. *elbed./*elbed. ‘labod’ . vsl. kt,tlm, rus. ......star., ............ (*elbe..j. > .......), brus. .............., ukr. ...... ......). 3.1.1.3.4Praslovanskemedglasnedvoglasniškezveze*CoRC V praslovanskih medglasnih dvoglasniških zvezah *CoRC je v vzhodni slovanšcini prišlo do metateze likvid s polnoglasjem, pri cemer se (tako kot v dvoglasniških zvezah *CeRC) prvotni tonemi odražajo v naglasnem mestu, in sicer praslovanski stari akut (na dolžini) *CoRC in praslovanski novi akut na dolžini *CC z naglasnim mestom na drugem zlogu vzhodnoslovanskega polnoglasnega odraza *CoR.C, praslovanski stari cirkumfleks na dolžini *C.RC pa z naglasnim mestom na prvem zlogu vzhodno­slovanskega polnoglasnega odraza *C.RoC: 1) psl. *CorC > vsl. *CoroC (psl. *korva (a) ‘krava’ > vsl. rjhjdf, rus. ......, brus. ......, ukr. ......; psl. *vorna (a) ‘vrana’ > vsl. djhjzf, rus. ......, brus. ......, ukr. ......; psl. *borzd. *borzd. (b) ‘brazda’ > rus. ....... ....... (= .......); psl. *bord. *b.rdo (c) ‘brada’ > vsl. ,jhjlf, rus. ...... ......, brus. ...... (......), ukr. ...... (......); psl. *storn. *st.rno (c) ‘stran, del, predel’ > vsl. cnjhjzf, rus. ....... ....... ‘stran, plat, rob’,244brus. ....... (.......), ukr. ....... .......; psl. *morz. *morza (a) ‘mraz’ > vsl. vjhjp+, rus. ..........., brus. ..........., ukr. ...........; psl. *g.rd.*g.rda(c) ‘ograda’ > vsl. ujhjl+, rus. ..........., brus. ...a....a.., ukr. ...........; psl. *s.dorv.j. (a") ‘zdrav’ > vsl. c+ljhjdsb, rus. ........, brus. ......., ukr. ........; psl. *dorg.j. (c) ‘drag’ > vsl. ljhjusb, rus. ......., brus. ......, ukr. .......; psl. *kórt.k.(j.) (D) ‘kratek’ > vsl. rjhjn+r+, rus. ........,245brus. ......., ukr. ........; psl. *vort.ti *vor.. *vórt..ši (b/F1) ‘vrniti, obrniti’ > vsl. djhjnbnb, rus. ......................, brus. ........ star., ukr. ........ star.); 2) psl. *ColC > vsl. *ColoC (psl. *solma (a) ‘slama’ > vsl. cjkjvf, rus. ......, brus. ......, ukr. ......; psl. *kolda (a) ‘klada’ > vsl. rjkjlf, rus. ......, brus. ......, ukr. ......; psl. *golv. *g.lvo (c) ‘glava’ > vsl. ujkjdf, rus. ...... ......, brus. .a.a.. (.a.a..), ukr. ...... ......; psl. *g.ls. *g.lsa (c) ‘glas’ > vsl. ujkjc+, rus. ..... ......, brus. ..... ....../......, ukr. ..... ......; psl. *g.ld. *g.ld. (c) ‘glad, lakota’ > vsl. ujkjl+, rus. ..... ......, brus. ..... ......, ukr. ..... ......; psl. *bolto (a) ‘blato, mocvirje’ > vsl. ,jkjnj, rus. ......, brus. ......, ukr. ......; psl. *volkn. (b) ‘vlakno’ > rus. ......., 244 Rus....... ‘dežela, država’ je prevzeto iz stcsl. cnhfzf. 245 Rus........ je prevzeto iz stcsl. rhfn+r+. brus. ......., ukr. .......; psl. *z.lto (c) ‘zlato’ > vsl. pjkjnj, rus. ......, brus. ......, ukr. ......; psl. *mold.j. (c) ‘mlad’ > vsl. vjkjljb., rus. ......., brus. ......, ukr. .......; psl. *kolti (b-a) ‘klati, tolci’ > vsl. rjkjnb, rus. ......, brus. ......, ukr. ......; psl. *tolciti *tolco *tolciši (a/A) ‘tlaciti’ > ukr. ........ ...... ....... (= ........ ...... .......); psl. *volc.ti *volc. *vólc..ši (b/F1) ‘vlaciti’ > vsl. djkjxbnb, rus. ........ ...... ........, brus. ........ ...... ......., ukr. ........ ...... .......). 3.1.1.3.5Praslovanskemedglasnedvoglasniškezveze*CeRC Praslovanske medglasne dvoglasniške zveze *CeRC so v vzhodni slovanšcini doživele metatezo likvid s polnoglasjem– kot odraz praslovanskega *CerC se pojavlja vzhodno­slovansko *CereC, kot odraz praslovanskega *CelC v položaju ne za praslovanskim palatalom (trdonebnikom) vzhodnoslovansko *ColoC, v položaju za praslovanskim pa-latalom pa vzhodnoslovansko *C'eloC –, pri cemer se (tako kot v dvoglasniških zvezah *CoRC) prvotni tonemi odražajo v naglasnem mestu, in sicer praslovanski stari akut (na dolžini) *C.RC in praslovanski novi akut na dolžini *CéRC z naglasnim mestom na drugem zlogu vzhodnoslovanskega polnoglasnega odraza *Cer.C/*Col.C/*C'el.C, praslovanski stari cirkumfleks na dolžini *C.RC pa z naglasnim mestom na prvem zlo­gu vzhodnoslovanskega polnoglasnega odraza *C.reC/*C.loC/*C'.loC: 1) psl. *CerC > vsl. *CereC (psl. *verten. (B) ‘vreteno’ > vsl. dthtntzj, rus. ........, brus. ........, ukr. ........; psl. *b.rza (a) ‘breza’ > rus. ......, brus. ......, ukr. ......; psl. *b.rg. *b.rga (c) ‘breg’ > vsl. ,thtu+, rus. ..... ......, brus. ..... ......, ukr. ..... ......; psl. *v.rs. *v.rsa (c) ‘resa, vres’ > rus. .....-., brus. ..........., ukr. ...........; psl. *v.rd.*v.rda (c) ‘izra­stek na telesu’ > vsl. dthtl+, nar. rus. ....., ukr. ..... ......; psl. *u-mert. (c) ‘umreti’ > vsl. vthtnb, rus. .-......, brus. (..-.....), ukr. (.-.....));246 2) psl. *CelC > vsl. *ColoC, *C'eloC (psl. *melk. (b) ‘mleko’ > vsl. vjkjrj, rus. ......, brus. ......, ukr. ......; psl. *p.lva (a) ‘pleva’ > vsl. gjkjdf, rus. ......, brus. ......, ukr. ......; psl. *ž.lb. *ž.lba (c) ‘žleb’ > vsl. kj,+, nar. rus. ..... ......, brus. ..... ......, ukr. ..... ......; psl. *š.lm. *š.lma (a) ‘šlem, celada’ > vsl. itkjv+, nar. rus. ....., brus. ..... ...... star., ukr. ..... ......;247psl. *vel.. (c) ‘vleci’ > vsl. djkjxb, nar. rus. ......, brus. ......, ukr. .......; psl. *m.lti (b-a) ‘mleti’ > vsl. vjkjnb, rus. ......, brus. ......, ukr. ......; psl. *p.lti (c-a) ‘pleti’ > vsl. gjkjnm, rus. ......, brus. ......, ukr. ......). 246 Obliki brus. ..-....., ukr. .-..... sta drugotni, najverjetneje nastali po analoški izravnavi na sedanjiško osnovo (psl. *u-merti : *u-m.ro *u-m.reši). 247 Knj. rus. .... ter obicajno brus. .... in dvojnicno ukr..... je prevzeto iz stcsl. ikäv+ (brus. in ukr. verjetno preko rus.). 3.1.1.4 Nesplošnoslovanskinastanekzlogotvornihjezicnikov Praslovanske dvoglasniške zveze polglasnik in jezicnik (tj. na zaprti zlog) *C.RC, *C.RC ter praslovanske dvoglasniške zveze jezicnik in polglasnik (tj. na odprti zlog) *CR.C, *CR.C v vzhodni (in zahodni) slovanšcini niso glasovno sovpadle: 1) psl. *C.rC, *C.rC, *C.lC, *C.lC > vsl. *C.rC, *C.rC, *C.lC, *C.lC; 2) psl. *Cr.C, *Cr.C,*Cl.C,*Cl.C > vsl. *Cr.C,*Cr.C,*Cl.C,*Cl.C. Praslovanska tako krepka kot šibka polglasnika *., *. v dvoglasniških zvezah *C.RC, *C.RC in praslovanska krepka polglasnika *., *. v dvoglasniških zvezah *CR.C, *CR.C so se pozneje vo­kalizirali tako kot v drugih položajih (prim. 3.1.4.3), medtem ko sta se praslovanska šibka polglasnika *., *. v dvoglasniških zvezah *CR.C, *CR.C v rušcini spreminjala drugace kot v belorušcini in ukrajinšcini (prim. 3.1.5.3). 3.1.1.5 Praslovanska *.,*. Praslovanska zaporniška palatala (trdonebnika) *., *.sta se v vzhodni slovanšcini spre­menila v šumniška palatala *c, *ž [*. = *t., *.] (ki sta glasovno sovpadla z odrazoma praslovanskih *c, *ž): psl. *.,*. > vsl. *c,*ž.248 3.1.1.5.1Praslovanski *. Praslovanski nezveneci zaporniški palatal (trdonebnik) *. je nastal iz praslovanskega nezvenecega zaporniškega dentala (zobnika) *t po praslovanski jotaciji (*tj > *.) in po praslovanski poenostavitvi soglasniških sklopov *kt, *gt, *xt v položaju pred sprednji-mi samoglasniki (*ktE/*gtE/*xtE > *.E): 1) praslovanske imenske izpeljanke iz podstav na *t s priponami na *-j-in iz podstav na *k, *g, *x s priponami na *-tE-(psl. *sve.a ‘luc, svetloba, svetilo’ > vsl. cdäxf, rus. ....., brus. ....-.., ukr. .....; psl. *ple.e ‘plece’ > vsl. gktxt, rus. ....., brus. ....., ukr. .....; psl. *no.. *no.i ‘noc’ vsl. zjxm, rus. .... ...., brus. ... ...., ukr. ... ....; psl. *pe.. *pe.i ‘pec’ > vsl. gtxm, rus. .... ...., brus. ... ...., ukr. .... ....; psl. *mo.. *mo.i ‘moc’ > vsl. vjxm, rus. .... ...., brus. ... ...., ukr. (... je prevzeto iz polj.); psl. *pomo..*pomo.i ‘pomoc’ > vsl. gjvjxm, nar. rus. ..... (knj. rus. ..... je prevzeto iz stcsl. gjvjinm), brus. ..... ......, ukr. ..... ......); 2) praslovanski glagoli na *-ř-ti *-o*-e-ši (I) s korenom na *k, *g, *x v nedolocniku (*kti/*gti/*xti > *.i) (psl. *pe.i *peko *peceši ‘peci’ > vsl. gtxb, rus. .... .... ......, brus. .... .... ....., ukr. (.....) (....) .....; psl. *stri.i *strigo 248 Vzhodnoslovanska odraza praslovanskih *., *. sta v vzhodnoslovanski redakciji cerkvene slovanšcine izpricana od druge polovice 11. stoletja dalje. Medtem ko se v jezikovnih spome­nikih s tega obmocja starocerkvenoslovanski (tj. vzhodnojužnoslovanski) odraz pogosto nadomešca z vzhodnoslovanskim , in sicer že v Ostromirovem evangeliju (1056–1057) (*ro..stvo > hjmcndj (1056–1057), *prixo.o > ghb(1056–1057), *oso.ajemyje > jcf-vsć (1076)),sestarocerkvenoslovanski(tj.vzhodnojužnoslovanski)odrazin veliko redkeje nadomešca s x, v Ostromirovem evangeliju še ne (*boga se boje.e > ,[ju]f cĺ ,jćxt (1095)) (.........., ........ 1963: 68). *strižeši ‘strici’ > vsl. cnhbxb, rus. ...... ...... ........, brus. (.......) ...... ......., ukr. (.......) (......) .......; psl. *po-mo.i *po-mogo *po-možeši ‘pomoci, pomagati’ > vsl. gj–vjxb, rus. ..-.... ..-.... ..-......, brus. (..-.....) ..-.... ..-....., ukr. (..-.....) (..-....) ..-.....); 3) praslovanski glagoli na *-a-ti *-jo *-je-ši (V/2) s korenom na *t v sedanjiku (psl. *metati *me.o *me.eši ‘metati’ > vsl. vtnfnb, rus. ...... .... ......, ukr. ...... .... .....); 4) praslovanski glagoli na *-i-ti *-jo *-i-ši (IV) in *-e-ti/*'-a-ti *-jo *-i-ši (III/2) s korenom na *t v prvi osebi ednine (psl. *moltiti *mol.o *moltiši ‘mlatiti’ > vsl. vjkjnbnb, rus. ........ ...... ........, brus. ........ ...... ......., ukr. ........ ...... .......; psl. *svetiti *sve.o *svetiši ‘delati sveto, sve­titi’ > vsl. j–cdćnbnb, rus. .-.......(.-.....je po stcsl. j–cdĺin).-......., brus. .-....... .-..... .-......, ukr. .-....... .-..... .-......; psl. *v.rteti *v.r.o *v.rtiši ‘vrteti’ > vsl. dthnänb, rus. ....... ..... ......., brus. ....... ..... ......, ukr. ....... ..... ......); 5) praslovanski glagoli na *-i-ti *-jo *-i-ši (IV) s korenom na *t v trpnem preteklem deležniku (pasivnem participu preterita) na *-j-e-n-. (psl. *mol.en.(j.) > rus. ......., brus. ........, ukr. .........; psl. *sve.en.(j.) > rus. (.-...... je po stcsl. j–cdĺintz+), brus. .-......., ukr. .-........); 6) praslovanski drugotni nedovršniki (sekundarni imperfektivi) na *-ja-ti *-ja-jo *-ja-je-ši (V/1) glagolov na *-i-ti*-jo*-i-ši(IV) s korenom na *t (psl. *vortiti ‘vrniti, obrniti’ . *vor.ati ‘vracati, obracati’ > vsl. djhjnbnb : djhjxfnb, rus. ........ : ........, brus. ........ star. : ........, ukr. ........ star. : ........). 3.1.1.5.2 Praslovanski *. Praslovanski zveneci zaporniški palatal (trdonebnik) *. je nastal iz praslovanskega zvenecega zaporniškega dentala (zobnika) *d po praslovanski jotaciji (*dj > *.): 1) praslovanske imenske izpeljanke iz podstav na *d s priponami na *-j-(psl. *me.a ‘meja’ > vsl. vt, rus. ...., brus. ...., ukr. ....; psl. *pre.a ‘predenje, preja’ > vsl. ghĺ, rus. ....., brus. ....., ukr. .....; psl. *sa.a ‘saje’ > rus. ...., brus. ...., ukr. ....; psl. *kra.a ‘kradenje, kraja’ > vsl. rhf, rus. ....., brus. .....; psl. *že.a ‘žejanje, žeja’ > vsl. , rus. (..... je prevzeto iz stcsl. f); psl. *gospo.a ‘gospa’ > vsl. ujcgj, rus. ......., brus. ....., ukr. .......; psl. *.u..(j.) ‘tuj’ > vsl. xe, rus. ....., brus. ...., ukr. .....; psl. *gove..(j.) ‘goveji’ > vsl. ujdĺb, rus. ......., brus. (.......)); 2) praslovanski glagoli na *-a-ti *-jo *-je-ši (V/2) s korenom na *d v sedanjiku (psl. *glodati *glo.o *glo.eši ‘glodati’ > rus. ....... ..... .......); 3) praslovanski glagoli na *-i-ti *-jo *-i-ši (IV) in *-e-ti/*'-a-ti *-jo *-i-ši (III/2) s korenom na *d v prvi osebi ednine (psl. *roditi *ro.o *rodiši ‘roditi’ > vsl. hjlbnb, rus. ...... .... ......, brus. ....... (.....) ....i., ukr. ...... (.....) .....; psl. *buditi *bu.o *budiši ‘buditi’ > vsl. ,bnb, rus. ...... .... ......, brus. ....... (.....) ....i., ukr. ...... (.....) .....;249 psl. *videti *vi.o *vidiši ‘videti’ > vsl. dblänb, rus. ...... .... ......, ukr. ...... (.....).....); 4) praslovanski glagoli na *-i-ti *-jo *-i-ši (IV) s korenom na *t v trpnem prete­klem deležniku (pasivnem participu preterita) na *-j-e-n-. (psl. *ro.en.(j.) > rus. (...... je po stcsl. hjtz+), brus. ......., ukr. (........); psl. *bu.en.(j.) > rus. (...-...... je po stcsl. ,etz+), brus. ...-......., ukr. ...-........); 5) praslovanski drugotni nedovršniki (sekundarni imperfektivi) na *-ja-ti *-ja-jo *-ja-je-ši (V/1) glagolov na *-i-ti *-jo *-i-ši (IV) s korenom na *d (psl. *-buditi ‘-buditi’ : *-bu.ati ‘-bujati’ . rus. ...-...... :(...-....... je po stcsl. d+p–,efnb), brus. ..a-....... :(..a-.......), ukr. ...-...... : (...-.........). 3.1.1.6 Praslovanska *šc,*ž. Praslovanska palatalna (trdonebna) soglasniška sklopa *šc, *ž. [*.., *..] (tj. priporni­ka *š, *ž + zlitnika *c, *.) sta v vzhodni slovanšcini ostala prvotno nespremenjena: psl. *šc,*ž. > vsl. *šc,*ž.. Do sprememb v posameznih vzhodnoslovanskih geolektih je prišlo mnogo pozneje (za zglede prim. 3.1.6.4.3). 3.1.1.7 Nekateredrugestarovzhodnoslovanskeglasovneznacilnosti Pomembni nesplošnovzhodnoslovanski glasovni spremembi, ki sta vzhodno slovanšci-no že zelo zgodaj razcepili na manjše geolekte, sta težnja po glasovnem sovpadu vzho­dnoslovanskih šumnikov *c, *ž, *š in sicnikov *c, *z, *s ter nastanek dveh kakovosti odraza praslovanskega *o. 3.1.1.7.1Vzhodnoslovanski *c,*ž,*š in *c,*z,*s Vzhodnoslovanski šumniki *c, *ž, *š (odrazi praslovanskih *c/*., *ž/*., *š) in sicni­ki *c, *z, *s (odrazi (pra)slovanskih *c/*kE2, *z/*gE2, *s/*xE2) ponekod v vzhodni slo­vanšcini (najverjetneje pod vplivom ugrofinskih uralskih jezikov) kažejo težnjo po glasovnem sovpadu, pri cemer je areal glasovnega sovpada zlitnikov c, c neprimerno vecji od areala glasovnega sovpada pripornikov ž, z in š, s. Vzhodnoslovanska *c, *c sta glasovno sovpadla ponekod v (severni in osrednji) severovzhodni in novgorod-sko-pskovski vzhodni slovanšcini (v severni in osrednji rušcini) ter v pološko-smo­lenski vzhodni slovanšcini (v severovzhodni belorušcini), in sicer v c-jevski glas (pojav se imenuje cokanje, rus. .......) ali c-jevski glas (pojav se imenuje coka­ 249 Pri odrazih praslovanskih glagolov na *-i-ti*-jo*-i-ši je v prvi osebi ednine sedanjika v be­lorušcini in ukrajinšcini prišlo do nastanka križanih oblik z drugotnim dž tipa brus......, ....., ukr. ....., ....., in sicer na osnovi korena drugih oblik ...-, ...-in prvotne oblike prve osebe ednine sedanjika *...., *..... nje, rus. .......):250 psl. *c/*.,*c/*kE2 > vsl. *c : *c >rus.,SVbrus.*. > c/c (psl. *cas. ‘cas, trenutek, ura’, *lice ‘obraz, lice’ > vsl. *cas., *lice, rus., SV brus. *.as, *li.e).251 Težnja po glasovnem sovpadu šumnikov in sicnikov je širše slovanska.252 3.1.1.7.2Praslovanska *. in * Praslovanski (kratki) starocirkumflektirani *. in praslovanski (kratki) novoakutirani *sta se v severovzhodni in novgorodsko-pskovski vzhodni slovanšcini (tj. v celotni po­znejši rušcini) najverjetneje prvotno odražala kot razlicna glasova in fonema, kar potrjuje stanje v nekaterih (tako severnih kot južnih) ruskih narecjih, v katerih se pojavljata fonem /o/ (srednji o, široki ., diftong (dvoglasnik) ou) (rus. . ........) kot odraz praslo­vanskega *. (s katerim je po vokalizaciji praslovanskih krepkih polglasnikov glasovno sovpadel odraz praslovanskega krepkega *.) in fonem /./ (ozki ., diftong uo) (rus. . ........) kot odraz praslovanskega *:253 psl. *./*. : * > rus. *o : *.>nar.rus./o/: /./(psl. *g.d. (c) ‘primeren cas, praznik, leto’ > nar. rus. ..., knj. rus. ...; psl. *p.le (c) ‘polje’ > nar. rus. ...., knj. rus. ....; psl. *z.lto (c) ‘zlato’ > nar. rus. ......, knj. rus. ......; psl. *s.n. (c) ‘sen, spanje’ > nar. rus. ..., knj. rus. ...; psl. *dvňr. (b) ‘dvorišce’ > nar. rus. ...., knj. rus. ....; psl. *vňla(a') ‘volja’ > nar. rus. ...., knj. rus. ....; psl. *narňd. (a") ‘tisti, ki se rodi, porodi’ > nar. rus. ....., knj. rus. .....; psl. NAsg n *m.nňgo (a") od ‘mnog, številen’ > nar. rus. ....., knj. rus. .....; psl. *sedl. (b) ‘naselbina’ > nar. rus. ...., knj. rus. ....; psl. *korva (a) ‘krava’ > nar. rus. ......, knj. rus. ......; psl. *óld.ka (D) ‘majhna ladja’ > nar. rus. ....., knj. rus. .....).254 250 .........., ........ 1963: 84–88; ........ idr. 2013: 67–70; ......., .......... 1980: 57, 205. 251 Glasovni sovpad vzhodnoslovanskih *c, *c jeizpricanod11.stoletjadalje(Novgorod:*pev.c. > gädmxm, *kvet. > xdän+ : *cervo > whädj (1095),*c.to > wmnj (po 1192); Pskov, Polock, Smolensk:*kup.cem. > regxtv+ (1229),*kon.cany > rjzwfzs (1383),*star.c. > cnfhtxm (15. stoletje)). Glasovni sovpad vzhodnoslovanskih *ž, *z in *š, *s pa je znan samo v staro­pskovskem narecju (........ 1972: 68–69): psl. *ž/*., *z/*. > vsl. *ž : *z > Pskov *.; psl. *š,*s > vsl.*š :*s > Pskov*.. Cokanje/cokanje je bilo v preteklosti veliko bolj razširjeno, pod vplivom govorov, ki ga ne poznajo, v sodobnem casu pa tudi pod vplivom knjižnih jezikov, se namrec opušca. 252 Podobnotežnjopoglasovnemsovpadupraslovanskihšumnikovinsicnikovznotrajslovan­skega jezikovnega sveta poznajo tudi nekateri drugi geolekti, ki so (bili) v zelo intenzivnem stiku z nemškim jezikom. Glasovni sovpad zlitnikov psl. *c/*c > *. pozna dolnja lužiška srbšcina, medtemko imajo glasovni sovpad zlitnikov in pripornikov psl. *c/*c, *ž/*z, *š/*s > *., *., *. baškopodnarecje(tolminskeganarecja)slovenšcine(jeziksloveniziranihnemških kolonistov) (pojav se v slovenistiki imenuje slekanje) (prim. 5.1.5.3.1), malopoljska, nekatera mazovijska in šlezijska narecja poljšcine (pojav se v polonistiki imenuje mazurzenie) (Dejna 1981: 23, 33, 39), (drev(l)janska) polabšcina (ki je bila dokumentirana v zadnji fazi tik pred svojo popolno germanizacijo). Za stanje v zahodni slovanšcini prim. 4.1.6.6.3. 253 .........., ........ 1963: 62, 80–81, 139–140; ........ idr. 2013: 30–31. 254 Razlikovanjemedrazlicnimao-jevskima fonemoma najverjetneje izvira iz obdobja, v katerem so v vzhodni slovanšcini tonemska nasprotja še obstajala, pojav pa je dokumentiran zelo pozno v zgodovinski dobi (ruski ozki . se je oznaceval s posebnim znakom nad samoglasnikom, Starejše splošno- in nesplošnovzhodnoslovanske glasovne znacilnosti Praslovansko Vzhodnoslovansko *kE2 *k *c *gE2 *g *. *xE2 *x *s *skE2 *sk *sc *zgE2 *zg *z. *kvE *kv *cv *gvE *gv *.v *xvE *xv *sv *E3x *s *tl *tl *l *dl *dl *l *tn *tn *n *dn *dn *n *orC *ra *olC *la *orC *ro *olC *lo *CorC *oro *ColC *olo *CerC *ere *CelC *olo/*'elo *C.rC *.r *C.rC *.r *C.lC *.l *C.lC *.l *Cr.C *r. *Cr.C *r. *Cl.C *l. *Cl.C *l. *. *. *c *ž *šc *ž. *šc *ž. 3.1.1.8 Nekaterestarovzhodnoslovanskeoblikovneznacilnosti Oblikovne znacilnosti (arhaizmi in inovacije) vzhodne (in zahodne) slovanšcine, ki se ujemajo z areali glasovnih znacilnosti in so razlocevalne v razmerju do južne slovan-šcine, so: 1) koncnici orodnika ednine samostalnikov trde in mehke moške in srednje o-jevske sklanjatve *-C-.m., *-C'-.m. (znacilnost vzhodne in zahodne slovanšcine): vsl. Isg *-C-.m./*-C'-.m. (psl. Isg *rak.m. od ‘rak’ > vsl. hfr+vm, rus. ....., brus. ....., ukr. .....; psl. Isg *let.m. od ‘poletje, leto’ > vsl. kän+vm, rus. ....m, brus. to je t. i. ......) (*urňd. > ehjŻl+, *perstli > ghtcnjŻkb, *zakňn. > pfrjŻz+, Lpl*kňžax. = rj vňli > gj dj*po , f+Ż kŻ b Ż: *p.jas. > gj’ćc+ (16. stoletje)) (........ 1929: passim). ....m, ukr. ....m; psl. Isg *kon.m. od ‘konj’ > vsl. rjzmvm, rus. ....., brus. ....., ukr. .....; psl. Isg *pol.m. od ‘polje’ > vsl. gjkmvm, rus. ....., brus. ....., ukr. .....); 2) koncnica rodilnika ednine ter imenovalnika in tožilnika množine samostal­nikov mehke a-jevske sklanjatve *-C'-e3 (znacilnost vzhodne in zahodne slovanšcine): vsl.Gsg,NApl *-C'-e3 (psl. Gsg, NApl *duše3 od ‘dih, sapa; duša’ > vsl. leiä od ‘duša’); 3) od dveh praslovanskih glagolskih predpon (prefiksov) z elativnim pomenom ‘iz notranjosti’ z glagoli premikanja *vy-in *j.z-se je posplošila predpona *vy-: psl. *vy-,*j.z- ‘iz-’ > vsl. *vy-(psl. *vy-b.rati ‘izbrati’ > rus. ......., brus. ......., ukr. .......; psl. *vy-g.nati ‘izgnati’ > rus. ......., brus. ......., ukr. .......). 3.1.2 Starovzhodnoslovanski geolekti Starovzhodnoslovanski geolekti (od ok. 9. stoletja dalje) so bili (za lažjo orientacijo so v oklepaju navedena poimenovanja s stališca vzhodnoslovanskih jezikov oz. njihovih delov):255 1) severovzhodna vzhodna slovanšcina (poznejša rušcina brez novgorod­ske in pskovske rušcine); 2) novgorodsko-pskovska vzhodna slovanšcina (poznejši novgorodska in pskovska rušcina), imenovana po krajih Novgorod (rus. ........) in Pskov (rus. .....), ki je bila arhaicno obrobje vzhodne slovanšcine s popolnim umanjkanjem praslovanske mlajše regresivne (druge) palatalizacije velarov (praslo­vanskih glasovnih zaporedij *kE2, *gE2, *xE2; *skE2, *zgE2; *kvE2, *gvE2, *xvE2); notranje se je delila na novgorodsko in pskovsko narecje (psl. *tl, *dl > novg.-psk. rus. *tl, *dl > novg. rus. *(k)l, *(g)l, psk. rus. *kl, *gl; vsl. *ž/*z, *š/*s > novg. rus. *ž/*z, *š/*s, psk. rus. *., *.); 3) pološko-smolenskavzhodna slovanšcina (poznejša severovzhodna belorušcina), imenovana po krajih Polock (brus. ......, rus. ......) in Smolensk (brus. ........, rus. ........); 4) poleško-kijevskavzhodna slovanšcina (poznej­ši jugozahodna belorušcina in severna ukrajinšcina), imenovana po pokrajini Polesje (brus. ......., ukr. .......) in kraju Kijev (ukr. ....); 5) jugozahodna vzhodna slovanšcina (poznejša južna ukrajinšcina). 255 Tu predlagana delitev starovzhodnoslovanskih geolektov ne sledi nobeni od doslej predlaga­nih (Šahmatov, Durnovo, Lehr-Splawinski, Trubetzkoy, Shevelov, povzeto v Wexler 1974: 75–76; ........ 1972). Kratek komentar zadnjih dveh delitev: 1) zgodovinskoglasoslovna delitev na osnovi starejših glasovnih znacilnosti (novgorodsko-suzdaljsko, pološko-rjazanjsko, kijevsko-poleško, galicijsko-podoljsko narecje) (Shevelov 1964: 297–301, 386, 469–470) je problematicna predvsem zaradi definicije pološko-rjazanjskega narecja na osnovi predpo­stavke,daje(popolno)akanjearhaizem(boljprimernasezdipoznejšaShevelovovaizlocitev Starovzhodnoslovanski geolekti in njihove razlikovalne glasovne znacilnosti (definicijske lastnosti) (s stališca vzhodnoslovanskih jezikov oz. njihovih delov) Psl. Rus. Novg. in psk. rus. SV brus. JZbrus., S ukr. J ukr. *kE2 *gE2 *xE2 *c (> *.) *. *s *k *g *x *c (> *.) *. *s *c *. *s *c *. *s *skE2 *zgE2 *sc (> *s.) *z. *sk *zg *sc (> *s.) *z. *sk *zg *sc *z. *kvE2 *gvE2 *xvE2 *cv (> *.v) *.v *sv *kv *gv *xv *cv (> *.v) *.v *sv *kv *gv *xv *cv *.v *sv *tl *l *tl *l *l *l *dl *l *dl *l *l *l *c/*. *c/*kE2 *. *. *. *. *. *. *c *c *c *c *./*. *o *o *o *o *o * *. *. *o *o *o Kljub relativno zgodnjim zametkom vec starovzhodnoslovanskih geolektov pa imajo nekatere starejše glasovne znacilnosti, ki služijo kot genetsko merilo za njihovo defini­ranje, v nadaljnjem spreminjanju le-teh manjši pomen: odrazi praslovanskih *kE2, *gE2, *xE2; *skE2, *zgE2 so bili zaradianaloških izravnav znotraj pregibalnih vzorcev vsaj v rušcini po vecini odpravljeni, podobno se je dogajalo s soglasniškima sklopoma *kl, *gl, glasovni sovpad *c, *c ni bil prisoten na celotnem arealu in je bil kasneje pone-kod odpravljen, razlicna odraza praslovanskih *., *sta se ohranila samo v nekaterih govorih. Vzhodnoslovanski jezikovni prostor se je v skupen areal povezal pozneje v okviru mlajših splošnovzhodnoslovanskih inovacij, dejansko oblikovanje posameznih vzhodnoslovanskih jezikov pa se je pricelo v okviru mlajših nesplošnovzhodnoslovan­skih inovacij. Zložniška sistema poznejšega severovzhodnega(rušcine) ter poznejšega zahodnega (belorušcine) in jugozahodnega (ukrajinšcine) vzhodnoslovanskega jezika sta se po starejših splošno-in nesplošnovzhodnoslovanskih glasovnih spremembah raz­likovala v prisotnosti/odsotnosti ozkega .. pološko-smolenskega narecja); 2) zgodovinskonarecjeslovna delitev (Novgorod, Pskov = severozahod; Rostov, Suzdalj = severovzhod; Rjazanj, Cernigov = jugovzhod; Polock, Smo­lensk = zahod; Galicija, Volinija, Kijev = jugozahod (........ 1972: 64–71)) ne upošteva nekaterih starejših (odrazi praslovanskih*kE2, *gE2, *xE2; *skE2, *zgE2; *kvE, *gvE, *xvE; *. : *), vkljucuje pa nekatere mlajše glasovne znacilnosti (odrazi praslovanskih *v, *g) ter narecja postavlja v cas ok. 1100. 3.1.3 Splošnoslovanska onemitev praslovanskih šibkih polglasnikov in nekatere druge glasovne spremembe Splošnoslovanska onemitev praslovanskih šibkih polglasnikov *., *. (v vzhodni slovan-šcini najverjetneje v 11. stoletju) (prim. 3.1.3.1) je bila sprožilec nekaterih medsebojno povezanih glasovnih sprememb, kot so bile npr. nastanek mehkostne korelacije sogla­snikov (prim. 3.1.3.2), glasovni sovpad praslovanskih *n, *l, *r in praslovanskih *n, *l, *r v položaju pred sprednjimi samoglasniki (prim. 3.1.3.3), ohranjanje razlikovanja med praslovanskima *i in *y (prim. 3.1.3.4). V vzhodni slovanšcini do nesplošnoslovanske kontrakcije (skrcitve) ni prišlo (prim. 3.1.3.5). Splošnoslovanska sprememba je bila tudi sporadicna onemitev praslovanskega nenaglašenega izglasnega *-i (prim. 3.1.3.6). 3.1.3.1 Praslovanska *.,*. Praslovanska šibka polglasnika*., *.(tj. v izglasju ter v zlogu pred zlogom z nepolgla­sniškim samoglasnikom ali krepkim polglasnikom: psl. *d.n., *p.s., *s.n., *m.x., *kon.c., *pet.k.; *b.rati, *s.pati, Gsg *d.ne, *p.sa, *s.na, *m.xa/*m.xu, *kon.ca, *pet.ka; *d.n.s., *š.v.c.) sta onemela splošnoslovansko po t. i. Havlíkovem pravilu (medtem ko sta se praslovanska krepka polglasnika *., *. (tj. v zlogu pred zlogom s šibkim polglasnikom: psl. *d.n., *p.s., *s.n., *m.x., *kon.c., *pet.k.; *d.n.s., *š.v.c.) ohranila in se nato vokalizirala v »polna« samoglasnika):256 psl. *.,*. > sl. (psl. *b.rati ‘nabirati, zbirati’ > vsl. ,hfnb, rus. ....., brus. ....., ukr. .....; psl. *s.pati ‘spati’ > vsl. c+gfnb, rus. ....., brus. ....., ukr. .....; psl. *d.n.s. ‘da­nes’ > vsl. lmzmcm, nar. rus. ....., nar. ukr. ....; psl. *š.v.c. *š.v.ca ‘krojac’ > vsl. imdmwm, nar. rus. ...., nar. brus. ...., ukr. ..... .....).257 Dalje prim. 3.1.4.3. 3.1.3.2 Mehkostna korelacija soglasnikov V vzhodni (in zahodni) slovanšcini (ter delno v vzhodni bolgaršcini) se je po splošno­slovanski onemitvi praslovanskih šibkih polglasnikov *., *. izoblikovala t. i. meh­kostna korelacija soglasnikov: v sistemu odrazov praslovanskih nepalatalov (netrdo­nebnikov) (tj. labialov (ustnicnikov) *p, *b, *m, *v in dentalov (zobnikov) v širšem pomenu *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z) je prišlo do fonologizacije (najverjetneje že praslovan­skega) alofonskega nasprotja nemehcanost (nepalataliziranost) v položaju pred praslo­vanskimi nesprednjimi samoglasniki *y, *a, *o, *o, *u in mehcanost (palataliziranost) v položaju pred praslovanskimi sprednjimi samoglasniki *i, *., *e, *e, *e (posledica praslovanskega zakona zlogovne harmonije): psl. *CO : *CE > vsl. */C/ : */C’/258(psl. 256 Havlík1889. 257 V vzhodni slovanšcinije splošnoslovanska onemitev praslovanskih šibkih polglasnikov izpricana od 2. polovice 11. stoletja (*k.ne.. > rzĺpm (1068),*k.to > rnj, *c.to > xnj, Gpl *v.xex. > *v.sex. > dcä+, 2–3sg aor. *pos.la > gjckf, Nsg m/n ptc. praet. act. I *priz.vav. > ghbpdfd+, 3sg praes. *um.ret.> evhtnm (ok.1100)) (..........,........1963:97–99). 258 V ukrajinšcini se je pozneje pojavila težnja po depalatalizaciji mehcanih soglasnikov (prim. 3.1.5.8). *svet. *sveta ‘svetloba; svet’ > vsl. cdän+, rus. .... ..... [.../t/ .../t/.], brus. .... ..... [.../t/ .../t/u], ukr. ......... [s../t/ s../t/u]; psl. *kost. *kosti ‘kost’ > vsl. rjcnm, rus. ..... ..... [k../t/ k../t/.], brus. ..... ..... [k.././ k.././i], ukr. ..... ..... [k.s/t/ k.s/t/i]; psl. *nos. *nosa ‘nos’ > vsl. zjc+, rus. ... .... [n./s/ n./s/.], brus. ....... [n./s/ n./s/a], ukr. ....... [../s/ n./s/a]; psl. *gos.*gosi ‘gos’ . vsl. um, rus. .... .... [g././ g././.], brus. .... .... [.././ .u/./.], ukr. .... .... [h././ h././i]).259 Fonološko nasprotje nemehcani (nepalatalizirani) : mehcani (palatalizirani) sogla­snik potrjujejo tudi nekateri minimalni pari (psl. Nsg m ptc. praet. pass. *vypit. od ‘iz­piti’ : *vypiti ‘izpiti’ > rus. ..... [v..i/t/] ‘izpit’ : ...... [v..i/t/] ‘izpiti’; psl. Nsg ptc. praet. pass. *dan. od ‘dati’ : *dan. ‘dajatev’ > rus. ... [d./n/] ‘dan’ : .... [d././] ‘davek, tribut’; psl. *bratr. ‘brat’ : *b.rati ‘nabirati, zbirati’ > rus. .... [br./t/] ‘brat’ : ..... [br./t/] ‘jemati’). 3.1.3.3 Praslovanski *n,*l,*r Praslovanski palatali (trdonebniki) *n, *l, *r in praslovanski dentali (zobniki) *n, *l, *r v položaju pred sprednjimi samoglasniki so po nastanku mehkostne korelacije soglasnikov v vzhodni (in zahodni) slovanšcini glasovno sovpadli v vzhodnoslovanske mehcane (pa-latalizirane) *., *l, *.: psl. *n,*l,*r : *nE,*lE,*rE > vsl. *.,*l,*. (psl. *kon. ‘konj’ > *ko/./ > vsl. rjzm, rus. .... [k..], brus. .... [k..], ukr. .... [...]; psl. *nit. ‘nit’ > */./it > vsl. zbnm, rus. .... [..t], brus. .... [...], ukr. .... [n.t]; psl. *pole ‘polje’ > *po/l/e > vsl. gjkt, rus. .... [p.le], brus. .... [p.le], ukr. .... [p.le]; psl. *lipa ‘lipa’ > */l/ipa > vsl. kbgf, rus. .... [l.pa], brus. ...., ukr. .... [l.pa]; psl. *more ‘morje’ > *mo/./e > vsl. vjht, rus. .... [m..e], brus. .... [m.ra], ukr. .... [m.re]; psl. *reka ‘reka’ > */./eka > vsl. härf, rus. .... [.ik.], brus. .... [rak.], ukr. .... [.ik.]). 3.1.3.4 Praslovanska *i,*y Praslovanski sprednji visoki samoglasnik *i in praslovanski srednji visoki samoglasnik *y (jery) sta se v vzhodni (in zahodni) slovanšcini ohranila kot razlicna glasova (ne pa tudi kot razlicna fonema), saj sta v soglasniškem sistemu utrjevala fonološko nasprotje mehko (palatalno) in mehcano (palatalizirano) : trdo: psl. *Ci : *Cy > vsl. *C’i : *Cy (za zglede prim. 3.1.5.7). Praslovanski *y se je pozneje v vecjem delu vzhodne slovanšcine centraliziral v drugotni (sekundarni) *i v položaju za praslovanskimivelari (mehkonebniki) *k, *g, *x, ki so se nato v položaju pred drugotnim *i palatalizirali v mehcane velare *., *., *.:260 psl. *ky,*gy,*xy > vsl. *ki,*gi,*xi > *.i,*.i,*.i (psl. *kypeti ‘kipeti’ > vsl. 259 Za zglede praslovanskih soglasnikov v položaju pred*i prim. 3.1.5.7, pred *. v položaju za *p, *b, *m, *v prim. 3.1.6.8.1, pred *. prim. 3.1.4.3, pred *e prim. 3.1.5.2, 3.1.5.6, pred *e prim. 3.1.4.4 in 3.1.6.8.2, pred *e prim. 3.1.5.1. 260 .........., ........1963: 127–128; ........ 1974: 123–124; ......... idr. 1962: 148–149. Glasovne spremembe psl. *ky, *gy, *xy > *.i, *.i, *.i ne izkazujejo nekateri severnoruski govori (........ idr. 2013: 61–62). rsgänb, rbgänb, rus. ......, brus. ......, ukr. ......; psl. *k.negyni *k.negyne/e3 ‘kneginja’ . *k.negyna > vsl. r+zćubzć, rus. ......., brus. ......., ukr. .......; psl. *xytr.(j.) ‘hiter, spreten’ > vsl. nh+, rus. ......, brus. ....., ukr. ......).261 3.1.3.5 Nesplošnoslovanskakontrakcija V vzhodni slovanšcini (za razliko od južne in zahodne slovanšcine) do nesplošnoslovan­ske kontrakcije (skrcitve) samoglasnikov z medsamoglasniškim (intervokalnim) *j v dolgi samoglasnik ni prišlo:262 psl. *VjV > vsl. *VjV. Nesplošnoslovanske kontrakcije torej ne izkazujejo npr.: 1) sedanjik praslovanskih glagolov na *-a-ti *-a-jo *-a-je-ši (V/1) (psl. *p.dati *p.dajo *p.daješi (A) ‘padati’ > vsl. gflfnb, rus. ...... ..... ......., brus. ................., ukr. .................; psl. *j.gr.ti*j.gr.jo*j.gr.ješi (F) ‘igrati’ > vsl. buhfnb, rus. ...... ..... ......., brus. ...... ..... ......, ukr. ..... .... ......) in praslovanskih glagolov na *-e-ti *-e-jo *-e-je-ši / *-'a-ti *-'a-jo *-'a-je-ši (III/1) (psl. *um.ti*um.jo*um.ješi‘umeti’ > vsl. evänb, rus. ..............., brus. ..... .... ....., ukr. ..... .... .....); 2) praslovanska imensko-zaimenska (do­locna) oblika pridevnikov (psl. *star.j. *staraja *staroje ‘star’ > vsl. cnfhĄb., rus. ...... ...... ......, brus. ..... ...... ......, ukr. ...... ..... .....); 3) orodnik ednine samostalnikov praslovanske a-jevske sklanjatve (psl. Isg *vornojo od ‘vrana’ > rus. ......./......., brus. ......., ukr. .......); 4) rodilnik množine samostalnikov žen­ske i-jevske sklanjatve (psl. Gpl *myš.j. od ‘miš’ > rus. ....., brus. .....). 3.1.3.6 Praslovanskinenaglašeniizglasni*-i Praslovanski nenaglašeni (in po analoški izravnavni tudi naglašeni) izglasni *-i je v nekaterih položajih popraslovansko onemel, in sicer splošnoslovansko v položaju za *j (10. stoletje): psl. *-ji > sl. *-j (psl. 2sg, 2pl imper. *padaji!, *padajite! od ‘padati’ > rus. .....!, .......!, brus. ....., .......!, ukr. .....!, .......!; psl. DLsg f *toji od ‘ta, tisti’ > rus. ..., brus. ..., ukr. ...; psl. DLsg f *takoji od ‘tak, takšen’ > rus. ....., brus. ....., ukr. .....).263Opazna je npr. tudi najprej delna in potem popolna splošnoslovanska redukcija (upad) praslovanskega izglasnega *-i v koncnici za drugo osebo ednine priponskega sedanjika (tematskega prezenta) *-ši (ne pa tudi v naglašeni koncnici za drugo osebo ednine brezpriponskega sedanjika (atematskega pre­zenta) *-si): psl. *-ši > sl. *-š. > *-š (psl. 2sg praes. *neseši od ‘nesti’ > *neseš. > rus. ......, brus. ....., ukr. .....; sl. 2sg praes. *m.ješi od ‘miti, umivati’ > *m.ješ. > 261 Palatalizacija*ky, *gy, *xy > *ki, *gi, *xije na jugozahodu izpricana od 12., na severovzhodu in zahodu od 13. stoletja (Lpl *kyjix. > rbb+ (ok. 1120), Dpl *nebes.skyjim. > zt,tcmcrďv+ (1144),*k.negyni > rzĺubzb (1229),Dpl*nekyjim.> zärbv+, Apl *porzd.niky> ghfplmzbrb (1282)) (.........., ........ 1963: 127). 262 Šivic Dular 1998. 263 Koncaj dajalnika/mestnika ednine ženskega spola trde zaimenske sklanjatve se je po medvzorcni analoškiizravnavirazširiltudivdolocnopridevniškosklanjatev(rus....,..... ......., ......., .....; brus. ..., ..... ......., ......., .....; ukr. ..., ..... ......., ......., .....). rus. ....., brus. ...., ukr. ....; psl. 2sg praes. *dvigneši od ‘dvigniti’ > *dvigneš. > rus. .......; psl. 2sg praes. *voziši od ‘voziti’ > *voziš. > rus. ......, brus. ....., ukr. ..... : psl. 2sg praes. *das. od ‘dati’ > rus. (....), brus. ...., ukr. ....; psl. 2sg praes. *jes. od ‘jesti’ > rus. (...), brus. ..., ukr. ...; psl. 2sg praes. *ves. od ‘vedeti’ > ukr. 2sg praes. ..-.... od ‘povedati’). 3.1.4 Nekateredrugesplošnovzhodnoslovanskeznacilnosti Splošnovzhodnoslovanske znacilnosti zgodnjega obdobja so bile npr. še ohranjanje praslovanskih soglasniških sklopov *pl, *bl, *ml, *vl (prim. 3.1.4.1), poenostavitev (pra)slovanskega zlitnika *. (prim. 3.1.4.2), enotna vokalizacija praslovanskih krepkih *., *. (prim. 3.1.4.3), denazalizacija praslovanskih *e, *o z enotnima odrazoma (prim. 3.1.4.4), onemitev vzglasnega *j-v glasovnih zaporedjih *je-, *ju-(prim. 3.1.4.5) in ne­katere oblikovne znacilnosti (prim. 3.1.4.6). Tem se je pozneje pridružila še izguba pra­slovanskih tonemskih in kvantitetnih opozicij (kolikostnih nasprotij) (prim. 3.1.6.10). 3.1.4.1 Praslovanski *pl,*bl,*ml,*vl Praslovanski soglasniški sklopi *pl, *bl, *ml, *vl, ki so nastaliiz praslovanskih labialov (ustnicnikov) *p, *b, *m, *v po praslovanski jotaciji (*pj, *bj, *mj, *vj > *pl, *bl, *ml, *vl) in za katere je bil znacilen epenteticni (vrinjeni) *l, so se v vzhodni slovanšcini (in zahodni južni slovanšcini) ohranili tako v vzglasju kot v medglasju. 3.1.4.1.1 Praslovanski vzglasni soglasniški sklopi *pl-, *bl-, *ml-, *vl-: psl. *pl-,*bl-, *ml-, *vl- > vsl. *pl-, *bl-, *ml-, *vl-(psl. *pl.vati *plujo *pluješ. ‘pljuvati’ . vsl. gkmdfnb, rus. ....... .... ......, brus. ....... .... ....., ukr. ....... .... .....; psl. *bludo ‘posoda, skleda’ > rus. ....., brus. ....., ukr. .....). 3.1.4.1.2 Praslovanski medglasni soglasniški sklopi *-pl-, *-bl-, *-ml-, *-vl-: psl. *-pl-, *-bl-,*-ml-,*-vl- > vsl. *-pl-,*-bl-,*-ml-,*-vl-: 1) praslovanske imenske izpeljanke iz podstav na *p, *b, *m, *v s priponami na *-j-(psl. *kapla ‘kaplja’ > vsl. rfgkć, rus. ....., brus. ....., ukr. .....; psl. *kropla ‘kaplja’ > vsl. rhjgkć, nar. rus. ......, brus. ......, ukr. ......; psl. *grabla ‘grablja’ > rus. NApl ......, brus. NApl ......, ukr. NApl ......; psl. *grobla ‘kar je izkopano, gomila’ > vsl. uhj,kć, rus. ...... star., nar. ukr. ......; psl. *zemla ‘zemlja’ > vsl. ptvkć, rus. ....., brus. ....., ukr. .....; psl. *lovla ‘lovljenje, lov’ > vsl. kjdkć, rus. ....., brus. ....., ukr. .....); 2) praslovanski glagoli na *-a-ti *-jo *-je-ši (V/2) s korenom na *p, *b, *m, *v v sedanjiku (psl. *klepati *kleplo *klepleši ‘tolci, biti’ > vsl. rktgfnb, rus. ....... ...... ........ (obicajno ...... ........), brus. ....... ...... ....... (obicajno ...... .......), ukr. ....... ...... ....... (obicajno ...... .......); psl. *dremati *dremlo *dremleši ‘dremati, lahno spati’ > vsl. lhävfnb, rus. ....................., brus. ...................., ukr. ..i.... (..i... ..i....)); 3) praslovanski glagoli na *-i-ti *-jo *-i-ši (IV) in *-e-ti/*-'a-ti *-jo *-i-ši (III/2) s korenom na *p, *b, *m, *v v prvi osebi ednine sedanjika (psl. *kupiti *kuplo *kupiši ‘kupiti’ > vsl. rbnb, rus. ...... ..... ......, brus. ...... ..... ....., ukr. ................; psl. *lubiti*lublo*lubiši‘ljubiti’ > vsl. k.,bnb, rus. ...... ..... ......, brus. ...... ..... ....., ukr. ...... ..... .....; psl. *lomiti *lomlo *lomiši ‘lomiti’ > vsl. kjvbnb, rus. ...... ..... ......, brus. (......) ..... ....., ukr. ...... ..... .....; psl. *loviti *lovlo*loviši‘loviti’ > vsl. kjdbnb, rus. ................., brus. ........... ....., ukr. ...... ..... .....); 4) praslovanski glagoli na *-i-ti*-jo*-i-ši (IV) s korenom na *p, *b, *m, *v v trpnem preteklem deležniku (pasivnem participu preterita) na *-j-e-n-. (psl. *kuplen.(j.) > rus. ......, brus. ......., ukr. ........; psl. *lublen.(j.) > rus. ......, brus. ......., ukr. ........; psl. *lomlen.(j.) > rus. ......, brus. (......), ukr. ........; psl. *lovlen.(j.) > rus. ......, brus. ......., ukr. ........); 5) praslovanski drugotni nedovršniki (sekundarni imperfektivi) na *-ja-ti *-ja-jo *-ja-je-ši (V/1) glagolov na *-i-ti *-jo *-i-ši (IV) s korenom na *p, *b, *m, *v (psl. *staviti ‘staviti, postavljati’ : *stavlati ‘postavljati’ > rus. ..-....... : ..-........, brus. ..-....... :..-......., ukr. ..-....... :..-........). 3.1.4.2 (Pra)slovanski *. (Pra)slovanski sicniški palatalni (trdonebni) zlitnik *. [*. = *dz] se je v vzhodni slo­vanšcini poenostavil v sicniški palatalni pripornik *z [*z] (prišlo je do onemitve za­porniškega dela zlitnika: *. = *dz > *z), kar je izpricano že v najstarejših pisnih spo­menikih vzhodne slovanšcine:264 psl. *. > vsl. *z (psl. *k.ne.. *k.ne.a ‘knez’ > vsl. r+zĺpm, rus. ..... ....., brus. ..... ....., ukr. ..... .....; psl. *drug. ‘sopotnik, tovariš, prijatelj’ : Npl *drugi > *dru.i . vsl. lh+ : lhb, rus. .... : ......, brus. .... (.....), ukr. .... : .....; psl. *noga ‘noga’ : DLsg *noge > *no.e > vsl. zjuf : zjpä, rus. .... (....), brus. .... : ...., ukr. .... : ....). 264 Poenostavitev zlitnika psl. *. > vsl. z je torej splošnovzhodnoslovanska, oblike tipa nar. ukr. ....... so drugotne, nastale preko vmesne oblike zz (psl. *gvezda ‘zvezda’ > vsl. *.vezda > pdäplf, rus. ......, ukr. ...... > nar. ukr. .......), podobno kot oblike tipa psl. *zvon. *zvona ‘žvenket, zvok, hrup’ > vsl. pdjz+, rus. ........., brus. ........./....., ukr. ..... ....../...... (.........., ........ 1963: 53). 3.1.4.3 Praslovanska *.,*. Praslovanska polglasnika (redukcijska vokala) *., *. sta se v vzhodni slovanšcini vo­kalizirala enako v krepkem položaju ter v dvoglasniških zvezah *C.rC, *C.rC, *C.lC, *C.lC in *Cr.C, *Cr.C, *Cl.C, *Cl.C, ne pa tudi v dvoglasniških zvezah *Cr.C, *Cr.C, *Cl.C, *Cl.C (prim. 3.1.5.3). 3.1.4.3.1 Praslovanski sprednji krepki polglasnik (palatalni redukcijski vokal) *. (jer) se je v vzhodni slovanšcini vokaliziral v *’e(soglasnik pred njim je bil mehcan), praslo­vanski zadnji krepki polglasnik (velarni redukcijski vokal) *. (jor) pa v *o (soglasnik pred njim je bil nemehcan):265 1) psl. *. > vsl. *’e (psl. *d.n. *d.ne ‘dan’ . vsl. lmzm, rus. .... ..., brus. ..... ..., ukr. .......; psl. *l.n.*l.na‘lan’ > vsl. kmz+, rus. ......., brus. ......./ ..... (= ....), ukr. .... (.....); psl. *p.n.*p.na ‘štor, parobek’ > vsl. gmzŻm, rus. .... ..., brus. .... ..., ukr. .... ...; psl. *p.s. *p.sa ‘pes’ > vsl. gmc+, rus. ... ..., nar. brus. ..., ukr. ... ...; psl. *kon.c. *kon.ca ‘konec, zacetek’ > vsl. rjzmw+, rus. ..... ....., brus. ..... ....., ukr. ...... .....; psl. Gpl *ov.c. od ‘ovca’ > rus. ...., ukr. .....); 2) psl. *. > vsl. *o (psl. *m.x. *m.xa ‘mah’ > vsl. v+, rus. ... ... (= ....), brus. ... .../.... (= ....), ukr. ... (....); psl. *s.t. *s.ta ‘sat’ > vsl. c+n+, nar. rus. ..., brus. Npl (....), ukr. Npl (....); psl. *s.n. *s.na ‘sen, spanje’ > vsl. c+z+, rus. ... ..., brus. ... ..., ukr. ... ...; psl. *pet.k. *pet.ka ‘tisti, ki je pęti’ > vsl. gćn+r+, rus. ..... ..... ‘pet kosov’, brus. ..... .....; psl. *s.xnoti *s.xno *s.xneši ‘sahniti, sušiti se’ > vsl. c+b, cb, cjb, rus. ....... ..... ......., brus. ....... ..... ......, ukr. ....... ..... ......; psl. Gpl *ok.n. od ‘okno’ > rus. ...., brus. .... ukr. .....). 3.1.4.3.2 Praslovanska krepka in šibka polglasnika *., *. v dvoglasniških zvezah na zaprti zlog *C.rC, *C.rC, *C.lC, *C.lC sta se v vzhodni slovanšcini vokalizirala tako kot krepka polglasnika v drugih položajih:266 1) psl. *C.rC > vsl. *C’erC (psl. *s.rna ‘srna’ > vsl. cmhzf, rus. ....., brus. ....., ukr. ...../.....; psl. *v.rba ‘vrba’ > vsl. dmh,f, rus. ....., brus. ....., ukr. .....; psl. *s.rp. *s.rpa ‘srp’ > vsl. cmhg+, rus. ...., brus. ...., ukr. ....; psl. *t.rn. *t.rna ‘trn’ > rus. ...., brus. ...., ukr. .....; psl. *v.rx. *v.rxu ‘vrh’ . vsl. dmh, rus. ...., brus. ...., ukr. ....; psl. *z.rno ‘zrno’ > vsl. pmhzj, rus. 265 Vokalizacija praslovanskih krepkih *., *. je v vzhodni slovanšcini dokumentirana od 2. polovice 12. stoletja (*studen.c. > cneltztw, Lpl *s.n.mišcix. > cjzmvbob+ (1164),*c.to bylo nemir.no > xnj ,sk+ ztvbhzj, Dsg m/n *latin.skujemu = kfnbztcrjve, *dobr.j. > l+,hbb, *mir. > vbhj (1229)) (.........., ........ 1963: 99). 266 Vokalizacija praslovanskih krepkih in šibkih polglasnikov *., *. v dvoglasniških zvezah *C.rC, *C.rC, *C.lC, *C.lC je v vzhodni slovanšcini izpricana od 2. polovice 12. stoletja (*p.rsta > gthmcnf (1164), Npl m *m.rtviji > vthmndbb, *tv.rditi > ndthlbnb (1229), Isg *za v.lxov.m. > pf djkjdjvm (1192–1230)) (.........., ........ 1963: 105–106). ....., brus. ....., ukr. .....; psl. *s.rd.ce ‘srce’ > vsl. cmhlmwt, rus. ......, brus. ....., ukr. .....; psl. *s.m.rt. ‘smrt’ > vsl. c+vmhnm, rus. ......, brus. ......, ukr. ......; psl. *p.rsty/*p.rste *p.rstene, Asg *p.rsten. ‘prstan’ . rus. ........ ........, brus. ........ ........, ukr. ........ ......; psl. *m.rtv.(j.) ‘mrtev’ > vsl. vmhnd+, rus. ......., brus. ......, ukr. .......; psl. *p.rv.(j.) ‘prvi’ > vsl. gmhd+, rus. ......; psl. *sm.rdeti ‘smrdeti’ > vsl. cvmhlänb, rus. ........, brus. ........., ukr. ........; psl. *t.rpeti ‘postajati trd, trdeti’ > rus. ......., brus. ......., ukr. .......; psl. *tv.rd.(j.) ‘trd’ > vsl. ndmhl+, rus. ......., brus. ......, ukr. .......; psl. *tv.rditi ‘delati trdo’ > rus. ........, ukr. ........); 2) psl. *C.rC > vsl. *CorC (psl. *k.rc.ma‘krcma’ > rus. ......star., brus. ......, ukr. ......; psl. *t.rg. *t.rgu ‘trg’ . vsl. n+hu+, rus. .... ....., brus. .... ....., ukr. .... .....; psl. *g.rdlo ‘grlo, požiralnik’ > vsl. u+hkj, rus. ....., brus. ....., ukr. .....; psl. *g.rd...‘ponosen, ohol’ > rus. ......, brus. ....., ukr. ......; psl. *k.rmiti ‘krmiti’ > vsl. r+hvbnb, rus. .o....., brus. ......., ukr. .o.....); 3) psl. *C.lC > vsl. *ColC (psl. *v.lna ‘volna’ > vsl. d+kzf, nar. rus. ....., brus. ....., ukr. .....; psl. *v.lk. *v.lka ‘volk’ > vsl. d+kr+, rus. .... ....., brus. .... ...../....., ukr. .... .....; psl. *d.lg.(j.) ‘dolg, ne kratek’ > vsl. l+ku+, rus. ......, brus. ....., ukr. ......; psl. *p.ln.(j.) ‘poln’ > vsl. g+kz+, rus. ......, brus. ....., ukr. ......; psl. *m.lcati *m.lco *m.lciši ‘molcati’ > vsl. v+kxfnb, rus. ....... ..... ......., brus. ....... ..... ......, ukr. ....... ..... ......); 4) psl. *C'.lC > vsl. *C'elC (psl. *ž.lna ‘žolna’ > rus. ....., brus. ....., ukr. .....; psl. *c.ln.*c.lna‘coln, drevak’ > vsl. xmkz+, rus. ........., brus. ..... ....., ukr. ..... .....; psl. *ž.lc. *ž.lci ‘žolc’ > vsl. p+kxm, kxm, rus. ..... ....., brus. ..... ....., ukr. .... .....; psl. *ž.lt.(j.) ‘rumen’ > vsl. kn+, rus. ......, brus. ....., ukr. ......; psl. *ž.lteti*ž.ltejo*ž.lteješi ‘postajati rumen, rumeneti’ > rus. ....................., brus. ....... ...... ......., ukr. ....... ...... .......); 5) psl. *C.lC > vsl. *ColC (psl. *d.lg. *d.lga ‘dolg, kar je treba vrniti’ > vsl. l+ku+, rus. .... ....., brus. .... ....., nar. ukr. ....; psl. *st.lp. *st.lpa ‘stolp’ > vsl. cn+kg+, rus. ..........., brus. ..........., ukr. ...........; psl. *k.lbasa ‘klobasa’ > vsl. rjk,fcf, rus. ......., brus. ......., ukr. .......; psl. *t.lst.(j.) ‘debel, tolst’ > vsl. n+kcn+, rus. ......., brus. ......, ukr. .......). Pri dvoglasniških zvezah s krepkim polglasnikom se sporadicno pojavljajo oblike z drugim polnoglasjem (rus. ...... ...........) (psl. *v.rv.ka ‘majhna vrv’ > vsl. dmh+d+rf, rus. ......., brus. ......., ukr. ........). 3.1.4.3.3 V praslovanskih dvoglasniških zvezah na odprti zlog *Cr.C, *Cr.C, *Cl.C, *Cl.C s praslovanskima krepkima polglasnikoma sta se slednja v vzhodni slovanšci­ ni vokalizirala tako kot krepka polglasnika v drugih položajih: psl. *Cr.C, *Cr.C, *Cl.C,*Cl.C > vsl. *C.eC,*CroC,*CleC,*CloC (psl. *kr.st. ‘krst’ > vsl. rhmcn+ > rus. (..... je prevzeto iz csl.), brus. ....., ukr. .....; psl. *br.v.no ‘tram’ > vsl. ,mhmdmzj > rus. ......; psl. *kry*kr.ve‘kri’, Asg *kr.v. .*kr.v.*kr.vi> vsl. rh+dm > rus. ..... ....., brus. .... ....., ukr. .... (.....); psl. *kr.t. ‘krt’ > vsl. rh+n+ > rus. ...., brus. ...., ukr. ....; psl. *pl.t. ‘koža’ > vsl. gk+nm > rus. ....., brus. ....., ukr. .....). 3.1.4.4 Praslovanska *e,*o Praslovanska nosna samoglasnika (nazalna vokala) *e, *o sta se v vzhodni slovanšcini denazalizirala (raznosnila) relativno zgodaj (sreda 10. stoletje):praslovanski sprednji nosni samoglasnik *e se je denazaliziral v *’a, praslovanski zadnji nosni samoglasnik *o pa v *u:267 1) psl. *e > vsl. *’a (psl. *cest.(j.)‘cest, gost’ > vsl. xfcn+, rus. ......, brus. ....., ukr. ......; psl. *ceti*c.no*c.neši ‘spoceti, ustvariti, zaceti’ > vsl. zf–xfnb, rus. ..-.... ..-... ..-....., brus. ..-.... ..-... ..-...., ukr. ..-.... ..-... ..-....; psl. *žeti*ž.no*ž.neši ‘sekati, tolci, žeti’ > vsl. nb, rus. .... (...) ....., brus. .... (...) ...., ukr. .... (...) ....; psl. *agne *agnete, NApl *agneta ‘jagnje’ > vsl. ćuzĺ, rus. (....... .......),268Npl ......, brus. .... (= ....), Npl ......, ukr. ...., Npl ......; psl. *gledeti ‘gledati’ > vsl. ukćlänb, rus. ......., brus. ........, ukr. .......; psl. *red. *redu ‘vrsta, red’ > vsl. hćl+, rus. ... ..../...., brus. ... ...., ukr. ... ....; psl. *mesec. *meseca ‘mesec’ > vsl. väcćw+, rus. ..... ......, brus. ..... ......, ukr. ...... ......; psl. *zet. *zeti ‘zet’ . vsl. pćnm, rus. .... ...., brus. .... ...., ukr. .... ....);269 2) psl. *o > vsl. *u (psl. *mož.*moža‘mož’ > vsl. vm, rus. ......., brus. ... ...., ukr. .......; psl. *moka‘moka’ > vsl. vf, rus. ...., brus. ...., ukr. ....; psl. *bloditi *blo.o *blodiši ‘bloditi’ > vsl. ,kbnb, rus. ....... ..... ......., brus. ........ ..... ......., ukr. ....... ...... ......). 267 Denazalizacija (raznosnjenje) praslovanskihnosnih samoglasnikov v vzhodni slovanšcini je torej izpricana od srede 10. stoletja (psl. *nejesyt.> vsl. ztćcsnm ‘pelikan, jastreb’ ..eas.t, psl. Asg mptc. praes. act. def. *v.ro..j. > vsl.dmhexbb ‘ki vre (o vodi)’ ..e....., obojesta imeni slapov na Dnepru (Konstantin Porfirogenet)). V vzhodnoslovanski redakciji cerkvene slovanšcine prihaja do mešanja grafemov in e (3pl praes. *v.v.rgot. > d+dmhuenm, Npl ptc. praes. act. *v.st.r.ajo.e > d+cnmhmpf.ot : *studen.c. > cnltzmwm, Gdu *ot. oboju > jn+ j,jś (1056–1057)), kar kaže na glasovni sovpad odrazov praslovanskih *o in *u, medtem ko je (z izjemo v položaju za praslovanskimi palatali (trdonebniki)) opazno precej dosledno razlikovanje med grafemi ĺ inf ter• inć (*verme > dhävĺ, *desetaja > ltcĺnfć : Gsg*ot. (Samarije) > jn+ cfvfhbć, 1sg aor. *pocex. > gjxf+, Nsg m ptc. praet. act. def. *golgolej. > uk[fujk]ćb (1056–1057)), kar naj bi kazalo na obstoj razlicnih fonemov *a in *ä (v položaju ne za praslovanskimi palatali) (psl.*pasti ‘pasti’ : Npl *pesti od ‘pest’ > vsl. gfcnb [pasti] : gĺcnb [pästi]) (.........., ........ 1963: 64–65, 61). V prid tej domnevi govori tudi glasovna sprememba psl. *e/*C'a > vsl. *ä > S rus. e (...-......... 1995). 268 Psl. *agnen.k. *agnen.ka ‘majhno jagnje’ > rus. ....... ........ 269 Za zglede praslovanskega *e v položaju za labiali (ustnicniki)*p, *b, *m, *v prim. 3.1.6.8.2. 3.1.4.5 Praslovanska *je-,*ju- Praslovanska vzglasna glasovna zaporedja zveneci palatalni (trdonebni) drsnik *j [*.] in samoglasnik so se v vzhodni slovanšcini delno spreminjala: opazna je položajna onemitev vzglasnega *j-. 3.1.4.5.1 Praslovanski vzglasni *j-v položaju pred naglašenimali prednaglasnim *e je v vzhodni slovanšcini onemel, vzglasni *e pa se nato preglasil, natancneje velariziral (pomehkonebnil) v *o: psl. *je- > vsl. *o (psl. *jezero ‘jezero’ > vsl. jpthj, rus. ....., brus. ......, ukr. .....; psl. *jesen. *jeseni ‘jesen’ > vsl. jctzm, rus. ..... ....., brus. ...... ......, ukr. ..... .....; psl. *jele *jelene, Asg *jelen. ‘jelen’ . vsl. jktzm, rus. ..... ....., brus. a.... a...., ukr. ..e.. ..e..; psl. *jedin. *jedina *je­dino = *jed.n. *jed.na *jed.no ‘eden’ > vsl. jlbz+ jlbzf jlbzj, jlz+ jlzf jlzj . rus. .... .... ...., brus. ..... .... ...., ukr. .... .... ....). 3.1.4.5.2 Praslovanski vzglasni *j-v položaju pred *u je v vzhodni slovanšcini onemel: psl. *ju- > vsl. *u (psl. *juxa‘juha’ > vsl. f, rus. ...; psl. *južina, *južin.‘obed’ > vsl. bzf, rus. ....). Besede z odrazom praslovanskega glasovnega zaporedja *ju-v vzhodnoslo­vanskih knjižnih jezikih so prevzete iz stare cerkvene slovanšcine (psl. *jun.(j.) ‘mlad’ > vsl. + (: rus. ...., brus. ..., ukr. .... je prevzeto iz stcsl. .z+ ‘mlad’); *jug. *juga ‘svetla nebesna stran, jug’ > vsl. + (: knj. rus. ..... je preveto iz stcsl. .u+ ‘jug’)). 3.1.4.6 Nekaterevzhodnoslovanskeoblikovneznacilnosti Izbrane oblikovne znacilnosti (inovacije in arhaizmi) vzhodne slovanšcine so: 1) vsaj delna ohranitev koncnice tretje osebe ednine in množine sedanjika (znacilnost vzhodne slovanšcine): psl. *-t./*-t. (psl. 3sg, 3pl praes. *nes-e-t./-t., *nes-o-t./-t. od ‘nesti’ > rus. ....., ....., brus. ...., ......, ukr. ...., ......; sl. 3sg, 3pl praes. *p.j-e-t./-t., *p.j-o-t./-t. od ‘piti’ > rus. ...., ...., brus. ..., ....., ukr. ..., .....; sl. 3sg, 3pl praes. *m.-je-t./-t., *m.-jo-t./-t. od ‘miti, umivati’ > rus. ...., ...., brus. ... ....., ukr. ... .....; psl. 3sg, 3pl praes. *mi-ne-t./-t., *mi-no-t./-t. od ‘mi-niti’ > rus. ....., ....., brus. ...., ......, ukr. ...., ......; psl. 3sg, 3pl praes. *voz-i-t./-t., *voz-e-t./-t. od ‘voziti’ > rus. ....., ....., brus. ......, ......, ukr. ......, ......; psl. 3sg, 3pl praes. *um-e-je-t./-t., *um-e-jo-t./-t. od ‘umeti’ > rus. ....., ....., brus. ...., ......, brus. ...., ......, ukr. ...., ......; psl. 3sg, 3pl praes. *del-a-je-t./-t., *del-e-jo-t./-t.od ‘delati’ > rus. ......, ......, brus. ......, ........, ukr. ....., .......; psl. 3sg, 3pl praes. *dar-u-je-t./-t., *dar-u-jo-t./-t. od ‘darovati’ > rus. ......, ......, brus. ....., ......., ukr. ....., .......); 2) izguba glagola *byti ‘biti, obstajati, nahajati se’ kot glagola s polnim in oslabljenim slovarskim (leksikalnim) pomenom ter kot pomožnega glagola s slovnicnim (grama­ticnim) pomenom, slednji npr. v rezultativnem preteklem casu (perfektu) (toda zato obvezna raba osebnega zaimka) (psl. 1sg perf. *p.sal./*p.sala/*p.salojesm. . rus. . ...../....../......, brus. . ...../....../......, ukr. . ...../....../......). Nekatere mlajše splošnovzhodnoslovanske glasovne znacilnosti Praslovansko Vzhodnoslovansko *CO :*CE *l,*r,*n */C/:*/C’/ *l, *., *. *lE,*rE,*nE *Ci:*Cy *l,*.,*. *C’i : *Cy *VjV *VjV *pl-, *bl-, *ml-, *vl­ *pl-, *bl-, *ml-, *vl­ *-pl-, *-bl-, *-ml-, *-vl­ *-pl-, *-bl-, *-ml-, *-vl­ *. *z *. *. *’e *o *C.rC *C.rC *C.lC *C.lC *’er *or *ol/*'el *ol *Cr.C *Cr.C *Cl.C *Cl.C *.e *ro *le *lo *e *o *’a *u *je-*ju- *o­*u- Severovzhodnovzhodnoslovanski (poznejši ruski) samoglasniški sistem: *i *y *u *. *. *. *. *e *o (*ä) *a Jugozahodnovzhodnoslovanski (poznejši beloruski in ukrajinski) samoglasniški sistem: *i *y *u *. *. *. *e *o (*ä) *a Vzhodnoslovanski nezložniki Zaporniki, eksplozive Polzaporniki, afrikate Priporniki,frikative spiranti drsniki jezicniki ustnicniki */p/ */b/ */./ /*./ */m/ */./ */v/ */./ zobniki */t/ */d/ */t/ */d/ */n/ */./ */s/ */z/ */./ */./ */r/, */l/ */./, */l/ trdonebniki */c/ */c/ *šc *ž. */š/ */ž/ */j/ mehkonebniki */k/ */g/ */x/ 3.1.5 Severovzhodno- in jugozahodnovzhodnoslovanske glasovne zna- cilnosti Nekoliko mlajše nesplošnovzhodnoslovanske glasovne spremembe so se pojavljale v obdobju 12. in 13. stoletja (nekatere od njih torej vzporedno z nekaterimi mlajšimi splošnovzhodnoslovanskimi) in so se širile iz dveh inovativnih središc. To sta bili se­verovzhodnovzhodnoslovansko (rusko) in jugozahodnovzhodnoslovansko (ukra­jinsko)inovativnosredišce, pri cemer prehodni zahodnovzhodnoslovanski (beloru-ski) prostor (ali samo njegov del) izkazuje inovacije enega ali drugega inovativnega središca. Severovzhodno-in jugozahodnovzhodnoslovanske glasovne spremembe so dokoncno izoblikovale tri vzhodnoslovanske jezike in imajo posledicno vrednost ge­netskih meril pri clenitvi vzhodne slovanšcine na jezike. 3.1.5.1 Praslovanski *e Praslovanski nizki sprednji samoglasnik *e [*ä] (jat) se je po denazalizaciji (raznosnje­nju) praslovanskih nosnih samoglasnikov *e, *o (prim. 3.1.4.4) v vzhodni slovanšcini zožil v vzhodnoslovanski ozki *’.,270ki se je prvotno ohranil kot poseben glas in fonem.271 Vzhodnoslovanski odraz praslovanskega *e v zlogu pred zlogom z naglašenim *i se je v nekaterih besedah splošnovzhodnoslovansko popolnoma asimiliral (prilicil) naglaše­nemu samoglasniku v *i (pozneje je znotraj posameznih pregibalnih vzorcev in besednih 270 Moszynski 1967; Rigler 1963b: 26–30. 271 Posebnoglasovno vrednostvzhodnoslovanskegaodrazapraslovanskega*e potrjujeta: 1) stanje v nekaterih (tako severnih kot južnih) ruskih narecjih, v katerih se pojavljata fonem /./ (srednji e, ozki ., dvoglasnik i.) (rus. . ........) kot odraz praslovanskega *e in fonem /e/ (široki ., dvoglasnik ei) (rus. . ........) kot odraz praslovanskega *e (s katerim je po vokalizaciji praslovanskih krepkih polglasnikov glasovno sovpadel odraz praslovanskega krepkega *.) (.........., ........ 1963: 62, 80–81, 139–140; ........ idr. 2013: 30–31): psl. *e :*e/*. > vsl. *. :*e (psl. *les., *leto, *vera, *svet., *seno, *xleb. :*v.rx., *ot.c. > nar. rus...., ...., ...., ...., ...., .... :...., ....); 2) stanje v jugozahodni belorušcini in ukrajinšcini (kjer je vzhodnoslovanski *. pozneje glasovno sovpadel z odrazom podaljšanega*e (prim. 3.1.5.2)). družin prišlo do analoških izravnav)272(psl. *sedeti *se.o *sediši ‘sedeti’ > vsl. cälänb/ cblänb, rus. (......) (....) ......, brus. ....... ..... (......), ukr. (......) (.....) ....., psl. *sesti *sedo *sedeši ‘sesti’ > vsl. cäcnb, rus. ..... .... ......, brus. ..... .... ......, ukr. ..... .... .....; psl. *dete *detete ‘dete’ .vsl. länć/ ltnć/lbnć, rus. (..........) star., brus. (..... =............), ukr. (..........), psl. *deti *det.j. ‘otroci’ > vsl. länb, rus. .... ....., brus. ..... ......, ukr. .... ....., psl. *detina > vsl. länbzf, rus. (......), ukr. ......). Vzhodnoslovanski odraz praslovanskega *ese je v drugih položajih kot *’eohranil v severovzhodni, delu novgorodsko-pskovske in v pološko-smolenski vzhodni slovanšcini (poznejši rušcini in severovzhodni belorušcini) (to se odraža tudi v krovnih knjižnih jezi­kih) (v novgorodski vzhodni slovanšcini (poznejši novgorodski rušcini) se je zožil v ’i), medtem ko je v poleško-kijevski in jugozahodni vzhodni slovanšcini (poznejši jugozaho­dni belorušcini in ukrajinšcini) glasovno sovpadel s t. i. »novim e« (dalje prim. 3.1.5.2) (knjižna ukrajinšcina odraža stanje v jugozahodni in jugovzhodni ukrajinšcini, kjer se je v vseh položajih ne glede na naglasno mesto zožil v ’i): psl. *e > vsl. *’. >nespl.rus., SV brus. ’e,JZinJVukr.’i273(psl. *pena ‘pena’ > vsl. gäzf, rus. ...., brus. ...., ukr. ....; psl. *bel.(j.)‘bel’ > vsl. ,äk+, rus. ....., brus. ...., ukr. .....; psl. *beda‘nesre-ca, stiska, beda’ > vsl. ,älf, rus. ...., brus. ...., ukr. ....; psl. *mera ‘merjenje, mera’ > vsl. vähf, rus. ...., brus. ...., ukr. ....; psl. *vera‘vera’ > vsl. dähf, rus. ...., brus. ...., ukr. ....; psl. *telo ‘telo’ > vsl. näkj, rus. ...., brus. ...., ukr. ....; psl. *nedela ‘nedelja’ > vsl. ztläkć, rus. ......, brus. ......., ukr. ......; psl. *sneg.*snega‘sneg’ > vsl. czäu+, rus. .... ...../....., brus. .... ....., ukr. .... .....; psl. *leto ‘poletje, leto’ > vsl. känj, rus. ...., brus. ...., ukr. ....; psl. *koleno ‘koleno’ > vsl. rjkäzj, rus. ......, brus. ......, ukr. ......; psl. *reka ‘reka’ > vsl. härf, rus. ...., brus. ...., ukr. ....; psl. *seno ‘trava, seno’ > vsl. cäzj, rus. ...., brus. ...., ukr. ....; psl. *zenica ‘zenica, puncica v ocesu’ > vsl. päzbwf, rus. ...... star., ukr. ......). 3.1.5.2 Vzhodnoslovanska *e,*o Vzhodnoslovanska *e, *o (odraza praslovanskih *e, *o in praslovanskih *CeRC, *(C)oRC po metatezi likvid s polnoglasjem) v zlogu pred zlogom s šibkima polgla­snikoma *., *. sta po onemitvi slednjih v severovzhodni, novgorodsko-pskovski in pološko-smolenski vzhodni slovanšcini (poznejši rušcini in severovzhodni belorušci­ni) ostala nespremenjena (o dveh odrazih praslovanskga *o v rušcini, ki ni povezan z onemitvijo praslovanskih šibkih polglasnikov (prim. 3.1.1.7.2)), v poleško-kijevski in jugozahodni vzhodni slovanšcini (poznejši jugozahodni belorušcini in ukrajinšcini) 272 ...... 1962: 20. 273 Praslovanski*e ima v jugozahodnibelorušciniin ukrajinšcininaslednje odraze:1) v ju­gozahodni belorušcini v naglašenem položaju ozki e-jevskifonem(.’ę..) ali diftong *ie (.’....) (........ 1964: 21–24); 2) v severni ukrajinšcini v naglašenem zlogu (ne pa tudi v nenaglašenem zlogu, kjer se ni spreminjal) diftong *ie (.’...., .’....) (pozneje se .. diftong ponekod lahko monoftongiral); 3) v jugozahodni in jugovzhodni ukrajinšcini v naglašenem in nenaglašenem zlogu ’i (.’..., .’...) (..... 1955: 67–68, 92, 159). pa po nadomestni podaljšavi težila k daljšanju in oženju v smeri *’e, *o > *’., *., pri cemer je tako podaljšani praslovanski *e glasovno sovpadel z odrazom praslovanskega *e in nastal t. i. »novi e« (ukr. ..... .):274 vsl. *eC./.,*oC./. >rus.,SVbrus.*’e, *o,JZbrus.,ukr.*’e,*o > *’.,*..275Nadaljnje spreminjanje jugozahodnobelorusko--ukrajinskih *’., *. je bilo v razlicnih narecnih ploskvah ukrajinšcine razlicno.276 Praslovanska *e, *o v zlogu pred zlogom s šibkima polglasnikoma *., *. se v knjižni rušcini in belorušcini (ki odraža stanje v severovzhodni belorušcini) prvotno odražata kot *’e, *o (v nenaglasnih zlogih je pozneje lahko prišlo do vokalne redukci­je), v knjižni ukrajinšcini (ki odraža stanje v jugozahodni ukrajinšcini) pa kot ’i: 1) psl. *eC./., *CerC./. > rus. *’e,brus. *’e,ukr. *’e > ’. > JZ ukr. ’i277(psl. *pe.. *pe.i ‘pec’ > vsl. gtxm, rus. .... ...., brus. ... ...., ukr. .... ....; psl. *šest. *šesti ‘šest’ > vsl. itcnm, rus. ..... ....., brus. ..... ....., ukr. ..... .....; psl. *med. *medu ‘med’ > vsl. vtl+, rus. ... ..../...., brus. ... ...., ukr. ... ....; psl. Nsg m, f, n ptc. praet. act. II *nesl. *nesla *neslo od ‘nesti’ > rus. ............., brus. ............., ukr. .............; psl. *met.la ‘metla’> vsl. vtnkf, rus. ....., brus. ....., ukr. .....; psl. *sed.lo ‘sedlo’ > vsl. ctlkj, rus. ....., brus. ....., ukr. .....; psl. *žen.ka ‘majhna ženska’ > rus. ....., brus. ....., ukr. .....; psl. *berz.ka ‘majhna breza’ > *berez.ka > rus. ......., brus. ......., ukr. .......; psl. Gpl *b./.cel. od ‘cebela’ > rus. ...., brus. ...., ukr. ....; psl. Gpl *berz. od ‘breza’ > *berez. > rus. ....., brus. ....., ukr. .....); 274 .........., ........ 1963: 125–126; ........ 1974: 88; ......., .......... 1980: 32–37, 202; ......... idr. 1962: 135–136, 152–164; ........ 2000a: 29. 275 V tipu psl. *vorn. ‘vran’ > vsl. djhjz+, rus. ....., ukr. ..... do nadomestne podaljšave po onemitvi praslovanskih šibkih polglasnikov v jugozahodni belorušcini in ukrajinšcini proti pricakovanju ni prišlo, saj je relativnokronološko gledano najprej prišlo do nastanka polno­glasnega odraza in šele nato do onemitve praslovanskega polglasnika v šibkem položaju. 276 Prvi primeri nadomestne podaljšave sredinskih samoglasnikov *e, *o v delu vzhodne slo­vanšcine se pojavljajo v 2. polovici 12. stoletja (Asg *kamen. > rfväzm, *ucitel. > exbnäkm (1164),*ov.ca > djjdwf (1266)) (.........., ........ 1963: 125). 277Jugozahodnobelorusko-ukrajinski*’e > *’.(izvzhodnoslovanskega*eC./.) se odraža takole: 1) v jugozahodni belorušcini v naglašenem položaju kot poseben ozki e-jevskifonem(.’ę.) ali diftong *ie (.’...) (........ 1964: 21–24); 2) v severni ukrajinšcini se je v naglašenem zlogu (ne pa tudiv nenaglašenemzlogu, kjer se ni spreminjal) pred zlogom z nekdanjim praslovanskim šibkim sprednjim polglasnikom *. diftongiral v (diftong *ie (.’...), v zlogu pred zlogom z nekdanjim praslovanskim zadnjim šibkim polglasnikom*. pa v diftong *uo (....) (pozneje sta se oba diftonga ponekod lahko spreminjala in monoftongirala, npr.ie > i; uo > u, e, y ipd.); 3) v jugozahodni ukrajinšcini se je v naglašenem in nenaglašenem zlogu vzlogupred zlogomzobema nekdanjima praslovanskimašibkima polglasnikoma*.,*. zožilv ’i (.’.., .’..);4) v jugovzhodniukrajinšcinisejev naglašenemin nenaglašenemzlogu v zlogu pred zlogom z nekdanjim praslovanskim zadnjim šibkim polglasnikom *. ohranil (...), v zlogu pred zlogom z nekdanjim praslovanskima sprednjim šibkim polglasnikom*. pa zožil v ’i (.’..) (..... 1955: 66–67, 92, 158–159). 2) psl. *oC./.,*CoRC./. > rus. *o,brus.*o,ukr.*o > *. > JZ in JV ukr. ’i278 (psl. *sol. *soli ‘sol’ > vsl. cjkm, rus. .... ...., brus. .... ...i, ukr. .... ...i; psl. *kon. *kona ‘konj’ > vsl. rjzm, rus. .... ...., brus. .... ...., ukr. .... ....; psl. *voz. *voz. ‘voz’ > vsl. djp+, rus. ... ...., brus. ... ...., ukr. ... ....; psl. Nsg m, f, n ptc. praet. act. II *mogl. *mogla *moglo od ‘moci’ > rus. ... ..... ....., brus. ... ..... ....., ukr. ... ..... .....; psl. *radost. *radosti ‘veselje, radost’ > vsl. hfljcnm, rus. ....... ......., brus. ....... ......., ukr. ....... .......; psl. *korv.ka ‘majhna krava’ > *korov.ka > rus. ......., brus. ......., ukr. .......; psl. *golv.ka ‘majhna glava’ > *golov.ka > rus. ......., brus. ......., ukr. .......; psl. Gpl *koz. od ‘koza’ > rus. ..., brus. ..., ukr. ...; psl. Gpl *nog. od ‘noga’ > rus. ..., brus. ..., ukr. ...; psl. Gpl *korv. od ‘krava’ > *korov. > rus. ....., brus. ....., ukr. .....; psl. Gpl *golv. od ‘glava’ > *golov. > rus. ....., brus. ....., ukr. .....; psl. *ov.ca ‘ovca’ > vsl. jdmwf, rus. ...., nar. brus. ...., knj. brus. ....-.., ukr. .....; psl. *ok.no ‘okno’ > vsl. jr+zj, rus. ...., brus. ...., ukr. .....; psl. *ot.-‘od-’ > vsl. jn+–, rus. ..-, brus. ..-/..-/...-/...-, ukr. ...-). 3.1.5.3 Praslovanski *Cr.C,*Cr.C,*Cl.C,*Cl.C Praslovanska šibka polglasnika *., *. v dvoglasniških zvezah na odprti zlog *Cr.C, *Cr.C, *Cl.C, *Cl.C se v rušcini (tako kot v drugih položajih) odražata kot *’e, *o, v belorušcini in ukrajinšcini pa kot *’i, *y (to se odraža tudi v krovnih knjižnih jezikih):279 psl. *CR.C,*CR.C > rus. *CR’eC,*CRoC,brus.,ukr.*CR’iC,*CRyC (psl. *gr.meti ‘grmeti’ > rus. ......., brus. ......., ukr. .......; psl. *kr.stiti ‘krstiti’ > vsl. rhmcnbnb, rus. ........, brus. ........, ukr. ........; psl. *tr.voga ‘trenje, drgnje­nje, metje’ > rus. ......., brus. ......., ukr. .......; psl. *kr.vav.j. ‘krvav’ > rus. ........, brus. ......., ukr. ........; psl. *kr.šiti ‘krušiti’ > rus. ......., brus. ......., ukr. .......; psl. *sl.za ‘solza’ > vsl. ckmpf, rus. ....., brus. (.....), ukr. (...o..); psl. *bl.steti, *bl.šcati ‘svetiti se, blešcati’ > rus. ........, brus. ........, ukr. .......; psl. *bl.xa ‘bolha’ > vsl. ,k+, rus. ....., brus. ....., nar. ukr. ....., knj. ukr. (.....); psl. *gl.tati ‘goltati’ > vsl. uk+nfnb, rus. ......., brus. ......., ukr. .......).280Zelo verjetno sta prvotna belorusko-ukrajinska odraza *’i, *y, anaptikticna 278 Jugozahodnobelorusko-ukrajinski*o > *. (iz vzhodnoslovanskega*oC./.) se je spreminjal takole: 1) v jugozahodni belorušcini v naglašenem položaju kot poseben ozki o-jevskifonem (.’ô.’, .ô.) ali diftong *uo (....) (........ 1964: 35–39); 2) v severni ukrajinšcini se je v naglašenem zlogu (ne pa tudi v nenaglašenem zlogu, kjer se ni spreminjal) pred zlogom z obemanekdanjimapraslovanskimašibkimapolglasnikoma*., *. diftongiral v diftong*uo (....., ....) (poznejese jedvoglasnik ponekod lahko spreminjalin monoftongiral, npr. uo > u, e, y ipd.);3)vjugozahodniinjugovzhodniukrajinšcinipasevnaglašeneminnenaglašenem zlogu (brez vmesne diftongizacije) zožil v i (...., ...) (..... 1955: 65–66, 92, 158). 279 .........., ........ 1963: 106–109; ........ 1974: 88–90; ......... idr. 1962: 128–130; ........ 2000b: 36. 280 Prvi zapisi vokaliziranih praslovanskih polglasnikov v dvoglasniških zvezah *Cr.C, *Cr.C, *Cl.C, *Cl.C se pojavljajo v 13. stoletju (Lpl *v. dr.vex. > d+ lhjdä+ (1282), Gsg *do (vrinjena) samoglasnika, ki sta se pojavila v vsaj triclenskem soglasniškem sklopu, na­stalem po onemitvi praslovanskih šibkih polglasnikov, stanje v rušcini pa je drugotno, nastalo po analoški izravnavi po oblikah s praslovanskimi krepkimi polglasniki.281 3.1.5.4 Praslovanska *.j,*.j Praslovanska krepka polglasnika *., *. (po analoški izravnavi vcasih navidezno tudi šib­ka *., *.) v položaju pred *j naj bi se v rušcini (tako kot v drugih položajih) spremenila v *’e, *o, v belorušcini in ukrajinšcini pa v *’i, *y (kar se odraža tudi v krovnih knjižnih jezikih):282 psl. *.j,*.j > rus. *’ej,*oj,brus.,ukr.*’ij,*yj (psl. *š.ja ‘vrat’ > vsl. imć, rus. ..., brus. ..., ukr. ...; sl. 2sg imper. *p.j. od ‘piti’ > rus. ...!, ukr. ...!; psl. *živ.j. ‘živ’ > vsl. dsb, rus. ....., brus. ...., ukr. .....;283sl. 1–2sg praes. *m.jo*m.ješiod ‘miti, umivati’ > rus. ........., brus. ......., ukr. .......; sl. 2sg imper. *m.j. od ‘miti, umivati’ > rus. ...!, brus. ...!, ukr. ...!).284 3.1.5.5 Praslovanski *j.- Vzglasno glasovno zaporedje *j.-se je v rušcini zlilo v *i-, v belorušcini in ukrajinšcini pa je prišlo do njegove popolne redukcije (upada), onemitve: psl. *j.- > rus. i-,brus., ukr. -285(psl. *j.meti*j.mam.*j.maši ‘imeti’ . vsl. bvänb, rus. ..............., brus. ..........., ukr. ...........; psl. *j.gra‘igra’ > vsl. buhf, rus. ...., brus. ...., ukr. ..., NApl ....; psl. *j.g.la ‘igla’ > vsl. bukf, rus. ...., brus. ....; psl. *j.g.l.ka ‘majhna igla’ > rus. ......, brus. ......, ukr. .....; psl. *j.kra‘ikra’ > vsl. brhf, rus. ...., brus. ...., ukr. ....). 3.1.5.6 Vzhodnoslovanski *e Vzhodnoslovanski *’e (odraz praslovanskega *e in praslovanskega sprednjega krepkega polglasnika *.) je v položaju pred trdimi soglasniki in v izglasju težil k preglaševanju, na­tancneje k velarizaciji (mehkonebnjenju) v *’o, in sicer na dveh obmocjih vzhodne slovan-šcine na dva razlicna nacina: v južni, »akajoci« rušcini (kar se odraža v knjižni rušcini) in kr.ve > lj rhjdt, Lsg *v. kr.vi > d+ rhjdb, *ustr.mi se > ecnhtvb cĺ, *abl.ko > ć,kjrj, *sl.zy > cktps (1296), *kr.vi > rhjdb (13. stoletje) : 3sg praes. *kr.net. > rhbztnm (1229), *abl.ko > ć,ksrj (13. stoletje), 3pl imperf.*dr.žaaxo > lhsfe (14. stoletje)) (.........., ........ 1963: 107–108). 281 .........., ........ 1963: 108–109. 282 .........., ........ 1963: 101–105;........ 1974: 104–106; ......... idr. 1962: 130–132; .......... 1995: 21. 283 S stališca formuliranega glasovnega pravila se nepricakovana odraza pojavljata v psl. Gpl *jaj.c. od ‘jajce’ > rus. ..., brus. ..., ukr. ..... 284 Glasovnasprememba psl. *.j, *.j > rus.*’ej, *oj, brus., ukr. *’ij, *yj se je najverjetneje zgodila ževcasuvokalizacijepraslovanskihkrepkihpolglasnikov,prvizapisipasepojavljajovdrugi polovici 13. stoletja (Gpl *svin.j. > cdbztb (1270), Gpl *lud.j. > k.ltb (1317),*velik.j. > dtkbrjb (1339), *vinop.j.ca > dbzjgtďwf (1354)) (.........., ........ 1963: 102). 285 Belorusko gradivo je malo povedno, saj se je v belorušcini v vzglasju v položaju pred sogla­sniškim sklopom (in za samoglasnikom v sandhiju) pojavil drugotni proteticni *i (psl. *m.gla ‘megla’ > brus. .....; psl. Gsg *l.na od ‘lan’ > brus. .....). belorušcini (kar se odraža tudi v knjižni belorušcini) se je preglasil samo naglašeni *’e v položaju za vsemi vzhodnoslovanskimi netrdimi soglasniki, v ukrajinšcini pa naglašeni in nenaglašeni *’e samo v položaju za odrazi praslovanskih *j, *c/*., *ž/., *š, *šc, *ž. (tj. za ukrajinskimi j, c, ž, š, šc, ž.) (kar se odraža tudi v knjižni ukrajinšcini):286 psl. *e/*. > vsl. *’e >rus.,brus.*’o /+['_*CO,-#],ukr.*’o /+[*j,*c,*ž,*š,*šc,*ž. _ *CO,-#]287(psl. *pole ‘polje’ > vsl. gjk-, rus. ...., brus. ...., ukr. ....; psl. 1sg praes. *neso od ‘nesti’ > vsl. ztc, rus. ...., brus. ...., ukr. ....; psl. *zelen.(j.)‘zelen’ > vsl. ptktz+, rus. ......., brus. ......, ukr. .......; psl. *l.n. ‘lan’ > vsl. kmz+, rus. ..., brus. ..., ukr. ....; psl. Nsg m, f, n ptc. praet. act. II *nesl. *nesla *neslo od ‘nesti’ > vsl. ztck+ ztckf ztckj, rus. ... ..... ....., brus. ... ..... ....., ukr. ... ..... .....; psl. Gsg m/n *jego ‘njega; njegov’ > vsl. -uj, rus. ..., brus. ..., ukr. ....; psl. *celo‘celo’ > vsl. xtkj, rus. ...., brus. ...., ukr. ....; psl. Npl m *cetyre ‘štirje’, Npl f, n *cetyri ‘štiri’ > vsl. xtnsht, xtnshb, rus. ......, brus. ......, ukr. ......; psl. *cetv.rt.(j.) ‘cetrti’ > vsl. xtndmhn+, rus. ........., brus. ........, ukr. .........; psl. *c.rn.(j.) ‘crn’ > vsl. xmhz+, rus. ......, brus. ....., ukr. ......; psl. *c.rniti ‘delati crno, crniti’ > rus. ......., brus. ......., ukr. (.......); psl. *ž.lt.(j.)‘rumen’ > vsl. kn+, rus. ......, brus. ....., ukr. ......; psl. *ž.lteti ‘postajati rumen, rumeneti’ > rus. ......., brus. ......., ukr. (.......); psl. *šest.j. ‘šesti’ > vsl. itcnsb, rus. ......, brus. ....., ukr. ......; psl. *aj.ce ‘jajce’ > vsl. ćbwt, rus. ...., brus. ...., ukr. ....).288 Do preglasa vzhodnoslovanskega *’e v *’o je v rušcini prihajalo tudi še po depa­latalizaciji odrazov praslovanskih *ž/*., *š (tj. ruskih ., . > ž, š) (14. stoletje), v belo­rušcini ne vec, toda v rušcini ne vec po depalatalizaciji odraza praslovanskega *c (tj. ruskega . > c) (2. polovica 15. stoletja) (kar se vse odraža v krovnih knjižnih jezikih): psl. *e/*. /+['_*ž/*.,*š,-#] > vsl. *’e > rus. ’o,brus.’e (psl. *jež. *ježa ‘jež’ > rus. .. ..., psl. *ježik. ‘majhen jež, ježek’ > rus. ...., brus. (.....); psl. *ode.a ‘odevanje’ > nar. rus. ..... (knj. rus. ...... je prevzeto iz stcsl. jltf ‘obleka’), brus. ......, ukr. ..... redk.; psl. 2sg praes. *neseš. od ‘nesti’ > vsl. ztctim, rus. ......, brus. ....., ukr. .....; psl. *ot.c. ‘oce’ > vsl. jnmwm > rus. ...., brus. ...., ukr. .....). 3.1.5.7 Praslovanska *i,*y Praslovanski sprednji visoki samoglasnik *i se je v vecjem delu ukrajinšcine centralizi­ral in glasovno sovpadel z odrazom praslovanskega srednjega visokega samoglasnika *y (jery) :289 psl. *i : *y >rus.,brus.*’i : *y,ukr.*y (psl. *piti ‘piti’ > vsl. gbnb, rus. 286 .........., ........ 1963: 128–133; ........ 1974: 107–111; ......... idr. 1962: 144–148. 287 V severni, »okajoci« rušcini sta se preglasila tako naglašeni kot nenaglašeni vzhodnoslovanski *’e (psl. *pole ‘polje’ > S rus.....[p.lo]; psl. 1sg praes. *neso od ‘nesti’ > S rus.....[.os.]). 288Prvi primeri preglasa *’e > *’o v položaju za šumniki so dokumentirani konec 12. stoletja (1pl praes. *s.kažem. > c+rfjv+, Dpl*možem. > vejv+, Nsg m ptc. praet. pass. *bolžen. > ,kfjz+ (kon. 12. st.), Dsg m/n ptc. praes. act.*j.mo.emu > bveojve (12. st.)) (.........., ........ 1963: 129–130). 289 .........., ........ 1963: 126–127; ......... idr. 1962: 160–162, 169–171. .... [..t], brus. .... [...], ukr. .... [p.ty]; psl. *pytati ‘spraševati’ > vsl. gsnfnb, rus. ...... [pyt.t], brus. ...... [pyt..], ukr. ...... [pyt.ty]; psl. *biti ‘biti, tolci’ > vsl. ,bnb, rus. .... [..t], brus. .... [...], ukr. .... [b.ty]; psl. *byk. *byka ‘bik’ > vsl. ,sr+, rus. ... .... [b.k byk.], brus. ... .... [b.k byk.], ukr. ... .... [b.k byk.]; psl. *mir. *mira ‘soglasje, družba; mir; svet’ > vsl. vbh+, rus. ... .... [..r ..r.], brus. ....... [..r ..ru], ukr. ....... [m.r m.ru]; psl. *mysliti ‘misliti’ > vsl. vsckbnb, rus. .......[m..lit], brus. .......[m..li.], ukr. .......[m.slyty]; psl. *vino ‘vino’ > vsl. dbzj, rus. .... [.in.], brus. .... [.in.], ukr. .... [vyn.]; psl. *vydra ‘vidra’ > vsl. dslhf, rus. ..... [v.dr.], brus. ..... [v.dra], ukr. ..... [v.dra]; psl. *niz.k.(j.) ‘nizek’ > vsl. zbp+r+, rus. ...... [..s..j], brus. ....i [..s.i], ukr. ....... [ny.k.j]; psl. *nyti ‘boleti’ >vsl.zsnb, rus. .... [n.t], brus. .... [n..], ukr. .... [n.ty]; psl. *lipa ‘lipa’ > vsl. kbgf, rus. .... [l.p.], brus. .... [l.pa], ukr. .... [l.pa]; psl. *lyko ‘licje’ > vsl. ksrj, rus. .... [l.k.], brus. .... [l.ka], ukr. .... [l.ko]; psl. *griva ‘dolge dlake na vratu, griva’ > vsl. uhbdf, rus. ..... [g..v.], brus. ..... [.r.va], ukr. ..... [hr.va]; psl. *ryba ‘riba’ > vsl. hs,f, rus. .... [r.b.], brus. .... [r.ba], ukr. .... [r.ba]; psl. *tix.(j.) ‘tih, miren’ > vsl. nb, rus. ..... [t...j], brus. .... [...i], ukr. ..... [t.xyj]; psl. *ty ‘ti’ > vsl. ns, rus. .. [t.], brus. .. [t.], ukr. .. [t.]; psl. *dik.j.‘divji’ > vsl. lbrbb, rus. .....[d...j], brus. .....[...i], ukr. .....[d.kyj]; psl. *dym. *dyma ‘dim’ > vsl. lsv+, rus. ... .... [d.m d.m.], brus. ... .... [d.m d.mu], ukr. ....... [d.m d.mu]; psl. *sila ‘sila’ > vsl. cbkf, rus. .... [..l.], brus. .... [..la], ukr. .... [s.la]; psl. *syn. *synu ‘sin’ > vsl. csz+, rus. .......[s.n s.n.], brus. ... .... [s.n s.na], ukr. ... .... [s.n s.na]; psl. *zima ‘zima’ > vsl. pbvf, rus. .... [.im.], brus. .... [.im.], ukr. .... [zym.]; psl. *jezyk. *jezyka ‘jezik’ > vsl. ćpsr+, rus. .... ..... [jiz.k jizyk.], brus. .... ..... [jaz.k jazyk.], ukr. .... ..... [jaz.k jazyk.]).290 Z velarizacijo praslovanskega *i v ukrajinšcini je najverjetneje povezana tudi depalatalizacija vzhodnoslovanskih mehkih in mehcanih soglasnikov (prim. 3.1.5.8, 3.1.6.4). 3.1.5.8 Depalatalizacijavzhodnoslovanskihmehcanihsoglasnikov Praslovanski palatali (trdonebniki) in praslovanski nepalatali (netrdonebniki) v položa­ju pred sprednjimi samoglasniki so po oblikovanju mehkostne korelacije soglasnikov v vzhodni (in zahodni) slovanšcini (prim. 3.1.3.2) ostali oz. postali vzhodnoslovanski mehki oz. mehcani soglasniki; pozneje je v rušcini in belorušcini vecina od njih ostala mehka oz. mehcana (za depalatalizacijo mehkih soglasnikov prim. 3.1.6.4), v ukrajin-šcini pa so se v položaju pred odrazi praslovanskih *i, *e/*. (z izjemo *e v položaju pred zlogom s šibkima polglasnikoma *., *. (prim. 3.1.5.2)) (tj. ukrajinskima y, e) depalatalizirali v trde soglasnike: psl. *C'/*CE > vsl. *C’ >rus.,brus.*C’,ukr.C / 290 Velarizacija(mehkonebnjenje)praslovanskega*i je dokumentirana od 2. polovice 11. stoletja (*neprav.dy > ztghfdmlb, 3sg praes. *prikryvajet. > ghbrhbdf-, *ryba > hb,f (1073);*godiny > ujlszs, *ryby > hb,s (1092)). +[_ *i,*e/*.]291(psl. *pe.i*peko*peceši‘peci’ > vsl. gtxb, rus. .............. [... .ik. .i..š], brus. .... .... ..... [.ac. .ak. .ac.š], ukr. (.....) (....) ..... [pekt. pec. pec.š]; psl. *b.rati*bero*bereši‘nabirati, zbirati’ > vsl. ,hfnb, rus. ..... ..........[br.t .ir. .i..š], brus. .............. [br.. .ar. .ar.š], ukr. ..... .... ..... [br.ty ber. ber.š]; psl. *metati *me.o *me.eši ‘metati’ > vsl. vtnfnb, rus. ...... .... ...... [.it.t .i.. ....š], ukr. ...... .... ..... [met.ty mec. m.ceš]; psl. *vezti *vezo *vezeši ‘peljati’ > vsl. dtpnb, rus. ..... .... ...... [.i.t. .iz. .i..š], brus. .............. [....i .az. .a..š], ukr. .............. [vezt. vez. vez.š]; psl. *te.i*teko*teceši ‘teci’ > vsl. ntxb, rus. ...., 3sg praes. .....[t.., ti..t], brus. ...., 3sg praes..... [.ac., .ac.], ukr. (.....), 3sg praes. .... [tekt., tec.]; psl. *jiti *..do*j.deši ‘iti’ > vsl. bnb, rus. (....) ........ [it. id. id.š], brus. (....) ... ..... [i... id. i..š], ukr. ... ... .... [it. id. id.š]; psl. *nesti *neso *ne­seši ‘nesti’ > vsl. ztcnb, rus. ..... .... ...... [.i.t. .is. .i..š], brus. ..... .... ..... [....i .as. .a..š], ukr. ..... .... ..... [nest. nes. nes.š]; psl. *ležati *ležo *ležiši ‘ležati’ > vsl. ktnb, rus. ...... .... ...... [liž.t liž. liž.š], brus. ...... .... ..... [laž.. laž. laž.š], ukr. ...... .... ..... [lež.ty lež. lež.š]; psl. *rešeto ‘rešeto’ > rus. ...... [..šyt.], brus. ...... [r.šata], ukr. ...... [r.šeto]; psl. *sestra ‘sestra’ > vsl. ctcnhf, rus. ...... [.istr.], brus. ...... [.astr.], ukr. ...... [sestr.]; psl. *s.ln.ce ‘sonce’ > vsl. c+kzmwt, rus. ...... [s.nc.], brus. ..... [s.nca], ukr. ..... [s.nce]). 3.1.5.9 Vzhodnoslovanskiizglasnizvenecinezvocniki Vzhodnoslovanski izglasni zveneci nezvocniki (krovni znak zanje je *D) (odrazi praslo­vanskih zvenecih nezvocnikov v položaju pred izglasnima šibkima *., *. po splošno­praslovanski onemitvi praslovanskih šibkih polglasnikov) so svojo zvenecnost ohranili v vecjem delu ukrajinšcine, medtem ko so se v vecjem delu rušcine in belorušcine deso­norizirali (onezvenecili), tj. postali so izglasni nezveneci nezvocniki (krovni znak zanje je *T) (kar se vse odraža v krovnih knjižnih jezikih) (pojav je izprican od 13. stoletja):292 psl. *-D.,*-D. > vsl. *-D,*-D’ > ukr. -D,-D’,rus.,brus.-T,-T’ (psl. *xleb. *xleba ‘kruh’ > vsl. ä,+, rus. .... ..... [xl.p xl.b.], brus. .... ..... [xl.p xl.ba], ukr. ......... [xl.b xl.ba]; psl. *ded.*deda ‘ded, poglavar velike družine’ > vsl. läl+, rus. ... .... [d.t d.d.], brus. .... ..... [..t ..da], ukr. ... .... [d.d d.da]; psl. *berg. *berga ‘breg’ > vsl. ,thtu+, rus. ...........[....k ....g.], brus. ...........[..rax ..ra.a], ukr. ..... ...... [b.reh b.reha]; psl. *morz. *morza ‘mraz’ > vsl. vjhjp+, rus. ..... ...... [mar.s mar.z.], brus. ..... ...... [mar.s mar.zu], ukr. ..... ...... [mor.z mor.zu]; psl. *mož. *moža ‘mož’ > vsl. vm, rus. ... .... [m.š m.ž.], brus. ....... [m.š m.ža], ukr. ....... [m.ž m.ža]; psl. *elbed. *elbedi ‘labod’ . vsl. kt,tlm, rus. ...... ...... [l...t l...d.], brus. ....... ....... [l..e. 291 Depalatalizacija vzhodnoslovanskih mehkihin mehcanih soglasnikov v ukrajinšcini v po­ ložaju pred ukrajinskima y, e jenajverjetnejepovezana zvelarizacijopraslovanskega *i v ukrajinšcini (prim. 3.1.5.7). 292 .........., ........ 1963: 116–117; ........ 1974: 104. l..e.i], ukr. ...... ...... [l..id l.beda]; psl. *vez. *vezi ‘vez’ > rus. .... .... [... ....], brus. .... .... [... ...i], ukr. .’... .’... [vj.. vj..i]; psl. *k.ne.. *k.ne.a ‘knez’ > vsl. r+zĺpm, rus. ..... ..... [k... k....], brus. ..... ..... [k... k...a], ukr. ..... ..... [k... k...a]).293 Severovzhodno- in jugozahodnovzhodnoslovanske glasovne znacilnosti v vzhodnoslovanskih knjižnih/standardnihjezikih Praslovansko Rusko Belorusko Ukrajinsko *e *’. > ’e *’. > ’e *’. > ’i *eC./. *oC./. *’e *o *’e *o *’. > ’i *. > ’i *Cr.C *Cr.C *Cl.C *Cl.C *.e *ro *le *lo *C.iC > CryC *CryC > CryC *CliC > CliC *ClyC > ClyC *C.iC > CryC *CryC > CryC *CliC > ClyC *ClyC > ClyC *.j *.j *’ej *oj *’ij > ’ij *yj > yj *’ij > yj *yj > yj *j.­ i- ­ *e/*. *e/*. *.C, *.C’, *e ’o / +['_ *CO, *š, *ž/*., -#] *.C, *.C’, *e ’o / +['_ *CO] *C./*Ce, *C’./*C’o ’o / +[*š, *ž/*., *c/*., *., *j _ *CO, -#] *i : *y ’i : y ’i : y y *C'/*CE C’ C’ C’ / –[_ *i, *e/*.] C / +[_ *i, *e/*.] *-D.,*-D. -T, -T’ -T, -T’ -D, -D’ 3.1.6 Nesplošnovzhodnoslovanskeglasovnespremembezvecjimzemlje­ pisnim obsegom Nesplošnovzhodnoslovanske glasovne sprmembe, ki so nastajale od 13. in 14. stoletja dalje, so še vedno ustvarjale precej obsežne areale ter so osnovne tri vzhodnoslovanske geolekte jezike dodatno cepile na še manjše. Ker pa niso zaobjele tedaj že bolj ali manj izoblikovanih vzhodnoslovanskih jezikov v celoti,294 ne morejo biti genetska merila pri clenitvi vzhodnoslovanskega areala na geolekte hierarnicne stopnje jezika. Pred­stavljene so najznacilnejše (in še zdalec ne vse) nesplošnovzhodnoslovanske glasovne spremembe, predvsem tiste, ki so razlikovalne v vzhodnoslovanskih knjižnih jezikih. Sem sodijo npr. nastajanje proteticnega *v-v položaju pred vzglasnimi u-jevskimi in 293 Desonorizacija (onezvenecenje) izglasnih zvenecih soglasnikov v rušcini in belorušcini je izpricana od 13. stoletja (lat. Calendae . rfkfzn+ (1282), *otinod. > jnbzenm (1296)) (.........., ........ 1963: 116–117). 294 Glasovna sprememba, ki je zaobjela prostor vsaj enega celotnega vzhodnoslovanskega jezika, je morda spreminjanje praslovanskega *l v dvoglasniških zvezah na zaprti zlog*C.lC, *C.lC in v tvornem preteklem deležniku na *-l. (prim. 3.1.6.7). o-jevskimi samoglasniki (prim. 3.1.6.1), spirantizacija praslovanskega *g (prim. 3.1.6.2), delna redukcija nenaglašenih samoglasnikov *o in *e (prim. 3.1.6.3), depa­latalizacija mehkih soglasnikov (prim. 3.1.6.4), nastajanje novih sicniških zlitnikov (prim. 3.1.6.5), odražanje praslovanskih *v in *l (prim. 3.1.6.6, 3.1.6.7), depalalizacija izglasnih in neizglasnih mehcanih labialov (ustnicnikov) (prim. 3.1.6.8) in spreminja­nje praslovanskega glasovnega zaporedja *C.j (prim. 3.1.6.9). 3.1.6.1 Proteticni*v- V položaju pred vzhodnoslovanskima vzglasnima *u-in *o-je ponekod v vzhodni slovanšcini nastal proteticni *v-. 3.1.6.1.1 Vzhodnoslovanski vzglasni *u-(odraz praslovanskega vzglasnega *u-in pra­slovanskega vzglasnega *o-) izkazuje ponekod v vzhodni slovanšcini proteticni *v-, in sicer v delu rušcine (kar se v knjižni rušcini ne odraža), v belorušcini in ukrajinšcini, pri cemer naj bi se proteza v ukrajinšcini prvotno pojavljala samo pred naglašenim *u-(zara­di analoških izravnav drugotno tudi pred neneglašenim *u-), v belorušcini pa pred nagla­šenim in nenaglašenim *u-: psl. *u-/*o-> vsl. *u-,*.-> rus. u-,.-,brus.vu-,v.-,ukr. u-,v.-(psl. *ulica ‘ozka, usekana pot’ > vsl. bwf, rus. ....., brus. ......, ukr. ......; psl. *uxo ‘uho’ > vsl. j, rus. ..., brus. ...., ukr. ....; psl. *uciti *uco *uciši ‘uciti’ > vsl. bnb, rus. ..... ... ....., brus. ...... .... ....., ukr. (..... ...) ....;295 psl. *usta *ust. ‘usta’ > vsl. nf, rus. .... ... star., ukr. (.....) .... / .... (...); psl. *ogl. *ogli ‘ogel, oglje’ . vsl. (+)km, rus. ..... ..../...., brus. ...... ....., ukr. ...i.......; psl. *og.l.*og.la ‘ogel, kot’ > vsl. (+)k+, rus. ........, brus. ..... ....., nar. ukr. ..... (.....); psl. *ozl. *ozla ‘vozel’ > rus. .... ...., brus. .........., ukr. ..... (.....); psl. Nsg n, adv. *oz.ko od ‘ozek, tesen’ > rus. ...., brus. ....., ukr. ......; psl. *oz.k.(j.) ‘ozek, tesen’ > vsl. +r+, rus. ....., brus. ....., ukr. (.......)). 3.1.6.1.2 Praslovanski vzglasni *o-ima v vzhodni slovanšcini lahko proteticni *v-, in sicer nenaglašeni *o-po nadomestni podaljšavi zaradi onemitve praslovanskega šibkega polglasnika v sledecem zlogu v ukrajinšcini, starocirkumflektirani naglašeni *.-v delu rušcine (kar se v knjižni rušcini ne odraža) in belorušcini ter novoakutirani naglašeni *na celotnem vzhodnoslovanskem jezikovnem prostoru: psl. *o-,*.-,* > rus. *o, *.-,*v.-,brus.*o-,*v.-,*v.-,ukr.*o/*vo,*v.-,*v.-296(psl. *or.l.*or.la ‘orel’ > vsl. jhmk+, rus. .... ...., brus. .... ...., ukr. .... ....; psl. *os.l. *os.la ‘osel’ > vsl. jcmk+, rus. .... ...., brus. a... ...., ukr. .... ....; psl. *orex. *orexa ‘oreh’ > vsl. jhä, rus. ........., brus. ........./....., ukr. ...........; psl. *orati *oro*oreši ‘orati’ > vsl. jhfnb, rus. ..... ........ star., brus. ..... ... ...., ukr. ........ ....; psl. *ov.ca ‘ovca’ > vsl. jdmwf, rus. ....,nar. brus. ...., knj. brus. ....-..,ukr. .....; psl. *ok.no ‘okno’ > vsl. jr+zj, rus. ...., brus. ...., ukr. .....; psl. *ot.dati ‘dati stran, proc’ > vsl. jnlfnb, rus. ......, brus. ......, ukr. .......; psl. *.ko ‘oko’ 295 Obliki ukr. ..... ... sta zelo verjetno po analoški izravnavi na tip 2sg praes. ..... 296 V ukrajinšcini se ne glede na naglašenost vzglasnega *o- pojavlja tudi proteticni *g-. > vsl. jrj, rus. ..., brus. ...., ukr. ...; psl. *ňsm.‘osem’ > vsl. djcvm, rus. ......, brus. ....., ukr. .....). Besede z odrazom praslovanskega vzglasnega novoakutiranega naglašenega *brez proteticnega *v-v knjižni rušcini so prevzete iz stare cerkvene slovanšcine, kar dokazuje narecna rušcina s protezo (psl. *ňstr.(j.) ‘oster’ > vsl. jcnh+, nar. rus. ......., knj. rus. (...... je po stcsl. jcnh+), brus. ......, ukr. .......). 3.1.6.2 Praslovanski *g Praslovanski zveneci velarni (mehkonebni) zapornik *g se je v severni in osrednji rušcini ohranil (kar se odraža v knjižni rušcini), v južni rušcini, belorušcini in ukrajinšcini pa se je spirantiziral, in sicer v južni rušcini in belorušcini v zveneci velarni pripornik . <.>, v ukrajinšcini v zveneci laringalni (grlni) pripornik h <.>: psl. *g > S in osr. rus. g,Jrus., brus.,ukr.. > h (psl. *noga ‘noga’ > vsl. zjuf, rus. ....[nag.], brus. ....[na..], ukr. .... [noh.]; psl. *gorx. *gorxa ‘fižol, grah’ > rus. ..... ...... [gar.x gar.x.], brus. ..... ......[.ar.x .ar.xu], ukr. ...........[hor.x hor.xu]; psl. *griva ‘dolge dlake na vratu, griva’ > vsl. uhbdf, rus. ..... [g..v.], brus. ..... [.r.va], ukr. ..... [hr.va]; psl. *gynoti ‘giniti’ > vsl. us,zb, rus. ....... [..bnut], brus. ...... [..nu.], ukr. ...... [h.nuty]; psl. *sneg. *snega ‘sneg’ > vsl. czäu+, rus. .... ...../..... [...k ...g./...gu], brus. .........[...x ....u], ukr. .........[s..h s..hu]; psl. *l.g.k.(j.)‘lahek’ > vsl. kmu+r+, rus. ...... [l.x..j], brus. ..... [l.x.i], ukr. ...... [l.hkyj]). 3.1.6.3 Redukcijanenaglašenihsamoglasnikov Vecina vzhodnoslovanskih nenaglašenih samoglasnikov z izjemo *u je ponekod v vzhodni slovanšcini težila k parcialni vokalni redukciji (delnemu samoglasniškemu upadu). V nadaljevanju je obravnavano slabljenje nenaglašenih *o, *e in *a v položaju za mehkimi in mehcanimi soglasniki. 3.1.6.3.1 Vzhodnoslovanski nenaglašeni *o (odraz praslovanskega nenaglašenega *o, praslovanskih *o in *e v praslovanskih dvoglasniških zvezah *(C)oRC in *CelC po nesplošnoslovanski metatezi likvid ter praslovanskega krepkega *., krepkega in šibke­ga *. v dvoglasniških zvezah *C.RC in krepkega *. v dvoglasniških zvezah *CR.C po vokalizaciji v *o v vzhodni slovanšcini) se je v južni rušcini in belorušcini delno reduciral v *a – pojav se imenuje o-jevsko akanje (rus. ......, brus. ......, ukr. ......) – in od tod dalje proti *. (v knjižni belorušcini se v vseh položajih pojavlja a, v knjižni rušcini se a pojavlja v prednaglasnem zlogu in . izven prednaglasnega zloga): psl. *o/*(C)oRC/*CelC/*./*C.RC/*CR.C > vsl. *o >Sinosr.rus.,ukr.o,Jrus., brus. a > .(psl. *voda ‘voda’ > vsl. djlf, rus. .... [vad.], brus. ....[vad.], ukr. .... [vod.]; psl. *voziti ‘voziti’ > vsl. djpbnb, rus. ......[va..t], brus. ......[va...], ukr. ...... [voz.ty]; psl. *govoriti ‘govoriti’ > vsl. ujdjhbnb, rus. ........ [g.va..t], brus. ........ [.avar..], ukr. ........ [hovor.ty]; psl. *leto ‘poletje, leto’ > vsl. känj, rus. .... [l.t.], brus. .... [l.ta], ukr. .... [l.to]; psl. *gord. *gorda ‘ograda’ > vsl. ujhjl+, rus. ........... [g.r.t g.r.d.], brus. ...a....a.. [..rat ..rada], ukr. ...........[h.rod h.roda]; psl. *melko ‘mleko’ > vsl. vjkjrj, rus. ......[m.lak.], brus. ...... [malak.], ukr. ...... [molok.]; psl. *k.rmiti *k.rmlo *k.rmiši ‘krmi-ti’ > vsl. r+hvbnb, rus. .o..... ..... ....... [ka...t ka..l. k....š], brus. ....... ...... ...... [kar... kar.l. k.r.iš], ukr. .o..... ...... ...... [korm.ty korml. k.rmyš]). 3.1.6.3.2 Vzhodnoslovanski nenaglašeni *’e (odraz praslovanskega nenaglašenega *e, praslovanskega *e v praslovanskih dvoglasniških zvezah *(C)eRC po nesplošnoslo­vanski metatezi likvid ter praslovanskega krepkega *., krepkega in šibkega *. v dvo­glasniških zvezah *C.RC in krepkega *. v dvoglasniških zvezah *CR.C po vokaliza­ciji v *’e v vzhodni slovanšcini) in praslovanski *e (jat) sta se ponekod v južni rušcini in belorušcini delno reducirala, in sicer sta se ožila v smeri proti *i – pojav se imenuje i-kanje (rus. ......, brus. ......, ukr. ......) – oz. širila v smeri proti *a – pojav se imenuje e-jevsko akanje (rus. ......, brus. ......, ukr. ......): 1) psl. *e/*CerC/*C'elC/*./*C.RC/*CR.C > vsl. *’e > rus. ’i,brus.’a,ukr.’e (psl. 2sg praes. *neseši od ‘nesti’ > vsl. ztctim, rus. ......[.i..š], brus. .....[.a..š], ukr. .....[nes.š]; psl. 2sg praes. *peceši> vsl. gtxtim > rus. ......[.i..š], brus. ..... [.ac.š], ukr. ..... [pec.š]; psl. *sestra ‘sestra’ > vsl. ctcnhf, rus. ...... [.istr.], brus. ...... [.astr.], ukr. ...... [sestr.]; psl. *celo ‘celo’ > vsl. xtkj, rus. .... [.il.], brus. .... [cal.], ukr. .... [col.]; psl. *rebro ‘rebro’ > vsl. ht,hj, rus. ..... [.ibr.], brus. ..... [rabr.], ukr. ..... [rebr.]; psl. *berza ‘breza’ > rus. ...... [.i..za], brus. ...... [.ar.za], ukr. ...... [ber.za]; psl. *šelm. ‘šlem, celada’ > vsl. itkjv+, nar. rus. ..... [šyl.m], brus. ..... [šal.m] star., ukr. ..... [šol.m];297psl. *c.rniti *c.rno *c.rniši ‘delati crno, crniti’ > rus. ....... ............ [.i...t .i... .i...š], brus. ....... ........... [car... car.. c.r.iš], ukr. ....... ..... ...... [corn.ty cor.. corn.š]); 2) psl. *e > vsl. *e > rus. ’i,brus.’a,ukr.’i (psl. *stena ‘zid, stena’ > vsl. cnäzf, rus. ..... [.tin.], brus. ..... [..an.], ukr. ..... [stin.]; psl. *gnezdo ‘gnezdo’ > vsl. uzäplj, rus. ......[g.izd.], brus. ......[..azd.], ukr. ......[h.izd.]; psl. *kena ‘cena’ > *cena > vsl. wäzf, rus. .... [cyn.], brus. .... [can.], ukr. .... [.in.]). 3.1.6.3.3 Vzhodnoslovanski nenaglašeni *a (odraz praslovanskega *a in praslovanske­ga sprednjega nosnega samoglasnika *e) v položaju za mehkim ali mehcanim sogla­snikom se je v rušcini po ikanju delno reduciral v *’i, medtem ko se je v belorušcini in ukrajinšcini ohranil kot *’a: psl. *'a/*e > vsl. *’a > rus. ’i,brus.’a,ukr. ’a (psl. *aj.ce ‘jajce’ > vsl. ćbwt, rus. .... [ji.c.], brus. .... [ja.c.], ukr. .... [ja.c.]; psl. *jezyk. ‘jezik’ > vsl. ćpsr+, rus. .... [jiz.k], brus. .... [jaz.k], ukr. .... [jaz.k]; psl. *peta‘peta’ > vsl. gćnf, rus. ....[.it.], brus. ....[.at.], ukr. .’...[pjat.]; psl. *svet.(j.) ‘svet, posvecen, svetniški’ > vsl. cdćn+, rus. ...... [..it.j], brus. ..... [..at.], ukr. (......)). 297 Knj. rus. .... ter obicajno brus. .... in dvojnicno ukr..... je prevzeto iz stcsl. ikäv+ (brus. in ukr. verjetno preko rus.). 3.1.6.4 Depalatalizacija vzhodnoslovanskih mehkih soglasnikov 3.1.6.4.1 Vzhodnoslovanski mehcani *. (odraz praslovanskega palatala (trdonebnika) *r in praslovanskega dentala (zobnika) *r v položaju pred sprednjimi samoglasniki) se je v vecjem delu rušcine ohranil v vseh položajih (kar se odraža v knjižni rušcini), dru-god pa otrdel v trdi r, in sicer v vecjem delu ukrajinšcine v izglasju in v položaju pred ukrajinskima y, e (odrazoma praslovanskih *i, *e/*.) (to stanje je znacilno za knjižno ukrajinšcino) ter ponekod v južni rušcini, belorušcini in delu severne ukrajinšcine v vseh položajih (to se odraža v knjižni belorušcini): psl. *r/*rE > vsl. *. > rus. .,Jrus., brus.,Sukr.r,ukr..,r /–/+[_-#,*i,*e/*.] (psl. *bura ‘vihar, neurje’ > vsl. ,ehć, rus. ...., brus. ...., ukr. ....; psl. *more ‘morje’ > vsl. vjht, rus. .... [m..e], brus. .... [m.ra], ukr. .... [m.re]; psl. *govoriti *govoro *govoriši ‘šumeti; govoriti’ > vsl. ujdjhbnb, rus. .............. ........, brus. ....................., ukr. ........ ...... .......; psl. *griva ‘dolge dlake na vratu, griva’ > vsl. uhbdf, rus. ....., brus. ....., ukr. .....; psl. *grex. *grexa ‘greh’ > vsl. uhä, rus. .... ....., brus. .... ....., ukr. .... .....; psl. *reka ‘reka’ > vsl. härf, rus. ...., brus. ...., ukr. ..... psl. *red.*redu ‘vrsta, red’ > vsl. hćl+, rus. ......./...., brus. ......., ukr. .......; psl. *zver.*zveri‘zver’ . vsl. pdähm, rus. .........., brus. ........., ukr. .... .....; psl. NApl *dv.ri ‘vrata’ > vsl. ldmhb, rus. ....., brus. ......). 3.1.6.4.2 Praslovanski palatal (trdonebnik) *c [*c] se je v vecjem delu ukrajinšcine v položaju pred ukrajinskima y, e (odrazoma praslovanskih *i, *e/*.), kjer je otrdel, ohranil kot mehki ., v rušcini in belorušcini pa je otrdel v trdi c: psl. *c > vsl. *. > rus. c, brus. c, ukr. . (psl. *rokavica ‘rokavica’ > vsl. hfdbwf, rus. ........ [ruka..c.], brus. ........ [ruka..ca], ukr. ........ [rukav..a]; psl. *pal.c.*pal.ca ‘palec’ > vsl. gfkmwm, rus. ..... ..... [p.l.c p.lc.], brus. ..... ..... [p.lec p.lca], ukr. ...... ..... [p.le. p.l.a]; psl. *nem.c. *nem.ca ‘tisti, ki je nem’, Npl *nem.ci > vsl. zävmwm zävmwf, rus. .........., ..... [....c ..mc., ..mc.], brus. ..... ....., ..... [...ec ..mca, ..mcy], ukr. ...... ....., ..... [..me. ..m.a, ..m.i]; psl. *kena ‘cena’ > *cena > vsl. wäzf, rus. .... [cyn.], brus. .... [can.], ukr. ....[.in.]; psl. *s.rd.ce ‘srce’ > vsl. cmhlmwt, rus. ...... [..rc.], brus. ..... [..rca], ukr. ..... [s.rce]). 3.1.6.4.3 Vzhodnoslovanski palatal (trdonebnik) *c [*.] (odraz praslovanskih palatalov *c [*.] in *.) se je kot mehek ohranil v vecjem delu rušcine (kar se odraža tudi knjižni rušcini), v zahodni rušcini in belorušcini pa otrdel v c: psl. *c/*. > vsl. *c > rus. .,Z rus.,brus.c,ukr.c (psl. *cas. *casa ‘cas, trenutek, ura’ > vsl. xfc+, rus. ... ..../ ...., ... .... [..s ..s./..su, dv. .is.], brus. ... .... [c.s c.su], ukr. ... .... [c.s c.su]; psl. *cist.(j.) ‘cist’ > vsl. xbcn+, rus. ...... [..st.j], brus. ..... [c.sty], ukr. ...... [c.styj]; psl. *sve.a ‘luc, svetloba, svetilo’ > vsl. cdäxf, rus. ..... [..i..], brus. ....-.. [...cka], ukr. ..... [s.ic.]). 3.1.6.4.4 Praslovanska palatalna (trdonebna) soglasniška sklopa *šc, *ž. [*.., *..] (prim. 3.1.1.6) sta se v belorušcini in ukrajinšcini ohranila kot soglasniška sklopa, a sta otrdela v beloruska šc, ž. <.., .../...> oz. ukrajinskašc, ž. <., .../...>, v delu rušcine pa sta se poenostavila, in sicer z redukcijo zaporniškega dela zlitnika in nadaljnjo poenostavitvijo dvojnega pripornika v enojni pripornik (*šc, *ž. [*.., *..] = *štš, *ždž [*..., *...] > *.., *.. > *., *.), pri cemer se v knjižni rušcini pojavljata dolga mehka pripornika .., .. <., ../..>: 1) psl. *šc > vsl. *šc > rus. ..,brus.šc,ukr.šc (psl. *t.šca ‘tašca’ > vsl. nmof, rus. ...., brus. ....., ukr. ....; psl. *xrošc. *xrošca ‘hrošc’ > vsl. m, rus. .... ....., brus. ..... ......, ukr. .... .....; psl. *plašc. *plašca ‘plašc’ > rus. ........., brus. ..........., ukr. .........; psl. *pišcal.*pišcali ‘pišcal’ > vsl. gbofkm, rus. ...... ......, brus. ....... ......., ukr. ...... ......; psl. *šcene *šcenete, *šcen.c., *šcen.k. ‘mladic’ > vsl. otzĺ, nar. rus. ...., knj. rus. ..... ....., NApl ......, brus. ...../..... ......., ukr. .... ......; psl. *pustiti *pušco *pustiši ‘pustiti’ > vsl. gnbnb, rus. ....... .... ......., brus. ....... ..... ......, ukr. ....... .... ......; psl. *veršcati *veršco *veršciši ‘vrešcati’ > vsl. dthtofnb, rus. ........ ...... ........, brus. ......... ....... ........, ukr. ........ ...... .......); 2) psl. *ž. > vsl. *ž. > rus. ..,brus. ž.,ukr. ž. (psl. Npl *drož.i ‘droži’ > rus. ......, brus. ......., ukr. .......; psl. *jazditi *jaž.o *jazdiši / *jezditi *jež.o *jezdiši ‘peljati se, potovati’ > rus. ...... .... ......, brus. ....... (.....) ......, ukr. ...... (.....) .....; psl. *-jaž.ati *-jaž.ajo *-jaž.aješi / *-jež.ati *-jež.ajo *-jež.aješi ‘voziti se’ > rus. ...-...... ...-..... ...­......., brus. ...-..........-.........-......., ukr. ...-....... ...-...... ...-.......). 3.1.6.5 Nastajanjenovihsicniškihzlitnikov Vzhodnoslovanska mehcana *t, *d (odraza praslovanskih *t, *d v položaju pred spre­dnjimi samoglasniki) sta se v vecjem delu rušcine ohranila kot mehcana t, d, v ukrajin-šcini kot mehcana t, d ne v položaju pred ukrajinskima y, e (odrazoma praslovanskih *i, *e/*.) (prim. 3.1.5.8), v belorušcini pa sta se afrikatizirala (pozlitnila) v zlitnika ., . – pojava se imenujeta cekanje (brus. ......., rus. ......., ukr. .......), tj. afri­katizacija (pozlitnjenje) *t v . [= t.], in dzekanje (brus. ........, rus. ........, ukr. ........), tj. afrikatizacija (pozlitnjenje) *d v . [= d.] (16. stoletje): 1) psl. *tE > vsl. *t > rus. t,brus..,ukr.t > t /+[_*i,*e/*.] (psl. *tix.(j.) ‘tih, miren’ > vsl. nb, rus. ....., brus. ...., ukr. .....; psl. *tepl.(j.) ‘topel’ > vsl. ntgk+, rus. ......, brus. ....., ukr. ......; psl. *tet.ka ‘majhna teta’ > vsl. ntn+rf, rus. ....., brus. ....., ukr. .....; psl. *tež.k.j.‘težek’ > rus. ......, brus. ....i, ukr. ......; psl. *telo ‘telo’ > vsl. näkj, rus. ...., brus. ...., ukr. ....); 2) psl. *dE > vsl. *d > rus. d,brus..,ukr.d > d /+[_ *i,*e/*.] (psl. *radost. *radosti ‘veselje, radost’ > vsl. hfljcnm, rus. ....... ......., brus. ....... ......., ukr. ....... .......; psl. *dik.j. ‘divji’ > vsl. lbrbb, rus. .....,brus. ....., ukr. ....., gluž. dziki; psl. *ded. *deda ‘ded, poglavar velike družine’ > vsl. läl+, rus. ......., brus. ........., ukr. .......; psl. *deset. ‘deset’ > vsl. ltcćnm, rus. ......, brus. ......., ukr. ......). Afrikatizirala (pozlitnila) sta se tudi *t, *d v položaju pred drugim mehcanim sogla­snikom, tj. prišlo je do regresivne asimilacije (prilicenja) po mehkosti (psl. *tv.rd.(j.) ‘trd’ > vsl. ndmhl+, rus. ......., brus. ......, ukr. .......; psl. *d.ve ‘dve’ > vsl. l+dä, rus. ..., brus. ...., ukr. ...). 3.1.6.6 Praslovanski *v Praslovanski bilabialni (dvoustnicni) drsnik *v [*.] se je v položaju ne pred samogla­snikom ohranilkot bilabialni drsnik . oz. je prešel v samoglasnik u v južni rušcini, belorušcini in ukrajinšcini (kar se odraža v knjižni belorušcini in ukrajinšcini (brus. <.>, ukr. <.>)), medtem ko se je v severni rušcini (kar se odraža tudi v knjižni rušcini) glede na (ne)zvenecnost soglasniškega okolja spremenil v zveneci oz. nezveneci labio­dentalni (zobnoustnicni) pripornik v, f, v položaju pred samoglasnikom pa se je povsod spremenil v zveneci labiodentalni pripornik v: psl. *v [.]>Srus.v /+[_V,_D],f / +[_T,_#],Jrus.,brus.v /+[_V],u /+[_C],./+[V_#],ukr.v /+[_V,_C],./+[V_#] (psl. *rokav. *rokava ‘rokav’ > vsl. hfd+, rus. ..... ...... [ruk.f rukav.], brus. ..... ...... [ruk.. rukav.], ukr. ..... ...... [ruk.. rukav.]; psl. *v.zeti *v.z.mo *v.z.meši ‘vzeti gor, dvigniti’ > vsl. dpćnb, rus. ..... ...... ........ [v..t va.m. va...š], brus. ..... ...... ....... [.... va.m. v...eš], ukr. ..... .............[v..ty .i.m. ...meš]; psl. NAsg n *v.xo od ‘ves’ > *v.se > vsl. dmct, rus. ... [...], brus. ... [u..], ukr. ... [us.]; psl. *voziti *vožo *voziši ‘voziti’ > vsl. djpbnb, rus. ................[va..t važ. v..iš], brus. ...............[va... važ. v..iš], ukr. ...... .... ..... [voz.ty vož. v.zyš]. 3.1.6.7 Praslovanski *l Praslovanski nepretrgani jezicnik (kontinuirana likvida) *l, ki se je pojavljal v dvo­glasniških zvezah *C.lC, *C.lC (za zglede prim. 3.1.4.3.2) in v obliki moškega spola ednine tvornega preteklega deležnika (aktivnega participa preterita) na *-l., se v rušci­ni ni spreminjal, medtem ko se je v belorušcini in ukrajinšcini spremenil v bilabialni (dvoustnicni) drsnik . (brus. <.>, ukr. <.>): psl. *-l. > vsl. *-l > rus. -l,brus.-.,ukr. -. (psl. Nsg m, f, n ptc. praet. act. II *vozil. *vozila *vozilo od ‘voziti’ > vsl. djpbk+ djpbkf djpbkj, rus. ..... ...... ......, brus. ..... ...... ......, ukr. ..... ...... ......). 3.1.6.8 Vzhodnoslovanskimehcanilabiali 3.1.6.8.1 Vzhodnoslovanski izglasni mehcani labiali (ustnicniki) *-., *-., *-., *-. (od­razi praslovanskih izglasnih glasovnih zaporedij labial in sprednji šibki polglasnik *-p., *-b., *-m., *-v. [*-..]) so se v rušcini ohranili kot izglasni mehcani -., -., -., -. <-.., -.., -.., -..> (zveneci zapornik *-. se je onezvenecil v nezveneci zapornik -., zveneci drsnik *-.’ pa preko zvenecega pripornika *-. v nezveneci pripornik -.), v belorušcini in ukrajinšcini pa so otrdeli v trde labiale, in sicer v belorušcini v -p, -p, -m, -. <., ., ., .> (zveneci zapornik *-. se je onezvenecil v nezveneci zapornik -.) in v ukrajinšcini v -p, -b, -m, -. <., ., ., .> (zveneci zapornik -. se ni onezvenecil): psl. *-p.,*-b.,*-m.,*-v. > vsl. *-.,*-.,*-.,*-. [*-.’]>rus.-.,-.,-.,-.,brus.-p,-p,-m,-.,ukr.-p,-b,-m,-. (psl. *kep. *kepi ‘veriga’ > *cep. *cepi > rus. .... .... [c.. c...], nar. brus. ... [c.p]; psl. *golob.*golobi ‘golob’ . vsl. ujkm, rus. ............ [g.lu. g.lu..], brus. ..... ......[..lup ..luba], ukr. ...........[h.lub h.luba]; psl. *sedm.*sedmi ‘sedem’ > vsl. ctvm, rus. .... .... [... .i..], brus. ... [..m], ukr. ... .... [..m sem.]; psl. *luby *lub.ve, Asg *lub.v. ‘ljubezen’ . *lub.v. *lub.vi > rus. ...... ..... [lub.. lu...], brus. .......... [lub.. lu...], ukr. ..... (......) [lub.. lub..i]). 3.1.6.8.2 Vzhodnoslovanska glasovna zaporedja *.a, *.a, *.a, *.a (odrazi praslovan­skih glasovnih zaporedij *pe, *be, *me, *ve) so se v rušcini in belorušcini ohranila, v ukrajinšcini pa je prišlo do okrepitve mehcanosti labiala (ustnicnika) in do nastanka vme­snega *j za njim: psl. *pe,*be,*me,*ve > vsl. *.a,*.a,*.a,*.a >rus.,brus..a, .a,.a,.a,ukr.pja,bja,mja,vja (psl. *peta ‘peta’ > vsl. gćnf, rus. .... [.it.], brus. .... [.at.], ukr. .’... [pjat.]; psl. *pet. ‘pet’ > vsl. gćnm, rus. .... [..t], brus. .... [...], ukr. .’... [pj.t]; psl. *pet.j. ‘pęti’ > vsl. gćn+, rus. ..... [..t.j], brus. .... [..ty], ukr. .’.... [pj.tyj]; psl. *žerbe *žerbete, NApl *žerbeta ‘žrebe’ > vsl. ht,ć, rus. (......... .........),298 Npl ........ [žy.i..t.], ukr. .....’. [žerebj.], Npl .....’... [žerebj.ta]; psl. *meso ‘meso’ > vsl. vćcj, rus. .... [..s.], brus. .... [..sa], ukr. .’... [mj.so]; psl. *mek.k.j. ‘mehek’ > vsl. vćr+rĄb, rus. ...... [..x..j], brus. ....i [....i], ukr. .’..... [mj.hkyj]; psl. *vezati *vežo *vežeši ‘ve­zati’ > vsl. dćpfnb, rus. ...... .... ...... [.iz.t .iž. ..ž.š], brus. ...... .... ..... [.az.. .až. ..žaš], ukr. .’..... .’... .’.... [vjaz.ty vjaž. vj.žeš]). 3.1.6.9 Praslovanski *C.j Praslovansko glasovno zaporedje dental (zobnik) v širšem pomenu *t, *d, *n, *l, *s, *z oz. palatal (trdonebnik) *c, *ž, *š in glasovno zaporedje *.j se je po onemitvi praslovan­skega šibkega polglasnika spremenilo v popraslovansko glasovno zaporedje *C’j, ki se je ohranilo v rušcini, v belorušcini in ukrajinšcini pa se je soglasnik v položaju pred j podvo­jil: psl. *C.j > vsl. *C’j > rus. C’j,brus.,ukr.C’C’ (psl. *plat.je ‘blago’ > vsl. gkfnm-, rus. ...... [pl.tj.], brus. ...... [pl...e], ukr. ...... [pl.tta]; psl. *sodi *sod.je 298 Psl. *žerben.k. *žerben.ka ‘majhno žrebe’ > rus. ......... .......... ‘sodnik’ > vsl. cb, cbb .*sod.ja> vsl. cbć, rus. .....[sudj.], brus. ......[su...], ukr. ..... [sudd.]; psl. *svini *svin.je ‘svinja’ . *svin.ja > vsl. cdbzmć, rus. ...... [..i.j.], brus. ...... [..i...], ukr. ..... [svy..]; psl. *vesel.je ‘veselje’ > vsl. dtctkm-, rus. ....... [.i..lje], brus. ....... [.a..lle], ukr. ....... [ve..lla]; psl. Isg *no..jo od ‘noc’ > vsl. zjxm., rus. ..... [n..ju], brus. ..... [n.ccu], ukr. ..... [....u]). Nesplošnovzhodnoslovanske glasovne spremembe z vecjim zemljepisnim obsegom v vzhodno­slovanskih knjižnih/standardnih jezikih Praslovansko Rusko Belorusko Ukrajinsko *u-/*o­*o-,*.-,*ň- u-, .­*o, *.-, *v.­ vu-, v.­*o-, *v.-, *v.­ u-, v.­*o/*vo, *v.-, *v.­ *g g . h *o/*(C)oRC/*CelC/ *./*C.RC/*CR.C a > . a o *e/*CerC/*C'elC/ *./*C.RC/*CR.C *e *'a/*e ’i ’i ’i ’a ’a ’a e, o ’i ’a *r/*rE > *. . r . / –[_ -#, *i, *e/*.] r / +[_ -#, *i, *e/*.] *c[*c] *c/*.>*c[*.] c . c c . c *šc[*..] *ž.[*..] .. .. šc ž. šc ž. *tE t . t / –[_ *i, *e/*.] t / +[_ *i, *e/*.] *dE d . d / –[_ *i, *e/*.] d / +[_ *i, *e/*.] *v[*.] v / +[_V] v / +[_D] f / +[_T] f / +[V_#] v / +[_V] u / +[_D] u / +[_T] . / +[V_#] v / +[_V] u / +[_D] u / +[_T] . / +[V_#] *C.lC/*C.lC *-l. ColC -l Co.C -. Co.C -. *-p.,*-b.,*-m.,*-v. -., -., -., -. -p, -p, -m, -. -p, -b, -m, -. *pe,*be,*me,*ve .a, .a, .a, .a .a, .a, .a, .a pja, bja, mja, vja *C.j C’j C’C’ C’C’ 3.1.6.10 Praslovanski naglasno mesto ter kvantitetne in tonemske opozicije Praslovansko prosto in premicno naglasno mesto se je v vzhodni slovanšcini v glavnih obrisih ohranilo; do regularnih naglasnomestnih sprememb namrec ni prihajalo. Pac pa je v posameznihgeolektih znotraj nekaterih naglasnih vzorcevposameznih pregibalnih in besedotvornih naglasnih tipov prišlo do razlicnih znotrajvzorcnih in medvzorcnih analoških izravnav. Praslovanske kvantitetne in tonemske opozicije so se v vzhodni slovanšcini popolnoma izgubile, toda ne brez sledi. Praslovanske kvantitetne opozicije (kolikostna nasprotja) so so se ponekod spremenile v kvalitetne opozicije (kakovostna nasprotja) (prim. 3.1.5.2). Praslovanska tonemska nasprotja v praslovanskih dvoglasni­ških zvezah *CoRC, *CeRC se v vzhodni slovanšcini odražajo v razlicnem odrazu me-tateze likvid in v naglasnem mestu na prvem oz. drugem zlogu polnoglasnega odraza (prim. 3.1.1.3), v rušcini se tonemska nasprotja na vzhodnoslovanskem *o odražajo v kvalitetnih opozicijah (kakovostnih nasprotjih) (prim. 3.1.1.7.2). 3.2 Vzhodnoslovanski jeziki Nesplošnovzhodnoslovanske glasovne znacilnosti, ki so vzhodno slovanšcino razcepi­le na manjše geolekte in so zato genetska merila pri dolocanju posameznih vzhodno­slovanskih jezikov, so: 1) psl. *e > rus., SV brus. *’e, JZ brus., ukr. *’. (prim. 3.1.5.1); 2) vsl. *eC./., *oC./. > rus., SV brus. *’e, *o, JZ brus., ukr. *’e, *o > *’., *. (prim. 3.1.5.2); 3) psl. *CR.C, *CR.C > rus. *CR’eC, *CRoC, brus., ukr. *CR’iC, *CRyC (prim. 3.1.5.3); 4) psl. *.j, *.j > rus. *’ej, *oj, brus., ukr. *’ij, *yj (prim. 3.1.5.4); 5) psl. *e/*. > vsl. *’e > rus., brus. *’o / +['_*CO, -#], ukr. *’o /+[*j, *c, *ž, *š, *šc, *ž. _*CO, -#] (prim. 3.1.5.6); 6) psl. *i :*y > rus., brus. *’i :*y, ukr. *y (prim. 3.1.5.7); 7) psl. *CE > vsl. *C’ > rus., brus. *C’, ukr. C / +[_ *i, *e/*.] (prim. 3.1.5.8); 8) psl. *-D., *-D. > vsl. *-D, *-D’ > ukr. -D, -D’, rus., brus. -T, -T’ (prim. 3.1.5.9). Glasovne inovacije v vzhodni slovanšcini z vecjim zemljepisnim obsegom so se torej širile iz dveh inovativ­nih središc (12.–13. stoletje), in sicer iz severovzhodnega (ruskega) in jugozahodnega (ukrajinskega), pri cemer zahodni (beloruski) prostor (ali samo njegov del) izkazuje inovacije enega ali drugega. Definirati jih je mogoce kot: 1) severovzhodno-jugoza­hodnovzhodnoslovanske dvostranske inovacije: spreminjanje praslovanskih *CR.C, *CR.C; *.j, *.j; *e/*.; 2) severovzhodnovzhodnoslovanska enostranska inovacija: spreminjanje praslovanskih *-D., *-D.; 3) jugozahodnovzhodnoslovanske enostran­ske inovacije: spreminjanje praslovanskih oz. vzhodnoslovanskih *e; *eC./., *oC./.; *i : *y; *C’ / +[_ *i, *e/*.]. Vzhodnoslovanski jeziki so ruski, beloruski in ukrajinski. 3.2.1 Ruski jezik Ruski jezik (severovzhodni vzhodnoslovanski jezik) ima neenotnoizhodišcev dveh sta­rovzhodnoslovanskih geolektih – to sta bili severovzhodna vzhodna slovanšcina (vecji del poznejše rušcine) in novgorodsko-pskovska vzhodna slovanšcina (poznejši novgo­rodska in pskovska rušcina) (prim. 3.1.2) – ter konvergentno spreminjanje v okviru samoruskih splošnoruskih glasovnih sprememb, ki so zato njegove definicijske lastnosti. Najznacilnejše ruske glasovne znacilnosti (arhaizmi in inovacije) so: A) rusko--(severovzhodno)beloruske: 1) psl. *c/*., *c/*kE2 > vsl. *c : *c > rus., SV brus. *. (ta glasovna znacilnost se v knjižni rušcini ne odraža); 2) psl. *e > rus., SV brus. *’e (psl. *pena ‘pena’ > rus. ....; psl. *sneg.*snega ‘sneg’ > rus. ........./.....; psl. *reka ‘reka’ > rus. ....); 3) vsl. *eC./., *oC./.> rus., SV brus. *’e, *o (psl. *pe..*pe.i‘pec’ > rus. .... ....; psl. *kon. *kona ‘konj’ > rus. .... ....); 4) psl. *e/*. > vsl. *’e > rus., brus. *’o / +['_ *CO, -#] (psl. *zelen.j. ‘zelen’ > rus. .......; psl. Nsg m, f, n ptc. praet. act. II *nesl. *nesla *neslo od ‘nesti’ > rus. ... ..... .....; psl. *c.rn.j. ‘crn’ > rus. ...... : psl. *c.rniti ‘delati crno, crniti’ > rus. .......; psl. *ž.lt.j. ‘rumen’ > rus. ...... : psl. *ž.lteti ‘postajati rumen, rumeneti’ > rus. .......; psl. *aj.ce ‘jajce’ > rus. .... : psl. Gsg m/n *jego ‘njega; njegov’ > rus. ...; psl. Npl m *cetyre ‘štirje’ > rus. ......; psl. *cetv.rt.j. ‘cetrti’ > rus. .........; 5) psl. *i :*y > rus., brus. *’i :*y (psl. *biti ‘biti, tolci’ > rus. .... [..t] : psl. *byk. *byka ‘bik’ > rus. ... ....[b.k byk.]); 6) psl. *CE > vsl. *C’> rus., brus. *C’/ +[_ *i, *e/*.] (psl. *nesti ‘ne­sti’ > rus. ..... [.i.t.]); 7) psl. *-D., *-D. > vsl. *-D, *-D’ > rus., brus. -T, -T’ (psl. *xleb. *xleba ‘kruh’ > rus. .... ..... [xl.p xl.b.]; psl. *vez. *vezi ‘vez’ > rus. .... ....[... ....]); B) ruske: 1) psl. *./*. :*> rus. *o :*.(ta glasovna znacilnost se v knjižni rušcini ne odraža); 2) psl. *CR.C, *CR.C > rus. *CR’eC, *CRoC (psl. *gr.meti ‘grmeti’ > rus. .......; psl. *kr.vav.j. ‘krvav’ > rus. ........; psl. *bl.steti ‘svetiti se, blešcati’ > rus. ........; psl. *gl.tati ‘goltati’ > rus. .......); psl. *.j, *.j > rus. *’ej, *oj (psl. *š.ja ‘vrat’ > rus. ...; psl. *živ.j. ‘živ’ > rus. .....). Ruski jezikovni prostor je bil torej najverjetneje žarišceseverovzhodnovzhodno­slovanskih (ruskih) inovacij, ki so poleg poznejše rušcine delno zajele tudi (seve-rovzhodno) belorušcino. Samoruske splošnoruske glasovne spremembe, ki so seve­rovzhodno in novgorodsko-pskovsko vzhodno slovanšcino izoblikovale v rušcino ter so zato njene definicijske lastnosti (alietete), so torej: 1) psl. *./*. :*> rus. *o :*.; 2) psl. *CR.C, *CR.C > rus. *CR’eC, *CRoC; 3) psl. *.j, *.j > rus. *’ej, *oj. Ruski jezik je znotraj vzhodnoslovanskega areala ter v razmerju do beloruskega in ukrajinskega jezika genetskojezikoslovno možno definirati po naslednjemnacelu: ruske inovacije na severovzhodu vzhodnoslovanskega areala so definicijske lastnosti geolekta na severovzhodu vzhodnoslovanskega areala. Ruski jezik se notranje deli na dve narecni ploskvi (bazi) oz. dve narecni skupini (grupi) s prehodnim obmocjem: 1) severnaruskanarecja (...............‘sever­na narecna skupina’); 2) osrednji ruski govori (............. ...... ‘osrednjeru-ski govori’); 3) južnaruskanarecja (..... ....... ‘južna narecna skupina’).299 Narecna podstava ruskega knjižnega/standardnega jezika je moskovski osrednjeruski govor. 299 ........, ...... 1964; ......... idr. 2013. 3.2.2 Beloruski jezik Beloruski jezik (zahodni vzhodnoslovanski jezik) ima neenotno izhodišce v dveh starovzhodnoslovanskih geolektih – to sta bila pološko-smolenskavzhodna slovan-šcina (poznejša severovzhodna belorušcina) in poleškidelpoleško-kijevske vzhodne slovanšcine (poznejša jugozahodna belorušcina) (prim. 3.1.2) – ter konvergentno spreminjanje teh dveh starovzhodnoslovanskih geolektov v okviru rusko-beloru­skih in ukrajinsko-beloruskih glasovnih sprememb, ki so zato njegove definicijske lastnosti. Belorušcina namrec ne izkazuje samobeloruskih splošnobeloruskih glasov­nih sprememb. Najznacilnejše beloruske glasovne znacilnosti (arhaizmi in inovacije) so: A) (se­verovzhodno)belorusko-ruske: 1) psl. *c/*., *c/*kE2 > vsl. *c : *c > rus., SV brus. *. (ta glasovna znacilnost se v knjižni belorušcini ne odraža); 2) psl. *e > rus., SV brus. *’e (psl. *pena ‘pena’ > brus. ....; psl. *sneg. *snega ‘sneg’ > brus. .... .....; psl. *reka ‘reka’ > brus. ....); 3) vsl. *eC./., *oC./. > rus., SV brus. *’e, *o (psl. *pe..*pe.i ‘pec’ > brus. ... ....; psl. *kon. *kona ‘konj’ > brus. .... ....); 4) psl. *e/*. > vsl. *’e > rus., brus. *’o / +['_ *CO, -#] (psl. *zelen.j. ‘zelen’ > brus. ......; psl. Nsg m, f, n ptc. praet. act. II *nesl. *nesla *neslo od ‘nesti’ > brus. ... ..... .....; psl. *c.rn.j. ‘crn’ > brus. ..... : psl. *c.rniti ‘delati crno, crniti’ > brus. .......; psl. *ž.lt.j. ‘rumen’ > brus. ..... : psl. *ž.lteti ‘postajati rumen, rumeneti’ > brus. ....... : psl. *aj.ce ‘jajce’ > brus. ....; psl. Gsg m/n *jego ‘njega; njegov’ > brus. ...; psl. Npl f, n *cetyri ‘štiri’ > brus. ......; psl. *cetv.rt.j. ‘cetrti’ > brus. ........); 5) psl. *i : *y > rus., brus. *’i : *y (psl. *biti ‘biti, tolci’ > brus. .... [...] : psl. *byk. *byka ‘bik’ > brus. ... .... [b.k byk.]); 6) psl. *CE > vsl. *C’ > rus., brus. *C’ / +[_ *i, *e/*.] (psl. *nesti ‘ne­sti’ > brus. ..... [....i]); 7) psl. *-D., *-D. > vsl. *-D, *-D’ > rus., brus. -T, -T’ (psl. *xleb.*xleba ‘kruh’ > brus. ......... [xl.p xl.ba]); psl. *vez.*vezi ‘vez’ > brus. .... ....[... ...i]); B) (jugozahodno)belorusko-ukrajinske: 1) psl. *e> JZ brus., ukr. *’. (ta glasovna znacilnost se v knjižni belorušcini ne odraža); 2) vsl. *eC./., *oC./. > JZ brus., ukr. *’e, *o > *’., *. (ta glasovna znacilnost se v knjižni belorušcini ne odraža); 3) psl. *CR.C, *CR.C > vsl. CR.C, CR.C > brus., ukr. *CR’iC, *CRyC (psl. *gr.meti ‘grmeti’ > brus. .......; psl. *kr.vav.j. ‘krvav’ > brus. .......; psl. *bl.steti ‘svetiti se, blešcati’ > brus. ........; psl. *gl.tati ‘goltati’ > brus. .......); 4) psl. *.j, *.j > brus., ukr. *’ij, *yj (psl. *š.ja ‘vrat’ > brus. ...; psl. *živ.j. ‘živ’ > brus. ....). Beloruski jezikovni prostor je bil torej križišceseverovzhodnovzhodnoslovan­skih (ruskih) in jugozahodnovzhodnoslovanskih (ukrajinskih) inovacij. Glasovne spremembe so namrec na zahodno obrobje vzhodne slovanšcine prihajale tako s seve­rovzhodnega (ruskega) kot z jugozahodnega (ukrajinskega) dela vzhodne slovanšcine. Splošnobeloruske, toda ne samobeloruske glasovne spremembe, ki so pološko-smo­lensko in poleško vzhodno slovanšcino izoblikovale v belorušcino ter so zato njene definicijske lastnosti (alietete), so torej: 1) psl. *CR.C, *CR.C > brus., ukr. *CR’iC, *CRyC; b) psl. *.j, *.j > brus., ukr. *’ij, *yj; 2) psl. *e/*. > vsl. *’e > rus., brus. *’o / +['_ *CO, -#]; 3) psl. *-D., *-D. > vsl. *-D, *-D’ > rus., brus. -T, -T’. Beloruski jezik je znotraj vzhodnoslovanskega areala ter v razmerju do ruskega in ukrajinskega jezika genetskojezikoslovno možno opredeliti kot prehodni geolekt na zahodu vzhodnoslo­vanskega areala, ki izkazuje del inovacij ruskega in del inovacij ukrajinskega jezika. Beloruski jezik se notranje deli na dve narecni ploskvi (bazi) oz. dve narec­ni skupini (grupi) s prehodnim obmocjem: 1) severovzhodna beloruska narecja (........-....... ....... ‘severovzhodno narecje’); 2) osrednji beloruski govori (................. ....... ‘osrednjebeloruski govori’); 3) jugozahodna beloruska narecja (........-.............. ‘jugozahodno narecje’).300Narecna podstava belo­ruskega knjižnega/standardnega jezika so osrednjebeloruski govori. 3.2.3 Ukrajinski jezik Ukrajinski jezik (jugozahodni vzhodnoslovanski jezik) ima neenotnoizhodišcev dveh starovzhodnoslovanskih geolektih – to sta bila kijevski del poleško-kijevske vzhodne slovanšcine (poznejša severna ukrajinšcina) in jugozahodna vzhodna slovanšcina (poznejši jugozahodna in jugovzhodna ukrajinšcina) (prim. 3.1.2) – ter konvergentno spreminjanje v okviru samoukrajinskih splošnoukrajinskih glasovnih sprememb, ki so zato njegove definicijske lastnosti. Najznacilnejše ukrajinske glasovne znacilnosti (arhaizmi in inovacije) so: A) ukrajinsko-(jugozahodno)beloruske: 1) psl. *e > ukr., JZ brus. *’. (psl. *pena ‘pena’ > ukr. ....; psl. *sneg. *snega ‘sneg’ > ukr. .... .....; psl. *reka ‘reka’ > ukr. ....); 3) vsl. *eC./., *oC./. > ukr., JZ brus. *’e, *o > *’., *. (psl. *pe.. *pe.i ‘pec’ > ukr. .... ....; psl. *kon. *kona ‘konj’ > ukr. .... ....); 3) psl. *CR.C, *CR.C > vsl. CR.C, CR.C > ukr., brus. *CR’iC, *CRyC (psl. *gr.meti ‘grmeti’ > ukr. .......; psl. *kr.vav.j.‘krvav’ > ukr. ........; psl. *bl.šcati‘svetiti se, blešcati’ > ukr. .......; psl. *gl.tati ‘goltati’ > ukr. .......); 4) psl. *.j, *.j > ukr., brus. *’ij, *yj (psl. *š.ja ‘vrat’ > ukr. ...; psl. *živ.j. ‘živ’ > ukr. .....); B) ukrajinske: 2) psl. *e/*. > vsl. *’e > ukr. *’o / +[*j, *c, *ž, *š, *šc, *ž. _ *CO, -#] (psl. Gsg m/n *jego ‘njega; njegov’ > ukr. ....; psl. Npl f, n *cetyri ‘štiri’ > ukr. ...... : psl. *cetv.rt.j. ‘cetrti’ > ukr. .........; psl. *ž.lt.j. ‘rumen’ > ukr. ......; psl. *šest.j. ‘šesti’ > ukr. ...... : psl. *šest. *šesti ‘šest’ > ukr. ..... .....); 2) psl. *i : *y > ukr. *y (psl. *biti ‘biti, tolci’ > ukr. .... [b.ty] = psl. *byk. *byka ‘bik’ > ukr. ... .... [b.k byk.]); 3) psl. *CE > vsl. *C’ > ukr. C / +[_ *i, *e/*.] (psl. *nesti ‘nesti’ > ukr. ..... [nest.]); 4) psl. *-D., *-D. > vsl. *-D, *-D’ > ukr. -D, -D’ (psl. *xleb. *xleba ‘kruh’ > ukr. .... ..... [xl.b xl.ba]; psl. *vez. *vezi ‘vez’ > ukr. .’... .’... [vj.. vj..i]). Ukrajinskijezikovni prostor je bil torej najverjetneje žarišcejugozahodnovzho­dnoslovanskih (ukrajinskih) inovacij, ki so poleg poznejše ukrajišcine delno zajele tudi (jugozahodno) belorušcino. Samoukrajinske splošnoukrajinske glasovne spre­ 300 ......., .......... 21980 (11969). membe, ki so kijevsko in jugozahodno vzhodno slovanšcino izoblikovale v ukrajinšci-no ter so zato njene definicijske lastnosti (alietete), so torej: 1) psl. *e/*. > vsl. *’e > ukr. *’o / +[*j, *c, *ž, *š, *šc, *ž. _ *CO, -#]; 2) psl. *i : *y > ukr. *y; 3) psl. *C'/*CE > vsl. *C’ > ukr. C / +[_ *i, *e/*.]. Ukrajinski jezik je znotraj vzhodnoslovanskega areala ter v razmerju do ruskega in beloruskega jezika genetskojezikoslovno možno definira-ti po naslednjemnacelu: ukrajinske inovacije na jugozahodu vzhodnoslovanskega areala so definicijske lastnosti geolekta na jugozahodu vzhodnoslovanskega areala. Ukrajinskijezik se notranje deli na tri narecne ploskve (baze) oz. tri narecne skupi­ne (grupe): 1) severnaukrajinskanarecja (........ ......../...... ‘severna nare-cja’); 2) jugozahodnaukrajinskanarecje (........-....... ......../...... ‘jugo­zahodna narecja’); 3) jugovzhodnaukrajinskanarecja (........-...... ......../ ...... ‘jugovzhodna narecja’).301Narecna podstava ukrajinskega knjižnega/standar­dnega jezika je obdneprsko narecje jugovzhodne narecne skupine. 301 ..... 1955. zahodna slovanšcina 4.1 Zahodnoslovanski geolekti pred nastankom zahodnoslovanskih jezikov302 Zahodnoslovanski geolekti iz casa pred nastankom zahodnoslovanskih jezikov so se oblikovali v okviru izmenjujocih se konvergentnih in divergentnih teženj jezikovnega spreminjanja. Po starejših nesplošnoslovanskih glasovnih spremembah od približno 9. stoletja dalje, ki so bile splošno-in nesplošnozahodnoslovanske (prim. 4.1.1), so se v okviru zahodne slovanšcine izoblikovali štirje osnovni starozahodnoslovanski geolekti (prim. 4.1.2), ki niso bili prekrivni s poznejšimi zahodnoslovanskimi jeziki. Nekatere od teh inovacij so posamezne dele zahodne slovanšcine še povezovale z drugimi slo­vanskimi (makro)geolekti. Mlajše splošnozahodnoslovanske glasovne spremembe od približno 10. stoletja dalje so za nekaj casa povzrocile konvergentno spreminjanje teh starozahodnoslovanskih geolektov (prim. 4.1.3, 4.1.4). V istem casu ali nekoliko po­zneje pa so že potekale nesplošnozahodnoslovanske glasovne spremembe: severno-in južnozahodnoslovanske, ki so potekale iz dveh vecjih inovativnih središc in so se križa­le na prehodnemosrednjezahodnoslovanskem obmocju (prim. 4.1.5), kot tudi nesplo­šnozahodnoslovanske glasovne spremembe z vecjim zemljepisnim obsegom (prim. 4.1.6), ki pa so že pomenile nastajanje zahodnoslovanskih jezikov (prim. 4.2, 4.3, 4.4). 302 Pri zemljepisno- in genetskojezikoslovni obravnavi zahodne slovanšcine se je treba zavedati, da jebil velikdelpredvsem prvotne severnein osrednje zahodne slovanšcine ponemcen (germaniziran), in sicer vse polabsko ter vecina pomorjanskega in lužiškosrbskega jezikov­nega prostora. Strnjena slovanska poselitev v srednji Evropi je namrec v 6. stoletju segala na zahodu do rek Labe (nem. Elbe, plb. Lĺb, luž. Lobjo, ceš. Labe) in Sale (nem. Saal, luž. Solawa) ter na jugu do Donave v okolici današnjega Regensburga (ceš. Rezno), nestrnjena slovanska poselitev pa še v zgornji tok reke Majne (nem. Main, gluž. Mohan) ter na današnjo severovzhodno Bavarsko kot tudi v Turingijo in (Hannoversches) Wendland ‘(Hannovrska) DeželaSlovanov’(medkrajemaLüchow inDannenberg),kjersejeslovanskijezik(polabšcina) ohranil do srede 18. stoletja, in Drawehn ‘Drev(l)jansko’. Posledicno so polabšcina, pomor­janšcina in lužiška srbšcina izpricane le delno oz. fragmentarno; neposredno dokumentirane le drev(l)janska polabšcina, tj. polabšcina plemena Drev(l)janov prve polovice 18. stoletja (najzahodnejše obrobje polabskega jezikovnega prostora, prisotnega zahodno od reke Labe), kašubšcina s slovinšcino (najvzhodnejše obrobje pomorjanšcine) in najvzhodnejše obrobje lužiškesrbšcine. 4.1.1 Starejšesplošno-innesplošnozahodnoslovanskeglasovnespre­ membe Starejše splošno- in nesplošnozahodnoslovanske glasovne spremembe so izoblikovale zahodno slovanšcino in znotraj nje štiri osnovne starozahodnoslovanske geolekte, in sicer tri vecje in enega manjšega. 4.1.1.1 Nesplošnoslovanskepalatalizacijevelarov Nesplošnoslovanske palatalizacije velarov (trdonebnjenja mehkonebnikov) (posledica praslovanskega zakona zlogovne harmonije) zadevajo praslovanska glasovna zapored­ja *kE2, *gE2; *xE2; *E3x; *skE2, *zgE2 in *kvE, *gvE, *xvE. 4.1.1.1.1 Praslovanska velara (mehkonebnika) *k, *g v položaju pred drugotnima spre­dnjima samoglasnikoma *E2 (= *e2, *-i2) sta se v zahodni slovanšcini po praslovanski mlajši regresivni (drugi) palatalizaciji velarov palatalizirala v sicniška zlitniška pala­tala (trdonebnika) *c, *. [*c, *. = *ts, *dz]: psl. *k,*g + *E2 (= *e2,*-i2) > zsl. *c,*. (psl. *kena ‘cena’ > *cena > stpolj. cana, cena > polj. cena, kaš. cena, stceš. cena > ceš. cena, slš. cena; psl. *kel.(j.) *kela(ja) *kelo(je) ‘cel, ves’ > *cel.(j.) *cela(ja) *celo(je) > polj. caly cala cale, kaš. cali calô calé, plb. .ol, dluž. cely cela cele, gluž. cyly cyla cyle, stceš. celý celá celé > ceš. celcelá celé, slš. celcelá celé; psl. *keliti *kelo *keliši ‘delati celo; zdraviti, celiti rano’ > *celiti *celo *celiši > stpolj. celic, cylic = polj. (o-calic o-cale o-calisz), stceš. celiti celu celí = ceš. celit (celím) celíš, slš. celit (celím) celíš; psl. *kediti *ke.o *kediši ‘cediti’ > *cediti *ce.o *cediši > polj. cedziccedzecedzisz, kaš. cedzëc cedză cedzysz, dluž. cejzis (cejzim) cejziš, gluž. cydzic (cydzu) cydziš, stceš. ceditice.ucedí= ceš. cedit (cedím) cedíš, slš. cedit(cedím) cedíš; psl. *kir.ky *kir.k.ve, Asg *kir.k.v. ‘cerkev’ > *cir.ky*cir.k.ve, Asg *cir.k.v. . (stcsl. Kijevski listki, Sinajski psalter wbh+rs wbh+r+dt), stpolj. cyrkiew cyrekwie = polj. cerkiew cerkwi, kaš. cerkwi, cerkew, plb. cartai, cartev, stdluž. cyrkwja > dluž. cerkwja, gluž. cyrkej cyrkwje, stceš. cierkev cerekve = cierkev cierkve > ceš. církev církve, slš. cirkev cirkvi;303psl. *gel. *gela *gelo ‘mocen, silen’, Nsg n, adv. *gelo ‘mocno, silno; zelo’ > *.el. *.ela *.elo, Nsg n, adv. *.elo > stceš. zielo). 4.1.1.1.2 Praslovanski velar (mehkonebnik) *x v položaju pred drugotnima sprednjima samoglasnikoma *E2 (= *e2, *-i2) se je v zahodni slovanšcini po praslovanski mlajši regresivni (drugi) palatalizacijivelarov palataliziral v šumniški priporniški palatal (tr­donebnik) *š [*.] (prim. tudi 4.1.1.1.3): psl. *x + *E2 (= *e2,*-i2) > zsl. *š (psl. *xer.j. *xeraja*xeroje ‘siv’ > *šer.j.*šeraja*šeroje > polj. szary szara szare, kaš. szari sza­rszaré, dluž. šery šera šere, gluž. šeryšera šere, stceš. šerý šerá šeré > ceš. šeršerá šeré, slš. šeršerá šeré; psl. *xed.j. *xedaja *xedoje ‘siv’ > *šed.j. *šedaja *šedoje . stpolj., nar. polj. szady, dluž. šeziwy šeziwa šeziwe, gluž. šedziwy šedziwa šedziwe, 303 Nahtigal 1936: 17–19;Brückner 1957:59;Machek 1971:87; ...... 1973:300;.... 3(1976): 198–199; Schuster-Šewc 2 (1978): 105; Borys 2005: 54. stceš. šedý šedá šedé, šedivý šedivá šedivé > ceš. šedšedá šedé, šedivšedivá šedivé, slš. šedšedá šedé, šedivšedivá šedivé; psl. *Volx. *Volxa ‘clovek romanskega po­rekla’ : Npl *Volxi > *Volši > stpolj. Wloch Wlocha : Wloszy = polj. Wloch Wlocha (: Wlosi), Lpl we Wloszech, dluž. Wloch Wlocha (Wlochy), stceš. Vlach Vlacha > ceš. Vlach Vlacha : Vlaši, slš. Vlach Vlacha : Vlasi.304 4.1.1.1.3 Praslovanski velar (mehkonebnik) *x v položaju za sprednjimi samoglasniki *E3 (= *i, *., *e) in v položajune pred soglasnikom ali samoglasnikoma *y, *. se je v zahodni slovanšcini po praslovanski progresivni (tretji) palatalizaciji velarov palatali­ziral v šumniški priporniški palatal (trdonebnik) *š [*.] (prim. tudi 4.1.1.1.2): psl. *E3 (= *i,*.,*e) + *x – *C,*y,*. > zsl. *š (psl. *v.x. *v.xa *v.xo ‘ves’ = *v.š. *v.ša *v.še . polj. Nsg n wsze, wszystek wszystka wszystko, kaš. wszëtek wszëtka wszëtk, plb. Nsg n vesi, dluž. wšen wša wšo, wšyken wšykna wšykno, gluž. wšón wša wše/wšo, wšitk wšitka wšitke/wšitko, stceš. vešvševše, všechen všechna všechno > ceš. veš vše vše star., všechen všechna všechno, slš. adv. vše, všetok všetka všetko). 4.1.1.1.4 Praslovanska soglasniška sklopa na velar (mehkonebnik) *sk, *zg v položaju pred drugotnima sprednjima samoglasnikoma *E2 (= *e2, *-i2) sta se v zahodni slo­vanšcini po praslovanski mlajši regresivni (drugi) palatalizaciji velarov palatalizirala v šumniška palatalna (trdonebna) soglasniška sklopa *šc, *ž. [*.., *..]: psl. *sk,*zg + *E2 (= *e2,*-i2) > zsl. *šc,*ž. (psl. *d.ska ‘deska’ : DLsg, NAVdu *d.ske > *d.šce > stceš. dska : dšce; psl. *mezga ‘tekocina, sok’ : DLsg, NAVdu *mezge > *mež.e > stceš. miezha : miežde; psl. *bož.sk.j. ‘božji’ : Npl m *bož.skiji > *bož.šciji > stceš. božský : božšcí > ceš. božský : božští; psl. *nebes.sk.j. ‘nebeški’ : Npl m *nebes.skiji > *nebes.šciji > stceš. nebesk : nebešcí > ceš. nebesk : nebeští).305 304 Kot odraz praslovanskega velara (mehkonebnika) *x v položaju pred drugotnima sprednjima samoglasnikoma*E2 (= *e2, *-i2) se v osrednji slovašcini v nekaterih oblikah (npr. v imeno­valnikumnožinesamostalnikovmoškeo-jevske sklanjatve) pojavlja tudi odraz sicniškega priporniškegapalatala(trdonebnika)*s [*s] (tako kot v južni in vecjem delu vzhodne slovan-šcine). Odraz *s v osrednji slovašcini je lahko interpretiran kot drugoten, nastal po analogiji na razmerji*k :*c, *g :*., torej *x :*s (Trávnícek 1935: 118), ali kot prvoten, in sicer sodi med tiste glasovne znacilnosti, ki osrednjo slovašcino povezujejo z južno slovanšcino (Krajcovic 1974:74–76). 305 Odrazi psl. *skE2, *zgE2 > zsl. *šc, *ž. so v starejših obdobjih dokumentirani tudi v drugih zahodnoslovanskih jezikih (psl. *pol.sk.j. : Npl m def. *pol.skiji > *pol.šciji >stpolj. polsky :polszczy = polj.polsky :polscy; psl. Nsg f indef. *pol.ska : Lsg f indef.*v. pol.ske > *v. pol.šce > stpolj. Polska : w Polszcze = polj. Polska : w Polsce). Kasneje pa so bili z delno izjemo v cešcini zaradi analoških izravnav po premenah tipa zsl. *k, *g, *x : *c, *., *š (zsl. *kort.k. ‘kratek’,*dorg. ‘drag’,*glux. ‘gluh’ : Npl m *kort.ci, *dor.i, *gluši; zsl. *reka‘reka’,*dorga ‘pot’,*strexa ‘streha’ : DLsg, NAVdu*rece, *dor.e, *streše), predvsem pa tipa psl. *s.k/*s.k : *s.c/*s.c (Trávnícek 1935: 117–118) (psl. *v.s.ka/*v.s.ka ‘vesca, vasica’ : DLsg, NAVdu *v.s.ce/*v.s.ce > polj. wioska : wiosce, kaš. wieska : wiesce, dluž. wjaska : wjasce, gluž. wjeska : wjesce, ceš. víska : vísce) zamenjani takole: zsl. *šc, *ž. = 4.1.1.1.5 Praslovanski velari (mehkonebniki) *k, *g, *x z vmesnim *v (tj. praslovanski soglasniški sklopi z velarom *kv, *gv, *xv) v položaju pred (vsemi) sprednjimi samo­glasniki se v zahodni slovanšcini niso spreminjali: psl. *kv,*gv,*xv + *E > zsl. *kv, *gv, *xv (psl. *kvet. *kveta ‘cvet’ > polj. kwiat kwiatu, kaš. kwiat kwiata, plb. kjot, dluž. kwet kweta, gluž. kwet kweta, stceš. kvet kveta/kvetu > ceš. kvet kvetu, slš. kvet kvetu; psl. *gvezda ‘zvezda’ > polj. gwiazda, kaš. gwida, plb. gjozda, dluž. gwezda, gluž. hwezda, stceš. hvezda > ceš. hvezda, slš. hviezda; psl. *kviliti *kvilo *kviliši ‘cvi­liti’ > polj. kwilic kwile kwilisz, kaš. kwilëc kwilă kwilisz, plb. 3sg praes. kvaile, dluž. kwilis star., stceš. kvílitikvílukvílíš = ceš. kvílit (kvílím) kvílíš, slš. kvílit (kvílím) kvílíš; psl. *kvisti *kv.to *kv.teši ‘cvesti, cveteti’ > polj. kwisc kwte kwciesz star., kaš. kwisc redk., dluž. kwisc (kwitu/kwisom kwisoš), stceš. kvísti ktvu ktve = ceš. (kvést kvetu kve­teš), sl. *kvitnoti*kvitno*kvitneši‘cvesti, cveteti’ > polj. kwitnackwitnekwitniesz, kaš. kwitnac kwitnă kwitniesz, stceš. kvitni kvitnu kvitne, slš. kvitnút (kvitnem) kvitneš. 4.1.1.2 Nesplošnoslovanskepoenostavitvesoglasniškihsklopov Nesplošnoslovanske poenostavitve soglasniških sklopov (posledica praslovanskega za­kona odprtega zloga) se ticejo praslovanskih soglasniških sklopov *tl, *dl in *tn, *dn. 4.1.1.2.1 Praslovanska soglasniška sklopa *tl, *dl sta se prvotno ohranila v vecjem delu zahodne slovanšcine, medtem ko sta se v osrednjetatrski zahodni slovanšcini (poznejši osrednji slovašcini) poenostavila v *l: psl. *tl,*dl > zsl. *tl,*dl,osr.slš.*l (psl. *mod­liti (se) *modlo (se) *modliši (se) ‘moliti, prositi’ > polj. modlic sie modle sie modlisz sie, kaš. mlëc să mlă să mlisz să, dluž. módlis se (mlim se) mliš se knjiž., gluž. modlic so modlu so modliš so, stceš. modliti se modlu se modlíš se = ceš. modlit se (modlím se) modlíš se, slš. modlit sa (modlím sa) modlíš sa; psl. *šidlo ‘šilo’ > polj. szydlo, kaš. szëdlo, plb. saidl, dluž. šydlo, gluž. šidlo, stceš. šídlo > ceš. šídlo, slš. šidlo; psl. *sedlo ‘naselbina’ > polj. siolo (: krajevno ime Dlugosiodlo), stceš. sedlo; psl. *sedlo > dluž. sedlo, gluž. sydlo, stceš. siedlo > ceš. sídlo, slš. (sídlo je prevzeto iz ceš.); psl. Nsg m, f, n ptc. praet. act. II *pletl. *pletla *pletlo od ‘plesti’ > polj. plótl plotla plotlo, kaš. plótl plotla plotlo, dluž. platl platla platlo, gluž. pletl pletla pletlo, ceš. pletl pletla pletlo, slš. plietol plietla plietlo; psl. Nsg m, f, n ptc. praet. act. II *vedl. *vedla *vedlo od ‘vesti’ > polj. wiódl wiodla wiodlo, kaš. wiódl wiodla wiodlo, dluž. wjadlwjadlawjadlo, gluž. wjedlwjedlawjedlo, ceš. vedl vedla vedlo, slš. viedol viedla viedlo). Iz praslovanskih glasovnih zaporedij *t.l/*t.l, *d.l/*d.l sta po onemitvi pra­slovanskih šibkih polglasnikov *., *. nastala popraslovanska drugotna soglasniška sklopa *tl, *dl (psl. *t.leti *t.lejo *t.leješi ‘trohneti, razpadati’ > polj. tlec tleje tle­jesz, dluž. tlas tlaju (= tlajom) tlajoš, gluž. tlac tlaju tlaješ, stceš. tléti, 3sg praes. tlé > ceš. tlít, 3sg praes.tlí, slš. tliet, 3sg praes.tlie; psl. *met.la ‘metla’ > polj. miotla, kaš. miotla, plb. metla, stceš. metla > ceš. metla, slš. metla, psl. *met.lo ‘metla’ > *sc, *z. (polj.krki, drogi, gluchy, niebieski : Npl manim krcy, drodzy, (*gluszy =glusi) . niebiescy; gluž. krki, drohi, hluchi, njebjeski : Npl manim krcy, drozy, hluši .njebjescy). dluž. mjatlo, gluž. mjetlo; psl. *sed.lo ‘sedlo’ > polj. siodlo, kaš. sodlo, plb. sedl, dluž. sodlo, gluž. sedlo, stceš. sedlo > ceš. sedlo, slš. sedlo). Drugotna soglasniška sklopa *tl, *dl sta v južni in zahodni slovanšcini nastala tudi po metatezi likvid brez podaljšave oz. z njo (psl. *tolciti ‘tlaciti’ > zsl. *tlociti, *tlaciti; psl. *telskati ‘tolci’ > zsl. *tleskati, *tleskati; psl. *doln. ‘dlan’ > zsl. *dlon., *dlan.; psl. *delto ‘dleto’ > zsl. *dleto, *dleto). 4.1.1.2.2 Praslovanska soglasniška sklopa *tn, *dn sta se v zahodni slovanšcini ohrani-la: psl. *tn,*dn > zsl. *tn,*dn (psl. *vednoti *vedno *vedneši ‘véniti, venéti’ > polj. wiednac wiedne wiednisz, kaš. wiădnac wiădnă wiădniesz, nar. dluž. wednus, gluž. wjadnyc wjadnu wjadnješ, stceš. vadnúti vadnu vedneš = ceš. vadnout vadnu (vadneš), slš. vädnút (vädnem) vädneš). Iz praslovanskih glasovnih zaporedij *t.n/*t.n, *d.n/*d.n sta po onemitvi praslovan­skih šibkih polglasnikov *., *. nastala popraslovanska drugotna soglasniška sklopa *tn, *dn (psl. *teti *t.no *t.neši ‘cepiti, sekati, rezati’ > polj. ciac tne tniesz, kaš. cyc/cac tnă tniesz, dluž. ses (seju/sejomsejoš), gluž. cectnutnješ, stceš. tieti tnu > ceš. títtnutneš star. (obicajno tnout), slš. tat (tnem) tneš; psl. *d.no ‘dno (reke, jezera), spodnja stran posode’ > polj. dno, kaš. dno, plb. dĺn, dluž. dno, gluž. dno, stceš. dno > ceš. dno, slš. dno). 4.1.1.2.3 Praslovanska soglasniška sklopa *dm v primeru *sedm. in *gn v prime-ru *dvignoti se v zahodni slovanšcini nista spreminjala (psl. *sedm. ‘sedem’ > polj. siedem, kaš. sédem, plb. sidem, dluž. sedym, gluž. sydom, stceš. sedm > ceš. sedm, slš. sedem; psl. *dvignoti ‘dvigniti’ > polj. dzwignac, kaš. dwignac, dluž. z-wignus, gluž. z-behnyc (?), stceš. vz-dvihni > ceš. z-dvihnout, slš. dvihnút). 4.1.1.3 Nesplošnoslovanskametatezalikvid Praslovanske dvoglasniške zveze *(C)oRC, *CeRC so v zahodni slovanšcini doživele regularno nesplošnoslovansko metatezo likvid (premet jezicnikov) (posledica praslo­vanskega zakona odprtega zloga), in sicer razlicno glede na položaj dvoglasniških zvez v besedi (vzglasne in medglasne dvoglasniške zveze) in glede na praslovanski tonem vzglasnih dvoglasniških zvez (statoakutirane in nestatoakutirane vzglasne dvoglasni­ške zveze). 4.1.1.3.1Praslovanskestaroakutiranevzglasnedvoglasniškezveze*oRC Praslovanske staroakutirane vzglasne dvoglasniške zveze *oRC so v zahodni slovan-šcini doživele metatezo likvid s podaljšavo: 1) psl. *orC > zsl. *raC (psl. *ordlo ‘ralo’ > polj. radlo, kaš. redlo, plb. rĺdl, dluž. radlo, gluž. radlo, stceš. rádlo > ceš. rádlo, slš. radlo; psl. *orme *ormene ‘rame’ . polj. ramie ramienia, kaš. remiă remienia, plb. rĺma, dluž. ramje ramjenja, gluž. ramjo ramjenja, stceš. ráme ramene, rameno > ceš. ráme ramene = ramena star., rameno, slš. ramä star., rameno); 2) psl. *olC > zsl. *laC (psl. *olkati *olco *olceši ‘biti lacen’ > stpolj. Nsg m ptc. praes. act. laczacy, dluž. lakas (lakam lakaš), gluž. lakac (lakam lakaš), stceš. lákati lácu *láceš = lákati (lákám lákáš) > ceš. lákat (lákám lákáš), slš. lákat (lákam lákaš); psl. *olc.n.j. ‘lacen’ > nar. polj. laczny, dluž. lacny, gluž. lacny, stceš. lacný> ceš. lacný, slš. lacný; psl. *olkom.j.‘lacen, požrešen’ > polj. lakomy, kaš. lakňmi, dluž.lakomy, gluž. lakomy, stceš. lakom> ceš. lakom, slš. lakom). 4.1.1.3.2Praslovanskenestaroakutiranevzglasnedvoglasniškezveze*oRC Praslovanske nestaroakutirane vzglasne dvoglasniške zveze *oRC so v vecjem delu za­hodne slovanšcine doživele metatezo likvid brez podaljšave, v osrednjetatrski zahodni slovanšcini (poznejši osrednji slovašcini) pa metatezo likvid s podaljšavo: 1) psl. *orC > zsl. *roC,osr.slš.*raC (psl. *orsti *orsto*orsteši‘rasti’ > stpolj. rosc > polj. rósc star., rosnac rosne rosniesz, kaš. rosc, plb. rt, dluž. rosc rostu (= roscom) roscoš, gluž. rosc rostu rosceš, stceš. rti rostu, 3sg praes. roste > ceš. rustrosturosteš, slš. rást (rastiem) rastieš; psl. *orkyta ‘rakita’ > polj. rokita, (psl. Nsg n indef. *orkyt.no> plb. rütĺitne), dluž. rokit, rokita, gluž. rokot, stceš. rokyta > ceš. rokyta, slš. rakyta; psl. *oržn. *oržna (ali *orž.n. *orž.na) ‘priostren kol, raženj’ . polj. rozen rozna, kaš. rozno, dluž. rožon rožona, gluž. róžen róžnje f, stceš. roženrožnu, ceš. roženrožne, slš. raženražna; psl. *orv.n.j.‘raven’ > polj. rny, kaš. rny, dluž. rowny, gluž. *rny > runy, stceš. rovn> ceš. rovn, slš. rovn; psl. *orz-‘narazen’ > polj. roz-, kaš. roz-, dluž. roz-, gluž. roz-, stceš. roz- > ceš. roz-, slš. roz-, raz-); 2) psl. *olC > zsl. *loC,osr.slš. *laC (psl. *olk.t. *olk.ti ‘laket’ . polj. lokiec lokcia, kaš. lokc lokca, plb. lütet, dluž. loks loksa, gluž. lochc lochca, stceš. loket lokte/lokta/loktu > ceš. loket lokte/loktu, slš. laket lakta; psl. *oldi *old.je ‘ladja’ . stpolj. lodzia, lodz > polj. lódzlodzi, stceš. lodílodie .lod > ceš. lod, slš. lod; psl. *olni ‘lani’ > polj. loni star., kaš. loni, dluž.loni, gluž. loni, stceš. li, loni > ceš. loni, slš. lani). 4.1.1.3.3Praslovanskevzglasnedvoglasniškezveze*eRC Praslovanske vzglasne dvoglasniške zveze *eRC so se zelo verjetno spreminjale vzpo­redno s praslovanskimi dvoglasniškimi zvezami *oRC, toda zanesljivo gradivo v zaho­dni slovanšcini ni dokumentirano. 4.1.1.3.4Praslovanskemedglasnedvoglasniškezveze*CoRC Praslovanske medglasne dvoglasniške zveze *CoRC v polabsko-pomorjanski zahodni slovanšcini (poznejši polabšcini in pomorjanšcini) metateze likvid v nekaterih primerih niso doživele (na polabskem obmocju samo tip *CorC, na pomorjanskem obmocju tako tip *CorC kot tip *ColC, pri cemer so bili prvotni pomorjanski odrazi v kašubšcini pozneje pogosto zamenjani z drugotnimi poloniziranimi odrazi; v smeri od polabšcine preko pomorjanšcine do poljšcine je možno opaziti zmanjševanje pogostosti odraza *CarC in povecevanje pogostosti odraza *CroC) in je v njih prišlo do podaljšave krat­kega samoglasnika, v poljsko-lužiškosrbski zahodni slovanšcini (poznejši poljšcini in lužiški srbšcini) se pojavlja metateza likvid brez podaljšave in v južni zahodni slovan-šcini (poznejši cešcini in slovašcini) metateza likvid s podaljšavo: 1) psl. *CorC >pom.,plb.*CarC/*CroC,polj.,luž.*CroC,ceš.,slš.*CraC (psl. *vorna ‘vrana’ > polj. wrona, kaš. warna, wrona, plb. vorno, gluž. wra, stceš. vrána > ceš. vrána, slš. vrana; psl. *korva ‘krava’ > polj. krowa, kaš. karwa, krowa, plb. korvo, dluž. krowa, gluž. *kra > kruwa, stceš. kráva > ceš. kráva, slš. krava; psl. *dorga ‘pot, cesta’ > polj. droga, kaš. darga, droga, dluž. droga, gluž. dra, stceš. dráha > ceš. dráha, slš. draha; psl. *borzda ‘brazda’ > polj. bruzda, kaš. bzda, brda, plb. bor.a, dluž. brozda, gluž. brda, stceš. brázda > ceš. brázda, slš. brázda; psl. *borna ‘ostro orodje za rahljanje zemlje, brana’ > polj. brona, kaš. bna, bra, dluž. brona, gluž. Npl bry, stceš. brána > ceš. Npl brány, slš. Npl brány; psl. *borda ‘brada’ > polj. broda, kaš. barda, broda, plb. bröda, dluž. broda, gluž. broda, stceš. brada > ceš. brada, slš. brada; psl. *storna ‘stran’ > polj. strona, kaš. starna, strona, plb. storna/starna, dluž. strona, gluž. strona, stceš. strana > ceš. strana, slš. strana; psl. *morz. *morza ‘mraz’ > polj. mr mrozu, kaš. mz/marz/mr mrozu, plb. morz, dluž. mroz mroza, gluž. mr mra, stceš. mráz mraza/mrazu > mráz mrazu, slš. mráz mrazu; psl. *korl. *korla ‘kralj’ > polj. kr kra, kaš. kr kra, dluž. (kral krala je prevzeto iz ceš.), gluž. (kral krala je prevzeto iz ceš.), stceš. král krále > ceš. král krále, slš. králkrála; psl. *gord. *gorda ‘ograda’ > polj. gr grodu, kaš. gard gardu, gr grodu, plb. gord, dluž. grod groda, gluž. hr hroda, stceš. hrad hrada/hradu > ceš. hrad hradu, slš. hrad hradu; psl. *s.dorv.j. ‘zdrav’ > polj. zdrowy, kaš. zdrowi, dluž. strowy, gluž. strowy, stceš. sdrav, zdrav> ceš. zdrav, slš. zdrav; psl. *dorg.j.‘drag’ > polj. drogi, kaš. drodzi, dluž. drogi, gluž. drohi, stceš. drah> ceš. drah, slš. drah; psl. *kort.k.j. ‘kratek’ > polj. krki, kaš. krczi, plb. korte, dluž. krotki, gluž. krki, stceš. krátk> ceš. krátk, slš. krátky; psl. *vortiti ‘vrniti, obrniti’ > polj. wrócic, kaš. warcëc, wrëc/wrocëc, (psl. *vortidlo > plb. vortaidle), dluž. wrosis, gluž. wrócic, stceš. vrátiti > ceš. vrátit, slš. vrátit; 2) psl. *ColC > pom. *CalC/*CloC,plb.,polj.,luž. *CloC,ceš.,slš. *ClaC (psl. *kolda ‘klada’ > polj. kloda, kaš. kloda, plb. klĺda, dluž. kloda, gluž. kla, stceš. kláda > ceš. kláda, slš. klada; psl. *solma ‘slama’ > polj. sloma, kaš. sloma, plb. slĺma/slĺmo, dluž. sloma, gluž. sloma, stceš. sláma > ceš. sláma, slš. slama; psl. *golva ‘glava’ > polj. glowa, kaš. gôlwa, glowa, plb. glĺva, dluž. glowa, gluž. hlow., stceš. hlav. > ceš. hlav., slš. hlav.; psl. *bolto ‘blato, mocvirje’ > polj. bloto, kaš. bloto, dluž. bloto, gluž. blóto, stceš. bláto > ceš. bláto, slš. blato; psl. *volkno ‘vlakno’ > polj. wlókno, kaš. wlókno, dluž. wlokno, gluž. wlokno, stceš. vlákno > ceš. vlákno, slš. vlákno; psl. *zolto ‘zlato’ > polj. zloto, kaš. zloto, plb. Gsg zlĺta, dluž. zloto, gluž. zloto, stceš. zlato > ceš. zlato, slš. zlato; psl. *gols. *golsa ‘glas’ > polj. glos glosu, kaš. glos glosu, dluž. glos glosa, gluž. hlós hlosa, stceš. hlas hlasa/hlasu > ceš. hlas hlasu, slš. hlas hlasu; psl. *gold. *golda ‘glad, lakota’ > polj. glód glodu, kaš. glód glodu, plb. glĺd, dluž. glod gloda, gluž. hlód hloda/ hlodu, stceš. hlad hlada/hladu > ceš. hlad hladu, slš. hlad hladu; psl. *mold.j. ‘mlad’ > polj. mlody, kaš. mlodi, plb. mlĺde, dluž. mlody, gluž. mlody, stceš. mlad> ceš. mlad, slš. mlad; psl. *tolciti ‘tlaciti’ > polj. tloczyc, kaš. tloczëc, dluž. tlocys, gluž. tlócic, stceš. tlaciti > ceš. tlacit, slš. tlacit; psl. *volciti‘vlaciti’ > polj. wlóczyc, kaš. wloczëc, plb. vlĺcet, dluž. wlocys, gluž. wlócic, stceš. vlaciti, vláciti > ceš. vlácit, slš. vlácit). 4.1.1.3.5Praslovanskemedglasnedvoglasniškezveze*CeRC Praslovanske medglasne dvoglasniške zveze *CeRC so v polabsko-pomorjanski in poljsko-lužiški zahodni slovanšcini (poznejši polabšcini in pomorjanšcini ter poljšcini in lužiški srbšcini) doživele metatezo likvid brez podaljšave, v južni zahodni (poznejši cešcini in slovašcini) slovanšcini pa metatezo likvid s podaljšavo: 1) psl. *CerC >polj.,pom.,plb.,luž.*CreC,ceš.,slš.*CreC (psl. *verteno ‘vre­teno’ > polj. wrzeciono, plb. vritene, dluž. wrjeseno, gluž. wrjeceno, stceš. vreteno > ceš. vreteno, slš. vreteno; psl. *berza ‘breza’ > polj. brzoza, kaš. brzoza, plb. breza, dluž. brjaza, gluž. breza, stceš. brieza > ceš. bríza, slš. breza; psl. *berg. *berga > polj. brzeg brzegu, kaš. brzégbrzegů, plb. brig, dluž. brjog brjoga, gluž. brj brjoha, stceš. brehbreha/brehu> ceš. brehbrehu, slš. breh brehu; psl. *vers. *versa ‘resa, vres’ > polj. wrzos wrzosu, kaš. wrzos wrzosu, dluž. wrjos wrjosa, gluž. wrj wrjosa, stceš. vres vresa/vresu > ceš. vres vresu, slš. vres vresu; psl. *verd. *verda ‘izrastek na telesu’ > polj. wrz wrzodu, kaš. wrz wrzodu, dluž. wrjod wrjoda, gluž. brj brjoda, stceš. vred vreda/vredu > ceš. vred vredu, slš. vred vredu/vreda; psl. *u-merti ‘umreti’ > polj. u-mrzec, kaš. ů-mrzécz, dluž. wu--mres, gluž. wu-mrec, stceš. u-mrieti > ceš. u-mrít, slš. u-mriet); 2) psl. *CelC >polj.,pom.,plb.,luž.*CleC,ceš.,slš.*CleC (psl. *melko ‘mleko’ > polj. mleko, kaš. mlék, plb. Gsg mlĺka, dluž. mloko, gluž. mloko, stceš. mléko > ceš. mléko, slš. mlieko; psl. *pelva ‘pleva’ > polj. plewa, kaš. plewa, plb. Npl plĺvoi, dluž. plowa, gluž. *pla > pluwa, stceš. pléva, pleva > ceš. pleva, slš. pleva; psl. *želb. *želba ‘žleb’ > polj. zlób zlobu,306kaš. zlób zlobu, dluž. žlob žloba, gluž. žlobžloba, stceš. žleb, žlab > ceš. žleb žlebu redk., žlabžlabu, nar. slš. žleb, knj. slš. žlabžlabu; psl. *vel.i ‘vleci’ > polj. wlec, kaš. wléc, dluž. wlac, gluž. wlec, stceš. vléci > ceš. vléci, slš. vliect; psl. *melti ‘mleti’ > polj. mlec, kaš. mloc, plb. mlĺt, dluž. mlas, gluž. mlec, ceš. mlít, slš. mliet; psl. *pelti ‘pleti’ > polj. plec, kaš. ploc, plb. 3sg praes. plĺve, dluž. plas, gluž. plec, stceš. pléti > ceš. plít, slš. pliet). 306 Podedovano je polj. zlóbzlobu ‘žleb,korito’,zlebzlebu ‘gorski žleb,drca’ pa prevzetoiz nar. slš.žleb (Borys 2005: 754). 4.1.1.4 Nesplošnoslovanskinastanekzlogotvornihjezicnikov Praslovanske dvoglasniške zveze polglasnik in jezicnik (tj. na zaprti zlog) *C.RC, *C.RC ter praslovanske dvoglasniške zveze jezicnik in polglasnik (tj. na odprti zlog) *CR.C, *CR.C v zahodni (in vzhodni) slovanšcini niso glasovno sovpadle. Praslo­vanske dvoglasniške zveze *C.rC, *C.rC, *C.lC, *C.lC so se v celotni zahodni slo­vanšcini spremenile v zlogotvorne jezicnike (silabicne likvide), ki so prvotno ohranili razlikovanje sprednji in zadnjioz. trdi in mehki: psl. *C.rC,*C.rC,*C.lC,*C.lC > zsl. *C’.’C,*C.C,*C’.’C,*C.C(dalje prim. 4.1.6.3, 4.1.6.4). Praslovanske dvoglasni­ške zveze *Cr.C, *Cr.C, *Cl.C, *Cl.C s krepkima polglasnikoma se v vecjem delu zahodne slovanšcine najprej niso spreminjale (praslovanska polglasnika sta se pozneje vokalizirala tako kot v drugih položajih), le v osrednjetatrskizahodni slovanšcini (po­znejši osrednji slovašcini) je verjetno (tako kot v južni slovanšcini) prišlo do nastan­ka zlogotvornih jezicnikov: psl. *Cr.C,*Cr.C,*Cl.C,*Cl.C > zsl. *Cr.C,*Cr.C, *Cl.C,*Cl.C,osr.slš.*C’.’C,*C.C,*C’.’C,*C.C (dalje prim. 4.1.4.2.2). Iz praslo­vanskih dvoglasniških zvez *Cr.C, *Cr.C, *Cl.C, *Cl.C s šibkima polglasnikoma so v celotni zahodni slovanšcini nastali zlogotvorni jezicniki: psl. *Cr.C,*Cr.C,*Cl.C, *Cl.C > zsl. *C’.’C,*C.C,*C’.’C,*C.C (dalje prim. 4.1.4.2.2). 4.1.1.5 Praslovanska *.,*. Praslovanska zaporniška palatala (trdonebnika) *., *. sta se v zahodni slovanšcini afri­katizirala (pozlitnila) v sicniška zlitniška palatala *c, *.2 [*c, *.2= *ts, *dz] (prvi je glasovno sovpadel z odrazom praslovanskega *c, drugi pa ne z odrazom praslovanske­ga *.1): psl. *.,*. > zsl. *c,*.2.307 4.1.1.5.1Praslovanski *. Praslovanski nezveneci zaporniški palatal (trdonebnik) *. je nastal iz praslovanskega nezvenecega zaporniškega dentala (zobnika) *t po praslovanski jotaciji (*tj > *.) in po praslovanski poenostavitvi soglasniških sklopov *kt, *gt, *xt v položaju pred sprednji-mi samoglasniki (*ktE/*gtE/*xtE > *.E): 307 Zahodnoslovanska odraza praslovanskih *., *. sta v južni zahodni slovanšcini izpricana od 10. stoletja dalje, in sicer v moravski redakciji stare cerkvene slovanšcine (poznajo ju tako Kijevski listki (KL) kot Praški listki (PL)): psl. *.,*. >KL,PL.c,z (psl. *pomo.. > KL gjvjwm ‘pomoc’; psl. *obe.an.je > KL j,äwäzbt ‘obljubljanje’; psl. Asg m ptc. praet. act. *prosve.. > PL ghjcd(ä)wm ‘razsvetlivši’; psl. Npl m ptc. praes. act. *v.p.jo.e > PL d+g+. wt ‘vpijoci’; psl. 2sg imper. *poda.. > KL gjlfpm ‘podaj!’; psl. *t. .e > KL n+pt ‘prav ta, isti’; psl. *ro..stvo > PL hjp+cndj ‘rojstvo’; psl. *utv.r.en.je > PL endhmptzb-‘utrjenje’). Kot je razvidno iz zgledov, je poenostavitev zahodnoslovanskega zlitnika *.2 vpripornik*. v cešcini (psl. *. > zsl. *.2 > ceš. . > z) dokumentirana konec 10. stoletja. Ta »moravska« glasovna znacilnost v teh kanonskih starocerkvenoslovanskih jezikovnih spomenikih torej ni (splošno)južnozahodnoslovanska, tj. skupna ceško-slovaška, temvec že ceška (teoreticno bi lahko bila tudi lužiškosrbska). 1) praslovanske imenske izpeljanke iz podstav na *t s priponami na *-j-in iz podstav na *k, *g, *xs priponami na *-tE-(psl. *sve.a‘luc, svetloba, svetilo’ > polj. swieca, kaš. swiéca, plb. sve.a, dluž. sweca, gluž. sweca, stceš. sviece > ceš. svíce, slš. svieca; psl. *ple.e ‘plece’ > polj. Npl plecy, kaš. Npl plecë, dluž. placo, gluž. pleco, stceš. plece > ceš. plece redk. (obicjano plec), slš. plece; psl. *no.. *no.i ‘noc’ > polj. noc nocy, kaš. noc nocë, plb. n (ni), dluž. noc nocy, gluž. n nocy, stceš. noc noci > ceš. noc noci, slš.noc noci; psl. *pe..*pe.i ‘pec’ . polj. piec pieca, kaš. piec pieca, plb. pic, dluž. pjac pjaca, gluž. pec pjecy, stceš. pec peci = ceš. pec pece, slš. pec pece; psl. *mo..*mo.i‘moc’ > polj. moc mocy, kaš. m më, dluž. m my, gluž. m mocy, stceš. moc moci > ceš. moc moci, slš. moc moci; psl. *pomo.. *pomo.i ‘pomoc’ > polj. pomoc pomocy, kaš. p pë, dluž. pomoc pomocy, gluž. pomoc pomocy, stceš. pomoc pomoci > ceš. pomoc pomoci, slš. pomoc pomoci); 2) praslovanski glagoli na *-ř-ti *-o *-e-ši (I) s korenom na *k, *g, *x v nedolocniku (*kti/*gti/*xti > *.i) (psl. *pe.i ‘peci’ > polj. piec, kaš. piec, plb. (pict), dluž. pjac, gluž. pjec, stceš. péci > ceš. péci (= péct), slš. (piect); psl. *stri.i ‘strici’ > polj. strzyc, kaš. strzic, stceš. stríci;308 psl. *po-mo.i ‘pomoci, pomagati’ > polj. po--m, kaš. pm, dluž. za-m, gluž. za-m, stceš. po-moci > ceš. po-moci, slš. (po-môct)); 3) praslovanski glagoli na *-a-ti *-jo *-je-ši (V/2) s korenom na *t v sedanjiku (psl. *metati *me.o *me.eši ‘metati’ > plb. 3sg praes. mice, dluž. mjatas mjacu (= mja-com) mjacoš star., gluž. mjetacmjecumjeceš star., stceš. metati mecu meceš, mécu méceš, slš. metat (mecem) meceš); 4) praslovanski glagoli na *-i-ti *-jo *-i-ši (IV) in *-e-ti/*'-a-ti *-jo *-i-ši (III/2) s korenom na *t v prvi osebi ednine (psl. *moltiti *mol.o *moltiši ‘mlatiti’ > polj. mlócic mlóce mlóci, kaš. mlocëc mlócă mlócysz, dluž. mlosis (mlosim) mlosiš, gluž. mlócic (mlócu) mlóciš, stceš. mlátiti mlácu mlátíš = ceš. mlátit (mlátím) mlátíš, slš. mlátit (mlátím) mlátiš; psl. *svetiti *sve.o *svetiši ‘delati sveto, sve­titi’ > polj. po-swiecic po-swiece po-swiecisz, kaš. po-swicëc po-swică po-swicyš, po-swiăcëc po-swiăcă po-swiăcyš, dluž. po-swesis (po-swesim) po-swesiš, gluž. po-swjecic (po-swjecu) po-swjeciš, stceš. vy-svetiti vy-svecu vy-svetíš = ceš. vy--svetit (vy-svetím) vy-svetíš, slš. vy-svätit (vy-svätím) vy-svätíš; psl. *v.rteti*v.r.o *v.rtiši ‘vrteti’ > polj. wiercic wierce wiercisz, kaš. wiercëc wiercă wiercysz, plb. 3sg praes. varte, dluž. wjerses (wjersim) wjersiš, gluž. wjercec (wjercu) wjerciš, stceš. vrteti vrcu vrtíš = ceš. vrtet (vrtím) vrtíš, slš. vrtiet (vrtím) vrtíš); 5) praslovanski glagoli na *-i-ti *-jo *-i-ši (IV) s korenom na *t v trpnem preteklem deležniku (pasivnem participu preterita) na *-j-e-n-. (psl. Nsg m ptc. praet. pass. *mol.en.j. > polj. mlócony, kaš. mlocony, dluž. (mlosony), gluž. (mlóceny), stceš. mlácen> ceš. mlácen, slš. (mláten); psl. Nsg m ptc. praet. pass. *sve.en.j. > polj. po-swiecony, kaš. po-swiăcony, po-swicony, dluž. (po-swesony), gluž. (po--swjeceny), stceš. vy-svecený > ceš. vy-svecený, slš. (vy-sväten)); 308 Drugodsepojavljanovotvorjeninedolocnikna*-a-ti (dluž.stsigas,gluž. trihac,ceš.stríhat, slš.strihat). 6) praslovanski drugotni nedovršniki (sekundarni imperfektivi) na *-ja-ti *-ja-jo *-ja-je-ši (V/1) glagolov na *-i-ti *-jo *-i-ši (IV) s korenom na *t (psl. *vortiti ‘vrniti, obrniti’ : *vor.ati ‘vracati, obracati’ > polj. wrócic : wracac, kaš. war-cëc, wrëc/wrocëc : warcac, dluž. wrosis (wrosas), gluž. wrócic (wrócec), stceš. vrátiti : vraceti > ceš. vrátit : vracet, slš. vrátit : vracat). 4.1.1.5.2Praslovanski *. Praslovanski zveneci zaporniški palatal (trdonebnik) *. je nastal iz praslovanskega zvenecega zaporniškega dentala (zobnika) *d po praslovanski jotaciji (*dj > *.): 1) praslovanske imenske izpeljanke iz podstav na *d s priponami na *-j-(psl. *me.a ‘meja’ > polj. miedza, kaš. miedza, plb. mi.a, dluž. mjaza, gluž. mjeza, stceš. meze > ceš. meze, slš. medza; psl. *pre.a ‘predenje, preja’ > polj. przedza, kaš. przëdz, przădza, dluž. pseza, gluž. praza, stceš. prieze > ceš. príze, slš. priadza; psl. *sa.a ‘saje’ > polj. sadza, kaš. sadza ‘zapor’, plb. NApl so.e, dluž. NApl saze, gluž. NApl sazy, stceš. saze > ceš. saze, slš. sadza; psl. *kra.a ‘kradenje, kraja’ > kaš. kradz; psl. *že.a ‘žejanje, žeja’ > polj. zadza, stceš. žieze (= ceš. žízenžízne); psl. *gospo.a ‘gospa’ > stpolj. gospodza, dluž. gpoza, gluž. hospoza, stceš. (kra­jevno ime Hospoz-ín); psl. *.u..j. ‘tuj’ > polj. cudzy, kaš. cëzy, plb. cau.e, dluž. cuzy, gluž. cuzy, stceš. cuzí > ceš. cizí, slš. cudzí; psl. *gove..j. ‘goveji’ > gluž. howjazy, stceš. hovezí > ceš. hovezí, slš. hovädzí); 2) praslovanski glagoli na *-a-ti *-jo *-je-ši (V/2) s korenom na *d v sedanjiku (psl. *glodati *glo.o *glo.eši ‘glodati’ > stceš. hlodati hlo.u hlozeš);309 3) praslovanski glagoli na *-i-ti *-jo *-i-ši (IV) in *-e-ti/*'-a-ti *-jo *-i-ši (III/2) s korenom na *d v prvi osebi ednine (psl. *roditi *ro.o*rodiši‘roditi’ > polj. rodzic rodzerodzisz, kaš. rodzëc rodză rodzysz, plb. 3sg praes. rüdisa, dluž. rozis (rozim) roziš, gluž. rodzic (rodzu) rodziš, stceš. roditiro.urodíš= ceš. rodit (rodím) rodíš, slš. rodit (rodím) rodíš; psl. *buditi *bu.o *budiši ‘buditi’ > polj. budzic budze budzisz, kaš. bůdzëcbůdzăbůdzysz, dluž. buzis (buzim) buziš, gluž. budzic (budzu) budziš, stceš. buditi bu.u budíš = ceš. budit (budím) budíš, slš. budit (budím) budíš; psl. *videti *vi.o *vidiši ‘videti’ > polj. widziec widze widzisz, kaš. widzec widză widzysz, dluž. wizes (wizim) wiziš, gluž. widzec (widzu) widziš, stceš. videti vi.u vidíš = ceš. videt (vidím) vidíš, slš. vidiet (vidím) vidíš); 4) praslovanski glagoli na *-i-ti *-jo *-i-ši (IV) s korenom na *d v trpnem pre­teklem deležniku (pasivnem participu preterita) na *-j-e-n-. (psl. *ro.en.j. > polj. rodzony, kaš. rodzony, plb. (rüdene), dluž. (rozony), gluž. (rodzeny), stceš. rozen> ceš. rozen, slš. (roden); psl. *bu.en.j. > polj. o-budzony, kaš. ň-bůdzony, dluž. (buzony), gluž. (budzeny), stceš. pro-buzen> ceš. pro-buzen, slš. (pre-buden)); 309 Drugod je (dvojnicno) prišlo do prehoda med glagole na *-a-ti *-a-jo *-a-je-ši (V/1) (dluž. glodas (glodam) glodaš star., ceš. hlodat (hlodám) hlodáš, slš. hlodat (hlodám) hlodáš). 5) praslovanski drugotni nedovršniki (sekundarni imperfektivi) na *-ja-ti *-ja-jo *-ja-je-ši (V/1) glagolov na *-i-ti *-jo *-i-ši (IV) s korenom na *d (psl. *-buditi ‘-buditi’ : *-bu.ati‘-bujati’ . polj. o-budzic :o-budzac, kaš. ň-bůdzëc :ň-bůdzac, dluž. z-buzis (z-buzowas), gluž. z-budzic (z-budzec, z-budzowac), stceš. pro-buditi : pro-búzeti > ceš. pro-budit : pro-bouzet, slš. pre-budit : pre-búdzat). 4.1.1.6 Praslovanska *šc,*ž. Praslovanska palatalna (trdonebna) soglasniška sklopa *šc, *ž. [*.., *..] (tj. pripornik *š, *ž+ zlitnik *c, *.) sta v zahodni slovanšcini ostala prvotno nespremenjena (v (novi) cešcini in slovašcini sta se poenostavljala mnogo pozneje, in sicer z redukcijo pripor­niškega dela zlitnika *šc, *ž. = *štš, *ždž > *št, *žd: stceš. šc, ž. > ceš. št, žd, slš. št, žd): psl. *šc,*ž. > zsl. *šc,*ž.. 4.1.1.6.1Praslovanski *šc Praslovanski nezveneci palatalni soglasniški sklop *šc [*..] (psl. *plašc. *plašca ‘plašc’ > polj. plaszcz plaszcza, kaš. plôszcz plôszcza, dluž. plašc plašca, gluž. plašc plašca, stceš. plášc plášce > ceš. plášt plášte, slš. plášt plášta; psl. *xrešc. *xrešca ‘hrošc’ > polj. chrzaszcz chrzaszcza, kaš. chrzaszcz chrzaszcza;310psl. *t.šca ‘tašca’ > stpolj. ccia, stceš. tšce; psl. *pišcal. ‘pišcal’, *pišcal.ka ‘pišcalka’ . polj. pisz­czel, piszczalka, plb. paistolka, dluž. Npl pišcele, pišcalka, gluž. pišcel, pišcalka, stceš. píšcel, píšcala, píšcalka> ceš. píštel, píštala, píštalka, slš. píštala, píštalka; psl. *šcene *šcenete ‘mladic’ . polj. szczenie szczeniecia, kaš. szczeniă szczeniăca, dluž. šcenje šcenjesa, gluž. šcenjo šcenjeca, stceš. šcene šcenete > ceš. štene štenete, slš. štena štenata; psl. *pustiti *pušco*pustiši‘pustiti’ > polj. puscicpuszczepuscisz, kaš. půscëc půszczăpůscysz, plb. 3sg praes. pauste, dluž. puscis (puscim) pusciš, gluž. pušcicpušcu pušciš, stceš. pustiti pušcu pustíš = ceš. pustit (pustím) pustíš, slš. pustit (pustím) pu­stíš; psl. *pušcati ‘pušcati’ > polj. puszczac, kaš. půszczac, dluž. pušcas, gluž. pušcec, stceš. púšceti> ceš. pouštet, slš. púštat; psl. *veršcati‘vrešcati’ > polj. wrzeszczec, kaš. wrzeszczëc, dluž. wrjašcas, gluž. wrešcec, stceš. vrešceti = ceš. vreštet, slš. vreštat). 4.1.1.6.2Praslovanski *ž. Praslovanski zveneci palatalni soglasniški sklop *ž. [*..] (psl. Npl *drož.i ‘droži’ . polj. drozdze, kaš. drozdze, dluž. droždzeje, gluž. droždze, stceš. droždie > ceš. droždí, slš. droždie; psl. *jazditi *jaž.o *jazdiši / *jezditi *jež.o *jezdiši ‘peljati se, potovati’ > polj. jezdzic jezdze jezdzisz, kaš. jezdzëc jezdză jezdzysz, plb. jezdet, 3sg praes. jezde, dluž. jezdzis (jezdzim) jezdziš, gluž. jezdzic (jezdzu) jezdziš, stceš. jezditi ježdžu/ježdu jezdíš = ceš. jezdit (jezdím) jezdíš, slš. jazdit (jazdím) jazdíš; psl. *-jaž.ati/*-jež.ati ‘voziti se’ > polj. przy-jezdzac, kaš. przë-jezdzac, stceš. pri-jie-ždeti = ceš. pri-jíždet). 310 Drugod se pojavlja kontinuant psl. *xrost.*xrosta ‘hrošc’ > plb. xrast, dluž. chrust chrusta, stceš.chroust chrousta/chroustu > ceš. chroust chrousta, slš. chrst chrsta. Starejše splošno- in nesplošnozahodnoslovanske glasovne znacilnosti 4.1.1.7 Nekaterestarozahodnoslovanskeoblikovneznacilnosti Oblikovne znacilnosti (arhaizmi in inovacije) zahodne (in vzhodne) slovanšcine, ki se ujemajo z areali glasovnih znacilnosti in so razlocevalne v razmerju do južne slovan-šcine, so: 1) koncnici orodnika ednine samostalnikov trde in mehke moške in srednje o-jevske sklanjatve *-C-.m., *-C'-.m. (znacilnost zahodne in vzhodne slovanšcine): zsl. Isg *-C-.m./*-C'-.m. (psl. Isg *rak.m. od ‘rak’ > polj. rakiem, kaš. rekă, dluž. rakom, gluž. rakom, stceš. rakem > ceš. rakem, slš. rakom; psl. Isg *let.m. od ‘po-letje, leto’ > polj. latem, kaš. lată, dluž. letom, gluž. letom, stceš. létem > ceš. létem, slš. letom; psl. Isg *kon.m. od ‘konj’ > polj. koniem, kaš. kiă, dluž. kjom, gluž. konjom, ceš. konem, slš. konom; psl. Isg *pol.m. od ‘polje’ > polj. polem, kaš. pă, pem, dluž. pom, gluž. polom, stceš. polem > ceš. polem, slš. polom); 2) koncnica rodilnika ednine ter imenovalnika in tožilnika množine samostalnikov mehke a-jevske sklanjatve *-C'-e3 (znacilnost vzhodne in zahodne slovanšcine): zsl.Gsg,NApl*-C'-e3 (psl. NApl *zemle3 od ‘zemlja’> polj. ziemie, kaš. zemie, dluž. zemje, gluž. zemje, stceš. zeme > ceš. zeme, slš. zeme); 3) od dveh praslovanskih glagolskih predpon (prefiksov) z elativnim pomenom ‘iz notranjosti’ z glagoli premikanja *vy-in *j.z-se je posplo­šila predpona *vy-: psl. *vy-, *j.z-‘iz-’ > zsl. *vy-(psl. *vy-b.rati ‘izbrati’ > polj. wy-brac, kaš. wë-brac, plb. (voi-bet),311dluž. wu-bras, gluž. wu-brac, stceš. vy-brati > ceš. vy-brat, slš. vy-brat; psl. *vy-g.nati ‘izgnati’ > polj. wy-gnac, kaš. wë-gnac, dluž. wu-gnas, gluž. wu-hnac, stceš. vy-hnati > ceš. vy-hnat, slš. vy-hnat). 4.1.2 Starozahodnoslovanski geolekti Starozahodnoslovanski geolekti (od ok. 9. stoletja dalje) so bili (za lažjo orientacijo so v oklepaju navedena poimenovanja s stališca zahodnoslovanskih jezikov oz. njihovih delov): 1) polabsko-pomorjanska zahodna slovanšcina (poznejši polabšcina in pomorjanšcina), pri cemer je pomorjanski prostor izostanek metateze likvid poznal v vecjem številu položa­jev kot polabski; 2) poljsko-lužiškazahodna slovanšcina (poznejši poljšcina in lužiška srb-šcina); 3) južnazahodna slovanšcina (poznejši cešcina ter zahodna in vzhodna slovašcina); 4) osrednjetatrska zahodna slovanšcina (poznejša osrednja slovašcina).312 Starozahodnoslovanski geolekti in njihove razlikovalne glasovne znacilnosti (definicijske lastnosti) (s stališca zahodnoslovanskih jezikov oz. njihovih delov) Psl. Plb.,pom. Polj.,luž. Ceš.,ZinVslš. Osr.slš. *tl *dl *tn *dn *tl *dl *tn *dn *tl *dl *tn *dn *tl *dl *tn *dn *l *l *n *n *orC *olC *CorC *ColC *CerC *CelC *ro *lo *ar *ro *al *lo *re *le *ro *lo *ro *lo *re *le *ro *lo *ra *la *re *le *ra *la *ra *la *re *le *Cr.C *Cr.C *Cl.C *Cl.C *r. *r. *l. *l. *r. *r. *l. *l. *r. *r. *l. *l. *.’ *. *.’ *. 311 Psl. *vy-biti ‘biti ven, tolci ven’ > plb. voi-bet. 312 Za pojem osrednjetatrski je npr. v slovenskem jezikoslovju Fran Ramovš uporabljal pojem karpatsko-krkonoški (Ramovš 1936: 23). Znotraj zahodne slovanšcine so se torej v 9. stoletju pojavljali trije vecji in en manj­ši geolekt: polabsko-pomorjanska, poljsko-lužiška in južna zahodna slovanšcina so se izoblikovale po metatezi likvidpraslovanskih medglasnih dvoglasniških zvez *CorC, *ColC in *CerC, *CelC, osrednjetatrska zahodna slovanšcina pa je svojo individual-nost pridobila z glasovnimi spremembami, povezanimi s poenostavitvijo praslovanskih soglasniških sklopov *tl, *dl in *tn, *dn ter z metatezo likvidpraslovanskih nestaroa­kutiranih vzglasnih dvoglasniških zvez *orC, *olC, kar vse jo povezuje z (neseveroza­hodnoalpsko) južno slovanšcino. 4.1.3 Splošnoslovanska onemitev praslovanskih šibkih polglasnikov in nekatere druge glasovne spremembe Splošnoslovanska onemitev praslovanskih šibkih polglasnikov *., *. (v zahodni slovanšcini najverjetneje v 10. stoletju) (prim. 4.1.3.1) je bila sprožilec nekaterih medsebojno povezanih glasovnih sprememb, kot so bile npr. nastanek mehkostne korelacije soglasnikov (prim. 4.1.3.2), glasovni sovpad praslovanskih *n, *l, *r in praslovanskih *n, *l, *r v položaju pred sprednjimi samoglasniki (prim. 4.1.3.3), ohranjanje razlikovanja med praslovanskima *i in *y (prim. 4.1.3.4) in nesplošno­slovanska kontrakcija (skrcitev) v nekaterih oblikah (prim. 4.1.3.5). Splošnoslo­vanska sprememba je bila tudi sporadicna onemitev praslovanskega nenaglašenega izglasnega *-i (prim. 4.1.3.6). 4.1.3.1 Praslovanska *.,*. Praslovanska šibka polglasnika*., *.(tj. v izglasju ter v zlogu pred zlogom z nepolgla­sniškim samoglasnikom ali krepkim polglasnikom: psl. *d.n., *p.s., *s.n., *m.x., *kon.c., *pet.k.; *b.rati, *s.pati, Gsg *d.ne, *p.sa, *s.na, *m.xa/*m.xu, *kon.ca, *pet.ka; *d.n.s., *š.v.c.) sta onemela splošnoslovansko po t. i. Havlíkovem pravilu (medtem ko sta se praslovanska krepka polglasnika *., *. (tj. v zlogu pred zlogom s šibkim polglasnikom: psl. *d.n., *p.s., *s.n., *m.x., *kon.c., *pet.k.; *d.n.s., *š.v.c.) ohranila in se nato vokalizirala v »polna« samoglasnika):313 psl. *.,*. > sl. (psl. *b.rati ‘nabirati, zbirati’ > *brati > polj. brac, kaš. brac, dluž. bras, gluž. brac, stceš. bráti > ceš. brát, slš. brat; psl. *s.pati‘spati’ > *spati > polj. spac, kaš. spac, plb. sĺpat/sĺpot, dluž. spas, gluž. spac, stceš. spáti > ceš. spát, slš. spat; psl. *d.n.s. ‘da­nes’ . stpolj. (dinsa) = polj. (dzis, dzisiaj), kaš. (dzys, dzys), plb. (dans), dluž. (zinsa), gluž. (dzensa), stceš. dnes > ceš. dnes, slš. dnes; psl. *š.v.c. *š.v.ca ‘krojac’ > stpolj. szwiec szewca = polj. (szewc) szewca, kaš. (szewc) szewca, gluž. (šewc) šewca, stceš. švec ševce > ceš. švec ševce, slš. švec ševca).314 Dalje prim. 4.1.4.2. 313 Havlík1889. 314 Na prvi pogled se zdi, kot bi v polabšcini v nekaterih primerih praslovanska šibka polglasnika ne bila onemela (psl. *s.pati‘spati’ > plb. sĺpat/sĺpot). Ker se podoben samoglasnik pojavlja tudi v primerih, kjer etimološko ni upravicen (psl. *tr.je ‘trije’ > plb. tĺri, psl. *kry ‘kri’ > 4.1.3.2 Mehkostna korelacija soglasnikov V zahodni (in vzhodni) slovanšcini (ter delno v vzhodni bolgaršcini) se je po splo­šnoslovanski onemitvi praslovanskih šibkih polglasnikov *., *. izoblikovala t. i. mehkostna korelacija soglasnikov: v sistemu odrazov praslovanskih nepalatalov (ne-trdonebnikov) (tj. labialov (ustnicnikov) *p, *b, *m, *v in dentalov (zobnikov) v širšem pomenu *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z) je prišlo do fonologizacije (najverjetneje že praslovanskega) alofonskega nasprotja nemehcanost (nepalataliziranost) v položaju pred praslovanskimi nesprednjimi samoglasniki *y, *a, *o, *o, *u in mehcanost (pa-lataliziranost) v položaju pred praslovanskimi sprednjimi samoglasniki *i, *., *e, *e, *e (posledica praslovanskega zakona zlogovne harmonije): psl. *CO : *CE > zsl. */C/ : */C’/315(psl. *motyka ‘motika’ > zsl. *mo/t/yka > polj. motyka, kaš. mëka, dluž. myja, gluž. motyka, ceš. motyka > ceš. motyka, slš. motyka; psl. *stena ‘zid, stena’ > zsl. *s/t/ena > polj. sciana, kaš. scana, plb. stona, dluž. scena, gluž. scena, ceš. stena > ceš. stena [stena], slš. stena [stena]; psl. *dati ‘dati’ > zsl. */d/ati > polj. dac, kaš. dac, plb. dot, dluž. das, gluž. dac, stceš. dáti > ceš. dát, slš. dat; psl. *ded. ‘ded, poglavar velike družine’ > zsl. */d/ed. > polj. dziad, dluž. zed, gluž. dzed, stceš. ded > ceš. ded [det], slš. ded [det]).316 4.1.3.3 Praslovanski *n,*l,*r Praslovanski palatali (trdonebniki) *n, *l, *r in praslovanski dentali (zobniki) *n, *l, *r v položaju pred sprednjimi samoglasniki so po nastanku mehkostne korelacije soglasnikov v zahodni (in vzhodni) slovanšcini glasovno sovpadli v zahodnoslovanske mehcane *., *l, *.: psl. *n,*l,*r : *nE,*lE,*rE > zsl. *.,*l,*.(psl. *kon.‘konj’ > *ko/./> polj. kon, kaš. kón, plb. tün, dluž. kón, gluž. kón, stceš. kón > ceš. kun, slš. kôn; psl. *nit. ‘nit’ > */./it > polj. nic, kaš. nic, plb. nait, dluž. nis, gluž. nic, stceš. nit > ceš. nit, slš. nit; psl. *pole‘polje’ > *po/l/e > polj. pole, kaš. pe, plb. pi, dluž. po, gluž. polo, stceš. pole > ceš. pole, slš. pole; psl. *lipa ‘lipa’ > */l/ipa > polj. lipa, kaš. lëpa, plb. laipo, dluž. lipa, gluž. lipa, stceš. lípa> ceš. lípa, slš. lipa; psl. *more‘morje’ > *mo/./e> polj. morze, kaš. mze, dluž. m­jo, gluž. morjo, stceš. more> ceš. more, slš. more; psl. *reka ‘reka’ > */./eka > polj. rzeka, kaš. rzéka, plb. reka, dluž. reka, gluž. reka, stceš. reka > ceš. reka, slš. rieka). 4.1.3.4 Praslovanska *i,*y Praslovanski sprednji visoki samoglasnik *i in praslovanski srednji visoki samoglasnik *y (jery) sta se v zahodni (in vzhodni) slovanšcini ohranila kot razlicna glasova (ne pa tudi kot razlicna fonema), saj sta v soglasniškem sistemu utrjevala fonološko nasprotje plb.kĺrĺi/krĺi), je zelo verjetno, da gre za zapis neobstojnih glasov s strani zapisovalcev, v vecini primerov rojenih govorcev nemškega jezika. 315 V polabšcini ter cešcini in slovašcini se je pozneje pojavila težnja po depalatalizaciji zaho­ dnoslovanskih mehcanih soglasnikov (prim. 4.1.6.6). 316 Za zglede praslovanskih soglasnikov v položaju pred *i prim. 4.1.3.4, pred*.prim.4.1.4.2.1, pred *e prim. 4.1.5.3.1, pred *e prim. 4.1.5.3.2, pred *e prim. 4.1.6.2. mehko in mehcano : trdo: psl. *Ci : *Cy > zsl. *C’i : *Cy317(psl. *piti ‘piti’ > polj. pic, kaš. pic, plb. pait, dluž. pis, gluž. pic, stceš. píti > ceš. pít, slš. pit; psl. *pytati ‘spraševati’ > polj. pytac, kaš. pëtac, dluž. pytas, gluž. pytac, stceš. pytati,318slš. pýtat sa; psl. *biti ‘biti, tolci’ > polj. bic, kaš. bic, plb. bait, dluž. bis, gluž. bic, stceš. bíti > ceš. bít, slš. bit; psl. *byk. *byka ‘bik’ > polj. byk byka, kaš. bik bika, dluž. byk byka, gluž. byk byka, stceš. b ba/bu > ceš. b ba, slš. b ba; psl. *mir. *mira ‘soglasje, družba; mir; svet’ > polj. mir miru star., kaš. mir, dluž. mer mera, gluž. mer mera, stceš. mír míra/míru, mier miera/mieru > ceš. mír míru, slš. mier mieru; psl. *mysliti, drugotno tudi *mysleti ‘misliti’ > polj. myslic star., myslec, kaš. mëslëc, dluž. myslisse, gluž. myslic, stceš. mysliti > ceš. myslit, myslet, slš. mysliet; psl. *vino ‘vino’ > polj. wino, kaš. wino, plb. Gsg vaina, dluž. wino, gluž. wino, stceš. víno > ceš. víno, slš. víno; psl. *vydra ‘vidra’ > polj. wydra, kaš. wëdra, dluž. wudra, gluž. wudra, stceš. vydra > ceš. vydra, slš. vydra; psl. *niz.k.j. *niz.kaja *niz.koje ‘nizek’ > polj. niski niska niskie, kaš. nisczi nisknisczé, plb. adv. naistü, dluž. niski niska niske, gluž. niski niska niske, stceš. nízký nízká nízké > ceš. nízký nízká nízké, slš. nízky nízka nízke; psl. *nyne ‘zdaj’ > stpolj. nynie, stceš. nynie > ceš. nyní; psl. *lipa ‘lipa’ > polj. lipa, kaš. lëpa, plb. laipo, dluž. lipa, gluž. lipa, stceš. lípa > ceš. lípa, slš. lipa; psl. *lyko ‘licje’ > polj. lyko, dluž. lyko, gluž. lyko, stceš. lo > ceš. lo, slš. lyko; psl. *griva ‘dolge dlake na vratu, griva’ > polj. grzywa, kaš. grzëwa, dluž. griwa, gluž. hriwa, stceš. hríva > ceš. hríva, slš. hriva; psl. *ryba ‘riba’ > polj. ryba, kaš. rëba, dluž. ryba, gluž. ryba, stceš. ra > ceš. ryba, slš. ryba; psl. *tix.j. *tixaja *tixoje ‘tih, miren’ > polj. cichy cicha ciche, kaš. cëchi cëchcëché, plb. tai.e, dluž. sichysichasiche, gluž. cichicicha ciche, stceš. tichtichá tiché > ceš. tichtichá tiché, slš. tich tichá tiché; psl. *ty ‘ti’ > polj. ty, kaš. të, plb. tĺi, dluž. ty, gluž. ty, stceš. ty > ceš. ty, slš. ty; psl. *div.j. *divaja *divoje ‘divji’ > polj. dziwy dziwa dziwe, kaš. dzëwi dzëwdzëwé, plb. daive, dluž. ziwy ziwa ziwe, gluž. dziwy dziwa dziwe, stceš. diví = ceš. divdivá divé, slš. divdivá divé; psl. *dym. *dyma ‘dim’ > polj. dym dymu, kaš. dim dëmů, plb. dĺim, dluž. dym dyma, gluž. dym dyma, stceš. d da/du > ceš. d du, slš. dym dymu; psl. *sila ‘sila’ > polj. sila, kaš. syla, dluž. syla, gluž. syla, stceš. síla > ceš. síla, slš. sila; psl. *syn. *synu ‘sin’ > polj. syn syna, kaš. syn syna, (psl. *syn.ko > plb. sĺinka), dluž. syn syna, gluž. syn syna, stceš. syn syna > ceš. syn syna, slš. syn syna; psl. *zima ‘zima’ > polj. zima, kaš. zëma, plb. zaima, dluž. zyma, gluž. zyma, stceš. zima > ceš. zima, slš. zima; psl. *jezyk.*jezyka ‘jezik’ > polj. jezykjezyka, kaš. jăzëk jăzëka, plb. jozek, dluž. jezyk jezyka, gluž. jazyk jazyka, ceš. jazyk jazyka, slš. jazyk jazyka). 4.1.3.5 Nesplošnoslovanskakontrakcija V zahodni (in južni) slovanšcini je v nekaterih oblikah prišlo do nesplošnoslovanske kontrakcije (skrcitve) samoglasnikov z medsamoglasniškim (intervokalnim) *j v dolgi 317 V pomorjanšcini ter cešcini in slovašcini je pozneje prišlo do palatalizacije odraza praslo­ vanskega srednjega *y (prim. 4.1.6.7). 318 Psl. *p.tati > stceš. ptáti (se) > ceš. ptát se. samoglasnik319(ki se ohranja v cešcini in slovašcini, v kašubšcini se posredno odraža v samoglasniški kakovosti). Nesplošnoslovansko konktrakcijo izkazujejo npr.: 1) se­danjik praslovanskih glagolov na *-a-ti *-a-jo *-a-je-ši (V/1) (psl. *p.dati, 2sg, 2pl praes. *p.daješi*p.dajete‘padati’ . polj. padac, padasz padacie, kaš. padac, pz pa, dluž. padas, padaš padaso, gluž. padac, padaš padace, stceš. padati, padáš padáte = ceš. padat, padáš padáte, slš. padat, padáš padáte : psl. *j.gr.ti, 2sg, 2pl praes. *j.gr.ješi *j.gr.jete (F) ‘igrati’ > polj. grac, grasz gracie, kaš. grac, grajesz grajeta, dluž. gras, grajošgrajoso, gluž. hrac, hraješ hrajete, stceš. jhráti, jhráš jhráte = ceš. hrát, hraješ hrajete, slš. hrát, hráš hráte) in sedanjikpraslovanskih glagolov na *-e-ti *-e-jo *-e-je-ši / *-'a-ti *-'a-jo *-'a-je-ši (III/1) (psl. *um.ti, 2sg, 2pl praes. *um.ješi *um.jete (F) ‘umeti’> polj. umiec, umiesz umiecie, dluž. wumes, wumejoš wumejoso, stceš. umeti, umieš umiete > ceš. umet, umíšumíte, slš. umiet, umieš umiete); 2) praslovanska imensko-zaimenska (dolocna) oblika pridevnikov (psl. *star.j. *sta-raja *staroje ‘star’ > polj. stary stara stare, kaš. sti ststé, plb. store, gluž. stary stara stare, dluž. stary stara stare, stceš. starstará staré > ceš. starstará staré, slš. starstará staré); 3) orodnik ednine samostalnikov praslovanske a-jevske sklanjatve (psl. Isg *vornojo od ‘vrana’ > polj. wrona, kaš. warna, wrona, gluž. wru, ceš. vra­nou, slš. vranou); 4) rodilnik množine samostalnikov ženske i-jevske sklanjatve (psl. Gpl *myš.j. ‘miši’ > polj. myszy, kaš. (mësz), dluž. (myšow), gluž. (myšow), ceš. myší, slš. myší). 4.1.3.6 Praslovanskinenaglašeniizglasni*-i Praslovanski nenaglašeni (in po analoški izravnavni tudi naglašeni) izglasni *-i je v nekaterih položajih popraslovansko onemel (10. stoletje), in sicer splošnoslovansko v položaju za *j: psl. *-ji > sl. *-j (psl. 2sg, 2pl imper. *padaji!, *padajite! od ‘padati’ > polj. padaj!, padajcie!, kaš. padôj!, padôjta!, dluž. padaj!, padajso!, gluž. padaj!, padajce!, ceš. padej!, padejte!, slš. padaj!, padajte!). Opazna je npr. tudi najprej delna in nato popolna splošnoslovanska redukcija (upad) praslovanskega izglasnega *-i v koncnici za drugo osebo ednine priponskega sedanjika (tematskega prezenta) *-ši (ne pa tudi v naglašeni koncnici za drugo osebo ednine brezpriponskega sedanjika (ate­matskega prezenta) *-si): psl. *-ši > sl. *-š. > *-š (psl. 2sg praes. *neseši od ‘nesti’ > *neseš. > polj. niesiesz, kaš. niesesz, dluž. njasoš, gluž. njeseš, stceš. neseš > ceš. ne­seš, slš. nesieš; psl. 2sg praes. *myješi od ‘miti, umivati’ > *myješ. > polj. myjesz, kaš. mëjesz, dluž. myjoš, gluž. myješ, stceš. myješ > ceš. myješ, slš. myješ; psl. 2sg praes. *dvigneši od ‘dvigniti’ > *dvigneš. > polj. dzwigniesz, kaš. dwigniesz, dluž. z-wignjoš, ceš. z-dvihneš, slš. dvihneš; psl. 2sg praes. *voziši od ‘voziti’> *voziš. > polj. wozisz, kaš. wisz, dluž. wyš, gluž. wozyš, stceš. vozíš > ceš. vozíš, slš. vozíš : psl. 2sg praes. *jes. od ‘biti, obstajati, nahajati se’ > stpolj. jes > polj. (jestes), kaš. (jes), dluž. sy, gluž. sy, ceš. jsi, slš. si). 319 Šivic Dular 1998. 4.1.4 Nekateredrugesplošnozahodnoslovanskeznacilnosti Splošnozahodnoslovanske znacilnosti zgodnjega obdobja so bile npr. še poenostavitev praslovanskih soglasniških sklopov *pl, *bl, *ml, *vl (prim. 4.1.4.1), enotna vokali­zacija praslovanskih krepkih *., *. (prim. 4.1.4.2) in nekatere oblikovne znacilnosti (prim. 4.1.4.3). Tem sta se pozneje pridružili še izguba tonemskih opozicij (tonemskih nasprotij) in težnja po posplošitvi naglasnega mesta na enem od besednih zlogov in izgubi kvantitetnih opozicij (kolikostnih nasprotij) (prim. 4.1.6.8). 4.1.4.1 Praslovanski *pl,*bl,*ml,*vl Praslovanski soglasniški sklopi *pl, *bl, *ml, *vl, ki so nastali iz praslovanskih labia-lov (ustnicnikov) *p, *b, *m, *v po praslovanski jotaciji (*pj, *bj, *mj, *vj > *pl, *bl, *ml, *vl) in za katere je bil znacilen epenteticni (vrinjeni) *l, so se v zahodni slovanšcini spreminjali glede na položaj v besedi: vzglasni soglasniški sklopi so se ohranili, medtem ko so se praslovanski medglasni soglasniški sklopi v vecini primerov poenostavili v so-glasniške sklope *pj, *bj, *mj, *vj, tj. prišlo je izgube praslovanskega epenteticnega *l (obstajajo tudi redki primeri z nepoenostavljenim soglasniških sklopom) (10. stoletje). 4.1.4.1.1 Praslovanski vzglasni soglasniški sklopi *pl-, *bl-, *ml-, *vl-: psl. *pl-,*bl-, *ml-,*vl- > vsl. *pl-,*bl-,*ml-,*vl-(psl. *pl.vati *plujo *pluješi ‘pljuvati’ . polj. plwac star., pluc, plunac, kaš. plëwac, dluž. plus star., pluwas, plunus, gluž. pluwac, plunyc, stceš. plváti > ceš. plvat star., plít nar., plivat, slš. plut, pluvat; psl. *blud., *bludo ‘posoda, skleda’ > polj. bluda star., dluž. blido, gluž. blido). 4.1.4.1.2 Praslovanski medglasni soglasniški sklopi *-pl-, *-bl-, *-ml-, *-vl-: psl. *-pl-, *-bl-,*-ml-,*-vl- > zsl. *-pj-,*-bj-,*-mj-,*-vj- > *-.-,*-.-,*-.-,*-.-: 1) praslovanske imenske izpeljanke iz podstav na *p, *b, *m, *v s priponami na *-j-(psl. *zemla ‘zemlja’ > polj. ziemia, kaš. zemia, plb. zi.a, dluž. zemja, gluž. zemja, stceš. zeme > ceš. zeme, slš. zem; psl. *kropla ‘kaplja’ > stpolj. kropia, kro­pla > polj. kropla, kaš. kropla, stceš. krópe, slš. kropla); 2) praslovanski glagoli na *-a-ti *-jo *-je-ši (V/2) s korenom na *p, *b, *m, *v v sedanjiku (psl. *klepati *kleplo*klepleši ‘tolci, biti’ > polj. klepacklepieklepiesz, kaš. klepac klepiă klepiesz, dluž. klepas klepju (= klepjom) klepjoš, gluž. klepac (klepam klepaš), stceš. klepati kle.u kle.eš = ceš. klepat (klepu) klepeš (= klepám klepáš), slš. klepat (klepem) klepeš; psl. *dremati *dremlo *dremleši ‘dremati, lahno spati’ > polj. drzemac drzemie drzemiesz, kaš. drzemac drzémiă drzémiesz, dluž. dremas dremju (= dremjom) dremjoš, gluž. dremac (dremam dremaš), stceš. driemati drie.u drie.eš = ceš. drímat (drímu) drímeš, slš. driemat (driemem) driemeš); 3) praslovanski glagoli na *-i-ti *-jo *-i-ši (IV) in *-e-ti/*-'a-ti *-jo *-i-ši (III/2) s korenom na *p, *b, *m, *v v prvi osebi ednine sedanjika (praslovanska oblika ima kontinuiteto v poljšcini, kašubšcini, gornji lužiški srbšcini in stari cešcini) (psl. *kupiti *kuplo *kupiši ‘kupiti’ > polj. kupic kupie kupisz, kaš. kůpic kůpiă kůpisz, plb. 3sg praes. taipe, dluž. kupis (kupim) kupiš, gluž. kupic kupju kupiš, stceš. kúpiti kú.u kúpíš = ceš. koupit (koupím) koupíš, slš. kúpit (kim) kiš; psl. *lubiti *lublo *lubiši ‘ljubiti’ > polj. lubic lubie lubisz, kaš. lubic lubiă lubisz, dluž. lubis (lubim) lubiš, gluž. lubic lubju lubiš, stceš. lúbiti lú.u lúbíš = ceš. líbit (líbím) líbíš, slš. lúbit (lúbim) lúbiš; psl. *lomiti *lomlo *lomiši ‘lomiti’ > dluž. lomis (lomim) lomiš star., stceš. lomiti lo.u lomíš = ceš. lomit (lomím) lomíš, slš. lomit (lomím) lomíš; psl. *loviti *lovlo *loviši ‘loviti’ > polj. lowic lowie lowisz, kaš. lowiclowiălowisz, dluž. lojs (lojm) lojš, gluž. lójiclójulójiš, stceš. lovitilo.u lovíš = ceš. lovit (lovím) lovíš, slš. lovit (lovím) lovíš); 4) praslovanski glagoli na *-i-ti*-jo*-i-ši (IV) s korenom na *p, *b, *m, *v v trpnem preteklem deležniku (pasivnem participu preterita) na *-j-e-n-. (psl. *kuplen.j. > polj. kupiony, kaš. kůpiony, dluž. kupjony, gluž. kupjeny, ceš. koupen, slš. ken; psl. *lublen.j. > polj. lubiony, kaš. lubiony, dluž. lubjony, gluž. lubjeny, ceš. ob-líbený, slš. lúbený; psl. *lomlen.j. > dluž. lomjony star., ceš. lomen, slš. lomen; psl. *lovlen.j. > polj. lowiony, kaš. lowiony, dluž. (lójty), gluž. lójeny, ceš. loven, slš. loven); 5) praslovanski drugotni nedovršniki (sekundarni imperfektivi) na *-ja-ti *-ja-jo *-ja-je-ši (V/1) glagolov na *-i-ti*-jo*-i-ši (IV) s korenom na *p, *b, *m, *v (psl. *staviti ‘staviti, postavljati’ : *stavlati ‘postavljati’ > polj. po-stawic, po-stawiac, kaš. pstawic, pstiac, dluž. pó-stajis, pó-stajas, gluž. po-stajic, po-stajec, stceš. staviti, staveti > ceš. stavit, stavet, slš. stavit, stavat). 4.1.4.2 Praslovanska *.,*. Praslovanska krepka polglasnika *., *. (prim. 4.1.3.1) sta se v zahodni slovanšcini vokalizirala v e-jevski samoglasnik, in sicer v vseh položajih. 4.1.4.2.1 Praslovanska krepka polglasnika *., *. sta se v vecjem delu zahodne slo­vanšcine (z delno izjemo osrednjetatrske zahodne slovanšcine) vokalizirala v e-jevski samoglasnik, pri cemer je bil po nastanku mehkostne korelacije soglasnikov soglasnik pred odrazom sprednjega polglasnika *. mehcan, soglasnik pred odrazom zadnjega polglasnika *. pa nemehcan: psl. *.,*. > zsl. *’e,*e (psl. *p.s. *p.sa ‘pes’ > polj. pies psa, kaš. pies psa, plb. .ĺs, dluž. pjas psa, gluž. pos psa, stceš. pes psa > ceš. pes psa, slš. pes psa; psl. *d.n. *d.ne ‘dan’ . polj. dzien dnia, kaš. dzén dnia, plb. dan, dluž. zen dnja, gluž. dzen dnja, stceš. den dne/dna > ceš. den dne, slš. den dna; psl. *l.n. *l.na ‘lan’ > polj. len lnu, kaš. len lnu, plb. lĺn, dluž. lan (lana), gluž. len (lena/ lenu), stceš. len lna/lnu > ceš. len lnu, slš. lan (lanu); psl. *p.n.*p.na‘štor, parobek’ > polj. pienpnia, kaš. piénpnia, plb. pan, dluž. pjenpnja, gluž. (pjen-k), stceš. penpne > ceš. pen pne, slš. pen pna; psl. *kon.c. *kon.ca ‘konec, zacetek’ > polj. koniec konca, kaš. kůnc kůnca, plb. tünac, dluž. kónc kónca, gluž. kc kca, stceš. konec konce > ceš. konec konce, slš. konec konca; psl. *s.n. *s.na ‘sen, spanje’ > polj. sen snu, kaš. sen snu, gluž. s (sona), stceš. sen sna > ceš. sen snu, slš. sen sna; psl. *m.x. *m.xa ‘mah’ > polj. mech mchu, kaš. mech (mechů), dluž. mech (mecha), gluž. moch (mocha), stceš. mech mcha/mchu = ceš. mech (mechu), slš. mach (machu); psl. *pet.k. *pet.ka ‘tisti, ki je pęti’ > polj. piatek piatku, kaš. piatk piatků, dluž. petk petka, gluž. pjatk pjatka, stceš. pátek pátka/pátku > ceš. pátek pátku, slš. piatok piatka).320 4.1.4.2.2 V praslovanskih dvoglasniških zvezah *Cr.C, *Cr.C, *Cl.C, *Cl.C s krep­kima polglasnikoma sta se slednja v vecjem delu zahodne slovanšcine z izjemo osred­jetatrske zahodne slovanšcine (poznejše osrednje slovašcine), kjer so bili že prej na­stali zlogotvorni jezicniki (prim. 4.1.1.4),321vokalizirala tako kot v drugih položajih, medtem ko so zahodnoslovanski zlogotvorni jezicniki (silabicne likvide), ki so nasta­li iz praslovanskih dvoglasniških zvez *Cr.C, *Cr.C, *Cl.C, *Cl.C s šibkima pol-glasnikoma, ostali nespremenjeni, pri cemer je v oblikovnihvzorcih, v katerih so se premenjevali odrazi praslovanskih krepkih in šibkih polglasnikov, lahko prihajalo do znotrajvzorcnih analoških izravnav: psl. *Cr.C,*Cr.C,*Cl.C,*Cl.C > zsl. *C.eC, *CreC,*CleC,*CleC (psl. *kr.st. *kr.sta ‘krst’ > polj. chrzest chrzstu, kaš. chrzest chrzstu, stceš. krest krsta/krstu, kr(s)ta/kr(s)tu > ceš. krest krtu, slš. krst krstu; psl. *br.v. *br.vi ‘brv’ > stceš. brev brvi; psl. *br.v.no ‘tram’ > stpolj. (birzwno > bier-zwno) = polj. (bierwiono), stceš. (brvno), brevno > ceš. brevno, slš. brvno; psl. *kry *kr.ve ‘kri’, Asg *kr.v. . *kr.v. *kr.ve/*kr.vi > polj. krew krwi, kaš. krew krwi, dluž. kšej kšwe, gluž. krej krwe (= kreje), stceš. krev krve > ceš. krev krve, slš. krv krvi; psl. *kr.t. *kr.ta ‘krt’ > polj. kret (kreta), dluž. kšet (kšeta), gluž. knot (knota), stceš. (krt) krta/krtu > ceš. (krt) krta star., slš. krt krta; psl. *pl.t. *pl.ti ‘koža’ > polj. plec plci, nar. dluž. ples, stceš. plet plti = ceš. plet (pleti); slš. (plet pleti);322psl. Gpl *bl.x. od ‘bolha’ > polj. (pchel), stceš. blech > ceš. blech, slš. blch). 320 Prvotni odraz praslovanskih krepkih polglasnikov je bil najverjetneje v celotni zahodni slo­vanšcini neki e-jevski samoglasnik. Drugacne samoglasniške kakovosti so lahko posledica poznejših glasovnih sprememb (npr. psl. *p.s. ‘pes’ > dluž.pjas, psl. *l.n. ‘lan’ > dluž.lan = psl. *pe.. ‘pec’ > dluž. pjac; psl. *p.s. ‘pes’ > gluž. pos, psl. *m.x. ‘mah’ > gluž. moch = psl. *led. ‘led’ > gluž. ld; psl. *l.n. ‘lan’ > slš. lan, psl. *m.x. ‘mah’ > slš. mach = psl. *led. ‘led’ > slš.lad). Na ta nacin ni možno pojasniti o-jevskega odraza praslovanskga krep­kega*. v priponi*-.k. v slovašcini (psl.*pet.k. ‘tisti, ki je pęti’ > slš.piatok), ki je, glede na to, da se pojavlja samo v eni obliki, najverjetneje posledica analoške izravnave (morda v stranskosklonsko osnovo tipa piatk- vrinjeni samoglasnik). 321 Praslovanske dvoglasniške zveze*Cr.C, *Cr.C, *Cl.C, *Cl.C spraslovanskimikrepkimi polglasniki so se znotraj oblikovnih vzorcev premenjevale s praslovanskimi dvoglasniškimi zvezami *Cr.C, *Cr.C, *Cl.C, *Cl.C s praslovanskimi šibkimi polglasniki (psl. *kr.st. *kr.sta > polj.chrzest chrzstu, kaš. chrzest chrzstu, stceš. krestkrsta/krstu, kr(s)ta/kr(s)tu > ceš.krestkrtu). Druga možna interpetacija osrednjeslovaških odrazov *.’, *., *.’, *. je ta, da so bili po analoški izravnavi posplošeni tudi v oblike, v katerih se v drugih zahodnoslovanskih jezikih pojavljajo odrazi *.e, *re, *le, *le. 322 Oblika slš. plet je dokumentirana od 19. stoletja dalje, kar bi lahko kazalo na to, da gre za prevzeto besedo iz cešcine (bohemizem). 4.1.4.3 Nekaterezahodnoslovanskeoblikovneznacilnosti Oblikovni znacilnosti (inovacija in arhaizem) zahodne (in južne) slovanšcine, ki sta nekoliko pozneje postali razlocevalni v razmerju do vzhodne slovanšcine, sta npr.: 1) izguba koncnice oz. koncaja tretje osebe edine in množine sedanjika *-t./*-t.: psl. *-t./*-t. > zsl. (psl. 3sg, 3pl praes. *neset., *nesot. od ‘nesti’ > polj. niesie, niosa, kaš. niese, niosa, dluž. njaso, njasu, gluž. njese, njesu, stceš. nese, nes> ceš. nese, nesou, slš. nesie, nes; psl. 3sg, 3pl praes. *dvignet., *dvignot. od ‘dvigniti’ > polj. dzwignie, dzwigna, kaš. dwignie, dwigna, dluž. z-wignjo, z-wignju, ceš. z-dvihne, z-dvihnou, slš. dvihne, dvihn; psl. 3sg, 3pl praes. *pijet., *pijot. od ‘piti’ > polj. pije, pija, kaš. pije, pija, plb. paje, dluž. pijo, piju, gluž. pije, piju, stceš. pie = ceš. pije, pijí, slš. pije, pij; psl. 3sg, 3pl praes. *vozit., *vozet. od ‘voziti’ > polj. wozi, woza, kaš. wi, wňza, dluž. wy, we, gluž. wozy, woža, stceš. vozí = ceš. vozí, vozí, slš. vozí, vozia; psl. 3sg, 3pl praes. *padajet., *padajot. od ‘padati’ > polj. pada, padaja, kaš. pad, padaja, dluž. pada, padaju, gluž. pada, padaju, stceš. padá, padaj> ceš. padá, padají, slš. padá, padaj); 2) ohranitev glagola *byti ‘biti, obstajati, nahajati se’ kot glagola s polnimin oslabljenimslovarskim (leksikalnim) pomenom ter kot pomožnega glagola s slovnicnim (gramaticnim) pomenom, slednji npr. v rezultativnem preteklem casu (perfektu) (psl. 1sg perf. *p.sal./*p.sala/*p.salo jesm. > polj. pisalem/pisalam/ pisalom,323dluž. som pisal/pisala/pisalo, gluž. sym pisal/pisala/pisalo, ceš. psál/psála/ psálo jsem, slš. písal/písala/písalo som). Nekatere mlajše splošnozahodnoslovanske glasovne znacilnosti Praslovansko Zahodnoslovansko *CO :*CE *n,*l,*r */C/:*/C’/ *., *l, *. *nE,*lE,*rE *Ci:*Cy *.,*l,*. *C’i : *Cy *-pl-,*-bl-,*-ml-,*-vl­ *-.-,*-.-,*-.-,*-.­ *. *’e *. *e *Cr.C *.e *Cl.C *Cr.C *le *re *Cl.C *le 323 V poljšcini je iz prvotne analiticne oblike perfekta nastala drugotna sinteticna oblika. Zahodnoslovanski nezložniki Zaporniki, eksplozive Polzaporniki, afrikate Priporniki,frikative spiranti drsniki jezicniki ustnicniki */p/ */b/ */./ /*./ */m/ */./ */v/ */./ zobniki */t/ */d/ */t/ */d/ */n/ */./ */s/ */z/ */./ */./ */r/, */l/ */./, */l/ trdonebniki */c/ */./1, 2 */c/ *šc *ž. */š/ */ž/ */j/ mehkonebniki */k/ */g/ */x/ 4.1.5 Severnozahodnoslovanske in južnozahodnoslovanske glasovne znacilnosti Nekoliko mlajše nesplošnozahodnoslovanske glasovne spremembe so se pojavljale že od 10. stoletja dalje in so se širile iz dveh inovativnih središc. To sta bili se­ vernozahodnoslovansko(lehitsko)injužnozahodnoslovansko(ceško-slovaško) inovativnosredišce, pri cemer prehodni osrednjezahodnoslovanski(lužiškosrb-ski) prostor (ali samo njegov del) izkazuje inovacije enega ali drugega inovativne­ga središca. Severno-in južnozahodnoslovanske glasovne spremembe so potekale približno po izoglosi glasovne spremembe (izofoni) psl. *CoRC, *CeRC > S zsl. *CaRC/*CRoC, *CReC : J zsl. *CRaC, *CReC (prim. 4.1.1.3). Mednje sodijo predvsem poenostavitev (pra)slovanskega zlitnika *. (prim. 4.1.5.1), denazalizaci­ja praslovanskih *e, *o in posledicno oženje odraza praslovanskega *e [*ä] (prim. 4.1.5.2) ter spirantizacija praslovanskega zapornika *g (prim. 4.1.5.4) v južni za­hodni slovanšcini (južnozahodnoslovanske enostranske inovacije) kot tudi lehitski preglas (prim. 4.1.5.3) v severni zahodni slovanšcini (severnozahodnoslovanska enostranska inovacija). 4.1.5.1 (Pra)slovanski *. (Pra)slovanski nezveneci sicniški palatalni (trdonebni) zlitnik*. [*. = *dz] se je ohra-nil nespremenjen v severni zahodni slovanšcini ter se poenostavil v sicniški palatalni pripornik *z [*z] (prišlo do onemitve zaporniškega dela zlitnika: *. = *dz > *z) v južni in osrednji zahodni slovanšcini (10. stoletje): psl. *.> zsl. *.1 >polj.,pom.,plb.*.1 : luž.,ceš.,slš.*z (psl. *k.ne..*k.ne.a ‘knez’ > polj. ksiadzksiedza, kaš. ksadzksădza, plb. tena., dluž. knezkneza, gluž. knjez knjeza, stceš. knez kneze > ceš. knez kneze, slš. knaz knaza; psl. Lsg *na dor.e ‘na poti’ > polj. na drodze, kaš. na dardze, na drodze, dluž. na droze, gluž. na dre, stceš. na dráze > ceš. na dráze, slš. (na drahe); psl. Npl m def. *dru.iji od ‘drug’ > polj. drudzy, kaš. drëdzë, plb. drau.e, dluž. (druge), gluž. druzy, stceš. druzí > ceš. druzí, slš. (druhí)). 4.1.5.2 Praslovanska *e,*o in praslovanski *e Praslovanska nosna samoglasnika (nazalna vokala) *e, *o sta se prvotno ohranila nespre­menjena v severni zahodni slovanšcini, medtem ko sta se že zelo zgodaj denazalizirala (raznosnila) v ustna samoglasnika (oralna vokala) *ä, *u v južni in osrednji zahodni slo­vanšcini (10. stoletje):324 psl. *e,*o >polj.,pom.,plb.*e,*o :luž.,ceš.,slš.*ä,*u (psl. *roka‘roka’ > polj. reka, kaš. răka, plb. roka, dluž. ruka, gluž. ruka, stceš. ruka > ceš. ruka, slš. ruka; psl. *zob. *zoba ‘zob’ > polj. zab zeba, kaš. zab zăba/zăbu, plb. zob, dluž. zub zuba, gluž. zub zuba, stceš. zub zuba/zubu > ceš. zub zubu, slš. zub zuba; psl. *moka‘moka’ > polj. maka, kaš. maka, plb. moka, dluž. muka, gluž. muka, stceš. ma > ceš. mouka, slš. ma) (za odraze praslovanskega *e prim. 4.1.5.3.1). Posledicno je praslovanski nizki sprednji samoglasnik *e [*ä] (jat) (in z njimi glasovno sovpadli južnozahodnoslovanski *e, ki je nastal po metatezi likvid praslovanskih dvoglasniških zvez *CeRC > *CReC s po­daljšavo) v severni zahodni slovanšcini, kjer do denazalizacije ni prišlo, v zacetku ohranil svojo prvotno široko kvaliteto (kakovost) [*ä], kar je bilo izhodišce za nadaljnje širjenje v okviru lehitskega preglasa (prim. 4.1.5.3.2), v južni in osrednji zahodni slovanšcini, kjer je do denazalizacije prišlo, pa se je zožil v ozki *. (in ni glasovno sovpadel z odrazom dena­zaliziranega praslovanskega *e):325 psl. *e[*ä]>polj.,pom.,plb.*ä :luž.,ceš.,slš.*.. 4.1.5.3 Lehitski preglas Lehitski preglas je bil preglas, natancneje velarizacija (mehkonebnjenje) (tj. sprememba sprednjega oz. mehcanega v nesprednji oz. nemehcani zložnik) nekaterih sprednjih zlo­žnikov v položaju pred trdimi dentali (zobniki) v širšem pomenu *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z (tj. v položaju ne pred sprednjimi samoglasniki) ter je zajel ves lehitski in deloma luži­škosrbski jezikovni prostor. Splošnolehitsko so se preglasili odrazi praslovanskih *e, *e in *C.rC. V kontekst lehitskega preglasa sodita tudi preglas praslovanskega *e (in z njim glasovno sovpadlega zahodnoslovanskega *e, ki je nastal po metatezi likvid praslovan­skih dvoglasniških zvez *CeRC > *CReC brez podaljšave) (prim. 4.1.6.2) ter odražanje praslovanskega *C.lC v položaju za labiali (ustnicniki) *p, *b, *m, *v (prim. 4.1.6.4.1). 4.1.5.3.1 Praslovanski sprednji nosni samoglasnik *e v položaju pred trdimi dentali (zobniki) *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z se je v severni zahodni slovanšcini preglasil v zadnji nosni samoglasnik *o (odraz prvotnega stanja je ohranjen v polabšcini in pomorjan-šcini, v poljšcini je pozneje prišlo do glasovnega sovpada obeh nosnih samoglasnikov in do njunega nadaljnjega spreminjanja v odvisnosti od njune kvantitete (kolikosti)): 324 Denazalizacija (raznosnjenje) praslovanskihnosnih samoglasnikov *e, *o v ustna samogla­ snika *ä, *u v južni zahodni slovanšcini je v moravski redakciji stare cerkvene slovanšcine dokumentirana v 11. stoletju (Kijevski listki (KL) s konca 10. stoletja imajo zanju še <ĺ>, <>, medtem ko se v Praških listkih (PL) iz 11. stoletja zanju že pojavljata , ) (psl. 3pl aor. *kupiše > PLregbif ‘kupili so’; PL Isgv•z+ze. ‘z (nebeško) mano’ (hiperkorektno); psl. 3sg aor. *perstopi > PLghäcnegb ‘prestopil je’; psl. 2sg imper. *pomiluji > PLgjvbk ‘usmili se!’ (hiperkorektno)). 325 Moszynski 1967; Rigler 1963b: 26–30. 1) psl. *e /–[_*t,*d,*n,*l,*r,*s,*z + *O]>polj.,pom.,plb.*’e (psl. *pet. ‘pet’ > polj. piec, kaš. pinc, piăc, plb. pat, dluž. pes, gluž. pjec, stceš. pet > ceš. pet, slš. pät; psl. *deset. ‘deset’ > polj. dziesiec, kaš. dzesync, dzesăc, plb. disat, dluž. zases, gluž. dzesac, stceš. deset > ceš. deset, slš. desat; psl. *mek.k.j. ‘mehek’ > polj. miekki, kaš. mitczi, miătczi, plb. mate, dluž. meki, gluž. mjechki, stceš. mekký > ceš. mekký, slš. mäkk; psl. *pest. *pesti ‘pest’ > polj. piesc piesci, kaš. pisc piscë, piăsc piăscë, plb. past, dluž. pesc pesci, gluž. pjascpjasce, stceš. pest pesti > ceš. pestpesti, slš. päst pä­ste; psl. *tež.k.j. ‘težek’ > polj. ciezki, kaš. căzczi, (psl. Nsg n indef. psl. *tež.ko > plb. tastü), dluž. sežki, gluž. cežki, stceš. težký > ceš. težký, slš. tažký; psl. *zet. *zeti ‘zet’ . polj. ziecziecia, kaš. zëc zëca, zăc zăca, plb. zat, stceš. zetzeti = ceš. zetzete, slš. zat zata); 2) psl. *e /+[_*t,*d,*n,*l,*r,*s,*z + *O]>polj.,pom.,plb.*’o (psl. *peta ‘peta’ > polj. pieta, kaš. piăta, plb. .ota, dluž. peta, gluž. pjata, stceš. pata > ceš. pata, slš. päta; psl. *pet.j. ‘pęti’ > polj. piaty, kaš. piati, plb. .ote, dluž. pety, gluž. pjaty, stceš. pát> ceš. pát, slš. piaty; psl. *gledati, *gledeti ‘gledati’ > polj. o-gladac, kaš. glădac, plb. Nsg m ptc. praet. act. II glodal, dluž. gledas, gluž. hladac, stceš. hládati = ceš. hledat ‘iskati’, hledet ‘gledati’, slš. hladiet).326 4.1.5.3.2 Praslovanski nizki sprednji samoglasnik *e [*ä] v položaju pred trdimi dentali (zobniki) *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z se je v severni zahodni slovanšcini preglasil v nizki srednji samoglasnik *’a,327v drugih položajih pa se zožil v *’e: 1) psl. *e[*ä]/–[_*t,*d, *n,*l,*r,*s,*z + *O]>polj.,pom.,plb.[*ä]>*’e (psl. *nedela ‘nedelja’ > polj. nied­ziela, kaš. niedzela, plb. nidela, dluž. njezela, gluž. njedzela, stceš. nedele > ceš. nedele, slš.nedela; psl. *sneg. ‘sneg’ > polj. snieg, kaš. sniég, plb. sneg, dluž. sneg, gluž. sneh, stceš. snieh > ceš. sníh, slš. sneh); 2) psl. *e [*ä]/+[_*t,*d,*n,*l,*r,*s,*z + *O] > polj.,pom.,plb.[*ä]>*’a (psl. *svet. ‘svetloba; svet’ > polj. swiat (: Lsg na swiecie), kaš. swiat, plb. svet, dluž. swet, gluž. swet, stceš. svet> ceš. svet, slš. svet; psl. *stena‘zid, stena’ > polj. sciana, kaš. scana, plb. stona, dluž. scena, gluž. scena, stceš. stena > ceš. stena, slš. stena; psl. *bel.j. ‘bel’ > polj. bialy, kaš. biôli, plb. .ole, dluž. bely, gluž. bely, ceš. biel> ceš. bílý, slš. biely; psl. *mera ‘mera’ > polj. miara, kaš. miara, plb. .oro, dluž. mera, gluž. mera, stceš. miera > ceš. míra, slš. miera; psl. *les.‘gozd, hosta’ > polj. las, kaš. las, plb. los, dluž. les, gluž. les, stceš. les > ceš. les, slš. les).328 326 Odrazpraslovanskega*e je bil v cešcini in gornji lužiški srbšcini odvisen od kakovosti slede-cega soglasnika, in sicer se pred zahodnoslovanskim trdim soglasnikom z izjemo *k pojavlja širšiodraz*ä, pred zahodnoslovanskim netrdim soglasnikom in *k pa ožji odraz *.: psl. *e > gluž., ceš., slš. *ä > *’äC :*’.C’/*k (ceš. pet : pát, gluž. pjec : pjaty). 327 Prvizapisiodrazapraslovanskega*e za-jevskim samoglasnikom na poljskem jezikovnem pro-storu so iz 9. stoletja (*Dedošane > stpolj.Dadosesani (Bavarski geograf), polj. Dziadoszanie), pri cemer ni povsem jasno, ali ti zgodnji zapisi podobno kot drugod po slovanskem svetu v tem obdobju odražajo še praslovansko široko glasovno vrednost [*ä] tega samoglasnika ali že njegov lehitski preglašeni odraz [*’a]. Zapisi ok. 1000 najverjetneje že kažejo na lehitski preglašeni odraz (*Dedošici > stpolj. Diadesisi (Thietmar, ok. 1000), polj. Dziadoszycy). 328 Lehitski preglas praslovanskega *e v lužiški srbšcini poznajo vzhodni dolnjelužiškosrbski govori(vvecjimeritisti,kisosenekocgovorilivzhodnoodrekeNise(luž.Nysa,nem.Neiße) 4.1.5.3.3 Praslovanska dvoglasniška zveza *C.rC se je v zahodni slovanšcini spreme­nila v mehki zlogotvorni jezicnik (silabicno likvido) *’.’ (soglasnik pred njim je bil prvotno mehcan) (prim. 4.1.1.4), ki se je v položaju pred trdimi dentali (zobniki) *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z v severni in osrednji zahodni slovanšcini preglasil v *’. (in posledicno glasovno sovpadel z odrazom praslovanske dvoglasniške zveze *C.rC): psl. *C.rC > zsl. *C’.’C /–/+[_*t,*d,*n,*l,*r,*s,*z + *O]>polj.,pom.,plb.,luž.*C’.’C : *C’.C. Dalje prim. 4.1.6.3. 4.1.5.4 Praslovanski *g Praslovanski zveneci velarni (mehkonebni) zapornik *g se je v severni zahodni slovan-šcini ohranil nespremenjen, medtem ko se je v južni zahodni slovanšcini spirantiziral (spirantizacija je spreminjanje zapornika v pripornik) v zveneci laringalni (grlni) pri­pornik *h (12. stoletje): psl. *g >polj.,pom.,plb.,dluž.*g :gluž.,ceš.,slš.*h (psl. *gorx. *gorxa ‘fižol, grah’ > polj. groch grochu, kaš. groch grochů, plb. gorx, dluž. groch grocha, gluž. hroch hrocha, stceš. hrách hracha/hrachu > ceš. hrách hrachu, slš. hrach hrachu; psl. *noga ‘noga’ > polj. noga, kaš. noga, plb. nüga, dluž. noga, gluž. noha, stceš. noha > ceš. noha, slš. noha; psl. *gynoti ‘giniti’ > polj. ginac, kaš. dzinac, dluž. ginus, gluž. hinyc, stceš. hyni > ceš. hynout, slš. hynút). Nekatere severno- in južnozahodnoslovanske glasovne znacilnosti Praslovansko Severno­zahodnoslovansko Osrednje­zahodnoslovansko Južno­zahodnoslovansko *CoRC *CeRC *aR/*Ro *Re *Ro *Re *Ra *Re *. *.1 *z *z *e *o *e[*ä] *’e *o *’ä *’ä *u *’. *’ä *u *’. *e/+[_*t,*d,*n,*l,*r, *s,*z+*O] *e[*ä]/+[_*t,*d,*n, *l,*r,*s,*z+*O] *C.rC/+[_*t,*d,*n, *l,*r,*s,*z+*O] *’e>*’o *’ä > *’a *’.’>*’. *’ä *’. *’.’>*’. *’ä *’. *’.’ *g *g *g *h *h ter so dokumentirani v delih Miklawša Jakubice (iz leta 1548) in Hieronima Megiserja (iz leta 1603) ter v mužakovskemosrednjelužiškosrbskemnarecju (luž. Mužakow, nem. Muskau), v ostankih tudi v nekaterih vzhodnih dolnjelužiškosrbskih govorih (Schuster-Šewc 1958: 36–39; SSA 14: 9–27). Severnozahodnoslovanski zložniški sistem (absolutnokronološko ok. 1000): *i *y*u *e *o *e *o *.’,*.’ *a *.,*. Južnozahodnoslovanski zložniški sistem (absolutnokronološko ok. 1000): *i *y *u *. *e *o *.’,*.’ *ä *a *.,*. Na severu zahodnoslovanskega areala so nastali poljski (prim. 4.2.1.1), pomorjanski (prim. 4.2.1.2) in polabski jezik (prim. 4.2.1.3), na njegovem jugu pa ceški(prim. 4.4.1.1) in slovaškijezik(prim. 4.4.1.2). Med severnimi in južnima zahodnoslovanskima jezikoma je nastal prehodni geolekt, in sicer lužiškosrbskijezik(prim. 4.3), v katerem je prišlo do nekaterih inovacij lehitskega in nekaterih inovacij ceško-slovaškega jezikovnega prostora, pri cemer v skladu z valovno teorijo severna, dolnjelužiškosrbska narecna ploskev izkazuje vec lehitskih, južna, gornjelužiškosrbska narecna ploskev pa vec ceško-slovaških inovacij. 4.1.6 Nesplošnozahodnoslovanskeglasovnespremembezvecjimzemlje­ pisnim obsegom Vzporedno z lehitskimi in ceško-slovaškimi glasovnimi spremembami oz. nekoliko pozneje so potekale tudi glasovne spremembe z manjšim zemljepisnim obsegom od slednjih, ki so zahodnoslovanski jezikovni prostor cepile na še manjše enote. Obravna-vane so nesplošnozahodnoslovanske inovacije, ki so zajele prostor, vecji od prostora enega od poznejših zahodnoslovanskih jezikov. Od teh imajonekatere genetski znacaj (tj. so skupna inovacija), druge pa tipološkega (tj. gre za vzporedne spremembe, ki so nastale medsebojno neodvisno v razlicnih arealih). Najznacilnjše med njimi so bile npr. poenostavitev zahodnoslovanskega zlitnika *.2 (prim. 4.1.6.1), preglas severnoza­hodnoslovanskega *e (prim. 4.1.6.2), dekompozicija (razstavitev) zahodnoslovanskih *C’.’C, *C.C (prim. 4.1.6.3) in *C’.’C, *C.C (prim. 4.1.6.4), nastajanje drugotnih sic­niških in šumniških palatalov (trdonebnikov) (prim. 4.1.6.5), depalatalizacija zahodno­slovanskih netrdih soglasnikov (prim. 4.1.6.6), palatalizacija zahodnoslovanskega *y (prim. 4.1.6.7) in težnja po stabilizaciji naglasnega mesta in izgubi kvantitetnih opozi­cij (kolikostnih nasprotij) (prim. 4.1.6.8). 4.1.6.1 Zahodnoslovanski *.2 Zahodnoslovanski nezveneci sicniški palatalni (trdonebni) zlitnik *.2 [*.2= *dz2] (od­raz praslovanskega nezvenecega palatalnega zapornika *.) se je ohranil v poljšcini, pomorjanšcini in polabšcini ter slovašcini, a se poenostavil v palatalni pripornik *z [*z] v lužiški srbšcini in cešcini (10. stoletje): psl. *. > zsl. *.2 >luž.,ceš.*z (za zglede prim. 4.1.1.5.2).329 4.1.6.2 Praslovanski *e Praslovanski *e (in z njim glasovno sovpadli zahodnoslovanski *e, ki je nastal po meta-tezi likvid praslovanskih dvoglasniških zvez *CeRC > *CReC brez podaljšave) v polo-žaju pred trdimi soglasniki se je v poljšcini, pomorjanšcini in lužiški srbšcini preglasil. 4.1.6.2.1 Severnozahodnoslovanski *’e v položaju pred trdimi soglasniki se je v polj-šcini, pomorjanšcini in lužiški srbšcini preglasil, natancneje velariziral (pomehkoneb-nil) v *’o, in sicer v poljšcini in pomorjanšcini v položaju pred trdimi dentali (zobniki) *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z (glasovna sprememba je torej povezana z lehitskim preglasom (prim. 4.1.5.3)) (v poljšcini je dokumentirana v prvi polovici 12. stoletja), v lužiški srbšcini pa tudi pred drugimi trdimi soglasniki, medtem ko je v polabšcini odraz sever-nozahodnoslovanskega *e odvisen od (trdosti oz. netrdosti) soglasnika, ki mu je sledil (pred trdim soglasnikom se pojavlja nižji odraz e, pred netrdim pa višji odraz i): psl. *CeCO > zsl. *C’eCO >polj.,pom.,luž. *C’oCO,plb.,ceš.,slš. *C’eCO (psl. *žena ‘žena’ > polj. zona, kaš. zona, plb. zena, dluž. žona, gluž. žona, stceš. žena > ceš. žena, slš. žena; psl. *sestra ‘sestra’ > polj. siostra, kaš. sostra, plb. sestra, dluž. sotša, gluž. sotra, stceš. sestra > ceš. sestra, slš. sestra; psl. *teta ‘teta’, plb. teta, dluž. sota, gluž. cota, stceš. teta > ceš. teta, slš. teta, psl. *tet.ka ‘majhna teta’> polj. ciotka, kaš. cotka; psl. *led. *leda/*ledu ‘led’ > polj. l lodu, kaš. l lodu, plb. led, dluž. lod loda, gluž. l loda, stceš. led ledu > ceš. led ledu, slš. lad ladu; psl. *med. *medu ‘med’ > polj. mi miodu, kaš. mi miodu, plb. med, dluž. mjod mjoda, gluž. medmjedu, stceš. med medu > ceš. med medu, slš. med medu; psl. *celo ‘celo’ > polj. czolo, kaš. czolo redk., plb. cel, dluž. colo, gluž. colo, stceš. celo > ceš. celo, slš. celo; psl. *tepl.j. ‘topel’ > polj. cieply, kaš. cepli, (psl. Nsg n indef. *teplo > plb. Nsg n tepl), dluž. soply, gluž. coply, stceš. tepl > ceš. tepl, slš. tepl).330 329 Areal poenostavitve zlitnika *.1 je vecji od areala poenostavitve zlitnika*.2. V tem pogledu med drugimi zahodnoslovanskimi jeziki izstopa slovašcina z razlikovanjem dveh odrazov: psl. *. > zsl. *.1 > slš. z : psl. *. > zsl. *.2 > slš. .. To dejstvo nekateri avtorji povezujejo s stanjem v južni slovanšcini, kjer se tudi pojavljata razlicna odraza (Krajcovic 1974: 83–89). 330 Znotraj oblikovnih vzorcev je nato prišlo do razlicnih analoških izravnav, npr. v odrazu pra­ slovanskega sedanjika s sedanjiško pripono *-e-se praslovanski priponski *e odražabodisi 4.1.6.2.2 Psl. *CerCO > zsl. *C.eCO >polj.,pom.,luž. *C.oCO,plb. *C.eCO (psl. *berza ‘breza’ > polj. brzoza, kaš. brzoza, plb. breza, dluž. brjaza, gluž. breza, stceš. brieza > ceš. bríza, slš. breza; psl. *vers. *versa ‘resa, vres’ > polj. wrzos wrzosu, kaš. wrzos wrzosu, dluž. wrjos wrjosa, gluž. wrj wrjosa, stceš. vres vresa/vresu > ceš. vresvresu, slš. vres vresu; psl. *verd. *verda ‘izrastek na telesu’ > polj. wrz wrzodu, kaš. wrz wrzodu, dluž. wrjod wrjoda, gluž. brj brjoda, stceš. vred vreda/vredu > ceš. vred vredu, slš. vred vredu/vreda; psl. *berg. *berga ‘breg’ > polj. brzeg brzegu, kaš. brzég brzegů, plb. brig, dluž. brjog brjoga, gluž. brj brjoha, stceš. breh breha/ brehu > ceš. breh brehu, slš. breh brehu). 4.1.6.2.3 Praslovanska dvoglasniška zveza *CelC v položaju ne pred trdimi dentali (zobniki) *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z se v poljšcini v vecini primerov odraža kot *CleC, v kašubšcini kot *CleC (in tudi *CloC),331v polabšcini kot *CloC (v smeri od poljšcine proti polabšcini se torej zmanjšuje število odrazov *CleC in povecuje število odrazov *CloC): psl. *CelC /–[_*t,*d,*n,*l,*r,*s,*z + *O] > polj. *CleC,kaš.*CleC,plb. *CloC (psl. *pelva ‘pleva’ > polj. plewa, kaš. plewa, plb. Npl plĺvoi, dluž. plowa, gluž. *pla > pluwa, stceš. pléva, pleva > ceš. pleva, slš. pleva; psl. *melko ‘mleko’ > polj. mleko, kaš. mlék, plb. Gsg mlĺka, dluž. mloko, gluž. mloko, stceš. mléko > ceš. mléko, slš. mlieko; psl. *želb.*želba‘žleb’ > polj. zlóbzlobu, kaš. zlóbzlobu, dluž. žlobžloba, gluž. žlob žloba, stceš. žleb, žlab > ceš. žlab žlabu, slš. žlab žlabu; psl. *vel.i ‘vleci’ > polj. wlec, kaš. wléc, dluž. wlac, gluž. wlec, stceš. vléci > ceš. vléci (= vléct), slš. vliect; psl. *melti ‘mleti’ > polj. mlec, kaš. mloc, plb. mlĺt, dluž. mlas, gluž. mlec, stceš. mléti > ceš. mlít, slš. mliet; psl. *pelti ‘pleti’ > polj. plec, kaš. ploc, plb. 3sg praes. plĺve, dluž. plas, gluž. plec, stceš. pléti > ceš. plít, slš. pliet). 4.1.6.3 Zahodnoslovanska *C’.’C,*C.C Praslovanski dvoglasniški zvezi *C.rC, *C.rC sta se v zahodni slovanšcini spremenili v zahodnoslovanska zlogotvorna jezicnika (silabicni likvidi) *’.’, *. (prim. 4.1.1.4), pri cemer se je *’.’ v položaju pred trdimi dentali (zobniki) v širšem pomenu *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z v severni in osrednji zahodni slovanšcini po lehitskem preglasu preglasil v *’. in glasovno sovpadel z odrazom praslovanske dvoglasniške zveze *C.rC (prim. kote po oblikah, v katerih mu je sledil netrdi soglasnik (psl. 2pl praes. *pletete od ‘plesti’ > gluž. plececie (.plecemy), (polj. pleciecie pleciemy); psl. 2pl praes. *vedete od ‘vesti’ > gluž.wjedzece(.wjedzece),(polj.wiedziecie wiedziemy)), bodisi koto po oblikah, v katerih mu je sledil trdi soglasnik (dluž. 1pl praes. plesomy . 2pl praes.plesoso, 1pl praes. wjezomy . 2pl praes. wjezoso). 331 V kašubšcini se kot odraz praslovanske dvoglasniške zveze *CelC v nepremenjujocih se (ne­alternirajocih) okoljih, tj. v položaju ne pred trdimi dentali (zobniki), podobno kot v poljšcini z izjemo primera zlób zlobu, pojavlja odraz *CleC (mlék, plewa, wléc), v premenjujocih se (alternirajocih) okoljih, tj. v položaju ne pred trdimi dentali in v položajih pred njimi (S zsl. *mleti, *pleti : Nsg m, f, n ptc. praet. act. II*mlel. *mlela *mlelo, *plel. *plela *plelo), pa tudi odraz *CloC (mloc, ploc). To dejstvo bi kazalo na to, da je odraz *CloC v položaju ne pred trdimi dentali lahko nastal po analoški izravnavi. 4.1.5.3.3). Zahodnoslovanska zlogotvorna jezicnika *’.’, *. sta se ohranila v južni za­hodni slovanšcini in se dekomponirala (razstavila) na samoglasnik in nezlogotvorni jezicnik *r v severni in osrednji zahodni slovanšcini. 4.1.6.3.1 Zahodnoslovanski zlogotvorni jezicnik *’.’ v položaju ne pred trdimi dentali (zobniki) *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z se je v južni zahodni slovanšcini depalataliziral v *., v severni in osrednji zahodni slovanšcini pa se je dekomponiral v glasovno zaporedje *’i. (ki se je nato znižalo v *’e.):332 psl. *C.rC /–[_*t,*d,*n,*l,*r,*s,*z + *O] > zsl. *’.’ >polj.,pom.,plb.,luž.*’ir’,ceš.,slš.*. (psl. *p.rsty/*p.rste *p.rstene, Asg *p.rsten. ‘prstan’ . stpolj. pirzscien, pirscien > polj. pierscien pierscienia, kaš. piestrzénpiestrzenia, dluž. pjeršcenpjeršcenja, gluž. pjeršcenpjeršcenja, stceš. prsten prstene =prsten prstena/prstenu > ceš. prsten prstenu, slš. prstenprstena; psl. *p.rv.j. ‘prvi’ . stpolj. pirzwszy, pirwszy > polj. pierwszy, kaš. pierszi, plb. Nsg n para (?), dluž. pjerwy star., stceš. prv, první > ceš. prv, první, slš. prv; psl. *s.m.rt. ‘smrt’ > stpolj. smirc > polj. smierc, kaš. smierc, plb. sĺmart, dluž. smjers, gluž. smjerc, stceš. smrt > ceš. smrt, slš. smrt; psl. *sm.rdeti‘smrdeti’ > stpolj. smirdziec> polj. smierdziec, kaš. smierdzec, plb. 3sg praes. smarde, dluž. smjerzes, gluž. smjerdzec, stceš. smrdeti > ceš. smrdet, slš. smrdiet; psl. *v.rba ‘vrba’ > stpolj. wirzba > polj. wierzba, kaš. wiérzba, plb. varba, dluž. wjerba, gluž. wjerba, stceš. vrba > ceš. vrba, slš. vrba; psl. *v.rx. *v.rxu ‘vrh’ > stpolj. wirzch > polj. wierzch wierzchu, kaš. wiechrz, plb. varx, dluž. wjerch wjercha, gluž. wjerch wjercha, stceš. vrch vrchu > ceš. vrch vrchu, slš. vrch vrcha; psl. *t.rpeti ‘postajati trd, trdeti’ > stpolj. cirzpiec, cirpiec > polj. cierpiec, dluž. serpjes, gluž. cerpjec, stceš. trpeti > ceš. trpet, slš. trpiet; psl. *s.rp.*s.rpa ‘srp’ > stpolj. sirzp, sirp > polj. sierp sierpa, kaš. serzp serzpa, plb. sarp, dluž. serp serpa, gluž. serp serpa, stceš. srp srpa/srpu > ceš. srp srpu, nar. slš. srp srpu; psl. *s.rd.ce ‘srce’ > stpolj. sirce > sierce > polj. serce, kaš. serce, dluž. serce, stceš. srdce > ceš. srdce, slš. srdce; psl. *c.rv.*c.rvi ‘crv’ . stpolj. czyrzw, czyrw > polj. czerw czerwia, kaš. czerw, plb. carv, dluž. cerw cerwja, gluž. cerw cerwja, stceš. crv crvi = crva/crvu > ceš. cerv cerva, slš. cerv cerva; psl. *ž.rd. *ž.rdi ‘drog, žrd’ . stpolj. zyrdz > polj. zerdz zerdzi, kaš. zerdza, dluž. žerz žerzi, gluž. žerdz žerdze, stceš. žrd žrdi = ceš. žerd žerde, slš. žrd žrde). 4.1.6.3.2 Zahodnoslovanski zlogotvorni jezicnik *’.’ v položaju pred trdimi dentali (zobniki) *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z se je v južni zahodni slovanšcini depalataliziral v *., v severni in osrednji zahodni slovanšcini pa se je naprej preglasil v *’. in se nato de­komponiral v glasovno zaporedje *’ar: psl. *C.rC /+[_*t,*d,*n,*l,*r,*s,*z + *O] > zsl. *’.’ >polj.,pom.,plb.,luž.*’. > *’ar,ceš.,slš.*. (psl. *s.rna ‘srna’ > stpolj. sarna > polj. sarna, nar. polj. siarna, kaš. sarna, dluž. sarna, gluž. sorna (: krajevno 332 Prehod *’ir’ v*’er’ v severni in osrednji zahodni slovanšcini posredno nakazujejo odrazi psl. *širok.j. ‘širok’ > stpolj. szyroki > szeroki > polj. szeroki, kaš. szeroczi, plb. sarüte, dluž. šyroki, gluž. šeroki. ime Sernjany), stceš. srna > ceš. srna, slš. srna; psl. *z.rno ‘zrno’ > stpolj. ziarno > polj. ziarno, kaš. zarno, plb. .ornü, dluž. (zerno), gluž. zorno, stceš. zrno > ceš. zrno, slš. zrno; psl. *m.rtv.j. ‘mrtev’ > stpolj. miartwy > polj. martwy, kaš. martwi, dluž. martwy, gluž. mortwy, stceš. mrtv> ceš. mrtv, slš. mrtv; psl. *c.rn.j. ‘crn’ > stpolj. czarny > polj. czarny, kaš. czny, plb. corne, dluž. carny, gluž. corny, stceš. crný > ceš. cerný, slš. cierny : psl. *c.rniti ‘delati crno, crniti’ > stpolj. czyrnic > polj. czer­nic, kaš. czernic, dluž. carnis, gluž. cornic, stceš. crniti > ceš. cernit, slš. ciernit; psl. *tv.rd.j. ‘trd’ > stpolj. twardy > polj. twardy, kaš. cwiardi, plb. torde, dluž. twardy, gluž. (twjerdy), stceš. tvrd> ceš. tvrd, slš. tvrd: psl. *tv.rditi ‘delati trdo’ > stpolj. cwirdzic, twirdzic > polj. twierdzic, kaš. cwierdzëc, dluž. (twarzis), gluž. twjerdzic, stceš. tvrditi > ceš. tvrdit, slš. tvrdit).333 4.1.6.3.3 Zahodnoslovanski zlogotvorni jezicnik *. se je v severni in osrednji zahodni slovanšcini dekomponiral v glasovno zaporedje *ar: psl. *C.rC > zsl. *.>polj.,pom., plb.,luž.*ar,ceš.,slš.*. (psl. *k.rc.ma ‘krcma’ > stpolj. karczma > polj. karczma, kaš. karczma, dluž. kjarcma, gluž. korcma, stceš. krcma > ceš. krcma, slš. krcma; psl. *k.rmiti ‘krmiti’ > stpolj. karmic > polj. karmic, kaš. kmic, dluž. kjarmis, gluž. kor­mic, stceš. krmiti > ceš. krmit, slš. krmit; psl. *g.rdlo ‘grlo, požiralnik’ > stpolj. gardlo > polj. gardlo, kaš. gardlo, dluž. gjardlo, gluž. hordlo, stceš. hrdlo > ceš. hrdlo, slš. hrdlo; psl. *g.rd... ‘ponosen, ohol’ > polj. gardy star.,334dluž. gjardy, gluž. hordy, stceš. hrd> ceš. hrd, slš. hrd; psl. *g.rn.c. ‘žgana glinena posoda’ > stpolj. gar-niec > polj. garniec, dluž. gjarnc, gluž. hornc, stceš. hrnec > ceš. hrnec, slš. hrniec, psl. *g.rn.k. > stpolj. garnek > polj. garnek, kaš. gnk star., gark, plb. gornak, stceš. hrnek > ceš. hrnek; psl. *t.rg. *t.rgu ‘trg’ . stpolj. targ > polj. targ targu, kaš. tg targů, gluž. torhošco, stceš. trh > ceš. trh trhu, slš. trh trhu). 4.1.6.4 Zahodnoslovanska *C’.’C,*C.C Praslovanski dvoglasniški zvezi *C.lC, *C.lC sta se v zahodni slovanšcini spremenili v zahodnoslovanska zlogotvorna jezicnika (silabicni likvidi) *’.’, *. (prim. 4.1.1.4), ki sta se ohranila v slovašcini in delno v cešcini, drugod pa je prišlo do njune dekompozi­cije (razstavitve) na samoglasnik in jezicnik oz. jezicnik in samoglasnik. 4.1.6.4.1 Zahodnoslovanski zlogotvorni jezicnik *’.’se je kot zlogotvorni jezicnik ohra-nil v slovašcini in v cešcini v položaju za labiali (ustnicniki) *p, *b, *m, *v, drugod pa se je dekomponiral (razstavil),in sicer v cešcini v položajihne za labiali *p, *b, *m, *v v *lu, v poljšcini v *il v položaju za labiali *p, *b, *m, *v in ne pred trdimi dentali (zobniki) *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z, v *el v položaju za labiali *p, *b, *m, *v in pred 333Glasovno pricakovani obliki s premeno samoglasnika v korenu se pojavljata v polj. twardy : twierdzic, kaš. cwiardi : cwierdzëc. Glasovno nepricakovano gluž.twjerdy jenajverjetneje nastalo po analoški izravnavi na twjerdzic, glasovno nepricakovano dluž. twarzis pa po analoški izravnavi na twardy. 334 Obliki knj. polj. hardy, kaš. hardi imata vzglasni h- pod vplivom cešcine. trdimi dentali *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z, v *lu v položaju za dentali *t, *d, *s in v *ol v položaju za palataloma (trdonebnikoma) *c, *ž, v pomorjanšcini in polabšcini v *ol, v dolnji lužiški srbšcini prvotno v *il v položaju za labiali *p, *b, *m, *v in ne pred trdimi dentali *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z, v *ol/*al v položaju za labiali *p, *b, *m, *v in pred trdimi dentali *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z ter za palataloma *c, *ž, v *lu v položaju za dentali *t, *d, *s, v gornji lužiški srbšcini prvotno v *il v položaju za labiali *p, *b, *m, *v in ne pred trdimi dentali *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z, v *ol v drugih položajih: 1) položaj za labiali *p, *b, *m, *v in ne pred trdimi dentali *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z: psl. *C.lC /+[*p,*b,*m,*v _],–[_*t,*d,*n,*l,*r,*s,*z + *O] > zsl. *’.’ >polj.,luž.*’il (> *’el),pom.,plb.*ol,ceš.,slš.*. (psl. *m.lcati ‘molcati’ > stpolj. milczec > polj. milczec, kaš. môlczec, milczec, (psl. Asg m def. ptc. praes. act. *m.lco..j. > plb. mĺucace), dluž. mjelcas, gluž. mjelcec, stceš. mlceti > ceš. mlcet, slš. mlcat; psl. *v.lk. *v.lka ‘volk’ > stpolj. wilk > polj. wilk wilka, kaš. wôlkwôlka, wilk wilka, plb. vĺuk, vuk, dluž. wjelk wjelka, gluž. wjelk wjelka, stceš. vlk vlka > ceš. vlk vlka, slš. vlk vlka); 2) položaj za labiali *p, *b, *m, *v in pred trdimi dentali *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z: psl. *C.lC /+[*p,*b,*m,*v _],+[_*t,*d,*n,*l,*r,*s,*z + *O] > zsl. *’.’ > polj. *’el,pom.,plb.,luž.*ol,ceš.,slš.*. (psl. *p.ln.j. ‘poln’ > stpolj. pelny > polj. pelny, kaš. piôlny > pôlny, pelny, plb. pĺune, dluž. polny, gluž. polny, stceš. pln> ceš. pln, slš. pln; psl. *v.lna ‘volna’ > stpolj. welna > polj. welna, kaš. wôlna, welna, plb. vĺuno, dluž. walma, gluž. wolma, stceš. vlna > ceš. vlna, slš. vlna); 3) položaj za dentali *t, *d, *s: psl. *C.lC /+[*t,*d,*s _] > zsl. *’.’ >polj.,dluž. *lu,pom.,plb.,gluž.*ol,ceš.*lu,slš.*.(psl. *tel.i*t.lko*t.lceši‘tolci’ . *t.l.i > stpolj. tluc > polj. tluc, kaš. tluc, plb. tĺuct/tuct, dluž. tluc, gluž. tolc, stceš. tli > ceš. tlouci (= tlouct), slš. tlct; psl. *d.lg.j. ‘dolg, ne kratek’ > stpolj. dlugi > polj. dlugi, kaš. dludzi, plb. dĺude, dude, dluž. dlugi, gluž. dolhi, stceš. dl > ceš. dlouh, slš. dlh); 4) položaj za palataloma *c, *ž: psl. *C.lC/+[*c,*ž _] > zsl. *’.’>polj.,pom.,plb., luž.*ol,ceš.*lu,slš.*. (psl. *c.ln. *c.lna ‘coln, drevak’ > stpolj. czoln, czóln = polj. czólno, kaš. czôln czôlna, plb. cĺun, dluž. colm colma, gluž. colm colma, stceš. clun cluna/clunu > ceš. clun clunu, slš. clnclna; psl. *ž.lna ‘žolna’ > stpolj. zolna > polj. zolna, kaš. zolna, dluž. žolma, gluž. žolma, stceš. žluna > ceš. žluna, slš. žlna; psl. *ž.lt.j. ‘rumen’ > stpolj. zólty > polj. zólty, kaš. zólti, dluž. žolty, gluž. žolty, stceš. žlutý > ceš. žlutý, slš. žltý). 4.1.6.4.2 Zahodnoslovanski zlogotvorni jezicnik *. se je kot zlogotvorni jezicnik ohra-nil v slovašcini, drugod pa je prišlo do njegove dekompozicije (razstavitve), in sicer v cešcini v *lu, v gornji lužiški srbšcini, polabšcini in pomorjanšcini v *ol, v poljšcini v *el/*ol v položaju za labiali (ustnicniki) *p, *b, *m, *v, v *lu v položaju za dentali (zobniki) *t, *d, *s in v *el v položaju za velari (mehkonebniki) *k, *g, *x, v dolnji lužiški srbšcini v *ol/*alv položaju ne za dentali *t, *d, *s in v *luv položaju za dentali *t, *d, *s: 1) položaj za labiali *p, *b, *m, *v: psl. *C.lC > zsl. *. / +[*p, *b, *m, *v _] > polj. *el/*ol, pom.,plb.,luž.*ol,ceš.*lu,slš.*. (psl. *p.lk. *p.lka ‘vojska’ > stpolj. pólk > polj. pulk pulku (: osebno ime Swietopelk), kaš. pólk, Swiătopôlk, dluž. (polk je prevzeto iz gluž.), gluž. polk polka, stceš. pluk, Svatopluk > ceš. pluk pluku, Svatopluk, slš. (pluk je prevzeto iz ceš., toda Svätoplk); psl. *m.lva ‘govor’ . stpolj. molwa > polj. mowa, kaš. ma, dluž. roz-molwjas se, gluž. roz-molwjec so, stceš. mluva > ceš. mluva); 2) položaj za dentali *t, *d, *s: psl. *C.lC > zsl. *./+[*t,*d,*s _]>polj.,dluž.*lu, pom.,plb.,gluž.*ol,ceš.*lu,slš.*. (psl. *t.lmac. ‘tolmac’ . stpolj. tolmacz, tulmacz = polj. tlumacz, kaš. tolmôcz, gluž. tolmacer, stceš. tulmac, tlumac . ceš. tlumocník, slš. tlmocník; psl. *t.lst.j. ‘debel, tolst’ > stpolj. tlusty > polj. tlusty, kaš. tolsti, plb. tĺuste/tuste, dluž. tlusty, gluž. tolsty, stceš. tlust> ceš. tlust, slš. tlst; psl. *st.lp. *st.lpa ‘stolp’ > stpolj. stlup = polj. slup, kaš. stolp, slup, dluž. slup, gluž. stolp, stceš. stl =sl > ceš. sloup, slš. stlp; psl. *d.lg.*d.lga ‘dolg, kar je treba vrniti’ > stpolj. dlug > polj. dlug dlugu, kaš. dlug dlëgů, plb. dĺug, dluž. dlug dluga, gluž. dolh dolha, stceš. dluh dluha/dluhu > ceš. dluh dluhu, slš. dlh dlhu; psl. *s.ln.ce ‘sonce’ > stpolj. slunce > polj. slonce, kaš. slónce, dluž. slynco, gluž. slónco, stceš. slnce > slunce > ceš. slunce, sl. *s.ln.ko > slš. slnko); 3) položaj za velari *k, *g, *x: psl. *C.lC > zsl. *./+[*k,*g,*x _] > polj. *el,pom., plb.,luž. *ol,ceš. *lu,slš. *. (psl. *k.lbasa ‘klobasa’ > stpolj. kielbasa > polj. kielbasa, kaš. kôlbasa, nar. czelbasa, dluž. kjalbasa, gluž. kolbasa, stceš. (klobása) > ceš. (klobása), slš. (klobása); psl. *g.lk.*g.lka ‘hrup, šumenje, vpitje’ > stpolj. gielk = polj. z-gielk z-gielku, gluž. holk holka, stceš. hluk hluka/hluku > ceš. hluk hluku, slš. (hluk hluku je prevzeto iz ceš.); psl. *g.lcati ‘povzrocati hrup, šumenje, vpiti’ > polj. z-gielczec, stceš. hluceti > ceš. hlucet; psl. *x.lm. *x.lma ‘vzpetina, gric, holm’ > polj. Chelm, kaš. Chelm, nar. dluž. cholm, gluž. cholmcholma, stceš. chlm chlma/chlmu > chlum chluma/chlumu > ceš. chlum chlumu, slš. chlm chlmu). 4.1.6.4.3 Zahodnoslovanska *’.’ in *. sta torej v poljšcini in dolnji lužiški srbšcini popol­noma glasovno sovpadla v položaju za dentali (zobniki) *t, *d, *s (psl. *tel.i . *t.l.i > polj. tluc, dluž. tluc; psl. *d.lg.j. > polj. dlugi, dluž. dlugi = psl. *t.lst.j. > polj. tlusty, dluž. tlusty; psl. *d.lg.> polj. dlug, dluž. dlug) in vsaj delno v položaju za labiali (ustnic­niki) *p, *b, *m, *v in pred trdimi dentali *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z (odraza obeh sta razlic­na) (psl. *p.ln.j.> polj. pelny; psl. *v.lna> polj. welna= psl. *p.lk.> polj. Swietopelk). 4.1.6.5 Nastajanjenovihsicniškihinšumniškihpalatalov Zahodnoslovanski mehcani *.; *t, *d; *., *. so se v delu zahodne slovanšcine pala­talizirali v sicniške in šumniške palatale (trdonebnike), ki so se nato ponekod depala­talizirali. 4.1.6.5.1 Zahodnoslovanski mehcani *. (odraz praslovanskega palatala *r in praslovan­skega dentala (zobnika) *r v položaju pred sprednjimi samoglasniki) se je v poljšcini, pomorjanšcini in cešcini spirantiziral v *r (v cešcini in poljšcini je glasovna sprememba dokumentirana v 13. stoletju,335pri cemer je v poljšcini in kašubšcini v 18. stoletju prišlo do poenostvitve zlitnika v zveneci šumniški pripornik ž v vzglasju in v položaju za zve­necim soglasnikom ter v nezveneci šumniški pripornik š v položaju za nezvenecim sogla­snikom), v lužiški srbšcini samo v položaju za nezvenecinimi zaporniki *p, *t, *k: 1) psl. *r/*rE > zsl. *.>polj.,pom.,ceš.*r(psl. *more ‘morje’ > polj. morze, kaš. mze, dluž. mjo, gluž. morjo, stceš. more > ceš. more, slš. more; psl. *griva ‘dolge dlake na vratu, griva’ > polj. grzywa, kaš. grzëwa, dluž. griwa, gluž. hriwa, stceš. hríva > ceš. hríva, slš. hriva; psl. *rec. *reci ‘beseda, govor’ > polj. rzecz rzeczy, kaš. rzecz rzeczë, plb. rec, dluž. recrecy, gluž. recrece, stceš. recreci > ceš. recreci, slš.rec reci; psl. *red.*redu ‘vrsta, red’ > polj. rzadrzedu, kaš. rzad rzădu, dluž. redreda, gluž. rjad rjada, stceš. rad > ceš. rad radu, slš. rad rada; psl. *gr.meti ‘grmeti’ > polj. grzmiec, kaš. grzmiec, plb. gramat, dluž. grimas se, gluž. hrimac so, stceš. hrmieti > ceš. hrmít, hrmet, slš. hrmiet; psl. *gor.k.j. > polj. gorzki, kaš. gzczi, dluž. gki, gluž. hki, stceš. horký, hork> ceš. horký, hork, slš. hork); 2) psl. *prE,*trE,*krE >luž.*pr,*tr,*kr (psl. *pri ‘pri’ > polj. przy, kaš. przë, plb. prai-, dluž. psi, gluž. pri, stceš. pri > ceš. pri, slš. pri; psl. Npl f/n *tri ‘tri’ > polj. trzy, kaš. trzë, plb. Npl m tĺri, dluž. tsi, gluž. tri, stceš. tri > ceš. tri, slš. tri; psl. *kridlo ‘(pticje) krilo’ > polj. skrzydlo, kaš. skrzidlo, plb. kraidle, dluž. ksidlo, gluž. kridlo, stceš. krídlo > ceš. krídlo, slš. krídlo). 4.1.6.5.2 Zahodnoslovanska mehcana zapornika *t, *d (odraza praslovanskih *t, *d v položaju pred sprednjimi samoglasniki) sta se v poljšcini in lužiški srbšcini afrikatizi­rala (pozlitnila) v šumniška zlitniška palatala (trdonebnika) *., *. [*t., *d.] (polj. , luž. , ) (v dolnji lužiški srbšcini sta se nato v položaju ne za *s, *z z onemitvijo zaporniškega dela zlitnika poenostavila v šumniška priporniška palatala *., *. = *t., *d. > *., *. ), v kašubšcini (ter morda v cešcini in slovašcini) pa v sicniška zlitniška palatala *c, *. [= *ts, *dz] (ki sta se pozneje v kašubšcini depalatali­zirala, na vecini ceško-slovaškega jezikovnega prostora pa naj bi prešla nazaj v mehka t, d):336 psl. *tE,*dE > zsl. *t,*d >polj.,pom.,luž.*.,*.,kaš.*c,*. (psl. *tix.j. ‘tih, miren’ > polj. cichy [.ixy], kaš. cëchi, plb. tai.e, dluž. sichy, gluž. cichi, stceš. tich> ceš. tich[tixi], slš. tich[tixi]; psl. *deset. ‘deset’ > polj. dziesiec[.e.e.], kaš. dzesăc, plb. disat, dluž. zases, gluž. dzesac, stceš. deset > ceš. deset, slš. desat). 4.1.6.5.3 Zahodnoslovanska mehcana sicnika *., *. (odraza praslovanskih *s, *z v položaju pred sprednjimi samoglasniki) sta se v poljšcini spremenila v šumniška pri­porniška palatala (trdonebnika) *., *. , medtem ko sta v kašubšcini, lužiški srbšcini ter cešcini in slovašcini samo otrdela v *s, *z: psl. *sE,*zE > zsl. *.,*. > polj. 335 Spirantizacija zsl. *. > *r je v cešcini prvic izpricana v prvi polovici 13. stoletja (*Lokogorane = stceš. Lukohor.any (1237) =Lukohorany; *Orexov. > stceš.Or.echow (1237) =Orechov), v poljšcini sredi 13. stoletja (zapisovanje z dvocrkjemr. od srede 13. stoletja in z dvocrkjem rz od 14. stoletja). 336 Lamprecht, Šlosar, Bauer 1986: 84–85. *.,*.(psl. *sila ‘sila, moc’ > polj. sila [.i.a], kaš. sëla, dluž. syla, gluž. syla, stceš. síla > ceš. síla, slš. sila; psl. *seno ‘trava, seno’ > polj. siano [.ano], kaš. sano, plb. .onü, dluž. seno, gluž. syno, stceš. seno > ceš. seno, slš. seno; psl. *zima ‘zima’ > polj. zima [.ima], kaš. zëma, dluž. zyma, gluž. zyma, stceš. zima > ceš. zima, slš. zima; psl. *zet. ‘zet’ > polj. ziec [.e.], kaš. zëc, zăc, plb. zat, stceš. zet = ceš. zet, slš. zat). 4.1.6.6 Depalatalizacijazahodnoslovanskihmehkihinmehcanihso­glasnikov Zahodnoslovanski mehki in mehcani soglasniki, tj. odrazi praslovanskih palatalov (tr­donebnikov) (prvotno mehki soglasniki) in odrazi praslovanskih nepalatalov (netrdo­nebnikov) v položaju pred sprednjimi samoglasniki (drugotno mehcani soglasniki), so v zahodni (in vzhodni) slovanšcini težili k depalatalizaciji. 4.1.6.6.1 Zahodnoslovanski mehcani soglasniki v položaju pred soglasniki z izjemo la-bialov (ustnicnikov) *p, *b, *m, *v in velara (mehkonebnika) *k ter zahodnoslovanski mehcani labialiv izglasju *-., *-., *-., *-. so se depalatalizirali na vsem zahodnoslo­vanskem jezikovnem prostoru: 1) psl. *C.C2 > zsl. *C’C2 /–[*C2 = *p,*b,*m,*v; *k] > *CC2 (psl. *xr.b.t.*xr.b.ta ‘hrbet’ = polj. grzbiet grzbietu, kaš. krzebt, dluž. ksebjat ksebjata, gluž. chribjet chribjeta, stceš. hrbet hrbta/hrbtu = hrbeta/hrbetu > ceš. hrbet hrbetu, slš. chrbát chrbta; psl. *gr.meti ‘grmeti’ = polj. grzmiec, kaš. grzmiec, plb. gramat, dluž. grimasse, gluž. hrimacso, stceš. hrmieti > ceš. hrmít, hrmet, slš. hrmiet; psl. *gor.k.j. ‘gorek, vroc’ > polj. gorzki, kaš. gzczi, dluž. gki, gluž. hki, stceš. horký, hork> ceš. horký, hork, slš. hork; psl. *pros.ba ‘prošenje’ > polj. prosba, kaš. prosba, stceš. prosba > ceš. prosba, slš. prosba; psl. *svat.ba ‘svatba’ > polj. swa-dzba star., swacba, dluž. swajzba, stceš. svatba > ceš. svatba; psl. *star.c. *star.ca ‘tisti, ki je star’ > polj. starzec starca, dluž. starc starca, gluž. starc starca, stceš. starec starce > ceš. starec starce, slš. starec starca; psl. *mor.sk.j. ‘morski’ > polj. morski, kaš. msczi, dluž. mski, gluž. mski, stceš. morsk= morský > ceš. morský, slš. morsk; psl. *polt.no, Gpl *polt.n. ‘platno’ > polj. plótno, Gpl plócien, kaš. plótno, dluž. plotno, stceš. plátno > ceš. plátno, slš. plátno); 2) psl. *-p.,*-b.,*-m.,*-v. > zsl. *-.,*-.,*-.,*-. > *-p,*-b,*-m,*-v (psl. *k.lp. *k.lpi ‘vrsta vodne ptice’ . nar. polj. kielp kielpia, kaš. kôlp kôlpia, dluž. (kolp je prevzeto iz gluž.), gluž. kolp kolpja; psl. *golob. *golobi ‘golob’ . polj. golab golebia, kaš. gňlab gňlăbia, dluž. golub golubja, gluž. holb holbja, stceš. holub holuba > ceš. holub holuba, slš. holub holuba; psl. *osm.‘osem’ > polj. osiem, kaš. em, dluž. wym, gluž. wom, stceš. osm > ceš. osm, slš. osem; psl. *c.rv. *c.rvi ‘crv’ . stpolj. czyrzw, czyrw > polj. czerw czerwia, kaš. czerw, plb. carv, dluž. cerw cerwja, gluž. cerw cerwja, stceš. crv crvi = crva/crvu > ceš. cerv cerva, slš. cerv cerva; psl. Asg *kr.v. (prim. 4.1.4.2.2)). 4.1.6.6.2 Zahodnoslovanski mehcani soglasniki so v cešcini in slovašcini (podobno kot na vzhodu v ukrajinšcini) težili k splošni depalatalizaciji. V cešcini (in morda tudi v slovašcini) so se že v predzgodovinski dobi depalatalizirali vsi mehcani soglasniki v izglasju (kar je npr. dokazljivo pri *-t, *-d, odrazih praslovanskih *-t., *-d.).337 Po-zneje je tako v cešcini kot v slovašcini prišlo do depalatalizacije vseh ostalih mehcanih soglasnikov v medglasju (v cešcini v 15. stoletju) z izjemo *t, *d, *. v položaju pred odrazi praslovanskih *i, *e, *e v cešcini in *t, *d, *., *l v vseh položajih v slovašcini, v polabšcini v položaju pred polabskimi nezadnjimi samoglasniki (psl. *nit. *niti ‘nit’ > polj. nic nici, kaš. nic nicy, plb. nait, dluž. nis nisi, gluž. nic nice, stceš. nit niti > ceš. nitniti/nite, slš. nitnite; psl. *zet.*zeti ‘zet’ . polj. ziecziecia, kaš. zëc zëca, zăc zăca, plb. zat, stceš. zet zeti = ceš. zet zete, slš. zat zata; psl. *deset. *deseti ‘deset’ > polj. dziesiec, kaš. dzesync, dzesăc, plb. disat, dluž. zases, gluž. dzesac, stceš. deset deseti/ desieti > ceš. deset deseti/desíti, slš. desat; psl. *ped. *pedi ‘ped’ . polj. piedz piedzi, dluž. pez pezi, gluž. pjedz pjedze, stceš. pied piedi = ceš. píd píde, slš. piad piade). 4.1.6.6.3 Zahodnoslovanski mehki šumniki *c, *ž, *š [*., *., *.] (odrazi praslovanskih palatalov (trdonebnikov) *c, *ž, *š) in mehki sicniki *c, *.1, *.2 [*c, *.1, *.2] (odrazi praslovanskih palatalov *c/*., *., *.) so v lehitskih jezikih in lužiški srbšcini težili k depalatalizaciji (v poljšcini ok. 1500), in sicer so se v poljšcini in dolnji lužiški srbšcini depalatalizirali šumniki in sicniki, v kašubšcini in gornji lužiški srbšcini samo sicniki, zaradi cesar se je v položaju za njimi praslovanski sprednji visoki samoglasnik *i vela-riziral v drugotni srednji visoki samoglasnik *y: 1) psl. *c,*ž,*š/*xE2/*E3x > zsl. *c,*ž, *š >polj.,dluž.c,ž,š,kaš.,gluž..,.,. (psl. *cist.j. ‘cist’ > polj. czysty, kaš. czësti, plb. caiste, dluž. cysty, gluž. cisty, stceš. cistý > ceš. cistý, slš. cistý; psl. *žito ‘žito’ > polj. zyto, kaš. zëto, plb. zait, dluž. žyto, gluž. žito, stceš. žito > ceš. žito, slš. žito; psl. *šiti ‘šiti, šivati’ > polj. szyc, kaš. szëc, plb. 3sg praes. saje, dluž. šys, gluž. šic, stceš. šíti > ceš. šít, slš. šit; psl. Nsg n > *v.xo od ‘ves’ > *v.še . polj. wszystko, kaš. wszëtk, dluž. wšykno, gluž. wšitko); 2) psl. *c/*.,*.,*. > zsl. *c,*.1,*.2 >polj.,kaš.c,.,., dluž.,gluž.c,z,z (psl. Npl *nem.ci od ‘tisti, ki je nem’ > polj. Niemcy, kaš. Miemcy, dluž. (Nimce), gluž. Nemcy, stceš. Nemci > ceš. Nemci, slš. Nemci; psl. Gsg *mo.i od ‘moc’ > polj. mocy, kaš. më, dluž. my, gluž. mocy, stceš. moci > ceš. moci, slš. moci; psl. Npl m *dru.iji od ‘drug’ > polj. drudzy, kaš. drëdzë, plb. drau.e, dluž. (dru-ge), gluž. druzy, stceš. druzí> ceš. druzí, slš. (druhí); psl. Lsg *na me.i‘na meji’ > polj. na miedzy, kaš. na miedzë, dluž. na mjazy, gluž. na mjezy, ceš. na mezi, slš. na medzi). V nekaterih zahodnoslovanskih geolektih se je pojavlila težnja po glasovnem so-vpadu zahodnoslovanskih šumnikov *c, *ž, *š z zahodnoslovanskimi sicniki *c, *z, *s: glasovni sovpad zlitnikov in pripornikov je znacilen za polabšcino ter malopoljska, ne­katera mazovijska in šlezijska narecja poljšcine (glasovna sprememba se v polonistiki 337 Odrazipraslovanskihglasovnihzaporedij*-t., *-d. so splošno trdi v stari cešcini (psl. *nit. > stceš. nit; psl. *zet. > stceš. zet; psl. *deset. > stceš. deset; psl. *ped. > stceš. pied) in v nekaterih primerih (v katerih je ohranjeno prvotno stanje) tudi v novi cešcini (ceš.nit, deset). V drugih primerih pa je po znotrajvzorcni analoški izravnavi kasneje prišlo do vzpostavitve mehkega izglasnega soglasnika po oblikah z mehkim soglasnikom v položaju pred samo­glasnikom (stceš. Gsg zeti = ceš.zete . stceš.zet = ceš.zet; stceš. piedi = ceš.píde . stceš. pied = ceš. píd). imenuje polj. mazurzenie), medtem ko se v dolnji lužiški srbšcini pojavlja samo gla­sovni sovpad zlitnikov (tu pred sredino 16. stoletja): psl. *c/*c,*ž/*z,*š/*xE2/*E3x/*s > dluž.*.,*ž,*š,plb.,nar.polj.*.,*.,*..338 4.1.6.6.4 Praslovanska palatalna (trdonebna) soglasniška sklopa *šc, *ž. [*.., *..] (in z njima glasovno sovpadla praslovanska soglasniška sklopa na velar (mehkonebnik) *sk, *zg v položaju pred drugotnima sprednjima samoglasnikoma *E2 (= *e2, *-i2) po praslovanski mlajši regresivni (drugi) palatalizaciji velarov) sta otrdela v poljšcini (ok. 1500), v cešcini in slovašcini ter polabšcini pa sta se poenostavila, in sicer v polabšcini v st/st, zd/zd, v cešcini in slovašcini pa v št, žd (v cešcini v obdobju 14.–15. stoletja): psl. *šc/*skE2,*ž./*zgE2 > zsl. *šc,*ž. > polj. šc,ž.,kaš.,luž.*..,*..,plb.st/st,zd/ zd,ceš.,slš.št,žd. Za zglede prim. 4.1.1.6, 4.1.1.1.4. 4.1.6.6.5 Zahodnoslovanski mehcani *l (odraz praslovanskega palatala (trdonebnika) *l in praslovanskega dentala (zobnika) *l v položaju pred sprednjimi samoglasniki) se je ohranil v slovašcini, v vecjem delu zahodne slovanšcine pa se je depalataliziral v srednji *l (v poljšcini v 16. stoletju, pri cemer na nekdanjo mehkost v poljšcini kažejo mehki soglasniki v položaju pred srednjim l, ki so se slednjemu asimilirali (prilicili) v casu, ko je bil ta še mehek): psl. *l/*lE > zsl. *l > *l (psl. *kluc. ‘kljuc’ > polj. klu­cz, kaš. klucz, plb. klauc, dluž. kluc, gluž. kluc, stceš. klúc > ceš. klíc, slš. klúc; psl. *slep.j. ‘slep’ > polj. slepy, kaš. slepi, plb. slepe, dluž. slepy, gluž. slepy, stceš. slep> ceš. slep[slepi], slš. slep[slepi]; psl. Lsg n, adv. *z.le od ‘slab, hudoben, zel’ > polj. zle, dluž. zle, gluž. zle, stceš. zle > ceš. zle [zle], slš. zle [zle]). Na drugi strani pa je zahodnoslovanski trdi (velarizirani) *l (odraz praslovanskega dentala *l v položaju pred nesprednjimi samoglasniki) v poljšcini, pomorjanšcini in lužiški srbšcini težil k spreminjanju v zveneci zaokroženi dvoustnicni drsnik . (v poljšcini je glasovna sprememba dokumentirana od 15. stoletja dalje): psl. *lO > polj., kaš., dluž., gluž. l > . (psl. *lopata ‘lopata’ > polj. lopata, kaš. lopata redk., plb. lüpota, dluž. lopata, gluž. lopata, stceš. lopata > ceš. lopata, slš. lopata; psl. *stol. *stola ‘stol’ > polj. stól stolu, kaš. stól stolu, dluž. stol stola, gluž. stol stola, stceš. stól stolu > ceš. stul stolu, slš. stôl stola: psl. *sol.*soli ‘sol’ > polj. sól soli, kaš. sól sole, (Gsg *sole > plb. si), dluž. sol soli, gluž. sól sele, stceš. sól soli > ceš. sul soli, slš. sol soli; psl. *mysl. *mysli ‘misel’ . polj. mysl mysli, kaš. mësl mëslë, dluž. mysl mysli, gluž. mysl (mysle), stceš. mysl mysli > ceš. mysl mysli, slš. mysel misli (= mysle)). 4.1.6.7 Palatalizacija praslovanskega *y Posledica depalatalizacije prvotnih zahodnoslovanskih mehkih in mehcanih soglasni­kov ter odpravljanje mehkostne korelacije soglasnikov v cešcini in slovašcini je bila tudi palatalizacija praslovanskega srednjega visokega samoglasnika *y (jery) (in z njim po nesplošnoslovanski kontrakciji (skrcitvi) glasovno sovpadlih odrazov praslovanskih 338 Za podoben pojav v južni slovanšcini prim. 5.1.5.3.1, v vzhodni slovanšcini pa prim. 3.1.1.7.1. dvozložnih glasovnih zaporedij *.j., *.ji (prim. 4.1.3.5)) v sprednji visoki samogla­snik *i. Ta glasovna sprememba je v položaju za velari (mehkonebniki) širše slovanska. Zahodnoslovanski *y v položaju za velari *k, *g, *x je (poleg v cešcini in slova-šcini, kjer je pojav splošen) tudi v lehitskih jezikih in lužiški srbšcini (podobno kot na vzhodu v rušcini in belorušcini; v ukrajinšcini je glasovni sovpad *i in *y splošen) težil k palatalizaciji v *i, in sicer v poljšcini, kašubšcini in dolnji lužiški srbšcini samo v položaju za *k, *g, v polabšcini in gornji lužiški srbšcini v položaju za vsemi tremi ve­lari: psl. *ky/*k.j./*k.ji,*gy/*g.j./*g.ji,*xy/*x.j./*x.ji > zsl. *ky,*gy,*xy >polj., kaš.,dluž.*.i,*.i,*xy,plb.,gluž.*.i,*.i,*.i (psl. *kypeti ‘kipeti’ > polj. kipiec, kaš. czipiec, plb. 3sg praes. taipe, dluž. kipjes, gluž. kipic, stceš. kypeti > ceš. kypet, slš. kypiet; psl. *d.lg.j. (prim. 4.1.6.4.1); psl. *sux.j. ‘suh, ne moker’ > polj. suchy, kaš. sëchi, plb. sau.e, dluž. suchy, gluž. suchi, stceš. such > ceš. such, slš. such). Zahodnoslovanski *y se je v cešcini in slovašcini ter kašubšcini palataliziral v *i v vseh položajih(v cešcini v 15. stoletju):339 psl. *i : *y/*.j./*.ji > zsl. *’i : *y >ceš., slš.,kaš.*i (za zglede prim. 4.1.3.4). 4.1.6.8 Težnja postabilizaciji naglasnegamestainizgubikvantitetnih opozicij V zahodnoslovanskem jezikovnem prostoru je prišlo do težnje po stabilizaciji praslo­vanskega naglasnega mesta na enem od besednih zlogov, v severni in osrednji zahodni slovanšcini pa tudi do težnje po izgubi kvantitetnih opozicij (kolikostnih nasprotij). Praslovansko prosto in premicno naglasno mesto se je v vecini zahodnoslovanskih jezikov z izjemo severne kašubšcine (tam se še pojavljajo sledi prostega naglasnega mesta) in polabšcine (drev(l)janska polabšcina prve polovice 18. stoletja izkazuje na­glasno mesto ali na zadnjem ali na predzadnjem zlogu) stabiliziralo na enem od bese­dnih zlogov, in sicer na predzadnjem v poljšcini ter na prvem v (južni) kašubšcini (kar se odraža v knjižni kašubšcini), lužiški srbšcini ter cešcini in slovašcini. Prvotne kvantitetne opozicije so se pri vecini zložnikov ohranile v cešcini in slova-šcini (kjer so na osnovi kvantitetnih opozicij lahko nastale tudi nove kvalitetne opozicije (kakovostna nasprotja)), medtem ko so bile popolnoma odpravljena v lehitskih jezikih in lužiški srbšcini (v poljšcini od konca 15. stoletja dalje), pri cemer so se v kašubšcini, polj-šcini, gornji lužiški srbšcini in zelo omejeno v dolnji lužiški srbšcini (samo na nekaterih zložnikih) spremenile v nove kvalitetne opozicije: sl. *. : *.>polj.,pom.,plb.,luž.*V = *V,ceš.,slš.*. : *. (psl. *morz. *morza ‘mraz’ > polj. mr mrozu [mrus mrozu], kaš. mr mrozu [mrus mrozu], dluž. mroz mroza, gluž. mr mra [mrós mróza], stceš. mráz mraza/mrazu [mras mraza/mrazu] > ceš. mráz mrazu [mras mrazu], slš. mráz mra­zu [mras mrazu]; psl. *nož. *noža ‘nož’ > polj. nóz noza [nuš noža], kaš. nóz noza [nuš noža], plb. n, dluž. nož noža, gluž. nóž noža [nóš noža], stceš. nóž nože [*nož nože] > ceš. nuž nože [nuš nože], slš. nôž noža [nuoš noža]). 339 Pravopis knjižne cešcine in knjižne slovašcine podaja glasovno stanje pred palatalizacijo *y, medtem ko pravopis knjižne kašubšcine nekdanjega *y ne oznacuje posebej. 4.2 Severnozahodnoslovanski jeziki 4.2.1 Genetskojezikoslovnadolocitev Severnozahodnoslovanske (lehitske) glasovne znacilnosti se delijo na splošno-in ne­splošnosevernozahodnoslovanske. Splošnosevernozahodnoslovanske (splošnolehitske) glasovne znacilnosti, ki severno zahodno slovanšcino dolocajo v razmerju do južne zahodne slovanšcine, so (prim. 4.1.1.3, 4.1.5): 1) psl. *CoRC, *CeRC > S zsl. *CaRC/*CRoC, *CR’eC; 2) psl. *. > S zsl. *.1; 3) psl. *e, *o > S zsl. *e, *o; psl. *e > S zsl. *e [*ä]; 4) lehitski preglas: psl. *e > zsl. *e / –/+[_ *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + *O] > polj., pom., plb. *’e :*’o; psl. *e [*ä] > zsl. *e [*ä] / –/+[_ *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + *O] > polj., pom., plb. [*ä] > *’e : *’a; psl. *C.rC > zsl. *C’.’C / –/+[_ *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + *O] > polj., pom., plb., luž. *C’.’C : *C’.C; 5) psl. *g > polj., pom., plb., dluž. *g. Tem skupnim glasovnim znacilnostim severne zahodne slovanšcine v razmerju do južne zahodne slovanšcine so se kasneje pridružili še npr.: 1) severnozahodnoslovanska arhaizma: ohranjanje za­hodnoslovanskih mehcanih soglasnikov, tj. zahodnoslovanskih odrazov praslovanskih nepalatalov (netrdonebnikov) v položaju pred sprednjimi samoglasniki: psl. *CE > zsl. *C’ > S zsl. *C’ (prim. 4.1.6.6); prvotno ohranjanje praslovanskega *y (in z njim po nesplošnoslovanski kontrakciji (skrcitvi) glasovno sovpadlih praslovanskih dvozložnih glasovnih zaporedij *.j., *.ji) v vecini položajev: psl. *y/*.j./*.ji > zsl. *y > S zsl. *y (prim. 4.1.6.7); 2) severnozahodnoslovanska inovacija: izguba kvantitetnih opozicij (kolikostnih nasprotij) in njihova (delna) sprememba v kvalitetne opozicije (kakovo­stna nasprotja): zsl. *. : *. > S zsl. *V = *V (prim. 4.1.6.8). Nesplošnosevernozahodnoslovanske(nesplošnolehitske) glasovne znacilnosti, ki so severno zahodno slovanšcino razcepile na manjše geolekte in so zato genetska merila pri dolocanju posameznih severnozahodnoslovanskih jezikov, so: 1) psl. *CoRC > polj. *CRoC : plb., pom. *CaRC/*CRoC (ok. 800) (prim. 4.1.1.3.4); 2) psl. *CelC / –[_ *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + *O] > zsl. *CleC > polj., pom. *CleC : plb. *CloC (prim. 4.1.1.3.5); 3) psl. *e/*CerC / +[_ *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + *O] > polj., pom. *’o : plb. *’e (prim. 4.1.6.2); 4) psl. *C.lC > zsl. *.’ > polj. *’il, *’el, *lu, *ol : plb., pom. *ol; psl. *C.lC > zsl. *. > polj. *el/*ol, *lu, *el : plb., pom. *ol (prim. 4.1.6.4); 5) psl. *r/*rE > zsl. *. > polj., pom. *r : plb. *. (prim. 4.1.6.5.1); 6) psl. *tE, *dE > polj. *., *. : pom. *c, *.: plb. *t, *d(prim. 4.1.6.5.2). Glasovne inovacije v severni zahodni slovanšcini z vecjim zemljepisnim obsegom so se torej širile v prvi vrsti iz dveh inovativnih središc, in sicer iz vzhodnolehitskega (poljskega) in zahodnolehitskega (polabskega), pri cemer osrednjelehitski (pomorjanski) prostor izkazuje inovacije obeh inovativnih središc in lastne inovacije z manjšim zemljepisnim obsegom. Severnozahodnoslovanski (lehitski) jeziki so poljski, pomorjanski in polabski. Razmejitev med njimi, predvsem med poljšcino in kašubšcino na eni strani ter vzhodno polabšcino in zahodno pomorjanšcino na drugi, ni povsem enostavna. Kljub temu pa se zdi, da so pri tem pomembne inovacije v vseh treh geolektih. Najznacilnejše glasovne spremembe v posameznih lehitskih geolektih Praslovansko Poljsko Pomorjansko Polabsko *CorC *ColC *ro *lo *ar/*ro *al/*lo *ar/*ro *lo *CelC/–[_*t,*d,*n,*l, *r,*s,*z+*O] *le, *lo *lo, *le *lo *C.rC/–/+[_*t,*d,*n, *l,*r,*s,*z+*O] *C.rC *’ir’ : *’ar’ *ar *’ir’ : *’ar’ *ar *’ir’ : *’ar’ *ar *C.lC *C.lC *’il, *’el, *lu, *ol *el/*ol, *lu, *el *ol *ol *ol *ol *e/*CerC/+[_*t,*d, *n,*l,*r,*s,*z+*O] *’o *’o *’e *r/*rE *r *r *. *tE,*dE *., *. *c, *. *t, *d 4.2.1.1 Poljski jezik Poljski jezik (vzhodnolehitski zahodnoslovanski jezik) ima skupaj z lužiškosrbskim jezikom enotnoizhodišcev enem starozahodnoslovanskem geolektu – to je bila polj­sko-lužiška zahodna slovanšcina (prim. 4.1.2) – in konvergentno spreminjanje v okviru splošnopoljskih glasovnih sprememb, ki pa niso samopoljske. Najznacilnejše poljske glasovne znacilnosti (arhaizmi in inovacije) so: A) polj­sko-(dolnje)lužiškosrbske: 1) psl. *CoRC > polj., luž. *CRoC, tj. doslednost odra­zov tipa *CroC (psl. *vorna ‘vrana’ > polj. wrona; psl. *borda ‘brada’ > polj. broda) in *CloC (psl. *golva ‘glava’ > polj. glowa; psl. *mold.j. ‘mlad’ > polj. mlody); 2a) psl. *C.lC > zsl. *.’ > polj. *’il > *’el, *lu, *ol (psl. *v.lk. *v.lka ‘volk’ > stpolj. wilk > polj. wilk wilka; psl. *v.lna ‘volna’ > stpolj. welna > polj. welna; psl. *d.lg.j. ‘dolg, ne kratek’ > stpolj. dlugi > polj. dlugi; psl. *c.ln.‘coln, drevak’ > stpolj. czoln, czóln = polj. czólno); 2b) psl. *C.lC > zsl. *. > polj. *el/*ol, *lu, *el (psl. *p.lk. *p.lka ‘vojska’ > stpolj. pólk > polj. pulk pulku, toda Swietopelk; psl. *t.lst.j. ‘de-bel, tolst’ > stpolj. tlusty > polj. tlusty; psl. *d.lg. *d.lga ‘dolg, kar je treba vrniti’ > stpolj. dlug > polj. dlug dlugu; psl. *x.lm. ‘vzpetina, gric, holm’ > polj. Chelm); 3) psl. *tE, *dE > polj., luž. *., *. (13. stoletje) (psl. *tix.j. ‘tih, miren’ > polj. cichy [.ixy]; psl. *deset. ‘deset’ > polj. dziesiec [.e.e.]); B) poljsko-pomorjansk(o-luži­škosrbsk)e: 1) psl. *CelC / –[_ *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + *O] > zsl. *CleC > polj., pom., luž. *CleC (psl. *melko ‘mleko’ > polj. mleko; psl. *vel.i ‘vleci’ > polj. wlec; psl. *melti ‘mleti’ > polj. mlec : psl. *želb. *želba ‘žleb’ > polj. zlób zlobu); 2) psl. *e/*CerC / +[_ *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + *O] > polj., pom., luž. *’o (psl. *žena ‘žena’ > polj. zona; psl. *led. *leda/*ledu ‘led’ > polj. l lodu; psl. *berza ‘breza’ > polj. brzoza); 3) psl. *r/*rE > zsl. *. > polj., pom. *r (psl. *more ‘morje’ > polj. morze; psl. *griva ‘dolge dlake na vratu, griva’ > polj. grzywa). Poljski jezikovni prostor je bil torej najverjetneje žarišcevzhodnolehitskih(polj­skih) inovacij, ki so poleg poznejše poljšcine delno zajele tudi pomorjanšcino in (pred­vsem dolnjo) lužiško srbšcino. Samopoljskih splošnopoljskih glasovnih sprememb, ki bi lahko bile definicijske lastnosti poljšcine, torej ni. Poljski jezik je znotraj sever-nozahodnoslovanskega (lehitskega) areala genetskojezikoslovno možno definirati po naslednjem nacelu: izostanek osrednjelehitskih (pomorjanskih) inovacij na vzhodu severnozahodnoslovanskega (lehitskega) areala so definicijske lastnosti geolekta na vzhodu severnozahodnoslovanskega (lehitskega) areala. Poljski jezik se notranje deli na štiri narecne ploskve (baze) oz. štiri narecne skupi­ne (grupe): 1) velikopoljskanarecja(dialekt wielkopolski ‘velikopoljska narecna sku­pina’); 2) malopoljskanarecja(dialektmalokopolski ‘malopoljska narecna skupina’); 3) mazovijskapoljskanarecja (dialekt mazowiecki ‘mazovijska narecna skupina’); 4) šlezijskapoljska narecja (dialekt slaski ‘šlezijska narecna skupina’).340 Narecna podstava poljskega knjižnega/standardnega jezika je najverjetneje kompromis jezikov­nega stanja v veliko- in malopoljskih narecjih. 4.2.1.2 Pomorjanski jezik Pomorjanski jezik (osrednjelehitski zahodnoslovanski jezik) – notranje se deli na za­hodno pomorjanšcino, tj. jezikzahodno od kašubšcine s slovinšcino, in vzhodno po­morjanšcino, tj. kašubšcina s slovinšcino – ima skupaj s polabskim jezikom enotno izhodišcev enem starozahodnoslovanskem geolektu – to je bila polabsko-pomorjan-ska zahodna slovanšcina (prim. 4.1.2) – in izkazuje tako polabske in poljske kot lastne inovacije.341 Najznacilnejše pomorjanske glasovne znacilnosti (inovacije) so: A) polabsko--pomorjanske, ki so najstarejše: 1) psl. *CoRC > plb., pom. *CaRC/*CRoC, pri ce-mer ima pomorjanšcina (za razliko od polabšcine) tako odraze tipa *CarC in *CroC (psl. *vorna ‘vrana’ > kaš. warna, wrona; psl. *borda ‘brada’ > kaš. barda, broda) kot tudi *CalC in *CloC (psl. *golva ‘glava’ > kaš. gôlwa, glowa; psl. *mold.j. ‘mlad’ > kaš. mlodi); 2a) psl. *C.lC > zsl. *.’ > *. > plb., pom. *ol (psl. *v.lk.*v.lka ‘volk’ > kaš. wôlk wôlka, wilk wilka; psl. *v.lna ‘volna’ > kaš. wôlna, welna; psl. *d.lg.j. ‘dolg, ne kratek’ > kaš. dludzi; psl. *c.ln. *c.lna ‘coln, drevak’ > kaš. czôln czôlna); 2b) psl. *C.lC > zsl. *. > plb., pom. *ol (psl. *p.lk. *p.lka ‘vojska’ > kaš. pólk, Swiătopôlk; psl. *t.lst.j. ‘debel, tolst’ > kaš. tolsti; psl. *d.lg. *d.lga ‘dolg, kar je treba vrniti’ > kaš. dlug dlëgů; psl. *x.lm. ‘vzpetina, gric, holm’ > kaš. Chelm); B) poljsko-pomorjanske, ki so najstarejše in nekoliko mlajše: 1) psl. *CelC / 340 Dejna 1973, 1981, 1988–2000. 341 Druga možnost interpretacije pomorjanskega jezikovnega stanja je ta, da je bila pomorjan-šcina središce lehitskih inovacij, ki so se od tod širile bodisi na »poljski« vzhod in bodisi na »polabski« zahod. Dejstvo npr., da pomorjanšcina izkazuje vec primerov izostanka nesplo­šnoslovanske metateze likvid kot polabšcina (npr. tip psl. *golva ‘glava’ > polj. glowa, kaš. gôlwa, glowa, plb. glĺva), bi govorilo v prid domnevi, da je bila pomorjanšcina vsaj v odnosu do polabšcine obrobje in ne žarišce inovacij. –[_ *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + *O] > zsl. *CleC> polj., pom. *CleC(psl. *melko ‘mle­ko’ > kaš. mlék; psl. *vel.i ‘vleci’ > kaš. wléc; psl. *melti ‘mleti’ > kaš. mloc, ker je možno pojasniti tudi po analoški izravnavi; psl. *želb. *želba ‘žleb’ > kaš. zlób zlo-bu); 2) psl. *e/*CerC / +[_ *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + *O] > polj., pom. *’o (psl. *žena ‘žena’ > kaš. zona; psl. *led. *leda/*ledu ‘led’ > kaš. l lodu; psl. *berza ‘breza’ > kaš. brzoza); 3) psl. *r/*rE > zsl. *. > polj., pom. *r (psl. *more ‘morje’ > kaš. mze; psl. *griva ‘dolge dlake na vratu, griva’ > kaš. grzëwa); C) samokašubske, ki so nekoliko mlajše in najmlajše: 1) psl. *e / –[_ *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + O] > S zsl. *’e > pom. *’i > *’i (13. stoletje) (psl. *zet. *zeti ‘zet’ = kaš. zëc zëca, zăc zăca; psl. *astreb. *astreba ‘jastreb’ > kaš. jastrzib jastrzëba, jastrzab jastrzăba; psl. *tresti ‘tresti’ > kaš. trzisc, trzasc); 2) psl. *tE, *dE > pom. *c, *. > kaš. c, . (13. stoletje) (psl. *tix.j. ‘tih, miren’ > kaš. cëchi; psl. *deset. ‘deset’ > kaš. dzesăc); 3) psl. *k, *g / +[_ *y/*.j./*.ji, *.] > S zsl. *., *. > kaš. ., . (psl. *kypeti ‘kipeti’ > kaš. czi­piec; psl. *d.lg.j. ‘dolg, ne kratek’ > kaš. dludzi); 4) psl. *i, *y, *u > pom. *i, *y, *u > kaš. ë (2. polovica 17. stoletja) (psl. *živ.j. ‘živ’ > kaš. zëwi; psl. *mysleti ‘misliti’ > kaš. mëslec; psl. *duša ‘dih, sapa; duša’ > kaš. dësza).342 Pomorjanski jezik je prehodni geolekt med polabskim na eni in poljskim na drugi strani, saj ima namrec tako polabske kot poljske znacilnosti.343Poleg tega pa izkazuje tudi lastne inovacije, ki so njegove definicijske lastnosti. Znotraj severnozahodnoslo­vanskega areala ter v odnosu do polabskega in poljskega jezika ga je genetskojezi­koslovno možno razmejiti po naslednjem nacelu: pomorjanske (osrednjelehitske) inovacijevsredišcusevernozahodnoslovanskega(lehitskega)arealaso definicijske lastnosti geolekta v središcu severnozahodnoslovanskega (lehitskega) areala.344 342 Tri kronološke plasti kašubskih glasovnih sprememb so sinteticno podane v naslednjem navedku: »Kaszubszczyzna je vjerovatno bila embrion za poseban slavenski jezik vec u doba kad neke od današnjih grupa još nisu bile rašclanjene. Mogli bismo za nju postaviti tri perioda: I – kad se sitnim ali znacajnim fonetskim pojedinostima izdvaja u individualnost u okviru lehitske grupe, II – najduži, kad se ponaša kao poljski dijalekatski fenomen, i III – kad se opet izdvaja iz poljskog organizma, radikalno mijenja strukturu i ujedno se sama silno dijalekatski diferencira« (Brozovic 1960: 69). 343 Glasovne znacilnosti zahodne pomorjanšcine v odnosu do polabšcine so prikazane npr. v Lehr- -Splawinski 1937, 1956, Jezowa 1961, Rzetelska-Faleszko, Duma 1996, vzhodne pomorjanšcine (tj. kašubšcine s slovinšcino) v odnosu do poljšcine pa v Dejna 1981 (predvsem karti 21, 11). 344 Jezikoslovni pogledi na genetskojezikoslovni (geneolingvisticni) oz. genealoški status kašubšcines slovinšcino so razlicni, pricemer sepojavljatadve nasprotujoci sistališci: 1) genetskojezikoslovno je kašubšcina s slovinšcino del pomorjanšcine, torej samostojnega lehitskega jezika: »Naprzód uwazam za rzecz pewna, ze jezyk polski, pomorski i polabski, do których trzeba jeszcze dolaczyc wymarle dialekty slowianskie, które niegdys zyly pomiedzy polabszczyzna a pomorszczyzna, tworza wspólny odlamjezykowy, odlam lechicki« (Lorentz 1958: 25) (prim. npr. tudi Tréder 2014); 2) genetskojezikoslovno je kašubšcina s slovinšcino poljsko narecje (prim. npr. Stieber 1956a, 1956b; Dejna 1973, 1981, 1998–2002; Topolinska 1974; Popowka-Taborska 1980, 1988). Kašubšcina se notranje deli na tri narecne ploskve (baze)oz. štiri narecne skupine (grupe): 1) severnokašubska narecja (kaš. nordowňkaszëbsczi dialekt, polj. dialekt pólnocnokaszubski ‘severnokašubska narecna skupina’), severozahodni rob katerih je bila tudi sredi 20. stoletja izumrla slovinšcina; 2) osrednjekašubska narecja (kaš. westrzédnokaszëbsczi dialekt, polj. dialekt srodkowokaszubski ‘osrednjekašubska na­recna skupina’); 3) južnokašubska narecja (kaš. pôlniowňkaszëbsczi dialekt, polj. dialekt póldniwokaszubski ‘severnokašubska narecna skupina’).345 Narecna podstava sodobnega kašubskega knjižnega/standardnega jezika so predvsem osrednjekašubska narecja. 4.2.1.3 Polabski jezik Polabski jezik (zahodnolehitski zahodnoslovanski jezik) imaskupaj s pomorjanskim jezikom enotnoizhodišcev enem starozahodnoslovanskem geolektu – to je bila po­labsko-pomorjanska zahodnaslovanšcina (prim. 4.1.2) – in konvergentno spremi­njanje v okviru samopolabskih splošnopolabskih glasovnih sprememb, ki so njegove definicijske lastnosti. Najznacilnejše polabske glasovne znacilnosti (arhaizmi in inovacije) (v fragmen­tarno dokumentiranem drev(l)janskopolabskem jezikovnem gradivu!) so: A) polab­sko-pomorjanske: 1) psl. *CoRC > plb., pom. *CaRC/*CRoC, pri cemer ima polab-šcina (za razliko od pomorjanšcine) odraze tipa *CarC/*CroC (psl. *vorna ‘vrana’ > plb. vorno; psl. *borda ‘brada’ > plb. bröda), toda samo odraze tipa *CloC (psl. *golva ‘glava’ > plb. glĺva; psl. *mold.j. ‘mlad’ > plb. mlĺde); 2a) psl. *C.lC > zsl. *.’ > *. > plb., pom. *ol (psl. *v.lk. ‘volk’ > plb. vĺuk, vuk; psl. *v.lna ‘volna’ > plb. vĺuno; psl. *d.lg.j. ‘dolg, ne kratek’ > plb. dĺude, dude; psl. *c.ln. *c.lna ‘coln, drevak’ > plb. cĺun); 2b) psl. *C.lC> zsl. *.> plb., pom. *ol(psl. *t.lst.j. ‘debel, tolst’ > plb. tĺuste, tuste; psl. *d.lg. ‘dolg, kar je treba vrniti’ > plb. dĺug); B) polabske: 1) psl. *CelC / –[_ *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + *O] > zsl. *CleC > plb. *CloC (psl. *melko ‘mleko’ > plb. Gsg mlĺka; psl. *melti ‘mleti’ > plb. mlĺt); 2) psl. *e/*CerC / +[_ *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + *O] > plb. *’e (psl. *žena ‘žena’ > plb. zena; psl. *led. ‘led’ > plb. led; psl. *berza ‘breza’ > plb. breza). Poleg naštetih starejših glasovnih sprememb, ki imajo vrednost genetskih meril, je pozneje vsaj v drev(l)janski polabšcini prišlo do številnih glasovnih sprememb, od katerih so nekatere v slovanskem jezikovnem svetu precej osamljene in ki so drev(l)janski polabšcini še dodatno utrdile jezikovno individualnost. Nekatere od njih so npr.: 1) odvisnost samoglasniške kakovosti od soglasniškega okolja (navadno se podobno kot po lehitskem preglasu (prim. 4.1.5.3), v položaju pred trdimi sogla­sniki, v prvi vrsti trdimi dentali (zobniki) v širšem pomenu *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z, pojavlja širši oz. nižji odraz, v položaju pred mehkimi in mehcanimi soglasniki pa ožji oz. višji odraz; v položaju za palatalom (trdonebnikom) je prišlo do preglasa ne­ 345 Lorentz 1958: 15–22. sprednjih samoglasnikov):346a) psl. *e / +/–[_ *CO, *-#] > plb. e :i (psl. *nebo ‘nebo’ > plb. neb: psl. *sedm. ‘sedem’ > plb. sidem, psl. *pole ‘polje’ > plb. pi); b) psl. *o / +/–[_ *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + *O; *rE] > plb. : (psl. *most. ‘most’ > plb. mt : psl. *nositi ‘nositi’ > plb. nüset); c) psl. *. / +/–[_ *CO, *-#] > plb. 'ĺ : a (psl. *l.n.‘lan’ > plb. lĺn : psl. *d.n. ‘dan’ > plb. dan); c) psl. *o / –/+[*j, *C' _] > plb. o : a (psl. *moka ‘moka’ > plb. moka : psl. *pajok. ‘pajek’ > plb. pojak); 2) diftongiza­cija (udvoglašenje, podvoglašenje) odrazov praslovanskih visokih samoglasnikov *i, *y, *u v krepkem položaju: a) psl. *i > plb. a. (psl. *tix.j. ‘tih, miren’ > plb. tai.e); b) psl. *y / –/+[*p, *b, *m, *v _] > plb. ĺ., o. (psl. *dym. ‘dim’ > plb. dĺim, psl. *myš. ‘miš’ > plb. mois); c) psl. *u > plb. a./a.347(psl. *muxa ‘muha’ > plb. mauxo/ maixo); 3) ohranjanje mehcanih soglasnikov v položaju pred polabskimi zadnjimi samoglasniki in njihova depalatalizacija v položaju pred polabskimi nezadnjimi sa­moglasniki in v izglasju (psl. *bel.j. ‘bel’ > plb. .ole : psl. *sneg. ‘sneg’ > plb. sneg; psl. *pet.j. ‘pęti’ > plb. .ote : psl. *pet. ‘pet’ > plb. pat); 4) palatalizacija velarov (trdonebnjenje mehkonebnikov) *k, *g, *x v položaju pred nesprednjimi sa­moglasniki (ne samo pred odrazi praslovanskega *y in z njim po nesplošnoslovanski kontrakciji (skrcitvi) glasovno sovpadlima praslovanskima glasovnima zaporedjema *.j., *.ji): psl. *k, *g, *x / –/+[_ *y/*.j./*.ji, *u, *o, *.E] > plb. k :t, g :d, x :.(psl. *skakati ‘skakati’ > plb. skokat : psl. 3sg praes. *kupit. od ‘kupiti’ > plb. taipe, psl. *koryto ‘korito’ > plb. törĺite; psl. *noga ‘noga’ > plb. nüga : psl. *gum.no ‘gumno’ > plb. daimne, psl. *gora ‘gora’ > plb. döra; psl. *gorx. ‘fižol, grah’ > plb. gorx : psl. *xud.j. ‘slab, slaboten, suh’ > plb. .aude, psl. *xoditi ‘hoditi’ > plb. .üdet); 5) glasovni sovpad odrazov praslovanskih šumnikov *c, *ž, *š in sicnikov *c, *z, *s v polabske sicnike c, z, s: psl. *c/*c, *ž/*z, *š/*s > plb. c, z, s (psl. *nem.c. ‘tisti, ki je nem’ > plb. nemac, psl. *cesati ‘cesati’ > plb. cesat; psl. *zob. ‘zob’ > plb. zob, psl. *nož. ‘nož’ > plb. n; psl. *stopiti ‘stopiti’ > plb. stopet, psl. *sušiti ‘sušiti’ > plb. sauset, psl. Nsg n *v.xo > *v.še od ‘ves’ > plb. vesi); 6) poenostavitev praslo­vanskih palatalnih (trdonebnih) soglasniških sklopov *šc, *ž. [*.., *..] v st/st, zd/ zd: psl. *šc, *ž. > plb. stO/st, zdO/zd (psl. *pišcal.ka ‘pišcalka’ > plb. paistolka, psl. *šcene ‘šcene’ > plb. stina; psl. *d.ž.. ‘dež’ > plb. dĺzd, psl. *mož.ene ‘možgani’ . plb. mdin); 7) stabilizacija naglasnega mesta na zadnjem oz. predzadnjem zlogu ter redukcija samoglasnikov v šibkem položaju (tj. ne v (pred)naglasnem zlogu) (psl. *žaba ‘žaba’ > plb. zobo [zob.] : psl. *žena ‘žena’ > plb. zena [z.na]). Polabski jezikovni prostor je bil torej najverjetneje žarišce zahodnolehitskih (polabskih) inovacij, ki so poleg poznejšega polabskega delno zajele tudi pomor­janski jezikovni prostor. Samopolabske glasovne spremembe, ki so zajele polabšcino (ne pa tudi pomorjanšcine in lužiške srbšcine), so definicijske lastnosti polabšcine, saj jo razmejujejo v odnosu do sosednje pomorjanšcine in lužiške srbšcine. Polabski 346 Prikazano je stanje v krepkem, tj. v (pred)naglasnem položaju. 347 Odraza psl. *u > plb. au/ai v krepkem položaju se pojavljata pri razlicnih zapisovalcih po­ labšcine (npr. Hennig mauxo : Pffefinger, Schultze maixo). jezik je znotraj severnozahodnoslovanskega (lehitskega) areala in v odnosu pred­vsem do pomorjanskega (in lužiškosrbskega) genetskojezikoslovno možno opredeliti po naslednjem nacelu: polabske (zahodnolehitske) inovacije na zahodu severno­zahodnoslovanskega (lehitskega) areala so definicijske lastnosti geolekta na zaho­du severnozahodnoslovanskega (lehitskega) areala. 4.2.2 Primerjalno glasoslovje poljskega in kašubskega knjižnega/ standardnega jezika V nadaljevanju so obravnavane najznacilnejše (in še zdalec ne vse) razlike v zložni­škem in nezložniškem sistemu med sodobnim poljskim in kašubskim knjižnim/stan­dardnim jezikom. Izhajajoc iz rekonstruiranega praslovanskega stanja in prikazujoc divergentne glasovne spremembe, so pojasnjene glasovne razlike med jezikoma. Upo­števane so tudi nekatere prvotne naglasne znacilnosti, ki se odražajo v silabemski kva­liteti (zložniški kakovosti). 4.2.2.1 Naglas Najznacilnejše naglasne razlike med knjižno poljšcino in knjižno kašubšcino so posle­dica predvsem razlicne stabilizacije naglasnega mesta v obeh jezikih ter vecje stopnje odražanja prvotnih kvantitetnih opozicij (kolikostnih nasprotij) v kvalitetnih opozicijah (kakovostnih nasprotjih) v kašubšcini. 4.2.2.1.1 Praslovansko prosto in premicno naglasno mesto se je tako v poljšcini kot v ka­šubšcini stabiliziralo na enem od besednih zlogov: knjižna poljšcina ima stalno naglasno mesto na predzadnjem zlogu in premicno znotraj oblikovnih vzorcev, knjižna kašubšcina pa ne povsem stalno naglasno mesto (na prvem zlogu in nepremicno znotraj oblikovnih vzorcev, pod vplivom knjižne poljšcine tudi na predzadnjem zlogu v osnovnih oblikah in nepremicno) (psl. *malina ‘malina’ > polj. ma'lina, kaš. 'malëna; psl. *vysok.j. ‘visok’ > polj. wy'soki, kaš. 'wësoczi; psl. *roka ‘roka’, Ipl *rokami > polj. 'reka, re'kami, kaš. 'răka, 'răkama; psl. 2sg, 2pl praes. *kupiši *kupite od ‘kupiti’ . polj. 'kupisz, ku'picie, kaš. 'kůpisz, 'kůpita; psl. Nsg m, f, n ptc. praet. act. II *kupil. *kupila *kupilo od ‘kupiti’ > polj. 'kupilku'pilaku'pilo, kaš. 'kůpil'kůpila'kůpilo; psl. *roka ‘roka’ . *rokavica ‘ro­kavica’ > polj. 'reka . reka'wica, kaš. 'răka . 'răkawica). 4.2.2.1.2 Prvotne poljsko-pomorjanske kvantitetne opozicije se v nobenem od obeh jezikov niso ohranile, temvec so se spremenile v kvalitetne opozicije, pri cemer ve-cjih kvantitetnih razlik, nastalih z regularnimi kvantitetnimi naglasnimi sprememba-mi, med obema jezikoma prvotno ni bilo, razlike so se pojavljale v stopnji analoških izravnav posameznih odrazov. V kašubšcini so se kvalitetne opozicije prvotnih kvan­titetnih opozicij ohranili na vseh zložnikih, v poljšcini pa samo na poljskih o-jevskih samoglasnikih (tj. na odrazih praslovanskega *o, praslovanskega *e v položaju pred trdim dentalom (zobnikom), po metatezi likvid v praslovanskih medglasnih dvogla­sniških zvezah *CoRC in medglasnih dvoglasniških zvezah *CeRC v položaju pred trdim dentalom) ter na nosnih samoglasnikih (tj. na odrazih praslovanskih nosnih samoglasnikov): 1) kašubšcina in poljšcina ohranjata kvalitetne opozicije prvotnih kvantitetnih opozicij (psl. *gnoj. *gnoja ‘gnoj’ > polj. gn gnoju, kaš. gn gnoju; psl. *led. *leda ‘led’ > polj. l lodu, kaš. l lodu; psl. *morz. *morza ‘mraz’ > polj. mr mrozu, kaš. mz marzu, mr mrozu; psl. *gold. *gold. ‘glad, lakota’ > polj. glódglodu, kaš. glódglodu; psl. *verd. *verda ‘izrastek na telesu’ > polj. wrz wrzodu, kaš. wrz wrzodu; psl. *želb. *želba ‘žleb’ > polj. zlób zlobu, kaš. zlób zlo-bu; psl. *k.ne.. *k.ne.a ‘knez’ > polj. ksiadz ksiedza, kaš. ksadz ksădza; psl. *zob. *zoba ‘zob’ > polj. zab zeba, kaš. zab zăba); 2) kašubšcina ohranja kvalitetne opo­zicije prvotnih kvantitetnih opozicij, poljšcina ne (psl. *grib. *griba ‘goba’ > polj. grzyb grzyba, kaš. grzib grzëba; psl. *dym. *dyma ‘dim’ > polj. dym dymu, kaš. dim dëmů; psl. *lud. *luda ‘ljudstvo’ > polj. lud ludu, kaš. lud lëdu; psl. *d.lg. *d.lga ‘dolg, kar je treba vrniti’ > polj. dlug dlugu, kaš. dlug dlëgů; psl. *jež. *ježa ‘jež’ > polj. jez jeza, kaš. jéz jeza; psl. *berg. *berga ‘breg’ > polj. brzeg brzegu, kaš. brzég brzegů; psl. *sneg.*snega ‘sneg’ > polj. sniegsniegu, kaš. sniégsniegů; psl. *sosed. *soseda ‘sosed’ > polj. sasiad sasiada, kaš. sasôd sasada; psl. *t.rg. *t.rgu ‘trg’ > polj. targ targu, kaš. tôrg targů). Ena od naglasnih razlik med poljšcino in kašubšcino, ki je nastala z regularno na­glasno spremembo, je ta, da so se zložniki v položaju pred odrazi praslovanskih nosnih soglasnikov (nazalnih konzonantov) *m, *n, *n/*nE v poljšcini redkeje podaljšali kot v kašubšcini (psl. *dom. *domu ‘dom, hiša’ > polj. dom domu, kaš. dóm domů redk., dod; psl. *zvon. *zvona ‘žvenket, zvok, hrup’ > polj. dzwon dzwonu, kaš. zw zwa; psl. *kon. *kona ‘konj’ > polj. kon konia, kaš. kón konia). Razlike med poljšcino in kašubšcino se pojavljajo tudi v razlicnih analoških izrav­navah znotraj posameznih oblikovnih vzorcev, pri cemer kašubšcina navadno izkazuje arhaicno, neizravnano, poljšcina pa inovativno, izravnano stanje, npr. v nedolocniku in sedanjiku glagolov praslovanskega naglasnega tipa b/F1 (psl. *molt.ti ‘mlatiti’ : 1–2sg praes. *mol..*mólt..ši (b/F1) > *mlotiti :*mloco*mlotiš > kaš. mlocëc :mlócămlócysz, = polj. mlócic = mlóce mlócisz; psl. *blod.ti ‘bloditi’ : 1–2sg praes. *blo.. *bl.d..ši (b/F1) > *bloditi : *blo.2 o *blodiš > kaš. blădzëc : bladză bladzysz, = polj. bladzic = bladze bladzisz; psl. *vez.ti ‘vezati’ : 1–2sg praes. *vež. *v.ž..ši (b/F1) > *vezati : *v.žo*v.žeš> kaš. wiăzac :wiazăwiazesz, = polj. wiazac = wiazewiazesz; psl. *kop.ti ‘umivati’ : 1–2sg praes. *kopl. *k.pl..ši (b/F1) > *kopati : *ko.o *ko.eš > kaš. kăpac (să) :kapiă (să) kapiesz (să), = polj. kapac (sie) = kapie (sie) kapiesz (sie); psl. *kaz.ti ‘kazati’ : 1–2sg praes. *kaž.*káž..ši (b/F1) > *kazati : *kažo*kažeš > kaš. kazac :kôza kôzesz, = polj. kazac = kaze kazesz). Najznacilnejše kvalitetne alternacije zložnikov v knjižni poljšcini in knjižni kašubšcini Praslovansko Poljsko Kašubsko *o *e/+[_*t,*d,*n,*l, *r,*s,*z+*O] *CoRC *CeRC/+[_*t,*d,*n, *l,*r,*s,*z+*O] *e/–[_*t,*d,*n,*l, *r,*s,*z+*O] *e/–/+[_*t,*d,*n,*l, *r,*s,*z+*O] *o *o > o *o > ó *’e > (’)o *’e > (’)ó *Ro > Ro *Ro > Ró *R’o > R(’)o *R’o > R(’)ó *’e > (’)e *’. > (’)o *’e > (’)e *’. > (’)o *o > e *o > o *o > o *o > ó *e > (’)o *e > (’)ó *Ro > Ro *Ro > Ró *R’o > R(’)o *R’o > R(’)ó *’i > (’)ë *’i > (’)i *’e > (’)a *’. > (’)u *o > a *o > u *i ’i/y *’i > (’)ë *’i > (’)i *y y/’i *y > ë *. > (’)i *u u *u > ë *u > ü *e (’)e *’e > (’)e *’e > (’)é *e/–[_*t,*d,*n,*l, (’)e *’e > (’)e *r,*s,*z+*O] *’e > (’)é *e/+[_*t,*d,*n,*l, (’)a *’a > (’)a *r,*s,*z+*O] *’a > (’)ô *a a *a > a *a > ô 4.2.2.2 Zložniki Najznacilnejše razlike v zložniškem sistemu knjižne poljšcine in knjižne kašubšcine so posledica predvsem razlicnih odrazov praslovanskih dvoglasniških zvez *CoRC, *CeRC in *C.RC, *C.RC ter nosnih samoglasnikov *e, *o v obeh jezikih, »labializa­cije« samoglasnikov *o, *u, palatalizacije *a v glasovnem zaporedju *ra in *y kot tudi vecje stopnje odražanja kvantitetnih v kvalitetnih opozicijah v kašubšcini. 4.2.2.2.1 Praslovanske medglasne dvoglasniške zveze *CoRC v kašubšcini v nekate­rih primerih izkazujejo izostanek metateze likvid in podaljšavo, v nekaterih primerih pa prisotnost metateze likvid brez podaljšave oz. eno in drugo,348medtem ko se v 348 Pogostnost primerov izostanka metateze likvid in podaljšave v narecni kašubšcini se zmanj­šuje v smeri od severa proti jugu, npr. v slovinšcini, tj. na nekdanjem severozahodnem robu poljšcini v vseh primerih pojavlja metateza likvid brez podaljšave (prim. 4.1.1.3.4): 1) psl. *CorC > polj. *CroC,kaš.*CarC,*CroC (psl. *vorna ‘vrana’ > polj. wrona, kaš. warna, wrona; psl. *korva ‘krava’ > polj. krowa, kaš. karwa, krowa; psl. *dorga ‘pot’ > polj. droga, kaš. darga, droga; psl. *borzda ‘brazda’ > polj. bruzda, kaš. bz­da, brda; psl. *borna ‘brana’ > polj. brona, kaš. bna, bra; psl. *borda ‘brada’ > polj. broda, kaš. barda, broda; psl. *storna ‘stran’ > polj. strona, kaš. starna, stro­na; psl. *morz. *morza ‘mraz’ > polj. mr mrozu, kaš. mz marzu, mr mrozu; psl. *gord. *gorda ‘ograda’ > polj. gr grodu, kaš. gard, gr grodu; psl. *vortiti ‘vrniti, obrniti’ > polj. wrócic, kaš. warcëc, wrocëc/wrëc; psl. *korl. *korla ‘kralj’ > polj. kr kra, kaš. kr kra; psl. *dorg.j. ‘drag’ > polj. drogi, kaš. drodzi; psl. *s.dorv.j. ‘zdrav’ > polj. zdrowy, kaš. zdrowi; psl. *kort.k.j. ‘kratek’ > polj. krki, kaš. krczi); 2) psl. *ColC > polj. *CloC,kaš.*CalC, *CloC (psl. *golva ‘glava’ > polj. glowa, kaš. gôlwa, glowa; psl. *solma ‘slama’ > polj. sloma, kaš. sloma; psl. *kolda ‘klada’ > polj. kloda, kaš. kloda; psl. *bolto ‘blato’ > polj. bloto, kaš. bloto; psl. *volkno ‘vlakno’ > polj. wlókno, kaš. wlókno; psl. *zolto ‘zlato’ > polj. zloto, kaš. zloto; psl. *gols. *golsa ‘glas’ > polj. glos glosu, kaš. glos glosu; psl. *gold. *golda ‘lakota’ > polj. glód glodu, kaš. glód glodu; psl. *mold.j. ‘mlad’ > polj. mlody, kaš. mlodi; psl. *tolciti ‘tlaciti’ > polj. tloczyc, kaš. tloczëc; psl. *volciti ‘vlaciti’ > polj. wlóczyc, kaš. wloczëc). 4.2.2.2.2 Praslovanske medglasne dvoglasniške zveze *CelC v položaju ne pred trdimi dentali (zobniki) v širšem pomenu *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z so se v kašubšcini in polj-šcini po metatezi likvid brez podaljšave spremenile v dvoglasniške zveze *CleC(prim. 4.1.1.3.5), ki so se nato v nekaterih primerih (kot bi se bile po lehitskem preglasu (prim. 4.1.6.2)) preglasile v *CloC, pri cemer je preglašeni odraz pogostejši v kašubšcini: psl. *CelC /–[_*t,*d,*n,*l,*r,*s,*z + *O] > polj. *CleC,*CloC,kaš.*CloC,*CleC (psl. *pelva ‘pleva’ > polj. plewa, kaš. plewa; psl. *melko ‘mleko’ > polj. mleko, kaš. mlék; psl. *vel.i ‘vleci’ > polj. wlec, kaš. wléc; psl. *melti > polj. mlec, kaš. mloc; psl. *pelti ‘pleti’ > polj. plec, kaš. ploc; psl. *želb. *želba ‘žleb’ > polj. zlób zlobu, kaš. zlób zlobu). 4.2.2.2.3 Iz praslovanske dvoglasniške zveze *C.rC je v zahodni slovanšcini nastal mehki zlogotvorni jezicnik (silabicna likvida) *’.’ (soglasnik pred njim je bil prvotno mehcan), ki se je v položaju pred trdimi dentali *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z po lehitskem preglasu v severni (in osrednji) zahodni slovanšcini preglasilv *’. (prim. 4.1.5.3.3) in dalje v *’ar, pri cemer se je v kašubšcini mehcanost spredaj stojecega soglasnika ali soglasniškega sklopa ohranila pogosteje kot v poljšcini, kjer je prišlo do njegove otrdi­ kašubšcine, sta izostanek in podaljšava dosledna. V knjižni kašubšcini se pogosto pojavljata obe razlicici leksema (z izostankom metateze likvid in z njo), pod vplivom knjižne poljšcine pa se oblike z izostankom umikajo oblikam z metatezo likvid. tve: psl. *C.rC /+[_*t,*d,*n,*l,*r,*s,*z + *O] > zsl. *’.’ >polj.,pom.,plb.,luž. *C’.C > *C’arC (psl. *tv.rd.j. ‘trd’ > polj. twardy, kaš. cwiardy). 4.2.2.2.4 Praslovanski dvoglasniški zvezi *C.lC, *C.lCse v poljšcini in kašubšcini od­ražata razlicno, in sicer so njuni odrazi v poljšcini bolj odvisni od soglasniškega okolja. Praslovanska dvoglasniška zveza *C.lC ima v poljšcini glede na razlicno sogla­sniško okolje odraze *’il, *el, *lu, *ol, medtem ko se v kašubšcini prvotno v vseh po­ložajih odraža kot *ol (prim. 4.1.6.4.1): 1) psl. *C.lC /+[*p,*b,*m,*v _],–[_*t,*d, *n,*l,*r,*s,*z + *O] > zsl. *.’ > polj. *’il,kaš.*ol (psl. *m.lcati ‘molcati’ > polj. milczec, kaš. môlczec, milczec; psl. *v.lk. ‘volk’ > polj. wilk, kaš. wôlk, wilk); 2) psl. *C.lC /+[*p,*b,*m,*v _],+[_*t,*d,*n,*l,*r,*s,*z + *O] > zsl. *.’ > *. > polj. *el,kaš.*ol (psl. *p.ln.j. ‘poln’ > polj. pelny, kaš. piôlny > pôlny, pelny; psl. *v.lna ‘volna’ > polj. welna, kaš. wôlna, welna); 3) psl. *C.lC /+[*t,*d,*s _] > zsl. *.’ > *. > polj. *lu,kaš.*ol(psl. 2sg praes. *t.lceši od ‘tolci’ > polj. tluczesz, kaš. tlëczesz; psl. *d.lg.j. ‘dolg, ne kratek’ > polj. dlugi, kaš. dludzi); 4) psl. *C.lC /+[*c,*ž _] > zsl. *.’ > *.>polj.,kaš.*ol(psl. *c.ln. ‘coln’ > polj. czólno, kaš. czôln; psl. *ž.lna > polj. zolna, kaš. zolna; psl. *ž.lc. ‘žolc’ > polj. zólc, kaš. zôlc; psl. *ž.lt.j. ‘rumen’ > polj. zólty, kaš. zólti). Praslovanska dvoglasniška zveza *C.lC ima v poljšcini glede na razlicno sogla­sniško okolje odraze *el/*ol, *lu, *ol, medtem ko se v kašubšcini prvotno v vseh po­ložajih odraža kot *ol (prim. 4.1.6.4.2): 1) psl. *C.lC /+[*p,*b,*m,*v _] > zsl. *. > polj. *el/*ol,kaš.*ol (psl. *p.lk. ‘vojska’ > stpolj. pólk > polj. pulk, toda Swietopelk, kaš. pólk, Swiătopôlk; psl. *m.lva ‘govor’ > stpolj. molwa > polj. mowa, kaš. ma); 2) psl. *C.lC /+[*t,*d,*s _] > zsl. *. > polj. *lu,kaš.*ol (psl. *t.lst.j. ‘debel, tolst’ > stpolj. tlusty > polj. tlusty, kaš. tolsti; psl. *st.lp. ‘stolp’ > stpolj. stlup = polj. slup, kaš. stolp, slup); 3) psl. *C.lC /+[*k, *g, *x _] > zsl. *. > polj. *el,kaš. *ol (psl. *k.lbasa ‘klobasa’ > polj. kielbasa, kaš. kôlbasa; psl. *x.lm. ‘vzpetina, gric, holm’ > polj. Chelm, kaš. Chelm). 4.2.2.2.5 Praslovanska nosna samoglasnika (nazalna vokala) *e, *o sta se v severni zahodni slovanšcini prvotno ohranila kot nosna samoglasnika, pri cemer se je praslo­vanski *e v položaju pred trdimi dentali(zobniki) v širšem pomenu *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z po lehitskem preglasu preglasil v *’o (prim. 4.1.5.3.1). Prvotno preglašeno sta­nje je ohranjeno v pomorjanšcini, kjer se je praslovanski *e v položaju ne pred trdim dentalom *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z spreminjal nadalje, in sicer se je najverjetneje preko nosnega *i zožil v *i, medtem ko je v poljšcini pozneje prišlo do glasovnega sovpada obeh nosnih samoglasnikov in do njunega nadaljnjega spreminjanja v odvisnosti od njune kvantitete. Praslovanski sprednji nosni samoglasnik *e: 1) ne v položaju pred trdim denta­lom: a) psl. *e /–[_*t,*d,*n,*l,*r,*s,*z + *O]>polj.,pom.,plb.*’e > polj. *’a > ’e ,kaš.*’i (psl. *pet. ‘pet’ > polj. piec, kaš. pinc, piăc; psl. *deset. ‘deset’ > polj. dziesiec, kaš. dzesync, dzesăc; psl. *mek.k.j. ‘mehek’ > polj. miekki, kaš. mitczi, miătczi; psl. *pest. *pesti ‘pest’ > polj. piesc piesci, kaš. pisc piscë, piăsc piăscë; psl. *tež.k.j. ‘težek’ > polj. ciezki, kaš. căzczi; psl. *pamet. *pameti ‘spomin’ > polj. pa­miec pamieci, kaš. pamiăc pamiăcë; psl. *kleknoti ‘poklekniti’ > polj. kleknac, kaš. klëknac, klăknac; psl. *zet. *zeti ‘zet’ . polj. ziec ziecia, kaš. zëc zëca, zăc zăca; b) psl. *e /–[_*t,*d,*n, *l,*r,*s,*z + *O]>polj.,pom.,plb.*’. > polj. *’.,> ’o ,kaš.*’i(psl. *astreb.*astreba ‘jastreb’ . polj. jastrzabjastrzebia, kaš. jastrzib jastrzëba, jastrzab jastrzăba; psl. *tresti ‘tresti’ > polj. trzasc, kaš. trzisc, trzasc; psl. *poceti‘zaceti’ > polj. poczac, kaš. pzic, pňczac); 2) v položaju pred trdim dentalom: a) psl. *e /+[_*t,*d,*n,*l,*r,*s,*z + *O]>polj.,pom.,plb.*’o > polj. *’a > ’e ,kaš.’a (psl. *meso ‘meso’ > polj. mieso, kaš. miăso; psl. *peta ‘peta’ > polj. pieta, kaš. piăta; psl. *jezyk. ‘jezik’ > polj. jezyk, kaš. jăzëk; psl. *cest.j. ‘cest’ > polj. czesty, kaš. czăsti; psl. *svet.j. ‘svet’ > polj. swiety, kaš. swiăti; psl. *gledati ‘gledati’ > polj. o-gladac, kaš. glădac); b) psl. *e /+[_*t,*d,*n,*l,*r,*s,*z + *O]>polj., pom.,plb.*’o > polj. *’.,>’o,kaš.’u(psl. *pet.j. ‘pęti’ > polj. piaty, kaš. piati; psl. *deset.j. ‘deseti’ > polj. dziesiaty, kaš. dzesati; psl. *red. *reda ‘vrsta, red’ > polj. rzad rzedu, kaš. rzad rzădu).349 Praslovanski zadnji nosni samoglasnik *o: 1) psl. *o>polj.,pom.,plb.*o > polj. *a > e,kaš.a <ă> (psl. *roka ‘roka’ > polj. reka, kaš. răka; psl. *gos. ‘gos’ > polj. ges, kaš. găs; psl. *goba ‘gliva,goba’ > polj. geba, kaš. găba); 2) psl. *o>polj.,pom., plb. *’o > polj. *. > o ,kaš.u (psl. *mož. *moža ‘mož’ > polj. maz meza, kaš. maz măza redk. (navadno chlop); psl. *zob. zoba ‘zob’ > polj. zab zeba, kaš. zab zăba; psl. *moka ‘moka’ > polj. maka, kaš. maka; psl. *oz.k.j. ‘ozek’ > polj. waski, kaš. wasczi).350 4.2.2.2.6 Praslovanska *o, *u v položaju za labiali (ustnicniki) *p, *b, *m, *v, velari (mehkonebniki) *k, *g, *x in na vzglasju sta se v poljšcini ohranila kot o, u, v kašub-šcini pa je zelo verjetno prišlo do centralizacije samoglasnikov v *, *in do nastanka prehodnega drsnika *., koncni rezultat sta bili glasovni zaporedji .e <ň>, .ü <ů> (po­javljanje labiala .pred o, u se v kašubistiki imenuje labializacija, kaš. labializacj, polj. 349 Pogostnosti-jevskihodrazovpraslovanskeganosnega*e v položaju ne pred trdimi dentali*t, *d, *n, *l, *r, *s, *z v narecni kašubšcini se zmanjšuje v smeri od severa proti jugu. V knjižni kašubšcini se pogosto pojavljata obe razlicici leksema (z i-jevskim in nosniškim odrazom), pod vplivom knjižne poljšcine pa se oblike z i-jevskim umikajo oblikam z nosniškim odrazom. 350 Crka v knjižni poljšcini torej oznacuje sredinski zadnji nosni samoglasnik [o], v knjižni kašubšcini pa visoki zadnji nosni samoglasnik [u]. labializacja):3511) psl. *o /+[*p,*b,*m,*v; *k,*g,*x; *#- _] > polj. o,kaš..e (psl. *pole ‘polje’ > polj. pole, kaš. pe [p.ele]; psl. *pomo.. ‘pomoc’ > polj. pomoc, kaš. p [p.em.ec]; psl. *boleti ‘boleti’ > polj. bolec, kaš. bec [b.elec]; psl. *bojatise *bojose*bojišise‘bati se’ > polj. bacsiebojesiebojiszsie, kaš. bec să bă să bisz să [b.ejec sa b.eja sa b.eji. sa]; psl. *bog. *boga ‘bog’ > polj. b boga, kaš. b ba [buk b.ega]; psl. *smola ‘smola’ > polj. smola, kaš. smňla [sm.e.a]; psl. *moriti ‘moriti’ > polj. morzyc, kaš. mzëc [m.e.ëc]; psl. *moj. *moja *moje ‘moj’ > polj. m moja moje, kaš. m ma me [muj m.eja m.eje]; psl. *voda ‘voda’ > polj. woda, kaš. wa [.eda]; psl. *voz. *voz. ‘voz’ > polj. w wozu, kaš. w wu [vus .ezü]; psl. *voziti ‘voziti’ > polj. wozic, kaš. wëc [.ezëc]; psl. *vojevati ‘bojevati se’ > polj. wojowac, kaš. wowac [.ejo.ac]; psl. *koza ‘koza’ > polj. koza, kaš. ka [k.eza]; psl. *koryto ‘korito’ > polj. koryto, kaš. këto [k.erëto]; psl. *gost. ‘gost’ > polj. gosc, kaš. gc [g.esc]; psl. *xoditi ‘hoditi’ > polj. chodzic, kaš. chzëc [x.e.ëc]; psl. *oko ‘oko’ > polj. oko, kaš. [.ek.e]; psl. *ok.no‘okno’ > polj. okno, kaš. no [.ekno]); 2) psl. *u /+[*p,*b,*m,*v; *k,*g,*x; *#- _] > polj. u,kaš..ü (psl. *buditi ‘buditi’ > polj. budzic, kaš. bůdzëc [b.ü.ëc]; psl. *muxa ‘muha’ > polj. mucha, kaš. můcha [m.üxa]; psl. *kupiti ‘kupiti’ > polj. kupic, kaš. kůpic [k.ü.ic]; psl. *usta ‘usta’ > polj. usta, kaš. ůsta [.üsta]; psl. *uxo ‘uho’ > polj. ucho, kaš. ůchň [.üx.e]; psl. *uciti ‘uciti, poucevati’ > polj. uczyc, kaš. ůczëc [.ü.ëc]). 4.2.2.2.7 Praslovanski *a v praslovanskem vzglasnem glasovnem zaporedju *ra-(in z njim glasovno sovpadli slovanski *a, ki je nastal po metatezi likvid praslovanskih vzglasnih dvoglasniških zvez *orC- > *raC- s podaljšavo (prim. 4.1.1.3.1)) se je v po­morjanšcini in delu poljšcine v kratkih zlogih preglasil, natancneje palataliziral v smeri *a > *ä > *e (palatalizacija *a se odraža v knjižni kašubšcini): psl. *ra-/*orC- > polj. ra-,kaš.re-(psl. *rana ‘rana’ > polj. rana, kaš. rena; psl. *rak. *raka ‘rak’ > polj. rak raka, kaš. rek reka; psl. Nsg n, adv. *rano od ‘zgoden, jutranji’ > polj. rano, kaš. reno; psl. *radost. ‘veselje’ > polj. radosc, kaš. redosc; psl. *ordlo ‘ralo’ > polj. radlo, kaš. redlo; psl. *orme *ormene ‘rame’ . polj. ramie ramienia, kaš. remiă remienia : psl. *trava ‘krma, trava’ > polj. trawa, kaš. tra). 4.2.2.2.8 Praslovanski srednji visoki samoglasnik *y (jery) (in z njim po nesplošnoslo­vanski skrcitvi glasovno sovpadli odraz praslovanskih dvozložnih glasovnih zaporedij *.j., *.ji (prim. 4.1.3.5)) se je v poljšcini v vecini položajev ohranil kot y (v poljšcini je do palatalizacije *y v*i prišlo v položaju za *k, *g (prim. 4.1.6.7)), medtem ko se je v kašubšcini palataliziral v sprednji visoki samoglasnik *i v vseh položajih in se dalje spreminjal vzporedno z odrazom praslovanskega *i: psl. *y > polj. y,’i/–/+[*k,*g _], kaš.*’i (psl. *rys. ‘ris’ > polj. rys, kaš. ris; psl. *xytr.j. ‘hiter, spreten’ > polj. chytry, kaš. chitri). Za zglede prim. 4.1.3.4. 351 Za podobno centralizacijo praslovanskega *o v dolnji lužiški srbšcini prim. 4.3.2.2.9. 4.2.2.2.9 Odrazi ostalih praslovanskih zložnikov se v poljšcini in kašubšcini razlikujejo po kvaliteti, ki je posledica nekdanje kvantitete (prim. 4.1.6.8):3521) psl. *i > *’i : *’i > polj. ’i/y,kaš.(’)ë : (’)i (psl. *list. *lista/*listu ‘list’ > polj. list listu, kaš. lëst lëstu; psl. *živ.j. ‘živ’ > polj. zywy, kaš. zëwi; psl. *ot.-pocivati ‘pocivati’ : 2sg, 2pl praes. *ot.-pocivaješi *ot.-pocivajete > polj. odpoczywac, odpoczywasz odpoczywacie, kaš. pzëwac : pziwz pziwa; psl. *piti ‘piti’ > polj. pic, kaš. pic); 2) psl. *y > *y : *. > polj. y/’i,kaš.(’)ë : (’)i (psl. *byk. *byka ‘bik’ > polj. byk byka, kaš. bik bika; psl. *myš. myši ‘miš’ > polj. mysz myszy, kaš. mësz mëszë; psl. *mysleti *myšlo *mysliši ‘misliti’ > polj. myslec mysle myslisz, kaš. mëslec mëszlă mëslisz; psl. *zybati ‘zibati’ : 1–2sg praes. *zyblo *zybleši > nar. polj. zybac, zybie zybiesz, kaš. zëbac : zybiă zybiesz; psl. *dobr.j. ‘dober’ > polj. dobry, kaš. dobri); 3) psl. *u > *u : *u > polj. u,kaš.ë : ü(psl. *duša ‘dih, sapa; duša’ > polj. dusza, kaš. dësza; psl. Npl *lud.je ‘ljudje’ > polj. ludzie, kaš. lëdze; psl. *sux.j. ‘suh, ne moker’ > polj. suchy, kaš. sëchi; psl. *lubiti ‘ljubiti’ > polj. lubic, kaš. lubic); 4) psl. *e/*./*eRC/*.r/*oje /–[_*t,*d, *n,*l,*r,*s,*z + O] > *’e : *’e > polj. (’)e,kaš.(’)e : (’)e > (’)i <é> (psl. *sedm. ‘se­dem’ > polj. siedem, kaš. sédem; psl. *vel.i ‘vleci’ > polj. wlec, kaš. wléc; psl. *d.n. ‘dan’ > polj. dzien, kaš. dzén; psl. *v.rba ‘vrba’ > polj. wierzba, kaš. wiérzba; psl. Nsg n *dobroje od ‘dober’ > polj. dobre, kaš. dobré); 5) psl. *e /–[_*t,*d,*n,*l,*r,*s, *z + *O] > *’e : *’e > polj. (’)e,kaš.(’)e : (’)e > (’)i <é> (psl. *repa ‘repa’ > polj. rzepa, kaš. rzepa; psl. *mex.‘meh’ > polj. miech, kaš. miech; psl. *slep.j. ‘slep’ > polj. slepy, kaš. slepi; psl. *meriti‘meriti’ > polj. mierzyc, kaš. mierzëc; psl. *beliti ‘delati belo, be-liti’ > polj. bielic, kaš. bielëc; psl. *pelva ‘pleva’ > polj. plewa, kaš. plewa; psl. *grex. *grexa ‘greh’ > polj. grzech grzechu, kaš. grzéch grzéchů; psl. *melko ‘mleko’ > polj. mleko, kaš. mlék; psl. *reka ‘reka’ > polj. rzeka, kaš. rzéka); 6) psl. *e /+[_*t,*d, *n,*l,*r,*s,*z + *O] > *’a : *’a > polj. (’)a,kaš.(’)a : (’)(psl. *mera ‘mera’ > polj. miara, kaš. miara; psl. *pena ‘pena’ > polj. piana, kaš. piana; psl. *gnezdo ‘gnezdo’ > polj. gniazdo, kaš. gnido; psl. *pes.k. ‘pesek’ > polj. piasek, kaš. pik; psl. *bel.j. ‘bel’ > polj. bialy, kaš. biôli); 7) psl. *a/*olC-/*.rD/*.r/*oja > *a : *a > polj. a,kaš. a : (psl. *žaba ‘žaba’ > polj. zaba, kaš. zaba; psl. *padati ‘padati’ : 2sg, 2pl praes. *padaješi *padajete > polj. padac, padasz padacie, kaš. padac : padz pada; psl. *olkom.j. ‘lacen’ > polj. lakomy, kaš. lakňmi; psl. *k.rc.ma ‘krcma’ > polj. karczma, kaš. karczma; psl. *z.rno ‘zrno’ > polj. ziarno, kaš. zarno; psl. *trava ‘krma, trava’ > polj. trawa, kaš. tra; psl. *star.j. ‘star’ > polj. stary, kaš. sti; psl. *t.rg. *t.rgu ‘trg’ > polj. targ targu, kaš. tôrg targů; psl. *c.rn.j. ‘crn’ > polj. czarny, kaš. czny; psl. Nsg f *dobraja od ‘dober’ > polj. dobra, kaš. dobr). 352 V položaju za labiali (ustnicniki) se v kašubšcini vcasih pojavlja nepricakovani nereducirani odrazpraslovanskih*i in *y. V knjižni kašubšcini crka zaznamuje [i] v položaju za otrdelimi soglasniki s, z, c, . [si, zi, ci, .i] in n [ni]. 4.2.2.2.10 Odraza praslovanskih krepkih polglasnikov *., *., ki sta bila znotraj oblikovnih vzorcev »neobstojna« (prim. 4.1.3.1), sta se v poljšcini ohranila, med-tem ko je v kašubšcini prišlo do znotrajvzorcne analoške izravnave po oblikah brez odraza polglasnikov (psl. *kon.c. *kon.ca ‘konec, zacetek’ > polj. koniec konca, kaš. kůnc kůnca; psl. *pet.k. *pet.ka ‘tisti, ki je pęti’ > polj. piatek piatku, kaš. piatk piatků). Najznacilnejše zložniške razlike med knjižno poljšcino in knjižno kašubšcino Praslovansko Poljsko Kašubsko *CorC *ColC *ro *lo *ar/*ro *al/*lo *CelC/–[_*t,*d,*n, *l,*r,*s,*z+*O] *C.lC *C.lC *le, *lo *’il, *’el, *lu, *ol *el/*ol, *lu, *el *lo, *le *ol *ol *e/–[_*t,*d,*n,*l, *r,*s,*z+*O] *e/+[_*t,*d,*n,*l, *r,*s,*z+*O] *o (’)e : (’)o (’)e : (’)o e : o (’)ë : (’)i (’)a : (’)u a : u *o/–[*p,*b,*m,*v; *k,*g,*x;*#- _] *u/–[*p,*b,*m,*v; *k,*g,*x;*#- _] o u .e .ü *ra-/*orC­ ra­ re­ *y y/’i *’i *i *y *u *e *e/–[_*t,*d,*n,*l, *r,*s,*z+*O] *e/+[_*t,*d,*n,*l, *r,*s,*z+*O] *a ’i/y y/’i u (’)e (’)e (’)a a (’)ë : (’)i ë : i ë : ü (’)e : (’)é (’)e : (’)é (’)a : (’)ô a : ô 4.2.2.3 Nezložniki Najznacilnejše razlike v nezložniškem sistemu knjižne poljšcine in knjižne kašubšcine so posledica depalatalizacije praslovanskih šumniških palatalov (trdonebnikov) *c, *ž, *š, *šc, *ž. v poljšcini, razlicne vrste oz. stopnje palatalizacije dentalov (zobnikov) *t, *d, *s, *z, *st, *zd v položaju pred (prvotnimi) sprednjimi samoglasniki in velarov (mehkonebnikov) *k, *g v položaju pred drugotnimi sprednjimi samoglasniki v obeh jezikih ter zlitja vzglasnega drsnika *j in samoglasnikov *i, *. v *i v poljšcini. 4.2.2.3.1 Praslovanski šumniški trdonebniki *c, *ž, *š, *šc, *ž. [*., *., *., *.., *..] so v kašubšcini ostali mehki ., ., ., .., .. , v poljšcini pa so otrdeli v c, ž, š, šc, ž. :353 psl. *c,*ž,*š/*xE2/*E3x,*šc,*ž. > polj. c,ž,š,šc, ž.,kaš..,.,.,..,.. (psl. *cas. *casa ‘cas, trenutek, ura’ > polj. czas czasu, kaš. czas czasu; psl. *nož.*noža ‘nož’ > polj. nóznoza, kaš. nóznoza; psl. *šiti ‘šiti, šivati’ > polj. szyc, kaš. szëc; psl. *xer.j. ‘siv’ > *šer.j. > polj. szary, kaš. szari; psl. Nsg n *v.xo od ‘ves’ > *v.še . polj. wszystko, kaš. wszëtk; psl. *pušcati ‘pušcati’ > polj. puszczac, kaš. půszczac; psl. 1–2sg praes. *pušco *pustiši od ‘pustiti’ > polj. puszcze puscisz, kaš. půszcză půscysz; psl. *pri-jež.ati ‘prijezditi’ > polj. przy-jezdzac, kaš. przë-jezdzac; psl. 1–2sg praes. *jež.o *jezdiši od ‘jezditi’ > polj. jezdze jezdzisz, kaš. jezdză jedzysz). 4.2.2.3.2 Praslovanski dentali (zobniki) *t, *d, *s, *z, *st, *zd v položaju pred sprednji-mi samoglasniki so se v poljšcini palatalizirali v šumniške palatale (trdonebnike) ., ., ., ., .., .. (13. stoletje), v kašubšcini pa prvotno zelo verjetno v sicniške palatale, ki so kasneje otrdeli v c, ., s, z, sc, z. (do srede 16. stoletja) (pojav se v kašubistiki imenuje kaš. kaszëbienié, polj. kas­zubienie): 1) psl. *tE,*dE > zsl. *t,*d > polj. .,.,kaš.c,. (psl. *tix.j. ‘tih, miren’ > polj. cichy, kaš. cëchi; psl. *piti ‘piti’ > polj. pic, kaš. pic; psl. *tet.ka ‘majhna teta’ > polj. ciotka, kaš. cotka; psl. *deti ‘otroci’ > polj. dzieci, kaš. dzecë; psl. *div.n.j. ‘div­ji’ > polj. dziwny, kaš. dzywny; sl. *seld. ‘riba Clupea harengus’ > polj. sledz sledzia, kaš. slédz sledza); 2) psl. *sE,*zE > zsl. *.,*. > polj. .,.,kaš.s,z (psl. *gos. *gosi ‘gos’ > polj. ges gesi, kaš. găs găsë; psl. *sila > polj. sila, kaš. sëla; psl. *seno ‘trava, seno’ > polj. siano, kaš. sano; psl. *svet. *sveta ‘svetloba; svet’ > polj. swiat swiat., kaš. swiat swiat.; psl. *stena ‘zid, stena’ > polj. sciana, kaš. scana; psl. *jezero ‘jeze­ro’ > polj. jezioro, kaš. jezoro; psl. *zima ‘zima’ > polj. zima, kaš. zëma); 3) psl. *stE, *zdE > zsl. *.t,*.d > polj. ..,..,kaš.sc,z.(psl. *pustiti ‘pustiti’ > polj. puscic, kaš. půscëc; psl. *jezditi ‘jezditi’ > polj. jezdzic, kaš. jezdzëc). 4.2.2.3.3 Praslovanska velara (mehkonebnika) *k, *g v položaju pred odrazi zahodno­slovanskih drugotnih sprednjih samoglasnikov (nastalih iz praslovanskih zadnjih sa­moglasnikov oz. glasovnih zaporedij z zadnjim samoglasnikom: psl. *y, *y/*.j./*.ji, *., *oje > zsl. *y, *., *e, *e) sta v poljšcini in kašubšcini težila k palatalizaciji (trdo­nebnjenju), in sicer se v poljšcini odražata kot mehcana (palatalizirana) velara ., . in v kašubšcini kot šumniška palatala (trdonebnika) ., . : psl. *k,*g > zsl. *kE, *gE > polj. .,.,kaš..,. (psl. *kypeti ‘kipeti’ > polj. kipiec, kaš. czipiec; psl. NApl *lav.ky od ‘klop’ > polj. lawki, kaš. lôwczi; psl. *kort.k.j. *kort.kaja *kort.koje ‘ka­tek’ > polj. krki krka krkie, kaš. krczi krkkrczé; psl. *gynoti ‘giniti’ > polj. ginac, kaš. dzinac; psl. NApl *nogy od ‘noga’ > polj. nogi, kaš. nodzi; psl. *d.lg.j. *d.lgaja*d.lgoje ‘dolg, ne kratek’ > polj. dlugidlugadlugie, kaš. dludzidlugôdludzé; psl. Isg *s. bog.m. ‘z bogom’ > polj. z bogiem, kaš. z bňdzém star., navadno z bă). 353 Crka in dvocrkja v knjižni kašubšcini torej oznacujejo mehke soglasnike [., ., ., .., ..], v knjižni poljšcini pa trde soglasnike [c, ž, š, šc, ž.]. 4.2.2.3.4 Praslovanski (etimološki in proteticni) vzglasni drsnik *j [*.] v položaju pred *i, *. se je v kašubšcini v vecini primerov ohranil, medtem ko se je v poljšcini zlil s sledecim visokim samoglasnikom v i: psl. *ji-/*j.- > polj. i-,kaš.ji-(psl. *jiva ‘vrsta vrbe Salix caprea’ > polj. iwa, kaš. jiwa; psl. GLpl *jix. od ‘on’ > polj. ich, kaš. jich; psl. *j.g.la ‘igla’ > polj. igla, kaš. jigla; sl. *j.st.ba ‘(razmeroma majhna) soba’ > polj. izba, kaš. jizba; psl. *jiti ‘iti’, 2sg, 2pl praes. *j.deši *j.dete > polj. (isc), idziesz idziecie, kaš. jic, jidzesz jidzeta). Najznacilnejše nezložniške razlike med knjižno poljšcino in knjižno kašubšcino Praslovansko Poljsko Kašubsko *c,*ž,*š/*xE2/*E3x *šc,*ž. c, ž, š šc, ž. ., ., . .., .. *tE,*dE *sE,*zE *stE,*zdE ., . ., . .., .. c, . s, z sc, z. *kE,*gE ., . ., . *ji-/*j.­ i- ji­ 4.3 Osrednjezahodnoslovanski jezik 4.3.1 Genetskojezikoslovnadolocitev Osrednjezahodnoslovanske (lužiškosrbske) glasovne znacilnosti se delijo na splošno-in nesplošnoosrednjezahodnoslovanske. Splošnoosrednjezahodnoslovanske(splošnolužiškosrbske) glasovne znacilno­sti, ki lužiško srbšcino dolocajo kot prehodni geolekt med severno in južno zahodno slovanšcino, so (prim. 4.1.1.3, 4.1.5): 1) psl. *CoRC > polj., luž. *CRoC, tj. doslednost odrazov tipa *CroC (psl. *vorna ‘vrana’ > gluž. wra; psl. *borda ‘brada’ > dluž. broda, gluž. broda) in *CloC (psl. *golva ‘glava’ > dluž. glowa, gluž. hlow.; psl. *mold.j.‘mlad’ > dluž. mlody, gluž. mlody); 2) psl. *CelC / –[_ *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + *O] > polj., luž. *CleC, plb., pom., luž. *CloC (psl. *vel.i ‘vleci’ > dluž. wlac, gluž. wlec; psl. *melti ‘mleti’ > dluž. mlas, gluž. mlec : psl. *melko ‘mleko’ > dluž. mloko, gluž. mloko); 3) psl. *. > luž., ceš., slš. *z (psl. *k.ne.. *k.ne.a ‘knez’ > dluž. knez kneza, gluž. knjez knjeza; psl. Lsg *na dor.e ‘na poti’ > dluž. na droze, gluž. na dre; psl. Npl m def. *dru.iji ‘drugi’ > dluž. (druge), gluž. druzy); 4) psl. *e, *o > luž., ceš., slš. *ä, *u; psl. *e [*ä] > luž., ceš., slš. *’.; 5a) psl. *C.rC > zsl. *C’.’C / –/+[_ *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + *O] > polj., pom., plb., luž. *C’.’C : *C’.C > *C’irC : *C’arC (psl. *s.m.rt. ‘smrt’ > dluž. smjers, gluž. smjerc; psl. *c.rn.j. ‘crn’ > dluž. carny, gluž. corny); 5b) psl. *C.rC > zsl. *. > S zsl. *CarC (psl. *g.rdlo ‘grlo, požiralnik’ > dluž. gjardlo, gluž. hordlo); 6) psl. *e/*CerC / +[_ *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + *O] > polj., pom., luž. *’o (psl. *žena ‘žena’ > dluž. žona, gluž. žona; psl. *led. *leda/*ledu ‘led’ > dluž. lod loda, gluž. l loda; psl. *vers. *versa ‘resa, vres’ > dluž. wrjos wrjosa, gluž. wrj wrjosa : psl. *berza ‘breza’ > dluž. brjaza, gluž. breza); 7) psl. *tE, *dE > polj., luž. *., *. (13. stoletje), pri cemer sta se tako nastala šumniška zlitnika ohranila v gornji lužiški srbšcini, v dolnji lužiški srbšcni pa sta se po onemitvi zaporniške prvine zlitnika poenostavila v šumniška pripornika ., . (psl. *tix.j. ‘tih, miren’ > dluž. sichy, gluž. cichi; psl. *deset. ‘deset’ > dluž. zases, gluž. dzesac). Tem glasovnim znacil­nostim so se kasneje pridružile še nekatere, ki lužiško srbšcino povezujejo s severno zahodno slovanšcino, npr.: 1) ohranitev zahodnoslovanskih mehcanih (palataliziranih) soglasnikov, tj. odrazov praslovanskih nepalatalov (netrdonebnikov) v položaju pred sprednjimi samoglasniki: psl. *CE > zsl. *C’ > polj., pom., plb., luž. *C’ (prim. 4.1.6.6); 2) okrepitev mehcanosti zahodnoslovanskega *. (odraza praslovanskega *v v položaju pred sprednjimi samoglasniki) in njegova palatalizacija v j: psl. *vE > zsl. *. > luž. *j (psl. *kry *kr.ve ‘kri’, Asg *kr.v. .*kr.v. *kr.ve > dluž. kšej kšwe, gluž. krej krwe (= kreje); psl. *praviti ‘delati pravo, resnicno’ > gluž. prajic; psl. *kir.ky *kir.k.ve, Asg *kir.k.v.‘cerkev’ > *cir.ky*cir.k.ve, Asg *cir.k.v.> gluž. cyrkej cyrkwje; psl. Dsg *domovi od ‘hiša, dom’, drugotno adv. ‘domov’ > dluž. domoj, gluž. domoj; psl. *nogavica > dluž. nogajca, gluž. nohajca; psl. *rokavica > dluž. rukajca, gluž. rukaj-ca); 3) otrditev lužiškosrbskih mehkih oz. mehcanih *., *., *. razlicnih izvorov: psl. *c/*., *zE/*./*., *sE > luž. *., *., *. > c, z, s; 4) prvotno ohranjanje praslovanskega *y (in z njim po nesplošnoslovanski kontrakciji (skrcitvi) glasovno sovpadla praslovanska dvozložna glasovna zaporedja *.j., *.ji) v vecini položajev: psl. *y/*.j./*.ji > zsl. *y > polj., pom., plb., luž. *y (prim. 4.1.6.7); 5) izguba kvantitenih opozicij (kolikostnih nasprotij) in njihova (delna) sprememba v kvalitetne opozicije (kakovostna nasprotja): zsl. *. : *. > polj., pom., plb., luž. *V = *V (prim. 4.1.6.8). Nesplošnoosrednjezahodnoslovanske(nesplošnolužiškosrbske) glasovne zna-cilnosti (arhaizmi in inovacije) so: A) širšeodlužiškosrbskih(ki v skladu z valovno teorijo kažejo na vecjo genetsko sorodnost dolnje lužiške srbšcine z lehitskimi jeziki ter gornje lužiške srbšcine s ceškim in slovaškim jezikom): 1a) psl. *C.lC > zsl. *’.’ > dluž. *’el, *lu, *ol, gluž. *’el, *ol (psl. *v.lk. *v.lka ‘volk’ > dluž. wjelk, gluž. wjelk; psl. *v.lna ‘volna’ > dluž. walma, gluž. walma; psl. *d.lg.j. ‘dolg, ne kratek’ > dluž. dlugi, gluž. dolhi; psl. *c.ln. *c.lna ‘coln, drevak’ > dluž. colm, gluž. colm); 1b) psl. *C.lC> zsl. *.> dluž. *ol, *lu, *ol, gluž. *ol(psl. *m.lva‘govor’ . dluž. roz-molwjas se, gluž. roz-molwjec so; psl. *t.lst.j. ‘debel, tolst’ > dluž. tlusty, gluž. tolsty; psl. *d.lg. *d.lga ‘dolg, kar je treba vrniti’ > dluž. dlug dluga, gluž. dolh dolha; psl. *x.lm. *x.lma ‘vzpetina, gric, holm’ > nar. dluž. cholm, gluž. cholm cholma); 2) psl. *g > polj., pom., plb., dluž. *g, gluž., ceš., slš. *h (psl. *noga ‘noga’ > dluž. noga, gluž. noha); 3) depalatalizacija lužiškosrbskih *., *., *. razlicnihizvorov v dolnji lužiški srbšcini (in prehod *c vc): psl. *c, *ž, *š/*xE2/*E3x> luž. *., *., *.> dluž. c, ž, š, gluž. ., ., .; 4) palatalizacija *y v položaju za *x v gornji lužiški srbšcini: psl. *ky/*k.j./*k.ji, *gy/*g.j./*g.ji, *xy/*x.j./*x.ji > zsl. *ky, *gy, *xy > dluž. *.i, *.i, *xy, gluž. *.i, *.i, *.i; B) lužiškosrbske: 1) psl. *o / + [*p, *b, *m, *v; *k, *g, *x _] > dluž. *, gluž. o; 2) psl. *prO, *trO, *krO > dluž. *prO, *trO, *krO, gluž. prO, trO, krO. Lužiškosrbski jezik (osrednjezahodnoslovanski jezik) je prehodni geolekt znotraj zahodnoslovanskega areala, ki izkazuje del inovacij severnozahodnoslovanskih (le­hitskih) in del inovacij južnozahodnoslovanskih (ceško-slovaških) jezikov. Sodobna lužiška srbšcina se notranje deli na dva vecja geolekta; to sta dolnjalužiškasrbšcina (severna) in gornjalužiškasrbšcina(južna), ki se med seboj razlikujeta po nesplošno­osrednjezahodnoslovanskih glasovnih spremembah, pri cemer je dolnja lužišcina bližja severni, gornja lužišcina pa južni zahodni slovanšcini. Genetskojezikoslovno gledano je ostro mejo med obema geolektoma zelo težko potegniti, saj izoglose najznacilnejših nesplošnolužiškosrbskih inovacij ne potekajo v snopu, med dolnjo in gornjo lužiško srbšcino namrec obstaja še en prehodni geolekt, tj. osrednjalužiškasrbšcina (ki se razteza približno od kraja Grodk/Spremberg na severu do kraja Wojerecy/Hoyerswerda na jugu).354 Lužiškosrbski jezik se torej notranje deli na tri narecne ploskve (baze) oz. tri na­recne skupine (grupe): 1) dolnjelužiškosrbskanarecja(dluž. dolnoserbske dialekty, gluž. delnjoserbske narece ‘dolnjelužiškosrbska narecja’); 2) prehodna osrednjeluži­škosrbskanarecja(dluž. psechodnedialekty, gluž. prechodnenarece ‘prehodna nare-cja’); 3) gornjelužiškosrbskanarecja(dluž. gnoserbske dialekty, gluž. hornjoserb­ske narece ‘gornjelužiškosrbska narecja’).355Narecna podstava dolnjelužiškosrbskega knjižnega/standardnega jezika je chósebusko narecje (chósebuski dialekt) (poimeno­vano po kraju Chósebuz/Cottbus), sodobni gornjelužiškosrbski knjižni/standardni je­zik, ki se je po drugi svetovni vojni izoblikoval iz dveh knjižnojezikovnih razlicic, pa je kompromis med slednjima, od katerih je prva temeljilana budyšinskem narecju (budyska narec) (poimenovanem po kraju Budyšin/Bautzen) (gledano zgodovinsko) evangelicanskih, druga pa na kulowskem narecju (kulowskanarec) (poimenovanem po kraju Kulow/Wittichenau) katoliških Gornjih Lužiških Srbov. 354 Jezikoslovni pogledi na genetskojezikoslovni (geneolingvisticni) oz. genealoški status lužiške srbšcine so razlicni, pri cemer se pojavljata dve nasprotujoci si stališci: 1) genetskojezikoslovno je lužiška srbšcina en jezik: »Wie bekannt, zerfällt die wendisch-sorbische Sprache in zwei Hauptdialecte: den oberlausitzisch-sorbischen und den niederlausitzisch-sorbischen, welche beide zu besonderen Schriftsprachen, der obersorbischen und der niedersorbischen, erhoben worden sind« (Mucke 1891: 3) (prim. npr. tudi Lötzsch 1963, 1965; Faßke 1968, 1975, 1998; Michalk 1982;Marti1996);2) genetskojezikoslovnostadolnjain gornjalužiškasrbšcinadva ozko sorodna, a samostojna zahodnoslovanska jezika: »[...] stanowi niewatpliwie granice dwóch odrebnich, choc bardzo sobie bliskich jezyków. [...] »Jezyk luzycki« nigdy nie istnial« (Stieber 1934: 82, 93) (prim. npr. tudi Schuster-Šewc1959, 1997;Brozovic 1961–1962, 1987). 355 Michalk 1982. 4.3.2 Primerjalnoglasoslovjedolnje-ingornjelužiškosrbskegaknjižnega/ standardnega jezika V nadaljevanju so obravnavane najznacilnejše (in še zdalec ne vse) razlike v zložni­škem in nezložniškem sistemu med sodobnim dolnje-in gornjelužiškosrbskim knji­žnim/standardnim jezikom. Izhajajoc iz rekonstruiranega praslovanskega stanja in prikazujoc divergentne glasovne spremembe, so pojasnjene glasovne razlike med je­zikoma. Upoštevane so tudi nekatere prvotne naglasne znacilnosti, ki se odražajo v silabemski kvaliteti (zložniški kakovosti). 4.3.2.1 Naglas Najznacilnejše kvalitetne samoglasniške razlike med knjižno dolnjo in gornjo lužiško srbšcino so posledica razlicnega odražanja praslovanskega starega akuta v obeh knjižnih jezikih ter vecje stopnje ohranjenosti kvalitetnih odrazov po nadomestni podaljšavi na­stalih prvotnih dolgih zložnikov in odražanja nekdanjih kvantitetnih opozicij (kolikostnih nasprotij) v kvalitetnih opozicijah (kakovostnih nasprotjih) v gornji lužiški srbšcini. 4.3.2.1.1 Praslovanske staroakutirane medglasne dvoglasniške zveze *CeRC, ki po ne­splošnoslovanski metatezi likvid brez podaljšave (prim. 4.1.1.3.5) v lužiški srbšcini niso doživele preglasa *CR’eC v*CR’oC (prim. 4.1.6.2), imajo v dolnji lužiški srbšcini (in severni zahodni slovanšcini) odraz kracine, v gornji lužiški srbšcini (in cešcini) pa odraz dolžine (za razliko od npr. prednaglasnih v dvozložnicah, ki v vsej zahodni slovanšcini izkazujejo odraz dolžine): 1) psl. *CeRC' >luž.*CR’eCV >luž.*CR’eC (psl. *žerb. (b) ‘žrebe’ > dluž. žrebje, gluž. žrebjo; psl. *mert. (c) ‘mreti, umirati’ > dluž. mres, gluž. mrec); 2) psl. *C.RC >luž.*CR’eC >dluž.*CR’eC,gluž.*CR’eC (psl. *b.rza (a) ‘breza’ > dluž. brjaza, gluž. breza; psl. *m.lti(c/a) ‘mleti’ > dluž. mlas, gluž. mlec; psl. *p.lti (c/a) ‘pleti’ > dluž. plas, gluž. plec). 4.3.2.1.2 Lužiškosrbska *e in *o izkazujeta odraz nadomestne podaljšave po splošnoslo­vanski onemitvi praslovanskih šibkih polglasnikov *., *. (prim. 4.1.3.1) v ponaglasnem zlogu v gornji lužiški srbšcini, v dolnji lužiški srbšcini pa ne (pri cemer gre lahko za znotrajvzorcno analoško izravnavo) (psl. *p... *p..i (c) ‘pec’ > dluž. pjac pjacy, gluž. pec pjecy; psl. *m.d. *m.du (c) ‘med’ > dluž. mjod mjoda, gluž. med mjeda/mjedu; psl. *š.st.(c) ‘šest’ > dluž. šesc, Gpl šescoch/šescich, gluž. šesc, Gpl šescoch; psl. *sčdm.(b) ‘sedem’ > dluž. sedym, Gpl sedmoch/sedmich, gluž. sydom, Gpl sedmjoch).356 4.3.2.1.3 Prvotne kvantitetne opozicije se kot kvalitetne opozicije v dolnji lužiški srbšcini odražajo na odrazih *e (e in a sta odraza kracine, e je odraz dolžine, pri cemer je odraz e v položaju za c, ž, š; c, z, s nepoveden), v gornji lužiški srbšcini pa na odrazih *e (e je odraz kracine, ev položaju ne za c, z, s in y v položaju za c, z, s sta odraza dolžine) in *o (o je odraz 356 Zgleda dluž. šesc, sedym sta nepovedna, v položaju za dluž.c, ž, š; c, z, s se namesto dluž.e namrec pojavlja dluž. e. kracine, je odraz dolžine) (psl. *bolto (a) ‘blato’ > dluž. bloto, gluž. blóto; psl. *z.lto (c) ‘zlato’ > dluž. zloto, gluž. zloto; psl. Asg *dorgo(a) od ‘pot’ > dluž. drogu, gluž. dru; psl. Asg *borzd. (b) od ‘brazda’ > dluž. brozdu, gluž. brdu; psl. Asg *g.lvo (c) od ‘glava’ > dluž. glowu, gluž. hlowu; psl. *morz.*morza(a) od ‘mraz’ > dluž. mroz mroza, gluž. mr mra; psl. *g.rd.*g.rda(c) od ‘ograda’ > dluž. grod groda, gluž. hr hroda; psl. *b.g. *b.ga(c) ‘bog’ > dluž. bog boga, gluž. b boha; psl. *gn.j.*gn.ja(c) ‘gnoj’ > dluž. gnoj gnoja, gluž. hn hnoja; psl. *n.s. *n.sa (c) ‘nos’ > dluž. nos nosa, gluž. n nosa; psl. *n... *n..i (c) ‘noc’ > dluž. noc nocy, gluž. n nocy; psl. *g.ls. *g.lsa (c) ‘glas’ > dluž. glosglosa, gluž. hlóshlosa; psl. *l.d.*l.da/*l.du (c) ‘led’ > dluž. lod loda, gluž. l loda; psl. *b.rg.*b.rga (c) ‘vzpetina, breg’ > dluž. brjog brjoga, gluž. brj brjoha). Najznacilnejše kvalitetne alternacije zložnikov v knjižni dolnji in gornji lužiški srbšcini Praslovansko Dolnjelužiškosrbsko Gornjelužiškosrbsko *CeRC' *C.RC *CR’eC *CR’eC *CR’eC *CR’eC *eC./. *eC *eC *e/*. *CeRCE *o *eCO/*.CO *CoRC *CeRCO *’e *CR’eC : *CR’eC *o *’o *CRoC *CR’oC *’e : *’e *CR’eC : *CR’eC *o : *o *’o : *’o *CRoC : *CRoC *CR’oC : *CR’oC 4.3.2.2 Zložniki Najznacilnejše zložniške razlike med knjižno dolnjo in gornjo lužiško srbšcino so posle­dica divergentnega spreminjanja praslovanskega *e v prvem zlogu, praslovanskega *e v položaju za lužiškosrbskimi trdimi sicniki c, z, s, praslovanskega *e v položaju pred (dolnjo)lužiškosrbskimi otrdelimi soglasniki, praslovanskih izglasnih *-e in *-e, praslo­vanskega *a v položaju med netrdima soglasnikoma, zahodnoslovanskih zlogotvornih jezicnikov (silabicnih likvid) *., *.’ in *., *.’, praslovanskega *y v položaju za *x ter praslovanskega *o v položaju za *p, *b, *m, *v ali *k, *g, *x. 4.3.2.2.1 Praslovanski sprednji nosni samoglasnik (nazalni vokal) *e je po denazalizaciji (raznosnjenju) v dolnji lužiški srbšcini v naglašenem položaju glasovno sovpadel z odra­zom praslovanskega *e, medtem ko je imel v gornji lužiški srbšcini (ter cešcini in slova-šcini) prvotno široki odraz *ä, ki se je nato v položaju pred trdim soglasnikom z izjemo *k znižal v *a, v položaju pred prvotnim netrdim soglasnikom, pred *k in v izglasju pa zožil v *e (slednji se je lahko nadalje preglasil v *o): psl. *e >dluž.*’e > ’e,e /–/+[*c, *ž,*š/*xE2/*E3x; *c/*kE2/*.,*z/*./*gE2/*.,*s _],gluž.*ä > ’a,’e /–/+[_*C',*CE,*k] (psl. *jezyk. *jezyka ‘jezik’ > dluž. jezyk jezyka, gluž. jazyk jazyka; psl. *red. *reda ‘vrsta, red’ > dluž. red reda, gluž. rjad rjada : Lsg na rjedze; psl. *meso ‘meso’ > dluž. meso, gluž. mjaso; psl. *svet.j.‘svet’ > dluž. swety, gluž. swjaty : psl. *svetiti‘delati sve­to, posvecevati’ > dluž. swesis, gluž. swecic; psl. *gledati ‘gledati’ > dluž. gledas, gluž. hladac; psl. *cest.j.‘cest’ > dluž. cesty, gluž. casty; psl. *mek.k.j.‘mehek’ > dluž. meki, gluž. mjechki; psl. *tež.k.j. ‘težek’ > dluž. sežki, gluž. cežki; psl. *žeti ‘sekati, tolci, žeti’ > dluž. žes, gluž. žec star. (obicajno žnjec); psl. *pet. ‘pet’ > dluž. pes, gluž. pjec : psl. *pet.j. ‘pęti’ > dluž. pety, gluž. pjaty; psl. *deset. ‘deset’ > dluž. zases, gluž. (dzesac) : psl. *deset.j. ‘deseti’ > dluž. zasety, gluž. dzesaty; psl. *pest. *pesti ‘pest’ > dluž. pesc pesci, gluž. (pjasc pjasce); psl. *tresti ‘tresti’ > dluž. tsesc, gluž. (trasc)).357 4.3.2.2.2 Praslovanski *e (in z njim glasovno sovpadli lužiškosrbski dolgi *e) se je v celotni lužiški srbšcini prvotno ohranil kot poseben e-jevski glas in fonem *e (v sodob­nem jeziku se ohranja v naglašenem, tj. prvem zlogu), le v položaju za lužiškosrbskimi trdimi sicniki c, z, s se v vseh zlogih v dolnji lužiški srbšcini odraža kot e, v gornji lužiški srbšcini pa kot y: psl. *ke2 /*.e3,*ze/*ge2 /*.e3,*se >luž.*ce,*ze,*se >dluž. ce,ze,se,gluž.cy,zy,sy (psl. *kel.j. ‘cel, ves’ > *cel.j. > dluž. cely, gluž. cyly; psl. *kediti ‘cediti’ > *cediti > dluž. cejzis, gluž. cydzic; psl. *zevati ‘zevati’ > dluž. zewas, gluž. zywac; psl. *seno ‘trava, seno’ > dluž. seno, gluž. syno; psl. *seme ‘seme’ > dluž. semje, gluž. symjo). 4.3.2.2.3 Lužiškosrbski *’e (odraz praslovanskega *e in z njim glasovno sovpadlega zahodnoslovanskega *e, nastalega po metatezi likvid praslovanskih dvoglasniških zvez *CeRC > *CReC brez podaljšave, ki se nista preglasila v *’o (prim. 4.1.6.2), ter pra­slovanskega krepkega *., ki se je vokaliziral v *’e) se je v gornji lužiški srbšcini prvo­tno ohranil kot *’e, v dolnji lužiški srbšcini pa se v položaju pred dolnjelužiškosrbski-mi trdimi (tudi dolnjelužiškosrbskimi depalataliziranimi) soglasniki znižal v *’a: psl. *eC/*eRCE/*.C >luž.*’e >dluž.’aC,gluž.’eC (psl. 2sg praes. *neseši od ‘nesti’ > dluž. njasoš, gluž. njeseš; psl. 2sg praes. *vezeši od ‘peljati’ > dluž. wjazoš, gluž. wje­zeš; psl. 2sg praes. *peceši od ‘peci’ > dluž. pjacoš, gluž. pjeceš;psl. *deset.j. ‘deseti’ > dluž. zasety, gluž. dzesaty;psl. *ležati ‘ležati’ > dluž. lažas, gluž. ležec; psl. *l.n. ‘lan’ > dluž. lan, gluž. len; psl. *p.s. ‘pes’ > dluž. pjas, gluž. pos). 4.3.2.2.4 Odraza praslovanskih izglasnih *-e in *-e sta se v dolnji lužiški srbšcini ohra­nila kot (’)e, medtem ko sta se v delu gornje lužiške srbšcine preglasila v ’o (kar pa se v knjižni gornji lužiški srbšcini v vecini primerov ne odraža), pri cemer je znotraj obli­kovnih vzorcev pogosto prišlo do analoških izravnav: psl. *-e,*-e>dluž.-’e,gluž.-’o (psl. Nsg n *v.xo od ‘ves’ > *v.še > dluž. wše, gluž. wšo; samostalniki praslovanske srednje soglasniške sklanjatve z osnovo na *-et-: psl. *tele ‘tele’ > dluž. sele, gluž. celo; psl. *dete ‘dete’ > dluž. zise, gluž. dzeco; psl. *agne ‘jagnje’ > dluž. jagnje, gluž. jehnjo; popraslovansko tvorno sedanje deležje: psl. *m.lce od ‘molcati’ > gluž. mjelco, psl. *stoje od ‘stati’ > gluž. stejo, psl. *leže od ‘ležati’ > gluž. ležo). 357 Glasovno nepricakovane oblike so najverjetneje posledica razlicnih znotraj-in medvzorcnih analoških izravnav, in sicer gluž.dzesac podzesaty, gluž. trasc pa po Nsg m, f, n ptc. praet. act. II trasl trasla traslo, medtem ko ostaja nepricakovano gluž. pjasc pjasce nepojasnjeno. 4.3.2.2.5 Praslovanski *a v položaju med dvema lužiškosrbskima netrdima soglasni­koma se je v dolnji lužiški srbšcini ohranil kot a, medtem ko se je v gornji lužiški srbšcini (in cešcini) preglasil v e: psl. *C'aC'/*C'aCE > zsl. *C’aC’ >dluž.C(’)aC(’), gluž.C’eC’ (psl. *m.lcati ‘molcati’ > dluž. mjelcas, gluž. mjelcec; psl. *ležati ‘ležati’ > dluž. lažas, gluž. ležec; psl. *slyšati ‘slišati’ > dluž. slyšas, gluž. slyšec; psl. *pušcati ‘pušcati’ > dluž. pušcas, gluž. pušcec; psl. *stavlati ‘postavljati’ > dluž. stajas, gluž. stajec; psl. Ipl *dušami od ‘dih, sapa; duša’ > dluž. dušami, gluž. dušemi). 4.3.2.2.6 Odrazi zahodnoslovanskih zlogotvornih jezicnikov (silabicnih likvid) *’.’, *. (prim. 4.1.6.3) se v dolnji in gornji lužiški srbšcini nekoliko razlikujejo. Zahodnoslo­vanski *’.’ v položaju ne pred trdimi dentali (zobniki) *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z ima v celotni lužiški srbšcini odraz ’er: psl. *C.rC /–[_*t,*d,*n,*l,*r,*s,*z + *O] > zsl. *’.’ >polj.,pom.,plb.,luž.*’i. >luž.’er (npr. psl. *s.m.rt. ‘smrt’ > dluž. smjers, gluž. smjerc (prim. 4.1.6.3.1)). Zahodnoslovanski *’.’ v položaju pred trdimi dentali *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z in zahodnoslovanski *. ima v dolnji lužiški srbšcini odraz ar (kar se zdi bliže stanju v poljšcini, pomorjanšcini in polabšcini), v gornji lužiški srbšcini pa or: psl. *C.rC /+[_*t,*d,*n,*l,*r,*s,*z + *O] > zsl. *’.’ >polj.,pom.,plb.,luž. *’. > *’ar>dluž.ar,gluž.or (npr. psl. *c.rn.j. ‘crn’ > dluž. carny, gluž. corny (prim. 4.1.6.3.2)); psl. *C.rC/+[_*t,*d,*n,*l,*r,*s,*z + *O] > zsl. *.>polj.,pom.,plb., luž.*ar >dluž.ar,gluž.or (npr. psl. *g.rdlo ‘grlo, požiralnik’ > dluž. gjardlo, gluž. hordlo (prim. 4.1.6.3.3)). 4.3.2.2.7 Odrazi zahodnoslovanskih zlogotovrnih jezicnikov *’.’, *. (prim. 4.1.6.4) se v dolnji in gornji lužiški srbšcini precej razlikujejo, pri cemer dolnja lužiška srbšcina izkazuje vecjo stopnjo ujemanja s poljšcino kot gornja lužiška srbšcina. Zahodnoslovanski *’.’ (prim. 4.1.6.4.1): 1) psl. *C.lC/+[*p,*b,*m,*v _],–[_*t, *d,*n,*l,*r,*s,*z + *O] > zsl. *’.’ >luž.*’el (psl. *m.lcati ‘molcati’ > dluž. mjel­cas, gluž. mjelcec; psl. *v.lk. ‘volk’ > dluž. wjelk, gluž. wjelk); 2) psl. *C.lC /+[*p, *b,*m,*v _],+[_*t,*d,*n,*l,*r,*s,*z + *O] > zsl. *’.’ > *.>luž.*ol(psl. *p.ln.j. ‘poln’ > dluž. polny, gluž. polny; psl. *v.lna ‘volna’ > dluž. walma, gluž. wolma); 3) psl. *C.lC /+[*t,*d,*s _] > zsl. *.’ > *. >dluž.*lu,gluž.*ol (psl. 2sg praes. *t.lceši od ‘tolci’ > dluž. tlucoš, gluž. tolceš; psl. *d.lg.j. ‘dolg, ne kratek’ > dluž. dlugi, gluž. dolhi); 4) psl. *C.lC /+[*c,*ž _] > zsl. *.’ > *. >luž.*ol (psl. *c.ln. ‘coln, drevak’ > dluž. colm, gluž. colm; psl. *ž.lna ‘žolna’ > dluž. žolma, gluž. žolma; psl. *ž.lc. ‘žolc’ > dluž. žolc, gluž. žolc; psl. *ž.lt.j. ‘rumen’ > dluž. žolty, gluž. žolty). Zahodnoslovanski *. (prim. 4.1.6.4.2): 1) psl. *C.lC/+[*p,*b,*m,*v _] > zsl. *. >luž.*ol (npr. psl. *m.lva ‘govor’ . dluž. roz-molwjas se, gluž. roz-molwjec so); 2) psl. *C.lC/+[*t,*d,*s _] > zsl. *.>dluž.*lu,gluž.*ol (psl. *t.lst.j. ‘debel, tolst’ > dluž. tlusty, gluž. tolsty; psl. *d.lg. ‘dolg, kar je treba vrniti’ > dluž. dlug, gluž. dolh); 3) psl. *C.lC/+[*k,*g,*x _] > *.>luž.*ol(psl. *k.lbasa ‘klobasa’ > dluž. kjalbasa, gluž. kolbasa; psl. *x.lm. ‘vzpetina, gric, holm’ > nar. dluž. cholm, gluž. cholm). 4.3.2.2.8 Praslovanski srednji visoki samoglasnik *y (jery) (in z njim po nesplošno­slovanski kontrakciji (skrcitvi) glasovno sovpadli odrazi praslovanskih dvozložnih glasovnih zaporedij *.j., *.ji (prim. 4.1.3.5)) v položaju za *x se je v dolnji lužiški srbšcini (poljšcini, pomorjanšcini in polabšcini) ohranil kot *y, medtem ko je v gornji lužiški srbšcini palataliziral v sprednji visoki samoglasnik *i, podobno kot v položaju za *k, *g (prim. 4.1.6.7): psl. *ky/*k.j./*k.ji, *gy/*g.j./*g.ji, *xy/*x.j./*x.ji > zsl. *ky,*gy,*xy >dluž.*.i,*.i,*xy,gluž.*.i,*.i,*.i (psl. *kysal.j. ‘kisel’ > dluž. kisaly, gluž. kisaly; psl. *kypeti, *kypiti ‘kipeti’ > dluž. kipjes, gluž. kipic; psl. *kort.k.j. ‘kratek’ > dluž. krotki, gluž. krki; psl. NApl *loky od ‘loka, mocvirnat travnik’ > dluž. luki, gluž. luki; psl. *gynoti ‘giniti’ > dluž. ginus, gluž. hinyc; psl. *dorg.j. ‘drag, ljub’ > dluž. drogi, gluž. drohi; psl. NApl *dorgy od ‘pot’ > dluž. drogi, gluž. dri; psl. *xyba ‘majanje; kar se maje, ker ni trdno’ > dluž. chyba, gluž. chiba; psl. *sux.j. ‘suh, ne moker’ > dluž. suchy, gluž. suchi; psl. NApl *muxy od ‘muha’ > dluž. muchy, gluž. muchi; psl. *xytr.j. ‘hiter, spreten’ > dluž. chetšy, gluž. chetry). 4.3.2.2.9 Praslovanski *o v položaju za labiali (ustnicniki) *p, *b, *m, *v (tudi za po­praslovanskim proteticnim vzglasnim *v-) in velari (mehkonebniki) *k, *g, *x ter v položaju ne pred labiali *p, *b, *m, *v (tudi pred odrazom praslovanskega *l v položaju pred nesprednjimi samoglasniki) in velari *k, *g, *x se v gornji lužiški srbšcini ni spre­minjal, medtemko se je v dolnji lužiški srbšcini centraliziral v *in se nato v položaju pred j razokrožil v *e:358 psl. *o /+[*p,*b,*m,*v; *k,*g,*x _], –[_*p,*b,*m,*v; *k,*g,*x]>dluž. > e /+[_*j],gluž.o (psl. *pole ‘polje’ > dluž. po [pölo], gluž. polo; psl. *boleti ‘boleti’ > dluž. bóles [böle.], gluž. bolec; psl. *moriti ‘moriti’ > dluž. móris [mör’i.], gluž. moric; psl. *voda ‘voda’ > dluž. wa [.öda], gluž. woda; psl. *voz. *voz. ‘voz’ > dluž. w wa [.ös .öza], gluž. w woza [.ós .oza]; psl. *voziti ‘voziti’ > dluž. wózys [wözy.], gluž. wozyc; psl. *koza ‘koza’ > dluž. ka [köza], gluž. koza; psl. *koryto ‘korito’ > dluž. kyto [köryto], gluž. korto; psl. *gost. *gosti ‘gost’ . dluž. gósc gósca [gös. gös.a], gluž. hósc hosca [hós. hos.a]; psl. *xoditi ‘hoditi’ > dluž. chójzis [xöj.i.], gluž. chodzic [kxo.i.] : psl. *bojati se ‘bati se’ > dluž. bójas se [beja. se], gluž. bojec so; psl. *moj. *moja *moje ‘moj’ > dluž. m ma mo [mej meja mejo], gluž. m moja moje [mój moja moje]; psl. *vojevati ‘bojevati se’ > dluž. wójowas [.ejo.a.], gluž. wojowac : psl. *pomo.. ‘pomoc’ > dluž. pomoc, gluž. pomoc; psl. *bog. *boga ‘bog’ > dluž. bog boga, gluž. b boha; psl. *smola ‘smola’ > dluž. smola [smo.a], gluž. smola [smo.a]; psl. *golob. *golobi ‘golob’ . dluž. golubgolu­bja [go.up go.u.a], gluž. holb holbja [ho.p ho..a]; psl. *oko ‘oko’ > dluž. woko, gluž. woko; psl. *ok.no ‘okno’ > dluž. wokno, gluž. wokno). 358 Za podobno centralizacijo praslovanskega *o v kašubšcini prim. 4.2.2.2.6. Najznacilnejše zložniške razlike med knjižno dolnjo in gornjo lužiško srbšcino Praslovansko Dolnjelužiškosrbsko Gornjelužiškosrbsko *e ’e, e ’aC, ’eC’ *e e / +[c, z, s _] y / +[c, z, s _] *e/*eRC/*. ’aC ’eC *-e *-e -’e -’e -’o -’o *C'aC'/*C'aCE C(’)aC(’) C’eC’ *C.rC/+[_*t,*d,*n,*l,*r, *s,*z+*O] *C.rC (’)ar ar (’).r .r *C.lC/+[*t,*d,*s_] *C.lC/+[*t,*d,*s_] lu lu ol ol *xy/*x.j./*x.ji xy .i *o/ +[*p,*b,*m,*v;*k,*g,*x_], –[_*p,*b,*m,*v;*k,*g,*x] ö > e / +[_ *j] o 4.3.2.3 Nezložniki Najznacilnejše nezložniške razlike med knjižno dolnjo in gornjo lužiško srbšcino so posledica spirantizacije praslovanskega *g in depalatalizacije zahodnoslovanskega *-r’ v gornji lužiški srbšcini ter otrditve praslovanskih *c, *ž, *š (in prehod *c v c), poeno­stavitev zlitniških odrazov zahodnoslovanskih *t, *d in spreminjanje zahodnoslovan­skih glasovnih zaporedij *pr’, *tr’, *kr’ v dolnji lužiški srbšcini. 4.3.2.3.1 Praslovanski zveneci velarni (mehkonebni) zapornik *g je v dolnji lužiški srbšcini (poljšcini, pomorjanšcini in polabšcini) ostal nespremenjen, medtem ko se je v gornji lužiški srbšcini (cešcini in slovašcini) spirantiziral v zveneci laringalni (grlni) pripornik *h (pozneje je v položaju pred soglasnikom in v izglasju onemel): psl. *g >dluž.g,gluž.h > (psl. *noga ‘noga’ > dluž. noga [noga], gluž. noha [noha]; psl. *gynoti ‘giniti’ > dluž. ginus [.inu.], gluž. hinyc [.iny.]; psl. *griva ‘dolge dlake na vratu, griva’ > dluž. griwa [g.i.a], gluž. hriwa [.i.a]; psl. *gord. *gorda ‘ograda’ > dluž. grod groda [grot groda], gluž. hr hroda [rót roda]; psl. *berg. *berga ‘vzpeti­na, breg’ > dluž. brjog brjoga [b.og b.oga], gluž. brj brjoha [b.ó b.oha]). 4.3.2.3.2 Praslovanska palatalna (trdonebna) soglasniška sklopa *šc, *ž. [*.., *..] sta se v celotni lužiški srbšcini ohranila kot mehka .., .. <šc, ždz>, medtem ko so se praslovanski šumniški palatali (trdonebniki) *c, *ž, *š [*., *., *.] v gornji lužiški srbšcini ohranili kot mehki ., ., . , v dolnji lužiški srbšcini pa so otrdeli, pri cemer je šumnik *c pre­šel v sicnik *c:3591) psl. *šc/*skE2,*ž./*zgE2 > zsl. *šc,*ž. [*..,*..]>luž...,.. (psl. 359 Crke v dolnji lužiški srbšcini torejoznacujejo trde šumnike [c, ž, š] (šumnik c se pojavlja le v izposojenkah, npr. nem. Tscheche . dluž. Cech), v gornji lužiški srbšcini pa mehke šumnike [., ., .]. *pušcati ‘pušcati’ > dluž. pušcas, gluž. pušcec; psl. *pišcal. ‘pišcal’, *pišcal.ka ‘majhna pišcal’ > dluž. Npl pišcele, pišcalka, gluž. pišcel, pišcalka; psl. *veršcati ‘vrešcati’ > dluž. wrjašcas, gluž. wrešcec; psl. *drož.i ‘droži’ . dluž. droždzeje, gluž. droždze); 2) psl. *c, *ž,*š/*xE2/*E3x > zsl. *c,*ž,*š > luž.*.,*.,*. >dluž.c,ž,š,gluž..,.,.(psl. *rec. ‘be-seda, govor’ > dluž. rec, gluž. rec; psl. *cas. ‘cas, trenutek, ura’ > dluž. cas, gluž. cas; psl. *cist.j. ‘cist’ > dluž. cysty, gluž. cisty; psl. *žena ‘žena’ > dluž. žona [žona], gluž. žona [.ona]; psl. *živ.j.‘živ’ > dluž. žywy [žy.y], gluž. žiwy [.i.y]; psl. *nož. ‘nož’ > dluž. nož noža [noš noža], gluž. nóž noža [nó. no.a]; psl. *žito ‘žito’ > dluž. žyto [žyto], gluž. žito [.ito]; psl. *lužica ‘majhna luža, majhno blato, majhno mocvirje’ > dluž. Lužyca [.užyca], gluž. Lužica [.u.ica]; psl. *duša ‘dih, sapa; duša’ > dluž. duša [duša], gluž. duša [du.a]; psl. *šiti ‘šiti, šivati’ > dluž. šys [šy.], gluž. šic [.i.]; psl. *šidlo ‘šilo’ > dluž. šydlo [šyd.o], gluž. šidlo[.id.o]; psl. Nsg n *v.xood ‘ves’ > *v.še. dluž. wšykno [.šykno], gluž. wšitko [..itko]). 4.3.2.3.3 Praslovanska dentala (zobnika) *t, *d v položaju pred sprednjimi samoglasniki sta se v lužiški srbšcini (in poljšcini) najprej palatalizirala in afrikatizirala (pozlitnila) v šumni­ška palatalna (trdonebna) zlitnika *., *.[*t., *d.], ki sta se ohranila kot mehka ., . v gornji lužiški srbšcini v vseh položajih in v dolnji lužiški srbšcini v odrazih praslovanskih soglasniških sklopov *st, *zd, v drugih položajih pa se poenostavila v šumniška palatalna pripornika ., . : 1) psl. *stE,*zdE > zsl. *st,*zd>luž.s.,z.(psl. *starost. ‘starost’ > dluž. starosc, gluž. starosc; psl. *nesti ‘nesti’ > dluž. njasc, gluž. njesc; psl. *vezti ‘peljati’ > dluž. wjasc, gluž. wjezc; psl. *jezditi‘jezditi’ > dluž. jezdzis, gluž. jezdzic); 2) psl. *tE,*dE > zsl. *t,*d >luž.*.,*. >dluž..,.,gluž..,.(psl. *tež.k.j. ‘težek’ > dluž. sežki, gluž. cežki; psl. *tix.j. ‘tih, miren’ > dluž. sichy, gluž. cichi; psl. *tepl.j. ‘topel’ > dluž. soply, gluž. coply; psl. *ded. ‘ded, poglavar velike družine’ > dluž. zed, gluž. dzed; psl. *deset. ‘deset’ > dluž. zases, gluž. dzesac; psl. *div.j. ‘divji’ > dluž. ziwy, gluž. dziwy). 4.3.2.3.4 Praslovanska glasovna zaporedja *pr, *tr, *kr v položaju pred sprednjimi sa­moglasniki so se v lužiški srbšcini najprej patalalizirala v *pr, *tr, *kr, pri cemer je *r prešel v palatalni (trdonebni) *. , v položaju pred nesprednjimi samo­glasniki pa v dolnji lužiški srbšcini izkazujejo prehod *r v*š:3601) psl. *prE,*trE,*krE > zsl. *pr’,*tr’,*kr’ > luž.*pr,*tr,*kr >dluž.p.,t.,k.,gluž.p.,ts = c,k. (psl. *pri ‘pri’ > dluž. psi [p.i], gluž. pri [p.i]; psl. Npl f/n *tri ‘tri’ > dluž. tsi [t.i], gluž. tri [ci]; psl. *kridlo ‘(pticje) krilo’ > dluž. ksidlo [k.id.o], gluž. kridlo [k.id.o]); 2) psl. *prO, *trO,*krO > zsl. *pr,*tr,*kr >dluž.pš,tš,kš,gluž.pr,tr,kr (psl. *prav.j. ‘pravi, resnicen’ > dluž. pšawy, gluž. prawy; psl. *prositi ‘prositi’ > dluž. pšosys, gluž. prosyc; 360 Glasovna sprememba psl. *prO, *trO, *krO > dluž.*prO, *trO, *krO je za slovanske jezike precej neobicajna. Morda je povezana s pomorjansko glasovno spremembo psl. *raC-/*orC- > pom. *rä- > *re-(psl. *rana ‘rana’ > kaš.rena (prim. 4.2.2.2.7)), pri kateri je prišlo do palatalizacije *a v položaju za*r. Ce je povezava pravilna, bi bilo v dolnji lužišcini lahko najprej prišlo do palatalizacije*r v položaju pred*e (psl. *trava > dluž.*trewa > *trewa > tšawa) ter pozneje do razširitve te spremembe v položaj pred drugimi nesprednjimi samoglasniki. psl. *trava ‘krma, trava’ > dluž. tšawa, gluž. trawa; psl. *krasti ‘krasti’ . *kradnoti > dluž. kšadnus, dluž. kradnyc; psl. *po-kryvati ‘pokrivati’ > dluž. po-kšywas, gluž. po--krywac; psl. *kry *kr.ve ‘kri’, Asg *kr.v. . *kr.v. *kr.ve > dluž. kšej kšwe, gluž. krej krwe (= kreje)). 4.3.2.3.5 Praslovanski palatal (trdonebnik) *r je v izglasju v dolnji lužiški srbšcini ostal kot mehki r’ , v gornji lužiški srbšcini pa se je depalataliziral v dental (zobnik) r: psl. *-r. > zsl. *-r’ >dluž.-r’,gluž.-r (psl. *rybar. *rybara ‘tisti, ki ima opraviti z ribo’ > dluž. rybar rybarja [rybar’ rybar’a], gluž. rybar rybarja [rybar rybar’a]). Najznacilnejše nezložniške razlike med knjižno dolnjo in gornjo lužiško srbšcino Praslovansko Dolnjelužiškosrbsko Gornjelužiškosrbsko *g g h *šc,*ž. *c,*ž,*š/*xE2/*E3x .., .. c, ž, š .., .. ., ., . *stE,*zdE *tE,*dE s., z. ., . s., z. ., . *prE,*trE,*krE *prO,*trO,*krO p., t., k. pš, tš, kš p., ts, k. pr, tr, kr *-r. -r’ -r 4.4 Južnozahodnoslovanskajezika 4.4.1 Genetskojezikoslovnadolocitev Južnozahodnoslovanske (ceško-slovaške) glasovne znacilnosti se delijo na splošno-in nesplošnojužnozahodnoslovanske. Splošnojužnozahodnoslovanske(splošnoceško-slovaške) glasovne znacilnosti, ki južno zahodno slovanšcino dolocajo v razmerju do severne zahodne slovanšcine, so (prim. 4.1.1.3, 4.1.5): 1) psl. *CoRC, *CeRC > J zsl. *CRaC, *CReC; 2) psl. *. > J zsl. *z; 3) psl. *e, *o > J zsl. *ä, *u; psl. *e [*ä] > J zsl. *’.; 4) psl. *g > J zsl. *h. Tem skupnim glasovnim znacilnostim južne zahodne slovanšcine v razmerju do se­verne zahodne slovanšcine so se kasneje pridružili še npr.: 1) južnozahodnoslovanski arhaizem: ohranitev kvantitetnih opozicij (kolikostnih nasprotij) (zsl. *. : *. > J zsl. *. :*.) (prim. 4.1.6.8); 2) južnozahodnoslovanski inovaciji: težnja po depalatalizaciji zahodnoslovanskih mehkih in mehcanih soglasnikov, tj. odrazov praslovanskih pala­talov (trdonebnikov) in praslovanskih nepalatalov (netrdonebnikov) v položaju pred sprednjimi samoglasniki: psl. *C'/*CE > zsl. *C’ > J zsl. *C (prim. 4.1.6.6); palata­lizacija zahodnoslovanskega *y (in z njim po nesplošnoslovanski kontrakciji (skrci­tvi) glasovno sovpadlih praslovanskih dvozložnih glasovnih zaporedij *.j., *.ji): psl. *y/*.j./*.ji > zsl. *y > J zsl. *i (prim. 4.1.6.7). Nesplošnojužnozahodnoslovanske (nesplošnoceško-slovaške) glasovne zna-cilnosti, natancneje splošnoceške glasovne spremembe, ki so pomembne za dolocitev jezikovne meje med cešcino in slovanšcino, so: 1) psl. *. > zsl. *.2 [*.2] > ceš. . > z, slš. . (10. stoletje) (prim. 4.4.2.3.2); 2) psl. *r/*rE > *. > ceš. r (13. stoletje), slš. r (prim. 4.4.2.3.4); 3) psl. *C'a > *C’a > ceš. *. (13. stoletje), slš. *a (prim. 4.4.2.2.5); 4) psl. *pe/*pe, *be/*be, *me/*me, *ve/*ve > zsl. *., *., *., *. > ceš. p.e, b.e, m.e, v.e (ok. 1400), slš. pe, be, me, ve (prim. 4.4.2.3.5.2). Glasovni spremembi, ki zemljepisno ne sovpadata z ostalimi glasovnimi spremembami in posledicno ustvarjata prehodna geolekta (inovaciji izkazuje tudi del zahodne slovašcine, pri cemer prva inovacija sega globlje v zahodnoslovaški jezikovni prostor kot druga), sta: 1) psl. *e, *o > *., *o > stceš. ie, uo > ceš. i, u (15. stoletje), slš. ie, uo (prim. 4.4.2.2.6); 2) psl. *t, *d, *n / +[_*., *e] > *t, *d, *. > ceš. t, d, n (ok. 1400), slš. t, d, . (prim. 4.4.2.3.5.1).361 Južnozahodnoslovanska jezika sta ceški in slovaški. Razmejitev med njima je mo-žna predvsem na osnovi inovacij v cešcini. 4.4.1.1 Ceškijezik Ceški jezik ima enotnoizhodišcev enem starojužnoslovanskem geolektu – to je bil za­hodnideljužnezahodneslovanšcine(prim. 4.1.2) – in konvergentno spreminjanje v okviru samoceških splošnoceških glasovnih sprememb. Najznacilnejše ceške glasovne znacilnosti (inovacije) so: 1) psl. *. > zsl. *.2 > ceš. . > z (konec 10. stoletja) (psl. *me.a ‘meja’ > stceš. meze > ceš. meze; psl. *gove..j. ‘goveji’ > stceš. hovezí > ceš. hovezí; psl. *-bu.ati ‘-bujati’ > stceš. pro-búzeti > ceš. pro-bouzet); 2) psl. *r/*rE > zsl. *. > ceš. r (12. stoletje) (psl. *more ‘morje’ > stceš. more > ceš. more; psl. *griva ‘dolge dlake na vratu, griva’ > stceš. hríva > ceš. hríva); 3) psl. *C'aC'/*C'aCE > zsl. *C’aC’ > ceš. *C’aC’ > *C’.C’ (ok. 1200) > stceš. ’ie > ceš. (’)i (psl. 2sg, 2pl praes. *pušcaješi *pušcajete od ‘pušcati’ > *pušcaši *pušcate > stceš. púšcieš púšciete > ceš. pouštíš pouštíte; psl. *caša ‘kozarec, caša’ > stceš. cieše > ceš. cíše); 4) psl. *p, *b, *m, *v / +[_ *e, *e] > zsl. *., *., *., *. > stceš. ., ., ., . > ceš. p., b., m., v. (ok. 1400) (psl. *pena ‘pena’ > stceš. piena, pena > ceš. pena [p.ena]; psl. *begati ‘bežati’ > stceš. behati > ceš. behat [b.ehat]; psl. *mena ‘menjava’ > stceš. mena > ceš. mena [m.ena]; psl. *veriti ‘verjeti’ > stceš. veriti > ceš. verit [v.erit]). Ceški jezikje znotraj južnozahodnoslovanskega areala in v odnosu do slovaškega jezika genetskojezikoslovno mogoce definirati po naslednjemnacelu: ceškeinovacije nazahodujužnozahodnoslovanskegaarealaso definicijskelastnosti geolekta na za­hodu južnozahodnoslovanskega areala. Ceški jezik se notranje deli na tri narecne ploskve (baze) oz. tri narecne skupine (grupe): 1) ceškanarecjavožjempomenu (nárecí ceská ‘ceška narecja’); 2) mora­vskaceškanarecja (nárecímoravská ‘moravska narecja’); 3) sležijskaceškanarecja (nárecíslezská‘šlezijska narecja’).362Narecna podstava ceškega knjižnega/standardne­ga jezika so ceška narecja v ožjem pomenu. 361 Lamprecht, Šlosar, Bauer 1986: 422–423. 362 Belic 1972: 11–12; Lamprecht, Šlosar, Bauer 1986: 219–220. 4.4.1.2 Slovaškijezik Slovaški jezik ima neenotnoizhodišcev dveh starozahodnoslovanskih geolektih – to sta bila vzhodnideljužnezahodneslovanšcine(poznejša zahodna in vzhodna slova-šcina) in osrednjetatrskazahodnaslovanšcina(poznejša osrednja slovašcina) (prim. 4.1.2) – ter izkazuje odsotnost konvergentnega spreminjanja, saj skorajda nima sa­moslovaških splošnoslovaških glasovnih sprememb. Najznacilnejše slovaške glasovne znacilnosti (arhaizmi) so: 1) psl. *. > zsl. *.2 > slš. . (psl. *me.a ‘meja’ > slš. medza; psl. *gove..j. ‘goveji’ > slš. hovädzí; psl. *-bu.ati ‘-bujati’ > slš. pre-búdzat); 2) psl. *r/*rE > zsl. *. > slš. r (psl. *more ‘morje’ > slš. more; psl. *griva ‘dolge dlake na vratu, griva’ > slš. hriva); 3) psl. *C'aC'/*C'aCE > zsl. *C’aC’ > slš. C’aC’/C’aC’ (psl. 2sg, 2pl praes. *pušcaješi *pušcajete od ‘pušcati’ > *pušcaš*pušcate > slš. púštašpúštate; psl. *caša ‘kozarec,caša’ > slš. caša); 4) psl. *p, *b, *m, *v / +[_ *e, *e] > zsl. *., *., *., *. > slš. p, b, m, v (psl. *pena ‘pena’ > slš. pena [pena]; psl. *begati ‘bežati’ > slš. behat [behat]; psl. *mena ‘menjava’ > slš. mena [mena]; psl. *veriti ‘verjeti’ > slš. verit [verit]). Slovaški jezik je znotraj južnozahodnoslovanskga arealain v odnosu do ceškega jezika genetskojezikoslovno mogoce opredeliti po naslednjem nacelu: izostanekce­ških inovacij na vzhodu južnozahodnoslovanskegaareala je definicijska lastnost geolekta na vzhodu južnozahodnoslovanskega areala. Slovaški jezik kot celoto torej lahko definiramo samo kot južnozahodnoslovanski geolekt, ki ne izkazuje splošnoce­ških (in ne splošnoslovaških) inovacij. Slovaški jezik se notranje deli na tri narecne ploskve (baze) oz. tri narecne skupine (grupe): 1) zahodna slovaška narecja (západoslovenské nárecia ‘zahodnoslovaška narecja’); 2) osrednjaslovaškanarecja (stredoslovenské nárecia ‘osrednjeslovaška narecja’); 3) vzhodnaslovaškanarecja (východoslovenské nárecia ‘vzhodnoslovaška narecja’).363Narecna podstava slovaškega knjižnega/standardnega jezikaso osrednje­slovaška narecja. 4.4.2 Primerjalnoglasoslovjeceškegainslovaškegaknjižnega/standard­ nega jezika V nadaljevanju so obravnavane najznacilnejše (in še zdalec ne vse) razlike v naglasnem (predvsem kvantiteta) ter zložniškem in nezložniškem sistemu med sodobnim ceškim in slovaškim knjižnim/standardnim jezikom, pri cemer je upoštevano tudi stanje v stari cešcini. Izhajajoc iz rekonstruiranega praslovanskega stanja in prikazujoc divergentne naglasne in glasovne spremembe, so pojasnjene naglasne in glasovne razlike med jezi­koma. Upoštevano je tudi odražanje praslovanskega naglasnega sistema v obeh jezikih, saj so kvantitetne (kolikostne) naglasne znacilnosti zložnikov bistveno vplivale na nji­hovo kvaliteto (kakovost). 363 Krajcovic 1988: 314; Múcsková, Muziková, Wambach 2012: 18–19. 4.4.2.1 Naglas Najznacilnejše kvantitetne naglasne razlike med knjižno cešcino in knjižno slovašcino so posledica predvsem razlicnih kvantitetnih odrazov praslovanskih tonemov in zno­trajvzorcnih analoških izravnav znotraj posameznih pregibalnih vzorcev v obeh jezi­kih, izgube zložniške kolikosti odrazov zlogotvornih jezicnikov (silabicnih likvid) *.’, *., *.’, *. v cešcini ter delovanja ritmicnega zakona v slovašcini. 4.4.2.1.1 Praslovanski staroakutirani dolgi zložniki v praslovanskih dvozložnicah se v ce-šcini odražajo kot dolgi, v slovašcini kot kratki: psl. *.V >ceš.*.(V),slš.*V(V) (psl. *š.dlo(a) ‘šilo’ > ceš. šídlo, slš. šidlo; psl. *l.to(a) ‘poletje, leto’ > stceš. léto > ceš. léto, slš. leto; psl. *d.lo (a) ‘delo’ > stceš. dielo > ceš. dílo, slš. delo; psl. *bolto (a) ‘blato’ > stceš. bláto > ceš. bláto, slš. blato; psl. *s.la (a) ‘sila, moc’ > stceš. síla > ceš. síla, slš. sila; psl. *ž.la (a) ‘žila’ > stceš. žíla > ceš. žíla, slš. žila; psl. *muxa (a) ‘muha’ > stceš. mha > ceš. moucha, slš. mucha; psl. *g.ba (a) ‘gliva, goba’ > stceš. ha > ceš. houba, slš. huba; psl. *ž.ba (a) ‘žaba’ > stceš. žába > ceš. žába, slš.žaba; psl. *vorna (a) ‘vrana’ > stceš. vrána > ceš. vrána, slš. vrana; psl. *solma (a) ‘slama’ > stceš. sláma > ceš. sláma, slš. slama; psl. *b.rza (a) ‘breza’ > stceš. brieza > ceš. bríza, slš. breza; psl. *b.ti (a) ‘biti, tolci’ > stceš. bíti > ceš. bít, slš. bit; psl. *p.ti (c–a) ‘piti’ > stceš. píti > ceš. pít, slš. pit; psl. *b.ti ‘biti, obstajati, nahajati se’ > stceš. bi > ceš. b, slš. byt; psl. *d.ti‘dati’ > stceš. dáti > ceš. dát, slš. dat; psl. *kl.n. *kl.na (a) ‘klin’ > stceš. klín klína/klínu > ceš. klínklínu, slš. klin klina; psl. *d.m.*d.ma (a) ‘dim’ > stceš. d da/du > ceš. d du, slš. dym dymu; psl. *s.r.*s.ra (a) ‘skuta, sir’ > stceš. s sa > ceš. s sa, slš. syr syra; psl. *m.k.*m.ka (a) ‘mak’ > stceš. mák máka/máku > ceš. mák máku, slš. mak maku). 4.4.2.1.2 Praslovanski starocirkumflektirani kratki zadnji sredinski ustni samoglasnik *. v praslovanskih dvozložnicah s šibkim polglasnikom v ponaglasnem zlogu v polo-žaju pred prvotnimi ceško-slovaškimi zvenecimi priporniki j, l, m; z, ž; h (krovni znak zanje je Z) se v cešcini odraža kot dolg, v slovašcini pa kot kratek: psl. *. /+[_*Z./.] >ceš.*o,slš.*o (psl. *gn.j. *gn.ja (c) ‘gnoj’ > stceš. hnój hnoje > ceš. hnuj hnoje, slš. hnoj hnoja; psl. *l.j.*l.ja (c) ‘raztopljena mast, loj’ > stceš. lójloje > ceš. lujloje, slš. loj loja; psl. *d.l. *d.la (c) ‘jama, votlina, dol, dolina’ > stceš. d dolu > ceš. dul dolu, slš. dol dolu; psl. *s.l. *s.li (c) ‘sol’ > stceš. s soli > ceš. sul soli, slš.sol soli; psl. *p.l. *p.lu (c) ‘polovica; deska’ > stceš. p polu > ceš. pul, slš. pol; psl. *d.m. *d.mu (c) ‘dom, hiša’ > stceš. d domu > ceš. dum domu, slš. dom domu; psl. *v.z. *v.z. (a) ‘voz’ > stceš. v voza/vozu > ceš. vuz vozu, slš. voz voz.; psl. *b.g. *b.ga ‘bog’ > stceš. b boha > ceš. buh boha, slš. boh boha). 4.4.2.1.3 Praslovanski novoakutirani kratki zložniki *č, *, *., *. se v nekaterih obli­kah v slovašcini odražajo kot dolgi (po znotrajvzorcni analoški izravnavni se je dolžina posplošila tudi v oblike, v katerih praslovanskega novega akuta na kracini ni bilo), v cešcini kot kratki, in sicer: 1) vsi praslovanski novoakutirani kratki zložniki v zadnjem zlogu osnove v rodilniku množine samostalnikov a-jevske in srednje o-jevske sklanjatve naglasnih tipov b/B in c/C (psl. *žen. (b) ‘žena’ : Gpl *žčn. > ceš. žena (žen), slš. žena : žien; psl. *nog. (c) ‘noga’ : Gpl *nňg. > ceš. noha (noh), slš. noha : n; psl. *koz. (b) ‘koza’ : Gpl *kňz. > ceš. koza (koz), slš. koza : k; psl. *ov.c. (C) ‘ovca’ :Gpl *ov.c. > ceš. ovce (ovec/ovcí), slš. ovca : oviec; psl. *ok.n. (B) ‘okno’ : Gpl *ok.n. > ceš. okno (oken), slš. okno : okien); 2) praslovanski novoakutirani kratki *č v sedanjiški pri­poni *-e-glagolov naglasnih tipov c-a, c in c/F2(praslovanski novi akut na kracini se je pojavljal v oblikah s praslovanskim šibkim polglasnikom v izglasju, npr. v obliki druge osebe ednine, od koder se je dolžina najverjetneje razširila tudi v oblike brez praslovan­skega šibkega polglasnika v izglasju, npr. v obliko druge osebe množine) (psl. *gryzčš. *gryzet.(c-a) od ‘gristi’ . ceš. hreš hrete, slš. hryzieš hryziete; psl. *tresčš.*treset. (c) od ‘tresti’ . ceš. treseš tresete, slš. trasieš trasiete; psl. *t.lcčš. *t.lcet. (c) od ‘tol-ci’. ceš. tluceštlucete, slš. tlcieštlciete; psl. *nesčš. *neset. (c) od ‘nesti’ . ceš. neseš nesete, slš. nesieš nesiete; psl. *vezčš.*vezet. (c) od ‘peljati’ . ceš. vezeš vezete, slš. ve­zieš veziete; psl. *pletčš.*pletet. (c) od ‘plesti’ . ceš. pleteš pletete, slš. pletieš pletiete; psl. *vedčš. *vedet. (c) od ‘vesti’ . ceš. vedeš vedete, slš. vedieš vediete; psl. *pecčš. *pecet. (c) od ‘peci’ . ceš. peceš pecete, slš. pecieš peciete; psl. *berčš. *beret. (c/F2) od ‘nabirati, zbirati’ . ceš. bereš berete, slš. berieš beriete; psl. *ženčš.*ženet.(c/F2) od ‘gnati’ . ceš. ženešženete, slš. ženiešženiete); 3) praslovanski novoakutirani kratki *č v korenu moškega spola ednine tvornega preteklega deležnika (aktivnega participa preteri­ta) na *-l. glagolov z nedolocniško pripono *-naglasnega tipa c (od koder se je dolžina razširila v vse oblike deležnika, npr. v obliki ženskega in srednjega spola ednine) (psl. *nčsl. *nesl. *nesl. (c) od ‘nesti’ . ceš. nesl nesla neslo, slš. niesol niesla nieslo; psl. *včzl. *vezl. *vezl. (c) od ‘peljati’ . ceš. vezl vezla vezlo, slš. viezol viezla viezlo; psl. *plčtl. *pletl. *pletl. (c) od ‘plesti’ . ceš. pletl pletla pletlo, slš. plietol plietla plietlo; psl. *včdl. *vedl.*vedl. (c) od ‘vesti’ . ceš. vedl vedla vedlo, slš. viedol viedla viedlo; psl. *pčkl.*pekl.*pekl. (c) od ‘peci’ . ceš. pekl pekla peklo, slš. piekol piekla pieklo). 4.4.2.1.4 Praslovanski novoakutirani dolgi zložniki se v rodilniku množine samostalnikov a-jevske in srednje o-jevske sklanjatve naglasnega tipa c v slovašcini ohranjajo kot dolgi, medtem ko so bili v cešcini po znotrajvzorcni analoški izravnavi odpravljeni (psl. NApl *g.lvy : Gpl *gólv.(c) od ‘glava’ . ceš. hlavy (hlav), slš. hlavy :hláv; psl. NApl *b.rdy : Gpl *bórd. (c) od ‘brada’ . ceš. brady (brad), slš. brady : brád; psl. NApl *z.my : Gpl *zím. (c) od ‘zima’ . ceš. zimy (zim), slš. zimy : zím; psl. NApl *st.ny : Gpl *st.n. (c) od ‘zid, stena’ . ceš. steny (sten), slš. steny : stien; psl. NApl *p.ty : Gpl *p.t. (c) od ‘peta’ . ceš. paty (pat), slš. päty :piat; psl. *s.no(c) ‘trava, seno’ : Gpl *s.n.. ceš. seno (sen), slš. seno : sien; psl. *m.so (c) ‘meso’ : Gpl *m.s. . ceš. maso (mas), slš. mäso : mias).364 364 V slovašcini se je kolikostna premena, ki je po regularnih naglasnih spremembah nastala znotraj odrazov praslovanskega naglasnega tipa c, po medvzorcni analoški izravnavi posplošila tudi v odraze praslovanskega naglasnega tipa a (psl. NApl *g.lvy : Gpl*gólv. (c) od ‘glava’ > slš. hlavy : hláv . psl. NApl *vorny : Gpl *vorn. (a) od ‘vrana’ = slš. vrany : vrán; psl. *s.no (c) ‘trava, seno’ : Gpl*s.n. > slš.seno :sien . psl. *l.to (a) ‘poletje, leto’ : Gpl*l.t. > slš. leto : liet). V cešcini se pri odrazih samostalnikov praslovanskega naglasnega tipa a 4.4.2.1.5 Po nesplošnoslovanski kontrakciji (skrcitvi) samoglasnikov z medsamogla­sniškim (intervokalnim) *j so nastali novi dolgi samoglasniki(prim. 4.1.3.5), ki so lah­ko bili v kvantitetni opoziciji z odrazi praslovanskih kratkih ali popraslovansko skrajša­nih praslovanskih dolgih samoglasnikov (psl. Asg n, adv. *z.le od ‘slab, hudoben, zel’ > stceš. zle > ceš. zle, slš. zle : psl. NAsg n def. *z.loje od ‘slab, hudoben, zel’ > stceš. zlé > ceš. zlé, slš. zlé; psl. NApl *ryby od ‘riba’ > stceš. ryby > ceš. ryby, slš. ryby : psl. *ryb.j. ‘ribji’ > stceš. rybí > ceš. rybí, slš. rybí). 4.4.2.1.6 Praslovanska izglasna dolžina v imenovalniku/tožilniku množine samostalni­kov srednje o-jevske sklanjatve se je v slovašcini ohranila, medtem ko se je v cešcini skrajšala (psl. NApl *š.dla (a) od ‘šilo’ > ceš. šídla, slš. šidlá; psl. NApl *l.ta (a) od ‘poletje, leto’ > ceš. léta, slš. letá; psl. NApl *d.la (a) od ‘delo’ > ceš. díla, slš. delá; psl. NApl *bolta (a) od ‘blato, mocvirje’ > ceš. bláta, slš. blatá; psl. NApl *g.rdla (a) od ‘grlo, požiralnik’ > ceš. hrdla, slš. hrdlá). 4.4.2.1.7 Praslovanske dvoglasniške zveze polglasnik in jezicnik (tj. na zaprti zlog) *C.rC, *C.rC in *C.lC, *C.lC so se v zahodni slovanšcini spremenile v zahodno­slovanske zlogotvorne jezicnike (silabicne likvide) *.’, *., *.’, *. (prim. 4.1.1.4), ki so kvantitetne opozicije ohranili v slovašcini (slš. . :., . :. ) in jih v primeru, da so ostali zlogotvorni jezicniki, izgubili v cešcini (ceš. ., . ) (psl. *z.rno (a) ‘zrno’ > stceš. zrno > ceš. zrno, slš. zrno; psl. *v.rb. (b) ‘vrba’ > stceš. vrba > ceš. vrba, slš. vrba; psl. *c.rv. *c.rvi (c) ‘crv’ > stceš. crvcrvi =crvcrva/crvu > ceš. cerv cerva, slš. cerv cerva; psl. *c.rn.j. (b) ‘crn’ > stceš. crný > ceš. cerný, slš. cierny; psl. *g.rdlo (a) ‘grlo, požiralnik’ > stceš. hrdlo > ceš. hrdlo, slš. hrdlo; psl. 2sg, 2pl praes. *k.rm.. š. *k.rm..te (b/F1) od ‘krmiti’ > stceš.krmíš krmíte > ceš.krmíš krmíte, slš. krmiš krmite; psl. *v.lna(a) ‘volna’ > stceš. vlna > ceš. vlna, slš. vlna; psl. *p.ln.j.(a) ‘poln’ > stceš. pln> ceš. pln, slš. pln; psl. *v.lk. *v.lka (c) ‘volk’ > stceš. vlk vlka > ceš. vlk vlka, slš. vlk vlka; psl. *m.lc.ti (c/F2) ‘molcati’ > stceš. mlceti > ceš. mlcet, slš. mlcat; psl. *v.lgnoti (a/A) ‘postajati vlažen, vlažiti se’ > stceš. vlhni > ceš. vlhnout, slš. vlhnút; psl. *p.lž. *p.lž. (b) ‘polž’ > stceš. plž plže > ceš. plž plže, slš. plž plža). 4.4.2.1.8 Prvotna vokalna kvantiteta se je v slovašcini temeljito spremenila po delova­nju t. i. slovaškega ritmicnega zakona: ce sta si v besedi neposredno sledili dve dolžini, sta v cešcini ostali nespremenjeni, medtem ko se je v slovašcini druga dolžina skrajšala: (po)psl. *.. >ceš...,slš..V (psl. Dpl *borzdam. od ‘brazda’ > ceš. brázdám, slš. v rodilniku množine pojavlja kracina kot odraz popraslovanskega novega cirkumfleksa (na dolžini), ki se je v cešcini skrajšal (psl. NApl*vorny (a) ‘vrana’ : Gpl*vorn. > popsl. NApl *vorny :*vn > ceš.vrány :vran; psl. *l.to (a) ‘poletje, leto’ : Gpl*l.t. > popsl. *l.to :*l.t > ceš. léto :let). V odrazih praslovanskega naglasnega tipa b se kolikostna premena v cešcini in slovašcini (po regularnih naglasnih spremembah) ne pojavlja (psl. NApl *borzd. : Gpl *bórzd. (b) od ‘brazda’ > ceš.brázdy, brázd, slš. brázdy, brázd; psl. *gnezd. (b) ‘gnezdo’ : Gpl*gn.zd. > ceš. hnízdo, hnízd, slš. hniezdo, hniezd). brázdam; psl. Lpl *borzdax. od ‘brazda’ > ceš. brázdách, slš. brázdach; psl. *glúp.j. (b) ‘neumen’ > stceš. hl> ceš. hloup, slš. hly; psl. *m.dr.j. (b) ‘moder, pame-ten’ > stceš. mr> ceš. moudr, slš. mry; psl. *nágl.j. (b) ‘nagel, hiter’ > stceš. náhl> ceš. náhl, slš. náhly; psl. 2sg, 2pl praes. *kúp..te (b/F1) od ‘kupiti’ > š. *kúp..stceš. kúpíš kúpíte > ceš. koupíš koupíte, slš. kiš kite;. psl. *lúb..te (b/F1) š. *lúb..od ‘ljubiti’ > stceš. lúbíš lúbíte > ceš. líbíš líbíte, slš. lúbiš lúbite; psl. 2sg, 2pl praes. *s.d...) od ‘soditi’ > stceš. súdíš súdíte > ceš. soudíš soudíte, slš. siš š. *s.d.te (b/F1site; psl. 2sg, 2pl praes. *bl.d...) od ‘bloditi’ > stceš. blúdíš blúdíte š. *bl.d.te (b/F1> ceš. bloudíš bloudíte, slš. bliš blite; psl. *sv.t..te (b/F1) od ‘svetiti’ > š. *sv.t..stceš. svietíš svietíte > ceš. svítíš svítíte, slš. svietiš svietite; psl. 2sg, 2pl praes. *xvál.. š. *xvál..te (b/F1) od ‘hvaliti’ > stceš. chválíš chválíte > ceš. chválíš chválíte, slš. chváliš chválite; psl. 2sg, 2pl praes. *vort...) od ‘vrniti, obrniti’ > stceš. vrátíš š. *vort.te (b/F1vrátíte > ceš. vrátíš vrátíte, .. slš. vrátiš vrátite; psl. 2sg, 2pl praes. *mólt.š. *mólt.te (b/F1) od ‘mlatiti’ > stceš. mlátíš mlátíte > ceš. mlátíš mlátíte, slš. mlátiš mlátite; psl. 2sg, 2pl praes. *volc...) od ‘vlaciti’ > stceš. vlácíš vlácíte > ceš. vlácíš š. *volt.te (b/F1vlácíte, slš. vláciš vlácite). 4.4.2.1.9 Nove kvantitetne opozicije so lahko nastale tudi s prevzetim besedjem, na segmentni (ne pa tudi na nadsegmentni) ravni homonimnim (enakozvocnim) z nepre­vzetim (psl. *d.m. d.mu (c) ‘hiša, dom’ > stceš. d domu > ceš. dum domu, slš. dom domu; nem. Dom ‘stolnica’ . ceš. d du, slš. d du, torej ceš., slš. Gsg domu : Gsg du). Najznacilnejše kvantitetn(o-kvalitetn)e alternacije zložnikov v knjižni cešcini in knjižni slovašcini (Po)praslovansko Ceško Slovaško *.V .V VV *. / +[_ *Z./.] o > uo > u o *č *ň *. *. e o e e *e > (’ )ie *o > uo *’e > (’ )ie *e > ie *. (Gpl) *V *. *-a (NApl n) -a -a *C.RC, *C.RC *.’, *. *.’, *. *.’, *. *.’, *. *.. .. .V 4.4.2.2 Zložniki Najznacilnejše zložniške razlike med knjižno cešcino in knjižno slovašcino so posle­dica divergentnega spreminjanja odrazov praslovanskih dvoglasniških zvez *oRC ter *CR.C, *CR.C in *C.lC, *C.lC, praslovanskega *e, praslovanskih *a in *u/*o v po­ložaju za mehkimi soglasniki ter praslovanskih *e in *o ter *y/*.j./*.ji in *u/*o v ceških oz. slovaških dolgih zlogih. 4.4.2.2.1 Praslovanske nestaroakutirane vzglasne dvoglasniške zveze *oRC so v cešci­ni (vecini zahodne in v vzhodni slovanšcini) doživele metatezo likvid brez podaljša­ve, v osrednji slovašcini (in južni slovanšcini) pa metatezo likvid s podaljšavo (prim. 4.1.1.3.2): psl. *oRC >ceš. *RoC,slš. *RaC (psl. *orsti ‘rasti’ > stceš. rti > ceš. rust, slš. rást; psl. *orkyta ‘rakita’ > stceš. rokyta > ceš. rokyta, slš. rakyta; psl. *oržn. *oržna ‘priostren kol, raženj’ > stceš. rožen rožnu = ceš. rožen rožne, slš. ražen ražna; psl. *olk.t. ‘laket’ > stceš. loket > ceš. loket, slš. laket; psl. *olni ‘lani’ > stceš. li, loni > ceš. loni, slš. lani).365 4.4.2.2.2 Praslovanske dvoglasniške zveze jezicnik in polglasnik (tj. na odprti zlog) *CR.C, *CR.C s krepkima polglasnikoma *., *. so se v cešcini (tako tudi v vecjem delu zahodne slovanšcine) prvotno ohranile, polglasnika v njih pa sta se vokalizirala tako kot v drugih položajih, medtem ko so se v osrednji slovašcini (in v južni slovan-šcini) spremenile v zlogotvorne jezicnike (silabicne likvide) (prim. 4.1.1.4, 4.1.4.2.2): psl. *CR.C,*CR.C >ceš.*CR’eC,*CReC,slš.*C.’C,*C.C (psl. *kr.st. ‘krst’ > stceš. krest > ceš. krest, slš. krst; psl. *br.v.no ‘tram’ > stceš. brevno > ceš. brevno, slš. brvno; psl. Asg *kr.v. od ‘kri’ > stceš. krev > ceš. krev, slš. krv; psl. Gpl *sl.z. od ‘solza’ > (stceš. slz > ceš. slz), slš. slz; psl. Gpl *bl.x. od ‘bolha’ > stceš. blech > ceš. blech, slš. blch). 4.4.2.2.3 Zahodnoslovanska zlogotvorna jezicnika (silabicni likvidi) *’.’, *. (odraza praslovanskih dvoglasniških zvez *C.lC, *C.lC) sta se v slovašcini ohranila (mehki *’.’ je nato otrdel), v cešcini se je *.’ ohranil v položaju za labiali (ustnicniki) *p, *b, *m, *v, medtemko sta se *.’ v položaju za *t, *d, *s in *c, *ž ter *. dekomponirala (raz­stavila) v lu (prim. 4.1.6.4): 1a) psl. *C.lC/+[*p,*b,*m,*v _] > zsl. *.’/*.’>stceš.. > ceš..,slš../. (psl. *m.lcati ‘molcati’ > stceš. mlceti > ceš. mlcet, slš. mlcat; psl. *v.lk. *v.lka‘volk’ > stceš. vlk vlka > ceš. vlk vlka, slš. vlk vlka); 1b) psl. *C.lC/+[*t,*d,*s; *c,*ž _] > zsl. *.’/*.’ >stceš../. > lu/lu >ceš.lu/lou,slš../. (psl. *tel.i *t.lko *t.lceši ‘tolci’ . *t.l.i > stceš. tli > ceš. tlouci (= tlouct), slš. tlct); psl. *d.lg.j. ‘dolg, ne kratek’ > stceš. dl> ceš. dlouh, slš. dlh; psl. *c.ln. ‘coln, drevak’ > stceš. clun > ceš. clun, slš. cln; psl. *ž.lna ‘žolna’ > stceš. žluna > ceš. žluna, slš. žlna; psl. *ž.lc. ‘žolc’ > stceš. žlc > žluc > ceš. žluc, slš. žlc; psl. *ž.lt.j. ‘rumen’ > stceš. žlutý > ceš. žlutý, slš. žltý); 2) psl. *C.lC > zsl. *. > *./*.>stceš../. > lu/lu>ceš.lu/lou,slš../.(psl. *p.lk. ‘vojska’ > stceš. pluk, Svatopluk > ceš. pluk, Svatopluk, slš. (pluk je prevzeto iz ceš., toda Svätoplk); psl. *t.lmac. ‘tolmac’ > stceš. tulmac, tlumac . ceš. tlumoc­ník, slš. tlmocník; psl. *t.lst.j. ‘debel, tolst’ > stceš. tlust> ceš. tlust, slš. tlst; psl. *st.lp. ‘stolp’ > stceš. stl =sl > ceš. sloup, slš. stlp; psl. *d.lg. ‘dolg, kar je treba 365 Metateza likvid s podaljšavo se pojavlja samo v osrednji slovašcini, kar se v vecini primerov odraža v knjižnem jeziku, metateza likvid brez podaljšave pa je znacilna za zahodno in vzhodno slovašcino, kar se v knjižnem jeziku pojavlja samo sporadicno (psl. *orv.n.j. > stceš.rovn> ceš. rovn, slš. rovn; psl. *orz-> stceš. roz-> ceš. roz-, slš. roz-; psl. *oldi *old.je . stceš. lodí lodie . lod > ceš. lod, slš. lod). vrniti’ > stceš. dluh > ceš. dluh, slš. dlh; psl. *s.ln.ce ‘sonce’ > stceš. slnce > slunce > ceš. slunce, sl. *s.ln.ko ‘sonce’ > slš. slnko; psl. *g.lk. ‘hrup, šumenje, vpitje’ > stceš. hluk > ceš. hluk, slš. (hluk je prevzeto iz ceš.); psl. *g.lcati ‘delati hrup, šumenje, vpiti’ > stceš. hluceti > ceš. hlucet; psl. *x.lm. ‘vzpetina, gric, holm’ > stceš. chlm > ceš. chlum, slš. chlm). 4.4.2.2.4 Praslovanski sprednji nosni samoglasnik (nazalni vokal) *e se je po dena­zalizaciji (raznosnjenju) v južni (in osrednji) zahodni slovanšcini spremenil v nizki sprednji samoglasnik *’ä (prim. 4.1.5.2), ki se je v slovašcini ohranil v položaju za labiali (ustnicniki) *p, *b, *m, *v in v drugih položajih glasovno sovpadel z odrazom praslovanskega *a, ter je v cešcini glasovno sovpadel z odrazom praslovanskega *a v položaju pred trdimi soglasniki z izjemo *k in z odrazom praslovanskega *e v polo-žaju pred netrdimi soglasniki in *k: 1) psl. *e >luž.,ceš.,slš.*’ä >ceš.*’e /+[_*C', *CE,*k,*-#],*a /+[_*CO],slš.ä /+[*p,*b,*m,*v _],(’)a /–[*p,*b,*m,*v _] (psl. *pest. ‘pest’ > stceš. pest > ceš. pest, slš. päst; psl. *peta ‘peta’ > stceš. pata > ceš. pata, slš. päta; psl. *mek.k.j. ‘mehek’ > stceš. mekký > ceš. mekký, slš. mäkk; psl. *meso ‘meso’ > stceš. maso > ceš. maso, slš. mäso; psl. *svetiti ‘delati sveto’ > stceš. vy-svetiti = ceš. vy-svetit, slš. vy-svätit; psl. *svet.j. ‘svet’ > stceš. svat> ceš. svat, slš. svät; psl. *tež.k.j. ‘težek’ > stceš. težký > ceš. težký, slš. tažký; psl. *cest.j. ‘cest’ > stceš. castý > ceš. castý, slš. castý); 2) psl. *e>luž.,ceš.,slš.*’a >ceš.*’./+[_*C', *CE,*k,*-#],*a /+[_*CO],slš.*’a > .a (psl. *kleti ‘kleti’ > stceš. kléti = ceš. klít, slš. kliat; psl. *pet.k. ‘tisti, ki je pęti’ > stceš. pátek > ceš. pátek, slš. piatok; psl. *mesec. ‘mesec’ > stceš. mesiec > ceš. mesíc, slš. mesiac; psl. *deset.j. ‘deseti’ > stceš. desát> ceš. desát, slš. desiaty). 4.4.2.2.5 Južnozahodnoslovanska (in osrednjezahodnoslovanska) *a, *u (odraza pra­slovanskega *a in praslovanskih *u, *o) v položaju za mehkimi soglasniki sta v slo­vašcini ostala prvotno nespremenjena, medtem ko sta v cešcini doživela preglas, in sicer sta se palatalizirala; *a je glasovno sovpadel z odrazom praslovanskega *e (13. stoletje), *u pa z odrazom praslovanskega *i (14. stoletje): 1a) psl. *C'a > zsl. *C’a >ceš.*e,slš.a (psl. *duša ‘dih, sapa; duša’ > stceš. duše > ceš. duše, slš. duša; psl. *ulica ‘ozka, usekana pot’ > stceš. ulice > ceš. ulice, slš. ulica; psl. *pušcati ‘pušcati’ > stceš. púšceti > ceš. pouštet, slš. púštat; psl. *ot.-xa.ati ‘odhajati’ > stceš. ot-cházeti > ceš. od-cházet, slš. od-chádzat; psl. *pri-našati ‘prinašati’ > stceš. pri-nášeti > ceš. pri-nášet, slš. pri-nášat; psl. *agne ‘jagnje’ > stceš. jehne > ceš. jehne, slš. jahna); 1b) psl. *C'a > *C’a >ceš.*.,slš.*a/*a > .a/a (psl. 2sg, 2pl praes. *pušcaješi *pušcajete od ‘pušcati’ > *pušcaš *pušcate > stceš. púšcieš púšciete > ceš. pouštíš pouštíte, slš. púštaš púštate; psl. 2sg, 2pl praes. *ot.-xa.aješi *ot.-xa.ajete od ‘odhajati’ > *ot.­xa.aš *ot.-xa.ate > stceš. ot-cházieš ot-cháziete > ceš. od-cházíš od-cházíte, slš. od--chádzaš od-chádzate; psl. 2sg, 2pl praes. *pri-našaješi *pri-našajete od ‘prinašati’ > *pri-našaš *pri-našate > stceš. pri-nášieš pri-nášiete > ceš. pri-nášíš pri-nášíte, slš. pri-nášaš pri-nášate; psl. *caša ‘kozarec, caša’ > stceš. cieše > ceš. cíše, slš. caša); 2a) psl. *C'u/*C'o >luž.,ceš.,slš.*C’u >stceš.u >ceš.i,slš.u (psl. *jutro ‘jutro’ > stceš. jutro > ceš. jitro, slš. jutro; psl. *kožux.‘kožuh’ > stceš. kožuch> ceš. kožich, slš. kožuch; psl. Asg *dušo od ‘dih, sapa; duša’ > stceš. dušu > ceš. duši, slš. dušu); 2b) psl. *C'u/*C'o >luž.,ceš.,slš.*C’u >stceš.u >ceš.i,slš.u/u (psl. *kluc. ‘kljuc’ > stceš. klúc > ceš. klíc, slš. klúc; psl. *lubiti ‘ljubiti’ > stceš. lúbiti > ceš. líbit, slš. lúbit; psl. 3pl praes. *pijot. od ‘piti’ > stceš. pij > ceš. pijí, slš. pij). 4.4.2.2.6 Dolga odraza praslovanskih *e, *o sta se v cešcini in slovašcini diftongirala (udvoglasila, podvoglasila) v rastoca diftonga (dvoglasnika) ie, uo (v cešcini ok. 1400), ki sta se v slovašcini ohranila kot ie, uo , v cešcini pa se nato monoftongirala v dolga visoka samoglasnika i, u <í, u> (15. stoletje): 1) psl. *e > *. >stceš.ie >ceš. i,slš. ie (psl. *grex. ‘greh’ > stceš. hriech > ceš. hrích, slš. hriech; psl. *sve.a ‘luc, svetloba, svetilo’ > stceš. sviece > ceš. svíce, slš. svieca; psl. *gnezdo ‘gnezdo’ > stceš. hniezdo > ceš. hnízdo, slš. hniezdo; psl. *bel.j. ‘bel’ > stceš. biel> ceš. bílý, slš. biely; psl. 2sg praes. *svetiš. od ‘svetiti’ > stceš. svietíš > ceš. svítíš, slš. svietiš); 2) psl. *o > *o>stceš.o > uo >ceš.u,slš.uo (psl. *kňn. *kon. (b) ‘konj’ > stceš. kón kone > ceš. kun kone, slš. kôn kona; psl. *nňž. *nož. (b) ‘nož’ > stceš. nóž nože > ceš. nuž nože, slš. nôž noža; psl. *stňl. *stol. (b) ‘stol’ > stceš. st stolu > ceš. stul stolu, slš. st stola; psl. *vňl.*vol. (b) ‘vol’ > stceš. v volu > ceš. vulvola, slš. v vola; psl. *kňža (a') ‘koža’ > stceš. kóže > ceš. kuže, slš. koža; psl. *vňla (a') ‘volja’ > stceš. ve > ceš. vule, slš. vôla; psl. *vňna ‘vonj’ > stceš. vone > ceš. vune, slš. vôna; psl. *groza ‘groza’ > stceš. hra > ceš. hruza, slš. hra; psl. 2sg, 2pl praes. *možeši*možete od ‘moci’ > stceš. móžeš móžete > ceš. mužeš mužete, slš. môžeš môžete). 4.4.2.2.7 Prvotna ceško-slovaška *. in *u (dolga odraza praslovanskih *y, *.j., *.ji in *u, *o) sta v slovašcini prvotno ostala nespremenjena (pozneje je *y glasovno sovpadel z odrazom praslovanskega *i), v cešcini pa sta se diftongirala v padajoca diftonga e., o. (15. stoletje)(ceški diftong e. ni bil sprejet v zborno knjižno normo, je pa znacilen za pogovorno cešcino, ceš. obecná ceština): 1) psl. *y/*.j./*.ji > *. >stceš.. >ceš. e.,slš.*. > i (psl. *byk. ‘bik’ > stceš. b > knj. ceš. b, neknj. ceš. be.k, slš. b; psl. *str.j.c. ‘stric, ocetov brat’ > stceš. str > knj. ceš. str, neknj. ceš. stre.c, slš. str; psl. *star.j. ‘star’ > stceš. star> knj. ceš. star, neknj. ceš. stare., slš. star; psl. Gpl *star.jix. > stceš. starh > knj. ceš. starh, neknj. ceš. stare.ch, slš. starh; psl. *byti ‘biti, obstajati, nahajati se’ > stceš. bi > knj. ceš. b, neknj. ceš. be.t, slš. byt); 2) psl. *u/*o>luž.,ceš.,slš.*u>stceš.u>ceš.o.,slš.u(psl. *klobuk.‘klobuk’ > stceš. klob > ceš. klobouk, slš. klob; psl. *moka ‘moka’ > stceš. ma > ceš. mouka, slš. ma; psl. *modr.j. ‘moder, pameten’ > stceš. mr> ceš. moudr, slš. mry; psl. *kupiti ‘kupiti’ > stceš. kiti > ceš. koupit, slš. kúpit; psl. 3pl praes. *nesot. od ‘nesti’ > stceš. nes > ceš. nesou, slš. nes). Najznacilnejše zložniške razlike med knjižno cešcino in knjižno slovašcino Praslovansko Ceško Slovaško *oRC *RoC *RaC *CR.C *CR.C *CReC *CR’eC *C.C *C.’C *C.lC / +[*p, *b, *m, *v _] *C.lC / +[*t, *d, *s; *c, *ž _] *C.lC . lu lu > lou lu lu > lou . . . . . *e *’ä > *e > e *’ä > *a > a *’a > *. *’a > *a *’ä > ä *’ä > (’)a *’a > .a *C'a *C’a > e > e *C’a > ie > i *C’a > a *C’a > .a *C'u/*C'o *C’u > u > i *C’u > u > i *C’u > u *C’u > .u *e *o *. > ie > i *o > o > uo > u *. > ie *o > uo *y *u/*o *. > . > e., knj. i u > ou *. > i u 4.4.2.3 Nezložniki Najznacilnejše nezložniške razlike med knjižno cešcino in knjižno slovašcino so posle­dica razlicnega odražanja praslovanskega *x v položaju pred *-i2 v nekaterih oblikah, poenostavitve zlitniškega odraza praslovanskega *. v cešcini, spremembe praslovan­skega *r in praslovanskega *r v položaju pred sprednjimi samoglasniki v ceški r ter razlicne stopnje depalatalizacije praslovanskih *n, *l ter *t, *d, *n, *l in *p, *b, *m, *v v položaju pred sprednjimi samoglasniki v obeh jezikih. 4.4.2.3.1 Praslovanski velar (mehkonebnik) *x v položaju pred drugotnima sprednjima samoglasnikoma *E2 (=*e2, *-i2) se je v cešcini in slovašcini (tako kot drugod v zahodni slovanšcini) po praslovanski mlajši regresivni (drugi) palatalizaciji velarov palataliziral v šumniški priporniški palatal (trdonebnik) *š [*.], v osrednji slovašcini (kar se odraža tudi v knjižni slovašcini) pa se v nekaterih oblikah (npr. v imenovalniku množine sa­mostalnikov moške o-jevske sklanjatve) pojavlja odraz sicniškega priporniškega pala­tala *s [*s] (tako kot v južni in vecjem delu vzhodne slovanšcine) (prim. 4.1.1.1.2): 1) psl. *x + *E2 (= *e2,*-i2) > zsl. *š >ceš.š,slš.š (psl. *xed.j. ‘siv’ > *šed.j. . stceš. šedý, šedivý > ceš. šed, šediv, slš. šed, šediv; psl. *xer.j. ‘siv’ > *šer.j. > stceš. šerý > ceš. šer, slš. šer); 2) psl. Npl *-xi2:ceš.š,slš.s (psl. *Volx. ‘clovek roman­skega porekla’ : Npl *Volxi > ceš. Vlach :Vlaši, slš. Vlach :Vlasi; psl. *ženix. ‘ženin’ : Npl *ženixi > ceš. ženich :ženiši, slš. ženich :ženisi; psl. *lenox. ‘lenuh’ : Npl *lenoxi > ceš. lenoch : lenoši, slš. lenoch : lenosi). 4.4.2.3.2 Praslovanski zveneci palatalni (trdonebni) zapornik *. se je v zahodni slovan-šcini afrikatiziral (pozlitnil) v zveneci sicniški palatalni zlitnik *.2 [*.2 = *dz2], ki se je v slovašcini (in severni zahodni slovanšcini) ohranil kot zlitnik *., v cešcini (in lužiški srbšcini) pa se je konec 10. stoletja poenostavil v pripornik *z [*z] (prim. 4.1.1.5.2): psl. *. > zsl. *.2 >ceš.. > z,slš.. (psl. *me.a ‘meja’ > stceš. meze > ceš. meze, slš. medza; psl. *pre.a ‘predenje, preja’ > stceš. prieze > ceš. príze, slš. priadza; psl. *sa.a ‘saje’ > stceš. saze > ceš. saze, slš. sadza; psl. *.u..j. ‘tuj’ > stceš. cuzí > ceš. cizí, slš. cudzí; psl. *gove..j. ‘goveji’ > stceš. hovezí > ceš. hovezí, slš. hovädzí; psl. *-bu.ati ‘-bujati’ > stceš. pro-búzeti > ceš. pro-bouzet, slš. pre-búdzat; psl. *pri-xa.ati ‘prihaja-ti’ > stceš. pri-cházeti > ceš. pri-cházet, slš. pri-chádzat). Gre torej za eno najstarejših glasovnih razlik med cešcino in slovašcino. 4.4.2.3.3 Zahodnoslovanski mehcani soglasniki (odrazi praslovanskih nepalatalov (ne-trdonebnikov) v položaju pred sprednjimi samoglasniki) so v cešcini in slovašcini (po-dobno kot na vzhodu v ukrajinšcini) težili k depalatalizaciji. V cešcini (zelo verjetno pa tudi v slovašcini) so že v predzgodovinski dobi otrdeli vsi mehcani soglasniki v izglasju. To je npr. dokazljivo pri odrazih praslovanskih *-t., *-d.> zsl. *-t, *-d (prim. 4.1.6.6.2). Odraza soglasnikov v praslovanskih glasovnih zaporedjih *-t., *-d. sta v cešcini lahko tudi še trda, medtem ko sta v slovašcini navadno ponovno mehka (morfo­nologizirano npr. v nedolocniku po zamenjavi nedolocniškega obrazila -ti z-t v knjižni cešcini v drugi polovici 20. stoletja) (psl. *nit. *niti ‘nit’ > stceš. nit niti > ceš. nit niti/ nite, slš. nit nite; psl. *zet. *zeti ‘zet’ > stceš. zet zeti = ceš. zet zete, slš. zat zata; psl. *deset. *deseti ‘deset’ > stceš. deset deseti/desieti > ceš. deset deseti/desíti, slš. desat, Gpl desiatich; psl. *ped.*pedi ‘ped’ > stceš. pied piedi = ceš. pídpíde, slš. piadpiade; psl. *meriti ‘meriti’ > stceš. meriti > ceš. merit, slš. merit; psl. *rezati ‘rezati’ > stceš. rezati > ceš. rezat, slš. rezat). 4.4.2.3.4 Zahodnoslovanski mehcani *. (odraz praslovanskega palatala (trdonebnika) *r in praslovanskega dentala (zobnika) *r v položaju pred sprednjimi samoglasniki) se je v cešcini (poljšcini in pomorjanšcini, v lužiški srbšcini samo v položaju za nezvene-cimi zaporniki *p, *t, *k) spremenil v pripornik *r (13. stoletje), v slovašcini pa depala­taliziral (prim. 4.1.6.5.1): psl. *r/*rE > zsl. *.>ceš.r,slš.r (psl. *more‘morje’ > stceš. more > ceš. more, slš. more; psl. *griva ‘dolge dlake na vratu, griva’ > stceš. hríva > ceš. hríva, slš. hriva; psl. *kridlo ‘(pticje) krilo’ > stceš. krídlo > ceš. krídlo, slš. kridlo; psl. *pri ‘pri’ > stceš. pri > ceš. pri, slš. pri; psl. Npl f/n *tri ‘tri’ > stceš. tri > ceš. tri, slš. tri; psl. *reka ‘reka’ > stceš. reka > ceš. reka, slš. rieka; psl. *rec. ‘beseda, govor’ > stceš. rec > ceš. rec, slš. rec; psl. *red. ‘vrsta, red’ > stceš. rad > ceš. rad, slš. rad; psl. *gr.meti ‘grmeti’ > stceš. hrmieti > ceš. hrmít, slš. hrmiet; psl. *gor.k.j. ‘pekoc; grenek’ > stceš. horký, hork > ceš. horký, hork, slš. hork). 4.4.2.3.5 Tako v cešcini kot v slovašcini je prišlo do težnje po depalatalizaciji zahodno­slovanskih mehcanih soglasnikov (prim. 4.1.3.2) (odrazov praslovanskih nepalatalov (netrdonebnikov) v položaju pred sprednjimi samoglasniki) v medglasju (v cešcini ok. 1400) (prim. 4.1.6.6), ki pa ni zajela vseh soglasnikov. 4.4.2.3.5.1 Zahodnoslovanski mehcani *t, *d, *., *l (odrazi praslovanskih dentalov (zobnikov) *t, *d, *n, *l v položaju pred sprednjimi samoglasniki in praslovanskih palatalov (trdonebnikov) *n, *l) so se kot mehki ohranili v slovašcini, v cešcini pa so *t, *d, *. ostali mehki samo v položaju pred odrazi praslovanskih *i, *e, *e in se de­palatalizirali pred odrazi praslovanskih *e, *., medtem ko se je *l depalataliziral (prim. 4.1.6.6.2): 1) psl. *tE,*dE,*n/*nE > zsl. *t,*d,*./+[_*e,*.]>ceš.t,d,n,slš.t,d, . (psl. *tix.j. ‘tih, miren’ > stceš. tich> ceš. tich[tixi], slš. tich[tixi]; psl. *stena ‘zid, stena’ > stceš. stena > ceš. stena [stena], slš. stena [stena]; psl. *tež.k.j. ‘težek’ > stceš. težký > ceš. težký [teški], slš. tažký [taški]; psl. 2sg praes. *teceši od ‘teci’ > stceš. teceš > ceš. teceš [teceš], slš. tecieš [tecieš]; psl. *div.j. ‘divji’ > stceš. diví = ceš. div[divi], slš. div[divi]; psl. *ded. ‘ded, poglavar velike družine’ > stceš. ded > ceš. ded [det], slš. ded [det]); psl. *deset. ‘deset’ > stceš. deset > ceš. deset [deset], slš. desat [desat]; psl. *d.n. ‘dan’ > stceš. den > ceš. den [den], slš. den [de.]; psl. *niz.k.j. ‘nizek’ > stceš. nízký > ceš. nízký [.iski], slš. nízky [.iski]; psl. *nem.c. ‘ti-sti, ki je nem’ > stceš. Nemec > ceš. Nemec [.emec], slš. Nemec [.emec]; psl. *gnezdo ‘gnezdo’ > stceš. hniezdo > ceš. hnízdo [h.izdo], slš. hniezdo [h.ezdo]; psl. *agne ‘jagnje’ > stceš. jehne > ceš. jehne [jeh.e], slš. jahna [jah.a]; psl. 2sg praes. *neseši ‘nesti’ > stceš. neseš > ceš. neseš [neseš], slš. nesieš [.esieš]); 2) psl. *l/*lE > zsl. *l >stceš.l >ceš.l,slš.l (psl. *lubiti ‘ljubiti’ > stceš. lúbiti > ceš. líbit [libit], slš. lúbit [lubit]; psl. *pole ‘polje’ > stceš. pole > ceš. pole [pole], slš. pole [pole]; psl. *lipa ‘lipa’ > stceš. lípa > ceš. lípa [lipa], slš. lipa [lipa]; psl. *koleno ‘koleno’ > stceš. kole-no > ceš. koleno [koleno], slš. koleno [koleno]; psl. *kleti ‘kleti’ > stceš. kléti > ceš. klít [klit], slš. kliat [klat]; psl. *led. *leda/*ledu ‘led’ > stceš. led ledu > ceš. led ledu [let ledu], slš. lad ladu [lat ladu]; psl. *l.n. *l.na ‘lan’ > stceš. len lna/lnu > ceš. len lnu [len lnu], slš. lan lanu [lan lanu]). 4.4.2.3.5.2 Zahodnoslovanski mehcani labiali (ustnicniki) *., *., *., *. (odrazi pra­slovanskih labialov *p, *b, *m, *v v položaju pred sprednjimi samoglasniki) so v cešci­ni v položaju pred kratkimi odrazi praslovanskih *e, *e svojo palataliziranost okrepili, prišlo je do nastanka vmesnih . (za *., *., *.) in . (za *.), v drugih položajih pa so se depalatalizirali, medtem ko so v slovašcini v vseh položajih depalatalizirali brez sledi nekdanje mehcanosti: psl. *p,*b,*m,*v /+[_*e,*e] > zsl. *.,*.,*.,*. > ceš.p.e,b.e,m.e,v.e ,slš.pe,be,me,ve (psl. *pena ‘pena’ > stceš. piena, pena > ceš. pena [p.ena], slš. pena [pena]; psl. *begati ‘bežati’ > stceš. behati > ceš. behat [b.ehat], slš. behat [behat]; psl. *mena ‘menjava’ > stceš. mena > ceš. mena [m.ena], slš. mena [mena]; psl. *veriti ‘verjeti’ > stceš. veriti > ceš. verit [v.erit], slš. verit [verit]). Najznacilnejše nezložniške razlike med knjižno cešcino in knjižno slovašcino Praslovansko Ceško Slovaško *-xi2 (Npl) *-ši > -ši -si *. *.2 > . > z *.2 > . *-t. *-t > -t = -t *-t > *-t = -t *-d. *-d > -d = -d *-d > *-d = -d *r/*rE *. > r *. > r *l/*lE *l > l > l *l > l *t / +[_ *e, *.] *t > t *t > t *d / +[_ *e, *.] *d > d *d > d *n / +[_ *e, *.] *. > n *. > . *p / +[_ *e, *e] *. > p. *. > p *b / +[_ *e, *e] *. > b. *. > b *m / +[_ *e, *e] *. > m. *. > m *v / +[_ *e, *e] *. > v. *. > v GENETSKOJEZIKOSLOVNA KLASIFIKACIJA SLOVENSKIH in osrednjejužnoslovanskih narecij 5.1 Slovenski jezik Divergentno spreminjanje slovenskega jezika, tj. njegova cepitev na manjše geolekte vse do narecnih ploskev ter naprej na narecja, podnarecja in krajevne govore, je potekalo v okviru nesplošnoslovenskih inovacij, do katerih je prihajalo od okrog leta 1200 dalje. 5.1.1 Severozahodnainjugovzhodnaslovenšcina Najstarejše nesplošnoslovenske glasovne spremembe so še potekale približno po izoglosi, ki je locevala severozahodno alpsko slovanšcino od jugovzhodne, in so izoblikovale dva pr-votna slovenska makrogeolekta, to sta bili severozahodna in jugovzhodnaslovenšcina.366 5.1.1.1 Praslovanska *e,*o Praslovanska nosna samoglasnika (nazalna vokala) *e, *o sta se v severozahodni slo­venšcini prvotno ohranila, medtem ko sta se v jugovzhodni slovenšcini denazalizirala (raznosnila) v široka sredinska ustna samoglasnika *., *. (morda najprej v nizka sre­dinska samoglasnika *ä, *ĺ, ki sta se nato ožila v smeri *., *.):367 psl. *e,*o > SZ sln. 366 Izhodišce obravnave je Riglerjeva rekonstrukcija nastanka samoglasniških sistemov sloven-skih krajevnih govorov (Rigler 1963b). Riglerjev model je bil doslej vsaj dvakrat modificiran. Vermeer z izjemo rekonstrukcije prvotne glasovne vrednosti praslovanskega *e v slovenšcini (prim. 2.2.2.1.3) po vecini izhaja iz Riglerjeve delitve na dva prvotna slovenska makrodialekta, tj. severozahodnegainjugovzhodnega(Vermeer1982).GreenbergpateRiglerjevedelitvene upošteva in za najstarejšo razmejitveno crto postavlja reko Savo (Greenberg 2002: 127), kar je, upoštevaje dokumentirano jezikovno gradivo, zelo težko sprejemljivo. V vseh treh primerih gre za hipoteticne konstrukte izhodišcnega splošnoslovenskega zložniškega sistema in hipoteticne modele njegovega spreminjanja do nastanka zložniških sistemov posameznih slovenskih krajevnih govorov. Rekonstrukcije torej ne gre vedno razumeti dobesedno kot v nekem casu in na nekem prostoru dejansko obstajajocega jezikovnega sistema, temvec kot abstrahirano skupno izhodišce, ki služi pojasnjevanju konkretnega jezikovnega stanja v razlicnih krajevnih govorih. Diskusija o upravicenosti te ali one rekonstrukcije, ki ima za posledico njeno rahlo modificiranje, se z ozirom na naravo tvarine same ne zdi prevec produktivna in smiselna. 367 Rigler 1963b: 28–31; Logar 1974. *e,*o : JV sln. *ä,*ĺ > *.,*. (psl. *p.t. (c) ‘pet’ > sln. *p.t > SZ sln. *p.t, JV sln. *p.t; psl. *m.ž. (c) ‘mož’ > sln. *m.ž > SZ sln. *m.ž, JV sln. *m.ž; sl. Gsg *z.ta (a) od ‘zet’ > sln. *z.ta > SZ sln. *z.ta, JV sln. *z.ta; psl. *g.ba (a) ‘gliva, goba’ > sln. *g.ba > SZ sln. *g.ba, JV sln. *g.ba; psl. *gl.dati (a/A) ‘gledati’ > sln. *gl.dati > SZ sln. gl.dati, JV sln. *gl.dati; psl. *z.t. (a) ‘zet’ > sln. *z.t > SZ sln. *z.t, JV sln. *z.t; psl. *p.p. (a) ‘brst, popek’ > sln. *p.p > SZ sln. *p.p, JV sln. *p.p). V severozahodni slovenšcini so praslovanski nosni samoglasniki ohranjeni v pod-junskem narecju koroške narecne ploskve (psl. *e, *o > podjunsko sln. *a, *o: psl. *pet. ‘pet’ > podjunsko sln. pat, knj. sln. p.t; psl. *gledati ‘gledati’ > podjunsko sln. gladati, knj. sln. gl.dati; psl. *mož. ‘mož’ > podjunsko sln. mož, knj. sln. m.ž; psl. *kot. ‘kot’ > podjunsko sln. kot, knj. sln. k.t), v severozahodnih slovenskih narecjih pa se sporadicno pojavja t. i. rinezem, tj. dekomponiran (razstavljen) nosni samogla­snik na ustni samoglasnik in nosni soglasnik (psl. Nsg n, adv. *ve.e ‘vec’ > SZ sln. venc, knj. sln. v.c; psl. *ve..j.(j.) ‘vecji’ > SZ sln. venci, knj. sln. v.cji; psl. *mesec. ‘mesec’ > SZ sln. mesenc, knj. sln. m.sec; psl. *pa(j)ek. ‘pajek’ > SZ sln. pajenk, knj. sln. p.jek [p.j.k]), v ziljskem narecju koroške narecne ploskve dosledno v položaju pred odrazom praslovanskega *. (psl. *s.re.a ‘srecanje, nakljucje, dogodek’ > ziljsko sln. srenca, knj. sln. sr.ca),368drugod je do njihove denazalizacije prišlo zelo pozno. V jugovzhodni slovenšcini denazalizirana odraza praslovanskih *e, *o prvotno nista glasovno sovpadla z odrazoma praslovanskih *e, *o: 1) psl. *e,*o > JV sln. *.,*.(psl. *p.t. (c) ‘pet’ > JV sln. *p.t; psl. *gl.dati (a/A) ‘gledati’ > JV sln. *gl.dati); 2) psl. *e,*o > JV sln. *e,*o (psl. *l.d. (c) ‘led’ > JV sln. *l.d; psl. *žen. (b) ‘žena’ > JV sln. *ženŕ).369Do razlicnih glasovnih sovpadov je v posameznih narecnih ploskvah na severozahodu in jugovzhodu prišlo pozneje. V skladu z Ramovševo »glavno crto v oblikovanju slovenskega vokalizma« so se odrazi praslovanskih nosnih samoglasnikov dalje spreminjali v odvisnosti od svoje kvantitete (kolikosti). 5.1.1.2 Praslovanski *e Praslovanski nizki sprednji samoglasnik *e [*ä] (jat) (in z njimi glasovno sovpadli juž­noslovanski *e, ki je nastal po metatezi likvid praslovanskih dvoglasniških zvez *CeRC > *CReC s podaljšavo) je ne glede na svojo novo kvantiteto v severozahodni slovenšcini kot posledica ohranjenja praslovanskih nosnih samoglasnikov *e, *o ohranil svojo prvo­tno široko glasovno vrednost [*ä], v jugovzhodni slovenšcini pa se je po denazalizaciji (raznosnjenju) nosnih samoglasnikov zožil v ozki sredinski samoglasnik [*.] in ni gla­sovno sovpadel z odrazom denazaliziranega *e [*.] > *ä: psl. *e [*ä] > SZ sln. *ä > *. : JV sln. *.. Slovenski dolgi *. se je v skladu s težnjo po vplivu vokalne kvantitete na vo­kalno kvaliteto ter vezanosti vokalne kvantitete na naglasno mesto tako na severozahodu 368 Ramovš 1936: 172–175. 369 Raznosnjena odraza praslovanskih *e, *o in odraza praslovanskih*e, *o sta pozneje glasovno sovpadla v obsoško-idrijski narecni ploskvi zahodne slovenšcine (prim. 5.1.5.2.2) in dolenjski narecni ploskvi južne slovenšcine (prim. 5.1.5.3.2), v katerih sta se veliko pozneje (17. stoletje) tudi diftongirala v rastoca diftonga (dvoglasnika) (psl. *e/*e, *o/*o > obsoško-idrijsko*e, *o > *ie2, *uo2, dolenjsko *e, *o > *ie, *uo). kot na jugovzhodu zacel ožiti in diftongirati (prim. 5.1.1.3). Slovenski nenaglašeni kratki *e se je dalje spreminjal glede na svojo prvotno glasovno vrednost, na severozahodu je ostal širok in se je posledicno lahko znižal do *a (samoglasniška sprememba se imenuje e-jevsko akanje), na jugovzhodu pa je ostal ozek in se je posledicno lahko zvišal do *i (samoglasniška sprememba se imenuje ikanje) (psl. *dev.ca (F2) ‘devica’ > sln. *devěca > SZ sln. *d.věca > *davěca, JV sln. *d.věca > *divěca; psl. Gpl *rec.j. (c) od ‘beseda, govor’ > sln. *recí > SZ sln. *r.cí > *rací, JV sln. *r.cí > *ricí). 5.1.1.3 Diftongizacija slovenskih dolgih *.,*o Kot posledica vpliva vokalne kvantitete na vokalno kvalieteto ter vezanosti vokalne kvantitete na naglasno mesto sta se praslovanska *e, *o v slovenskih dolgih zlogih zacela diftongirati (udvoglašati, podvoglašati), in sicer v severozahodni slovenšcini v rastoca diftonga (dvoglasnika) *ie, *uo, v jugovzhodni slovenšcini v padajoca difton­ga *e., *o.:370 sln. *.,*o > SZ sln. *ie,*uo : JV sln. *e.,*o. (12./13. stoletje) (psl. *sv.t. (c) ‘svetloba; svet’ > sln. *sv.t > SZ sln. *sv.et, JV sln. *sv..t; psl. Nsg m ptc. praet. act. II *.krepil. (c/F2) od ‘okrepiti’ > sln. *okr.pil > SZ sln. *okr.epil, JV sln. *okr..pil; psl. 2sg, 2pl praes. *d.laješi *d.lajete (a/A) od ‘delati’ > sln. *d.laš *d.late > SZ sln. *dîelaš *dîelate, JV sln. *dę.laš *dę.late; psl. *bes.da (F) ‘pogovor’ > sln. *bes.da > SZ sln. *besîeda, JV sln. *besę.da; psl. *sten. (c) ‘zid, stena’ > sln. *st.na > SZ sln. *stiéna, JV sln. *sté.na; psl. *b.g.(c) ‘bog’ > sln. *b.g> SZ sln. *b.og, JV sln. *b..g; psl. *s.no (c) ‘trava, seno’ > sln. *sen. > SZ sln. *sen.o, JV sln. *sen..; psl. *m.ldost. (C) ‘mladost’ > sln. *mlad.st > SZ sln. *mlad.ost, JV sln. *mlad..st; psl. Gpl *nňg. (c) od ‘noga’ > sln. *n > SZ sln. *nu, JV sln. *nó.g; psl. Gpl *otrňk. (B) od ‘otrok, suženj’ > sln. *otr > sln. SZ sln. *otru, JV sln. *otró.k). 5.1.1.4 Druge glasovne spremembe Poleg prikazanih glasovnih sprememb naj bi v jugovzhodni slovenšcini prišlo še vsaj do dveh glasovnih sprememb (pri cemer naj bi bili pozneje njihovi odrazi ponekod od­pravljeni): 1) labializacija (zaokroženje) slovenskega *a v*ĺ: sln. *a > SZ sln. *a : JV sln. *ĺ (psl. *str.x. ‘strah’ > sln. *str.x > SZ sln. *str.x, JV sln. *str.x; psl. *kórl. (b) ‘kralj’ > sln. *král > SZ sln. *král, JV sln. *kr.l; psl. 2sg, 2pl praes. *p.daši*p.dajete (a/A) od ‘padati’ > sln. *pâdaš *pâdate > SZ sln. *pâdaš *pâdate, JV sln. *p.dĺš *p.dĺte; psl. *trav. (b) ‘trava’ > sln. *tráva > SZ sln. *tráva, JV sln. *tr.vĺ; psl. *morz.*morza (a) ‘mraz’ > sln. *mrŕz *mrŕza > SZ sln. *mrŕz *mrŕza, JV sln. *mr.z *mr.zĺ; psl. *ž.ba (a) ‘žaba’ > sln. *žŕba > SZ sln. *žŕba, JV sln. *ž.bĺ); 2) centrali­zacija *u v *.: sln. *u > SZ sln. *u : JV sln. *. (psl. *s.x. (c) ‘suh, ne moker’ > sln. *s.x > SZ sln. *s.x, JV sln. *s.x; psl. *klúc. (b) ‘kljuc’ > sln. *klúc > SZ sln. *klúc, JV sln. *kl.c; psl. 2sg, 2pl praes. *slušaješi *slušajete (a/A) od ‘poslušati’ > sln. *slaš *slate > SZ sln. *slaš *slate, JV sln. *sl.šaš *sl.šate; psl. *duš. (c) ‘dih, sapa; duša’ > sln. *da > SZ sln. *da, JV sln. *d.ša; psl. *kup. *kupa ‘kup’ > sln. *kůp *kůpa > SZ sln. *kůp *kůpa, JV sln. *k.p *k.pa). 370 Rigler 1963b: 34–36; Logar 1974. Severozahodnoslovenski zložniški sistem (absolutnokronološko po ok. 1200): *i *u *ie *uo *e *. *o *e *o *a *., *. Jugovzhodnoslovenski zložniški sistem (absolutnokronološko po ok. 1200):371 *i *. *e. *o. *e *. *o *. *. *ĺ *., *. 5.1.2 Severnainzahodnaterjužnainvzhodnaslovenšcina Nekoliko mlajše nesplošnoslovenske glasovne spremembe v 13. in 14. stoletju so po­tekale pravokotno na izogloso diftongizacije slovenskih *., *o ter prvotna slovenska makrogeolekta razcepile na po dva manjša geolekta, to so bile severna in zahodna ter južnain vzhodnaslovenšcina. Te spremembe so bile povezane z (ne)daljšanjem slo­venskih kratkihnaglašenih zložnikov v nezadnjih zlogih (razlicna intenzivnost ene od splošnoslovenskih inovacij, in sicer težnje vpliva naglasnegamesta na vokalno kvan­titeto in vpliva vokalne kvantitete na vokalno kvaliteto) ter razlicno, tj. a-jevsko oz. e-jevsko vokalizacijo slovenskega dolgega polglasnika *.. 5.1.2.1 Daljšanjeslovenskihkratkih(akutiranih)naglašenihzložnikov v nezadnjih zlogih Slovenski kratki (akutirani) naglašeni zložniki (prim. 2.2.1.1, 2.2.1.5) v nezadnjih zlo­gih so se v zahodni in južni slovenšcini podaljšali v vseh položajih v 13.–14. stoletju (zgodnje daljšanje tipa sln. *vrŕna > Z in J sln. *vrána) (kar se odraža v knjižni sloven-šcini), v severni slovenšcini in v severnoštajerski narecni ploskvi vzhodne slovenšcine pozneje, od 16. stoletja dalje (pozno daljšanje tipa sln. *vrŕna > S sln. *vrána) (v se­verni slovenšcini samo v predzadnjih, ne pa tudi v predpredzadnjih zlogih), v panonski narecni ploskvi vzhodne slovenšcine se niso daljšali; slovenski kratki akutirani zložniki v zadnjem zlogu pa se niso daljšali, spremenili so se v kratke cirkumflektirane zložnike 371 Rigler 1963b: 31–33; Logar 1974: [333]. (prišlo je torej do metatonije, tj. tonemske spremembe akuta na kracini v cirkumfleks na kracini) (v dvo-in veczložnicah je pozneje prišlo do nesplošnoslovenskega nagla­snega umika na prednaglasno kracino (prim. 5.1.3.2.1)):372 sln. *.,*.V,*V.V,*.VV > Z in J sln. .,.V,V.V,.VV,S,severnoštajerskosln..,.V,V.V,.VV/.VV, panonsko sln. .,.V,V.V,.VV (psl. *vorna (a) ‘vrana’ > sln. *vrŕna > Z in J sln. *vrána (knj. sln. vrána), S sln. *vrána, V sln. *vrŕna; psl. *l.to (a) ‘poletje, leto’ > sln. *l.to > Z in J sln. *l.to (knj. sln. l.to), S sln. *l.to, V sln. *l.to; psl. *vňla (a') ‘volja’ > sln. *vňla > Z in J sln. *vóla (knj. sln. v.lja), S sln. *vóla, V sln. *vňla; psl. *r.k. *r.ka (a) ‘rak’ > sln. *rŕk *rŕka > Z in J sln. *r.k*ráka (knj. sln. r.kráka), S sln. *r.k *ráka, V sln. *r.k *rŕka; psl. *m.š. *m.ši (a) ‘miš’ > sln. *měš *měši, Z in J sln. *m.š *míši (knj. sln. m.š míši), S sln. *m.š *míši, V sln. *m.š *měši; psl. *kňn. (b) ‘konj’ > sln. *kňn > *k.n; psl. *jez.k.*jez.ka (F) ‘jezik’ > sln. *jezěk*jezěka > Z in J sln. *jez.k *jezíka (knj. sln. jézik jezíka), S sln. *jez.k *jezíka, V sln. *jez.k *jezěka; psl. *potňk. *pota (a") ‘potok’ > sln. *pot *pota > Z in J sln. *pot.k *potóka (knj. sln. pok pot.ka), S sln. *pot.k *potóka, V sln. *pot.k*potňka; psl. *mal.na (A) ‘malina’ > sln. *malěna > Z in J sln. *malína (knj. sln. malína), S sln. *malína, V sln. *malěna; psl. *d.lati(a/A) ‘delati’ > sln. *d.lati> Z in J sln. *d.lati(knj. sln. d.lati), S sln. *d.lati, V sln. *d.lati); psl. 2sg, 2pl praes. *vňz...) od ‘voziti’ > sln. *viš *vite > š.*vňz.te (b/F1Z in J sln. *viš *vite (sln. v.ziš v.zite), S sln. *viš *vite, V sln. *viš *vite). Daljšanje slovenskih kratkih naglašenih zložnikov v nezadnjih zlogih Praslovansko Slovensko Zahodno­slovensko Južno­slovensko Severno­slovensko Vzhodno­slovensko *vorna (a) *vrŕna *vrána *vrána *vrána *vrŕna *l.to (a) *l.to *l.to *l.to *l.to *l.to *vňla (a') *vňla *vóla *vóla *vóla *vňla *r.ka (a) *rŕka *ráka *ráka *ráka *rŕka *m.ši (a) *měši *míši *míši *míši *měši *vňz..š. (b/F1) *vňziš *vóziš *vóziš *vóziš *vňziš *mal.na (F) *malěna *malína *malína *malína *malěna *jez.ka (F) *jezěka *jezíka *jezíka *jezíka *jezěka *potňka (a") *potňka *potóka *potóka *potóka *potňka *d.lati (a/A) *d.lati *d.lati *d.lati *d.lati *d.lati *vňz..te (b/F1) *vňzite *vózite *vózite *vňzite *vňzite *r.k. (a) *rŕk *r.k *r.k *r.k *r.k *m.š. (a) *měš *m.š *m.š *m.š *m.š *kňn. (b) *kňn *k.n *k.n *k.n *k.n *jez.k. (F) *jezěk *jez.k *jez.k *jez.k *jez.k *potňk. (a") *potňk *pot.k *pot.k *pot.k *pot.k 372 Ramovš 1950: 17. 5.1.2.2 Razmerje med dolgimi in kratkimi naglašenimi zložniki v nezadnjih zlogih Nesplošnoslovensko podaljšani visoki in nizki samoglasniki so glasovno sovpadli s slovenskimi dolgimi visokimi in nizkimi samoglasniki, pri sredinskih samoglasnikih pa do glasovnega sovpada podaljšanih in dolgih povsod ni prišlo, saj so bili odrazi podaljšanih samoglasnikov lahko širši oz. nediftongirani v primerjavi z odrazi prvotno dolgih. Tako so npr. razlicni odrazi praslovanskega *e (jata) (in z njim glasovno sovpa­dlega južnoslovanskega *e, ki je nastal po metatezi likvidpraslovanskih dvoglasniških zvez *CeRC > *CReC s podaljšavo) v slovenskih naglašenih zlogih, tj. slovenskega dolgega *. in kratkega naglašenega *.-v nezadnjih zlogih, v zahodni in južni slo­venšcini glasovno sovpadli (zgodaj podaljšani kratki akutirani *.-v nezadnjih zlogih se je podobno kot dolgi *. diftongiral), v severni in vzhodni slovenšcini pa ne (prim. 5.1.3.1.3), medtem ko odrazi dolgega *o in podaljšanega kratkega naglašenega *v nezadnjih zlogih niso glasovno sovpadli (prim. 5.1.3.1.5). Odraz slovenskih dolgih *., *o in kratkih naglašenih *.-, *- v nezadnjih zlogih Praslovansko Slovensko Zahodno­slovensko Južno­slovensko Severno­slovensko Vzhodno­slovensko *sv.t. (c) *sv.t *sv.et *sv..t *sv.et *sv..t *gr.x. (b) *gr.x *griéx *gré.x *griéx *gré.x *sv.t..š. (b/F1) *sv.tiš *sviétiš *své.tiš *sviétiš *své.tiš *sv.t..te (b/F1) *sv.tite *sviétite *své.tite *sviétite *své.tite *d.laješ. (a/A) *d.laš *dîelaš *dę.laš *dîelaš *dę.laš *d.lajete (a/A) *d.late *dîelate *dę.late *dîelate *dę.late *bes.da (F) *bes.da *besîeda *besę.da *besîeda *besę.da *.krepil. (c/F2) *okr.pil *okr.epil *okr..pil *okr.epil *okr..pil *sten. (c) *st.na *stiéna *sté.na *stiéna *sté.na *l.to (a) *l.to *liéto *lé.to *l.to *l.to *d.da (a) *d.da *diéda *dé.da *d.da *d.da *kol.no (F) *kol.no *koliéno *kolé.no *kol.no *kol.no *d.lati (a/A) *d.lati *diélati *dé.lati *d.lati *d.lati *b.g. (c) *b.g *b.og *b..g *b.og *b..g *pr.so (c) *pros. *pros.o *pros.. *pros.o *pros.. *nňg. (c) *nóg *nuóg *nó.g *nuóg *nó.g *vňla (a') *vňla *vóla *vóla *vóla *vňla *kňn.sk.j. (D) *kňnski *kónski *kónski *kónski *kňnski *vňz..š. (b/F1) *vňziš *vóziš *vóziš *vóziš *vňziš *potňka (a") *potňka *potóka *potóka *potóka *potňka *vňz..te (b/F1) *vňzite *vózite *vózite *vňzite *vňzite 5.1.2.3 Vokalizacija slovenskega polglasnika Slovenski dolgi polglasnik *. se je najverjetneje v nepolglasniški samoglasnik vokali­ziral v 14. stoletju, in sicer v zahodni slovenšcini in vecjem delu južne slovenšcine (v gorenjski, dolenjski in jugozahodnem delu južnoštajerske narecne ploskve) v a-jevski, na obrobju južne slovenšcine (na severovzhodnem obrobju južnoštajerske narecne ploskve) ter v severni in vzhodni slovenšcini pa v e-jevski samoglasnik,373prav tako tudi prvotno kratki akutirani polglasnik v nezadnjem zlogu *.-po podaljšavi na zahodu in jugu ter severu:374 sln. *. > Z in J sln. *a,SinVsln.*e (psl. *d.n. (c) ‘dan’ > sln. *d.n > Z in J sln. *d.n (knj. sln. d.n), S in V sln. *d.n; psl. *m.x. (c) ‘mah’ > sln. *m.x > Z in J sln. *m.x (knj. sln. m.h), S in V sln. *m.x; psl. Gpl *ov.c. (C) od ‘ovca’ > sln. *ov.c > Z in J sln. *ovác (knj. sln. ovác), S in V sln. *ovéc; psl. Gpl *ok.n. (B) od ‘okno’ > sln. *ok.n > Z in J sln. *okán, S in V sln. *okén (nar. sln. okén); psl. *t.šca (a') ‘tašca’ > sln. *t.šca > Z in J sln. *tášca (knj. sln. tášca), S sln. *téšca, V sln. *t.šca; psl. *p.s.j.(j.) (D) ‘pasji’ > sln. *p.sji> Z in J sln. *pásji (knj. sln. pásji), S sln. *pésji, V sln. *p.sji; psl. 2sg, 2pl praes.*l.ž...) od ‘lagati’ > sln. *l.žeš *l.žete > Z in J sln. *lážeš š. *l.ž.te (b/F1*lážete (knj. sln. lážeš lážete), S sln. *léžeš *léžete, V sln. *l.žeš *l.žete; psl. 2sg, 2pl praes. *s.xn...) od ‘sahniti, sušiti se’ > sln. *s.xneš *s.xnete > Z in J š. *s.xn.te (b/F1sln. *sáxneš*sáxnete (knj. sln. sáhneš sáhnete), S sln. *séxneš*s.xnete, V sln. *s.xneš *s.xnete; psl. *p.s.(b) ‘pes’ > sln. *p.s > *p.s(knj. sln. p.s [p.s]); psl. *s.n.(b) ‘sen, spanje’ > sln. *s.n > *s.n (knj. sln. s.n [s.n]); psl. *lon.c. (B) > sln. *lon.c > *lon.c (knj. sln. lec [lón.c]); psl. *st.b.r. (B) ‘drog, deblo, steber’ > sln. *st.b.r > *st.b.r (knj. sln. steb.r stebr. [st.b.r st.br.] / stčber stčbra [st.b.r st.bra])). Vokalizacija slovenskega polglasnika Praslovansko Slovensko Zahodno­slovensko Južno­slovensko Severno­slovensko Vzhodno­slovensko *d.n. (c) *d.n *d.n *d.n *d.n *d.n *m.x. (c) *m.x *m.x *m.x *m.x *m.x *ov.c. (C) *ov.c *ovác *ovác *ovéc *ovéc *ok.n. (B) *ok.n *okán *okán *okén *okén *t.šca (a') *t.šca *tášca *tášca *téšca *t.šca *p.s.j.j. (D) *p.sji *pásji *pásji *pésji *p.sji *s.xn..š. (b/F1) *s.xneš *sáxneš *sáxneš *séxneš *s.xneš *s.xn..te (b/F1) *s.xnete *sáxnete *sáxnete *s.xnete *s.xnete *p.s. (b) *p.s *p.s *p.s *p.s *p.s *s.n. (b) *s.n *s.n *s.n *s.n *s.n *lon.c. (B) *lon.c *lon.c *lon.c *lon.c *lon.c *st.b.r. (B) *st.b.r *st.b.r *st.b.r *st.b.r *st.b.r 373 Izoglosa vokalizacije slovenskega polglasnika poteka nekoliko južneje od izoglose zgodnjega daljšanja kratkih akutiranih zložnikov v nezadnjih zlogih, in sicer sredi srednjesavinjskega in kozjansko-bizeljskega narecja (prim. 5.1.5.3.3). 374 Ramovš 1950: 18; Rigler 1963b: 34; Logar 1974. Shematicni prikaz slovenšcine in njenih prvotnih štirih makrogeolektov zahodna *vi-brati *šidlo, *vednoti *p.t, *m.ž *d.d, *l.d *sv.et, *b.og *d.n, *pásji *liéto, *diélati severna *vi-brati *šidlo, *vednoti *p.t, *m.ž *d.d, *l.d *sv.et, *b.og *d.n, *pésji *l.to, *d.lati SLOVENŠCINA *kaj *no., *meja *pušcati, *drož.i *moreš *sen./*pros., *sv..a *m.riš, *pâdaš *zakňna, *zalôga južna *iz-brati *šilo, *venoti *p.t, *m.ž *d.d, *l.d *sv..t, *b..g *d.n, *pásji *lé.to, *dé.lati vzhodna *iz-brati *šilo, *venoti *p.t, *m.ž *d.d, *l.d *sv..t, *b..g *d.n, *p.sji *l.to, *d.lati 5.1.3 Mlajšenesplošnoslovenskejezikovnespremembe Pri oblikovanju narecnih ploskev slovenšcine je pomembno vlogo igralo predvsem divergentno spreminjanje razlicnih sredinskih samoglasnikov, ki so se spreminjali v odvisnost od svoje kvantitete (kolikosti) (prim. 2.2.2.1.2.4), pri oblikovanju slovenskih narecij znotraj posameznih narecnih ploskev pa so bili pomembni tudi nesplošnoslo­venski naglasni premiki. 5.1.3.1 Spreminjanje slovenskih sredinskih samoglasnikov Spreminjanje odrazov praslovanskih sredinskih samoglasnikov v slovenšcini je pri­kazano s poudarkom na stanju v gorenjski in dolenjskih narecni ploskvi južne sloven-šcine. Drugo se namrec odraža v knjižnem jeziku druge polovice 16. stoletja, prvo v sodobnem knjižnem jeziku od druge polovice 19. stoletja dalje. 5.1.3.1.1Praslovanski *e Spreminjanje praslovanskega *e v slovenšcini: 1) odraz slovenskega dolgega naglaše­nega *. je težil k oženju in diftongizaciji (v dolenjski narecni ploskvi na jugovzhodu in obsoško-idrijski narecni ploskvi na severozahodu npr. po glasovnem sovpadu z od­razom slovenskega dolgega *e v rastoci diftong *ie(2) od 17. stoletja dalje, v knjižnem jeziku druge polovice 16. stoletja diftong namrec še ni prisoten): sln. *. > SZ sln. *., JV sln. *. (psl. *p.t. (c) ‘pet’ > sln. *p.t (knj. sln. p.t); psl. 2sg, 2pl praes. *v.ž.. š. *v.ž..te (b/F1) od ‘vezati’ > sln. *v.žeš *v.žete (knj. sln. v.žeš v.žete); psl. 2sg, 2pl praes. *gl.daješ.*gl.dajete (a/A) od ‘gledati’ > sln. *gl.daš *gl.date (knj. sln. gl.daš gl.date); psl. *pris.ga (a") ‘priseganje’ > sln. *pris.ga (knj. sln. pris.ga); psl. Apl *m.že (c) od ‘mož’ > sln. *mož. (knj. sln. mož.); psl. *trest., 2sg praes. *tresčš. (c) ‘tresti’ > sln. *tr.sti, *tr.seš (knj. sln. tr.sti, tr.seš)); 2) odraz slovenskega kratkega naglašenega *.-v nezadnjih zlogih je po zgodnji podaljšavi slovenskih kratkihakutira­nih zložnikov v (predzadnjih in predpredzadnjih) nezadnjih zlogih (13.–14. stoletje) v zahodni in južni ter verjetno tudi v severni slovenšcini po pozni podaljšavi slovenskih kratkih akutiranih zložnikov v predzadnjih (ne pa tudi predpredzadnjih) nezadnjih zlo­gih (16. stoletje) glasovno sovpadel z odrazom slovenskega dolgega naglašenega *., v vzhodni slovenšcini, kjer do podaljšave ni prišlo, pa ostal prvotno kratek: sln. *.- > Z sln. *.-,Jsln.*.-,Ssln.*.V,*.VV,Vsln.*.-(psl. *m.ta (a) ‘meta’ > sln. *m.ta (knj sln. m.ta); sl. Gsg *z.ta (a) od ‘zet’ > sln. *z.ta (knj sln. z.ta); psl. *gov.do (F) ‘govedo’ > sln. *gov.do (knj. sln. gov.do); psl. *gl.dati (a/A) ‘gledati’ > sln. *gl.dati (knj. sln. gl.dati)); 3) odraz slovenskega kratkega naglašenega *-. v zadnjih zlogih se prvotno ni spreminjal: sln. *-. > SZ sln. *-.,JVsln.*-. (psl. *z.t. (a) ‘zet’ > sln. *z.t (knj. sln. z.t); 4) slovenski (kratki) nenaglašeni *e se prvotno ni spreminjal: sln. *e > SZ sln. *e,JVsln.*. (psl. *vez.ti (b/F1) ‘vezati’ > sln. *vezŕti (knj. sln. vezáti = v.zati); psl. *p.met. *p.meti (A) ‘spomin’ > sln. *pŕmet *pŕmeti (knj. sln. pámet pámeti); psl. *m.so(c) ‘meso’ > sln. *mes.(knj. sln. mes.)).375V knjižni slovenšcini se od druge polovice 19. stoletja v naglašenih zlogih odraža stanje v gorenjskem narecju. 5.1.3.1.2 Praslovanski *o Spreminjanje praslovanskega *o v slovenšcini: 1) odraz slovenskega dolgega naglaše­nega *o je težil k oženju in diftongizaciji (v dolenjski narecni ploskvi na jugovzhodu in obsoško-idrijski narecni ploskvi na severozahodu npr. po glasovnem sovpadu z odra­zom slovenskega kratkega naglašenega *v nezadnjih zlogih v rastoci diftong *uo(2) od 17. stoletja dalje, v knjižnem jeziku druge polovice 16. stoletja diftong namrec še ni prisoten): sln. *o > SZ sln. *o,JVsln.*. (psl. *m.ž. (c) ‘mož’ > sln. *m.ž (knj. sln. m.ž); psl. Gpl *m.ž. (c) od ‘mož’ > sln. *m.ž (knj. sln. m.ž); psl. 2sg, 2pl praes. *st.p...) od ‘stopiti’ > sln. *st.piš *st.pite (knj. sln. st.piš st.pite); psl. š. *st.p.te (b/F12sg, 2pl praes. *.xaješ. *.xajete od ‘vohati’ > sln. *v.xaš *v.xate (knj. sln. v.haš 375 Odraz slovenskega kratkega *e (naglašeni v zadnjem zlogu, prednaglasni, ponaglasni) se je lahko ponekod reduciral (predvsem na severozahodu je lahko prišlo do e-jevskegaakanja, predvsem na jugovzhodu pa do ikanja). v.hate); psl. Gsg *p.p.ka (A) od ‘majhen brst, popek’ > sln. *p.pka (knj. sln. p.pka); psl. Asg *g.lvo (c) od ‘glava’> sln. *glav. (knj. sln. glav. = glávo); psl. *mok. (b) ‘moka’ > sln. *m.ka (knj. sln. m.ka)); 2) odraz slovenskega kratkega naglašenega *.­v nezadnjih zlogih je po zgodnji podaljšavi slovenskih kratkih akutiranih zložnikov v (predzadnjih in predpredzadnjih) nezadnjih zlogih (13.–14. stoletje) v zahodni in južni ter verjetno tudi v severni slovenšcini po pozni podaljšavi slovenskih kratkih akutiranih zložnikov v predzadnjih (ne pa tudi predpredzadnjih) nezadnjih zlogih (16. stoletje) glasovno sovpadel z odrazom slovenskega dolgega naglašenega *o, v vzhodni sloven-šcini, kjer do podaljšave ni prišlo, pa ostal prvotno kratek: sln. *.- > Z sln. *.-,Jsln. *.-,Ssln.*.V,*.VV,Vsln.*.-(psl. *g.ba (a) ‘gliva, goba’ > sln. *g.ba (knj. sln. g.ba); psl. Gsg *p.pa (a) od ‘brst, popek’ > sln. *p.pa (nar. sln. p.pa); psl. *g.bica (A) ‘majhna gliva, goba’ > sln. *g.bica (knj. sln. g.bica)); 3) odraz slovenskega krat­kega naglašenega *-. v zadnjih zlogih se prvotno ni spreminjal: sln. *-. > SZ sln. *-.,JVsln.*-. (psl. *p.p. (a) ‘brst, popek’ > sln. *p.p (nar. sln. p.p)); 4) slovenski (kratki) nenaglašeni *o se prvotno ni spreminjal: sln. *o > SZ sln. *o,JVsln.*. (psl. *stop.ti(b/F1) ‘stopiti’ > sln. *stopěti/*stopîti(knj. sln. stopiti =st.piti); psl. Asg *vorno (a) od ‘vrana’ > sln. *vrŕno (knj. sln. vráno); psl. Gsg *m.ža (c) od ‘mož’ > sln. *mož. (knj. sln. mož.)). V knjižni slovenšcini se od druge polovice 19. stoletja v naglašenih zlogih odraža stanje v gorenjskem narecju. 5.1.3.1.3 Praslovanski *e Spreminjanje praslovanskega *e (jata) (in z njim glasovno sovpadlega južnoslovan­skega *e, ki je nastal po metatezi likvid praslovanskih dvoglasniških zvez *CeRC > *CReC s podaljšavo) v slovenšcini: 1) slovenski dolgi naglašeni *. (in vzporedno z njim slovenski dolgi naglašeni *o) se je diftongiral, in sicer v severozahodni sloven-šcini v rastoci diftong *ie in v jugovzhodni slovenšcini v padajoci diftong *e. (12./13. stoletje):376 sln. *. > SZ sln. *ie,JV sln. *e. (psl. *sv.t. (c) ‘svetloba; svet’ > sln. *sv.t > SZ sln. *sv.et, JV sln. *sv..t (knj. sln. sv.t); psl. *gr.x. (b) ‘greh’ > sln. *gr.x > SZ sln. *griéx, JV sln. *gré.x (knj. sln. gr.h); psl. 2sg, 2pl *sv.t...) od š. *sv.t.te (b/F1‘svetiti’ > sln. *sv.tiš*sv.tite > SZ sln. *sviétiš *sviétite, JV sln. *své.tiš*své.tite (knj. sln. sv.tišsv.tite); psl. 2sg, 2pl praes. *d.laješ.*d.lajete (a/A) od ‘delati’ > sln. *d.laš *d.late > SZ sln. *dîelaš *dîelate, JV sln. *dę.laš *dę.late (knj. sln. d.laš d.late); psl. *bes.da (F) ‘pogovor’ > sln. *bes.da > SZ sln. *besîeda, JV sln. *besę.da (knj. sln. bes.da); psl. Nsg m ptc. praet. act. II *.krepil. (c/F2) od ‘okrepiti’ > sln. *okr.pil > SZ sln. *okr.epil, JV sln. *okr..pil (knj. sln. okr.pil); psl. *sten. (c) ‘zid, stena’ > sln. *st.na > SZ sln. *stiéna, JV sln. *sté.na (knj. sln. st.na)); 2) slovenski kratki naglašeni *.-v nezadnjih zlogih se je po zgodnji podaljšavi slovenskih kratkih akutiranih zložni­kov v (predzadnjih in predpredzadnjih) nezadnjih zlogih (13.–14. stoletje) diftongiral v zahodni slovenšcini v rastoci diftong *ié-in v južni slovenšcini v padajoci diftong *é.-, v severni slovenšcini po pozni podaljšavi slovenskih kratkih akutiranih zložnikov v (predzadnjih, ne pa tudi predpredzadnjih) nezadnjih zlogih (16. stoletje) zacel ožiti 376 Rigler 1963b: 34–36; Logar 1974. v smeri proti ozkemu *.-, v vzhodni slovenšcini, kjer do podaljšave ni prišlo, pa ostal prvotno nespremenjen kratki *.-: sln. *.- > Z sln. *ié-,Jsln.*é.-,Ssln.*.V,*čVV, V sln. *.-(psl. *l.to (a) ‘poletje, leto’ > sln. *l.to > Z sln. *liéto, J sln. *lé.to (knj. sln. l.to), S sln. *l.to, V sln. *l.to; psl. Gsg *d.da (a) od ‘ded, poglavar velike družine’ > sln. *d.da > Z sln. *diéda, J sln. *dé.da (knj. sln. d.da = d.da), S sln. *d.da, V sln. *d.da); psl. *kol.no (F) ‘koleno’ > sln. *kol.no > Z sln. *koliéno, J sln. *kolé.no (knj. sln. kol.no), S sln. *kol.no, V sln. *kol.no; psl. *d.lati (a/A) ‘delati’ > sln. *d.lati > Z sln. *diélati, J sln. *dé.lati (knj. sln. d.lati), S sln. *d.lati, V sln. *d.lati); 3) slovenski kratki naglašeni *-. v zadnjih zlogih se prvotno ni spreminjal: sln. *-. > SZ sln. *-., JV sln. *-. (psl. *d.d. (a) ‘ded, poglavar velike družine’ > sln. *d.d > SZ sln. *d.d, JV sln. *d.d (knj. sln. d.d =d.d); psl. Nsg m ptc. praet. act. II *j.m.l. (c/F2) od ‘imeti’ > sln. *im.l > SZ sln. *im.l, JV sln. *im.l (knj. sln. imil (16. stoletje), im.l = im.l)); 4) slovenski (kratki) nenaglašeni *e se prvotno ni spreminjal: sln. *e > SZ sln. *.,JV sln. *.(psl. *dev.ca (F2) ‘devica’ > sln. *devěca > SZ sln. *d.věca, JV sln. *d.věca (knj. sln. diviza (16. stoletje), devíca); psl. Gpl *rec.j. (c) od ‘beseda, govor’ > sln. *recí > SZ sln. *r.cí, JV sln. *r.cí (knj. sln rizhi (16. stoletje), recí); psl. *v.deti (a/A) ‘videti’ > sln. *vědeti > SZ sln. *věd.ti, JV sln. *věd.ti (knj. sln. viditi (16. stoletje), vídeti); psl. Lsg *gor. ‘na gori’ > sln. *gor. > SZ sln. *gor., JV sln. *gor. (knj. sln. gori (16. sto­letje), gi); psl. *s.no (c) ‘trava, seno’ > sln. *sen. > SZ sln. *s.n.o, JV sln. *s.n.. (knj. sln. .inu (16. stoletje), sen.)). Knjižna slovenšcina druge polovice 16. stoletja odraža stanje v tedanji dolenjski narecni ploskvi južne slovenšcine (južnoslovenski padajoci diftong *e.se je v dolenjski narecni ploskvi ohranil; jugovzhodnoslovenski ozki [*.] se je v dolenjski (in gorenj-ski) narecni ploskvi zožil v i) (prim. 1.3.2.1), knjižna slovenšcina druge polovice 19. stoletja pa stanje v tedanji gorenjski narecni ploskvi južne slovenšcine samo v dolgih zlogih (južnoslovenski padajoci diftong *e. se je v gorenjski narecni ploskvi do druge polovice 14. stoletja monoftongiral v monoftong e), ne pa tudi v kratkih zlogih (jugo­vzhodnoslovenski ozki *. se je v gorenjski (in dolenjski)narecni ploskvi zožil v i (14. stoletje)), kjer je bil na osnovi etimološkega principa v knjižni standard uveden odraz e (prim. 1.3.2.2), pri cemer se v redkih primerih še vedno pojavlja i (npr. psl. Lsg *gore ‘na gori’ > knj. sln. gi; psl. Lsg *dole ‘v jami, votlini, dolu, dolini’ > knj. sln. di; psl. Lsg *utre ‘v jutru’ > knj. sln. j.tri; psl. Lsg *dave ‘v daljavi, preteklosti’ > knj. sln. dávi ‘danes zjutraj’; psl. Lsg *dreve ‘danes zjutraj’ > knj. sln. dr.vi ‘danes zvecer’). 5.1.3.1.4 Praslovanski *e Spreminjanje praslovanskega *e v slovenšcini: 1) slovenski dolgi naglašeni *e se v najstarejšem obdobju ni spreminjal (pozneje pa je težil k oženju in diftongizaciji (v dolenjski in obsoško-idrijski narecni ploskvi npr. (po glasovnem sovpadu z odrazom slovenskega *.) v rastoci diftong *ie(2) od 17. stoletja dalje, v knjižnem jeziku druge polovice 16. stoletja diftong namrec še ni prisoten)): sln. *e (psl. *l.d. (c) ‘led’ > sln. *l.d (knj. sln. l.d); psl. Gpl *žčn. (b) ‘žená’ > sln. *žén (nar. sln. ž.n); psl. *v.cer. *v.cera, Asg *n. vecer. (C) ‘vecer’ > sln. *vec.r *vec.ra, *na v.cer (knj. sln. vec.r vec.ra, na v.cer)); 2) slovenski kratki naglašeni *č-v nezadnjih zlogih je po zgodnji podaljšavi slovenskih kratkih akutiranih zložnikov v (predzadnjih in predpredzadnjih) nezadnjih zlogih (13.–14. stoletje) v zahodni in južni slovenšcini glasovno sovpadel z odrazom slovenskega dolgega naglašenega *e, v severni slovenšcini po pozni podaljša-vi slovenskih kratkih akutiranih zložnikov v (predzadnjih, ne pa tudi predpredzadnjih) nezadnjih zlogih(16. stoletje) pa ne, v vzhodni slovenšcini, kjer do podaljšave ni prišlo, pa ostal prvotno nespremenjenkratki *č-: sln. *č- > Z in J sln. *é-,Ssln.*éV,*čVV, V sln. *č-(psl. *stčla (a') ‘kar se nastelje, položi’ > sln. *stčla > Z in J sln. *stéla (knj. sn. st.lja); psl. *žčn.sk.j. (D) ‘ženski’ > sln. *žčnski > Z in J sln. *žénski (knj. sln. ž.nski), S sln. *žénski, V sln. *žčnski); psl. 2sg, 2pl praes. *žčn..te (b/F1) š. *žčn..od ‘ženiti’ > sln. *žčniš *žčnite > Z in J sln. *žéniš *žénite (knj. sln. ž.niš ž.nite), S sln. *žéniš *žčnite, V sln. *žčniš *žčnite); 3) slovenski kratki naglašeni *-č v zadnjih zlogih se prvotno ni spreminjal: sln. *-č (psl. *cčp. (b) ‘pokrov, pokrivalo’ > sln. *cčp (knj. sln. c.p)); 4) prednaglasni *e je bil po nesplošnoslovenskem naglasnem umiku s slovenskega koncnega kratkega zloga na prednaglasno kracino (od 15. stoletja dalje) kratek, nato je ta umicno naglašeni *e težil k daljšanju, oženju in diftongizaciji (psl. *žen. (b) ‘žena’ > sln. *ženŕ > žen. > žčna > žéna > ž.éna (knj. sln. žéna); psl. *rebr. (b) ‘rebro’ > sln. *rebr > rebr. > rčbro > rébro > r.ébro (knj. sln. rébro); psl. Gsg *cep. (b) > sln. *cepŕ > cep. > cčpa > cépa > c.épa (knj. sln. cépa); psl. *medv.d. (a") ‘medved’ > sln. *medv.d > medv.d > mčdved > médved > m.édved (knj. sln. médved)); 5) slovenski (kratki) nenaglašeni *e se prvotno ni spreminjal: sln. *e (psl. *n.bo (c) ‘nebo’ > sln. *neb. (knj. sln. neb.)).377V knjižni slovenšcini se od druge polovice 19. stoletja v naglašenih zlogih odraža stanje v gorenjskem narecju. 5.1.3.1.5 Praslovanski *o Spreminjanje praslovanskega *o v slovenšcini: 1) slovenski dolgi naglašeni *o(in vzpo­redno z njim slovenski dolgi naglašeni *.) se je diftongiral, in sicer v severozahodni slovenšcini v rastoci diftong *uo in v jugovzhodni slovenšcini v padajoci diftong *o. (12./13. stoletje) (jugovzhodnoslovenski diftong *o. se je v gorenjski narecni ploskvi monoftongiral v monoftong *o, v dolenjski narecni ploskvi v monoftong *u):378 sln. *o 377 Slovenski kratki *e (naglašenivzadnjemzlogu,prednaglasni,ponaglasni)sejelahkopone­kod reduciral (predvsem na severozahodu je lahko prišlo do e-jevskega akanja, predvsem na jugovzhodu pa do ikanja). 378 Dolenjskimonoftong*u je prvic dokumentiran v Stiškem rokopisu (prva polovica 15. stole-tja) (psl. Gsg *.t. boga > SRod buga (V 5–6),od bga (V 15) =od buga; psl. *n.koli > SR nikuli (V 21, 26, 31, 34); psl. Asg *pokňro (a") > SR pokuro (V 23); psl. Nsg n, adv. *t.ko > SRtaku (V 21, 24, 27, 31, 34); psl. Nsg n, adv.*x.do > SRxudu (V 38); psl. Nsg n ptc. praet. act. II *b.lo > > SR bilu (V 38); psl. Asg *dobr.to (E) > SR dobruto (V 39–40); psl. Nsg n, adv.*g.sto > SR gostu (V 44); psl. *g.spod. > SR gospud (V60))injebilzaknjižnoslo­venšcino znacilen od srede 16. do 19. stoletja, gorenjski monoftong *o je prvic dokumentiran v Celovškem/Rateškem rokopisu (druga polovica 14. stoletja) (psl. *g.spod. > CRRgo.pod (II 1) = gospod; psl. Gsg *g.spodi > CRR Asg go.podi (III 3) =gospodi) in je bil v knjižno slovenšcino uveden v 19. stoletju. > SZ sln. *uo,JVsln.*o. (psl. *b.g. (c) ‘bog’ > sln. *b.g > SZ sln. *b.og, JV sln. *b..g (knj. sln. b.g); psl. *pr.so (c) ‘proso’ > sln. *pros. > SZ sln. *pros.o, JV sln. *pros.. (knj. sln. pros.); psl. Gpl *nňg. (c) ‘nog’ > sln. *n > SZ sln. *nu, JV sln. *nó.g (knj. sln. n.g)); 2) slovenski kratki naglašeni *v nezadnjih zlogih po zgodnji podaljšavi slovenskih kratkih akutiranih zložnikov v (predzadnjih in predpredzadnjih) nezadnjih zlogih (13.–14. stoletje) v zahodni in južni slovenšcini ter v severni sloven-šcini po pozni podaljšavi slovenskih kratkih akutiranih zložnikov v (predzadnjih, ne pa tudi predpredzadnjih) nezadnjih zlogih (16. stoletje) ni glasovno sovpadel z odrazom slovenskega dolgega naglašenega *o (pozneje pa je težil k oženju in diftongizaciji (v dolenjski in obsoško-idrijski narecni ploskvi npr. v rastoci diftong *uo(2) od 17. stoletja dalje, v knjižnem jeziku druge polovice 16. stoletja diftong namrec še ni prisoten)), v vzhodni slovenšcini, kjer do podaljšave ni prišlo, pa ostal prvotno nespremenjen kratki *: sln. * > Z in J sln. *,Ssln.*óV,*ňVV,Vsln.*(psl. *vňla (a') ‘volja’ > sln. *vňla> Z in J sln. *vóla(knj. sln. v.lja), S sln. *vóla, V sln. *vňla; psl. Gsg *pota (a") > sln. *pota > Z in J sln. *pota (knj. sln. pot.ka), S sln. *pota, V sln. *pota; psl. *kňn.sk.j. (D) ‘konjski’ > sln. *kňnski > Z in J sln. *kónski (knj. sln. k.njski), S sln. *kónski, V sln. *kňnski; psl. 2sg praes. *vňz..te (b/F1) od ‘voziti’ > sln. š. *vňz..*viš *vite > Z in J sln. *viš *vite (knj. sln. v.ziš v.zite), S sln. *viš *vite, V sln. *viš *vite); 3) slovenski kratki naglašeni*-v zadnjih zlogih se prvotno ni spreminjal: sln. *-(psl. *kňn. (b) ‘konj’ > sln. *kňn (knj. sln. k.nj)); 4) prednaglasni *o je bil po nesplošnoslovenskem naglasnem umiku s slovenskega koncnega kratkega zloga na prednaglasno kracino (od 15. stoletja dalje) kratek, nato je ta umicno naglašeni *o težil k daljšanju, oženju in diftongizaciji (psl. *koz. (b) ‘koza’ > sln. *kozŕ > koz. > ka > ka > k.óza (knj. sln. ka); psl. Gsg *kon. (b) > sln. *konŕ > konj. > kja > kja > k.ónja (knj. sln. kja); psl. *ok.n. (B) ‘okno’ > sln. *okn > okn. > no > no > .ókno (knj. sln. no); psl. *potňk. (a") ‘potok’ > sln. *pot > pot.k > pok > pok > p.ótok (knj. sln. pok); 5) slovenski (kratki) nenaglašeni *o se prvotno ni spreminjal: sln. *o (psl. *voz.ti (b/F1) ‘voziti’ > sln. *vozěti/*vozîti (knj. sln. voziti); psl. *vin. (b) ‘vino’ > sln. *víno (knj. sln. víno)).379 Knjižna slovenšcina druge polovice 16. stoletja odraža stanje v tedanji dolenjski narecni ploskvi južne slovenšcine (južnoslovenski padajoci diftong *o.se je v dolenjski narecni ploskvi do prve polovice 15. stoletja monoftongiral v monoftong u; ponaglasni *-o npr. se je v dolenjski (in gorenjski) narecni ploskvi reduciral v -u) (prim. 1.3.2.1), knjižna slovenšcina druge polovice 19. stoletja pa stanje v tedanji gorenjski narecni ploskvi južne slovenšcine samo v dolgih zlogih (južnoslovenski padajoci diftong *o. se je v gorenjski narecni ploskvi do druge polovice 14. stoletja monoftongiral v mo-noftong o), ne pa tudi v kratkih zlogih (npr. ponaglasni *-o se je v gorenjski narecni ploskvi reduciral v smeri -u > -. > -), kjer je bil na osnovi etimološkega principa v knjižni standard uveden odraz o (prim. 1.3.2.2). 379 Slovenski kratki *o (naglašeni v zadnjem zlogu, prednaglasni, ponaglasni) se je lahko ponekod reduciral (pogosto je prišlo do ukanja ali o-jevskegaakanja). 5.1.3.1.6 Praslovanska *.,*. Nadaljnje spreminjanje slovenskega sredinskega polglasnika *. (odraza praslovanskih krepkih polglasnikov *., *.) v slovenšcini:3801) slovenski dolgi naglašeni polglasnik *. se je vokaliziral, in sicer v zahodni in južni slovenšcini v a-jevski, v severni in vzho­dni slovenšcini v e-jevski samoglasnik (14. stoletje):381 sln. *. > Z in J sln. *a,Sin V sln. *e (psl. *d.n. (c) ‘dan’ > sln. *d.n > Z in J sln. *d.n (knj. sln. d.n), S in V sln. *d.n; psl. *m.x. (c) ‘mah’ > sln. *m.x > Z in J sln. *m.x (knj. sln. m.h), S in V sln. *m.x; psl. Gpl *ov.c.(C) od ‘ovca’ > sln. *ov.c> Z in J sln. *ovác (knj. sln. ovác), S in V sln. *ovéc; psl. Gpl *ok.n. (B) od ‘okno’ > sln. *ok.n > Z in J sln. *okán, S in V sln. *okén); 2) slovenski kratki naglašeni polglasnik v nezadnjih zlogih *.-se je v zahodni in južni slovenšcini po zgodnji podaljšavi slovenskih kratkih akutiranih zložnikov v (predzadnjih in predpredzadnjih) nezadnjih zlogih (13.–14. stoletje) vokaliziral v *á-, v severni slovenšcini po pozni podaljšavi slovenskih kratkih akutiranih zložnikov v (predzadnjih, ne pa tudi predpredzadnjih) nezadnjih zlogih (16. stoletje) v *é-, v vzho­dni slovenšcini, kjer do podaljšave ni prišlo, pa ostal prvotno nespremenjen: sln. *.- > Z in J sln. *á-,Ssln.*éV,*.VV,Vsln.*.-(psl. *t.šca (a') ‘tašca’ > sln. *t.šca > Z in J sln. *tášca (knj. sln. tášca), S sln. *téšca, V sln. *t.šca; psl. *p.s.j.(j.) (D) ‘pasji’ > sln. *p.sji > Z in J sln. *pásji (knj. sln. pásji), S sln. *pésji, V sln. *p.sji; psl. 2sg praes. *s.xn...) od ‘sahniti, sušiti se’ > sln. *s.xneš *s.xnete > Z in J š. *s.xn.te (b/F1sln. *sáxneš*sáxnete (knj. sln. sáhneš sáhnete), S sln. *séxneš*s.xnete, V sln. *s.xneš *s.xnete); 3) slovenski kratki naglašeni polglasnik v zadnjihzlogih *-. se prvotno ni vokaliziral: sln. *-. (psl. *p.s. (b) ‘pes’ > sln. *p.s (knj. sln. p.s [p.s]); psl. *s.n. (b) ‘sen, spanje’ > sln. *s.n (knj. sln. s.n [s.n]); psl. *z.l. (b) ‘slab, hudoben, zel’ > sln. *z.l (knj. sln. z.l [z..]); psl. *v.x. ‘ves’ = *v.s. (b) > sln. *v.s (knj. sln. v.s [v.s])); 4) prednaglasni *. je bil po nesplošnoslovenskem naglasnem umiku s slovenskega konc­nega kratkega zloga na prednaglasno nadkracino (od 17. stoletja dalje) kratek (prim. 5.1.3.2.2); 5) slovenski (kratki) nenaglašeni polglasnik *. se prvotno ni vokaliziral: sln. *. (psl. *st.r.c. (A) ‘tisti, ki je star’ > sln. *stŕr.c (knj. sln. st.rec [st.r.c]); psl. *kort.k. (D) ‘kratek’ > sln. *krát.k (knj. sln. krátek [krát.k])). Knjižna slovenšcina odraža stanje v južni slovenšcini. 5.1.3.2 Nesplošnoslovenskinaglasnipremiki Splošnoslovenska sta samo naglasni pomik tipa *s.no/*pr.so > *sen./*pros. (prim. 2.2.2.1.2.1) in naglasni umik tipa *sv..ŕ > *sv..a (prim. 2.2.2.1.2.2). V slovenšcini je pozneje prišlo do vec nesplošnoslovenskih naglasnih umikov, ki si relativnokronološko sledijo glede na kvantiteto (kolikost) prednaglasnega zložnika (kracina in nadkracina) oz. kvantiteto in tonem prvotnega naglašenega zložnika (naglašena kracina in dolžina, 380 Ramovš 1950: 18; Rigler 1963b: 34; Logar 1974; Smole 1998a. 381 Izoglosavokalizacijeslovenskegadolgeganaglašenegapolglasnika*. in slovenskega v nezadnjih zlogih podaljšanega kratkega naglašenega polglasnika *.- poteka nekoliko južneje od izoglose zgodnjegadaljšanjakratkihakutiranihzložnikovvnezadnjih zlogih,insicersredisrednjesa­ vinjskega in kozjansko-bizeljskega narecja južnoštajerske narecne ploskve (prim. 5.1.5.3.3). cirkumflektirani in akutirani dolgi naglašeni zložnik) ter imajo posledicno v casu vedno manjšo zemljepisno razširjenost (*žen./*koz. > *žčna/*kňza, *m.gl. > *m.gla, *vis.k > *věsok, *ropot.t > *rotat; *sen./*pros. > *s.no/*prňso, *kovác > *kňvac), ter do nekaterih nesplošnoslovenskih naglasnih pomikov (v prvi vrsti tipa *bŕbica > *baběca). 5.1.3.2.1Nesplošnoslovenskinaglasniumiktipa*žen./*koz. > *žčna/*kňza Nesplošnoslovenski naglasni umik s popraslovanskega odprtega in zaprtega kratke­ga (cirkumflektiranega) (tj. praslovanskega kratkega ali popraslovansko skrajšanega praslovanskega dolgega) zadnjega zložnika na popraslovansko prednaglasni kratki (tj. praslovanski kratki ali popraslovansko skrajšani praslovanski dolgi) zložnik (od 15. stoletja dalje) (odrazi umicno naglašenih sredinskih samoglasnikov so v knjižnem jezi­ku dolgi in široki): psl. *.(./.).(C./.) > sln. *V.(C) > V.(C) > .V(C) (psl. *rebr. (b) ‘rebro’ > sln. *rebr > rebr. > nespl. sln. rčbro (knj. sln. rébro); psl. *ok.n. (B) ‘okno’ > sln. *okn > okn. > nespl. sln. no (knj. sln. no); psl. *žen. (b) ‘žena’ > sln. *ženŕ > žen. > nespl. sln. žčna (knj. sln. žéna); psl. *koz. (b) ‘koza’ > sln. *kozŕ > koz. > nespl. sln. ka (knj. sln. ka); psl. *zeml. (c) ‘zemlja’ > sln. *zemlŕ > zemlj. > nespl. sln. zčmlja (knj. sln. zémlja); psl. *nog.(c) ‘noga’ > sln. *nogŕ > nog.> nespl. sln. na (knj. sln. na); psl. *lepot. (C) ‘lepota’ > *lepotŕ > sln. lepot. > nespl. sln. lepa (knj. sln. lepa); psl. Gsg *cep. (b) od ‘pokrov, pokrivalo’ > sln. *cepŕ > cep. > nespl. sln. cčpa (knj. sln. cépa); psl. Gsg *kon. (b) od ‘konj’ > sln. *konŕ > konj. > nespl. sln. kja (knj. sln. kja); psl. Nsg f, n *gol. *gol. (b) ‘gol, nag’ > sln. *golŕ *gol > gol. gol. > nespl. sln. ga go (knj. sln. ga go); psl. Nsg f *bos. (c) od ‘bos’ > sln. *bosŕ > bos. > nespl. sln. ba (knj. sln. ba); psl. *medv.d. (a") ‘med­ved’ > sln. *medv.d > medv.d > nespl. sln. mčdved (knj. sln. médved); psl. *potňk. (a") ‘potok’ > sln. *pot > pot.k > nespl. sln. pok (knj. sln. pok); psl. *kožux. (F) ‘kožuh’ > sln. *kožůx > kož.h > nespl. sln. kňžuh (knj. sln. kóžuh); psl. *topňr. (B) > sln. *top > top.r > nespl. sln. tor (knj. sln. tor); psl. *lon.c. *lon.c. (B) > sln. *lon.c *loncŕ > lon.c lonc. > nespl. sln. lňn.c lónca (knj. sln. lec lca [lón.c]); psl. *nest., 2sg praes. *nesčš. (c) ‘nesti’ > sln. *nestě, *nesčš > nest., nes.š > nespl. sln. nčsti, nčseš (knj. sln. nésti, néseš); psl. *aj.c. (B) ‘majhno jajce’ > sln. *jajcč > jajc. > nespl. sln. jŕjce (knj. sln. jájce); psl. *druž.b. (B) ‘prijateljstvo’ > sln. *družbŕ > družb. > nespl. sln. drůžba (knj. sln. drúžba); psl. Nsg f *krep.k. (C) od ‘mocan, trden’ > sln. *krepkŕ > krepk. > nespl. sln. krčpka (knj. sln. krépka); psl. Nsg f *tež.k. (C) od ‘težek’ > sln. *težkŕ > težk. > nespl. sln. tčžka (knj. sln. téžka); psl. *jez.k. (F) ‘jezik’ > sln. *jezěk > jez.k > nespl. sln. jčzik (knj. sln. jézik); psl. *sos.d. (a") ‘sosed’ > sln. *sos.d > sos.d > nespl. sln. sed (knj. sln. sed).382 382 Naglasnomestne premene, ki so nastale po zgodnjejšem nesplošnoslovenskem naglasnem umiku s slovenskega kratkega zadnjega zložnika na slovensko prednaglasno dolžino (15. stoletje), so bile ponekod odpravljene po znotrajvzorcnih in medvzorcnih analoških izravnavah (psl. *otrňk. *otrok. (B) ‘otrok, suženj’ > sln. otr.k otrok. > rok otrka = otr.k otróka; psl. *bog.t. *bog.ta *bog.to (F2) ‘bogat’ > sln. bog.t bog.ta bogáto > bógat bog.ta bogáto = bog.t bog.ta bogáto; psl. *pij.n. *pij.na *pij.no (F2) ‘pijan’ > sln. pij.n pij.na pijáno > pějan pij.na pijáno = pij.n pij.na pijáno). Prvotno slovensko stanje brez naglasnega umika ohranjajo nekateri zemljepisno gledano obrobni severni in zahodni deli slovenskega jezika:del rožanskega, rezijan­sko, tersko, nadiško, južni (kobariški) del obsoškega narecja.Umicno naglašeni kratki akutirani zložniki imajo t. i. mladiakutnaprvotnikracini.383Ti so se v posameznih slovenskih govorih pozneje, od 17. stoletja dalje, podaljšali in nadalje diftongirali, di­ferencirali (razlicili) itd. (sln. žen. > žčna > žéna > ž.éna > ž.ána; sln. koz. > ka > ka > k.óza > k.áza; medv.d > mčdved > médved > m.édved > m.ádved; pot.k > pok > pok > p.ótok > p.átok). V knjižnem jeziku se odraža stanje v gorenjskem narecju (knj. sln. žéna, ka, médved, pok). 5.1.3.2.2Nesplošnoslovenskinaglasniumiktipa*m.gl. > *m.gla Nesplošnoslovenski naglasni umik s popraslovanskega odprtega in zaprtega kratkega (cirkumflektiranega) (tj. praslovanskega kratkega ali popraslovansko skrajšanega praslo­vanskega dolgega) zadnjega zložnika na popraslovansko prednaglasni nadkratki zložnik, tj. polglasnik (od 17. stoletja dalje): psl. *./.(./.).(C./.) > sln. *..(C) > ..(C) > .V(C) (psl. *st.kl.(b) ‘steklo’ > sln. *st.klň > st.kl.> nespl. sln. st.klo; psl. *m.gl.(b) ‘megla’ > sln. *m.glŕ > m.gl. > nespl. sln. m.gla (knj. sln. megl. [m.gl.] / mčgla [m.gla]); psl. *st... (c) ‘steza’ > sln. *st.zŕ > st.z. > nespl. sln. st.za (knj. sln. stez. [st.z.] / stčza [st.za]); psl. *st.b.r. *st.b.r. (B) ‘drog, deblo, steber’ > sln. *st.b.r *st.brŕ > st.b.r st.br. > nespl. sln. st.b.r st.bra (knj. sln. steb.r stebr. [st.b.r st.br.] / stčber stčbra [st.b.r st.bra]); psl. *m.d.l. *m.d.l. *m.d.l. (B) ‘slaboten’ > sln. *m.d.l *m.dlŕ *m.dlň > m.d.l m.dl. m.dl. > nespl. sln. m.d.l m.dla m.dlo (knj. sln. med.l medl. medl. [m.d.. m.dl. m.dl.] / mčdel mčdla mčdlo [m.d.. m.dla m.dlo]); sl. *kv.st., 2sg praes. *kv.tčš. (c) ‘cvesti, cveteti’ > sln. *cv.stě, *cv.tčš > cv.st., cv.t.š > nespl. sln. cv.sti, cv.teš (knj. sln. cvest., cvet.š [cv.st., cv.t.š] / cvčsti, cvčteš [cv.sti, cv.teš])). Prvotno slovensko stanje brez naglasnega umika ohranjajo naslednji deli sloven-skega jezika: del rožanskega, rezijansko, tersko, nadiško, južni (kobariški) del obso­škega narecja; gorenjsko, selško, dolenjsko narecje z vzhodnodolenjskim podnarecjem. Umicno naglašeni nadkratki akutirani zložniki imajo t. i. mladi akut na prvotni nad­kracini.384Naglasno mesto v knjižnem jeziku je dvojnicno (knj. sln. megl. [m.gl.] / mčgla [m.gla], steb.r stebr. [st.b.r st.br.] / stčber stčbra [st.b.r st.bra]). 5.1.3.2.3Nesplošnoslovenskinaglasniumiktipa*vis.k > *věsok Nesplošnoslovenski naglasni umik s popraslovanskega zaprtega kratkega (cirkumflek­tiranega) (tj. praslovanskega kratkega ali popraslovansko skrajšanega praslovanskega dolgega) zadnjega zložnika na slovenski prednaglasni (po analoški izravnavi nenagla­šen) kratki (tj. popraslovansko skrajšani praslovanski dolgi) samoglasnik (od 18. sto­letja dalje) (psl. *vysňk. (B) ‘visok’ = sln. vis.k > věsok;385psl. *pij.n. (F2) ‘pijan’ > 383 Toporišic 1992: 107. 384 Toporišic 1992: 107. 385 Po regularnih glasovnih spremembah tipa psl. *zakňn. (a") > popsl. *zakňn > sln.*zákon bi pricakovalitudipsl. *vysňk. (B) > popsl.*v.sňk = sln.*vísok, torejsln. *vísokvisok.visok. sln. pij.n > pějan).386Naglasni umik tipa *vis.k > *věsok imajo npr. tolminsko, baško, cerkljansko, crnovrško in horjulsko ter banjško, kraško, notranjsko, istrsko, kostelsko in severnobelokranjsko (pod)narecje kot tudi štajerska narecja. 5.1.3.2.4Nesplošnoslovenskinaglasniumiktipa*ropot.t > *rňpotat Nesplošnoslovenski naglasni umik s popraslovanskega zaprtega kratkega (cirkumflek­tiranega) (tj. praslovanskega kratkega ali popraslovansko skrajšanega praslovanske­ga dolgega) zadnjega zložnika na slovenski predprednaglasni kratki (tj. popraslovan­sko skrajšani praslovanski dolgi) samoglasnik (psl. *r.p.tati (F1) ‘delati ropot’ = sln. *ropot.t > nespl. sln. rotat; sln. *Ankar.n > nespl. sln. Ŕnkaran; sln. *Kontov.l > nespl. sln. Ktovel [kňntove.]). Ta naglasni umik se pojavlja npr. v kraškem, notranj­skem in istrskem narecju ter v nekaterih zahodnih govorih kostelskega narecja (npr. v govorih krajev Prezid, Loknarji nad Cebrom/Cabrom, Ravnice, Plešce). 5.1.3.2.5Nesplošnoslovenskinaglasniumiktipa*sen./*pros. > *s.no/*prňso Nesplošnoslovenski naglasni umik s slovenskega dolgega cirkumflektiranega zložnika na slovenski prednaglasni kratki zložnik (od 18. stoletja dalje): 1) z odprtega zadnje­ga zložnika (psl. *s.no (c) ‘trava, seno’ > sln. *sen. > nespl. sln. *s.no; psl. *pr.so (c) ‘proso’ > sln. *pros. > nespl. sln. *pro); 2) z zaprtega zadnjega zložnika (psl. *v.cer. (C) ‘vecer’ > sln. *vec.r > nespl. sln. *včcer; psl. *j.sen. (C) ‘jesén’ > sln. *jes.n > nespl. sln. *jčsen); 3) z nezadnjega zložnika (psl. Gsg *v.cera (C) > sln. *vec.ra > nespl. sln. *včcera; psl. Gsg *j.seni (C) > sln.*jes.ni > nespl. sln. *jčseni; psl. *mot.ka (F) ‘motika’ > sln. *motyka > sln. mot.ka > nar. sln. mika). Ta naglasni umik je znacilen za štiri zemljepisno nesticna obmocja slovenskega jezika, in sicer ga poznajo: 1) ziljsko narecje brez kranjskogorskega podnarecja, rezi­jansko in tersko narecje; 2) crnovrško in poljansko narecje; 3) vzhodni del rožanskega narecja, podjunsko, mežiško, severnopohorsko-remšniško ter zgornjesavinjsko nare-cje s solcavskim podnarecjem, srednjesavinjsko in južnopohorsko narecje s kozjaškim podnarecjem); 4) kostelsko in severnobelokranjsko narecje. > *vís.kvisókavisóko. Naglas sln. vis.kvisok.visok. =vis.kvisókavisókojenajverjetneje nastal po medvzorcni analoški izravnavi po tipu sln. g.l gol.gol. > g.l gólagólo. Na to, da ne gre za splošnoslovenski naglasni umik (12. stoletje), temvec za pozni nesplošnoslovenski naglasni umik iz casa po slovenski vokalni redukciji (samoglasniškem upadu), ponekod kaže reducirani (upadli) umicno naglašeni samoglasnik (sln. vis.k > v.s.k > v.sok). 386 Po regularnih glasovnih spremembah tipa psl. *jez.k. (F), *sos.d. (a") > popsl. *jez.k, *sos.d > sln. jez.k, sos.d > jézik, ssed bi pricakovali tudi psl. *pij.n. (F) > popsl. *pijŕn > sln. pij.n > pějan, torej sln. pij.n pij.na pijáno > *pějan pij.na pijáno. Naglas sln. pij.n pij.na pijáno v govorih z naglasom tipa jézik, ssed je najverjetneje nastal po medvzorcni analoški izravnavi po tipu sln. st.r stára stáro. Na to, da ne gre za zgodnejši nesplošnoslo­venski naglasni umik (15. stoletje), temvec za pozni nesplošnoslovenski naglasni umik iz casa po slovenski vokalni redukciji (samoglasniškem upadu), ponekod kaže reducirani (upadli) umicno naglašeni samoglasnik (sln. pij.n > p.j.n > p.jan). 5.1.3.2.6Nesplošnoslovenskinaglasniumiktipa*kovác > *kňvac Nesplošnoslovenski naglasni umik s slovenskega dolgega akutiranega zložnika na slo­venski prednaglasni kratki zložnik (psl. *kovác. (B) ‘kovac’ > sln. *kovác > nespl. sln. *kňvac) se pojavlja npr. v govorih kostelskega in severnobelokranjskega narecja dolenjske narecne ploskve ter v posameznem govoru poljanskega narecja (Javorje nad Poljanami).387 5.1.3.2.7Nesplošnoslovenskinaglasnipomiktipa*bŕbica > *baběca Nesplošnoslovenski naglasni pomik s slovenskega kratkega akutiranega zložnika v pr-vem zlogu trizložnic na ponaglasni zložnik (od 18. stoletja dalje) (psl. *b.bica (A) ‘majhna stara ženska’ > sln. *bŕbica > nespl. sln. *baběca; psl. *južina (A) ‘tista, ki ima opraviti z jugom’ > sln. *jůžina > nespl. sln. *južěna; psl. *pr.vica (A) ‘tista, ki je prava, resnicna’ > sln. *prŕvica > nespl. sln. *pravěca; psl. *.goda (A) ‘jagoda’ > sln. *jŕgoda > nespl. sln. *jaga; psl. *v.deti (a/A) ‘videti’ > sln. *vědeti > nespl. sln. *vid.ti; psl. *v.deti ‘vedeti’ > sln. *v.deti > nespl. sln. *ved.ti; psl. *d.lati (a/A) ‘de­lati’ > sln. *d.lati > nespl. sln. *delŕti, psl. Npl m ptc. praet. act. II *d.lali (a/A) > sln. *d.lali > nespl. sln. *delŕli : psl. Nsg f ptc. praet. act. II *d.lala (a/A) = sln. *d.lala; psl. Npl *d.lav.ci (A) od ‘tisti, ki je delal’ > sln. *d.lavci > nespl. sln. *delŕvci). Nesplošnoslovenski naglasni pomik tipa *bŕbica > baběca poznajo del rožanskega (npr. govor kraja Slovenji Plajberk / Windisch Bleiberg), podjunsko, mežiško, sever-nopohorsko-remšniško, zgornjesavinjsko narecje, kozjaško podnarecje in del terskega narecja (npr. govor kraja Subid/Subit).388Ponekod je zaradi vpada (redukcije) prvotne­ga ponaglasnega samoglasnika prišlo do naglasnega pomika na prvotni poponaglasni samoglasnik (*bŕbica > *babcŕ).389 5.1.3.2.8Nesplošnoslovenskinaglasnipomiktipa*zíma > *zim. Nesplošnoslovenski naglasni pomik s prvega mladoakutiranega zloga dvozložnic na naslednji zlog, pri cemer je prednaglasna dolžina ohranjena (psl. *melk. (b) ‘mleko’ > *ml.kň > sln. *ml.ko > nespl. sln. *ml.k.; psl. *vin. (b) ‘vino’ > *vinň > sln. *víno > nespl. sln. *vin.; psl. *zim. (c) ‘zima’ > *zimŕ > sln. *zíma > nespl. sln. *zim.; psl. Nsg f *lep. (c) od ‘lep, ceden’ > *l.pŕ > sln. *l.pa > nespl. sln. *l.p.) ima del terskega narecja (npr. govori krajev Subid/Subit, Porcinj/Porzus, Prosnid/Prossenicco).390 387 Gostencnik: v tisku. 388 Šekli 2006c: 168–169, 173. 389 Naglasni pomik tipa psl. *b.bica > jsl. *bŕbica > *baběca oz. psl. *.goda > jsl. *jŕgoda > *jagda imajo nekateri govori križevaško-podravske narecne ploskve vzhodne kajkavšcine (prim. 5.2.5.2.2). Obmocji nesplošnoslovenskega in nesplošnokajkavskega naglasnega pomika sta zemljepisno nesticni, kar pomeni, da sta naglasna pomika nastala vzporedno in neodvisno drug od drugega. 390 Naglas tipazim. v delu terskega narecja (psl. *zim. (c) ‘zima’ > tersko sln.zim. : psl. *n.va (a) ‘njiva’ > tersko sln. njíva) je teoreticno mogoce interpretirati kot inovacijo (Šekli 2006c: 168–169, 173) ali arhaizem (Kapovic 2015: 84). 5.1.4 Jezikoslovna merila clenitve slovenskega jezika na narecne ploskveinnarecja Slovenski jezikpo Logar-Riglerjevi Karti slovenskih narecij391pozna 37 narecij in 12 podnarecij.392Gledano diahron(icn)o se glede na svojo navpicno (vertikalno) jezikov-no sorodnost na osnovi genetskih meril (starejših jezikovnih inovacij) (prim. 1.4.1) delijo v osem narecnih ploskev (baz) znotraj štirih zemljepisno dolocenih enot (sever: koroška; zahod: beneško-kraška, obsoško-idrijska; jug: gorenjska, dolenjska, južnošta­jerska; vzhod: severnoštajerska, panonska).393Gledano sinhron(icn)o se glede na svojo vodoravno (horizontalno) jezikovno sorodnost in predvsem jezikovno podobnost na osnovi strukturnih (tudi tipoloških) meril (mlajših jezikovnih inovacij) (prim. 1.4.2), ki so v vecji meri dolocila njihov slušni vtis, združujejo v sedem narecnih skupin (grup) (koroška, primorska, rovtarska, gorenjska, dolenjska, štajerska, panonska) in mešane kocevske govore (ki so se oblikovali po drugi svetovni vojni na nekdanjem nemškem jezikovnem otoku v kraju Kocevje/Gottschee in njegovi okolici). Medtem ko so genetska merila dolocanja mej med posameznimi narecnimi plo­skvami in strukturna (tudi tipološka) merila dolocanja mej med narecnimi skupinami sorazmerno jasna (prim. 5.1.4.1), so merila dolocanja narecnihmej med narecji in pod­narecji znotraj posameznih narecnih ploskev oz. narecnih skupin precej raznorodna, odvisna tako rekoc od primera do primera (prim. 5.1.4.2). V slovenskem narecjeslovju so torej merila navpicne (vertikalne) narecne klasifikacije jasnejša od meril vodoravne (horizontalne) narecne klasifikacije. 391 Logar-Rigler 1983; Smole 1998b: 2–3. 392 Strokovni izraz (termin) podnarecje nadomešca strokovni izraz govor (kranjskogorski govor .kranjskogorskopodnarecje), to pa zato, da ne bi prišlo do pomenskega prekrivanja s strokovnim izrazom krajevni govor in do terminološke nejasnosti (npr. kranjskogorski in podkorenski krajevni govor kranjskogorskega govora .kranjskogorski in podkorenski kra­jevni govor kranjskogorskega podnarecja). Nova terminologija je uveljavljena v npr. Smole 2000. Podnarecja imajo v odnosu do narecij naslednji razmerji: 1) podnarecja sestavljajo celotno narecje(istrskonarecje =rižanskopodnarecje+šavrinskopodnarecje; posavsko narecje = zagorsko-trboveljsko podnarecje + laško podnarecje + sevniško-krško podnarecje); 2) pod­narecje je del narecja (ziljsko narecje + kranjskogorsko podnarecje; kraško narecje + banjško podnarecje; tolminsko narecje + baško podnarecje; gorenjsko narecje + vzhodnogorenjsko podnarecje; dolenjsko narecje + vzhodnodolenjsko podnarecje; zgornjesavinjsko narecje + solcavsko podnarecje; južnopohorsko narecje + kozjaško podnarecje). 393 Rigler poleg osmih narecnih ploskev v svojih starejših delih navaja še tri genetskojezikoslovno nejasnaoz.mešanaobmocja:istrsko-ciško,kocevsko-obkolpsko-južnobelokranjsko,prleško (Rigler 1963b: 47). Istrsko, kostelsko in prleško narecje se v pricujocem delu obravnavajo kot del slovenskega diasistema (podobno kot v Logar 1962; Rigler 1976). 5.1.4.1 Clenitevslovenskegajezikananarecneploskveoz.narecneskupine Prikazana je razlika med clenitvijo slovenskega jezika na narecne ploskve (baze) na osnovi starejšihjezikovnih sprememb (genetska merila) in na narecne skupine (grupe) na osnovi mlajših jezikovnih sprememb (strukturna merila). 5.1.4.1.1Starejšejezikovnespremembe Po diahron(icn)i delitvi slovenskih narecij na osnovi starejših jezikovnih sprememb, ki imajo vrednost genetskih meril, na narecne ploskve (baze) se upošteva nadaljnje spre­minjanje izhodišcnega splošnoslovenskega zložniškega, predvsem samoglasniškega sistema (prim. 2.2.2.1.3),394in sicer so pri tem pomembne naslednje inovacije: 1) pri­sotnost/odsotnost zgodnje denazalizacije praslovanskih nosnih samoglasnikov *e, *o (psl. *e, *o > SZ sln. *e, *o : JV sln. *ä, *ĺ > *., *.) (prim. 5.1.1.1); 2) nacin diftongi­zacije (udvoglašenja, podvoglašenja) slovenskih dolgih samoglasnikov *., *o (sln. *., *o > SZ sln. *ie, *uo : JV sln. *e., *o.) (prim. 5.1.1.2); 3) prisotnost/odsotnost in cas daljšanja slovenskih kratkih (akutiranih) naglašenih zložnikov v nezadnjih zlogih (sln. *., *.V, *V.V, *.VV > Z in J sln. ., .V, V.V, .VV, S, severnoštajersko, Z panonsko sln. ., .V, V.V, .VV/.VV, V panonsko sln. ., .V, V.V, .VV) (prim. 5.1.2.1) in šte­vilo odrazov praslovanskega *e (jata) v slovenskih naglašenih zlogih, tj. slovenskega dolgega *. in (ne)podaljšanega kratkega naglašenega *.-v nezadnjih zlogih, in sicer enojni (Z in J sln. *. = *.-), dvojni (severnoštajersko, panonsko *. :*.-), trojni (S sln. *. :*.V :*.VV) (prim. 5.1.2.2); 4) samoglasniška kakovost odraza slovenskega dolge­ga polglasnika *. in slovenskega kratkega (akutiranega) naglašenega polglasnika *.- v nezadnjih zlogih (sln. *./*.- > Z, gorenjsko, dolenjsko, južni del južnoštajerskega *a : severni del južnoštajerskega, V, S *e (prim. 5.1.2.3); 5) nacin glasovnega (ne)sovpada­nja razlicnih e-jevskih in o-jevskih samoglasnikov v posameznih narecnih ploskvah.395 Posledicno merila za dolocanje mej med narecji in podnarecji, ki pripadajo razlicnim narecnim ploskvam, hkrati pa med njimi ne obstaja kakšna ostro zacrtana naravna meja (kot npr. gorska veriga Karavank med rožanskim in gorenjskim narecjem), niso težav­na. Upoštevati je potrebno eno od zgoraj naštetih genetskih meril. Tako je npr. na osnovi kakovosti odrazov slovenskih dolgih in kratkih akutiranih *./*.-, *o/*.-, *./*.-v nezadnjih zlogih mejo med kranjskogorskimi *e, *o, *e in go-renjskimi *., *., *a mogoce postaviti med kraji Belca (kranjskogorsko) na eni strani ter Mojstrana in Dovje (gorenjsko) na drugi.396Na osnovi odrazov slovenskih dolgih *., *o pa je npr. mogoce razmejiti kraška *ie, *uo od notranjskih *e. (> *e), *u na crti 394 Logar1981a. 395 Rekonstruiranogradivo(neizpricanogradivorazlicnihcasovno-prostorskihjezikovnihplasti) in iz konkretnega narecnega gradiva abstrahirano gradivo (ki služi kot model za ponazori­tev tipa glasovnih sprememb) sta opremljeni z zvezdico in prikazani v nekoliko prilagojeni transkripciji, ki se uporablja za zapisovanje slovenskega knjižnega jezika. Konkretno narecno gradivo je prikazano v novi (slovenski) nacionalni foneticni transkripciji (Kenda-Jež v Logar 1996b: VIII–XV). 396 Logar 1954: [41–43]. Vrtovin–Krajna vas pri Dutovljah–Prosek/Prosecco (kraško) na eni strani in Kamnje– Dutovlje–Voglje–Opcine/Opicina–Barkovlje/Barcola (notranjsko)397na drugi kot tudi južnopohorska *e., *o. od mežiških in severnopohorsko-remšniških *ie, *uo.398 Pravkar predstavljena klasifikacija na osnovi genetskih meril pa ni izpeljana do-sledno, in sicer od prikazanega modela odstopa clenitev/združevanje na osnovi nacina vokalizacije slovenskega polglasnika (sln. *./*.- > *a : *e). Izjemi predstavljata sre­dnjesavinjsko in kozjansko-bizeljsko narecje, ki poznata obe vrsti vokalizacije sloven-skega polglasnika (južni govori srednjesavinjskega narecja imajo mešanico odrazov *a/*e, severni govori odraz *e; bizeljski govori odraz *a, kozjanski govori odraz *e). Opisano jezikovno stanje z dvojnimi odrazi je najverjetneje novejše in ob prisotnosti mešanih odrazov tudi kaže na pomikanje opisane jezikovne meje proti severu. Za na-recjeslovno klasifikacijo je neprisotnost samo enega pojava ob prisotnosti vseh ostalih nezadostna, zato sta srednjesavinjsko in kozjansko-bizeljsko narecje (predvsem zaradi zgodnjega daljšanja slovenskih kratkih (akutiranih) naglašenih zložnikov v nezadnjih zlogih) uvršceni med južnoštajerska in ne med severnoštajerska narecja.399 5.1.4.1.2Mlajšejezikovnespremembe Po sinhron(icn)i delitvi slovenskih narecij na osnovi mlajših jezikovnih pojavov, ki imajo vrednost stukturnih meril, se v razlicne narecne skupine (grupe) uvršcajo nare-cja, ki so po izvoru lahko zelo raznorodna, tj. ki prvotno pripadajo razlicnim narecnim ploskvam.400Take so npr. naslednje narecne skupine: 1) primorskanarecnaskupina: a) koroška narecna ploskev severne slovenšcine: rezijansko; b) beneško-kraška narec­na ploskev zahodne slovenšcine: tersko, nadiško, briško, banjško, kraško; c) obsoško--idrijska narecna ploskev zahodne slovenšcine: obsoško; c) dolenjska narecna ploskev južne slovenšcine: notranjsko, istrsko; 2) rovtarska narecna skupina: a) obsoško--idrijska narecna ploskev zahodne slovenšcine: tolminsko, cerkljansko, crnovrško (za­hodna rovtarska narecja); b) gorenjska narecna ploskev južne slovenšcine: škofjelo­ško, horjulsko, poljansko, baško (vzhodna rovtarska narecja); 3) štajerskanarecna skupina: a) dolenjska narecna ploskev južne slovenšcine: posavsko; b) južnoštajerska narecna ploskev južne slovenšcine: srednjesavinjsko, srednještajersko, kozjansko-bi­zeljsko; c) severnoštajerska narecna ploskev vzhodne slovenšcine: zgornjesavinjsko, solcavsko, južnopohorsko, kozjaško. 397 Logar 1955: [65–66]. 398 Logar 1956: [68]. 399 V narecjeslovju osrednjejužnoslovanskega jezika se narecja znotraj štokavšcine delijo glede na tri merila najvišje hierarhicne stopnje, pri cemer za definicijo samostojnega narecja za­dostuje prisotnost dveh meril najvišje hierarhicne stopnje ob prisotnosti vecine meril nižje hierarhicne stopnje (prim. 5.3.2). 400 Rigler 1963b: 47. 5.1.4.2 Clenitevslovenskihnarecnihploskevoz.narecnihskupinna narecjainpodnarecja Jezikoslovna merila narecjeslovne clenitve in klasificiranja slovenskega jezika na vodoravni ravni, tj. razmejevanja med posameznimi narecji in podnarecji znotraj po­samezne narecne ploskve oz. narecne skupine, so tako genetska kot strukturna ter so uporabljena dopolnjujoce. Genetsko merilo bi bilo glasovno sovpadanje odrazov razlicnih slovenskih sredinskih samoglasnikov, medtem ko bi bila strukturna meri-la spreminjanje (glasovno nesovpadlih ali sovpadlih) odrazov slovenskih sredinskih samoglasnikov (monoftongizacija, diftongizacija), pojavi v sistemu kratkih samogla­snikov (krajšanje visokih dolgih samoglasnikov, akanje), mlajši soglasniški pojavi (švapanje, narecnoslovenska palatalizacija velarov, spreminjanje slovenskih palata­lov (trdonebnikov) *l, *n, slekanje), mlajši naglasni pojavi (mlajši naglasni premiki, izguba tonemskih opozicij, izguba kvantitetnih opozicij). V primeru, da se sosednja geolekta ujemata v genetskih merilih, so za njuno razdružitev odlocujoca struktur­na merila (npr. narecja dolenjske narecne ploskve), v primeru, da sosednja geolekta delita strukturna merila, obveljajo genetska merila (npr. narecja južnoštajerske na­recne ploskve). V vsakem primeru pa je za definicijo posebnega narecja ali podna­recja potrebno vecje število inovacij. Opisani pristop clenitve jezikovne stvarnosti v prostoru omogoca ohranjanje ravnotežja med genetskimi in strukturnimi merili ter s tem upošteva dejansko zemljepisno jezikovno stvarnost preucevanega jezikovnega kontinuuma. Pri vodoravni narecni klasifikaciji je nadalje nujno potrebno racunati s pojavljanjem prehodnih govorov in narecnih otokov. Merila razmejevanja geolektov (prim. 1.7.5) na gradivu slovenskih narecij in podnarecij so predvsem: 1) inovacija na obrobju areala kot definicijska lastnost geolekta na obrobju areala: na primeru dolenjske narecne ploskve (prim. 5.1.5.3.2): obrobna narecja dolenjske narecne ploskve je v razmerju do osrednjega dolenjskega narecja mogoce definirati na osnovi principa inovacij na obrobju: aa) dolenjsko : vzhodnodolenjsko (inovacije na obrobju: sln. *./*.- > *e. > *e (delno), sln. *i/ě-, *u/ů- > *., *., *m.gl. > *m.gla (delno), izguba tonemskih opozicij v izvorno za­dnjih zlogih), vecja stopnja moderne vokalne redukcije (sodobnega samoglasniškega upada) (od soglasniškega okolja pogojeni akanje/ukanje, preglas, vecja stopnja del­ne in popolne onemitve); ab) vzhodnodolenjsko : posavsko (inovacije na obrobju: sln. *m.gl. > *m.gla, izguba tonemskih in kvantitetnih opozicij, morfologizacija naglasnega mesta); b) dolenjsko : severnobelokranjsko (inovacije na obrobju: sln. *./*.- > *e. > *e, *m.gl. > *m.gla, *sen./*pros. > *s.no/*prňso, *kovác > *kňvac, izguba tonemskih opozicij); c) dolenjsko : kostelsko [kos't...sko](*m.gl. > *m.gla, *sen./*pros. > *s.no/*prňso, *kovác > *kňvac, izguba tonemskih opozicij); ca) do-lenjsko : notranjsko (inovaciji na obrobju: *m.gl. > *m.gla, izguba tonemskih opo­zicij); cb) notranjsko : istrsko (inovaciji na obrobju: sln. *./*.- > *e. > *e/*. > *ie, sln. *./*.-//*e/*č- > *ie > *.e); 2) odsotnostinovacijevsredišcuarealakotdefi­nicijskalastnostgeolektavsredišcuareala: na primeru dolenjske narecne ploskve (prim. 5.1.5.3.2): dolenjsko narecje je mogoce definirati kot narecje z odsotnostjo inovacij v središcu areala v primerjavi z njegovim podnarecjem in ostalimi narecji dolenjske narecne ploskve; 3) odsotnostinovacijenaobrobjusredišcnegageolek­takotdefinicijskalastnostnarecnegaotoka: a) govora krajev Mojstrana in Dovje gorenjskega narecja ne izkazujeta gorenjske inovacije sln. *./*.-, *o > J sln. *e., *o. > gorenjsko *e, *o (prim. 5.1.5.3.1); b) govori kraja Vipava in okolice notranjskega narecja ter morda tudi govori krajev kot Banjaloka, Turni, Brod na Kupi kostelskega narecja ne izkazujejo dolenjske inovacije sln. *o > JV sln. *o. > dolenjsko *u (prim. 5.1.5.3.2); c) govori krajev Kubed, Gracišce, Hrastovlje, Dol pri Hrastovljah, Zazid istrskega narecja nimajo istrskih inovacij sln. *./*.-> J sln. *e. > istrsko *e/*. > *ie, sln. *e/*č-//*./*.- > dolenjsko *ie > istrsko *.e) (prim. 5.1.5.3.2). V nadaljevanju je podan kriticni pretres jezikoslovnih meril dolocanja mej med posameznimi slovenskimi narecji in podnarecji oz. meril združevanja posameznih krajevnih govorov v narecje in podnarecje ter njihov tip (genetsko merilo, strukturno merilo). Treba je poudariti, da gre le za poskus prikaza meril združevanja slovenskih krajevnih govorov v narecja in podnarecja, ki se opira na jezikovne znacilnosti za posa­mezno narecje oz. podnarecje najbolj tipicnih krajevnih govorov, dostopnih v objavlje­ni narecjeslovni literaturi. Pri tem se je nujno zavedati, da natancnejša analiza jezikov­nih pojavov v celotnem slovenskem jezikovnem prostoru (SLA = Slovenskilingvisticni atlas)401 tu podano okvirno sliko v marsicem dopolnjuje in spreminja. 5.1.5 Narecneploskve(baze)innarecja(dialekti)slovenskegajezika Severna in zahodna ter južna in vzhodna slovenšcina so se na narecne ploskve (baze) in dalje na narecja (dialekte) in podnarecja cepile zaradi mlajših nesplošnoslovenskih jezikovnih sprememb, predvsem zaradi divergentnega spreminjanja slovenskih sredin­skih samoglasnikov (prim. 5.1.3.1) in nesplošnoslovenskih naglasnih premikov (prim. 5.1.3.2). V nadaljevanju so za vsako narecno ploskev ter posamezna narecja in podna­recja znotraj njih v skladu s predstavljeno genetskojezikoslovno teorijo in metodologijo dolocene njihove definicijske lastnosti (alietete) (prim. 1.8.4), ki so interpretirane kot inovacije oz. arhaizmi znotraj narecne ploskve, pri cemer so definirani tudi posamezni narecni otoki (prim. 1.8.5). 5.1.5.1 Severnaslovenšcina Severna slovenšcina je prvotno imela nekatere starejše glasovne in naglasne inovacije skupne z zahodno, nekatere nekoliko mlajše pa z vzhodno slovenšcino. V severozaho­dni slovenšcini ni prišlo do zgodnje denazalizacije (raznosnjenja) praslovanskih nosnih samoglasnikov *e, *o (12. stoletje) (sln. *e, *o > SZ sln. *e, *o), zato je praslovanski *e(jat) sprva tam ohranil svojo prvotno široko glasovno vrednost (sln. *e> SZ sln. *.), slovenska dolga *., *o sta se v okviru zgodnje, tj. splošnoslovenske diftongizacije (ud­ 401 SLA 1 (2011), SLA 2 (2016). voglašenja, podvoglašenja) (12./13. stoletje) diftongirala v rastoca diftonga (dvoglasni­ka) *ie, *uo (sln. *., *o > SZ sln. *ie, *uo). V severni in vzhodni slovenšcini se sloven-ski kratki naglašeni zložniki v nezadnjih zlogih niso podaljšali zgodaj (13./14. stoletje) (sln. *.-> S in V sln. *.-), zaradi cesar npr. odraz slovenskega kratkega naglašenega *.-v nezadnjih zlogih ni glasovno sovpadel z odrazom slovenskega dolgega *. in se v severni slovenšcini ni diftongiral v rastoci diftong *ie (sln. *. : *.- > S sln. *ie : *.-). Severna slovenšcina je torej imela npr. naslednje glasovne in naglasne znacilnosti (prva polovica 14. stoletja):4021) sln. *., *o > SZ sln. *ie, *uo (*sv.et, *griéx, *dîe­laš, *stiéna; *b.og, Gpl *nu); 2) sln. *.-> S sln. *.-(Gsg *d.da, *l.to, *d.lati); 3) sln. *e (*l.d, Gpl *žén); 4) sln. *č-, * (*stčla, *žčnite; *vňla, *vite); 5) sln. *., *o (*p.t, *v.žeš, *gl.daš, *tr.sti; *m.ž, *st.piš, *v.xaš, *m.ka); sln. *.-, *.-(Gsg *z.ta, *gl.dati; Gsg *p.pa, *g.ba, *g.bica); 6) sln. *. (*d.n, *m.x, Gpl *ov.c); sln. *.- (*p.sji, *l.žete); 7) sln. *., *.V, *V.V, *.VV > S sln. *., *.V, *V.V, *.VV (*rŕk *rŕka, *vrŕna, *vňla, *malěna, *bŕbica, *vite). V severni slovenšcini so se slovenski kratki naglašeni zložniki v predzadnjih (ne pa tudi v predpredzadnjih) zlogih podaljšali pozno (od 16. stoletja naprej): sln. *., *.V, *V.V, *.VV > S sln. *., *.V, *V.V, *.VV (*rŕk *ráka, *vrána, *vóla, *malína, *bŕbica, *vite).403Slovenski dolgi polglasnik *. ter v severni slovenšcini in sever-noštajerski narecni ploskvi vzhodne slovenšcine pozno podaljšani slovenski kratki na­glašeni polglasnik *.-v nezadnjih zlogih (v severni slovenšcini samo v predzadnjih, ne pa tudi v predpredzadnjih zlogih) se je v severni in vzhodni slovenšcini vokaliziral v e-jevski samoglasnik (sln. *. > S in V sln. *.; sln. *.V > S sln. *.V; sln. *.VV > S sln. *.VV). Praslovanska nosna samoglasnika *e, *o sta se ohranila v vecjem delu pod-junskega narecja (kot nosna samoglasnika a, o), v preostalem delu severne slovenšcine pa je prišlo do njune pozne denazalizacije, posledica cesar je prvotno široka kakovost njunih odrazov (oženje v posameznih narecjih je poznejše). Severna slovenšcina je najprej ostala bolj ali manj enotna in se ni cepila na zna-cilne narecne ploskve. Iz nje so se izoblikovala koroška narecja in rezijansko narecje. Rezijansko narecje je prvotno imelo vse glasovne in naglasne znacilnosti koroških na­ 402 Rigler 1963b: 36. 403 Rigler meni, da v severni slovenšcini v predpredzadnjem zlogu do poznega daljšanja kratkih naglašenih zložnikov ni prišlo, kar pa je zaradi neizrazitega odražanja samoglasniške kolikosti v samoglasniški kakovosti (predvsem sredinskih samoglasnikov) v severnih slovenskih narecjih (brez nesplošnoslovenskeganaglasnegapomika tipa *bŕbica > *baběca) težko dokazljivo (Rigler 1977: 97–98). V prid Riglerjevi tezi bi govorilo tudi rezijansko jezikovno gradivo (navedeno je gradivo iz kraja Bila/San Giorgio), v katerem se nekdanja samoglasniška kolikost odraža v samoglasniški kakovosti: prvotno naglašene kracine so se podaljšale samo v predzadnjem zlogu (ne pa tudi v zadnjem in predpredzadnjem), kar je razvidno tako v domacem besedju (psl. *t.šca (a') ‘tašca’ > rezijansko sln. 't.šca : psl. *p.s. (b) ‘pes’ > rezijansko sln. 'p.s = psl. 2pl praes. *l.ž..te (b/F1) od ‘lagati’ > rezijansko sln. 'l.žat. (vljudnostna oblika) – po znotrajvzorcni analoški izravnavi navidezno tudi v predzadnjem zlogu, npr. psl. 2sg praes. *l.ž..š. (b/F1) > rezijansko sln. 'l.ž.š) kot v prevzetem besedju, npr. v furlanizmih s prvotno naglašeno kracino (furl. salŕm ‘salama’ . rezijansko sln. Gsg ša'lam. : Nsg ša'l.m = furl. mŕchine ‘stroj, avtomobil’ . rezijansko sln. 'm.kin.). recij, pozneje pa je v njem prišlo do nekaterih samorezijanskihglasovnih inovacij (zelo znacilen je npr. nastanek t. i. »zasoplih samoglasnikov«) kot tudi do mocnega vpliva sosednjih romanskih geolektov (furlanšcine, kolonialne beneške italijanšcine, knjižne italijanšcine), kar je med drugim izoblikovalo njegov poseben slušni vtis, zaradi kate­rega se po sinhron(icn)i klasifikaciji uvršca med primorska narecja. 5.1.5.1.1Koroškanarecja Prvotne koroške in rezijanske glasovne in naglasne znacilnosti so torej bile npr.:404 1) sln. *., *o > SZ sln. *ie, *uo (*sv.et, *griéx, *dîelaš, *stiéna; *b.og, Gpl *nu); 2) sln. *.-> S sln. *.-> koroško in rezijansko *éV (Gsg *déda, *léto); sln. *.-> S sln. *.-> koroško in rezijansko *čVV (*dčlati); 3) sln. *e > koroško in rezijansko *. (*l.d, Gpl *ž.n); 4) sln. *č-, *> koroško in rezijansko *éV, * (*stéla; *vóla); sln. *čVV, *V > koroško in rezijansko *čVV, *V (*žčnite; *vite); 5) sln. *., *o (*p.t, *v.žeš, *gl.daš, *tr.sti; *m.ž, *st.piš, *v.xaš, *m.ka); sln. *.-, *.-> koroško in rezi­jansko *.V, *.V (Gsg *z.ta; Gsg *p.pa, *g.ba); sln. *.-, *.-> koroško in rezijansko *.VV, *.VV (*gl.dati; *g.bica); 6) sln. *.> koroško in rezijansko *. (*d.n, *m.x, Gpl *ov.c); sln. *.-> koroško in rezijansko *.V (*p.sji); sln. .-> koroško in rezijansko *.VV (*l.žete); 7) sln. *., *.V, *V.V, *.VV > koroško in rezijansko *., *.V, *V.V, *.VV (*rŕk *ráka, *vrána, *vóla, *malína, *bŕbica, *vite). V vecini govorov je prišlo do glasovnega sovpada odrazov slovenskih dolgih *. in *e (sln. *. = *e > *.) (izjema so nekateri rožanski govori), odrazov slovenskih kratkih naglašenih *.-in *č-v predzadnjih zlogih (sln. *.V = *čV > *éV) ter v govorih z dena­zalizacijo tudi do glasovnega sovpada odraza denazaliziranega *e in odraza slovenske­ga polglasnika *. (sln. *. = *. > *.; sln. *.V = *.V > *.V) (izjema so podjunski govori, ki ohranjajo nosne samoglasnike) ter do švapanja (izjemi sta rezijansko in severnopo­horsko-remšniško narecje). Znotraj koroških je osrednje narecje rožansko, ki izkazuje najmanj mlajših inova­cij (z izjemo denazalizacije nosnih samoglasnikov), zato je definirano po nacelu odso­tnosti inovacij v središcu, ostala narecja znotraj narecne ploskve pa so definirana na osnovi inovacij na obrobju. Koroška narecja se znotraj delijo glede na novejše inovaci­je: glasovni sovpad odrazov razlicnih slovenskih sredinskih samoglasnikov (genetsko merilo); monoftongizacija koroških diftongov, mlajši nesplošnoslovenski naglasni pre­miki (toda ne izguba tonemskih opozicij), izostanek švapanja (manj pomemben pojav v primerjavi z ostalimi). Rožansko narecje: 1) sln. *., *o > SZ sln. *ie, *uo (*sv.et, *griéx, *dîelaš, *stiéna; *b.og, Gpl *nu); 2) sln. *.-> S sln. *.-> koroško *éV > rožansko *.V (Gsg *d.da, *l.to); sln. *.-> S sln. *.-> koroško *čVV (*dčlati); 3) sln. *e > koroško *. (*l.d, Gpl *ž.n); 4) sln. *č-, *> koroško *éV, * > rožansko *.V, *.V (*st.la, *v.la); sln. *čVV, *V > koroško *čVV, *V (*žčnite; *vite); 5) sln. *., *o > ro­žansko *e, *o (*p.t, *véžeš, *ględaš, *trésti; *m.ž, *stiš, *vôxaš, *ma); sln. *.-, *.-> koroško *.V, *.V > rožansko *éV, * (Gsg *z.ta; Gsg *p.pa, *g.ba); sln. *.-, 404 Rigler 1963b: 46–47. *.-> koroško *.VV, *.VV > rožansko *čVV, *V (*glčdati; *gica); 6) sln. *. > koroško *. > rožansko *e (*d.n, *m.x, Gpl *ovéc); sln. *.-> koroško *.V > rožansko *éV (*pésji); sln. .-> koroško *.VV (*l.žete); 7) izhodišcno slovensko naglasno mesto (*žen./*koz., *m.gl., *sen./*pros., *bŕbica). Govori se delijo glede na ohranjanje oz. monoftongizacijo koroških diftongov: 1) sln. *./(*e), *o > *ie, *uo (npr. govor kra­ja Kostanje/Köstenberg: sv.et, b.og; l.ed); 2. sln. *./(*e), *o > *ie, *uo > *i, *u (npr. govor kraja Breznica/Friessnitz: *sv.t, *b.g : *l.d). Samo dele rožanskega narecja so zajeli mlajši nesplošnoslovenski naglasni premiki: sln. *sen./*pros. > *s.no/*prňso (vzhodni govori), sln. *bŕbica > *baběca (Slovenji Plajberk/Windisch Bleiberg).405 Ziljskonarecje: 1) sln. *., *o > SZ sln. *ie, *uo (*sv.et, *griéx, *dîelaš, *stiéna; *b.og, Gpl *nu); 2) sln. *.-> S sln. *.-> koroško *éV > ziljsko *.V (Gsg *d.da, *l.to); sln. *.-> S sln. *.-> koroško *čVV > ziljsko *.VV (*d.lati); 3) sln. *e > ko­roško *. > ziljsko *ie (*l.ed, Gpl *žién); 4) sln. *č-, *> koroško *éV, * > ziljsko *.V, *.V (*st.la; *v.la); sln. *čVV, *V > koroško *čVV, *V > ziljsko *.VV, *.VV (*ž.nite; *v.zite); 5) sln. *., *o > ziljsko *e, *o (*p.t, *véžeš, *ględaš, *trésti; *m.ž, *stiš, *vôxaš, *ma); sln. *.-, *.-> koroško *.V, *.V > ziljsko *éV, * (Gsg *zéta; Gsg *pa, *ga); sln. *.-, *.-> koroško *.VV, *.VV > ziljsko *éVV, *V (*glédati; *gica); 6) sln. *. > koroško *. > ziljsko *e (*d.n, *m.x, Gpl *ovéc); sln. *.-> koroško *.V > ziljsko *éV (*pésji); sln. .-> koroško *.VV > ziljsko *éVV (*lé­žete); 7) nesplošnoslovenski naglasni premiki *žen./*koz. > *žčna/*kňza, *m.gl. > *m.gla, *sen./*pros. > *s.no/*prňso; ohranjanje tonemskihin kvantitetnih opozicij, nastanek tonemskih opozicij na kratkih zlogih (*m.gla : *p.s).406 Kranjskogorskopodnarecje (ziljskega narecja) se od preostalega dela ziljskega narecja razlikuje predvsem po monoftongizaciji koroških diftongov in po njihovem gla­sovnem sovpadu z odrazi nenosnih sredinskih samoglasnikov: 1) sln. *., *o> SZ sln. *ie, *uo > kranjskogorsko *., *. (*sv.t, *gr.x, *d.laš, *st.na; *b.g, Gpl *n.g); 2) sln. *.- > S sln. *.-> koroško *éV > kranjskogorsko *.V (Gsg *d.da, *l.to); sln. *.-> S sln. *.- > koroško *čVV > kranjskogorsko *.VV (*d.lati); 3) sln. *e> koroško *.> kranjskogorsko *ie (?) > *. (*l.d, Gpl *ž.n); 4) sln. *č-, *> koroško *éV, * > kranjskogorsko *.V, *.V (*st.la; *v.la); sln. *čVV, *V > koroško *čVV, *V > kranjskogorsko *.VV, *.VV (*ž.nite; *v.zite); 5) sln. *., *o > kranjskogorsko *e, *o (*p.t, *véžeš, *ględaš, *trésti; *m.ž, *stiš, *vôxaš, *ma); sln. *.-, *.-> koroško *.V, *.V> kranjskogorsko *éV, * (Gsg *zéta; Gsg *pa, *ga); sln. *.-, *.-> koroško *.VV, *.VV > kranj­skogorsko *éVV, *V (*glédati; *gica); 6) sln. *. > koroško *. > kranjskogorsko *e (*d.n, *m.x, Gpl *ovéc); sln. *.-> koroško *.V > kranjskogorsko *éV (*pésji); sln. .- > koroško *.VV > kranjskogorsko *éVV (*léžete); 7) nesplošnoslovenski naglasni premik *žen./*koz. > *žčna/*kňza.407 405 Logar 1967a; Rigler 1977; Rigler 1981a. 406Logar 1968, 1981b; Pronk 2009; Neweklowsky 2015; Škofic, Klinar 2015. 407 Logar 1954. Obirskonarecje: 1) sln. *., *o > SZ sln. *ie, *uo > obirsko *e, *o (*sv.t, *gréx, *dęlaš, *sténa; *b.g, Gpl *n); 2) sln. *.-> S sln. *.-> koroško *éV > obirsko *.V (Gsg *d.da, *l.to); 3) sln. *e > koroško *. > obirsko *ie (?) > *e (*l.d, Gpl *žén); 4) sln. *č-, *> koroško *éV, * > obirsko *.V, *.V (*st.la; *v.la); 5) sln. *., *o > obirsko *., *. (*p.t, *v.žeš, *gl.daš, *tr.sti; *m.ž, *st.piš, *v.xaš, *m.ka); sln. *.-, *.-> koroško *.V, *.V> obirsko *.V, *.V(Gsg *z.ta; Gsg *p.pa, *g.ba); 6) sln. *. > koroško *.> obirsko *. (*d.n, *m.x, Gpl *ov.c); sln. *.-> koroško *.V> obirsko *.V (*p.sji); 7) nesplošnoslovenski naglasni premiki *žen./*koz. > *žčna/*kňza, *m.gl. > *m.gla, *sen./*pros. > *s.no/*prňso, *bŕbica > *baběca; ohranitev tonemskih in kvantitetnih opozicij.408 Podjunsko narecje: 1) sln. *., *o > SZ sln. *ie, *uo (*sv.et, *griéx, *dîelaš, *stiéna; *b.og, Gpl *nu); 2) sln. *.-> S sln. *.-> koroško *éV > podjunsko *.V (Gsg *d.da, *l.to); 3) sln. *e > koroško *. > podjunsko *ie (*l.ed, Gpl *žién); 4) sln. *č-, *> koroško *éV, * > podjunsko *.V, *.V (*st.la; *v.la); 5) sln. *., *o > podjunsko *., *o (*p.t, *v.žeš, *gl.daš, *tr.sti; *m.ž, *st.piš, *v.xaš, *m.ka) > *a, *o (*p.t, *vážeš, *glâdaš, *trásti; *m.ž, *stiš, *vôxaš, *ma); sln. *.-, *.-> pod-junsko *.V, *.V (Gsg *z.ta; Gsg *p.pa, *g.ba) > *áV, * (Gsg *záta; Gsg *pa, *ga); 6) sln. *. > koroško *. > podjunsko *a (*d.n, *m.x, Gpl *ovác); sln. *.- > koroško *.V > podjunsko *áV (*pásji) : sln. *a > podjunsko *o (*str.x, *kr, *p­daš *pate, *tra); sln. *ŕ-> koroško *áV > podjunsko * (Gsg *mra, *žóba); 7) nesplošnoslovenski naglasni premiki *žen./*koz. > *žčna/*kňza, *m.gl. > *m.gla, *sen./*pros. > *s.no/*prňso, *bŕbica > *baběca; ohranitev tonemskih opozicij (z iz­jemo vzhodnih obrobnih govorov), ohranjanje kvantitetnih opozicij na dolgih in nasta­nek novih kvantitetnih opozicij na umicnonaglašenih kratkih zložnikih.409 Mežiškonarecje: 1) sln. *., *o > SZ sln. *ie, *uo (*sv.et, *griéx, *dîelaš, *stiéna; *b.og, Gpl *nu) > nesplošno mežiško *., *. (*sv.t, *gr.x, *d.laš, *st.na; *b.g, Gpl *n.g); 2) sln. *.-> S sln. *.-> koroško *.V > mežiško *.V (Gsg *d.da, *l.to); 3) sln. *e > koroško *. > mežiško *ie (*l.ed, Gpl *žién) > nesplošno mežiško *. (*l.d, Gpl *ž.n); 4) sln. *č-, *> koroško *éV, * > mežiško *.V, *.V (*st.la; *v.la); 5) sln. *., *o > mežiško *., *. (*p.t, *v.žeš, *gl.daš, *tr.sti; *m.ž, *st.piš, *v.xaš, *m.ka); sln. *.-, *.-> koroško *.V, *.V > mežiško *.V, *.V (Gsg *z.ta; Gsg *p.pa, *g.ba); 6) sln. *. > koroško *. > mežiško *. (*d.n, *m.x, Gpl *ov.c); sln. *.-> koro­ško *.V > mežiško *.V (*p.sji); 7) nesplošnoslovenski naglasni premiki *žen./*koz. > *žčna/*kňza, *m.gl. > *m.gla, *sen./*pros. > *s.no/*prňso, *bŕbica > *baběca; izguba tonemskih in ohranjanje kvantitetnih opozicij. Govori se delijo glede na ohra­njanje oz. monoftongizacijo koroških diftongov: 1) sln. *./*e, *o > *ie, *uo; 2) sln. *./*e, *o > *ie, *uo > *., *. (nekateri govori v Mežiški dolini).410 408 Karnicar 1990: 35–40. 409 Logar1981h. 410 Logar 1993: 79–81. Severnopohorsko-remšniškonarecje: 1) sln. *., *o > SZ sln. *ie, *uo (*sv.et, *griéx, *dîelaš, *stiéna; *b.og, Gpl *nu); 2) sln. *.-> S sln. *.-> koroško *.V > severnopohorsko-remšniško *éV (Gsg *déda, *léto); 3) sln. *e> koroško *. > severno­pohorsko-remšniško *ie (*l.ed, Gpl *žién); 4) sln. *č-, *> koroško *éV, * (*stéla; *vóla); 5) sln. *., *o > severnopohorsko-remšniško *., *. (*p.t, *v.žeš, *gl.daš, *tr.sti; *m.ž, *st.piš, *v.xaš, *m.ka); sln. *.-, *.-> koroško *.V, *.V > severno­pohorsko-remšniško *.V, *.V (Gsg *z.ta; Gsg *p.pa, *g.ba); 6) sln. *. > koroško *. > severnopohorsko-remšniško *. (*d.n, *m.x, Gpl *ov.c); sln. *.-> koroško *.V > severnopohorsko-remšniško *.V (*p.sji); 7) nesplošnoslovenski naglasni premiki *žen./*koz. > *žčna/*kňza, *m.gl. > *m.gla, *sen./*pros. > *s.no/*prňso, *bŕbica > *baběca; izguba tonemskih opozicij, ohranjanje kvantitetnih opozicij. Od mežiške­ga narecja se loci po odsotnosti glasovnega sovpada odrazov slovenskih *.-/*č-in *./*.-//*./*.- ter * in *o/*.- kot tudi po odsotnosti švapanja.411 5.1.5.1.2Rezijanskonarecje Rezijansko narecje ima naslednje znacilnosti: 1) sln. *., *o > SZ sln. *ie, *uo > rezi­jansko *i, *u (*sv.t, *gríx, *dîlaš, *stína; *b.g, Gpl *n); 2) sln. *.-> S sln. *.- > koroško *éV > rezijansko *.V > *.V (Gsg *d.da, *l.to); 3) sln. *e > koroško *. > *ie > rezijansko *i (*l.d, Gpl *žín); 4) sln. *č-, *> koroško *éV, * > rezijansko *.V, *.V > *.V, *.V (*st.la; *v.la); 5) sln. *., *o > rezijansko *e, *o > *., *. (*p.t, *v.žeš, *gl.daš, *tr.sti; *m.ž, *st.piš, *v.xaš, *m.ka); sln. *.-, *.-> koroško *.V, *.V > re-zijansko *éV, * > *.V, *.V (Gsg *z.ta; Gsg *p.pa, *g.ba); 6) sln. *. > koroško *. > rezijansko *e > *. (*d.n, *m.x, Gpl *ov.c); sln. *.-> koroško *.V > rezijansko *éV > *.V (*p.sji); 7) nesplošnoslovenski naglasni premik *sen./*pros. > *s.no/*prňso; izguba tonemskih in kvantitetnih opozicij; 8) novejše glasovne spremembe, npr. nasta­nek t. i. centraliziranih, »zasoplih« samoglasnikov:412sln. *i/*ě-, *u/*ů-> S sln. *i, *u > rezijansko ., .; sln. *.-/*č-, * > S sln. *., *. > rezijansko ., ..413 Govori rezijanskega narecja se zlasti glede na odraz prednaglasnih e-jevskih in o-je­vskih samoglasnikov v položaju pred rezijanskimi visokimi samoglasniki (npr. sln. *bes.da, *nestě, *petelěn; *klob, *koběla, *motîka) delijo na zahodne in vzhodne: 1) zahodni go-vori krajev Bila/San Giorgio, Lipovec/Lipovaz, Ravanca/Prato, Križace/Crisazze, Njiva/ Gniva in Gozd/Gost izkazujejo ikanje prednaglasnih e-jevskih (*bisída, *nist., *pitil.n) in ukanje prednaglasnih o-jevskih samoglasnikov (*klub, *kubíla, *mutîka); 2) vzhodni go-vori krajev Osojane/Oseacco, Ucjá/Ucea, Solbica/Stolvizza in Korito/Coritis imajo akanje prednaglasnih e-jevskih in delno o-jevskih samoglasnikov (*basída, *nast., *patal.n; *kla­b) ali nespremenjeno stanje o-jevskih samoglasnikov (*kobíla, *motîka).414 411 Zorko 1995a. 412 Poljski jezikoslovec Jan Niecislaw Baudouin de Courtenay (1845–1929), zacetnik znanstvenega preucevanja rezijanskega narecja in po kolicini zbranega narecnega gradiva eden od njegovih najpomembnejših raziskovalcev, je rezijanske centralizirane samoglasnike imenoval nem. lufterfllte Vokale ‘zasopli samoglasniki’. 413 Steenwijk1992. 414 Steenwijk 1997: 12–17. Odrazi slovenskih sredinskih samoglasnikov v koroških narecjih in rezijanskem narecju severneslovenšcine Izhodišcno splošnoslovensko *. *.­ *o *­ *e *č­ *. *.­ *o *.­ *. *.- Koroška narecna ploskev *ie *é­ *uo *­ *. *é­ *. *.­ *o *.­ *. *.­ rožansko Kostanje/Köstenberg Breznica/Friessnitz i../i.# i. .. .. u../-u. u. .. .. i.. .. .. .. e. e. e. e. o. o. o. o. e. e. .. e. ziljsko Potoce/Potschach i.. .. u.. .. i.. .. e. e. o. o. e. e. kranjskogorsko Kranjska Gora .. .. .. .. .. .. e. e. o. o. e. e. obirsko Obirsko/Ebriach e. e.. o. o./o.. e. e./e.. e.. e.. o.. o.. e.. e.. podjunsko Kneža/Grafenbach i. .. u. .. i. .. a. a. o. o. a. a. mežiško Kotlje Crna i.. .. .. .. u.. .. .. .. i.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. severnopohor­sko-remšniško Kapla i.. .e. u.. (.)o. i.. (.)e. .. .. .. .. .. .. rezijansko Bila/San Giorgio i . u . i . . . . . . . 5.1.5.2 Zahodnaslovenšcina Zahodna slovenšcina je prvotno imela nekatere starejše glasovne in naglasne inovacije skupne s severno, nekatere nekoliko mlajše pa z južno slovenšcino. V severozahodni slovenšcini ni prišlo do zgodnje denazalizacije (raznosnjenja) praslovanskih nosnih sa­moglasnikov *e, *o (12. stoletje) (sln. *e, *o > SZ sln. *e, *o), zato je praslovanski *e (jat) sprva tam ohranil svojo prvotno široko glasovno vrednost (sln. *e > SZ sln. *.), slovenska dolga *., *o sta se v okviru zgodnje, tj. splošnoslovenske diftongizacije (ud­voglašenja, podvoglašenja) (12./13. stoletje) diftongirala v rastoca diftonga (dvoglasnika) *ie, *uo (sln. *., *o > SZ sln. *ie, *uo). V zahodni in južni slovenšcini so se slovenski kratki naglašeni zložniki v nezadnjih zlogih podaljšali zgodaj (13./14. stoletje) (sln. *.­> Z in J sln. *.-), zaradi cesar je npr. odraz zgodaj podaljšanega slovenskega kratkega naglašenega *.-v nezadnjih zlogih glasovno sovpadel z odrazom slovenskega dolgega *. in se v zahodni slovenšcini tudi diftongiral v rastoci diftong *ie (sln. *. = *.-> Z sln. *ie). Zahodna slovenšcina je torej imela npr. naslednje glasovne in naglasne znacilnosti (prva polovica 14. stoletja):4151) sln. *., *o > SZ sln. *ie, *uo (*sv.et, *griéx, *dîelaš, *stiéna; *b.og, Gpl *nu); 2) sln. *.-> Z in J sln. *.-> Z sln. *ié-(Gsg *diéda, *liéto, *diélati); 3) sln. *e (*l.d, Gpl *žén); 4) sln. *č-, *> Z in J sln. *é-, * (*stéla, *žénite; *vóla, *vite); 5) sln. *., *o (*p.t, *v.žeš, *gl.daš, *tr.sti; *m.ž, *st.piš, *v.xaš, *m.ka); sln. *.-, *.-> Z sln. *.-, *.-(Gsg *z.ta, *gl.dati; Gsg *p.pa, *g.ba, *g.bica); 6) sln. *. (*d.n, *m.x, Gpl *ov.c); sln. *.-> Z in J sln. *.- (*p.sji, *l.žete); 415 Rigler 1963b: 36. 7) sln. *., *.V, *V.V, *.VV > Z in J sln. *., *.V, *V.V, *.VV (*rŕk *ráka, *vrána, *vóla, *malína, *bábica, *vite). Slovenski dolgi polglasnik *. ter v zahodni in južni slovenšcini zgodaj podaljšani slovenski kratki naglašeni polglasnik *.-v nezadnjih zlogih sta se v zahodni slovenšcini ter v gorenjski in dolenjski narecni ploskvi južne slovenšcine vokalizirala v a-jevski samoglasnik (14. stoletje): sln. *. > Z sln. *a (*d.n, *m.x, Gpl *ovác); sln. *.- > Z in J sln. *.- > Z sln. *á- (*pásji, *lážete). Zahodna slovenšcina se je po denazalizaciji praslovanskih nosnih samoglasnikov *e, *o(obsoško-idrijsko) ter po glasovnem sovpadu odrazov slovenskih *e/*č-= *./*.­in *= *o/*.-(ki mu je sledila diftongizacija glasovno sovpadlih odrazov) (obsoško--idrijsko), do katerih je prišlo samo na delu zahodnoslovenskega jezikovnega prostora, razcepila na dve narecni ploskvi, in sicer na bolj arhaicno beneško-kraško in bolj ino­vativno obsoško-idrijsko. 5.1.5.2.1Beneško-kraškanarecnaploskevzahodneslovenšcine Beneško-kraška narecna ploskev zahodne slovenšcine je bila za razliko od obsoško--idrijske bolj arhaicna, v njej ni prišlo do splošnobeneško-kraških inovacij, kar pomeni, da so njene prvotne znacilnosti tako rekoc enake prvotnim zahodnoslovenskim. Prvotne beneško-kraške glasovne in naglasne znacilnosti so torej bile npr.:4161) sln. *., *o> SZ sln. *ie, *uo (*sv.et, *griéx, *dîelaš, *stiéna; *b.og, Gpl *nu); 2) sln. *.- > Z in J sln. *.-> Z sln. *ié-(Gsg *diéda, *liéto, *diélati); 3) sln. *e (*l.d, Gpl *žén); 4) sln. *č-, *> Z in J sln. *é-, * (*stéla, *žénite; *vóla, *vite); 5) sln. *., *o (*p.t, *v.žeš, *gl.daš, *tr.sti; *m.ž, *st.piš, *v.xaš, *m.ka); sln. *.-, *.-> Z sln. *.-, *.-(Gsg *z.ta, *gl.dati; Gsg *p.pa, *g.ba, *g.bica); 6) sln. *. > Z sln. *a (*d.n, *m.x, Gpl *ovác); sln. *.-> Z in J sln. *.-> Z sln. *á- (*pásji, *lážete); 7) sln. *., *.V, *V.V, *.VV > Z in J sln. *., *.V, *V.V, *.VV (*rŕk *ráka, *vrána, *vóla, *malína, *bábica, *vite). Narecja beneško-kraške narecne ploskve se glede na prisotnost oz. odsotnost gla­sovnega sovpada odrazov slovenskih *e/*č-in *./*.-ter *in *o/*.-(genetsko meri-lo) delijo v dve poskupini, za kateri sta znacilna: 1) popoln glasovni sovpad slovenskih *e/*č-= *./*.-in *= *o/*.-(nadiško, tersko); 2) odsotnost popolnega glasovnega sovpada slovenskih *e/*č- = *./*.-in * = *o/*.-(briško, banjško, kraško). Znotraj narecne ploskve se narecja delijo glede na: 1) nacin nepopolnega glasovnega sovpada odrazov slovenskih *e/*č- = *./*.-in * = *o/*.-(genetsko merilo): briško : kra­ško, briško : banjško, kraško : banjško; 2) mlajše naglasne spremembe (mlajši naglasni premiki, izguba tonemskih opozicij, izguba kvantitetnih opozicij) (strukturno merilo): nadiško : tersko; briško : kraško, briško : banjško, kraško : banjško. Nadiškonarecje: 1) sln. *./*.-, *o> Z sln. *ie, *uo (*sv.et, *griéx, *dîelaš, *stiéna; Gsg *diéda, *liéto, *diélati; *b.og, Gpl *nu); 2) sln. *e/*č-//*./*.-, *ň-//*o/*.-> nadiško *e, *o (*l.d, Gpl *žén; *stéla, *žénite; *p.t, *véžeš, *ględaš, *trésti; Gsg *zéta, *glédati; *vóla, *vite; *m.ž, *stiš, *vôxaš, *ma; Gsg *pa, *ga, *gica); 3) izhodišcno slovensko naglasno mesto (*žen./*koz., *m.gl., *vis.k, *sen./*pros., *bábica, *zíma); ohranjanje tonemskih in kvantitetnih opozicij.417 416 Rigler 1963b: 46. 417 Logar 1996a; Šekli 2007a. Terskonarecje: 1) sln. *./*.-, *o> Z sln. *ie, *uo (*sv.et, *griéx, *dîelaš, *stiéna; Gsg *diéda, *liéto, *diélati; *b.og, Gpl *nu); 2) sln. *e/*č-//*./*.-, *ň-//*o/*.-> tersko *e, *o (*l.d, Gpl *žén; *stéla, *žénite; *p.t, *véžeš, *ględaš, *trésti; Gsg *zéta, *glédati; *vóla, *vite; *m.ž, *stiš, *vôxaš, *ma; Gsg *pa, *ga, *gica); 3) nesplošnoslovenski naglasni premik *sen./*pros. > *s.no/*prňso; ohranjanje tonem­skih in kvantitetnih opozicij. Nekateri govori (npr. govori krajev Subid/Subit, Porcinj/ Porzus, Prosnid/Prossenicco) izkazujejo nesplošnoslovenska naglasna pomika *bŕbica > *baběca, *zíma > *zim..418 Briškonarecje: 1) sln. *./*.-, *o> Z sln. *ie, *uo > briško *ie, *uo1 (*sv.et, *griéx, *dîelaš, *stiéna; Gsg *diéda, *liéto, *diélati; *b.o1 g, Gpl *nu1 g); 2) sln. *e/*č-, * > Z in J sln. *e, *o > briško *e, *u2 (*l.d, Gpl *žén; *stéla, *žénite; *vu2 la, *vu2 zite); 3) sln. *./*.-, *o/*.-> briško *a, *o (*p.t, *vážeš, *glâdaš, *trásti; Gsg *záta, *gláda-ti; *m.ž, *stiš, *vôxaš, *ma; Gsg *pa, *ga, *gica); 4) nesplošnoslovenska naglasna premika *žen./*koz. > *žčna/*kňza, *m.gl. > *m.gla; izguba tonemskih in kvantitetnih opozicij.419Vecina briških govorov izkazuje enoglasniški odraz slovenskih *o/*.-, le nekateri obrobni govori, ki mejijo na kraško narecje, imajo dvoglasniški od­raz (sln. *o/*.- > Z sln. *o > briško *o > *uo2), ki pa je glasovno sovpadel z odrazoma slovenskih *o in *(sln. *o > SZ sln. *uo > briško *uo1 = sln. *> Z in J sln. * > briško *uo2) (npr. tocka SLA 85 Kozana, tocka SLA 88 Oslavje/Oslavia).420 Banjškopodnarecje(kraškega narecja): 1) sln. *./*.-, *o > Z sln. *ie, *uo > banj­ško *ie1, *uo1 (*sv.e1t, *grié1x, *dîe1laš, *stié1na; Gsg *dié1da, *lié1to, *dié1lati; *b.o1g, Gpl *nu1g); 2) sln. *e/*č-, *> Z in J sln. *e, *o > banjško *ie2, *uo2 > *.e, *uo2 (*l..d, Gpl *ž.én; *st.éla, *ž.énite; *vu2la, *vu2zite); 3) sln. *./*.-, *o/*.-> banjško *ie2/*a, *o > *.e/*a, *o (*p..t, *v.éžeš, *gl.ędaš, *tr.ésti; Gsg *z.éta, *gl.édati; *m.ž, *stiš, *vôxaš, *ma; Gsg *pa, *ga, *gica); 4) nesplošnoslovenski naglasni premiki *žen./*koz. > *žčna/*kňza, *m.gl. > *m.gla, *vis.k > *věsok; izguba tonemskih opo­zicij, ohranjanje kvantitetnih opozicij.421Banjško podnarecje od nadiškega narecja locijo mlajši naglasni umiki,422od briškega delni glasovni sovpad odraza slovenskih *e/*č-in *./*.-, od kraškega pa predvsem odsotnost glasovnega sovpada odrazov slovenskih *./*.-in *e/*č-, odsotnost diftongizacije odraza slovenskih *o/*.-in ohranitev kvantite­ 418 Šekli 2006c; Spinozzi Monai 2009. Zelo natancen glasoslovno-naglasoslovni opis terskih govorov in njihova notranja delitev sta podana v Ježovnik 2018a. 419 V osrednjih in zahodnih briških govorih (npr. v govoru kraja Kojsko in njegove okolice) so zaradi vokalne redukcije (samoglasniškega upada) odrazov ponaglasnih *i, *u, *e, *o ter na­domestne podaljšave naglašenega samoglasnika in nastanka rastocega tona na njem nastala drugotna tonemska nasprotja (Nsg kj.c : DLsg kjúc; Gpl m.x : Gsg, DLsg, Isg, NApl múx; Gpls.t : DLsg, NApl sít) (Logar 1956: [72–74], 1977). 420 Logar 1956, 1977, 1981d; Zuljan Kumar 2007: 167–201; rokopisna gradivska zbirka SLA (hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU). 421 Logar1981i. 422 »Ta refleks [a < *./*.-] slišimo tudi po hribovskih vaseh onstran razvodja med Idrijo in Soco (Kambreško, Kostanjevica, Lig), od katerih moramo Kostanjevico in Lig zaradišeohranjene oksitoneze v tipih ženŕ, nogŕ, meglŕ in nekaterih drugih pojavov prištevati k beneškosloven-skim nadiškim vasem« (Logar 1954: [54]). tnih opozicij. Banjško podnarecje torej izkazuje starejše stanje od ostalega dela kraškega narecja, zato ga je od njega mogoce razmejiti po nacelu odsotnosti inovacij na obrobju. Kraškonarecje: 1) sln. *./*.-, *o > Z sln. *ie, *uo > kraško *ie1, *uo1 (*sv.e1 t, *grié1 x, *dîe1 laš, *stié1 na; Gsg *dié1 da, *lié1 to, *dié1 lati; *b.o1 g, Gpl *nu1 g); 2) sln. *e/*č-, *> Z in J sln. *e, *o > kraško *ie2, *o (v vecini govorov sln. *> Z sln. * > kraško *u2 -) (*l.e2 d, Gpl *žié2 n; *stié2 la, *žié2 nite; *vóla, *vite > *vu2 la, *vu2 zite); 3) sln. *./*.-, *o/*.-> kraško *e, *o > *uo2 (*p.t, *véžeš, *ględaš, *trésti; Gsg *zéta, *glédati; *m.ž, *stiš, *vôxaš, *ma > *m.o2 ž, *stu2 piš, *vu2 xaš, *mu2 ka; Gsg *pu2 pa, *gu2 ba, *gu2 bica); 4) nesplošnoslovenski naglasni premiki *žen./*koz. > *žčna/*kňza, *m.gl. > *m.gla, *vis.k > *věsok, *ropot.t > *rotat; izguba tonem­skih in kvantitetnih opozicij. Glede na odraze zahodnoslovenskih *./*.-in *o/*.-se krajevni govori kraškega narecja delijo v vec skupin, npr.: 1) zahodnikraškigovori z dvoglasniškim odrazom (sln. *o > SZ sln. *uo > kraško *uo1 = sln. *o/*.-> Z sln. *o > kraško *o > *uo2, znotraj se delijo glede na odraze slovenskih *./*.-: a) sln. *o, *o/*.-, *./*.- > *uo, *uo, *. (severni zahodni govori, npr. Solkan); b) sln. *o, *o/*.-, *./*.- > *uo, *uo, *a/*ie (južni zahodnigovori, npr. Miren); c) sln. *o, *o/*.-, *./*.-> *uo, *uo, *ie (osrednji zahodni govori, npr. Dornberk), c) sln. *o, *o/*.-, *./*.- > *u2, *uo, *ie (vzhodni zahodni govori, npr. Kopriva na Krasu); 2) vzhodnikraškigovoriz drugo­tnim enoglasniškim odrazom sln. *o, *o/*.- > kraško *uo1, *uo2 > vzhodno kraško *u2, *u2, znoraj pa se delijo glede na odraz sln. *./*.-: a) sln. *o, *o/*.-, *./*.- > *u, *u, *a/*ie(južni vzhodni govori, npr. Križ/Santa Croce); b) sln. *o, *o/*.-, *./*.- > *u, *u, *ie (severni in osrednji vzhodni govori, npr. Komen).423 Odrazi slovenskih sredinskih samoglasnikov v beneško-kraški narecni ploskvi zahodne slovenšcine Izhodišcno splošnoslovensko *. *.­ *o *­ *e *č­ *. *.­ *o *.­ *. *.- Beneško-kraška narecna ploskev *ie *ié- *uo *­ *e *é­ *. *.­ *o *.­ *a *á­ nadiško Špeter/San Pietro i. i. u. o. e. e. e. e. o. o. a. a. tersko Subid/Subit i. i. u. .. .. .. .. .. .. .. a. a. briško Šmartno i. i. u. u. e. e. a. a. o. o. a. a. banjško Podlešce ie ie uo uo .e. .e. .e./a. .e./a. o. o. a. a. kraško Solkan i.. i.. u.. u.. i.. i.. .. .. u.. u.. a. a. Miren Dornberk i.. i.. i.. i.. u.. u.. u.. u.. i.. i.. i.. i.. i../a. i.. i../a. i.. u.. u.. u.. u.. a. a. a. a. Kopriva na Krasu .. .. u .. .. .. .. .. .. .. a. a. Križ/Santa Croce i. i. u. uo i. i. i./a i./a u. u. a. a. Komen i.. i.. u. u.. i.. i.. i.. i.. u. u. a. a. 423 Logar 1993: 65–66, 63–64; Šumenjak 2013; Logar 1981c; Cossutta 2001; Orožen 1981a. 5.1.5.2.2Obsoško-idrijskanarecnaploskevzahodneslovenšcine Obsoško-idrijska narecna ploskev zahodne slovenšcine je bila za razliko od beneško--kraške bolj inovativna. Tu je namrec po denazalizaciji praslovanskih nosnih samo­glasnikov *e, *o prišlo do glasovnega sovpada odrazov slovenskih *e/*č-in *./*.-ter *in *o/*.-, mnogo pozneje pa tudi do njihove diftongizacije (sln. *e/*č-//*./*.-, *ň-//*o/*.-> obsoško-idrijsko *e, *o > *ie2, *uo2 : sln. *./*.-, *o > Z sln. *ie, *uo > obsoško-idrijsko *ie1, *uo1). Prvotne obsoško-idrijske glasovne in naglasne znacilnosti so torej bile npr.:424 sln. *., *o > SZ sln. *ie, *uo > obsoško-idrijsko *ie1, *uo1 (*sv.e1 t, *grié1 x, *dîe1 laš, *stié1 na; *b.o1 g, Gpl *nu1 g); 2) sln. *.-> Z in J sln. *.-> Z sln. *ié-> obsoško-idrij­sko *ie1 -(Gsg *dié1 da, *lié1 to, *dié1 lati); 3) sln. *e > obsoško-idrijsko *ie2 (*l.e2 d, Gpl *žié2 n); 4) sln. *č-, *> Z in J sln. *é-, *> obsoško-idrijsko *ié2 -, *u2 - (*stié2 la, *žié2 nite; *vu2 la, *vu2 zite); 5) sln. *., *o > obsoško-idrijsko *., *. > *e, *o > *ie2, *uo2 (*p.e2 t, *vié2 žeš, *glîe2 daš, *trié2 sti; *m.o2 ž, *stu2 piš, *v2 xaš, *mu2 ka); sln. *.-, *.-> SZ sln. *.-, *.-> Z sln. *.-, *.-> obsoško-idrijsko *.-, *.- > *é-, * > *ié2 -, *u2 -(Gsg *zié2 ta, *glié2 dati; Gsg *pu2 pa, *gu2 ba, *gu2 bica); 6) sln. *. > Z sln. *a (*d.n, *m.x, Gpl *ovác); sln. *.-> Z in J sln. *.-> Z sln. *á-(*pásji, *lážete); 7) sln. *., *.V, *V.V, *.VV > Z in J sln. *., *.V, *V.V, *.VV (*rŕk *ráka, *vrána, *vóla, *malína, *bábica, *vite). Narecja obsoško-idrijske narecne ploskve se znotraj delijo glede na novejše inova­cije, ki v vecji meri dolocajo njihov splošni slušni vtis, zaradi katerega se po sinhron(icn)i klasifikaciji na osnovi nekaterih mlajših glasovnih inovacij (akanje, težnja k skrajšavi odrazov sln. *i/*ě-, *u/*ů-> Z in J sln. *i, *u težnja k anticipaciji mehcanosti oz. otrdi­tev slovenskih *n, *l) (strukturno merilo) delijo na primorska (obsoško) in (zahodno) rovtarska (tolminsko, cerkljansko, crnovrško). Obsoškonarecje: 1) sln. *./*.-, *o > Z sln. *ie, *uo > obsoško-idrijsko *ie1, *uo1 (*sv.e1 t, *grié1 x, *dîe1 laš, *stié1 na; Gsg *dié1 da, *lié1 to, *dié1 lati; *b.o1 g, Gpl *nu1 g); 2) sln. *e/*č-//*./*.-, *ň-//*o/*.-> obsoško-idrijsko *e, *o > *ie2, *uo2 (*l.e2 d, Gpl *žié2 n; *stié2 la, *žié2 nite; *p.e2 t, *vié2 žeš, *glîe2 daš, *trié2 sti; Gsg *zié2 ta, *glié2 dati; *vu2 la, *vu2 zite; *m.o2 ž, *stu2 piš, *v2 xaš, *mu2 ka; Gsg *pu2 pa, *gu2 ba, *gu­2 bica); 3) izhodišcno slovensko naglasno mesto (ohranjenov južnih, kobariških, ne pa tudi v severnih, bovških govorih) (*žen./*koz., *m.gl., *vis.k, *sen./*pros., *bábica, *zíma); ohranjanje tonemskih in kvantitetnih opozicij; 4) odsotnost mlajših glasovnih sprememb.425V nekaterih govorih je prišlo do glasovnega sovpada obeh ob-soško-idrijskih diftongov razlicne kakovosti (*ie1, *uo1 = *ie2, *uo2). Krajevni govori obsoškega narecja se glede na ohranjanje izhodišcnega slovenskega naglasnega mesta delijo v dve podskupini: 1) južni, kobariški govori ohranjajoprvotno naglasno mesto (kobariško obsoško *žen./*koz., *m.gl.); 2) severni, bovški govori poznajo mlajša naglasna umika (bovško obsoško *žen./*koz. > *žčna/*kňza, *m.gl. > *m.gla). 424 Rigler 1963b: 45–46. 425 Ivancic Kutin 2007; Drnovšek 2009. Tolminskonarecje: 1) sln. *./*.-, *o > Z sln. *ie, *uo > obsoško-idrijsko *ie1, *uo1 > tolminsko *ie, *uo (*sv.et, *griéx, *dîelaš, *stiéna; Gsg *diéda, *liéto, *diélati; *b.og, Gpl *nu); 2) sln. *e/*č-//*./*.-, *ň-//*o/*.-> obsoško-idrijsko *e, *o > *ie2, *uo2 > tolminsko *ie, *uo (*l.ed, Gpl *žién; *stiéla, *žiénite; *p.et, *viéžeš, *glîedaš, *triésti; Gsg *ziéta, *gliédati; *vuóla, *vuite; *m.ož, *stuiš, *vűoxaš, *mua; Gsg *pua, *gua, *guica); 3) nesplošnoslovenski naglasni premiki *žen./*koz. > *žčna/*kňza, *m.gl. > *m.gla, *vis.k > *věsok; izguba tonemskih opozicij v vecini govorov, ohranjanje starih kvantitetnih opozicij v zadnjih zlogih; 4) mlajše glasovne spremembe: popolno akanje; sln. *n, *l > *n/*.n, *l/*.l.426 Dolocanje meril za postavljanje narecne meje med tolminskim in cerkljanskim narecjem je zelo problematicno, saj tako nekateri tolminski govori izkazujejo »cer­kljanske« znacilnosti kot tudi nekateri cerkljanski govori »tolminske«. Za ponazoritev te problematikenaj kot primer služita govora kraja Sela nad Podmelcem, ki spada v tol­minsko narecje in pozna cerkljansko monoftongizacijo (sln. *./*.-, *o > obsoško-idrij­sko *ie1, *uo1 > cerkljansko *i2, *u2), ter kraja Gorenja Trebuša, ki sodi v cerkljansko narecje in cerkljanske monoftongizacije ne pozna. Definicijske lastnosti obeh narecij je posledicno zelo težko dolociti.Prehod med narecjema poteka v pasu, zato so tu nave-dene samo znacilnosti posameznih narecij, ki se pojavljajo izven prehodnega pasu.427 Cerkljanskonarecje: 1) sln. *./*.-, *o > Z sln. *ie, *uo > obsoško-idrijsko *ie1, *uo1 > cerkljansko *i2, *u2 (*sv.t, *gríx, *dîlaš, *stína; Gsg *dída, *líto, *dílati; *b.g, Gpl *n) : sln. *i/*ě-, *u/*ů-> Z in J sln. *i, *u > cerkljansko *ě, *ů (*žěv, *rěba; *sůx, *důša); 2) sln. *e/*č-//*./*.-, *ň-//*o/*.-> obsoško-idrijsko *e, *o > *ie2, *uo2 > cerkljansko *ie, *uo (*l.ed, Gpl *žién; *stiéla, *žiénite; *p.et, *viéžeš, *glîedaš, *trié­sti; Gsg *ziéta, *gliédati; *vuóla, *vuite; *m.ož, *stuiš, *vűoxaš, *mua; Gsg *pua, *gua, *guica); 3) nesplošnoslovenski naglasni premiki *žen./*koz. > *žčna/*kňza, *m.gl. > *m.gla, *vis.k > *věsok; izguba tonemskih opozicij; ohranjanje starih kvantitetnih opozicij v zadnjih zlogih, nastanek novih kvantitetnih opozicij v nezadnjih zlogih (npr. *lipa ‘lepa’ : *lěpa ‘lipa’); 4) mlajše glasovne spremembe: po­polno akanje; sln. *n, *l > *n/*.n, *l/*.l. Glede na odraze slovenskih *e/*č-//*./*.-in *ň-//*o/*.-ter umicno naglašenih *e, *o v tipu *žčna/*kňza se idrijski govori locijo od ostalih: 1) neidrijski govori so bolj arhaicni ter izkazujejo odsotnost monoftongizacije dvoglasniških odrazov sredinskih samoglasnikov (sln. *e/*č-//*./*.-, *ň-//*o/*.-> Z sln. *e//*., *o//*o > obsoško-idrijsko *e, *o > *ie2, *uo2 >cerkljansko *ie, *uo) in od­sotnost daljšanja umicno naglašenih kratkih samoglasnikov (cerkljansko *žčna/*kňza); 2) idrijski govori so bolj inovativni ter izkazujejo monoftongizacijo dvoglasniških odra­zov sredinskih samoglasnikov (cerkljansko *ie, *uo > idrijsko *i, *u) in daljšanje umicno naglašenih kratkih samoglasnikov (cerkljansko *žčna/*kňza > idrijsko *žéna/*káza).428 426 Logar 1993: 50; Božic 2001; Cujec Stres 2010. 427 Iz narecjeslovnih del je razbrati, da je problematicno tudi dolocanje meje med obsoškim in tolmin- skim narecjem: govora krajev Ciginj pri Tolminu in Most na Soci sta klasificirana kot krajevna govora tako obsoškega (Logar in Rigler 1983) kot tolminskega (Logar 1993: 50–52) narecja. 428 Rigler 1981b; Logar 1993: 46–47; Kenda-Jež 1999. Crnovrškonarecje: 1) sln. *./*.-, *o > Z sln. *ie, *uo > obsoško-idrijsko *ie1, *uo1 > crnovrško *ie, *uo (*sv.et, *griéx, *dîelaš, *stiéna; Gsg *diéda, *liéto, *diélati; *b.og, Gpl *nu); 2) sln. *e/*č-//*./*.-, *ň-//*o/*.-> obsoško-idrijsko *e, *o > *ie2, *uo2 > crnovrško *ie, *uo (*l.ed, Gpl *žién; *stiéla, *žiénite; *p.et, *viéžeš, *glîedaš, *triésti; Gsg *ziéta, *gliédati; *vuóla, *vuite; *m.ož, *stuiš, *vűoxaš, *mua; Gsg *pua, *gua, *guica); 3) nesplošnoslovenski naglasni premiki: *žen./*koz. > *žčna/*kňza, *m.gl. > *m.gla, *vis.k > *věsok, *sen./*pros. > *s.no/*prňso; izguba tonemskih opozicij, ohranjanje starih kvantitetnih opozicij v zadnjih zlogih; 4) mlajše glasovne spremembe: akanje; sln. *n, *l > *n/*.n, *l/*.l.429 Odrazi slovenskih sredinskih samoglasnikov v obsoško-idrijski narecni ploskvi zahodne slovenšcine Izhodišcno splošnoslovensko *. *.­ *o *­ *e *č­ *. *.­ *o *.­ *. *.­ Obsoško-idrijskanarecna ploskev *ie1 *ie1 - *uo1 *uo2 - *ie2 *ié2 - *ie2 *ié2 - *uo2 *u2 - *a *á­ obsoško Bovec Drežnica i. i. i. i. uo/u. uo u. uo i. ie i. ie i. ie i. ie uo uo uo uo a. a. a. a. tolminsko Zatolmin Sela i. i. i. i. u. u. u. u. i. i. i. i. i. i. i. i. u. u. u. u. a. a. a. a. cerkljansko Gornja Trebuša Cerkno Idrija i. i. i. i. i. i. u. uo u. uo u. ../u. ie ie e./i. ie ie e./i. ie ie e./i. ie ie e./i. uo uo ../u. uo uo ../u. a. a. a. a. a. a. crnovrško Crni Vrh i.. i.. u.. u.. i.. i.. i.. i.. u.. u.. a. a. 5.1.5.3 Južnaslovenšcina Južna slovenšcina je prvotno imela nekatere starejše glasovne in naglasne inovacije skupne z vzhodno, nekaterenekoliko mlajše pa z zahodno slovenšcino. V jugovzhodni slovenšcini je prišlo do zgodnjedenazalizacije (raznosnjenja) praslovanskih nosnih sa­moglasnikov *e, *o (12. stoletje) (sln. *e, *o > JV sln. *., *.), zato se je po denazaliza­ciji praslovanski *e (jat) tam zožil (sln. *e > JV sln. *. > *.), slovenska dolga *., *o sta se v okviru zgodnje, tj. splošnoslovenske diftongizacije (udvoglašenja, podvoglašenja) (12./13. stoletje) diftongirala v padajoca diftonga (dvoglasnika) *e., *o. (sln. *., *o > JV sln. *e., *o.). V zahodni in južni slovenšcini so se slovenski kratki naglašeni zlo­žniki v nezadnjih zlogih podaljšali zgodaj (13./14. stoletje) (sln. *.-> Z in J sln. *.-), zaradi cesar je npr. odraz zgodaj podaljšanega slovenskega kratkega naglašenega *.- v nezadnjih zlogih glasovno sovpadel z odrazom slovenskega dolgega *. in se v južni slovenšcini tudi diftongiral v padajoci diftong *e. (sln. *. = *.- > J sln. *e.). Južna slovenšcina je torej imela npr. naslednje glasovne in naglasne znacilnosti (prva polovica 14. stoletja):4301) sln. *., *o > JV sln. *e., *o. (*sv..t, *gré.x, *dę.laš, *sté.na; 429 Logar 1993: 44, 118–119; Tominc 1964. 430 Rigler 1963b: 35. *b..g, Gpl *nó.g); 2) sln. *.-> Z in J sln. *.-> J sln. *é.-(Gsg *dé.da, *lé.to, *dé.lati); 3) sln. *e (*l.d, Gpl *žén); 4) sln. *č-, * > Z in J sln. *é-, * (*stéla, *žénite; *vóla, *v­zite); 5) sln. *., *o > JV sln. *., *. (*p.t, *v.žeš, *gl.daš, *tr.sti; *m.ž, *st.piš, *v.xaš, *m.ka); sln. *.-, *.-> JV sln. *.-, *.-> J sln. *.-, *.-(Gsg *z.ta, *gl.dati; Gsg *p.pa, *g.ba, *g.bica); 6) sln. *. (*d.n, *m.x, Gpl *ov.c); sln. *.-> Z in J sln. *.- (*p.sji, *l.žete); 7) sln. *., *.V, *V.V, *.VV > Z in J sln. *., *.V, *V.V, *.VV (*rŕk *ráka, *vrána, *vóla, *malína, *bábica, *vite). Slovenski dolgi polglasnik *. ter v zahodni in južni slovenšcini zgodaj podaljšani slovenski kratki naglašeni polglasnik *.-v nezadnjih zlogih sta se v zahodni slovenšcini ter v gorenjski in dolenjski narecni ploskvi južne slo­venšcine vokalizirala v a-jevski samoglasnik, v južnoštajerski narecni ploskvi južne sloven-šcine pa po vecini v e-jevski samoglasnik (14. stoletje): sln. *. > gorenjsko, dolenjsko *a (*d.n, *m.x, Gpl *ovác), južnoštajersko *e (*d.n, *m.x, Gpl *ovéc); sln. *.-> Z in J sln. *.- > gorenjsko, dolenjsko *á- (*pásji, *lážete), južnoštajersko *é- (*pésji, *léžete). Južna slovenšcina se je po divergentni vokalizaciji slovenskega polglasnika *./*.-(go­renjsko, dolenjsko : južnoštajersko), po glasovnem sovpadu odrazov slovenskih *e/*č- = *./*.-in * = *o/*.-(gorenjsko, dolenjsko), ki mu je lahko sledila diftongizacija glasovno sovpadlih odrazov (dolenjsko), ter po (vsaj delni) monoftongizaciji južnoslovenskih difton-gov *e., *o. (gorenjsko, dolenjsko) in po diftongizaciji slovenskega *e (južnoštajersko), razcepila na tri narecne ploskve, in sicer na gorenjsko, dolenjsko in južnoštajersko. 5.1.5.3.1Gorenjskanarecnaploskevjužneslovenšcine V gorenjski narecni ploskvi se je odraz slovenskega polglasnika *./*.-vokaliziral v a-je­vski samoglasnik (sln. *./*.-> Z in J sln. *./*.-> gorenjsko *a/*á-= sln. *a/*ŕ- > Z in J sln. *a/*á-) (tudi v dolenjski narecni ploskvi), odrazi slovenskih *e/*č-= *./*.-in * = *o/*.-so glasovno sovpadli (sln. *e/*č-//*./*.-, *ň-//*o/*.-> gorenjsko*e1, *o1), jugovzhodnoslovenski centralizirani *. pa se je decentraliziral v *u (sln. *u > JV sln. *. > gorenjsko *u). Južnoslovenska diftonga *e., *o. (odraza slovenskih *./*.-, *o) sta se v vecjem delu gorenjske narecne ploskve monoftongirala v monoftonga *e2, *o2 (sln. *./*.-, *o > JV sln. *e., *o. > gorenjsko *e2, *o2),pri cemer izostanek monoftongizacije izkazu­jejo nekateri obrobni govori, in sicer govora krajev Mojstrana in Dovje gorenjskega narecja na severozahodu ter govori osrednje Tuhinjske doline vzhodnogorenjskega podnarecja na vzhodu, ki jih je posledicno treba definirati kot narecna otoka znotraj prvotne gorenjšcine. Prvotne gorenjske glasovne in naglasne znacilnosti (izjemi sta narecna otoka) so torej bile npr.:4311) sln. *., *o > JV sln. *e., *o. > gorenjsko *e2, *o2 (*sv.2 t, *gré2 x, *dę2 laš, *sté2 na; *b.2 g, Gpl *n2 g); 2) sln. *.-> Z in J sln. *.-> J sln. *é.-> gorenjsko *é2 -(Gsg *dé2 da, *lé2 to, *dé2 lati); 3) sln. *e > gorenjsko *e1 (*l.1 d, Gpl *žé1 n);4) sln. *č-, * > Z in J sln. *é-, *> gorenjsko *é1 -, *1 - (*sté1 la, *žé1 nite; *v1 la, *v1 zite); 5) sln. *., *o > JV sln. *., *. > gorenjsko *e1, *o1 (*p.1 t, *vé1 žeš, *glę1 daš, *tré1 sti; *m.1 ž, *st1 piš, *v1 xaš, *m1 ka); sln. *.-, *.-> JV sln. *.-, *.-> J sln. *.-, *.-> gorenjsko *é1 -, *1 ­(Gsg *zé1 ta, *glé1 dati; Gsg *p1 pa, *g1 ba, *g1 bica);6) sln. *. > gorenjsko *a (*d.n, *m.x, Gpl *ovác); sln. *.-> Z in J sln. *.-> gorenjsko *á- (*pásji, *lážete); 7) sln. 431 Rigler 1963b: 43–44. *., *.V, *V.V, *.VV > Z in J sln. *., *.V, *V.V, *.VV (*rŕk *ráka, *vrána, *v1 la, *malína, *bábica, *v1 zite). Znotraj gorenjske narecneploskve se govori razlikujejoglede na prisotnost oz. odsotnost glasovnega sovpada razlicnih sredinskih samoglasnikov, in sicer odrazov slovenskih *./*.-, *o z odrazi slovenskih *e/*č-//*./*.-, *ň-//*o/*.-(genetsko me-rilo); nekatere mlajše samoglasniške spremembe (diftongizacija odrazov slovenskih *e/*č-//*./*.-, *ň-//*o/*.-v rastoca diftonga *ie, *uo; diftongizacija umicno naglaša­nih samoglasnikov v tipu *žen./*koz. > *žčna/*kňza > *žéna/*kóza > *ž.čna/*k.ňza > *ž.éna/*k.óza; akanje; krajšanje odrazov slovenskih *i/ě-, *u/ů-: sln. *i/ě-, *u/ů-> Z in J sln. *i/*í-, *u/*ú- > *ě, *ů), nekatere mlajše naglasne spremembe (mlajši nesplošno­slovenski naglasni umiki *m.gl. > *m.gla, *sen./*pros. > *s.no/*prňso, navzkrižna metatonija, nastanek tonemskih opozicij na kratkih zlogih, izguba tonemskih opozicij, izguba kvantitetnih opozicij), mlajše soglasniške spremembe (švapanje, narecnoslo­venska palatalizacija velarov, spirantizacija soglasnikov v izglasju in v soglasniških sklopih, odrazi slovenskih *n, *l, slekanje) (strukturna merila). Narecja te narecne plo­skve se znotraj delijo glede na novejše inovacije, ki v vecji meri dolocajo njihov splošni slušni vtis, zaradi katerega se po sinhron(icn)i klasifikaciji na osnovi nekaterih mlaj­ših glasovnih inovacij (akanje, težnja k skrajšavi odrazov slovenskih *i/*ě-in *u/*ů-, odrazi slovenskih *n, *l) (strukturno merilo) delijo na gorenjska (gorenjsko, selško, vzhodnogorenjsko) in (vzhodno)rovtarska (horjulsko, škofjeloško, poljansko, baško). Gorenjskonarecje: 1) sln. *./*.-, *o > J sln. *e., *o. > gorenjsko *e2, *o2 > *e, *o (*sv.t, *gréx, *dęlaš, *sténa; Gsg *déda, *léto, *délati; *b.g, Gpl *n); 2) sln. *e/*č-//*./*.-, *ň-//*o/*.-> gorenjsko *e1, *o1 > *e, *o (*l.d, Gpl *žén; *stéla, *žénite; *p.t, *véžeš, *ględaš, *trésti; Gsg *zéta, *glédati; *vóla, *vite; *m.ž, *stiš, *vôxaš, *ma; Gsg *pa, *ga, *gica); 3) nesplošnoslovenski naglasni premik *žen./*koz. > *žčna/*kňzŕ > *žéna/*kóza; ohranjanje tonemskih in kvantitetnih opozicij; 4) mlajše glasovne spremembe: švapanje, narecnoslovenska palatalizacija velarov (samo severoza­hodni govori), spirantizacija zapornikov v izglasju in v soglasniških sklopih.432 Selškonarecje[se.ško]: 1) sln. *./*.-, *o > J sln. *e., *o. > gorenjsko *e2, *o2 > selško *e, *o (*sv.t, *gréx, *dęlaš, *sténa; Gsg *déda, *léto, *délati; *b.g, Gpl *n); 2) sln. *e/*č-//*./*.-, *ň-//*o/*.-> gorenjsko *e1, *o1 > selško *e, *o (*l.d, Gpl *žén; *stéla, *žénite; *p.t, *véžeš, *ględaš, *trésti; Gsg *zéta, *glédati; *vóla, *vite; *m.ž, *stiš, *vôxaš, *ma; Gsg *pa, *ga, *gica); 3) nesplošnoslovenski naglasni premik *žen./*koz. > *žčna/*kňzŕ > *žéna/*kóza; ohranjanje tonemskih in kvantite­tnih opozicij (ne vsi govori). Za razliko od gorenjskega narecja so za selško narecje znacilni vecja stopnja modernevokalne redukcije (sodobnega samoglasniškega upada) in posledicno nastajanje zlogotvornih zvocnikov (., ., .) ter v vecini govorov tudi odsotnost švapanja, odsotnost narecnoslovenske palatalizacije velarov, odsotnost spi­rantizacije zapornikov v izglasju in v soglasniških sklopih, pri cemer pa je v nekaterih govorih odsoten eden od slednjih pojavov, v drugih drugi.433 432 Logar 1981e; Škofic 1997, 1999, 2000, 2013. 433 Logar 1993: 29–30, 110–111; Benedik 1995. Vzhodnogorenjskopodnarecje(gorenjskega narecja): 1) sln. *./*.-, *o> J sln. *e., *o. > > osrednjetuhinjsko *e., *o. (*sv..t, *gré.x, *dę.laš, *sté.na; Gsg *dé.da, *lé.to, *dé.lati; *b..g, Gpl *nó.g), gorenjsko *e2, *o2 > moravško *e, *o (*sv.t, *gréx, *dęlaš, *sténa; Gsg *déda, *léto, *délati; *b.g, Gpl *n); 2) sln. *e/*č-//*./*.-, *ň-//*o/*.- > gorenjsko *e1, *o1 > osrednjetuhinjsko *e, *o (*l.d, Gpl *žén; *stéla, *žénite; *p.t, *vé­žeš, *ględaš, *trésti; Gsg *zéta, *glédati; *vóla, *vite; *m.ž, *stiš, *vôxaš, *ma; Gsg *pa, *ga, *gica), gorenjsko *e1, *o1 > moravško *ie, *uo (*l.ed, Gpl *žién; *stiéla, *žiénite; *vuóla, *vuite; *p.et, *viéžeš, *glîedaš, *triésti; Gsg *ziéta, *gliédati; *m.ož, *stuiš, *vűoxaš, *mua; Gsg *pua, *gua, *guica); 3) nesplošnoslo­venska naglasna premika *žen./*koz. > *žčna/*kňza > *žéna/*kóza > *ž.éna/*k.óza, *m.gl. > *m.gla; izguba tonemskih in ohranjanje kvantitetnih opozicij. Glede na pri­sotnost oz. odsotnost in vrsto diftongov se vzhodnogorenjski govori torej delijo vsaj v dve posebni skupini: 1) osrednjetuhinjski govori (govori osrednje Tuhinjske doline) imajo padajoca diftonga *e., *o. in rastoca diftonga *.e, *.o: a) sln. *./*.-, *o > J sln. *e., *o. > osrednjetuhinjsko *e., *o. (arhaizem, ki doloca narecni otok znotraj gorenjske narecne ploskve); b) sln. *e/*č-//*./*.-, *ň-//*o/*.-> gorenjsko *e1, *o1; c) *žen./*koz. > *ž.éna/*k.óza; 2) moravškigovori(govori Moravške doline) imajo rastoce diftonge *ie, *uo in *.e, *.o: a) sln. *./*.-, *o > J sln. > *e., *o. > gorenjsko *e2, *o2; b) sln. *e/*č-//*./*.-, *ň-//*o/*.-> gorenjsko *e1, *o1 > moravško *ie, *uo (diftongizacija, znacilna za sosednjo dolenjsko narecno ploskev); c) *žen./*koz. > *ž.éna/*k.óza.434 Horjulskonarecje: 1) sln. *./*.-, *o > J sln. *e., *o. > gorenjsko *e2, *o2 > hor­julsko *e, *o (*sv.t, *gréx, *dęlaš, *sténa; Gsg *déda, *léto, *délati; *b.g, Gpl *n); 2) sln. *e/*č-//*./*.-, *ň-//*o/*.-> gorenjsko *e1, *o1 > horjulsko *e, *o (*l.d, Gpl *žén; *stéla, *žénite; *p.t, *véžeš, *ględaš, *trésti; Gsg *zéta, *glédati; *vóla, *vite; *m.ž, *stiš, *vôxaš, *ma; Gsg *pa, *ga, *gica); 3) nesplošnoslovenski na­glasni premiki *žen./*koz.> *žčna/*kňzŕ> *ž.čna/*k.ňza, *m.gl.> *m.gla, *vis.k> *věsok; ohranjanje tonemskih in kvantitetnih opozicij; 4) mlajše glasovne spremembe: popolno akanje; sln. *n, *l > *., *l.435 Škofjeloškonarecje: 1) sln. *./*.-, *o> J sln. *e., *o.> gorenjsko *e2, *o2 > škofjelo­ško *e, *o (*sv.t, *gréx, *dęlaš, *sténa; Gsg *déda, *léto, *délati; *b.g, Gpl *n); 2) sln. *e/*č-//*./*.-, *ň-//*o/*.-> gorenjsko *e1, *o1 > škofjeloško *e, *o(*l.d, Gpl *žén; *stéla, *žénite; *p.t, *véžeš, *ględaš, *trésti; Gsg *zéta, *glédati; *vóla, *vite; *m.ž, *stiš, *vôxaš, *ma; Gsg *pa, *ga, *gica); 3) nesplošnoslovenski naglasni premiki: *žen./*koz. > *žčna/*kňzŕ, *m.gl. > *m.gla; izguba tonemskih in ohranjanje kvantitetnih opozicij; 4) mlajše glasovne in naglasne spremembe: akanje zlasti v odprtem koncnem zlo­gu; sln. *i/ě-, *u/ů- > Z in J sln. *i, *u > škofjeloško *ě, *ů; sln. *n, *l > *n, *l.436 Poljanskonarecje: 1) sln. *./*.-, *o> J sln. *e., *o.> gorenjsko *e2, *o2 > poljan­sko *e, *o (*sv.t, *gréx, *dęlaš, *sténa; Gsg *déda, *léto, *délati; *b.g, Gpl *n); 2) sln. *e/*č-//*./*.-, *ň-//*o/*.-> gorenjsko *e1, *o1 > poljansko *ie, *uo (*l.ed, Gpl *žién; *stiéla, *žiénite; *vuóla, *vuite; *p.et, *viéžeš, *glîedaš, *triésti; Gsg *ziéta, 434 Logar 1993: 27–28, 110; Logar 1967b. 435 Logar 1959a; 1981f; 1993: 42–43, 117–118. 436 Logar 1993: 38–39, 114–115. *gliédati; *m.ož, *stuiš, *vűoxaš, *mua; Gsg *pua, *gua, *guica) (difton­gizacija, znacilna za sosednjo obsoško-idrijsko narecno ploskev); 3) nesplošnosloven-ski naglasni premiki *žen./*koz. > *žčna/*kňzŕ > *žéna/*kóza, *m.gl. > *m.gla, *sen./*pros. > *s.no/*prňso (posledicno ponekod nastanek ponaglasnih dolžin); ohranjanje tonemskih in kvantitetnih opozicij; 4) mlajše glasovne in naglasne spre­membe: poljanska navzkrižna metatonija (Z in J sln. Gsg *d.la : 3sg praes. *d.la > poljansko Gsg *d.la : 3sg praes. *d.la); popolno akanje; sln. *n, *l > *n/*.n, *l.437 Baškopodnarecje(gledano genetsko nadaljevanje selškega narecja, gledano struk­turno (tipološko) del tolminskega narecja): 1) sln. *./*.-, *o > J sln. *e., *o. > gorenjsko *e2, *o2 > baško *e, *o (*sv.t, *gréx, *dęlaš, *sténa; Gsg *déda, *léto, *délati; *b.g, Gpl *n); 2) sln. *e/*č-//*./*.-, *ň-//*o/*.-> gorenjsko *e1, *o1 > baško *ie, *uo (*l.ed, Gpl *žién; *stiéla, *žiénite; *vuóla, *vuite; *p.et, *viéžeš, *glîedaš, *triésti; Gsg *ziéta, *gliédati; *m.ož, *stuiš, *vűoxaš, *mua; Gsg *pua, *gua, *guica) (difton­gizacija, znacilna za sosednjo obsoško-idrijsko narecno ploskev); 3) nesplošnoslovenski naglasni premiki *žen./*koz. > *žčna/*kňzŕ > *žéna/*kóza, *m.gl. > *m.gla, *vis.k > *věsok; izguba tonemskih in kvantitetnih opozicij; 4) mlajše glasovne in naglasne spre­membe: sln. *i/ě-, *u/ů- > J sln. *i, *u > baško *i, *u; akanje; slekanje.438 Odrazi slovenskih sredinskih samoglasnikov v gorenjski narecni ploskvi južne slovenšcine Izhodišcno splošnoslovensko *. *.­ *o *­ *e *č­ *. *.­*o *.­ *. *.- Gorenjskanarecna ploskev *e2 *é2 - *o2 *1 - *e1 *é1 - *e1 *é1 - *o1 *1 - *a *á­ gorenjsko Srednja vas .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. a. a. selško Selca .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. a. a. vzhodno­gorenjsko Laze Moravce e.. .. e.. .. o.. .. .. u.. .. i.. .. i.. .. i.. .. i.. .. u.. .. u.. a. a. a. a. horjulsko Horjul .. .. ../-u. .. .. .. .. .. .. .. a. a. škofjeloško Pungert i. i. u. u. i. i. i. i. u. u. a. a. poljansko Žiri .. .. .. uo. ie. ie. ie. ie. uo. uo. a. a. baško Rut .. .. .. uo ie ie ie ie uo uo a. a. 5.1.5.3.2Dolenjskanarecnaploskevjužneslovenšcine V dolenjski narecni ploskvi se je odraz slovenskega polglasnika *./*.-vokaliziral v a-je­vski samoglasnik (sln. *./*.-> Z in J sln. *./*.-> dolenjsko *a/*á-= sln. *a/*ŕ- > Z in J sln. *a/*á-) (tudi v gorenjski narecni ploskvi), odrazi slovenskih *e/*č- = *./*.-in * = *o/*.-pa so glasovno sovpadli in se mnogo pozneje diftongirali v rastoca diftonga *ie, *uo (sln. *e/*č-//*./*.-, *ň-//*o/*.-> dolenjsko *e, *o > *ie, *uo). Južnoslovenski diftong *o. (odraz slovenskega *o) se je v vecjem delu dolenjske narecne ploskve mo­ 437 Stanonik 1977; Beguš 2011. 438 Logar 1993: 53, 122–123. noftongiral v monoftong *u(sln. *o> JV sln. *o.> dolenjsko *u), pri cemer položajni iz­ostanek monoftongizacije izkazujeta dve zemljepisno nesticni skupini obrobnih govorov, in sicer govori kraja Vipava in okolice notranjskega narecja ter morda vzhodni kostelski govori, ki jih je posledicno treba definirati kot narecna otoka znotraj prvotne dolenjšcine. Prvotne dolenjske glasovne in naglasne znacilnosti (izjemi sta narecna otoka) so torej bile npr.:4391) sln. *., *o > JV sln. *e., *o. > dolenjsko *e., *u (*sv..t, *gré.x, *dę.laš, *sté.na; *b.g, Gpl *n); 2) sln. *.-> Z in J sln. *.-> J sln. *é.-(Gsg *dé.da, *lé.to, *dé.lati); 3) sln. *e > dolenjsko *ie (*l.ed, Gpl *žién); 4) sln. *č-, *> Z in J sln. *é-, *> dolenjsko *ié-, *u (*stiéla, *žiénite; *vuóla, *vuite); 5) sln. *., *o > JV sln. *., *. > dolenjsko *e, *o > *ie, *uo (*p.et, *viéžeš, *glîedaš, *triésti; *m.ož, *stuiš, *vűoxaš, *mua); sln. *.-, *.-> JV sln. *.-, *.-> J sln. *.-, *.-> dolenjsko *é-, * > *ié-, *u(Gsg *ziéta, *gliédati; Gsg *pua, *gua, *guica); 6) sln. *. > dolenjsko *a (*d.n, *m.x, Gpl *ovác); sln. *.-> Z in J sln. *.-> dolenjsko *á­(*pásji, *lážete); 7) sln. *., *.V, *V.V, *.VV> Z in J sln. *., *.V, *V.V, *.VV (*rŕk *ráka, *vrána, *vuóla, *malína, *bábica, *vuite). Znotraj dolenjske narecneploskve dolenjsko narecje ne izkazuje izrazitejših gla­sovnih in naglasnih inovacij, zato je definirano po nacelu odsotnosti inovacij v sredi-šcu narecne ploskve, ostala narecja znotraj nje pa so definirana na osnovi inovacij na njenem obrobju. Merodajne inovacije so nekatere mlajše samoglasniške spremembe (monoftongizacija odraza sln. *./*.-> J sln. *e. > *e, monoftongizacija in drugotna diftongizacija odraza sln. *./*.- > *e. > *e/*. > *ie, sprememba narave diftonga odraza sln. *e/*č-//*./*.- > *ie > *.e, težnja k znižanju in/ali diftongizaciji odrazov južnoslo­venskih dolgih *i, *u: sln. *i/ě-, *u/ů-> Z in J sln. *i, *u> *., *.> *e, *o/*i., *u.> *e., *o.), nekatere mlajše naglasnespremembe (mlajši nesplošnoslovenski naglasni umiki *m.gl. > *m.gla, *sen./*pros. > *s.no/*prňso, *kovác > *kňvac; izguba tonemskih opozicij, izguba kvantitetnih opozicij). Narecja te narecne ploskve se znotraj delijo glede na novejše inovacije, ki v vecji meri dolocajo njihov splošni slušni vtis, zaradi katerega se po sinhron(icn)i klasifikaciji na osnovi nekaterih mlajših inovacij (struk­turno merilo) delijo na dolenjski (dolenjsko, vzhodnodolenjsko), štajersko (posavsko), belokranjsko, kostelsko [kos't...sko] in primorski (notranjsko, istrsko). Dolenjsko narecje izkazuje odsotnost inovacij, ki jih imajo ostala narecja do-lenjske narecneploskve: 1) sln. *./*.-, *o > dolenjsko *e., *u (*sv..t, *gré.x, *dę.laš, *sté.na; Gsg *dé.da, *lé.to, *dé.lati; *b.g, Gpl *n); 2) sln. *e/*č-//*./*.-, *ň-//*o/*.­> dolenjsko *e, *o > *ie, *uo (*l.ed, Gpl *žién; *stiéla, *žiénite; *p.et, *viéžeš, *glîedaš, *triésti; Gsg *ziéta, *gliédati; *vuóla, *vuite; *m.ož, *stuiš, *vűoxaš, *mua; Gsg *pua, *gua, *guica); 3) nesplošnoslovenski naglasni premik *žen./*koz. > *žčna/*kňza; ohranjanje tonemskih in kvantitetnih opozicij; 4) odsotnost mlajših glasovnih in naglasnih sprememb, npr. sln. *i/ě-, *u/ů-> Z in J sln. *i, *u > *ě, *ů. V nekaterih govorih (južni del zahodnih in osrednjih dolenjskih govorov) je prišlo do diferenciacije prvin dvoglasniškega odraza *e. (sln. *./*.- > *e. > *a.).440 439 Rigler 1963b: 44. 440 Rigler1981c. Ostala narecja dolenjske narecne ploskve se od dolenjskega narecja locijo pred­vsem po nekaterih mlajših glasovnih in naglasnih spremembah. V nadaljevanju so za vsako (pod)narecje podane njegove najznacilnejše inovacije. Vzhodnodolenjskopodnarecje(dolenjskega narecja): 1) sln. *./*.-> dolenjsko *e. > vzhodnodolenjsko *e (delno) (*sv.t, *gréx, *dęlaš, *sténa; Gsg *déda, *léto, *délati); 2) sln. *i/ě-, *u/ů-> Z in J sln. *i, *u > vzhodnodolenjsko *., *. (delno); 3) naglasni umik *m.gl. > *m.gl./*m.gla (delno); 4) izguba tonemskih opozicij v slovenskih zadnjih zlogih, 5) vecja stopnja moderne vokalne redukcije (sodobnega sa­moglasniškega upada) (od soglasniškega okolja pogojeni akanje in ukanje, preglas, vecja stopnja delne in popolne vokalne redukcije).441 Posavskonarecje: mlajšenaglasne spremembe, znacilne tudi za štajerska narecja: 1) naglasni umik *m.gl. > *m.gla; 2) izguba tonemskih in kvantitetnih opozicij, mor­fologizacija naglasnega mesta. Od vzhodnodolenjskega podnarecja dolenjskega nare-cja ga loci predvsem izguba tonemskih opozicij.442Znotraj se deli na tri podnarecja: zagorsko-trboveljsko,sevniško-krško in laško podnarecje.443 Severnobelokranjsko narecje: 1) sln. *./*.-> dolenjsko *e. > severnobelo­kranjsko *e (delno) (*sv.t, *gréx, *dęlaš, *sténa; Gsg *déda, *léto, *délati); 2) ne­splošnoslovenski naglasni umiki *m.gl. > *m.gla, *vis.k > *věsok, *sen./*pros. > *s.no/*prňso, *kovác > *kňvac; izguba tonemskih opozicij.444 Kostelsko narecje [kos't...sko]: nesplošnoslovenski naglasni umiki *m.gl. > *m.gla, *vis.k > *věsok, *sen./*pros. > *s.no/*prňso, *kovác > *kňvac; izguba tonemskih opozicij.445 Govori kostelskega narecja se delijo na zahodne in vzhodne: 1) zahodni kostelski govori (npr. govori krajev Babno Polje, Ravnice, Ceber/Cabar, Gerovo, Delnice ['d...nice]): a) nedvomno izkazujejo dolenjsko monoftongizacijo ju­govzhodnoslovenskega diftonga *o.v monoftong *u(sln. *o > JV sln. *o.> dolenjsko *u > zahodno kostelsko *u > *ů) (*bůg, Gpl *nůg); b) vsaj prvotno ohranjajo dolenjske diftonge *e.; *ie, *uo (ponekod je prišlo do monoftongizacije diftongov *ie, *uo) in imajo posledicno enoglasniško-dvoglasniški samoglasniški sistem (sln. *./*.-> J sln. *e. > zahodno kostelsko *e.; sln. *e/*č-//*./*.-, *ň-//*o/*.-> dolenjsko *ie, *uo > zahodno kostelsko *ie, *uo (Babno Polje, Delnice) > *i,*u (Ravnice, Gerovo)) (*sv..t, *gré.x, *dę.laš, *sté.na; Gsg *dé.da, *lé.to, *dé.lati; *l.ed, Gpl *žién; *stiéla, *žiéni­te; *p.et, *viéžeš, *glîedaš, *triésti; Gsg *ziéta, *gliédati; *vuóla, *vuite; *m.ož, 441 Smole 1998c. 442 »[T]he reason for the distinction between the two local dialects (with relatively similar vocalic and consonantal systems) is based solely on the tonemic features« (Smole 1999: 71). 443 Smole 1999; Zemljak 2001; Mulej 2004; Medved in Smole 2005. 444Logar 1958, 1959b; Kramaric 2014. 445 Gradivo je iz naslednjih virov: Babno Polje (Lipovec 1981), Ravnice (Gostencnik 2018: 70–79), Gerovo (Barac-Grum 1993: 72–80), Delnice (Lisac 2006: 34–56), Banjaloka (Gorše 2010: 190–197 po gradivu SLA), Turni (Lisac 2006: 34–56), Brod na Kupi (Lisac 2000: 27–32), Ravna Gora (Majnaric 1938–1939, Barac-Grum 1993: 51–57). Prim. tudi Pavešic, Magaš, Laloš 2006, Gregoric 2014. Zelo natancen glasoslovno-naglasoslovni opis zahodnih kostelskih govorov in njihova notranja delitev sta podana v Gostencnik 2018. *stuiš, *vűoxaš, *mua; Gsg *pua, *gua, *guica oz. *l.d, Gpl *žín; *stíla, *žínite; *p.t, *vížeš, *glîdaš, *trísti; Gsg *zíta, *glídati; *vúla, *vite; *m.ž, *stiš, *vűxaš, *ma; Gsg *pa, *ga, *gica); c) (delno) izkazujejo nekatere mlajše gla­sovne in naglasne spremembe, kot sta npr. težnja h krajšanju dolenjskih dolgih visokih samoglasnikov (sln. *i/*ě-, *u/*ů-; *o > J sln. *i, *u; *o. > dolenjsko *i, *u; *u > za­hodno kostelsko *ě, *ů; *ů), švapanje in naglasni umik tipa *vis.k > věsok; 2) vzhodni kostelski govori (npr. govori krajev Banjaloka, Turni, Brod na Kupi): a) ne nedvou­mno izkazujejo dolenjsko monoftongizacijo jugovzhodnoslovenskega diftonga *o. v monoftong *u (sln. *o > JV sln. *o. (?) > vzhodno kostelsko *o) (*b.g, Gpl *n); b) izkazujejo monoftongizacijo dolenjskih diftongov *ie, *uo in imajo enoglasniški samo­glasniški sistem (sln. *./*.-> J sln. *e. (?) > vzhodno kostelsko *.; sln. *e/*č-//*./*.-, *, *o/*.-(?) > vzhodno kostelsko *e, *o2, *o1 (*sv.t, *gr.x, *d.laš, *st.na; Gsg *d.da, *l.to, *d.lati; *l.d, Gpl *žén; *stéla, *žénite; *p.t, *véžeš, *ględaš, *trésti; Gsg *zéta, *glédati; *v2 la, *v2 zite; *m.1 ž, *st1 piš, *v1 xaš, *m1 ka; Gsg *p1 pa, *g1 ba, *g1 bica); c) nimajo nekaterih mlajših nesplošnokostelskih glasovnih sprememb.446 Notranjskonarecje: 1) nesplošnoslovenski naglasni umiki *m.gl. > *m.gla, *vis.k > *věsok, *ropot.t > *rotat; izguba tonemskih opozicij,447vecinoma tudi kvantitetnih, ter morfologizacija naglasnega mesta. V nekaterih govorih, ki zemljepisno niso sticni, je prišlo do monoftongizacije dolenjskega diftonga *e. v *e (sln. *./*.-> dolenjsko *e. > *e) (severni pivški govori, brkinski govori, govori v stiku s kraškim in crnovrškim nare-cjem na crtah Sežana–Dutovlje–Vrabce–Štjak z okolico in Predmeja–Otlica).448 Istrskonarecje: 1) sln. *./*.-> dolenjsko *e.> istrsko *e/*. > *ie (*svi.t, *griéx, *dięlaš, *stiéna; Gsg *diéda, *liéto, *diélati); 2) sln. *e/*č-//*./*.-, *ň-//*o/*.- > do-lenjsko *e, *o > *ie, *uo > istrsko *.e, *uo (*l..d, Gpl *ž.én; *st.éla, *ž.énite; *p..t, *v.éžeš, *gl.ędaš, *tr.ésti; Gsg *z.éta, *gl.édati; *vuóla, *vuite; *m.ož, *stuiš, *vűoxaš, *mua; Gsg *pua, *gua, *guica); 3) nesplošnoslovenski naglasni umik *m.gl. > *m.gla; izguba tonemskih in kvantitetnih opozicij. Istrskih inovacij ne izkazuje narecni otok v vzhodnem delu »slovenske« Istre na crti Kubed–Gracišce–Hra­stovlje–Dol pri Hrastovljah–Zazid (obmocje tako rižanskega kot šavrinskega podnare-cja), ki ohranja staro stanje brez istrskih inovacij (sln. *./*.-> dolenjsko *e. > *e/*. > *ie; sln. *e/*č-//*./*.-> dolenjsko *ie > istrsko *.e).449Istrsko narecje se deli na dve podnarecji: 1) rižansko (severno) podnarecje, ki je bolj arhaicno in v zložniškem sistemu ne izkazuje inovacij, tj. ohranja prvotni istrski enoglasniško-dvoglasniški zlo­žniški sistem; 2) šavrinsko(južno)podnarecje, ki je bolj inovativno, v zložniškem sistemu je prišlo do monoftongizacije istrskih diftongov: istrsko *ie; *.e, *uo > šavrin­ 446 Za genetskojezikoslovno utemeljitev, da govori v zahodnem Gorskem kotarju na državnem ozemlju Republike Hrvaške niso del goranskega (gorskokotarskega) narecja kajkavšcine, temvec kostelskega narecja dolenjske narecne ploskve južne slovenšcine (prim. 5.4.3.2). 447 »Pozneje pa so notranjšcino zajemale zlasti inovacije, ki so znacilne za slovenske primorske dialekte, tako da jo od dolenjšcine locijo v glavnem le akcentski pojavi (izguba intonacije, premik akcenta v tipu megla)« (Rigler 1963b: 13). 448 Logar 1955, 1959c; Rigler 1963a, 1981c; Škofic 2006. 449 Logar 1962. sko istrsko *.; *e, *. (*sv.t, *gr.x, *d.laš, *st.na; Gsg *d.da, *l.to, *d.lati; *l.d, Gpl *žén; *stéla, *žénite; *p.t, *véžeš, *ględaš, *trésti; Gsg *zéta, *glédati; *v.la, *v.zite; *m.ž, *st.piš, *v.xaš, *m.ka; Gsg *p.pa, *g.ba, *g.bica).450 Odrazi slovenskih sredinskih samoglasnikov v dolenjski narecni ploskvi južne slovenšcine 450 Za genetskojezikoslovno utemeljitev, da narecni govori krajev kot npr. Slum, Brest seve­rovzhodno od kraja Buzet/Pinguente v severni »hrvaški« Istri na državnem ozemlju Republike Hrvaške niso del buzetskega narecja cakavšcine, temvec šavrinskega podnarecja istrskega narecja dolenjske narecne ploskve južne slovenšcine (prim. 5.4.2.2). 5.1.5.3.3Južnoštajerskanarecnaploskevjužneslovenšcine V južnoštajerski narecni ploskvi se odraz slovenskega polglasnika *./*.-ni vokalizi­ral enotno, in sicer imajo a-jevsko vokalizacijo jugozahodni govori (bizeljski govori imajo samo odraz *a, južni srednjesavinjski govori južno od Savinje dvojne odraze *a/*e), ki so bliže gorenjski narecni ploskvi, e-jevsko pa severovzhodni govori (koz­janski govori, severni srednjesavinjski govori severno od Savinje, srednještajersko narecje), ki se zemljepisno stikajo s severnoštajersko in panonsko narecno ploskvijo, pri cemer je opaziti širjenje a-jevskih odrazov v smeri proti severovzhodu. Odrazi slovenskih *e, *č-in *./*.-ter *in *o/*.-tu (za razliko stanja v gorenjski in do-lenjski narecni ploskvi) niso glasovno sovpadli: odraz slovenskega *e se je diftongi­ral v padajoci diftong *e.2, ki prvotno ni glasovno sovpadel z dvoglasniškim odrazom slovenskih *./*.-(sln. *./*.-> južnoštajersko *e.1 : sln. *e > južnoštajersko *e.2), odrazi slovenskih *č-: *./*.-in *: *o/*.-pa so prvotno imeli razlicno kvaliteto (sln. *č- : *./*.- > južnoštajersko *. : *e; sln. * : *o/*.- > južnoštajersko *. : *o), odraza slovenskih *č-, *./*.- pa sta hkrati bila kvalitetno razlicna od e-jevskega od­raza slovenskega polglasnika *./*.-. Prvotne južnoštajerske glasovne in naglasne znacilnosti so torej bile npr.:4511) sln. *., *o > JV sln. *e., *o. > južnoštajersko *e.1, *o. (*sv..1t, *gré.1x, *dę.1laš, *sté.1na; *b..g, Gpl *nó.g); 2) sln. *.-> Z in J sln. *.-> J sln. *é.-> južnoštajersko *é.1 ­(Gsg *dé.1da, *lé.1to, *dé.1lati); 3) sln. *e > južnoštajersko *e.2 (*l..2d, Gpl *žé.2n); 4) sln. *č-, *> Z in J sln. *é-, *> južnoštajersko *.-, *.- (*st.la, *ž.nite; *v.la, *v.zite);4525) sln. *., *o > JV sln. *., *. > južnoštajersko *e, *o (*p.t, *véžeš, *ględaš, *trésti; *m.ž, *stiš, *vôxaš, *ma); sln. *.-, *.-> JV sln. *.-, *.-> J sln. *.-, *.-> južnoštajersko *é-, *(Gsg *zéta, *glédati; Gsg *pa, *ga, *gica); 6) sln. *. > bizeljsko, J srednjesavinjsko *a (*d.n, *m.x, Gpl *ovác), kozjansko, S srednjesavinj­sko, srednještajersko *. (*d.n, *m.x, Gpl *ov.c); sln. *.-> Z in J sln. *.-> JZ južno­štajersko *á- (*pásji, *lážete), SV južnoštajersko *.- (*p.sji, *l.žete); 7) sln. *., *.V, *V.V, *.VV > Z in J sln. *., *.V, *V.V, *.VV (*rŕk *ráka, *vrána, *v.la, *malína, *bábica, *v.zite). Južnoštajerska narecja poleg naštetih izkazujejo tudi nekatere mlajše skupne glasovne in naglasne inovacije (e-jevski odraz slovenskega polglasnika *-. v zadnjih naglašenih zlogih in umicno naglašenega *. v tipu *m.gla,nesplošnoslovenski na­glasni umik *vis.k > *věsok,izguba tonemskih in kvantitetnih opozicij) (strukturna merila). Znotraj narecne ploskve se narecja delijo glede na nacin glasovnega sovpada južnoštajerskih odrazov slovenskih sredinskih samoglasnikov. 451 Rigler 1963b: 44–45. 452 Rigler predpostavlja, da je v južnoštajerski narecni ploskvi prišlo do glasovnega sovpada odrazov slovenskih*e = *č- in slovenskih*o= *- (Rigler 1963b: 44–45). Gradivo npr. iz kraja Žusem te domneve ne potrjuje (sln. *e :*č->Žusemä. :e., sln. *o :*->Žusem... :u.. (Povše1990)). Srednještajersko narecje: 1) sln. *./*.-, *o > južnoštajersko *e.1, *o. > sre­dnještajersko *e., *o.1 (*sv..t, *gré.x, *dę.laš, *sté.na; Gsg *dé.da, *lé.to, *dé.lati; *b..1g, Gpl *nó.1g); 2) sln. *e > južnoštajersko *e.2 > srednještajersko *e. (*l..d, Gpl *žé.n); 3) sln. *č-, *> južnoštajersko *.-, *.- (*st.la, *ž.nite; *v.la, *v.zite); 4) sln. *./*.-, *o/*.-> južnoštajersko *e, *o (*p.t, *véžeš, *ględaš, *trésti; Gsg *zéta, *glédati; *m.ž, *stiš, *vôxaš, *ma; Gsg *pa, *ga, *gica); 5) sln. *./*.- > srednještajersko *e (*d.n, *m.x, *ovéc; *pésji, *léžete). V srednještajerskem narecju je torej prišlo do glasovnega sovpada odrazov naslednjih slovenskih sredinskih samo­glasnikov: *./*.- = *e in *./*.- = *./*.-. V posameznih krajevnih govorih so nadalje glasovno sovpadali južnoštajerski odrazi slovenskih sredinskih samoglasnikov, in sicer na razlicne nacine, o cemer npr. pricata samoglasniška sistema govorov krajev Šmarje pri Jelšah in Žusem.453V severnih srednještajerskih govorih je prišlo do nesplošnoslo­venskega naglasnega umika *sen./*pros. > *s.no/*prňso.454 Kozjansko-bizeljskonarecje: 1) sln. *./*.-, *o > južnoštajersko *e.1, *o. > koz­jansko-bizeljsko *., *. (*sv.t, *gr.x, *d.laš, *st.na; Gsg *d.da, *l.to, *d.lati; *b.g, Gpl *n.g); 2) sln. *e > južnoštajersko *e.2 > kozjansko-bizeljsko *e (*l.d, Gpl *žén); 3) sln. *č-, *> južnoštajersko *.-, *.-> kozjansko-bizeljsko*é-, *.- (*stéla, *žénite; *v.la, *v.zite); 4) sln. *./*.-, *o/*.-> južnoštajersko *e, *o (*p.t, *véžeš, *ględaš, *trésti; Gsg *zéta, *glédati; *m.ž, *stiš, *vôxaš, *ma; Gsg *pa, *ga, *gi-ca); 5) sln. *./*.-> bizeljsko *a (*d.n, *m.x, *ovác; *pásji, *lážete), kozjansko *. (*d.n, *m.x, *ov.c; *p.sji, *l.žete).455Za kozjansko-bizeljsko narecje sta torej znacil­na monoftongizacija južnoštajerskih diftongov in glasovni sovpad odrazov naslednjih sredinskih samoglasnikov: 1) sln. *./*.- :*e = *č- = *./*.- > *. :*e; 2) sln. *o = * : *o/*.- > *. : *o. V posameznih govorih je nato prišlo do glasovnega sovpada obeh kakovosti sredinskih samoglasnikov. Govori se znotraj delijo glede na odraz sloven-skega polglasnika: 1) bizeljski(južni)govori: sln. *./*.-> bizeljsko *a; 2) kozjanski (severni) govori: sln. *./*.- > kozjansko *e.456 Srednjesavinjskonarecje: 1) sln. *./*.-, *o > južnoštajersko *e.1, *o. > srednje­savinjsko *e, *o (*sv.t, *gréx, *dęlaš, *sténa; Gsg *déda, *léto, *délati; *b.g, Gpl *n); 2) sln. *e > južnoštajersko *e.2 > srednjesavinjsko *e (*l.d, Gpl *žén); 3) sln. *č-, *> južnoštajersko *.-, *.-> srednjesavinjsko *é-, * (*stéla, *žénite; *vóla, 453 Orožen 1981c; Povše 1990 (zapis gradiva je bil zaradi primerljivosti poenoten v skladu z novo slovensko nacionalno foneticno transkripcijo). 454 Za genetskojezikoslovno utemeljitev, da narecni govori krajev kot npr. Hum na Sutli v hrva­škem Zagorju na državnem ozemlju Republike Hrvaške niso del zgornjesotelskega narecja severozahodne kajkavšcine, temvec srednještajerskega narecja južnoštajerske narecne ploskve južne slovenšcine (prim. 5.4.4.2). 455 Toporišic 1981; Kajba 2005. 456 Za genetskojezikoslovno utemeljitev, da narecni govori krajev kot npr. Kumrovec v hrva­škem Zagorju na državnem ozemlju Republike Hrvaške niso del zgornjesotelskega narecja severozahodnekajkavšcine, temveckozjansko-bizeljskeganarecja južnoštajerske narecne ploskve južne slovenšcine, natancneje bizeljski (južni) govori slednjega (prim. 5.4.4.2). *vite); 4) sln. *./*.-, *o/*.-> južnoštajersko *e, *o (*p.t, *véžeš, *ględaš, *trésti; Gsg *zéta, *glédati; *m.ž, *stiš, *vôxaš, *ma; Gsg *pa, *ga, *gica); 5) sln. *./*.-> J srednjesavinsko *a (*d.n, *m.x, Gpl *ovác; *pásji, *lážete), S srednje­savinjsko *. (*d.n, *m.x, Gpl *ov.c; *p.sji, *l.žete). Srednjesavinjsko narecje torej izkazuje monoftongizacijo južnoštajerskih diftongov in glasovni sovpad odrazov vseh slovenskih sredinskih samoglasnikov v dva samoglasnika (z izjemo odraza polglasni­ka, ki je lahko e-jevski ali a-jevski): 1) sln. *./*.- = *e = *č-= *./*.- > *e; 2) sln. *o = * = *o/*.- > *o.457 Odrazi slovenskih sredinskih samoglasnikov v južnoštajerski narecni ploskvi južne slovenšcine Izhodišcno splošnoslovensko *. *.­ *o *­ *e *č­ *. *.­ *o *.­ *. *.- Južnoštajerskanarecna ploskev *e.1 *é.1 - *o. *.­ *e.2 *.­ *e *é­ *o *­ *. *.­ srednje­štajersko Šmarje priJelšah Hum na Sutli Žusem a.. ei ä. a.. ei ä. a.. ou ... a.. ou u.. a.. ./ei ä. a.. ./ei e. .. . e. .. . e. o.. au u.. o.. au u.. .. . e. .. . e. kozjansko--bizeljsko Imeno Kumrovec Mostec .. . .., . .. . .. ../u. u u ../u. u u. e./.. . . e. . .. e. . .., . e. . .. o./.. . u., u o./.. . u. e./.. . ../.. e./.. . ../.. srednje­savinjsko Ložnica e./.. e./.. ../.. ../.. e./.. e./.. e./.. e./.. ../.. ../.. a./ĺ. a./ĺ. 5.1.5.4 Vzhodnaslovenšcina Vzhodna slovenšcina je prvotno imela nekatere starejše glasovne in naglasne inovacije skupne z južno, nekaterenekoliko mlajše pa s severno slovenšcino. V jugovzhodni slo­venšcini je prišlo do zgodnje denazalizacije (raznosnjenja) praslovanskih nosnih samo­glasnikov *e, *o (12. stoletje) (sln. *e, *o > JV sln. *., *.), zato se je po denazalizaciji praslovanski *e (jat) tam zožil (sln. *e > JV sln. *. > *.), slovenska dolga *., *o sta se v okviru zgodnje, tj. splošnoslovenske diftongizacije (udvoglašenja, podvoglašenja) (12./13. stoletje) diftongirala v padajoca diftonga (dvoglasnika) *e., *o. (sln. *., *o > JV sln. *e., *o.). V severni in vzhodni slovenšcini se slovenski kratki naglašeni zlo­žniki v nezadnjih zlogih niso podaljšali zgodaj (13./14. stoletje) (sln. *.-> S in V sln. *.-), zaradi cesar npr. odraz slovenskega kratkega naglašenega *.-v nezadnjih zlogih ni glasovno sovpadel z odrazom slovenskega dolgega *. in se v vzhodni slovenšcini ni diftongiral v padajoci diftong *e. (sln. *. : *.- > V sln. *e. : *.-). 457 Jakop 2001. Vzhodna slovenšcina je torej imela npr. naslednje glasovne in naglasne znacilnosti (prva polovica 14. stoletja):4581) sln. *., *o > JV sln. *e., *o. (*sv..t, *gré.x, *dę.laš, *sté.na; *b..g, Gpl *nó.g); 2) sln. *.- > V sln. *.- (Gsg *d.da, *l.to, *d.lati); 3) sln. *e (*l.d, Gpl *žén); 4) sln. *č-, * (*stčla, *žčnite; *vňla, *vite); 5) sln. *., *o > JV sln. *., *. (*p.t, *v.žeš, *gl.daš, *tr.sti; *m.ž, *st.piš, *v.xaš, *m.ka); sln. *.-, *.- > JV sln. *.-, *.-(Gsg *z.ta, *gl.dati; Gsg *p.pa, *g.ba, *g.bica); 6) sln. *. (*d.n, m.x, Gpl *ov.c); sln. *.- (*p.sji, *l.žete). V vzhodni slovenšcini so se slovenski kratki naglašeni zložniki v nezadnjih zlogih podaljšali pozno (od 16. stoletja naprej) samo v zahodnem delu vzhodne slovenšci­ne (severnoštajerska narecna ploskev, pozneje je pod vplivom sprememb v slednji do daljšanja prišlo tudi na zahodnem robu panonske narecne ploskve), v vzhodnem delu vzhodne slovenšcine (panonska narecna ploskev) pa ne: sln. *., *.V, *V.V, *.VV > severnoštajersko *., *.V, *V.V, *.VV (*rŕk *ráka, *vrána, *vóla, *malína, *bábi-ca, *vite), panonsko *., *.V, *V.V, *.VV (*rŕk *rŕka, *vrŕna, *vňla, *malěna, *bŕbica, *vite). Slovenski dolgi polglasnik *. ter v severnoštajerski narecni ploskvi vzhodne slovenšcine pozno podaljšani slovenski kratki naglašeni polglasnik *.-v ne­zadnjih zlogih sta se v vzhodni in severni slovenšcini vokalizirala v e-jevski samogla­snik (sln. *. > S in V sln. *.; sln. *.- > severnoštajersko *.-, panonsko *.-). Vzhodna slovenšcina se je po poznem daljšanju slovenskih kratkih naglašenih zložnikov v nezadnjih zlogih, do katerega je prišlo samo na delu vzhodnoslovenskega jezikovnega prostora (severnoštajersko), torej razcepila na dve narecni ploskvi, in sicer na bolj inovativno severnoštajersko in bolj arhaicno panonsko. Razlika med njima je posledica tudi nadaljnjega divergentnega spreminjanja slovenskih sredinskih samogla­snikov. 5.1.5.4.1Severnoštajerskanarecnaploskevvzhodneslovenšcine V severnoštajerski narecni ploskvi vzhodne slovenšcine je prišlo do poznega daljša­nja slovenskih kratkih naglašenih zložnikov v nezadnjih zlogih (od 16. stoletja naprej) ter do naslednjih glasovnih sovpadov odrazov slovenskih sredinskih samoglasnikov: 1) sln. *. = *e > severnoštajersko *e.; 2) sln. *.- = *č-> severnoštajersko *.-; 3) sln. *./*.- = *./*.- > severnoštajersko *e. Prvotne severnoštajerske glasovne in naglasne znacilnosti so torej bile npr.:459 1) sln. *., *o > JV sln. *e., *o. (*sv..t, *gré.x, *dę.laš, *sté.na; *b..g, Gpl *nó.g); 2) sln. *.-> V sln. *.-> severnoštajersko *.-(Gsg *d.da, *l.to, *d.lati); 3) sln. *e > severnoštajersko *e. (*l..d, Gpl *žé.n); 4) sln. *č-, *> severnoštajersko *é-, * > *.-, *.- (*st.la, *ž.nite; *v.la, *v.zite); 5) sln. *., *o > JV sln. *., *. > severnoštajer­sko *e, *o (*p.t, *véžeš, *ględaš, *trésti; *m.ž, *stiš, *vôxaš, *ma); sln. *.-, *.- > JV sln. *.-, *.-> severnoštajersko *.-, *.- > *é-, *(Gsg *zéta, *glédati; Gsg *pa, 458 Rigler 1963b: 35. 459 Rigler 1963b: 45. *ga, *gica); 6) sln. *. > severnoštajersko *. > *e (*d.n, *m.x, Gpl *ovéc); sln. *.- > severnoštajersko *.- > *é- (*pésji, *léžete). Vsa severnoštajerska narecja poznajo mlajši nesplošnoslovenski naglasni umik tipa *sen./*pros. > *s.no/*prňso. Znotraj se delijo glede na nadaljnje divergentno spreminjanje severnoštajerskihodrazov slovenskih sredinskih samoglasnikov, in sicer so ponekod še ohranjeni severnoštajerski dvoglasniški odrazi (z razlicno kakovostjo v posameznih krajevnih govorih) slovenskih sredinskih samoglasnikov (južnopohorsko, kozjaško), medtem ko so se drugod monoftongirali in se lahko že drugotno diftongirali (zgornjesavinjsko, solcavsko). Južnopohorsko narecje:460 1) sln. *./*e, *o > severnoštajersko *e., *o., pri cemer se prvini diftonga lahko diferencirata (*e., *o. > *a., *a.) (*sv..t, *gré.x, *dę.laš, *sté.na; *l..d, Gpl *žé.n; *b..g, Gpl *nó.g > *sv..t, *grá.x, *dâ.laš, *stá.na; *l..d, Gpl *žá.n; *b..g, Gpl *ná.g); 2) sln. *.-/*č-, *> severnoštajer­sko *., *., pri cemer se sredinska samoglasnika lahko zožita do visokih samogla­snikov (*., *. > *i, *u) ali se diftongirata (*., *. > *ie, *uo) (Gsg *d.da, *l.to, *d.lati; *st.la, *ž.nite; *v.la, *v.zite > Gsg *dída, *líto, *dílati; *stíla, *žínite; *vúla, *vite oz. Gsg *diéda, *liéto, *diélati; *stiéla, *žiénite; *vuóla, *vuite); 3) sln. *./*.-//*./*.-, *o/*.-> severnoštajersko *e, *o (*p.t, *véžeš, *ględaš, *trésti; Gsg *zéta, *glédati; *d.n, *m.x, Gpl *ovéc; *pésji, *léžete; *m.ž, *stiš, *vôxaš, *ma; Gsg *pa, *ga, *gica); 4) mlajša nesplošnoslovenska naglasna umika *vis.k > *věsok, *sen./*pros. > *s.no/*prňso. Kozjaškopodnarecje (južnopohorskega narecja):4611) sln. *./*e, *o > sever-noštajersko *e., *o. (*sv..t, *gré.x, *dę.laš, *sté.na; *l..d, Gpl *žé.n; *b..g, Gpl *nó.g); 2) sln. *.-/*č-, *> severnoštajersko *., *. (Gsg *d.da, *l.to, *d.lati; *st.la, *ž.nite; *v.la, *v.zite); 3) sln. *./*.-//*./*.-, *o/*.-> severnoštajersko *e, *o (*p.t, *véžeš, *ględaš, *trésti; Gsg *zéta, *glédati; *d.n, *m.x, Gpl *ovéc; *pés­ji, *léžete; *m.ž, *stiš, *vôxaš, *ma; Gsg *pa, *ga, *gica); 4) mlajša nesplošnoslovenska naglasna umika *vis.k > *věsok, *sen./*pros. > *s.no/*prňso. Kot posebno podnarecje v razmerju do južnopohorskega narecja ga dolocata nedo­sledno daljšanje slovenskih kratkih naglašenih zložnikov v zadnjih zlogih in nekateri arhaizmi, ki so znacilni za sosednja koroška narecja (npr. ohranjanje praslovanskega soglasniškega sklopa *dl: Sveti Duh 'm..dl.m). Zgornjesavinjskonarecje:4621) sln. *./*e, *o> severnoštajersko *e., *o.> zgor­njesavinjsko *e, *o (*sv.t, *gréx, *dęlaš, *sténa; *l.d, Gpl *žén; *b.g, Gpl *n); 2) sln. *.-/*č-, *> severnoštajersko *., *.> zgornjesavinjsko *./*ie, *.(Gsg *d.da, *l.to, *d.lati; *st.la, *ž.nite; *v.la, *v.zite); 3) sln. *./*.-//*./*.-, *o/*.-> sever-noštajersko *., *. > zgornjesavinjsko *./*ie, *. (*p.t, *v.žeš, *gl.daš, *tr.sti; Gsg *z.ta, *gl.dati; *d.n, *m.x, Gpl *ov.c; *p.sji, *l.žete; *m.ž, *st.piš, *v.xaš, *m.ka; 460 Zorko 1998a, 1998b. 461 Zorko 1995b, 1995c. 462 Weiss 2001. Gsg *p.pa, *g.ba, *g.bica); 4) mlajši nesplošnoslovenski naglasni premiki *vis.k > *věsok, *sen./*pros. > *s.no/*prňso, *bŕbica > *baběca. Solcavsko podnarecje (zgornjesavinjskega narecja):463 1) sln. *./*e, *o > se­vernoštajersko *e., *o. > solcavsko *e, *o (*sv.t, *gréx, *dęlaš, *sténa; *l.d, Gpl *žén; *b.g, Gpl *n); 2) sln. *.-/*č-, *> severnoštajersko *., *. (Gsg *d.da, *l.to, *d.lati; *st.la, *ž.nite; *v.la, *v.zite); 3) sln. *./*.-//*./*.-, *o/*.-> severnoštajer­sko *., *. > solcavsko *., *o (*p.t, *v.žeš, *gl.daš, *tr.sti; Gsg *z.ta, *gl.dati; *d.n, *m.x, Gpl *ov.c; *p.sji, *l.žete; *m.ž, *stiš, *vôxaš, *ma; Gsg *pa, *ga, *gica); 4) mlajši nesplošnoslovenski naglasni premiki *vis.k > *věsok, *sen./*pros. > *s.no/*prňso, *bŕbica > *baběca. Razmejitev med solcavskim podnarecjem in preo­stalim delom zgornjesavinjskega narecja na osnovi prikazanih meril ni možna. Odrazi slovenskih sredinskih samoglasnikov v severnoštajerski narecni ploskvi vzhodne slovenšcine Izhodišcno splošnoslovensko *. *.­ *o *­ *e *č­ *. *.­ *o *.­ *. *.- Severnoštajerskanarecna ploskev *e. *.­ *o. *.­ *e. *.­ *e *é­ *o *­ *e *é­ južno­pohorsko Oplotnica Fram a. e. i. i.e a. o. u. u.o a. e. i. i.e .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. kozjaško Selnica Sveti Duh e.. e.. .. .e./.. o.. o.. .. .o./.. e.. e.. .. .e./.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. zgornje­savinjsko SpodnjeKraše ../e. e. .. .. ../e. e. e. e. .. .. e. e. solcavsko Solcava e. e./i.. o. .. e. e./i.. e./i.. e./i.. .. .. .. .. 5.1.5.4.2Panonskanarecnaploskevvzhodneslovenšcine V panonski narecni ploskvi vzhodne slovenšcine do daljšanja slovenskih kratkih na­glašenih zložnikov v nezadnjihzlogih prvotno ni prišlo (odraze slovenskih dolgih zlo­žnikov je treba torej lociti od odrazov slovenskih kratkih naglašenih zložnikov), prišlo pa je do naslednjih glasovnih sprememb slovenskih sredinskih samoglasnikov: 1) sln. *e : *. : *. > panonsko *e1 : *e2 : *e3; 2) sln. *o > panonsko *o.2; 3) sln. *č- = *.- > panonsko *č-; 4) sln. * = *.- > panonsko *. Prvotne panonske glasovne in naglasne znacilnosti so torej bile npr.:4641) sln. *., *o > JV sln. *e., *o. > panonsko *e., *o.1 (*sv..t, *gré.x, *dę.laš, *sté.na; *b..1g, Gpl *nó.1g); 2) sln. *.-> panonsko *.-(Gsg *d.da, *l.to, *d.lati); 3) sln. *e > panonsko *e1 (*l.1 d, Gpl *žé1 n); 4) sln. *č-, *(*stčla, *žčnite; *vňla, *vite); 5) sln. *., *o > JV sln. *., *. > panonsko *e2, *o.2 (*p.2 t, *vé2 žeš, *glę2 daš, *tré2 sti; *m..2ž, *stó.2piš, 463 Šramel 2003. 464 Rigler 1963b: 45. *vô.2 xaš, *mó.2 ka);465sln. *.-, *.-> JV sln. *.-, *.-> panonsko *č-, *(Gsg *zčta, *glčdati; Gsg *pa, *ga, *gica); 6) sln. *.> S in V sln. *.> V sln. *e> panonsko *e3 (*d.3 n, *m.3 x, Gpl *ové3 c); sln. *.- > panonsko *.- (*p.sji, *l.žete). Znotraj panonske narecne ploskve je glede na naknadno daljšanje slovenskih kratkih naglašenih zložnikov v nezadnjih zlogih mogoce lociti dva tipa govorov: 1) vzhodni panonski govori z odsotnostjo daljšanja (arhaizem): prekmursko nare-cje, prleško narecje, vzhodni govori goricanskega/slovenskogoriškega narecja, vzho­dni in osrednji govori haloškega narecja; 2) zahodni panonski govori s prisotno­stjo daljšanja (inovacija pod vplivom sosednjih severno-in južnoštajerskih narecij): zahodni govori goricanskega/slovenskogoriškega narecja, zahodni govori haloškega narecja), ki pa se ne ujemata z narecnimi mejami. Panonska narecja se znotraj delijo glede na razlicne glasovne sovpade panonskih odrazov slovenskih sredinskih samo­glasnikov. Prekmursko narecje:466 1) sln. *. > panonsko *e. > prekmursko *e.1 (*sv..1t, *gré.1x, *dę.1laš, *sté.1na); sln. *e, *., *. > panonsko *e1, *e2, *e3 > prekmursko *e1, 467*e2 *e.2,(*l.1 d, Gpl *žé1 n; *p..2t, *vé.2žeš, *glę.2daš, *tré.2sti; *d.2 n, *m.2 x, Gpl *ové2 c); 2) sln. *o, *o > panonsko *o.1, *o.2 > prekmursko *o. (*b..g, Gpl *nó.g; *m..ž, *stó.piš, *vô.xaš, *mó.ka); 3) sln. *.-> panonsko *.-(Gsg *d.da, *l.to, *d.lati); sln. *č-/*.-, *.-> panonsko *č-, *.-> prekmursko *č-(*stčla, *žčnite; Gsg *zčta, *glčdati; *pčsji, *lčžete); 4) sln. *ň-/*.-> panonsko * (*vňla, *vite; Gsg *pa, *ga, *gica).468 Prleškonarecje:4691) sln. *. > panonsko *e. > prleško *. (*sv.t, *gr.x, *d.laš, *st.na); sln. *e, *., *. > panonsko *e1, *e2, *e3 > prleško *. (*l.d, Gpl *ž.n; *p.t, *v.žeš, *gl.daš, *tr.sti; *d.n, *m.x, Gpl *ov.c); 2) sln. *o, *o > panonsko *o.1, *o.2 > prleško *o (z izjemo obrobnih govorov) (*b.g, Gpl *n; *m.ž, *stiš, *vôxaš, *ma); 3) sln. *.-, *č-/*.-> panonsko *.-, *č-> prleško *.-(Gsg *d.da, *l.to, *d.lati; *st.la, *ž.nite; Gsg *z.ta, *gl.dati); sln. *.-> panonsko *.-> prleško *č­ 465 Diftongizacijaslovenskega*o jenajverjetnejezajelacelotno panonsko narecno ploskev. Novonastali padajoci diftong pa se je prvotno kvalitetno razlikoval od starejšega isto­vrstnega diftonga (sln. *o > panonsko *o.1 : sln. *o > panonsko *o.2), na kar bi kazalo zahodnohaloško gradivo. V vecini panonskih govorov sta diftonga nato glasovno sovpadla. 466 Benedik 1981: 181. 467 Diftongizacija sln. *. > panonsko*e2 > prekmursko*e.2 je najverjetneje prvotno zajela celotno prekmurskonarecje,kasnejepajevposameznihgovorihprišlodomonoftongizacijediftonga *e.2 (Rigler 1963b: 62; Smole 2001: 43). 468 Za genetskojezikoslovno utemeljitev, da narecni govori krajev kot npr. Sveti Martin z okolico na severozahodnem obrobju Medmurja na državnem ozemlju Republike Hrvaške niso del zgornjega podnarecja medmurskega narecja zagorsko-medmurske narecne ploskve seve­rozahodne kajkavšcine, temvec prekmurskega narecja panonske narecne ploskve vzhodne slovenšcine (prim. 5.4.5.3). 469 Rigler 1981d: 175–176. (*pčsji, *lčžete); 4) sln. *ň-/*.-> panonsko *> prleško *.- (*v.la, *v.zite; Gsg *p.pa, *g.ba, *g.bica).470 Goricansko/slovenskogoriško narecje:471 1) sln. *. > panonsko *e. (*sv..t, *gré.x, *dę.laš, *sté.na); sln. *e, *., *. > panonsko *e1, *e2, *e3 > goricansko *. (za razliko od prekmurskega v goricanskem narecju najverjetneje ni prišlo do diftongiza­cije sln. *. > panonsko *e2 > prekmursko *e.2) (*l.d, Gpl *ž.n; *p.t, *v.žeš, *gl.daš, *tr.sti; *d.n, *m.x, Gpl *ov.c); 2) sln. *o, *o > panonsko *o.1, *o.2 > goricansko *o. (*b..g, Gpl *nó.g; *m..ž, *stó.piš, *vô.xaš, *mó.ka). Goricanski govori se glede na odsotnost oz. prisotnost zelo pozne podaljšave slovenskih kratkih naglašenih zlo­žnikov v nezadnjih zlogih delijo na vzhodne in zahodne: 1) vzhodnigoricanskigo­vori z odsotnostjo podaljšave slovenskih kratkih naglašenih zložnikov v nezadnjih zlogih: a) sln. *.-> panonsko *.-(Gsg *d.da, *l.to, *d.lati); sln. *č-/*.-, *.- > panonsko *č-, *.-> vzhodno goricansko *č- (*stčla, *žčnite; Gsg *zčta, *glčdati; *pčsji, *lčžete); b) sln. *ň-/*.-> panonsko * (*vňla, *vite; Gsg *pa, *ga, *gica); 2) zahodnigoricanskigovoris pozno podaljšavo slovenskih kratkih na­glašenih zložnikov v nezadnjih zlogih: a) sln. *.-> panonsko *.-> zahodno go-ricansko *.- > *i.-(Gsg *d.da, *l.to, *d.lati > Gsg *di.da, *li.to, *di.lati); sln. *č-/*.-, *.-> panonsko *č-, *.-> zahodno goricansko *é- > *ié- (*stéla, *žénite; Gsg *zéta, *glédati; *pésji, *léžete > *stiéla, *žiénite; Gsg *ziéta, *gliédati; *piésji, *liéžete); b) sln. *ň-/*.-> panonsko *> zahodno goricansko *.- > *u.- (*vu.la, *vu.zite; Gsg *pu.pa, *gu.ba, *gu.bica). Haloško narecje izkazuje prvotno locevanje odrazov sln. *o : *o > panonsko *o.1 : *o.2, kar se ohranjav zahodnih govorih, v osrednjih in vzhodnih govorih pa je podobno kot v ostalih panonskih narecjih prišlo do glasovnega sovpada odrazov obeh samoglasnikov. Govori se delijo glede na odsotnost oz. prisotnost zelo pozne podaljšave slovenskih kratkih naglašenih zložnikov v nezadnjih zlogih (in njihove ka­snejše diftongizacije), prisotnost oz. odsotnost monoftongizacije panonskih diftongov (sln. *., *o, *o > panonsko *e.1, *o.1, *o.2) in nacin glasovnega sovpada odrazov slo­venskih sredinskih samoglasnikov. Znacilnosti posameznih govorov so:4721) vzhodni haloškigovori: a) sln. *., *. > panonsko *e., *e3 > vzhodno haloško *. (*sv.t, *gr.x, *d.laš, *st.na; *d.n, *m.x, Gpl *ov.c); sln. *e, *. > panonsko *e1, *e2 > vzhodno halo-ško *e (*l.d, Gpl *žén; *p.t, *véžeš, *ględaš, *trésti); b) sln. *o, *o > panonsko *o.1, *o.2 > vzhodno haloško *. (*b.g, Gpl *n.g; *m.ž, *st.piš, *v.xaš, *m.ka); c) sln. *.-> panonsko *.-(Gsg *d.da, *l.to, *d.lati); sln. *č-/*.-, *.-> panonsko *č-, *.­> vzhodno haloško *č- (*stčla, *žčnite; Gsg *zčta, *glčdati; *pčsji, *lčžete); c) sln. 470 Zagenetskojezikoslovno utemeljitev, danarecnigovorikrajevkotnpr.Štrigova zokolicoin morda tudi Stanetinec z okolico na zahodnemobrobjuMedmurjanadržavnemozemlju Re- publike Hrvaške niso del zgornjega podnarecja medmurskega narecja zagorsko-medmurske narecne ploskve severozahodne kajkavšcine, temvec prleškega narecja panonske narecne ploskve vzhodne slovenšcine (prim. 5.4.5.3). 471 Koletnik 1999, 2001. 472 Zorko 1998c. *ň-/*.-> panonsko *> vzhodno haloško *.- (*v.la, *v.zite; Gsg *p.pa, *g.ba, *g.bica); 2) osrednjihaloškigovori: a) sln. *.> panonsko *e. (*sv..t, *gré.x, *dę.laš, *sté.na); sln. *e, *., *. > panonsko *e1, *e2, *e3 > osrednje haloško *. (*l.d, Gpl *ž.n; *p.t, *v.žeš, *gl.daš, *tr.sti; *d.n, *m.x, Gpl *ov.c); b) sln. *o, *o > panonsko *o.1, *o.2 >osrednje haloško *o. (*b..g, Gpl *nó.g; *m..ž, *stó.piš, *vô.xaš, *mó.ka); c) sln. *.-> panonsko *.-(Gsg *d.da, *l.to, *d.lati); sln. *č-/*.-, *.-> panonsko *č-, *.-> osrednje haloško *č- (*stčla, *žčnite; Gsg *zčta, *glčdati; *pčsji, *lčžete); c) sln. *ň-/*.-> panonsko *> osrednje haloško *.- (*v.la, *v.zite; Gsg *p.pa, *g.ba, *g.bica); 3) zahodnihaloškigovori: a) sln. *. > panonsko *e. > zahodno haloško *e (*sv.t, *gréx, *dęlaš, *sténa); sln. *e, *., *. > panonsko *e1, *e2, *e3 > zahodno haloško *. (*l.d, Gpl *ž.n; *p.t, *v.žeš, *gl.daš, *tr.sti; *d.n, *m.x, Gpl *ov.c); b) sln. *o > panonsko *o.1 > zahodno haloško *o. (*b..g, Gpl *nó.g); sln. *o > panonsko *o.2 > zahodno haloško *. (*m.ž, *st.piš, *v.xaš, *m.ka); c) sln. *.-, *.-> panonsko *.-, *.-> zahodno haloško *ié-(Gsg *diéda, *liéto, *diéla-ti; *piésji, *liéžete); sln. *č-/*.-> panonsko *č-> zahodno haloško *.- (*st.la, *ž.nite; Gsg *z.ta, *gl.dati); c) sln. *ň-/*.-> panonsko *> zahodno haloško *u (*vuóla, *vuite; Gsg *pua, *gua, *guica). Odrazi slovenskih sredinskih samoglasnikov v panonski narecni ploskvi vzhodne slovenšcine Izhodišcno splošnoslovensko *. *.­ *o *­ *e *č­ *. *.­ *o *.­ *. *.- Panonska narecna ploskev *e. *.­ *o.1 *­ *e1 *č­ *e2 *č­ *o.2 *­ *e3 *.- prekmursko Gomilice ... . ... . .. e .. e ... . .. e Sveti Martin ei ./ei ou o e . e . au o . . prleško Videm .. . .. . .. . .. . .. . .. e Štrigova . . ou o e . e . ou o . . Stanetinec . . . o e . e . . o . . goricansko/ slovensko­goriško Crešnjevci Volicina e.. e.. . i.. o.. o.. . u.. .. .. e e./i.e .. .. e e./i.e o.. o.. . u.. .. .. e e./i.e haloško Veliki Vrh .. . .. . e. e e. e .. . .. e Gradišce e.. . o.. . .. e .. e o.. . .. e Žetale e. i.e a.. u.o .. ../ä .. .. .. u.o .. i.e Odrazi nekaterih slovenskih naglašenih samoglasnikov v slovenskih narecnih ploskvah in v slovenskem knjižnem jeziku473 Izhodišcnosplošnoslovensko *i *ě­ *u *­ *. *.­ *o *­ *e *č­ *. *.­ *o *.­ *. *.­ *a *ŕ- Severozahodna slovenšcina *i *ě­ *u *ů­ *ie *.­ *uo *ň­ *e *č­ *. *.­ *o *.­ *. *.­ *a *ŕ- Severna slovenšcina *i *ě­ *u *ů­ *ie *.­ *uo *ň­ *e *č­ *. *.­ *o *.­ *. *.­ *a *ŕ- Koroška narecna ploskev *i *í­ *u *­ *ie *é­ *uo *­ *. *é­ *. *.­ *o *.­ *. *.­ *a *á- Slovenskiknjižnijezik í/. í­ ú/. ­ ./. .­ ./. .­ ./. .­ ./. .­ ./. .­ ./á á­ á/. á­ 473 Glasovne in naglasne inovacije v hronolektu posameznega geolekta so natisnjene krepko. 5.2 Kajkavšcina Kajkavšcina ima neenotno izhodišce v dveh starojužnoslovanskih geolektih – to sta bila zahodnopanonski del jugovzhodnoalpsko-zahodnopanonsko-primorske južne slovanšcine (poznejša zahodna kajkavšcina) in vzhodnopanonski del vzhodnopa­nonsko-dinarske južne slovanšcine (poznejši vzhodna kajkavšcina) (prim. 2.1.2) – ter konvergentno spreminjanje v okviru samokajkavskih splošnokajkavskih predvsem glasovnih sprememb, ki so zato njene definicijske lastnosti. Kajkavšcino je znotraj osrednje južne slovanšcine ter v razmerju do cakavšcine in štokavšcine genetskojezikoslovno možno definirati po naslednjem nacelu: kajka­vskeinovacijenaseverozahodnemobrobjuosrednjejužnoslovanskegaarealakot definicijske lastnosti geolekta na severozahodnem obrobju osrednjejužnoslovanskega areala. Dejstvo, da jo predvsem nekatere splošnokajkavske naglasne inovacije tesno povezujejo s slovenšcino, nekatere naglasne analoške izravnave pa s cakavšcino in (zahodno) štokavšcino, je zemljepisnojezikoslovno gledano prehodni geolekt med slovenšcino na eni strani ter cakavšcino in štokavšcino na drugi. 5.2.1 Zahodnopanonskainvzhodnopanonskajužnaslovanšcina Prvotne nesplošnozahodnojužnoslovanske glasovne spremembe v panonski slovan-šcini so prvotno zahodnopanonsko južno slovanšcino (poznejšo zahodno kajkavšcino) genetsko povezovale z jugovzhodnoalpsko južno slovanšcino (poznejšo jugovzhodno slovenšcino) in primorsko južno slovanšcino (poznejšo cakavšcino), vzhodnopanonsko južno slovanšcino (poznejšo vzhodno kajkavšcino) pa z dinarsko in raško južno slo­vanšcino (poznejšo zahodno in vzhodno štokavšcino). Prvotna razlika med prvotnima geolektoma je bila povezana z odrazi praslovanskih zaporniških palatalov (trdonebni­kov) *., *. (prim. 2.1.1.5): psl. *.,*. > Z kajk. *. > *.,*j : V kajk. *. > *.,*. (psl. *no.. ‘noc’, *me.a ‘meja’ > Z kajk. *no. > *no., *meja, V kajk. *no. > *no., *me.a). Veliko pozneje je z nadaljnjim spreminjanjem kajkavskega *. > *. prišlo do notranje cepitve zahodne kajkavšcine na jugozahodno in severozahodno: kajkavski mehki, pa-latalni (trdonebni) *. se je v jugozahodni kajkavšcini ohranilkot mehki ., medtem ko je v severozahodni in vzhodni kajkavšcini depalataliziral v srednji c (vzporedno z njim se je v vzhodni kajkavšcini mehki *. depalataliziral v srednji .): psl. *., *. > JZ kajk. ., j, SZ kajk. c, j, V kajk. c, .. 474 474 Belicje na osnovi odrazov praslovanskih zaporniškihtrdonebnikov *., *. definiraltri prvotne kajkavske geolekte, ki naj bi izhajali iz treh razlicnih osnov kajkavšcine; ti naj bi bili: 1) severozahodna kajkavšcina (sjeverozapadni dijalekti) z domnevno slovensko--kajkavsko osnovo: psl. *., *. > c, j (noc, meja); 2) jugozahodna kajkavšcina (jugozapadni/ prigorski dijalekti): psl. *., *. > ., j (no., meja) z domnevno cakavsko osnovo; 3) vzhodna kajkavšcina(istocni dijalekti) z domnevno štokavsko osnovo: psl. *., *. > c, . (noc, me.a) (Belic 1929: 226–227). Pri tem gre torej za rekonstrukcijo prvotnega stanja kajkavšcine na 5.2.2 Splošnokajkavskejezikovnespremembe Konvergentno spreminjanje zahodne in vzhodne panonske slovanšcine v kajkavšcino je potekalo v okviru splošnokajkavskih sprememb, ki so genetsko razlicna panonsko­slovanska geolekta povezale v celoto. Z njimi se je zacel oblikovati samostojen osre­dnjejužnoslovanski geolekt, kajkavšcina. Samokajkavske splošnokajkavske inovacije so kajkavšcino razmejile znotraj zahodne južne slovanšcine, in sicer od slovenšcine na eni strani ter od cakavšcine in štokavšcine na drugi, ter so zato njene definicijske la-stnosti. Sem sodita predvsem dve zelo pomembni glasovni spremembi (psl. *e = *./*. > Z jsl. *e = *. > kajk. *.; psl. *o = *C.lC/*C.lC/*Cl.C/*Cl.C > jsl. *o = *. > kajk. *.) (prim. 2.2.2.2.2, 5.2.2.1). Pomembne so tudi splošnokajkavske naglasne spremem-be, ki so izoblikovale izhodišcni kajkavski naglasni sistem. Izhodišcni splošnokajkavski naglasni sistem (osnovna kajkavska akcentuacija) je nastal po vec znacilnih popraslovanskih regularnih in oblikovnih analoških nagla­snih spremembah, ki pa niso samo kajkavske, temvec so tudi slovenske oz. cakavsko--zahodnoštokavske: 1) nastanek popraslovanskega novega cirkumfleksa (na dolžini) iz praslovanskega starega akuta (na dolžini), torej v oblikah pregibalnega naglasnega tipa a ter besedotvornih naglasnih tipov a", A in F (ta sprememba je znacilna tudi za slovenšcino) (prim. 2.2.1.7); 2) (analoške) podaljšave praslovanskih kratkih novo­akutiranih zložnikov v oblikah, ki v praslovanskih naglasnih tipih a, A, a", F izka­zujejo odraz popraslovanskega novega cirkumfleksa (na dolžini) (to spremembo v nekaterih oblikah pozna tudi slovenšcina) (prim. 2.2.1.8, 5.2.2.2, 5.2.2.3); 3) nagla­sni umik s popraslovanskega srednjega (analoško) novocirkumflektiranega zloga na prednaglasno dolžino (naglasna inovacija se sporadicno pojavlja tudi v panonski in koroški narecni ploskvi slovenšcine ter štokavšcini) (prim. 5.2.2.4); 4) naglasni umik s praslovanskega dolgega zloga z naglasom tipa novega akuta na prednaglasno kra-cino (ta sprememba naj bi zajela tudi slovenšcino »severnoslovenskega« naglasnega tipa) (psl. Nsg m ptc. praet. pass. *poces.n. (b/F1) od ‘pocesati, popraskati’ > kajk. *pocčsan.);4755) skrajšava nekaterih nenaglašenih dolgih zložnikov, in sicer vseh po­naglasnih in prednaglasnih v položaju pred izglasno dolžino (v slovenšcini je prišlo do skrajšave vseh nenaglašenih dolžin) (prim. 5.2.2.5);4766) oblikovno analoške naglasne spremembe v nekaterih oblikah (npr. psl. *pe.i (c) ‘peci’ > sln. *pe.ě, kajk., cak., Z štok. *pč.i; psl. Nsg f ptc. praet. act. II *pekl. (c) od ‘peci’ > sln. *peklŕ, kajk., cak., Z štok. *pčkla; psl. Nsg f ptc. praet. act. II *b.ral. (c/F2) od ‘nabirati, zbirati’ > sln. osnovi sodobnih jezikovnih znacilnosti, ki ne upošteva diahronega vidika, tj. jezikovnega spreminjanja same kajkavšcine, in se zato ne zdi upravicena. Jugozahodni kajkavski narecji sta z genetskojezikoslovnega stališca bodisi prehodno kajkavsko-cakavsko narecje (prigor­ sko/plješiviškoprigorsko) bodisi (ikavska) cakavšcina (spodnjesotelsko narecje). Razlicno odražanje praslovanskega *. (psl. *. > *j :*.)se kotgenetsko merilo zdiutemeljeno, medtem ko sta odraza praslovanskega *. (psl. *. > . : c) nepovedna, saj gre le za starejše in mlajše stanje genetsko istega odraza (. > c). Prim. tudi 5.2.4.1. 475 .... 1982. 476 Ivšic 1937: 185. *bralŕ > *brála, kajk., cak., Z štok. *brăla; psl. Nsg f ptc. praet. act. II *lovil. (c/F2) od ‘loviti’ > sln. *lovilŕ > *lovíla, kajk., cak., Z štok. *lovila), katerih žarišce naj bi bila prav kajkavšcina (te spremembe so tudi cakavsko-zahodnoštokavske).477Kajkavšcino s slovenšcino vežejo regularnenaglasne spremembe, s cakavšcino in štokavšcino pa oblikovno analoške naglasne spremembe.478 5.2.2.1 Samokajkavski splošnokajkavski glasovni spremembikajkavšcino razmejujeta tako v razmerjudo slovenšcine kot v razmerju do cakavšcine in štokavšcine (naštete znacilnosti veljajo za vecino sodobnih kajkavskih govorov):4791) glasovni sovpad od­raza praslovanskega *e (jata) (in z njimi glasovno sovpadlega južnoslovanskega *e, ki je nastal po metatezi likvid praslovanskih dvoglasniških zvez *CeRC > *CReC s podaljšavo) ter odraza praslovanskih krepkih polglasnikov *., *. (preko zahodnojuž­noslovanskega polglasnika *.) v kajkavski ozki *. (inovacijenima prigorsko/plješivi­škoprigorsko, prehodno kajkavsko-cakavsko narecje (prim. 5.2.5.1.2)): psl. *e = *./*. > zsl. *e = *. > kajk. *. (: psl. *e = *e > kajk. *e) (psl. *sv.t. (c) ‘svetloba; svet’ > kajk. *sv.t; psl. *gr.x. (b) ‘greh’ > kajk. *gr.x; psl. *or.x. (F) ‘oreh’ > kajk. *or.x; psl. *d.lati (a/A) ‘delati’ > kajk. *d.lati; psl. *sve.. (b) ‘luc, svetloba, svetilo’ > kajk. *sv..ŕ; psl. *gnezd. (b) ‘gnezdo’ > kajk. *gn.zdň; psl. *d.n. (c) ‘dan’ > kajk. *d.n; psl. *m.x. (c) ‘mah’ > kajk. *m.x; psl. *p.s.j.j. (D) ‘pasji’ > kajk. *p.sji; psl. 2sg, 2pl praes. *s.xn...) od ‘sahniti, sušiti se’ > kajk. *s.xneš *s.xnete; psl. š. *s.xn.te (b/F1*p.s. (b) ‘pes’ > kajk. *p.s; psl. *s.n. (b) ‘sen, spanje’ > kajk. *s.n; psl. *st.r.c. (A) ‘tisti, ki je star’ > kajk. *stŕr.c; psl. *kort.k. (D) ‘kratek’ = kajk. *krat.k); 2) glasovni sovpad odraza praslovanskega nosnega *o in odraza praslovanskih dvoglasniških zvez *C.lC, *C.lC, *Cl.C, *Cl.C (preko južnoslovanskega zlogotvornega *.) v kajkavski ozki *.: psl. *o = *C.lC/*C.lC/*Cl.C/*Cl.C > zsl. *o = *. > kajk. *. (: psl. *u > kajk. *u : psl. *o > kajk. *o) (psl. *m.ž.(c) ‘mož’ > kajk. *m.ž; psl. *g.ba (a) ‘goba’ > kajk. *g.ba; psl. *v.lk. (c) ‘volk’ > kajk. *v.k; psl. *v.lna (a) ‘volna’ > kajk. *v.na)). 5.2.2.2 Kajkavsko (in ne tudi slovensko) (analoško) podaljšavo praslovanskih krat­kih novoakutiranih zložnikov brez metatonije imata npr.: 1) praslovanska imensko--zaimenska (dolocna) oblika pridevnikov in vrstilnih števnikov naglasnega tipa b/B z novoakutirano naglašeno kracino in naglasnega tipa D (tako kot imensko-zaimenska (dolocna) oblika pridevnikov in vrstilnih števnikov naglasnega tipa a, naglasnega tipa a" s staroakutirano naglašeno dolžino ter naglasnega tipa F) (psl. *st.r.j. (a) ‘(ta) stari’ > *stâry; psl. *p.rv.j. (a) ‘(ta) prvi’ > *p.vy; psl. *belogolv.j. (a") ‘(ta) beloglavi’ > *beloglâvy; psl. *bog.t.j. (F2) ‘(ta) bogati’ > *bogâty = psl. *dňbr.j. (b) ‘(ta) dobri’ 477 Kapovic 2017: 612–613. 478 Regularne naglasne spremembe povezujejo »phonological-prosodological isoglosses«, obli­kovno analoške naglasne spremembe pa »mophological accentual isoglosses« (Kapovic 2017: 614–615). 479 Loncaric 1996: 32. > sln. *dri, kajk. *dri; psl. *sčdm.j. (b) ‘sedmi’ > sln. *sčdmi, kajk. *s.dmi; psl. *zelčn.j. (B) ‘(ta) zeleni’ > sln. *zelčni, kajk. *zel.ni; psl. *vysňk.j. (B) ‘(ta) visoki’ > sln. *visi, kajk. *visi; psl. *žčn.sk.j.(D) ‘ženski’ > sln. *žčnski, kajk. *ž.nski; psl. *kňz.j.(j.) (D) ‘kozji’ > sln. *kji, kajk. *kji); 2) praslovanske izpeljanke s pripono *-.je naglasnega tipa D s praslovanskim kratkim zložnikom v korenu (tako kot praslo­vanske izpeljanke s pripono *-.je naglasnega tipa A) (psl. *z.rn.je (A) ‘veliko/vec zrn, zrnje’ > *z.nje; psl. *s.dorv.je (A) ‘zdravje’ > *zdrâvje = psl. *zčl.je (D) ‘veliko/vec zelenih rastlin’ > sln. *zčlje, kajk. *z.lje; psl. *snňp.je (D) ‘veliko/vec snopov’ > sln. *snje, kajk. *snje). 5.2.2.3 Kajkavsko (in ne tudi slovensko) (analoško) podaljšavo praslovanskih kratkih novoakutiranih zložnikov z metatonijo izkazujejo npr.: 1) praslovanski samostalniki a-jevske sklanjatve s pripono *-ja (posledicno je zadnji soglasnik osnove jotiran) na­glasnega tipa a' z novoakutirano naglašeno kracino in nadkracino v prvem zlogu (psl. *kňža (a') ‘koža’ > sln. *kňža, kajk. *k.ža); 2) praslovanski kratki novoakutirani zlo­žnik v položaju pred šibkim polglasnikom (psl. Npl *t.rg.v.ci (E) od ‘trgovec’ > sln. *t.gňvci, kajk. *t.g.vci); 3) praslovanski kratki novoakutirani zložnik v položaju pred praslovanskim koncajem *-u v mestniku ednine samostalnikov u-jevske sklanjatve (sl. Lsg *na potu (a") ‘na potoku’ > sln. *na potu, kajk. *na pot.ku).480 5.2.2.4 Kajkavski (in ne tudi slovenski) naglasni umik s popraslovanskega srednjega (analoško) novocirkumflektiranega zloga na prednaglasno dolžino (ta naglasna ino­vacija se sporadicno pojavlja tudi v panonski in koroški narecni ploskvi slovenšcine ter štokavšcini), ne pa tudi na prednaglasno kracino:481 1) praslovanski trizložni sa­ 480 Podaljšava tipa *kňža > *k.ža se pojavlja v nekaterih panonskih slovenskih narecjih, in sicer v prekmurskem(Cankova'ko.žĺ, Martinjek'aož. (Greenberg 1993: 473, 476; 2005: 113); GornjiSenik/Felsoszölnök'ko..ža (Bajzek Lukac 2009: 180)), slovenskogoriškem (Volicina, Crešnjevci 'ko..ža (Koletnik 2001: 53, 62)), prleškem (Cerkvenjak 'k..ža : 'v.la (Rajh 2010: 100, 263)), ne pa tudi v haloškem (Veliki Vrh 'x.ja, 'n.ša, 'v.la = 'n.sin, p'r.sin, Gradišce 'x.ja, 'v.la = p'r.sin, Žetale 'xu.oja, 'nu.oša = 'nu.osin, p'ru.osin (Zorko 1998: 16, 19, 28)) narecju. Za slovenšcino ni mogoce trditi, da je do naglasne spremembe prišlo v vseh sloven-skih narecjih. Poleg oblik tipa psl. *grozd.v.je (E) ‘veliko/vec grozdov’ > sln.grozd.vje (= rezijansko(Solbica/Stolvizza)riz'du.j.,pricemer jeu odraz slovenskega*o tipa psl.*b.g.(c) ‘bog’ > sln. *b.g > rezijansko'bu ‘bog’, psl. Gpl *otrňk. (B) od ‘otrok, suženj’ > sln.*otrk > rezijansko ot'ruk ‘otrok’) se pojavljajo tudi oblike brez stare podaljšave (grm.vje, trg.vci). 481 Ivšic 1937: 185, 188; Vermeer 1983: 440; ........ 1982; .... 2000: 33–34; Pronk 2007. Natancna zemljepisna razširjenost »Ivšiceve retrakcije« je prikazana v Kapovic 2015: 354–359. Do naglasnega umika s popraslovanskega srednjega novocirkumflektiranega zloga je zago­tovo prišlo v kajkavšcini (Ivšic 1937: 185, 188), in sicer tako pri trizložnih samostalnikih na -a s predpono (popsl. *pris.ga, *nalga > kajk. *prísega, *náloga) kot v razlicnih oblikah znotraj pregibalnih vzorcev (kajk. Lsg *kožűxu, *potku :*s.sedu, *zákonu; Gpl *kožűxov, *potkov : *s.sedov, *zákonov; Lpl *kožűsex, *potôcex : *s.sedex, *zákonex; Ipl *kožűxi, *potki : *s.sedi, *zákoni; Nsg f ptc. praet. act. II *ležâla : *kl.cala; 3pl praes. *žel.jo : mostalniki a-jevske sklanjatve naglasnega tipa a. (izglagolske izpeljanke iz sestavlje­nihglagolov) s koncajem *-a (psl. *ogorda (a") ‘ograjevanje’ > sln., kajk. *ogrâda in tvorjenke kot npr. *ogord.n.j. > sln., kajk. *ogrâdni, *ogord.nik. > sln., kajk. *ogrâdnik; psl. *poka (a") ‘graja, kazen, poslušnost’ > sln., kajk. *poka : psl. *pris.ga (a") ‘priseganje’ > sln., kajk. *pris.ga > kajk. *prísega in tvorjenke kot npr. *pris.ž.n.j. > sln., kajk. *pris.žni > kajk. *prísežni, *pris.ž.nik. > sln., kajk. *pris.žnik > kajk. *prísežnik; psl. *nala (a") ‘nalaganje’ > sln., kajk. *nala > kajk. *náloga); 2) praslovanska oblika ženskga spola ednine tvornega preteklega de­ležnika (pasivnega participa preterita) na *-l. naglasnega tipa b/F1 s koncajem *-a (psl. Nsg f ptc. praet. act. II *lež.la (c/F2) od ‘ležati’ > sln., kajk. *ležâla : psl. Nsg f ptc. praet. act. II *klec.la (c/F2) od ‘klecati’ > sln., kajk. *klecâla > kajk. *kl.cala; psl. Nsg f ptc. praet. act. II *volc.la (b/F1) od ‘vlaciti’ > sln., kajk. *vlacîla > kajk. *vláci-la); 3) mestnik ednine samostalnikov praslovanske u-jevske sklanjatve s koncajem *-u naglasnih tipov F in a. (sl. Lsg *kožuxu (F) od ‘kožuh’ > sln., kajk. *kožűxu; sl. Lsg *potu (a") od ‘potok’ > sln., kajk. *potu : sl. Lsg *sos.du (a") od ‘sosed’ > sln., kajk. *sos.du > kajk. *s.sedu; sl. Lsg *zaku (a") od ‘zacetek, nacelo, pocelo, zakon’ > sln. *zaku, kajk. *zaku > *zákonu); 4) rodilnik množine samostalni­kov praslovanske u-jevske sklanjatve s koncajem *-ov-. (sl. Gpl *kožuxov. (F) > sln., kajk. *kožűxov; sl. Gpl *potňkov. (a") > sln. *potov, kajk. *potov : sl. Gpl *sos.dov. (a") > sln., kajk. *sos.dov > *s.sedov; sl. Gpl *zakňnov. (a") > sln. *za­kov, kajk. *zakov > *zákonov); 5) mestnik množine samostalnikov praslovanske o-jevske sklanjatve s koncajem *-e-x. (psl. Lpl *kožuxex. (F) > sln., kajk. *kožűsex; psl. Lpl *potňkex.(a") > sln. *potócex, kajk. *potôcex : psl. Lpl *sos.dex. (a") > sln., kajk. *sos.dex > kajk. *s.sedex; psl. Lpl *zakňnex. (a") > sln. *zakónex, kajk. *za­kônex > *zákonex); 6) orodnik množine samostalnikov praslovanske o-jevske skla­njatve s koncajem *-y (psl. Ipl *kožuxy(F) > sln., kajk. *kožűxi;psl. Ipl *poty (a") > sln. *poti, kajk. *poti : psl. Ipl *sos.dy (a") > sln., kajk. *sos.di > kajk. *s.sedi; *pústejo). V slovenšcini pa jenasprotno do naglasnegaumika prišlo samo pri trizložnih samostalnikihna-a s predpono (kjer naglasni umik ni povsem dosleden, se pa ponekod pojavlja naglasni umik na kracino (psl. *ot.va (a") ‘otava’ > sln. *otâva > nespl. sln. *tava; psl. *mot.ka (F) ‘motika’ > sln.*motîka > nespl. sln. *mika), medtem ko znotraj pregibal­nih vzorcev naglasnega umika ni, kar naj bi bila posledica analoških izravnav (Pronk 2007: 181). Pojavljanje naglasnega umika samo znotraj ene oblike bi (podobno kot pri pomiku tipa *s.no/*pr.so > *sen./*pros. znotraj tvornih preteklih deležnikov na *-l.tipa psl. *n.b.ral., *p.b.ral. (prim.2.2.2.1.2.1)) lahko kazalo na analoško izravnavo. Poleg tega se v nekoro­škem in nepanonskem slovenskem prostoru (kjer do umika cirkumfleksa s srednjega zloga na prednaglasno dolžino ne prihaja) za psl. *zas.ka, *pers.ka pojavlja naglas tipa *z.seka, *p.rseka > sln.záseka, pr.seka (ob*zas.ka, *pers.ka > sln.zas.ka, pres.ka), kar bi lahko bilo analoško po tipu psl. *p.seka > sln. páseka oz. psl. *p.toka > sln. pátoka, tj. po tipu predponsko-priponskih izpeljank s praslovansko staroakutirano predpono (psl. *p.-, *pr.-, *v.-) in s praslovanskim staroakutiranim ali starocirkumflektiranim korenom, na kar bi kazalo tudi neslovensko gradivo (rus. ......, toda ....../...e..; ......, toda ....../ ...e..) (Šekli 2008a: 108). psl. Ipl *zaky (a") > sln. *zaki, kajk. *zaki > *zákoni); 7) orodnik množine in dajalnik/orodnik dvojine samostalnikov praslovanske a-jevske sklanjatve s koncajem *-a-mi naglasnih tipov b/B in c/C (psl. Ipl *duš.mi (c) od ‘dih, sapa; duša’ > sln., kajk. *dušâmi > kajk. *dami; psl. DIdu *duš.ma (c) > sln., kajk. *dušâma > kajk. *dama); 8) tretja oseba množine praslovanskih glagolov naglasnega tipa F (psl. 3pl praes. *žel.jot. (F) od ‘želeti’ > sln. *žel.jo, kajk. *žel.jo : psl. *pust.jot. (c/F2) od ‘postajati, biti pust, neobljuden, zapušcen’ > sln., kajk. *pust.jo > kajk. *pústejo); 9) tvorni pretekli deležnik na *-l. glagolov na *-ř-ti *-o *-e-ši naglasnega tipa c-a: psl. Nsg m ptc. praet. act. II *pos.kl. (c-a) od ‘posekati’ > sln., kajk. *pos.kl; psl. Nsg m ptc. praet. act. II *zas.kl. (c-a) od ‘zasekati’ > sln., kajk. *zas.kl > kajk. *zas.kl. Znotraj posameznih pregibalnih in besedotvornih vzorcev je kasneje lahko prišlo do analoških izravnav. 5.2.2.5 V kajkavšcini je prišlo do skrajšave nenaglašenih dolgih zložnikov, in sicer v vseh ponaglasnih zlogih (psl. *v.lst. (c) ‘oblast, vladanje, volja’ > *vl.st > sln. *vl.st, kajk. *vl.st : psl. *.bolst. (C) ‘obmocje pod enim vladarjem’ > *.blast > sln. *obl.st, kajk. *.blast; psl. *d.lž.ník. (B) ‘dolžnik’ > *d.žník > sln. *d.žník, kajk. *d.žník : psl. *p.t.nik. (D) ‘potnik’ > *p.tnik > sln. *p.tnik, kajk. *p.tnik; sl. Gsg *vod./*vodoj. (c) od ‘voda’ > *vod.> sln. *vod., kajk. *vod.: sl. Gsg *solme(a) od ‘slama’ > *slŕm. > kajk., sln. slŕm.; psl. Nsg m ptc. praet. act. II *d.l. od ‘dati’ > *d.l > sln. *d.l, kajk. *d.l : psl. Nsg m ptc. praet. act. II *pr.dal. od ‘dati naprej, za (protivrednost)’ > *pr.dal > sln. *prod.l, kajk. *pr.dal) in prednaglasnih zlogih v položaju pred izglasno dolžino (sl. Gsg *rok./*rokoj. (c) od ‘roka’ > *rok. > sln. *r.k., kajk. *r.k.; psl. Gpl *lud.j. (c) od ‘ljudje’ > *ludí > sln. *ludí, kajk. *ludí; psl. 3pl praes. *tres.t. (c) od ‘tresti’ > *tr.s. > sln. *tr.s., kajk. *tr.s.). Za razliko od kajkavšcine je v slovenšcini prišlo do skrajšave vseh nenaglašenih dolžin (prim. 2.2.2.1.2.3). Krajšanje nekaterih nenaglasnih dolžin v (slovenšcini in) kajkavšcini (Pra)slovansko Južnoslovansko Kajkavsko *v.lst. (c) : *.bolst. (C) *d.lž.ník. (B) : *p.t.nik. (D) *vod./*vodoj. (c) : *solme (a) *d.l. : *pr.dal. *vl.st : *.blast *d.žník : *p.tnik *vod. : *slŕm. *d.l : *pr.dal *vl.st : *.blast *d.žník : *p.tnik *vod. : *slŕm. *d.l : *pr.dal *rok./*rokoj. (c) *lud.j. (c) *tres.t. (c) *rok. *ludí *tr.s. *r.k. *ludí *tr.s. Slovenske in kajkavske naglasne znacilnosti (Pra)slovansko Slovensko Kajkavsko *. *dňbr.j. (b), *sčdm.j. (b) *zelčn.j. (B), *vysňk.j. (B) *žčn.sk.j. (D), *kňz.j.(j.) (D) *zčl.je (D), *snňp.je (D) *. *dňbri, *sčdmi *zelčni, *visňki *žčnski, *kňzji *zčlje, *snňpje *. *dőbri, *s.dmi *zel.ni, *visőki *ž.nski, *kőzji *z.lje, *snőpje *. *kňža (a') *t.rg.v.ci (E) *potňku (a") *. *kňža *t.gňvci *potňku *. *k.ža *t.g.vci *pot.ku *nest. (c) *nestě *n.sti *pekl. (c) *b.ral. (c/F2) *lovil. (c/F2) *peklŕ *bralŕ > *brála *lovilŕ > *lovíla *pčkla *brăla *lovila *..V/*..V *pris.ga (a"), *nalňga (a") *pris.ž.n.j., *pris.ž.nik. *klec.la (c/F2), *volc.la (b/F1) *sos.du (a"), *zakňnu (a") *sos.dov (a"), *zakňnov. (a") *sos.dex. (a"), *zakňnex. (a") *sos.dy (a"), *zakňny (a") *duš.mi, *duš.ma (c) *pust.jot. (c/F2) *..V *pris.ga, *nalôga *pris.žni, *pris.žnik *klecâla, *vlacîla *sos.du, *zakónu *sos.dov, *zakónov *sos.dex, *zakónex *sos.di, *zakóni *dušâmi, *dušâma *pust.jo *.VV *prísega, *náloga *prísežni, *prísežnik *kl.cala, *vlácila *s.sedu, *zákonu, *s.sedov, *zákonov *s.sedex, *zákonex *s.sedi, *zákoni *dúšami, *dúšama *pústejo 5.2.3 Mlajšenesplošnokajkavskejezikovnespremembe Pri oblikovanju narecnih ploskev (baz) kajkavšcine so pomembno vlogo igrale pred­vsem mlajše nesplošnokajkavske naglasne spremembe. To so torej tiste naglasne spre­membe, ki niso zajele celotnega kajkavskega jezikovnega prostora, temvec le njegov del. Po zemljepisnem obsegu je tako mogoce lociti zemljepisno bolj razširjene in ze­mljepisno manj razširjene naglasne spremembe, kar relativnokronološko najverjetneje pomeni starejše in mlajše naglasne spremembe.482 482 Zemljepisno bolj razširjene nesplošnokajkavske naglasne spremembe so tiste, ki inovativne kajkavske govore locijo od konzervativnih (Ivšic 1936: 72–74), medtem ko so zemljepisno manj razširjene nesplošnokajkavske naglasne spremembe tiste, ki so znacilne za nekatere od 24 Ivšicevih naglasnih tipov kajkavskih govorov (Ivšic 1936: 79–81). 5.2.3.1 Zemljepisnoboljrazširjenenesplošnokajkavskenaglasnespre­ membe Zemljepisno bolj razširjene nesplošnokajkavske naglasne spremembe so zajele ve-cje strnjene areale in posledicno izoblikovale posamezne kajkavske narecne ploskve. Ker so prav te naglasne inovacije tako zelo znacilne za posamezne kajkavske na­recne ploskve, so v narecjeslovju kajkavšcine od Ivšica dalje obveljale za njihove definicijske lastnosti. Zemljepisno bolj razširjene naglasne spremembe so: 1) izguba tonemskih opozicij v zadnjih zlogih, natancneje tonski sovpad akuta in cirkumfleksa v cirkumfleks: kajk. *-. : *-. > -. = -. (psl. *sn.g. (c) ‘sneg’, *b.g. (c) ‘bog’, *kórl. (b) ‘kralj’, 3sg praes. *letít. (c/F2) od ‘leteti’ > kajk. sn.g, b.g : krălj, leti > nespl. kajk. sn.g, b.g = kr.lj, let.) (turopoljsko-posavska narecna ploskev, križevaško--podravska narecna ploskev); 2) naglasni umik s kratkega koncnega zložnika na pred­naglasno dolžino v smislu metatonije, tj. s tonemsko spremembo, in na prednaglasno kracino v smislu metatakse, tj. brez tonemske spremembe: kajk. -.., -.. > nespl. kajk. -.V,-.V(psl. *vin. (b) ‘vino’, *žen. (b) ‘žena’ > kajk. vin., žen. > nespl. kajk. vino, ž.na) (križevaško-podravska narecna ploskev);4833) naglasni umik s kajkavskega cirkumflektiranega dolgega sredinskega zložnika na kajkavski kratki prednaglasni zlo­žnik v smislu metatakse, tj. brez tonemske spremembe (regresivna metataksa s cirkum­flektirane dolžine na kracino): kajk. *V.V > nespl. kajk. .VV (psl. Nsg m ptc. praet. act. II *pos.kl. (c-a) od ‘posekati’ > *pos.kl > kajk. pos.k.l > nespl. kajk. p.s.k.l) (turopoljsko-posavska narecna ploskev); 4) nesplošnokajkavska navzkrižna metatonija (unakrsna metatonija): kajk. *. : *. > nespl. kajk. *. : *. (psl. *m.so (c) ‘meso’, Nsg m ptc. praet. act. II *pos.kl. (c-a), nem. tanzen ‘plesati’, *sa (a') ‘suhost’, 2sg, 2pl praes. *mólt...) >/. kajk. m.so, pos.kel, t.ncati : suša, š. *mólt.te od ‘mlatiti’ (b/F1mlătiš mlătite > nespl. kajk. m.so, pos.kel, tăncati : s.ša, ml.tiš ml.tite) (križevaško--podravska narecna ploskev). 483 Relativnokronološko je v kajkavšcini najverjetneje najprej prišlo do tonemske spremembe tipa *krălj, *leti > kr.lj, let. in šele nato do naglasnomestne spremembe*vin., *žen. > vino, ž.na, ne pa obratno, saj posamezni naglasni sistemi izkazujejo naslednje stanje leti, žen. :let., žen. : let., ž.na, ne pa tudi *leti, *ž.na (Ivšic 1936: 74).Za razlikood kajkavskih pa so naglasne spre­membe v slovenšcini tipološko drugacne: 1) naglasni umik s kratkega koncnega zložnika na prednaglasno kracino (težnja po definalizaciji naglasnega mesta) ni vezan na izgubo tonemskih nasprotij v zadnjem zlogu; posamezni tonemski naglasni sistemi izkazujejo naslednja stanja: letí, žen. (nadiško, tersko, kobariško obsoško, delno rožansko) :letí, žčna (delno rožansko, hor­julsko) : letí, žéna (gorenjsko, selško, dolenjsko, ziljsko, podjunsko); 2) naglasni umik s kratkega koncnega zloga na prednaglasno kracino v smislu metatonije, tj. s tonemsko spremembo, in ne v smislu metatakse, tj. brez tonemske spremembe: žen. > žčna > žéna. Naštete naglasne spremembe, ki so zajele posamezno narecno ploskev v celoti, pa se v precej manjšem zemljepisnem obsegu pojavljajo tudi znotraj drugih narecnih ploskev. V tem primeru niso merilo za podrobnejšo clenitev posameznih narecij. Tako se npr. znotraj zagorsko-medmurske narecne ploskve pojavljata naglasni spremembi *krălj, *leti > kr.lj, let. in *vin., *žen. > vino, ž.na, kar pa ni merilo za clenitev te narecne ploskve na vec ploskev ali na posamezna narecja. 5.2.3.2 Zemljepisnomanjrazširjenenesplošnokajkavskenaglasnespre­ membe Zemljepisno manj razširjene nesplošnokajkavske naglasne spremembe so zajele manj­še areale znotraj posamezne kajkavske narecne ploskve ali manjše areale vec kajka­vskih narecnih ploskev ter niso pomembne za nadaljnjo clenitev posameznih narecnih ploskev na narecja. Te so: 1) naglasni umik s (cirkumflektiranega) dolgega koncnega zložnika na prednaglasni zložnik z metatakso: kajk. -V. > nespl. kajk. -V. > -.V (psl. 3sg praes. *letít. (c/F2) od ‘leteti’ > kajk. leti > nespl. kajk. let. > l.ti); 2) naglasni pomik s kajkavskega zacetnega kratkega zložnika na kajkavski sredinski kratki zložnik (progresivna metataksa s kracine na kracino):484 kajk. .VV > nespl. kajk. V.V (psl. *.goda (A) ‘jagoda’ > kajk. *jŕgoda > j.goda > nespl. kajk. jag.da); 3) naglasni umik s kajkavskega sredinskega kratkega zložnika na kajkavski zacetni kratki zložnik z me-tatakso (regresivna metataksa s kracine na kracino): kajk. V.V > nespl. kajk. .VV (psl. *lop.ta (F) ‘lopata’ > kajk. *lopŕta > lop.ta > nespl. kajk. l.pata); 4) naglasni umik s kajkavskega kratkega sredinskega zložnika na kajkavski dolgi zložnik z me-tatakso (regresivna metataksa s kracine na dolžino): kajk. ..V > nespl. kajk. .VV (psl. *molt.ti (b/F1) ‘mlatiti’ = kajk. *mlatěti > mlat.ti > nespl. kajk. mlătiti); 5) naglasni pomik s kajkavskega (akutiranega ali cirkumflektiranega) zacetnega dolgega zložnika na kajkavski kratki zložnik (progresivna metataksa z zacetne dolžine na kracino): kajk. .VV/.VV > nespl. kajk. .VV/.VV > ..V (kajk. 2pl praes. mlătite, t.ncati > nespl. kajk. ml.tite, tăncati > mlat.te, tanc.ti); 6) izguba prvotnih tonemskih opozicij v neza­dnjih zlogih: kajk. *.- : *.- > nespl. kajk. .- = .-(kajk. suša > nespl. kajk. s.ša) in nastanek novih tonemskih opozicij kot posledice umika naglasa s kratkega koncnega zložnika na prednaglasno dolžino v smislu metatonije: kajk. *-.. > nepsl. kajk. -.V (kajk. vin. > nespl. kajk. vino); 7) popolna izguba tonemskih opozicij (kajk. krălj, leti, suša, vin. > nepsl. kajk. kr.lj, let., s.ša, v.no); 8) popolna izguba kvantitetnih opozicij. 484 Strokovna izraza (termina) progresivni inregresivni sta v tem delu uporabljana v naslednjih pomenih:progresivni ‘pomicni, tj. premikajoc se proti koncu besede, v desno’, regresivni ‘umicni, tj. premikajoc se proti zacetku, v levo’. Ivšic termina uporablja ravno v obratnem smislu:progresivni ‘prema pocetku rijeci’,regresivni ‘prema svršetku rijeci’ (Ivšic 1936: 73). Nesplošnokajkavske naglasne spremembe Praslovansko Splošnokajkavsko Nesplošnokajkavsko *sn.g. (c), *b.g. (c) *kórl. (b), *letít. (c/F2) *vin. (b), *žen. (b) *pos.kl. (c-a) *m.so (c), *pos.kl. (c-a), (tanzen) *súša (a'), *mólt..š. *mólt..te (b/F1) sn.g, b.g krălj, leti vin., žen. pos.k.l m.so, pos.k.l, t.ncati : suša, mlătiš mlătite sn.g, b.g kr.lj, let. vino, ž.na p.s.k.l m.so, pos.k.l, tăncati : s.ša, ml.tiš ml.tite *letít. (c/F2) *.goda (A) *lop.ta (F) *molt.ti (b/F1) (tanzen) *mólt..te (b/F1) *vin. (b) leti j.goda lop.ta mlat.ti t.ncati : mlătite vin. let. > l.ti jag.da l.pata mlătiti tăncati > tanc.ti ml.tite > mlat.te vino > v.no 5.2.4 Jezikoslovnamerilaclenitvekajkavšcinenanarecneploskvein narecja V nadaljevanju so podani zgodovinski pregled jezikoslovnih clenitev kajkavšcine na narecne ploskve in narecja, njihovo vrednotenje s stališca teorije in metodologije genet­skega jezikoslovja ter kriticni pretres samih jezikoslovnih meril clenitve kajkavšcine na narecne ploskve in narecja. 5.2.4.1 Zgodovinski pregled jezikoslovnih clenitev kajkavšcine na narecneploskveinnarecja Kajkavšcina v zgodovini svojega preucevanja pozna vec jezikoslovnih clenitev na na­recne ploskve in narecja, ki pa se v vecini dopolnjujejo. Pri tem je opaziti, da je soraz­merno z narašcanjem poznavanja posameznih kajkavskih krajevnih govorov narašcala tudi natancnost notranje clenitve kajkavšcine. Ce je pri prvi clenitvi kajkavšcina po­znala tri narecja (Belic 1929), jih po zadnji aktualni clenitvi pozna petnajst (Loncaric 1982). Podan je zgodovinski pregled klasifikacij kajkavskih narecij. Belic(1929)je za merilo notranje clenitve kajkavšcine vzel odraz praslovanskih palatalov (trdonebnikov) *., *. in definiral tri narecja, pri cemer je menil, da imajo ta narecja glede na odraz praslovanskih palatalov tri razlicne jezikovne podstave (prim. 5.2.1): 1) sjeverozapadni dijalekti (z domnevno slovensko-kajkavsko jezikovno pod-stavo): psl. *., *. > c, j (noc, meja); 2) jugozapadni/prigorski dijalekti z domnevno cakavsko jezikovno podstavo: psl. *., *. > c, j (noc, meja); 3) istocni dijalekti z do-mnevno štokavsko jezikovno podstavo: psl. *., *. > c, . (noc, me.a).485 485 Belic 1929: 226–227. Ivšic(1936)je za merilo klasifikacije kajkavskih narecijpostavil naglasni sistem in definiral štiri narecja: 1) zagorsko-medimurska skupina: starejši kajkavski naglasni sistem brez nesplošnokajkavskih naglasnih premikov in nesplošnokajkavske navkri­žne metatonije;2) turopoljsko-posavska skupina: mlajši kajkavski naglasni sistem z nesplošnokajkavskim naglasnim umikom s kajkavskega cirkumflektiranega dolgega sredinskega zložnika na kajkavski kratki prednaglasni zložnik v smislu metatakse (kajk. *pos.k.l > nespl. kajk. p.s.k.l); 3) križevacko-podravskaskupina: mlajši kajka­vski naglasni sistem z nesplošnokajkavsko navzkrižno metatonijo (kajk. suša, mlătite : m.so, pos.k.l, t.ncati > nespl. kajk. s.ša, ml.tite : m.so, pos.k.l, tăncati); 4) donjo­sutlansko-žumberacka skupina: cakavski naglasni sistem z naglasom tipa pos.kal, tj. z odsotnostjo odraza popraslovanskega novega cirkumfleksa v tipu psl. *pos.kl. > sln., kajk. *pos.kl > kajk. *pos.k.l.486 Hraste(1927,1956)je po vzoru notranje delitve cakavšcine in štokavšcine kaj­kavšcino razclenil na osnovi odraza praslovanskega *e v kajkavskih dolgih zlogih: 1) ekavski dijalekt: kajk. *. > e; 2) iekavski dijalekt: kajk. *. > ie. Ivic(1956,1958)je kajkavšcini prikljucil še govore v severni Istri na meji s slo­venšcino, ki jih poznejše clenitve prikljucujejo cakavšcini in jih definirajo kot buzetsko narecje te. Brozovic (1960) je prevzel Ivšicevo delitev kajkavšcine in jo dopolnil. Ivšicev zagorsko-medmurski tip je glede na dvojni odraz praslovanskih zaporniških palata­lov *., *. razdelil na dve narecji: zagorsko-medmursko narecje, tj. Ivšicevi zagorsko--medmurski govori severno od Save, in prigorski tip, tj. Ivšicevi zagorsko-medmurski govori južno od Save. Ostali narecji (turopoljsko-posavsko, križevaško-podravsko) je ohranil po Ivšicu. Ta štiri narecja je definiral kot svojo skupino, ki ji je kot posebno skupino dodal še goransko narecje in Ivšicev donjosutlansko-žumberacki tip kot jezi­kovni otok s cakavsko jezikovno podstavo.487 Loncaric(1982)je privzel Brozovicevo delitevkajkavšcine ter kajkavska narecja še natancneje notranje razdelil. Njegovi merili sta bili dve: 1) mlajše naglasne inovaci­je: popolna izguba tonemskih opozicij, popolna izguba kvantitetnih opozicij, stalno na­glasno mesto; 2) odraz Z jsl. *o = *.> kajk. *., in sicer odsotnost/prisotnost glasovnega sovpada z odrazi drugih zložnikov (tj. z odrazi psl. *o, *u) ter posledicno ohranitev kajkavskega *. kot posebnega glasu in fonema (Z jsl. *o = *. : *o : *u) ali ne (Z jsl. *o = *. = *o, Z jsl. *o = *. = *u). 486 Ivšic 1936: 79–85. 487 Brozovic 1960: 82. Delitev kajkavšcine na narecne ploskve in narecja Belic1929 delitev na »dijalekte« Ivšic1936 delitev na »skupine« Brozovic1960 delitev na »dijalekte« Loncaric1982 delitev na »dijalekte« sjeverozapadni/ zagorski zagorsko-medimurska zagorsko-medimurski prigorski bednjansko-zagorski varaždinsko-ludbreški samoborski medimurski gornjosutlanski plješivickoprigorski jugozapadni/ prigorski donjosutlansko--žumberacka donjosutlanski donjosutlanski istocni turopoljsko-posavska turopoljsko-posavski vukomericko-pokupski turopoljski donjolonjski križevacko-podravska križevacko-podravski gornjolonjski glogovnicko-bilogorski podravski sjevernomoslavacki – – goranski goranski 5.2.4.2 Jezikoslovnamerilaclenitvekajkavšcinenanarecneploskvein narecja Razlicne glasovne in naglasne spremembe ter z njimi povezane izofone in izotone imajo razlicen status v vlogi meril jezikoslovne clenitve kajkavšcine na narecne ploskve in nare-cja. Razdeliti jih je mogoce v štiri skupine: 1) nesplošnozahodnojužnoslovanskeglasovne spremembe so merilo clenitve kajkavšcine na zahodno in vzhodno kajkavšcino (psl. *., *. > Z kajk. *. > *., *j : V kajk. *. > *., *.), poznejše nadaljnje (ne)spreminjanje kajkavskega *. pa merilo clenitve zahodne kajkavšcine na severozahodno in jugozahodno (psl. *., *. > JZ kajk. ., j, SZ kajk. c, j, V kajk. c, .) (prim. 5.2.1); 2) zemljepisnoboljrazširjenene­splošnokajkavskenaglasnespremembe(prim. 5.2.3.1) so merilo clenitve kajkavšcine na narecne ploskve; 3) mlajšenesplošnokajkavskeglasovnespremembe, in sicer nadaljnje spreminjanje kajkavskega ozkega *. (Z jsl. *o = *. > kajk. *.), v prvi vrsti odsotnost oz. prisotnost njegovega glasovnega sovpada z odrazi praslovanskega *o ali praslovanskega *u (Z jsl. *o/*. : *o : *u; Z jsl. *o/*. = *o; Z jsl. *o/*. = *u, npr. psl. *z.b. (c) ‘zob’ = *v.lk. (c) ‘volk’ : *b.g. (c) ‘bog’ : *d.x. (c) ‘dih; duh, duševnost; demon’), so merilo za clenitev kajkavskih narecnih ploskev na narecja;4884) zemljepisnomanjrazširjenenesplošno­kajkavske naglasne spremembe (prim. 5.2.3.2) pa so merilo clenitve samo v primeru, da zaobjamejo vecje areale znotraj ene narecne ploskve, sicer pa ne. 488 Težnja po glasovnem sovpadu kajk. *. = *o oz. kajk. *. = *u jeposledicaprenatrpanostipod­sistema kajkavskih zadnjih samoglasnikov na relacijiu – . – o, cemur se je sistem skušal ogniti zrazlicnimiglasovnimispremembami:1)kajk.*. > *o/*u; 2) kajk. *u > *, kajk. *o > * > e (slednje v govorih, v katerih ni prišlo do glasovnega sovpada kajk. *. > *o/*u) (Ivic 1968: 59–67). 5.2.5 Narecneploskve(baze)innarecja(dialekti)kajkavšcine Nesplošnokajkavske glasovne in naglasne spremembe so prvotno zahodno in vzhodno kajkavšcino razcepile na narecne ploskve in narecja. Na zahodu kajkavšcine (psl. *., *. > Z kajk. *. > *., *j) sta se izoblikovali zagorsko-medmurska narecna ploskev (severo­zahodna kajkavšcina) in prigorsko narecje (jugozahodna kajkavšcina), prehodno kajka­vsko-cakavsko narecje, medtemko se je vzhodna kajkavšcina (psl. *., *. > V kajk. *. > *., *.) razcepila na turopoljsko-posavsko in križevaško-podravsko narecno ploskev. Tri osnovne narecne ploskve in prehodno narecje se med seboj razlikujejo predvsem po nesplošnokajkavskih naglasnih spremembah. V kajkavisticni narecjeslovni in zgo­dovinskojezikoslovni literaturi se pojavlja še eno oz. v novejšem casu še dve kajkavski narecji z nekaterimi »posebnimi«, nekajkavskimi jezikovnimi znacilnostmi, in sicer spodnjesotelsko in goransko (gorskokotarsko) narecje. Gledano genetskojezikoslovno je spodnjesotelsko narecje alohtono ikavsko cakavsko narecje z nekaterimi kajkavski-mi jezikovnimi naplastitvami, vzhodni del goranskega (gorskokotarskega) narecja je prigorsko/plješiviškoprigorsko narecje (jugozahodna kajkavšcina) (prim. 5.2.5.1.2), zahodni del goranskega (gorskokotarskega) narecja pa ni geolekt kajkavšcine, temvec slovenšcine, to je namrec nedvomno kostelsko narecje dolenjske narecne ploskve južne slovenšcine (prim. 5.1.5.3.2). V nadaljevanju je podan pregled kajkavkih narecnih ploskev in narecij znotraj njih. Izhodišce clenitve je Brozoviceva delitev na dijalekte (Brozovic 1960), ki pomeni sintezo Belicevein Ivšiceve delitve (Belic 1929, Ivšic 1936), notranja clenitev narecnih ploskev na narecja pa upošteva Loncaricevo delitev na dijalekte (Loncaric 1982), ki je nadgradnja Brozoviceve (Hrastejeva delitev se je izkazala za manj relevantno).489 5.2.5.1 Zahodnakajkavšcina 5.2.5.1.1Zagorsko-medmurskanarecnaploskev(severozahodnakajkavšcina) Glasovno-naglasne znacilnostizagorsko-medmurske narecne ploskve (severo)zahodne kajkavšcine so: 1) psl. *., *. > Z kajk. *., *j > SZ kajk. c, j (*no.. > noc, *me.a > meja); psl. *šc, *ž. > šc, ž.> š, ž (*pušcati > pušcati > pušati, *mož.ane .mož.ani > možani), kar jo razmejuje v odnosu do turopoljsko-posavske in križevaško-podravske; 2) ohranjanje splošnokajkavskega naglasnega sistema brez nesplošnokajkavskih nagla­snih premikov in nesplošnokajkavske navzkrižne metatonije, kar pomeni, da je zagor-sko-medmurski naglasni sistem enak izhodišcnemu splošnokajkavskemu: sn.g, b.g, krălj, leti; vin., žen.; m.so, suša, mlătiš; pos.k.l; j.goda, lop.ta; mlat.ti; t.ncati, mlătite.490Nesplošne zagorsko-medmurske naglasne inovacije, ki lahko zajamejo po­samezne govore, so naslednje: 1) b.g, sn.g :krălj, leti > b.g, sn.g = kr.lj, let.; 2) vin., 489 Kjer to ni posebej navedeno, so znacilnosti posameznih kajkavskih narecnih ploskev in narecij znotraj njih prikazane predvsem po Ivšic 1936: 79–81 in Loncaric 1996: 141–148. 490 Belic 1929: 226; Ivšic 1936: 80. žen. > vino, ž.na; 3) *suša > s.ša; 4) popolna izguba tonemskih opozicij; 5) popolna izguba kvantitetnih opozicij. Merila notranje clenitve govorov znotraj te narecne ploskve so dvojna glede na položaj narecja znotraj nje (osrednji položaj : obrobni položaj). Osrednji govori se notranje cepijo glede na odraz kajkavskega *.: 1) bednjan­sko-zagorsko ali osrednjezagorsko narecje (bednjansko-zagorski ali središnjozagor-ski dijalekt), tj. osrednje narecje zagorsko-medmurske narecne ploskve: kajkavski *. je ohranil posebno glasovno vrednost (Z jsl. *o = *. > *.) (bednjansko-zagorsko kajk. *z.b = *v.k :*bog :*dux); 2) samoborsko narecje (samoborski dijalekt), tj. jugozaho­dno narecje zagorsko-medmurske narecne ploskve: kajkavski*. je glasovno sovpadel z odrazom praslovanskega *u (Z jsl. *o = *. = *u) (samoborsko kajk. *zub = *vuk = *dux : *bog); 3) varaždinsko-ludbreškonarecje (varaždinsko-ludbreški dijalekt), tj. severovzhodno narecje zagorsko-medmurske narecne ploskve: kajkavski *. je glasov-no sovpadel z odrazom praslovanskega *o (Z jsl. *o = *. = *o) (varaždinsko-ludbreško kajk. *zob = *vok = *bog : *dux). Obrobni govori (zahodni, severovzhodni) izkazujejo izrazite naglasne inovacije in se po nacelu inovacija na obrobju zagorsko-medmurskega areala kot definicijska lastnost idiomana obrobju tega areala izlocajo kot posebni enoti: 1) zgornjesotelsko narecje (gornjosutlanski dijalekt): daljšanje tipa *vrŕna > *vrána, izguba tonemskih in kvantitetnih opozicij; 2) medmursko narecje (medimurski dijalekt): izguba tonemskih in kvantitetnih opozicij. 5.2.5.1.2Prigorsko/plješiviškoprigorskonarecje(jugozahodnakajkavšcina) Glasovne in naglasne znacilnosti prigorskega ali plješiviškoprigorskega narecja (pri-gorski ali plješiviškoprigorski dijalekt) (jugo)zahodne kajkavšcine so: 1) psl. *., *. > Z kajk. *., *j > JZ kajk. c, j (*no.. > noc, *me.a > meja); psl. *šc, *ž. > šc, ž. > s, z (*pušcati > pušcati > pusati, *mož.ane . mož.ani > mozani), kar ga veže na cakavšcino; 2) ohranjanje splošnokajkavskega naglasnega sistema brez nesplošnokaj­kavskih naglasnih premikov in nesplošnokajkavske navzkrižne metatonije, kar pome­ni, da je prigorski naglasni sistem enak zagorsko-medmurskemu oz. izhodišcnemu splošnokajkavskemu: sn.g, b.g, krălj, leti; vin., žen.; m.so, suša, mlătiš; pos.k.l; j.goda, lop.ta; mlat.ti; t.ncati, mlătite;4913) kajkavski *. je ohranil posebno glasovno vrednost (Z jsl. *o = *. > *.) (prigorsko kajk. *z.b = *v.k : *bog : *dux); 4) odraza zahodnojužnoslovanskih *e in *. nista glasovno sovpadla, slednji ima a-jevski odraz (*e > *. : *. > *a), kar ga povezuje s cakavšcino. Prigorsko narecje torej izkazuje ne­katere definicijske lastnosti kajkavšcine (psl. *o = *C.lC/*C.lC/*Cl.C/*Cl.C > kajk. *., izhodišcni kajkavski naglasni sistem) in nekatere definicijske lastnosti cakavšcine (in štokavšcine) (psl. *./*. > cak. *a), zato bi ga v skladu s predstavljenimi naceli ge­netskojezikoslovne klasifikacije geolektov (prim. 1.7.6) lahko opredelili kot prehodno kajkavsko-cakavskonarecje. 491 Ivšic 1936: 80. 5.1.5.2 Vzhodnakajkavšcina 5.2.5.2.1Turopoljsko-posavskanarecnaploskevvzhodnekajkavšcine Glasovne in naglasne znacilnosti turopoljsko-posavske narecne ploskve vzhodne kaj­kavšcine so: 1) psl. *., *. > V kajk. *. > *., *. > c, . (*no.. > noc, *me.a > me.a); psl. *šc, *ž. > šc, ž. (*pušcati > pušcati, *mož.ane .mož.ani), kar jo veže s križeva­ško-podravsko ter obe razmejuje v odnosu do zagorsko-medmurske; 2) nesplošnokaj­kavski naglasnispremembi, kot sta: a) sn.g, b.g : krălj, leti > sn.g, b.g = kr.lj, let.; b) pos.k.l > p.s.k.l,492kar je privedlo do nastanka naslednjega turopoljsko-posavske­ga naglasnega sistema: sn.g, b.g, kr.lj, let.; vin., žen.; m.so, suša, mlătiš; p.s.k.l; j.goda, lop.ta; mlat.ti; t.ncati, mlătite. Merilo notranje clenitve govorov znotraj te narecne ploskve je odraz kajkavskega *.: 1) turopoljsko narecje (turopoljski dijalekt), tj. osrednje narecje turopoljsko-posavske narecne ploskve (na severu meji na bednjansko-zagorsko narecje zagorsko-medmurske narecne ploskve): kajkavski *. je ohranil posebno glasovno vrednost (Z jsl. *o = *. > *.) (turopoljsko kajk. *z.b = *v.k : *bog : *dux); 2) vukomeriško-obkolpskonarecje (vu­komericko-pokupski dijalekt), tj. zahodno narecje turopoljsko-posavske narecne ploskve (na seveozahodu meji na samoborsko narecje zagorsko-medmurske narecne ploskve, na zahodu na prigorsko/plješiviškoprigorsko narecje): kajkavski *. je glasovno sovpadel z odrazom praslovanskega *u (Z jsl. *o = *. = *u) (vukomeriško-obkolpsko kajk. *zub = *vuk = *dux : *bog); 3) spodnjelonjsko ali južnomoslavaško narecje (donjolonjski ali južnomoslavacki dijalekt), tj. vzhodno narecje turopoljsko-posavske narecne ploskve: kajkavski *. je glasovno sovpadel z odrazom praslovanskega *u (Z jsl. *o = *. = *u) (spodnjelonjsko ali južnomoslavaško kajk. *zub = *vuk = *dux : *bog). 5.2.5.2.2Križevaško-podravskanarecnaploskevvzhodnekajkavšcine Glasovne in naglasne znacilnosti križevaško-podravske narecne ploskve vzhodne kajka­všcine so: 1) psl. *., *. > V kajk. *. > *., *. > c, . (*no.. > noc, *me.a > me.a); psl. *šc, *ž. > šc, ž. (*pušcati > pušcati, *mož.ane .mož.ani), kar jo veže s turopoljsko-podravsko narecno ploskvijo ter obe razmejuje v odnosu do zagorsko-medmurske; 2) nesplošnokajka­vske naglasne spremembe, kot so: a) b.g, sn.g : krălj, leti > b.g, sn.g = kr.lj, let.; b) vin., žen. > vino, ž.na; c) suša, mlătite : m.so, pos.k.l, t.ncati > s.ša, ml.tite : m.so, pos.k.l, tăncati,493kar je privedlo do nastanka naslednjega križevaško-podravskega naglasnega sis-tema: sn.g, b.g, kr.lj, let.; vino, ž.na; m.so, s.ša, ml.tiš; pos.k.l; j.goda, lop.ta; mlat.ti; tăncati, ml.tite. Nesplošne križevaško-podravske naglasne inovacije, ki lahko zajamejo posamezne govore, so naslednje: 1) leti > let. > l.ti; 2) j.goda> jag.da; 3) lop.ta > l.pata; 4)mlat.ti > mlătiti; 5) mlătite, t.ncati > ml.tite, tăncati > mlat.mo, tanc.ti. Merila notranje clenitve govorov znotraj te narecne ploskve so dvojna glede na položaj narecja (osrednji položaj : obrobni položaj) znotraj kajkavšcine. 492 Ivšic 1936: 80. 493 Ivšic 1936: 80–81. Osrednji govori se notranje cepijo glede na odraz kajkavskega *.: 1) zgornje­lonjsko narecje (gornjolonjski dijalekt), tj. zahodno narecje križevaško-podravske narecne ploskve (na zahodu meji na bednjansko-zagorsko, na severu pa na varaždin­sko-ludbreško narecje zagorsko-medmurske narecne ploskve): kajkavski *. je ohranil posebno glasovno vrednost (Z jsl. *o = *. > *.) (gornjelonjsko kajk. *z.b = *v.k : *bog :*dux) ali je glasovno sovpadel z odrazom praslovanskega *o (Z jsl. *o = *. = *o) (gornjelonjsko kajk. *zob = *vok = *bog : *dux); 2) glogovniško-bilogorskonarecje (glogovnicko-bilogorski dijalekt), tj. osrednje narecje križevaško-podravske narecne ploskve: kajkavski *. je glasovno sovpadel z odrazom praslovanskega *u (Z jsl. *o = *. = *u) (glogovniško-bilogorsko kajk. *zub = *vuk = *dux : *bog). Obrobni govori (južni, vzhodni) izkazujejo izrazite naglasne inovacije ali izostanek inovacij, znacilnih za vecino govorov križevaško-podravske narecne ploskve, in se po nacelu inovacija na obrobju oz. izostanek inovacije na obrobju križevaško-podravskega areala kot definicijska lastnost idioma na obrobju tega areala izlocajo kot posebni enoti: 1) podravsko ali virovskopodravsko narecje (podravski ali virovskopodravski dijalekt): izguba tonemskih opozicij, stalno naglasno mesto; 2) severnomoslavaškonarecje (sje­vernomoslavacki dijalekt): izostanek nesplošnokajkavske navzkrižne metatonije kajk. *m.so, *pos.k.l, *t.ncati > nespl. kajk. m.so, pos.k.l, tăncati. Izhodišcni naglasni sistemi osnovnih kajkavskih narecnih ploskev Praslovansko Zagorsko- -medmursko Turopoljsko- -posavsko Križevaško--podravsko *sn.g. (c), *b.g. (c) *kórl. (b), *letít. (c/F2) sn.g, b.g krălj, leti sn.g, b.g kr.lj, let. sn.g, b.g kr.lj, let. *vin. (b), *žen. (b) vin., žen. vin., žen. vino, ž.na *m.so (c) *súša (a'), *mólt..š. (b/F1) m.so suša, mlătiš m.so suša, mlătiš m.so s.ša, ml.tiš *pos.kl. (c-a) pos.k.l p.s.k.l pos.k.l *.goda (A) *lop.ta (F) j.goda lop.ta j.goda lop.ta j.goda lop.ta *molt.ti (b/F1) mlat.ti mlat.ti mlat.ti (nem. tanzen) *mólt..te (b/F1) t.ncati mlătite t.ncati mlătite tăncati ml.tite 5.2.5.3 Spodnjesotelskonarecje(ikavskocakavskonarecje) Pri spodnjesotelskem narecju (donjosutlanski dijalekt) genetskojezikoslovno gledano ne gre za avtohtono kajkavsko, temvec za alohtono, nekoliko kajkavizirano ikavsko cakavsko narecje. Na obmocje ob spodnjem toku reke Sotle ter južno in jugovzhodno od izlivaSotle v Savo so se namrec v obdobju od 15. do 17. stoletja, bežec pred Turki, naselili govorci ikavske cakavšcine, po izvoru najverjetneje z obmocja okrog reke Une in okolice. Spodnjesotelsko narecje je torej v osnovi ikavskocakavskonarecje, na katero so se naplastile nekatere prvine adstratnih (soplastnih) kajkavskih govorov. Glasovne in naglasne znacilnosti spodnjesotelskega narecja so: 1) nezložniški sis-tem: a) psl. *., *. > c, j (*no.. > noc, *me.a > meja); b) psl. *šc, *ž. > šc, ž. (*pušcati > pušcati, *mož.ane . mož.ani); 2) zložniški sistem: a) Z jsl. *e > i; b) Z jsl. *. > a/.; c) Z jsl. *o = *. = *u > u; 3) naglasni sistem: a) odsotnost odrazov popraslovanskega no-vega cirkumfleksa (na dolžini) (Drinje 1sg praes. b.dem, g.nem, c.jem, kup.jem; NApl m.sta, kol.na, LIpl br.ti, or.hi, Lsg br.tu, pot.ku, 1sg praes v.dim, Nsg m ptc. praet. pass. nam.zan, ml.nar, m.sec, gov.dina, b.bin, Nsg f ptc. praet. act. II kop.la, pis.la, nos.la, hran.la, sid.la, sm.d.la; Isg l.pom, lop.tom, Nsg m adi. def. s.ti, bog.ti, 1sg praes. d.lam; Nsg m adi. comp. nov.ji, r.bnjak, pob.go.); b) odsotnost odrazov popraslovanskih (ana-loških) podaljšav kratkih novoakutiranih zložnikov (Drinje Lsg p.toku, k.ža). Znacilnosti, ki so zelo verjetno prevzete od kajkavskega adstrata (soplasti), so: 1) sa­mostalniški vprašalni zaimek za necloveško kaj; 2) sporadicni pojavi odraza popraslovan­skega novega cirkumfleksa (na dolžini) (Drinjeopr.va, sv.dba, ž.bji, uj.tro) in popraslo­vanskih (analoških) podaljšav kratkih novoakutiranih zložnikov v posameznih besedah in tvorbah (Drinje Ipl kji, NApl s.la, Nsg m adi. def. zel.ni, v.lja). Naglasne znacilnosti, ki jih je mogoce interpretirati tako kot kajkavizme kot tudi prvotne cakavizme oz. arhaizme, ohranjene pod vplivom kajkavšcine, so: 1) oblikovni analoški naglasni umik na predna­glasno dolžino in nastanek cakavskega akuta v odrazih praslovanskega naglasnega tipa c (Drinje pila, javila, Lsg grădu), kar je sicer znacilno tudi za nekatere cakavske (npr. Brac, Hvar, Murter) in zahodnoštokavske govore (zahodna Podravina, Posavina) (prim. 5.2.2); 2) oblikovno ohranjanje namenilnika (Drinje nedolocnik p.t : namenilnik p.t).494 5.3 Cakavšcinainštokavšcina 5.3.1 Cakavšcina Cakavšcina imaenotno izhodišce v enem starojužnoslovanskem geolektu – to je bil primorski del jugovzhodnoalpsko-zahodnopanonsko-primorske južne slovanšcine (prim. 2.1.2) –, pri cemer ni opaziti tipicnih samocakavskih splošnocakavskih glasov­nih in naglasnih inovacij. Cakavšcino je znotraj osrednje južne slovanšcine genetskojezikoslovno možno opredeliti predvsem po naslednjem nacelu: izostanekkajkavskihinštokavskihino­vacijnazahodnemobrobjuosrednjejužnoslovanskegaareala kot definicijska la-stnost geolekta na zahodnem obrobju osrednjejužnoslovanskega areala. Cakavšcina je torej arhaicno obrobje kajkavšcine in (zahodne) štokavšcine. Najznacilnejše cakavske glasovne in naglasne znacilnosti, po vecini inovacije, ki jo povezujejo bodisi z zahodno kajkavšcino bodisi z (zahodno) štokavšcino, so:495 A) cakavsko-zahodnokajkavsko-slovenske: 1) psl. *., *. > cak. *. > *., *j (prim. 2.1.1.5); 2) psl. *šc, *ž. > cak. *šc, *ž. (prim. 2.1.1.6); 3) psl. *VžV > cak. *VrV (prim. 494 Ivšic 1936: 74–78; Brabec 1966, 1969; Šojat 1976; Zecevic 1988 (2000); Kapovic 2009. 495 Ivic 1963: 31. 2.1.6.1); B) cakavsko-štokavske: 1) glasovni sovpad odraza praslovanskih krepkih pol-glasnikov *., *. (preko zahodnojužnoslovanskega polglasnika *.) in odraza praslovan­skega *a v cakavsko-štokavski *a: psl. *./*. = *a >cak.,štok.*a (prim. 2.2.2.2.2.3); 2) glasovni sovpad odraza praslovanskega nosnega *o, odraza praslovanskih dvoglasni­ških zvez *C.lC, *C.lC, *Cl.C, *Cl.C(preko južnoslovanskega zlogotvornega *.) in od­raza praslovanskega *u v cakavsko-štokavski *u: psl. *o = *C.lC/*C.lC/*Cl.C/*Cl.C = *u > zsl. *o = *. = *u >cak.,štok.*u (prim. 2.2.2.2.2.1). Cakavskanarecjaimajo tipicni cakavski samostalniškivprašalni zaimek za ne-cloveško (psl. *c. ‘kaj?’ > cakavsko ca; izjema je buzetsko ali zgornjemirensko na­recje, v katerem se pojavlja psl. *kaj. ‘kaj?’ > buzetsko kaj). Notranje se delijo glede na dve glasovno-naglasni znacilnosti (ki pa zemljepisno ne sovpadata popolno, kar ustvarja prehodne geolekte): 1) odraz praslovanskega jata: a) psl. *e > *. (ohranja­nje posebnega osrednjejužnoslovanskega glasovnega odraza); b) psl. *e > e (ekavsko); c) psl. *e > e, i po Jakubinskij-Meyerjevem pravilu (ekavsko-ikavsko);496c) psl. *e > i (ikavsko); d) psl. *e > je (jekavsko) (prim. 2.2.2.2.2.2); 2) naglasne znacilnosti, in sicer odraz praslovanskega starega akuta (na dolžini) v primeru, da je v ponaglasnem zlogu prišlo do popraslovanske kontrakcije (skrcitve) praslovanskih dvozložnih gla­sovnih zaporedij z medsamoglasniškim *j (npr. psl. Npl m def. *st.riji (a) od ‘star’) oz. do splošnoslovanske onemitve praslovanskih šibkih polglasnikov *., *. (npr. psl. Gsg *st.r.ca, Npl *st.r.ci (A) od ‘tisti, ki je star’): a) nastanek popraslovanskega novega cirkumfleksa (na dolžini) (psl. Npl m def. *st.riji > nespl. cak. *st.r.; psl. *kr.j. (a) ‘rob, zacetek, konec’ > nespl. cak. kr.j); psl. *st.r.c.*st.r.ca (A) ‘tisti, ki je star’, Npl *st.r.ci > nespl. cak. st.rac st.rca, st.rci); b) nastanek tonema tipa praslovanskega novega akuta na dolžini (psl. Npl m def. *st.riji > nespl. cak. *stăr.; psl. *kr.j. (a) ‘rob, zacetek, konec’ > nespl. cak. krăj; psl. *st.r.c. *st.r.ca (A) ‘tisti, ki je star’, Npl *st.r.ci > nespl. cak. st.rac stărca, stărci). Cakavska narecja so: 1) jugozahodno­istrsko narecje (jugozapadni istarski dijalekt, tudi štakavsko-cakavski dijalekt) je po izvoru iz Dalmacije alohtoni (priseljeni), gledano genetskojezikoslovno prehodni ika­vski štokavsko-cakavski geolekt: psl. *c. > ca; psl. *., *. > štok. *., *.; psl. *šc, *ž. > štok. *št, *žd; psl. *e > i); 2) buzetsko ali zgornjemirensko [zgornjemir.nsko] narecje (buzetski ali gornjomiranski dijalekt); 3) severnocakavskonarecje (sjevernocakavski dijalekt); 4) osrednjecakavskonarecje (srednjocakavski dijalekt); 5) južnocakavsko narecje (južnocakavski dijalekt); 6) lastovsko narecje (lastovski dijalekt). Glasovne in naglasne znacilnosti posameznih cakavskih narecij so predstavljene v preglednici. Cakavskanarecja Cakavskonarecje *e *kr.j. *st.r.c.*st.r.ca *st.rijist.r.ci buzetsko/zgornjemirensko *. – – – severnocakavsko e krăj st.rac stărca st.ri stărci osrednjecakavsko e/i krăj st.rac stărca stări stărci južnocakavsko i kr.j st.rac st.rca stări st.rci lastovsko je kr.j st.rac st.rca st.ri st.rci 496 Jukubinskij 1925, Meyer 1929. 5.3.2 Štokavšcina Štokavšcina ima neenotno izhodišce v dveh starojužnoslovanskih geolektih – to so bila dinarski del vzhodnopanonsko-dinarske južne slovanšcine (poznejša zahodna štoka­všcina) in raška južna slovanšcina (poznejša vzhodna štokavšcina) (prim. 2.1.2) –, skupne inovacije, ki so širše od štokavskih, ter težnje konvergentnega spreminjanja. Štokavšcino je znotraj osrednje južne slovanšcine genetskojezikoslovno možno dolociti predvsem po naslednjem nacelu: štokavskeinovacije vsredišcuosrednje­južnoslovanskegaarealakot definicijske lastnosti geolekta v središcu osrednjejužno­slovanskega areala. Pri tem je potrebno racunati z zemljepisno precej obsežnimi arha-icnimi narecnimi otoki s popolnim oz. delnim izostankom novoštokavskih inovacij na obrobjih tako zahodne kot vzhodne štokavšcine. Štokavska narecja imajo tipicni štokavski samostalniški vprašalni zaimek za necloveško (psl. *c.to ‘kaj?’ > štokavsko šca (šcakavsko), što (štokavsko), šta (šta­kavsko)). Notranje se delijo glede na tri glasovno-naglasne znacilnosti (pri cemer za definicijo samostojnega narecja zadostuje prisotnost dveh izmed njiju): 1) odraz praslovanskega palatalnega (trdonebnega) soglasniškega sklopa *šc: psl. *šc > Z štok. *šc > šc (šcakavsko) : *št > št (štokavsko, štakavsko) (prim. 2.1.1.6); 2) od­raz praslovanskega jata: psl. *e > *i (ikavsko) : e (ekavsko) : (i)je (ijekavsko) (prim. 2.2.2.2.2.2); 3) naglasne znacilnosti: odsotnost novoštokavskega naglasnega umika (staroštokavsko) : prisotnost novoštokavskega naglasnega umika (novoštokavsko).497 Štokavska narecja so: 1) mlajšeikavskonarecje (mladi ikavski dijalekt); 2) slavonsko narecje (slavonski dijalekt); 3) vzhodnobosansko narecje (istocnobosanski dijalekt); 4) vzhodnohercegovsko narecje (istocnohercegovacki dijalekt); 5) zetsko-južnosan­džaškonarecje (zetsko-južnosandžacki dijalekt); 6) šumadijsko-vojvodinskonarecje (šumadijsko-vojvodanski dijalekt); 7) smederevsko-vršaškonarecje (smederevsko-vr­šacki dijalekt); 8) kosovsko-resavsko narecje (kosovsko-resavski dijalekt). Glasovne in naglasne znacilnosti posameznih štokavskih narecij so predstavljene v preglednici. Štokavskanarecja Štokavskonarecje *šc *e *golv. *golv(oj). mlajše ikavsko šc i gláva gláve slavonsko šc i/e/je glav. glav. vzhodnobosansko šc (i)je gláva glav. vzhodnohercegovsko št (i)je gláva gláve zetsko-južnosandžaško št (i)je glav. glav. šumadijsko-vojvodinsko št e gláva gláve smederevsko-vršaško št e gláva glav. kosovsko-resavsko št e gláva glav. 497 Brozovic 1960: 77. Težnjekonvergentnegaspreminjanja štokavšcine niso zajele vsega štokavskega je­zikovnega prostora, ampak le njegov osrednji del.498Tovrstne težnje so bile: 1) sovpad odraza praslovanskega novega akuta na dolžini z odrazom praslovanskega starega cir-kumfleksa na dolžini in popraslovanskega novega cirkumfleksa (na dolžini) v štokavski cirkumfleks na dolžini: psl. *. >štok. *. >nespl.štok. . (psl. *klúc. (b) ‘kljuc’ > štok. kljuc > klj.c; psl. *junák. (B) ‘tisti, ki je mlad’ > štok. junăk > jun.k); 2) novošto­kavski naglasni umik s štokavskega kratkega ali dolgega cirkumflektiranega zložnika (ok. 1400) (prikazani sta staroštokavsko in najbolj inovativno novoštokavsko naglasno stanje, ki je znacilno za štokavske knjižne jezike) (psl. *golv. (c) ‘glava’ > stštok. glav. > nštok. gláva; Gsg: stštok. glav. > glav. > nštok. gláve; Isg: stštok. glavőm > glav.m > nštok. glávom; psl. *sestr. (b) ‘sestra’ > stštok. sestr. > nštok. sčstra; Gsg: stštok. sestr. > sestr. > nštok. sčstre; Isg: stštok. sestrőm > sestr.m > nštok. sčstrom; psl. *narňd. (a") ‘tisti, ki se narodi, porodi’ > stštok. nar.d > nštok. národ; psl. *potňk. (a") ‘potok’ > stštok. pot.k > nštok. pok; psl. *jez.k. (F) ‘jezik’ > stštok. jez.k > nštok. jčzik; psl. *junák. (B) ‘tisti, ki je mlad’ > stštok. junăk > jun.k > nštok. jůnak; psl. Nsg f ptc. praet. act. II *pyt.la (b/F1)od‘vprašati’ = stštok. pit.la > nštok. pítala; psl. *lop.ta (F) ‘lopa­ta’ > stštok. lop.ta > nštok. lata; psl. *nepr.v.da (A) ‘neresnica, nepravica’ > stštok. neprăvda > nepr.vda > nštok. nčpravda; psl. *dev.j.ka (E) ‘dekle’ > stštok. devőjka > dev.jka > nštok. d.vojka; 1pl praes. od ‘živeti’: stštok. živimo > živ.mo > nštok. žívimo); 3) sinkretizem, tj. oblikovni sovpad sklonskih koncajev, ki se zemljepisno po vecini uje-ma z novoštokavskim naglasnim umikom, npr. v a-jevski sklanjatvi: psl. Dpl *-am. : Lpl *-ax. : Ipl *-ami : DIdu *-ama >stštok.-am : -ah : -ami : -ama .nštok.-ama (psl. Dpl *žen.m. : Lpl *žen.x. : Ipl *žen.mi (: DIdu *žen.ma) (b) od ‘žena’ > stštok. žen.m : Lpl žen.h : Ipl žen.mi . nštok. Dpl žčnama = Lpl žčnama = Ipl žčnama). Novoštokavski naglasni umik: staroštokavsko in najbolj inovativno novoštokavsko naglasno stanje Praslovansko Staroštokavsko Novoštokavsko *golv. (c) glav. glav. > glav. glavőm > glav.m gláva gláve glávom *sestr. (b) sestr. sestr. > sestr. sestrőm > sestr.m sčstra sčstre sčstrom *narňd. (a") nar.d národ *potňk. (a") pot.k pňtok *jez.k. (F) jez.k jčzik *junák. (B) junăk > jun.k jůnak *pyt.la (b/F1) pit.la pítala *lop.ta (F) lop.ta lňpata *nepr.v.da (A) neprăvda > nepr.vda nčpravda *dev.j.ka (E) devőjka > dev.jka d.vojka *živim. (c/F2) živimo > živ.mo žívimo 498 Brozovic 1978: 11–12. Tako znotraj zahodne kot vzhodne štokavšcine se pojavlja skupno inovativno središce (zahodna štokavšcina: mlajše ikavsko narecje; vzhodna štokavšcina: vzhodnohercego­vsko, šumadijsko-vojvodinsko, kosovsko-resavsko, smederevsko-vršaško narecje) ter arhaicno obrobje (zahodna štokavšcina: slavonsko, vzhodnobosansko narecje; vzhodna štokavšcina: zetsko-južnosandžaško narecje). Štokavska narecja glede na novoštokavski naglasni umik Zahodnaštokavšcina Vzhodnaštokavšcina staroštokavska slavonsko vzhodnobosansko zetsko-južnosandžaško kosovsko-resavsko novoštokavska mlajše ikavsko smederevsko-vršaško vzhodnohercegovsko šumadijsko-vojvodinsko Štokavska narecja je glede na naglasne znacilnosti mogoce razdeliti v tri skupine (pri­kazane so od najbolj arhaicne do najbolj inovativne):499 1) prvotnotonemskonarecje (tako rekoc pracakavsko-štokavsko naglasno stanje): odsotnost glasovnega sovpada odraza praslovanskega novega akuta na dolžini z odrazom praslovanskega starega cir-kumfleksa na dolžini in popraslovanskega novega cirkumfleksa (na dolžini) v štoka­vski cirkumfleks na dolžini ter posledicna prisotnost prvotnih tonemskih opozicij na dolgih zložnikih((p)sl. *./*. : *. > slavonsko stštok. . : .), odsotnost prvotnih to-nemskih opozicij na kratkih zložnikih (psl. *./*./*. > slavonsko stštok. .), prvotno naglasno mesto (neizvedenost novoštokavskega naglasnega umika): slavonsko nare-cje; 2) netonemskonarecje: sovpad odraza praslovanskega novega akuta na dolžini z odrazom praslovanskega starega cirkumfleksa na dolžini in popraslovanskega novega cirkumfleksa (na dolžini) ter posledicna odsotnost prvotnih tonemskih opozicij na dol­gih zložnikih ((p)sl. *./*., *. > neslavonsko stštok. .), odsotnost prvotnih tonemskih opozicij na kratkih zložnikih (psl. *./*./*. > stštok. .), neizvedenost novoštokavske­ga naglasnega umika: zetsko-južnosandžaškonarecje; 3) drugotno tonemska nare-cja: sovpad odraza praslovanskega novega akuta na dolžini z odrazom praslovanskega starega cirkumfleksa na dolžini in popraslovanskega novega cirkumfleksa (na dolžini) v štokavski cirkumfleks na dolžini ter posledicna odsotnost prvotnih tonemskih opo­zicij na dolgih zložnikih ((p)sl. *./*./*. > neslavonsko stštok. .), odsotnost prvotnih tonemskih opozicij na kratkih zložnikih (psl. *./*./*. > stštok. .), delna ali popolna izvedenost novoštokavskega naglasnega umika in nastanek drugotnega akutskega to­ 499 Za vsako štokavsko narecje je prikazan genetsko in posledicno strukturno (tipološko) cim bolj reprezentativen naglasni sistem, kar pa še ne pomeni, da obravnavano narecje ne pozna govorov z drugacnimi naglasnimi sistemi. Zgledi iz posameznih govorov so v korist njihove medsebojne primerljivosti»standardizirani«,tj.narejeninaosnovivnarecjeslovniliteraturidostopnihna­glasoslovnih opisov in leksikalno poenoteni. Upoštevani so naslednji krajevni govori: slavonsko narecje: krajevni govori zahodno od Osijeka (Ivic 1958b: [269–271]); zetsko-južnosandžaško narecje:govorkrajaPiperi(Ivic1958b:[191–192]);kosovsko-resavskonarecje:govorkraja Kasidol pri Požarevcu (Ivic 1958b: [214–215]); Ivic 1958b: [129–130, 159–161, 178]. nema na umicno naglašenih dolgih in kratkih zložnikih ter posledicna prisotnost dru­gotnih tonemskih opozicij na dolgih in kratkih zložnikih (stštok. *../*.., *V./*V. > nštok. .V, .V): a) delna izvedenost novoštokavskega naglasnega umika: kosovsko--resavsko narecje izkazuje naglasni umik z odprtega in zaprtega zadnjega kratkega cirkumflektiranega zložnika na dolgi prednaglasni zložnik z metatonijo in na kratki prednaglasni zložnik z metatakso; smederevsko-vršaškonarecje ima naglasni umik z odprtega in zaprtega zadnjega kratkega cirkumflektiranega zložnika na dolgi predna­glasni zložnik z metatonijo in na kratki prednaglasni zložnik z metatakso ali metatoni­jo; vzhodnobosansko narecje pozna naglasni umik z zadnjega in nezadnjega kratkega cirkumflektiranega zložnika na dolgi in kratki prednaglasni zložnik z metatonijo; b) po­polna izvedenost novoštokavskega naglasnega umika: vzhodnohercegovsko narecje (narecna podstava ijekavskih štokavskih knjižnih jezikov), šumadijsko-vojvodinsko narecje (osnova ekavske knjižne štokavšcine), mlajšeikavsko narecje. Odsotnost in prisotnost novoštokavskega naglasnega umika v izbranih štokavskih narecjih Slavonsko Zetsko-južno­sandžaško Kosovsko ­-resavsko Smederevsko--vršaško Vzhodno­bosansko Vzhodno­hercegovsko glav. glav. gláva gláva gláva gláva sestr. sestr. s.stra s.stra/sčstra sčstra sčstra nar.d nar.d národ národ národ národ pot.k pot.k p.tok p.tok/pňtok pňtok pňtok jez.k jez.k j.zik j.zik/jčzik jčzik jčzik glav. glav. glav. glav. glav. gláve sestr. sestr. sestr. sestr. sestr. sčstre glavőm glav.m glav.m glav.m glav.m glávom sestrőm sestr.m sestr.m sestr.m sestr.m sčstrom kljuc klj.c klj.c klj.c klj.c klj.c junăk jun.k jun.k jun.k jun.k jůnak pit.la pit.la pit.la pit.la pítala pítala lop.ta lop.ta lop.ta lop.ta lňpata lňpata neprăvda nepr.vda nepr.vda nepr.vda nepr.vda nčpravda devőjka dev.jka dev.jka dev.jka djev.jka djčvojka živimo živ.mo živ.mo živ.mo živ.mo žívimo 5.3.2.1 Torlašcina Torlašcina oz. prizrensko-timoško narecje (prizrensko-timocki dijalekt), ki se notranje deli na tri podnarecja – to so prizrensko-južnomoravsko (prizrensko-južnomoravski), svr­ljiško-zaplanjsko (svrljiško-zaplanjski), timoško-lužniško (timocko-lužnicki) –, izkazuje naslednje glasovne znacilnosti: A) vzhodnojužnoslovanske (od katerih so nekatere tudi vzhodnoštokavske): 1) psl. *., *. > torl., V jsl. *št, *žd (= *., *.), pri cemer sta bila pr-votna odraza *št, *žd podobno kot v vecjem delu makedonšcine pod vplivom štokavšcine zamenjana z drugotnima odrazoma ., .; 2) psl. *šc, *ž. > torl., V štok., V jsl. *št, *žd; 3) psl. *VžV> torl., V štok., V jsl. VžV; 4) izguba tonemskih in kvantitetnih opozicij; 5) pre­gibalno-oblikoskladenjski balkanizmi (prim. 1.8.2); B) štokavske: 1) psl. *o = *u > torl. u; 2) psl. *e> štok. *.> torl. e; C) torlaške: 1) Z jsl. *.> torl. *.; 2) jsl. *. > torl. *. > ./.l/lu.500 Torlašcinatorej izkazuje nekatere starejše vzhodnojužnoslovanske inovacije, iz­ostanek nekaterih starejših štokavskih (Z jsl. *. > štok. a; Z jsl. *o = *. = *u > štok. *u) ter prisotnost tudi nekaterih mlajših vzhodnojužnoslovanskih inovacij. Podobno kot severna makedonšcina je drugotni geolekt z vzhodnojužnoslovansko osnovo in vzhodnoštokavsko naplastitvijo. Shematicni prikaz osrednje južne slovanšcine severna *sv.t, *gr.x CAKAVŠCINA *ca *no., *meja *pušcati, *drožji *moreš *m.riš, *pŕdaš *d.n *m.ž, *v.k osrednja *sv.t, *grix jugozahodna *no., *meja *pušcati, *drož.e zahodna *šca *pušcati, *drož.e *moreš *sv.t, *děd / *svi(j).t, *d(j)čd južna *sv.t, *grix lastovska *svj.t, *grj.x severozahodna *no., *meja *pušcati, *drožje KAJKAVŠCINA *kaj *moreš *m.riš, *pâdaš *sv.t, *d.n *m.ž, *v.k ŠTOKAVŠCINA *no., *me.a *m.riš, *pŕdaš *d.n *m.ž, *v.k *sv.t, *d.d vzhodna *no., *me.a *pušcati, *drož.e OSREDNJA JUŽNA SLOVANŠCINA *šilo, *izbrati *s.no/*pr.so, *sv..ŕ, *zakňna, *zalňga *p.t, *l.d vzhodna *što/*šta *puštati, *drožde *možeš *svij.t, *djčd / *sv.t, *dčd 500 Odrazi južnoslovanskega *. v torlašcini se v smeri od zahoda proti vzhodu spreminjajo od »bolj štokavskih« do »bolj vzhodnojužnoslovanskih«, pri cemer nobeno torlaško narecje ne pozna doslednega štokavskegaodraza (jsl. *. > štok. u):1)prizrensko-južnomoravsko podnarecje (zahodna torlašcina): jsl. *. > u obicajno,ul v položaju za dentaloma (zobnikoma) d, s (dlug, sluza, slunce); 2) svrljiško-zaplanjsko podnarecje (osrednja torlašcina): jsl. *. > l. obicajno,lu v položaju za labiali (ustnicniki) (bua, vuk, muzem, puni); 3) timoško-lužniško podnarecje (vzhodna torlašcina): lužniški govori: jsl. *. > l./. (sl.nce/s.nce); timoški govori: jsl. *. > . (v.k, jab.ka, p.n, s.za) (Ivic 1956: [148]). 5.4 Slovensko-osrednjejužnoslovanskazemljepisnajezikovnameja Slovensko-furlanska, slovensko-italijanska, slovensko-nemška in slovensko-madžarska zemljepisna jezikovna meja v genetskem/genealoškem jezikoslovju niso sporne, saj gre za stik jezikov pripadnikov razlicnih indoevropskih jezikovnih vej/skupin oz. celo razlic­nih jezikovnih družin, med katerimi zemljepisne jezikovne meje zaradi ocitne jezikovne raznolikosti ni težko postaviti. Nekoliko težje je z dolocanjem slovensko-osredjejužno­slovanske zemljepisne jezikovne meje, saj gre pri tem za dva ozko sorodna jezika. V zgodovinskojezikoslovni in narecjeslovni literaturi, ki preucuje to problematiko, pogosto prihaja do mešanja genetskojezikovnih pojmov z negenetskojezikovnimi. Prav zato je toliko bolj pomembno, da se k temu znanstvenemu vprašanju pristopi s koherentno izde­lano teorijo in metodologijo genetskega/genealoškega jezikoslovja. Medtem ko genetskojezikoslovni status ciškega narecja in nekaterih govorov juž­nobelokranjskega narecja na državnem ozemlju Republike Slovenije tako v slovenistiki kot v kroatistiki ni sporen (prim. 5.4.1), obstajajo med slovenisticnimi in kroatisticnimi obravnavami zelo velike razlike v interpretaciji genetskojezikovne pripadosti nekaterih geolektov na slovensko-osrednjejužnoslovanski jezikovni meji na državnem ozemlju Republike Hrvaške. V nadaljevanju so v skladu s predstavljeno teorijo in metodologi­jo genetskega/genealoškega jezikoslovja (prim. 1.7) ter na osnovi genetskojezikoslovne dolocitve slovenšcine (prim. 2.2.2.1.2) in osrednje južne slovanšcine (prim. 2.2.2.2.2), znotraj slednje predvsem kajkavšcine in cakavšcine (prim. 5.2.2, 5.3.1), v pretres vzeti nekateri v znanstveni literaturi sporni geolekti, in sicer obrobni severni buzetski govori (prim. 4.5.2), zahodni goranski (gorskokotarski) govori (prim. 4.5.3), obrobni zgornjeso­telski govori (prim. 4.5.4) in zgornje podnarecje medmurskega narecja (prim. 4.5.5).501 501 Znotraj teorije in metodologije genetskega/genealoškega jezikoslovja se genetskojezikoslov­ne kategorije kot npr. ‘jezik kot geolekt, tj. diasistem narecnih skupin, narecij, podnarecij in njihovih krajevnih govorov’ ne povezuje neposredno s sociološkimi kategorijami, kot so npr. ‘ljudstvo, narod,nacija’, ‘bitipripadnik/pripadnica nekega ljudstva,naroda,nacije’, saj tovrstna problematika ne sodi na podrocje genetskega jezikoslovja. Pridevnik slovenski je torej uporabljan v genetskojezikoslovnem pomenu ‘ki je del slovenskega diasistema oz. slo­venskega jezika, tj. ki izkazuje splošnoslovenske (in morebitne nesplošnoslovenske) jezikovne inovacije’, ne pa morda v politicnoupravnem pomenu ‘ki se nahaja na ozemlju Republike Slovenije’ ali sociološkem smislu ‘ki secutidel slovenskeganaroda oz. slovenske nacije, Slovenec/Slovenka’. Prav tako sta pridevnika kajkavski in cakavski razumljena v genetsko­jezikoslovem pomenu ‘ki je del kajkavskega diasistema, tj. ki izkazuje splošnokajkavske (in morebitne nesplošnokajkavske) jezikovne inovacije’ oz. ‘ki je del cakavskega diasistema, tj. ki izkazuje splošnocakavske (in morebitne nesplošnocakavske) jezikovne inovacije’, ne pa morda v politicnoupravnem pomenu ‘ki se nahaja na ozemlju Republike Hrvaške’ ali sociološkem smislu ‘ki se cuti del hrvaškega naroda oz. hrvaške nacije, Hrvat/Hrvatica’. Nasprotno pa je v delu kroatisticne zgodovinskojezikoslovne in narecjeslovne literature najti formucije kot npr.:»Tigovornitipovi[sc.vGorskemkotarjuinvokoliciBuzetavseverniIstri]pripadaju kajkavskomjezickomsvetu uširemznacenjutereci, onomekojeobuhvataislovenackijezik. Njihovi najbliži srodnici su slovenacki govori neposredno severno od republicke granice. Medutim sa govorima hrvatske kajkavske dijalekatske grupe oni imaju samo posrednih 5.4.1 Ciškonarecjeinnekaterigovorijužnobelokranjskeganarecja Ciško narecje na Logar-Riglerjevi Kartislovenskihnarecij502(tj. govori krajev kot Ska­danšcina, Obrov, Podbeže, Podgrad, Racice, Starod v Sloveniji) je (podobno kot govori krajev Pasjak, Rupa, Lipa, Klana na Hrvaškem) tako v slovenisticni kot kroatisticni zgodovinskojezikoslovni in narecjeslovni literaturi klasificirano kot del cakavšcine.503 Prav tako je nesporno, da so nekateri govori južnobelokranjskega narecja, in sicer zlasti tisti južno od crte Jelševnik pri Doblicah – Krasinec pri Podzemlju (v krajih kot npr. Bojanci ter Marindol, Milici/Milici in Paunovici/Paunovici), gledano genetskojeziko­sovno, priseljeni štokavski govori.504 5.4.2 Buzetskoalizgornjemirenskonarecje Buzetsko ali zgornjemirensko [zgornjemir.nsko] narecje (buzetski ali gornjomiranski dijalekt), ki je zgodovinsko prisotno v zgornjem toku reke Mirne/Quieto ter v kraju Buzet/Pinguente in njegovi okolici v severnem delu Istre, je bilo v kroatisticni litera­turi zaradi samostalniškega vprašalnega zaimka za necloveško kaj prvotno uvršceno med kajkavska narecja,505kasneje pa dosledno kot posebna enota znotraj cakavšcine. Navaja se, da je zanj znacilna »slovenska osnovica«506 ali pa to, da gre tu za »cakavski jezicni supstrat« in za »formiranje dijalekta s cakavsko-slovenskim prijelaznim osobi­nama«, »u temeljima cakavsko, ali sa znacajnim slovenskim (notranjskim) utjecajima«, »ogranski prijelaz izmedu cakavštine i slovenskog jezika«.507S stališca teorije in me-todologije genetskega jezikoslovja se oznaki kot »prehodni govor« in »govor z vplivi« izkljucujeta (prim. 1.7.6). Kot je razvidno v nadaljevanju, za t. i. buzetsko narecje ne velja ne eno ne drugo, gre namrec za neprehodne in mešane avtohtone govore. veza, uglavnom preko slovenackog jezika. S druge strane ti su govori nesumnjivo srpsko­hrvatski utoliko što ih govore Hrvati. Na taj nacin ovde imamo govore koji i pored toga što su i kajkavski i hrvatski, ipak u stvari ne spadaju u hrvatsku kajkavsku dijalekatsku grupu« (Ivic 1963: 36); »Spomenutim se postupkom u usta izvornih govornika Hrvata u Hrvatskoj stavlja slovenski jezik, a slovensko jezicno podrucje širi na istok. Takav pristup smatramo neprihvatljivim« (Celenic, Menac-Mihalic 2017: 101), slednje kot odgovor na Šekli 2013c. Iz citatov je razvidno, da njihovi avtorji genetskojezikoslovno klasifikacijo nekega krajevnega govora avtomaticno povezujejo z narodno pripadnostjo njegovih govorcev, oz. da se zaradi politicnoupravne pripadnosti nekega kraja neki državi govor slednjega avtomaticno klasificira kot »narecje« (dominantnega) krovnega uradnega knjižnega/standardnega jezika te države. Tovstni pristopi po mnenju avtorja tega dela ne sodijo v teorijo in metodologijo genetskega/ genealoškega jezikoslovja. Prim. tudi 1.9. 502 Logar-Rigler 1983; Smole 1998b: 2–3. 503 Rigler 1963a: 12; Vranic 2006, 2009; Zubcic 2009. 504 Logar 1958: [79]; 1959b: [203]; Petrovic 2006: 30–35. 505 Ivic 1956: karta. 506 Brozovic 1960: 82. 507 Lisac 2009a: 42, 46. Buzetske govore se zdi genetskojezikoslovno smotrno razdeliti na osrednje in ob-robne severne. Osrednji buzetski govori (krajev kot Veli Mlun, Sveti Donat, Sveti Martin, Nugla, Blatna Vas; Draguc, Racica) izkazujejo cakavske jezikovne znacilnosti, medtem ko obrobni severni govori (npr. krajev Brest, Slum) odstopajo z znacilnostmi, netipicni-mi za cakavšcino. Te znacilnosti so predvsem: 1) naglasni pomik tipa *s.no/*pr.so > *sen./*pros. (psl. *g.spod. > .os.put); 2) daljšanje tipa *vrŕna > *vrána, kar se odra­ža v razlicni kvaliteti naglašenih samoglasnikov (psl. *br.t(r). *br.t(r)a ‘brat’ > b'rat : b'r.ta; psl. *n.š.*n.ša‘naš’ > 'naš :'n.ša).508Upraviceno se zdi domnevati, da so obrob­ni severni govori »buzetskega narecja« del slovenskega jezikovnega diasistema. 5.4.2.1 Osrednji buzetski ali zgodnjemirenski govori Osrednji buzetski ali zgornjemirenski govori izkazujejo cakavske znacilnosti (prim. 5.3.1): 1) nezložniški sistem: a) psl. *., *. > t, j ('mataha, 'rojen); psl. *šc, *ž. > št, žj (išt.ju, 'možjani); b) psl. *l > j ('boje, 'zibje); 2) zložniški sistem: a) psl. *C.lC/*C.lC/*Cl.C/*Cl.C > jsl. *. > cak. u ('vuk, 'pun); b) psl. *e > a / +[c, ž, š, j _] (psl. *jec.myk. > 'jacmik); c) vpliv vokalne kvantitete na vokalno kvaliteto; 3) nagla­sni sistem: a) pojavljanje odrazov popraslovanskega novega cirkumfleksa v sedanjiku glagolov s sedanjiškimi priponami *-e-, *-ne-, *-je-, tj. v sedanjikih tipa *s.deš, *bîješ, *dvîgneš, *r.žeš, *kupeš (Blatna Vas 'r.zat : 1sg praes. 'rižen; Draguc 1sg praes. r.žen); b) izostanek odrazov popraslovanskega novega cirkumfleksa v drugih pregibal­nih in besedotvornih oblikah (Blatna Vas 'd.lat : 1sg praes. 'd.lan; Draguc 1pl praes. d.lamu); c) vecinoma ohranjeno praslovansko naglasno mesto (mü'ha, lü'na; Draguc ne bri.., sud.c; Veli Mlun .nyz'd., mly'k., muk., Rik., vrb., zvyzd., toda sv.ca; pet.k, pras.c; b.dr., c.l., koz., s.str., upc., ug.nj, stakl., stabl., toda b.ha, z.mja; Blatna Vas zvyz'da); c) naglasni pomik tipa *s.no/*pr.so > *sen./*pros. je sporadicen (Sveti Martin ku'r.n). Posebnosti buzetskih govorov sta: a) psl. *u > > ('jüdi, 'cüda); b) psl. *o > *a (ma'ka, 'papak, pu'sada, *trob.c. > t'rabac ‘ustnica’, *želod. > že'lat ‘žir’).509 Osrednji buzetski govori se delijo na dve skupini: 1) severni osrednji buzetski go-vori, ki so v vecini ter izkazujejo odsotnost kvantitetnih in tonemskih opozicij (»govori s jednonaglasnim sustavom«) (Veli Mlun, Sveti Donat, Sveti Martin, Nugla, Blatna Vas); 2) južniosrednji buzetski govori, ki so v manjšini ter poznajo kvantitetne opozi­cije, ne pa tudi tonemskih (»govori s dvonaglasnim sustavom«) (Draguc, Racica).510 Odrazi nekaterih samoglasnikov v osrednjih buzetskih ali zgornjemirenskih govorih Kraj *. *e *o *o *o *o *. *e *e *e *a *a *. *. Veli Mlun . . ./o a/o u o e . e . . a . a Blatna Vas i . . a u o i. . i. . . a . a Sveti Donat . . . a u . . . . . . a . a Draguc i . uo uo/a a o ie . ie . uo a uo a 508 Narecno gradivo je iz Lisac 2009a: 38–39. 509 Narecno gradivo je iz Vivoda 2005: 215–226. 510 Lisac 2009a: 46. 5.4.2.2 Obrobni severni buzetski ali zgodnjemirenski govori Obrobni severni buzetski ali zgornjemirenski govori (npr. krajev Slum, Brest v severni Istri) se precej locijo od ostalih govorov na Buzetskem. V nadaljevanju sta podani zgodovinskojezikoslovna interpretacija njihovih glasovnih sistemov in njihova primerjava s zemljepisno sticnimi govori šavrinskega podnarecja istr­skega narecja dolenjske narecne ploskve južne slovenšcine (prim. preglednico v 5.1.5.3.2).511 Govor kraja Slum v severni Istri izkazuje: 1) odsotnost splošnokajkavskih in splo­šnocakavskih inovacij (prim. 5.2.2, 5.3.1): a) Z jsl. *e = *. > kajk. *. (sn.h, l.t. : m.nji); b) jsl. *o = *. > kajk. *. : jsl. *o = *. = *u > cak. *u (p.t, z.p : ž.t, v.na : d.ša, m.xa); 2) splošnoslovenski inovaciji (prim. 2.2.2.1.2): a) splošnoslovenski na­glasni pomik tipa *s.no/*pr.so > *sen./*pros. (zat., g.l.p, kuk.š, guv.riv ‘govo­ril’, toda m.s., t.l., zl.t., d.v.t, d.s.t, k.ren); b) splošnoslovenski naglasni umik tipa *sv..ŕ > *sv..a (gl.va, ml.k., m.ka, r.ka, st.na, sv.ca, tr.va, zv.zda; pr.s.c, p.t.k); 3) inovaciji južne slovenšcine (prim. 5.1.2): a) zgodnje daljšanje tipa *vrŕna > *vrána (dv., gl.va, gr.t, kr.lj, stv.r, tr.va = bl.t., j.buka, p.m.t); b) kar med drugim potrjuje tudi enakost odrazov slovenskega dolgega *. ter v zahodni in južni slovenšcini zgodaj podaljšanega slovenskega kratkega naglašenega *.-v nezadnjih zlogih: sln. *. = *.- > J sln. *e. > Slum . (br.h = br.za); c) a-jevska vokalizacija slovenskega polglasnika, in sicer dolgega *. ter v zahodni in južni slovenšcini zgodaj podaljšanega kratkega naglašenega *.-v nezadnjih zlogih: sln. *./*.-> Z in J sln. *. > dolenjsko *a > Slum a (m.nji); 4) inovacije dolenjske narecne ploskve južne slovenšcine (prim. 5.1.5.3.2): a) sln. *o > JV sln. *o. > dolenjsko *u > Slum u (b.lj., kuk.š, k.s ‘kost’, n.s, p.lje, sk.zi, zat.); b) sln. *e/*č- = *./*.-, * = *o/*.-> dolenjsko *e, *o > *ie, *uo (prim. spodaj); 5) inovacije šavrinskega podnarecja istrskega narecja (v razmerju do dolenj­ske narecne ploskve in do rižanskega podnarecja istrskega narecja): a) sln. *./*.-> J sln. *e. > istrsko *e/*. > *ie > šavrinsko istrsko *. > Slum . (br.h, ml.k., r.ka, sn.h, st.na, sv.ca, zv.zda = br.za, d.l., l.t., m.st., n.v.sta); b) sln. *e/*č- = *./*.-, * = *o/*.-> dolenjsko *e, *o> *ie, *uo > istrsko *.e, *uo > šavrinsko istrsko *e, *.> Slum ./., ./u (l.t, m.t, s.s ‘šest’, s.k., s.d.n, d.b.li = p.t, pl.sat, j.tra, p.t.k, puc.t, ž.t; g.ba, Asg f nj., p.t, r.ka, tr.pci ‘ustnice’, ž.l.d.c = d.bar, toda g.l.p, m.ka, p.p.k, z.p); c) naglasni umik tipa *m.gl. > *m.gla (st.bl., st.kl.).512Zgodovinskojeziko­slovna primerjava govora krajaSlum z govorom npr. kraja Rakitovec pokaže, da je sa­moglasniška sistema obeh govorov mogoce izvesti iz izhodišcnega šavrinskoistrskega samoglasniškega sistema. V primerjavi z govorom kraja Rakitovec govor kraja Slum izkazuje težnjo k oženju naglašenih samoglasnikov in k zmanjševanju razlicnih kvalitet 511 Rigler 1963b: 44, 53–56. 512 Gradivo za govor kraja Slum je iz Vivoda 2005: 111–138. Gradivo za govor kraja Rakitovec je iz Marc Bratina 2005: 234–238, pri cemer je bilo oznacevanje naglasnega mesta in vokalne kvantitete iz sistema naglasnih znamenj za oznacevanje tonemskega naglasa prevedeno v sistem naglasnih znamenj za oznacevanje jakostnega naglasa. razlicnih sredinskih samoglasnikov. Genetskojezikoslovna analiza govora Sluma torej razkrije, da slednji spada v šavrinskopodnarecjeistrskeganarecjadolenjskenarec­neploskvejužneslovenšcine.513 5.4.3 Goransko(gorskokotarsko)narecje Genetskojezikoslovno se zdi smotrno locevati med vzhodnimi goranskimi govori, ki izkazujejo nekatere kajkavske znacilnosti, in zahodnimi goranskimi govori, ki imajo slovenske znacilnosti. 5.4.3.1 Vzhodni goranski (gorskokotarski) govori Vzhodni goranski (gorskokotarski) govori se razprostirajo na prostoru južno od reke Kolpe (knj. sln. Kolpa [ko.pa], knj. hrv. Kupa) in Bele krajine v krajih kot Osojnik, Jadrc, Severin na Kupi, Mocila, Smišljak, Lukovdol, Nadvucnik; Blaževci, Plemenitaš, Zaumol; Lokve, Fužine. Kot zgled lahko služi govor kraja Mocila, ki ima naslednje znacilnosti: 1) nezložniški sistem: psl. *., *. > c, j; psl. *šc, *ž. > šc, žj; 2) zložniški sistem: Z jsl. *e : *. (jsl. *e = *e = *e > e; Z jsl. *. > a/.); jsl. *o : *. (jsl. *o = *o > o; jsl. *. = *u > u); 3) naglasni sistem: odstopanja pri pojavljanju odrazov popraslo­vanskega novega cirkumfleksa (na dolžini) (m.sec/m.sec, ml.nar; Gpl or.hov); kajk. *leti > let.; *vin., *žen. > v.no, ž.na; s.ša, m.so; pos.k.l; j.goda, lop.ta; *mlat.ti > mlat.ti; *mlătimo, *t.ncati > ml.timo, t.ncati, izguba tonemskih opozicij.514Gre torej za govore, ki so genetsko zelo blizu ozaljskim govorom, ki sodijo v prigorsko/plješi-viškoprigorskonarecje(jugozahodna kajkavšcina) (prim. 5.2.5.1.2), ki je prehodno kajkavsko-cakavskonarecje. 5.4.3.2 Zahodni goranski (gorskokotarski) govori V kroatisticni zgodovinskojezikoslovni in narecjeslovni literaturi je bilo šele pred krat­kim eksplicitno zapisano, da je zahodni del »goranskega narecja« genetskojezikoslov-no gledano slovensko narecje.515V nadaljevanju sta podani zgodovinskojezikoslovna 513 Med oblikovnimi posebnostmi govora krajaSlum, znacilnimi za istrsko narecje slovenšcine, je tudi koncnica za drugo osebo množine sedanjika -ste (d.st., .mast., gl.dast., g.v.rist.) (Vivoda 2005: 128). 514 Narecno gradivo je iz Barac-Grum 1981: 299–300. 515 »[D]ok su goranski govori (ponajprije njihov veci, zapadni dio) zapravo genetski slovenski govori, što je ocito i po glasovima i po prozodiji« (Kapovic 2009: 12), pri cemer je v opombi k povedanemu dodano še: »Obicno se eufemisticno govori o “znatnim osobitostima kao u slovenskom jeziku” (Loncaric 1996: 14), kaže se da (zapadni) goranski govori pokazuju “osjetne afinitete prema slovenski govorima” (Brozovic – Ivic 1988: 93) ili da su “cvrsto povezanisa slovenskom akcentuacijom” (Lisac 1999: 163).« »U prvoj su se polovici drugog tisucljeca goranski govori razvijali slicno južnim slovenskim dialektima. Tipicne su slovenske inovacije pomicanje staroga cirkumfleksa i duljenje kratkouzlaznih naglasaka« (Pronk 2010: 127). interpretacija glasovnih sistemov zahodnih goranskih govorov in njihova primerjava z zemljepisno sticnimi govori kostelskega narecja dolenjske narecne ploskve južne slo­venšcine (prim. preglednico v 5.1.5.3.2).516 Zahodni goranski govori imajo isto genetsko osnovo kot kostelskonarecjedo­lenjske narecne ploskve južne slovenšcine. Kostelsko narecje se glede na starejše inovacije (genetsko merilo), ki kažejo na njegovo divergentno izhodišce, namrec deli na zahodne in vzhodne govore, medtem ko ima skupne naslednje mlajše inovacije (ti-pološko merilo), ki kažejo na njegov konvergentni razvoj: 1) naglasni umiki *m.gl. > *m.gla, *visňk > *věsok, *sen./*pros. > *s.no/*prňso, *kovác > *kňvac; 2) izguba tonemskih opozicij. 5.4.3.2.1 Zahodni goranski (gorskokotarski) govori zahodno od Delnic Zahodni goranski govori zahodno od Delnic izkazujejo: 1) odsotnost splošnokaj­kavskih inovacij (prim. 5.2.2): a) Z jsl. *e = *. > kajk. *. (Ravnice 'l...s, b'r...za : 'da.n, 'ma.ša; Delnice grč.x, mč.sto : 'da.n, 'ma.lyn); b) jsl. *o = *. > kajk. *. (Ravnice 'm..š, 'g..ba : '.o..k, '.o..na; Delnice z.ňp, g.ňba : vň.k, vň.na); 2) splošnosloven-ski inovaciji (prim. 2.2.2.1.2): a) splošnoslovenski naglasni pomik tipa *s.no/*pr.so > *sen./*pros. (prim. 2.2.2.1.2.1), pri cemer je v dvozložnicah prišlo do naglasnega umika tipa *sen./*pros. >*s.no/*prňso (Ravnice '...ba, 'ga..p, 'kakuš : Gsg ka'kuši; Delnice ..s.. : Nsg n ..s.č.o, kuš : Dsg kokůšy), na kar kaže kracina (in pone-kod redukcija) umicno naglašenih samoglasnikov (Ravnice 'mesu, 'ka.u, 's.nu, 'x.du ‘hudó’, 'nebu; Delnice m.su, n.bu, sěxu ‘suhó’; kyn, ..s..); b) splošnoslovenski naglasni umik tipa *sv..ŕ > *sv..a (Ravnice 'duša, g'n...zdu, 'pe.t.k; Delnice p.čt.k, zěma); 3) inovaciji južne slovenšcine (prim. 5.1.2): a) zgodnje daljšanje tipa *vrŕna > *vrána (prim. 5.1.2.1); b) kar med drugim potrjuje tudi enakost odrazov sloven-skega dolgega *. ter v zahodni in južni slovenšcini zgodaj podaljšanega slovenskega kratkega naglašenega *.-v nezadnjih zlogih: sln. *. = *.-> J sln. *e. > Ravnice ... (g'r..x, 'l...s, z'v..zda, 'v...t.r = 'd...u, 'm..stu, b'r..za), Delnice e. (grč.x, rč.ka, vč.t.r = mč.sto, pč.na, želč.zo); c) a-jevska vokalizacija slovenskega dolgega *. ter v zahodni in južni slovenšcini zgodaj podaljšanega kratkega naglašenega *.-v nezadnjih zlogih: sln. *./*.-> Z in J sln. *. > dolenjsko *a > Ravnice a. ('da.n, '.a.s = 'ma.ša, 'ta.šca), Delnice a. (dĺ.n, vĺ.s, tĺ.st; mĺ.lyn, mĺ..ny, mĺ.ša); 4) inovaciji dolenjske narecne ploskve južne slovenšcine (prim. 5.1.5.3.2): a) sln. *o > JV sln. *o. > dolenjsko *u > Ravnice u ('nus, 'must, 'nuc), Delnice u (bůs, kůst, můst); b) sln. *e/*č- = *./*.-, * = *o/*.-> dolenjsko *e, *o > *ie, *uo > Ravnice e., .. ('le.t, 'me.t; 'pe.rje, s'te.la = 'pe.t, 'pe.t.k, g'le.dan; 'k..ža, Gsg pa't..ka, 'š..ba = 'm..š, 'g..b.c,'g..ba, 't..ca), Delnice .e, .o (l.čt, š.čst; c.čš., r.čko. = gl.čdan, p.čt.k, tr.čs.; x.ňdyn, k.ňža, .ňs.n = g.ňd.c, z.ňp, g.ňba, t.ňca); 5) inovacije kostelskega narecja (v razmerju do dolenjske narecne 516 Gradivo je iz naslednjih virov: Babno Polje (Lipovec 1981), Ravnice (Gostencnik 2018: 70–79), Gerovo (Barac-Grum 1993: 72–80), Delnice (Lisac 2006: 34–56), Banjaloka (Gorše 2010: 190–197), Turni (Lisac 2006: 34–56), Brod na Kupi (Lisac 2000: 27–32), Ravna Gora (Majnaric 1938–1939, Barac-Grum 1993: 51–57). ploskve južne slovenšcine): naglasni umiki *m.gl. > *m.gla (Ravnice 'm.g.a, Gsg 'd.žja, s'k.d.n; Delnice m.g.a, Gsg d.žja, sk.d.n), *visňk > *věsok (Ravnice 'c.gan; Delnice 'šerok), *sen./*pros.>*s.no/*prňso (prim. zgoraj), *kovác>*kňvac (Ravni­ce 'ka.ac; Delnice xědic ‘hudic’); izguba tonemskih opozicij. Genetskojezikoslovno gledano so to zahodni kostelski govori kostelskega narecja dolenjske narecne ploskve južne slovenšcine. Odlocilno pri tem je, da ti govori poznajo dolenjsko u-jevsko monoftongizacijo jugovzhodnoslovenskega diftonga *o. (sln. *o > JV sln. *o. > dolenjsko *u > zahodno kostelsko *u) ter ohranjajo prvotne diftonge dolenjske narecne ploskve (sln. *./*.-, *e/*č-//*./*.-, *ň-//*o/*.-> dolenjsko *e., *ie, *uo), oz. je v njih prišlo do poznejše monoftongizacije nekaterih prvotnih dolenjskih diftongov (dolenjsko *ie, *uo > nesplošno zahodno kostelsko *i,*u). Mlajši inovaciji zahodnih kostelskih govorov sta: 1) težnja h krajšanju dolenjskih dolgih visokih samo­glasnikov (sln. *i/*ě-, *u/*ů-, *o > J sln. *i, *u, *o. > dolenjsko *i, *u, *u > zahodno kostelsko *i, *u, *u (Ravnice 'zima, ka'bi.a; p'luca, Gsg k'ruxa; Delnice sěn, rěba)); 2) švapanje (psl. *l > *. / +[_ O, -#] (Ravnice p.a'nina, d'.a.n, 'ži.a; Delnice dč..an, m.g.a, žb.č.a ‘cebela’). Od zahodnih goranskih govorov med zahodne kostelske go-vore sodijo krajevni govori od Lazca in Babnega Polja na severu v smeri proti Novemu Kotu in Gerovu pa vse do Srobotnika ob Kolpi in Delnic kot skrajni južni tocki.517 5.4.3.2.2Zahodni goranski (gorskokotarski) govori vzhodno od Delnic Zahodni goranski govori vzhodno od Delnic izkazujejo: 1) odsotnost splošnokajka­vskih inovacij (prim. 5.2.2): a) Z jsl. *e = *. > kajk. *. (Turni zv..zda, br..za : da.n, ma.l.n); b) jsl. *o = *. > kajk. *. (Turni m..š, t..ca : tu.c.n, pu.š, du.go, vu.na); 2) splošnoslovenski inovaciji (prim. 2.2.2.1.2): a) splošnoslovenski naglasni pomik tipa *s.no/*pr.so > *sen./*pros. (prim. 2.2.2.1.2.1), pri cemer je v dvozložnicah prišlo do naglasnega umika tipa *sen./*pros. > *s.no/*prňso (Turni g.lop : Npl gol..by, k.koš : Gsg kok..šy), na kar kaže kracina (in ponekod redukcija) umicno naglašenih samoglasnikov (Turni kůlu, m.su, .blak, p.moc, sŕmu, sěnu ‘seno’, ůxu); b) splošno­slovenski naglasni umik *sv..ŕ > *sv..a (Turni du.ša, gn..zdo, zi.ma); 3) inovaci­ji južne slovenšcine (prim. 5.1.2): a) zgodnje daljšanje tipa *vrŕna > *vrána (prim. 5.1.2.1); b) kar med drugim potrjuje tudi enakost odrazov slovenskega dolgega *. ter v zahodni in južni slovenšcini zgodaj podaljšanega slovenskega kratkega naglašenega *.-v nezadnjih zlogih: sln. *. = *.-> J sln. *e. > Turni .. (kl..šc., sl..p, zv..zda = br..za, kol..no, m..sto); c) a-jevska vokalizacija slovenskega dolgega *. ter v zahodni in južni slovenšcini zgodaj podaljšanega kratkega naglašenega *.-v nezadnjih zlogih: sln. *./*.-> Z in J sln. *. > dolenjsko *a > Turni a. (da.n, ma.x, la.š = ma.ny, ma.ša, ma.l.n); 4) inovaciji dolenjske narecne ploskve južne slovenšcine (prim. 5.1.5.3.2) (?): a) sln. *o > Turni u./.. (du.m, pu., stu., Gpl ku.n, Gpl nu.k : b..s, k..st, m..st, n..c, n..s); b) sln. *e/*č- = *./*.-, *, *o/*.-> Turni e., o. (me.t, pe.c, še.st; pe.kov, re.bra, že.ni s. = pe.tek, re.p, tre.se; je.tra, sre.ca; ko.ža, o.s.n, pro.sin = klo.p, mo.š, vo.z.k; to.ca); 5) inovacije kostelskega narecja (v razmerju do dolenjske narecne plo­ 517 Gostencnik 2018: 179. skve južne slovenšcine): naglasni umiki *m.gl. > *m.gla (Turni mŕgla, Gsg dŕžja, dŕnas), *sen./*pros. > *s.no/*prňso (prim. zgoraj), *kovác > *kňvac (Turni kěpi, kl.ci, k.vac); izguba tonemskih opozicij. Genetskojezikoslovno gledano so to vzhodni kostelski govori kostelskega na­recja dolenjskenarecne ploskve južne slovenšcine, ki pa imajo najverjetneje drugac­no genezo kot zahodni kostelski govori. Ni namrec povsem jasno, ali je enoglasniški samoglasniški sistem teh govorov prvoten ali drugoten, tj. nastal po monoftongizaciji dolenjskih diftongov (dolenjsko *ie, *uo > vzhodno kostelsko *e, *o) in glasovnem sovpadu razlicnih kakovosti poenoglašenih e-jevskih in o-jevski glasov.518Vprašanje je tudi, ali je v teh govorih prišlo do dolenjske u-jevske monoftongizacije jugovzho­dnoslovenskega diftonga *o. (govori kraja Vipava in okolicenotranjskega narecja do-lenjske narecneploskve npr. ohranjajo prvotni jugovzhodnoslovenski diftong *o.), saj ti govori kot odraz slovenskega *o izkazujejo u./.., pri cemer je odraza podobno kot ostale monoftonge mogoce interpretirati bodisi kot prvotna bodisi kot drugotna, nastala po monoftongizaciji *o. > ...519Ti govori na obrobju dolenjske narecne ploskve bi torej lahko predstavljali narecni otok z izostankom dolenjske monoftongizacije in do-lenjskega glasovnega sovpada o-jevskih samoglasnikov. Od zahodnih gorskokotarskih govorov med vzhodne kostelske govore spadajo govori krajevPrezid, Turni, Brod na Kupi, Ravna Gora. 5.4.4 Zgornjesotelskonarecje Z genetskojezikoslovnega stališca je smiselno razlikovati med osrednjimi zgornjesotel­skimi govori, ki izkazujejo vse splošnokajkavske inovacije, in obrobnimi zgornjesotel­skimi govori, ki splošnokajkavskih inovacij ne izkazujejo. 5.4.4.1 Osrednji zgornjesotelski govori Osrednji zgornjesotelski govori izkazujejo splošnokajkavske inovacije (popraslovanski novi cirkumfleks (na dolžini) »kajkavskega tipa«, Z jsl. *e = *., jsl. *o = *.), kar te govore nedvomno uvršca v kajkavski diasistem, ter naglasni pomik tipa *s.no/*pr.so > *sen./*pros. samo na zaprti zlog (tip *kok.š : *.ko, *m.so), kar kaže na delno pri­sotnost ene izmed inovacij slovenskega diasistema. Pojavljajo se tudi novejše inovacije v naglasnem sistemu, kot sta izguba tonemskih in kvantitetnih opozicij. Genetskojezi­ 518 Starejše stanje brez glasovnih sovpadov razlicnih kvalitet monoftongiranih e-jevskih in o-je­ vskih samoglasnikov bi lahko izkazovala govora krajev Turni in Brod na Kupi: sln.*./*.-: *e/*č-//*./*.-, *o : *ň-//*o/*.- > Turni, Brod na Kupi .. : e., .. : o.. 519 Odraz sln. *o >Turniu. naj bibil regularen,medtemkonaj biodrazsln.*o >Turni. nastal po analoški izravnavi samoglasniške barve iz odvisnih sklonov v imenovalnik ednine pred naglasnim umikom tipa sln. *sen./*pros. > *s.no/*prňso (*nu.c, Gsg *noci., Lsg *nocě = n..c, Gsg *noci., Lsg *nocě) (Pronk 2010: 118–119). koslovno so torej osrednji zgornjesotelski govori kajkavšcina. Glede na odraz južno­slovanskih *o in *. (jsl. *o = *. > kajk. *.) ter novejše naglasne inovacije se delijo na bezjaške in ratkajske. Bezjaškigovori, imenovani po prebivalcih tega obmocja, ki so Bezjaki (Bezjaci), so severovzhodni zgornjesotelski govori (krajev Pregrada, Kostelsko, Plemenšcica). Zanje sta znacilna glasovni sovpad južnoslovanskih *o = *. = *u ter odsotnost splo­šnega daljšanja zložnikov v odprtem zlogu in njihova diftongizacija. Za genetsko je­zikoslovje relevantne znacilnosti teh govorov so torej: 1) popraslovanska (analoška) podaljšava praslovanskih kratkih novoakutiranih zložnikov »kajkavskega tipa« (Pre­grada z'ele :sp'.ci); 2) odsotnost daljšanja tipa *vrŕna > *vrána (Pregrada kr'ava, m'at., lap'ata : Gpl kr'.f, .t'.va, pl'.kala; j'.sti, m'.st. : diete, cviet; gl'.dat, ž'.ti : m'es., gov'edina; Kostelsko l.p'ata :m'o.ka); 3) Z jsl. *e = *.(Pregrada cv'iet = d'ien; m'.st. = d'.š; Kostelsko d'iete = d'ien; s'eme); 4) jsl. *o = *. = *u (Pregrada g'uska = v'uk; Ko­stelsko ž'outo; t'u.a = p'uža ‘dekle’); 5) psl. *e = *e (Pregrada gov'edina = z'ele, ž'.ti = sp'.ci); 6) naglasni pomik tipa*s.no/*pr.so > *sen./*pros. samo na popraslovanski zaprti zlog (Pregrada kak'uoš : m'es.; Kostelsko k.k'uoš : m'.s.).520 Ratkajski govori, imenovani po prebivalcih tega obmocja, ki so Ratkajci (Rat­kajci), so jugozahodni zgornjesotelski govori (krajev Pavlovec Pregradski, Vinagora, Desinic, Ivanic Desinicki, Velika Horvatska). Zanje so znacilni glasovni sovpad juž­noslovanskih *o = *. = *o ter splošna podaljšava zložnikov v odprtih zlogih in nji­hova diftongizacija, pri cemer imajo podaljšani zložniki enak odraz kot prvotni dolgi (Ivanic s'.jl., m'eira, n'ouga, k'rauva). Genetskojezikoslovno relevantne znacilnosti teh govorov so: 1) popraslovanska (analoška) podaljšava praslovanskih kratkih no-voakutiranih zložnikov »kajkavskega tipa« in 2) odsotnost daljšanja tipa *vrŕna > *vrána sta zaradi splošnega daljšanja odprtih naglašenih zlogov težko dolocljiva; 3) Z jsl. *e = *. > ei, . (Ivanic sn'eik, d'ein; s'.me, m'.gla); 4) jsl. *o = *. = *o (Ivanic 'vouk, m'oust, n'ouga); 5) psl. *e = *e ni gotovo (Ivanic gov'ejdina : pap'.l); 6) na­glasni pomik tipa *s.no/*pr.so > *sen./*pros. samo na popraslovanski zaprti zlog (Ivanic kok'ouš, pap'.l : m'eis.).521 Odrazi nakaterih naglašenih zložnikov v osrednjih zgornjesotelskih govorih Kraj *. *e *. *. *o *o *. *. *o *o *. *e *e *e Pregrada ie . ie . u u u u uo o e . e . Kostelsko ie e ie e ou u ou u uo o . . . . Plemenšcina i./. e i./. e ou u ou u uo o e . e . Ivanic ei e ei e ou ou ou . .j e .j e 520 Gradivo je iz Loncaric 1985: 48–50. 521 Gradivo je iz Loncaric 1985: 50–51. 5.4.4.2 Obrobni zgornjesotelski govori Nekateri obrobni zgornjesotelski govori so v kroatisticni narecjeslovni literaturi nava­dno prikazani kot posebni. Šlo naj bi za mejne kajkavske govore, ki izkazujejo neka­tere tipicno slovenske oz. netipicne kajkavske znacilnosti.522V nadaljevanju je podana zgodovinskojezikoslovna interpretacija glasovnih sistemov obrobnih zgornjesotelskih govorov (krajev Hum na Sutli in Kumrovec)523in njihova primerjava z zemljepisno sticnimi govori južnoštajerske narecne ploskve južne slovenšcine,524ki pokaže, da je obrobne zgornjesotelske govore mogoce izvesti iz južnoštajerske narecne ploskve juž­ne slovenšcine (prim. preglednico v 5.1.5.3.3). Govor kraja Hum na Sutli izkazuje: 1) odsotnost splošnokajkavskih inovacij (prim. 5.2.2): a) Z jsl. *e = *.> kajk. *.(Hum sn'eik, str'eixa, xr'.n; d'ein, m'eiša, v'.s‘ves’ (prim. spodaj)); b) jsl. *o = *.> kajk. *. (Hum k'aut, st'aupa, zr'.kami :p'ouš, p'un); 2) splošno­slovenski inovaciji (prim. 2.2.2.1.2): a) naglasni pomik tipa *s.no/*pr.so > *sen./*pros. (Hum mes'ou, d.m'a, u.'i, on'i; pap'.., greb'ein, gul'aup, ve.'.r, kor'ein, kuk'ouš, kor'ak); b) naglasni umik tipa *sv..ŕ > *sv..a (Hum r'auka); 3) inovaciji južne slovenšcine (prim. 5.1.2): a) zgodnje daljšanje tipa *vrŕna > *vrána (Hum str'eixa, nev'eista; r'.k., n'eiso; 'ous.), kar med drugim potrjuje tudi enakost odrazov slovenskega dolgega *. ter v za­hodni in južni slovenšcini zgodaj podaljšanega slovenskega kratkega naglašenega *.-v nezadnjih zlogih: sln. *. = *.-> J sln. *e. > Hum ei (Hum sn'eik = str'eixa); b) sln. *./*.-, *o > J sln. *e.1, *o. > Hum e., o. (sn'eik; v'ous, kuk'ouš, mes'ou); 4) inovacije južnoštajerske narecne ploskve južne slovenšcine (prim. 5.1.5.3.3): a) sln. *e > južno­štajersko *e.2 > Hum ../ei (l'.t, p'.., pap'.., ve.'.r, m'eit, greb'ein, kor'ein); b) sln. *č-, *> Z in J sln. *é-, *> južnoštajersko *.-, *.-> Hum ../ei, ou (r'.k., n'eiso; 'ous.); c) sln. *./*.-, *o/*.-> južnoštajersko *e, *o > Hum .., au/ou (z'..; k'aut, r'auka, st'aupa, gul'aup); 5) inovacije srednještajerskega narecja: sln. *./*.- > *. > Hum ../ei (v'.s, d'ein, m'eiša); naglasne inovacije štajerskih narecij slovenšcine kot naglasna umika *žen./*koz. 522 »Vokalsko-akcenatski odnosi u spomenutim granicnim hrvatskim govorima imaju neke speci-ficno slovenske crte, odnosno crte atipicne za hrvatske govore« (Celinic 2006: 118). »Usporede li se navedene vokalsko-akcenatske osobine dvaju hrvatskih govora na Sutli Huma na Sutli i Kumrovcauocavasekakoihmedusobnopovezujumnogezajednickecrte.Uzto,karakterizuju ih neke tipicno slovenske pojave koje su, prešavši Sutlu, zahvatile rubna hrvatska podrucja« (Celinic 2006: 121). »Iako predstavlja jezicnu i nacionalnu granicu, ocito je da rijeka Sutla na prikazanom podrucju ne narušava prirodan jezicni kontinuum s obiju svojih strana« (Celinic 2006: 122). »V dveh obmejnih hrvaških kajkavskih govorih, Humu na Sutli in Kumrovcu, se pojavljajo nekateri fonemi, ki so znani tudi v obmejnih slovenskih štajerskih narecjih, prav tako pa so opazni nekateri slovenski (štajerski) naglasni pojavi« (Celinic 2006: 123). 523 Gradivo je navajano po Celinic 2006 (zaHum jeupoštevano tudi Loncaric1985:51–53). V govoru ni kolikostnih nasprotij, kolikost zložnikov je oznacena kot kratka, torej brez znamenja .. Z grafemom . se najverjetneje oznacuje srednji c, ki je nekoliko mehkejši od hrvaškega knjižnega (kroatisticna narecna transkripcija ima torej za referenco hrvaški knjižni jezik). Za Hum na Sutli je najprej navedeno gradivo iz Celinic 2006: 119–120, potem pa še iz Zorko 2006: 465. Primerjava med zapisoma pokaže, da je bilo gradivo zabeleženo skozi dva razlicna slušna filtra oz. v dveh razlicnih narecjeslovnih tradicijah. 524 Rigler 1963b: 44–45, 58–59. > *žčna/*kňza in *m.gl. > *m.gla ter glasovni sovpad odrazov umicno naglašenih *e in *. (Hum s'.stra = m'.gla; g'.ra). Njegova genetskojezikoslovna analiza torej pokaže, da govor spada v srednještajerskonarecjeslovenšcine(prim. 5.1.5.3.3),525za katerega so znacilni: 1) odsotnost splošne monoftongizacije odrazov južnoštajerskih diftongov: sln. *./*.-, *e, *o > srednještajersko *e.1, *e.2, *o. (Hum sn'eik, str'eixa; l'.t, m'eit; v'ous); 2) glasovni sovpad odrazov slovenskih *./*.-in *./*.-(Hum z'.. = v'.s); 3) težnja po diftongizaciji odrazov slovenskih *o/*.-(Hum k'aut) in odsotnost glasovnega sovpada njihovih odrazov z odrazi slovenskega *o (sln. *o > srednještajersko *o.1) (Hum k'aut : v'ous). Zgodovinskojezikoslovna primerjava obravnavanega govora npr. z govorom kraja Šmarje pri Jelšah razkrije njuno genetsko identicnost (glasovni sovpad odrazov slovenskih *o in *(Hum v'ous = 'ous.), padajoci diftong kot odraz slovenskih *o/*.­in odsotnost glasovnega sovpada odrazov slovenskih *o in *o/*.-(sln. *o, *o/*.- > *o.1 : *o.2), pri cemer govor Huma za razliko govora Šmarij ne izkazuje popolnega glasovnega sovpada odrazov slovenskih *./*.- in *e/*č-. Govor kraja Kumrovec izkazuje: 1) odsotnost splošnokajkavskih inovacij (prim. 5.2.2): a) Z jsl. *e = *. > kajk. *. (Kumrovec r'.., str'.xa, xr'.n; v'.s ‘vas’, m'.ša, v'.s ‘ves’ (prim. spodaj));b)jsl.*o = *. > kajk. *. (Kumrovec 'kl.p, st'.pa : ž'u., t'ukli); 2) splošno­slovenski inovaciji (prim. 2.2.2.1.2): a) naglasni pomik tipa *s.no/*pr.so > *sen./*pros. (Kumrovec m.s'u, k.l'u, d.m'., pap'.l, g.b'.n, ve.'.r, obl'.k, gol'.p, kik'uš); b) naglasni umik tipa *sv..ŕ > *sv..a (Kumrovec p'.t.k); 3) inovaciji južne slovenšcine (prim. 5.1.2): a) zgodnje daljšanje tipa *vrŕna > *vrána, kar med drugim potrjuje tudi enakost odrazov slovenskega dolgega *.ter v zahodni in južni slovenšcini zgodaj podaljšanega slovenskega kratkega naglašenega *.-v nezadnjih zlogih: sln. *. = *.-> J sln. *e. > Kumrovec . (Ku­mrovec r'.. = str'.xa); b) sln. *./*.-, *o > J sln. *e.1, *o. > Kumrovec .., u. (m'.sec, r'..; dr'up); 4) inovacije južnoštajerske narecne ploskve južne slovenšcine (prim. 5.1.5.3.3): a) sln. *e > južnoštajersko *e.2 > Kumrovec .. (š'.st); b) sln. *č-, *> Z in J sln. *é-, * > južnoštajersko *.-, *.-> Kumrovec ., u (s'.d.n; 'us.n); c) sln. *./*.-, *o/*.-> južnoštajer­sko *e, *o > Kumrovec ., . (p'.t, p'.t.k, j'.tra, pr'.ja; 'kl.p, 'p.t, st'.pa, g'.ska); 5) inova­cije bizeljskih govorov kozjansko-bizeljskega narecja: sln. *./*.-> SV južnoštajersko *. > Kumrovec . (v'.s, m'.ša); naglasne inovacije štajerskih narecij slovenšcine kot naglasna umika *žen./*koz. > *žčna/*kňza in *m.gl.>*m.gla ter glasovni sovpad odrazov umic­no naglašenih *e in *. (Kumrovec .'.lu = m'.gla; k'.sa). Njegova genetskojezikoslovna analiza pokaže, da govor spada v kozjansko-bizeljskonarecjeslovenšcine, in sicer njegov severovzhodni del, kjer so prisotni bizeljski govori z odrazom sln. *./*.-> bizeljsko *.(za razliko od njegovega jugozahodnega dela, kjer se govorijo kozjanski govori z odrazom sln. *./*.-> kozjansko *a) (prim. 5.1.5.3.3), za katerega so znacilni: 1) splošna monoftongi­zacija odrazov srednještajerskih diftongov: sln. *./*.-, *e, *o > srednještajersko *e.1, *e.2, *o. (> Kumrovec ., ., u); 2) sln. *./*.- :*e/*č- = *./*.- > *. :*e, pri cemer je v nekaterih govorih prišlo do kasnejšega glasovnega sovpada (Kumrovec .); 3) sln. *o/*ň-: *o/*.-(> Kumrovec u :.). Zgodovinskojezikoslovna primerjava obravnavanega govora npr. z govo­roma krajev Imeno in Mostec kaže na njuno genetsko identicnost. 525 Na to dejstvo je bilo opozorjeno že v Zorko 2006: 265–268. 5.4.5 Medmurskonarecje Za medmursko narecje je znacilno, da vsi govori ne izkazujejo splošnokajkavskih glasov­nih sovpadov zahodnojužnoslovanskih *e in *. ter južnoslovanskih *o in *. kot tudi to, da je v njih prišlo do splošne izgube tonemskih in kvantitetnih opozicij.526Glede na prisotnost oz. odsotnost splošnokajkavskih glasovnih sovpadov se medmursko narecje deli na tri pod­narecja: 1) spodnje podnarecje: Z jsl. *e = *., jsl. *o = *.; 2) osrednje podnarecje: Z jsl. *e = *., jsl. *o : *.; 3) zgornje podnarecje: Z jsl. *e : *., jsl. *o : *..527Sledi natancnejši prikaz treh podnarecij medmurskega narecja in njihova genetskojezikoslovna opredelitev.528 5.4.5.1 Spodnjepodnarecjemedmurskeganarecja Spodnje podnarecje (donji poddijalekt) medmurskega narecja ima naslednje glasovne in naglasne znacilnosti: 1) Z jsl. *e = *.; 2) jsl. *o = *. = *o; 3) psl. *. > ., redko j. Pozna pet skupin govorov (ki jih predstavljajo govori krajev Prelog, Gorican, Donja Dubrava, Serda­helj/Szerdahely, Orehovica) in eno prehodno podskupino (Draškovec). Kot primer lahko služi govor kraja Prelog: 1) nezložniški sistem: a) psl. *., *. > c, .; b) psl. *šc, *ž. > šc, ž.; 2) zložniški sistem: a) Z jsl. *e= *.> .; b) jsl. *o = *. > .(: psl. *o > o : psl. *u > u); c) psl. *e = *e > .; 3) naglasni sistem: kajk. *leti > let.; *vin., *žen. > vino, ž.na/ž.na; s.ša, m.so; pos.k.l; j.goda, lop.ta; *mlat.ti > ml.titi; ml.timo, t.ncati; izguba tonemskih opozicij; tj. Ivšicev naglasni sistem I/7.529Dolnje podnarecje medmurskega narecja izkazuje vse defini­cijske lastnosti kajkavšcine, zato je, gledano genetskojezikoslovno, kajkavski geolekt. 5.4.5.2 Osrednjepodnarecjemedmurskeganarecja Osrednje podnarecje (srednji poddijalekt) medmurskega narecja izkazuje naslednje glasovne in naglasne znacilnosti: 1) Z jsl. *e = *.; 2) jsl. *o : *. (jsl. *. = *u); 3) psl. *. > j, redko .. Razlikuje pet skupin govorov (predstavniki so govori krajevPodturen, Mala Subotica, Cakovec, Lopatinec, Vratišinec) in eno prehodno podskupino (Maci­nec). Kot primer lahko služi govor kraja Podturen: 1) nezložniški sistem: a) psl. *., *. > c, j; b) psl. *šc, *ž. > šc, ž.; 2) zložniški sistem: a) kajk. *. = *. > ., kajk. *e = *. > .; b) kajk. *o = *o > ., kajk. *o = *o > o; kajk. *. = *u > u, kajk. *. = *u > u; c) psl. *e = *e > .; 3) naglasni sistem: kajk. *leti > let.; *vin., *žen. > vino, ž.na/ž.na; s.ša, m.so; pos.k.l; j.goda, lop.ta; *mlat.ti > ml.titi; ml.timo, t.ncati; izguba tonemskih opozicij; tj. Ivšicev naglasni sistem I/7.530Osrednje podnarecje medmurskega narecja izkazuje izostanek nekaterih definicijskih lastnosti kajkavšcine, zato je genetskojezikoslovno gledano lahko narecni otok znotraj kajkavšcine. 526 Loncaric 1996: 142–144. 527 Loncaric 1996: 146; Blažeka 2006: 110, 2008: 12–14. 528 Nekdanje kvantitetne opozicije se odražajo kot kvalitetne opozicije, kar pomeni, da imajo izhodišcno dolgi samoglasniki drugacen odraz od izhodišcno kratkih. 529 Šojat 1981b: 334–336; Blažeka 1998: 27–29, 2008: 34, 40–42, 77–79. 530 Blažeka 2008: 35, 43–45, 77–79. 5.4.5.3 Zgornjepodnarecjemedmurskeganarecja Zgornje podnarecje (gornji poddijalekt) medmurskega narecja ima naslednje glasovne in naglasne znacilnosti: 1) Z jsl. *e : *.; 2) jsl. *o : *.; 3) psl. *. > j.531Pozna tri skupinegovorov (predstavljajo jih govori krajev Sveti Martin, Štrigova, Stanetinec). Ker gornje podnarecje medmurskega narecja ne izkazuje nobene od splošnokajkavskih inovacij, bi ga zelo težko uvrstili med kajkavske govore. V nadaljevanju sta podani zgodovinsko­jezikoslovna interpretacija glasovnih sistemov zgornjemedmurskih govorov ter njihova zgodovinskojezikoslovna primerjava z zemljepisno sticnimi govori panonske narecne ploskve vzhodne slovenšcine,532ki kaže na to, da je gornjemedmurske govore mogoce izvesti iz panonske narecne ploskve vzhodne slovenšcine (prim. preglednico v 5.1.5.4.2). Govori okrog kraja Sveti Martin izkazujejo naslednje glasovne in naglasne znacilnosti:5331) odsotnost splošnokajkavskih inovacij (prim. 5.2.2): a) Z jsl. *e : *. (Sveti Martin sn'eik : d'.n); b) jsl. *o : *. (Sveti Martin 'mauš : s'uonce; g'oba : v'una); 2) splošnoslovenski inovaciji (prim. 2.2.2.1.2): a) splošnoslovenski naglasni pomik tipa *s.no/*pr.so > *sen./*pros. samo na zaprte zloge (Sveti Martin k.k'aut, Praporcan g'lop ‘golob’ : créjvo, t.lo); b) splošnoslovenski naglasni umik tipa *sv..ŕ > *sv..a (Sveti Martin d'eite, gl'ijsta, m'auda); 3) znacilnosti panonske narecne ploskve vzhodne slovenšcine (prim. 5.1.5.4.2): a) sln. *., *o > JV sln. *e., *o. > panonsko *e., *o.1 > Sveti Martin éj/e/ie, u (sléjp, kléjt, kléjšce, léjva, mréjti; celi, snek,gre ‘greh’; brieskva, criešje, dvie, mliéko; bus, kus, must, nus) oz. ei, ou/au (p'eisek, sn'eik, xmr'eity; b'ous, m'oust, n'ouc/n'auc); b) sln. *. > S in V sln. *. > V sln. *e > panonsko *e3 > Sveti Mar­tin é (dén, méh) oz. . (d'.n); c) odsotnost daljšanja tipa *vrŕna > *vrána, kar ponekod potrjuje razlicnost odrazov *. :*.-, *o :*, *o :*.-> Sveti Martin ié/éj/e (diéca, diélo, miéra, viéra = mliéko; bréjmä = sléjp; leto, nevesta = snek), : u (mim : bus), u (muka, put, sut, zup; gta) oz. e. :./i., o. :o, a. :o (sn'eik :mr'i.ža; m'oust :'osem; 'zaup : g'oba), pri cemer je v govorih prišlo do pozne izgube kvantitetnih opozicij.534S stališca znacilnosti panonske narecne ploskve vzhodne slovenšcine je problematicno predvsem dejstvo, da imajo ti govori ponekod odraze dolgih zložnikov v oblikah, v katerih bi pricakovali odraze kratkih zložnikov. Zelo verjetnoje, da je ponekod prišlo do znotrajvzorcnih analoških izravnav (Sveti Martin 'deilaty, p.'veidaty po *'deilan, *p.'vein; 'meist., k.'lein. po *'meista, *k.'leina)535oz. do splošne težnje po diftongiza­ 531 Blažeka 2008: 12–14, 77–79. 532 Rigler 1963b: 45, 60–62. 533 Gradivo je vzeto iz Oblak 1896: 44–52 ter Blažeka 2003: 12–15 in 2005: 37–45. Gradivo, naglašeno z ostrivcem (dén), je Oblakovo, gradivo, naglašeno z iktom ' (d'.n), je Blažekovo. 534 V to skupino govorov sodi tudi govor kraja Praporcan, prikazan v Blažeka 2005. Ker avtor pri opisu fonemskega sistema ne navaja zgledov, ni mogoce reci, ali njegove zgodovinsko­jezikoslovne interpretacije dejansko ustrezajo stanju na terenu ali ne. Na osnovi navedenih leksemov v slovarskem delu (Blažeka 2005: 37–45) je mogoce izlušciti naslednje: naglasni pomik tipa *s.no/*pr.so > *sen./*pros. na popraslovanski zaprti zlog (Praporcan g'lop ‘golob’),*. : *.- > Praporcan e./. : . (str'eila, za'reisna, d'.kla, s'.nca : s'.m, v'.rvati). 535 V tehgovorih sodejanskoizpricaneizravnaveznotrajpregibalnihvzorcev(Sv. Martinn'aus, Gsgn'ausa : kajk.n.s n.sa, sln. n.s nos. < psl. *n.s. *n.sa) ter pojavljanje dvojnicnih od­ ciji naglašenih samoglasnikov po izgubi kvantitetnih opozicij.536Zaradi fragmentarno­sti gradiva se je zelo težko dokoncno opredeliti glede genetskojezikoslovnega statusa teh govorov. Nejasna je namrec starost diftongov tipa *., *o, *o > ei, ou, ou/au. Ce so diftongi nastali po starih diftongizacijah (sln. *., *o, *o > panonsko sln. *e., *o.1, *o.2), potem ti govori sodijo v prekmursko narecje slovenšcine, in sicer med arha-icne obrobne prekmurske govore slovenšcine, ki ne poznajo naglasnega pomika tipa *s.no/*pr.so > *sen./*pros. na popraslovanski odprti zlog ter vseh poznejših prek­murskih inovacij (npr. glasovnega sovpada panonskoslovenskih diftongov (sln. *o :*o > panonsko *o.1 :*o.2).537Ce so diftongi nastali po mlajših diftongizacijah zaradi splo­šne težjepo diftongizaciji naglašenih samoglasnikov (ki je posledica težnje zamenjave kvantitetnih opozicij s kvalitetnimi opozicijami), potem ti govori najverjetneje sodijo med obrobne medmurske govore kajkavšcine (narecni otok), ki ne poznajo splošno­kajkavskih inovacij, toda izkazujejo naglasni pomik tipa *s.no/*pr.so > *sen./*pros. na popraslovanski zaprti zlog. Težnjo po diftongizaciji je mogoce razlagati tako kot posledico zemljepisnega stika medmurskega narecja s prekmurskim narecjem kot tudi posledico znotrajsistemskih teženj.538 Govori okrog kraja Stanetinec (sln. *., *o > Stanetinec ., .; sln. *. > Stanetinec .; sln. *o > Stanetinec .; sln. *. : *.-, *o : *, *o : *.-> Stanetinec . : ., . : o, . : o s poznejšo izgubo kvantitetnih opozicij) so zaradi pomanjkanja gradiva zelo težko ge­netskojezikoslovno opredeljivi. Zanje je podobno kot za govore kraja Sveti Martin in njegove okolice mogoce reci naslednje: ce je enoglasniški samoglasniški sistem nastal z monoftongizacijo prvotnih panonskoslovenskih diftongov, spadajo v prleško narecje razov (psl. *t.st. > *t.st > t'eist/t'.st; psl. *d.ž.. > *d.ž. > d'.šc/d'eišc; psl. *b.zg. > *b.z.g > b'.zek/b'eizek;psl. *lon.c.k. > *lonc.k > l'oncek/l'ouncek;psl. *xr.šc. > *xrošc > xr'aušc/ xr'.šc; sl. *m.da > *moda > m'auda/m'ouda), kar otežkoca nedvoumno genetskojezikoslovno interpretacijo gradiva. 536 V precejšnjem številu primerov pa je izvor posameznih fonemov glede na trenutno védenje na podrocju (na)glasoslovja slovanskih jezikov v dostopni narecjeslovni literaturi napacno interpretiran (m'eisec z ei kot odrazom *. za dejansko *m.sec < psl. *m.sec. (> sln. m.sec, nštok.mj.sec mj.seca, ceš. mesíc);cr'eiš.a z ei kot odrazom *. za dejansko*cr.šna < psl. *c.rš.na (> sln. c(r).šnja, nštok. tr.šnja, rus. .......);»j'eite (imp., 2. l. mn. od j'.sty)« z ei kot odrazom *. za dejansko sln.-kajk. *j.jte < psl. *j...te, tj. z *j'ejte z *ej iz *ej < psl. *je.. in ne z*ei po udvoglašenju iz*e; dr'eiv. zei kot odrazom*. najverjetneje po knj. hrv. d.vo< psl. *dr.vo za dejansko*dr.vo < psl. *d.rvo; cv'.sty z. kot odrazom*e najverjetneje po knj. hrv. cvij.t < *cv.t < psl. *kv.t. za dejansko *cv.st. < *kv.st. . psl. *kvist. *kv.to *kv.teš.; šk'.den z. kot odrazom*e za dejansko*sk.d.n < sl.*sk.d.n. . stvn.scugin(a); p'.nes z . kot odrazom *e za dejansko *p.ne. < psl. *p.ne.. (> sln. p.nez, star. nštok. pj.nez, ceš. peníz) . stvn. pfenni(n)g) ali je na enak nacin interpretirano novejše prevzeto besedje(balk'oun, kap'eilyca, p'einzlyn, salv'eit, s'.ndvyc, šekr'eit) oz. avtor a priori izhaja iz izhodišcnega kajkavskega in ne morda izhodišcnega slovenskega naglasnega sistema (t'.nky, z'.ly z., . kot odrazoma*. iz kajk.*t.nki, *z.li : sln.*t.nki, *z.li < psl. *t.n.k.j., *z.l.j.) (le nekaj primerov iz Blažeka 2003: 13–14). 537 Podobno razlikovanje je ohranjeno v zahodnohaloških govorih: sln. *o : *o > Žetale a. : ... 538 Greenberg 2005: 121. panonske narecne ploskve vzhodne slovenšcine, ce pa ne, so to obrobni medmurski kajkavski govori (narecni otok). Govori okrog kraja Štrigova (sln. *., *o > Štrigova ., o.; sln. *. > Štrigova .; sln. *o > Štrigova o.; sln. *. :*.-, *o :*, *o :*.-> Štrigova . :., o. :o, o. :o s poznej­šo izgubo kvantitetnih opozicij)539izkazujejo monoftongizacijo panonskoslovenskega diftonga *e.1 (sln. *. > JV sln. *e. > panonsko *e.1 > Štrigova .), kar govor povezuje z ostalimi prleškimi govori, glasovni sovpad panonskoslovenskih diftongov *o.1 in *o.2 (sln. *o :*o > panonsko *o.1 :*o.2 > Štrigova ou), kar je znacilno za vecino panonskih govorov, ter odsotnost diftongizacije slednjih, kar pa ni znacilno za prleške, temvec za prekmurske govore. Zaradi delne monoftongizacije panonskoslovenskih diftongov so to genetskojezikoslovno gledano obrobniprleškigovori(narecni otok) z odsotnostjo ene od inovacij ali pa morda celo prehodniprleško-prekmurskigovori.540 539 Gradivo za Stanetinec in Štrigovo je navajano po Blažeka 2008: 37, kjer za posamezne glasove zgledi niso navedeni. Posledicno ustreznost zgodovinskojezikoslovne interpretacije jezikovnega stanja ni preverljiva. 540 Zinka Zorko govora krajev Razkrižje in Štrigova uvršca med spodnjeprleške govore (Zorko 2007: 15). SKLEP Pozna praslovanšcina (do ok. 800) se je po starejših nesplošnoslovanskih inovacijah od 9. stoletja dalje razcepila na tri osnovne slovanske makrogeolekte (to so bili južna, vzhodna in zahodna slovanšcina) ter hkrati znotraj njih na manjše geolekte; to so bili t. i. staroslovanski geolekti. Iz teh staroslovanskih geolektovso se po mlajših nesplo­šnoslovanskih inovacijah od 10. stoletja dalje izoblikovali mlajši slovanski geolekti hi­erarhicne stopnje jezika, tj. slovanski jeziki v genetskojezikoslovnem pomenu. Znotraj genetskojezikoslovne (geneolingvisticne) oz. genealoške klasifikacije je pojem jezik razumljen kot zemljepisna jezikovna pojavnost (geolekt) in je definiran kot množica narecnih skupin (grup), njihovih narecij (dialektov) in krajevnih govorov, ki izkazujejo iste jezikovne znacilnosti (arhaizme in inovacije), drugacne od jezikovnih znacilnosti sosednje množice narecnih skupin, njihovih narecij in krajevnih govorov, ki sestavljajo sosednji jezik. Pri dolocanju modela lingvogeneze slovanskih jezikov so upoštevani njihovo iz­hodišce (enotno ali neenotno) in težnja v njihovem jezikovnem spreminjanju (diver­gentno ali konvergentno), dolocene so njihove definicijske lastnosti (alietete), ki so intepretirane kot inovacije oz. arhaizmi znotraj areala. Definirani so tudi prehodni in drugotni geolekti. Slovanski jeziki imajo, upoštevaje njihovo izhodišce (enotno ali neenotno) in te­žnjo v jezikovnem spreminjanju (divergentno ali konvergentno), naslednje osnovne modele lingvogenez: 1) enotnoizhodišceindivergentnospreminjanje, tj. en staroslovanski geolekt se je po divergenetnem spreminjanju razcepil na vec mlajšihslovanskih geolektov je­zikov oz. njihovih delov, in sicer: a) vzhodna južna slovanšcina na makedonski in bolgarski jezik; b) poljsko-lužiška zahodna slovanšcina na poljski in lužiškosrbski je­zik; c) polabsko-pomorjanska zahodna slovanšcina na polabski in pomorjanski jezik; c) južna zahodna slovanšcina na ceškijezik ter zahodnoinvzhodnonarecnoploskev slovaškega jezika; 2) neenotno izhodišce in konvergentno spreminjanje, tj. vec staroslovanskih geolektov se je po konvergentnem spreminjanju povezalo v enoten mlajši slovanski geolekt jezik, in sicer: a) severozahodnoalpska južna slovanšcina (severozahodna slo­venšcina) in jugovzhodnoalpski del jugovzhodnoalpsko-zahodnopanonsko-primorske južne slovanšcine (jugovzhodna slovenšcina) v slovenski jezik; b) severovzhodna vzhodna slovanšcina (vecji del rušcine) in novgorodsko-pskovska vzhodna slovanšci­na (novgorodska in pskovska rušcina) v ruski jezik; c) pološko-smolenska vzhodna slovanšcina (severovzhodna belorušcina) in poleški del poleško-kijevske vzhodne slo­vanšcine (jugozahodna belorušcina) v beloruski jezik; c) kijevski del poleško-kijevske vzhodne slovanšcine (severna ukrajinšcina) in jugozahodna vzhodna slovanšcina (ju-gozahodna in jugovzhodna ukrajinšcina) v ukrajinski jezik; 3) neenotnoizhodišceinodsotnostkonvergentnegaspreminjanja, tj. vec sta­rejših slovanskih geolektov ne izkazuje konvergentnega spreminjanja v enotni mlajši slovanski geolekt jezik, in sicer: a) zahodnopanonski in primorski del jugovzhodnoalp­sko-zahodnopanonsko-primorske južne slovanšcine (zahodna kajkavšcina in cakavšci­na), vzhodnopanonsko-dinarska južna slovanšcina (vzhodna kajkavšcina in zahodna štokavšcina) in raška južna slovanšcina (vzhodna štokavšcina) kot osrednjejužnoslo­vanski jezik; b) vzhodni del južne zahodne slovanšcine (zahodna in vzhodna slovašci­na) ter osrednjetatrska zahodna slovanšcina (osrednja slovašcina) kot slovaški jezik. Slovanski jeziki imajo, upoštevaje dejstvo, ali so njihove definicijske lastnosti jezikovne inovacije ali jezikovni arhaizmi znotraj areala, naslednje osnovne modele lingvogenez: 1) inovacije kot definicijske lastnosti, tj. inovacije v delu jezikovnega areala oblikujejo in s tem definirajo geolekt v tem delu areala, in sicer: a) slovenski jezik slo­venske inovacije na severozahodu zahodnojužnoslovanskega areala; b) makedonski jezik makedonske inovacije na jugozahodu vzhodnojužnoslovanskega areala; c) ruski jezik ruske inovacije na severovzhodu vzhodnoslovanskega areala; c) ukrajinski jezik ukrajinske inovacije na jugozahodu vzhodnoslovanskega areala; d) pomorjanski je­zik pomorjanske (osrednjelehitske) inovacije v središcu severnozahodnoslovanskega (lehitskega) areala; e) polabski jezik polabske (zahodnolehitske) inovacije na zahodu severnozahodnoslovanskega (lehitskega) areala; f) ceškijezik ceške inovacije na zaho­du južnozahodnoslovanskega areala; 2) arhaizmi kot definicijske lastnosti, tj. izostanek inovacij v delu jezikov­nega areala oblikuje in s tem definira geolekt v tem delu areala: a) osrednjejužno­slovanski jezik izostanek slovenskih inovacij v središcu zahodnojužnoslovanskega areala; b) bolgarski jezik izostanek makedonskih inovacij v središcu vzhodnojužnoslo­vanskega areala; c) poljski jezik izostanek osrednjelehitskih (pomorjanskih) inovacij na vzhodu severnozahodnoslovanskega (lehitskega) areala; c) slovaškijezik izostanek ceških inovacij na vzhodu južnozahodnoslovanskega areala. Prehodni geolekti hierarhicne stopnje jezika bi lahko bili: a) beloruski jezik kot prehodni geolekt na zahodu vzhodnoslovanskega areala, ki izkazuje del inovacij ru­skega in del inovacij ukrajinskega jezika; b) pomorjanski jezik kot prehodni geolekt v središcu severnozahodnoslovanskega (lehitskega) areala, ki izkazuje del inovacij po­labskega in del inovacij poljskega jezika; c) lužiškosrbskijezik kot prehodni geolekt v središcu zahodnoslovanskega areala, ki izkazuje del inovacij severnozahodnoslovan­skih (lehitskih) in južnozahodnoslovanskih (ceško-slovaških) jezikov. Drugotni geolekt hierarhicne stopnje jezika bi lahko bil oz. prvine drugotnega ge­olekta jezika izkazuje makedonski jezik z avtohtono vzhodnojužnoslovansko osnovo in z delno alohtono štokavsko naplastitvijo. TYPOLOGY OF LINGUOGENESES OF THE SLAVIC LANGUAGES (SUMMARY) Building on the theoretical and methodological approach of genetic/genealogical linguistics (i.e., comparative linguistics and areal dialectology), the monograph attempts to systemise the evolutional histories of the individual Slavic languages. In the framework of genetic/ genealogical linguistic classification, the term language is to be defined as a geographical linguistic phenomenon (a geolect) which encompasses groups of dialects and their local varieties displaying the same set of linguistic characteristics (i.e., archaisms and/or innova­tions). These must, in turn, differ in a meaningful way from the linguistic properties of a neighbouring group of dialects, which between themselves naturally form a neighbouring language. 7.1Comparativelinguisticsanddialectologyaspartofgenetic/genealogicallinguistics 7.1.1Genetic/genealogicallinguisticswithinlinguistics Depending on the view-point from which the questions connected to the human language are tackled, there are three modes of contemporary linguistic enquiry viz. genetic/genealogicallinguistics, typological linguistics, and sociolinguistics. Genetic/ genealogicallinguistics studies the genetic relationship between linguistic phenom­ena accumulated in the form of idioms (i.e., linguistic systems and diasystems which can be further subdivided into geolects and sociolects, each with its respective subset of the various chronolects) and establishes their genetic/genealogicalclassification based on (the level of) genetic affiliation541(in the majority of cases the genetic affili­ation between any two linguistic systems will depend on their mutual geographical distance). To this purpose, this branch of linguistics explores the evolutionary devel­opment of geolects within the spatial dimension as it progresses in interdependence with innovations in the domain of linguistic change, while it remains alert to the social factor that contributes to the secondary processes of standardisation or de­ 541 The term idiom functions as the most general and in terms of its connotative qualitative or hierarchicalvaluearatherneutrallabel(cf.Brozovic1970a:10).Intermsoflinguisticgeo­graphy an idiom can stand for a geolect, it can refer to a sociolect as a societal phenomenon, or to a chronolect if the temporal dimension is considered. standardisation at the sociolectal level. Genealogical linguistics is a cross-linguistic and diachronic discipline (linguistic affiliation can only be established on the basis of a diachronic approach, which in turn reveals the exact mechanisms of individual evolutional histories). The branch of genealogical linguistics that is particularly inter­ested in the analysis of geolects comprises comparative linguistics and dialectology. 7.1.1.1Comparativelinguistics Comparative linguistics, i.e., historical comparative linguistics, has for its goal the reconstruction of proto-languages (on every plane of linguistic enquiry), which it achieves through the comparison of genetically related idioms that developed from some common ancestor through divergence. It traces and studies the evolutional history of languages from the ancestral stage to their nascence. The essential tools of compara­tive linguistics are the comparative method and the method of reconstruction. 7.1.1.2 Dialectology Dialectology is interested in the dismemberment and fragmentation processes affecting languages and consequent creation of dialectal bases, dialects, and local varieties. 7.1.2Historicalphonologyasthemostimportantcriterionofgenetic/genealogical linguistic classification If the criteria of genealogical classification on the vertical level (taking into the account the genetic relationship between the ancestral idiom and its descendants), or the hori­zontal level (studying the exact genetic relationship between the different descendant idioms) were based singularly on the (mis)matches between the lexicon, (lexical and grammatical) meaning, syntactic structure, morphology and/or phonology (including accentology) of any two idioms in question, the genetic relationship between these two idioms would be impossible to prove in any meaningful way. In the 1870s, the Leipzig Neogrammarian school of linguistics (i.e. August Leskien (1840–1916), Karl Brugmann (1849–1919), Bertold Delbrück (1842–1922), Hermann Osthoff (1847–1909), Hermann Paul (1846–1921); one of the pupils of the Leipzig school was also Ferdinand de Saussure (1857–1913)) came to the cor­rect conclusion that sound change is by far the most systematic process among the changes that can affect a given language. Sound changes can be accurately captured by mathematically precise rules (rather appropriately, the Neogrammarians called them Lautgesetze, i.e. sound laws). As such the historical phonology of a language is undeniably the most important criterion for accurate genealogical classification of languages. Accordingly, the individual idioms are either vertically or horizontally affiliated if and only if they display regular and systematic correspondences on thephonologicallevelwhichcan(bythereversalofthedivergenceprinciple)be projectedbacktoasinglestarting-point,aprotoform,thephonologicaldiversity that naturally exists on the synchronic level being at the same time possible to account for as the direct result of regular sound change. To this may be added the morphogical criterion, but only if the areas of innovation in the domain of morphol­ogy overlap with those involving sound change. Syntactic and lexical features have a decidedly inferior impact on the actual genelogical classification. The main reason for that is the inherent instability of the referents in extra-linguistic reality and the ease with which such features can be influenced by contact situations, be it that these involve the individual geolects or sociolects. 7.1.3 Linguo-genetic models The provision of a model for the evolutional history of a language is achieved through a projection of a linguistic reality into the past and, combinatorily, the interpretation of past linguistic reality through the prism of the attested state of affairs. Taking this into account, the proposed typologies of linguo-genetic categorisation combine the reconstruction of the understructure of each individual geolect, which may either be uniform or complex, with the trend of subsequent development (be it converging or diverging). Together with the relative position (central vs. marginal) of a geolect within a given linguistic area and the presence or absence of innovations, these four parameters can be used as the defining characteristics or genealogical criteria of any idiom. This of course includes phenomena like transitory and secondary geolects. As dictatedby the methodological approach of genealogicallinguistics, the funda­mentals of any linguo-genetic modeling and classification are the specific sound chang­es or significantabsence thereof (innovations and archaisms). It is these characteristic traits (and in certain explicit situations also morphological features) that constitute parameters of genetic classification, provided that one is able to rank them in a feasible relative chronology and assign each specific phenomenon its geographical (geolin­guistically speaking) distribution as manifested in the isoglosses. 7.1.3.1Homogeneousandheterogeneousunderstructure,divergenceandconvergence Linguo-genetic models are combinatorily based on two fundamental coordinates in language evolution: the type of the geolect’s infrastructure (homo- or heterogeneous) and the manner of change (divergence vs. convergence). A geolect has a homogeneous fundament if its ancestor is the result of convergent behaviour, and, vice versa, a heterogeneous one in the case of a multisourced ancestral starting point as the result of some older divergence process(es). If a given geolect starts to diverge, its younger divergent features will as a rule af­fect only a part of the originally uniform linguistic area and manifest themselves in the gradual dismemberment process. In the reversed case of a convergent development, convergence features will function as a means of integration and unification of several disconnected sources. 7.1.3.2 Alieties and alterities The defining peculiarities of a geolect (i.e., its innovations and/or archaisms) are of two types. Alieties refer to across-the-board characteristics of a geolect that function as its unifying (common) features and set it off from the neighbouring affiliated geolects in a continuum. Alterities concern features particular to only a part of the linguistic area. They have a differentiating function and materialise in the fragmentation of a geolect into smaller units. 7.1.3.3Innovations,archaisms,anddialectalposition If a geolect can be defined by the exclusive set of innovations, its neighbour may be delineated by the absence of exactly those changes, i.e. archaisms. Accordingly, the innovations responsible for the fragmentation of a linguistic area can be: 1) unilateral (one-sided) if only A has innovated while B behaves conservatively; 2) bilateral(two-sided) and multilateral if both A and B (and C etc.) have innovated in a different way; 3) combined when bi- or multilateral innovations occur side by side with preserved archaisms. If alongside the presence or significant absence of relevant innovations also the areal position of a geolect within a dialectal continuum (centre vs. periphery) is taken into consideration, the following definitions apply: 1) innovation(s) affecting a part of the linguistic area (its centre, periphery, etc.) are/is the defining feature(s) of the corresponding geolect (i.e., in terms of its geographical position); 2) absence of an in­novation characteristic for a part of the linguistic area (central, peripheral, etc.) is the defining feature of the corresponding geolect. The absence of an innovation in a comparatively narrow part of a linguistic area should probably not be used as the defining feature of a corresponding geolect, seeing that archaisms are not convincing parameters of genealogicallinguistic classification of small-scale idioms. But neither can a conservative part of a linguistic area that is defined by innovations represent its integral segment. In such problematic cases one may speak of a dialect island, which can be defined as a peculiarly narrow linguistic area comprising a cluster of local varieties of a given geolect that typically shows the absence of the (set of) innovation(s) particular to that idiom. 7.1.3.4Transitional,mixed,andsecondarygeolects Transitional geolects display the characteristic traits of two neighbouring idioms. Both sets of features, however, are autochthonous, systemic, and regular seeing that they are the result of regular linguistic change. Mixed geolects show an autochthonous layer of linguistic features crossed by an allochthonous set of characteristics. Both are non-systemic and of irregular occurrence. Secondary geolects typically point to a secondary and more recent overlay of al­lochthonous features of a (usually) neighbouring geolect. 7.2 The linguistic situation before the rise of the individual Slavic languages 7.2.1 Older non-common post-Proto-Slavic sound changes The gradual rise of the Old Slavic geolects is to be dated to the 9thc. AD. The non-com­mon post-Proto-Slavic innovations in the domain of sound change that shaped these macro-dialects are partly to be understood as consequent to the tendencies inherited from Proto-Slavic, while a small number of innovatory trends emerges independently. 7.2.1.1 Older non-common post-Proto-Slavic sound changes related to Proto-Slavic tendencies The most relevant older non-common Slavic sound changes related to the Proto-Slavic open syllable conspiracy (permitting open syllables only) and the phenomenon of intra-syllabic harmony (a tendency towards phonetic harmonisation of consonants and vow­els within the same syllable) were: the palatalisation of velars, cluster simplification, liquid metathesis, and the rise of syllabic liquids. That all these developments postdate the reconstructed Proto-Slaviclinguistic stage and are not universally Slavic follows from the fact that they are not characteristic of the entire continuum, an early absence of the reaction to Proto-Slavic tendencies and associated sound changes being typical of several archaic linguistic areas. 7.2.1.1.1 Non-common post-Proto-Slavic palatalisation of velars: 1) PSl. *k, *g + *E2 (= *e2, *-i2) > Novgorod-Pskov Russ. *k, *g, SSl., ESl., WSl. *c, *. (PSl. *kel. ‘entire, whole’ > *kel., *cel.; PSl. *kediti ‘to filter’ > *kediti, *cediti; PSl. *k.rky *k.rk.ve ‘church’ > *k.rky *k.rk.ve, *c.rky *c.rk.ve); 2) PSl. *x + *E2 (= *e2, *-i2) > Novgorod-Pskov Russ. *x, SSl., ESl. *s, WSl. *š (PSl. *xed. ‘grey’ > *xed., *sed., *šed.); 3) PSl. *E3 (= *i, *., *e) + *x – *C, *y, *. > SSl., ESl. *s, WSl. *š (PSl. *v.x. *v.xa*v.xo ‘whole’ = *v.s.*v.sa*v.se, *v.š.*v.ša*v.še); 4) PSl. *sk, *zg + *E2 (= *e2, *-i2) > Novgorod-Pskov Russ. *sk, *zg, SSl., ESl. *sc, *z., WSl. *šc, *ž. (PSl. *na d.ske ‘on the board’ > *na d.ske, *na d.sce, *na d.šce; PSl. *v. mezge ‘in the sap’ > *v.mezge, *v.mez.e, *v.mež.e); 5) PSl. *kv, *gv, *xv + *E > WSl., Novgorod-Pskov Russ., SW Bruss., N Ukr. *kv, *gv, *xv, SSl., ESl. *cv, *.v, *sv (PSl. *kvet. ‘flower’ > *kvet., *cvet.; PSl. *gvezda ‘star’ > *gvezda, *.vezda; PSl. Npl *v.lxvi of ‘magician’ > *v.lxvi, *v.lsvi). 7.2.1.1.2 Non-common post-Proto-Slavic simplifications of *tl, *dl and *tn, *dn consonant clusters: 1) PSl. *tl, *dl > WSl., NW Sln., Novgorod-Pskov Russ. *tl, *dl, SSl., ESl., CSlk. *l (PSl. *modliti(se) ‘to pray, to ask’ > *modliti(se), *moliti(se); PSl. *šidlo ‘awl’ > *šidlo, *šilo; PSl. Nsg m, f, n ptc. praet. act. II *pletl. *pletla *pletlo of ‘to knit, to twist, to plaint’ > *pletl. *pletla *pletlo, *plel. *plela *plelo; PSl. Nsg m, f, n ptc. praet. act. II *vedl. *vedla *vedlo of ‘to lead’ > *vedl. *vedla *vedlo, *vel. *vela *velo); 2) PSl. *tn, *dn > WSl., NW Sln. *tn, *dn, SSl., ESl. *n (PSl. *sv.tnoti ‘to dawn’ > *sv.tnoti, *sv.noti; PSl. *vednoti ‘to fade’ > *vednoti, *venoti). 7.2.1.1.3 Non-common post-Proto-Slavic liquid metathesis: 1) PSl. *oRC > CSl. *RaC (PSl. *ordlo ‘plough’ > *radlo; PSl. *olkom(.n).(j.) ‘hungry, greedy’ > *lakom(.n).(j.)); 2) PSl. *oRC > SSl., CSlk. *RaC, ESl., WSl. *RoC (PSl. *orsti ‘to grow’ > *rasti, *rosti; PSl. *olk.t. ‘elbow’ > *lak.t., *lok.t.); 3a) PSl. *CorC > Plb., Pom. *CarC/*CroC, SSl., Cz., Slk. *CraC, ESl. *CoroC, Pol., Sorb. *CroC (PSl. *ko­rva ‘cow’ > *karva, *krava, *korova, *krova); 3b) PSl. *ColC > Pom. *CalC/*CloC, SSl., Cz., Slk. *ClaC, ESl. *ColoC, Pol., Plb., Sorb. *CloC (PSl. *golva ‘head’ > *gal­va, *glava, *golova, *glova); 4a) PSl. *CerC > SSl., Cz., Slk. *CreC, ESl. *CereC, Pol., Pom., Plb., Sorb. *CreC (PSl. *berg. ‘slope, hill’ > *breg., *bereg., *breg.); 4b) PSl. *CelC > SSl., Cz., Slk. *CleC, ESl. *ColoC, *C'eloC, Pol., Pom., Plb., Sorb. *CleC (PSl. *melko ‘milk’ > *mleko, *moloko, *mleko; PSl. *šelm. ‘helmet’ > *šlem., *šelom., *šlem.). 7.2.1.1.4 Non-common post-Proto-Slavic rise of syllabic liquids: 1) PSl. *C.rC > ESl. *C.rC, WSl. *C.’C, SSl. *C.C (PSl. *z.rno ‘grain’ > *z.rno, *z.’no, *z.no); 2) PSl. *C.rC > ESl. *C.rC, WSl., SSl. *C.C (PSl. *k.rmiti ‘to feed’ > *k.rmiti, *k.miti); 3) PSl. *C.lC > ESl. *C.lC > *C.lC, WSl. *C.’C, SSl. *C.C (PSl. *v.lk. ‘wolf’ > *v.lk > *v.lk, *v.’k, *v.k); 4) PSl. *C.lC > ESl. *C.lC, WSl., SSl. *C.C (PSl. *d.lg. ‘debt’ > *d.lg, *d.g); 5) PSl. *Cr.C > ESl., WSl. *Cr.C, CSlk. *C.’C, SSl. *C.’C > *C.C (PSl. *kr.st. ‘baptism’ > *kr.st, *k.’st, *k.st); PSl. *Cr.C > ESl., WSl. *C.’C, SSl. *C.’C > *C.C (PSl. *gr.meti ‘to thunder’ > *g.’meti, *g.meti); 6) PSl. *Cr.C > ESl., WSl. *Cr.C, SSl., CSlk. *C.C (PSl. Asg *kr.v. ‘blood’ > *kr.v, *k.v); PSl. *Cr.C > CSl. *C.C (PSl. *kr.šiti ‘to crumble, to break’ > *k.šiti); 7) PSl. *Cl.C > ESl., WSl. *Cl.C, CSlk. *C.’C, SSl. *C.’C > *C.C (PSl. Gpl *sl.z. of ‘tear’ > *sl.z, *s.’z, *s.z); PSl. *Cl.C > ESl., WSl. *C.’C, SSl. *C.’C > *C.C (PSl. *sl.za ‘tear’ > *s.’za, *s.za); 8) PSl. *Cl.C > ESl., WSl. *Cl.C, SSl., CSlk. *C.C (PSl. *pl.t. ‘skin’ > *pl.t, *p.t); PSl. *Cl.C > CSl. *C.C (PSl. *bl.xa ‘flea’ > *b.xa). 7.2.1.2 Older non-common post-Proto-Slavic sound changes not related to Proto-Slavic tendencies The relevant older non-common post-proto-Slavic innovations unrelated to the Proto-Slavic tendencies are: 1) the reflexes of Proto-Slavic palatals *., *.: PSl. *., *. > Sln., W Kajk., Cak. *. > *., *j, E Kajk., W Štok., E Štok. *. > *., *., Torlakian, Mac., Blg. *št, *žd, ESl. *c, *ž, WSl. *c, *.2 (PSl. *sve.a ‘light, illuminant’ > *sve.a, *svešta, *sveca, *sveca; PSl. *me.a ‘border’ > *meja, *me.a, *mežda, *meža, *me.2 a); 2) the simplification of Proto-Slavic palatal clusters *šc,*ž.: PSl. *šc, *ž. > Sln., Kajk., Cak., W Štok., ESl., WSl. *šc, *ž., E Štok., Torlak, Mac., Blg. *št, *žd (PSl. *pišcal. ‘whistle’ > *pišcal., *pištal.; PSl. Npl *drož.i ‘yeast’ > *drož.i, *droždi). Overwiev of the older non-common post-Proto-Slavic innovations Proto-Slavic South Slavic East Slavic West Slavic *kE2 *c *k *c *c *gE2 *. *g *. *. *xE2 *s *x *s *š *skE2 *sc *sk *sc *šc *zgE2 *z. *zg *z. *ž. *kvE *cv *kv *cv *kv *gvE *.v *gv *.v *gv *xvE *sv *xv *sv *xv *E3 x *s *s *š *tl *tl *l *tl *l *tl *l *dl *dl *l *dl *l *dl *l *tn *tn *n *tn *n *tn *n *dn *dn *n *dn *n *dn *n *orC *ra *ra *ra *olC *la *la *la *orC *ra *ro *ro *ra *olC *la *lo *lo *la *CorC *ra *oro *ar *ro *ra *ColC *la *olo *al *lo *la *CerC *re *ere – *re *re *CelC *le *olo/*'elo – *le *le *C.rC *. *.r *.’ *C.rC *. *.r *. *C.lC *. *.l *.’ *C.lC *. *.l *. *Cr.C *. *r. *r. *.’ *Cr.C *. *r. *r. *. *Cl.C *. *l. *l. *.’ *Cl.C *. *l. *l. *. *. *. *. *j *. *. *št *žd *c *ž *c *.2 *šc *ž. *šc *ž. *št *žd *šc *ž. *šc *ž. 7.2.2 Old Slavic geolects 7.2.2.1 Old South Slavic geolects The Old South Slavic geolects were (for a better orientation, the names of South Slavic languages and/or dialects are provided in brackets): 1) NorthwesternAlpine South Slavic (> Northwestern Slovene); 2) the Southeastern Alpine-Western Pan-nonian-Littoral South Slavic complex (> Southeastern Slovene, Western Kajkavian, Cakavian); 3) the Eastern Pannonian-Dinaric South Slavic complex (> Eastern Kaj­kavian, WesternŠtokavian); 4) Ras South Slavic (> Eastern Štokavian); 5) Eastern South Slavic (> Torlak, Macedonian, Bulgarian). The Old South Slavic geolects and their characteristic features Proto-Slavic NW Alpine South Slavic SE Alpine­-W Pannonian--Littoral South Slavic E Pannonian--Dinaric South Slavic Ras South Slavic Eastern South Slavic *tl *tl *l *l *l *l *dl *tn *dl *tn *l *n *l *n *l *n *l *n *dn *dn *n *n *n *n *. *. *. *. *. *št *. *j *j *. *. *žd *šc *šc *šc *šc *št *št *ž. *ž. *ž. *ž. *žd *žd 7.2.2.2 Old East Slavic geolects The Old East Slavic geolects were (the names of East Slavic languages and/or dialects are provided in brackets): 1) Northeastern East Slavic (> Russian excluding Novgorod and Pskov Russian); 2) Novgorod-Pskov East Slavic (> Novgorod and Pskov Rus­sian), dialectally positioned on the periphery of East Slavic and typically unaffected by the Proto-Slavicsecond palatalisation of velars (PSl. *kE2, *gE2, *xE2; *skE2, *zgE2; *kvE, *gvE, *xvE); its internal subdivision into Novgorod and Pskov Russian is observable through the reflexes of PSl. *tl, *dl > Novgorod-Pskov Russ. *tl, *dl > Novgorod Russ. *(k)l, *(g)l, Pskov Russ. *kl, *gl, and ESl. *ž/*z, *š/*s > Novgorod Russ. *ž/*z, *š/*s, Pskov Russ. *., *.); 3) Polock-Smolensk East Slavic (> Northeastern Belorussian); 4) Poles’e-Kijev East Slavic (> Southwestern Belorussian and Northern Ukrainian); 5) Southwestern East Slavic (> Southern Ukrainian). The Old East Slavic geolects and their characteristic features Proto-Slavic NE East Slavic Novgorod­-Pskov East Slavic Polock--Smolensk East Slavic Poles’e­-Kijev East Slavic SW East Slavic *kE2 *gE2 *xE2 *c (> *.) *. *s *k *g *x *c (> *.) *. *s *c *. *s *c *. *s *skE2 *zgE2 *sc (> *s.) *z. *sk *zg *sc (> *s.) *z. *sk *zg *sc *z. *kvE *gvE *xvE *cv (> *.v) *.v *sv *kv *gv *xv *cv (> *.v) *.v *sv *kv *gv *xv *cv *.v *sv *tl *l *tl *l *l *l *dl *l *dl *l *l *l *c/*. *c/*kE2 *. *. *. *. *. *. *c *c *c *c *./*. *o *o *o *o *o * *. *. *o *o *o 7.2.2.3 Old West Slavic geolects The Old West Slavic geolects were (the names of West Slavic languages and/or dia­lects are provided in brackets): 1) Polabian-Pomeranian West Slavic (> Polabian, Pomeranian), differentiated by the reaction to the process of liquid metathesis, which was more restricted in Pomeranian; 2) Polish-Sorbian West Slavic (> Polish, Sorbian); 3) Southern West Slavic (> Czech, Western and Eastern Slovak); 4) CentralTatry West Slavic (> Central Slovak). The Old West Slavic geolects and their characteristic features Proto-Slavic Polabian--Pomeranian West Slavic Polish­-Sorbian West Slavic Southern West Slavic CentralTatry West Slavic *tl *tl *tl *tl *l *dl *dl *dl *dl *l *tn *tn *tn *tn *n *dn *dn *dn *dn *n *orC *ro *ro *ro *ra *olC *lo *lo *lo *la *CorC *ar *ro *ro *ra *ra *ColC *al *lo *lo *la *la *CerC *re *re *re *re *CelC *le *le *le *le *Cr.C *r. *r. *r. *.’ *Cr.C *r. *r. *r. *. *Cl.C *l. *l. *l. *.’ *Cl.C *l. *l. *l. *. 7.2.3CommonSlaviclossofProto-Slavicjers and its consequences The essentially non-homogeneous Slavic linguistic area as it was shaped by the older non-common post-Proto-Slavic innovations reaching back to the 9th c. AD, was affected a century or two later by the common Slavic sound change that caused the syncopation of jers in weak position. This development set in motion a num­ber of related non-common Slavic sound changes responsible for the creation of a rift between the emerging southern and northern (i.e., eastern and western) Slavic linguistic areas. The North phonologised the distinction between palatalised and non-palatalised consonants and eliminated the opposition between the reflexes of PSl. palatal *n, *l, *r and *n, *l, *r before front vowels, while the South merged PSl. *i and *y. It is likely that jer fall was also responsible for late Slavic contrac­tion processes. 7.2.3.1CommonSlaviclossofProto-Slavicweakjers Proto-Slavic jers underwent Havlík’s rule, by which all final jers were apocopated and word-internal jers starting from the right word-edge were subject to a syncope-like rhythmic law eliminating all jers in the so-called weak position: PSl. *.,*. >CSl. (PSl. *p.s. *p.sa ‘dog’ > CSl. *p.s *psa; PSl. *s.n. *s.na ‘dream, sleep’ > CSl. *s.n *sna; PSl. *kon.c. *kon.ca ‘end, beginnig’ > CSl. *kon.c *konca; PSl. *pet.k. *pet.ka‘the fifth one’ > CSl. *pet.k*petka; PSl. *b.rati‘to collect’ > CSl. *brati; PSl. *s.pati ‘to sleep’ > CSl. *spati). 7.2.3.2 Non-common Slavic palatalization of consonants East and West Slavic as well as (at least partly) Eastern Bulgarian phonologised the probably already Proto-Slavic allophonic opposition between non-palatalised reflexes of Proto-Slaviclabials *p, *b, *m, *v) and dentals (in a broad sense) *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z occurring in front of non-front vowels, and their palatalisedvariants, which as a consequence of Proto-Slavic tendency for intrasyllabic harmony appeared before *i, *., *e, *e, and *e – a development which, with the exception of Eastern Bulgarian, is not typical of South Slavic: PSl. *CO vs. *CE > SSl. */C/ = */C/,ESl.,WSl.*/C/ vs. */C’/(PSl. Nsg m ptc. praet. pass. *dan. of ‘to give’ vs. *dan. ‘tribute’ > SSl. *da/n/ = *da/n/, ESl., WSl. *da/n/ vs. *da/./; PSl. Nsg m ptc. praet. pass. *pit. of ‘to drink’ vs. *piti ‘to drink’ > SSl. *.i/t/ vs. *.i/t/i, ESl., WSl. *.i/t/ vs. *.i/t/i). 7.2.3.3 The development of Proto-Slavic palatals *n,*l,*r East Slavic, West Slavic (and in part secondarily also Eastern Bulgarian) merged the reflexes of PSl. *n, *l, *r with the reflexes of PSl.*n, *l, *r if followed by front vowels, while South Slavic preserves the old opposition, which is phonologically distinctive: PSl. *n,*l,*r vs. *nE,*lE,*rE > SSl. *n,*l,*r vs. *n,*l,*r,ESl.,WSl.*.,*l,*. = *.,*l,*. (PSl. *ko/n/. ‘horse’ vs. */n/it. ‘thread’ > SSl. *ko/n/ vs. */n/it, ESl., WSl. *ko/./ = */./it; PSl. *po/l/e ‘field’ vs. */l/ipa ‘linden’ > SSl. *po/l/e vs. */l/ipa, ESl., WSl. *po/l/e = */l/ipa; PSl. *mo/r/e ‘sea’ vs. */r/eka ‘river’ > SSl. *mo/r/e vs. */r/eka, ESl., WSl. *mo/./e = */./eka). 7.2.3.4 Development of Proto-Slavic *i and *y Proto-Slavic *i and *y merged into South Slavic *i (not yet in Old Church Slavonic, however), but were preserved in East and West Slavic, although without an accompa­nying phonemicopposition: PSl. *i vs. *y > SSl. *i,ESl.,WSl.*i vs. *y (PSl. *biti ‘to beat’ vs. *byti ‘to be, to exist, to be situated’ > SSl. *biti = *biti, ESl., WSl. *.iti vs. *byti; PSl. *tix. ‘still, silent’ vs. *ty ‘you’ > SSl. *tix = *ti, ESl., WSl. *tix vs. *ty). Common Slavic loss of Proto-Slavic jers and its consequences Proto-Slavic South Slavic East Slavic West Slavic *CO vs.*CE *C */C/vs.*/C’/ */C/vs.*/C’/ *l,*r,*n *lE,*rE,*nE *l, *r, *n *l, *r, *n *l, *., *. *l,*.,*. *l, *., *. *l,*.,*. *Civs.*Cy *Ci *C’i vs. *Cy *C’i vs. *Cy 7.3 South Slavic 7.3.1 Western and Eastern South Slavic sound changes A 10th-century wave of non-common South Slavic sound changes progressed from two areas of spread viz. Western South Slavic (Slovene-CentralSouthSlavic)and Eastern South Slavic (Macedonian-Bulgarian). The isogloss separating Western and Eastern South Slavic is PSl. *.,*. > W SSl. *.,*j/*. vs. E SSl. *št,*žd. 7.3.1.1 Proto-Slavic *. and *. Proto-Slavic jers that escaped syncope by Havlík’s Law (i.e., the so-called strong jers = *., *.) were retained as two separatevowels in Eastern South Slavic, while Western South Slavic independently merged them into central schwa around the 10thc. AD (the W SSl. unilateral innovation): PSl. *. : *. > W SSl. *.,ESSl.*. : *.(PSl. *p.s.‘dog’ > OCS. gmc+ ‘dog’, Sln. p.s [p.s], NŠtok. p.s, Mac. ..., Blg. ...; PSl. *d.n. ‘day’ > OCS. lmzm ‘day’, Sln. d.n, NŠtok. d.n, Mac. ..., Blg. ...; PSl. *kon.c. ‘end, begin-nig’ > OCS. rjzmwm ‘end’, Sln. kec [kón.c], NŠtok. kac, Mac. ....., Blg. .....; PSl. *s.n. ‘dream, sleep’ > OCS. c+z+ ‘dream, sleep’, Sln. s.n [s.n], NŠtok. s.n, Mac. ..., Blg. ...; PSl. *m.x. ‘moss’ > CS. v+ ‘moss’, Sln. m.h, NŠtok. m.h, Mac. ..., Blg. ...; PSl. *pet.k. ‘the fifth one’ > OCS. gĺn+r+ ‘Friday’, Sln. p.tek [p.t.k], NŠtok. pétak, Mac. ....., Blg. .....). 7.3.1.2 Proto-Slavic consonant clusters *-pl-,*-bl-,*-ml-,*-vl­ The Western South Slavic reflexes of Proto-Slavic intervocalic clusters *-pl-, *-bl-, *-ml-, *-vl-are preserved intact. As a unilateral innovation, however, Eastern South Slavic shows a regular loss of the epenthetic *l (10th c. AD), producing *pj, *bj, *mj, *vj (PSl. *zemla ‘earth’ > stcsl. ptvkć ‘earth’, sln. zémlja, NŠtok. zčmlja, mak. ..... [zemja], blg. .... [ze..]). 7.3.1.3 Proto-Slavic *jV sequences Proto-Slavic sequences of *j [*.] plus vowel, originally retained unchanged in Western South Slavic, underwent a series of Eastern South Slavic progressive developments: 1) PSl. *je- > W SSl. *je-,ESSl.*ja-(PSl. *jesti ‘to eat’ . OCS. ćcnb ‘to eat’, Sln. j.sti, NŠtok. j.sti, Mac. Nsg m ptc. praet. act. II ..-..., Blg. Nsg m ptc. praet. act. II ..); 2) PSl. *je- > W SSl. *je-,ESSl.*e-(sporadically) (PSl. *jezero ‘lake’ > OCS. -pthj ‘lake’, Sln. jez.ro (= j.zero), NŠtok. j.zero, Mac. ....., Blg. .....); 3) intervo­calically (where there was no contraction), Proto-Slavic *-j-was dropped, producing a hiatus: PSl. *Vji,*Vje > W SSl. *Vji,*Vje,ESSl.*Vi,*Ve (PSl. 2sg praes. *stojiši of ‘to stay’ > OCS. 2sg praes. cnjbib [stojiši], Sln. stojíš, NŠtok. stňjiš, Mac. ..... [stoiš], Blg. .....[sto.š]; PSl. 2sg praes. *piješi of ‘to drink’ > OCS. 2sg praes. gb-ib [piješi] of ‘to drink’, Sln. píješ, NŠtok. p.ješ, Mac. .... [pieš], Blg. .... [p.eš]). 7.3.1.4 Proto-Slavic *n and *l beforefrontvowels As opposed to the original preservation of PSl. *n and *l before front vowels in West­ern South Slavic area, Eastern South Slavic neutralised the phonological opposition and depalatalised them to *n and *l: PSl. *n.,*l. > W SSl. *n,*l,ESSl.*n,*l (PSl. Gsg m/n *ot. nego ‘from him’ > OCS. Gsg m/n jn+ z-uj [ot. nego] ‘from him’, Sln. od njéga [ot njéga], NŠtok. od njčga / .. .č.. [od nčga], Mac. ...... [ot nego], Blg. .. .... [ot n.go]; PSl. *pole ‘field’ > OCS. gjk-[pole] ‘field’, Sln. polj. [polj.] (= p.lje [p.lje]), NŠtok. p.lje / .... [p.le], Mac. .... [pole], Blg. .... [pol.]). The essential dichotomies between Western and Eastern South Slavic Proto-Slavic Western South Slavic Eastern South Slavic *.,*. *.,*j/*. *št,*žd *.vs.*. *. *. vs. *. *pl-, *bl-, *ml-, *vl­*-pl-, *-bl-, *-ml-, *-vl­ *pl-, *bl-, *ml-, *vl­*-pl-, *-bl-, *-ml-, *-vl­ *pl-, *bl-, *ml-, *vl­*-pj-,*-bj-,*-mj-,*-vj- *je­*je-*Vji,*Vje *je­*je-*Vji, *Vje *ja-*e­*Vi,*Ve *n.,*l. *n, *l *n,*l Western South Slavic inventory of vowels and vocalic liquids (ca. 1000 AD): *i *u *e *. *o *e *o *e *a *.,*. Eastern South Slavic inventory of vowels and vocalic liquids (ca. 1000 AD): *i *u *e *. *. *o *e *o *e *a *.,*. Western South Slavic consolidated into Slovene and Central South Slavic (srednjojužnoslavenski jezik), i.e. Kajkavian, Cakavian, Western Štokavian, and East­ern Štokavian, while Eastern South Slavic yielded Macedonian and Bulgarian. Dis­playing inovations of both Western and Eastern South Slavic, two transitional ge­olects were formed viz. Torlakian and Northern Macedonian dialects. The gradual shaping of South Slavic languages with diagnosable defining features reaches back to the 10th and 11th centuries AD. Several Old Western South Slavic geolects converged into Slovene and Central South Slavic, Old Eastern South Slavic, on the other hand, diverged into a number of Eastern South Slavic geolects, from which emerged Macedonian and Bulgarian, both only to a certain extent justifiable as languages. 7.3.2 Western South Slavic languages 7.3.2.1 Slovene Slovene has a heterogeneous starting point in two Old South Slavic geolects viz. NorthwesternAlpineSouthSlavic(to eventually become Northwestern Slovene) and Southeastern Alpine South Slavic (later Southeastern Slovene) as the northwesternmost constituent of the dialectal complex comprising Southeastern Alpine, West Pannonian and Littoral South Slavic. The language was shaped through subsequent convergent de­velopment resulting from distinctive common Slovene sound and accent changes. The defining characteristics of Slovene are: 1) advancement of the Proto-Slavic old-circumflex (PSl. *s.no (c) ‘hay’ > Sln. *sen. vs. CSSl. *s.no; PSl. *pr.so (c) ‘millet’ > Sln. *pros. vs. CSSl. *pr.so; PSl. *m.ldost. (C) ‘youth’ > Sln. *mlad.st vs. CSSl. *ml.dost; PSl. *v.cer. (C) ‘evening’ > Sln. *vec.r vs. CSSl. *v.cer); 2) retraction of short final stress onto a long penultimate syllable (PSl. *sve.. (b) ‘light, illuminant’ > *sv..ŕ > Sln. *sv..a vs. CSSl. *sv..ŕ; PSl. *zakňn. (a") ‘begginig, start, origin, law’ > *zakňn > Sln. *zákon vs. CSSl. *zakňn); 3) shortening of unaccented long vowels and syllabic liquids (PSl. Npl *zaki (a") > *zakňni > Sln. *zaki vs. CSSl. *zakňni; PSl. *molt.ti (b/F1) ‘to hit’ = Sln. *mlatěti/*mlatîti vs. CSSl. *mlatěti; PSl. *pis.ti (b/F1) ‘to write’ = Sln. *pisŕti vs. CSSl. *pisŕti); 4) stress-conditioned vowel quantity as well as quantity-conditioned vowel qualityas the main trend in the development of the Slovene vowel system (cf. Ramovš 1951a), the consequences of which was diphthongization of *. and *o (PSl. *sv.t. (c) ‘light; world’ > Sln. *sv.t > NW Sln. *sv.et, SE Sln. *sv..t; PSl. *b.g. (c) ‘god’ > Sln. *b.g > NW Sln. *b.og, SE Sln. *b..g) (12th/13th century). The linguistic position of Slovene in relation to Central South Slavic and to West­ern South Slavic in general may be defined by the cluster of innovations in the north-westofWesternSouthSlavic. 7.3.2.2CentralSouthSlavic Central South Slavic has a heterogeneous understructure composed of Western Pan-nonian and Littoral South Slavic (to evolve into Western Kajkavian and Cakavian)as two constituent parts of the dialectal complex comprising Southeastern Alpine, West­ern Pannonian and Littoral South Slavic, Eastern Pannonian-Dinaric South Slavic (to become Eastern Kajkavianand Western Štokavian), and Ras South Slavic (later Eastern Štokavian). It typicallydisplays the absence of convergent development, vir­tually lacking any uniquely Central South Slavic innovations in the domain of sound or accent changes that could be understood as its defining characteristics. The sole potentially relevant innovationmight be the merger of *e with the reflex of the de­nasalised Proto-Slavic *e after non-palatals (PSl. *p.t. (c) ‘five’ > CSSl. *p.t = PSl. *l.d. (c) ‘ice’ > CSSl. *l.d; PSl. *gl.dati (a/A) ‘to watch’ > CSSl. *glčdati = PSl. *žčn.sk.j. (D) ‘woman’s’ > CSSl. *žčnski). A characteristic trait of the Central South Slavic linguisticarea is polycentric convergence under the pressure of specifically Kaj­kavian (PSl. *o = *C.lC/*C.lC/*Cl.C/*Cl.C > Kajk. *.; PSl. *e = *./*. > Kajk. *.), Cakavian-Štokavian (PSl. *o = *C.lC/*C.lC/*Cl.C/*Cl.C = *u > Cak., Štok. *u; PSl. *./*. = *a > Cak., Štok. *a), and to a lesser extent Štokavian innovations. The dialectal position of Central South Slavic within the Western South Slavic continuum and in relation to Slovene in particular must be defined by the absence of specifically Slovene innovations in the centre of Western South Slavic. Kajkavian is a transitional geolect between Slovene and Central South Slavic (common Slovene-Kajkavian innovations are the neo-circumflex and (analogical) lengthening of certain short Proto-Slavic neo-acute vowels and syllabic liquids) and in relation to Slovene and Central South Slavic displays the following set of defining characteristics: 1) merger of Western South Slavic *e and *.: PSl. *e/*CeRC = *./*. > WSSl. *e = *. > Kajk. *. (vs. PSl. *e = *e > Kajk. *e) (PSl. *sv.t. (c) ‘light; world’ > Kajk. *sv.t; PSl. *d.lati (a/A) ‘to work’ > Kajk. *d.lati; PSl. *d.n. (c) ‘day’ > Kajk. *d.n; PSl. *m.x. (c) ‘moss’ > Kajk. *m.x; PSl. *p.s. (b) ‘dog’ > Kajk. *p.s; PSl. *s.n. (b) ‘dream, sleep’ > Kajk. *s.n; PSl. *st.r.c. (A) ‘old man’ > Kajk. *stŕr.c; PSl. *kort.k. (D) ‘short’ > Kajk. *krat.k); 2) merger of Western South Slavic *o and *.: PSl. *o = *C.lC/*C.lC/*Cl.C/*Cl.C > WSSl. *o = *. > Kajk. *. (vs. PSl. *u > Kajk. *u vs. PSl. *o > Kajk. *o) (PSl. *m.ž. (c) ‘man’ > Kajk. *m.ž; PSl. *g.ba (a) ‘fungus’ > Kajk. *g.ba; PSl. *v.lk. (c) ‘wolf’ > Kajk. *v.k; PSl. *v.lna (a) ‘wool’ > Kajk. *v.na); 3) (analogical) lengthening of the Proto-Slavic short neo-acute in certain morphological categories (PSl. *dňbr.j. (b) ‘good’ > Sln. *dri, Kajk. *dri; PSl. *zčl.je (D) ‘green plants’ > Sln. *zčlje, Kajk. *z.lje; PSl. *kňža (a') ‘skin’ > Sln. *kňža, Kajk. *k.ža; PSl. Npl *t.rg.v.ci (E) ‘merchants’ > Sln. *t.gňvci, Kajk. *t.g.vci; Sl. Lsg *na potu (a") ‘on the brook’ > Sln. *na potu, Kajk. *na pot.ku); 4) accent retraction in the type PSl. *nest. (c) ‘to carry’ > Sln. *nestě, Kajk. *n.sti. In relation to Kajkavian, Cakavian-Štokavianmay be delimited by the following set of innovations: 1) PSl. *e/*CeRC > Cak., Štok. *. (vs. PSl. *e = *e > Cak., Štok. *e) (PSl. *sv.t. (c) ‘light; world’ > Cak., Štok. *sv.t; PSl. *d.lati (a/A) ‘to work’ > Cak., Štok. *d.lati); 2) merger of Western South Slavic *. and *a: PSl. *./*. = *a > WSSl. *. = *a > Cak., Štok. *a (PSl. *d.n. (c) ‘day’ > Cak., Štok. *d.n; PSl. *m.x. (c) ‘moss’ > Cak., Štok. *m.x; PSl. *p.s. (b) ‘dog’ > Cak., Štok. *pŕs; PSl. *s.n. (b) ‘dream, sleep’ > Cak., Štok. *sŕn; PSl. *st.r.c. (A) ‘old man’ > Cak., Štok. *stŕrac; PSl. *kort.k. (D) ‘short’ > Cak., Štok. *kratŕk); 3) merger of Western South Slavic *o, *. and *u: PSl. *o = *C.lC/*C.lC/*Cl.C/*Cl.C = *u > WSSl. *o = *. = *u > Cak., Štok. *u (PSl. *m.ž. (c) ‘man’ > Cak., Štok. *m.ž; PSl. *g.ba (a) ‘fungus’ > Cak., Štok. *gůba; PSl. *v.lk. (c) ‘wolf’ > Cak., Štok. *v.k; PSl. *v.lna (a) ‘wool’ > Cak., Štok. *vůna). In relation to Kajkavian and Štokavian, Cakavianis most effectively defined by the absence of uniquely Kajkavian and Štokavian innovations in the western periphery of Central South Slavic. Characteristically Štokavian innovations are: 1) merger of the Proto-Slavic long neo-acute and long old-circumflex (PSl. *klúc.(b) ‘key’ > Štok. kljuc > klj.c; PSl. *junák.(B) ‘young man’ > Štok. junăk > jun.k); 2) the Neo-Štokavian accent retraction (ca. 1400) (PSl. *golv.(c) ‘head’ > OŠtok. glav.> NŠtok. gláva; Gsg: OŠtok. glav. > glav.> NŠtok. gláve; Isg: OŠtok. glavőm > glav.m > NŠtok. glávom; PSl. *sestr. (b) ‘sister’ > OŠtok. sestr. > NŠtok. sčstra; Gsg: OŠtok. sestr. > sestr.> NŠtok. sčstre; Isg: OŠtok. sestrőm>sestr.m > NŠtok. sčstrom; PSl. *narňd.(a") ‘people’ > OŠtok. nar.d > NŠtok. národ; PSl. *potňk. (a") ‘brook’ > OŠtok. pot.k > NŠtok. pok; PSl. *jez.k. (F) ‘tongue; language’ > OŠtok. jez.k > NŠtok. jčzik; PSl. *junák. (B) ‘the young one’ > OŠtok. junăk > jun.k > NŠtok. jůnak; PSl. Nsg f ptc. praet. act. II *pyt.la (b/F1)of ‘to ask’ = OŠtok. pit.la > NŠtok. pítala; PSl. *lop.ta (F) ‘shovel’ > OŠtok. lop.ta > NŠtok. lata; PSl. *nepr.v.da (A) ‘nontruth, injustice’ > OŠtok. neprăvda > nepr.vda> NŠtok. nčpravda; PSl. *dev.j.ka (E) ‘girl, maid, young woman’ > OŠtok. devőjka > dev.jka > NŠtok. d.vojka; 1pl praes. of ‘to live’: OŠtok. živimo > živ.mo > NŠtok. žívimo); 3) declensional syncretism (PSl. Dpl *ženam. vs. Lpl *ženax. vs. Ipl *ženami (vs. DIdu *ženama) of ‘woman’ > OŠtok. ženam, Lpl ženah, Ipl ženami. NŠtok. Dpl ženama= Lpl ženama= Ipl ženama). None ofthese developments encompassed the entire Štokavian linguistic area, however. Štokavianis characterized by an innovatory Neo-Štokavian centre and Old Štokavian periphery withcharacteristic pockets of clustered archaisms. Provisionally, Štokavian could be defined byuniquely Štokavian set of innovations clustered in the centre of Central South Slavic. 7.3.3 Eastern South Slavic languages Non-common Eastern South Slavic innovations (including accentological changes) produced a number of smallergeolects that fail to display any transparent traces of subsequent convergent behaviour. In terms of genealogical linguistic classification, it is nearly impossible to delimit Macedonian from Bulgarian given that the most char­acteristic isoglosses transversing the Eastern South Slavic linguistic territory tend not to occur in bundles but form transitional dialect areas. The Macedonian part of Eastern South Slavic does, however, exhibit some innovatory trends that are atypical in the properly Bulgarian area, while Bulgarian has innovated in the domain of accentology. “Macedonian” innovations show an autochthonous and an allochthonous layer, the lat­ter due to the secondary spread from (Eastern) Štokavian. It is exactly this set of inno­vatory features that could indeed form the basis for a viable internal division of Eastern South Slavic. The most wide-spread, properly Macedonian innovation seems to be PSl. *. > o. A significantlynarrower area of influence is typical of the rise of secondary *., *. as the reflexes of PSl. *. and *., an indirect consequenceof which is a secondary type of differentiation betweenthe results of PSl. *., *. and PSl. *šc, *ž.. This innova­tory trend goes back to the middle Macedonian / middle Bulgarian period (up until the 15th c. AD) and is tightly clustered, so that it could potentiallyprovide a further differ­entiating feature between the two geolects or at least their core linguistic areas. 7.3.3.1 Macedonian Macedonian has a homogeneous fundament in Eastern South Slavic (to become Tor-lakian, Macedonian, and Bulgarian) and shows convergent features in the domain of uniquely Macedonian sound changes. The most characteristic innovations are: 1) PSl. *.> E SSl. *.> Mac. o (an autochtho-nous Macedonian sound change) (PSl. *s.n. ‘dream, sleep’ > OCS. c+z+ ‘dream, sleep’ > Mac. ...; PSl. *pet.k. ‘the fifth one’ > OCS. gĺn+r+ ‘Friday’ > Mac. .....; PSl. *m.x. ‘moss’ > CS. v+ ‘moss’ > Mac. ...); 2) PSl. *., *.> E SSl. *št, *žd> Mac. š(t), ž(d) =., . (an allochthonous, properly Eastern Štokavian sound change) (PSl. *pe.. ‘oven’ > OCS. gtinm ‘oven’ > Mac. ....; PSl. *pomo..‘help’ > OCS. gjvjinm ‘help’ > Mac. .....vs. PSl. *sve.a‘light, illuminant’ > OCS. cdäinf ‘light, candle, torch’ = Mac. .....; PSl. *no.. ‘night’ > OCS. zjinm ‘night’ = Mac. ...; PSl. *mo.. ‘strength’ > OCS. vjinm ‘strength, force, power’ = Mac. ...; PSl. *kra.a ‘theft’ > CSl. rhff ‘theft’ . Mac. ...... vs. PSl. *me.a‘border’ > OCS. vtf ‘border’ = Mac. ....); 3) PSl. *šc, *ž.> E SSl. *št, *žd > Mac. št, žd (PSl. *t.šca ‘mother-in-law’ > OCS. nminf ‘mother-in-law’ > Mac. .....; PSl. *pušcati ‘to let’ > OCS. geinfnb ‘to let’ . Mac. Nsg m ptc. praet. act. II ......). Accordingly, Macedonian could be defined as an Eastern South Slavic geolect with the following two peculiarities: an o-reflex of Proto-Slavic strong jer (*.) and secondary dif­ferentiation between the reflexes of PSl. *., *.and *šc, *ž.. In regard of the latter character­istic feature a southwestern (....., Korçë/....., .ast..../......) and a southeastern dialect island (Tessa....../.....) were formed. In relation to Eastern South Slavic and Bulgarian, Macedonian can be defined by the uniquelyMacedonianinnovationsinthesouthwestofEasternSouthSlavic. Macedonian has the characteristics of a secondary geolect characterised by Štokavian superstratal influence on autochthonous Eastern South Slavic features. 7.3.3.2 Bulgarian Bulgarian has a homogeneous starting point in Eastern South Slavic and is char-acterised by the absence of convergence. There are no specifically Bulgarian sound changes apart from a single innovatory phenomenon in the domain of accentology. Characteristically Bulgarian defining features are: 1) PSl. *. > E SSl. *. > Blg. . (PSl. *s.n. ‘dream, sleep’ > OCS. c+z+ ‘dream, sleep’ > Blg. ...; PSl. *pet.k. ‘the fifth one’ > OCS. gĺn+r+ ‘Friday’ > Blg. .....; PSl. *m.x. ‘moss’ > CS. v+ ‘moss’ > Blg. ...); 2) PSl. *., *. vs. *šc, *ž. > E SSl. *št, *žd > Blg. š(t), ž(d) (PSl. *pe.. ‘oven’ > OCS. gtinm ‘oven’ > Blg. ...; PSl. *pomo.. ‘help’ > OCS. gjvjinm ‘help’ > Blg. .....; PSl. *sve.a‘light, illuminant’ > OCS. cdäinf ‘light, candle, torch’ . Blg. ....; PSl. *no..‘night’ > OCS. zjinm ‘night’ > Blg. ...; PSl. *mo..‘strength’ > OCS. vjinm ‘strength, force, power’ > Blg. ...; PSl. *kra.a ‘theft’ > CSl. rhff ‘theft’ . Blg. ......; PSl. *me.a ‘border’ > OCS. vtf ‘border’ > Blg. .....); 3) PSl. *šc, *ž. > E SSl. *št, *žd > Blg. št, žd (PSl. *t.šca ‘mother-in-law’ > OCS. nminf ‘mother-in-law’ > Blg. ....; PSl. *pušcati‘to let’ > OCS. geinfnb ‘to let’ . Blg. Nsg m ptc. praet. act. II .....; PSl. Npl *drož.i ‘yeast’ . OCS. lhjölm• ‘yeast’, Blg. ......); 4) properly Bulgarian accent shift by Bulahovskij’s Law (PSl. *g.rd. (c) ‘fence’, *g.rd. t. ‘this fence’ > Blg. .... vs. ......; PSl. *n.s. (c) ‘nose’, *n.s. t. ‘this nose’ > Blg. ... vs. .....; PSl. *m.soto (c) ‘this meat’ > Blg. ......; PSl. *pr.so to (c) ‘this millet’ > Blg. .......; PSl. *r.c. (c) ‘word, speech’, *r.c. ta ‘this word, this speech’ > Blg. ... vs. .....; PSl. *n... (c) ‘night’, *n... ta ‘this night’ > Blg. ... vs. .....; PSl. *m.ldost. (C) ‘youth’, *m.ldost. ta ‘this youth’ > Blg. ....... vs. .........; PSl. *j.sen. (c) ‘autumn’, *j.sen. ta ‘this autumn’ > Blg. .... vs. ......). Bulgarian could accordingly be defined as Eastern South Slavic with the absence of an o-reflex of PSl. *., lack of secondary differentiation (i.e., the preservation of a single outcome) between the reflexes of PSl. *., *. and *šc, *ž., and an idiosyncratic accent shift. In relation to Eastern South Slavic and to Macedonian in particular, Bulgarian must be defined by the absence of typically Macedonian innovations in the centre of Eastern South Slavic. 7.4 East Slavic 7.4.1NortheasternandSouthwesternEastSlavicsoundchanges Non-common post-Proto-Slavic innovations shaped five Old East Slavic macro-ge­olects, which converged through a set of Common East Slavic innovations. They are Northeastern, Novgorod-Pskov, Polock-Smolensk, Poles’e-Kijev, and Southwestern East Slavic. A wave of non-common East Slavic sound changes may be dated to the 12th and 13thcenturies and coincides with the spread of certain common East Slavic in­novations of a more recent layer. The focal areas of the East Slavic dialect continuum were Northeastern East Slavic (Russian) and SouthwesternEastSlavic(Ukrain­ian). The transitionally positioned Western East Slavic (Belorussian), on the other hand, characteristically shares innovations of both areas of spread. The innovatory trends spreading from Northeastern East Slavic and Southwestern East Slavic thus took shape in three East Slavic languages and may consequently be used as a tool in the genealogical classification of East Slavic languages. 7.4.2 East Slavic languages 7.4.2.1 Russian Russian (i.e., Northeastern East Slavic language) has a hetergeneous foundation in Northeastern East Slavic (the larger part of the Russian language territory) and Novgorod-Pskov East Slavic (to become Novgorod and Pskov Russian) and is charac­terised by convergence through Common Russian innovations, which being uniquely Russian are also its defining characteristics. The relevant archaisms and innovations that define Russian are the following: A) Russian-(Northeastern) Belorussian: 1) PSl. *c/*., *c/*kE2 > ESl. *c vs. *c > Russ., NE Bruss. *. (not mirrored by the standard language); 2) PSl. *e > Russ., NE Bruss. *’e (PSl. *pena ‘foam’ > Russ. ....; PSl. *sneg. *snega ‘snow’ > Russ. .... ...../ .....; PSl. *reka ‘river’ > Russ. ....); 3) ESl. *eC./., *oC./. > Russ., NE Bruss. *’e, *o (PSl. *pe.. *pe.i ‘oven’ > Russ. .... ....; PSl. *kon. *kona ‘horse’ > Russ. .... ....); 4) PSl. *e/*. > ESl. *’e > Russ., Bruss. *’o [+ accented] / __*CO,{–#} (PSl. *zelen.j. ‘green’ > Russ. .......; PSl. Nsg m, f, n ptc. praet. act. II *nesl. *nesla *neslo of ‘to carry’ > Russ. ... ..... .....; PSl. *c.rn.j. ‘black’ > Russ. ...... vs. PSl. *c.rniti ‘to make black, to blacken’ > Russ. .......; PSl. *ž.lt.j. ‘yellow’ > Russ. ...... vs. PSl. *ž.lteti ‘to become yellow’ > Russ. .......; PSl. *aj.ce ‘egg’ > Russ. ....); 5) PSl. *i vs. *y > Russ., Bruss. *’i vs. *y (PSl. *biti ‘to beat’ > Russ. .... [..t] vs. PSl. *byk. *byka ‘bull’ > Russ. ... .... [b.k byk.]); 6) PSl. *CE > ESl. *C’ > Russ., Bruss. *C’ / __{+ *i, *e/*.} (PSl. *nesti ‘to carry’ > Russ. ..... [.i.t.]); 7) PSl. *-D., *-D. > ESl. *-D, *-D’ > Russ., Bruss. -T, -T’ (PSl. *xleb. *xleba ‘bread’ > Russ. .... ..... [xl.p xl.b.]; PSl. *vez. *vezi ‘tie, band, bond’ > Russ. .... .... [... ....]); B) Russian: 1) PSl. *./*. vs. *> Russ. *o vs. *. (not mirrored by the standard language); 2) PSl. *CR.C, *CR.C > Russ. *CR’eC, *CRoC (PSl. *gr.meti ‘to thunder’ > Russ. .......; PSl. *kr.vav.j. ‘bloody’ > Russ. ........; PSl. *bl.steti ‘to glitter’ > Russ. ........; PSl. *gl.tati ‘to swallow’ > Russ. .......); 3) PSl. *.j, *.j > Russ. *’ej, *oj (PSl. *š.ja ‘neck’ > Russ. ...; PSl. *živ.j. ‘alive’ > Russ. .....). Russian thus seems to be the area of spread of Northeastern East Slavic (Rus­sian) innovations, which also reached (Northeastern) Belorussian. Uniquely Rus­sian sound changes (alieties) responsible for the convergence of Northeastern and Novgorod-Pskov East Slavic are: 1) PSl. *./*.vs. *> Russ. *o vs. *.; 2) PSl. *CR.C, *CR.C > Russ. *CR’eC, *CRoC; 3) PSl. *.j, *.j > Russ. *’ej, *oj. 7.4.2.2 Belorussian Belorussian (i.e., Western East Slavic language) has a heteregeneous starting point in Polock-Smolensk East Slavic (to become Northeastern Belorussian) and the Poles’e part of the Poles’e-Kijev East Slavic (later Southwestern Belorussian) and displays convergence features in the domain of Russian-Belorussian and Ukrainian-Belorus­sian sound changes. These are also its definingcharacteristics, seeing that Belorussian has no innova­tions of its own: A) (Northeastern) Belorussian-Russian: 1) PSl. *c/*., *c/*kE2 > ESl. *c vs. *c > Russ., NE Bruss. *. (absent from Standard Belorussian); 2) PSl. *e > Russ., NE Bruss. *’e (PSl. *pena ‘foam’ > Bruss. ....; PSl. *sneg. *snega ‘snow’ > Bruss. .........; PSl. *reka‘river’ > Bruss. ....); 3) ESl. *eC./., *oC./.> Russ., NE Bruss. *’e, *o (PSl. *pe.. *pe.i ‘oven’ > Bruss. ... ....; PSl. *kon. *kona ‘horse’ > Bruss. ........); 4) PSl. *e/*.> ESl. *’e > Russ., Bruss. *’o [+ accented] / __ *CO,{–#} (PSl. *zelen.j. ‘green’ > Bruss. ......; PSl. Nsg m, f, n ptc. praet. act. II *nesl. *nesla *neslo of ‘to carry’ > Bruss. ... ..... .....; PSl. *c.rn.j. ‘black’ > Bruss. ..... vs. PSl. *c.rniti ‘to make black, to blacken’ > Bruss. .......; PSl. *ž.lt.j. ‘yellow’ > Bruss. ..... vs. PSl. *ž.lteti ‘to become yellow’ > Bruss. .......); 5) PSl. *i vs. *y > Russ., Bruss. *’i vs. *y (PSl. *biti ‘to beat’ > Bruss. .... [...] vs. PSl. *byk. *byka ‘bull’ > Bruss. ... .... [b.k byk.]); 6) PSl. *CE > ESl. *C’ > Russ., Bruss. *C’ / __{+ *i, *e/*.} (PSl. *nesti ‘to carry’ > Bruss. ..... [....i]); 7) PSl. *-D., *-D. > ESl. *-D, *-D’ > Russ., Bruss. -T, -T’ (PSl. *xleb. *xleba ‘bread’ > Bruss. .... ..... [xl.p xl.ba]); PSl. *vez. *vezi ‘tie, band, bond’ > Bruss. .... .... [... ...i]); B) (Southwestern)Belorussian-Ukrainian: 1) PSl. *e > SW Bruss., Ukr. *’. (absent from Standard Belorussian); 2) ESl. *eC./., *oC./. > SW Bruss., Ukr. *’e, *o > *’., *. (absent from Standard Belorussian); 3) PSl. *CR.C, *CR.C > Bruss., Ukr. *CR’iC, *CRyC (PSl. *gr.meti ‘to thunder’ > Bruss. .......; PSl. *kr.vav.j. ‘bloody’ > Bruss. .......; PSl. *bl.steti ‘to glitter’ > Bruss. ........; PSl. *gl.tati ‘to swallow’ > Bruss. .......); 4) PSl. *.j, *.j > Bruss., Ukr. *’ij, *yj (PSl. *š.ja ‘neck’ > Bruss. ...; PSl. *živ.j. ‘alive’ > Bruss. ....). Belorussian was shaped at the cross-section of Northeastern East Slavic (Rus­sian)andSouthwesternEastSlavic (Ukrainian) innovative developments. Com­mon Belorussian defining characteristics (but note here the absence of uniquely Be­lorussian innovations) which endorsed the convergence of Polock-Smolensk and Poles’e East Slavic into Belorussian are the following alieties: 1) PSl. *CR.C, *CR.C > Bruss., Ukr. *CR’iC, *CRyC; 2) PSl. *.j, *.j > Bruss., Ukr. *’ij, *yj; 3) PSl. *e/*. > ESl. *’e > Russ., Bruss. *’o [+ accented] / __*CO,{–#}; 4) PSl. *-D., *-D. > ESl. *-D, *-D’ > Russ., Bruss. -T, -T’. In the sense of genealogical linguistic classification, Belorussian is most accurately delineated as a transitional geolect of the western margin of the East Slavic continuum, exposing partly Russian and partly Ukrainian innovative trends. 7.4.2.3 Ukrainian The heterogeneous foundationof Ukrainian (Southwestern East Slavic language)con­sists of the Kijev part of Poles’e-Kijev East Slavic (later North Ukrainian) and South-westernEastSlavic(to become Southwestern and Southeastern Ukrainian) and is the result of subsequent convergence through uniquely Ukrainian innovations. Characteristic defining traits (innovative and preserved) of Ukrainian are: A) Ukrainian-(Southwestern)Belorussian: 1) PSl. *e > Ukr., SW Bruss. *’. (PSl. *pena ‘foam’ > Ukr. ....; PSl. *sneg. *snega ‘snow’ > Ukr. .... .....; PSl. *reka ‘river’ > Ukr. ....); 2) ESl. *eC./., *oC./. > Ukr., SW Bruss. *’e, *o > *’., *. (PSl. *pe.. *pe.i ‘oven’ > Ukr. .... ....; PSl. *kon. *kona ‘horse’ > Ukr. .... ....); 3) PSl. *CR.C, *CR.C > Ukr., Bruss. *CR’iC, *CRyC (PSl. *gr.meti ‘to thunder’ > Ukr. .......; PSl. *kr.vav.j. ‘bloody’ > Ukr. ........; PSl. *bl.šcati ‘to glit­ter’ > Ukr. .......; PSl. *gl.tati ‘to swallow’ > Ukr. .......); 4) PSl. *.j, *.j > Ukr., Bruss. *’ij, *yj (PSl. *š.ja ‘neck’ > Ukr. ...; PSl. *živ.j. ‘alive’ > Ukr. .....); B) specifically Ukrainian: 2) PSl. *e/*. > ESl. *’e > Ukr. *’o / {*j, *c, *ž, *š, *šc, *ž.}__ *CO,{–#} (PSl. Gsg m/n *jego ‘of him; his’ > Ukr. ....; PSl. Npl f, n *cetyri ‘four’ > Ukr. ...... vs. PSl. *cetv.rt.j. ‘the fourth’ > Ukr. .........; PSl. *ž.lt.j. ‘yellow’ > Ukr. ......; PSl. *šest.j. ‘the sixth’ > Ukr. ...... vs. PSl. *šest. *šesti ‘six’ > Ukr. ..... .....); 2) PSl. *i vs. *y > Ukr. *y (PSl. *biti ‘to beat’ > Ukr. .... [b.ty] = PSl. *byk. *byka ‘bull’ > Ukr. ... .... [b.k byk.]); 3) PSl. *CE > ESl. *C’ > Ukr. C / __{+ *i, *e/*.} (PSl. *nesti ‘to carry’ > Ukr. ..... [nest.]); 4) PSl. *-D., *-D. > ESl. *-D, *-D’ > Ukr. -D, -D’ (PSl. *xleb. *xleba ‘bread’ > Ukr. .... ..... [xl.b xl.ba]; PSl. *vez. *vezi ‘tie, band, bond’ > Ukr. .’... .’... [vj.. vj..i]). Ukrainian appears to have functioned as the focal area ofSouthwestern East Slavic (Ukrainian) innovations, which also spread to (Southwestern) Belorussian. Uniquely Ukrainian convergence features (alieties) that fused Kijev and Southwestern East Slavic into Ukrainian are: 1) PSl. *e/*. > ESl. *’e > Ukr. *’o / {*j, *c, *ž, *š, *šc, *ž.}__*CO,{–#}; 2) PSl. *i vs. *y > Ukr. *y; 3) PSl. *C'/*CE > ESl. *C’> Ukr. C / __{+ *i, *e/*.}. Genealinguistically, the position of Ukranian within the East Slavic contin­uum may is most succesfully delineated through specifically Ukrainian innovations clusteredinthesouthwestofEastSlavic. Northeastern and southwestern characteristics in East Slavic standard languages Proto-Slavic Russian Belorussian Ukrainian *e *’. > ’e *’. > ’e *’. > ’i *eC./. *oC./. *’e *o *’e *o *’. > ’i *. > ’i *CR.C *CR.C *CR’eC *CRoC *CR’iC *CRyC *CR’iC > CRyC *CRyC > CRyC *.j *.j *’ej *oj *’ij *yj *’ij > yj *yj > yj *j.­ i- ­ *e/*. *e/*. *.C, *.C’, *e ’o [+ accented] / __ *CO, *š, *ž/*.,{–#} *.C, *.C’, *e ’o [+ accented] / __ *CO *C./*Ce, *C’./*C’o ’o / {*š, *ž/*., *c/*., *., *j}__CO,{–#} *i vs. *y ’i vs. y ’i vs. y y *C'/*CE C’ C’ C’ / __{– *i, *e/*.} C / __{+ *i, *e/*.} *-D.,*-D. -T, -T’ -T, -T’ -D, -D’ 7.5 West Slavic 7.5.1 Northern and Southern West Slavic sound changes As the result of non-common post-Proto-Slavic sound changes, West Slavic shaped four macro-geolects viz. Polabian-Pomeranian, Polish-Sorbian, Southern West Slavic, and Central Tatry West Slavic. The layer of non-commonWest Slavic sound changes can be attributed to a more recent wave of innovations starting at around the 10th c. AD and progressing from two focal areas – Northern West Slavic (Lechitic) and SouthernWestSlavic(Czech-Slovak). CentralWestSlavic(Sorbian)has the characteristics of a transitional area, displaying characteristics of either source. The decisive isogloss separating Northern from Southern West Slavic is PSl. *CoRC,*CeRC > N WSl. *CaRC/*CRoC,*CReC vs. S WSl. *CRaC,*CReC. 7.5.1.1 Deaffrication of the (Proto-)Slavic affricate *. in SouthernandCentral West Slavic While the (Proto-)Slavic voiced palatal affricate *. [*.] is preserved in Northern West Slavic, its subsequent deaffrication (around the 10thc. AD) is typical of Southern and Central West Slavic palatal sibilant *z [*z]: PSl. *. > WSl. *.1 > N WSl. *.1 vs. S WSl.,CWSl. *z (PSl. *k.ne.. *k.ne.a ‘prince’ > Pol. ksiadz ksiedza, Kash. ksadz ksădza, Plb. tena., LSorb. knezkneza, USorb. knjez knjeza, OCz. knezkneze > Cz. knez kneze, Slk. knaz knaza; PSl. Lsg *na dor.e ‘on the way, on the road’ > Pol. na drodze, Kash. na dardze, na drodze, LSorb. na droze, USorb. na dre, OCz. na dráze > Cz. na dráze, Slk. (na drahe); PSl. Npl m *dru.iji ‘the others’ > Pol. drudzy, Kash. drëdzë, Plb. drau.e, LSorb. (druge), USorb. druzy, OCz. druzí > Cz. druzí, Slk. (druhí)). 7.5.1.2DenasalisationofProto-Slavicnasalvowelsandcomplementaryraisingof Proto-Slavic *e inSouthernandCentralWestSlavic Proto-Slavic nasals *e, *o, preserved intact in Northern West Slavic, experience a roughly 10th-century denasalisation in Central and Southern West Slavic: PSl. *e,*o > Pol.,Pom.,Plb.*e,*o vs.Sorb.,Cz.,Slk.*ä,*u. As a direct consequence and in or­der to prevent merging, the reflex of the inherited PSl. *e [*ä] (including the Southern West Slavic *e that arose in the process of liquid metathesis *CeRC > *CReC) yielded C WSl. / S WSl. *. in a push-chain-induced raising. In Northern West Slavic that lacks the denasalisation trigger the original quality of jat was preserved [*ä] and provided the output for the Lechitic umlaut process: PSl. *e[*ä]>Pol.,Pom.,Plb.*ä vs.Sorb., Cz.,Slk.*.. 7.5.1.3 The Lechitic umlaut The Lechitic umlaut retracted certain Proto-Slavic front vowels (*e and jat)and pala­talised syllabic *.’ if these were followed by non-palatalised dentals *t, *d, *n, *l, *r, *s, and *z. This development is general in Lechitic and partly applies also to Sorbian. Proto-Slavic front nasal vowel *eumlauted to *oin front of all non-palatalised den­tals *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z (Polabian and Pomeranian preserve the old state of affairs, while in Polish both nasal vowels merged and developed according to vowel quantity): PSl. *e /__{–/+*t,*d,*n,*l,*r,*s,*z + *O}>Pol.,Pom.,Plb.*’e vs. *’o: 1) not in front of a non-palatalised dental: PSl. *pet.‘five’ > Pol. piec, Kash. pinc, piăc, Plb. pat, LSorb. pes, USorb. pjec, OCz. pet > Cz. pet, Slk. pät; PSl. *deset. ‘ten’ > Pol. dziesiec, Kash. dzesync, dzesăc, Plb. disat, LSorb. zases, USorb. dzesac, OCz. deset > Cz. deset, Slk. desat; PSl. *mek.k.j.‘soft’ > Pol. miekki, Kash. mitczi, miătczi, Plb. mate, LSorb. meki, USorb. mjechki, OCz. mekký > Cz. mekký, Slk. mäkk; PSl. *pest. *pesti ‘fist’ > Pol. piesc piesci, Kash. pisc piscë, piăsc piăscë, Plb. past, LSorb. pesc pesci, USorb. pjasc pjasce, OCz. pest pesti > Cz. pest pesti, Slk. päst päste; PSl. *tež.k.j. ‘heavy’ > Pol. ciezki, Kash. căzczi, Plb. Nsg n tastü, LSorb. sežki, USorb. cežki, OCz. težký > Cz. težký, Slk. tažký; PSl. *zet. *zeti = Pol. ziec ziecia, Kash. zëc zëca, zăc zăca, Plb. zat, OCz. zet zeti = Cz. zet zete, Slk. zat zata; 2) in front of a palatalised dental: PSl. *peta ‘heel’ > Pol. pieta, Kash. piăta, Plb. .ota, LSorb. peta, USorb. pjata, OCz. pata > Cz. pata, Slk. päta; PSl. *pet.j. ‘the fifth’ > Pol. piaty, Kash. piati, Plb. .ote, LSorb. pety, USorb. pjaty, OCz. pát> Cz. pát, Slk. piaty; PSl. *gledati, *gledeti ‘to watch’ > Pol. o-gladac, Kash. glădac, Plb. Nsg m ptc. praet. act. II glodal, LSorb. gledas, USorb. hladac, OCz. hládati = Cz. hledat, hledet, Slk. hladiet). In front of non-palataliseddentals *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z, Proto-Slavic *e um­lauted to *’a, while yielding *’e in the remaining positions: PSl. *e [*ä]>Pol.,Pom., Plb.[*ä]/__{–/+*t,*d,*n,*l,*r,*s,*z + *O} > *’e vs. *’a (PSl. *nedela ‘Sunday’ > Pol. niedziela, Kash. niedzela, Plb. nidela, LSorb. njezela, USorb. njedzela, OCz. nedele > Cz. nedele, Slk.nedela; PSl. *sneg. ‘snow’ > Pol. snieg, Kash. sniég, Plb. sneg, LSorb. sneg, USorb. sneh, OCz. snieh > Cz. sníh, Slk. sneh; PSl. *svet. ‘light; world’ > Pol. swiat (vs. Lsg na swiecie), Kash. swiat, Plb. svet, LSorb. swet, USorb. swet, OCz. svet > Cz. svet, Slk. svet; PSl. *stena ‘wall’ > Pol. sciana, Kash. scana, Plb. stona, LSorb. scena, USorb. scena, OCz. stena > Cz. stena, Slk. stena; PSl. *bel.j. ‘white’ > Pol. bialy, Kash. biôli, Plb. .ole, LSorb. bely, USorb. bely, OCz. biel> Cz. bílý, Slk. biely; PSl. *mera ‘measure’ > Pol. miara, Kash. miara, Plb. .oro, LSorb. mera, USorb. mera, OCz. miera > Cz. míra, Slk. miera; PSl. *les. ‘wood’ > Pol. las, Kash. las, Plb. los, LSorb. les, USorb. les, OCz. les > Cz. les, Slk. les). The Proto-Slavic sequence *C.rC yielded West Slavic palatalised syllabic *.’, which in Northern West Slavic umlauted to *. in front of non-palatalised dentals *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z (merging, subsequently, with the reflex of *C.rC): PSl. *C.rC / __{–/+*t,*d,*n,*l,*r,*s,*z + *O} > WSl. *C’.’C >Pol.,Pom.,Plb.,Sorb.*C’.’C vs. *C.C (PSl. *s.m.rt. ‘death’ > Pol. smierc, Kash. smierc, Plb. sĺmart, LSorb. smjers, USorb. smjerc, OCz. smrt > Cz. smrt, Slk. smrt; PSl. *c.rn.j. ‘black’ > Pol. czarny, Kash. czny, Plb. corne, LSorb. carny, USorb. corny, OCz. crný > Cz. cerný, Slk. cierny; PSl. *g.rdlo ‘throat’ > Pol. gardlo, Kash. gardlo, LSorb. gjardlo, USorb. hordlo, OCz. hrdlo > Cz. hrdlo, Slk. hrdlo). 7.5.1.4 Spirantisation of the Proto-Slavic velar stop *g in Southern West Slavic The Proto-Slavic voiced velar stop *g, preserved intact in Northern West Slavic, yielded Southern West Slavic voiced fricative *h in a spirantisation process that may be dated to the 12thc. AD: PSl. *g >Pol.,Pom.,Plb.,LSorb.*g vs.USorb.,Cz., Slk. *h (PSl. *gorx. ‘pea, bean’ > Pol. groch, Kash. groch, Plb. gorx, LSorb. groch, USorb. hroch, OCz. hrách > Cz. hrách, Slk. hrach; PSl. *noga ‘foot’ > Pol. noga, Kash. noga, Plb. nüga, LSorb. noga, USorb. noha, OCz. noha > Cz. noha, Slk. noha; PSl. *gynoti ‘to perish’ > Pol. ginac, Kash. dzinac, LSorb. ginus, USorb. hinyc, OCz. hyni > Cz. hynout, Slk. hynút). Main trends in the divergence between Northern and Sourhten West Slavic Proto-Slavic Northern West Slavic CentralWestSlavic Southern West Slavic *CoRC *aR/*Ro *Ro *Ra *CeRC *Re *Re *Re *. *.1 *z *z *e *’e *’ä *’ä *o *e[*ä] *o *’ä *u *’. *u *’. *e/__{+*t,*d,*n, *l,*r,*s,*z+*O} *e[*ä]/__{+*t,*d, *n,*l,*r,*s,*z+ *O} *C.rC/__{+*t,*d, *n,*l,*r,*s,*z+ *O} *’e>*’o *’ä > *’a *’.’>*’. *’ä *’. *’.’>*’. *’ä *’. *’.’ *g *g *g *h *h Northern West Slavic inventory of vowels and vocalic liquids (ca. 1000 AD): *i *y *u *e *o *e *o *.’,*.’ *a *.,*. Southern West Slavic inventory of vowels and vocalic liquids (ca. 1000 AD): *i *y *u *. *e *o *.’,*.’ *ä *a *.,*. Northern West Slavic fragmented into Polish,Pomeranian and Polabian, while Czech and Slovak represents the direct descendants of Southern West Slavic. Sorbian was shaped as a transitional geolect between the two Old West Slavic macro-dialects and expectedly displays innovative trends of both Lechitic and Czech/Slovak. In terms of innovative development, Lower (i.e., northern) Sorbian typically patterns with Lechit­ic, while Upper (i.e., southern) Sorbian shares more developmental traits with Czech and Slovak. 7.5.2 Northern (Lechitic) West Slavic languages 7.5.2.1 Polish Polish, i.e. Eastern Lechitic West Slavic, and Sorbian both derive from a homogenous Old West Slavic starting point (Polish-Sorbian West Slavic) and exhibit subsequent convergent behaviour through a number of common Polish sound changes. The relevant set of archaisms and innovations typical of Polish has a double pro­file: A) Polish-(Lower) Sorbian characteristics: 1) exceptionless change of Proto-Slavic *CoRC to Polish-Sorbian *CRoC in the domain of *CroC (PSl. *vorna ‘crow’ > Pol. wrona; PSl. *borda ‘beard’ > Pol. broda) and *CloC (PSl. *golva ‘head’ > Pol. glowa; PSl. *mold.j. ‘young’ > Pol. mlody); 2a) PSl. *C.lC > WSl. *.’ > Pol. *’il > *’el, *lu, *ol (PSl. *v.lk. *v.lka ‘wolf’ > OPol. wilk > Pol. wilk wilka; PSl. *v.lna ‘wool’ > OPol. welna > Pol. welna; PSl. *d.lg.j. ‘long’ > OPol. dlugi > Pol. dlugi; PSl. *c.ln. ‘boat, canoe’ > OPol. czoln, czóln = Pol. czólno); 2b) PSl. *C.lC > WSl. *. > Pol. *el/*ol, *lu, *el (PSl. *p.lk. *p.lka ‘army’ > OPol. pólk > Pol. pulk pulku, but Swietopelk; PSl. *t.lst.j. ‘fat, thick’ > OPol. tlusty > Pol. tlusty; PSl. *d.lg. *d.lga ‘debt’ > OPol. dlug > Pol. dlug dlugu; PSl. *x.lm. ‘hill’ > Pol. Chelm); 3) PSl. *tE, *dE > Pol., Sorb. *., *. (13th c. AD) (PSl. *tix.j. ‘still, silent’ > Pol. cichy [.ixy]; PSl. *deset. ‘ten’ > Pol. dziesiec [.e.e.]); B) Polish-Pomeranian(-Sorbian) characteris­tics: 1) PSl. *CelC / __{– *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + *O} > WSl. *CleC > Pol., Pom., Sorb. *CleC (PSl. *melko ‘milk’ > Pol. mleko; PSl. *vel.i ‘to pull’ > Pol. wlec; PSl. *melti ‘to grind’ > Pol. mlec, but PSl. *želb.*želba ‘gutter, kennel’ > OPol. zlób > Pol. zlób zlobu); 2) PSl. *e/*Cer / __{+ *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + *O} > Pol., Pom., Sorb. *’o (PSl. *žena ‘woman’ > Pol. zona; PSl. *led. *leda/*ledu ‘ice’ > Pol. l lodu; PSl. *berza ‘birch’ > Pol. brzoza); 3) PSl. *r/*rE > WSl. *.> Pol., Pom. *r(PSl. *more‘sea’ > Pol. morze; PSl. *griva ‘mane’ > Pol. grzywa). Polish seems to have been the focal area of Eastern Lechitic (Polish) innovations, which partly reached Pomeranian and (mostly Lower) Sorbian. There are no common Polish innovations that are uniquely Polish and could be seen as its defining characteris­tics. The dialectal position of Polish within Northern West Slavic (Lechitic) may thus be delimited by the absenceofCommonLechitic(Pomeranian)innovations. 7.5.2.2 Pomeranian Pomeranian (Central Lechitic West Slavic) typically displays Polabian and Polish characteristics as well as some exclusive innovations. In terms of internal composi­tion it comprises West Pomeranian and East Pomeranian, i.e. Kashubian and Slovin­cian. The characteristic innovative traits of Pomeranian are accordingly: A) Polabian-Pomeranian, which constitute the oldest set of innovations: 1) PSl. *CoRC > Pom. *CaRC/*CRoC, i.e. *CarC vs. *CroC (PSl. *vorna ‘crow’ > Kash. warna, wrona; PSl. *borda ‘beard’ > Kash. barda, broda) and (as opposed to Polabian) *CalC vs. *CloC (PSl. *golva ‘head’ > Kash. gôlwa, glowa; PSl. *mold.j. ‘young’ > Kash. mlodi); 2a) PSl. *C.lC > WSl. *.’ > *. > Plb., Pom. *ol (PSl. *v.lk. *v.lka ‘wolf’ > Kash. wôlk wôlka, wilk wilka; PSl. *v.lna ‘wool’ > Kash. wôlna, welna; PSl. *d.lg.j. ‘long’ > Kash. dludzi; PSl. *c.ln.*c.lna ‘boat, canoe’ > Kash. czôlnczôlna); 2b) PSl. *C.lC > WSl. *. > Plb., Pom. *ol (PSl. *p.lk. *p.lka ‘army’ > Kash. pólk, but Swiătopôlk; PSl. *t.lst.j. ‘fat, thick’ > Kash. tolsti; PSl. *d.lg. *d.lga ‘debt’ > Kash. dlug dlëgů; PSl. *x.lm. ‘hill’ > Kash. Chelm); B) Polish-Pomeranian, comprising an older and a more recent layer of innovations: 1) PSl. *CelC / __{– *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + *O} > WSl. > Pol., Pom. *CleC (PSl. *melko ‘milk’ > Kash. mlék, PSl. *vel.i ‘to pull’ > Kash. wléc, but PSl. *želb. *želba ‘gutter, kennel’ > Kash. zlób zlobu; the likes of PSl. *melti ‘to grind’ = Kash. mloc are explicable by analogy); 2) PSl. *e/*CerC / __{+ *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + *O} > Pol., Pom. *’o (PSl. *žena ‘woman’ > Kash. zona; PSl. *led. *leda/*ledu ‘ice’ > Kash. l lodu; PSl. *berza ‘birch’ > Kash. brzoza); 3) PSl. *r/*rE > WSl. *. > Pol., Pom. *r (PSl. *more ‘sea’ > Kash. mze; PSl. *griva ‘mane’ > Kash. grzëwa); C) Kashubian, supplying the most recent cluster of changes: 1) PSl. *e / __{– *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + O} > N WSl. *’e > Pom. *’i > *’i (13thc. AD) (PSl. *zet. *zeti ‘son-in-law’ = Kash. zëc zëca, zăc zăca; PSl. *astreb. *astreba ‘vulture’ > Kash. jastrzib jastrzëba, jastrzab jastrzăba; PSl. *tresti ‘to shake’ > Kash. trzisc, trzasc); 2) PSl. *tE, *dE > Pom. *c, *. > Kash. c, . (13th c. AD) (PSl. *tix.j. ‘still, silent’ > Kash. cëchi; PSl. *deset. ‘ten’ > Kash. dzesăc); 3) PSl. *k, *g / __{+ *y/*.j./*.ji, *.} > N WSl. *., *.> Kash. ., .(PSl. *kypeti ‘to boil, to bubble’ > Kash. czipiec; PSl. *d.lg.j. ‘long’ > Kash. dludzi); 4) PSl. *i, *y, *u > Pom. *i, *y, *u > Kash. ë (2ndhalf of the 17thc. AD) (PSl. *živ.j. ‘alive’ > Kash. zëwi; PSl. *mysleti ‘to think’ > Kash. mëslec; PSl. *duša ‘breath; spirit, soul’ > Kash. dësza). Pomeranian is a transitional geolect displaying Polabian and Polish innovative features, while the set of uniquely Pomeranian innovations constitutes its particular defining characteristics. In terms of its position within the Northern West Slavic con­tinuum and the relationship to Polabian and Polish Pomeranian(CentralLechitic) can be defined by the innovations clustered in the centre of Northern West Slavic (Lechitic). 7.5.2.3 Polabian As a Western Lechitic West Slavic language, Polabian shares with Pomeranian a ho­mogeneous Old West Slavic core in Polabian-Pomeranian West Slavic and is fur­ther characterised by convergence features in the domain of Common Polabian sound changes, which constitute uniquely Polabian defining traits. The archaisms and innovations of Polabian (note here that the available material is very sparsely documented) comprise: A) the Polabian-Pomeranian set of charac­teristics: 1) PSl. *CoRC > Plb., Pom. *CaRC/*CRoC, i.e. *CarC/*CroC (PSl. *vorna ‘crow’ > Plb. vorno; PSl. *borda ‘beard’ > Plb. bröda) and, as opposed to Pomeranian, only *CloC (PSl. *golva ‘head’ > Plb. glĺva; PSl. *mold.j. ‘young’ > Plb. mlĺde); 2a) PSl. *C.lC > WSl. *.’ > *. > Plb., Pom. *ol (PSl. *v.lk. ‘wolf’ > Plb. vĺuk, vuk; PSl. *v.lna ‘wool’ > Plb. vĺuno; PSl. *d.lg.j. ‘long’ > Plb. dĺude, dude; PSl. *c.ln. ‘boat, canoe’ > Plb. cĺun); 2b) PSl. *C.lC > WSl. *. > Plb., Pom. *ol (PSl. *t.lst.j. ‘fat, thick’ > Plb. tĺuste, tuste; PSl. *d.lg. ‘debt’ > Plb. dĺug); B) uniquely Polabian innovations: 1) PSl. *CelC / __{– *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + *O} > WSl. *CleC > Plb. *CloC (PSl. *melko ‘milk’ > Plb. Gsg mlĺka; PSl. *melti ‘to grind’ > Plb. mlĺt); 2) PSl. *e/*CerC / __{+ *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + *O} > Plb. *’e (PSl. *žena ‘woman’ > Plb. zena; PSl. *led. ‘ice’ > Plb. led; PSl. *berza ‘birch’ > Plb. breza). Polabian seems to have been the focal area of Western Lechitic (Polabian) in­novations, which partly also reached the Pomeranian language area. Uniquely Pola­bian sound changes absent from Pomeranian and Sorbian (under B) function as its defining characteristics, separating the geolect from both latter idioms. Apart from the catalogued sound changes relevant for genetic classification the Drev(l)jane Polabian notably exhibits a set of additional peculiarities, quite a few of which unparalleled in the Slavic world, and which reinforce the individualistic nature of this particular ge­olect. In relation to Northern West Slavic (Lechitic) and vis-ŕ-vis Pomeranian (and also Sorbian) in particular, Polabianis defined by uniquely Polabian (Western Lechitic) innovationsconcentratedinthewestofNorthernWestSlavic(Lechitic). 7.5.3 Sorbian Sorbian (i.e. Central West Slavic) is a transitory geolect positioned in the centre of the West Slavic continuum. As such it displays sets of innovatory changes typical of both Northern (Lechitic) and Southern (Czech and Slovak) West Slavic. The main isogloss typicalof contemporary Sorbian separates Lower (i.e., northern) from Up­per (i.e., southern) Sorbian, which in accordance with their respective geographical position exhibit a mismatch between the set of inherited non-common central West Slavic sound changes – these are typically Northern West Slavic in the case of Lower Sorbian and Southern West Slavic where Upper Sorbian is concerned. This, however, is not a sharp genealogical delimitation given that the most characteristic non-common Sorbian isoglosses do not in fact form a sturdy bundle but coalesce as CentralSorb­ian, a transitorydialect proper to the area between Spremberg/Grodk in the north and Hoyerswerda/Wojerecy in the south. 7.5.4 Southern West Slavic Southern West Slavic is internally divided into Czech and Slovak. The delimitation between the two is most affectively achieved by sifting out the distinctive innovations of Czechsuch as PSl. *r/*rE > Cz r; PSl. *pe/*pe, *be/*be, *me/*me, *ve/*ve > Cz. p.e, b.e, m.e, v.e; Cz. *C’aC’ > Old Cz. ie > Cz. i. 7.5.4.1Czech Czech has a homogeneous starting point in westernpartofSouthernWestSlavic area. Its internal differentiaion is due to convergence features in the domain of Com­mon Czech sound changes, which set it off from the rest of Southern West Slavic. These defining charactseristics are: 1) PSl. *. > WSl. *.2 > Cz. . > z (towards the end of the 10thc. AD) (PSl. *me.a ‘border’ > OCz. meze > Cz. meze; PSl. *gove..j. ‘of cattle’ > OCz. hovezí > Cz. hovezí; PSl. *-bu.ati ‘to be waking up’ > OCz. pro-búzeti > Cz. pro-bouzet); 2) PSl. *r/*rE > WSl. *. > Cz. r(12thc. AD) (PSl. *more ‘sea’ > OCz. more > OCz. more; PSl. *griva ‘mane’ > OCz. hríva > Cz. hríva); 3) PSl. *C'aC'/*C'aCE > WSl. *C’aC’ > Cz. *C’aC’ > *C’.C’ (ca. 1200) > OCz. ’ie > Cz. (’)i (PSl. 2sg, 2pl praes. *pušcaješi*pušcajete of ‘to be letting’ > *pušcaš*pušcate > OCz. púšciešpúšciete > Cz. pouštíš pouštíte; PSl. *caša ‘glass, cup’ > OCz. cieše > Cz. cíše); 4) PSl. *p, *b, *m, *v / __{+ *e, *e} > WSl. *., *., *., *. > OCz. ., ., ., . > Cz. p., b., m., v. (ok. 1400) (PSl. *pena ‘foam’ > OCz. piena, pena > Cz. pena [p.ena]; PSl. *begati ‘to flee, to run away’ > OCz. behati > Cz. behat [b.ehat]; PSl. *mena ‘exchange’ > OCz. mena > Cz. mena [m.ena]; PSl. *veriti ‘to believe’ > OCz. veriti > Cz. verit [v.erit]). The general dialectal position of Czech within the Southern West Slavic continu­um and its particular relationship to Slovak may be defined as follows: uniquelyCzech innovatorychangestypicalofwesternpartofSouthernWestSlavicareaexactly equal the defining characteristic traits of this geolect. 7.5.4.2 Slovak Slovak is characterised by the absence of convergence features in the domain of uniquely Slovak innovations and a heterogeneous starting point in two Old West Slavic dialects: eastern part of Southern West Slavic (later Eastern and Western Slovak) and CentralTatryWestSlavic(later Central Slovak). The defining archaisms of Slovak are: 1) PSl. *. > WSl. *.2 > Slk. . (PSl. *me.a ‘border’ > Slk. medza; PSl. *gove..j. ‘of cattle’ > Slk. hovädzí; PSl. *-bu.ati ‘to be waking up’ > Slk. pre-búdzat); 2) PSl. *r/*rE > WSl. *. > Slk. r (PSl. *more ‘sea’ > Slk. more; PSl. *griva ‘mane’ > Slk. hriva); 3) PSl. *C'aC'/*C'aCE > WSl. *C’aC’ > Slk. C’aC’/C’aC’ (PSl. 2sg, 2pl praes. *pušcaješi *pušcajete of ‘to be letting’ > *pušcaš *pušcate > Slk. púštaš púštate; PSl. *caša ‘glass, cup’ > Slk. caša); 4) PSl. *p, *b, *m, *v / __{+ *e, *e} > WSl. *., *., *., *. > Slk. p, b, m, v (PSl. *pena ‘foam’ > Slk. pena [pena]; PSl. *begati ‘to flee, to run away’ > Slk. behat [behat]; PSl. *mena ‘exchange’ > Slk. mena [mena]; PSl. *veriti ‘to believe’ > Slk. verit [verit]). The linguistic position of Slovak in relation to Czech and generally to Southern West Slavic may thus be defined by theabsenceofcharacteristicallyCzechinnova­tions in the eastern part of the Southern West Slavic area. 7.6Conclusion The dismemberment of Late Proto-Slavic into South, East, and West Slavic was brought about by a number of older non-common post-Proto-Slavic sound changes (ca. 9thc. AD). Subsequent disintegration of these continua into major Old Slavic geolects and further fragmentation, which was due to a younger stratum of non-common post-Proto-Slavic innovations (starting around 10th c. AD), finally resulted in the formation of the individual Slavic languages. Particular models of linguogeneses can be gained from a combined assessment of a language’s understructure, which can be homo- or heterogeneous, and the type of subseqent developmental tendencies, which can result in either convergent or divergent features. The emerging peculiarities of a language (alieties) that function as its defining characteristics in relation to the neighbouring geolects may accordingly be interpreted as innovations or preserved archaisms. Combinatorially, the following models of the evolution of Slavic languages may be proposed and examplified: 1) homogeneousfoundationwithsubsequentdivergence(an Old Slavic geolect diverges into a number of Slavic idioms) as in the case of a) Macedonian and Bulgar­ian . Eastern South Slavic; b) Polish and Sorbian. Polish-Sorbian West Slavic; c) Polabian and Pomeranian.Polabian-Pomeranian West Slavic; d) Czechas well as the westernandeasterndialectalbaseofSlovak. Southern West Slavic; 2) heterogeneous foundationwithsubsequentconvergence(a number of Old Slavic geolectsconverge into a unified Slavic idiom), as is typical of a) Slovene . Northwestern Alpine South Slavic (= Northwestern Slovene) and Southeastern Al­pine South Slavic (as part of the complex comprising later Southeastern Alpine Slavic, Western Pannonian and Littoral South Slavic) (= Southeastern Slovene); b) Russian .Northeastern East Slavic (= the larger part of Russian) and Novgorod-Pskov East Slavic (= Novgorod and Pskov Russian); c) Belorussian . Polock-Smolensk East Slavic (= Northeastern Belorussian) and the western part of Poles’e-Kijev East Slavic (= Southwestern Belorussian); d) Ukrainian.eastern part of Poles’e-Kijev East Slav­ic (= North Ukrainian) and Southwestern East Slavic (= Southwestern and Southeastern Ukrainian); 3) lack of convergent features in a heterogeneous foundation as in a) Central South Slavic, which comprises Western Pannonian and Littoral South Slavic (as part of the complexcomprising later Southeastern Alpine Slavic, Western Pannonian and Littoral South Slavic) (= Western Kajkavian and Cakavian), Eastern Pannonian-Dinar­ic South Slavic (= Eastern Kajkavian and Western Štokavian) and Ras South Slavic (= Eastern Štokavian); b) Slovak, which is a coalition of East Southern West Slavic (= Western and Eastern Slovak) and Central Tatry West Slavic (Central Slovak). In relationto the status of the individual languages’ defining characteristics one may distinguish between: 1) innovation-based genealogical classification (a geolect is defined by the in­novatory development in the domain of sound change) in the case of a) Slovene with specifically Slovene innovations in the northwest of Western South Slavic; b) Macedo­nian with specifically Macedonian innovation in the southwest of Eastern South Slav­ic; c) Russian with specifically Russian innovations in the northeast of East Slavic; d) Ukrainian with specificallyUkrainian innovations in the southwest of East Slavic; e) Pomeranian with specifically Pomeranian (Central Lechitic) innovations in the cen­tre of Northern West Slavic; f) Polabian with specifically Polabian (Western Lechitic) innovations in the west of Northern West Slavic; g) Czechwith specifically Czech in­novations in the west of Southern West Slavic; 2) genealogical classification based on preserved archaisms (a geolect is de­fined by the absence of innovatory development in the domain of sound change) typi­cal of a) CentralSouthSlavicwith the absence of specifically Slovene innovations in the centre of South Slavic; b) Bolgarian with the absence of specifically Macedonian innovations in the centre of Eastern South Slavic; c) Polish with the absence of Cen­tral Lechitic (Pomeranian) innovations in the east of Northern West Slavic (Lechitic); d) Slovak with the absence of specifically Czech innovations in the east of Southern West Slavic. Belorussian, Pomeranian and Sorbian may be classified as transitional geolects. Within East Slavic Belorussian is positioned between Russian and Ukrainian. Pomer­anian, a geolect with a central position within the Lechitic area, has a transitional status in respect to both Polabian and Polish, while Sorbian seems to lie, genealogically, between Northern (Lechitic) and Southern West Slavic (Czech and Slovak). Macedonian, on the other hand, may display diagnostic features of a secondary geolect if it is correctly assessed as the result of at least partly allochthonous Štokavian overlay on Eastern South Slavic. List of abbreviations Blg. Bulgarian Bruss. Belorussian C Central CS. Church Slavonic CSl. Common Slavic CSlk. Central Slovak CSSl. Central South Slavic Cz. Czech Cak. Cakavian E East(ern) ESl. East Slavic Kajk. Kajkavian Kash. Kashubian LSorb. Lower Sorbian Mac. Macedonian N North(ern) NE Northeast(ern) NW Nortwest(ern) NŠtok. Neo-Štokavian OCS. Old Church Slavonic OCz. Old Czech OPol. Old Polish OŠtok. Old-Štokavian Plb. Polabian Pol. Polish Pom. Pomeranian PSl. Proto-Slavic Russ. Russian S South(ern) SE Southeast(ern) Sl. Slavic SW Southwest(ern) Slk. Slovak Sln. Slovene Sorb. Sorbian SSl. South Slavic Štok. Štokavian W West(ern) Ukr. Ukrainian USorb. Upper Sorbian WSl. West Slavic ..................................... (.........) ......... .... .......... ........ ......... ............ .......... ...­..., .. .. ........ .......... ...... ... ......... .. ...... ........ - ...­............ ... ............, ......... . .........., ............ ...... . ........... ................ ........... (.. .. ............-...........­.. ........... . .............). . ..... ...... ................ ....... . ........ ....., ...... «....» .......... ... .................... ....... (.......) . .......... ... ......., .. ........ . ....... ......, ....... ..­.......... ..... ........ .............. (........ . .........), ......­...... .. ........ ............. ........ ......., .. ......... . ....... ......., ......., ... ........., ......... ........ «....». 8.1............-............................................... ........................... 8.1.1.............................................. ..........., . ............ . .............. ........ .. ........ ....., ....... .. ... ........ .....: ............... ..........., ............... ......... . ................. ............... ........... ....... (........­...) ......... ..... .......... ......... ............. (........) . ...­.... .. ............... ............. .. ......... .. ......... .......542. .... .... ...... ........ ............. ......... .. ............ .......­... . ...... ........ ......... . ............. ........... . ........ ... .............. ..... ... ...... .. .... ............... ........... ........ ............ . .......... (... ........... ......... ....... .......... ...... ....... ....., ....... .......... ...... ............. .......) ...­......... ....... ................ ..........., ....... .......... ......... ........., ........ ............-............ ........... . .............. 542 ...... «.....» .......... ... «.....,............ . ............ ........... ...........................» [Brozovic1970a:10]. ............, ....... .............. ......., .. .... ..........................., .........,.. .... ............ ........ ......., ... ........., .. .... .... .. ............ ......... ....... ........, ............. ........ ... ........... 8.1.1.1............-....................... ............-............ ........... – ... ...... ........... (........­....., ................) ..........., ..... ........ ........ ......... ....­.......... ........... ...... . ............. .. ........, ..... ........ .......... (........, ............... ....., .......), .. .... .....-......, .. ........ ............ ..... ......... ..... ........ ......... .. ...­..... .. .... .... ...... ........... ....... ........ .. ........... ...­..-...... ..... ........ ........... (....... ....-......) .. ............. ...... ......... ........ ........ ........ ............-............ ..­... . ..... .............. 8.1.1.2............. ............. – ... ...... ................ ..........., ....... ....... ...­..... .. ............ ..... .. ........ .. ... .......... .. ....... ......­.., . ...... .. ......., ......... – .. ........ . .. ....... ....... 8.1.2.......................................................... .... .. . ............... ........... ....... ......... ........... ...­...... ....... . ......... ... ......... .... .......... ... ............ .......... ....., ........... . .............. ........, .............. ........., ................, ........ . ........... ........... ......., .., . ....... ..... ......, .... .. .......... . ............ ........ .. ........ . 70-. ..... XIX .... ................................(..­.... ...... (1840–1916), .... ....... (1849–1919), ........ ........ (1842– 1922), ...... ...... (1847–1909), ...... ..... (1846–1921), .. ........... ..... ..... ..... ......... .. ...... (1857–1913)), ...... . ....... ..­........, ... ........ ......... ........ .............. (........., «...­......») .......... .. ............ ....... ......... ............ ....... ..... .......... ........ .............. . ............ ......... ..... ....... ....... ............. ......... (............... ............ ...... «........ .....», .... Lautgesetz), ......... ......... ........... ......... ....... . ....... ............... ............. ...... ........ ............ ......... ........................................­......,....................................................­.....,.......................................,........,......­........................................................... ............ ..... ......., ........... ....... ............... ............. ...­...... ........, . ...... ......., .. ......... ...... . ........., ........­... ..... .... ..... .......... (.... ...... ..... ............... .....­........ ......... . ........ ..... ............ .............), ........ .......... ... ............... ............. .............. . ........... ............... ......... . .......... ....... ....... .. ........... ...­..... (......... ... ............ ......... .. ........... .........., ...­.... .......... ......., . ..... ............. .......... ......... ./... ...........-.......... ...........). 8.1.3.................. ............. ............ ............ ...... – ... ........ .....­...... .................. .......... (......, .......... .... .......... ...........) . ....... . ............. ........ ......... . ......... ......... (........ . .........) . ....... . ........... .. .......... . .............. ... .... .......... ........ .... ....., ... .... .... ..­........... . ......., ............. ..........., ......... ......... ............... ......... ......... . ....... . ......... ......... . ..­..........., ......., ........ .. .... .........., ........ ....... ...­........... ............. . ............ . .............. ....... . ............ ................ ..........., . .............. ..... ......, ....... ............. ............ . ............ ........ ............... ............. ...... ........ ....­......................(..................)......... ........., ....­...... .......... ......... ....... (. ....... ..... ............. .....­........................(..................), .... .. ...... ......... . ........ ............ .............), . ......, .. ....................... . ............................. (....... . ....... ..................... ...... ..... ........... .. ........ ..... . .... ........). ... ........... ...... ............ ... ....... ..... ... ...... .. ...­..... ... ........ (.......... ... ............) . ......... ... ......... ........ (............. . ..............), .... ........ ... ............ ..­............ (........), .................. ... ......... ... ........ ...... ....... .... ..... .......... ......... .......... . ......... ......... ....... ............. .... (.............. .. 800 ..) .. ......... ..­.............. ......... . IX .... ........... .. ... ........ .......... ............. (....-, ........- . .................), . .., . .... ......., ..­...... ...... ........... .. ....... ........ – ................ ......... .. .... ................ ......... .. ......... .......... ............­.... ......... (. X .... . .....) .......... ....... .......... ........, .. .... .......... ..... . ............... ......: 1) .............. ...­..: .........., ......-.............. (.........., ........., ..........), ..........., ..........; 2) .................. .....: ......., ..........., ..........; 3) ................. .....: ........, ........., ........., ..­......, ......., .......... 8.1.3.1...............................,.......................­........... ... ........... ...... ............ (............ ......... .........) ..­... ........, .. .... ......... .. ...... ............ ........... ........ (.......... ... ............ ........), . ..... ......... . ... ........ ........ (........... ... ............). ....... ..... ..... .................., .. .... .... ........ ...­...., ......... . .......... ...... ............. ........., .......... ..­....... .......... ........., ... ...................., .. .... ......... ........ ........., ......... . .......... ...... ............ ........., .. .......... ..... ........... ......... ....... ..... ......... ...................., .. .... .......... ..­.......... ........., .......... .... ..... ......... ........ . ... ..... ........... ... .. ....... ........, ... ............. ........, .. .... .......... ............. ........., .......... .... .......... ....... . ... ..... ............ ... . ...... 8.1.3.2....................543 ........ ........... (........ . .........) .......... ........ ....... .. ....... . ............ ........– ... ........ ........... ........, ........... ... .... ... ...... ., ... ........., ............ ... . ..... . .......... ... .. .....­... ........... ........., . .......... ... ...... ....... ... ..........­... ........... ........, ... ............(..........)............... ........... – ... ........ ........... ........, ........... ...... ... ......... ... ....... ... ...................... ........, ....... ..­... ... .. ....... ......... 8.1.3.3.................,..................... ... ........... ........ ............ ........ ..... ... ........ ......­... (.........), ... ........ ........... .......... ....... ............ ..­......., . ........ ....... – .. ........... (.........). ........., ....... .. ........ ...... ............ ....... ......, ..... ...... .......... ...: 1) ............. (..............) .........: ..... . ............. ......... . (....... .........), ........ ..... . ............. ....... (.......... .........); 2) ............ (.............), .............. (.................).........: ..... . ............. ......... ., ..... . – ......... Y, ..... . – ......... Z . ....; 3) .......... ..... .........: ......... ............, .............. ......... . .......... .......... 543 ....... (.. .... alius ‘...... .. .........’) . .......... (.. .... alter ‘........ ....’) – ......., ............ . [Moguš 1977: 99–104]. .... ...... ......./.......... ......... ........... ..... ......... ........ ...... ...... (..... : .........; ........... ....... : .........­... .......), ..... ........ ......... ........ ....... .........: 1) ..­...................(. ......, .. ........., . ...... .....) ... ........­.... .............. ........ . .... ..... ......; 2) .................... ...........(. ......, .. ........., . ...... .....) ... ............ .....­......... ........ . .... ..... ....... .......... ......... . ..... ......... ..... ...... . .... .........­... .............. .... ..... ...... ... .......... ........ .. ....... ....­...... . ........ ................ ........, ......... ....... . ........ .. ..... .... ............ ............... .............. ..... .......... ........; ... ........ ............. ........., ......... ........ ........­.... . ........... ......... .. ..... .... ...... ........, ..............­.... ........... ........ .... ........ .... ..... .... ......... ....... ................... ....... – ........... ........ ................– ... ...... ....... ........, ............... .......... ......... (.........) ..... ........, .. .............. .......... ....... ......... ... ......­... .. . ......... ........ 8.1.3.4..........,.........,................. ...... «......» ......... (... ........... . ... ...........) . ........ ........ . ............ ...... ..... ......... ...... .... ........., . ....­.., .........., ......... . .......... .......... ....... ............. ..... ........ .... ........ . . ..... .... ......... ........ ., ... .... ... ... ..... .......... . .......­....., «.........» . ..... ..........., ......... ............ ..... ....­...... ........ .......... ..................... ..... ........ .... ........ . . ..... .... ...­..... ., ... .... .... ..... .........., . ...... – .........., .. ... ..... .............., ..........., «...........» . ..... ..........., ......... ............ ..... ......... ........ .......... ........ .......... ............................. ..... ...... ........ ..... ........ . . .......... ........ ..... ...... ......... ........ ., ... ....... . ... ......... ............: .. ........... ......... ........ . .......... ........... ......... ........ .. .... .. ....... ............ .......... ..... ......., ........, ........... . ............... 8.2............................................ 8.2.1............................................... ................ ........ ............. . IX .... .. ...... .......... ..­.............. ............ ........., ... .... . ..... ......... ... ...­........... ..... . .............. ........... ........, . ...... .. ....... .. ............. ......... ......... 8.2.1.1...............................................(.........), ........................................... ........... ................. ............. ........... (...........), .......... . .............. ........... ........, .. .... . ............. ....... ......... ..... (......... . ........... ......, .............. .. .......) . . ............. ....... ......... ............. (......... . ......... .......... . ........ . ..... ..... .. ..... ...........), ..­......, ........, ................ .......... ......... ........... (..­...........), ................ ......... ......... ..... ........., ..­.............. ........ ....... . ................ ............. ........ ........ .. ......... ........... ........... ......... ............ ....­.......... ...... .......... ............. ......... ........ . ......... . .... ............ ......... (........). 8.2.1.1.1.............................: 1) ...... *k, *g + *E2 (= *e2, *-i2) > ......-....... ...... *k, *g, ...-....., .....-....., ....-..... *c, *. (...... *kel. ‘....., ....’ > *kel., *cel.; ...... *kediti ‘......’ > *kediti, *cediti; ...... *k.rky *k.rk.ve ‘.......’ > *k.rky *k.rk.ve, *c.rky *c.rk.ve); 2) ...... *x + *E2 (= *e2, *-i2) > ......-....... ...... *x, ...-....., .....-..... *s, ....-..... *š (...... *xed. ‘.....’ > *xed., *sed., *šed.); 3) ...... *E3 (= *i, *., *e) + *x – *C, *y, *. > ...-....., .....-..... *s, ....-..... *š (...... *v.x. *v.xa *v.xo ‘....’ = *v.s. *v.sa *v.se, *v.š. *v.ša*v.še); 4) ...... *sk, *zg + *E2 (=*e2, *-i2) > ......-....... ...... *sk, *zg, ...-....., .....-..... *sc, *z., ....-..... *šc, *ž. (...... *na d.ske ‘.. .....’ > *nad.ske, *nad.sce, *nad.šce; ...... *v.mezge ‘. ........, . ....’ > *v.mezge, *v.mez.e, *v.mež.e); 5) ...... *kv, *gv, *xv + *E > ....-....., ......­....... ......, ...-.... ...., .... .... *kv, *gv, *xv, ...-....., .....-..... *cv, *.v, *sv (...... *kvet. ‘......’ > *kvet., *cvet.; ...... *gvezda ‘......’ > *gvezda, *.vezda; ...... Npl *v.lxvi .. ‘........., .......’ > *v.lxvi, *v.lsvi). 8.2.1.1.2 ......... ............. ..... ......... *tl, *dl . *tn, *dn: 1) ...... *tl, *dl > ....-....., ....-.... ......., ......-....... ...... *tl, *dl, ...­....., .....-....., .....-..... *l (...... *modliti (se) ‘.......’ > *modliti (se), *moliti (se); ...... *šidlo ‘....’ > *šidlo, *šilo; ...... Nsg m, f, n ptc. praet. act. II *pletl. *pletla *pletlo .. ‘......’ > *pletl. *pletla *pletlo, *plel. *plela *plelo; ...... Nsg m, f, n ptc. praet. act. II *vedl. *vedla *vedlo .. ‘.....’ > *vedl. *vedla *vedlo, *vel. *vela *velo); 2) ...... *tn, *dn > ....-....., ....-.... ....... *tn, *dn, ...-....., .....-..... *n (...... *sv.tnoti ‘.......’ > *sv.tnoti, *sv.noti; ...... *vednoti ‘......’ > *vednoti, *venoti). 8.2.1.1.3 ................ ........ .......: 1) ...... *oRC > ....-..... *RaC (...... *ordlo ‘....’ > *radlo; ...... *olkom(.n).(j.) ‘........, .......’ > *lakom(.n).(j.)); 2) ...... *oRC > ...-....., .....-..... *RaC, .....-....., ....­..... *RoC (...... *orsti ‘.....’ > *rasti, *rosti; ...... *olk.t. ‘......’ > *lak.t., *lok.t.); 3.) ...... *CorC > ......, ...... *CarC/*CroC, ...-....., ...., ..... *CraC, .....-..... *CoroC, ......., .... *CroC (...... *korva ‘......’ > *karva, *krava, *korova, *krova); 3.) ...... *ColC > ...... *ClaC/*ColC, ...-....., ...., ..... *ClaC, .....-..... *ColoC, ......., ......, .... *CloC (...... *golva ‘......’ > *galva, *glava, *golova, *glova); 4.) ...... *CerC > ...-....., ...., ..... *CreC, .....-..... *CereC, ......., ......, ......, .... *CreC (...... *berg. ‘.....’ > *breg., *bereg., *breg.); 4.) ...... *CelC > ...-....., ...., ..... *CleC, .....­..... *ColoC, *C'eloC, ......., ......, ......, .... *CleC (...... *melko ‘......’ > *mleko, *moloko, *mleko; ...... *šelm. ‘....’ > *šlem., *šelom., *šlem.). 8.2.1.1.4............................................: 1) ...... *C.rC > .....-..... *C.rC, ....-..... *C.’C, ...-..... *C.C(...... *z.rno‘.....’ > *z.rno, *z.’no, *z.no); 2) ...... *C.rC> .....-..... *C.rC, ....-....., ...-..... *C.C(...... *k.rmiti ‘.......’ > *k.rmiti, *k.miti); 3) ...... *C.lC > .....-..... *C.lC > *C.lC, ....-..... *C.’C, ...-..... *C.C (...... *v.lk. ‘....’ > *v.lk > *v.lk, *v.’k, *v.k); 4) ...... *C.lC > .....-..... *C.lC, ....-....., ...-..... *C.C (...... *d.lg. ‘....’ > *d.lg, *d.g); 5) ...... *Cr.C > .....-....., ....-..... *Cr.C, .....-..... *C.’C, ...­..... *C.’C > *C.C (...... *kr.st. ‘........’ > *kr.st, *k.’st, *k.st); ...... *Cr.C > .....-....., ....-..... *C.’C, ...-..... *C.’C > *C.C (...... *gr.meti ‘.......’ > *g.’meti, *g.meti); 6) ...... *Cr.C > .....-....., ....-..... *Cr.C, ...-....., .....­..... *C.C (...... Asg *kr.v. .. ‘.....’ > *kr.v, *k.v); ...... *Cr.C > ....-..... *C.C (...... *kr.šiti ‘.......’ > *k.šiti); 7) ...... *Cl.C > .....-....., ....-..... *Cl.C, .....-..... *C.’C, ...-..... *C.’C > *C.C (...... Gpl *sl.z. .. ‘.....’ > *sl.z, *s.’z, *s.z); ...... *Cl.C> .....-....., ....-..... *C.’C, ...-..... *C.’C > *C.C (...... *sl.za ‘.....’ > *s.’za, *s.za); 8) ...... *Cl.C > .....-....., ....-..... *Cl.C, ...-....., .....-..... *C.C(...... *pl.t.‘....’ > *pl.t, *p.t); ...... *Cl.C > ....­..... *C.C (...... *bl.xa ‘.....’ > *b.xa). 8.2.1.2...............................................,........­..................................... ........... ................. ............. ..........., .. ........­.. . .............. ........... ........, ........, ........: 1) ......... ........................ *., *.: ...... *., *. > ......., ....-....., .... *. > *., *j, .....-....., ....- . .....-..... *. > *., *., ....., ......, .o... *št, *žd, .....-..... *c, *ž, ....-..... *c, *.2 (...... *sve.a ‘...., .......’ > *sve.a, *svešta, *sveca, *sveca; ...... *me.a ‘...., .......’ > *meja, *me.a, *mežda, *meža, *me.2 a); 2) ..........................................*šc,*ž.: ...... *šc, *ž. > ......., ....., ...., ....-....., .....-....., ....-..... *šc, *ž., .....­....., ....., ......, .o... *št, *žd (...... *pišcal. ‘......’ > *pišcal., *pištal.; ...... Npl *drož.i ‘......’ > *drož.i, *droždi). ............................................... ............. .............. .................. ................. *kE2 *c *k *c *c *gE2 *. *g *. *. *xE2 *s *x *s *š *skE2 *sc *sk *sc *šc *zgE2 *z. *zg *z. *ž. *kvE *cv *kv *cv *kv *gvE *.v *gv *.v *gv *xvE *sv *xv *sv *xv *E3x *s *s *š *tl *tl *l *tl *l *tl *l *dl *dl *l *dl *l *dl *l *tn *tn *n *tn *n *tn *n *dn *dn *n *dn *n *dn *n *orC *ra *ra *ra *olC *la *la *la *orC *ra *ro *ro *ra *olC *la *lo *lo *la *CorC *ra *oro *ar *ro *ra *ColC *la *olo *al *lo *la *CerC *re *ere – *re *re *CelC *le *olo/*'elo – *le *le *C.rC *. *.r *.’ *C.rC *. *.r *. *C.lC *. *.l *.’ *C.lC *. *.l *. *Cr.C *. *r. *r. *.’ *Cr.C *. *r. *r. *. *Cl.C *. *l. *l. *.’ *Cl.C *. *l. *l. *. *. *. *. *j *. *. *št *žd *c *ž *c *.2 *šc *ž. *šc *ž. *št *žd *šc *ž. *šc *ž. 8.2.2........................ 8.2.2.1............................ ..................... .......... ........ (... ........ .......... . ....... .......... ............ ......... . ..... ...... ............ ....­... .............. ......): 1) .............-.......... .............. ....... (.. .... .......... ......-........ ..........); 2) ...........­-.........-................-........................ ....... (.. .... .......... ...-......... .........., ........ .......... . .........); 3) .................-....................... ....... (.. .... .......... ......... .......... . ........ ..........); 4) ....... .............. ....... (.. .... ......... ..........); 5) ........-..................... (.. .... .......... .........., ........... . ..........). .................... ........ . .. ............ ............ .............. ...­ ......­ ...........­ ........­ ....... ........­ .......... .......­-......­.... -.........­-.......­.........­ .........­-......... -....­.......... -.......... *tl *tl *l *l *l *l *dl *tn *dl *tn *l *n *l *n *l *n *l *n *dn *dn *n *n *n *n *. *. *. *. *. *št *. *j *j *. *. *žd *šc *šc *šc *šc *št *št *ž. *ž. *ž. *ž. *žd *žd 8.2.2.2................................ ......................... .......... ........ (... ........ .......... . ....... .......... ............ ......... . ..... ...... ............ ....... .................. ......): 1) ......-........................... (.......­... ......., ..... ............. . .......... .........); 2) ........-.....­......................... (.......... ............ . ......... ........), ....... ........ ........... .......... ................... . ...... .....­...... ...... (....... ............) ............. (............. ......... *kE2, *gE2, *xE2; *skE2, *zgE2; *kvE, *gvE, *xvE) . .............. .. ............ . ......... ........ (...... *tl, *dl > ......-....... ...... *tl, *dl > ....... ...... *(k)l, *(g)l, ...... ...... *kl, *gl; .....-..... *ž/*z, *š/*s > ....... ...... *ž/*z, *š/*s, ...... ...... *., *.); 3) .........-........ .................. (.......... ......-......... ...........); 4) .......-......... .................. (.......... ...-........ ........... . ........ ..........); 5) ...-.....­... .................. (.......... ..... ..........). ........................ ........ . .. ............ ............ .............. ...­ ......­ ........­ .........­ .......­ ...­ .......... -......... -............ -........ -......... -........ *kE2 *c (> *.) *k *c (> *.) *c *c *gE2 *. *g *. *. *. *xE2 *s *x *s *s *s *skE2 *sc (> *s.) *sk *sc (> *s.) *sk *sc *zgE2 *z. *zg *z. *zg *z. *kvE *cv (> *.v) *kv *cv (> *.v) *kv *cv *gvE *.v *gv *.v *gv *.v *xvE *sv *xv *sv *xv *sv *tl *l *tl *l *l *l *dl *l *dl *l *l *l *c/*. *. *. *. *c *c *c/*kE2 *. *. *. *c *c *./*. *o *o *o *o *o * *. *. *o *o *o 8.2.2.3............................... ........................ .......... ........ (... ........ .......... . ....... .......... ............ ......... . ..... ...... ............ ..­..... ................. ......): 1) ........-......... ................. (.......... ......... . .........), ... .... .. ......... .......... ..­........ ........ ....... ........... . ....... ..... ......., ... .. ..­.......; 2) .......-........ ................. (.......... ........ . ........); 3) ....-................. (.......... ......., ........ . ......... .........); 4) .............. ................. (.......... ....... .........). ....................... ........ . .. ............ ............ .............. ...­.......... ........­-......... .......­-........ ...........­.......... ......­........ *tl *tl *tl *tl *l *dl *dl *dl *dl *l *tn *tn *tn *tn *n *dn *dn *dn *dn *n *orC *ro *ro *ro *ra *olC *lo *lo *lo *la *CorC *ar *ro *ro *ra *ra *ColC *al *lo *lo *la *la *CerC *re *re *re *re *CelC *le *le *le *le *Cr.C *r. *r. *r. *.’ *Cr.C *r. *r. *r. *. *Cl.C *l. *l. *l. *.’ *Cl.C *l. *l. *l. *. 8.2.3.................................................. .. ............ .......... ........ ............, ....... ..........­.... ..... ................ ............ ......... . IX ...., ......... . X-XI ..... .............. ............ ......... – ....... .............. (...... ....... ......... ...........) . ...... ........ ... ....... . .... ............... ................ ............ ........., ......... .. ... ....... . ......... ........... ..., . ..... ......., . ........... ...... (... ....... . ......), . ....... .. ...... ........ ......... ......... .. ........./........ . .......... ......... ............. ........... *n, *l, *r . .......... ............. ............. *n, *l, *r . ....... ..... ....­.... ......... ...., . .. ... – .......... ............. *i . *y. ....... ..­............, ......... ....., ....... ..... . ................ ........... 8.2.3.1................................... ............. .............. *., *.. ...... ....... .... .. .... .......... .......... .. ...... ....... (. .. ..... ... ............. .............. *., *. . ....... ....... ...........): ......*.,*. >....-.....(...... *p.s. *p.sa ‘......’ > ....-..... *p.s *psa; ...... *s.n. *s.na ‘...’ > ....-..... *s.n *sna; ...... *kon.c. *kon.ca ‘....., ......’ > ....-..... *kon.c *konca; ...... *pet.k. *pet.ka ‘.....’ > ....-..... *pet.k *petka; ...... *b.rati ‘........’ > ....-..... *brati; ...... *s.pati ‘.....’ > ....-..... *spati). 8.2.3.2............................/......... . ........- . ................., . ..... ........ . .................., . ......... ............. ............. (.. .... .......... *p, *b, *m, *v . .......... . ....... ...... *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z) ......... ..........­... (........ ... .............) ......... .........: .................... . ....... .. ..... .............. ........ ......... .... – .............­..... . ....... ..... .............. ........ ......... .... *i, *., *e, *e, *e (........... .............. ...... ......... .............), . . ....... ..­... ............... ........ ..... .. .........: ......*CO : *CE >...-..... */C/= */C/,.....-.....,....-.....*/C/: */C’/(...... Nsg m ptc. praet. pass. *dan. .. ‘....’ : *dan. ‘....’> ...-..... *da/n/ = *da/n/, .....-....., ....-..... *da/n/ : *da/./; ...... Nsg m ptc. praet. pass. *pit... ‘....’ : *piti ‘....’ > ...-..... *.i/t/: *.i/t/i, .....-....., ....-..... *.i/t/ : *.i/t/i). 8.2.3.3.............*n,*l,*r . ........- . ................. (. ..... ........ ........ . ..............­....) ............. ........... *n, *l, *r ........... . ............. ..­..... . .............. *n, *l, *r . ....... ..... ........ ......... ...., . .. ..... ... . .............. .............. ............ . .............. ........ ...........: ......*n,*l,*r : *nE,*lE,*rE >...-.....*n,*l,*r : *n, *l,*r,.....-.....,....-.....*.,*l,*. = *.,*l,*. (...... *ko/n/. ‘....’ : */n/it. ‘....’ > ...-..... *ko/n/ : */n/it, .....-....., ....-..... *ko/./ = */./it; ...... *po/l/e ‘....’ : */l/ipa ‘....’ > ...-..... *po/l/e : */l/ipa, .....-....., ....-..... *po/l/e = */l/ipa; ...... *mo/r/e ‘....’ : */r/eka ‘....’ > ...-..... *mo/r/e :*/r/eka, .....-....., ....-..... *mo/./e = */./eka). 8.2.3.4.............*i,*y ............. *i . *y . .............. ........... ....... . ..........­.... *i (. . ............... ... ...), . . ........- . ................. ... ........ ....... ........ ....... (.. .. ....... ........): ......*i : *y >...-..... *i,.....-.....,....-..... *i : *y (...... *biti ‘....’ : *byti ‘...., ............, ..........’ > ...-..... *biti = *biti, .....-....., ....-..... *.iti : *byti; ...... *tix. ‘.....’ : *ty ‘..’ > ...-..... *tix = *ti, .....-....., ....-..... *tix : *ty). .............. ....... .............. . ... ........... ............. .............. .................. ................. *CO :*CE *C */C/:*/C’/ */C/:*/C’/ *l,*r,*n *lE,*rE,*nE *l, *r, *n *l, *r, *n *l, *., *. *l,*.,*. *l, *., *. *l,*.,*. *Ci:*Cy *Ci *C’i : *Cy *C’i : *Cy 8.3................... 8.3.1.......- .........-................................... ....... ..... ....... .................... ............ ......... ....­...... . X .... . ................ .. .... ....... .......... ... .... ..­.....-.............. (.........-......-..............) . ........­.............. (..........-..........) ...... .......... .......- . ........-.............. ............ ......... ......... ........ .. ......... ............. ......... ...... *., *. > ....-...-..... *., *j/*. : .....-...-.....*št,*žd. 8.3.1.1.............*.,*. ............. .............. . ....... ....... . ....... ..... ........­............... ........... . ... ...... ....... ....., . .. ..... ... . ..­.....-.............. ... ....... . .... ....... ......... ........... ........ .... *. (.......-.............. ............. .........) (X ...): ......*. : *. >....-...-.....*.,.....-...-.....*. : *. (...... *p.s. ‘....­..’ > ...-..... gmc+ ‘......’, ....... p.s [p.s], ..-..... p.s, ...... ..., .o... ...; ...... *d.n. ‘....’ > ...-..... lmzm ‘....’, ....... d.n, ..-..... d.n, ...... ..., .o... ...; ...... *kon.c. ‘....., ......’ > ...-..... rjzmwm ‘.....’, ....... kec [kón.c], ..-..... kac ‘....’, ...... ..... ‘....’, .o... ..... ‘....’; ...... *s.n. ‘...’ > ...-..... c+z+ ‘...’, ....... s.n [s.n], ..-..... s.n, ...... ..., .o... ...; ...... *m.x. ‘...’ > ..-..... v+ ‘...’, ....... m.h, ..-..... m.h, ...... ..., .o... ...; ...... *pet.k. ‘.....’ > ...-..... gĺn+r+ ‘.......’, ....... p.tek [p.t.k], ..-..... pétak, ...... ....., .o... .....). 8.3.1.2.............*-pl-,*-bl-,*-ml-,*-vl­ ............. ......... ......... *-pl-, *-bl-, *-ml-, *-vl-...... ..... . .......­.............. .. .........., . .. ..... ... . ........-.............. ........... . *pj, *bj, *mj, *vj ... .......... .......... *., *., *., *., .. .... ........ ............. *l-........... (... .... ........-..........­..... ............. .........) (X ...) (...... *zemla ‘.....’ > ...-..... ptvkć ‘.....’, ....... zémlja, ..-..... zčmlja, ...... ..... [zemja], .o... .... [ze..])). 8.3.1.3......................*j +....... ............. ......... *j [*.] + ....... . .......-.............. .......... .. .........., ............ ......... ......... . ........-............... . ............. ......... *je-. ...... ..... ............. *e . .......­.............. ........ ........... ....... ......, . . ........-.....­......... ....... . ....... ....... .......: ...... *je-> ....-...-..... *je-,.....-...-.....*ja-(...... *jesti ‘....’ . ...-..... ćcnb ‘....’, ....... j.sti, ..-..... j.sti, ...... Nsg m ptc. praet. act. II ..-..., .o... Nsg m ptc. praet. act. II ..). . ............. .......... *ji-, *je-. ...... ..... ............. *j-..­........ . .......-.............. . . ....... ..... ........-..........­....., . ...-... . ........-.............. .........: ......*je->....-...­..... *je-, .....-...-..... *e-(...... *jezero ‘.....’ > ...-..... -pthj ‘.....’, ....... jez.ro (= j.zero), ..-..... j.zero, ...... ....., .o... .....). . ............. .......... *-ji-, *-je-. ........ ..... (.. .... . ....... ..... ........) ............. *-j-(.... .. ......... ................ ...­.......) .......... . .......-.............., . . ........-.............. ........., ..-.. .... . ....... ........ ..... ........ ...... (......): ...... *Vji,*Vje >....-...-.....*Vji,*Vje,.....-...-.....*Vi,*Ve (...... 2sg praes. *stojiši .. ‘......’ > ...-..... 2sg praes. cnjbib [stojiši] .. ‘......’, ....... stojíš, ..-..... stňjiš, ...... ..... [stoiš], .o... ..... [sto.š]; ...... 2sg praes. *piješi .. ‘....’ > ...-..... 2sg praes. gb-ib [piješi] .. ‘....’, ....... píješ, ..-..... p.ješ, ...... .... [pieš], .o... .... [p.eš]). 8.3.1.4.............*n,*l .......................... ............. ........... *n, *l . ....... ..... ........ ......... .... . .......-.............. .. .........., . . ........-.............. ... ..­................, ........... . *n, *l: ......*n.,*l. >....-...-.....*n,*l, .....-...-.....*n,*l (...... Gsg m/n *ot. nego ‘.. ....’ > ...-..... Gsg m/n jn+ z-uj [ot. nego] ‘.. ....’, ....... od njéga [ot njéga], ..-..... od njčga / .. .č.. [od nčga], ...... .. .... [ot nego], .o... .. .... [ot n.go]; ...... *pole ‘....’ > ...­..... gjk-[pole] ‘....’, ....... polj. [polj.] (= p.lje [p.lje]), ..-..... p.lje / .... [p.le], ...... .... [pole], .o... .... [pol.]). ......... .......- . ........-.............. ............ ........... ............. .......-.............. ........-.............. *.,*. *.,*j/*. *št,*žd *.:*. *. *. : *. *pl-, *bl-, *ml-, *vl­*-pl-, *-bl-, *-ml-, *-vl­ *pl-, *bl-, *ml-, *vl­*-pl-, *-bl-, *-ml-, *-vl­ *pl-, *bl-, *ml-, *vl­*-pj-,*-bj-,*-mj-,*-vj- *je­*je-*Vji,*Vje *je­*je-*Vji, *Vje *ja-*e­*Vi,*Ve *n.,*l. *n, *l *n,*l .......-.............. ....... ....... . ........ ....... (.......... ..........: ... 1000): *i *u *e *. *o *e *o *e *a *.,*. ........-..................... ....... . ........ ....... (.......... ..........: ... 1000): *i *u *e *. *. *o *e *o *e *a *.,*. ....... .............. ........, ....... .. . ......... ..... .... ....­....... .... . ............... ......, .. ...... ........ ............. ................ ...... ............. . .-XI ...... .......... .......­.............. ........ . ...... ............. ......... ............ . ... .......-.............. ..... (.......... .......-..............), . .. ..... ... .......... ........-.............. ....... . ...... .........­.... ........ .......... .. ... ........-.............. ..... (........... . ..........). 8.3.2.......-................... 8.3.2.1.............. .......... .... ..... . ........ ............. ......... ... ......-....­.......... ........ – .............-........................(.......... ......-........ ..........) . ...........-.......... ..... ...........­-.........-................-........... ............... (.......... ...-......... ..........), . ... .... .......... ...................... ...­... .............. ........., ....... .......... ..... ........ ... .........­.... ................. ............. ................ ........... ..... ........: 1) ....... ........ .... ...... *.V/*.V > ....... V. (X ...) (...... *s.no (c) ‘....’ > ...­.... *sen. : .....-...-..... *s.no; ...... *pr.so (c) ‘.....’ > ....... *pros. : .....­...-..... *pr.so; ...... *m.ldost. (C) ‘.........’ > ....... *mlad.st : .....-...­..... *ml.dost; ...... *v.cer. (C) ‘.....’ > ....... *vec.r : .....-...-..... *v.cer); 2) ....... ........ .... ...... *..(C./.)> ....... *.V(C)(XII ...) (...... *sve.. (b) ‘...., .......’ > *sv..ŕ > ....... *sv..a : .....-...-..... *sv..ŕ; ...... *zakňn. (a") ‘......, .....’ > *zakňn > ....... *zákon : .....-...-..... *zakňn); 3) .......­... .......... ...... ....... (..... ....... ........ .... ...... *..(C./.) > ....... *.V(C)) (...... Npl *zaki (a") > *zakňni> ....... *zaki : .....-...-..... *zakňni; ...... *molt.ti (b/F1) ‘........’ = ....... *mlatěti/*mlatîti : .....-...­..... *mlatěti; ...... *pis.ti (b/F1)‘......’ = ....... *pisŕti : .....-...-..... *pisŕti); 4) ....... .......... ........ .. ... ........ . ....... ..... ........ .. ......­.... ........ (. ......... ... – «....... ..... . ............ ........... ....­.....», Ramovš 1951.), .......... .... ........: 5) ............. .... ....... *., *o > ....-.... ....... *ie, *uo, ...-..... ....... *e., *o. (XII-XIII ....) (...... *sv.t. (c) ‘....; ...’ > ....... *sv.t> ....-.... ....... *sv.et, ...-..... ....... *sv..t; ...... *b.g. (c) ‘...’ > ....... *b.g > ....-.... ....... *b.og, ...-..... ....... *b..g). .......... .... ...... .......-............... ...... . . ......... . ......-............... ..... .............. .......... ..............­..... . ......-........ ..... .......-............... ......, ....... ........ ... ............. ................. 8.3.2.2......-.................. ......-.............. .... ..... . ........ ......................... ......-.............. ........ – .................. ................ ...........-.........-................-........... ............... (..­...... .......... . .........), .................-...................­.... (......... .......... . ........ ..........), ....... ..........­.... (......... ..........), .... .... .......... ....................... ........, ......... . ... ..... .. ........... .......... ......-.......­....... ..... ......-.............. ............ . ............... ....­....., ....... ..... .. .... ... ............. ................. ............ ..... .......... (....... ........ ..... ... ......-..­............., .. .. ........ ..............) ..... ....... ....... .......­... ........ ................. ........ ........ ......... .... *e . ......­... .............. ........ ......... .... *e . ....... .. ..... ......... ............. ........... (...... *p.t.(c) ‘....’ > .....-...-..... *p.t= ...... *l.d. (c) ‘...’ > .....-...-..... *l.d; ...... *gl.dati (a/A) ‘........’ > .....­...-..... *glčdati = ...... *žčn.sk.j. (D) ‘.......’ > .....-...-..... *žčnski). ... ......-........................ .......... ................ ......­....... ......... . ................ (...... *o = *C.lC/*C.lC/*Cl.C/*Cl.C > ..... *.; ...... *e/*CeRC = *./*. > ..... *.) . ........-.......... (...... *o = *C.lC/*C.lC/*Cl.C/*Cl.C = *u > ...., ..... *u; ...... *./*. = *a > ...., ..... *a), . . ....... .... ..... .......... .......... ......-.............. ...... .......-............... ...... . . ....­..... . ........... ..... .............. .......... .................... .......................-....................., ....... ........ ... ............ ................ .......... ........ .......... ......... ..... .......... . ......­.............. (.............-........... ........... ........ ..... ........... . (.............) ......... ......... ............. ....... ..­............... ....... . ........ .......) . . ......... . ........... . ......... ..... ..................... ...... ............. ......... ....­........ ..............: 1) .......... .......-.............. *e .*.: ...... *e/*CeRC = *./*.> ....-...-..... *e = *.> ..... *.(: ...... *e = *e> ..... *e) (...... *sv.t. (c) ‘....; ...’ > ..... *sv.t; ...... *d.lati (a/A) ‘........’ > ..... *d.lati; ...... *d.n. (c) ‘....’ > ..... *d.n; ...... *m.x. (c) ‘...’ > ..... *m.x; ...... *p.s. (b) ‘......’ > ..... *p.s; ...... *s.n. (b) ‘...’ > ..... *s.n; ...... *st.r.c. (A) ‘......’ > ..... *stŕr.c; ...... *kort.k.(D) ‘.......’ > ..... *krat.k); 2) .....­..... .......-.............. *o . *.: ...... *o = *C.lC/*C.lC/*Cl.C/*Cl.C > ....-...-..... *o = *.> ..... *.(: ...... *u > ..... *u : ...... *o > ..... *o) (...... *m.ž. (c) ‘...’ > ..... *m.ž; ...... *g.ba (a) ‘....’ > ..... *g.ba; ...... *v.lk. (c) ‘....’ > ..... *v.k; ...... *v.lna (a) ‘......’ > ..... *v.na); 3) (.............) .......... ............. ....... ................. ....... . ........ ....­... . ......... ............... ...... (...... *dňbr.j. (b) ‘......’ > ....... *dri, ..... *dri; ...... *zčl.je (D) ‘....... ........’ > ....... *zčlje, ..... *z.lje; ...... *kňža(a') ‘....’ > ....... *kňža, ..... *k.ža; ...... Npl *t.rg.v.ci(E) .. ‘........’ > ....... *t.gňvci, ..... *t.g.vci; ..... Lsg *na potu (a") ‘.. .....’ > ....... *na potu, ..... *na pot.ku); 4) ....... ........ .... ...... *nest. (c) ‘.....’ > ....... *nestě, ..... *n.sti. . ......... . ..........., ........-.......... ..... ............... .......... ...........: 1) ...... *e/*CeRC > ...., ..... *. (: ...... *e = *e > ...., ..... *e) (...... *sv.t.(c) ‘....; ...’ > ...., ..... *sv.t; ...... *d.lati(a/A) ‘..­......’ > ...., ..... *d.lati); 2) .......... .......-.............. *. .*a: ...... *./*. = *a > ....-...-..... *. = *a > ...., ..... *a (...... *d.n. (c) ‘....’ > ...., ..... *d.n; ...... *m.x.(c) ‘...’ > ...., ..... *m.x; ...... *p.s.(b) ‘......’ > ...., ..... *pŕs; ...... *s.n. (b) ‘...’ > ...., ..... *sŕn; ...... *st.r.c. (A) ‘......’ > ...., ..... *stŕrac; ...... *kort.k.(D) ‘.......’ > ...., ..... *kratŕk); 3) .......... .......-.............. *o, *. .*u: ...... *o = *C.lC/*C.lC/*Cl.C/*Cl.C = *u > ....-...-..... *o = *. = *u > ...., ..... *u (...... *m.ž.(c) ‘...’ > ...., ..... *m.ž; ...... *g.ba(a) ‘....’ > ...., ..... *gůba; ...... *v.lk.(c) ‘....’ > ...., ..... *v.k; ...... *v.lna (a) ‘......’ > ...., ..... *vůna). . ......... . ........... . ..........., ..................... .....­...... .......... .......... . .......... .......... ......... .. ........ ......... ......-............... ....... ......... ...................... ......... ........ ........: 1) ..­........ .............. ....... ...... ..... . .............. ....... ......­...... (...... *klúc. (b) ‘....’ > ..... kljuc > klj.c; ...... *junák. (B) ‘....... (.......)’ > ..... junăk > jun.k); 2) .............. ....... ........ (... 1400) (...... *golv. (c) ‘......’ > ...-..... glav. > ..-..... gláva; Gsg: ...-..... glav. > glav.> ..-..... gláve; Isg: ...-..... glavőm>glav.m> ..-..... glávom; ...... *sestr. (b) ‘......’ > ...-..... sestr.> ..-..... sčstra; Gsg: ...-..... sestr. > sestr.> ..-..... sčstre; Isg: ...-..... sestrőm > sestr.m > ..-..... sčstrom; ...... *narňd. (a") ‘.....’ > ...-..... nar.d > ..-..... národ; ...... *potňk. (a") ‘.....’ > ...-..... pot.k > ..­..... pok; ...... *jez.k. (F) ‘....’ > ...-..... jez.k > ..-..... jčzik; ...... *junák. (B) ‘....... (.......)’ > ...-..... junăk > jun.k > ..-..... jůnak; ...... Nsg f ptc. praet. act. II *pyt.la (b/F1) .. ‘..........’ = ...-..... pit.la > ..-..... pítala; ...... *lop.ta (F) ‘......’ > ...-..... lop.ta > ..-..... lata; ...... *nepr.v.da (A) ‘..­......, ................’ > ...-..... neprăvda > nepr.vda > ..-..... nčpravda; ...... *dev.j.ka (E) ‘......., ....... .......’ > ...-..... devőjka > dev.jka > ..-..... d.vojka; 1pl praes. .. ‘....’: ...-..... živimo > živ.mo > ..-..... žívimo); 3) .......... ........ ......... (...... Dpl*ženam.‘.....’ : Lpl*ženax.‘.....’ : Ipl*ženami‘......’ (: DIdu*ženam.‘.... ....., ..... ......’) > ...-.....ženam : Lplženah : Iplženami . ..-..... Dplženama = Lplženama = Iplženama)... .... .. .... ......... ......... .. ........ .......... ...... .......... ....... ............... ............. .............. ....... . ............... ..­........ . ......... ........... ........., .................. ........... ....... .......... ..... .......... ... ....... . ........... ........... . ...... ......-............... ....... 8.3.3........-................... ...... ....................... ........ ..... .. ..... ........-.......­....... ............ . ............... ......... .............. ....... ........, ... .... ....... ...... ........ .....-.... ............. ......­... .. .............. ......... . ..... ...... ................ ..........., ...... ...... ........ ...... ....... ..... ........... . .........., ..­....... ......... ........ ............ .. ..... ........-.............. ......... .. ........ ......, ..... .................. . ..............­.... .......... .......... ......... .... .... ...... ........... ....­...... ...... .......... ....... ........-............... .. ...... ....­.. .......... ........, ... «...........» ..... ........-............... ............. ........., ....... ... . «..........» ..... ........-.....­.........., . «..........» ..... ............. ............... .......... «...........» ......... ........ ............, .. .... ... ......... .. ..... ........-.............. .........., . ............, .. .... ......­.......... . ........ ........-.......... ........ ........... ...... ... ......... ..... .. .... .......... ... ........... ....... ........-..­.............. ...... .......... . ......, ... ........ ................ ........... .......... ........ ....... .............. *.. ....... ....... . o. ..... ..... ............... ............... ..... ......... ........ ............. *., *. .... *., *., .......... .... ........ ......... ......­....... ......... ............. *., *. . ............. *šc, *ž.. ......... .......... «.................», ... «................», ........ (.. XV ....) . .............. ....., ....... ..... ........ .......... .......... ............ . ..........., ... .... .. .. ....... ....... 8.3.3.1............... ........... .... ...... . .......... . ........ ........... ......... ..... .... .. .................... ......... – ......................., ... .... .......... ...................... ...... .......... ........... ............... ............ ........., ....... .......... ..... ........ ... ............. ................. ..... .......... ............ ............. ............. (....­.......) ........: 1) ...... *. > .....-...-..... *. > ...... o (........... ........... ............ .........) (...... *s.n. ‘...’ > ...-..... c+z+ ‘...’ > ...... ...; ...... *pet.k. ‘.....’ > ...-..... gĺn+r+ ‘.......’ > ...... .....; ...... *m.x. ‘...’ > ..-..... v+ ‘...’ > ...... ...); 2) ...... *., *. > .....­...-..... *št, *žd > ...... š(t), ž(d) = ., . (........... ............ ........., .................. .. ........... ........ .......... . ........-......­.... ........ ..........) (...... *pe.. ‘....’ > ...-..... gtinm ‘....’ > ...... ....; ...... *pomo.. ‘......’ > ...-..... gjvjinm ‘......’ > ...... ..... : ...... *sve.a‘...., .......’ > ...-..... cdäinf ‘...., ....., .....’ = ...... .....; ...... *no.. ‘....’ > ...-..... zjinm ‘....’ = ...... ...; ...... *mo.. ‘....’ > ...-..... vjinm ‘...., ...., ......’ = ...... ...; ...... *kra.a ‘.....’ > ..­..... rhff ‘.....’ . ...... ...... : ...... *me.a ‘...., .......’ > ...-..... vtf ‘......., ......’ = ...... ....); 3) ...... *šc, *ž. > .....-...-..... *št, *žd > ...... št, žd (...... *t.šca ‘....’ > ...-..... nminf ‘....’ > ...... .....; ...... *pušcati ‘.......’ > ...-..... geinfnb ‘......., .........’ . ...... Nsg m ptc. praet. act. II ......). ....... ........... .... ... .. .... ......... ........-.............. ......... . o-......... .............. ........­....... *. . ....... ....... . . ........ ......... ........... ......... ............. *., *. : *šc, *ž., ... .... .. ....., ........ ......... ......­...... ..........., ... .......... ....... .. ...-...... (....., Korçë/...­.., .ast..../......) . ...-....... (Tessa....../...../........). ........... .... ...... ........-............... ...... . . ......­... . ........... ....., . ..... ...... ................ ..........., ..... .......... ......... .........: ........... ......... .. ...-...... ........-..................... ........ ... ............. .........­........ ........... ............. ........................, . ......, ........... ........-.............. ...... . ........ ........... ...­....... .............. 8.3.3.2.............. .......... .... ...... . ........... . ........ .......................­.. .... .. ......-.............. ......... – ......................., . ... ............. ................................, ......... .. .. ...­.. .......... .......... .............. ............ ........., ....... .......... ..... ........ .. ... ............. ................, . ..... ............. .... .... ............... .......... .......... ........... ............. . ................ ......­....... (... ........ . .........) ........: 1) ...... *. > .....-...-..... *. > .o... . (...... *s.n. ‘...’ > ...-..... c+z+ ‘...’ > .o... ...; ...... *pet.k. ‘.....’ > ...-..... gĺn+r+ ‘.......’ > .o... .....; ...... *m.x. ‘...’ > ..­..... v+ ‘...’ > .o... ...); 2) ...... *., *. > .....-...-..... *št, *žd > .o... š(t), ž(d) (...... *pe.. ‘....’ > ...-..... gtinm ‘....’ > ..... ...; ...... *pomo.. ‘......’ > ...-..... gjvjinm ‘......’ > .o... .....; ...... *sve.a ‘...., ...­....’ > ...-..... cdäinf ‘...., ....., .....’ . .o... ....; ...... *no.. ‘....’ > ...-..... zjinm ‘....’ > .o... ...; ...... *mo..‘....’ > ...-..... vjinm ‘...., ...., ......’ > .o... ...; ...... *kra.a ‘.....’ > ..-..... rhff ‘.....’ . .o... ......; ...... *me.a ‘...., .......’ > ...-..... vtf ‘......., ......’ > .o... .....); 3) ...... *šc, *ž. > .....-...-..... *št, *žd > .o... št, žd (...... *t.šca ‘....’ > ...-..... nminf ‘....’ > ..... ....; ...... *pušcati ‘.......’ > ...-..... geinfnb ‘......., .........’ . .o... Nsg m ptc. praet. act. II .....; ...... Npl *drož.i ‘......’ . ...-..... lhjölm• ‘......’, .o... ......); 4) .......... ....... ........ .. ...... ............ (...... *g.rd. (c) ‘....­..’, *g.rd. t. ‘... ......’ > .o... .... : ......; ...... *n.s. (c) ‘...’, *n.s. t. ‘.... ...’ > .o... ... : .....; ...... *m.so to (c) ‘... ....’ > .o... ......; ...... *pr.so to (c) ‘... .....’ > .o... .......; ...... *r.c. (c) ‘....., ....’, *r.c. ta ‘... ....., ... ....’ > .o... ... :.....; ...... *n... (c) ‘....’, *n... ta ‘... ....’ > .o... ... : .....; ...... *m.ldost. (C) ‘.........’, *m.ldost. ta ‘... .........’ > .o... ....... :.........; ...... *j.sen.(c) ‘.....’, *j.sen. ta ‘... .....’ > .o... .... :......). ....... .......... .... ... .. .... ...­.....-.............. ......... ... o-........ .............. *., . .....­...... ........-............... ....... .......... ......... .........­.... *., *. . ............. *šc, *ž. , . ..... . ......... ........ .. ...... ............. .......... .... ...... ........-............... ...... . . ......... . ............ ....., . ..... ...... ................ ..........., ..... .......... ......... .........: .......... ........... ......... . ..............-............................. ... ............ .....­........... 8.4....................... 8.4.1......-.............-...................................... ......... ....... ..... ....... ........................ ............ ......... ........ . XII-XIII ..... (.. .... ......... .. ... ... ........... . ....­...... ........ ....................... ..........) . ................ .. .... ....... .......... ... .... ......-........................... (.......) ....-..........................(..........)...... ......­..., ... .... .......... ..........................(...........)..... (... ...... ... .....) ............. ......... ...... ... ....... ...... ..­........ ......-......... . ...-........ .................. ............ ......... ............ ... .................. ..... . .......... ..... ..­...... .......... ... .......... ................... ...... .. ...... 8.4.2....................... 8.4.2.1........... ....... .... (......-......... .................. ....) ..... . ........ ..­....................... ........................ ........ – ......-...­...... .................. (....... ..... ........... ........) . .....­...-.............................. (.......... ............ . ......... ........), . ............. ...................... ...... .......... ...­.... ........... ............ ........., ....... .......... ..... ........ ... ............. ................. .......... ........ ............. ............. (.......... . ..­.........) ........: .) ......-(..............)...........: 1) ...... *c/*., *c/*kE2 > .....-..... *c : *c > ......, ....-..... .... *. (... ............ ...­........ .. .......... . ............ ....... .....); 2) ...... *e > ......, ....-..... .... *’e (...... *pena > ...... ....; ...... *sneg. *snega > ...... .... ...../.....; ...... *reka > ...... ....); 3) ...... *eC./., *oC./. > ......, ....­..... .... *’e, *o (...... *pe..*pe.i> ...... ........; ...... *kon.*kona> ...... .... ....); 4) ...... *e/*. > .....-..... *’e > ......, .... *’o / +['_ *CO, -#] (...... *zelen.j. > ...... .......; ...... Nsg m, f, n ptc. praet. act. II *nesl. *nesla *neslo > ...... ... ..........; ...... *c.rn.j. > ...... ...... : ...... *c.rniti > ...... .......; ...... *ž.lt.j. > ...... ...... : ...... *ž.lteti > ...... .......; ...... *aj.ce > ...... ....); 5) ...... *i : *y > ......, .... *’i : *y (...... *biti > ...... .... [..t] : ...... *byk. *byka > ...... ... .... [b.k byk.]); 6) ...... *CE > .....-..... *C’ > ......, .... *C’ / +[_ *i, *e/*.] (...... *nesti > ...... ..... [.i.t.]); 7) ...... *-D., *-D. > .....-..... *-D, *-D’ > ......, .... -T, -T’ (...... *xleb. *xleba > ...... .... ..... [xl.p xl.b.]; ...... *vez. *vezi > ...... .... .... [... ....]); .) .......: 1) ...... *./*. : *> ...... *o : *. (... ....­........ ........... .. .......... . ............ ....... .....); 2) ...... *CR.C, *CR.C > ...... *CR’eC, *CRoC (...... *gr.meti > ...... .......; ...... *kr.vav.j. > ...... ........; ...... *bl.steti > ...... ........; ...... *gl.tati > ...... .......); 3) ...... *.j, *.j > ...... *’ej, *oj (...... *š.ja > ...... ...; ...... *živ.j. > ...... .....). ..... ......., ....... ........ ..... ..., ......... ....., .......... ......-...........................(.......)........., ......., ....­.. ........, ........ ................ . .. (......-.........) ............ .......... ........ ............ ............. ..........., ....... .. ......-.......... . ........-............. ................... ........­.... ....... . .......... ..... ..... ... ............. ................ (..........), ........: 1) ...... *./*. : *> ...... *o : *.; 2) ...... *CR.C, *CR.C > ...... *CR’eC, *CRoC; 3) ...... *.j, *.j > ...... *’ej, *oj. ....... .... ...... ................... ......, . ..... ...... ................ ........­..., ..... .......... ......... .........: ........................­................................ ........ ... ............. .......­.......... 8.4.2.2............... ........... .... (........ .................. ....) . ........ .........­.... ......... ..... ... ........................ ........ – .........­-.......................... (.......... ......-......... ...........) . ......... ..... .......-.......... ................... (.......... ...­........ ...........), ............... .......................... .... ........................ ........., ....... .......... ..... ........ ... ........... ................. ........... .. ............. .......... ..­......... ............ .......... .......... ............ ............. ............. (.......... . ...........) ........: .) (..............)..........-.......: 1) ...... *c/*., *c/*kE2 > .....-..... *c : *c > ......, ....-..... .... *. (... ............ ........... .. .......... . ............ ........... .....); 2) ...... *e > ......, ....-..... .... *’e (...... *pena > .... ....; ...... *sneg. *snega > .... .... .....; ...... *reka > .... ....); 3) .....-..... *eC./., *oC./. > ......, ....­..... .... *’e, *o (...... *pe.. *pe.i > .... ... ....; ...... *kon. *kona > .... .... ....); 4) ...... *e/*. > .....-..... *’e > ......, .... *’o / +['_ *CO, -#] (...... *zelen.j. > .... ......; ...... Nsg m, f, n ptc. praet. act. II *nesl. *nesla *neslo > .... ... ..... .....; ...... *c.rn.j. > .... ..... : ...... *c.rniti > .... .......; ...... *ž.lt.j. > .... ..... : ...... *ž.lteti > .... .......); 5) ...... *i : *y > ......, .... *’i : *y (...... *biti > .... .... [...] : ...... *byk. *byka > .... ... .... [b.k byk.]); 6) ...... *CE > .....-..... *C’ > ......, .... *C’ / +[_ *i, *e/*.] (...... *nesti > .... ..... [....i]); 7) ...... *-D., *-D. > .....-..... *-D, *-D’ > ......, .... -T, -T’ (...... *xleb. *xleba > .... .... ..... [xl.p xl.ba]); ...... *vez.*vezi > .... ........ [... ...i]); .) (..........)..........-..........: 1) ...... *e > ...-.... ...., .... *’. (... ............ ........... .. ........­.. . ............ ........... .....); 2) .....-..... *eC./., *oC./. > ...-.... ...., .... *’e, *o > *’., *. (... ............ ........... .. .......... . ......­...... ........... .....); 3) ...... *CR.C, *CR.C > ...., .... *CR’iC, *CRyC (...... *gr.meti> .... .......; ...... *kr.vav.j.> .... .......; ...... *bl.steti > .... ........; ...... *gl.tati > .... .......); 4) ...... *.j, *.j > ...., .... *’ij, *yj (...... *š.ja > .... ...; ...... *živ.j. > .... ....). ..... ......., ........... ........ ..... ... .. ..... ......-......... .................. (.......) . ...-........ .................. (..........) .......... ............ ......... .. ........ ..... ................... ................ ... . ......-.......... (........), ... . . ...-......... (...........) ...... .................... ................, .. .. ........­.. ............ ............. ..........., ....... .. .........-.......­.. . .......... ................... ............ ........... . ..... .....­..... ..... ... ............. ................ (..........), ........: 1) ...... *CR.C, *CR.C > ...., .... *CR’iC, *CRyC; 2) ...... *.j, *.j > ...., .... *’ij, *yj; 3) ...... *e/*. > .....-..... *’e > ......, .... *’o / +['_ *CO, -#]; 4) ...... *-D., *-D. > .....-..... *-D, *-D’ > ......, .... -T, -T’. ........... .... ...­... ................... ......, . ..... ...... ................ ..........., ..... .......... ... .......... ....... .. ...... ................... ......, ....... ............. ..... ......... ........ . ..... ......... ........... ...... 8.4.2.3.............. .......... .... (...-........ .................. ....) . ........ ......­..................... ... ........................ ........ – ........ ..... .......-.......... ................... (.......... ........ ....­......) . ...-........ .................. (.......... ...-........ . ...-......... .........), . ............. ............. ........ . ...­... .......... .......... .............. ............ ........., ....... .......... ..... ........ ... ............. ................. .......... ........... ............. ............. (.......... . ...........) ........: .) .........-(..........)...........: 1) ...... *e > ...., ...-.... .... *’. (...... *pena > .... ....; ...... *sneg. *snega > .... .... .....; ...... *reka > .... ....); 2) .....-..... *eC./., *oC./. > ...., ...-.... .... *’e, *o > *’., *. (...... *pe.. *pe.i > .... .... ....; ...... *kon. *kona > .... .... ....); 3) ...... *CR.C, *CR.C > ...., .... *CR’iC, *CRyC (...... *gr.meti > .... .......; ...... *kr.vav.j. > .... ........; ...... *bl.šcati > .... .......; ...... *gl.tati > .... .......); 4) ...... *.j, *.j > ...., .... *’ij, *yj (...... *š.ja > .... ...; ...... *živ.j. > .... .....); .) ..........: 1) ...... *e/*. > .....­..... *’e > .... *’o / +[*j, *c, *ž, *š, *šc, *ž. _*CO, -#] (...... Gsg m/n *jego > .... ....; ...... Npl f, n *cetyri > .... ...... : ...... *cetv.rt.j. > .... .........; ...... *ž.lt.j. > .... ......; ...... *šest.j. > .... ...... : ...... *šest. *šesti > .... ..... .....); 2) ...... *i : *y > .... *y (...... *biti > .... .... [b.ty] = ...... *byk. *byka > .... ... .... [b.k byk.]); 3) ...... *CE > .....-..... *C’ > .... C / +[_ *i, *e/*.] (...... *nesti > .... ..... [nest.]); 4) ...... *-D., *-D. > .....-..... *-D, *-D’ > .... -D, -D’ (...... *xleb. *xleba > .... .... ..... [xl.b xl.ba]; ...... *vez. *vezi > .... .’... .’... [vj.. vj..i]). ..... ......., .......... ........ ..... ..., ......... ....., .......­... ...-........ .................. (..........) ........., ......., ...... ..........., ........ ................ . .. (...-........) .......­..... .......... ........... ............... ............. ..........., ....... .. ......... . ...-......... ................... ............ ....­...... . .......... ..... ..... ... ............. ................ (......­....), ........: 1) ...... *e/*.> .....-..... *’e> .... *’o / +[*j, *c, *ž, *š, *šc, *ž. _ *CO, -#]; 2) ...... *i : *y > .... *y; 3) ...... *C'/*CE > .....-..... *C’ > .... C / +[_ *i, *e/*.]. .......... .... ...... ................... ......, . ..... ...­... ................ ..........., ..... .......... ......... .........: ........................-....................................... ... ............. ................. ......-......... . ...-........ .................. ............ ........... . .................................... ............. ....... ........... .......... *e *’. > ’e *’. > ’e *’. > ’i *eC./. *oC./. *’e *o *’e *o *’. > ’i *. > ’i *CR.C *CR.C *CR’eC *CRoC *CR’iC *CRyC *CR’iC > CRyC *CRyC > CRyC *.j *.j *’ej *oj *’ij *yj *’ij > yj *yj > yj *j.­ i- ­ *e/*. *e/*. *.C, *.C’, *e ’o / +['_ *CO, *š, *ž/*., -#] *.C, *.C’, *e ’o / +['_ *CO] *C./*Ce, *C’./*C’o ’o / +[*š, *ž/*., *c/*., *., *j _*CO, -#] *i : *y ’i : y ’i : y y *C'/*CE C’ C’ C’ / –[_ *i, *e/*.] C / +[_ *i, *e/*.] *-D.,*-D. -T, -T’ -T, -T’ -D, -D’ 8.5...................... 8.5.1.......-.....-...................................... ....... ..... ....... ....................... ............ ......... ..­........ . X .... . ................ .. .... ....... .......... ... .... .......-................. (.........) . ....-................. (...­...-.........) ...... ........., ... .... .......... ......-..........­.......(........)..... ............. ......... ...... ... ....... ...­... .......... .......- . ..................... ............ ......... ......... ........ .. ......... ............. ......... ...... *CoRC, *CeRC >....-....-.....*CaRC/*CRoC,*CReC :...-....-.....*CRaC,*CReC. 8.5.1.1(...)..........*. (...).......... ...... ......... ......... *.[*.] .. ........... .......... . .......-.................. ........... . ...... ......... ........... ......... *z [*z] (....... ....... ..... .........: *. = *dz > *z) . ....- . ....................... ...... (X ...): ......*. >....-.....*.1 >....-....­.....*.1 :...-......-....-.....*z (...... *k.ne.. *k.ne.a ‘.....’ > ....... ksiadz ksiedza, ...... ksadz ksădza, ...... tena., ..-.... knez kneza, ..-.... knjez knjeza, ...-.... knezkneze> .... knezkneze, ..... knazknaza; ...... Lsg *na dor.e ‘.. ......’ > ....... na drodze, ...... na dardze, na drodze, ..-.... na droze, ..­.... na dre, ...-.... na dráze > .... na dráze, ..... (na drahe); ...... Npl m *dru.iji ‘......’ > ....... drudzy, ...... drëdzë, ...... drau.e, ..-.... (druge), ..-.... druzy, ...-.... druzí > .... druzí, ..... (druhí)). 8.5.1.2.............*e,*o ..............*e ............. ....... ....... *e, *o .......... ........... ... ......... . .......-................., . .. ..... ... . ....- . ......-................. ...... ... ..... .... ................ (X ...): ......*e,*o >.......,......, ......*e,*o :....,....,.....*ä,*u. .......... ..... ............. ....... ......... .... ....... ....... *e [*ä] (...) (. ........... ......... . ... ....-................. *e, ......... . .......... ........ . ......... ....­... + ....... *CeRC > *CReC. ........... ........) . .......-.............­.... ......, ... ............. .. ........., .......... ......... ....... [*ä], ... ..... ......... ...... ... ... ........... .......... . ...... .......... ........ ......... ....... .. ......... .... . ......, . . ....- . ......-.....­............ ......, ... ......... ............., .... ....... ....... . ..... *., ..... .. ......... . ......... ................. .............. *e: ...... *e [*ä]>.......,......,......*ä :....,....,.....*.. 8.5.1.3....................... ......... ....... ......., .. .... ....... ......... ........ (... ......... ........) . ...... . ....... ..... ........... . ....... ...... *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z .. ..... ........ (. ......... ........) ......... ...., ......­......... .. .... ......... . ........ ........ ........ ...... ............. ....... ....... ......... .... *e . ....... ..... ........ ........... . ....... ...... *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z ....... . ....... ....... ....... .... *o (....... ............... ......... ........... . ......... . ..­......., . . ........ ... ....... ....... ....... ....... . ..... .......... . ........... .. .. ..........): ......*e /–/+[_*t,*d,*n,*l,*r,*s,*z + *O] > .......,......,......*’e : *’o: 1) . ....... .. ..... ....... ..........: ...... *pet. ‘....’ > ....... piec, ...... pinc, piăc, ...... pat, ..-.... pes, ..-.... pjec, ...-.... pet > .... pet, ..... pät; ...... *deset. ‘......’ > ....... dziesiec, ...... dzesync, dzesăc, ...... disat, ..-.... zases, ..-.... dzesac, ...-.... deset > .... deset, ..... desat; ...... *mek.k.j. ‘......’ > ....... miekki, ...... mitczi, miătczi, ...... mate, ..-.... meki, ..-.... mjechki, ...-.... mekký > .... mekký, ..... mäkk; ...... *pest. *pesti ‘.....’ > ....... piesc piesci, ...... pisc piscë, piăsc piăscë, ...... past, ..-.... pesc pesci, ..-.... pjasc pjasce, ...-.... pest pesti > .... pest pesti, ..... päst päste; ...... *tež.k.j.‘.......’ > ....... ciezki, ...... căzczi, ...... Nsg n tastü, ..­.... sežki, ..-.... cežki, ...-.... težký> .... težký, ..... tažký; ...... *zet.*zeti‘....’ = ....... ziec ziecia, ...... zëc zëca, zăc zăca, ...... zat, ...-.... zet zeti = .... zet zete, ..... zat zata; 2) . ....... ..... ....... ..........: ...... *peta ‘.....’ > ....... pieta, ...... piăta, ...... .ota, ..-.... peta, ..-.... pjata, ...-.... pata > .... pata, ..... päta; ...... *pet.j. ‘.....’ > ....... piaty, ...... piati, ...... .ote, ..­.... pety, ..-.... pjaty, ...-.... pát> .... pát, ..... piaty; ...... *gledati, *gledeti ‘........’ > ....... o-gladac, ...... glădac, ...... Nsg m ptc. praet. act. II glodal, ..-.... gledas, ..-.... hladac, ...-.... hládati = .... hledat, hledet, ..... hladiet). ............. ....... ......... .... ....... ....... *e . ....... ..­... ........ ........... . ....... ...... *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z ....... . *’a, . ...... ........ ....... . *’e: ......*e [*ä]/–/+[_*t,*d,*n,*l,*r,*s,*z + *O]>.......,......,......[*ä]>*’e : *’a (...... *nedela ‘...........’ > ....... niedziela, ...... niedzela, ...... nidela, ..-.... njezela, ..-.... njedzela, ...-.... nedele > .... nedele, .....nedela; ...... *sneg. ‘....’ > ....... snieg, ...... sniég, ...... sneg, ..-.... sneg, ..-.... sneh, ...-.... snieh > .... sníh, ..... sneh; ...... *svet. ‘....’ > ....... swiat (: Lsg na swiecie), ...... swiat, ...... svet, ..-.... swet, ..-.... swet, ...-.... svet > .... svet, ..... svet; ...... *stena ‘.....’ > ....... sciana, ...... scana, ...... stona, ..-.... scena, ..-.... scena, ...-.... stena > .... stena, ..... stena; ...... *bel.j. ‘.....’ > ....... bialy, ...... biôli, ...... .ole, ..-.... bely, ..-.... bely, ...-.... biel> .... bílý, ..... biely; ...... *mera ‘....’ > ....... miara, ...... miara, ...... .oro, ..­.... mera, ..-.... mera, ...-.... miera > .... míra, ..... miera; ...... *les. ‘...’ > ....... las, ...... las, ...... los, ..-.... les, ..-.... les, ...-.... les > .... les, ..... les). ............. ......... ....... . ........ ..... *C.rC . .............­.... ....... . ...... ........ .............. *.’, . . .......-..........­....... . ....... ..... ........ ........... . ....... ...... *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z ....... . *. (. ..... ....... ........... ...... . ......... .............. *C.rC): ...... *C.rC / –/+[_ *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + *O] > ....-.....*C’.’C>.......,......,......,....*C’.’C : *C.C(...... *s.m.rt. ‘......’ > ....... smierc, ...... smierc, ...... sĺmart, ..-.... smjers, ..-.... smjerc, ...-.... smrt > .... smrt, ..... smrt; ...... *c.rn.j. ‘......’ > ....... czarny, ...... czny, ...... corne, ..-.... carny, ..-.... corny, ...-.... crný > .... cerný, ..... cierny; ...... *g.rdlo ‘.....’ > ....... gardlo, ...... gardlo, ..-.... gjardlo, ..-.... hordlo, ...-.... hrdlo > .... hrdlo, ..... hrdlo). 8.5.1.4.............*g ............. ....... ........... ....... ......... *g .......... ... ..­....... . .......-................., . .. ..... ... . ....-.............­.... ...... ......... ... ............. (....... ........ . ...........) . ....... ............ ........... *h (XII ...): ...... *g > ......., ..­....,......,..-....*g :..-....,....,.....*h (...... *gorx. ‘....., ......’ > ....... groch, ...... groch, ...... gorx, ..-.... groch, ..-.... hroch, ...-.... hrách > .... hrách, ..... hrach; ...... *noga ‘....’ > ....... noga, ...... noga, ...... nüga, ..-.... noga, ..-.... noha, ...-.... noha > .... noha, ..... noha; ...... *gynoti ‘.......’ > ....... ginac, ...... dzinac, ..-.... ginus, ..-.... hinyc, ...-.... hyni > .... hynout, ..... hynút). ......... .......- . ....-................. ............ ........... ...­ .......-.......­ ......-.......­ ....-.......­ .......... .......... .......... .......... *CoRC *aR/*Ro *Ro *Ra *CeRC *Re *Re *Re *. *.1 *z *z *e *’e *’ä *’ä *o *e[*ä] *o *’ä *u *’. *u *’. *e/+[_*t,*d,*n,*l, *r,*s,*z+*O] *e[*ä]/+[_*t,*d, *n,*l,*r,*s,*z+ *O] *C.rC/+[_*t,*d, *n,*l,*r,*s,*z+ *O] *’e>*’o *’ä > *’a *’.’>*’. *’ä *’. *’.’>*’. *’ä *’. *’.’ *g *g *g *h *h .......-........................ ....... . ........ .......(.......... .......... ... 1000): *i *y *u *e *o *e *o *.’,*.’ *a *.,*. ....-................. ....... ....... . ........ .......(.......... .......... ... 1000): *i *y *u *. *e *o *.’,*.’ *ä *a *.,*. .. ...... .................. ...... .............. ........,.......... ......... ....., .. ... – ....... . .......... ..... .......- . ....­.................. ....... ............. ................. –........ ...., .. ....... ................ ......... ......... .......... .......­........... . ......... ......... ......-.......... .................., ... .... ........ .......... .......... (.............) ............. ...... ......... .........., . ..... (..............) – ......-.......... .......­........... ....... 8.5.2.......-...................... 8.5.2.1............ ........ .... (................. ................. ....) ...... . ........ . ........ .................... ..... .... ....................... ...­.... – .......-........................., . ... ............. ..........­............ ...... ............ ............ ........., .......... ... ............. ................. .......... ......... ............. ............. (.......... . ..­.........) ........: A) .......-(.....)........: 1) ...... *CoRC> ......., .... *CRoC, .. .... .................. ......... .... *CroC (...... *vorna ‘......’ > ....... wrona; ...... *borda‘......’ > ....... broda) . *CloC (...... *golva ‘......’ > ....... glowa; ...... *mold.j. ‘.......’ > ....... mlody); 2.) ...... *C.lC > ....-..... *.’ > ....... *’il > *’el, *lu, *ol (...... *v.lk. *v.lka ‘....’ > ...-....... wilk > ....... wilk wilka; ...... *v.lna ‘......’ > ...-....... welna > ....... welna; ...... *d.lg.j. ‘......’ > ...-....... dlugi > ....... dlu­gi; ...... *c.ln. ‘.....’ > ...-....... czoln, czóln = ....... czólno); 2.) ...... *C.lC > ....-..... *. > ....... *el/*ol, *lu, *el (...... *p.lk. *p.lka ‘......’ > ...-....... pólk > ....... pulk pulku, ...... Swietopelk; ...... *t.lst.j. ‘.......’ > ...-....... tlusty > ....... tlusty; ...... *d.lg. *d.lga ‘....’ > ...-....... dlug > ....... dlug dlugu; ...... *x.lm. ‘....’ > ....... Chelm); 3) ...... *tE, *dE > ......., .... *., *. (XIII ...) (...... *tix.j. ‘....., .........’ > ....... cichy [.ixy]; ...... *deset. ‘......’ > ....... dziesiec [.e.e.]); .) .......-.......(o­......)..: 1) ...... *CelC / –[_ *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + *O] > ....-..... *CleC > ......., ......, .... *CleC (...... *melko ‘......’ > ....... mleko; ...... *vel.i ‘......’ > ....... wlec; ...... *melti ‘......’ > ....... mlec; ......, ...... *želb. *želba ‘.....’ > ....... zlób zlobu); 2) ...... *e/*CerC / +[_ *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + *O] > ......., ......, .... *’o (...... *žena ‘....’ > ....... zona; ...... *led. *leda/*ledu ‘...’ > ....... l lodu; ...... *berza ‘......’ > ....... brzoza); 3) ...... *r/*rE > ....-..... *. > ......., ...... *r (...... *more ‘....’ > ....... morze; ...... *griva ‘.....’ > ....... grzywa). ..... ......., ........ ........ ..... ..., ......... ....., .......... ................. (........) ........., ......., ...... ........... ........., ........ ................ ..... .. ......... . (. ........ ...­..-) ......... .......... ........ ............ ............ ........., ....... ..... .. .... ... ........... ................, .... ........ .... ...... .......-.................. (..........) ......, . ..... ...... .......­......... ..........., ..... .......... ......... .........: .......... ............... (.........) ......... .. ....... .......-..........­........(..........)...... ........ ... ............ ................ 8.5.2.2............. ......... .... (............... ................. ....) – ....... .. .....­... ........., .. .... .... . ...... .. .......... . ..........., . ......­... ........., .. .... ......... . .........., ...... . ......... . ........ ......................... .... ....................... ....... – .....­...-.........................., . ............. ... ......... . ........, ... . ........... .......... .......... .......... ............. ............. (.........­..) ........: .) ........-........., .......... ...........: 1) ...... *CoRC > ......, ...... *CaRC/*CRoC, ... .... . ......... (. ........ .. ..........) ..... .... ........ .... *CarC . *CroC (...... *vorna ‘......’ > ...... warna, wrona; ...... *borda ‘......’ > ...... barda, broda), ... . *CalC . *CloC (...... *golva ‘......’ > ...... gôlwa, glowa; ...... *mold.j. ‘.......’ > ...... mlodi); 2.) ...... *C.lC > ....-..... *.’ > *. > ......, ...... *ol (...... *v.lk. *v.lka ‘....’ > ...... wôlk wôlka, wilk wilka; ...... *v.lna ‘......’ > ...... wôlna, welna; ...... *d.lg.j. ‘......’ > ...... dludzi; ...... *c.ln. *c.lna ‘.....’ > ...... czôln czôlna); 2.) ...... *C.lC > ....-..... *. > ......, ...... *ol (...... *p.lk.*p.lka ‘......’ > ...... pólk, Swiătopôlk; ...... *t.lst.j.‘.......’ > ...... tolsti; ...... *d.lg.*d.lga‘....’ > ...... dlugdlëgů; ...... *x.lm. ‘....’ > ...... Chelm); .) .......-........., .......... . ..­..... ..... .......: 1) ...... *CelC / –[_ *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + *O] > ....-..... *CleC > ......., ...... *CleC (...... *melko ‘......’ > ...... mlék; ...... *vel.i ‘......’ > ...... wléc; ...... *melti ‘......’ = ...... mloc, ... mloc ..... ......... ..... .........; ......, ...... *želb.*želba ‘.....’ > ...... zlób zlobu); 2) ...... *e/*CerC / +[_ *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + *O] > ......., ...... *’o (...... *žena ‘....’ > ...... zona; ...... *led. *leda/*ledu ‘...’ > ...... l lodu; ...... *berza ‘......’ > ...... brzoza); 3) ...... *r/*rE > ....-..... *. > ......., ...... *r (...... *more ‘....’ > ...... mze; ...... *griva ‘.....’ > ...... grzëwa); .) ..................., ..........: 1) ...... *e / –[_ *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + O] > ....-....-..... *’e > ...... *’i > *’i (XIII ...) (...... *zet. *zeti ‘....’ = ...... zëc zëca, zăc zăca; ...... *astreb. *astreba ‘......’ > ...... jastrzib jastrzëba, jastrzab jastrzăba; ...... *tresti ‘......’ > ...... trzisc, trzasc); 2) ...... *tE, *dE > ...... *c, *. > ...... c, . (XIII ...) (...... *tix.j. ‘....., .........’ > ...... cëchi; ...... *deset. ‘......’ > ...... dzesăc); 3) ...... *k, *g / +[_ *y/*.j./*.ji, *.] > .... ....-..... *., *. > ...... ., . (...... *kypeti ‘......’ > ...... czipiec; ...... *d.lg.j. ‘......’ > ...... dludzi); 4) ...... *i, *y, *u > ...... *i, *y, *u > ...... ë (2-.. ........ XVII ....) (...... *živ.j. ‘.....’ > ...... zëwi; ...... *mysleti ‘......’ > ...... mëslec; ...... *duša ‘....’ > ...... dësza). ......... .... ... .......... ....... ..... ......... . ........, ......... .. ..... ........... ..... .... ....... .. ..... ....., .. .....­........ ..... ........... ........., .......... ... ............. .....­............ ...... .......-.................. ...... . . ......... . ..­........ . ........., ......... ..... .......... ......... .........: ......... (...............) ......... . ...... .......-.............­.....(..........)...... ........ ... ............. ................. 8.5.2.3............. ......... .... (................ ................. ....) ...... . .....­.... . ........ ......................... .... ....................... ....... – ........-.........................., . ... ............. ......­................ ...... .......... ......... ............. ............ ........., .......... ... ............. ................. .......... .......... ............. ............. (........­.. . ...........) (. ............ ................. ........ ....­.....!) ........: A) ........-.........: 1) ...... *CoRC > ......, ...... *CaRC/*CRoC, ... .... . ......... (. ....... .. ..........) .... ........ .... *CarC/*CroC (...... *vorna ‘......’ > ...... vorno; ...... *borda ‘......’ > ...... bröda), .. ...... .... *CloC (...... *golva ‘......’ > ...... glĺva; ...... *mold.j. ‘.......’ > ...... mlĺde); 2.) ...... *C.lC > ....-..... *.’ > *. > ......, ...... *ol (...... *v.lk. ‘....’ > ...... vĺuk, vuk; ...... *v.lna ‘......’ > ...... vĺuno; ...... *d.lg.j. ‘......’ > ...... dĺude, dude; ...... *c.ln. *c.lna ‘.....’ > ...... cĺun); 2.) ...... *C.lC > ....-..... *. > ......, ...... *ol (...... *t.lst.j. ‘.......’ > ...... tĺuste, tuste; ...... *d.lg. ‘....’ > ...... dĺug); .) .........: 1) ...... *CelC / [_ *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + *O] > ....-..... *CleC > ...... *CloC (...... *melko ‘......’ > ...... Gsg mlĺka; ...... *melti ‘......’ > ...... mlĺt); 2) ...... *e/*CerC / +[_ *t, *d, *n, *l, *r, *s, *z + *O] > ...... *’e (...... *žena ‘....’ > ...... zena; ...... *led. ‘...’ > ...... led; ...... *berza ‘......’ > ...... breza). ..... ......., ......... ........ ..... ..., ......... ....., .......­...................(.........)........., ......., ...... ........... .........., ........ ................ ..... .. .......... .......... .....­..... ............. ..........., ....... ................ .. ........., .. .. ...... .......... . ......... (..... .), ........ ... ............. ................, ......... ........ ... .. ........ .......... . .......­... ...... ............. ............ ........., .......... ...........­..... .......... ......... ....., ......., .. ....... .... . ....(.)...... ........., ......... .............. ............ ........., ......... .. ... .. ..... ........ .. .......... ........ .........., ... ......... ........ ................ ....(.)....... ........... ......... .... ...... .......-.................. (..........) ...... . . ........., ...... ....., . .......... (. .........), . ..... ...... ................ ..........., ...­.. .......... ......... .........: .........(................)......­..................-..................(..........).............. ... ............. ................. 8.5.3............ ........ .... (......-................. ....) ........ ................­.... ...... .................. ......, .. ............. ..... ......... ..­.....-................. (.........) . ....-................. (......-...­......) ....... ........... ........ .... ....... .. ... ....... ........: ............. (........) . .............. (.....), ....... ..... ..­... ........... ........ ......-.................. ............. ......­....., ... .... ............. ..... ....... .......-.................., . .............. – ....-................... . ..... ...... ................ ..........., ...... ...... ........ ...... ....... ..... ..... .........., ......... ......... ........ ............ .. ..... ........ ......... .. ........ ......, ..... .....- . .............. .......... .......... ....... – ..............(....... ............. .. ...... Spremberg/Grodk/ ........./..... .. ...... .. ........... ...... Hoyerswerda/Wojerecy/...­......../........ .. ...). 8.5.4....-...................... 8.5.4.1........... ....... .... . ........ .................... ..... .... .............­.......... ....... – .................-.................., . ... .......­...... ...................... ...... .......... ....... ........... ..­.......... ........., .. ...... ....... ... ..... ........ . ....-.......­.......... ...... . ........ .. .........., . ....... ........ .......... ..... ... ............. ................. .......... ........ ............. ............. (...........) ........: 1) ...... *. > ....-..... *.2 > .... . (> z) (..... X ....) (...... *me.a ‘...., .......’ > ...-.... meze > .... meze; ...... *gove..j. ‘.......’ > ...-.... hovezí > .... hovezí; ...... *-bu.ati ‘-.......’ > ...-.... pro-búzeti > .... pro-bouzet); 2) ...... *r/*rE > ....-..... *. > .... r (XII ...) (...... *more ‘....’ > ...-.... more > .... more; ...... *griva ‘.....’ > ...-.... hríva > .... hríva); 3) ...... *C'aC'/*C'aCE > ....-..... *C’aC’ > .... *C’aC’ > *C’.C’ (...­.. 1200) > ...-.... ’ie > .... (’)i (...... 2sg, 2pl praes. *pušcaješi *pušcajete .. ‘.......’ > *pušcaš *pušcate > ...-.... púšcieš púšciete > .... pouštíš pouštíte; ...... *caša ‘......, ....’ > ...-.... cieše > .... cíše); 4) ...... *p, *b, *m, *v / +[_ *e, *e] > ....-..... *., *., *., *. > ...-.... ., ., ., . > .... p., b., m., v. (..... 1400) (...... *pena ‘....’ > ...-.... piena, pena > .... pena [p.ena]; ...... *begati ‘......’ > ...-.... behati > .... behat [b.ehat]; ...... *mena ‘..­...’ > ...-.... mena > .... mena [m.ena]; ...... *veriti ‘......, ........’ > ...-.... veriti > .... verit [v.erit]). ....... .... ...... ....-.................. ...... . . ......... . .........., . ..... ...... ................ ..........., ..... .......... ......... .........: ............................-.............­........... ........ ... ............. ................. 8.5.4.2............. ......... .... . ........ ........................... ... ................­....... ........ – ..................-..................(.......... .....­..- . .................) . ............................... (.......... ......­.........), . ... ............. ................................, ......... .. .. ..... .......... ......... ............. ............ .......... .......... .......... ............. ............. (..........) ..­......: 1) ...... *. > ....-..... *.2 > ..... . (...... *me.a ‘...., .......’ > ..... medza; ...... *gove..j. ‘.......’ > ..... hovädzí; ...... *-bu.ati ‘-...­....’ > ..... pre-búdzat); 2) ...... *r/*rE > ....-..... *. > ..... r (...... *more ‘....’ > ..... more; ...... *griva ‘.....’ > ..... hriva); 3) ...... *C'aC'/*C'aCE > ....-..... *C’aC’ > ..... C’aC’/C’aC’ (...... 2sg, 2pl praes. *pušcaješi*pušcajete .. ‘.......’ > *pušcaš *pušcate > ..... púštaš púštate; ...... *caša ‘......, ....’ > ..... caša); 4) ...... *p, *b, *m, *v / +[_ *e, *e] > ....-..... *., *., *., *. > ..... p, b, m, v (...... *pena ‘....’ > ..... pena [pena]; ...... *begati ‘......’ > ..... behat [behat]; ...... *mena ‘.....’ > ..... mena [mena]; ...... *veriti ‘......, ........’ > ..... verit [verit]). ......... .... ...... ....-.................. ...... . . ......... . ........, . ..... ...... ................ ..........., ..... .......... .....­.... .........: .......................................-........­........................ ... ............ ................ ..... ......., ......... .... . ..... ..... .......... ... ....-................. ......., ....... .. ............. ........... (... . .............) .......... 8.6.......... ....... ............. .... (.............. .. 800 ..) .. ......... .........­....... ......... . IX .... ........... .. ... ........ .......... ............. (....-, ........- . .................), . .., . .... ......., .. ....... ......­.. – ................ ......... .. .... ................ ......... .. ......... .......... ................ ......... (. X .... . .....) ............. ....­... .......... ........, .. .... .......... ..... . ............... ....... ... ........... ...... ............ .......... ...... ........... .. ........ ... ........ (.......... ... ............) . ......... ... ......... ........ (............. . ..............), .......... ... ............ .......­....... (........), .................. ... ......... ... ........ ...... ....­... ............ ..... ......... .......... . ......... ......... ........ ........ (.......... ... ............) . ......... .......­.. ........ (............. ... ..............), .......... ..... ..... .....­.... ...... ............: 1) .......... ........ . ............ ........, .. .... .........­....... ....... . .......... ............. ........ .......... .. ......... .......... ...... ... .. ......, ........: .) ........-.............. .....­..... .. ............ ...............; .) .......-........ ..........­....... – .. ......................; .) ........-......... ..........­....... – .. ........................; .) ....-................. – .. ....................................................; 2) .........................................., .. .... ......... ................ ......... .......... .............. ........ ............ . .......... ...., ........: .) .............-.......... .............. (......-........ ..........) . ...........-.......... ..... ...-........­.........-................-........... ............... (...-......... ..........) ............ . .......... ....; .) ......-......... ......­............ (....... ..... ........ .....) . ........-............ ......­............ – . ....... ....; .) .........-........ .................. (......-......... ...........) . ......... ..... .......-.......... ......­............. (...-........ ...........) – . ...............; .) ........ ..... .......-.......... ................... (........ ..........) . ...-..­...... .................. (...-........ . ...-......... ..........) – . ..............; 3) ....................................................., .. .... ......... ................ ......... .. ............. .............. ......... . .... .......... ...., ........: .) ................-......­.... ..... ...........-.........-................-........... .......­........ (........ .......... . .........), .................-......... .............. (......... .......... . ........ ..........) . ....... .............. (......... ..........) – ... ......-.............. ....; .) ......... ..... ....-.................. (.......- . ...........­......) . .............. ................. (...............) – ... ......­........ . ........... .. ...., ........ .. ............ .............. ..... ........... ... .......... ...... ......, .......... ..... ..... ......­... ...... ............: 1) ............ ............ .............., .. .... ......... . ..... ......... ...... ......... . ... ..... .......... ....... . ..... ......, ........: .) ..............:.......... ......... .. ......-...... .......-............... ......; .) ...............: ........... ......­... .. ...-...... ........-............... ......; .) ...........:....... ......... .. ......-....... ................... ......; .) ..............: .......... ......... .. ...-...... ................... ......; .) .....­.... ....: ......... (...............) ......... . ...... .......-.....­............. (..........) ......; .) .............: ......... (.........­.......) ......... .. ...... .......-.................. (..........) ......; .) ...........: ....... ......... .. ...... ....-.................. ......; 2) ....................................., .. .... .......... ..­....... . ..... ......... ...... ......... . ... ..... .......... ....... . ..... ......, ........: .) ......-.............. ....: .......... ...­....... ......... . ...... .......-............... ......; .) .......... ....: .......... ........... ......... . ...... ........-............... ......; .) ............: .......... ............... (.........) ......... .. ....... .......-.................. (..........) ......; .) .............: .......... ....... ......... .. ....... ....-.................. ....... .......................... .......: .) .................. ....­...... ....... .. ...... ................... ......, ............... ..... ......... ........ . ..... ......... ........... .....; .) ............. ... .......... ....... . ...... .......-.................. (..........) ....­.., ............... ..... ......... .......... . ..... ......... ......... .....; .) ............... .......... ....... . ...... .................. ......, ............... ..... ......... .......-................. (.....­....) . ....-................. (......-.........) ....... ....................... ....... ...............(......, .. .....­........ ........ ........ .......... ........) . ........... ........-....­.......... ....... . . ......... ........... .......... ............... .......... .... ........... .o... .......... ..-.... .............. .....-..... .................. .....-..... .................. .....-..... .................. .....-...-..... ........-.............. ....-..... ................. ....-..... ................. ....-..... ................. ....-...-..... .......-.............. ..... .......... ...... ......... .... ......... .... ........ ...... ........... .... ........ ..-.... ............. ..-..... .............. ....-..... .............. ...... ......... ....... ........ ...... ......... ...... ............. ......-....... ........-............ ...... ....... .... ........ ....-....-..... ......-................. ....-..... ......-......... ....-.... ......-........ ... .......... ..... ......... ....... .......... .....-....-..... ......-................. .....-..... ............... .....-...-..... ......-.............. ...-....... ............. ...-..... ............... ...-.... ............ ...-..... ............... ..... .......... .... .......... ...-..... ...-......... ...-.... ...-........ ...-....-..... ....-................. ...-..... .............. ..-..... .................. .... ......... .... ....... ..... .......... SEZNAM KRAJŠAV 9.1Krajšavezaslovnicneoblike A (casus) accusativus (akuzativ / tožilnik) act. (genus) activum (aktiv / tvorni glagolski nacin, tvornik) adv. adverbium (adverb / prislov) anim (genus) animatum (podspol živo) aor. (temupus) aoristum (aorist / dovršni pretekli cas, dovršni preteklik) adi. (nomen) adiectivum (adjektiv / pridevnik) comp. (gradus) comparativus (komparativ / primernik) D (casus) dativus (dativ / dajalnik) def. forma definita (dolocna oblika (pridevnika)) du (numerus) dualis (dual / dvojina) f (genus) femininum (femininum / ženski spol) fut. (tempus) futurum (futur / prihodnji cas, prihodnjik) G (casus) genitivus/genetivus (genitiv/genetiv / rodilnik) I (casus) instrumentalis (instrumental / orodnik) indef. forma indefinita (nedolocna oblika (pridevnika)) imperf. (tempus) imperfectivum (imperfekt / nedovršni pretekli cas, nedovršni preteklik) imper. (modus) imperativus (imperativ / velelni naklon, velelnik) ipf. (verbum) imperfectivum (imperfektiv / nedovršni glagol, nedovršnik) L (casus) locativus (lokativ / mestnik) m (genus) masculinum (maskulinum / moški spol) n (genus) neutrum (nevtrum / srednji spol) N (casus) nominativus (nominativ / imenovalnik) pass. (genus) passivum (pasiv / trpni glagolski nacin, trpnik) perf. (tempus) perfectum (perfekt / rezultativni pretekli cas) pf. (verbum) perfectivum (perfektiv / dovršni glagol, dovršnik) pl (numerus) pluralis (plural / množina) praes. (tempus) praesens (prezent / sedanji cas, sedanjik) praet. (tempus) praeteritum (preterit / pretekli cas, preteklik) ptc. participium (particip / deležnik) ptc. praes. act. participium praesentis activi (aktivni particip prezenta / tvorni sedanji deležnik) ptc. praet. act. participium praeteriti activi (aktivni particip preterita / tvorni pretekli deležnik) ptc. praet. pass. participium praeteriti passivi (pasivni particip preterita / trpni pretekli deležnik) sg (numerus) singularis (singular / ednina) sup. supinum (supin / namenilnik) V (casus) vocativus (vokativ / zvalnik) 1 prva (glagolska) oseba 2 druga (glagolska) oseba 3 tretja (glagolska) oseba 9.2Krajšavezaidiome ang. angleško ben. beneško blg. bolgarsko brus. belorusko csl. cerkvenoslovansko cak. cakavsko ceš. ceško dluž. dolnjelužiškosrbsko frc. francosko furl. furlansko gluž. gornjelužiškosrbsko gr. (staro)grško hrv. (knjižno) hrvaško istr. istrsko istriot. istriotsko it. italijansko J južno jsl. južnoslovansko JV jugovzhodno JZ jugozahodno kaš. kašubsko kat. katalonsko knj. knjižno lat. latinsko latv. latvijsko lit. litovsko luž. lužiškosrbsko mak. makedonsko nar. narecno neknj. neknjižno nem. (novovisoko)nemško nespl. nesplošno novg. novgorodsko nštok. novoštokavsko osr. osrednje plb. polabsko polj. poljsko pom. pomorjansko popsl. popraslovansko psk. pskovsko psl. praslovansko rom. romansko romun. romunsko rus. rusko S severno sl. slovansko slav. slavonsko sln. slovensko slš. slovaško srb. (knjižno) srbsko srvn. srednjevisokonemško star. staro, starejše stcsl. starocerkvenoslovansko stceš. staroceško stdluž. starodolnjelužiškosrbsko stind. staroindijsko stit. staroitalijansko stpolj. staropoljsko stštok. staroštokavsko stvn. starovisokonemško SV severovzhodno SZ severozahodno šp. špansko štok. štokavsko ukr. ukrajinsko V vzhodno vsl. vzhodnoslovansko Z zahodno zsl. zahodnoslovansko LITERATURA IN VIRI ARUMMA, PEETER, 1964: Urslavische Grammatik: I. Einletung, Lautlehre (Vokalismus, Beto­nung). Heidelberg: Carl Winter Universitätsverlag. ARUMMA, PEETER, 1976: Urslavische Grammatik: II. Konsonantismus. Heidelberg: Carl Winter Universitätsverlag. BaBic, Vanda,2003 (2014): Ucbenikstarecerkveneslovanšcine. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani: Oddelek za slavistiko, Oddelek za slovenistiko. BaBic, Vanda,2012: Cerkvenoslovanska ostalina na Slovenskem – Žitje sv. Gregorija, rimskega papeža iz Supraseljskega zbornika. Slavisticna revija 60/1. 41–58. Bajec, anton,1921–1922: O prvotnem slovenskem naglasu . v rezijanskem narecju. Casopisza slovenski jezik, književnost in zgodovino 3. 40–42. Bajec, anton, Kolaric, rudolf, rupel, MirKo, [Šolar, jaKoB], 1956: Slovenska slovnica. Ljub­ljana: Državna založba Slovenije. BajzeK luKac, Marija, 2009: Slovar Gornjega Senika: A–L. Zora 66. Bielsko-Biala, Budapest, Kansas, Maribor, Praha: Filozofska fakulteta, Mednarodna založbaOddelka za slovanske jezik in književnosti. Balhar, jan, jancáK, paVel idr., 2005: Ceský jazykový atlas: 5. Hláskosloví. Praha: Academia. Barac-GruM, Vida, 1981: Mocila (OLA 26). FO. 297–300. Barac-GruM, Vida, 1993: Cakavsko-kajkavski govorni kontakt u Gorskom kotaru. Zagreb: Izda­vacki centar Rijeka. Baric, euGenija, loncaric, Mijo, Malic, draGica, paVeŠic, SlaVKo, peti, MirKo, zeceVic, VeSna, zniKa, Marija, 21997: Hrvatska gramatika. Zagreb: Školska knjiga. BeGuŠ, GaŠper, 2011: Relativnakronologija naglasnih pojavov govora Žirovske kotline poljan­skega narecja. Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 8. 19–33. BeGuŠ, GaŠper, 2012: Pomik starega cirkumfleksa v prekmurskem narecju. Diplomsko delo. Mentor Matej Šekli. Ljubljana. Belic, aleKSandar, 1929: Kajkavski dijalekt. Narodna enciklopedija srpsko-hrvatsko-slove­nacka 2. Zagreb: Bibliografski zavod. 222–228. Benacchio, roSanna, 1988: I pronomi clitici nelle lingue slave dell’area Balcanica. Europa Ori­entalis 7. Contributi italiani al X congresso degli slavisti (Sofia, 1988). 451–469. Benacchio, roSanna, renzi, lorenzo, 1987: Clitici slavi e romanzi. Quaderni Patavini di lingu­istica: Monografie, 1. Padova. BenediK, francKa, 1981: Gomilice (OLA 21). FO. 179–182. BenediK, francKa, 1995: Fonološki opis govora vasi Selca. Filologija 24–25. 53–59. Berruto, Gaetano, cerruti, MaSSiMo, 2011: La linguistica: un corso introduttivo. Torino: UTET Universitŕ. BEZLAJ, FRANCE in dr., 1976–2005: Etimološki slovar slovenskega jezika. I: A–J (1976); II: K–O (1982); III: P–S (1995), dopolnila in uredila Marko Snoj in Metka Furlan; IV: Š–Ž (2005), avtorji gesel France Bezlaj, Marko Snoj, Metka Furlan, ur. Marko Snoj in Metka Furlan; V: Ka­zala (2007), izdelala Marko Snoj, Simona Klemencic. Ljubljana: Mladinska knjiga oz. SAZU. BlažeKa, Đuro, 1998: Govor Preloga. Kaj 31/2. 23–37. BlažeKa,Đuro, 2003: Govor Svetog Martina – najsjevernijeg mjesta u Hrvatskoj. Rijec 9/2. 9–18. BlažeKa, Đuro, 2005: Govor Praporcana. Kaj 38/3. 33–46. BlažeKa, Đuro, 2006: Gornji medimurski poddijalekt. Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah. Zora 41. (Ur. Koletnik, Mihaela, Smole, Vera.) Maribor: Slavisticno društvo Maribor. 108–116. BlažeKa, Đuro, 2008: Medimurski dijalekt. Cakovec: Matica hrvatska. BlažeKa, Đuro, roB, Grozdana, 2014: Rjecnik Murskog Središca. Zagreb: Sveucilište u Zagrebu, Uciteljski fakultet. Borys, WieSlaW, popoWSKa-taBorSKa, hanna, 1994–2006: Slownik etymologiczny kaszubsz­czyzny I–V. Warszawa: Polska akademia nauk, Instytut slawistyki. Borys,WieSlaW, 2005: Slowniketymologicznyjezykapolskiego. Kraków: Wydawnictwo Literackie. Božic, ana, 2001: Govor vasi Sela nad Podmelcem ter pastirska in sirarska terminologija na Tolminskem. Diplomsko delo. Mentorica Vera Smole. Ljubljana. BraBec, iVan, 1966: Sjeveroistocni akavci. Ljetopis Jugoslavenske akademije znanosti i umje­tnosti 71. 325–334. BraBec, iVan, 1969: Sutlanski ikavci. Kaj 2/5. 25–28. Breza, edWard, treder, jerzy, 1981: Gramatyka kaszubska. Gdansk: Zrzeszenie Kaszubsko-Pomorskie. BrezniK, anton, 1908: Besedni red v govoru. Dom in svet 21/5. 222–230. Ponatis v Breznik 1982: 233–245. BrezniK, anton, 1909: Slovanske besede v slovenšcini. Cas 3. 268–280, 315–348. BrezniK, anton, 11916: Slovenska slovnica za srednje šole. Celovec: Družba sv. Mohorja. BrezniK, anton, 1933: O casnikarski slovenšcini. Dom in svet 46. 72–82, 141–146, 200–206, 255–263, 312–320, 420–424, 524–527. Ponatis v Breznik 1982: 133–161. BrezniK, anton, 41934: Slovenska slovnica za srednje šole. Celje: Družba sv. Mohorja. BrezniK,anton, 1934, 1935, 1936: Jezik naših pripovednikov. Dom in svet 47: 84–93, 176–181, 271– 276, 510–514; 48: 427–430, 505–510; 49: 71–75, 315–318. Ponatis v Breznik 1982: 163–195. BrezniK,anton, 1982: Jezikoslovne razprave. (Ur. Toporišic, Jože.) Ljubljana: Slovenska matica. Brijnen, hélčne, 2003: Die Sprache des Hanzo Nepila. Budyšin/Bautzen: Domowina. BrozoVic, daliBor, 1960: O strukturalnim i genetskimkriterijima u klasifikaciji hrvatskosrpskih dijalekata. Zbornik za filologiju i lingvistiku 3. 68–88. BrozoVic, daliBor, 1961–1962: O slavistickom i opcelingvistickompristupu lužickim jezicima. Radovi Filozofskog fakulteta u Zadru: Razdio lingvisticko-filološki 3/1. 48–65. BrozoVic, daliBor, 1963: O rekonstrukciji predmigracionog mazaika hrvatskosrpskih dijale­kata. Filologija 4. 45–56. BrozoVic, daliBor, 1963–1964: O aktualnim znanstvenim i nastavnim problemima hrvatskosrp­ske dialektologije, osobito o klasifikaciji dijalekata. Jezik 11. 53–60. BrozoVic, daliBor, 1970a: Standardni jezik. Teorija, usporedbe, geneza, povijest, suvremena zbilja. Zagreb: Matica hrvatska. BrozoVic, daliBor, 1970b: Dijalekatska slika hrvatskosrpskog jezicnog podrucja. Radovi Filo­zofskog fakulteta u Zadru: Razdio lingvisticko-filološki 7/5. 5–32. BrozoVic, daliBor, 1978: Hrvatski jezik, njegovo mjesto unutar južnoslavenskih i drugih slavenskih jezika, njegove povijesne mijene kao jezika hrvatske književnosti. Hrvatska književnost u evropskom kontekstu. (Ur. Flaker,Aleksandar, Pranjic, Krunoslav.) Zagreb: Zavod za znanost o književnosti Filozofskog fakulteta Sveucilišta. 9–83. BrozoVic, daliBor, 1984–1985: Srpskohrvatski jezik kao geneolingvisticki, tipološkii socio­lingvisticki fenomen. Zbornik za filologiju i lingvistiku 27–28. 99–105. BrozoVic, daliBor, 1986: O kljucnim pitanjima hrvatskoga književnog jezika. Susreti 6. Zbor­nik radova sa susreta hrvatskih studenata u tudini (1981–1986). Zagreb, Bochum: Kršcan-ska sadašnjost. 136–145. BrozoVic, daliBor, 1987: Die sorbischen Sprachen – Varianten einer Standardsprache oder spezifische selbstständige Standardsprachen? Letopis Instituta za serbski ludospyt: Rjad A – recespyt 34. 45–56. BrozoVic, daliBor, 1996: Sociolingvistika prema genetskoj in tipološkoj lingvistici. Suvremena lingvistika 41–42/1–2. 87–94. BrozoVic, daliBor, iVic, paVle, 1988: Jezik, srpskohrvatski/hrvatskosrpski, hrvatski ili srpski. Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod »Miroslav Krleža«. BrozoVic, daliBor, liSac, joSip, 1981: Zacretje (OLA 29). FO. 315–323. BrücKner, aleKSander, 21957: Slownik etymologiczny jezyka polskiego. Warszawa: Wiedza powszechnia. celinic, anita, 2006: Iz fonološke problematike gornjosutlanskih govora. Diahronija in sinhro­nija v dialektoloških raziskavah. Zora 41. (Ur. Koletnik, Mihaela,Smole, Vera.) Maribor: Slavisticno društvo Maribor. 117–123. celenic,anita,Menac-Mihalic,Mira, 2017: Izoglosa progresivnoga pomaka starih praslo­venskih cirkumfleksa na podrucju hrvatskoga jezika. Hrvatski dijalektološki zbornik 21. 91–110. coMrie, Bernard, corBett, GreVilleG.(ur.), 2002 (1993): The Slavonic Languages. Routledge Language Family Descriptions. London, New York: Routledge. coSSutta,rada, 2001: Narecnapodoba KrižapriTrstu. Koper: Založba Annales, Univerza na Pri­morskem, Znanstveno-raziskovalno središce Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko. coSSutta, rada, 2005, 2006: Slovenski dialektološki leksikalni atlas slovenske Istre (SDLA-SI) I–II. Koper: Založba Annales, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središce Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko. cVetKo oreŠniK, Varja, 1987–1988: Zum Rhotacismus im Südslawischen. Klagenfurter Beiträge zur Sprachwissenschaft 13–14. 433–446. cujecStreS, helena, 2010: Slovar zatolminskega govora 1: A–O. Spremna beseda: Karmen Kenda Jež. Zatolmin: Stres inženiring. daMjanoVc, Stjepan, 22004 (12001): Slovo iskona: Staroslavenska/starohrvatska citanka. Zagreb: Matica hrvatska. dapit, roBerto, 2003: Nastajanje krajevnih knjižnih jezikov pri Slovencih v Furlaniji. Knjižni jezik–aktualnavprašanjainzgodovinske izkušnje. Obdobja 20. (Ur. Vidovic Muha, Ada.) Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko. 301–312. dapit, roBerto, 2006: The Resian dialect and its evolution as a literary language. .......... ............ .......... . ........ ......... Slavica Tartuensia, 7. (Ur. Duli-cenko, Aleksandr Dmitrievic, Gustavsson, Sven, Dunn, John A.) Tartu: Tartu Ulikool, Sla­avi Filoloogia Öppetool. 166–175. dardano, Maurizio, trifone, pietro, 1995: Grammatica italiana con nozioni di linguistica. Bologna: Zanichelli. DEJNA, KAROL, 1973: Dialekty polskie. Wroclaw, Warszawa, Kraków, Gdansk: Zaklad naro­dowy im. Ossolinskich – Wydawnictwo. dejna, Karol, 1981: Atlas polskich innowacji dialektalnych. Warszawa, Lódz: Panstwowe wydawnictwo naukowe. dejna, Karol, 1998–2002: Atlasgwarpolskich1–4. Warszawa: Polska Akademia Nauk, Komi­tet Jezykoznawstwa. derKSen,ricK, 2008: EtymologicaldictionaryoftheSlavicinheritedlexicon. Leiden, Boston: Brill. drnoVŠeK, Sara, 2009: Ledinska imena v Drežnici. Diplomsko delo. Mentorica Vera Smole, somentor Matej Šekli. Ljubljana. faSKa, helMut (= faßKe, helMut), 1975: Lužickosrpski književni jezik i njegov odnos prema dijalektima. Zbornik za filologiju i lingvistiku 18/2. 25–30. faSKa, helMut(= faßKe, helMut), 1998: 1.1 Wo woprijecu ‘serbšcina’. Serbšcina. (Ur. Faska, Helmut.) Najnowsze dzieje jezyków slowianskich. Opole: Uniwersytet Opolski, Instytut Filologii Polskiej. 13–18. faßKe, helMut, 1968: Serbski recny atlas a jeho problematika. Prinoški k serbskemu rece-spytej / Beiträge zur sorbichen Sprachwissenschaft. (Ur. Faßke, Helmut, Lötzsch, Ronald.) Budyšin: Ludowe nakladnistwo Domowina / Bautzen: Domowina-Verlag. 193–206. fiedler, Wilfried, 2009: Einführung in die Balkanphilologie. Einfrung in die slavischen Sprachen: mit einer Einfrung in die Balkanphilologie. (Ur. Rehder, Peter.) Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft. 347–364. finKa, Božidar, 1971: Cakavsko narjecje. Cakavska ric 1. 11–71. FO = Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenackih i makedonskih govora obu­hvacenih Opšteslovenskim lingvistickim atlasom. (Ur. Ivic, Pavle.) Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, 1981. franKS, SteVen, KinG, tracyholloWay, 2000: A handbook of Slavic clitics. Oxford studies in comparative syntax. New York: Oxford University Press. furlan, MetKa, 2005: Iz primorske leksike. Annales: Series historia et sociologia 15/2. 405–410. furlan, MetKa, 2008: Interna in eksterna rekonstrukcija v slovenski etimologiji. Slavisticna revija 58/1–2. 3–16. furlan, MetKa, 2013: Novi etimološki slovar slovenskega jezika: Poskusni zvezek. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik ZRC SAZU, Založba ZRC. furlan, MetKa, 2016: Prispevki k slovenski in slovanski etimologiji. Zbirka Linguistica et phi-lologica, 32. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. GIMBUTAS, MARIJA, 1971: The Slavs. London: Thames and Hudson Ltd. Golden, Marija, 1996: O jeziku in jezikoslovju. Ljubljana: Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. GňlaBK, euGeniuSz, 2005: Kaszëbsczi slowôrz normatiwny. Gdansk: Oficyna Czec. GňlaBK, euGeniuSz, 2012, 2013, 2013: Slownik polsko-kaszubski: I: A–K, II: L–O, III: P. Gdansk: Zrzeszenie Kaszubsko-Pomorskie / Kaszëbskň-Pňmňrsczé Zrzeszenié. GorŠe, ana, 2010: Potek izoglos v govorih ob zgornji Kolpi. Diplomsko delo. Mentorica Vera Smole. Ljubljana. GoStencniK, januŠKa, 2018: KrajevnigovoriobCabrankiinzgornjiKolpi. Zbirka Linguistica et philologica, 36. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. GoStencniK, januŠKa, v tisku: Umik novega dolgega akuta v slovenskih narecjih. Škrabcevi dnevi 10. Zbornik prispevkov s simpozija 2017. (Ur. Dobrovoljc, Helena, Bizjak Koncar, Aleksandra.) Nova Gorica: Založba Univerze. Grdina, iGor, 1995: Nekaj opazk o vlogi Primoža Trubarja v zacetkih slovenskega knjižnega jezika.Zgodovinski casopis 49/3. 379–389. Grdina, iGor, 21996: Starejša slovenska nabožna književnost. Ljubljana: Študentska organiza­cija Univerze. GreenBerG, Marcl., 1992: Circumflex Advancement in Prekmurje and beyond. Slovene Stu­dies 14/1. 69–91. GreenBerG, Marcl., 1993: Glasoslovni opis treh prekmurskih govorov. Slavisticnarevija 41/4. 465–487. GreenBerG, Marcl., 1994: Archaisms and Innovations in the Dialect of Središce (Southeastern Prlekija, Slovenia). Indiana Slavic Studies 7. 90–102. GreenBerG, Marcl., 1998: Vatroslav Oblak and Early Innovations in the South Slavic Vocalic Systems. Vatroslav Oblak: Mednarodni simpozij Obdobja, Ljubljana, 12. in 13. december 1996. Obdobja 17. (Ur. Šivic-Dular, Alenka.) Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik. 101–110. GreenBerG, Marcl., 1999a: Multiple Causation in the Spread and Reversal of a Sound Change: Rhotacism in South Slavic. Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 2. 63–76. GreenBerG, Marcl., 1999b: Slovarcek središkega govora na osnovi zapisov Karla Ozvalda. Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 2. 128–175. GreenBerG, Marcl., 2000: A Historical Phonology of the Slovene Language. Heidelberg: Uni-verstitätsverlag C. Winter. GreenBerG, Marcl., 2002: Zgodovinsko glasoslovje slovenskega jezika. Maribor: Aristej. GreenBerG,Marcl., 2005: Dialect variation along the Mura. Croatica et Slavica Iadertina 1. 107–123. GreGoric, jože, 2014: Kostelski slovar. (Ur. Horvat, Sonja, Šircelj-Žnidaršic, Ivanka, Weiss, Peter.) Ljubljana: Založba ZRC, Obcina Kostel. haMM, joSip, 41974 (11956): Staroslavenska gramatika. Zagreb: Školska knjiga. haVlíK, antonín, 1889: K otázce jerové v staré ceštine. Listy filologické 16. 45–51. haVráneK, BohuSlaV, 1963a: Funkce spisovného jazyka. Studie o spisovném jazyce. Praha: Ceskoslovenská akademie ved. 11–18. haVráneK, BohuSlaV, 1963b: Úkoly spisovného jazyka a jeho kultura. Studie o spisovném jazyce. Praha: Ceskoslovenská akademie ved. 30–59. haVráneK, BohuSlaV, 1969: Teorija knjižnega jezika. Jezik in slovstvo 14/7. 196–204. hocK, hanS henrich, 21991 (11986): Principles of Historical Linguistics. Berlin, New York: Mouton de Gruyter. holzer, GeorG, 2007: Historische Grammatik des Kroatischen: Einleitung und Lautgeschichte der Standardsprache. Frankfurt am Main, Berlin, Bern, Bruxelles, New York, Oxford, Wien: Peter Lang. horáleK, Karel, 21962 (11955): Úvod do studia slovanských jazyku. Praha: Nakladatelství Ceskoslovenské akademie ved. houtzaGerS,peter, 1988: On the Kajkavian dialects of Hidegség and Fertohomok in the Northwest of Hungary.Studies in Slavic and General Linguistics 11. Dutch Contributions to the Tenth International Congress of Slavists, Sofia: Linguistics. Amsterdam: Rodopi. 329–363. houtzaGerS, peter, 1996: The development of the Hidegség and Fertohomok vowel system.Stu­dies in Slavic and General Linguistics 23. Amsterdam: Rodopi. 111–142. houtzaGerS, peter,1999: The Kajkavian dialect of Hidegség and Fertohomok. Zbirka Studies in Slavic and General Linguistics, 27. Amsterdam: Rodopi. höfler, otto, 1955: Stammbaumtheorie, Wellentheorie, Entfaltungstheorie. Beiträge zur Geschichte der deutschen Sprache und Literatur 77: 30–66, 424–476; 78: 1–44. hraSte, Mate, 1956: Karta dijalekata hrvatskoga ili srpskoga jezika. Hrvatski dijalektološki zbornik 1. [464a]. hraSte, Mate, ŠiMunoVic, petar, 1979: Cakavisch-Duetsches Wörterburch. Unter Mitarbeit und Redaktion von Reinhold Olesch. Köln, Wien: Böhlau Verlag. iVancic Kutin, BarBara, 2007: Slovar bovškega govora. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. iVic, paVle, 1951: Još jedan primer sa i na mestu starog jata u našem književnom jeziku eka­vskog narecja. Naš jezik 3–4. 117–124. iVic, paVle, 1956 (2001): Dijalektologija srpskohrvatskog jezika. Novi Sad. Ponatis v ............... ............... ......: .... . ......... ........ (Ur. ........, .........) .............II. (Ur. ..........., ........) ....... ........, .... ...: ......... .......... ...... ..........., 2001. iVic, paVle, 1958a: ........ .... ........ ................ .......... ....... ........... 7/1. 3–20. iVic, paVle, 1958b (1994): Die serbokroatischen Dialekte. Haag. Ponatis v .............. .........:......................1:................................ . ........ ....... ...... ......... .............III. (Ur. ..........., ........) ....... ........, .... ...: ......... .......... ...... ..........., 1994. iVic, paVle, 1961a: Prilozi poznavanju dijalekatske slike zapadne Hrvatske. Godišnjak Filozof­skog fakulteta u Novom Sadu 6. 191–212. iVic, paVle, 1961b: Izvještaj o ispitivanju govora u severnoj i zapadnoj Hrvatskoj. Godišnjak Filozofskog fakulteta u Novom Sadu 6. 403–405. iVic, paVle, 1961–1962: Prilog rekonstrukciji predmigracione dijalekatske slike srpskohrvatske jezicne oblasti. Zbornik za filologiju i lingvistiku 4–5. 117–130. iVic, paVle, 1963: O klasifikaciji srpskohrvatskih dijalekata. .......... . ..... 10. 25–37. iVic,paVle, 1966: Fonološki aspekt genetickog odnosa izmedju štokavske, cakavske i kajkavske dija­lekatske grupe. Orbisscriptus: Dmitrij Tschižewskij zum 70.Geburtstag. (Ur. Gerhard, Dietrich, Weintraub, Wiktor, Zum Winkel, Hans-Jürgen.) München: Wolhelm Fink Verlag. 375–383. iVic, paVle, 1968: Procesi rasterecenja vokalskog sistema u kajkavskim govorima. Zeitschrift f Linguistik 11. 57–69. iVŠic, jelKa, 1931: e u senjskom govoru. Južnoslovenski filolog 10. 171–178. iVŠic, Stjepan, 1911: Prilog za slavenski akcenat. Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umje­tnosti 187. 133–207. iVŠic, Stjepan, 1936: Jezik Hrvata kajkavaca. Ljetopis Jugoslavenske akademije znanosti i umje­tnosti 48. 47–88. iVŠic, Stjepan, 1937: Osnovna kajkavska akcentuacija u Pergošica (1574). Zbornik u cast Ale-ksandra Belica. Beograd: Mlada Srbija. 183–195. iVŠic, Stjepan, 1970: Slavenska poredbena gramatika. Zagreb: Školska knjiga. jaKop, tjaŠa, 2001: Fonološki opis govora Ložnice pri Žalcu (SLA 324). Jezikoslovni zapiski 7/1–2. 365–380. jaKuBinSKij, leV, 1925: Die Vertretung des urslav. e im Cakavischen. Zeitschrift f slavische Philologie 1. 381–396. jedlicKa, aloiS, 1965: Teorija praške šole o knjižnem jeziku. Jezik in slovstvo 10/6–7. 186–192. jedVaj, joSip, 1956: Bednjanski govor. Hrvatski dijalektološki zbornik 1. 279–330. ježoVniK, janoŠ, 2015: Izvor poimenovanj za orodja in hišne pripomocke v terskem nare-cju.Jezikoslovni zapiski 20/2. 37–52. ježoVniK, janoŠ, 2018a: Notranja glasovna in naglasna clenjenost terskega narecja slovenšcine. Doktorska disertacija. Mentor Matej Šekli. Ljubljana. ježoVniK, janoŠ, 2018b: Slovenski jezik v Terskih dolinah. Slovenistika in slavistka v zamejstvu – Videm. (Ur. Žele, Andreja, Šekli, Matej.) Ljubljana: Zveza društev Slavisticno društvo Slovenije. 95–107. jezoWa, Maria, 1961: Dawne slowianskie dialekty Maklenburgii w swietle nazw miejscowych i osobowych. Wroclaw, Warszawa, Kraków: Wydawnictwo Polskiej Akademii Nauk. junKoVic, zVoniMir, 1972: Jezik Antuna Vramca i podrijetlo kajkavskoga dijalekta. Rad JAZU 363. 5–229. junKoVic, zVoniMir, 1982: Dioba kajkavskih govora: porodice, tipovi i savezi. Hrvatski dijalek­tološki zbornik 6. 191–216. jurancic, janKo, 1957: Južnoslovanski jeziki. Ljubljana: Država založba Slovenije. KajBa, zVonKa, 2005: Kuharska terminologija v Imenem pri Podcetrtku. Diplomska naloga. Mentorica Vera Smole. Ljubljana. KapoVic, Mate, 2009: Cakavsko i kajkavsko u donjosutlanskoj akcentuaciji (na primjeru govora Drinja). Hrvatski dijalektološki zbornik 15. 1–16. KapoVic, Mate, 2014: Najstarijefonetske naglasne izoglose u zapadnom južnoslavenskom. Sla­visticki zbornik 1. 177–198. KapoVic, Mate, 2015: Povijest hrvatske akcentuacije: Fonetika. Zagreb: Matica hrvatska. KapoVic, Mate, 2017: The Position of Kajkavian in the South Slavic Dialect Continuum in Light of Old Accentual Isoglosses. Zeitschrift f Slawistik 62/4. 606–620. Karnicar, ludWiG, 1990: Der Obir-Dialekt in Kärnten. Die Mundart von Ebriach/Obirsko. Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften. Kaszubszczyzna/Kaszëbizna, 2001. (Ur. Breza, Edward.) Najnowsze dzieje jezyków slowi-anskich. Opole: Uniwersytet Opolski, Instytut Filologii Polskiej. Kenda-jež, KarMen, 1999: Fonološki opis govora kraja Cerkno (OLA 6, SLA 166). Jezikoslovni zapiski 5. 207–234. Kenda-jež, KarMen, 2005: Fonološki opis govora Ovcje vasi. Ovcja vas in njena slovenska govorica / Valbruna e la sua parlata slovena. (Ur. Komac, Nataša, Smole, Vera.) Ukve/ Ugovizza: Kulturno društvo Planika, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. 85–104. KleMenSieWicz, zenon, lehr-SplaWinSKi, tadeuSz, urBanczyK, StaniSlaW, 1965: Gramatyka historyczna jezyka polskiego. Warszawa: Panstwowe wydawnictwo naukowe. Knoll, VladiSlaV, 2012: Kašubština v jazykovém kontaktu. Praha: Filozofická fakulta Univer­zity Karlovy. Kolaric,rudolf, 1956: Središka govorica in spodnjeprleški govor. Slavisticnarevija 9. 162–170. KoletniK, Mihaela, 1999: Govor pri sv. Rupertu (Volicina) v Slovenskih goricah. Murkov zbor­nik. Zora 9. (Ur. Jesenšek, Marko.) Maribor: Slavisticno društvo Maribor. 410–425. KoletniK, Mihaela, 2001: Slovenskogoriško narecje. Zora 12. Maribor: Slavisticno društvo Maribor. KoletniK, Mihaela, 2008: Panonsko loncarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke raz­prave. Zora 60. Bielsko-Biala, Budapest, Kansas, Maribor, Praha: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti. KoMáreK, MiroSlaV, 1969: Historická mluvnice ceská: I. Hláskosloví. Praha: Státní pedago­gické nakladatelství. Kortlandt, frederiK h. h., 1976: The Slovene Neo-Circumlex. The Slavonic and East Euro­pean Review 54/1. 1–10. KoS, MilKo, 1955: Zgodovina Slovencev: Od naselitve do petnajstega stoletja. Ljubljana: Slo­venska matica. KoVacic, franc, 1910: Trg Središce: krajepis in zgodovina. Maribor: Zgodovinsko društvo za Slovensko Štajersko. KrajcoVic, rudolf, 1974: Slovencinaaslovanskéjazyky:Praslovanskágenézaslovenciny. Bra­tislava: Slovenské pedagogické nakladatelstvo. KrajcoVic, rudolf, 1975: A historical Phonology of Slovak Language. Heidelberg: Universitäts­verlag C. Winter. KrajcoVic, rudolf, 1988: Vin slovenského jazyka a dialektolgia. Bratislava: Slovenské pedagogické nakladatelstvo. KrajcoVic, rudolf, 2003: SlovencinaaslovanskéjazykyII:Fonologickývývin. Bratislava: Uni-verzita Komenského Bratislava. KráliK, LuBor, 2015: Strucný etymologický slovník slovenciny. Bratislava: VEDA, vydava­telstvo SAV, Jazykovedný ústav Ludovíta Štúra SAV. KraMaric, janez, 2014: Slovar crnomaljskega narecnega govora. Crnomelj: Knjižnica. KuryloWicz, jerzy, 1960: L’intonation ‘néoduce’ et l’accentuation en slovčne. International Journal of Slavic Linguistics and Poetics 3. 79–88. laBoV, WilliaM, 1994, 2000, 2010: Principles of Linguistic Change: I. Internal Factors, II. Social Factors, III. Cognitive and Cultural Factors. Oxford: Blackwell Publishing. laBuda, aleKSander, 1981: Slownik polsko-kaszubski. (Ur. Treder, Jerzy.) Gdansk: Zrzeszenie Kaszubsko-Pomorskie. laBuda, aleKSander, 1982: Slowôrz kaszëbsko-polsczi. (Ur. Breza, Edwarda.) Gdansk: Zrze­szenie Kaszubsko-Pomorskie. laMprecht, arnoŠt, 1987: Praslovanština. Brno: Univerzita J. E. Purkyne v Brne. laMprecht, arnoŠt, ŠloSar, duŠan, Bauer, jaroSlaV, 1986: Historická mluvnice ceštiny. Praha: Státní pedagogické nakladatelství. lanGSton, Keith, 2007: The Neocircumflex in Western South Slavic. Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 6. 77–95. lehr, tadeuSz, 1917: Ze studjów nad akcentem slowianskim. Prace Komisji jezykowej Akade­mii umiejetnosci w Krakowie nr. 1. Kraków. lehr-SplaWinSKi, tadeuSz, 1918: O praslowianskiej metatonii. Prace Komisji jezykowej Pol-skiej akademii umiejetnosci nr. 3. Kraków. lehr-SplaWinSKi, tadeuSz, 1929: Gramatyka polabska. Lwów: K. S. Jakubowski. lehr-SplaWinSKi, tadeuSz, 1937: Zahodnia granica jezykowa kaszubszczyzny w wiekach sre-dnich. Slavia Occidentalis 16. 139–150. lehr-SplaWinSKi, tadeuSz, 1956: O dawnych narzeczach Slowian Pomorza Zachodniego i ziem przyleglych. Konferencja pomorska (1954): prace jezykoznawcze. Warszawa: Panstwowe wydawnictwo naukowe. 11–20. leSKien,auGuSt, 1876: Die Declination im Slavisch-Litauischen und Germanischen. Leipzig: Hirzel. leSKien, auGuSt, 61922 (11871): Grammatik der altbulgarischen (altkirchenslavischen) Spra­ che. Weimar, Heidelberg: Carl Winters Universitätsbuchhandlung. lipoVec, alBinca, 1981: Babno Polje (OLA 13). FO. 119–123. liSac, joSip, 2000: Osnovne znacajke brodskoga govora. Kaj 33/5. 25–36. liSac, joSip, 2003: Hrvatska dijalektologija 1: Hrvatski dijalekti i govori štokavskog narjecja i hrvatski govori torlackog narjecja. Zagreb: Golden marketing – Tehnicka knjiga. liSac, joSip, 2006: Tragomzavicaja:delnickigovorigovorGornjihTurniusvjetlostigoranskih kajkavskih govora. Split: Književni krug. liSac, joSip, 2009a: Hrvatska dijalektologija 2: Cakavsko narjecje. Zagreb: Golden marketing – Tehnicka knjiga. liSac, joSip, 2009b: Hrvatska narjecja v srednjem vijeku. Povijest hrvatskoga jezika. 1. Srednji vijek. (Ur. Stjepan, Damjanovic.) Zagreb: Croatica. 261–281. loGar, tine, 1954: Dialektološke študije I: Narecna podoba Zgornjesavske doline. Slavisticna revija 15. 145–149. Ponatis v Logar 1996b: 40–43. loGar,tine, 1955: Dialektološke študije: VII. Pripombe k obsegu in karakteristiki krašcine in notranj-šcine v Ramovševih Dialektih. Slavisticnarevija 8. 50–55. Ponatis v Logar 1996b: 65–67. loGar, tine, 1956: Dialektološke študije: IX. Znacilnosti kojšcanskega govora. Slavisticna revija 9. 34–44. Ponatis v Logar 1996b: 72–78. loGar, tine, 1958: Dialektološkeštudije: X. Belokranjski govori. Slavisticna revija 11. 145– 155. Ponatis v Logar 1996b: 79–85. loGar, tine, 1959a: O razmerju med gorenjšcino in horjulskim govorom. Razprave SAZU 5. Ljubljana. 69–77. Ponatis v Logar 1996b: 168–172. loGar, tine, 1959b: Prispevek k poznavanju semiškega govora v Beli krajini. Zbornik za filolo­giju i lingvistiku 2. 107–113. Ponatis v Logar 1996b: 203–207. loGar, tine, 1959c: Govori na Pivki. 1. Glasoslovje in oblikoslovje. Razprave SAZU 5. Lju­bljana. 7–18. Ponatis v Logar 1996b: 180–187. loGar, tine, 1962: Dialektološke študije: XI. Slovenski govori v Istri in njihova geneza. Slavi­sticna revija 13. 88–97. Ponatis v Logar 1996b: 86–92. loGar, tine, 1967a: Dialektološke študije: XII. Govor vasi Kostanje nad Vrbskim jezerom. Slavisticna revija 15. 1–19. Ponatis v Logar 1996b: 93–107. loGar, tine, 1967b: Dialektološke študije: XIII. Vokalizem moravškega govora. Slavisticna revija 15. 20–27. Ponatis v Logar 1996b: 108–113. loGar, tine, 1968: Vokalizem in akcent govora Potoc v Ziljski dolini. Zbornik za filologiju i lingvistiku 11. 137–143. Ponatis v Logar 1996b: 208–213. LOGAR, TINE, 1971: Dialektološke študije XV: Govor Slovencev Kanalske doline v Italiji. Slavi­sticna revija 19. 113–123. Ponatis v Logar 1996b: 126–132. loGar, tine, 1974: Pregled zgodovine slovenskega jezika. Seminar slovenskega jezika, litera­ture in kulture. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književno­sti. 103–113. Ponatis v Logar 1996b: 331–336. loGar, tine, 1977: Slovenska dialekticna metatonija. Slavisticna revija 25. 41–45. Ponatis v Logar 1996b: 154–156. loGar, tine, 1981a: Izhodišcni splošnoslovenski fonološki sistem. FO. 29–33. loGar, tine, 1981b: Solbica (Stolvizza; OLA 1). FO. 35–40. loGar, tine, 1981c: Ošne pri Sv. Lenartu (Osgnetto; OLA 2). FO. 41–45. loGar, tine, 1981c: Sv. Križ (S. Croce; OLA 3). FO. 47–52. loGar, tine, 1981d: Šmartno v Brdih (OLA 4). FO. 53–58. loGar, tine, 1981e: Srednja vas v Bohinju (OLA 7). FO. 73–78. loGar, tine, 1981f: Horjul (OLA 8). FO. 79–85. loGar, tine, 1981g: Potoce (Potschach; OLA 146). FO. 183–191. loGar, tine, 1981h: Kneža (Gerafenbach; OLA 148). FO. 201–211. loGar, tine, 1981i: Govor kraja Podlešce na Banjšicah. Goriški letnik 8. 275–283. Ponatis v Logar 1996b: 306–312. loGar, tine, 1993: Slovenska narecja. Ljubljana: Mladinska knjiga. loGar, tine, 1996a: Govor kraja Špeter Slovenov (S. Pietro al Natisone) pri Cedadu v Italiji. Razprave SAZU 15. Ljubljana. 167–171. Ponatis Logar 1996b. 313–316. loGar, tine, 1996b: Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. (Ur. Kenda-Jež, Karmen.) Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša.544 loGar,tine,riGler,jaKoB, 1983: Kartaslovenskihnarecij. Ljubljana: Geodetski zavod Slovenije. loncaric, Mijo, 1982: Prilog podjeli kajkavskoga narjecja. Hrvatski dialektološki zbornik 6. 237–246. loncaric, Mijo, 1985: Govor pregradskog kraja. Kaj 18/2–3. 43–53. loncaric, Mijo, 1996: Kajkavsko narjecje. Zagreb: Školska knjiga. loncaric, Mijo, 2005: Govor Varaždina i okolice. Kajkaviana & alia: ogledi o kajkavskim i drugim hrvatskim govorima. (Ur. Lisac, Josip.) Zagreb, Cakovec: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje. 202–210. lorentz, friedrich, 1903: Slovinzische Grammatik. St. Petersburg: Kaiserliche Akademie der Wissenschaften. lorentz, friedrich, 1908, 1912: Slovinzisches Wterbuch I–II. St. Petersburg: Kaiserliche Akademie der Wissenschaften. lorentz, friedrich, 1925: Geschichte der pomoranischen (kaschubischen) Sprache. Berlin, Leipzig: Walter de Gruyter & Co. lorentz, friedrich, 1958–1975: Pomoranisches Wterbuch I–IV. Berlin: Akademie-Verlag. lorentz, friedrich, 1958, 1959: Grammatyka pomorska I–II. Wroclaw: Wydawnictwo Polskiej Akademii Nauk. LÖTZSCH, RONALD, 1963: Das Problem der obersorbisch-niedersorbischen Sprachgrenze. Zeit­schrift f Slawistik 14. 172–183. LÖTZSCH, RONALD, 1965: Einheit und Gliederung des Sorbischen. Sitzungsberichte der Deut­schen Akademie der Wissenschaften zu Berlin 7. Berlin: Akademie-Verlag. 544 ClankiTinetaLogarjazizjemo clankov v FO(Logar 1981a–h) so citiranitako, daso ob letnici prve objave v oglatem oklepaju [...] navedene strani v ponatisu (Logar 1996b). luKežic, iVa, 2012: Zajednicka povijest hrvatskih narjecja: 1. Fonologija. Zagreb, Rijeka, Cavle: Hrvatska sveucilišna naklada, Filozofski fakultet u Rijeci, Katedra Cakavskog sabora Grobnišcine. lundBerG, Granth., 1997: Circumflex advancement in Haloze. Slovene Studies 19/1–2. 61–81. lundBerG, Granth., 1999: Preliminary Report on Dialectological Fieldwork in Haloze, Slove­nia. Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 2. 91–108. lundBerG, Granth., 2003: Preliminary Report on DialectologicalFieldwork in Northwestern Croatia: BrezovaGora and the Croatian-Slovene Dialect Continuum. Slovenskijezik –Slo­vene Linguistic Studies 4. 55–64. lundBerG, Granth., 2005a: Phonological Results of an Ancient Border Shift: Vocalic Mergers in Northeastern Slovenia. Journal of Slavic Linguistics 13. 119–135. lundBerG, Granth., 2005b: Dialect Divergence on the Slovene-Croatian National Border. Bal­kanistica 18. 71–84. lunt, horace Gray, 72001 (11955): Old Church Slavonic Grammar. Berlin, New York: Walter de Gruyter. MácheK, VáclaV, 21968 (1997): Etymologický slovník jezyka ceského. Praha: Nakladatelství Lidové noviny. Majnaric, niKola, 1938–1939: Jedno rovtarsko narjecje u Gorskom Kotaru. Južnoslovenski filolog 17. 135–149. Malnar, Marija, 2010: Dijalekti u Gorskom kotaru. Rasprave instituta za hrvatski jezik i jezi­koslovlje 36/1. 47–69. Malnar,SlaVKo, 2002: Pamejnek:Govorucabarskomkraju. Cabar, Rijeka: Matica hrvatska Cabar. MarcBratina, Karin, 2005: »Mi forca v Rakitovci ubrnemo jezik«. Meje in konfini. (Ur. Rožac Darovec, Vida.) Koper: Založba Annales, Univerza na Primorskem, Znanstveno-razisko­valno središce Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko. 229–238. Marti, roland, 1996: Wliw njerecnych faktorow na mroki serbskego recnego wobluka. Z histo­rii jezyków luzyckich. (Ur. Faßke, Helmut, Wroclawska, Elzbieta.) Jezyk na pograniczach, 18. Warszawa: Polska Akademia Nauk, Instytut Slawistyki. 67–86. MataSoVic, ranKo, 2008: Povijesnoporedbena gramatika hrvatskoga jezika. Zagreb: Matica hrvatska. MataSoVic, ranKo, pronK, tijMen, iVŠic, duBraVKa, BrozoVic ronceVic, dunja, 2016: Etimološki rjecnik hrvatskoga jezika 1: A–Nj. Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje. MatheSiuS, ViléM, 1939: O tak zvaném aktuálním clenení vetném. Slovo a slovesnost 5. 171–174. Maurer-lauSeGGer, herta, 1989: Znacilnosti slovenskega govora pri Mariji na Zilji. Zbornik razprav iz slovenskega jezikoslovja: Tinetu Logarju ob sedemdesetletnici. (Ur. Jakopin, Franc.) Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 137–148. MedVed, aleKSandra, SMole, Vera, 2005: Trboveljski govor in rudarska kuharska terminolo­gija. Knjižno in narecno besedoslovje slovenskega jezika. Zora 32. (Ur. Jesenšek, Marko.) Maribor: Slavisticno društvo Maribor. 69–88. Meier-BrüGGer, Mihael, 32010 (12001): Indogermanische Sprachwissenschaft. Berlin, New York: Walter de Gruyter. Meillet, antoine, 21934 (11924): Le slave commun. Seconde édition revue et augmentée avec le concours de A. Vaillant. Paris: Editons Champion. MeliS, ludo, 1996: 23. Frontičre linguistique.Kontaktlinguistik. Handbücher zur Sprach- und Kommunikationswissenschaft, 12.1. Berlin, New York: Walter de Gruyter. 175–180. Menac-Mihalic, Mira, celenic, anita, 2012: Ozvucena citanka iz hrvatske dijalektologije. Zagreb: Knjigra. Meyer, Karlh., 1929: Untersuchungen zur Cakavština der Insel Krk (Veglia). Slavisch-balti­sche Quellen und Forschungen 3. 1–135. MichalK, frido, 1982: Die Mundartliche Gliederung der sorbischen Sprache. .......... ..... 32–33 (1981–1982). ......... .. ........ ..... ....... .. ..... .. 60-............ ......: ........ .. .......... ..... „..... ........”. 498–508. MihaljeVic, Milan, 2002: Slavenska poredbena gramatika: 1. Uvod i fonologija. Zagreb: Škol­ska knjiga. MiKloSich, franz, 1862–1865: Lexicon Palaeoslovenisco-Graeco-Latinum. Wien: Verlagbuch­handlung Wilhelm Braumüller. MiKloSich, franz, 21879 (11852): Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen: I. Lautle­hre. Wien: Wilhelm Braumüller. MladenoV, Stefan, 1929: Geschichte der bulgarischen Sprache. Berlin, Leipzig: Walter de Gruyter. Bolgarski prevod: ........, ......, 1935: ....... .. ......... ..... .....: ......... ........ .. ........ MoGuŠ, Milan, 1977: Cakavsko narjecje: Fonologija. Zagreb: Školska knjiga. MoGuŠ, Milan, 1993 (22005): Povijest hrvatskoga književnoga jezika. Zagreb: Globus. MoGuŠ, Milan, 2002: Senjski rjecnik. Zagreb, Senj: Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, Matica hrvatska Senj. MoGuŠ, Milan, 2010: Povijesna fonologija hrvatskoga jezika. Zagreb: Školska knjiga. MoSzynSKi, leSzeK, 1967: Od czego zalezal róznokierunkowy rozwój tzw. jat' w jezykach slowianskich. Biuletyn Polskiego Towarzystwa Jezykoznawczega 25. 149–154. MoSzynSKi, leSzeK, 22006 (11978): Wstep do filologii slowianskiej. Warszawa: Wydawnictwo Naukowe PWN. MucKe, KarlernSt, 1891: Historische und vergleichende Laut- und Fomenlehre der niedersor­bischen (niederlausitzisch-wendischen) Sprache. Leipzig: S. Hirzel. MúcSKoVá, GaBriela, MuziKoVá, Katarína, WaMBach, Viera: Praktická dialektolia (vyso­koškolská prírucka na nárecovú interpretáciu). Wien: Facultas Verlags- & Buchhandels AG Wien. Mulej, BarBara, 2004: Laški govor. Seminarska naloga pri predmetu Zgodovinska slovnica in dialektologija II. Mentorica Vera Smole. Ljubljana. nahtiGal, rajKo, 21952 (11938): Slovanski jeziki. Ljubljana: Državna založba Slovenije. neWeKloWSKy, Gerhard, 2015: Der Gailtaler slowenische Dialekt: Feistritz an der Gail/Bistrica na Zilji und Hohehthurn/Straja vas. Unter Mitarbeit von Denise Branz, Christina Kircher--Zwittnig und Jurij Perc. Klagenfurt-Wien/Celovec-Dunaj: Drava Verlag/Založba Drava. niKoloVSKi, GjoKo, 2007: Opozicija kategorij pripovedovanje in neposredno govorjenje v makedonskem perfektu kot kulturno-jezikovna specifika makedonskega jezika in njena refleksija v slovenskem jeziku. Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. (Ur. Novak-Popov, Irena.) Ljubljana: Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 198–205. nitSch, KaziMierz, 1905: Stosunki pokrewienstwa jezyków lechickich. Materialy i prace Komisji Jezykowej Polskiej Akademji Nauk 3. 1–57. oBlaK, VatroSlaV, 1894: Die Halbvokale und ihre Schicksale in den südslavischen Sprachen. Archiv f slavische Philologie 16. 153–197. oBlaK, VatroSlaV, 1896: Nešto o megjumurskom narjecju. Zbornik za narodni život i obicaje južnih Slavena 1. 44–62. oKuKa, MiloŠ(ur.), 2002: WieserEnzyklopädiedes europäischen Ostens 10: LexikonderSpra­chen des europäischen Ostens. Klagenfurt/Celovec–Wien–Ljubljana: Wieser Verlag / Založba Wieser. oleSch,reinhold, 1983, 1987: Thesaurus linguae Dravaenopolabicae I–IV. Köln, Wien: Böhlau. orožen, Martina, 1981a: Komen (OLA 5). FO. 59–65. orožen, Martina, 1981b: Pomjan (OLA 11). FO. 103–109. orožen, Martina, 1981c: Šmarje pri Jelšah (OLA 18). FO. 157–163. orožen, Martina, 1996a: Poglavja iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika: od Brižinskih spomenikov do Kopitarja. Ljubljana: Filozofska fakulteta. orožen, Martina, 1996b: Oblikovanje enotnega slovenskega knjižnega jezika v 19. stoletju. Ljubljana: Filozofska fakulteta. orožen, Martina, 1996c: Vloga Miklošiceve panonske teorije pri normiranju enotnega sloven-skega knjižnega jezika v 19. stoletju. V: Orožen 1996b: 197–205. pauliny, euGen, 1963: Fonologický vývin slovenciny. Bratislava: Vydavatelstvo Slovenskej akadémie vied. paulSen, ViKtor, 1935: Lautlehre des slowenischen Gailtalerdialektes in Kärneten. Wien. [Neobjavljena doktorska disertacija.] paVeŠic, Marija, MaGaŠ, BlaženKa, laloŠ, željKo, 2006: Réjc do ríci: Beséjdnek déjuonškega devoána / Rjecnik delnickoga govora. Delnice, Rijeka: Adamic. peco, aSiM, 31985a: Pregled srpskohrvatskih dijalekata. Beograd: Naucna knjiga. peco, aSiM, 31985b: Osnovi akcentologije srpskohrvatskog jezika. Beograd: Naucna knjiga. pederSen, holGer, 1931: Linguistic Science in the nineteenth Century: Methods and Results. Cambridge: Harvard University Press. Ponatis: The Discovery of the Language: Linguistic Science in the nineteenth Century. Cambridge, 1952. petr, jan idr., 1987: Mluvnice ceštiny 3: Skladba. Praha: Academia. petr, jan, ReháceK, luBoŠ, 1975: Úvod do slovanské jazykovedy. Praha: Státní pedagogické nakladatelství. petroVic, tanja, 2006: Ne tu, ne tam: Srbi v Beli krajini in njihova jezikovna ideologija v pro-cesu zamenjave jezika. Ljubljana: Založba ZRC. pleterŠniK, MaKS, 11894–1895 (22006): Slovensko-nemški slovar I–II. (Ur. Furlan, Metka.) Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. plunGjan, VladiMir aleKSandroVic, 2016: Opca morfologija i gramaticka semantika: Uvod v problematiku. Preveo Petar Vukovic. Zagreb: Srednja Europa. polanSKi, KaziMierz, 1996: Polabian. The Slavonic Languages. (Ur. Comrie, Bernard, Corbett, Greville G.) London, New York: Routledge. 795–824. polanSKi, KaziMierz: Gramatyka jezyka polabskiego. [Spletna izdaja brez letnice.] polanSKi, KaziMierz, Sehnert, jaMeS allen, 1967: Polabian-English Dictionary. The Hague, Paris: Mouton & Co. popoWSKa-taBorSKa, hanna, 1980: Kaszubszczyzna: Zarys dziejów. Warszawa: Panstwowe wydawnictwo naukowe. 87–96. popoWSKa-taBorSKa, hanna, 1988: «Jezyk czy dialekt?» – raz jeszcze o stanusie kaszubszczy­zny. Jezyk polski 68/2–3. 87–96. porziG, Walter, 1954: Die Gliederung des indogermanischen Sprachgebietes. Heidelberg: Carl Winter Universitätsverlag. poVŠe, iVana, 1990: Govor na Žusmu. Slavisticna revija 38/3. 177–189. pronK, tijMenc., 2007: The retraction of the neocircumflex in the Carinthian dialectsof Slovene (on Ivšic’s retraction). Tones and Theories: Proceedings of the International Workshop on Balto-Slavic Accentology. (Ur. Kapovic, Mate, Matasovic, Ranko.) Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje. 171–183. pronK, tijMen c., 2009: The Slovene Dialect of Egg and Potschach in the Gailtal, Austria. Zbirka Studies in Slavic and General Linguistics, 36. Amsterdam, New York: Rodopi. pronK, tijMen c., 2010: Rani razvoj goranskih govora. Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 36/1. 97–133. pronK, tijMenc., 2011: Narecje Ziljske doline in splošnoslovenski pomik cirkumfleksa. Sloven-ski jezik – Slovene Linguistic Studies 8. 5–17. prijatelj, iVan, 1937: Borba za individualnost slovenskega knjižnega jezika v letih 1848–1857. Ljubljana: Slavisticno društvo v Ljubljani. rajh, Bernard, 2002: Od narecja do vzhodnoštajerskega knjižnega jezika. Zora 19. Maribor: Slavisticno društvo Maribor. rajh, Bernard, 2010: Gúcati po antůjoško. Zora 73. Bielsko-Biala, Budapest, Kansas, Mari-bor, Praha: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti. raMoVŠ, fran, 1918: Slowenische Studien. Archiv f slavische Philologie 37. 123–174. raMoVŠ, fran, 1924: Historicna gramatika slovenskega jezika II. Konzonantizem. Ljubljana: Uciteljska tiskarna. raMoVŠ, fran, 1932: Über die Stellung des Slovenischen im Kreise der slavischen Sprachen. Mélanges de Philologie offerts ŕ M. J. J. Mikkola = Annales Academiae Scientiarum Fen-nicae. Ser. B, Tom. XXVII. Helsinki. 218–238. raMoVŠ, fran, 1935: Historicna gramatika slovenskega jezika VII. Dialekti. Ljubljana: Ucitelj-ska tiskarna. raMoVŠ, fran, 1936: Kratka zgodovina slovenskega jezika I. Ljubljana: Akademska založba. raMoVŠ, fran, 1950: Relativna kronologija slovenskih akcentskih pojavov. Slavisticna revija 3. 16–23. raMoVŠ, fran, 1951a: Osnovna crta v oblikovanju slovenskega vokalizma. Slavisticna revija 3–4. 1–9. raMoVŠ, fran, 1951b: O praslovanski metatoniji. Slavisticna revija 3–4. 157–161. raMoVŠ, fran, 1971: Zbrano delo. Prva knjiga. (Ur. Logar, Tine, Rigler, Jakob.) Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede, Inštitut za slovenski jezik. raMoVŠ, fran, 1997: Zbrano delo. Druga knjiga. (Ur. Toporišic, Jože.) Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede. raMult, Stefan, 1893 (2003): Slownik jezyka pomorskiego czyli kaszubskiego. Scalil i znor­malizowal Jerzy Treder wedlug wydan Akademii umiejetnosci z roku 1893 i Polskiej aka-demii umiejetnosci z roku 1993. Gdansk: Uniwersytet Gdanski, Oficyna Czec, Muzeum pismiennictwa i muzyki kaszubsko-pomorskiej. rehder, peter, 1995: Standardsprache: Versuch eines dreistufigen Modells. Die Welt der Slawen 40. 352–366. rehder, peter (ur.), 31998 (62009): Einfrung in die slavischen Sprachen: mit einer Einf­hrung in die Balkanphilologie. Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft. rejzeK, jiRí, 2001: Ceský etymologický slovník. Praha: Leda. renzi, lorenzo, 1994 (1985): Nuova introduzione alla filologia romanza. Bologna: Il Mulino. repanŠeK, luKa, 2017: Funkcija staroperzijskega zaimka aita. Jezikoslovni zapiski 23/2. 241–260. riGler, jaKoB, 1963a: Južnonotranjskigovori: Akcentinglasoslovje govorovmed Snežnikomin Slavnikom. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. riGler, jaKoB, 1963b: Pregled osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu. Slavisticna revija 14/1–4. 25–78. riGler, jaKoB, 1965: Osnove Trubarjevega jezika. Jezik in slovstvo 10. 161–171. Ponatis v Rigler 1986: 40–47. riGler, jaKoB, 1967: Pripombe k Pregledu osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu. Slavisticna revija 15/1–2. 129–152. riGler, jaKoB, 1968: Zacetkislovenskegaknjižnegajezika. Ljubljana: Slovenska akademija zna­nosti in umetnosti: Razred za filološke in literarne vede, Inštitut za slovenski jezik. riGler, jaKoB, 1972: O rezijanskem naglasu. Slavisticna revija 20/1. 115–126. riGler,jaKoB, 1976: Junkoviceva kajkavska teorija in slovenšcina. Slavisticnarevija24/4. 437–465. riGler, jaKoB, 1977: K problematiki daljšanja starega akuta. Slavisticna revija 25. 83–99. riGler, jaKoB, 1981a: Breznica pri Št. Jakobu v Rožu (Friessnitz; OLA 147). FO. 193–200. riGler, jaKoB, 1981b: Cerkno (OLA 6). FO. 67–72. riGler, jaKoB, 1981c: Hrušica (OLA 12). FO. 111–117. riGler, jaKoB, 1981c: Ribnica (OLA 14). FO. 125–132. riGler, jaKoB, 1981d: Videm ob Šcavnici (OLA 20). FO. 173–177. riGler,jaKoB, 1986: Razprave o slovenskem jeziku. (Ur. Jakopin, Franc.) Ljubljana: Slovenska matica. riGler, jaKoB, 2001: Zbrani spisi 1: Jezikovnozgodovinske in dialektološke razprave. (Ur. Smole, Vera.) Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. roSpond, StaniSlaW, 1969 (2007): Gramatyka historyczna jezyka polskiego. Warszawa: Wydawnictwo naukowe PWN. rzetelSKa-faleSzKo, eWa, duMa, jerzy, 1996: Jezykowa przeszkosc Pomorza Zahodniego na podstawie nazw miejscowych. Warszawa: Towarzystwo Naukowe Warszawskie, Polska Akademia Nauk, Instytut Slawistyki. SchaarSchMidt, Gunter, 1998: The Historical Phonology of the Upper and Lower Sorbian Lan­guages. Heidelberg: Carl Winter Universitätsverlag. Schleicher, auGuSt, 11861–62 (21866, 31871, 41876): Compendium der vergleichenden Gram-matik der indogermanischen Sprachen. Weimar: Hermann Böhlau. SchMidt, johanneS, 1872: Die Verwantschaftsverhältnisse der indogermanischen Sprachen. Weimar: Harmann Böhlau. SchuSter-ŠeWc, heinz, 1958: Vergleichende historische Lautlehre der Sprache des Albin Mol­ler. Berlin: Akademie-Verlag. SchuSter-ŠeWc, heinz, 1959: Sprache und ethnische Formation in der Entwicklung des Sorbi­schen. Zeitschrift für Slawistik 4/4. 577–595. SchuSter-ŠeWc, heinz, 1978–1989: Historisch-etymologisches Wterbuch der ober- und nie­dersorbischen Sprache 1–24. Bautzen/Budyšin: Domowina. SchuSter-ŠeWc, heinz, 2000: DasSorbischeimslawischenKontext. AusgewählteStudien. Bau­tzen/Budyšin: Domowina. Serbšcina, 1998. (Ur. Faska, Helmut.) Najnowsze dzieje jezyków slowianskich. Opole: Uniwer­sytet Opolski, Instytut Filologii Polskiej. SheVeloV, GeorGe y., 1964: A Prehistory of Slavic: The Historical Phonology of Common Sla­vic. Heidelberg: Carl Winter Universitätsverlag. SheVeloV, GeorGe y., 1979: A Historical Phonology of the Ukrainian Language. Heidelberg: Carl Winter Universitätsverlag. Ukrajinski prevod: ........, ...., 2002: ......... ......... ........... ..... ......: AKTA. [Strani so citirane po ........ 2002.] SKoK,petar, 1971, 1972, 1973, 1974: EtimologijskirjecnikhrvatskogailisrpskogajezikaI–IV. (Ur. Dea­novic, Mirko, Jonke, Ljudevit.) Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, Globus. SKuBic, Mitja, 1997: Romanske jezikovne prvine na zahodni slovenski meji. Ljubljana: Znan­stveni inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. SKuBic, Mitja, 22002 (11988): Romanski jeziki. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Lju­bljani, Oddelek za romanske jezike in književnosti. SKuBic, Mitja, 2006: Slovenske jezikovne prvine v obsoški furlanšcini. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. SKuBic, Mitja, 42007 (11989): Uvod v romansko jezikoslovje. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za romanske jezike in književnosti. SLA 1 (2011) = ŠKofic, jožica, GoStencniK, januŠKa, horVat, Mojca, jaKop, tjaŠa, Kenda-jež, KarMen, KoStelec, petra, nartniK, Vlado, peteK, urŠKa, SMole, Vera, ŠeKli, Matej, zuljan KuMar, danila, 2011: Slovenski lingvisticni atlas 1: Clovek (telo, bolezni, dru­žina). Zbirka Jezikovni atlasi. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. SLA 2 (2016) = ŠKofic, jožica, GoStencniK, januŠKa, hazler, Vito, horVat, Mojca, jaKop, tjaŠa, ježoVniK, janoŠ, Kenda-jež, KarMen, nartniK, Vlado, SMole, Vera, ŠeKli, Matej, zuljan KuMar, danila, 2016: Slovenski lingvisticni atlas 2: Kmetija. Zbirka Jezikovni atlasi. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. SMole, Vera, 1998a: Razvoj dolgega polglasnika po gradivu za Slovenski lingvisticni atlas (SLA). Vatroslav Oblak: Mednarodni simpozij Obdobja, Ljubljana, 12. in 13. december 1996. Obdobja 17. (Ur. Šivic-Dular, Alenka.) Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik. 153–158. SMole, Vera, 1998b: Slovenska narecja. Enciklopedija Slovenije 12. Ljubljana: Mladinska knjiga. SMole,Vera, 1998c: Fonološki opis govora vasi Šentrupert (SLA 262). Jezikoslovni zapiski 4. 73–88. SMole,Vera, 1999: Je govor Kostanjevice na Krki res vzhodnodolenjski? Logarjev zbornik. Zora 8. (Ur. Zorko, Zinka, Koletnik, Mihaela.) Maribor: Slavisticno društvo Maribor. 64–71. SMole,Vera, 2001: Vokalizem, naglas, konzonantizem: ZDS I (Zgodovinska slovnica in dialek­tologija): (dvopredmetni in enopredmetni študij). Ljubljana. SMole,Vera,2004: Narecne skupine – pregled: del vsebine za predmet ZSD II. Ljubljana: Filo­zofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za slovenistiko, Katedra za zgodovino slo­venskega jezika in dialektologijo. Snoj, MarKo,32016 (22003, 11997): Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Modrijan. Snoj, MarKo, 2009: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan, Založba ZRC, ZRC SAZU. Snoj, MarKo, GreenBerG, Marc l., 2012: O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev). Zgodovinski casopis 66/3–4. 276–305. SoBierajSKi, zenon, 1997–: Slownik gwarowy tzw. Slowinców kaszubskich 1–. Warszawa: Pol-ska akademia nauk, Instytut slawistyki. SP = Slownik praslowianski 1–(8): *a–*gyža. (Ur. Slawski, Franciszek idr.) Kraków, Wroclaw, Warszawa: Zaklad narodowy im. Ossolinskich, Wydawnictwo Polskiej akademii nauk, 1974–(2001). SP 2001 = Slovenski pravopis. (Ur. Toporišic, Jože.) Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2001. SpinozziMonai, liliana, 2009: Il Glossario del dialetto del Torre di Jan Baudouin de Courte­nay. Udine: Consorzio Universitario del Friuli; San Pietroburgo: St. Petersburg Branch of Archive of the Russian Academy of Sciences; Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. SSA 13 = Sorbischer Sprachatlas: 13. Synchronische Phonologie. (Ur. Faßke, Helmut.) Bau­tzen/Budyšin: Domowina, 1989. SSA 14 = Sorbischer Sprachatlas: 14. Historische Phonologie. (Ur. Faßke, Helmut.) Bautzen/ Budyšin: Domowina, 1993. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika I–V. (Ur. Bajec, Anton idr.) Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 1970–1991. SSKJ2 = Slovar slovenskega knjižnega jezika I–II. Ljubljana: Slovenska akademinja znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2014. StanG, chriStian S., 1957: Slavonic Accentuation. Oslo: I kommisjon Hos H. Aschehoug & co. (W. Nygaard). StaniSlaV, jan, 31967: Dejiny slovenského jazyka I. Bratislava: Vydavatelstvo Slovenskej aka-démie vied. StanKieWicz, edWard, 1984–1985: The dialect of Resia and the »Common Slovenian« accentual pattern. Zbornik za filologiju i lingvistiku 27–28. 719–725. StanoniK,Marija, 1977: Govor Žirovske kotline in njenega obrobja. Slavisticnarevija 25. 293–309. SteenWijK, han, 1992: The Slovene dialect of Resia: San Giorgio. Amsterdam: Rodopi. SteenWijK, han, 1997: Una nuova suddivisione delle parlate resiane. Tre studi resiani: Gramma­tica e storia sociale. Padova: CLEUP. 9–18. SteenWijK, han, 2003: The roots of written Resian. Knjižni jezik – aktualna vprašanja in zgo­dovinske izkušnje. Obdobja 20. (Ur. Vidovic Muha, Ada.) Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko. 313–322. Stieber, ZdZiSlaw, 1934: Stosunki pokrewienstwa jezyków luzyckich. Kraków: Uniwersytet Jagiellonski. Stieber,ZdZiSlaw,1956a: Stosunek kaszubszczyzny do dialektów Polski ladowej. Konferencja pomor­ska(1954):pracejezykoznawcze. Warszawa: Panstwowe wydawnictwo naukowe. 37–48. StieBer, zdziSlaW, 1956b: Zarys dialektologii jezyków zachodnio-slowianskich. Warszawa: Panstwowe wydawnictwo naukowe. StieBer, zdziSlaW, 1973: A historical Phonology of the Polish Language. Heidelberg: Carl Win­ter Universitätsverlag. StieBer, zdziSlaW, 21979 (2005) (11969,1971, 1973): Zarys gramatyki porównawczej jezyków slowianskich. Warszawa: Wydawnictwo Naukowe PWN. Stone, Gerald, 1996: Cassubian. The Slavonic Languages. (Ur. Comrie, Bernard, Corbett, Gre-ville G.) London, New York: Routledge. 759–794. Striedter-teMpS, hildeGard, 1963: Deutsche Lehnwter im Slovenischen. Wiesbaden: Otto Harrassowitz. Sychta, Bernard, 1967–1976: Slownik gwar kaszubskich 1–7. Wroclaw, Warszawa, Kraków: Zaklad narodowy imienia Ossolinskich, Wydawnictwo Polskiej akademii nauk. ŠeKli, Matej, 2001: Rezja, Rezjanie i dialekt rezjanski. Zeszyty Luzyckie 32–33. 49–57. ŠeKli, Matej, 2004: Jezik, knjižni jezik, pokrajinski oz. krajevni knjižni jezik: genetskojeziko­slovni in družbenostnojezikoslovni pristop k clenjenju jezikovne stvarnosti (na primeru slovenšcine). Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: clenitev jezikovne resnicnosti. Obdobja 22. (Ur. Kržišnik, Erika.) Ljubljana: Center za slovenšcino kot drugi/ tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 41–58. ŠeKli, Matej, 2006a: Nepricakovani odraz praslovanskega jata v rezijanskem narecju sloven-šcine. Slavisticna revija 54/2. 155–171. ŠeKli, Matej, 2006b: Praslovanski stari cirkumfleks v rezijanskemin ziljskem narecju sloven-šcine. Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah. Zora 41. (Ur. Koletnik, Miha­ela, Smole, Vera.) Maribor: Slavisticno društvo Maribor. 227–287. ŠeKli, Matej, 2006c: Tersko narecje v kraju Subid / Il dialetto sloveno del Torre nel paese di Subit. Terska dolina / Alta Val Torre / Val de Tor. Terska dolina v besedi, sliki in pesmi Viljema Cerna. (Ur. Kožuh, Milena.) Celje, Gorica: Celjska Mohorjeva družba. 161–187. ŠeKli, Matej, 2006c: Pokrajinski/krajevni knjižni jeziki na Slovenskem. XXXII ...... ............ .. XXXVIII ........... ....... .. .......... ....., .......... . ....... (....., 15. VIII – 17. VIII 2005): ............ (Ur. ..........., ........) ......: ........... „... ..... . .......“, ........... ....... .. .......... ....., .......... . ........ 195–206. ŠeKli, Matej, 2007a: Fonološki opis govora vasi Jevšcek pri Livku nadiškega narecja sloven-šcine. Jezikoslovni zapiski 13/1–2. 409–427. ŠeKli, Matej, 2007b: Il sorabo nel contesto delle lingue slave occidentali. I serbo-lusaziani. Storia, letteratura, lingua. (Ur. Trovesi, Andrea.) Milano: The Cofeehouse Art & adv. 81–103. ŠeKli, Matej, 2008a: Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek in njegovi okolici. Zbirka Linguistica et philologica, 22. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. ŠeKli, Matej, 2008b: O narecni osnovi jezika Celovškega ali Rateškega rokopisa ter o izvoru oblike seydi. Jezikoslovni zapiski 14/1. 29–40. ŠeKli, Matej, 2008c: Sklanjatev zaimkov moj, tvoj, svoj v slovenskem pisnem jeziku od Bri­žinskih spomenikov do Trubarja (prispevek k zgodovinskemu narecjeslovju slovenskega jezika). Jezikoslovni zapiski 14/1. 41–59. ŠeKli, Matej, 2009a: Merila dolocanja mej med slovenskimi narecji in podnarecji. Slovenska narecja med sistemom in rabo. Obdobja 26. (Ur. Smole, Vera.) Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 291–318. ŠeKli, Matej, 2009b: Zaimkovno podvajanje predmeta in osebka v rezijanskem narecju sloven-šcine (s stališca jezikovnega stika s furlanšcino). ..... ..........-.......... ...... ............. ..........-.......... ......., ........ . ........ ..... / Makedon­sko-slovenske jezikoslovne, književne in kulturne zveze. (Ur. ............, .......) ......: ........... „... ..... . .......“, ......... ........ „..... .......“. 133–155. ŠeKli,Matej, 2012: Alpskoslovansko in panonskoslovansko v slovenšcini. Praslovanska dialektiza­cijavlucietimološkihraziskav. Ob stoti obletnici rojstva akademika Franceta Bezlaja. Zbornik referatov z mednarodnega znanstvenega simpozija v Ljubljani, 16.–18. septembra 2010. (Ur.Furlan, Metka, Šivic-Dular, Alenka.) Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 213–225. ŠeKli, Matej, 2013a: Genetolingvisticna klasifikacija južnoslovanskih jezikov. Jezikoslovni zapiski 19/1. 71–99. ŠeKli, Matej, 2013b: Genetic classification of West Slavic langauges. Miklošicevamonografija: ob dvestoletnici rojstva Franca Miklošica. (Ur. Jesenšek, Marko.) Ljutomer: Gimnazija Franca Miklošica. 101–115. ŠeKli, Matej, 2013c: Zemljepisnojezikoslovna clenitev kajkavšcine ter slovensko-kajkavska jezikovna meja. Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 9. 3–53. ŠeKli, Matej, 2013c: Metodologija dolocanja plasti mlajših romanizmov v slovenšcini. Jeziko­slovni zapiski 19/2. 291–315. ŠeKli, Matej, 2014a: Genetolingvisticna klasifikacija vzhodnoslovanskih jezikov. Slavia Cen­tralis 8/1. 5–20. ŠeKli, Matej, 2014b: Tipologija modelov lingvogeneze slovanskih jezikov. Slavisticna revija 62/2. 451–461. ŠeKli, Matej, 2014c: Geneolingvisticna opredelitev stare cerkveneslovanšcine v luci metodo­logije sodobnega primerjalnega jezikoslovja. Slovenski jezik na sticišcu vec kultur. (Ur. Jesenšek, Marko.) Bielsko-Biala, Budapest, Kansas, Maribor, Praha: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti. 98–123. ŠeKli, Matej, 2015a: Rezijanšcina: geneolingvisticna in sociolingvisticna opredelitev. Poznanskie Studia Slawistyczne 8. 199–213. ŠeKli, Matej, 2015b: Slovanski knjižni mikrojeziki: opredelitev in prikaz pojava znotraj sloven-šcine. Država in narod v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. 51. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. (Ur. Tivadar, Hotimir.) Ljubljana: Znanstvena založba Filozof­ske fakultete. 93–100. ŠeKli, Matej, 2015c: .................... ........... ..... ...... .......... ........ . ............... ....... ............ ......... .. .... ...... .......... ....... .. .............. ...... ........... . .... .. 150-.... ......... .. ......... .. ......... ..... (1864–1896). (Ur. ............, .......) .....: ......... ........ .. ......., ........ .. ......... .... „..... ....... .........“. 187–196. ŠeKli, Matej, 2015c: Pomenska polja nemških izposojenk v slovenšcini. Jezikoslovni zapiski 21/2. 31–44. ŠeKli, Matej, 2016a: ........ . .......-.............. .......: ........... ...... ............. ....... ......... «.......... ..... . ........ . ........... ....» III: ..... . .......... ......: .......... ............... ........... ..... .. .. ........... .............. .......... 282–284. ŠeKli, Matej, 2016b: Gramatikalizacija glagolskih predpon: krajevni pomen, vrsta glagolskega dejanja, dovršnost. Toporišiceva obdobja. Obdobja 35. (Ur. Kržišnik, Erika, Hladnik, Miran.) Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 189–197. ŠeKli, Matej, 2017a: Predgovor / Foreword. Med Slovani /Among the Slavs. (Ur. Šekli, Matej.) Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 5–11. ŠeKli, Matej, 2017b: Typology of linguogeneses of the Slavic languages. 12. letno srecanje Združenja za slovansko jezikoslovje: Povzetki prispevkov / 12th Slavic Linguistics Soci­ety: Annual Meeting: Book of Abstracts / XII ......... ........... ........ ........... ...........: ...... ......... Ljubljana, 21.–24. september 2017. (Ur. Repanšek, Luka, Šekli, Matej.) Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 187–189. ŠeKli, Matej, 2017c: Clenek med prislovom in veznikom (na gradivu jezika Brižinskih spome­nikov). Jezikoslovni zapiski 23/2. 301–318. Šewc, Hinc(= ScHuSter-Šewc, HeinZ), 1997: Lužiska serbšcina – jedna rec abo dwe reci? (Pro-blematika a staw diskusije). Letopis: Zeitschrift für sorbische Sprache, Geschichte und Kultur / Casopis za rec, stawizny a kulturu Lužiskich Serbow 44/1. 149–159. Ponatis v Schuster-Šewc 2000: 66–78. ŠiMunoVic, petar, 22009 (12006): Rjecnikbrackihcakavskihgovora. Zagreb: Golden marketing, Tehnicka knjiga. ŠiVic-dular, alenKa, 1998: Kontrakcija v slovanskih jezikih (v kontekstu poznopraslovanskega akcentskega pravila). Slavisticna revija 46/1–2. 5–43. ŠiVic-dular, alenKa, 2011: Sekundarni glagoli na -n-eti v slovenšcini – prehajanje med glagol­skimi vrstami. Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja. Zora 75. (Ur. Jesenšek, Marko.) Bielsko-Biala, Budapest, Kansas, Maribor, Praha: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti. 441–487. ŠKofic, jožica, 1997: Fonološki opis govora Krope (SLA 202). Jezikoslovni zapiski 3. 175–189. ŠKofic, jožica, 1999: Fonološki opis govora kraja Zgornje Gorje (SLA 198). Jezikoslovni zapi-ski 5. 183–195. ŠKofic, jožica, 2000: Fonološki opis govora kraja Lom pod Storžicem (SLA 204). Jezikoslovni zapiski 6. 141–154. ŠKofic, jožica, 2006: Krajevni govor Dolnje Košane. Dolnja Košana in okolica. (Ur. Dolgan, Marjan.) Celje: Celjska Mohorjeva družba. 337–359. ŠKofic, jožica, 2013: Fonološki opis govora Dovjega. Slavica Centralis 2013/1. 18–37. ŠKofic, jožica, Klinar, KleMen (ur.), 2015: Rateški slovar: ad abnjaka do žoka in ad agrabka da žlef. Kranjska Gora: Obcina. Šojat, antun, 1976: Kajkavski ikavci kraj Sutle. Rasprave instituta za jezik 2. 37–44. Šojat, antun, 1981a: Domaslovec (OLA 28). FO. 307–313. Šojat, antun, 1981b: Prelog (OLA 31). FO, 331–336. Šojat, antun, 1981c: Cubinec (OLA 30). FO. 325–329. Šojat, antun, 1981c: Virje (OLA 32). FO. 337–342. Šojat, antun, 1981d: Trebarjevo Desno (OLA 35). FO. 343–348. ŠraMel, ŠPELA, 2003: Zgornjesavinjsko narecje: solcavski govor. Seminarska naloga pri pred­metu Zgodovinska slovnica in dialektologija II. Mentorica Vera Smole. Ljubljana. Štih, peter, SiMoniti, VaSKo, 1996: Slovenska zgodovina do razsvetljenstva. Celovec, Ljubljana: Mohorjeva družba, Korotan. Štolc, jozef, 1994: Sloveská dialektolia. (Ur. Ripka, Ivor.) Bratislava: Veda. Štolc, jozef, Buffa, ferdinand, haBoVŠtiaK, anton, 1968: Atlas slovenského jazyka: 1. Voka­lizmus a konsonantizmus. Bratislava: Vydavatelstvo Slovenskej akadémie vied. ŠuMenjaK, Klara, 2013: Glasovne znacilnosti govora Koprive na Krasu. Jezikoslovni zapiski 19/2. 149–162. teKaVcic, paVao, 1982: L’importanza e l’interesse degli studi istroromanzi per la linguistica neolatina e generale. Revue de Linguistique Romane 46. 271–298. toMinec, iVan, 1964: Crnovrški dialekt: kratka monografija in slovar. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik. toMŠic, france, 1943: Starocerkvenoslovanskaslovnicaincitankazavišjerazredesrednjihšol. Ljubljana: Pokrajinska šolska založba. toMŠic, france, 1956: Razvoj slovenskega knjižnega jezika. Zgodovina slovenskega slovstva 1. (Ur. Legiša, Lino, Gspan, Alfons.) Ljubljana: Slovenska matica. 7–28. topolinSKa, zuzanna, 1974: A historical Phonology of the Kashubian Dialects of Polish. The Hague, Paris: Mouton. toporiŠic, jože, 1965, 1966, 1967, 1970: [Zgodovina slovenskega jezika]. Slovenskiknjižnijezik 1–4. Maribor: Obzorja. 25–65, 7–83, 7–40, 7–33. toporiŠic, jože, 1981: Mostec (OLA 17). FO. 147–156. toporiŠic, jože, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba. toporiŠic, jože, 42000 (11976): Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. traVníceK, frantiŠeK, 1935: Historická mluvnice ceskoslovenská: Úvod, hláskosloví a tvaro­sloví. Praha: Melantrich. tréder,jerzi, 22014:Status, sytuacjô socjolingwisticznô, grance kaszëbiznë dôwni i dzys. Splowwiédzkaszëbiznie. Gdunsk: Wëdôwizna Kaszëbskň-Pňmňrsczégň Zrzeszeniô. 5–20. trepczyK, jan, 1994: Slownik polsko-kaszubski 1–2. (Ur. Treder, Jerzy.) Gdansk: Zrzeszenie Kaszubsko-Pomorskie. VecerKa, radoSlaV, 2006: Staroslovenština v kontextu slovanských jazyku. Praha, Olomouc: Univerzita Palackého, Nakladatelství Euroslavica. VerMeer, WilleM, 1982: Raising of *e and loss of the nasal feature in Slovenian. Zbornik za filologiju i lingvistiku 25/1. 97–120. VerMeer, WilleM, 1983: The Rise and Fall of the Kajkavian Vowel System.Studies in Slavic and General Linguistics 3. 439–477. VerMeer, WilleM, 1987a: Rekonstruiranje razvoja samoglasniških sestavov v rezijanskih govo­rih. Slavisticna revija 35/3. 237–257. VerMeer, WilleM, 1987b: The treatment of the Proto-Slavic fallingtone in the Resian dialects of Slovene. Dutch Studies in South Slavic and Balcan Linguistics. Amsterdam: Rodopi. 275–298. VerMeer, WilleM, 1993: L'origine delle differenze locali nei sistemi vocalici del resiano. Fon­damenti per una grammatica pratica resiana. (Ur. Steenwijk, Han.) Padova: CLEUP. 119–148. ViVoda, nataŠa, 2005: Buzetski govori. Koper: Založba Annales, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središce Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko. VondráK, Wenzel, 21924 (11906): Vergleichende Slavische Grammatik I: Lautlehre und Stamm­bildungslehre. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht. VondráK, Wenzel, 21928 (11908): Vergleichende Slavische Grammatik II: Formenlehre und Syntax. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht. Vranic, SilVana, 2006: O mjesnome govoru Staroda. Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah. Zora 41. (Ur. Koletnik, Mihaela, Smole, Vera.) Maribor: Slavisticno društvo Maribor. 124–130. Vranic, SilVana, 2009: Prilog istraživanju govora Obrova. Slovenska narecja med sistemom in rabo. Obdobja 26. (Ur. Smole, Vera.) Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 109–118. WacKernaGel, jacoB, 1892: Über ein Gesetz der indogermanischenWortstellung. Indogerma­nische Forschungen 1. 333–436. WeiSS, peter, 2001: Fonološki opis kraja Spodnje Kraše (SLA 314). Jezikoslovni zapiski 7/1–2. 321–347. Wexler, paul, 1977: Historical Phonology of the Belorussian Language. Heidelberg: Carl Win­ter Universitätsverlag. Beloruski prevod (z dopolnjeno literaturo): ......., ..., 2004: ........... ......... .......... ..... .....: ....... .. .. ......... zdoVc, paul, 1972: Die Mundart des stlichen Jauntales in Kärnten. Lautlehre und Akzent der Mundart der „Poljanci“. Wien: Hermann Böhlaus. zeceVic, VeSna, 1981: Domagovic (OLA 27). FO. 301–305. zeceVic, VeSna, 1988: Kajkavski ikavci s gledišta jezicnog kontakta. Rasprave Zavoda za jezik 14. 217–231. Ponatisnjeno v Zecevic 2000: 148–174. zeceVic, VeSna, 1993: Fonološke neutralizacije u kajkavskom vokalizmu. Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje. zeceVic, VeSna, 2000: Hrvatski dijalekti u kontaktu. Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje. zeMljaK, Melita, 2001: Fonološki opis posavskega govora v Stržišcu. Jezikoslovni zapiski 7/1– 2. 349–363. zorKo, zinKa, 1995: Narecna podoba Dravske doline. Maribor: Kulturni forum. zorKo, zinKa, 1995a: Govor Kaple. V: Zorko 1995: 224–254. zorKo, zinKa, 1995b: Selniški govor. V: Zorko 1995: 292–307. zorKo, zinKa, 1995c: Govor Svetega Duha na Ostrem Vrhu. V: Zorko 1995: 257–291. zorKo, zinKa, 1998: Haloško narecje in druge dialektološke študije. Zora 6. Maribor: Slavi­sticno društvo Maribor. zorKo, zinKa, 1998a: Oplotniški govor. V: Zorko 1998: 138–151. zorKo, zinKa, 1998b: Framski govor. V: Zorko 1998: 126–137. zorKo, zinKa, 1998c: Haloško narecje. V: Zorko 1998: 12–49. zorKo, zinKa, 2006: Vzhodni govori štajerskega narecja. Jezikovna predanost. Akademiku prof. dr. Jožetu Toporišicu ob 80-letnici. Zora 44. (Ur. Jesenšek, Marko, Koletnik, Mihaela.) Maribor: Slavisticno društvo Maribor. 458–468. zorKo, zinKa, 2007: Prepletanje prleškega narecja in kajkavšcine v govorih Razkrižja in Štri­gove. Slovenski dialekti v stiku 3: Program, povzetki. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središce Koper. 15. zorKo, zinKa, 2009: Narecjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih. Zora 64. Bielsko-Biala, Budapest, Kansas, Maribor, Praha: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti. zuBcic, Sanja, 2009: Akcenatski sustav mjesnoga govora Obrova. Slovenska narecja med sis-temom in rabo. Obdobja 26. (Ur. Smole, Vera.) Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 119–133. zuljanKuMar, danila, 2001: Narecneinterferencevskladnjibeneškoslovenskihbesedil. Magi-strsko delo. Mentorica Breda Pogorelec. Ljubljana. zuljanKuMar, danila, 2007: Narecnidiskurz. Zbirka Linguistica et philologica, 16. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. zuljanKuMar, danila, 2008: Besedni red v govorjenih slovenskih narecjih. Škrabceva misel VI: zbornik s simpozija 2007. (Ur. Toporišic, Jože.) Nova Gorica: Franciškanski samostan Kostanjevica. 121–135. zuljanKuMar, danila, 2009: Clenitev po aktualnosti v narecnem besedilu. Slovenska narecja med sistemom in rabo. Obdobja 26. (Ur. Smole, Vera.) Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 187–201. ........, ............. (= ........, .............) (ur.), 1964: ...... .. .......... .............. .....: .......... «...... . .......». ........, ..... ........, ......, ....... .........., 1964: ....... .............. ......: ........ .... ...., ........ ........ ...... ........, ......., 2013: ......: ....... .. .......... ..... .. ....... – ...... ...­...... ......: ........... „... ..... . .......“. ......., ...., 2002: ......... ...........: ....... ........ .. .......... ...... ..... ...... .......: ........... „.....“. ... = ......... ......... .....: .......... ... I–III: ........, ............, ........ .....: ......... ........ .. ......., ........ .. ......... ...., 2001. ....., .........., 1914: .......... ....... I. .......: ...... ......... .......... ... = ........................... 1(–8). (Ur. ........, ........ idr.) .....: .....­..... ........... „..... ..... ......“, 1971(–2017). ........., ...... ........., 1961: ..... ............. .......... .......... ...­...: ........, ......... ......: ............ ........ .... ..... ........., ....... ........, ......, ....... ............, ........., ...... ........., .........., ...... .........., ........., .... ........., 21962: ......... ......... ........... ..... ....: ........ ......-........... .....­...... «......... .....». ......., ....... ........., .........., ....... .........., 21980 (11969): .......... .............. .....: .......... «........ .....». ........., ......, ......-......., ......., ......, ......., .........., ....., 2008: ..... ......... .. ............ ...... ......: ......... ..... .........., ...... ........, ........, .... ......, 1963 (2007): ............ ....­...... ........ ...... ......: ............ .... ........, ......., 1990: ...... ........ ......... .......... ......: ........ . ............ ......: ... ».............. .....«. ... = ........., ....... ........, ........, ..... ....., ....., ...... ......, ......., ...... ......, ....., .... ........, ......., ...... ......, ......., ...... .......: ......... ........ ....... ........ ........ ......... . ...­........ .. ....... ...... .....: ..... . ........, 42008 (1994). ........, ..... ............, 1982: ................ ..... ........... ........ . ....... .......... ................ ...... Hrvatski dijalektološki zbornik 6. 85–100. ..........., ................., 1921: . ........... ......... ..................... 2. 285–294. Ponatis v ........... 1980: 474–482. ..........., ...... ..........., 1980: ......... ..... . .... ...... ... ...­....... .......... ............ / ....... ..... . .'... ...... ... .......... ....'...... ............. ..../....: ....... ...... ........, ..............., 1929: ...........................................­..... XVI–XVII .....: . ....... . ............ ..... . . ............. ........ ....... .. ........ ..... . ........... I/2. .........: ............ ........ .... ..... ......., ....... ........, 1990: .............. .......... ...... .. ...... .....­............ ......: ...... ......., ....... ........, 2009: ....... ........ . .............. .........: ...­..... ......: .......... ........ ...., ........ ............... ........, ......., 1974: ..... .. ............ ............... .. ............ ...... ........., VII ....... (1974). ....... 18–25. Ponatis v ........ 1998: 33–38. ........, ......., 1998, 1999, 1999: .......... .. ............ ..... 1–3. ......: .......... ......... .. ....... . ............ ........, ......., 2000: ......... .... .. ........ .. ............ ...... ......: .......... ......... .. ....... . ............ .........,...............,2014: .................................... ......: URRS. ........, ........, 1958: ......... ...................... .....: ......... .....­... .. ........ ........, ........, 1960: ......... .......... . ........... .....: ......... ...­..... .. ........ ....., ......, 1975–1978: ...... .. .......... .... 1–5. .....: ......... ....... (......... .......). ........, ....... .........., 1972: ............ ............. ........ ...... ......: ............ ......, ....... ........, 1962: ............ ......... ...... . .......... ...: ........ . ........... .....: .......... .......-............ .......... ............ ...... ..... .... = ......... ...... .. ............ ...... www.makedonski.info ........., ......... .........., 1981: .......... ............ ..........: ....... ............ . ......... ......: ......... ............... ........­..., .............. .......... ........., ......... .........., 2015: ........ . .......... .......... ......: ............ «......», ............ «.....». ........., ....idr., 1993: ..............................:........,.........., .......... .....: ......... ........ .. ........ ...., ........ ........., 1981: .......... ............: .... ............. ....... ......... ........ . .............. ......: ........ .... ...., ........ .............. . ............. ...., ................., 1982: . ......... ................. .......... .........­.......... ........ ........ Hrvatski dijalektološki zbornik 6. 101–134. ...., ........ ........., 2000: ................. ................. ......... .......: ......... . ........ ......: ..... ....... ......... ...., ........ ........., ........, .............., ........, ............., 1990: ...... .......... ............. ......: ...... ...., ........ ........., ........, .............., ........, ............., 1993: ...... .......... ............: ........ ......: ...... .......... .. .......... .... . ........ . ...., 1978. .....: ......... ........ .. ......., ........ .. ......... ..... ......... .... 1978. ....., ....., 11955 (21966): ...... . ............. ........... ..... ....: ........ ......-........... ........... «......... .....». ........, ...... ..........., 22004 (11995): .................. ........ ......: ..... .......... ......... .. ............ ....., 1978. ......: ........ .. .......... ..... „..... ........“. ......, ....... .........., 1969: ............ ......... ........ ...... ......: ............ «...........». ......, ......, 1994: ......... .............. ........ ...., ....., 1958: ........ .... ........ ................ .......... ....... ...­........ 7/1. 3–20. ........, ....., 1972: ............ .......... .. ............ ...... ...........5. ....... .. .......... ....., .......... . ........ ....... 38–46. ........, ......... .........., 1958: ......... . IV ............. ...... .....­....: ...... . 3: ...... ......... ............. ......... . ....... ......­.... .......? ....... ........... 7/3. 42–45. ......., ................., 1995: ........... .............. ............ ....... (*l). .................. ......... 1. ......: ...... 14–20. ......., ....... .........., 2000a: ......... . ......... .........../.........­..... . ........ .................. ....... .................. ......... 3. ......: ...... 10–30. ......., ....... .........., 2000b: ............ .......... ........, ..........­... ............ ...... ......... ....... ........ . ............... ....­..... .................. ......... 3. ......: ...... 31–38. ........, ...... .......... idr., 32013: ....... .............. ......: .......... ........ ...., ........ ........ ..... ... .. .. ............ ......., ....., 1965: ........ .. ............ ...... ......: .... ...... Ponatisa 1967, 1981. ......., ....., 1982 (11952–1953): ......... .. ............ ........... ...... ......: ......... ..... Ponatis 1996. ......., ....., 2001: ......... .......... .. ............ ...... ......... ...... ....... ......: .......... ......... .. ....... . ............ ............. ......... . ........ .......... ......., 1969. .....: ........ ..... ...., ........ ............ ... ..... ....... ......., .... a............, 1978: ............ ....... .......... . .......... ....... .........: ...... ........, ......, 2001: ............... .. ............ ..... 1. ......: ......... ........ »..... .......«. ........., ......... ..... idr., 1982, 1985, 1989, 2003, 2006: ............. ....... ........... .... 1–(5). ....: ....... ...... .........., .... ........., 2011: ..... ...........: ........... . .......... ......... ....... ......: ............ «......», ............ «.....». ......-......., ......., 22000: ........ .. ............ .......... ...... ......: ...... ......, ....., 1958 (1963, 1978): ........... ......... .. .......... ..... .....: ..... . ......... Strani so citirane po izdaji iz leta 1978. ........, ......, 1941: .............. . .......... ...... .. .......... ........ ..... .....: ................ ...... .. ...... ..... = ... ........ ...... .. .......... ..... .....: ... ’77, brez letnice. ... 1 = ............. ....... .........: ........ ............... ...........­..... ......: .............. ............... .....: ..... ........-........­......: ...... 1: ........ *e. ......., 1988. ... 2. = ............. ....... .........: ........ ............... .........­....... ......: .............. ............... .....: ..... ........-......­........: ...... 2.: ........ *e. ......, 1990. ... 2. = ............. ....... .........: ........ ............... ...........­..... ......: .............. ............... .....: ..... ........-........­......: ...... 2.: ........ *o. Wroclaw, Warszawa, Kraków, 1990. ... 3 = ............. ....... .........: ........ ............... ...........­..... ......: .............. ............... .....: ..... ........-........­......: ...... 3: ........ *.r, *.r, *.l, *.l. Warszawa, 1994. ... 4. = ............. ....... .........: ........ ............... ...........­..... ......: .............. ............... .....: ..... ........-........­......: ...... 4.: ........ *., *.. Zagreb, 2006. ... 4. = ............. ....... .........: ........ ............... ...........­..... ......: .............. ............... .....: ..... ........-........­......: ...... 4.: ........ *., *.. ......... ........ ......, 2003. ... 5 = ............. ....... .........: ........ ............... ...........­..... ......: .............. ............... .....: ..... ........-........­......: ...... 5: ........ *.. ......, 2008. ... 6 = ............. ....... .........: ........ ............... ...........­..... ......: .............. ............... .....: ..... ........-........­......: ...... 6: ........ *e. ......, 2011. ........, ...... ........, 2010: ......... ......... ........... ..... .....: .......... ............ ........... ..... .... ......... ......., ......, 2009: ......... .........: ....... ........ .....: SKYPRINT. ......., ........ ............., 2009: ..... ..........: ........ . ............. ......: ....... .........., ....... .........., 1995: ....... .. ..... .............. *., *i. ...­............... ......... 1. ......: ...... 20–32. ......., ........, 2004: . ........... ............ ....... . ...... ...... . ...­..... .............................. ........, .... ..., ........ 651–659. ...... .. ......... .......... .... .. ....... ...... .. XVII ... (..... ..... .. ............ ........), 2012. .....: ........... ........ ........ .. = ............... ....... (.. ......... X–XI .....), 21999 (11994). ......: ....­........ «....... ....». ......., ......, 1962 (1968, 1993): ......... .............. .....: ........... .. ......... ........ .. ........ ......., ..... idr., 1983: ......... .. ........... ......... ........ ..... ... II: ........... ......... ........ .. ......., ........ .. ......... ..... .....: ........... .. ......... ........ .. ........ ......, .............., 1987: .............. .....: ............ «...............». ........... (..........), ......, 1998: .......... . ............ ...... .. ....... .. ............ ...... .. XIX .... ......: ........ .. .......... ..... „..... ........“. ...-........., .......... .........., 1995: ........ *’a . *e ... .......... ......­............ ......... 1. ......: ...... 32–43. ...-........., .......... .........., 2006: ........ e ... .......... ...........­....... ......... 4. ......: ...... 41–67. ......, ...., 1964, 1967, 1971, 1973: ............... ....... ........ ..... I–IV. ......: ............ «........». ....., ..... ........, 1972 (2006): ............. ........, ........... . ......­..... ....... ......: ......... ..........., ...., 2001: ........... ......... .. .......... ..... ...... .......: ...... ....., ....., 1940: ....... .. ......... .... 1–3. ......... ....... 1984–1985. .....: ..... . ......... ........, ....... ............., 1915: ...... ........... ....... ....... ........ ...... ..........: .......... ............. ........ ...... .... = ............... ....... .......... ......: ............. ........... .... 1–(39): *a–. (Ur. ........, .... .......... idr.) ......: .......... .....­... ...., ........ ........ ..... (... .. .. ...........), ............ “.....”, 1974–(2014). ........, ..... .........., 1974: ........... ......... .......... .... 1: ......... ......... .....: .......... «........ .....». BESEDNO KAZALO »Praslovanske oblike«, tj. praslovanske rekonstrukcije in praslovanski transponati, so v seznamu navedene v osnovni obliki (to so nedolocnik pri glagolu, imenovalnik (edni­ne) pri samostalniku ter imenovalnik ednine moškega spola pri pridevniku in pridev­niškem zaimku), ki kažejo na osnovne in neosnovne oblike, uporabljene v besedilu. *A *abl.ko 200 *agnen.k. 193 *agne 193, 278, 291, 295 *agoda 136, 137, 145, 146, 314, 358, 359, 365 *aj.ce 104, 201, 207, 214, 215, 311, 408, 441 *astreb. 260, 268, 415, 449 *avor. 136, 137, 145, 146 *B *baba 143 *babica 314 *babin. 143, 146 *berg. 88, 101, 114, 115, 178, 203, 226, 247, 264, 277, 281, 396, 427 *berza 88, 113, 178, 198, 207, 226, 247, 258, 260, 261, 274, 276, 286, 414, 415, 416, 448, 449, 450 *berz.ka 198 *beržane 105 *beseda 29, 144, 146, 299, 302, 306 *beda 197 *begati 284, 285, 296, 417, 452 *beliti 115, 270 *bel. 114, 115, 130, 132, 139, 141, 152, 153, 197, 243, 262, 270, 292, 412, 446 *bežati 105 *bis.r. 164 *biti 98, 136, 137, 145, 146, 202, 214, 215, 216, 235, 286, 400, 408, 409, 410, 432, 441, 442, 443 *bloditi 112, 193, 264, 289 *bl.xa 123, 199, 239, 290, 396, 427 *bl.steti 199, 214, 215, 408, 409, 441, 442 *bl.šcati 199, 216, 409, 443 *bludo 103, 189, 237 *blud. 103, 237 *bogat. 311, 352 *bog. 28, 101, 117, 138, 150, 152, 179, 269, 272, 277, 280, 286, 299, 302, 308, 309, 353, 357, 359, 361, 365, 403, 435 *bojati se 179, 269, 280 *bojevati 58 *boleti 269, 280 *bolgodariti 130 *bolg. 100 *bolto 87, 177, 225, 266, 277, 286, 288 *bolžiti 201 *borda 37, 87, 177, 225, 258, 259, 261, 266, 273, 287, 414, 415, 448, 449, 450 *belogolv. 352 *borna 225, 266 *borzda 87, 177, 225, 266, 277, 288, 289 *bos. 138, 150, 152, 311 *bož.sk. 221 *bratr. 187, 375 *bratr.ja 132 *bratr.sk.j. 144, 146 *bratr.stvo 144, 146 *brit.va 144, 146 *br.v. 121, 239 *br.v.no 121, 193, 239, 290 *buditi 91, 181, 229, 230, 269 *-bu.ati 91, 168, 181, 230, 284, 285, 294, 417, 451, 452 *bura 97, 129, 130, 208 *byk. 98, 202, 214, 215, 216, 235, 270, 292, 408, 409, 410, 441, 442, 443 *byti 36, 58, 60, 68, 98, 100, 101, 106, 107, 110, 136, 137, 145, 146, 151, 191, 194, 236, 240, 286, 292, 308, 400, 432 *b./.cela 198 *b.zg. 386 *b.rati 58, 96, 186, 187, 203, 233, 287, 351, 400, 431 *C *cas. 182, 208, 272, 282 *caša 284, 285, 291, 417, 451, 452 *celo 201, 207, 246 *cep. 116, 140, 141, 305, 306, 308, 311 *cerpti 131 *cerš.na 386 *cervo 131, 182 *cesati 116, 137, 140, 141, 144, 146, 262, 351 *cesn. 124 *cetv.rt. 110, 201, 214, 215, 216, 409, 443 *cetv.rt.k. 110 *cetyre 201, 214 *cedo 163 *cest. 111, 193, 268, 278, 291 *ceti 60, 193 *cist. 208, 254, 282 *c. 367 *c.j. 67, 68 *c.ln. 122, 192, 250, 258, 259, 261, 267, 274, 279, 290, 414, 415, 448, 449, 450 *c.rniti 131, 201, 207, 214, 215, 249, 408, 441, 442 *c.rn. 131, 201, 214, 215, 249, 270, 273, 279, 288, 408, 412, 441, 442, 446 *c.rpati 131 *c.rta 131 *c.rv. 131, 248, 253, 288 *c.stiti 92 *c.st. 138 *c.to 182, 186, 191, 368 *D *dan. 187, 400, 431 *darovati 194 *dati 58, 97, 136, 137, 187, 189, 234, 286, 355, 400, 431 *dave 307 *delto 85, 223 *dervo 386 *deset. 193, 268, 278, 291 *deset. 111, 210, 243, 252, 254, 258, 260, 268, 274, 278, 282, 294, 295, 411, 414, 415, 445, 448, 449 *dedo 23 *deduš.ka 23 *ded. 23, 97, 114, 130, 164, 203, 210, 234, 282, 295, 302, 307 *ded.c.k. 23 *ded.k. 23 *delati 41, 58, 113, 136, 137, 143, 146, 159, 194, 299, 301, 302, 306, 307, 314, 352, 404, 436, 437 *delav.c. 314 *delo 113, 286, 288 *dete 86, 197, 278 *deti 86, 197, 272 *detina 197 *devica 29, 299, 307 *devoj.ka 369, 405, 437 *dik. 202, 210 *div. 98, 132, 133, 235, 295 *div.j. 98, 133, 282 *div.n. 272 *do 199 *dobrota 147, 308 *dobr. 191, 270, 352, 356, 404, 436 *dog.nati 109 *doln. 85, 223 *dol. 286, 307 *dom. 264, 274, 286, 289 *dorga 221, 225, 241, 266, 273, 277, 280, 411, 444 *dorg. 87, 177, 221, 225, 266, 280 *dostojiti se 101 *dože 109 *dremati 22, 103, 190, 237 *dreve 307 *drezga 83 *drož.i 93, 157, 169, 209, 230, 282, 396, 406, 428, 439 *drug. 101, 190, 241, 254, 273, 411, 444 *druž.ba 311 *dr.va 121 *dr.vo 121, 199, 386 *dux. 361 *duša 93, 184, 260, 270, 279, 282, 291, 292, 299, 355, 356, 415, 449 *dvignoti 58, 86, 100, 101, 106, 107, 112, 136, 137, 145, 146, 175, 189, 223, 236, 240 *dvor. 36, 182 *dv.r. 208 *dym. 36, 98, 135, 202, 235, 262, 264, 286 *d.lg. 122, 123, 192, 251, 258, 259, 261, 264, 274, 279, 290, 396, 414, 415, 416, 427, 448, 449, 450 *d.lž.nik. 122, 355 *d.lž.n. 122 *d.no 85, 175, 223 *d.ska 83, 173, 174, 221, 395, 426 *d.va 128, 129, 130, 158 *d.ž.. 119, 164, 165, 167, 168, 262, 386 *d.lg. 123, 168, 192, 250, 251, 256, 258, 259, 260, 261, 267, 272, 274, 279, 290, 414, 415, 448, 449, 450 *d.n. 96, 104, 118, 138, 147, 160, 164, 165, 168, 186, 191, 233, 238, 262, 270, 295, 303, 310, 352, 401, 404, 432, 436, 437 *d.n.s. 96, 186, 233 *d.n.s.n. 106 *d.ržati 200 ´ *D *.e 89, 227 *E *elbed. 87, 177, 203 *elbed. 87, 177 *elbe..j. 177 *G *gel. 82, 172, 220 *gležn. 128 *gledati 111, 158, 163, 164, 243, 268, 278, 298, 305, 404, 412, 436, 445 *gledeti 193, 243, 412, 445 *glodati 91, 180, 229 *glux. 221 *glup. 289 *gl.tati 124, 199, 214, 215, 216, 408, 409, 441, 442, 443 *gl.titi 124 *gl.t. 123 *gnezdo 41, 114, 115, 152, 153, 159, 175, 207, 270, 288, 292, 295, 352 *gnoj. 264, 277, 286 *godina 202 *god. 182 *gold. 87, 177, 225, 264, 266 *golgolati 193 *golob. 133, 158, 160, 211, 253, 280 *gols. 177, 225, 266, 277 *golva 87, 142, 144, 146, 150, 152, 153, 177, 199, 225, 258, 259, 261, 266, 273, 277, 287, 306, 369, 396, 405, 414, 415, 427, 437, 448, 449, 450 *golv.ka 199 *gol. 311 *gora 262, 307 *gord. 23, 37, 87, 165, 169, 177, 206, 225, 266, 277, 281, 407, 439 *goreti 140, 141 *gorx. 131, 206, 244, 262, 412, 446 *gor.k. 252, 253, 295 *gospodar. 129 *gospod. 308, 375 *gospod.šcina 92 *gospo.a 91, 167, 180, 229 *gost. 269, 280 *govedo 305 *gove.. 91, 168, 180, 229, 284, 285, 294, 416, 417, 451, 452 *govoriti 206, 208 *goba 24, 112, 159, 268, 286, 298, 306, 352, 404, 436, 437 *gobica 306 *gost. 308 *gos. 187, 268, 272 *gos.ka 112 *grabla 103 *grex. 29, 41, 114, 139, 141, 152, 153, 159, 208, 270, 292, 302, 306, 352 *greti 136, 137, 145, 146 *grib. 264 *griva 98, 202, 206, 208, 235, 252, 258, 260, 281, 284, 285, 294, 414, 415, 417, 448, 449, 451, 452 *grobla 189 *groza 292 *grozdov.je 353 *grozd.je 132 *gryzti 136, 137, 145, 146, 287 *gryža 144, 146 *gr.meti 121, 199, 214, 215, 216, 252, 253, 295, 396, 408, 409, 427, 441, 442, 443 *gum.no 262 *gvezda 41, 83, 174, 190, 222, 395, 426 *gynoti 206, 244, 272, 280, 281, 412, 446 *g.lcati 123, 251, 291 *g.lk. 123, 251, 291 *g.nati 109, 287 *g.rdlo 121, 192, 249, 273, 279, 288, 412, 446 *g.rd. 121, 192, 249 *g.rn.k. 249 *g.rn.c. 121, 249 *X *xed. 82, 172, 220, 293, 395, 426 *xer. 82, 173, 220, 272, 293 *xer. 172 *xleb. 113, 131, 164, 196, 203, 214, 215, 216, 408, 409, 410, 441, 442, 443 *xoditi 262, 269, 280 *xren. 113, 114 *xrešc. 230 *xrost. 230 *xrošc. 93, 209, 386 *xr.b.t. 121, 253 *xud. 67, 262, 308 *xvaliti 289 *xyba 280 *xytr. 124, 131, 165, 188, 269, 280 *x.lm. 123, 251, 258, 259, 267, 274, 279, 291, 414, 415, 448, 449 *x.teti 60, 89 *I *i 67 *J *jaj.ce 200 *jalov. 136, 137 *jasn./*jesn. 124 *jazditi/*jezditi 105, 209, 230, 272, 282 *jaz. 23, 63, 69 *jaž.a/*jež.a 93 *jaž.ati/*jež.ati 209, 230, 272 *jedin. 65, 105, 194 *jed.n. 65, 105, 194 *jele 105, 194 *jesen. 105, 149, 150, 152, 165, 166, 169, 194, 313, 407, 440 *ješce 92 *jezero 105, 150, 152, 166, 194, 272, 401, 433 *jezer. 105 *ježe 109 *ježik. 201 *jež. 201, 264 *jesti 58, 84, 105, 113, 136, 137, 145, 146, 189, 386, 401, 433 *jec.my 111, 158 *jec.myk. 158, 375 *jetra 158 *jetry 111, 158 *jezyk. 98, 111, 136, 137, 145, 146, 158, 202, 207, 235, 268, 277, 301, 311, 313, 369, 405, 437 *jin. 106 *jiti 165, 203, 273 *jiva 273 *jug. 194 *juxa 194 *junak. 369, 405, 437 *jun. 194 *jutro 292 *južina 194, 314 *južin. 194 *j.1 68, 69, 106, 128, 142, 144, 146, 158, 201, 214, 215, 216, 273, 402, 409, 433, 443 *j.2 66 *j.gra 200 *j.grati 99, 142, 188, 236 *j.g.la 200, 273 *j.g.l.ka 200 *j.kra 200 *j.me 164, 165 *j.meti 29, 58, 60, 98, 130, 142, 200, 201, 307 *j.st.ba 273 *j.z- 93, 94, 149, 184, 232 *j.zb.rati 93, 149 *j.zg.nati 94, 149 *j.že 106 *K *kaj. 367 *kakože 109 *kamože 109 *kamy 198 *kapla 103, 189 *kazati 137, 139, 141, 144, 146, 264 *kaže 109 *kediti 82, 172, 220, 278, 395, 426 *keliti 82, 172, 220 *kel. 82, 114, 115, 172, 220, 278, 395, 426 *kena 82, 114, 115, 172, 207, 208, 220 *kep. 172, 211 *kesta 143 *kestar. 143, 146 *kir.ky 82, 220, 274 *kladivo 136, 137, 145, 146 *klanati 107 *klepati 103, 189, 237 *klecati 354, 356 *kleknoti 268 *kleti 123, 158, 291, 295 *klin. 286 *klobuk. 292 *kluc. 139, 141, 165, 255, 292, 299, 369, 405, 437 *kokoš. 149 *kolda 87, 177, 225, 266 *koleno 114, 137, 145, 146, 197, 295, 302, 307 *kolti 87, 136, 137, 178 *komar. 140, 141, 152, 153 *kon.c. 96, 118, 186, 191, 233, 238, 271, 400, 401, 431, 432 *kon.cati 182 *kon. 93, 128, 130, 140, 141, 147, 165, 184, 187, 199, 214, 215, 216, 231, 264, 292, 301, 309, 311, 400, 408, 409, 432, 441, 442, 443 *kon.sk. 128, 140, 141, 302, 309 *kopati 140, 141 *kore 149 *korl. 129, 139, 141, 225, 266, 299, 357, 359, 365 *kort.k. 119, 139, 141, 161, 167, 168, 177, 221, 225, 272, 280, 310, 352, 404, 436, 437 *korva 37, 87, 177, 182, 199, 225, 266, 396, 427 *korv.ka 199 *korv.j. 145, 146 *koryto 262, 269, 280 *kosišce 92 *kost. 187 *kovac. 314 *koza 45, 117, 199, 269, 287, 309, 311 *koz.j. 130, 132, 140, 141, 353, 356 *koža 117, 183, 292, 353, 356, 404, 436 *kožux. 136, 137, 292, 311, 354 *kodeže 109 *kopati (se) 264 *kopel. 158 *kot. 112, 139, 141, 152, 153, 298 *ko.a 65, 66, 112 *kra.a 91, 163, 167, 168, 180, 229, 406, 438, 439 *kraj. 135, 367 *krasti 84, 283 *krep.k. 311 *krenoti 139, 141 *kricati 105, 137, 144, 146 *kridlat.c. 84 *kridlo 252, 282, 294 *križišce 92 *kropla 189, 237 *krov. 98 *kruš.ka 144, 146 *kry 121, 193, 200, 233, 239, 253, 274, 283, 290, 396, 427 *kr.šiti 121, 199, 396, 427 *kr.t. 121, 193, 239 *kr.vav. 121, 199, 214, 215, 216, 408, 409, 441, 442, 443 *kr.noti 200 *kr.stiti 92, 121, 199 *kr.st. 119, 121, 193, 239, 290, 396, 427 *kr.šcan.stvo 92 *kupiti 103, 104, 130, 190, 238, 242, 262, 263, 269, 289, 292 *kupovati 145, 146 *kup. 299 *kup.c. 182 *kvet. 83, 115, 174, 182, 222, 386, 395, 426 *kvileti 83, 174 *kviliti 83, 174, 222 *kvisti 83, 174, 222, 312, 386 *kvitnoti 222 *kypeti 187, 256, 260, 272, 280, 415, 449 *kypiti 280 *kysal. 280 *k. 158 *k.daže 109 *k.deže 109 *k.gda 164 *k.j. 188 *k.j.že 109 *k.lbasa 192, 251, 267, 279 *k.lka 123 *k.lk. 123, 168 *k.lp. 253 *k.negyni 188 *k.negyna 188 *k.ne.. 100, 133, 186, 190, 204, 241, 264, 273, 411, 444 *k.rc.ma 121, 192, 249, 270 *k.rmiti 121, 192, 207, 249, 288, 396, 427 *k.to 63, 109, 186 *k.tože 109 *k.rky 82, 164, 172, 395, 426 *L *latin.sk. 191 *lav.ka 272 *led. 116, 138, 150, 152, 158, 239, 246, 258, 260, 261, 264, 273, 277, 295, 298, 307, 404, 414, 415, 416, 436, 448, 449, 450 *leteti 357, 358, 359, 365 *ležati 58, 137, 140, 141, 144, 146, 203, 278, 279, 354 *lenox. 294 *lepota 311 *lep. 41, 314 *lesen. 150, 152 *les. 196, 243, 412, 446 *lešc.nik. 92 *leto 28, 93, 113, 114, 130, 136, 137, 143, 144, 145, 146, 165, 183, 196, 197, 206, 231, 286, 287, 288, 301, 302, 307 *lezti 113, 115 *le.a 111 *lice 182 *lipa 97, 98, 127, 187, 202, 234, 235, 295, 400, 432 *listv.je 132 *list. 132, 270 *list.je 132 *loj. 286 *lomiti 103, 104, 130, 190, 238 *lon.c. 141, 303, 311 *lon.c.k. 386 *lopata 127, 137, 145, 146, 255, 358, 359, 365, 369, 405, 437 *loviti 103, 104, 130, 190, 238, 352 *lovla 189 *loka 112, 280 *luc. 139 *lužica 282 *lyko 98, 202, 235 *l.gati 303, 320 *l.ž. 138 *l.ž.n. 99 *l.g.k. 173, 206 *l.n. 118, 191, 200, 201, 238, 239, 262, 278, 295 *l..a 173 *lubiti 103, 104, 129, 130, 139, 141, 190, 238, 270, 289, 292, 295 *luby 211 *lud. 264 *lud.je 151, 200, 270, 355 *M *mak. 286 *malina 137, 263, 301 *malomogy 110 *medved. 308, 311 *medved.j. 132 *med. 116, 133, 198, 246, 276 *me.a 91, 157, 167, 168, 180, 229, 254, 284, 285, 294, 350, 362, 363, 364, 366, 396, 406, 416, 417, 428, 438, 439, 451, 452 *melko 88, 114, 178, 206, 226, 247, 258, 260, 261, 266, 270, 273, 314, 396, 414, 415, 416, 427, 448, 449, 450 *melti 88, 113, 115, 116, 129, 136, 137, 178, 226, 247, 258, 260, 261, 266, 273, 276, 414, 415, 416, 448, 449, 450 *merti 88, 226, 276 *mesti 84 *metati 90, 180, 203, 228 *met.la 85, 175, 198, 222 *met.lo 222 *mex. 115, 270 *mena 284, 285, 296, 417, 452 *mera 113, 114, 130, 197, 243, 270, 412, 446 *meriti 113, 115, 136, 137, 143, 146, 270, 294 *mesec. 111, 143, 146, 193, 291, 298, 386 *mesto 41, 165 *mešati 142 *mezga 173, 221, 395, 426 *mek.k. 173, 211, 243, 268, 278, 291, 411, 445 *meso 28, 111, 165, 166, 169, 211, 268, 277, 287, 291, 305, 357, 359, 365, 407, 439 *meta 305 *minoti 58, 194 *mir. 98, 191, 202, 235 *modliti (se) 84, 107, 148, 175, 222, 395, 426 *moj. 67, 68, 99, 269, 280 *moldost. 150, 152, 166, 169, 299, 403, 407, 435, 440 *mold. 44, 87, 178, 226, 258, 259, 261, 266, 273, 414, 415, 448, 449, 450 *moltiti 90, 139, 141, 153, 154, 180, 228, 264, 289, 357, 358, 359, 365, 403, 435 *mol. 128 *mol.c. 129 *moriti 117, 269, 280 *morz. 37, 87, 133, 135, 165, 177, 203, 225, 256, 264, 266, 277, 299 *more 37, 97, 129, 187, 208, 234, 252, 258, 260, 284, 285, 294, 400, 414, 415, 417, 432, 448, 449, 451, 452 *mor.sk. 129, 253 *most. 262 *motyka 97, 234, 313, 354 *mo.i 107, 109, 140, 141, 157, 199, 292 *mo.. 90, 167, 168, 179, 228, 254, 406, 438, 439 *mož.ane 362, 363, 364, 366 *mož.ene 262 *moda 386 *modr. 112, 289, 292 *moka1 158 *moka2 152, 153, 193, 242, 262, 268, 292, 306 *mož. 64, 65, 112, 133, 138, 150, 152, 159, 163, 164, 193, 201, 203, 268, 298, 305, 306, 352, 404, 436, 437 *muxa 131, 262, 269, 280, 286 *my 63, 69, 98, 143, 144, 146 *mysleti 235, 260, 270, 415, 449 *mysliti 98, 202, 235 *mysl. 124, 127, 255 *myš. 36, 99, 136, 137, 143, 146, 188, 236, 262, 270, 301 *myti 100, 188, 194, 200, 236 *m.d.l. 312 *m.x. 96, 119, 138, 147, 160, 167, 168, 186, 191, 233, 238, 239, 303, 310, 352, 401, 404, 406, 433, 436, 437, 438, 439 *m.lva 251, 267, 274, 279 *m.nog. 96, 106, 182 *m.gla 144, 146, 200, 312 *m.lcati 122, 123, 192, 250, 267, 278, 279, 288, 290 *m.rtv. 119, 120, 191, 192, 249 *N *na 67, 89, 99, 150, 152, 241, 254, 273, 307, 353, 395, 411, 444 *nab.rati 151, 354 *naceti 107 *nagl. 289 *naloga 354, 356 *nare.i 107 *narod. 97, 182, 369, 405, 437 *naš. 67, 68, 375 *ne 23, 60, 130, 151, 173 *nebes.sk. 188, 221 *nebo 262, 308 *nedela 115, 197, 243, 412, 446 *nejesyt. 193 *nel..a 173 *nemir.n. 191 *neprav.da 202, 369, 405, 437 *neprav.d.n. 99, 106 *nesti 58, 100, 101, 106, 107, 112, 124, 141, 144, 146, 188, 194, 198, 201, 203, 207, 214, 215, 216, 236, 240, 278, 282, 287, 292, 295, 311, 356, 404, 408, 409, 410, 436, 441, 442, 443 *nek.j. 188 *nem.c. 208, 254, 262, 295 *nikakože 109 *nikamože 109 *nikoli 308 *nikodeže 109 *nik.daže 109 *nik.deže 109 *nit. 144, 146, 187, 254, 294, 400, 432 *niva 314 *niz.k. 98, 134, 202, 235, 295 *noga 28, 101, 117, 142, 144, 146, 147, 150, 152, 190, 199, 206, 244, 262, 272, 274, 281, 287, 299, 302, 309, 311, 412, 446 *nogavica 274 *nositi 39, 117, 130, 262 *nos. 117, 165, 169, 187, 277, 407, 439 *no.. 90, 138, 150, 152, 157, 166, 167, 168, 169, 179, 212, 228, 277, 350, 362, 363, 364, 366, 406, 407, 438, 439, 440 *nov. 67 *nož. 165, 256, 262, 272, 282, 292 *nyne 98, 235 *nyti 202 *O *oba 193 *obet. 98 *obe.an.je 227 *obolk. 149 *obolst. 355 *ob.rnoti 119 *ode.a 201 *ogorda 354 *ogord.nik. 354 *ogord.n.j. 354 *ogvezditi 174 *og.rditi 119 *oklevetati 107 *oko 36, 150, 152, 205, 269, 280 *okrepiti 299, 302, 306 *ok.no 147, 191, 199, 205, 269, 280, 287, 303, 309, 310, 311 *olc.ba 86 *olc.b.n. 86 *olc.n. 86, 176, 224 *oldi 86, 87, 132, 176, 224, 290 *old.ka 176, 182 *old.ja 132, 176 *olkan.je 86 *olkati 86, 176, 224 *olkom(.n). 86, 176, 224, 270, 396, 427 *olk.t. 87, 176, 224, 290, 396, 427 *olni 86, 87, 176, 224, 290 *om.rziti 119 *on. 65, 66 *orati 37, 129, 149, 205 *orb. 64 *ordlo 86, 176, 223, 269, 396, 427 *orex. 159, 205, 352 *orkyta 86, 176, 224, 290 *orkyt.n. 224 *orme 86, 176, 223, 269 *ormo 86, 176 *orsti 86, 176, 224, 290, 396, 427 *orv.n. 86, 139, 141, 176, 224, 290 *orz-, 86, 176, 224 *orzboj. 97 *orzt.rgati 119 *orzvesti 175 *oržn. 86, 176, 224, 290 *or.l. 118, 164, 165, 205 *osm. 124, 206, 253 *oso.ati 179 *ostr. 206 *os. 37 *os.l. 205 *otava 354 *otinod. 204 *otrok. 29, 82, 147, 299, 311, 353 *ot. 98, 106, 128, 158, 193, 308, 402, 433 *ot.- 199 *ot.dati 205 *ot.xa.ati 291 *ot.pocivati 270 *ot.pustiti 92 *ot.pust.k. 104 *ot.pušcati 92, 107 *ot.pušcen.je 92 *ot.c. 196, 201 *ov. 65, 66 *ov.ca 118, 147, 163, 191, 198, 199, 205, 287, 303, 310 *ogl. 205 *og.l. 205 *oxati 305 *ozl. 205 *oz.k. 205, 268 *P *pa- 354 *padati 99, 100, 101, 106, 107, 188, 236, 240, 270, 299 *pa(j)ek. 298 *pajok. 262 *paky 98 *pal.c. 208 *pamet. 111, 268, 305 *paseka 354 *pasti 107, 193 *patoka 354 *pecal. 105 *pelti 88, 178, 226, 247, 266, 276 *pelva 88, 114, 178, 226, 247, 266, 270 *pelvel. 150, 152 *perseka 354 *perstol. 183 *perstopati 99, 107 *pe.i 90, 124, 179, 203, 207, 228, 278, 287, 351 *pe.. 90, 127, 138, 150, 152, 163, 167, 168, 179, 198, 214, 215, 216, 228, 239, 276, 406, 408, 409, 438, 439, 441, 442, 443 *pena 41, 113, 114, 130, 197, 214, 215, 216, 270, 284, 285, 295, 408, 409, 417, 441, 442, 443, 451, 452 *pene.. 386 *pes.k. 119, 167, 168, 270 *pev.c. 45, 182 *ped. 133, 254, 294 *pest. 138, 150, 152, 193, 243, 268, 278, 291, 411, 445 *peta 111, 207, 211, 243, 268, 287, 291, 412, 445 *pet. 211, 243, 262, 268, 278, 412, 445 *pet.k. 96, 119, 167, 168, 186, 191, 233, 239, 271, 291, 400, 401, 406, 431, 433, 438, 439 *pet. 111, 138, 158, 211, 243, 262, 268, 278, 298, 305, 404, 411, 436, 445 *pijan. 311, 312, 313 *pisati 403, 435 *pišcal. 93, 105, 167, 168, 209, 230, 282, 396, 428 *pišcal.ka 93, 230, 262, 282 *piti 23, 58, 98, 101, 105, 106, 107, 136, 137, 194, 200, 201, 235, 240, 270, 272, 286, 292, 400, 401, 431, 433 *pit.je 132 *piv.c. 45 *plašc. 93, 167, 168, 209, 230 *plat.je 211 *plesti 84, 149, 175, 222, 247, 287, 395, 426 *ple.e 90, 167, 168, 179, 228 *pl.t. 122, 123, 193, 239, 396, 427 *pl.vati 103, 189, 237 *po 67, 174, 183 *pob.rati 151, 354 *poceti 158, 193, 268 *podati 227 *pojas. 142, 183 *pokora 147, 308, 354 *pokryvati 58, 283 *polnina 152, 153 *polt.no 253 *pol. 286 *pol..a 173 *polane 105 *pole 93, 97, 129, 130, 168, 182, 184, 187, 201, 232, 234, 262, 269, 280, 295, 400, 402, 432, 434 *pol.sk. 129, 221 *pomilovati 242 *pomo.i 90, 100, 180, 228 *pomo.. 89, 90, 163, 167, 168, 179, 227, 228, 269, 280, 406, 438, 439 *porociti 110 *pors.ci.. 92 *porzd.nik. 188 *poseld.n. 99 *pose.i 355 *pos.lati 186 *pošcediti 100 *potocane 105 *potok. 141, 301, 302, 309, 311, 353, 354, 356, 369, 404, 405, 436, 437 *povesti 175 *poznati 142 *pop. 298, 306 *pop.k. 306 *pot. 139, 166 *pot.nik. 355 *pra- 354 *pravica 314 *praviti 274 *prav. 282 *pre.a 91, 167, 168, 180, 229, 294 *pri 252, 282, 294 *pri- 272 *pricisti se 175 *prixa.ati 294 *prixoditi 179 *prijeti 158 *prijiti 100 *prikryvati 202 *prinašati 291 *prisega 305, 354, 356 *prisež.nik. 354 *prisež.n. 354 *priva.ati 58 *privesti 175 *priz.vati 186 *prodati 355 *prositi 282 *proso 117, 149, 150, 151, 152, 166, 169, 302, 309, 310, 313, 354, 375, 376, 378, 379, 380, 381, 382, 383, 385, 386, 403, 407, 435, 439 *prosvetiti 227 *pros.ba 253 *pusteti 355, 356 *pustiti 93, 209, 230, 272 *pušcati 93, 157, 167, 169, 230, 272, 279, 282, 284, 285, 291, 362, 363, 364, 366, 406, 417, 439, 451, 452 *pytati 98, 202, 235, 369, 405, 437 *p.lk. 123, 251, 258, 259, 267, 290, 414, 415, 448, 449 *p.tati 235 *p.ln. 122, 123, 192, 250, 251, 267, 279, 288 *p.lž. 122, 288 *p.n. 118, 128, 191, 238 *p.rsty/*p.rste 120, 192, 248 *p.rst. 191 *p.rv. 120, 192, 248, 352 *p.sati 101, 139, 141, 153, 154, 160, 194, 240 *p.s. 96, 118, 140, 141, 160, 186, 191, 233, 238, 239, 278, 303, 310, 320, 352, 400, 401, 404, 431, 432, 436, 437 *p.s.j. 118, 130, 132, 141, 160, 303, 310, 352 *R *radost. 199, 210, 269 *rak. 93, 136, 137, 143, 144, 145, 146, 183, 231, 269, 301 *rana 269, 282 *ran. 269 *rebro 116, 147, 207, 308, 311 *rešeto 203 *rec. 29, 114, 115, 126, 138, 150, 152, 166, 169, 252, 282, 294, 299, 307, 407, 439, 440 *reka 97, 115, 187, 197, 208, 214, 215, 216, 221, 234, 270, 294, 400, 408, 409, 432, 441, 442, 443 *repa 97, 113, 114, 130, 270 *rezati 42, 58, 113, 136, 137, 145, 146, 294 *red. 111, 193, 208, 252, 268, 277, 294 *roditi 91, 130, 180, 181, 229 *ro..stvo 179, 227 *rota 98 *rob. 112 *roka 112, 168, 242, 263, 268, 355 *rokavica 208, 263, 274 *rokav. 112, 126, 140, 141, 152, 153, 210 *ryba 36, 98, 143, 202, 235, 288 *rybar. 283 *rybic. 143, 146 *ryb.j. 130, 133, 288 *rys. 269 *r.p.tati 313 *r.t. 24 *S *saditi 149 *sa.a 91, 167, 168, 180, 229, 294 *sebe 63, 69 *sedlo 65, 66, 84, 149, 175, 182, 222 *sedm. 353, 356 *sedm. 86, 124, 175, 211, 223, 262, 270, 276 *sed.lo 85, 175, 198, 223 *seld. 272 *serdišce 92 *sestra 116, 203, 207, 246, 369, 405, 437 *sedeti 140, 141, 197 *sedlo 222 *sejati 58, 113, 136, 137, 145, 146 *seme 278 *seno 114, 115, 149, 150, 151, 152, 196, 197, 253, 272, 278, 287, 299, 307, 310, 313, 354, 375, 376, 378, 379, 380, 381, 382, 383, 385, 386, 403, 435 *sen.ka 114, 130 *sesti 113, 136, 137, 145, 146, 197 *sever. 113 *se.i 357, 359, 365 *se 107 *sila 98, 202, 235, 253, 272, 286 *sil.n. 118, 124 *skakati 262 *skepišce 174 *skep.ka 174 *sk.d.n. 386 *slava 98 *slep. 114, 115, 255, 270 *slep.c. 141, 152, 153 *slušati 58, 136, 137, 143, 146 *slyšati 105, 279 *sl.za 123, 168, 199, 200, 290, 396, 427 *sl.ziti 122 *sl.z.n. 122 *smex. 41 *smola 269, 280 *sm.rdeti 120, 192, 248 *sneg. 41, 114, 115, 133, 197, 206, 214, 215, 216, 243, 262, 264, 357, 359, 365, 408, 409, 412, 441, 442, 443, 446 *snop.je 133, 353, 356 *sold.k. 134 *solma 87, 177, 225, 266, 286, 355 *soltina 143, 146 *sol. 127, 199, 255, 286 *sodi 211 *soditi 112, 144, 146, 289 *sod. 158 *sod.ja 212 *sod.n. 99 *sosed. 264, 311, 313, 354, 356 *sosresti 175 *spyt.n. 98 *starost. 136, 137, 282 *star. 29, 65, 67, 99, 136, 137, 143, 146, 188, 236, 270, 292, 352, 367 *star.c. 96, 118, 145, 146, 161, 182, 253, 310, 352, 367, 404, 436, 437 *staviti 104, 190, 238 *stavlati 104, 190, 238, 279 *stela 140, 141, 308 *stena 114, 115, 207, 234, 243, 272, 287, 295, 299, 302, 306, 412, 446 *stojati 105, 142, 278, 401, 433 *stol. 65, 66, 127, 255, 292 *storna 87, 177, 225, 266 *storn. 87 *storža 139, 141 *stopiti 262, 305, 306 *strax. 165, 299 *strexa 221 *stri.i 90, 100, 179, 228 *strok. 112 *str.j.c. 292 *studen.c. 191, 193 *st.b.r. 303, 312 *st.lp. 123, 192, 251, 267, 290 *st.klo 312 *st..a 142, 144, 146, 312 *sux. 131, 165, 256, 270, 280, 299 *suša 139, 141, 357, 359, 365 *sušiti 262 *svat.ba 253 *svetiti 114, 139, 141, 289, 292, 302, 306 *svet. 28, 114, 115, 138, 150, 152, 159, 187, 196, 243, 272, 299, 302, 306, 352, 403, 404, 412, 435, 436, 437, 446 *sve.a 90, 114, 144, 146, 152, 153, 159, 167, 168, 179, 208, 228, 292, 352, 376, 378, 379, 382, 383, 385, 396, 403, 406, 428, 435, 438, 439 *svetiti 90, 130, 180, 228, 277, 291 *svet. 99, 207, 268, 277, 291 *svini 130, 132, 212 *svin.ja 130, 132, 200, 212 *svoj. 68 *sv.tnoti 85, 149, 175, 395, 427 *syn. 36, 64, 98, 202, 235 *syn.k. 98, 235 *syr. 286 *s. 96, 99 *s.dorv. 87, 177, 225, 266 *s.dorv.je 133, 353 *s.greti 104 *s.xnoti 119, 140, 141, 160, 191, 303, 310, 352 *s.kazati 201 *s.ln.ko 251, 291 *s.ln.ce 123, 203, 251, 291 *s.l. 104 *s.meti 142 *s.mysl. 98 *s.m.rt. 119, 120, 192, 248, 273, 279, 412, 446 *s.n. 96, 119, 140, 141, 160, 164, 165, 167, 168, 182, 186, 191, 233, 238, 303, 310, 352, 400, 401, 404, 406, 431, 433, 436, 437, 438, 439 *s.n.mišce 191 *s.pati 96, 186, 233, 400, 431 *s.pob.rati 151 *s.re.a 298 *s.to 138 *s.tvoriti 109, 110 *s.t. 119, 167, 168, 191 *s.t.je 132 *s.vet. 113 *s.vezati 158 *s. 160 *s.rd.ce 119, 120, 150, 151, 152, 192, 208, 248 *s.rna 120, 191, 248 *s.rp. 120, 191, 248 *Š *šcene 93, 209, 230, 262 *šcen.k. 209 *šcen.c. 209 *šcedeti 92 *šelm. 88, 178, 207, 396, 427 *šest. 201, 216, 409, 443 *šest. 116, 138, 198, 216, 276, 410, 443 *šepa 163 *šidlo 84, 149, 175, 222, 282, 286, 288, 395, 426 *širok. 248 *šiti 254, 272, 282 *š.ja 200, 214, 215, 216, 408, 409, 441, 442, 443 *š.v.c. 96, 186, 233 *T *tak. 106, 188, 308 *te 109 *tele 278 *telskati 85, 223 *tel.i 123, 168, 250, 251, 267, 279, 287, 290 *tepl. 209, 246, 282 *teta 246 *tet.ka 209, 246, 272 *te.i 203, 295 *telo 97, 114, 130, 150, 152, 197, 209 *teti 85, 175, 223 *teža 158 *tež.k. 134, 150, 152, 209, 243, 268, 278, 282, 291, 295, 311, 412, 445 *tix. 98, 131, 202, 209, 235, 252, 258, 260, 262, 272, 274, 282, 295, 400, 414, 415, 432, 448, 449 *tix.k. 98, 131 *tolciti 85, 87, 178, 223, 226, 266 *tonoti 140, 141 *topor. 141, 311 *trava 269, 270, 282, 283, 299 *tret.j. 132 *tresti 111, 141, 144, 146, 153, 260, 268, 278, 287, 305, 355, 415, 449 *trob.c. 375 *tr.je 233, 252, 282, 294 *tr.voga 199 *tu.. 91, 167 *tvoj. 67, 68, 99 *tvoriti 107 *tv.rditi 110, 191, 192, 249 *tv.rd. 109, 192, 210, 249, 267 *ty 63, 69, 98, 202, 235, 400, 432 *t. 65, 66, 68, 89, 106, 128, 129, 142, 165, 166, 169, 188, 227, 407, 439, 440 *t.gda 164 *t.lmac. 123, 251, 290 *t.lst. 123, 192, 251, 258, 259, 261, 267, 274, 279, 290, 414, 415, 448, 449, 450 *t.rgov.c. 353, 356, 404, 436 *t.rg. 121, 192, 249, 264, 270 *t.leti 85, 175, 222 *t.lo 147 *t.m.nica 104 *t.nadlo 85 *t.n.k. 386 *t.rn. 120, 191 *t.rpeti 120, 192, 248 *t.st. 386 *t.šca 93, 140, 141, 167, 168, 209, 230, 303, 310, 320, 406, 439 ´ *T *.u.. 91, 168, 180, 229, 294 *U *ucitel. 198 *uciti 205, 269 *ugo.en.je 89 *ugotoviti 102 *uxo 205, 269 *ulica 205, 291 *ul.ga 173 *umerti 178, 186 *umeti 58, 99, 142, 188, 194, 236 *urod. 183 *usta 24, 98, 205, 269 *ustr.miti se 200 *utro 307 *utv.r.en.je 227 *V *va 68, 69, 144 *vaš. 68 *vecer. 150, 152, 307, 313, 403, 435 *velik. 200 *vel.i 88, 178, 226, 247, 258, 260, 266, 270, 273, 414, 415, 448, 449 *verd. 88, 178, 226, 247, 264 *verme 193 *vers. 88, 178, 226, 247, 274 *veršcati 93, 105, 167, 169, 209, 230, 282 *verteno 88, 178, 226 *ver.i 90 *vesel. 149 *vesel.je 132, 212 *vesti 84, 149, 175, 222, 247, 287, 395, 427 *vezti 203, 278, 282, 287 *ve 68, 69, 144 *vec.n. 99 *vedeti 58, 100, 136, 137, 189, 314 *vek. 98 *ven.c. 118, 164, 165 *vera 110, 113, 114, 130, 196, 197 *veriti 284, 285, 296, 417, 452 *verovati 136, 137, 145, 146 *vetr. 124, 145, 146 *vednoti 85, 149, 175, 223, 395, 427 *ve..j. 110, 298 *vezati 211, 264, 305 *vez. 133, 204, 214, 215, 216, 408, 409, 410, 441, 442, 443 *videti 58, 114, 136, 137, 143, 146, 181, 229, 307, 314 *vino 23, 98, 127, 202, 235, 309, 314, 357, 359, 365 *vinop.j.ca 200 *voda 45, 206, 269, 280, 355 *vojevati 58, 269, 280 *voj.n.sk. 173 *volciti 87, 178, 226, 266, 289, 354, 356 *Volx. 82, 173, 221, 293 *volkno 87, 177, 225, 266 *volst. 355 *vol. 117, 292 *vola 99, 129, 140, 141, 182, 183, 292, 301, 302, 309 *vona 292 *vorb.c. 134 *vorna 37, 87, 99, 136, 137, 143, 145, 146, 177, 188, 225, 236, 258, 259, 261, 266, 273, 286, 287, 288, 301, 306, 414, 415, 448, 449, 450 *vorn. 198 *vortidlo 225 *vortiti 90, 177, 180, 225, 229, 266, 289 *vor.ati 90, 167, 168, 180, 229 *voziti 22, 58, 100, 101, 106, 107, 117, 127, 130, 140, 141, 144, 146, 189, 194, 206, 210, 236, 240, 269, 301, 302, 309 *voz. 199, 269, 280, 286 *vy 63, 64, 69, 144, 146 *vy- 93, 149, 184, 232, 354 *vybiti 232 *vyb.rati 93, 149, 184, 232 *vydra 98, 202, 235 *vyg.nati 94, 98, 149, 184, 232 *vypiti 187 *vysok. 153, 263, 312, 353, 356 *v. 98, 99, 100, 104, 126, 127, 164, 199, 200, 221, 395, 426 *v.lxv. 83, 174, 191, 395, 426 *v.sedliti 84, 101 *v.ster.ati 193 *v.ver.i 193 *v.zeti 126, 210 *v.z.vati 100 *v.x. 83, 104, 106, 118, 126, 140, 173, 186, 210, 221, 254, 262, 272, 278, 282, 310, 395, 426 *v.lgnoti 288 *v.lk. 21, 122, 159, 165, 168, 192, 250, 258, 259, 261, 267, 274, 279, 288, 290, 352, 361, 396, 404, 414, 415, 427, 436, 437, 448, 449, 450 *v.lna 122, 159, 192, 250, 251, 258, 259, 261, 267, 274, 279, 288, 352, 404, 414, 415, 436, 437, 448, 449, 450 *v.rba 120, 191, 248, 270, 288 *v.reti 193 *v.rx. 120, 191, 196, 248 *v.rteti 120, 180, 228 *v.rv.ka 192 *v.s.ka 221 *Z *za 191 *zaceti 149 *zadeti 100 *zajec. 111, 142 *zakon. 141, 152, 153, 154, 183, 312, 354, 355, 356, 403, 435 *zaloga 147, 153, 154 *zamor.sk. 173 *zaseka 354 *zase.i 355 *zelen. 201, 214, 215, 353, 356, 408, 441, 442 *zel.je 353, 356, 404, 436 *zemla 103, 130, 165, 189, 232, 237, 311, 401, 433 *zenica 197 *zevati 278 *zet. 111, 163, 164, 193, 243, 253, 254, 260, 268, 294, 298, 305, 306, 412, 415, 445, 449 *zima 98, 202, 235, 253, 272, 287, 314 *zolto 87, 178, 182, 225, 266, 277 *zob. 21, 112, 133, 163, 164, 168, 242, 262, 264, 268, 361 *zob.c. 141, 153 *zver. 208 *zvon. 190, 264 *zybati 270 *z.l. 118, 140, 141, 255, 288, 310, 386 *z.rel. 113 *z.rno 120, 165, 191, 249, 270, 288, 396, 427 *z.rn.je 132, 144, 146, 353 *Ž *žaba 262, 270, 286, 299 *žal. 127 *že 67, 109 *želb. 88, 178, 226, 247, 258, 260, 264, 266, 414, 415, 448, 449 *želeti 355 *želez.n. 98 *želod. 375 *žena 65, 116, 144, 146, 147, 246, 258, 260, 261, 262, 273, 282, 287, 298, 307, 308, 311, 357, 359, 365, 369, 405, 414, 415, 416, 437, 448, 449, 450 *ženix. 294 *ženiti 116, 140, 141, 308 *žen.ka 198 *žen.sk. 117, 140, 141, 158, 308, 353, 356, 404, 436 *žerbe 211, 276 *žerben.k. 211 *žerti 114 *žedl.c. 158 *že.a 91, 158, 180, 229 *že..n. 89 *žeti 128, 136, 137, 158, 193, 278 *žetva 163 *žila 286 *žito 29, 254, 282 *život. 153 *živ. 99, 126, 138, 150, 152, 153, 200, 214, 215, 216, 260, 270, 282, 408, 409, 415, 441, 442, 443, 449 *ž.lc./*z.lc. 123, 192, 267, 279, 290 *ž.lna 122, 192, 250, 267, 279, 290 *ž.lteti 192, 201, 214, 215, 408, 441, 442 *ž.lt. 123, 192, 201, 214, 215, 216, 250, 267, 279, 290, 408, 409, 441, 442, 443 *ž.rd. 248 Linguistica & philologica 36 Januška Gostencnik: Krajevni govori ob Cabranki in zgornji Kolpi, 2018 35 Metod Cepar: Praslovanski ijevski samostalniki moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, 2017 34 Robert Grošelj, Karmen Kenda Jež, Vlado Klemše, Vera Smole, Matej Šekli: Lipalja vas in njena slovenska govorica, 2016 33 Luka Repanšek: Keltska dedišcina v toponimiji jugovzhodnega alpskega prostora, 2016 32 Metka Furlan: Prispevki k slovenski in slovanski etimologiji, 2016 31 Sašo Živanovic: Kvantifikacijski vidiki logicne oblike v minimalisticni teoriji jezika, 2015 30 Nina Ledinek: Slovenska skladnja v oblikoskladenjsko in skladenjsko oznacenih korpusih slovenšcine, 2014 29 Majda Merše: Slovenski knjižni jezik 16. stoletja. Razprave o jezikovnem sistemu, besedju in prevodni problematiki, 2013 28 Kozma Ahacic: Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem. Katoliška doba, 2012 27 Andreja Žele: Pomensko skladenjske lastnosti slovenskega glagola, 2012 26 Mojca Žagar Karer: Terminologija med slovarjem in besedilom. Analiza elektrotehniške terminologije, 2011 25 Jože Toporišic: Intervjuji in polemike, 2011 24 Jerica Snoj: Metafora v leksikalnem sistemu, 2010 23 Majda Merše: Slovenski knjižni jezik 16. stoletja. Razprave o oblikoslovju, besedotvorju, glasoslovju in pravopisu, 2009 22 Matej Šekli: Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek in njegovi okolici, 2008 … . http://zalozba.zrc-sazu.si/p/A15 [Monografija] prinaša nova spoznanja o modelih genez jezikov slovanske jezikovne skupine: za vsak slovanski jezik podaja model njegove lingvogeneze, upoštevaje njegovo popraslovansko izhodišce (enotno v enem ali neenotno v vec starejših slovanskih geolektih), nacin spreminjanja (konvergentno ali divergentno) in položaj znotraj makroareala (središcni ali obrobni) ter njegove definicijske lastnosti, po katerih se loci od sosednjih jezikov. /…/ V slovenski jezikovni prostor uvaja znanstveno terminologijo, uveljavljeno v (slovanskem) primerjalnem jezikoslovju in širše v genetskem jezikoslovju, upoštevaje že prisotno slovensko jezikoslovno izrazje. Opazno je dosledno dvojnicno navajanje domacega in tujejezicnega ustreznika (npr. premet jezicnikov / metateza likvid), pri prevodih strokovnih izrazov pa tudi izvornega tujejezicnega poimenovanja (npr. vzhodnohercegovsko narecje, hrv./srb. istocnohercegovacki dijalekt). zasl. prof. dr. Aleksandra Derganc Teorija lingvogeneze, tj. skupka arealno pogojenih danosti, ki jezikovni sistem izdvojijo od sosednjih tako v linearni kakor horizontalni komponenti jezikovnega razvoja, je tu tako prvikrat konkretizirana in v svojih mehanizmih celostno in metodološko dosledno preizkušena na jezikovnem gradivu nekega homogenega jezikovnega kontinuuma (konkretno torej slovanskega) v njegovi celoti. Monografija s tem izredno pomembno prispeva k razumevanju principov dinamike jezikovnega spreminjanja, tako v sklopu casovne komponente, torej v okviru zgodovinskega primerjalnega jezikoslovja, kot z ozirom na v enaki meri relevantno prostorsko komponento, s cimer krepi in utemeljuje spoznanja tistega specializiranega dela diahronega jezikoslovja, ki se tice arealne lingvistike. /…/ Razprava bo nedvomno postala temeljni modelni zgled za podobne sinteticne orise razvojne dinamike drugih jezikovnih kontinuumov. doc. dr. Luka Repanšek http://zalozba.zrc-sazu.si Linguistica & philologica | 37 27 €