i ATELJE KERAMIKE Koprska 2 IZOLA lUf Marec 2010 LdO 16 Številka 193 CENA 1 EUR IZHAJA 13. V MESECU /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ Dmgmjsto Če bo vse tako kot so napovedali bo obvoznica mimo vasi Dragonj a, ki pelje do tamkajšnjega schengenskega mednarodnega mejnega prehoda, v nekaj dneh odprta. To bo veliko olajšanje za stanovalce iz Dragonje, Sv. Petra, Nove vasi in Padne, ki so zlasti poleti morali precej potrpeti zaradi neznosnega hrupa, kolon, z avtomobili pa so se celo težko vključevali na regionalno cesto. Skupna naložba v obvoznico je vredna okoli 6 milijonov evrov. Kljub nekaterim zapletom v preteklosti je obljuba prometnega ministrstva sedaj izpolnjena. Kdaj bo nared hitra cesta Koper - Dragonja, ki se bo navezala na hitro cesto v Istri je še uganka. Hrvatje v Istri že širijo obstoječo hitro cesto. FOTO: FK- Primorski utrip. Ostri odzivi na poročilo NO Občine Izola Župna dr. Klokočovnik ne sprejema poročila Nadzornega odbora Občine Izola o delovanju organov, javnih zavodov in občinske uprave. Meni, da gre za poskuse rušenja sedanje legalno izvoljene občinske oblasti. Občinski svet je po dolgi razpravi sprejel edini možen ugotovitveni sklep, da se je seznanil s poročilom NO. Promet v Piranu S 1. aprilom 2010 dopolnjen režim V Uradnih objavah in na spletni strani Občine Piran si lahko preberete obširne novosti in dopolnitve prometnega režima v občini Piran, ki jih s 1. aprilom uvaja župan Tomaž Gantar. Z novo garažno hišo Fornače bo kot kaže dovolj prostora za vse. Tudi za turiste in ostale obiskovalce, ki z avtomobilom ne bodo smeli več v mesto. Bistvene novosti o spremembah pri urejanju prometa v občini so predstavili: Tomaž Gantar (župan), Ljubo Bertok in Bogdan Pajek (urad za gospodarstvo in turizem), Ivan Koljesnikov (urad za občinsko inšpekcijo in redarstvo in Nesi Dulai iz JP Okolje, 9. marca dopoldne na sedežu Občine. Več novosti in višje cene parkiranja Najprej to, da bodo na ustrezna mesta postavili prometno signalizacijo, da se ne boste lovili kje smete parkirati, kajti brez dovolilnice bo zapornica pred Piranom za vsa zaprta. * Mesečna tarifa za imetnike dovolilnic za stalne občane mestnega znaša 8,35 evra. * Ukinjeno bo brezplačno parkiranje za obiskovalce v mestnem jedru. * Mesečna tarifa za parkiranje v garažni hiši Arze (pri pokopališču) znaša: za stalne prebivalce in najemnike stanovanj 20 evrov, za lastnike nepremičnin 30 evrov. Uvede se nova tarifa za mesečno parkiranje 90 evrov. * V Strunjanu v poletnih mesecih mesečni pavšal 10 evrov. * Zunanje parkirišče na Fomačah je namenjeno le za imetnike abonmajev in zaposlene. * Za obiskovalce in turiste, za lastnike nepremičnin in ostale sta namenjeni garažni hiši ARZE in FORNAČE, po tarifah, ki jih je določil upravljavec JP Okolje. * Občani in drugi upravičenci bodo imeli možnost vstopa v mestno jedro z vsakokratnim postankom 30 minut in to le z nakupom posebne mesečne dovolilnice (oziroma tehničnega medija) za vstop po tarifi 3 evre mesečno. Tarife po novem: Veliko parkirišče Fornače - mesečno parkiranje vozil fizičnih oseb s stalnim prebivališčem na območju ožjega dela mesta Piran za drugi in vsak nadaljnji avtomobil v gospodinjstvu.8,35 evra. Avtobusi ura parkiranja 6,50 evra, dnevno do 8 ur 52 evrov, tedensko 300 evrov. Garažna hiša Arze (pri pokopališču) - ura parkiranja (do 10 ur)..........1,20 evra. - dnevno parkiranje (nad 10 ur).....12,00 evrov. - tedensko parkiranje...............60,00 evrov. - mesečno parkiranje................90, 00 evrov. - mesečno parkiranje vozil fizičnih oseb zaposlenih na območju ožjega mesta Piran (študenti, dijaki)...20,00 evrov. - Mesečno parkiranje občanov s stalnim prebivališčem na območju ožjega mesta Piran in območja Fomač ....20,00 evrov. (Naštetih je še več tarif). Območje ožjega mesta Piran (mesečne tarife) - uporabniki lastniških garaž in parkirnih prostorov zunaj javnih površin za svoja vozila ... 0. - občani s stalnim prebivališčem na območju ožjega dela mesta Piran, s pravico parkiranja tudi na zunanjem parkirišču Fornače,.........8,35 evrov. - ostali lastniki nepremičnin v zeleni coni I ... 17,11 evra. Parkiranje na Tomažičevem trgu Poletna tarifa (15.6. do 31. 8.)..5,00 evrov. Vsaka nadaljnja ura . ...3,00 evre. Zimska tarifa (1. 9. do 14. 6.) ura parkiranja 3,00 evre. Parkiranje bo treba plačati tudi na območju Portoroža, Lucije (na območju TPC), Fiese (zelena cona II) in Strunjana (Krka). Garažna hiša Fornače (Upravljavec JP Okolje). - ura parkiranja (do 10 ur).1,20 evra. - dnevno parkiranje (nad 10 ur).12,00 evrov. - tedensko parkiranje..60,00 evrov. - mesečno parkiranje....90,00 evrov. - mesečno parkiranje za študente in dijake... 50,00 evrov. - mesečno parkiranje občanov s stalnim prebivališčem na območju ožjega dela mesta Piran in območja Fornač....50,00 evrov. SLOVESNOST OB STOLETNICI GLEDALIŠČA TARTINI PIRAN Sobota, 27. 3. ob 19.30, Gledališče Tartini Piran 19.00 - 19.30: voden ogled Gledališča Tartini Piran pod strokovnim vodstvom Brigite Jenko, prof. umetnostne zgodovine. 19.45 Slovesna prireditev Pozdravni nagovor župana Občine Piran Tomaža Gantarja. »100 let stavbne zgodovine«, kratka predstavitev zgodovine Gledališča Tartini Piran, predava Brigita Jenko, prof.umetnostne zgodovine. »Fedra Before and After«, multimedijski projekt, (po motivih dramskega teksta Sarah Kane Skomine)_________________ ?AN Jg PRESELILI SMO SE V LUCIJO Vse naše cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili z BERNARDINA v LUCIJO in obratujemo / TPC, OBALA 114 (v neposredni bližini Nove ljubljanske banke). Priporočamo se za obisk. Ouicklab, Foto color !abolatory, Obala 114, 6320 Portorož GSM: 041 602 697, tel.: 05 6771981, e-pošta: fotoquicklab@siol.net Čhi IZPUŠNIH flVTtO ENTER SEČOVLJE PRODAJA IH MONTAŽA KATALIZATORJEV AVTOKLEPARSTVO @ Adr»u”. Skupno povišanje po tarifnem sistemu obračuna glede na pavšalni sistem obračuna v času kurilne sezone (okvirno 6 mesecev) znaša 58%. Skupno povišanje glede na prejšnji fiksni del znaša 74%. Skupno znižanje stroškov po tarifnem sistemu obračuna glede na pavšalni sistem obračuna zunaj krilne sezone (okvirno 6 mesecev) znaša 60% ”, Kar nekam zapleteno. Bodo torej uporabniki na koncu plačali več, enako ali manj? ijiflttiti!!! “Pri Ogrevanju d.o.o., ki je še vedno večinski (60%) lasti Občine Piran, smo prešli na nov - tarifni sistem obračunavanja ogrevanja, kije drugačen od dosedanjega pavšalnega. V to so nas prisilili predpisi (Pravilnik o načinu delitve in obračuna stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli), ki tudi narekujejo, da bodo morali vsi lastniki etažnih stanovanj do 1. oktobra 2011 na svoj strošek vgraditi števce za odčitavanje porabljene energije. Kolikšna bo cena števca? “Različno. Menimo pa, da ne bo presegala 200 evrov. ” Uvedli ste nov tarifni sistem, po katerem obračunavate fiksne in variabilne stroške daljinskega ogrevanja. Povišanje se zdi visoko. Na primer stanovalec v stanovanjskem stolpiču v Luciji je “Prepričam smo, da bodo stroški ogrevanja po novem tarifnem sistemu približno na enaki ravni, kot so bili pavšalni po dosedanjem sistemu ”, Pavšalni sistem obračunavanja toplotne energije ni vodil uporabnika k varčevanju z energijo, niti ni bil stimulativen. Vsak uporabnik je plačeval enako glede na kvadraturo daljinsko ogrevanega prostora, ne glede na to ali je zapiral radiatorje ali ne, puščal odprta okna ali ne. Kaj vpliva na povečanje porabe toplotne energije? “Največji dejavnik, ki bo vplival na variabilni del stroškov bodo zunanje temperature. Te so v zadnjih mesecih bistveno nižje kotje povprečje. Zaradi tega se je poraba energenta povišala za približno 12 odstotkov, kar se odraža na stroških za ogrevanje. Samo v januarju 2010 smo porabili 188 tisoč litrov nafte, kar je več kot v enakem mesecu leta 2009. ” Ste poslovno leto 2009 končali uspešno? “Brez dobička. Upam, da ne z izgubo ”, Knjiga o fojbah je vzbudila reakcije Predavatelj na Fakulteti za humanistične študije Koper, akad. prof. dr. Jože Pirjevec, predstojnik Oddelka za zgodovino UPFHŠ, je lansko jesen s sodelavci Nevenko Troha, Darkom Dukovskim, Guidom Franzinettijem in Gorazdom Bajcem pri eni izmed najbolj prestižnih italijanskih založb Einaudi iz Torina objavil monografijo “Foibe, Una storia d’Italia”, ki je takoj ob izidu doživela veliko medijsko pozornost. Velika večina italijanskih J medijev je knjigo sprejela •>»*■*■ negativno, višek kritik, pa je avtor| doživel i začetku februarja Dr. Jože Pirjevec 2010, ko seje vrsta desnosredinskih svetnikov v sosednji deželi Furlaniji - Julijski krajini proti knjigi odzvala tako, daje na deželno vlado naslovila peticijo, s katero jo zavezuje, naj poseže pri vladi in parlamentu v Rimu, da bi čim prej prišlo do oblikovanja parlamentarne komisije, ki naj dokončno osvetli tragiko fojb. V resnici knjiga ne zanika dejstva, daje prišlo po kapitulaciji Italije (8. septembra 1943) in zlomu nemške vojske v Julijski krajini (po 1. maju 1945) do nasilja nad prebivalci italijanske pa tudi drugih narodnosti, in to s strani istrskih partizanov in prebivalstva, pozneje pa pripadnikov jugoslovanske vojske, a vendar hkrati dogodke in motivacije postavlja v dinamiko zgodovinskega konteksta, v katerem so se odvijali. Knjiga je zato pomembna analiza naše bližnje preteklosti in nezanemarljiv prispevek k premoščanju travm, ki so posledica druge svetovne vojne. Na novinarski konferenci v prostorih Fakultete za humanistične študije Koper je prof. Pirjevec prvič javno spregovoril o nedavnih obtožbah: »Prepričan sem, da je treba problematiko fojb prikazati čim bolj objektivno. S sodelavci sem na podlagi raziskovanja vrste neobjavljenih in objavljenih virov ter dokumentov, med drugim iz Londona, Washingtona, Rima in seveda slovenskih arhivov, želel čim bolj razjasniti vprašanja o fojbah in s tem pokazati, kaj se je v resnici dogajalo v Istri po kapitulaciji Italije in širše v Julijski krajni ob koncu vojne. Pravilno razumeti problem fojb pa pomeni upoštevati tudi medsebojne etnične odnose med tu živečimi narodi v širšem časovnem loku.« Glede kritik v italijanskih medijih pa je mnenja: »Žrtev prvih istrskih fojb leta 1943 je bilo približno 400, razloge zanje je treba iskati predvsem v maščevanju domačega prebivalstva nad dotedanjimi gospodarji, ki so bili večinoma italijansko govoreče prebivalstvo. Žrtev nasilja po 1. maju 1945 je bilo po dosedanjih raziskavah okoli 2.300, in sicer pretežno zaradi želje jugoslovanskih oblasti, da bi utrdile svojo oblast, in kot maščevanje nad nekaterimi pripravniki posebnih kolaboracionističnih formacij, ki so bili obtoženi medvojnega nasilja. V obeh primerih ne moremo govoriti o poskusu etničnega čiščenja, čeprav v knjigi ne zanikamo nasilnih metod jugoslovanskih oblasti.« Prof. Pirjevec je tudi poudaril, da je s strani italijanske desnice pričakoval kritike na svojo knjigo, ugotavlja pa, da se s strani levice nanjo sploh še niso odzvali. Avtor knjige izpostavlja, da njegove teze pravzaprav niti niso tako različne v primerjavi s tezami zgodovinarjev, ki so v preteklosti že raziskovali vprašanja fojb, a tudi z njihove strani še ni bilo pravega odziva. Nedvomno torej drži, da številni , nedolžni ali krivi, po letu 1945 končali svoja življenja v kraških jamah. Očividci, takratni pripadniki Ozne, še živijo in vedo povedati kako so nekatere kar s kamioni vozili v neznano, odkoder si niso nikoli vrnili. Marec 2010 5 M- ■ 'W primorski uVp Občina Piran naj zaščiti javni interes Sedaj ko je že popolnoma jasno, da bosta holdinška družba Istrabenz d.d. in Istrabenz turizem d.d. zaradi velikih dolgov morala razprodati več obj ektov v središču Portoroža, bi morala Občina Piran v svojih prostorskih načrtih s posebno pozornostjo zavarovati javni prostor ob morju. Ali bo Občina Piran, kot sicer še vedno naj večja turistična občina v Sloveniji, v svojih prostorskih načrtih za Portorož, ko je že jasno, da prihajajo novi lastniki, dovolila domnevno napovedane visoke gradnje tik ob morju nasproti Hotela Kempinski Palače, je temeljno vprašanje, na katerega bi moral med prvimi odgovoriti prvi človek občine. Namreč zgodovina pove, da je bilo pri ..prostorskem načrtovanju11 Portoroža storjenih že veliko napak, če omenimo samo cesto, ki bi morala potekati za hotelom Palače, ko je bilo to še nekako mogoče urediti. Verjetno potratno dejanje je bilo stalno spreminjanje in dograjevanje objektov ob morju in kot posledica tega je nasproti hotela Kempinski Palače v preteklosti zrasla prava betonska katakomba, ki so ji nadeli ime Ljubljana, sedaj Figarola (nekoč čudoviti Jadran). Izjemno so se razširili tudi gostinski lokali na osrednji plaži. Pred morjem bi morala biti lepa plaža, nizki udobni gostinski objekti in veliko parkovnih površin, za umaknitev cesta pa je kot kaže prepozno. Če bo občinski svet Občine Piran s sprejetjem novega prostorskega akta res dovolil visoke gradnje si bo nadel nalepko slabih načrtovalcev turistične prihodnosti Portoroža. Skupščina ZB za vrednote NOB občine Piran Bojan Česnik novi predsednik Kristina Drenik predlagana za visoko priznanje - zlato plaketo ZB Bojan Cesnik novi predsednik. Na skupščini Združenja borcev za vrednote NOB občine Piran, 23. februarja 2010, v veliki dvorani KS Lucija, so soglasno izvolili Bojana Cesnika iz Sv. Petra za novega predsednika združenja. Na ZB Slovenije bodo poslali predlog za podelitev visokega priznanja - zlate plakete ZB tajnici piranske borčevske organizacija Kristini Drenik. Na redni letni skupščini so sprejeli poročilo o delu 10 ZB občine Piran v letu 2009, finančno poročilo in program aktivnosti v letu 2010. Skupščino je vodila podpredsednica Vojka Štular. Razrešili so dosedanjega predsednika združenja Ljuba Kolerja, kije odstopil s položaja. Za novega predsednika so soglasno izvolili Bojana Česnika iz Sv. Petra. Novi predsednik piranske borčevske organizacije izhaja iz proletarske družine. Oba starša sta bila v partizanih. Od leta 1965 pa vse do upokojitve je bil zaposlen v Splošni plovbi. Član ZKJ je bil od leta 1965 do leta 1973. Je podporni član Socialnih demokratov. Redni član ZB je od leta 2002. Z minuto molka so se poklonili spomini kar 15 svojim sotovarišem, ki so preminuli v zimskem času. Pridobili so 25 novih mladih članov, ki cenijo in spoštujejo vrednote NOB. Ponosni so tudi na svojega člana Riharda Kneza iz Strunjana, ki je v letu 2009 prejel visoko priznanje - zlato plaketo ZB. Ocenili so dobro sodelovanje piranske borčevske organizacije z drugimi sorodnimi organizacijami te civilne družbe v južnoprimorski regiji, pa tudi sodelovanje s hrvaškimi in italijanskimi organizacijami. Kritično do medijev in čudnega političnega stanja v državi „Ne moremo biti zadovoljni s poročanjem naše nacionalne TV hiše, ker kot slovenska javna institucija ne opravlja svojega dela11, je dejala članica Rozi Kandus. Televiziji so namreč močno zamerili, ker naj ne bi poročala o nedavnem dogodku -spominski proslavi na Črnem vrhu. Spraševali so se v čigavih rokah je danes pravzaprav nacionalna TV? „Ni mogoče, da so na oblasti eni, RTV pa je v rokah druge politične opcije11, je menila Rozi Kandus, članica borčevske organizacije, ki je bila kritična tudi do regionalnega časopisa Primorskih novic češ, da jim niso naklonjene. Vprašala se je tudi kdo je uvedel brezplačnike, ki so spustili raven novinarskega obveščanja do dna in čigav je Žumal ter kdo vse to financira? Dušan Puh starejši ji je odgovoril, da so informacije danes tržno blago, novinarji pa so na trgu dela. „Smo pomemben politični dejavnik, civilna družba z ugledom pri ljudeh. Imamo pravico in dolžnost zavzeti stališče, za kar menimo, da je prav, moramo pa dobro premisliti kar povemo11, je poudaril Dušan Puh in dodal, da gre v bistvu pri nas v Sloveniji za pravi politični boj, za nabiranje političnih točk, pri tem pa je kar uspešna stranka Janeza Janše. Sedanje stanje v Sloveniji kaže kakor. da bi živeli v brezpravni državi, so menili. Dogovorili so se, da bodo na ustrezne naslove najvišjih državnih institucij poslali njihova razmišljanja o dogajanjih v javnih medijih, predvsem s stališča javnega interesa. V tričlansko komisijo za pripravo javnega pisma so bili imenovani Rozi Kandus, Vojko Šular in Dušan Puh. Pester program dela 2010 Na skupščini so sprejeli tudi kar zahteven program načrtovanih aktivnosti v letu 2010. Tako bodo tudi letos (19. 3.) aktivno sodelovali pri organizaciji v zadnjem času že kar regijske spominske slovesnosti pred spomenikom padlih v Strunjanu. Prizadevali si bodo za premestitev tega spominskega obeležja, ki da je na zasebnem zemljišču. Udeleževali in organizirali ali soorganizirali bodo spominske proslave ob spomenikih padlim, tako na Primorskem kot tudi v Kaldaniji in tradicionalno na Kučibregu (letos nosilka ZB Izola). Za praznik Občine Piran, 15. oktober, bodo tradicionalno organizirali ali soorganizrali tudi proslavo pred spomenikom padlih partizanskih pomorščakov v Portorožu, organizirali bodo tudi spominske slovesnosti ob dnevu mrtvih. Zlasti pomembna bodo obeležja: 10 februar - dan zgodovinskega spomina, 5. maj - dan ustanovitve prve slovenske vlade v Ajdovščini, 4. julij - dan borca, regijska proslava o priključitvi Primorske k matični domovini in spominska slovesnost ob 65. obletnici konca druge svetovne vojne. Nekaj podatkov za občino Piran po stanju na dan 31. 12. 2008 Občina Piran Gospodarstvo temelji le še na ladjarstvu in turizmu Število gospodarskih družb.......612 (17,7 % delež v obalno-kraški regiji) Prihodki.........................429,252 milijona evrov (8,8% delež v obalno-kraški regiji) Čista izguba.....................15,146 milijona evrov (5,5% delež v OK regiji) Število prebivalcev (popis 2002).16.758 Ocena 2010 ....18.425 Število zaposlenih pri družbah...3.616 Največ mikro podjetji V piranski občini je kar 584 mikro podjetij, 18 malih, 5 srednjih in samo še štiri velike: gostinstvo/turizem, pomorski promet, nautika. Problem je v tem, da so mikro podjetja razmeroma slabo vključena v mednarodno menjavo. Nekoliko boljši je v tem pogledu turizem, ki doseže na tujem tržišču dobro polovico prihodkov. Delež turističnih prenočitev piranske občine v Sloveniji znaša 18%. Gospodarski razvoj občine Piran temelji na prihodkih od pomorskega prometa, in gostinstva ter turističnega posredovanja. Število samostojnih podjetnikov...........987 (18,9% delež v OK regiji) Čisti prihodki od prodaje.................54,572 milijona evrov (16,9 % delež v OK regiji) Čisti podjetnikov dohodek.................4,994 milijona evrov (17% delež v OK regiji) Število zaposlenih pri podjetnikih........611 Število vseh zaposlenih (v družbah in pri SP).....................4.227 Poglavitne gospodarske dejavnosti v občini Piran: pomorski promet, gostinstvo/turizem trgovina, posredniške storitve/nepremičnine. Gostinstvo v obalno-kraški dejavnosti je ustvarilo neto izgubo 6,274 milijona evrov (v strukturi gospodarstva OK regije 4,9% vse izgube). Vsak štiriindvajseti brez dela Število brezposelnih oseb Število brezposelnih oseb decembra 2008.............. 469 Število brezposelnih oseb decembra 2009.............. 689 Število brezposelnih oseb februarja 2010 .............. 721 Od decembra 2008 do decembra 2009 seje število brezposelnih oseb povečalo za 220 oseb ali za 46,90 % Od decembra 2008 do februarja 2010 seje število brezposelnih še nekoliko povečalo in sicer za 252 oseb ali za 53,73%. Očistili so dno piranskega mandrača Javno podjetje Okolje Piran v sodelovanju s Prostovoljnim gasilskim društvom Piran - njegovo potapljaško ekipo - vsako pomlad znova očistijo morsko dno v piranskem mandraču. Koristno delo so opravili tudi letos v začetku marca. Kot je zapisala Milica Maslo, članica uprave in odgovorna za stike z javnostjo pri JP Okolje, za akcijo čiščenja dobijo dovoljenje Uprave RS za pomorstvo. Delo je potekalo nemoteno. Piranski mandrač je mali košček slovenskega morja, žal pa ga onesnažujejo po eni strani naplavine, pa tudi nevestni posamezniki, ki odpadke odvržejo kar v morje pri tem niso izjeme niti piranski ribiči, ko mečejo morje odpadke, ujete v ribiške mreže. . e primorski u¥p Ostri odzivi na poročilo NO Občine Izola Župna dr. Klokočovnik ne sprejema poročila Nadzornega odbora Občine Izola o delovanju organov, javnih zavodov in občinske uprave. Meni, da gre za poskuse rušenja sedanje legalno izvoljene občinske oblasti. Občinski svet je po dolgi razpravi sprejel edini možen ugotovitveni sklep, da se je seznanil s poročilom NO. Nadzorni odbor Občine Izola je pripravil poročilo o delovanju občinske uprave in občinskih organov ter zavodov Občine Izola za obdobje 2008 - 2009. Konkretno - nadzor je opravil v Uradu za družbene dejavnosti Občine Izola in JZ Center za kulturo, šport in prireditve. Na 14 tipkanih straneh je podal 15 ugotovitev, 8 predlogov, zaključek in sklep ter eno negativno mnenje. Na poročilo Nadzornega odbora se je najprej na novinarski konferenci (3. marca 2010) odzval župan dr. Tomislav Klokočovnik in zatrdil, da tega poročila ne sprejema, ker vidi v njem osnovni cilj rušenja sedanje občinske oblasti. Novinarsko konferenco je pol ure za tem sklicala tudi predsednica Nadzornega odbora Breda Pečan in novinarjem pojasnila zakaj so se odločili za novinarsko konferenco še preden so s tem seznanili Občinski svet. “Ker je poročilo NO uvrščeno na predzadnjo 23. točko dnevnega reda občinskega sveta se bojim, da ne bomo prišli niti na vrsto’’. Župan dr. Klokočovnik: “Poročilo temelji na neresničnih ugotovitvah”! Naslednji dan, 4. marca 2010, je bila 15. redna seja občinskega sveta Občine Podpredsednik NO Občine Izola mag. Radivoj Nardin poroča o občinskemu svetu ugotovitvah odbora. Župan seje nato za nekaj časa umaknil iz sejne dvorane in ni poslušal izvajanja podpredsednika NO Nardina. Dolga razprava in nasprotujoče si ugotovitve političnih opcij Podpredsednik NO mag. Radivoj Nardin je pojasnjeval način dela in ugotovitve Nadzornega odbora, ki je Novinarska konferenca župana pred novinarsko konferenco NO. imel deset rednih sej, eno izredno in dve dopisni.. Ta organ j e uvedel nadzor nad izvedbo Izola. V odsotnosti predsednice NO Brede Pečan je poročilo (sprva kar ostro in glasno) podal podpredsednik mag. Radivoj Nardin. Najprej je naštel osnovne pristojnosti in naloge NO, povzetke in nekatere ugotovitve, ki obremenjujejo posamezne funkcionarje v občinski upravi in tudi v Komunali. Povedal je, daje namen NO ugotoviti smotrnost porabe javnih sredstev, zakonitost postopkov javnega naročanja in gospodarnost pri upravljanju s premoženjem. Še pred njegovim poročilom je svoje mnenje o tem gradivu podal župan Tomislav Klokočovnik. Dejal je, da se distancira od poročila. “Bivša županja, predsednica NO, izpostavlja predvsem tista dejstva, ki odgovarjajo njeni politični karieri. Poročilo je nezakonito, temelji na neresničnih ugotovitvah in je neustavno. Osnovni namen NO je rušenje legalne občinske oblasti’’. Že na novinarski konferenci se je vprašal zakaj NO ni razpravljal o krivdi za stroške odškodnine okoli 700 tisoč evrov, ki bodo bremenili Občino (Komunalo) zaradi napačnih pristopov na Svetilniku, zakaj ni obravnaval zapletov in z njimi nastalih stroškov pri gradnji stanovanjskega stolpiča na Livadah’’. javnih naročil, pregled sklenjenih pogodb v letih 2007 in 2008, uvedel nadzor nad porabo sredstev na področju družbenih dejavnosti, sprejel sklep o uvedbi nadzora nad zaključnim računom proračuna za leto 2008, ker sicer vodstvo občine članom NO odbora naj ne bi želelo predati dokumentacije o ZR 2008. Na eni izmed rednih sej je uvedel nadzor nad izvedbo razpisov za oddajo občinskih poslovnih prostorov v najem ter nad poslovanjem zavoda - Centra za kulturo, šport in prireditve Izola za obdobje od 1. 1. 2008 do 31. 5. 2009. NO je posvetil pozornost tudi problematiki pogodb o zaposlitvi direktorjev oziroma ravnateljev javnih podjetij in javnih zavodov s stališča legalnosti sklepanja pogodb o poslovodenju z direktorji javnih zavodov, zakonitost pogodb o zaposlitvi ter znanja italijanščine. Obravnaval je tudi sporno vprašanje, ali se mora predsednica NO Breda Pečan (nekdanja županja) izločiti iz nadzorov zadev pred 1.1. 2007, pa tudi Danilo Markočič (nekdanji občinski funkcionar) in sicer iz nadzorov, ki se nanašajo na dogodke v okviru neposrednih proračunskih porabnikov. NO je po tem izvolil Radivoj a Nardina za namestnika predsednice Brede Pečan. Na 7. seji NO, 8. septembra 2009, je bil uveden nadzor nad izvršitvijo proračuna v prvi polovici leta 2009. Glede problematike zahtevkov in pridobivanja podatkov od občine so si pridobili mnenje računskega sodišča. Pripombe so imeli tudi na številne prerazporeditve proračunskih sredstev in to v zelo kratkem času. Finančni službi in notranji reviziji predlagajo, da izvedeta usposabljanje vseh skrbnikov proračunskih postavk - tako zaradi pravilne priprave proračuna kot zaradi resnične, transparentne in argumentirane razlage prerazporeditev, ki naj bodo omejene na resnično nujne primere. NO tudi ugotavlja, da je bilo v letu 2008 izjemno veliko napačno zapisanih vrednosti posameznih proračunskih postavk, ki predstavljajo celo 3,5-kratnik sprejetega proračuna. Ugotavlja nadalje, daje bila realizacija načrta razvojnih programov za leto 2008 dosežena komaj 57,49-odstotno. Občinskemu vodstvu predlaga naj pri pripravi naslednjih proračunskih dokumentov uporablja realnejše predpostavke in proračun pripravi na bolj strokovni podlagi. Negativno mnenje je dal o izvedbi razpisovzaoddajoposlovnih prostorov Občine Izola v najem, vključno s postopkom izbire najemnikov v času od 10. maja 2007 do 10. julija 2008. Ugotavljajo tudi, da so daleč preveč energije porabili za to, da so sploh prišli do posameznih dokumentov, na podlagi katerih bi potem lahko verodostojno sklepali o uvedbi nadzora. Za nameček pa je napisal tudi kako je treba pravilno izpolnjevati naročilnice, kako je treba ravnati z dospelimi računi in podobno. Nadzorni odbor ni ugotovil elementov osebne koristi pri nobenem občinskem funkcionarju, predlagal pa je več strokovnega usposabljanja v vrstah občinske uprave in javnih podjetjih. obdolžitve”. Drago Mislej: ”To je eno boljših poročil v zadnjih letih” “Ljudi, ki smo jih imenovali v NO, ne Mnenja občinskih svetnikov na 15. redni seji občinskega sveta: Darko Grad: “V poročilu je veliko netočnosti in tudi laži”. Valdi Mor ato: “Ne morem sprejeti, daje to poročilo vesoljni komplet". Bojan Zadel: “Listam nazaj, naprej, nazaj...” “Nadzorni odbor ima v poročilu morda točnih le 1% ugotovitev, 99% pa je takih kako “nasaditi” mene in župana”. V daljšem komentiranju zadev je s papirji dokazoval in zatrdil, da so v poročilu laži. Ugotavlja, daje NO kršil kar nekaj členov pravilnika o obveznih sestavinah poročila NO. Alojz Zorko: “Vložil bom tožbo zoper krivične “Koga bomo šli odškodninsko tožit za izgubljenih 780 tisoč evrov zaradi Svetilnika in kako bomo dobili nazaj v občinski proračun 450 tisoč evrov, ki ga je občina dala društvu Drevo življenja, pa tudi kdo bo nosil stroške v zvezi z neprofitnim stanovanjskim stolpičem na Livadah”? Branko Simonovič: “ Rekli smo, da ni primemo govoriti o imenih in priimkih. To pa tukaj ves čas tudi počenjamo. Vsi govorite o nekih imenih. Laž je treba najprej dokazati”! Mario Gergeta: “To je politično poročilo NO z namenom, da bi rušili obstoječo občinsko oblast”. Tomislav Vitezica: “Nadzorni odbor se je ukvarjal z drobižem, velike stvari paje iz znanega razloga izpustil iz obravnave”. smemo imenovati za kriminalce. Ne bom zanikal, daje predsednica NO lahko sugestivna. Ne bom pa pristal na to, da lahko rečemo, da so člani NO lažnivci”. Vprašal se je zakaj NO ni pregledal na primer poslovanja KT1? Občinski svetnik Vitezica je navedel nekaj pomanjkljivosti prejšnje občinske oblasti. “V času dela Brede Pečan je bilo praznih 58 poslovnih prostorov in šest učilnic. Koliko škode? Nismo nasledili nobenega pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov, le nekakšne kriterije” Vprašal se je kdo bo odgovarjal za stroške odškodnin okoli 780 tisoč evrov v primem Svetilnik, ki jih bo verjetno morala plačati Komunala. Občinski svetniki Občine Izola so imeli priložnost poslušati ugotovitve, pripombe in predloge NO, ki so ga sami izvolili, z obveznim namenom, da jih nadzira. NO je eden od treh naj višjih zakonitih organov lokalne skupnosti (poleg občinskega sveta in župana). Franc Krajnc Izola Nova publikacija: Med izolskimi spomeniki Predstavniki UP Znanstveno raziskovalnega središča - Založbe Annales v sodelovanju z Občino Izola so v ponedeljek, 15. marca 2010, v sejni sobi Občine Izola na novinarski konferenci predstavili štirijezično publikacijo, umetnostno - zgodovinski vodnik po umetnostni dediščini Izole z naslovom Med izolskimi spomeniki. Na predstavitvi so sodelovali: dr. Tomislav Klokočovnik, prof. dr. Darko Darovec, dr. Martin Vovk in Vesna Kamin Kajfež. Prejeli smo Nadzidave iz centru Portoroža V SD Piran z zaskrbljenostjo spremljamo napovedi in zamisli občinske uprave in župana g. Tomaža Gantarja, predstavljene v zadnjem glasilu Solni cvet, glede bodoče ureditve centra Portoroža. V zadnji izdaji občinskega glasila Solni cvet je prikazan idejni projekt nadgradnje objektov nasproti hotela Kempinski Palače v središču Portoroža. Idejni projekt je zasnovan za lokale od pivnice Haineken do restavracije Figarola. Čeprav kot stranka dialoga pozdravljamo načrte trenutnega lastnika družbe Grafist iz Kopra, da objekte prevetrijo, saj so le ti potrebni obnove, menimo da nadzidava ni sprejemljiva možnost. Nameri, da bi objekte, ki so bili najprej namenjeni za rušenje, sedaj na željo vplivnega lastnika kar naenkrat povečajo, ostro nasprotujemo. OO SD Piran ■ * primorski utp Kaj sprašujejo in kakšne pobude dajejo izolski občinski svetniki? V sistemu delovanja lokalne samouprave običajno tudi zmanjka časa za vprašanja in pobude občinskih svetnic in svetnikov, ki so uvrščena običajno na zadnjo točko dnevnega reda. O nekaterih pobudah občinski svet glasuje takoj, jih sprejme ali zavrne, spet o drugih si občinska uprava vzame nekaj časa, da jih preuči in odgovori nanje na naslednji seji, na kakšno pa se lahko mimogrede tudi pozabi, če svetnik ali svetnica nista vztrajna. Poglejmo si nekaj pobud, ki so bile dane na 13. in 14. seji občinskega sveta Občine Izola. Svetniška skupina Socialni demokrati Izola Socialni demokrati - Aleksej Skok - so predlagali, da se uredijo pešpot in prehodi za pešce od Simonovega zaliva do Belvederja ter da se za določen čas premakne obnova Sončnega nabrežja. Pobuda ni bila sprejeta. Aleksej Skokje na 14. seji občinskega sveta dal pobudo oziroma predlagal naj se uredi parkirišče, ki bo namenjeno izključno gospodarskim vozilom, saj ta večkrat zasedajo parkirišča namenjena osebnim vozilom. Svetniška skupina Lista Izolani Svetnika Slavko Samotorčan in Drago Mislej-Mef sta dala pobudo za začasno prekinitev vseh aktivnosti v zvezi s projektom pretlakovanja Sončnega nabrežja. Pobuda ni bila sprejeta. Drago Mislej - Mef je na 14. seji vprašal kdaj bo Občinski svet Izola izpeljal izredno sejo na temo položaja gospodarstva v izolski občini. Dal je tudi pobudo za zagotovitev večje prisotnosti policistov in redarjev na terenu, vendar ne z avtomobili, ampak tudi peš, s kolesi, skuterji ali na kakšen drug, občanom bližji način. Občinski svetnik Darko Grad (IJN) Občinski svetnik Darko grad ja dal pobudo za pridobitev širše razlage pristojnosti občinskih organov. Pobuda je bila sprejeta. Svetniška skupina Izola zbudi se Občinski svetnik Marko Treskavica je že na 12. seji dal pobudo za razširitev subvencioniranja dijaških šolskih prevozov tudi za študente. Pobuda je bila sprejeta - z nalogo občinski upravi, da pripravi izračune in poroča na naslednji seji občinskega sveta. Občinski svetnik Mario Gergeta Dal je pobudo, da ni občanke in občane Izole enkrat mesečno obveščali o svojem delu prek medijev. Pobuda ni bila sprejeta. Svetnik Mario Gergeta je na 14. seji dal pobudo naj se reši prostorsko vprašanje za Društvo Sožitje obalnih občin, ki mu je bil dodeljen del zgradbe v Cetorah. Zadeve z zgradbo so premoženjsko nerazčiščene in na sodišču. Vprašal je tudi glede reševanja problematike gostilne Istra-Istria. Občinski svetnik Valdi Morato Dal je pobudo za pripravo rebalansa proračuna Občine Izola za leti 2009 in 2010. Pobuda ni bila sprejeta. Občinski svetnik Valdi Morato je pozneje tudi vprašal, ali držijo govorice, da ima Javni zavod Center za kulturo, šport in prireditve Izola likvidnostne težave? Govori se tudi, da so bile vložene izvršbe zaradi neplačevanja računov. Zanimalo gaje tudi koliko izvršb je bil leta 2009. Na 14. seji je vprašal kako je z dovoljenjem v zvezi z odlaganjem odpadkov v izolski občini? Občinska svetnica dr. Doris Gomezelj, Zares - nova politika Dr. Doris Gomezelj je najprej vprašala kako je v občini Izola urejeno parkiranje za invalide, nato pa dala pobudo, da naj svetnice in svetniki pred vsako sejo dobijo poleg gradiva v fizični obliki (na papirju) tudi gradivo v elektronski obliki. Ni znano, če je bila njena pobuda uresničena. Dr. Doris Gomezelj je na 14. seji občinskega sveta najprej omenila, da je bilo objavljeno, da je Izola med vsemi temi obalnimi občinami socialno najbolj ogrožena. Dala je pobudo, da svetnice in svetniki del ali celo januarsko sejnino (okoli 250 evrov) namenijo Območni organizaciji RK Izola. Sama se je namenila dati celo sejnino za nekaj paketov živil. Občinski svetnik Tomislav Vitezica (IJN) Občinski svetnik Tomislav Vitezica je dal pobudo oziroma zahteval pojasnilo v zvezi z dopisom Hotelov Belvedere, ki so 28. decembra 2009, poslali občinskim svetnikom dopis, v katerem dajejo pobudo za spremembo odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Izola. Na pobudo številnih svetnic in svetnikov so na 14. seji sprejeli tudi sklep naj občinske strokovne službe pripravijo rešitve glede odprave napak na neprofitnem stanovanjskem stolpiču v Livadah. Kako kaznovati lastnika nepremičnin, ki ne skrbi za urejenost okolja? Občinski svet Občine Izola je na svoji 15. redni seji (4. marca 2010) sprejel spremembe in dopolnitve odloka o zunanjem videzu in urejenosti mesta, naselij in podeželja na območju občine. Predvidene so kar visoke globe. Odlok določa načine in ukrepe za urejeno okolje in primeren videz mesta, naselij in podeželja. S tem občinskim aktom pridobiva večja pooblastila tudi občinski inšpektorat, ki lahko na primer odstrani klima napravo, če lastnik oziroma uporabnik nima ustreznih soglasij, oziroma taka postavitev kazi videz ulice. V odloku so za številne primere taksativno naštete tudi denarne kazni. Občinski inšpektor lahko da motečo zadevo tudi odstraniti, stroške pa plača lastnik. Župan je navedel tudi velik problem zapuščenega območja Argoline, ki ni urejeno; razmetane so svari, smeti, smrad, njegova opozorila pa ne zaležejo. Občinski svet je na njegov predlog sprejel amandma k odloku, s katerim se krepko povišuje kazen za take obsežnejše primere. Abanka kot hipotekama lastnica Argoline lahko sedaj pričakuje visoko globo. Bo Abanka denarno kaznovana zaradi neurejenosti Argoline? Izola Več reda pri dodeljevanju privezov. Nova komisija, predsednik Mario Gergeta, je že pričela z delom. Občinski svetnik IJN Darko Grad in predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, sedaj že profesionalni podžupan, je na 14. redni seji Občinskega sveta Občine Izola predlagal spremembo in dopolnitev prve točke sklepa o imenovanju posebne komisije za spremljanje izvajanja javne službe in sicer tako, da se imenuje posebna komisija za dodeljevanje privezov v sestavi: Mario Gergeta iz Izole, predstavnik lokalne skupnosti. Vinko Žužek iz Izole, predstavnik lokalne skupnosti. Sandro Valenti iz Izole, predstavnik lokalne _ , , , ... skupnosti Predsednik komisije za Vlasta Peršič iz Kopra, predstavnica priveze, Mario Gergeta lokalne skupnosti. Claudio Chicco iz Izole, predstavnik lokalne skupnosti. Nova petčlanska komisija je medtem že začela z delom. Prošenj je okoli 750, trenutno razpoložljivih komunalnih privezov pa precej manj. Sedaj tudi že ugotavljajo koliko v Izoli privezov je na čmo in kako je s plačili. Zaključena prva etapa pločnika Jagodje - Belvedere Prva etapa pločnika Jagodje - Belvedere je bila zaključena že te dni, kar pomeni olajšanje tudi za turiste, ki do Belvedera in nazaj hodijo kar po cesti ter se tako izpostavljajo nevernostim. FOTO: FK-Primorski utrip. Regionalna cesta Jagodje - Belvedere je zaradi svoje strmine in ostrih ovinkov že sama po sebi nevarna, še bolj pa, ker vse do turističnega kompleksa Belvedere ni nobenega pločnika in turisti hodijo kar po cesti ali po njivah. Bile so tudi že hude nesreče s smrtnim izidom, je na 15. redni seji občinskega sveta Občine Izola med drugim povedal župan dr. Tomislav Klokočovnik. V nekaj dneh bo nared kakšnih dvesto metrov pločnika (na fotografiji Primorskega utripa), v doglednem času pa bodo zgradili še drugi del vse do hotela Belvedere. Dolžina pločnika je 771 metrov. Ob njem je predvidena javna razsvetljava. Na novo bodo urejeni odtoki v kanalizacijo. Pločnik nameravajo zgraditi tudi na Cankarjevem drevoredu - od avtobusne postaje do stanovanjskega stolpiča pri Plenčičevi ulici. Na 15. seji občinskega sveta (4. marca) seje začelo zatikati pri vprašanju čemu dati prednost, saj denarja za vse nikoli ne dovolj. Županje glede na nevarnost ceste za pešce vztrajal pri čimprejšnji ureditvi pločnika. Predlog sprememb tega dela načrta razvojnega programa investicij sta občinskim svetnicam in svetnikom predstavila Igor Skok in Peter Zovko. Prejeli smo Opozorilo Luke Koper o Ankaranu vredno premisleka Pismo vodstva Luke Koper, s katerim opozarja na morebitne posledice, ki bi jih imela ustanovitev občine Ankaran, je vsekakor vredno premisleka. Opozorilo o potencialni izgubi konkurenčnih prednosti, ki jih danes ima pristanišče, je glede na dosedanja stališča pobudnikov ustanovitve občine Ankaran po mojem mnenju povsem razumljivo. O ustanovitvi bomo na koncu le odločali v državnem zboru, kjer pa bomo morali čimbolj odgovorno upoštevati vse argumente za in proti. Neizpodbitno je namreč, da odločitev o ustanovitvi občine potrjuje (sicer nezavezujoči) referendum, kjer so se ljudje večinsko a ne plebiscitarno odločili za svojo občino. Vsi skupaj pa pozabljamo na številne argumente, ki govorijo proti takšni ustanovitvi. Kot prvi je rezultat drugega referenduma, ki je potekal vzporedno, na katerem se je na samem območju Ankarana skoraj isto število ljudi, a bistveno bolj soglasno, odločilo za ohranitev enotne občine Koper. Poleg tega je tu odprto še vprašanje ustavnosti takšne občine, ki je v nasprotju z mednarodnimi pogodbami, zaradi katerih je to ozemlje leta 1954 in dokončno leta 1975 pripadlo naši državi, upoštevati pa moramo tudi pravice italijanske narodnostne manjšine, ki bi z novo občino ostala brez šole z italijanskim učnim jezikom. Pismo vodstva Luke Koper je sedaj odprlo še vprašanje prihodnosti tega, po mojem mnenju najpomembnejšega podjetja v državi, od katerega je konec koncev odvisna prihodnost celotnega Kopra. Prav na to prihodnost pa sem kot poslanec dolžan gledati celovito. Luka Juri, poslanec SD Marec 2010 4i% ■ ■: primorski uTr'p Večer s Patrickom Vlačičem in dr. Lučko Kajfež Bogataj Tudi tokrat smo Socialni demokrati odprli prostor za pogovor o aktualnih temah in ker temeljimo našo politiko na dialogu, smo tokrat namenili večer pogovoru o klimatskih spremembah. 23. februarja 2010 so Socialni demokrati Piran v prostorih hotela Lucija organizirali četrti zaporedni večer s Patrickom Vlačičem. Tokratna gostja večera je bila dr. Lučka Kajfež Bogataj, sodobitnica Nobelove nagrade za mir kot članica IPCC (Medvladnega odbora za podnebne spremembe). Minister Vlačič je uvodoma predstavil gostjo kot nosilko osveščanja o podnebnih spremembah. Sicer redna profesorica in predstojnica katedre za agrometeorologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je slovenska ambasadorka boja proti podnebnim spremembam, ki je prejela kar nekaj nagrad, med drugim jo je tudi z redom za zasluge odlikoval predsednik RS Danilo Turk. Dr Lučka Kajfež Bogataj je na kratko povzela zgodovino celotnega dogajanja na področju podnebnih sprememb. Kot je poudarila, se je človek začel zavedati podnebnih sprememb približno 30 let. Leta 1980je bil ustanovljen IPCC, čigar namen je bil priprava povzetkov znanstvenih dognanj ter za politike relevantnih zaključkov. Leta 1992 je postalo jasno, da je za dogajanje kriv človek in da se bo zemlja še naprej segrevala. Omenjene prve napovedi, so se kasneje izkazale za pravilne. Gostja je poudarila, da bo sprememba težko dosegljiva, saj delujejo na celotnem področju močni lobiji, pa ne le naftni, kar se kaže v politizaciji problema in diskreditaciji znanosti, zaradi česar je tudi konferenco v Kopenhagnu označila za fiasko. Dr. Kajfež Bogatajeva je poudarila, da je izrednega pomena etična dimenzija podnebnih sprememb. Dejstvo je, da bi vsi radi nekaj prispevali, vendar je vsakdo na določen način oškodovan, zato je potrebna temeljita, globalna sprememba. Menila je, da je naša prednost, poleg še vedno čistega okolja, tudi zdrava pitna voda, ki bi jo lahko izvažali. Minister Vlačič je poudaril, da se vlada zaveda problema in je zato tudi ustanovila Urad za podnebne spremembe. To, da vodja urada sedi na vladi ter lahko opozori na določene probleme predstavlja velik korak. Gostja se je strinjala ter dodala, da je delo tega urada predvsem to, da med sabo usklajuje različne politike (kmetijstvo, obramba, promet, ekonomija itd.). V Sloveniji kot primer nimamo podnebnega zakona, vemo kaj želi EU, vendar sami nimamo postavljenih točnih smernic kaj si želimo. Dr. Kjafež Bogataj je izpostavila, da moramo gledati v prihodnost in se obračati k novim tehnologijam. Potrebni so določeni ukrepi predvsem na vzgoji ljudi. Vlačič je izpostavil problematiko prometa, kot enega izmed večjih onesnaževalcev. Tega se zaveda in z ukrepi kot sta preusmerjanje na železniški promet in večja učinkovitost javnega prevoza, poskuša izboljšati stanje. Ob koncu pogovora sta minister in gostja odgovorila na vprašanja obiskovalcev in novinarjev. Večer se je zaključil s pozdravom in vabilom na pogostitev, Podpredsednika OO SD Piran Alena Radojkoviča. Socialni demokrati Piran Občina Piran Število avtobusnih potnikov se je bistveno povečalo Pred letom dni je občina Piran podpisala pogodbo z novim koncesionarjem v mestnem prometu z zasebno družbo Veolia transport Dolenjska in Primorska d.d. za obdobje 10 let, in sicer od 1. marca 2009 do 28. februarja 2019. Po letu dni sta oba podpisnika pogodbe na skupnem sestanku ugotovila, da so določila iz pogodbe resnično »zaživela«, število potnikov pa se je v letu 2009 v primerjavi z 2008 povečalo skoraj za 75 odstotkov (74,94 %>). Konkretneje, če je bilo število potnikov v mestnem in primestnem prometu 276.000, se je jih je v letu 2009 z avtobusi prepeljalo že 483.000(brez šolskih prevozov). Med razloge za povečanje števila potnikov sodi gotovo bistveno nižja cena vozovnic. Od 1. marca lani je namreč cena mesečne vozovnice za mestni promet 4.20 evra, v predprodaji (na AP Lucija, v trafikah in parkomatih) je cena ene vozovnice 0,40 evra, če plačate z gotovino pri vozniku, pa en evro. Lanska novost so tudi turistične vozovnice, za katere morajo gostje naše občine odšteti šest evrov za 20 voženj. Koncesionar, to je družba Veolia transport Dolenjska in Primorska d.d, je prevozil v lanskem letu v primerjavi z letom 2008 na istih progah tudi več kilometrov, saj vozijo avtobusi pogosteje. V letu 2008 so prevozili 329 tisoč kilometrov, v letu 2009 pa že 380 tisoč kilometrov. Koncesionar je izpolnil pogodbeno obljubo in lani nabavil tudi sedem novih vozil .Do poletne turistične sezone bo avtobusni prevoznik izdal brošuro oziroma zloženko z voznim redom in drugimi informacijami, ki bo na voljo vsem potnikom. V občini bo do takrat uredil avtobusna postajališča in namesti! skupno štiri parkomate za nakup vozovnic. Eden je že v Piranu na končni postaji pri Batani, dva bodo namestili v Portorožu, eden pa bo na Avtobusni postaji v Luciji. »Zal je že nameščeni parkomat v Piranu dnevno žrtev vandalizma. V njem najdemo različno nesnago, od žvečilnih gumijev naprej. Naš vzdrževalec ga mora neprestano čistiti, a kljub temu nas kličejo stranke, da ne morejo kupiti karte. Poslej bomo poostrili nadzor z nameščeno videokamero in upamo, da bo kaj zaleglo«, obžaluje predstavnik koncesionarja David Glavina. Še to: piranska občina je v letošnjem proračunu za stroške koncesijske pogodbe namenila 608.000 evrov. Javno pismo predsednika uprave Luke Koper V pričakovanju skorajšnje obravnave v Državnem zboru glede delitve Mesine občine Koper oz. nastanka nove občine Ankaran, sem se odločil poslati svoje razmišljanje o morebitnih posledicah take odločitve za prihodnji razvoj koprskega pristanišča. Ne želim se spuščati v legitimno pravico lokalne skupnosti, da sama odloča o svoji organiziranosti, vendar sem prepričan, da je potrebno na specifičnost Mestne občine Koper gledati v širšem kontekstu, predvsem pa neobremenjeno z ozkimi parcialnimi interesi. Kot vam je verjetno znano, bi morebiten nastanek nove občine Ankaran razdelil območje koprskega pristanišča na dve občini. V Luki Koper, d.d., ki upravlja s celotnim pristaniščem, smo nad takim izidom resno zaskrbljeni. Sodelovanje z lokalno skupnostjo, ki je tudi ena od večjih lastnic družbe, postavljamo visoko na svojo lestvico prioritet. Razvoj koprskega pristanišča je bil v preteklosti mogoč prav zaradi podpore lokalne skupnosti, saj je v pristanišču videla glavni motor razvoja ne le občine, ampak celotne regije. Z osamosvojitvijo Slovenije pa je pristanišče postalo vprašanje nacionalnega pomena, saj naši državi predstavlja edino prekomorsko okno v svet. Razdelitev pristanišča na dve občini, ki bosta imeli vsaka svoj pogled in politiko urejanja prostora, bi lahko resno ogrozila razvojne načrte pristanišča, ki s skorajšnjim sprejetjem državnega prostorskega načrta dobivajo jasen in konkreten obris. Koprsko pristanišče dolgoročno ne bo moglo preživeti, če mu ne zagotovimo zadostnega prostora in vsebine. To je jasno vsakomur, ki pozna prostorske načrte sosednjih, nam konkurenčnih pristanišč. Njegova administrativna razdelitev pa bi bila le še dodatna ovira, verjetno usodna. Gregor Veselko, predsednik uprave O najpogostejših oblikah raka Ženski, zdravstveni in mladi forum SD Piran je 11. marca v Portorožu organiziral javno tribuno o najpogostejših oblikah rakavih bolezni pri ženskah. Ko spregovorimo o tej še vedno zahrbtni bolezni nas spreleti nekakšen strah z mislijo, da je vsega konec. Pa vendar ni tako. Bolezen je v mnogih primerih mogoče premagati, seveda, ko še ni prepozno, je dejala Jadranka Vrh Jermančič, dr. med., ki je na nazoren in razumljiv način predstavila svoje izkušnje s pacienti, ki jih zdravijo za rakom. Gost večera je bil izkušeni zdravnik Peter Bossman. Na fotografiji Primorskega utripa: Jadranka Vrh Jermančič, dr. med., Peter Bossman, dr. med., Karolina Delbello, Rak je skupno ime za več kot 200 malignih bolezni, ki so različno pogoste V Evropi vsako leto zboli za rakom več kot 3 milijone ljudi. V Sloveniji, ki sodi med dežele s srednje velikima obolevnostjo in umrljivostjo za rakom, je bilo leta 2006 11.043 novih primerov raka, od tega 5.799 pri moških in 5.244 pri ženskah Po podatkih Registra raka Republike Slovenije pričakujemo leta 2010 že več kot 6.000 novih primerov raka pri moških. Soočamo se torej s kruto resnico, da v bližnji prihodnosti raka ne bo manj, lahko pa smo zadovoljni, da ga v veliko primerih s pomočjo medicinske znanosti že znamo premagati. Znano je, da je polovica rakov posledica načina življenja in okolja, škodljivih razvad, nepravilne prehrane, kajenja cigaret, pitja alkoholnih pijač, čezmernega sončenja, premajhne telesne dejavnosti. Kljub napredku medicinske znanosti pa žal za rakom še vedno umre skoraj polovica zbolelih, predvsem tistih, pri katerih je bil rak odkrit prepozno. Umrljivost je torej mogoče zmanjšati tudi z zgodnjim odkrivanjem. To pa je možno, če človek zna prisluhniti svojemu telesu. Torej, če je seznanjen s sumljivimi znaki rakavih bolezni in dovolj pogumen, da se posvetuje s svojim zdravnikom in to tudi, če se mu pojavijo bolezenski znaki na intimnih delih telesa, je med drugim povedala dr. Jadranka Vrh Jermančič, ki je nato navedla nekaj konkretnih primerov in številk z območja Slovenske Istre. plavale mimo mene. Obiski odidejo, sestre ugasnejo luči. Noči so tako dolge. Zunaj je življenje. Upanje ni zamrlo, še bolj zaradi moje hčerkice in sina ”, Bolezni raka pri ženskah Ženske pogosto zbolijo za rakom na dojki, rakom na ščitnici, materničnem vrat, jajčnikih... Dejavniki so različni. Zunanji 30-70%, povezanost z dednostjo 5-10%. Neozdravljeni rak vodi v smrt. Vendar, ni vsak rak smrten. Delež preživetja se povečuje, a kaj ko bolezen žal narašča. V letu 2006 so diagnosticirali več raka pri moških kot pri ženskah. Rak dojke je ozdravljiv 85-odstotno! Rak materničnega vratu: preživetje se izboljšuje. Pljučni rak, rak na žrelu, grlu, jetrih, trebušni votlini: slabo preživetje. Leta 2006 je bilo na našem obalno-kraškem območju odkriti 700 primerov raka. V petletnem obdobju je bila na območju Obale in Krasa zaznavna 11,6 odstotna večja pojavnost raka. Čudno, a res je, na Obali 25% večja pojavnost raka na dojkah! Zakaj le takšne razlike po regijah? Izpoved bolnice "Kaj naj napišem tistim, ki ležite v bolniških sobah, izmučeni od operacij? Za debelim zidom sem štela drobne kapljice, ki so tekle v moje telo. Da mi je težko, včasih zelo, zelo boli. Tudi sedaj, ko vozim svoje otroke k logopedinji eno nadstropje više. Glejte, tukaj za temi nihalnimi vrati so mene pozdravili. Ta stara razpadajoča hiša mi ni jemala življenja, ampak mi ga je dajala. Ko sem bila stara 15 let sem izgubila mamo. Imela je raka. Ko sem bila stara 19 let mi je oče dejal - raka imaš. Kakšen šok zame! Bilo je polno izpadlih mojih las. Slišala sem, ko govorijo, da zame ni več pomoči. To so bile besede, ki so me plašile. Neskončen strah. Spraševala sem svojega fanta. Kaj bo, če zares umrem. Sama v sebi sem zbrala moč. Trdno sem upala, da se igle ne bodo močno zarile vame. Besede, drži se, so Značilnosti raka pri ženskah Značilnosti raka pri ženskah so: biološke, sociološke in socioekonomske. Škodljiv slog življenja in navade, pozno odkrivanje, premalo znanja in osveščenosti, strah, naključje. Rakaste celice so nesmrtne, imajo moč infiltracije, so avtonomne. Gre v bistvu za nekakšno podivjano rast celic, na vse to pa lahko vpliva več dejavnikov. Nevarne so rakotvorne snovi: kemijske (azbest, arzen, nitrati...), fizikalni dejavniki (sevanje, ultravijolični žarki, radon), biološki (HIV, jetrni virusi), mešani (tobak, alkohol). Delež smrtnosti: 35% hrana, 30% kajenje (tobak ima 4000-8000 zdravju škodljivih snovi), 10% infekcije, 7% nezdravo spolno življenje, 4% onesnaženje okolja. Ali k obolevnosti za rakom prispevajo tudi čustveni duševni dejavniki -stres? Verjetno da! Prisluhnite svojemu telesu! Se vam pojavljajo ranice, ki nočejo zaceliti, nenehno kašljate, puščate sluz, občutite neko zatrdlino? Pojdite k svojemu zdravniku! Rak dojke Otipajte in če opazite sumljivo zatrdlino, spremenjeno obliko dojk, ugreznino bradavice , krvaveč izcedek iz bradavice, pomarančno kožo? Pojdite k zdravniku! Rak materničnega vratu Ne kaže zgodnjih simptomov. 60% predrakastih sprememb ozdravijo. Rak materničnega telesa V letu 2006 280 primerov. Pojav med 50 in 60 letom. 5-letno preživetje do 85%. Rak jajčnikov V letu 2006 171 primerov. Zahrbtna bolezen. Kožni rak Leta2006 v Sloveniji 814 primerov. Na obalno-kraškem območju 75. Simptomi: Ponavljajoča se krastica, bel rob. Samo 2 smrtna primera. Pljučni rak V Sloveniji v letu 916 moških, 191 ženskih. Alarmantni znak: izpljunek krvi Takoj na posvet k zdravniku! Debelo črevo V Sloveniji v letu 2006 1309 primerov. Moški 744, ženske 565. Izmenično zaprtje, diareja. Alarmantni znak: slabokrvnost, izguba teka, kri v blatu. Želodčni rak Pogost kriva bakterija. Blato črno, smolnato. K zdravniku! Marec 2010 M, ■ -sr primorski uTr'p Egidio Krajcar Imam terjatve do občine 73.150 evrov, pa nimam kakovostnega sogovornika! V času gradnje krožišča na Trgu revolucije v Izoli, poleti 2008, gostilna Istra ni mogla poslovati in je bila precej dni zaprta. Lastnik Egidio Krajcar zaradi izgube na dohodku zahteva od Občine Izola nadomestilo v znesku 73.150 evrov. Razočaran je tudi, ker kljub vplačani ari ni mogel kupiti gostinskega lokala na Svetilniku, ker je Občina izkoristila predkupno pravico. Pa tudi sicer seje med njim in Občino nabralo kar nekaj odprtih vprašanj, ki bi jih kazalo rešiti. Poznamo vas kot zavednega Istrana. Bili ste med ustanovitelji Društva istrskega prijateljstva, ki je v bistvu nastalo iz članov Istrskega demokratskega zbora (IDZ). Nekaj časa je bilo v nekakšni krizi medsebojnih odnosov, danes pa to društvo z istim imenom deluje v občini Piran. Predsednik je Denis Fakin iz Parecaga. "Društvo istrskega prijateljstva je bilo ustanovljeno leta 1999 in jaz sem bil njegov prvi predsednik. Ustanoviteljev nas je bilo šest; med njimi Andreja Humar Fatorič, Mario Dundara, Dominko Krt. Livio Puhar, jaz Egidio Krajcar in še en član. Zastavili smo si širše cilje sodelovanja med ljudmi v slovenski in hrvaški Istri, prirejali smo srečanja, športna tekmovanja kot je veslanje, kolesarjenje. 4. januarja 2001 smo organizirali pomembno srečanje na Seči pri Ribiču. Mislim, da je bila to že prava podlaga za poznejši SOPS, ki pa žal ni zaživel kot bi si želeli, pa tudi poznejša schengenska meja nas je nekoliko razdvojila. Moje mnenje je, da bi morala Istra ostati enotna regija, priznana s strani EU. Na tem smo tudi delali. Pred sedanjim predsednikom gospodom Fakinom, s katerim še doslej žal nisem mogel vzpostaviti stikov, je društvo vodi! gospod Krbavčič, ki je bil pred tem koordinator, ni pa bil sprejet od nas ustanoviteljev. Zgodba v njegovem času je znana. Naše društvo še ni bilo ukinjeno in jaz sem še vedno predsednik”. Zdi se, da v Izoli, stoletnem ribiškem mestecu, zadnja leta nekako šepa gospodarsko življenje ter da Izola v gospodarskem smislu celo nazaduje. Kako komentirate selitve nekaterih tradicionalnih gospodarstev iz Izole? “Ribištvo, ki se je sicer že sesulo, trenutno ni glavni problem izolskega gospodarstva,problemjepredelovalna industrija. Mislim, da vodstvo občine ni storilo dovolj oziroma pravih korakov, da bi dejavnost predelovalne industrije ostala v Izoli. Vprašanja so globlja. V Izoli je opešalo kar nekaj podjetij, ali pa so gospodje preselili sedež drugam: Mehano, Droga, Argo, sedaj še Delamaris, s tem pa nastane tudi vprašanje brezposelnosti in revščine ”. Vodite eno najbolj znanihgostiln v središču mesta, gostilno Istra-Istria, katere lastnik ste. Kako ocenjujete razvoj, strategijo in organiziranost gostinstva in turizma v Izoli? "Imamo strategijo. V času županovanja Brede Pečan sem bil celo podpredsednik LTO. Zastopal sem sobodajalce in gostince. V Izoli je potem nastalo nekakšno dvotirno vodenje in koordinacija v turizma. Imeli smo LTO in G.I.Z. (Gospodarsko interesno združenje), iz katerega sem izstopil. Turistično politiko v Izoli bi bilo treba radikalno spremenili in ponuditi nekaj atraktivnega, ki bi pritegnilo goste, ne pa enkrat govoriti o družinskem turizmu, drugič o masovnem poceni turizmu, tretjič spet o elitnem turizmu, realnost pa je popolnoma drugačna. V bistvu imamo poceni turizem, s hotelom Delfin vred. Ali veste, da imamo v Izoli pod morjem termalno vodo. Morda bi lahko to bila nova ponudba?. Menim, da bi župan dr. Tomislav Klokočovnik mora! imeti ob sebi svetovalno telo za turizem. ” Od Hotela Marine Izola, katerega lastnik je ruski državljan, ste želeli kupiti zapuščeni gostinski lokal na Svetilniku. Vplačali ste aro in se z banko tudi že dogovarjali za posojilo. Občina Izola je uveljavila predkupno pravico in kupila lokal po izklicni ceni 480.000,00 evrov. Prodajalec, s katerim ste sklenili predkupno pogodbo, vam je preprosto vrnil aro in to brez vsakega podrobnejšega pojasnila. "Zaradi predvidenega nakupa sem že imel nekaj stroškov. Nameraval sem urediti loka! kot ga Izola še ni imela. Res nisem pričakoval, da bo objekt htpila Občina. Sprašujem se odkod je naenkrat vzela toliko denarja, če pa ostajajo nerešene številne druge pomembnejše naložbe? Pripravljam tudi tožbeni zahtevek. Vseeno bom kandidiral na razpisu za podnajemnika. ” Z Občino Izolo imate kar nekaj odprtih vprašanj, ali bolje rečeno zahtevkov. Očitno vam ni pripravljena plačati zahtevanega nadomestila 73.150 evrov za izgubo na dohodku v času neobratovanja gostilne zaradi gradnje krožišča, z druge strani pa vam očitajo, da ste tam (na občinski zemlji) brez soglasja in na svojo roko izkopali kanal za odtok fekalij. Kaže, da so se zadeve kar zapletle. Zaradi takšnih sporov še sedaj nimate sklenjene podaljšanje najemne pogodbe za teraso. Pa tudi s sosedni, ki stanujejo nad gostilno očitno nimate sreče. “Na občino, Zupana in Občinski svet, sem 1. 6. 2009 poslal pobudo za dokončno razrešitev odprtih vprašanj, očitno pa nimam pravega sogovornika. Vsem je znano, da so od 15. 1. 2008 pa skoraj do konca julija 2008 potekala gradbena dela obnove križišča na Trgu republike. Zaradi tega sem bil prisiljen zapreti gostilno in sicer prvič za 21 dni za velikonočne praznike, drugič pa za 24 dni sredi junija 2008. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je bilo tam kar nekaj časa pravo razdejanje Prisiljen sem bi! na lastne stroške na novo speljati 14 metrov kanalizacije, ki teče od zgornjih sosedov prek večjega dela gostilniške terase. Predstavniki občine so trdili, da sama terasa ne pade pod ureditveni načrt. V kolikor tega ne bi izvede! bi prišlo do zamašitve fekalnih odtokov v sami stavbi, kot se je to že dogajalo v preteklosti, ko je puščalo v lokal. Za obnovo kanalizacije in posledično obnovitev terase sem potrošil lastna sredstva v znesku 27.300 evrov, izgubo prometa zaradi zaprtja gostilne v času gradnje krožišča pa ocenjujem na 73.150 evrov. Kljub sporom in neobnovljeni najemni pogodbi za teraso, ki je sedaj manjša za kar ll miz, sem redno poravnal najemnino. ” Jeseni so lokalne volitve. Vi sami, pa tudi vaša mama, ste se že v preteklosti politično angažirali in tudi kandidirala v organe lokalne skupnosti. Zakaj vaša lista podjetnikov, na primer, na zadnjih volitvah ni bila najbolj uspešna? “Bom kandidiral. Za kakšno funkcijo oziroma mesto v lokalni samoupravi bo odvisno od razpleta dogodkov. Želim biti akter pri odločanju o usodi mojega kraja Izole. ” Sedanji župan dr. Tomislav Klokočovnik je dal na naslovnici Primorskega utripa jasno vedeti, da bo ponovno kandidiral, ker meni, da dobro vodi in predstavlja občino. Kako vi kot volivec, ali morda celo kot protikandidat, ocenjujete dosedanje njegovo delo in delo Občinskega sveta Občine Izola? “Najprej to, da bi z zakonom prepovedal zdravnikom, da kandidirajo. Dr. Klokočovnik je izjemen srčni kirurg. Sprašujem se čemu je kandidiral v Izoli in to brez poznavanja delovanja lokalne samouprave. Morda je računal na usposobljene strokovne službe. Po mojem mnenju žal tega nima. Adriatic Slovenica, Avto Jereb in Proavto so podarili novo urgentno vozilo Zdravstvenemu domu Koper Novo urgentno vozilo bo nadomestilo dosedanje, s katerim so zdravniki v šestih letih opravili skupaj prek 25 tisoč intervencij in obiskov na domu ter z njim po koprski občini prevozili 250 tisoč kilometrov. Večji del vrednosti vozila je prispevala zavarovalnica Adriatic Slovenica, preostanek je donacija podjetja Avto Jereb, zunanjost pa je priredil Proavto. Vsak dan bodo z njim v povprečju 13-krat zagotovili zdravstveno pomoč poškodovanim ali bolnikom, potrebnim pomoči na terenu. Prevzem novega reševalnega vozila. FOTO: FK-Primorski utrip. Z novim vozilom, z opremo vred vrednim prek 40 tisoč evrov, bodo zdravniki nudili prvo nujno pomoč pri poškodbah, opravljali nujne in neodložljive hišne obiske ter obiskali bolnike, ki zaradi zdravstvenega stanja ne morejo do zdravstvenega doma. Urgentna služba Zdravstvenega doma Koper namreč zagotavlja 24-urno pomoč poškodovanim ali nenadno hudo obolelim, pa tudi drugim bolnikom, ki morda niso življenjsko ogroženi, vendar imajo bolezenska stanja, ki zahtevajo v krajšem času zdravniški pregled. Samo v zadnjih dveh letih je Urgentna služba koprskega zdravstvenega doma na območju Mestne občine Koper intervenirala kar 8.200-krat. Lani so v enem mesecu povprečno opravili 350, predlani pa 360 intervencij. V letu 2009 so v enem dnevu posredovali povprečno 13-krat, leto prej pa 12-krat. V.d. direktorja ZD Koper Metod Mezek: »Novo vozilo je prišlo v pravem trenutku, saj je bilo dosedanje in obenem edino zaradi intenzivne uporabe dotrajano. Brez te donacije kmalu ne bi mogli več zagotavljati ustrezne medicinske pomoči na terenu, ko jo občani potrebujejo.« Predsednik uprave zavarovalne družbe Adriatic Slovenica d.d. Gabrijel Škof je poudaril: ((Zavarovalnica Adriatic Slovenica gradi z zdravstvom dolgoročno partnerstvo. Prepričan sem, da bo z novim vozilom zdravniška pomoč še hitrejša in dostopnejša.« Svečana predaja vozila, z opremo vred vrednega več kot 40 tisoč evrov, je bila 19. februarja 2010 pred ZD v Kopru. Na kratki testni vožnji je vozilo poleg Gabrijela Škofa preizkusil tudi predstavnik drugega donatorja Andrej Jereb, direktor družbe Avto Jereb in uspešni rally voznik. Vsi trije donatorji pa so novo pridobitev predali v uporabo direktorju Metodu Mezku in Orjani Hrvatin, dr. med., vodji službe splošne medicine in urgentne službe Al Zdravstvenega doma Koper. Predstavitev urgentne službe Urgentno službo sestavljata dnevna urgenca in dežurna služba ponoči, ob nedeljah in praznikih. Prva se trenutno izvaja na lokaciji ZD Koper Center, druga pa na lokaciji ZD Bonifika. Ekipo urgentne službe v eni izmeni sestavljajo zdravnik in medicinska sestra ter zdravstveni tehnik. Odzivni čas pri nujnih intervencijah je navadno nekaj minut. Urgentna služba pa opravlja tudi neodložljive hišne obiske, kjer ne gre za tako nujno stanje, da bi merili odzivni čas. Urgentno vozilo upravljajo zdravstveni tehniki, ki imajo veljaven izpit iz B kategorije in opravijo vsakoletno usposabljanje oziroma trening varne vožnje. Potrebe po intervencijah se razlikujejo glede na letni čas. V zimskem času je povečano število občanov z obolenji dihal in gripo. V poletnih mesecih zaradi povečanega prihoda turistov beležimo več primerov poškodb v prometnih nesrečah, poškodb pri kopanju, vodnih športih, zaradi vremenskih razmer pa se soočamo z večjo obolevnostjo kroničnih starejših bolnikov. Tehnični podatki vozila Toyota RAV Vozilo je opremljeno skladno za zahtevami in standardi Pravilnika o nujni medicinski pomoči. Vozilo ima naslednjo opremo: • torba zdravila • torba preveze aspirator reanimacijski kovček pulzni oksimeter opornica vakum opornica vaum kompl. aspirator velika kisikova jeklenka mala kisikova jeklenka polnilec za defibrilator radijska postaja opornica za glavo aparat ekg at 101 defibrilator - life pack 10 ■ -Zflf primorski uVp jl~dim'niMni