Tečaj
XIV.
List 55
gospodarske, obertnijske
in
národsk
hshajajovgako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr.
V
<1 ubij ani v »redo ih julija 1856
Ali se smé v drevnem
ali
šoli zraven drevja še kaj druzega saditi ?
VOrtili ezi skodujejo sadnemu drevju, ako je blizo njih vsajeno
Mnogo let sem si prizadeval, da bi bil to natanko zvedil
zato sem skušal in skušal
(Konec.)
Ako pa drevesa v drevnem sadišu so divjaki, ki imajo drugo leto po nasadbi cepljeni biti, ni dobro, da bi se
rs i k a j
pa
k
9
se nisem
sejalo sočivje vmes: pervič zato ne, ker, kadar se drevó blizo zraven vsajene
mogel prepričati, da bi sadno drevje žitu škodovalo, če niso
gosto posajene, da žito stoji kakor pod streho
pi in zelju ne teknejo drevesa, ako so
di
tak
noč in dan
Le
Woch. d. L. P. u. H
cepi, se moti. da ne raste tako kakor bi sicer rastlo, in se
i
tako rekoč nazaj postavi v versto malih drevesic, tedaj je
?
dobro, da se mu vsa zemlja pustí v vertni soli in se ne sadí nič druzega tam ; — pa tudi zato ni dobro v gori imenovanih okoljšinah zelenjadi in sočivja sejati, ker kadar se drevesa cepijo, se pohodijo in poškodujejo zraven vsajene reči lahko tako, da vse skupaj ni potem nič prida.
Po drugem letu potem pa ni nevarnosti več, da bi sočivje drevju škodovalo ; brez vse skerbi vsevaj tedaj med drevesca sočivja ali kaj druzega tako dolgo, dokler ni drevje v vertni šoli tako veliko zrastlo , da bi sedaj ono zateralo rastline , ki so se vsejale vmes. Kadar pa si ktere drevesa izkopal v vertni šoli, da si jih přesadil na njih stanovitno mesto ali jih prodal, in so potem prazni prostori ostali
Gospodarske skušnje.
C»

na polji Fužinske graj
V •
predsednik naše kmetijske družbe so nam te dní
Gosp Parizž
se povrativši, o pridelku b pešeni naši zemlji, kakoršn vici v
ca sledeče na znanje dali je povsod v fari pri Mar
i
r •
Na De-
Polji pod Ljubljano, sem dal lánsko jesen poldrugi funt bivca vsejati, in přidělali smo iz njega 117 funtov
aven tega pa moram
prav čistega in oljnatega semena. Zi
se to povedati, da je p
h ud
m
9
naša navadna
dob oge
terpel letošnj a, ki je bila ti
koma bivca na enaki njivi vsejana, pa ne tako; za tretji
del manj kot bivca smo je přidělali
u
To je že drug
?
le obsej te prostore s kakošno zelenjavo ali socivjem.
Naj povém pri ti priliki, kar sem vidil pri nekem vert-narji ravno v ti zadevi. Cela greda je bila s hruškami kakor v vertni šoli obsajena , pa že čez polovico drevesic je bilo izkopanih. V sredi med dvema verstama hruševega drevja je bila povsod versta fižola vsajena, kteri se je tako okoli drevés ovijal, da ni bilo mogoče po gredi semtertje iti brez škode za fižol. Vertnar, ki je z vertnimi pridelki kupčeval, mi je rekel, da fižolu obéra zeleno stročje le odzunaj in ga prodaja; kar ga pa odznotraj raste, ga pusti da dozori. Ko sem pervikrat na drevno gredo posadil fižola — mi
dom
skušnja, ktera poterjuje hvalo, ktera se daje bivcu
ujih deželah. Ako se bo obnašal tudi vprihodnje tako do
bro in se ne bo zvergel, utegne res navadno ogeršico spod
a dosti dal. V tem
riniti, zlasti, če bo tudi dobre g
še pričakuj
skuši nj
(Kruh iz želoda). Nabere se zdravega želoda kolikor treba; oluši se zvunajne lupine, ter zreže na male kosčike al pa se raztolče; potem se dene v kad in polije
s čisto vodo tako, da voda en pavec visoko nad želodom stoji. Pusti se voda 15 ur stati: potem se odcedi (podobna je lugu z oljem zmešanemu), in vlije se nova voda na-nj, ktera naj sopet tako dolgo stoji. To naj se ponavlja tako dolgo, da bo voda popoinoma čista. Potem se suši želod v krušni peči, al pa na lesah na peči v hiši ; želod posušen se zmelje. Iz tega pridobljena moka se z enakim delom režene moke dobro pomeša, potem pa se ravná ž njo kakor z reženo ali ječmenovo moko, kadar se kruh nareja.
91
reče oni vertnar na dalje
sem si misiil: če fižol drevje
v rasti tudi enmalo zaderží, nič ne dé, saj je že dosti ve-
ali skušnja me je učila, da ni bilo tako kakor sem
liko; — misiil, zakaj fižol dosti dorastel
drevesa so rastle sedaj kakor poprej

Ko je
i
ga je og
rebel in ga potem pustil kakor
je bil, in drevje in fižol sta zaterla včs plevel tako,
da je
bila greda popoinoma čista, pridelk fižola pa prav obilen. Ta je pač živa priča, da ob pravem času se smé zraven drevés še kaj druzega saditi.
Na drugo vprašanje: ali se namreč v drevnem sadišču
v
Opomin gospodarjem zastran živine
Ze se je spet letos na vec krajih přiměřilo
9
da ie ži
vina
nagle smerti poginila, in
pr
natanjčnem preisko
ali vertni soli smé na tisto mesto, kjer so poprej Vanji se je pokazalo, da je bila tista kužna bolezen, ki se
J -___ ____i _ 1 _ •	___ • l_______ 1 • 1 _	Y •__• _ ___ 1 • l • O	.	.	.	, . .	. ,	. •	v • « •	v» •
drevesa stale in so izkopane bile, sočivje saditi? primerja sosebno poleti ob hud
1	ê I t	i	t	V • • •	i 1 •	_	..
v r o č i n i
pod mnogimi imeni, ker jotu
zamoremo odgovoriti, da ravno po vsejanem socivji se taki prazni prostori naj pripravniši naredé za novo nasadbo drevja. fo 01
Ce dalje se je na takih prostorih sočivje ali kakošna druga metljaj e itd. imenujejo. Č
in s u si, in ni pri sad
9
V . V
na vranci, tam ce r n i o v c i c, c e r n i saj
k
kakor
Ije, g
vertnarska zelenjad imela, toliko bolji so bili za novo drevno
sadišče
pridelkom.
; se vé, da dobro pognojiti je
treba onim vertnarskim
Pri ti priliki povemo na vprašanje iz D
da nam
mšk
ime „bivca" ni znano in da ga
menda tudi nima, ker na C
Komur koristnost take mnogoverstne zasadbe ni prav , naj se ozrč le po lastlinah v naravi, kterih človek
kem. odkodar se je zaplodilo to seme k nam, ga sploh tudi
ne seje in ne sadi, in vidil bo, kako različne rastline ra stejo mnogokrat skupaj in se dobro obnašajo; ogledaH
m skih gospodarskih časnikih imenujejo
9 99
der Bivic" in
nikoli drugac. Ako bi ga hotli po nemški kerstiti, bi mogli be sedi „Riips" pristaviti kak prilog. Naj pa raji ostane
naj se
po nekterih njivah, kjer je pod žito gospodar vsejal klaje, korenja ali kaj druzega , in se oboje dobro obnaša. Veliko se je že govorilo in pisalo, da sadno drevje zraven
b
tudi v druzih jezicih b
slovanski
Vred.
**) Me ti jaje imenujejo to bolezen, kakor smo se te dm sami prepričali, po več krajih na Notrajnskem. Na Gorenskem ji práme tljaj i (metulji?) na
vijo
njiv vsajeno )e škodljivo žitu, in da tudi nekteri poljski sa
bolezen na vranci", ker pod h in na pljučah zapopadajo pri nas le gl
ali
ćervivo bolezen. ki ste kot dolg
bolezni kakor noc
220
t
kakor kolomaz
in
trup
kakor gad, je poglavitno
znamenje te bolezni, ktera
h
pride in
h
V •
živino
kega p
adavi. k večem kake 3 dní
y
terp
îver smo že večkrat od te hude
tudi člověku
Starinske stvari.
Star grobopis.
Našli so ga pred nekimi Jeti v vinogradu nad Ker-šiklo. pod verhom Saltiria. dve uri od Pazina na sever;
bolezni govorili in jo na drobno razložili, povemo danes našim gospodarjem le to, da se je letos že po vec krajih
ploša
»
robna je zdaj pred vratmi Slokovičeve hiše v Kersikli.
MEGAPILINA
MA
prikazala, in da jim je zatega
olj
treba pazlj
biti
V «
na svojo zivmo.
Hlad
hl
b i s t
h
d
in n e p
XI Ml L A V. F. S LB I
ET CEM0NÍAE MAR
E L I A E F I L I A E.
1
delo v
v r o c i n i
so poglavitni pripomocki, da se od
verne ta bolezen. Ako dobiva živina dosti
tega hlad
Ker
obcinstvi
ga
menda nihče še ni oznanil, naj ga jez podam
J. V.
£
ka (ljufta) in hlad
b i s t
d
v-se, se
ne more delati v nji tista cerna gosta in strupena krí, ktera
hitro živino zadavi. Zatega voljo je tudi dobr krat kopati, če je mogoče, in ji trave
» živino pokladati,
vec
pa
Popotni spominki.
Dva dní v Goratanu. (Konec. )
nove merve, ktera rada vžgč to bolezen. Kdor more solí
dati
bo
■ppi
živini v tem času
Tii na Predilu vidiš zdaj ,
dragi
bravec, pod in nad
kaj dobro storil. -- Kadar zboh, cesto nove in čverste obzidja, ktere veže podzemeljska pot,
je pervo, naj se ji p
in veliko kervi vzame;
y
pol
vanje z merzlo vodo je druga dobra pomoc, dokler zdi
k ne pride, ki naj bolje vé kaj je dalje početi
Ako živina pog
y
k
da si branitelji, ako bi jim žugala nevarnost kje veči, lahko priskočijo na pomoč. Spod in zgor pretijo na vse straní puškarnice in topovne luknje sovražniku
ako
bi se
se ne sme nic
vžiti: strašilo nevarno je! Tedaj se tudi b
i
ne
m
klati in potem
tajit
ker
d nje jim prederzno bližal. Cesto bodo menda lahko zapirale vrata.
kadar bo vse doděláno, pa če tudi prec ne, saj urno se lahko nost je vse to naredi. Zgornjo terdnjavo sem nekoliko ogledah Stojí
živina
ravno tako strašna, strupeno. Kdor kaj
tacega ston ,
se pregreší
d var
tj
v •
Ijenj
in
pada kaznim za to določenim
zakaj že je krí, meso in vse drobje na homcu nad cesto. Pot pelje do nje od zapadne straní
in je osnovana na rajde. Južna polovica terdnjave je ob-i dana z dvorom, v kterega se gré skoz štirivogeini na zapadno
stran naslonjeni stolp. Vrata, pod kterimi je kamen z letníma številkama 1809 in 1848 (ostanek kladare) vzidan.
oj
i n
jega bližnjeg
Jezikoslovne drobtinice.
so visoko
gon.
Nate
prislovico, ako
Harren macht manchen zum Narren":
bo kaj veljala, za ovo „Hoflfen und
„Ki mnogo up a,
lahko ob up a.— Od „upanja" istersko ljudstvo se sledeče govori: „Cpanje je brez vere, mnogo obečaje, ali zato haje
Po malém lesénem mostku, ki čez dober seženj širok in še globokejši překop derží, pridemo do njih. Narejene so iz moćnih in debelih železnih palic. Veža v stolpu je majhna , in v njo deržé puškarnice od vseh treh
S*
se
( mara)
I
n e h aj e
u
y yy
Hi .
upanje je slaba reč, ki se na-nj nasloni,
»/ - i/ « •
si lahko vrat zlomi"; „upanje je slaba rec, mnogo obecaje a malo daje". Poslovenil bi pa jaz ono prislovico : „Up in
y
ček sta že kega tega prevarila", ali „up in cek sta ze kega tega ob pamet spravila", ker se sliši reči : ,,i upanje vara" in „sem prodal (dal) na ček — na poček".
Za vinske bolezni, o kterih je bilo unidan v „No-vicah" govorjenje, pa rabijo Istrani take-le besede: Ako se
strani, da bi. ako bi sovražnik tudi do tukaj přišel, lahko notrajni pobili. Vrata na dvor peljejo iz veže na desno. Kaj debele so in z moćnim železnim plehom obité. V dvor pridšemu pretijo zopet druge puškarnice iz pravega terdnjav-skega poslopja in baterij , ktere slednje so na vèn in noter z debelim zidom obdane. Dvorišče je precej prostorno, tako da bi precej vojakov se v njem ustaviti
zamoglo.
Obhodil
sem
ga
krog
in
krog.
na kupu ležeče grozdje stepli, pravijo : „grozdje je zagorelo"
y
govore :
in ker potle tako vino gré na kis, tako tudi vsakikrat pravijo, ko se vino počne kisati. vino Ie oslabuje, pa da ne zgubi ne diša ne kusa, se go
vino cika"
Ako
y
Cas moj je bil preteke!; zasukal sem se toraj in pre-stopil kmali zopet iz Primorske zemlje v Goratan. Crnih korakov sem se zdaj podal navzdol proti ravnini ; kmali se mi je zopet v globoki dolini nasprot blesketalo zercalo Ra-
uiirne valove so sprelepo zlatili
beljskega
jezera
kterega
vorí: „vino je izvešélo";
ako pa premení diš in kus,
go
voré : „vino zadaje", „zadava". Ce vino zgubí svojo čistoćo,
požni žarki popoldanskega solnca; tje proti severju pa sein le gredé zagledal v podnožji Rabelj, nad kterem nadesno

pravijo: „vino se
y yy
je ganilo
u
y
se je smutilo".
in če se je jako ganilo : „vino
J. V.
kakor orjaška krona kipijo
goli
peteri verhovi stermega
l'etverha, naprej doli pa celo dolino proti Merzli Vodi. Želel
, memo Terbiža dospeti čez
sem se nocoj
ako bo
mogoce
Slovensko slovstvo.
mejo poleg Belepeci nazaj na Krajnsko , toraj je bilo treba, pospešiti korake. — Le memogredé sem bil pri Merzli Vodi.
kmetijska kemija ali natorne postave iu kemijske res- Tukaj sem po večem ogledal cesarske svinčne topivnice.
•	1	•	v 1	V !	#	v •	1 I	V • 1 »	t	■	___ A	_	-	v	_ _ -	_ _	_	-
nice obernj
na clovesko in zivalsko življenje
kme
tijstvo in njegove pridelke. Spisal Matij
V
t
Neki prijazen mládenec, Alojzi Pluh, iz Celovca domá, mi
jih je prav radovoljen skazoval; viditi pa pri teh topivnicah
ni ravno nič posebnega. Svinčena ruda se na drobno stolce
in zmelje, potem se vsuje v podolgasto peč, ktera se z dervmi Leta 184T je nepozabljivi naš Vertovc „Novicam" kuri in ima podobo navadnih peči, kadar se v nji za peko
Drug
t
Y
Ljublj
natisnil in založil Jožeť
Bia zni k. 1856
prikladati zacel „kmetijsko kemijo
u
Ker pa so takrat tudi
kuri.
Le toliko je razločka, da tla pri teh visijo proti nie
odvec natisnjeni iztisi posli in se vedno poprašuje po njih , je stejam , in da so
y
se ve , vecje
Svinčena ruda se kmali
napravil gosp. Blaznik drugi natis, ki je ravno dokončan,	začne v žerjavici topiti in svinec teče pod njo navzdol v Menimo, da je dosti, ako le to naznanimo, da se spet	male, pred mestejami postavljene podolgoma štirivoglate podob iva j o te bukve, ker neprecenljivo delo za vsacega	sodice, kjer se sterdi. Menda se svinec potem še enkrat omikanega Slovenca, naj je gospodar v kmečki ali gosposki	pretopi.
Ločivši se od Merzle Vode sem se še enkrat ozerl na
suknji ali kterega koli stanu, je tako dobro znano, da ga nam
ni treba na dolgo in
široko priporočati.
Kralj
h
y
kteri se zadnjič tii popolno
od
glave do
vranéneça přísada ali
c e r m a
in dan razloćne od naglega
(Milzbrand, Anthrax), ki mahoma živino mori. Će nam vé kdo besedo „metljaj" in njeni zapopadek tara pa tara navadni razložiti, prosimo, naj nam pové.	Vred.
tako
nog vidi. Dolina je tudi proti Terbizu doli zlo ozka, da se na več mestih s težavo cesta skozi rije. Pri vasi Fličel (slovensko ime mi ni znano) sem prestopil na desno,
in kmali doli zopet na levo obrežje Z
y
ktere struga je
221
v	• v	v
čedalje globokejša prihajala. — Solnce je bilo že zašlo za piva ž njim preljubo pijaco. Ce kmet nima delà

mu ni
Božjo gnado, ko se mi je Terbiž posvětil. Tiha noc se je
nič bolj
pri sercu kakor da se vsede k ti mizi in si na
že bližala, le od Kokovske dolinice mi
Je g
romel střel na- pravi caja, in tako
ga vidis
tr
v plavi ali rudeči srajci
i
vca
sproti, kakor da bi me bila neka čarljiva moč přestavila v ža- sih z lično kapico na glavi, tako zadovoljnega pri ti mizi lostno leto 1809. nazaj. Delavci so namreč zažigavali za- kakor cara na prestolu svojem. Se vodka (žganje), ki jo vertine pri novi cesti, kar se pri tacih delih in stavbah Rusi kaj radi serkajo, jim ni tako ljuba kot čaj. Ko popi-
navadno ob tem času godi
Bilo je že odzvonilo
angeljsko
V V
cescenje, ko sem dospěl
vajo caj, popevajo mile svoje narodne pesmi in ure jim tekó kakor da bi živeli v raji pozabivši zemske nadloge.
j
V •
v Terbiž. Lep in topel večer, razsvitljen od svitlo-blede lune me je pač zlo mikal, podati se še nocoj naprej proti meji moje domovine, dnevi ste me bile nekako toraj tudi svojo pravico. \
i
al dolga pot in huda vrocina po
Kratkocasnica.
pohrupale; trudni udje so tirjali neki gostivnici
mu ga ni še bilo para na svetu
so me prav lju-
domilo sprejeli, in tukaj sem prenočil. Pervi žarki prihod-njega jutra so me pač prehitro klicali na noge , pa mudilo se mi je, toraj mi poležavati ni pripusti! čas.
se godé
po svetu, pa tudi čudnih ljudi se
Pozeruh, da
V
Čudne stvari
ne manjka. Tem se smé prištevati Jože Ko loni ker, iz Pasové na Parskem domá, ki je umerl leta 1771 v Ilepolji. Bil je snedež tak, da bi se ne verjelo, kaj in koliko je sne-
Milo hladivni juterni zrak mi je
pihljal od visocih gorá nasproti, ko sem Terbiž zapustil, in ni bilo še minilo dva-
potem ko sem v tem času meje treh
dospěl sopet do Belega potoka. Tukaj sem se še enkrat ozerl proti goratanski zemlji n a z a j
jet dil
del na dan, ako bi ne bilo vse tako natanko
popisano
Ze v
krat 24 ur , ko sem , kronovin prestopil in mnogo vidil,
tretjem letu svoje starosti je kamenje jedel. Tudi njegovi starši in njegova babica (stara mati) so nek bili kamno-
jedci.
Njegova zena sama je pripovedovala, da nikoli ni
je ne-
v duhu sem obiskal še enkrat Terbiž, Nabor
bil sit, ako ni kamnov med druge jedi mešal, kterih koliko zmiraj pri sebi nosil. Ko je imel enkrat na Holand
i

?
Pontabel in Pontebo, Visarje,Rabelj in Pre pa tudi se serčno vnet spominjat svojih v ti deželi bi
5
ga je vzel
vajočih Ijubih, živih in mertvih.
5
sem ,,z Bogom,
Po dolgem premisljevanji
predragi Goratan !" se od vseh in vsega v duhu poslovil, se zasukal, prestopil mostek ter stal zopet v
ljubljeni domovini.
Josip Levičnik.
Ogled po svetu.
Iliša rusovskega kmeta
Vsaka rusovska kmecka družina ima dolocen kos zemlje (polje, senožeti in gojzd), zraven pa tudi hišo in vert. Hiše so leséne kakor pri nas na kmetih; od zunaj pa in posebno
sko iti in je slisal, da je tam malo kamenja več centov seboj. Bil je v eno mer lačen, in tudi ponoči ni mogel biti brez jedi. Ce je poldrugo uro brez jedi sterpel, bilo je že dolgo. 17 slanih rib (arenkov) in ravno toliko bokalov piva (óla) brez vštetih hlebov kruha je pobrisal ko bi bil trenil. Enkrat je pohvatal celo tele v 8 urah. V Brun-šviku (Braunschweig) na gradu je pojedel 25 funtov pe-čenke in popil 12 botilj vina, ko je že popred v neki kerčmi pet porcijonov pospravil. Razun navadnih jedi je žerl tudi druge stvari,
na tisto stran, ki je proti cesti obernjena, so tako lično napravljene, da jih je veselje viditi; oknice so večidel poma-lane,' okrajki so izrezlani in tam pa tam celó na strehah je viditi kaka lepotija. Okna pa so tako majhne, da Rus
kakor rudnine, klobucino in mnogo drugo robo, le polenovk (Stockfische) ni mogel jesti; tako so se mu priskutile, da jih kar viditi ni mogel. — Tudi njegova dva mala otroka sta že kazala, da bota snedeža kakor oče. Sinček, kteri je le pet mescov doživel, je potřeboval vsaki dan dva bokala juhe (župe), hčerka pa, ktera je v devetem
komaj svojo bradato glavo skozi pomoli. Od znotraj pa hiša
ni tako lična kakor odzunaj ; večidel je v vsaki hiši le ena izba in zraven majhna kamra, zraven hiše pa hlev. V izbi imajo le toliko pohišja, kolikor ga jim je prav potreba. Miza
je tako bela, gladka in
kamor se oči ptujca obernejo, ki pride v rusovsko hišo zibelka, ktera je podolgasta čajna

čedna, da se sveti po celi izbi. Pervo
- ~ •
? je
tednu umerla, je popila vsaki božji dan bokal mleka. Kolo-niker je bil v svoji mladosti vojak; zavolj njegove požreš-nosti so ga povsod, kamor je bil ukvartiran, šteli za 8 mož. Posebno čudo pa pri vsem tem je to bilo, da požrešnost njegova mu je enkrat življenje řešila. V nekem boji je bil namreč ustreljen v trebuh ; ker je pa ta po sreči poln kamenja bil, je kugla odletela in rana ni bila nevarna. Tudi v cerkvi je nek mogel svojo volčjo lakoto s tem tolažiti, da
s predpertom odeta in je kamenje požiral. Po njegovi smerti so dobili, ko so ga na štangi viseća izpod stropa; ker se zatega voljo zmiraj raztelesili v trebuhu zraven mnoge druge robe tudi en funt
enmalo ziblje, ji gré po pravici ime zibelke. V kotu izbe stoji sila velika peč, v kteri kuhajo in kruh
pekó, za
v « r
in en kvinteljc kamenja.
S
c.
pecjo
pa so spavnice. Zraven peci visi leséno koritice, v kterem si roke umivajo. Na leséni klopi, ki je napravljena okoli peči, sedi celi dan, kakor da bi bil přibit, stari oče. Ondi
Novičar iz avstrijanskih krajev
Iz Milana 3. julija
V/ 'i*
Sedaj se že vé letošnji s vi Ini
i
si spleta iz licja opanke, na ktere rusovski kmet veliko derži zakaj vsaki teden ali saj vsacih 14 dni mora nove imeti. V drugem kotu pa je přibita kaka pomalana sveta podoba pred ktero domaći poklekvajo in molijo. V lesénih posodah

?
ki so
napravljene iz brezovega lubja in ktero visijo po zidu
pridelk na Laškem; naznanjamo ga v našem listu, da boji naši svilorejci vedili kako in kaj. V Lombardii so pri dělali kokonov pridelka; v Furl cej zadovoljni; v Sard
svoje jedila. Jedila rusov
ali stoje po klopéh, si shranujejo
ske so preproste. Hleb kruha leži na mizi, pa je večkrat vès ple8njev.
kakor druge leta
(svilnih mesickov) komaj polovico srednjega
in v papeževih deželah so pre-i n i i so jih přidělali precej manj Francozkem pa ne bo letos skor
N
Sci,
kasa, leotvinja
in kvas, snetki
nič svile. Zato je dosti kupca, pa tudi cena vsaki dan drazja.
Tudi iz Vidma smo zvedili ravno ta dan, da so dokaj
tudi v hiši naj prostejsega rusovskega kmeta, ne
(male na zraku posušene ribice), pirogi (neka gibanica
ali opresnik z mesom ali jajci ali pa s peso nadéta in v
sirovem maslu ali lanénem ali konopnenem olji pečena), tva-
rok (neko sirato mleko) so národně jedila rusovske. V nobeni hiši,
manjka mizica za čaj (tê), na mizici je mesingast kotli-ček, iz kterega hlapi čaj, ki je Rusom kaj priljubljena pijaca in ki ga znajo tako dobro napravljati, da malokje tako ; zato pa tudi sladkora in mleka toliko porabijo tudi v mali vasi rusovski, da v marsikterem nemškem mestu ne toliko. Ce obiše ptujec Rusa, ga gostoljubno přejme , in berž mu
s
kokonov přinesli na sejm, pri vsem tem pa so dragi bili pšenico so zadovoljni; grojzdje pa je jelo poslednje dní zlo plesnéti.
Od celjske okolice 7
julij
Přetekli četertek
je nek prileten kmet zavdal svojega zêta. Matevz C. po imenu, je kolar v železnari v Storjah pri Celji, tih in priden mlad mož. Opoldne tistega dneva mu je přinesla namreč žena njegova od doma iz Bukovja (pol ure od Storij) kosilice, kuhanega fižola in kislega zelja. KojeMatevž C. te jedi nekoliko bil povžil, občuti nagloma strašne bolečine v čevah, začne bljevati itd. Hitro dospěla zdravniška pomoč
napravi prijetni
caj, se
z njim vsede k čajni mizici in po
lz časopisa „Bild und Lebena 5. knige 2. zvezek
Pis
ga je pa
Toliko strupa
vendar grozne
smerti otela. Kaj je bilo v jedílu? bo poslal papežů v spomin krasno, iz naj dražjega sevre
rumenega arsenika
da bi bilo zadostilo
škega porcelana narejeno
kerstno kapelico.
V der
petero ljudi ob življenje pripraviti. Uzročnik tega hudo- žavnem zboru anglezkem je unidan lord Lyndhurst od mi-delstva je bil lastni tast Matevža C.; zakaj da je pa to nistrov terjal, naj razodenejo zboru zadeve laske; minister
Clarendon je odgovoril, da to ne more biti, dokler obravnave
in je přistavil le to. da angležka in francozka
Zagrabili so pa hudobnika
storil, se se ne vé prav. ter ga c. kr. okrožni sodníi v Celji izročili.
prec
V
J. S.
niso
dognane,
Iz Mirne na Dolenskem 2. julija. J. II—c. 0(1 več
straní naprošen, naj bi naznanil, kako letina pri nas kaže, povém „Novicam" sledeče: Ne le pri nas, hvala Bogu! temuč tudi v vseh bližnjih farah žito dober pridelk obeta.
pa je spet odgnala, tako, da
Terta je bila enmalo pozebla
y
zdaj prav lepo stoji, ravno tako tudi turšica ; nzoi je en malo suša zamudila , zgodno vsajen je veliko lepši od kas-
lansko leto je pa ta lepši bil. Sadja bo malo pri nas zunaj orehov ; v druzih krajih, kakor v Buci in Veliko-černiških gorah so hruške in češplje polne. Ječmen smo že poželi 22. junija, pšenico in rež bomo prihodnji teden. — Včeraj popoldne je toča hudo razsajala v št. Rupcrški in v Velikočerniških srorah: škoda se lakko ceni na več ti-
V •
tižol
nejega;
&
y
suč gold.; tako strasno je v nekterih krajih tersje pobila
y
, <*a
več let ne bo rodilo, tudi kos nogradov je vzela; celó tur-šico je tam pa tam blizo gore zlo otepla. Kjer so priderli
hudourniki s hriba, so vzeli tudi pokoseno senó. Revezi, kaj bojo počeli, kterim je huda ura vzela včs pridelk! Ravno v ti hudi uri je trešilo tudi na polji, ko sta neki mož in žena
na voz ; zeno je
mervo nakladala so vendar spet obudili k življenji.
ubilo do smerti, moža pa
Novicar iz raznih krajev.
Da bi se slabi dohodki nekterih
k
v lj udskih
so la h po kmetih poboljšali, se zamore po dovoljenji ministerském učnína (šolski dnar) povikšati in to plačilo tako ustanoviti, da perve tri šolske leta se za otroka za vsaki teden odrajtuje 2 krajc., za druge tri leta pa 3 kr. — V
kteri
koli dunajsk politišk časnik clovek pogleda, ne nahaj
na pervi str
med tistimi spisi, ki „zvonec nosijo
u
(Leit
artikel), ze dolgo nic od te in
druzega kot od te in une „banke" in
une „železnice"
y
tičnem polj
vidi se, da je suša tudi na poli
Za spodobni sprejem in gostovanje nat
znan cev in zdravnik
tembra na D
y
ki se bojo snidili mesca sep
n ajski
žitarj
je nek 20.000 gold, določenih
Du
so iz Od
zvedili, da francozka vlada na
kupuje ondi sila veliko rusovske

žita
i
ki bo nadomesto
valo domači pridelk
Dunajčanje ne tožijo po krivici
dragino
pr
neki dunajsk časnik
se sniejo pritožiti ř
y
ker v P
al še veliko bolj u veljá kilogram
funt) naj boljega mesa 2 franka in 3 centime
(poldrugi
to je, blizo 48 krajc., 54 centirnov, telečjega in 86 centirnov
i
kilogi
kravj
mesa 1 frank in
1 fr. in 99 cent., koštrunovega 1 fr
Tudi drag
dobro: namesto
y
blag
*
da se pošilja domač dnar v ptuje dežele za ptuje
ostane doma in se kupujejo domači pridelki. Očitno se vidi
to pri tistem penečem vinu, ki ga delajo v Šampaníi na
Francozkem in se drago po svetu prodaja pod imenom Šampanjca
(Champagner)
T
leta sèm se ga na D
vsako leto manj spečá. Iz colnih zapisnikov se vidi, da leta 1853 ga je prišlo na Dunaj
leta 1854 le 70.000. in lani
V
se
v
se
150.000 steklenic (flašk) 40.000 ne. Namesto te
y
ptuje penine se je popilo več dom Ogerskem, Avstrijanskem itd.
y
ki jo delaj
se bota cesar
Čedalje verjetnise je
trijanski in francozki letos kje
y
na da
dila, ceravno mesto shoda še ni znano. Politikarji, ki ho
čejo vse na drobno vediti, terdijo, da to ni le znamenje po sebnega
tudi car
vlada ste napolitansko vlado resno opomnile, naj vpelje potrebne prenaredbe v svoji deržavi, in da angležka vlada
tudi francozko in avstrijansko, naj nju armade
Je
nagovorila
zapusté papeževe dežele; napolitanska vlada takrat se ni
odgovorila, francozka in avstrijanska vlada pa ste rekle, da ste pripravljene to storiti, kakor hitro bo le papeževa vlada
• V
nic
neke pogoje spolnila.
Za gotovo se pripoveduje, da
Moldava in Valahija se ne bote zedinile v eno der
Poslednji čas se sila veliko rokodelcov izNern
zavo.
škega preseluje na Rusovsko; samih mizarjev se je nek unidan blizo 400 iz Berolina na Rusovsko podalo, tako, da-sedaj tam teh delavcev prav zlo pomanjkuje.
y
Oi^Ias od Soče.
Bi rad, prav rad, prijatel, tvojo slavo Slovencem, kakor ti želiš, zatrobil; Tako bi za te cast, za svojo glavo Pa lavor nezvenljiv pri njih zadobil. Al kar odrekel Bog mi vince zdravo, Je Pegazu nakrat kopita zdrobil; Ki teše po Elikonskem griću blodi, Ne more tebi peti, hud ne bodi!
„Napenjaj, rekel boš, ko drugi strune Jim treba ni krepčavnega polica;
Vse vprek slavé, kokoši in kopune Dekleta vmes župana in beriča. Ko ćul bi iz loga ptićic mile kljune, Glasi se sladka pesem strun grabića". Prijatel, kdor će vredno nam zapeti, Si mora z vincom prej serce ogreti.
Dokler le z vodó vira Ipokrene Gasil si bodem neprijazno žejo , Ne bom zapěl ti pesmi zaželjene. Ker strune nikdar skušať Muz ne smejo Je pevcu nektar vince prave cene , Ta dá domišlii nebesko rejo;
y
y
y
Potem zápoje pesem brez opora Potem šumi iskreni tok govora.
Omerla se zbudí pesniška žila, Se vnovič vžge nadušja iskra sveta, Spet pevca zdaj derví stvarjenja sila Ki nove mu zelene vence spleta. Al kjer je krepka terta usahnila , Potihne pesem , sladko prej zapeta ; Zastonj si reve Pegaza sedlajo , Jim slabe strune več glasú ne dajo.
Ko v vincu, hotel Bog! se milodragih
Nebeskih plamočutov pa napijem, Ne bom zamolčal dik mi vedno blagih ; Ti bom zapěl z nadušenim izlijem V jedérnih stihih in ne krasa nagih. Poprej ti, ljubček, ćela ne ovijem. Za zdaj pa le prevdari, modra glava: Da voda pevcem ni nikakor zdrava !
F. Z.
Stan kursa na Dunaji 7. julija 1856.
Obligacije
deržavnega dolga
i
yy
Oblig. 5% od leta 1851
5 4 4 3 2 V
0
/
o
2 yy
yy
S4'/4
74
66 50 42 B 89
fl.
t
2
V f)
V
yy
yy
Esterhaz. srećke po 40 fl.
20 20 10
68 fl.
Windisgrac.
Waldštein.
yy n ty yy
Keglevičeve „ n Cesarski cekini. .
yy yy
ry
23 '/
M ,4
25 10'/2 » 4 fl. 48
»
yy
prijatelstva, temuc se kaj več, ker nedavnej sta Oblig.zemljiš.odkupa5°/0 86'/2 „
«„««„„1,:	1,-^lï------1-ï -----Î	Tr	rr^i---JI-J-^OOJ	240l/
ki in kralj pruski skupej bila. Koliko je Zájem od leta 1834
resničnega nad tem ugibanjem, gotovo časnikarji samí ne vejo
Cesar Napoleon je kardinalu Pati
u
y
ki je pri kerstu
yy
ry
yy
1839
121 y
2 yy
Napoleondor (20 frankov) 8fl. 2
Suverendor .......1411.
Ruski imperial .....8fl. 17
4 yy
njegovega sina namestoval sv. očeta papeža, podělil veliko
v brilijante ukováno svetinj
y
reda

častnega legijona
u
yy
z loterijo od leta 1854
106 V4 »
narodni od leta 1854
Pruski Fridrihsdor Angležki suverendor
I8fl.20
10 fl. 5
in
85 V;
Nadavk (agio) srebra:
8 yy
na 100 fl. 3% fl.
Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis
Natískar in založnik : Jožef Blaznik