48 Didakta april-maj 2016 USPEŠNO SODELOVANJE MED STARŠI IN VZGOJITELJI / Mateja Žagar, dipl. vzg. predšolskih otrok / Vrtec Kurirček Logatec UVOD Uspešno sodelovanje med ključnimi subjekti v vzgoji in izobraževanju na vrtčevski ravni je eden od pomemb- nih dejavnikov, ki vpliva na kakovost vzgojno-izobraževalnega dela. Učinko- vito in bogato sodelovanje ter pestre interakcije med otroki, starši in vzgoji- telji prinašajo pozitiven vpliv na otro- kovo počutje. Redno in kontinuirano sodelovanje s starši je pomembno za usklajeno vzgojo in nemoten otrokov razvoj. Medsebojna podpora in zaupa- nje pa sta bistvena za napredek otroka. Temelj sodelovanja med strokovnim osebjem in starši je dobra komunikaci- ja in sodelovanje na raznih področjih z upoštevanjem avtonomije vrtca. Za učinkovito vodenje oddelka in progra- ma znotraj njega je zelo pomembno povezano, usklajeno in podporno delo- vanje celotne otrokove socialne mreže. OSREDNJI DEL Sodelovanje staršev in vrtca bi lahko povzela z besedami, ki so zapisane v slovarju. Sodelovati pomeni biti dejav- no povezan zaradi skupne dejavnosti; 2. skupaj z drugimi biti udeležen pri kakem delu; 3. spremljati kako doga- janje z mislimi, dejanji (Slovar sloven- skega knjižnega jezika 1997). Kar nekaj avtorjev podaja mnenje, da je sodelovanje potrebno in smiselno ter prinaša napredovanje v življenju otroka. Lepičnik Vodopivec (1996, 47) navaja, da je sodelovanje vrtca in star- šev potrebno, saj »otrok z vstopom v vrtec prvič prehaja iz enega socialnega okolja (družine) v neznano socialno oko- lje. Otrok je v tem okolju pod vplivom različnih dejavnikov, zato si je potrebno prizadevati, da se ti dejavniki med seboj čim bolj približajo«. Tudi v Kurikulumu za vrtce (2011, 24) je zapisano, da je »sodelovanje med vrtcem in starši po- memben vidik kakovosti predšolske vzgo- je, saj prav to sodelovanje veliko prispeva k ustreznemu dopolnjevanju družinske in institucionalne vzgoje«. Sodelovanje poudarja tudi Valentinčič (1981). Ome- nja, da je sodelovanje potrebno graditi na skupnih ciljih in nalogah vzgoje. Sodelovanje pomaga staršem prido- biti predstavo o tem, kako otrok de- luje v tujem okolju, kako se odzove v določenih situacijah, ko je v družbi vrstnikov ali pred določeno nalogo. S temeljito komunikacijo pomagamo staršem obogatiti znanje o njihovem otroku, spodbujati pozitivne navade in opuščati slabe. Jensen in Jensen (2011) pravita, da so starši in vzgojitelji lahko dragoceni partnerji pri vzgoji otroka. Trdita, da imajo vzgojitelji zaradi svoje izobrazbe in izkušenj veliko strokovne- ga znanja o vedenju otrok, ravno tako pa z njimi preživijo večji del dneva. Na drugi strani pa tudi starši vedo veliko o svojem otroku, poznajo ga od rojstva in vedo, kako se odziva v različnih si- tuacijah. Starši imajo svoje vrednote, prepričanja in jih posredujejo svojim otrokom. Otrok živi v obeh svetovih – doma in vrtcu, zato je pomembno, da si starši in vzgojitelji izmenjujejo svoje poglede. Ker gre pri sodelovanju za dvosmeren proces, je potrebno, da redno in iskreno komuniciramo s star- ši. Naloga staršev pa je, da se odzovejo na pobude vzgojiteljev. Tako zgradimo kakovosten proces sodelovanja. Otroci in njihovi starši so vključeni v različne dejavnosti, ki jih pripravlja vzgojitelj in jih s tem povezuje v eno skupnost. Kljub zavedanju, da je za otrokov napredek najbolje, da vsi ak- terji v otrokovem okolju sodelujemo, sodelovanje med starši in vzgojitelji ni enostaven proces. OVIRE PRI SODELOVANJU Na medsebojno sodelovanje vpliva mnogo dejavnikov. Opažam, da se po- javlja prelaganje in pripisovanju odgo- vornosti za otrokov razvoj na drugega, čeprav je jasno, da smo vsi odgovorni za napredek in dobro počutje otrok. Vse odgovornosti za uspešno sodelo- vanje ne nosijo izključno vzgojitelji kot nosilci vzgojno-izobraževalnega dela, ampak tudi starši. Vsi skupaj pa bi morali biti kritični do sebe in svo- jih ravnanj. Intihar in Kepec (2002) navajata nekatere ovire, ki motijo so- delovanje. Sicer govorita o sodelovanju med šolo in starši, vendar se lahko z nekaterimi ovirami srečamo tudi v odnosu vzgojitelji - starši. 1. Prva ovira so lastne izkušnje star- šev in tradicija. Starši se premalo zavedajo, da so jim dane možnosti sodelovanja v vrtcih in šolah, saj sklepajo na podlagi svojih prete- klih izkušenj, ko je bila šola uradna institucija, odgovorna izključno za prenašanje znanja. 2. Naslednja ovira je vzgojiteljev od- nos do staršev. Kakovosten odnos naj bi temeljil na medsebojnem poznavanju in zaupanju, dobremu komuniciranju in konstruktivnemu reševanju konfliktov. 3. Dokler se starši in vzgojitelji ne odločijo za spremembe in ne oza- vestijo svojih stališč, prepričanj in subjektivnih mnenj, so lahko te ovira za uspešno sodelovanje. 4. Avtorici navajata, da lahko brezpo- selnost, preobremenjenost staršev in stiske otrok predstavljajo oviro v uspešnem sodelovanju. 5. Preveč ambiciozni starši, ki želijo svoje pretirane želje vključiti v delo oddelka. To lahko privede do ne- gativnih posledic za druge starše, vzgojitelje in otroke. 6. Zmanjšana motivacija za sodelo- vanje lahko predstavlja tudi neza- upanje v vrtec, še posebno staršev manj uspešnih otrok. Sodelovanje med starši, vrtcem ali šolo, vzgojitelji in učitelji je enakovredno in če postavimo dobre temelje sodelo- vanja že v primarni fazi, se bo dobra praksa lahko nadaljevala v kasnejši procesih na višjih stopnjah otrokovega izobraževanja. Če vzpostavimo zau- pen in strokoven odnos med starši in vzgojno-izobraževalnim osebjem že v zgodnjem otroštvu, imamo večjo Didakta april-maj 2016 49 možnost za kvalitetnejše sodelovanje v prihodnosti. Kalinova govori o zbliževanju šole in staršev, vendar povzema, kako se lahko izognemo oviram, ki nastanejo med odnosi, ki veljajo za šole. Zaradi podob- nosti med odnosi med starši in šolo ali vrtcem navajam Kalinovo »da bi dosegli sodelovanje med šolo in domom, morajo oboji – šola in starši uvideti medsebojno odvisnost. Najti je potrebno ravnotežje in preseči preteklo neuravnoteženo moč učiteljev ter podrejenost staršev, ki je bila posledica šolskih razmer, pretekle prakse in izkušenj« (Kalin in drugi 2009, 30). Zavedati se je potrebno, da so starši v pomoč pedagogom, saj predstavljajo vir informacij o otroku. S tem lah- ko vzgojitelj ali učitelj bolje razume otroka in njegovo igro ali šolsko delo. Na drugi strani pa lahko šola/vrtec pomaga staršem pri uresničevanju starševskih vlog tako, da jih obvešča o napredkih otroka, zakaj in kako je do tega prišlo in kaj lahko vključijo v domače okolje, da bo podpiralo otro- kovo učenje. OBLIKE SODELOVANJA MED VRTCEM IN STARŠI V vrtcu Kurirček Logatec sodelujemo s starši na različne načine. V svoje delo vključujemo tako formalne kot nefor- malne oblike sodelovanja. Formalne oblike sodelovanja so sodelovanje v svetu vrtca, sodelovanje v svetu star- šev, roditeljski sestanki, govorilne oz. pogovorne ure, pisna sporočila, pre- davanja za starše. V teh oblikah sode- lovanja starše predvsem seznanimo z informacijami. Bolj pristen in sproščen odnos pa se trudimo vzpostaviti na neformalnih srečanjih. Staršem po- nujamo široko paleto načinov, ki jim omogočajo participacijo v vzgojnem procesu, hkrati pa jih spodbujamo h kvalitetnejšemu preživljanju prostega časa. Tako pripravljamo po tri delavni- ce za otroke in starše v vsakem oddel- ku. Prvo srečanje je v jesenskem času, skupno za vse starše in otroke posame- zne enote, drugo in tretje srečanje pa vzgojiteljice in pomočniki vzgojiteljic 50 Didakta april-maj 2016 izvedemo skladno s programom od- delka, starostjo otrok in specifiko sku- pine. Običajno so neformalne oblike sodelovanja načrtovane bolj sprošče- no, mednje spadajo še predstavitev poklica s strani staršev, ustvarjalne in gibalne delavnice, športne igre, poho- di … Pogosto spodbujamo starše, da se nam pridružijo pri različnih obli- kah sodelovanja, saj se zavedamo, da aktivna vloga družine pomeni doda- tno vrednost kakovostnemu procesu vzgoje in učenja otrok. Naš vrtec kot institucija ponuja le okvirne smernice, vsebine in načini izvedbe se spreminja- jo glede na razvojne stopnje otrok in kompetence vzgojiteljic. Starši imajo možnost sooblikovati program dela v svoji skupini ob upoštevanju strokov- ne avtonomnosti vrtca in strokovnih delavcev, dogovarjajo se za način in termin izvedbe ekskurzij, dogovar- jajo se za vključevanje pri izpeljavi posameznih programov, se aktivno vključujejo v program dela s predsta- vitvijo interesne dejavnosti otrokom v skupini, sodelujejo na rojstnih dnevih in podobno. V okviru vrtca smo opredelili tudi ka- kšni so dobri odnosi s starši: - Dobri odnosi s starši so odnosi, ki temeljijo na obojestranskem spo- štovanju na odprti, odkriti, pošteni, sproščeni in prijazni medsebojni komunikaciji, iskrenosti in med- sebojnem zaupanju. - Težave rešujemo sproti, za starše si moramo vzeti čas. - S starši se ne pogovarjamo o drugih otrocih. Pogovor o njihovem otroku naj bo odkrit in iskren. - S starši moramo vzpostaviti profe- sionalni odnos. - Starše redno obveščamo in sode- lujemo pri izpeljavi posameznih projektov. - Želje in načela staršev upoštevamo, do staršev pristopimo tako, da se počutijo pomembne, vključene, aktivne, odgovorne v odnosu do svojega otroka kot sooblikovalec, spremljevalec, izvajalec in odgo- voren člen v vzgoji svojega otroka. Starši naj čutijo, da je njihov otrok pomemben posameznik v skupini. Zavedanje pomena dobre sodelovalne kulture s starši v dobrobit otroka je eno izmed glavnih vodil našega dela. Prek različnih formalnih in neformalnih srečanj tako strokovni delavci vrtca Kurirček Logatec kot vsi starši naših otrok, izražajo svoje pobude, predloge, pohvale in tudi kritike. Zaradi vpogle- da v zadovoljstvo z našim delom se zanimamo tudi kakšno mnenje ima- jo starši o našem delu. Zadovoljstvo staršev v našem vrtcu se ugotavlja z anketnim vprašalnikom, ki ga pripravi vsako leto Aktiv za kakovost vzgoje in izobraževanja. Ocene zadovoljstva so visoke in na to smo ponosni vsi zaposleni. PRIMER DOBRE PRAKSE V prispevku predstavljam del vsebin, ki so našo skupino otrok, starih od 2–3 leta, vodile pri načrtovanju in izbolj- ševanju sodelovanja s starši. Prikazati želim, kako pomembno je tudi dejstvo, da starši otrok neposredno izkusijo in spoznajo, kaj počnejo in kako poteka dan vzgojiteljic in vzgojiteljic pomoč- nic, ki se ukvarjajo z vzgojo in učenjem njihovih otrok. V prispevku opisujem primer iz svoje prakse. Za svoje delo v skupini ocenjujem, da različne oblike sodelovanja vrtca in staršev z aktivno participacijo in odgovornostjo vseh udeležencev pove- žejo sodelujoče med seboj. To prinaša pomemben napredek v kakovosti pred- šolske vzgoje. Prav tako pa je potrebno za napredek vzgojno-izobraževalnega dela vnašati sodobna spoznanja o ra- zvoju in učenju predšolskih otrok, da spodbujamo razvoj celotne skupine in ustvarjalnost posameznika. Tako v svoje delo vnašam različne pristope in tehnike učenja, pripravljam starosti primerne dejavnosti, skrbim za pestro učno okolje, v katerem imajo otroci možnost odločanja in izbiranja med različnimi dejavnostmi, v katerih kar najbolje razvijajo svoje potenciale. Vzgojitelji in vzgojiteljice uresničuje- mo cilje, ki jih določa Kurikulum za predšolsko vzgojo, sledimo poslanstvu našega vrtca, ki se trudi zagotavljati otrokom optimalni razvoj, varnost Didakta april-maj 2016 51 in sprejetost. Naš vrtec in z njim vsi zaposleni sledimo tudi svoji viziji, ki pravi, da je vrtec hiša odprtih vrat, v kateri se aktivno vključujemo v pro- ces vseživljenjskega učenja, razvijamo sposobnosti funkcionalnega znanja in stremimo k oblikovanju raziskoval- ne in odgovorne osebnosti vsakega posameznika. Prav tako se trudimo delati na vrednotah, kot so poštenost, prijaznost, spoštovanje, iskrenost, od- govornost. Velikokrat pa pozabimo, da je prav, da tudi starše seznanimo s temi cilji. To lahko storimo na različne načine. S sodelavko sva se odločili, da cilje vzgoje in izobraževanja predstavi- va na uvodnem roditeljskem sestanku. Trudiva se, da bi otroci postali samo- stojni in počasi odrasli v odgovorne in srečne posameznike, z občutkom spoštovanja do drugih in do okolja. Kljub informativnim roditeljskim se- stankom imam občutek, da so bili ali so še vedno mnogi starši mišljenja, da otrok v vrtcu nič ne dela, da se samo igra. Zavedanje takšnega pro- blema mi je vedno predstavljal izziv, kako staršem prikazati drugačno plat vrtca. Skozi vsa leta sem se trudila z objavo fotografij in videoposnetkov dejavnosti otrok, izdelavo plakatov, pripravo likovnih in gibalnih delavnic, s članki v lokalnih časopisih, pripravo predavanj za starše, vendar nisem bila prepričana, da so starši s tem pridobili dovoljšen vpogled v način dela naše skupine. S sodelavko sva se odločili, da starše povabiva na oddelek v dopoldanskem času. Z otroki sva jima želeli pokaza- ti, kako poteka naš vsakdan v vrtcu, s kakšnimi igračami in materiali se igramo, kako znamo pospravljati za seboj, kaj že znamo in zmoremo na- rediti sami. Starši so se igralnemu dopoldnevu pridružili tako, da so se vpisali v seznam. V vrtec je lahko prišel kdorkoli iz družine (oče ali mati), lahko tudi stari starši. Zaradi nemotenega vzgojno-izobraževalnega procesa sva se omejili na eno odraslo osebo. Obiske smo sprejemali od 9.00 ure dalje in so trajali do konca jutranjega kroga (do 10.00). Starše sva povabile k sode- lovanju tako, da so lahko v jutranjem krogu predstavili kakšen skrivnosten predmet, ki ga imajo doma (igračo svojega otroka, kuhinjski pripomoček, lahko tudi predmet, s katerim se ukvar- jajo v prostem času …) Starši so se na bolj sproščen način vključili v proces dela naše skupine, tako da so prišli na obisk in na njihovo začudenje je bila njihova naloga opa- zovanje neposrednega dela z otroki. Sodelovanje je omogočalo, da lahko opazujejo svoje otroke pri druženju z ostalimi vrstniki, opazujejo, kako se igrajo in delajo, s katerimi igračami in finomotoričnimi dejavnostmi najpogo- steje manipulirajo, opazujejo, kako ko- municirajo z otroki in vzgojiteljicama, vidijo, kaj vse otroci že zmorejo, kje imajo težave, prav tako pa imajo starši možnost spoznati odnos vzgojiteljic do otrok, naš način dela in reagiranja v različnih situacijah. Otroci so staršem prikazali, kaj najraje delajo v vrtcu, nekateri so posegali po igri z dojenčkom – umivanje dojenčka, nekateri so pokazali, kako znajo na- točiti pijačo za vse otroke v skupini, nekateri so si ogledali knjigo, ustvarjali s plastelinom, rezali s škarjami, razvr- ščali geometrijske like, lepili nalepke na list, se učili zapenjanja zadrge ali gumbov, počistili ogledalo, poimeno- vali barve v barvnem krogu, spoznali nove besede iz igre Skrivnostna vreča, sestavili stolp iz desetih kock in se ob tem učili velikostna razmerja, sestavili sestavljanko o spomladanskih rožah … Otroci so starše sprejeli z velikim priča- kovanjem. Pred vsakim obiskom smo se pogovorili, katera mamica/oče pride na obisk in jo/ga naslovili z gospa ali gospod. Otroci so se ob prihodu obi- skovalca umirili in se trudili prikazati sebe in svoje sposobnosti na najvišji ravni. Kljub temu je prihajalo do ob- časnih konfliktov med otroki, ki pa smo jih uspešno rešili. Ob koncu obi- ska smo se zbrali v jutranjem krogu, v katerega smo povabili starše. Otrok, katerega starši so bili na obisku, si je izbral tri pesmi, ki smo jih zapeli. Nato so starši pokazali skrivnosten predmet. Napetost je naraščala že zaradi dogo- vora, da predmet ne sme biti viden takoj, ampak mora biti pokrit z odejo ali zaprt v škatli. Z otroki smo sprva poslušali, kako se predmet oglaša, če ga premaknemo. Otroci so ugibali, malokrat uganili, kaj je v škatli ali pod odejo. Z otroki smo videli veliko skriv- nostnih predmetov, in sicer mlinček za poper, babuško, igračo polža in polžjo hišico, male glasbene instru- mente, čarovniški klobuk z lutkami, angleško knjigo Fingers, vojaški jopič z vojaško opremo – čelado, svetilko, vodo, obstojni blok za pisanje, slušalke, leseno papigo Aro, tibetansko skledo, makedonsko piščal in »dežno palico«. Otroci so se s skrivnostnim predmetom rokovali in ga preizkusili. Starši in otroci so bili nad takšnim načinom sodelovanja zelo navduše- ni. Pravijo, da so šele sedaj videli, kaj počnemo v vrtcu, da imajo otroci na voljo veliko dejavnosti, ki so primerni izzivi za urjenje njihovih sposobnosti, da niso vedli, da lahko tako majhni otroci postorijo različna opravila. Starši so izrazili željo po ponovitvi takšne oblike sodelovanja, predlagali so, da bi na obisk poslali drugega družinskega člana, ki še ni videl našega dela. Od obiskov staršev dalje so starši postali bolj odprti v komunikaciji, bolj zau- pljivi, navdušeni nad načinom dela in izvirnimi dejavnostmi. Vloga vzgojitelja je v takšnem procesu zelo kompleksna in odgovorna, saj je opazovan in mora skupaj z otroki in starši voditi aktivnosti, jih prilagajati trenutni situaciji, se konstantno za- vedati ciljev svojega dela in ravnati v skladu z doktrino vrtca in kurikuluma. Teža odgovornosti je na vzgojiteljih kot profesionalcih in nosilcih pedagoške prakse, ki morajo znati zagovarjati svo- jo strokovno avtonomnost, pedagoška načela, prepričanost v svojo kompeten- tnost in sposobnost upoštevanja potreb otrok, staršev in partnerja v timu. 52 Didakta april-maj 2016 Zelo pomembno je, da je vrtec v stal- nem sodelovanju s starši, saj se le z aktivnim vključevanjem lahko sezna- nijo s pomembnostjo učenja in dela njihovih otrok v vrtcu, kar pa lahko prenesejo tudi v domače okolje. Ta- kšna oblika sodelovanja daje staršem spoznanje o pomembnosti aktivnega učenja, ki se odvija na oddelku, in s tem obogati tudi starše same. ZAKLJUČEK Ravno neformalna srečanja s starši, družinami in širšo skupnostjo boga- tijo medsebojno sodelovanje ter so pokazatelj kakovosti našega vrtca, ki ga moramo nenehno izboljševati, po- sodabljati, in nadgrajevati. Vezi, ki se ustvarijo na različnih srečanjih so tisto, zaradi katerih nam starši zaupajo svoje otroke in zaradi katerih, vsaj večina otrok, rada obiskuje vrtec. Literatura Intihar Darja in Kepec Marjeta (2002) Partnerstvo med šolo in domom: pri- ročnik za učitelje, svetovalne delavce in ravnatelje. Ljubljana: Zavod Re- publike Slovenije za šolstvo. Jensen Elisabeth in Jensen Helle (2011) Dialog s starši. Ljubljana: Inštitut za sodobno družino Manami. Kalin Jana, Resman Metod, Šteh Bar- bara, Mrvar Petra, Govekar – Oko- liš Monika in Mažgon Jasna (2009) Izzivi in smernice kakovostnega so- delovanja med šolo in starši. Ljublja- na: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Kurikulumu za vrtce (2011) Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Urad RS za šolstvo. Lepičnik Vodopivec Jurka (1996) Med starši in vzgojitelji ni nemogoče ne ko- municirati. Ljubljana: Misch, Oblak in Schwarz. Slovar slovenskega knjižnega jezika (1997). Ljubljana: DZS Valentinčič Jože (1981) Sodelovanje s starši: priročnik za učitelje in vzgoji- telje. Ljubljana: Univerzum. Ogled skrivnostnega predmeta