KUPUJTE VOJNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v lem listu so uspešni CTORY BUYi ONDS ENAKOPRAVNOST equality NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio ★ Best Advertising Medium VICTORY BUY WAR WNDS SUMPS f U xxvin.—LETO xxvm. IfESTI cleveland, OHIO, wednesday (sreda), JUNE 13, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 137 '10 13. junija—Amerikan- v temi z vrvmi povzpeli 'P«čine na obeh koncih linije ^ittžnem robu otdka Okinawe P® prihodu dneva irdovrat-^(fajali na svojih položajih. ^®vno so Japonci vzprizar-'®žke napade. •oaci, ki so odklonili ame-Poziv za predajo, so v dveh . in hitro kopnečih posad-^ "gli v boj sleherno orož-katerim razpolagajo. Iztr-celo strojnice iz razbitih se borijo z njimi tipič-faaatizmom. Jasno je, da ■^'sje šli v smrt, kakor pa da "podali. ?^INGTON, 12. junija— direktor Monroe John-danes naznanil, da bodo ^odacije za civilne potnike p j ^^kzniških spalnih vozovih **9usta dalje znižane za 50 v, in od tedaj naprej bo «12 '®^Polago za civiliste tudi 10 L, Procentov manj navadnih ^kih i^Uičao ;V 'ohai oAmeriški uredniki poročajo o svobodi tiska sirom sveta; zanimivi razgovori t SMoskvi WASHINGTON, 10. junija — Društvo ameriških urednikov je poslalo poseben odbor za proučevanje svobodnega tiska na 40 tisoč milj dolgo potovanje okrog sveta, in ta odbor je sedaj dal v javnost obširno poročilo, katerega so sestavili trije njegovi člani, in sicer Wilbur Forrest, urednik "New York Herald Tribune;" Ralph McGill, urednik "Atlanta Constitution," in Carl W. Ackerman, ravnatelj šole žurnalizma na Columbia univerzi v New Yorku. m,-—--—--— Tu sledijo izčrpki omenjenega poročila; To je prvi slučaj v zgodovini, da je bila podvzeta slična misija, katere namen je bil, da se vlade sveta v mirovnih pogod-t aah obvežejo, da ne bodo cenzurirale poročil pri njihovem viru; da ne bodo rabile tiska za orodje narodne politike, in da Dodo dovolile svoboden tok poročanja v svoje dežele in iz svojih dežel. vozov. jalstva in izolacije pa do danes in apeliral na časnikarje, da ne jemljejo preveč resno vse, kar vidijo v tisku. Odgovoril je zunanji podko-misar Lazovsky, ki je rekel, kar je najbolj zagonetno za sovjetsko ljudstvo in časopisje, zakaj ameriški listi neprestano kritizirajo zavezniško Rusijo. Potem je imel zdravljico bodočemu miru sveta, o katerem je rekel, da največ odvisi od prijateljstva Večina urednikov na svetu želi med Rusijo in Zed. državami svobodo tiska pomanjkanje pre-sredstev bo trajalo do J Prihodnjega marca, je re-I, °^&son. ker bodo transport- 'Idi ^"^edstva silno obremenjena ^^®voza vojaštva iz Evrope '1 '^iižče na Pacifiku. jjJj^LUMBUS. O., 12. junija— Lausche je danes vrnil °*erzho Daniels - Cramer ®3o za vzdrževanje javnih iN^r' t "atni zbornici brez svojega 'Pisa. 'l^^avno se je že dalj časa 5^j*ovalo, da bo Lausche ve-Predlogo, pa so bili opazo-®krajno osupli, daje imel ^®r pogum postaviti se v ■«' mogočni lobistični sku-' ** ie uspešno zlomila vso m '«io ^ ® Zakonodaje. PRANCISCO, 12. junija ^ ^"^ferenca Združenih v obeh zbornicah dr- naro- ® Bocoj soglasno odobrila ® varnostnega sveta '*Gje za miru, ki tvorijo srce svetovnega carter j a. °ttiatje 50 držav so na zasedanju v opernem 'H odobrili poročilo od ' Je označil odoločbe kot l»l^j Zgodovinski razvoj" in vo-S organizacije za oču- Bvetovnega miru. gj Va>|, * 12. junija—Iz Va-bilo danes poročano, H Pij dva meseca pred Italije v vojno na stra-apeliral na Mussoli-^ odvrne od dežele "tako ^ katastrofo." Je odgovoril, da ako i'^H stopila v konflikt, bo čast in interesi rti , *ako zahtevajo. to '» L Zadevnem pamfletu, ki ga Vatikan, se zunanjega grofa Ciana slika kot ki je vsaj z besedami *^llt obdržati nevtral- do vstopa dežele v voj- V< 'HIšKI dezerter v ^ ^Mrl na vislicah W — Včeraj je \ obešen Werner Schmie-^^ciški vojak iz Briarvilla, ,ii ^ I'J'J® dezertiral, postal vod-.®jniške tolpe, ki je pre-\ terorizirala prebival-^ima. Prejeli smo mnogo zagotovil od vladnih voditeljev, toda nekateri od teh so bili očividno za svobodo tiska "samo z jezikom", dočim so med uredniki širom sveta odkrili pretežno večino, ki želi več svobode tiska kot pa ga je večina narodov do danes uživala. Ameriški uredniki so ob tej priliki prvič -obiskali Moskvo, kjer so imeli obširne in odprte razgovore z vodilnimi vladnimi predstavniki in časnikarskimi uredniki glede razlikujočih se problemih in pojmih z ozirom na tisk v Ameriki in Sovjetski uniji. To se je zgodilo na dveh banketih, tekom obiskov v dveh vodilnih sovjetskih tiskarnah in v razgovorih z najvažnejšimi sovjetskimi organi za komunikacije. Rusi so imeli mnogo vprašanj o ameriškem tisku Rusi so bili skrajno radovedni in tudi dvomljivi glede ameriških pojmih glede svobodnega tiska. Istočasno so ameriški uredniki od sovjetskega podko-misarja zunanjih zadev prejeli zagotovilo, da Rusija želi najti skupen temelj za svobodnejšo izmenjavo poročil in za obširnejšo in odkritejšo poročevalsko službo med obema dežela ma. Višek obiska ameriških urednikov v Moskvi je bil banket, katerega je priredil ameriški poslanik Harriman v poslaniš-kih prostorih, kjer so se vodilni ruski uredniki sestali z Ame-rikanci in z njimi odprto govorili o ameriškem tisku. Navzoči so bili sledeči ruski uredniki: P. W. Prospelov od "Pravde", N. C. Talensky od "Rdeče zvezde", B. S. Burkov od "Komsolaoskoje Pravde", M. M. Borodin od "Moskovskega vestnika", L. F. Iljičev od "Iz vesti je", A. Danilov od "Vojne in delavskega razreda", K. K. Olmenčenko od "Truda", P. G. Palgunov od agencije "Tass", šef pres-biroja zunanjega komi-sarijata K. Zinčenko in šef sovjetskega i n f o r m a cijskega urada U. S. Okov. Razprava o razlikah med ameriškimi in ruskimi listi Razpravo je odprl poslanik Harriman, ki je opisal dvig ameriškega tiska iz dobe provinci- Njemu je odgovoril Wilbur Forrest, ki je povedal zgodbo o kritičnemu gledanju na George Washingtona, ki je bilo pred nekaj leti jako razširjeno v Zed. državah, in kako je Calvin Cool-idge odgovoril, da "spomenik George Washingtona navzlic temu še vedno stoji." Nato sta govorila urednika Prospelov in Iljič, ki sta skoro v istih besedah izjavila, da sovjetski sistem tiska najbolj izrazito zastopa želje ljudstva, in da je sovjetski tisk "svoboden tisk", ker zastopa edino le ljudstvo. Rusi o napadih ameriških listov na Roosevelta Oba ruska urednika sta vztrajala na tem, da ameriški listi ne zastopajo vedno ljudske volje in sta za vzgled navajala opozicijo ameriških časopisov proti Rooseveltovi izvolitvi in boj, katerega so vodili ameriški listi proti Rooseveltovim reformam, katere pa je ljudstvo odobrilo. Rekla sta tudi, da se je cesto zgodilo, da so ameriški listi poročali neresnico o Rusiji, ampak isti listi pozneje niso preklicali svojih trditev, dasiravno se je izkazalo, da so bila prvotna poročila neresnična. Njihovi lastni članki, sta re kla ruska urednika, gredo slej ko prej skozi preizkušnje resni ce in točnosti in, izražajo voljo ljudstva. Rusi ne morejo razumeti, zakaj listi tako često zavzemajo smešno stališče, na primer, ko so obtožili Ruse, ki so takrat čakali na moštvo in ma terijal, predno so pričeli napad na Budimpešto, da so se nehali boriti iz političnih razlogov. Ko je Rdeča vojska pozneje dokazala, da so bila splošno razširjena poročila neresnična, ni noben ameriški list odprto priznal, da je bil v zmoti. Prispodoba o prijateljstvu in pikajočih komarjih Tretji važnejši govor je imel gen. Talensky, ki je hvalil ameriško armado in rekel, da Vojak Rdeče vojske visoko spoštuje ameriškega vojaka. Dejal je, da Rusija in Amerika morata biti prijateljici in da sta prijateljici, da pa mu je kot staremu in izkušenemu lovcu znano, da so komarji največja lovčeva nadlega. (Nadaljevanje na 2. strani) Novi grobovi john cimperman Kot smo včeraj poročali, je v ponedeljek zvečer umrl v Woman's bolnišnici John Cimper-man, star 67 let, stanujoč na 659 Voelker Ave. Doma je bil iz vasi Mramorovo pri Sv. Trojici na Notranjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 45 leti. Bil je član društva Napredek št. 32 ABZ in društva Cvetoči Nfoble št. 450 SNPJ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances, rojeno Car, dva sinova Johna in Josepha, pet hčera: Mrs. Frances Muschna, Mrs. Mary Ahey, Mrs. Josephine Gerl, Mrs. Helen Mance, in Mrs. Alice Hor-ton, V Muskegon, Mich., 12 vnukov, dve sestri, Mrs. Frances Tekavec in Mrs. Mary Yan, v St. Louis, Mo., p% brata Josepha. Pogreb se bo vršil v petek ob 8:45 uri zjutraj iz pogrebnega zavoda August F. Sve-tek, 478 E. 152 St., v cerkev sv. Kristine in nato na Calvary pokopališče. * * * sinček ulvffil V torek opoldne je v Lake-wood bolnišn i ci umrl John George Starešina, 10-mesečni sinček Mr. in Mrs. John in Mary Starešina. Dekliško ime matere je bilo Robinson. Družina stanuje na 26909 Rose Rd., Westlake, O. Pogreb se vrši pod vodstvom pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi. Jackson predlaga drastično akcijo proti nacijem graduantinje Iz Collinwood High šole je z odliko graduirala Sally Hrvatin, hčerka Mr. in Mrs. Anton Hrvatin, 19711 Arrowhead Ave. Prejela je dvoje odlikovanj in sicer za fizično izobrazbo in glasbo. Miss Hrvatin, ki je s svojim lepim glasom že nastopila pri raznih prireditvah na naših odrih, namerava nadaljevati študije v glasbi. WASHINGTON, D. C.—Poročilo, katerega je objavil vrhovni sodnik Robert H. Jackson, ko se je vrnil iz Londona kot glavni ameriški prosekutor v akciji za kaznovanje osiščnih vojnih kriminalcev, je jako značilen dokument. Poročilo je bilo objavljeno v Beli hiši ter ne nudi nikake podpore tistim krogom v Washing-tonu, ki se močno prizadevajo, da bi izposlovali "mehak mir" za nemške vojaške voditelje in industrijske prvake. Poročilo je udarec za državni department Sodnik Jackson je izjavil, da bo on delal na to, da se posadijo na zatožno klop "posamezniki v finančnem, industrijskem in ekonomskem življenju Nemčije, prav kakor člani nemškega generalnega štaba in nacijskih organizacij. Obče znano je, da državni department do danes ni še nikoli vključil nemških bizniških mag-natov in bankirjev med vojne kriminalce. Kakor se poudarja v poročilu, se bodo vršile prosekucije vseh tistih, ki so odgovorni za grozodejstva in preganjenje radi plemenskih in verskih razlogov od I6ta 1933 naprej. Obsoja doktrino neodgovornosti za glavarje držav Najbolj značilen je oni del Jacksonovega poročila, v katerem je izrecno obsodil staro le-galistično doktrino, glasom katere se glavarjev držav ne more držati odgovornim za njihova dejanja. Ta doktrina izvira iz starodavnega nazora, da "kralj ne more biti ničesar kriv," izjavlja Jackson, "ki pa nima nobenega mesta v moderni družbi." Bila je ta doktrina, katero se je rabilo, ko je versajska konferenca ukrepala glede prosekucije nemškega kajzerja, in vtis obstoji, da bi se utegnil nanjo sklicevati gotov del osobja v državnem departmentu, o katerem je znano, da nasprotuje vsaki kaz-nilni akciji proti japonskemu cesarju Hirohitu. Hopkins in Stalin sta se sporazumela glede Poljske, pravi poročilo Stalin je pristal na to, da Mikolajczyk in Stanczyk postaneta člana poljske vlade v Varšavi WASHINGTON, 12. junija — Znani časnikarski komentator Drew Pearson je danes objavil senzacijsko poročilo o obisku Harry Hopkinsa v Moskvi, v katerem med drugim piše: Nocoj bo iz East High šole graduirala Rosemary Grzinčič, hči Mr. in Mrs. John Grzinčič, 6310 Glass Ave. Graduacija se bo vršila v Masonic Temple. Bila je tajnica 12A razreda in uradnica Home Room, članica National Honor, Laurean, keg-Ijarskega kluba. Math kluba, 12 A Mixer in 12A nominacijskega odbora. Za svoje odlično učenje je bila nagrajena s štiri-letno prosto šolnino na Kent univerzi, kamor se bo podala v jeseni. Nadarjenima mladenkama če- Naši fantje-vojaki Cpl. Emil J. Potočnik, sin Mr. in Mrs. Anton Potočnik, 984 Rondell Rd., je odšel k vojakom 3. avgusta 1942, v februarju 1943 pa je odšel čez morje. Sedaj se nahaja v Italiji, odkoder, piše, da bo šel pogledat svoj roj- Ako se ne zgodi kaj nepredvidenega, tedaj je Harry Hopkins izposloval sijajno zmago za izboljšanje odnošajev z Rusijo, in sicer s tem, da se mu je posreči-lq izgladiti glavne zavire v sporu' radi Poljske. H6pkins je imel več intimnih razgovorov s Stalinom, v katerih je izdelal sporazum, glasom katerega se imajo takoj,sestati v Moskvi tri skupine poljskih voditeljev, ki bodo organizirale novo poljsko vlado, v kateri bodo zastopane vse tri struje. Bivši premier Mikolajczyk pride v vlado V novo vlado bo prišel bivši premier poljske zamejne vlade Mikolajczyk, ki je bil v Londonu stalno obveščan o poteku razgovorov in je potrdil končni sporazum. V novo vlado bo sprejet tudi bivši delavski minister poljske zamejne vlade Jan Stanczyk. Vabila za to moskovsko konferenco bodo vsak čas poslana od predstavnikov Zedinjenih držav, Anglije in Rusije. Štirje poljski zastopniki, ki se snidejo v Moskvi, bodo od lublinske vlade, vključivši predsednika Biru-ta. Pet voditeljev iz Poljske bo povabljenih ^ Dalje se bo povabilo pet voditeljev iz Poljske, in sicer bodo to sledeči: bivši premier Witos, ki je bil nedavno aretiran, toda takoj izpuščen; socialistični vodja Zalwski, profesor Kyzyan-ski s krakovske univerze, profesor Kutzraba z iste univerze in neki neidentificiran voditelj z imenom Kolonzweski. Podrobnosti glede bodoče poljske konference v Moskvi so že izdelane in kadar bo ista dovršila svoje delo, ni dvoma, da bosta London in Washington takoj priznala novo poljsko vlado V soglasju z jaltskim sporazumom, pravi Stalin Stalin je izjavil, da je taka Rusija ni mogla mirno gledati, ko se je odkrilo, da so .poljski voditelji, ki so dozdevno prišli v dobri veri, prinesli s seboj tajen radijski oddajnik za pošiljanje poročil v London in drugod, zlasti še, ker so imeli na razpolago ameriški in britski radijo v Moskvi, ako niso zaupali Rusom. Hopkins pa je vztrajal, da bi ne bilo pravično, ako bi se kaznovalo vse za krivdo nekaterih, nakar je Stalin pristal na to, da se vseh ne bo posadilo na zatožno klop, in da se bo nekatere spustilo na prosti. Hopkins je v tej zvezi opozoril, da je Rusija radi tega incidenta postala predmet silnih napadov v ameriškem radiju in tisku. stitamo in jima želimo uspeha v njiju poklicu! obilo IZREDNA SEJA Nocoj se vrši izredna seja društva "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ, na ■ domu tajnice Mrs. Mary Dodič, 977 E. 239 St., in sicer radi smrti člana John Cim-perman. Prosi se člane, da se udeležijo polnoštevilno. ja m sreče! Časti izkazane gen. Eisenhowerju v Londonu LONDON, 12. junija—Danes je London priredil slavnosten sprejem na čast generalu Eisenhowerju, kateremu so bile izkazane najvišje časti kot poveljniku zavezniške vojske v zapadni Evropi. Ko se je vozil skozi ulice britske prestolnice, so ga pozdravljale silne množice ljudstva. Med drugim je generala Ei-senhowerja sprejela kraljica-vdova Mary, pozneje zvečer pa je bil gost na domu premierja Churchilla. Slovesnosti so trajale skozi ves dan. Ameriški general je bil deležen vseh časti, ki so v posesti starodavnega britskega dvora, medtem ko mu je mestna zbornica podelila naslov 'svobodnjaka." Slučaj je hotel, da je general Eisenhower natančno pred 30 leti graduiral z vojaške akademije v West Pointu kot poročnik. stni kraj v Ilirski Bistrici in ob- j rešitev v soglasju s formulo, iskal bo brata v Trpcanah. Da-.katero sta on in predsednik nes obhaja svoj 24. rojstni dan., Roosevelt izdelala v Jalti, nam-Starši, brat in prijatelji mu že- ^eč, da se poljska vmda razširi, lijo še mnogo, mnogo let zdrav-, toda da ljublinski režim tvori njeno bazo. Stalin je dal Hopkinsu seznam spremijivih Poljakov, ki je bil s.poročen Mikolajczyku, ki je delal na seznamu s sodelovanjem nekaterih prijateljev pri britski vladi. Končno je Hopkins pristal na to, da pošlje osebno poslanico premierju Churchillu, s prošnjo, da odobri formulo, kakor sta jo izdelala on in Stalin. 15,000 VOJAKOV SE IZKRCALO V NEW YORKU NEW YORK, 12. punija. — Danes so pristale tukaj štiri ladje, na krovu katerih se je vrnilo v Zed. države iz. Evrope 15,068 ameriških vojakov. V teku nekaj dni se pričakuje prihoda še štirih nadaljnih vo jaških transportov. Pomanjkanje krompirja Pomanjkanju jajec se je te dni v Clevelandu pridružilo tudi pomanjkanje krompirja. OP A urad je prepričan, .da je za položaj odgovoren črni trg ter je podvzel korake, da se pride krizi do dna. SVETOVNA ORGANIZACIJA BO NOSILA IME IZBRANO OD ROOSEVELTA Konferenca za svetovno varnost v San Franciscu je na predlog ukrajinskega delegata Dmi-trija Manuilskega soglasno sprejela predlog, da nova organizacija za mednarodni mir nosi ime Združenih narodov. Rekel je, da Ukrajina podpira nazor ameriške delegacije in da predlaga obdržanje imena, da se s tem počasti spomin predsednika Roosevelta, ki je prvi rabil to označbo za države, ki so šle v boj proti osišču. Zadeva aretiranih Poljakov rešena Hopkins je opozoril Stalina na slabo razpoloženje, ki je nastalo v inozemstvu radi aretacije poljskih voditeljev v Rusiji. Stalin je priznal, da vsi aretirani niso krivi, toda je rekel, da 80 DNEVNICA SMRTI V petek ob 7:45 uri zjutraj se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida za pokojnega Matevža De-bevec, ob priliki 30-dnevnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeležijo. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 13. junija. 1945 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" __Owned and Published bj THK AMEKICAN JOGOSLAV PBINTINO AND PUBLISHING CO. 0231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-13 Issued Every Day Except Sundays and HoUdays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland In po poitl izven mesta): For One Year — (Za celo leto)___^.50 Por H*lf Year — (Za pol leta)____8.60 Por 3 Month« — (Za • mesece)_____2.00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti T Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) _ Por Half Year — (Za pol leta)__:_ Por V Month# — (Za ■ meeec*) _ _$7.60 _ 1.00 _ US For Europe. South America and Other Foreign Countriei: (Za Evropo, Juino Ameriko in druge Inngiemtkn driavt): For One Year — (Za celo leto) _i„ For Half Year — (Za pol leta)______________________ -$S.OO - IfiO entered as Second Glasa Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ALI JE JUGOSLOVANSKA OKUPACIJA TRSTA UPRAVIČENA? Slovenci ne bodo nikoli priznali, da slovensko Primorje z| Trstom vred ne pripada Sloveniji, pa naj njihovi nasprotniki prihajajo na dan še s takimi argumenti. Najnovejši argument je, da Trst še nikoli ni pripadal niti Italiji niti Jugoslaviji, vslcd česar bi moral biti "mednarodno mesto." Angleški diplomati so že leta 1915 tajno obljubili najvažnejši del "avstrijskega Primorja" Italiji za nagrado, ako se pridruži za-padnim velesilam v vojni proti Avstriji in Nemčiji. Italijani so okupirali vse to ozemlje po razuslu avstrijskega cesarstva in niso čakali mirovne konference. Znani italijanski šovinist D'Annunzio je leta 1919 ugrabil tudi Reko, dasiravno ji je mirovna konfereh ca odločila status samostojnosti. To se je zgodilo kljub dejstvu, da je bilo prebivalstvo 5 proti 1 za priklopitev k Jugoslaviji. Jugoslavija, oziroma kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, seje porodila šele leta 1918. Kot nova država resnično ni imela "zgodovinske pravice" do Trsta in Primorja, toda ravnotako Italija ni imela nobene "zgodovinske" pravice do tega ozemlja, kajti Italija je postala enotna država šele leta 1866 in kot taka ni nikoli lastovala te zemlje pred letom 1918. Beneška Slovenija, Trst in vse ostalo Primorje je preje pripadalo Avstriji nad 500 let. Tudi danes Jugoslavija ne zahteva tega teritorija radi "zgodovine." Zahteva ga radi narodnosti prebivalstva, ki je v veliki večini jugoslovansko, in radi etnografičnega značaja in ozadja tega ozemlja, ki je gospodarsko in etnično neločljivo cd Slovenije in Jugoslavije. , Jugoslavija danes zahteva pod svoje okrilje vse te'pokrajine tudi na podlagi demokracije, kajti Primorci in tudi demokratične italijanske mase v Trstu, Gorici in drugih večjih mestih, so v štirih letih osvobodilne borbe ramo ob rami z jugoslovanskimi •borci jasno dokazali vsemu svetu, da ne marajo spadati več pod Italijo. Petindvajset let italijanske "prosperitete," zaničevanja, po-italijančevanja, kriminalnega zatiranja in ricinovega olja jih je prepričalo, daje njihova edina rešitev v združenju z Jugoslavijo. Poleg teh upravičenih zahtev pa ima Jugoslavija še eno zahtevo po Trstu in jugoslovanskem Primorju: kazen, katero mora Italija plačati za vse zločine, ki jih je izvršila nad svobodoljubnim narodom—ne samo na Primorskem pred to vojno, temveč tudi v napadenih delih Slovenije in Jugosl&vije pred svojo kapitulacijo. V govoru, ki ga je maršal Jugoslavije Tito držal v Zagrebu dne 20. maja, je jasno povedano, zakaj smatra Jugoslavija za pravično in zakonito, da okupira vse primorske pokrajine in jih upravlja, dokler zadevno vprašanje ni temeljito rešeno na mirovni konferenci. Naslednji izčrpki govora so značilni: "Širijo se razne govorice o prepiru, ki baje obstaja med nami-in našimi zavezniki. Vse te govorice so brez prave podlage. Med to vojno smo Jugoslovani izmed vseh podjarmi j enih narodov postali najbolj bojeviti in najbolj močni člani zavezniškega tabora v borbi proti skupnemu sovražniku vseh zedinjenih narodov. V tej .borbi smo žrtvovali nad 300,000 mladih življenj. Borili smo se, da osvobodimo našo domovino in zgradimo v njej boljšo in srečnejšo domačijo, toda borili smo se tudi za one naše brate, ki so služili kot sužnji tujcev nad dvajset let. Gre za vprašanje, da se pravično odloči na mirovni konferenci končno priključenje v Jugoslavijo teh pokrajin, za katere smo se borili. Z osvoboditvijo tega ozemlja—ali z okupiran jem, kot se izražajo drugi—nismo izvršili nikaki "fait accompli." S silo našega orožja smo se priborili do Soče in preko nje v Furlanijo—na isti način kot so zavezniki porazili sovražnika v Afriki s silo svojega orožja in dosegli bregove Soče. Mi se s silo nismo polastili ničesar, ker smo pregnali sovražnika do dbseženega kraja. Radi tega bi bilo nepravilno in nepravično obtožiti nas, ga smo izvedli "fait accompli" ter da smo z oboroženo silo se pmastili nečesar, kar nam na podlagi mednarodne postave ne pripada. Nismo šli v Istro, Trst in do Soče, da se polastimo tega ozemlja temveč šli smo tja, da uničimo in pomagamo uničiti največjo sovražnico civilizacije—fašistično Nemčijo. Velika krivica bi bila storjena našemu narodu, če bi nas nekdo obtožil tega dejanja in zahteval, da se umaknemo brez ozira na dejstvo, da smo samo v zadnjih desetih dneh borbe radi Istre, Trsta in slovenskega Primorja utrpeli 8,000 ubitih. Kot zavezniki imamo popolno pravico tukaj ostati. Hočemo, da so pripoznavane naše zavezniške pravice na isti način, kot so pripoznavane naše zavezniške dolžnosti. Te dolžnosti izvršujemo stoodstotno in še več. Če so zavezniki poprej imeli kak dogovor glede con okupacije, bi to ne smelo delati vzroka, čemu bi mi ne smeli ščiti naših zasužnjenih bratov. Z maršalom Alexandrom sva se sporazumela, da bodo del tega ozemlja okupirale njegove čete, toda mi smo tja prišli prvi, boreči se, da branimo naše ljudi pred mesar j en jem italijanskih fašistov in da poražena Italija ne bo nadaljevala svojega terorja nad slovenskim prebivalstvom po fašističnem načinu. Zgodovina bi nam nikoli ne odpustila, če bi pustili te naše j brate nezaščitene, in to nas tudi spominja, da so i sami (Primorci) prelivali svojo kri za svobodo. ' Mi nismo ljudje, ki bi hoteli kaj vzeti po sili, temveč ljudje, ki hočemo spoštovanja do naših pravic. In to se danes dogaja. Mi smo molčali, se borili in prelivali kri za skupno zavezniško stvar. Še do včeraj je Italija požigala in streljala po naši Dalmaciji, Bosni in Liki. Česar vsega niso fašisti počeli v naši domovini! Oropali so našo zemljo do golega in iz naših mest in vasi in dežel odpeljali v smrt na tucate tisočev naših najboljših sinov. In danes Italija od nas nekaj zahteva! Mi sploh ne pripoznamo pravico Italije do zavezništva. Zahtevamo, da plača za vse krivice, ki nam jih je storila! Italijani zahtevajo Istro, Trst, slovensko Primorje ter tudi Reko in Zader naj jim bi pustili. In na kaj smo mi pripravljeni? Pripravljeni smo obračunati, zatem pa hočemo živeti v največjem prijateljstvu z italijanskim narodom. Lahko rečem, da bo ta zadeva zagotovo odločena ter da bomo z zavezniki napravili sporazum. In dostavim še lahko to, da bomo stali trdno in branili svoje pravice. Naša domovina hoče živeti v miru in edinstvu z našimi velikimi zavezniki in z vsakim narodom, ki ne ogroža blagostanja naše dežele . . . Od naše strani ni nobenih zaprek za vzdržavanje takih vezi. Vzdržali jih tudi bomo. Hočemo pa tudi, da naši zavezniki pojmujejo te naše odkritosrčne namene, dasiravno moram izjaviti, da tudi obratno pričakujemo spoštovanja do naših pravic in,našega doprinosa v tej veličastni borbi." ♦ * * * Časnikarska poročila iz Trsta, ki so podvržena strogi "politični cenzuri" od strani anglo-ameriških vojaških oblasti, jasno kažejo, da zavezniška okupacija primorskih pokrajin ni več vojaška, temveč politična poteza. Ta se zrcali tudi v dejstvu, da ni dopuščeno uvažanje hrane iz Furlanije in krajev od Soče. Celo žitni mlini niso Jugoslovanom na razpolago, češ, da producirajo komaj za vojaške potrebščine. Bilo pa bi zadosti živeža tudi za civilno prebivalstvo, ako bi se jugoslovanske čete umaknile in prepustile vso oblast "nevtralnim" vojaškim silam. Kaj je torej pravi namen takega postopanja? Nam se zdi, da politični kramarji niso pričakovali tako odločnega nastopa od jugoslovanske "svojati" in hočejo svoje namene usliti s tem, da narod sestradajo in tako zvrnejo vso krivdo na Jugoslavijo. Prazen želodec premnogokrat zmaga nad pametjo in razumom. Aa-ja Amerika nima nobenih zahtev po kakem ozemlju v Evropi. T\i je bilo povedano že čestokrat. Najbrž tudi Velika Britanija nima take zahteve, razen gotovih strateških otokov v Sredozemskem morju. Gre pa za sfero vpliva v Evropi, kjer se križajo slovanski in britanski interesi. Ena važnih sfer je Italija, katero danes Anglija obvladuje ekonomsko in politično. Jugoslavia je jasno pokazala, da ji bolj prija in koristi sovjetska sfera. Vsled tega je v interesu Anglije, da ostane Trst z zaledjem vred pod Italijo, torej pod britansko sfero vpliva, in s tem bi bila zaprta pot sovjetski Rusiji do Jadrana. Mi se strinjamo, da ima vsaka država dolžnost in pravico ščiti svoje interese in si zagotoviti ekonomsko in trgovsko blagostanje. Odločno pa nasprotujemo, da bi se to vršilo na škodo drugih narodov, posebno pa še slovenskega, ki je po stoletjih komaj dočakal svojega vstajenja in svoje svobode. Slovenski narod naj sam odloča o svoji usodi. Tako samoodločbo so mu zagotovile velike demokracije, kp seje pričel boriti proti svojim napadalcem, in ta obljuba se mora izpolniti. Jugoslavija je torej upravičena v imenu moralne in mednarodne postave, da ščiti interese svojega naroda v Trstu in slovenskem Primorju. In teh pravic ji druge zavezniške države nikakor ne morejo odvzeti. MIRKO G. KUHEL, tajnik Slovenskega ameriškega narodnega sveta Pismo Progresivnih Slovenk preds. Trumanu camps by the Italian government, all of which failed to receive any notable publicity in our press, these people are still Slavs and as history proves, no amount of persecution has or will succeed in weakening their spirit. This the Jugoslav people as a whole, have amply demonstrated to the world in their recent struggle against both Nazi-ism and Fascism, not to mention their heroic stand against the onrushing hordes of the Turks, centuries ago. Now Mr. President, what really makes us unhappy and dictates this letter to you is the fact, that those poor people who have suffered and sacrificed so much for the cause of the United Nations, are now being called aggressors, because they liberated their own country, their own homeland from the clutches of our common enemy, the Fascists. We know the people in the disputed regions and believe us, Mr. President, that our only desire is to .obtain for them justice, nothing but justice! We hope and pray, that the Almighty will have you see this and all other difficult problems of today in the light of righteousness and thus assure America and the whole world a lasting peace. Respectfully yours , For the Progressive Slovene Women of America: —Josephine Zakrajsek, Nat'l Secretary, 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio. SAMO BOGU POZNAN bolj bistveni vir za vitamine • - Pridružite se Waves od e kom za delo v bolnicah in ge posle. Neprestano rastoče I izgube na Pacifiku so izzva e nujno potrebo za 2,000 novin na mesec. Pišite: Waves. Was Neki nepoznani vojak sedanje vojne leži pod tem preprostim križem na ameriškemu pokopališču v Bougainvillu. Napis na križu je podoben napisom, s katerimi se je zaznamovalo grobove ubitih vojakov prve svetovne vojne. Ameriški uredniki poročajo o svobodi tiska širom sveta; zanimivi razgovori v Moskvi (Nadaljevanje s 1. strani) Progresivne Slovenke so na svoji konvenciji, vršeči se 27. maja t. 1. v SDD na Waterloo Rd., osvojile sklep, da se na predsednika Zed. držav Truma-na, pošlje pismo nanašajoče se na vprašanje Trsta. Pismo se glasi: June 1945 Harry S. Truman, President of the United States White House, Washington, D. C. Dear Mr. President: The Progressive Slovene Women of America, a civic or- have far reaching consequences on the future of all mankind. One of the many questions facing you, Mr. President, together with the other leaders of the United Nations, is the question of Trst (Trieste) and the whole Julian March. Many of us come directly from the said provinces, while others- of us are their descendants of American birth. Many of us have actually experienced the oppression and brutality before and during the Fascist regime of Italy and upon reading the newspapers . - , and listening to the radio com- f^mization ar tlie pr()motl()n of ,n,,ntators in regiird to Trst and American Ideals among its mem-juUan March, we cannot bers, v/hich IS also active iri ^,.1;, but feel, tlsat a great in-community sucli as, | justice is beiiig coiitemplated tures on health home making,, the Slovene and Croa- American Red Cross activities.ix- . , , , , ' i tian people of those regions, who War Bond sates and other 3, , over to rehet work, unanimously ap-a,a,y as a reward after the first proved at its convention on May I ^ 27, 1945, at Cleveland, Ohio, to, address this letter to your high: That part of the country has office. i been first settled and inhabited As loyal American citizens, as 1 by Slavs (Slovenes and Croa-mothers, wives and sisters ofitians) centuries ago. The pres-thousands of sons, husbands and j ent city of Trst (Trieste) for in-brothers, who have fought and I stance, was a Slovene village as died and are how fighting and j far back as the twelfth century, dying for the preservation of;All the public schools, churches those principles upon which this and alt cultural life, prior to the nation has been founded by our j annexation to Italy in 1918, were forefathers and which have in-! Slovene and Croatian except spired the downtrodden and op- j in the few larger cities. At that pressed peoples all over the | time less than one per cent of world to look ^o us for guidance j the rural population spoke or and leadership, we are fully | were Italian. aware, that the decisions made I Today, after a period of over now by the United States and j 25 years of brutal oppression, the other United Nations will i atrocities arid concentration Rekel je, da sovjeti želijo biti prijatelji Amerike, da pa je težavno biti prijazen in se smehljati, ko je toHko komarjev, ki neprestano pikajo. Poudarjeno je bilo, da so sovjetski časnikarji brez izjeme produkt revolucije ali možje, ki so bili v izgnanstvu in podzemskem gibanju v drugih deželah, kjer so izdajali podtalne časopise. Vsak drug sistem jim je nepoznan in ne morejo razumeti ameriškega sistema, pod katerim čitatelji kupujejo list, dasiravno se ne strinjajo z njegovim političnim stališčem. Nekateri ameriški funkcionarji so rekli, da eden izmed problemov so tuji korespondent-je, ki pridejo na obisk v Rusijo z namenom, ta tam iščejo to, kar bo potrdilo predsodke, s katerimi so prišli v deželo, potem pa pošiljajo v svet poročila, ki samo dražijo, namesto da bi predstavili nepristransko in ba-lancirano sliko lazmer. Ameriški uredniki na obisku v Krenilju Vsem trem ameriškim urednikom je bila dana prilika, da so obiskali Kremelj in ogledali so si tudi tiskarno in uredništvo "Pravde", ki izhaja v 3-milijon-ski nakladi. Njen vojaški urednik, gen. Galaktijonov je vprašal, zakaj ie vojaaki urednik "N. Y. Timesa", Hanson Baldwin pisal, da Rusija nima dobrih generalov,, češ, da pošiljajo v boj velike mase vojakov in izvo-jujejo zmage samo z ogromno premočjo moštva. Vprašal je dalje, zakaj je Mark Sullivan v "N. Y. Herald Tribune" prešlega oktobra pisal, da Rusi iz političnih razlogov niso nadaljevali z ofenzivo v Romuniji. Ameriški uredniki so priznali, da sta se pozneje obe mi^e-nji izkazali za napačni, ter izjavili, da svoboda, s katero so izraža taka mnenja v ameriških listih, je nekaj temeljnega v ameriškem tisku. Ehrenburg o fašističnih vplivih v Zed. državah Sovjetski člankar Elja Ehrenburg je na banketu, ki so ga sovjetski uredniki priredili Ame-rikancem, hotel vedeti, zakaj Amerikanci svobodno ne stopajo v zakon z zamorci in Židi in ni hotel sprejeti nobenega drugega argumenta kot da so "Amerikanci v srcu pravzaprav fašisti." Rekel je tudi, da Hearstovi časopisi "brizgajo fašističen strup v srce Amerike" in da bo Amerika prej ali slej zapadla fašizmu. "Na vse to smo ognjevito odgovorili, pravi poročilo ameriških urednikov, "pozneje pa smo zvedeli, da je sovjetska vlada Ehrenburgu ponovno dala ukor radi njegovih ekstremističnih izjav." Ameriški uredniki na obisku v drugih deželah Glede vtisov v drugih deželah poročajo ameriški uredniki sledeče : Predsednik Beneš je dal zagotovilo, (^a bo Češkoslovaška podprla in širila svobodo izražanja in tiska. Davadas Gandhi j, sin Mahat-me Gandhija, je rekel, da svoboda tiska je del borbe, ki jo vodi Indija za svojo neodvisnost. Gen. čiank Kajšek je obljubil odpravo cenzure na Kitajskem, kadar se bo končala vojna in prerokoval, da se to zgodi že prihodnje leto. Norveški premier je izjavil, da je svoboda tiska zajamčena v ustavi dežele, ki je bila sprejeta 1. 1814, in da ostane nespremenjena. Britski informacijski minister Bracken je izjavil, da so uredniki v Angliji danes samo "sluge" vlade in priznal, da postaja ljudstvo čedalje bolj skeptično glede poročil, ki jih čita v časopisju. Gen. Eisenhower je ameriškim urednikom rekel, da ima sle-1 herni vojak, ki se je boril v tej vojni, pravico pričakovati, da bo deležen svobodnega tiska. toslal br- ington, D. C., ki vam bo p knjižico z informacijami. Držite se pri vožnji meje zine, ki je določenai mnogo hitreje obrabijo v po nem času, obrabijo se pa ^ za 50% hitreje pri brzini vo nje od 50 milj na uro kot a vozite 35 milj. Nedavne dodelitve plaščev bodo le pomagale olajšati pomanj nje. Ako ste izurjen mornar, ^ nite se na ladjo in ost&nite njej. 4,000 ladij, ki so zda] obratu in 12,000,000 ton, k: clo zgrajene v tdku treba preskrbeti s potre moštvom. Junak na lwo Jima se . Washington. -vate First Class fra H. ^ y ki je en od še živečih ki so pomagali dvigniti zas ^ na Iwo Jima, se vrača na sv lastno željo nazaj preko mo Hayes je bil skupaj z jih tovarišev niarinov in članom Navy Hospital Coi poslan domov v Zed. države zahtevo ranjkega predse^^^.^ Roosevelta, da pomaga -ika 0^ Jima J® ti 7. vojno posojilo. Slika ganja zastave na Iwo bila izbrana kot motiv za pan jo 7. vojnega posojil^^ je drugi marini, ^ki so po dvigniti to zastavo, so ti na otoku Iwo. Heles, poznajo njegovi tovariši P imenom "Chief", je drugi na leVi na slavni sliki, katero j® Joe Rcyenthal, fotograf ag re Ap. Na sliki nosi puf° ko rame. Oba druga še ^'^gjjjti rina, ki sta pomagala zastalo, bosta nadaljeV' ^ q. kampanje osmega vojnega jila. --- nritB'®® Poziv delavcem za P jjru^, Washington. — ogar- Chairman War Production -da, je izjavil, da je pric^^ izboljšanje ameriške g^e-dukcije, ako si bodo gg. riški delavci letos teden gg pusta, kadar bo mogoče, gg tako nekoliko odpočijejo^^ obenem pripravijo na . loge, ki leže pred nami) F bomo dosegli končno v "Amerika se zdaj svojem petem letu jo dela na polju oboroževa opreme", je dejal g- jjajo« Ameriški delavci so vse se iz- DomaČa fronta Pet zahtev Strica Sama Washington. — Vlada mora zahtevati ta teden ofl svojih državljanov naslednje: Sprejmite delo na zahodni obali, kjer popravljajo vojne ladje poškodovane v bitki", ako sto elektro-tehnik, strojnik, delavec pri parnih kotlih in izurjen v popravljanju. Pojdite po informacije glede tega dela, ki velja kot "top priority", k najbližjemu U. S. EmplojTnent Office. Sadite pozno zelenjavo, dokler je še čas za to, vsaj v večini držav. Paradižniki, ki .štejejo najvažnejše teh pridelkov, bodo prihodnjo zimo naš naj- izkazali in so napeli sile, ne glede na to, da mučili in delali dolge ure ših razmerah. ObeneiM oO' še v skrbeh radi d»' stran morja. Zmaga n' pe leč, toda paziti moramO' jc popustimo, kajti vsi ti"' pred nami še mnogo z&' dcga dela, predno bo zm res naša. ^eri^ "Zahtevalo se je d«!' kih delavcev, da delajo^^^^ go kot v mirnem času, Čr dar ne tako dolgo, da ^^g iii palo njihove življens zmanjšalo njih produ " Eager Eea\^ ustp ^ LOP pi?icrs DOWN ..... rg', (N(3 * 1945 ENAKOPRaVNOST SmAN3 Dušica Rožamarija (SVETNICA IN NJEN NOREC) Agnes Gunther Poslovenil Boris Rihteršič k ^Tste popije in niko toliko, da bi ji ga 'U: "T; v ... , v se nisi imela ca-'^arija?" položi šopek oprez-^0. "gg hočeš biti tako ' ®5ama, toda ne tako Vode mu prilij!" In jj enkrat nasmehne in ^ ^8. čudna misel je mo-■>oi ^ J® nasta- ® skodelico. se iznova skloni in ^ to brizgne vrel cu- golih rokah Rože- dobro je videla knežnjin pogled. ' (iQ ^ ^ ^ *-k<\ rv «T M f* ^ /i »m (Nadaljevanje) kjer so rasle te ^Pod svetlimi hrasti, kjer o zarasle poti, pozna ki ga je Dušica izgu-je Harro moral nekoč ^jti bil je obledel in po-' fosnimi ,madeži. — In ^ % tiste ure na dan lilij, labadala svojo otroško jagode .. . ^ moral iti Harro zju-tja in nabrati to Veselje njenega prvega, P praznika v življenju, ^ji zalijejo solze sive o5i. pozabila, pozabila je, ^ traven nje prežeče so-' moreča zavist. '^®tice drži v roki in se nje, z ustnicami se .^geljnov, in njena lica sladki vonj. Tako ® blaženo tiha je, ko pozdrav iz otroške se zdrzne. Knežnja ^ čajnik, pod kate-■ ''i višnjevkast plamen-se čezenj, da bi iz zasaditi na grob sovraštva cvetico ljubezni, ker je bilo njej sami odpuščeno ... S tem, da je razprostrla plašč čez vse, da je storila več kakor dovolj, in knežnja naj čuti, da ji lahko še nekaj ur ali dni prizadeva grenke bolečine, da pa njenega srca ne more več raniti. Strupen, zaničljiv pogled, — no, za danes sem ti vendar po-"Sestra, ali vas zanesljivo ni kvarila veselje! Ne, tega zmago- Mnogo čaja naj- nihče videl? Ali ste prišli po stranskih stopnicah?" Zdaj Rožamarija ni več bleda. Njena lica so temno rdeča, ustnice ji neprestano »drgetajo. In čez dobro uro mora priti ženin! S spretno roko jo sestra Eva obveže. "Toda gospodu dvornemu svetniku moramo rano tudi pokazati. Drugače bi se morala jaz preveč bati." "Drevi jo bo videl, da." In potem sestra gre. "Kakšen angel, ki' prinaša pomoči!" šepne Rožamarija. "To mora biti drugi najlepši poklic na svetu. Liza, če bi ljudje tako iskali človeka, iztezali roke za njim in prisluškovali njegovim korakom! Sestra Eva je prišla v sobo, kakor nebeška podoba. In zdaj mi je že nekoliko bolje." "Oh, visokost, da se je moralo to prav danes zgoditi!" zastoka Liza. "Saj imava še dovolj časa. Takoj bom oblečena. Popravi mojo obleko! Kratke rokave ima,—in če bo kdo potrkal, reci, da se oblačim. Nihče ne sme tega zvedeti, nihče." In zdaj leži čisto tiho v svoji postelji in drži bolno roko nad glavo, ker tako laže prenaša bolečine. Po licih ji polže solze. Liza mora hiteti. Njena igla kar šviga skozi svilo in čipke. In tako hudo ji je zaradi mlade gospodarice, ki mora še na svoj najlepši dan kupiti vsak svoj dih z bolečino. Toda v srcu Rožema-rije divja strašna jeza; preveč da Ml Se na njenih rokah temno rdeč, širok barija krikne. Knež-® svoj prsteno bledi ob-žari dvoje oči. k "^jtiik se mi je prevrnil." je prebledela, sa-So temne. Zobe mo-bolečin in ne more esede. Samo njen po-ponosno preziranje. ■ ponosna, kraljev-j^f^ftenada zbudila v pla-blaženem de-^tečimi rokami pobe-^^®tice, kakor bi hotela t; f ji Y\ zaupa niti ubogih (1^ potem gre iz sobe. .' ki je planila kvišku, ^ ^ ftazaj na svoj stol in z drhtečimi ustni-Še za trenutek gori ij; v njenem obrazu, žar obledi, da skri-L ^ v dlani in nenad-Zdi se ji, kakor tj stara Brauneška s lot . ^ rokah s srebrom ^ vreči nanjo. Ču-liilj je prišel v sobano, tako prijazna. In Hj ^rbtu čuti knežnja še ko ^^likane oči, kako ji 'divjimi koraki zapu- Potem vstane v srcu nekaj drugega, neizmerno sočutje do očeta, ki je privezan na to žensko. Ubogi oče! Koliko je že moral na tihem pretrpeti! In spet vidi v duhu pred sabo tisto viharno noč. Ce bi imeli zdaj v hiši otroka, sina te strahotne ženske! In Rožamarija se vprašuje, ali naj zamolči to, kar se je zgodilo. Toda samo za trenutek, potem se zave, da je sami sebi dolžna, da molči. In ledeno zaničevanje do mačehe jo prevzame. Za trenutek je izbrisano vse, kar se je v dolgih mesecih nabralo sočutja, razumevanja in odpuščanja. Kako lahko in preprosto se ji je zdelo, ko je sklenila, da bo mačehi v svoji prekipevajoči sreči vrgla za miloščino nekaj ljubezni in dobrote. Ko je hotela slavja ne boš doživela! In Rožamarija iznenada vstane, toda mora se šele naučiti, da lahko mimo stoji in povesi roke. In Liza jo skoraj s strahom opazuje. Kako hodi po sobi sem in tja, kako stoji pred ogledalom in se poizkuša boriti z izdajalskim drgetanjem v kotu ustnic. In spet jo oblijejo solze, ko pomisli, kako lepo bi se zdaj lahko veselila. Še na svileno obleko, ki ji jo Liza zdaj obleče, pade nekaj solza. Knez je že dvakrat potrkal in že dvakrat ni bil sprejet. Danes se mora napraviti Rožamarija prav lepo! Blaženo se nasmehne. In ko pride tretjič, se vrata od-pro, in njegova hči pride iz sobe. Da, lepa je, čudovito lepa, toda ne tako, kakor je bila zjutraj. Njen obraz je bled in njene ustnice temno rdeče. Bela obleka je takšna kakor labodje perje. In v zlatih laseh ima starinski čelni obroč. "Rožamarija, kaj misliš, kakšna bo mama danes? Zjutraj ni bila najboljše volje. V skrbeh sem zaradi Harra ..." "O, nič se ni treba bati, oče," odgovori in začuti hkratu, da ima danes v rokah orožje proti svoji materi. "Nič se ni treba bati. Prosim, pojdi mu naproti, mama in jaz pa bova čakali v višnjevi dvorani." Zbere svoje labodje perje in odšumi mimo njega po dolgem hodniku, med mnogimi naslikanimi očmi, in vselej, kadar pride mimo globokega okna, kjer leži sončni soj v ozkih pramenih po tleh in stenah, zažari belo bitje s ponosno, zlato glavo. In gleda za njo, dokler ne izgine. V višnjevid vorani, kjer ima svojo veliko sliko, knežnje še ni. Za trenutek obstane Rožamarija pred to sliko in njene oči se spet napolnijo s solzami. Rajši bi se bila dangs veselila s svojim otrokom, mati! Tedaj zašumi za njo. Knežnja v svečani obleki, in na prvi pogled vidi Rožamarija, da si je pordečila lica. Za trenutek se obe merita z očmi, potem pa padejo knežnjini pogledi na tla, in Rožamarija vidi, kako meče demantna zvezda na njenih prsih iskre- Pod njo mora utripati zelo nemirno srct;. Rožamarija ve, da se je danes ni treba več bati. Fighting Marine at 'Death Valley' Vi je pohitela k svo-' ki je pravkar obe-svileno obleko ali mi lahko po-Vj, kaj nerodnega se mi C' boli. . . Go- svetnika ne ^cati, ker bi drugače . Vj. j opazili . . . Vzemi Vm Gke. Moj bog, kaj naj Nk == ^ spomni, da je v grad sestra je včeraj v kuhinji ^l^®®stra Eva ji je takoj X ' ^sa bleda od strahu IrNr-- sc je vrgla na svo-si zakrila obraz, že prišla mlada svojem vse po- One of the Lcathernecks, driving through Japanese machine gun fire while crossing a draw, later called "Death Valley" by the men, rises from cover for a quick dash forward to another position. The marines sustained more t^an 125 casualties in eight hobrs of lighting. k prinesla v \ Predpasniku ^ Razpis službe Gospodarsld odbor Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. razpisuje službo oskrbnika za SND s dobro mesečno plačo in s prostim stanovanjem ter gorkoto m razsvetljavo. Služba je stalna. Kogar veseli la služba, naj se ustmeno ali pismeno zglasi v uradu SWD in navede gospodarskemu odboru svoje zmožnosti. Čas, da se zglasUe je do 20. julija 1945. Gospodarski odbor SND. z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je nemila smrt posegla v našo sredo in nenadoma pretrgala nit življenja naši prelj ubij eni in nikdar pozabljeni materi Hunkr ^ ' / roj. Lesar, p. d. Mat j asova Blagopokojnica je bila stara 56 let. Dne 20. maja jo je nagloma zadel mrtvoud in čez nekaj ur je podlegla v bolnišnici. Doma je bila iz vasi Brezje v Ribnici, odkoder je prišla v Ameriko leta 1906. School, Inspection File & Bun Dept. of Cleveland Graphite Bronze (girls). Members of Deisel Dept. of Cleveland Graphite Bronze Co., Custodian Dept. of Willson Jr. High School, Miss Flynn and teachers of Columbia School, sosedom Dibble Ave. Lepa hvala tudi sledečim, ki so darovali v sklad za takojšnjo pomoč Jugoslaviji namesto venca za na krsto pokoj nice: Steve in Cecelia Brodnik, Cleveland Graphite Bronze Girls, Frances Hočevar iz E. 74 St., Rose Hanko, Martin Štrukelj, Frances Spik, John Rant, Josephine Gregoric, Paula Kline, Rosie Lewis, Mrs. Gladrow, Mr. in Mrs. J. J. Kasic, Mrs. Bozeglav, Mr. in Mrs. Louis Zele, prijateljice šivalnega oddeleka Prog. Slovenk, št. 2, Mrs. Mikus, Mrs. Gorshe, Mrs. Tillie Remec, Miss Jean Remec, Anna Azman, Anna Erste, Jennie Stokel, Jennie Poklar, Jennie Skuk, Ursula Mula j, Anthony in Josie Zakrajsek, družini Frank in Mary Marn, Josephine Meznarsic, Mr. in Mrs. T. Buck, Katie Bradač, Mary Obreza. Najlepša hvala bodi izrečena tudi vsem, ki so prišli pokojnico pokropit ko je ležala na mrtvaškemu odru, kot tudi vsem, ki so jo spre j mili na njeni zadnji poti na pokopališče. Zahvala pogrebcem, ki so nosili krsto, kot tudi sledečim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu: Mr. Joseph Lunder, Mr. Louis Lunder, Mr. William Lunder, Mr. M. Papalko, Mr. Ray .Dol-son. Miss Bertha Erste, Mr. Marn, Mr. Phem-ninger, Mrs. Louise Goode, Mr. Lester Goode, Mr. J. J. Kacic, Cecelia Obed, Mrs. Josephine Zakrajsek, Mr. Kolegar. Ako smo slučajno katero ime pomotoma izpustili, prosimo oproščen j a, ter se vsem enako najlepše zahvaljujemo za vso pomoč in tolažbo. Najlepša hvala tudi pogrebnemu zavoda Jos. Žele in sinovi za lepo urejen pogreb in vsestransko poslugo. Tebi. ljubljena mamica, ki si se tako nenadoma in brez slovesa poslovila od nas ter odšla tja, kjer ni ne trpljenja ne muk, pa kličemo počivaj v miru v hladni ameriški zemlji. Sedaj počivaš kraj Tvojega življenjskega druga, našega očeta, ki je legel k večnemu počitku dne 1. junija 1941 leta. Srca naša so žalostna, ker izgubili smo roditelja, ki sta nam bila vse, a spomin na blaga srca nam bo ostal v trajnemu spominu, dokler tudi mi ne pridemo za vama! Žalujoči ostali: FRANK in JACOB LUNDER, sinova AGNES KRAŠOVEC in FRANCES LUNDER, hčeri MRS. JOHN KLAUS, sestrična DOMINIK KRAŠOVEC, zet ROSE in VIDA, sinahe v starem kraju pa dva brata, dve sestri in ' več sorodnikov Cleveland, Ohio, dne 13. junija, 1945. Pogreb se je vršil dne 23. maja iz Želetovega pogrebnega zavoda na Highland Park pokopališče. kjer smo jo izročili k večnemu počitku v naročje materi zemlji. Tem potom izrekamo našo globoko zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so nam prihiteli na pomoč in tolažbo v britki uri. Iskreno zahvalo izrekamo vsem, ki so pokoj-niči okrasili mrtvaški oder s krasnimi venci in cvetjem, ki je pričalo globoko spoštovanje, ki ga je ljuba mamica uživala pri vseh, ki so jo poznali. Zahvalo izrekamo: Mrs. Žuga, Mr. in Mrs. Cigolle, Mr. in Mrs. Golden, Mr. William Lunder. Miss Dorothy Lunder. vsi iz Warren. O.. Mr. in Mrs. Al. Lundef, Mrs. Mary Lunder in družini, Lunder družini iz zapadne strani, Mr. in Mrs. Frank Mavec, družini Papalko. Campbell, Ohio.^rs. Klaus, Mr. in Mrs. L. Goode. družini Trampush. družini Fele-gamacher, Mr. Louis Kastelic, Mr. in Mrs. Luksa, Mr. in Mrs. Tino Modic in družini, Mr. Martin Strukely in družini, Mr. in Mrs. W. Potocar in družini, družini Dominick Lusin, Andy in Ber-die, Mr. in Mrs. Joseph Zele in družini. Charles in Olga Slapnik. Anton Pozelnick- in družini. Louis Pozelenick. Dorothy in Harry Thompson, Mr. in Mrs. Edward Jerman, Mrs. Mary Ando-lek in sinu Louis. Mr. in Mrs. Louis Zele in družini. Mrs. P. Janek. Mrs. R. Leufkens. Mr. in Mrs. Trebec in družini. Mr. in Mrs. Joseph Ko-stansek. Mr. in Mrs. Joseph Ballish. Charles Everhart. Mr. in Mrs. Jeric in družini, Mr. in Mrs. G. Kastelic, Mrs. Frances Krasovec in družini, Mrs. J. Champa. Mr. in Mrs. J. Jurca in družini, Mrs. Sterle in družini, Mr. in Mrs. Anton Bartol. Mr. in Mrs. Joseph Merzlikar, Frank in Marie Marn, Mr. in Mrs. John Merzlikar, Mr. in Mrs. Vincent Beno. Mr. in Mrs. Frank Klop-cic. Frank Cerne in družini. Mr. in Mrs. Ben. Stanonick. Mr. in Mrs. L. Pecek. Mr. Anthony Zidonis. Mr. Frank Ambrose, Mr. Adam Palia-ma. Mr. John Bogdan. Faculty, Willson Jr. High I I STRAN3 ETRiKOPRSTNOSI 13. junijai ,, 1945 w F. S. FINŽGARJEVI ZBRANI SPISI ★ I, Sama aaliiiwiiiniiiaiiiiBiiiiniiiwiiiaiiiiajiiiauiiaiiiiajiimiiiaiiiiiiiiiaiitiiiiiiaiiiiaiiiiBiiiiBiiiiaiiiiiiiiiniiiaiiiiwiur (Nadaljevanje) Knjigo je pustil na tleh in se približal Aleni, ki ni zaprla vrat za seboj. "S čim mi je čast, da bi vam postregel?" jo je vprašal nekam zmedeno. "Z Minko sva prišli obiskat go^o mamo. Iskreno sočutje!" '%vala lepa! Preprijazni ste! Upam, da ne bo hudega! Izvolite sesti, pa ne zamerite, samo en stol imam." "Zahvalim! Pojdite dol, zato sem prišla!" Okrenila se je ob vratih, za njo je stopal Brest. "Pazite!" jo je opozoril vrh stopnic. Alena se je ozrla. "Silno rada bi čimprej z vami govorila, če dovohte." "Prosim, prosim! Vsak trenutek sem vapi na službo." Spet so zaškripale stopnice, po katerih sta previdno stopala v vežo. "Potem vas spremim domov," ji je pošepetal Brest, preden sta stopila v sobo. "Janez, poglej, Janez!" Mati je z izredno krepkim glasom poklicala sina. Aleni je donelo ime nekam tuje, kmetiš-ko. Nehote se je ozrla na mater in pogledala na sina. "No, mati, kaj naj pogleda Janez?" Brest je ime poudaril, krog ustnic mu je zaigral smehljaj. Nato je podal roko Minki in se opravičil, obrnjen proti Aleni: "Mati nočejo Ivana, ljubijo le Janeza!" Starica je z živimi očmi ogledovala družbo in dobro razumela sinovo opazko. "Janez si, da, Janez ostaneš! Kaj bi se pačil! Vidiš, gospodična je prišla. Tako sem vesela, da mi je kar napol odleglo. Ko mi prinese še zdravil, bom takoj zdrava!" "Hvala, gospodična Minka! Vi ste preljubeznivi!" Brest se je priklonil, krog ustnic mu je igral še vedno rahel smeh, v katerem ni bilo vere v Minkino pomoč. "Gospod Brest, to je moja socialna dolžnost in zaeno moje veselje. Zdravila resnično dam; res so nedolžna, ali včasih učinkujejo čudovito. In če ne bodo, poskrbim za zdravnika!" Nekoliko očitka je bilo v teh besedah, ker Minka ni prezrla smeška krog Brestovih ustnic. "Nič zdravnika," je hitela starica, vzela molek, ga obesila na žebelj poleg postelje in se skušala, uprta na komolce, upokončiti. "Ni ga treba, pravim. Jaz imam vero v Minko. In če ni vere, ne pomaga noben padar nič." Brest je zopet skušal opravičiti materine nazore. Ker je Minka ogrinjala mater in ji popravljala odejo, je govoril z Aleno. "Z Bogom, mati! Jutri pridem!" "Prosim, lepo prosim, gospodična!" Brestovka je stiskala s koščenimi rokami Minkino desnico kakor bi se upa polna oprijemala vrvi, ki jo dvigne z bol niške postelje. Nato so odšli. Mrak je legal silno hitro na zimsko pokrajino. Sneg ni več pršal v drobnih zrncih, začelo je naletavati v debelih kosmih. Zaviti v kapuce so šli skoz vas. Pred šolo je Minka opozorila Bresta, da se ji zdi mati dokaj slaba in bo skoraj gotovo treba zdravnika. Nato sta se Brest in Alena poslovila in krenila proti Smrekarju. Žive duše ni bilo na poti. Stopala sta polagoma, molče. Brest se je ozrl po poti nazaj, in pogledal preko Alene naprej. Kolikor je mogel presoditi v mraku in metežu, se ni bilo nadejati popotnika ob tej uri. Zato je zagazil v sneg, da je stopal z Aleno vštric, in spregovoril : "Gospodična, ali se vam ne zdi, da bi bilo to ugodno mesto? Ko bi mi razodeli, kakor vam je želja." Alena se je za hip ustavila in se ozrla izpod kapuce v njegove oči. Nato je takoj nadaljevala pot. Noga ji je spodrsnila ob ledeni grudi, da je omahnila in se zadela ob Bresta. Zadonel je njen smeh. Pa utihnil, kakor bi ga presekal. "Ali ni smešno, gospod Brest, da vam moram vselej prav na tem mestu razodeti, kar me teži. Ponoči, v snegu. Ali ni smešno?" "Tak je svet!" "Neumen in hudoben!" "Sodim, da bolj hudoben nego neumen! Vsaj tukaj, v takem gnezdu." Aleno je zadnji stavek preplašil. "To ste vi tudi že slišali očitke zaradi mene?" "Očitke? Kako mislite? — Pane, da bi vas kdo — o, Alena, jaz nekaj slutim. Povejte odkrito!" Brest se je nenadoma razvnel, razgrnil kapuco in iskal Aleni-ne roke. "Kaj je treba sluten j, ker vem, da vam je vse znano. Vse me pika in zbada: Mara, Erna, Minka, Smrekarica! Vsi, vsi!" "Zaradi mene?" Brest je zategnil vprašanje z vzvišenim glasom, prijel Aleno za roko in se ustavil. Tudi Alena se je ustavila in ga pogledala v oči. Brest je videl skoz mrak, kako šo blestele te lepe oči, orošene s solzami. "Da, zaradi vas," je rekla s poudarkom. "Toda to naj vas ne briga! Molčiva o tem, ker'se mi studi. Grozi mi nekaj drugega. Pojdiva!" Brest jo je držal še vedno za roko in gazil po snegu. Alena mu je razodela mešetarjevo pretnjo. "To je brezmejna podlost! Takoj grem nad Smrekarja! Potem vas obiščem v vaši sobi — saj dovolite in vam povem, kar bom zvedel!" "Le pridite! Dokažem, da se nikogar ne bojim!" Luč iz veže je tedaj posijala na Aleno, ki je snela na pragu kapuco z glave. Na dvignjenem čelu so se črtale jezne gubice, kljubovalnost je sevala iz oči. Brest je bil zamamljen. Stisnil ji je roko, Alena je pustila svo jo roko kakor brezčutna v njegovi, iz njenega pogleda je govorilo ta hip vprašanje: Ali si mož? Ali? si tako močan in pogumen kot jaz? Dokazi! Ko sta prišla vrh stopnic, je Brest potrkal na Smrekarjeva vrata. Smrekar je sedel ob mizi golorok, z zavihanimi rokavi, in je z neokretno pisavo številil in računal. Ko je vstopil Brest, se ni takoj ozrl, ampak je na glas mrmral: "Šest in sedem — šest in sedem je trinajst — in devet — in devet je---"Ko je račun seštel, je zaklical Brestu, katerega je po glasu spoznal, še vedno zroč na številke: "Kje vas vrag nosi? Kakor bi se zalezli v jazbino!" Nato je ropotaje odsunil stol od mize in mu šel naproti. "Pozdravljeni!" "Dober večer! Ne zamerite, da vas motim!" "Nič se ne bojte, se ne dam zlepa zmotiti! Doženem do konca, saj ste sHšali. Sedite in po- vejte, kje ste tičali. Ob teh dolgih večerih bi že utegnili priti na kozarec pogovora." "Zares bi bil rad prišel! Toda zaril sem se v knjige — moram, in mati je obolela." "Tako, tako! Menda ne bo sile! Kako majhno prehlajenje!" "Ne vem. Staremu človeku je naglo zadosti. Učiteljica Minka sodi, da utegne biti nevarno." Smrekar je ob Minkinem imenu privzdignil obrvi, potem se zasmejal, da je nagnil glavo nazaj in gledal v strop. "Tudi vi ste tako abotni?" In se zasmejal še glasneje. "Ne, nisem! Ampak nekaj skušenj ima pa vendarle, ko se sili okrog po hišah." "Sili, da, to je prava beseda. Sili s6 ta ženska — kakor obad. Sicer pa upam, da jo vse to mine." Smrekar si je začel odviha,-vati rokave in si je gledal na mišičaste roke, kakor bi občudoval lastno moč. Brest ni povzel pogovora o JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE. ENdlcott «683 Avtomobili In bolniški voz redno In ob vsaki url na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. OOUiXNWOODSKl URAD: 452 East 152nd Street TeL: KEnmore 3118 STARTING SATURDAY, JUNE 16th Those Famous, Fun-Packed.Cruises on THE URGE AND BEAUTIFUl Oil BURNING lAKE IINER LV. 9:00 A.M. RT. 7:45 P.M. Ind. ROUND TRIP Sundays ancf Holidays, $3.00 lEDnR polfn cruise 10% Hoiin of Fun Here's a whole vacation of fun crammed into one exhilarating day. New places to seel New things to dol New people to meet! 7 glorious, refreshing hours aboard this famous cruise ship, with music, dancing, refreshment, entertainment. 3% hours' "shore leave." Play at Cedar Point. Enjoy swimming, tennis, hiking, golf, a trip you will never forget. Take this exciting cruise. Come back a NEW PERSONI LV. 8:30 P.M. RT. 11:45 P.M. *100 I Tax Ir RomnnTic dhiiie iruise 3% Hours of Fun Come, folks! Leave steaming pavements and city clatter far behind, and sail into a summer night of moonlight and romance! Make merry with gay companions... dance to A1 Berardi's music...sip frostydrinks...or relax on a breeze« swept deck in sight of die spangled skyline of Cleveland-at-mgbt.) hour« of invigorating (unt I Ind. Saturdays, $1.25 Siifo' SaiU pt6m Sttut 'PUn, PHONE Cherry 6689 FREE FOLDER ON REQUEST Purchase Tickets iu Advance at BURTS INC 1101 EUCLID AVENUE Chinese Armjr^ Speeds Up 'Aji-Out War Effort Minki, ampak je nadaljeval: "Dovolite, gospod Smrekar, nekaj bi vas vprašal." "No?" "Kako je zaradi tistega pisma na Stmiško, ki se je izgiT-bilo, s katerim je baje gospodična Alena nekaj v zvezi?" Na to vprašanje je Smrekar Bresta srdito pogledal, se nagnil na stolu naprej, zapenjajoč gumb pri rokavu in bolj zaroh-nel nego izgovoril: "Pismo? Kakšno pismo? Jaz nič ne vem o tistem pismu! Kdo vam je kaj kvasil? Povejte, tožim ga! Ali sem jaz poštar? Ali sem pismonoša? Kaj me briga, če se je izgubilo?" Brest je bil v zadregi. S tako grozno odločnostjo je tajil Štefan, da Brest ni vedel, ali ga vara Alena ali Smrekar. i oglasi DR. BERT BERKEY'S HEALTH CLINIC 3232 EAST 55th STREET Arthritis, astmo, žolčne nerodnosti, krvni tok, cirkulacijo, ženske nered-nosti, trganje, nervoznosti, neuritis, revmatizem in želodčne bolezni se lahko ozdravi. prememba ur Mandel Drug Co. 15702 Waterloo Rd. bo od 17. junija naprej zaprla celi dan ob sredah, ob nedeljah pa zapre ob 6. uri z v. Odprto čez leden: 9.30 z j. do 10. zvečer. EDINA slovenska unij ska brivnica v lej okolici LOUIS LIPANJE, lastnik LOUIS OKIČKI, pomočnik se priporočava Kadar vam čas dopušča, obiščite nas. 761 EAST 185th ST. RAZPIS SLUŽBE V Slovenskem domu na Holmes Ave. se sprejme na delo oskrbnika točilnice srednjih let, pošten in ima veselje do 4ela v barroom. PLAČA PO DOGOVORU Stalno delo in če jih je več v družini tudi za ostale. Vse informacije se dobe pri tajništvu korporacije od 7. ure zvečer vsaki dan. Čas za se glasiti je do 15. junija. CVETLICE ZB TM iluČBje—»vatb«, pogreb#. Itd. Imamo tudi grmič*v)# In cveti* v loncih ter flanc«. Abby's Flower & Gift Shop 630 EAST 140th STREET Čez dan: PC. 0737—zv.: LI. 0633 BOULEVARD CAMERA SHOPPE 14920 LAKE SHORE BLVD. KEnmore 6260 Fotografske potrebščine Imamo zaprto ob sredah Lower photo shows one of the newly equipped and trained flghtinf unit:, ai pep talit Is fiyen by Geo. Ciita Ming Yun. Circle shows Chinese infantrymen, veterans of tKe Burma eampaign, prepare to boar# American air transports foi flight over the "hump" to China. Using jungle bamboo to box off stalls inside a P, 8» air transport, Chinese troops accompany their padk animals on a %ght from BiirinH into CWg#, Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežlui. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 E. 61 St. HE 2730 Za delavce Za delavce THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ŽENSKE ZA HIŠNE SLUŽABNICE ZA POSLOPJA V DOWNTOWN ZA VES DAN ALI DELNI ČAS Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 popi do 1-40 ZJ-Stalno delo—Zahteva se izkaz državljanstva—Zglasite se Employment Office, 700 Prospect Ave., soba 90 od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah The Ohio Bell Telephon^ DOBITE SI DELO SEDAJ! z zagotovilom za povojni čas. Mi potrebujemo moške in ženske za naslednje cije: MOŠKE Butter Pasteurizers, Cooler Men, Mehanike za i"* ®' Bottlers, Auto Body, Woodworkers, Draftsmen, Driver Salesmen. ŽENSKE Bottlers, Ice Cream Wrappers. Comptometer Operatorice. Vsa dela imajo lepo plačo od ure ali mesečno-čitnice s plačo. Prijetni delovni pogoji. Naše p^J je važno za vsak dan, v VOJNI in MIRU. Zglasite se v TELLING-BELLE VERNON CO- 3740 Carnegie Ave. ENdicott 1500 MOŠKI izurjeni na VERTICAL BORING MILL MULTIPLE DRILL PRESS IN LATHE WELDERS — MOTOR ASSEMBLERS Drugi sift ŽENSKE ' COIL FORMERS — COIL WINDERS COIL CAPERS Drugi sift RELIANCE ELECTRIC 8 ENGINEERING CO. Ivanhoe divizija: 1091 IVANHOE B®* Marine divizija: 1190 EAST 152nd S Mall oglasi A. MALNAR CEMENT WORK 1001 E. 74 St. — ENd. 4371 E/ajte vaš fornez sčistit sedaj. Boljša postrežba in boljše delo. Fornez in dimnik sčiščen po "va-cuumu." $4 do $6 National Heating Co. Postrežba širom mesta FAirmount 6516 East Appliance Service and Sales 18724 St. Clair Ave., IV. 7263 Popravimo vsakovrstne električne predmete—pralne stroje—čistilce— radio aparate, itd. Dovoljeno nam J® vbodu potrbbi^-^ UpOS PRESS external ENGINE OPERATOR^ let JRA' RADIAL EJjlO jV; i'ti' H i^ic h turret OPERA'^— pjj; VOZNIKA^g^ K TEŽAK® vojy Stalna dela sedaj Visoka plača od u LEHPCO 0^ DUNHAM maple heicJ Mali ogl^ ■Hi Pridite in oglejte si našo zalogo novih spomladanskih zastorov in "draperies." PARKWOOD HOME FVRNISBINOS 7110 St CUir Ave. Odprto ob večerih TTTbadio 1363 E.4SSt. Prvovrstna vrst r.dIo'P - Zakrajsek Funeral Home, Inc., 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113 prodd piano harmoni'^^ ^8 sov; ene za otro^ sov. v najbolj^^ gglaS* Kdor želi, naj 1158 F, radio ..