Inž. Stjepan Mihelić, podpredsednik OLO Sarajevo:
Pozitivne izkušnje podjetij
Zelo pozirtivne LzJtušnje, fci jih imajno letos s podjetji, ki so delala z dohodikom, ine prepričujej*>, da je zakcMiski osriutek, ki sedaj v tent pogledu izenačuje vsa podjetja, zelo pBzitivein. Rudoik in žele-zarna v Varešu je na primer z uporabo letošnjih predpisov, ki so v osnovi rsebo-vani tudi v osnutiku, podesetoril svoje skJade in s tem dobil mnogo večjo sajno-stojnost. PocTobne rezultate je dosegel tudi premogovnik v Brezi Jkaikor tudi ne-katera gradbena podietja in je zato yer-jetm>, da bodo tuda druga podjetja, ki so letos spadala v prvo skupino, dosegla po-dobne rezultate. Njihove komume so s tem samo pTidobile, ker so se tiidi njihovi do-hodiki znatno poveča>li.
Mnenja sem, da je pravilno predlaga-no, kaiko naj se finansi.rajo anuitete, ki jih bosta delno krila amortizacijski silad in delno sredstva iz sklada za samostojno razpolaganje. Podjetja bodo torej sama odplačeva;la iisio, kar so si sposodila od skupnosti, in ker bo šel del odplačila tndi na rafun plačnega sklada, bado de-lavsiki svefi krepko premislifi, ko bodo sklepali o mvesticij»kih naložbah.
Ni mi jasno, zakaj je osnutek določil, da se odreja mininialmi prispevek občini ©d zveze, da republika sama sebi doloža vižino prispev^ka, a da je okraju prepu-šCeii ostanek. Ce želimo zagotoviti sred-stva za gospodarsko nerazvite kraje, ki bodo očitno z izvajanjem pretllaganega zakona v neugodnem položaju, ledaj je mogoče to napravitti tudi drugafie, ne pa z zoževanjem pravic okrajnih Ijudskih odborov. Prav tako je zasta.rel predpis, po ka-terem $<¦• blokirajo skladi za samostoj-no razpolajranje do sklepnega računa. l'a-ziunem. da jc to opreznostni ukrep, -f-fKla števiilna podjetja prihajajo zaradi t<*L;a v neagoden položaj.  Prrnnogoviiiik  v  Bre^i
ima na pjimer že velika, toda blokiraaa sredstva v lem skladu in če hoče nekaj kupiti, kar je potrebno za napredek pro-lzvodn ie, mora to napraviti na račun piač-nega sklada. Toda tisti del plačnega skla-da, ki gre za naikup strojev, je obreme-njen z vsemi enakimi dajatvami, kakor da bi bil ta denar razdeljen za plače. Zato se podjetja ne odiočajo rada, da bi v ta namen uporabljala plačni sklad. Ker je praksa pokazala, da se pojavlja običaj-no gospodarska frekvenca v tretjem in četrtem tromesečju, bi lahko zakon biez kakšnih tveganj (Joločil, da se sprosti vsaj polovica sklada za samostojno raz-polaga-nje pred zaključn«m računom. O tako ostii progresiji v znamenju dobička ie vsokakor treba razipravljati, a 33. člen, ki določa posredovaoje zveznega izvršnega sveia, naj bo še tako nujen, pušča pri podjetjili še naiprej   psihozo   negotovosti.