Št. 13. V Gorici, v soboto dne l'i. febmvarja 1909. Letnik XI. Iihaja Tiaktorek in soboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva praxnik iiide dan prej ob 6. xrecer. Staae po polti prejeman ali t Gorici na dorn poliljan celoletno 10 K, polletno 6 K in ftetrtletno 150 K. Prodaja aeTQorici t to- bak»rnasi Schwan t Šolikib ulicah Jellaraiti t Numkih ulicah in Le- bin Di VerdijeTem tekalilču po 3 Tin. GORCA Uredniitvo in upravuižtvoSie nafaajata ˇ »Narodnt tiskarni«, ulica Vetturini b. It. 9. Dopiie je naaloriti na uredriiitvo, oglaie in narodnino pa na uprarniitTO >Qorice«. Oglati ie računijo po petit- Tntah in ticer ako ie tiikajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 18 Tin., S-krat po 10 Tin. Ako ie Tečkrat tiikajo, raču- nijo ie po pogodbi. kdajatelj in odgororni arednik Anton Bavöir. Tiska „Narodna tlskarna" (odgor, L. Lukežič). 0 dosedanjem clelo- vanju „Osrednjega od- bora za Gregorčičev spoMnik". Začetkom mcseca deccmbra 1906., kmalu po smrti našega pesnika-velikana S. Gregorčiča, so se zbrali nekateri čestilci njegove božanstvene Muze v posvetovanje, kako bi se dostpjno nroslavil njegov spomin. Sestavil se 'jü^jj^ulbor 10 članov, ob- stoječ iz ožjih prijatcljev in rojakov pokoj- nega Siniona, in ta odbor se je konštituiral kot „Osrednji odbor za S. Gregorčičev spo- menik". Za predsednika si je izbral dežel- nega odbornikn prof. I. Berbuča, za pod- predsednika visjesodnega svetovalca M. Ru- tarja, za denarničarja prof. J lvančiča. Kot tajniki so fungirali zaporedoma prof. dr. K. Ozvald, vadnicni učitelj F. Sivec ter notar dr. I, Šorli. Mimogrede bodi rečeno, ker nekateri ne inorejo lega umeti, tin ta odbor ni bil in ni smel biti nekak mikrokosmos nasih politicnih odnosajev, ociborniki se niso smatrali za zastopnike te ali one politiaie stranke, ampak edinole za člane tega od- bora. Spoštovanje do pesnika-trpina, cegar glas je bil ravno titihnil na veke, jih je družilo pri skupnem dein za prevzeto nalogo. V oklicu na slovenski narod je pre- eiziral odbor svojo nalogo tako-le: „Poskr- beti je, da se vzida.. pesniku Simonu Gre- gorčičn v rojstno hišo na Vrsncm speminska plošča ter da se postavi na gomili tarn „v planinskem raju4 pri Sv. Lovrencu dostojeii nrgrobnik. Če Ie mogoee — in to bi bilo • smislu velikega pokojnika — pa naj bi se postavil Gregoičiču še živ spomenik, čegar picdestal bi bila sola".. To nalogo je imel „osrednji odbor" vedno pred očmi, z vnemo in veseljem je šel.na delo, da bi jo čini prej izvršil, tej nalogi je dosledno ostal zvest do scdaj. Objektivni slovenski javnosti gre sodba, ali je odbor stpril svojo dolžnost ali ne, ali je izpolnil, kar je obetal. Odbor ima prijetno zavest, da ta sodba zanj ne more biti ne- ugodna, kajti napravil je vse, kar se je dalo v težavnih okoliščinah in kljub nepri- eakovanim zaprekam nasproti. Vzidal je, kakor je obljubil, v pesnikovo rojstno hišo lepo spominsko ploščo. Popotnik,'ki prides na Vrsno, zagledaš na kmetski^ hiši plošco y. napisom v zlatih erkah, ki pove, da se je pod ono slamnato streho rodil S. Gre- gorčič. Pri Sv. Lovrencu se dviga nad gro- bom, v katerem počiva po trudapolni ze- meljski hoji pesnikovo truplo, lep nagrobni spomenik, ki bo še poznim rodovom go- voril, da se je Slovenija vsaj nekoliko, če- tudile na skromen način, oddolžila svojemu velikemn sinn. Nagrobnik je mojstrsko delo našega domačega umetnika-kiparja Bitežnika. Kaj pa je storil odbor za živ spomenik, ki ga je omenjal v svojem oklicu na slovenski narod? Tudi v tern pogledu je ostal zvest svoji obljubi. S prispevkom 3000 K je pri- pomogel „Šolskemu doinu", da se je sezi- dalo v Gorici novo šolsko poslopje. V'elika in prostonia stavba, kjer najde vzgoje in pouka v mater ni besedi na stoline sloven- skib otrok, nosi na svojem proeelju v zlatih pismenih dalee naokolo viden napis: S. Gregore iče v dom. Kdor je poznal Gre- gorčiča kot človeka, je uverjen, da bi vs- kliknil, ako bi še živel in videl to zgradbo: „Da, da! Ce že hočete postaviti mi viden spomenik, ta naj nosi moje ime, ker mi je najbolj pri srcu." Toda odbor ne Sinatra se svoje na loge za rešeno in dovršeno. Postavil bi rad samostojno pesniku še drug živ spomenik. Sklenil je namrec, še dalje nabirati darove, ki se porabijo za „S. uregorčičevo iista- novo". Obresti te usianove se porabijo za dijake srednjih in visokih 5ol iz pesnikovega sorodstva, v slueaju pomanjkanja teh pa za slovenske dijake sploh. Pravica podeljevar'.". se izroči kaki javni korporaciji. Doslej na- brana in za zgoraj omenjene svrhe ne upo- rabljena svota naj služi kot temeljna glav- nica te ustanove. r Osrednji odbor"' se na- deja, da mu slovenski mladinoljubi in pe- snikovi čestilci omogočijo, da se postavi v v doglednem casu ta živ spomenik ranjkemu Simonu. To je kratek obris odborovega dose- danjega delovanja. Ako je uekaj storil, gre hvala pred vsem onim plemenitim in po- žrtovalnim Slovencem, ki so s svojimi da- rovi omogocili delo. Prispevali so vsi sloji kmet in gospod, delavec in delodajalec. Med slovenskimi pokrajinami se je najbolj odli- kovala goriška dežela. Iz drugih dežel je prišlo darov v skupnem znesku 4539-79 K, in sicer: s Kranjskega........2373-62 K s Štajerskega........1035-57 „ z Niž. Avst. (Dunaj).....751*— „ iz Amerike.........12260 „ iz lstre........... 77-— K s Hrvaškega........ 50'— „ iz tržaške okolice...... 50*— „ iz Crsta.......... 0 ! iz beneške Slovenije . . • . . 48'— „ s Koroškega ........ 32-— ,, Naj sledi kratek izkaz vseh dosedanjih prejemkov in stroškov. Vsi darovi so bili izkazani v listu „Gorica", vse potrebne po- botnice hrani prof. J. Ivančič, ki so vsakomur na razpolago. „Osrednjemu odboru za Gre- gorčičev spomenik" je došlo naravnost (>M)1'M K. Temu je prišteti zneske: Dohodek ve- selice v Cerknici, naložen v cerkniški po- sojilnici, v znesku 1^05 K; dobodek vese- lice „Pevskega in glasbenega društva" v Gorici, naložen v ,,Gor. ljudski posojilnici", v znesku 300 K; zbirka gospe Kopačeve in Deklevove v Gorici 89'60 K naložena istotam; veselica tolminskih gospa je dala z obrestmi vred 229*54 K; zbirka gosp. okr. nadzornika Lasiča v Tolminu z obrestmi vred 375 K (obe sta bili naloženi v tolm. posojilnici); zbirka Ijubljanskega odbora z obrestmi 165 K 2 vin.; rodoljubi v Celju so poslali \z celjske posojilnice z obrestmi 94 K; čisti dobiček ,,Glasbene Matice" v Ljubljani z obrestmi 857 K 16 vin.; v pestni hranilnici je 104 K 77 vin.; obresti v ,,Centralni posojilnici" za leto 1907. in do 20. jan. 1909 so znasale 412 K S vin. Skupaj K 4032-17. Vsi dohodki so torej zn; nli z 20. jan. 1909 K 10.340-10. Ker je pa cerkniški veselični odbor sklenil, da ostane čisti dohodek tamosnje veselice naložen za kamenit Gregorčičev spomenik, ni znesek 1405 K osrednjemu odboru na razpolago ter ga je odbiti od izkazanih dobodkov, tako da je vsota vseh dobodkov, s katerimi razpolaga osrednji od- bor, Ie K 8935-10. Opomniti je se, da je dobilo tudi uredništvo ,,Soce" 610 K 44 vin. za Gre- gorcičev spomenik, toda tega denarja pravi navedeno uredništvo, ne smemo izročiti ,,osrednjemu odboru" v Gorici, ker mi tega odbora, kakor znano, ne pripoznamo in je nabrani denar iz rok oseb, ki ga niso Mo- tele izročiti uzurpatorskemu odboru I z d a t k i: Za nagrobnik po pogodbi K 3000-— za spominsko ploščo . . . ,, 189'02 za ograjo okoli groba, prelaganje rakve in izpodzidanje gomile, za prevažanje, postavljanje spome- menika, za odskodnino poško- dovanega sveta. za najem po- trebnega orodja, za delavce in nadzornika pri postavljanju spo- menika in plošče.....K 1335-34 za upravne stroške kakor: za upeljavo čekovnega prometa, za 1000 oklicev in zavitkov za pošt- nino in raznašanje vabil itd. . ,, 16258 prispevek ,,Sim. Gregorčičevemu domu"........., 3000-— Vsota vseh stroškov, za katere ima denarnicar g. prof. Ivančič vse zadevne pobotnice, zr.aša torej K 768694 Če odbijemo stroške od dohodkov, dobimo znesek . . ,, 1248-16, ki je naložen kot tpmelj za S. Gregorčičevo ustanovo deloma v „Centralni" deloma v „Goriski ljudski posojilnici". Toliko o obračunu dosedanjih dohod- kov in stroškov za Gregorčičev spomenik kakor tudi o dosedanjem delovanju in ukrepih „osrednjega odbora". Osrednji odbor za Gregorčičev spomenik. Vinska kriza. (Važen korak naie goepodar. organizacije.) LetcSQJa Tinska kriza hado pritiska na naše poseetnike. Vina so kleti po Vi- paTßkem in ? Brdih polne, kapčije pa nobene ali zelo male. On a Tina pa je snmotno cizka. Od kod to? Ni dragače mcgoče, kakcr da so se veletrgOTci z vincm, vineki špekalantt zdrožili t tajni kartel in r mödsebojnem dogorora skle- nili tako nizko ceno rinn, da se ni kakor ne more razTiti pcitena kcpčija z na- ravnim izdelkom. Res je tadi, da narar- neaa vina veliko ikodajejo ponarejalci vioa, ki stoj izdelek prodajajo po takih censh, dc jim naravoo fino ne more konknrirati. VinBki zakon t tem ozirn še ni prine8el zaželjenih vspehor. Naj no potrebno je, da se omogoöi pcitena vineka kapčija in odpre doma- čemn vinskema pridelka pot v avet. Po- samezni kmeije se t tem ozira aami ne morejo dorolj aspešno boriti. Treba je sknpneg», organiziranega nastopa in od- pora. Treba je združenega postopanja Tincgradnikof, gospodareke organizacije in javnih činiteljeT. Goriški deželoi odbor LISTEK. Dražba. Burka v štirih dejanjih. (Poslovenil X.) Osebe: Pod&istnilc 1. časlniški sluga. 2. častniški sluga. - , Abraham. " ' "' " Sara. Poljski judjo. . 1. de jan j e. 1. nastop. 1. častniški sluga (nastopi z vojaško süknjo v roki). To mi je podaril zad- njic gospod stotnik, ko je bil fadi par kozarcev vinä pri najboljši volji. Jopo riaj dam izrezati'lz nje. Tega pa jaz ne storim. Nafopal bom ž njo stafi- narja Abrahama. Presneti jud je mojega gospoda že dovoljkrat osieparih Po- zneje je drazba ponošonih uniform ce- 'lega regimenta. Pritečejo seveda judje iz vseh dvanajst rödov in bodb baran- tali'in še trgali. Našil 'serft Še par žta- tih prog; mislijo naj, da je tö pr&va generalova suknja. Dal sein še napra- viti (vrže mnogo železnih pložčic na mizo) mnogo železnih cekinov; te vtak- nem za ovratnik (stori), v ošiv in na prsa, zato, da bodo mislili, da je ušito čisto zlato, sami cekini, sami zlatniki, kakor se zgodi večkrat ob vojskinem času. Ali pomoč moram imeti, tako "¦: enega, ki bo na "moji strani in bode tudi moj sokrivec. 2. nastop. 1. sluga. Ah, Janez, stari vojščak, ravno ob pravem času prihajaš! 2: sluga. Kaj imaš že zopet na srcu, France ? 1. sluga. Saj veš, da je pozneje dražba starih cunj. 2. sluga. Vem. Ruski judje se stekajo sem brez prestanka. 1. sluga. To suknjo razpostavim. Ti greš tudi na dražbo. Ko pride ta suknja na vrsto, te bom suhil pod rebra in ti po- nudiš pet kron. Rečeš, da je suknja tvojega generala, ki je osial v Rusiji, in ne odjenjaš, dokler ne bo čez pet- deset kron, zakaj? zato! — In če to : vestno izpolniš, dobis od mene za ma- lenkostni trud pet suliih kronic. 2. sluga. To pa, to, France, to pa, to pa že napravim. 1. sluga. (da denar). Tuimaš nekoliko na račun. Ali to ti rečem: ne zapij jih in ne pridi prepozno; kajti potem gre vsa šala po vodi in tvojih pet kronic gre • tudi rakom žvižgat. 2. sluga. E, France, Ie računaj na svojega Janeza! Najlepšo bodočnost zidaš lahko na njegovo možbesedo. (Zavesa pade). 2. dejanje. Mnogo vojaškili sukenj visi na sleni. Nekatere le/i* na mizah. | 1. nastop. j Podčastriik (sedi v ospredju na desni i : in obrača liste starih aktov. Pozvoni in « zakliče). Dražba se začnc. 1. sluga (prinese suknjo in jo obesi v ospredje na levo steno). Tu visi, pa srečo prinesi! 2. nastop. Poljski judje (prilazijood desne in leve. Poklonijo se podčastniku in slugi). Zdrav- stvujte, gospod častnik, zdrav tvujte, gospod vojak! 3. nastop. Prejšnji. 2. sluga. 2. sluga (si ogleda uniforme in se vstavi pri označeni. Ploskne z rokami in za- kliče). Tovariš, tovariš, pridi sem, pridi sem! 1. sluga (gre k njemu). 2. sluga. Unilorma mojega pokojnega ge- nerala, ki je ostal v Rusiji. Za vse na svetu jo moram imeti! (Judje prihajajo zvedavo k njima, Abraham potiplje suknjo). Abraham. Bog mi pomozi, če ni to čisto navadna, ponošena suknja! 2. sluga. Suknja mojega generala je, zarne največja dragocenost. Abraham (tehta suknjo). Kaj pfavite, dra- gocenost ? No, eno krono že dam. 2. slug a. Jaz dam pet kron! Vsi judje (glasho). Ah, käj, tri krone. Abraham. Za pono§erib süknjo. 2. sluga (vzame süknjo). Suknja mojega generala je. Ne pustim je. (bälje pride). je lanako leto dobro posredoTal, di so kmetje raiprodaii sroje fino. Lstoa na- roerifa »opet posreiorati. Dezein eum odboira pa morajo pomagati samoatojne orgaaiucije vinogradnikor, ker le lako bo mogoöe poaredoTati r oni meri, ki je potrebna za sistem&tiono delo. Farlani so t tem ozira natanoTÜi posebno riao- rejiko draštfo. Nam tega Di ireba storiti. Velika veöina rinogradnikov po Vipayskem, Br- dih in T precejšojem ite?ila tudi na Rraia, je zdražena t naiih poaojilnicih, t na- iih zadragah. Te posojilnice in zadraga pa ao tadi že zdražene t posebno oiredje, ˇ mii „Goriiki zrezi gospodar- skihzadrag in draiter na Go- riškem". Čemn tedaj posebnega dra- itfi, ki bi pridrnženim nalagalo razliöaa bramena za članarino, za prispevke in tako dalje, ko more to delo prefzeti Gd- riika zreza? Zfeza je sicer koj od za- četka zKsledovila sedanji neagodni polo- žaj riDBke kupöije in skaiala po sfojih močeh todt nekoliko odpomoöi. Sadaj je to nalogo sprejela ˇ rečjem obsega in osUnoTila poseben odsek za poape- ševanje Yinarst?a, posebnorin- ske kapöije. NaöelaWo „G )riike zreze" je t seji z dne 9. t. m. oa predlog gosp. po- alanca Berbaöa sklenilo mtanoriti ta odsek T emiala zrezinih pravil. V Öetrtek dne 11. t. m. pa se je Triila enketa za- npnikoT pridraženih zadrag vinorejskih krajeT, ki je bila zelo dobro obiakana in je žiTahno razpr&fljala o položajn vinake kapöije t deželi in o sredstTih za odpraviteT neagod.iega položaja. Ea- keta je odobrila poeebni opratilnik od- seka, ki ga je predložilo z?ezino načelaUo. V TodatTO odseka za pospeieranje ˇioarstra ao iz?oijeni sledeči gg.: deželni poslanec prof. Iran Berbač, kot predsed- nik odseka, žnpan Fran Černic iz Št. Petra, kot podpredaednik, kot odborniki pa: držaTni poslanec Jjsip Fan, deželni nadzornik Milton KlaTŽar, poseatniki: Josip Eovaöid iz Komna, Fran Eraierec iz Medane in Jažef Š nigoj iz Dornberga. Eaketa je podala norema Tinarske- ma odseka razliöne nasrete, ki naj jih ofižuje T sTojem delotanja in deioma izroöi poslancem v izTräiter. S tem bi bil izvršen zelo ražen korak na poljn naie organizacije. Važnoit se bo dala preaoditi iele pozneje, (tadi ako bi odsek koj od začetka ne im ei v polni meri zaželjenih Yspehsr. Ker ao pa na cell odaeka znani delarni možje, imamo trdno apaoje, da bo odsek žrt- fOTal vae afoje moöi za dobrobit naiega tinogradnika. V to Bog pomozi 1 0 Gabrščekovi dosled- nosü i. Čstudi je „Soöa" [najnedoslednejii sloTenaki Hat, se Tendar drzne njen last- nik in gluvni urednik A. Gabriöek bahati, da on »toji doaleden na svojem bojnem stališča in da je oatal redno isti ? zad- njib 20 letih sfojega delovanja. Ker je ta predebela, si hoöemo GabriöekoTO „doslednOBt" nekolike ogledati. 14. janavarja t. 1. je Gabriöek y nSoči" divjal proti socijalnim demokra- tom. Njih ,naakea je inaenoral blaznoat, njih zaataTO — zastaTO brezdomoTinstra. PomiloTal je mladeniöe, ki se s socijalno demokracijo kompromitujejo. Socijalnim demokratom je celo oöita), da so ga „naaamarili", ter se je zadr) nad njimi: „Kar ae mene tide, naj izjarim takoj, da mi je res najljnbie, ako se mokraöi nik- dar ne prikaiejo na vratih mojih pod- jetij. Najveö zgab sem dožirel od te stranil Vsi mokrači mi ne morejo dati T 20 letih toliko zaslnžka, kolikor so me dofllej nasamarili, in to zaiebniki kakor njihoje atrankine organizacije. Še zdaj iirijo edino le take sroje organizacijake prarilnike, katerih mi niso plaöali in ne mislijo plaöati. la prfo zgnbo, ki je do- ietela mojo torarno, je bil mokraiki kon- sam, ki je napovedal konknrs. — Mo- kraöi : plaöajte, kar ate dolžni, pa pojdite in ne prikazite se mi Teö! Po doaedanji skainji born le jaz na boljem, Taa Taia jeza na moja podjetja pa mi ne odnese piikovega orehal" Pretaklo je komaj 14 dni, — in že se klanja Gabriček aocijalnim demokra- tom na desao in na le?o. V ölanka „Lekcija dr. Tami o so- cijalizma" pravi, da ni bil nikdar za sofražno razmerje med naprednimi in socijaliatiönimi žirlji in da ni nikdar de- janski nastopal proti socijalnim demo- kratom. Gabriček trdi tad», da je on za srojo osebo, T zasebnem oböeTanja in ¦impatizoYaoja že od nekdaj rad oböe- ˇal z Toditelji uocijalne demokracije ter se ž njimi ratgovarjal o Tsem možnem. To je Gabrsöek pisal w „Soöi" 28. jan. t. 1., torej je apremenil byojc mne- nje o socijalni demokraciji r — 14 dneh! Nad to ikandalozoo nedosledneatjo pa ni treba atrmeti. Č tatelj naj pomiuli, da se bližajo nove deželnozborake Tolitre, ko bo treba zopet draati po po- moö k socijalnim demokratom. Ta okol- nost nekoliko olajiaje nedoslednost redno ni8tegau Gabričeka. , nS3öau je sTOje nazore o aocijal- nem demokratizma tadi w prejinjih letih ˇečkrat spremenila. Fred leti je imenoTala socijalne demokrate diTjake, brezverce in brezdomoTi'nce ter se je zadrla: „De- laraki prijatalj" oam podtika socijalno demokracijo, kakor da bi mi delali za njo. Mi protestajemo proti takema pod- tikanja nazoror naiema lista, kakorinih nima". Š9 1. 1899. je OTajala nčitelje ter jim očitaia aocijalno demokracijo kot glarni greh; 1. 1901. pa je piaala: Ako bi bila pri nas na Slofenskem dana tla za razTOJ socijalne demokracije, bi bila le-ta najteöji bligoslor za nas. A glejte čado! „Sočin" lastnik Gabriček pripo- redaje, da bi ga bila skoro kap za- dela, ko mu jet isteoa 1. 1901. dr. Tama rekel: Jaz sem po aroji daii socijalni demdisrat in ako imam danes sto tiaoč, se postarim na čelo socijalni demokraciji. * * Ozrimo y preteklost! 0 ikandalozni nedoBlednosti A. Gabričeka in njegore „Soče" bi sicer lahko spisali debelo knji- go, a omejiti ae hoöemo le na nekatere posebno značilne alačaje. Eo je preili „Soca" 1. 1889. t Ga- bričekoTO last, je piaala med drngim: Listn bode namen pospeievati in utrje- ˇati aTBtriJ8ko-patrijotiöni cut. Kako je „Soöa" izTajala to toöko STOJega programa, ne maramo podrobneje razkladati; le toliko omenjamo, da je po razkola 1. 1899. veökrat javkala, da je na GoriSkem prereč arstrijakega patri- jotizma. In „Sočin" laBtnik Gabrsöek je 1. 1905. priporočal dražbi st. Mohorja, naj ne nadi autrijskega patrijotizma, kakoränega je preveta knjiga z žaloatno zgodoTino okapacije B3sne, ker nai na- rod je že tako prereč patrijotiöen . . . * * V Tabilu na naročbo je „Soda" 1. 1889. obetala, da bo izTrierala naöelo : ˇae za vero, dorn cesarja, in da bo na- siöena katoliškega prepriöanja. A kaj smo videli po razkola 1.1899? Gabrščekora „Soöa" je smeiila Terske resnice, napid&ia dahorski stan ter reö- krat obžaloTala, da niso postali Slovenci laterani ; Gabriöek pa prodaja in a tem iiri brezreraki Hat „Srobodna miael", prodaja VVabrmandovo broinro, gCTori ˇ nekem člarka o ttatari iari židorakih pravljic starega zakona" . , . Gabriček se je T „Soöi" nardaieTal ie pred 15. dnoTi za neki „enoten aretOTni nator, ki je dandanea dognan t toliko, da ne more obsegati biaUenih klerikalnih nankov." O tem meglenem STetoTnem nazora je modrofal kobariški „filozof1* žel. 1904. tako-Ie: „Neizproaen sorražnik rsake- mu napredka t razroja tega „eno- tnega stetornega naziranja" do one popolnoflti, ki jo cloveitvo more in morm dosedi je bil, je in bo kIerika- li zem. Proti temo nasprotnikn se mo- rajo drnžiti Tae oatale atruje, kajti le tedaj, ko bo ta docela poteptan, docela strt njega pogabni Tplit, podprt ob ne- bssa in peklo, ob angelje in ha dice ter ob strah in trepet pred neznano do- smrtnostjo, — iele tedaj bo enotni 8?e- to?ni nazor mogoö ter bo prej ali alej tadi slafil svojo zmago. Kakien pa bo ta nazor, tega danes ne Temo, ne mo- remo Tedeti. Poznamo takozraoo „sred- njeTeiko STetoTno n&ziranje", toda tistega „modernega avetoTnega naziranja", katero postarlja noTostrajar prremo na- cproti, tega pa še ni in ga še dolgo ne bo, kajti aleherni prari razroj tega nnj- imenitnejäega Tpraianja cloreitra ofirst in mori oSabni klerikalizem s sTojim in- famno-tendecijoznim mračnjaštrom, pe- klo m in njega hndiöi". V ponatianjenem ölanka „S'oTenija" in njeni naaprotniki je zatrjeTal Gabräöek pred lö dne?i, da se hoöe on t drnžbi z narodno - naprednim i možmi boriti za flozofiöni aitroj modernega enotnega sTetornega nazora, pripomoči temn do zmage i med naäim Ijadstrom, dotlej pa odbijati grde nakane rimskih hlapcer sred- njevelke aladke lerne. Ta ga imate redno doBlednega Gi- briöeka! L. 1889. je rabü na naroöbo „Soöe" z besedami: Kriöanska resnica, na katero smo kršSeni, bo podlaga raa- kema naiema razprarljanja. Ii zdaj ae hoče boriti on in njegori narodno-na- predni možje za enotni aretOTni nazor, ki ne obsega bistrenih klerikalnih naakor 1 Po tej aöeni kraaariji ölorek aodil bi sicer, da hoöe Kramarjer Drejc no?o Tero astanoriti; a to so 13 be- s ede 1 Pri pryih bcdoöih Tolitrah bo Gi- brsöekofa „S^öa" zopet zatrjevala, da je narodno-napredna stranka z raemi „nar o d no - na pred ni mi moimi" bolj kriöanska od klerikalne (öetadi je ie zadnjo eoboto trdila, da narodno- napredna stranka ne «loni na dog man (rerakih reanicah), akaterimi stoji in pade, ampak atremi po enotnem sretOTnem naziranjal V Cudna prikazen. Preteöene dni aO opazorali po na- iih gorah, da se goreja žiral nenavadno ?ede; kaj takega ni bilo ie nikdar ri- deti; najatarejie ženake ae niso mogle spomniti, da bi ae bilo kedaj poprej to dogodilo. Strar je bila tako čndna, da se je ni mogel nikdo raztolmačiti in, ker krare seveda ne znajo gOToriti, je samo golj slnčaj nanesel, da se je ta pojar razjasnil. Reč je bila taka: V nekem hlevu imajo bika. Stara mamica, ki je bila ostala doma, je zapazila, da bik srepo gleda T tla: oöi, krraro rdede, ušesa po konca, gobec na stežaj odprt; dlaka ae mn ježi; besno poöenja z nogami biti, tali kakor divji! Koneöoo vpogne vrat in tpira rogove proti tlam, kakor bi ho- tel nekaj zabosti; zabodel je r reanici list, ki je pred njim ležal in ˇ kateri je gle- dal; ravno tako, kakor da je nabodel čloreka, je vrgel cltTO nazaj — list pa je fröal po zraka skozi odprta yrata na droriiöe. Msd tem se je bilo nabralo tamo precej krar, ki so pasle na blii- njem tratnika in sliiale taljenje bika. Ko je priletel papir na droriioe, gledale so krave radovedne ranj, a öez nekaj daaa začela jim je sapa lastajati, tresle so se na celem žirota. ^otem pa so se jim zadele nosnice odpirati in na zadnje za- makajo skoraj tbo na enkrat tako moöno in glasno, kakor se ie ni fliialo. Krave so mnkale dalje in tekle z rzdigajenimi repi na travnik, «kakale po traTnikn ka- kor nenmne, in makale in makale in inakale. Za njimi ie teleta noge po konca. Bil je to tako smeien prizor, da Be je stara mamica sama priöela amejati, da so jej tekle solse po licih, in ona je pravila, da so se ˇ resnici takrat rk r a ˇ e s m e j a 1 eu. Nikdo jej tega ni hotel verjeti, ampak že tisti dan in na- slednje dni so we ?prek po gorah opa- zili skoraj povsod isti pojar in Tsakdoje zadobilftie, da ,se kra?e ime ) > ' Žalibog smo dobili naznaniloo tem dcgodljaja ie le, ko je bil skoraj »enlist statljen ; za danes nana primanjkaje pro- Btora, a prihodnjiČ prineaemo koneo. Dopisi. Kostanjevica. — Po volitrah so se zgadile pri nas res i Tie obaodbe rredne, katere je vredno jaTuosti poredati, dn bo vedftla, kake aaroreža imamo pri ma in se res öadimo, da ae dobs t nekdaj agledni Kostanjevici taki izmeöki, ki de- lajo sramoto občini kostanjaki. — Na Teöer rolitre so nekema naäema poseat- nika odneali klobnse iz hrama. Ktnala potem so nekema dragema naiema po- sestaika odnesli pol srinjine, ki je bila ie f soli. S3 se je gnorilo po oböini o teh tatrinah, že se je raznesel neki dan glas, da so reo" poaestnikora porezane trte. Zlobna roka nasprotnikoT je to naredila. Podlo je, da se nasprotnik znaša nad trtami vsled sorraitra, katero goji ta do poBeBtnika trti. Tak ölorek zaslaži najoatrejio kazen. Kdo je tbo to naredil, se ie ne re, a s öasom se bodo zlobneii že oradili ! Iz Bovca. — (Bodoöi napre- dek T mlekaratva.) — G. Bolle, rarnatelj kemiönega poskaseraliioa r Go- rici je meaeca oktobra m. 1. obiakal oaebno naa BjTÖane, in r goatilao „Pri poiti" po- vabil nekaj odbornikor mlekarnice ˇ po- sretovanje. Predaral nam je, kako ko- ristno bi bilo, ako bi naia mlekarnioa aredla preiskoranje mleka in aicar, ko- liko toliöobe ima mleko. Poakaievaliiöe ˇ Gorici bi prro leto brezplaöno tako preiakavo oprarljalo. Ako pa mlekarnica nredi plaöeranje mleka po tolsöi, in ako bo kemiöni arad nadaljna leta preiskoval mleko, plača ?sak draitrenik omenjenema arada na mesec 20 fin. Oiborniki ao pri prri seji pojasnili odbora predaranje in oaBTet g. BMIeta. Olbor se je izrekel r aroji aeji soglaano za tako preakainjo. Z1aj nam torej aaie mleko preiakaje omenjeni arad t Gorioi že tretji meaec. la kaj je opazil odbor na tem preiskoranja? To, da nimajo raa boTike krare enako dobrega in mastnega mleka, kakor so B^TÖani mialili, ampak razloöek ja relik med krarami. Po me- 8eöoih iskazih kemičnega arada ao razlike toliöobe sledeče : 520 od Bto, 450 od sto, 3-80 od sto, 2-60 od sto, 2 00 od sto. Ta se Tidi, kaka kririca se godi drašt- renikom, kjer se plaöaje mleko po mno- žini. Nekateri dtaitfeniki so za tretjino prikrajiani, nekateri öez polovico in sla- ati T tiatih mlekaraah,kjerseizdelnjemaslo, sir in sknta. Vaak draitvenik ˇidi ?sak mesec ˇ mlekarnici na deski zapiaano mlekarsko številko in odstotek toliöobe doneienega mleka njegorih krar. Mlßkarskim draitvenikom, kateri imajo veö mleönih krar in donaiajo mleko skapno t mlekarno se nasTetuje, da pn- Btijo preiskati mleko Tsake krare poaebej, da zamorejo razsoditi, katera krara daje maBtnejie mleko. Po takem preiskoT.nja pride draitrenik do tega, da izbare le take krare za pleme, katerih mleönost je bogata na toliöobi ali masla. Iz Planine. — Naii magnati bo še pred kratkim časom peli slaro slav- nema namestnika firilista cestnega od- bora g. Vine. Rojca, ko je bil dobil za naio občino 200 K podpore pa ne od cerkljanBkega cestnega odbora, kakcr je bil on nategnil naie liberalce, nmpak najbrž od kitajskega Tian-Lioga, kajti zdaj so ma zlezle besede in podpora ˇ niö, kakor megla, ko jo solnoe prepodi. Dragi nai Gene, ko bil bili vi nategnili kake stare klepetalje, to bi se nam niö öadnega ne zdelo. A da se vam, spofito- ?ani gospod, taki možje, pnstijo voditiza nos, kot je nai Mihajne ali Iran in dragi, to se pa nam Tendar zdi nekoliko preneamno, akorarno so vaii podloiniki T narodno - napredni neumnoati. Vemo aicer, da ate mislili, da bodete s to „fiiko" zopet pripraTili aas zavedne Pla- ninoe do tega, da bomo ie mi nekoliko .za«mehoraü naia poitsas oböinske za- stopnike, kateri so pristaii S. L. S. in kateri se marsikateremn Taiemn mogotcn ne boijo zabrasiti resnice t obraz. Kako se vam je, oböespoitovani Cenc, godilo radi aaše podpore r Kobalori gostilni dne 27. januarja radi naie podpore, za katero ni nobeden dragi Tedel kot ri. Radi bi vedeli, kako se ram jo zdelo, ko ?as je rprašal resnicoSjabni cestai od« bornik. No, Cenc, kako ae rede tistemn moža, kateri ne govuri resnice ? Mi bo- demo pa tudi zdaj zabtevali po naiih zastopnikih občine Planina, da ae mora tista podpora, katero ale ri dobili za Pianino, porabiti za popra?o klanca, ka- teri drži iz C)rkna v Pianino. Ta pot je taka, da ako jo bo popra?ljala Žni- darökora podpora, ostane taka do sod- njega dne. Prosimo g. cdbornik narodno napredne st ranke, po?ejte nam, kakien odgoTor ate dali naŠimoboinBkim zastop- nikom, ko sta fas rpratala po podpori 200 K, katero ate si bili izmislili? — Upamo, da nam r tern dobesedno Bpo- roöite, ker ona dra nočeta poredati. Kio toraj, zgororni g. Žiidarok! Ja, ja, Csne, posvetili imo nekaj t vaio resniöno go- Yorjenje, s katerim ate bili namlatili na- predne može, da bo pra? z zasmehom naš h mož in cestnega odbora raznaiali glas, da 8 a mo Žnidarčk dela za Pianino. Z» danes dosti, gradira ie dofolj. Znamo ie dragi pisati, ne le „te- baot", ker naie rrste niso tako plitre! Zaredni oböinarji. Polifični pregled. Novo ministerstvo. Čctrtkovi uradni list „Wiener Zei- tung11 je objavil imeiiovanje novega inini- sterstva, ki je tako-le sesUvljeno : pred- sedstvo baron Bienerth; ministerstvo za notraiije stvari baron Hardtl; finaučno ministerstvo vitez Bilinski; pravosodno ministerstvo: namestnfk predsednika štajerske odvetniške zboniice dr. vitez Hochenburger; naučno ministerstvo grof Stiirgkh; železniško ministerstvo sek- cijski načehiik v pokoju Wrba; trgovin- sko ministerstvo predsednik poslanske zbornice dr. Weiskirchner; domobransko ministerstvo feldtnaršallajtnant pl. Georgi; ministerstvo za javna dela dvorni svet- nik Ritt; poljedelsko ministerstvo pro- fesor Bras. Ministri rojaki Čeh dr. Za- ček, Poljak Abrahamovicz in Nemec dr. Schreiner. V parlamentaričnih krogih se kot gotovo dejstvo razpravlja, da nastopijo Čehi, Jugoslovani in socijalni demo- kratje z najostrejšo opozicijo proti no- vemu ministerstvo. V novem minister- stvu je 9 Nemcev in le 4 Slovani. * * * Noto Bienerthoro ministerstro ima oöitno odločen protialovanski znaöaj. Za jnine Slorane je pa eksistenca tega mi- nisteratra že zaradi oieb nauönega mi- nistra Siiirgkha in prarosodnega ministra Hochenbnrgerja naravnost provokacija in žaljenje, na kar morajo jngosloyanski po- alanci odgororiti z najskrajnejio opozicijo. Nora Tlada ae imennje ministerstro miru, pa ima r a?oji sredi mole, ki so žireli v najarditejäem bojn zoper alo- Tamki narod in so temu naroda storili toliko zla, kolikor bo le mogli; noTO mi- niBterBtro ima smelost trditi, da bo pra- Tično, pa izroöi deliter prarice Stiirgkho in Hochenbagerja. V osebah tega miniaterstra ni no- banega jamstra, da bo parlament fank- cijoniral. Rtrno nasprotno. Grožnja z razpastom parlamenta je edino, a dimer more ylada, da poakasi Bfojo arečo. Ta grožnja zna morda kaj izdati pri nemikih strankah, ki ae imajo noYih router pač bati, ne bo pa niöesar izdala pri onib strankah, ki ae jih ima tlada bati. Čehi in Jugoslovani združeni proti vladi. Posretoranje parlimentariöne ko- misije öeikih poslaneer in parlamenta- riöne komisije Slovanakega aredilöa je ˇ cetrtek trajalo tri ore. Soglasna je bila izjara, da Čehi in Slovenci ne morejo sedrnji vladi ničesar zanpati ter bodo Čehi in JagoaloTani zdraženo proti vladi taktiöno nastopili. Izbran je bil pose ben odbor: Pacak (naöelnik), dr. Šmteršio (podnačelnik, Ploj, dr. Koroiec, dr. L\- ginja, Illibovioki, Kariloric; Juvorka, Kalina, Celakotaky, Mastalka, Silinger, ki ima nalog, nkreniti rse potrebno glede taktičnega nastopa. „N. Fr. Pr.M pa pile r tem po- gledn: Čehi so na peturni seji svoje parlamentarne komisije izrazili srojeopo- zicijonelno stališče oasproti miniaterstvu in bo baje že izdelali popoln bojninačrt, ki ima priprariti noremu ministers vn brzi krnec. V to srrho so se zrezali z JQgO8loTanBkim centrom in izbraU ska- pen akcijski odbor, ki na; v kroga dra- gih strank, nezaatopanih t rladi išSena- daljnih zareznikor. V prri frsti se misli na socijalne demokrate, potem na M*lo- ruse in morda tadi na Nemce. Temeljna misel, ki jo imajo pred seboj nasprotniki flade, je, da se ima pred raem opmtiti pot obatrakcije, ker bi se z nadaljnim oriranjem parlamentarnega deloranja Ie pofeöala rerjetnost, da tltda razpaati zbornico. H)öe Be marreö rreöi tlado ˇ odprti zbornici in miili se, da ae bo to teiko sknpini od 200 do 250 poslancer (Čebi, JagoBlorani in socialoi demokrati.) Dosedanji vodlte'ji ministemva odlikofaoi. Porodom odstopa Toditeljer posa- mičnib ministerater je bil tajni sretaik in sekcijski naöelnik Adolf baron J?r- kasch-Koch, ki stopi i trajen pokoj, odiikOTan redom ielezne krone prrega razreda, sekcijski naöelnik dr. Mitaja, dr. ˇitez Hjlzknecht, J jaip ritez Ktnera in dr. Mika grof W.ckenbarg so dobili kom- tarni kriieo Štcf«novegft reda, sekcijski naöelnik Jjsip Pop fitežtro in sekcijski načelnik dr. Z^nko pl. Fjrster baronatvo. Novo zisedanje državnega zbora. Bienerth namertra driarni zbor zopet aklicati na dan 12. marca. Grof Steroberg drigonaki častaik. Grof Sternberg odloži držaTnozbor- ¦ki mandat in Tatopi kot öastnik r dra- gonski polk t Pardabicah. To je dosegel pri zadnji avlijenciji pri csaarja. Stern- berg pojde prosit odpaiöanja za razža- Ijenja tadi nadrojrodo Roinerja in biv- iega domobranskega ministra grofi Wal- aeraheimba. Naslednik kranjakega deželnega predsednika. Llati porodajo, da odatopi v krat- kem kranjaki deželni pradaednikSchwirz ter da bode njegor nasledaik skoro go- toro dvorni svetnik dr. Alfred pl. ManuBai. Bojno razpoloženje v Srbiji. Srbija ae vedno bolj oborožnje. — Vojni minister ŽiTkoTk:, ki je podal kraljn btojo oatatko, ker ma ni hotela prifoliti aknpiöina zahtevanih vojnih de- narnih kreditor, oatane na arojem mesta, ker Be je skapiöina premislila in bode zahtevane kredite doTolila. Napetoat mod Avstrijo in Srbijo je redno teöja tako, da ae je te dni gOTorilo o nekem alti- matam-a, kateregt; hoöe baje Aratrija Srbiji odpoalati. Sploh je položaj jako reaen. Ultimatum Avstro-Ogrske Srbiji. Na dnnajski borzi bo bile r detrtek raziirjene Tznemiljire veati, da Aratro- Ograka izrodi 12. t. m. Srbiji altimatam, T katerem bo zahtevala, da Srbija takoj nstavi vojne priprave. V diplomatidnih krogih se pa zatrjnje, da bo Avstrija ie počakala, ako Srbija izroči rlastim me- morandnm, t katerem bo zahterala av- tonomijo za Bob no in Harcegorino. Darovi. Za „ŠolskiDom" "so plačali predsedništvu: Franc Marinič, župnik v Kojskem 20 K; Josip Milanic, ku- j rat v Oblokah 10 K; Josip Jug, delavec v Weisskirchlitzu 25 h; Frans Švara, kaplan v Devinu 5 K; Štefa Kinderčev v ^orici 20 K; dr. Anton Gregorčič 20 K; dr. And. Pavlica, stolni vikar, na račun ustanovnine 9 obrok 20 K; Josip Kos, kaplan v Cerk- nem 2 K; Ema Bras v Cerknem 20 h. Mesečnino za januar so plačali: Franc Bitežnik, vodja ,,Centr. posoj." 2 K; Leop. Bolko, veleposestnik 10 K; Anton Breščak, posestnik in trgovec 2 K; dr. Karol Capu- der, profesor 1 K; Karol Cigoj, dež. urad- nik 2 K ; Jakob Čebular, profesor v p. 2 K; dr. Josip Dermastia, odvetnik 1 K; Iv. Dru- fovka, posestnik in trgovec 2 K; Fr. Finš- ger, okr. šol. nadzornik 4 K ; Anton Fon, posestnik in trgovec 2 K; Josip Fon, drž. poslanec 10 K; Anton Fras, sol. svetnik 5 K; dr. Josip Gabrievčič, prelat 3 K; Anton Gvajz, profesor 2 K; Hedžet in Koritnik, trgovca 2 K; Teodor Hribar, poslovodjs „Krojaške zadruge" 5 K; Andrej Ipavec, profesor 3 K; Ivan Kalin, dež. iradnik 2 K; Janez Kokošar, župnik (za 3 mesece) 9 K; Jernej Kopač, posestnik in trgovec 2 K; Albin Kregau, trgovec 1 K; dr. Josip Ličan, kn.-nadšk. tajnik 2 K ; Ivan Mercina, vadn. nčitelj 3 K; Gustav Novak, profesor 2 K; dr. Anton Papež, profesor 2 K; dr. Franc Pavletič, odvetnik 5 K; Svetoslav Premrou, vodja „Gor. zveze" 2 K; Ivan Rejec, pre- fekt 2 K; Franc Setničar, kancelist 2 K; Franc Sivec, vadn. učitelj 3 K ; Anton Šan- tel, Šolski svetnik 5 K; Andrej Tabaj, ka- teliet 2 K ; Josip Zornik, posestnik in trgovec 2 K; Franc Žnideršič, profesor (za dva me- seca) 6 K. Dalje so plačale gospe in gospodične: Gabrije'a rinšger, okr. š. nadzornika 2 K; Štefanija Have!, učiteljica 40 v; Marija Ko- pač, svečarjeva 5 K; Milena Papež, profe- sorjeva 1 K; Berta Pavletič, odvetnikova 2 K; Avgusta Šantel, š. svetnika 1 K. NaŠemu upravništvu je došlo: Teodor Hribar v Gorici daruje namesto venca na krsto pokojnemu Bajtu 10 K; N. Simčič, učitelj v Medani nabral med tamošnjimi pevci v farovžn in dal prožreti „Zamorcu" 4 K 30 v. ZtBS. Grngorčioef Dom" je plačala Cecilija Čebron iz Berjij na ra- čun ustanovnine 50 K (ravno tako tudi zadnjič izkazanih 50 K). Srčna hvala vsem dobrotnikom ! Novice. Oj te trte ne pustijo spati „Soci" in listim, ki stoje za njenim hrbtom. Zadel jih je vživo zadnji izkaz, katerega smo pri- občili uže lansko leto, a smo ga sedaj le ponatisnili s potrebnim uvodom. Izkaz je inočno učinkoval; dob'li smo poročila z raznih strani dežele, kako so se ljudje pulili za „üurico" in „Primorski List", ki sta pri- občila znani izkaz o teh šmentranih trtah. Vse je hotelo čitati. Kako lepo se je v iz- kazu čitalo n. pr.: Martin Tavčar iz Komna dobi! od vlade 300 Riparia pontalis, a isti Tavčar izjavlja, da ni prosil trt, ne videl in ne dobil. Trte pa so le bile dvignjene na njegovo ime. Takih slučajev je v ome- njenem izkazu mnogo. In deželni poslanec J o ž e Š t r e k e 1 j je bil tisti, ki je podpisal prošnjo na namestništvo, v kateri potrjuje, da so v izkazu navedeni reveži po- trebni, da jim da vlada brezplač- no trte. Vlada je v resnici dala vsem fingiranim prosilcem trte, in Franc B u d a 1 iz Komna je prevzel trte za vse skupaj v Tržiču dne 4. febr. 1908. Imenovani po- sestniki pa niso ne trt prosili, ne dobili in ne videli. Kje so dvignjene trte ? ?! — Tak izkaz smo torej mi priobčili! Ta izkaz naj „Soča" pobije, ako se upa! Tukaj na tem mestu pribijamo dejstvo, da Štrekelj ni tožil „Gorice* in „Pri- morskega Lista" zaradi teh izka- zov, ki so za nekoga uničujoči. „Soča" pa hoče svojim bralcem dati ra- zumeti, kakor da bi Štrekelj tožil „Gorico" in „Primorski List" zaradi teh izkazov. Ne, tega Štekelj. ni storil. Tožil pa je „Gorico" in „Primorski List" zaradi neke j notice, katero smo ponatisnili iz tržaške „Zarje", za resničnost katere pa nismo bili mi odgovorni, kakor ni odgovorna „Soča" za resničnost kake notice recimo iz Amerike, katero ponatisne po drugih listih. In Ame- rikanec, ki je po tej notici prizadet; ne bo tožil „Soče", ki je to ponatisnila po dru- gih listih, marveč bo iskal vir, iz katerega je prišla dotična notica, in tega bo tožil. — Odgovorna urednika „Gorice" in „Pri- morskega Lista" sta bila globljena zaradi uredniške nepaznosti in ne zaradi veleza- nimivih izkazov, okoli katerih se suče cela zadeva, katerih ne more pobiti ne Štrekelj, ne „Soča"! Mi ostajamo pri tem, kar smo priobčili v izkazih. Za to smo odgovorni. Sicer pa akobi nastožil Štrekelj zaradi teh izkazov, bi tožil samega sebe, saj je izkaze on kontroliral, podpisal in poslal na namestništvo! — To je resnica o trtah. „Soca" naj Ie ohrani vse tiste ro- kovnjače, tatove časti, podlo bando in druga taka imena, s katerimi otepa okoli sebe, ko se čuti najbolj prizadeto. — Trte pa naj pusti pri miru! Oj te trte, te delajo marsikomu sivo glavo ! Pies nebeščanov na zemlj1. — Doslej je bila na^ada, da so prirejali plese fantje ali krcmarji (po vaseh) in društva (po mestih). Sodba o plesu s stališča morale je med ljudmi različna, z verskega stališča ga naša duhovščina sploh obsoja, dokaz, da pies ne koristi izveličanju duše in da njegova domačija niso nebesa. Kdo bi si bi! torej mislil, da se najdejo tudi med pre- bivalci nebes plesaželjni svetniki! In vendar ! Danes zapustita dva nebesa, prideta v Trst ter priredita v „Narodnem domu" pies za tržaške Slovence!! Umeje se, da moreta ' biti to le slovanska blagovestnika. Kdor tega ne veruje, naj bere „Edinost", ki že več časa bobna in vabi na „Ciril-Metodov pies". A\i menimo, da bi se bila dala najti za plesno reklamo bolj primerna in manj nerodna oblika, ne da bi bilo treba imen svetnikov skruniti. Bovec. Danes 12. febr. izdihnila je svojo blago dušo Marija Ocvirk, soproga g. občinskega tajnika, izročivši mu krepkega dečka. Pač mlada dvojica ni mislila, da jima tako liitro ugasne luč zakonske sreče: bila sta namreč poročena še-le leto dni. Pogreb pokojne vrsil se bode 14. t. m. Gospodu tajniku naše iskreno sožalje, po- kojnici večni mir! Pokušnja vin na Dunaju. — De- želni odbor je izdal to le okrožnico: Vodstvo društva v varstvo avstrijskega vinarstva v Kremsu (Nižje Avstrijsko) je sklenilo prirediti dne 15. in 16. aprila t. 1. na Dunaju pokušnjo vin, pridelanih v raznih deželah monarhije. S projektovano pokušnjo se ima podati slika o vrednosti čistih trtnih na- sadov, ki pridejo v poštev za posamezne dežele in ki morajo zadobivati s splošno obnovitvijo vinogradov na ameriški po- dlagi vedno večji pomen. V obče se priznava, da pokaže tivedba čistih nasa- dov pravi tipični karakter vina iz posa- meznih krajev, in v interesu vinogradni- štva, kakor tudi vinske trgovine je, da se ti nasadi kar največ mogoče pospe- šujejo. Je sicer res, da je doblti tudi iz mešanih nasadov dobra, časih tudi izborna vina za trgovino, njihov karakter pa je odvisen bodisi od ene, ali druge trtne vrste, ki se nahaja v večji množini v vinogradu. Vinska pokušnja, ki je o njej tu govoia, se bo razločevala od dosedanjih in bo nudila samo vina posameznih trtnih vrst. Zanimala bo brezdvomno ne samo strokovnjake, ampak tudi vinske trgovce in gostilničarje, ker se bodo lah- ko primerjale med seboj posamezne vin- ske vrste, n. pr. rizling, traminec veltli- nec, laški rizling, različna črna vina itd. iz vseh dežel, kjer se pridelujejo. Za zgoraj omenjeno pokušnjo je izdalo vodstvo drirštva sledeča pravila: 1) Pri državni vinski pokiišnji more razstaviti vsak avstrijski vinogradnik last- ni vinski pridelek zadnje trgatve. 2) H pokušnji se pripustč le brezdvomno pristna bela, črna in rudeča vina, ki so se dobila iz ene vrste trt. 3) Vinaizmešanih nasadov, potem ona, ki se jim je dodal sladkor, ali se jim je odvzela kislina, ter vina ki niso še pov- rela, se ne smejo razstaviti. Prijave za dopošiljanje vina h pokušnji sprejema že sedaj vodstvo zgoraj imeno- vanega društva za varstvo avstrijskega vinarstva (Geschäftsleitung des Vereines zum Schutze des österr. Weinbaues in Krems N. Ö.), ki daje vsa potrebna po- jasnila. Želeti bi biio, da se udeleže naši vinogradniki v čim največjem številu po- kušnje, ki je velike praktične važnosti in bode popolnila akcijo, ki jo je bil za- pričel deželri' odbor v pretekli jeseni v nainen, da bi se naša vina spoznala in cemla v drugih deželah in da bi se jim odprli novi trgi za prodajo. Kdor se noče obrniti naravnost 11a vodstvo imenovanega društva v Kremsu, naj se obrne na deželni kmetijski urad(v Gorici, deželna hiša, Stolni rrg), ki bode skrbel za to, da se vinogradnikom naše deleže olajša tekmovanje pri poskušnji na Dunaju. Srobodca Sola zaprta. Kakor po- rocajo listi, je v četrtek vsled sklepa de- želnega šolskega sveta magistratna komisija uradno zapečatila in zaprla šolske prostore „svobodne sole" na Dunaju. — Ka ansrjf se daje ljudstvu, da ponuja po časopisih neki Jožef Landau z Dunaja nek aparat, o katerem trdi, da de- luje vspešno pri zdravljenju usesnih bolezni in pri sluliu. Opozarja se ljudstvo, da ne gre na limanlce temu Landauu, kajti njegov aparat ne deluje vspešno pri ušesnih bo- leznili, pač pa povzroči lahko še druge ne- varne ušesne bolezni. — Nearest v druž;n'. — Na po- rodu je zadel mrtvoud I. Humar v ulici Stračice. To je tako vplivalo na njeno taščo, da je zblaznela in kmalu na to unirla. Po- greb bo danes. — Umrl je 12-letni Jožef Bazzatto (?), ki je bil delj časa v bolnišnici usmi- ljenih bratov, a je pred nekaj dnevi isto za- pusti', ne' da bi okreval. Na svojem domu je konečno umrl dne 12. t. m. Kot vzrok smrti se navaja, da so ga njegovi součenci meseca ncvembra pretepli. To se je do- godilo v Šmartnem pri Kojskem. Danes se je podala tja sodnijska komisija, ki ima nalog, da stvar spravi na čisto. — Elitni koiicert seBter Ajany*, ki se je vršil v torek v zgornji dvorani go- riškega gledališča, je vspel izborno kar se tiče izvajanja programa. Sestri Aranyi, dasi niladi, sta pravi umetnici na gosli. Gosli imati v svoji popolni oblasti in proizvajati na njih prave čudese. Udeležba pa je bila pičla, še ne 100 oseb. — Potresno ozemlje. Iz Reggia poročajo, da je v noči od srede na četr- tek razsajal tamkaj orkan s točo in silnimi nalivi. Ob 33/4 uri ;:jutraj je bilo čuti močan potres. Zvečer je sledilo več lažjih potresnih sunkov. — Sklep prrega š< lskega polletja. Danes je bil na tukajšnjih srednjih šolah, na ženskem učiteljišcu in na vadnici sklep prvega šolskega polleta. Kakor čujemo, je bil napredek povsod jako povoljen. Na gim- naziji je padlo le 20% učencev. — Na Lubinju so Be dr Sreönico Btepli fanije, ˇ kojem tepeža je bil 30 letni f*nt Miha Ka?čič z nožem do smrti zaboden ˇ trebnh. Dra draga sta bila teiko, tcč pa lahko ranjenib. Vzrok: Nesrečno pijančevanje in podirjanost. — Pretep. — Da ae aname kak pretep po nodi, ni nobeoo čado. Saj ni km dctični, ki tepe ali dobi, ampak vino, ki razsaja t telesu in glafi dotičnika. Tako je raisajalo ?ino ˇ glati nekega Franca Fonaaari ˇ noci od srede na öetrtek. Ko se je ˇ pozni ari vraöal na- trkan iz neke kararne, ae je poaknsil z nekim dosedaj neznanim človekom, ki je bil pa mcčnejii kot Fonasari. V prepirn je alednji Fonaiarija poreial noa. — Predsednikom avstrijskega Lloydi je imenoTan bivli ielezniiki mi- nister dr. Derachatta, znani nemiki nacijonalec. — Eektrični tramvaj v Gorici ie cddi jimnQ pKnoitn iaje dte 15 t. m. Tako äitanuo r laikih listib. Da je to resnlca, ne garantiramo, kajti pisalo ae je nže reökrat, da se odda promela U in ta dan, a ae to ni igodilo. Komisi- jonelni ogled bo 16. t. m Čuden porod ima ta toliko imenovani tramvaj! — Zdravnikom t bolniinici us- miljenih bratoT je imeno?an dr. Lot Wolfner. — Vt'selico priredi „S. k. izobra- ževaloo drnit?ou r Kronberga s sodelo- varjem „Marijine družbe" dne 14. febr. 1909 ob 3. pcpoldne — T Podgori priredi „Marijina drnž- b&" s sodelovanjem drnitta „Branik" ˇ nedeljo dne 20. t. m. Toselico z lepim Tsporedcro. — Nepoboljgljna Wen, je 28- Ietna Marija Pin, pristojoa v Tržie", znana r naifm meeta po vličagarshu in ne- lepem življenju. Uže ?ečkrat je bila iz- gnana is Gcrije, a se je po malern časn spet irnila. Ne more in ne more živeti T Tržiču, le v Gorico s li. Romaj ao jo stnžoiki dne 7. t. m. odvedli v Triie", nie se je prikazala spet t Gjrici, a so jo Djeni „dobri znanci" redarji „Ijnbez- nji?ott rprejeli ˇ hotel „Dogana", kjer pazijo, da se ji spet kaj neprijetnega ne zgodi. — Iipred sodšč». Ne prar ulju- den je 22 letni f*nt Jožcf Bar car, čer- Jjar iz Sela na Vipatskem. Doe I. not. n>, i. se je peljal z železoico iz Gorice demov. V železniikem tozq pa se je ne- If po ff del in železniiki aslažbecec ga je moral za to posvariti. To je fanta ie bolj rizgrelo in razeajsl dalje. Na dorn- beriki poeiaji pa ga železmiki ns'nibenec izrcči redjrJD, ki je pa tnedpetema ietega T8DÜ sa levi roki. Za to te bo greval 4 roesfce ˇ zapera z enim mesecnim pc- etcir; katere ma je edmerilo goriiko o- krcžDO sodifče. Tatica je 32-letna udoTa PaTSiö fz Levpc. ZaraČena je bila večkrat pri tatvinf. Krad'a je Antcnn Gabrijelčiča in M haela Paviičn denar in razne jestfine. Scdiiče jo je ebsodilo na 2 mesečni u»- for z enim pestem in trdim ležiičcra ˇ meseca. — Za pesestnike psov. — Mestni mtgistrat naznaoja, da morajo posestniki psor plačati določeno pristojbino pri mestnih nradih ob nedeljah in praznikih cd 8. do 12. are zjatraj najdalje do 28. t. m. Psi, ki se na noro knpijo, ja treba priglasiti pri omenjenem nrada t teka 8 dni. — Fames, go^podiDJe. Pastni čas je! Rszne caiemljene kreatnre 8 spačeno obleko in harmoniko bodo lazile od hide do h'se a košem. Posebno klc- base, špeh, jajca in kaka fiika dop ade takim pebajacrn), ki radi žrcjo na ra- mena dregih, ki se petem po občini k!a- tijo pijaoi po par dnij r tedna. Vrata zaprite jim in naženite jih delat, pa rajäe stmi ocvrejte in pojejte tiite klobase, ki bi imeli dati iakim pijanim beraöem. Pozor torej ! — Število udo? druibe av. Mo- horja ˇ gcriäkem roestn se je letoa apet znatno pomnožilo. — UničeTaDJegOEeni&kihzaleg po šolskih otroeih je upeljano v Bosni in Hercegovini. L. 1908 je šolska mladina nabrala in uničila 6,630.898 goseničnih gnezd in dobila za to od vlade 500 krön nagrade. Posnemanja vredno. — Umrli go ˇ Gorici: Maranaj Terezija, stara 74 let, zasebnica; Maknc Jožef, star 2 meBeca; Beitram Jožefi, stara 50 let, zaaebnica; Pavlin Gertrud», zasebnica, stara 81 let; Petroriö Mobor, star 4 dni ; Codazzi Lt?ra, stara 81 let, zasebnica ; Vižintin Marija, stara 61 let, zasebnica; Valantiö Ivan, atar 5 dni ; Romanese Brnna, stara 11 mesecer; Bajt Ivan, star 44 let, krojaö; Rijavec Angela, stara 2 meseca ; Hraliö Angela, stara 6 dni; Gnitin Stefinija, stara 2 meaeca ; Batiitič Franc, atar 5 mesecer; Htppa- cber Ktocijan, star 39 let, reatavrater ; Petriö Valentin, atar 82 let; finanöni »traž- . nlk T p.; Padoran Otilij, star 4 meaeoe; Blokar Marij, atar 7 let, nöenec. — V boloiinici oemiljenih bratov sta nmrla : Peric Wan, star 65 let, posestnik; Prin- čič Mihael, star 66 let, kmet. — V mestni ženBki bolniislici: Červ Marija, stara 64 let, kmetica; Colja Marija, st&ra 37 let, kmetfca; Ipavec Henrik, star 2 leti; Ger- den Marija stara 45 let. posestnica ; Ba- nna Ana, etana 74 let, kmetica. Belanska goyeja pasma na Tolminskem. Sp. E. KLAVŽAR. Kakor aem čital v „Prim. Gosp.u, je sosp. ravnatelj slorenske kmet. iole A. Strekelj ˇ seji ost?dnjega odbora go- riškfga kmetijskega draitra die 24. de- cembra I. 1. podal predlop, „naj se stavi predlog deželnema odborn oziroma zboro, da se zakon o goredoreji apre- meni glede Tolminskega tako, da se ne bo kopovalo in nvažalo beianske pnsme, ampak da se bo, t bodoče izbiralo med tamoinjo tolminsko panmo najboljie in najlepše bike in rabilo le te za skok". Moram odkritosrčno reči, da me je ta predlog iz nst znanega Tfääaka zelo osnpril in da sem kar ofitrmel, ko sem na to čital dostarek: „Sprejme se ta predlcg e n o g 1 a s n o". To se prati, sem si mislil : jo rare inverbama- gistr', ali po domače pretolmačeno,za- naiati se tako trdno na to, kar je pred- Ijgal očitelj, da bi se, če treba, priseglo, da je tako prar. Ps, ni pra?. To bočem dokazati r naslednjem, pa ne morda iz oagajivosti, anopak t korist dobri sirari. Sicer ome- njam ie poprej, da je fudi osrednji od- bor ie pred zakljnčkom seje skleci1, da ee vii predlcg', ki se tičejo žifinoreje, predlcžijo še poprej živinorejskema od- seko T pretres», predno se kaj določnfga skleoe. Goepod predlagatelj ni menda nikdar pszno preöital ^zskona z dne 13. maja 1903 itev. 24 dež. zak. zastran po- spešetanja govedoreje ˇ goriškogradiški grcfovini. ker sicer bi ne bil »tavil sto- jega predloga. Po tern zakonn (^ 2.) se rmejo za plemenitev dopničati samo biki krepke rsiče, kojih pasma se zli:ga z ono, ki obstüji t dotični pokrajini. S tem ni zaporedanr, da se morajo za plemenite? nporabljati samo biki beian- ske patme, marieč bi se morali t zmisln tega doiočiia ˇ prri vrsti dopoščati biki tiste pasme, katero imenaje gosp. pred- ligatelj domačo tolminsko pasmo, če res obfctojt taka pasma t tolminski pokrajini. Z naredenim določilom zakona etoji v popolnem soglasja tndi izvriilni nkaz c. kr. namestniltra ˇ Trsta z dne 2. oktobra 1904 šter. 27044 (iter, 21 dež. zak.j, kateri določa (§ 1), da se ˇ pokneženi grcfofini Goriiko - Gradiški smejo nporabljati za apnščanje le oni biki, ki so T smisla zakona z dne 13, maja 1903 dopaičeni. Po § 2. tega nkaza pa ima deželni odbor aporazamno 8 c. kr. kmetijskim draitvom, a pridržano pritrdittijo c. kr. namestništva, določati kateiim plemenom morajo pripadati biki, ki se imajo aporabljati t poaameznih go- redorejskib olcoliačih. Ssmo T aln^ajn tedaj, ako bi bila pri8tojna oblastra določila, da »e smejo na TolminBkem dopnščati izkljaöno biki belaaske pasrne, bilo bi t dosego pred- ltgateljete namere amestno, naprositi deželni cdbor, naj nkrene, da se bodo namento belanskih plemenjako? izbirali in za plemeniter nporabljali biki tako- zTAne tolminake pasme. Prememba zakona r nasTetoranem ¦misla je po Tsakem načina popolnoma nepotrebna in druitfö bi, izTrinje btoj sklep, a proiDJo ža tako premembo samo dokazalo, da ne pozna zakona, kakor je gosp. predlagatelj s BTojim predlogom dokaza), da ga ne pozna. Sicer pa si doToljnjem gosp. pred- lagatelja pralati : Kj© dobimo mi za ple- menite? spoaobnih biko? tolmimke pai- me, po kakinih znakih in lastaostih jih apozuamo in razloöimu od biko? drngih pasem? Krnetijska znanost ne pozna tolminake pasme in kar je aajhnje na stvari, je to, da je Tolminci aami ne poznajc. Res je aamoto, dasmo imeli nekdaj T naših gcrah neko domačo živino pie- nične barre, o kateri bi ne redeli po- ˇedati, koji pasmi je pripadala. Ta se jti rNziirjala tndi po Kanalskem in je se- gala ie niže t deželo. Prar re?ne po- tomce take žifine nabajamo ie ta pa tarn po gorskih planotab, zlasti po Banj- ii'cih ; a gototo si ne želi noben raza- men kmetOTalec, da bi ae taka živina ohranila ie dalje r naših krajib. Pomi- sliti pa je, da so tekom 2asa avažali go- rejo žifino r razne kraje obiirne nase planinske pokrajine iz Bohinja, s Korc- ikega, iz alorenske Beneči>, z goriikega trga in Bog vp, ie od kod. Vsled tega se je naia gorska živina vedno bolj po- meiala z drogo in je polagcma izgabila Tea STOJ prrotni znaöaj. Najdalje ae je morda ohranila domača žirina na Li»ko, kjer bo imeli zares lepe in dobre dcmače hrave, ki so bile na jako do- brem glasa kot izvrstne mlekirice in so se radi tcga drago prodajale r Tret in dragam. Toda sroje dobre 'astnesti so te krave oavadno razode?ale samo dom». Eer je Lirek oblagodarjen z izmtnimi pašniki in pridelaje na svojih njirah in travnikih obilo izborne piöe in ker so bile krave doma akrbno krmljene, ni coda, da so sloTele kot dobre m'ekar.ce; a ta prikupljiva lastnost je jela takoj ponehavati, ko so te žirali z domovjem spremenile tadi pičo ia navadoo bo po- tem dotifni kapci tožili, da su bili ope- harjeni. — Ziaj se je tadi na Liiku do- mača živina nmaknila belanski pa»m;, ker so živinorejci spoznali očitne pred- nosti belancer. Najboljši dokaz, da nimamo r na- iih goreh enotne domače goreje pasme, ? am ponnjajo imena, b katerimi so ozna- čevali kmetoralci sroje žirali po barvi njihove dlakr, kakorina so: Baloh in Bavb.9, Rjavec in Rjavkf, Sirec in Sivka, Li8ec in Liska, G k in G ka, Brez in Breza^ Čad in Čadr, Ssjr in S)?ra in ie drag», Ta raznovstnoat imen razodera spojenoet razaorrstn h papem v gorski uc- fflfcči živini. Po rsem tem 08melim|se trditi, da ni nikjer na Tolminskem tiste pasme, katero imenaje gasped predlagatelj tol- minsko ia da bi bil dosledao zakon ne- izvriljiv, ako bi se spremenil po nje- gOTem predlcga. Mdni pa je naj bolj na tear, da do- kažem ncamoBtnost premembe r name- ravanem smislo, da bi se namreč opa- stilo nvažanje in dopažčanje bikor be- ianske pasme za plemeniter r tolmisko pokrajino in da bi ae namestc njih. apo- rabj&li kakorini koli dragačni biki za skok, ker sem popolnoma arerjen, da bi pomenila taka prememba — nepre- cenljiTO škodo za celo naio pla- nin8ko pokrajino. 0 tem pribodnjiÖ. Hinematogpaf Salon Central. PROGRAM: Za yideti samo od 14. do 20. februarja. Blatno jezero na Ogerskem. On se mora plesati učiti! „Funikuli Funikola!'1 — Italjanski Solo in pevski zbor spremljevan z godbo. V morju izgubljeno. Pretresljivi tragični dogodek iz življenja, v 20 oddelkih. - Spodleteni izlet. Dolžnost proti maščevanju, velika dramatična žaloigra v 30 prelre- sujočih oddelkih. Bahač. krezplač- ni vstopni listek. Navadne cene. Predstave ob delavnikih ob 5V2»- -7 in 8 uri zvečer. V nedeljo predpoldne ob J|211 uri predp.j popoidne ob 2., 3.,.. 4., 5., 6,, 7. in 8. uri. J Priloga „Gorici" šf. 13. z dne 13. februvarja 1909. No, no, kedo očifa nedoslednosl! V clanku „Prikrita zigrizloatu imo pokazali na jtodlegi „Edinostiaega" spo- roöila o zadoji seji naiega dež. zbora, kako je gospodom pri tern lieta nasprot- atvo do nas prešlo že t praro itratt, in to ne le arednikom in dopisnikom, im- pak todi lastnika samema. Pokazali smo, da pozna ta gospod (rar dobro daievno razpoložeaje liberalnih čitalcer srojega öaenikarskfg* podje^a, katerira je beseda „klerikalec" prUtaa psorka, in da rabi r dotiönem srojem sporoöila to beaedo iz- kljnäno in dosledno za nazifaoje naie „SIot. Jjudake stranke", dočio> imenaje lUI. stranko ittfga imena in prcgrama ledao le „laiko ljudako Btranko" in niti eokral ne „klerikalno". To naie očitaDJj je pograbil naj- bolj očeni gospod pri „Kmečkem glaaa" ter naa obdolžaje nedosledaosti, öei, da ladi mi ne imenajemo ojegore stranke „kmečka 8trank&"; kakor 88 aama ime- nuje, ampak „liberalno agraroo atrankou. Uöeni gospod misli, da nas je 8 tem Bog ye kako pobil ter nam dokazal, da se držinao latinskega reka: „Oaod licet Joti, non licet bon". Ali ta zrek je nai uöeni nasprotnik slabo pogodil, ker pri- Btoja naieau oöitanja „kakor peat na oko" (W.e a Faust aof a Aag). Mi ga že moramo zairniti na latinaki rek : „Eit modna in rebaau. Ako bi bil spo- dtoiani gospod precital naä älanek paz- Ijiveje, bi bil s arojim biatrim razamom brezdfomno razridel, da Be mi neispod- tikamo na tem, da &as naziilja „ ü ii- nost" „klerikalce" — <5e ladi ne ? do- brem smiala - ampak na tem, da na iato s«po boža in liže iadko „Ijadsko atranko" a ten, da ji na celi črti priza- naia z nazirom „klerikalna". To je pa Tie nekaj dragega kakor naie naziranje „kmečke stracke" z „liberaloo-agrarno stranko" 1 JNedosledni bi bili mi, če bi ekaistirala kaka laika atranka s kmeö- kim programom in liberalnimi tenden- cami ter bi jo mi doeledno nazitljali „laika kmečka atrank*". — Nanaii atrani torej ni ntdjslednoati. Aii je pa morda ni tndi pri „kmečki Btranki?-* Če primerja ta stranka prfo dobo arojega natstopa z dobo zadnjih Toliter in z astaaovljenjem takoimenovanega „Slorenskcg* klub*", mora priznali, da ni diagega nego poosebljeua nedo- slednoat. Naatopila je pod deviza : Proč z liberalno in klenkalao Btranko ! Mi hoötmo mir ˇ deželi ! — Vaakdo je moral priöakofati, da se poatKvi tadi t vršenja te devize i enako nasprotje proti dotedanjima strankama. To je za- htevala go la dosledno at. Ah k»j store ti „Y&rnht doB^ednost.?" Z/tžojo ee z eno Btranko proti dragi. Pa da bi se bili zTezali vsaj z močnejio ter doeegliT „pomirjen.u" dežele vsaj to, kar se je dalo doseöi, namreö, da bi bili spravili ˇaaj eno Btranko (iibfcejio) s prizonila narodnega preprira. Ne, itorili so to, kar bo mogh stonti, da se je ne le ohranil, ampak ie bolj razvnel prepir r deželi, t. j. zagreäili so, kar je bile mogoöe najveejo nedoaledost srojema programn I VoliUeni boj je nehal, prenehala Teljavnoat ugovira dr. Frankota: „Mi amo si morali hrbet zararorati proti kle- rikalcem" (kaj ne, kraana dosled- noat mož», ki je naetopil kot angelj miru!), ponudila se je nofa priiika „agrarcem", da bi bili postali dosledni Bfoji devizi, da bi bili na poalancih po- pravili, kar so na TolitTah ztgreiil1. Nj h program je zahtevai, da bi Bi bili vzpo- atavili enako razmerje do liboralceT ka- kor do klerikalce? t. ]. da bi se bili lc- äili od liberulmh zaveznikor izza voliter, nprizorili z enako odirilOärenostjo do obeh (starih) strank akcijo ˇ dosego skopnfga klabv. Ali kaj so naredili? Uatanovili so za hrbtom naSih poalancer klnb, nazfali ga sfojevoljno in nelojalno (ker ne fseboje poslancer rseh sloven- akih strank) „slovenski" klab, zaprli na- iim poalancem tbdj 7stop z goroataanim xnpshom, ki nosi v čioteikh drožbi fme Andrej GibrŠček, postavili ae na olna ter kričali akozi nje, da bi Ijadatro a i- ialo : V „alor. klnba" je prostora za vae slovenske poslance ! — S tem bo dopri- neali k „nedoalednosti" do BTOjrga pro- grama no? priaptvek. Ali hočemo nadaljerati? Ali ho- čemo naitevati vsa politiöna djaoja in | nehanja „agrarna" (med njimi niti €- nega gospodarakeg«)? Aii hočemo popi- sati, kako žalostno alogo igra „sgrarna" stranka ˇ dež. zbornici, ko proetOToljno drži Evoj tilnik pod peto liberal nega „ge- nerala brtz armade", ko se elepo po- ' kori liberalnemn rodsl7n ; ko se da pred drngimi stranktmi zstt^ptti po liberal nemn zastopetvn, r k a ter em izgiaja in ae pDtapIja prav kot pri&toa liberalna atranka? Ali hočenoo si t) primerjati 8 prvimi poja?! „sgrfcrcav" t njih čaani- ikem glasila ? Ali njj zcabitt koiffonti- ramo predrolitveni boj njih čaaoiškega glasila a „Sočo" s sedanjim obojestran- akim ijabkovaDJem, vrieöim Be t najdiv- nejiem medaebojnem molčanja ? — 0, ne! Čema neki ? Saj vae to ni drogega nego nepretrgana rrata aamih nedo- - alednosti! la krono torn nedo- . Blednostim bo postarili h dni a pre- kiščeojem srojega glasiU. Iz „Nas'ga glaaa" ao napravili „Kmeöki glas". Pri liberalni „Sjč," Bodelnjejo le liberelc', pri „Gjriei", glaeiln „Ijadske strankeu, Ie možje iz Ijndatva, in pri „Kmeökem giata" doaledno Je morda — kmetje??? — Ali trorijo „k m e 6 k o etranko" le kmetje? Niti po TeÖini ne ! „Kmecka stranka" Vam je kooglomerat liberalnih ačitel.er, liberalnih krčmarjer, libe- ralnih trgovcer, liberalnih velepc- BettoikoT \a liberalnih — kmetor. V tej meianici razliänih otsnor je rar no oni stao, pri katerem so ugabili ime za celo meianico, z oiirom na njfgofo mncgoitevilnoat t deiel', najslabia za- BtopaD. Ako bi bili Ustinov t el j i „kmeöke slranke" vedeli, da je kakega drag h sta- noT največ voliicsr t deželi, bi biii stranko imenorali po tem stana. Nj^m je pač le za lov na voliice, zato bo jib tadi le Tolitre rodile. Vpraiamo, aii ni naj- večja nedoslednoat, nstaoonti stranko iz najrailiönejä h atanor in izjavljati, da bo stranka akrbeJa za kc- risti le enega atana I Pa da bi se vaaj koriftti teh stanoT ne križale ! Vzemimo le nöiteljski in kmeöki Btan ! Ali si ta dra ne reöeta lahko: Troje žiiljenje, moja smrt?! D^n dane<, ko ae stan or- ganizira zoper stin, aii je mjžia nsta- novitev stranke iz moogih stanor, katere (itranke) edini namen bi bil gaaotna ko- ritt le enega stann ! Ne, to ni mogoče ! Zdeara pamet pravi, da morajo imeti ti stanofi en skopni iuteres. li naj ga ii^emo, kakor hoöemo, dragega ne naj- demo nego interes liber al iz ma. — Liberalci so rai. V dokaz te trdiUe bo nam ponaja znaöilua prikazen, da na- stopajo na Bhodih „kmečke stranke''praf tisti nčiteljf, trgoici, velepojeslniki, ki so pred par ie ti na liberalnih shodih igooiirali kmeta in se potili le za libe- ralizem. To nam daje vso pravico, da ime- najemo „kaucko stranko" iiberalno, ktr je po ojeni seslayi dragače ne moremo niti imenorati. Ujenemu goapoda pri „Kmeökem glasn" tadi ni išeč, da jo imenajemo „agrarno". To ja pa zoptt neka s«movoljna z&htera. „Agraren" je menda toliko kot nai „kmetovalen"; kmdtoraleo je pa tisti, ki žiri od kme- tcvanja, a sam ne dela. To bo pa ravno veleposestnikf. Ker ao pa ti „razmorcmau v mnogo večjem itevilu zaatopani t „kmeöki straaki" nego kratt p, jo smema z večjo prafico imenoToti „agrarnu" nego „kmecko". S tem je dokazaur, da odgotarja le prat ci in reanic*, sko imenajemo „knceöko stranko ", „1 bera'oo tgra n) Btranko" in „Kmečki glas" djo liberalao gaailo. In pri tem ostanemo! Ivan Bednafik priporoca svojo knjigoveznico v Gorici ulica della Croce štev. 6. aii pa goveje meso vsaki dan svežo. Meso v skoku netto Dfuntov 41 ,, K^. 3 K 50 v pošilja Rubinstein & Co. Podwol- szyska ()sterr. X. 5. Rojaki! Spominjajte se ob vsaki priliki „ŠolHkc^a domi" Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Proda a stroje kdi na teden- ske aii mesečns oboroke, 5troji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti Priporoca se slav. občinstvu. ZAHVALA, Podpisani se najiskrene.'e zahvaljujem v imenu preostalih pokojnega IVÄNÄ BAJT prijateljem in znanceni, ki so pokojniku in nam v času bolezni in smrti skazavali raznotero pomoč, tolažbo in sočutje. Še po- sebcj izrekam najsrčnejšo zainalo slav. „Sloveiiskemu bralnemu in podpornemu društvu", ki je pokojnika do zadnjega podpiralo in prispevalo tudi k pogrebnim stroškom ter se vdeležilo po- greba polnoštevilno z društveno zastavo načelu; slav. „Sloven- skernu katoliškemu delavskeniu društvu" za obilno deležitev z društveno zastavo; čč. oo. kapuciiiov za pogoste obiske, dušno tolaž^'0, za vdeležbo in obredno azistenco pri pogrebu ; družini Jcrneja Kopač za krasni venec; prisrčno hvalo vrlemu pevskemu zboru pod vodsivom g Vuga za ginljivo petje pred hišo in ob grobu ; vsem odlicnim gospodom in obilnemu ljudstvu, ki je od blizu in od daleč prihitelo — posebno iz Pevme v tako ogrom- nem številu skazat pokojniku zadnjo cast. Gorica, 8. februvarja 1909. I U > A ( IJ 15 A J T, c. kr. učitelj. St. 125. RAZGLAS. Xa drazbi se odda zorndlm iiove^n po- kopsilisc-n z mrtvnsiiico in kapelico v Sv. Krizu due 'JS. tehrnvaria t. I. od t). do 10. i ure predpoldiie v ol)c. uradu. S k up ni 81 r o š e k je pronirun join na ¦ 1(5.000 K, kavrijn /nasa o°0. I Drazheni pog'oji, narrti in prevdarek so razpolozeni v oho. uradu do lire drazbe. Mostno xupaiislvo Sv. Križ, 10, [{Inarja 1909. Zupan : | Mrevlje. = Izgotovljeno pohistvo = lastnega izdelka priprosto = in fino se dobi pri ~ fl. Cemigoj-Gorica. = Tržaska ulica 18. ===== Izdeluje tud, stavbarska in cerkvenega dela. Rihard in = =Felix Majer Dunaj II. Kaiser-Josefstrasse 30 erarni liferanti knpujejo in prorlajajo seno, slamo. re- zanieo in krompir vsake < v rste pod n aj ni>od n ej si m i pogoji. Velepodjetje prve vr- ste v lastnem obratu z lastno parno silo. štev. 342. Op. Razglas. Naznanja se, da javna dražba zostavil IIs. Eetrtieta, 1.1. meseceu ottota, eoieiiita in tonta 1907, Zcične v - ponedBljeH, 8. marca 1909, ter se bo nadaljevaia naslednje de- lavnike in sicer četrtke in pon- deljks, od 9. ure zjutraj do 1. po- poludne. Od rounQteljstuo zasiavljalnice. V Gcrici. s>8. janurarja 1909. ^ mizar in v lesni trgovec f Fodcori, na voili iilnmim losta (na cesti, hi feljeproti Gradiški) COO Trguje tudi z opeko. ima ve- liko zalo^o Vfakovrstne^a trde- ga in mekhe^a lesa domačega in tujega, veliko zalogo pohišt- va, vinskih posod, stiskalnic itd. Pijanosti ni več. I'/orec tojja cmlexnega izdclka ,,('O/A" se pošlje brc/plačuo. More s<> «lati v kavi. v mlo- ku. v pivu. v viiiu ali vjoli- lihi no da (ji pivec to zapazil. 1'rašck „COZ.V učinkuje emlovito. tako. da sc pivcu jnistudi alkoliol in vse alko- liolne in močne pijačo. Ta prašek deluj«; tako niirno in potovo, da ma ga. sniojo d.iti žona. sestra ali hči dotičnika, no da bi on zapazil. kaj. je rcsiiično provzmčilo njogovo i zdravljenjc. J Prašfk , COZA" je prinosi-l ' nrir v tisočcrc ilružine. je rošil J Ojironmo osob srainote in po- nižanja, da iz takili osob je cpIu napravil ovrsto. močno in vrfakopa dnla zniožno ljuili. Ta prašok je že marsikatora mla- deniča sp avil nazaj na pravo pt. 3 odpre dne Ik t. m. mala loterijska nabiral- ' nica tudi za I) l.T X A .1. P r i h o d n j e srečkanje se bode ' vi^ilo dne 20. t. m. ' I ; Sardagna, ' c. kr. iKihiratolj. , Na prodaj so radi smrti posestnika na Rlcdu pri blcjskem jezeru z e in I j i s k (' parcele s krasno lego, tik jc~ zera z gozdom. Cena za kvadratni seženj G K in 12 K. Xadalje je ii a \) Y o (I a j na Blcdu m e h 1 o- Y a ü a v i 1 a s sadnim vrtom blizu hotela ,. Loui^enland", tri minute oddaljena od jezera. (Jena nizka. Več se poizve pri gospej Ivani P o k o r n. Ljubljana. Gra- disče 17. Rojabi! hupujtE napodni hoieh „Solshega Doma". ......jamiiilo frcselilii Slav, ohcinstvu uljurfno na- znanjam. da sem preselil svojo krojasko delavnico in trgovi no z izi»'otovljeninii oblekami iz Tekališča Jos. Verdi St. 33 v lastno hiso Tržaska ulica stev. 1.6. („tih Malega doma") Obenem naznanjain. da sem vpeljal v svojo delavnico tu ii telefonst. 150, da za- niorem hitreje postreei svo- jim cenj. naroc-nikom in od- jeniak-eni. 1 IViporooam se za l)lai»'ohot- no nakloDJenost in bilježim z odlirnim spostovanjem Ant. Krušič. Svqji k svqjim! Staroznana narodna tvrdka: flnton Iv. Pečenho GOBICA, uliea Jos. Verdi 26 postreže pošteno in točno s pristuimi be- limi in örnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj- skim pivom „prazdroj" iz sloveče češke „Meščanske pivovarne", in izbornim proti- vinskim pivom iz pivovarne kneza Schwarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah ; z do- mačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko goriška postaja. Cene zmerne. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica St. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na dežell svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- ion. Portoriko itd, Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1,2, 3, 4, 5. Vec* vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob V» k''a isl od enega lunta. Testenine iz tvornice Žnideršič 4 Valenčič. Žveplenke družbe sv. Ciiila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago pive vrste. Jedilna mast ,Iaz rabim „cercHovc jeililne maati" le ti'ieeti'tine te^a, kar bi morala rabiti^dru^e zi\alske niasli in pri vsem tern napravi ——----- jedi jako okusne ----------- CENJ. PAME IN (JOSPOPJE - POZOR! Imate že šivalni stioj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. Qrjginal-üictoria stroji d^i0 še po 10 letni uporabi brezšumno. Original-Victoria sfroji so neprekosijivi za dompCo rabo in obrtne namene. ' OPiginal-lfiCt-ria StrSl- so najprlpravnejSI za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. örjgjnal-üict-ria stro|i so najboijši izdeiek vseh uosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojfv in drugih šivalnih strojev, dvokoles „'Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kersevani & Cuk — Gorica Stolni trg (Piaza Duomo) št. 9.