Rožnice (Rosaceae) v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru in cianogeni glikozidi Uredniki Janja Kristl Jana Ambrožič-Dolinšek Meta Pivec Jurij Rakun Marec 2022 Naslov Rožnice (Rosaceae) v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru in cianogeni glikozidi Title Rosaceae in the Botanical Garden of the University of Maribor and Cyanogenic Glycosides Uredniki Janja Kristl Editors (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) Jana Ambrožič-Dolinšek (Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta) Meta Pivec (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) Jurij Rakun (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) Recenzija Andrej Šušek Review (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) Andrej Paušič (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) Jezikovni pregled Mojca Garantini Language edeting (Univerza v Mariboru) Tehničn urednika Jan Perša Technical editor (Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba) Oblikovanje ovitka Jan Perša Cover designer (Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba) Grafike na ovitku Cover graphics Foto: Meta Pivec, 2022 Grafične priloge Graphic material Avtorji in uredniki Založnik Univerza v Mariboru Published by Univerzitetna založba Slomškov trg 15, 2000 Maribor, Slovenija https://press.um.si, zalozba@um.si Izdajatelj Univerza v Mariboru Issued by Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Pivola 10, 2311 Hoče, Slovenija https://www.fkbv.um.si, fkbv@um.si Izdaja Edition Prva izdaja Izdano Published at Maribor, marec 2022 Vrsta publikacije Publication type E-knjiga Dostopno na Available at https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/653 CIP - Kataložni zapis o publikaciji © Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba Univerzitetna knjižnica Maribor / University of Maribor, University Press Besedilo / Text © Kristl, 2022 582.639:613.2(0.034.2) To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva ROŽNICE (Rosaceae) v Botaničnem vrtu 4.0 Mednarodna. / This work is licensed under the Creative Commons At ribution Univerze v Mariboru in cianogeni 4.0 International License. glikozidi [Elektronski vir] / uredniki Janja Kristl ... [et al.]. - 1. izd. - E- Uporabnikom je dovoljeno tako nekomercialno kot tudi komercialno knjiga. - Maribor : Univerza v Mariboru, reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev in Univerzitetna založba, 2022 predelava avtorskega dela, pod pogojem, da navedejo avtorja izvirnega dela. Način dostopa (URL): Vsa gradiva tretjih oseb v tej knjigi so objavljena pod licenco Creative https://press.um.si/index.php/ump/catalog Commons, razen če to ni navedeno drugače. Če želite ponovno uporabiti /book/653 gradivo tretjih oseb, ki ni zajeto v licenci Creative Commons, boste morali ISBN 978-961-286-580-1 (PDF) pridobiti dovoljenje neposredno od imetnika avtorskih pravic. doi: 10.18690/um.fkbv.4.2022 COBISS.SI-ID 102501635 https://creativecommons.org/licenses/by/4.0 ISBN 978-961-286-580-1 (pdf) DOI https://doi.org/10.18690/um.fkbv.4.2022 Cena prof. dr. Zdravko Kačič, Price Brezplačni izvod Odgovorna oseba založnika For publisher rektor Univerze v Mariboru Citiranje Kristl, J., Ambrožič-Dolinšek, J., Pivec, M. in Rakun, J. (2022). Rožnice (Rosaceae) v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru in Attribution cianogeni glikozidi. Maribor: Univerzitetna založba. doi: 10.18690/um.fkbv.4.20222 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI J. Kristl, J. Ambrožič-Dolinšek, M. Pivec in J. Rakun Kazalo 1 Uvod ............................................................................................................... 1 2 Botanični vrt Univerze v Mariboru se predstavi .......................................... 3 3 Katalog vrtnic ............................................................................................... 11 4 Zgodba ........................................................................................................ 45 5 Rožnice v prehrani ....................................................................................... 51 5.1 Bolj znane užitne rožnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 5.2 Manj znane užitne rožnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56 6 Recepti iz rožnic ......................................................................................... 67 6.1 Marelični cmoki iz krompirjevega testa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 6.2 Jagodni tiramisu z bezgovim sirupom v kozarčku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 6.3 Jabolčne palačinke. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 6.4 Skutin namaz iz vrtnic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71 6.5 Češnjev sladoled . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72 6.6 Rulada z gozdnimi jagodami. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73 6.7 Piškotki z malinami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 6.8 Breskova skodelica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 6.9 Biskvit z nektarinami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 6.10 Skutina torta z robidami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 6.11 Kutinov sir . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78 7 Naravni toksini ............................................................................................ 81 7.1 Delitev rastlinskih toksinov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82 8 Analitika cianogenih glikozidov .................................................................. 91 8.1 Razgradnja cianogenih glikozidov s hidrolizo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 8.2 Izvedba poskusa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93 9 Delovni list za osnovne šole – krajša verzija: Po poteh rožnic .................. 99 10 Delovni list za osnovne šole – daljša verzija: Po poteh rožnic ................. 107 ii KAZALO. 11 Delovni list za osnovne šole: Cianogeni glikozidi v rožnicah .................. 119 12 Delovni list za srednje šole: Cianogeni glikozidi v rožnicah .................... 125 13 QR (»Quick Response Code«) oznake ..................................................... 131 14 Zloženka ..................................................................................................... 135 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI J. Kristl, J. Ambrožič-Dolinšek, M. Pivec in J. Rakun 1 Uvod JANJA KRISTL, JANA AMBROŽIČ-DOLINŠEK IN META PIVEC Monografija je nastala v okviru projekta ŠIPK z naslovom »Cianogeni glikozidi v rastlinah iz družine rožnic na območju nekdanjega grajskega vrta«. Namen Društva prijateljev botaničnega vrta je javno predstaviti bogato zbirko rastlin, ki uspevajo na površini nekdanjega grajskega vrta, ki je danes del Botaničnega vrta Univerze v Mariboru. Botanični vrt obiskujejo različne generacije od otrok do ljudi v tretjem življenjskem obdobju. Med njimi so ljubitelji rastlin, ki jih sam sprehod v naravi ne zadovolji. V Botaničnem vrtu člani društva že izvajajo izobraževanja za različne generacije. Pri tem so društvu v pomoč različna gradiva. Za potrebe Društva prijateljev Botaničnega vrta smo iz družine rožnic popisali vrtnice in pripravili besedilo, ki bralcu na kratko predstavi posamezne sklope vrta, opiše zgodovino vrta, morfologijo vrtnic, njihovo zgodovino in delitev. Obiskovalec vrta bo tako dobil vodnik po zbirki vrtnic v rozariju in informacije o prireditvah, posvečenim vrtnicam, in hkrati tudi pomoč pri izbiri sort vrtnic, kako izbrati primerno vrtnico za domač vrt, katere sorte so odporne proti boleznim in druge zanimivosti. Rožnice so skupina rastlin, s katerimi smo povezani v vsakdanjem življenju. So del vsakodnevne zdrave prehrane in našega bivalnega okolja (okrasne rožnice). Informacije, ki jih bodo obiskovalci vrta dobili s pripravljenim gradivom, so pomembne za zdravje, saj nekatere uporabne rožnice vsebujejo toksične snovi, česar se večina ljudi ne zaveda. Prav 2 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. tako marsikdo ne pomisli, da takšne snovi s prehrano vnaša v telo in da so lahko v nekaterih primerih smrtno nevarne. Le redkim je znano, da so npr. jabolčne pečke in jedrca mareličnih koščic strupena zaradi prisotnosti zdravju škodljivih cianogenih glikozidov. V monografiji se bodo bralci seznanili z nekaterimi bolj in manj znanimi užitnimi rožnicami, cianogenimi glikozidi in postopki za določitev vsebnosti cianidnih ionov v živilih. Med bolj znanimi predstavniki rožnic smo opisali jabolka, hruške, jagode in maline, od manj znanih pa kutino, jerebiko, šipek, skorš, robide, aronijo, nešpljo in šmarno hrušico, plahtico, srčno moč in glog. Dodali smo zbirko receptov iz rožnic. Vsak recept vsebuje slike postopka in zanimivo dejstvo. Da bi ta zbirka receptov pritegnila tudi osnovnošolce pri gospodinjstvu, smo dodali stripovsko zgodbo. Z namenom, da bi se otroci naučili več o rožnicah, so oblikovane preproste naloge s vprašanji. Pri nalogah je poudarek na manj znanih rožnicah. Izdelali smo didaktično gradivo, namenjeno mlajšim osnovnošolcem, ki jih vodi po vrtu in spodbuja k opazovanju rastlin. Učna lista sta vsebinsko namenjena starejšim osnovnošolcem in srednješolcem. Za obiskovalce vrta smo pripravili zloženko, ki predstavi zanimivosti in toksičnost cianogenih glikozidov. Pripravljena učna gradiva pomagajo otrokom različnih starostnih skupin in odraslim usvojiti določena kompleksna znanja iz kemije in botanike na inovativen način (s stripom, z recepti in igro). Otroke višjih razredov osnovne šole in srednješolce lahko z gradivi izobrazimo o rožnicah na splošno, o uporabnih rožnicah in potencialnih nevarnostih, ki jih lahko prinaša uživanje nekaterih plodov rožnic zaradi prisotnosti cianogenih glikozidov, ki jih srednješolci spoznajo tudi s kemijskega vidika. Aktivnosti v okviru projekta so obogatile ponudbo za obiskovalce Botaničnega vrta: za tiste, ki obiščejo vrt v okviru šolskih obveznosti in vse generacije, ki ga obiščejo v prostem času. Pri projektu so sodelovali pedagoški vodje, strokovna sodelavka in študentje različnih študijskih programov, ki so skupaj tvorili interdisciplinarni tim. Z vloženim delom vseh sodelujočih se krepi sodelovanje med Univerzo v Mariboru in lokalnim negospodarskim okoljem. Projekt sem vodila izr. prof. dr. Janja Kristl skupaj z mentorji izr. prof. dr. Jano Ambrožič- Dolinšek, doc. dr. Jurijem Rakunom in Meto Pivec. V projekt so bili vključeni študentje Katja Stojnšek, Anja Preložnik, Maša Špes, Tadeja Bantan, Nika Atelšek Hozjan, Jan Senekovič, Jan Horvat, Jan Opara in Vid Žnidar. ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI J. Kristl, J. Ambrožič-Dolinšek, M. Pivec in J. Rakun 2 Botanični vrt Univerze v Mariboru se predstavi META PIVEC V Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru lahko občudujete rastline, zbrane iz vseh celin sveta. V njem boste našli navdih za občudovanje rastlinskega sveta in marsikatero dobro idejo za ureditev lastnega vrta. Ob naravni dediščini obisk vrta nudi tudi arheološko učno pot ter z njo vpogled v bogato arheološko dediščino severovzhodne Slovenije in Štajerske. Arheološka pot je zasnovana na območju ohranjenih gomilnih grobišč, kjer so nekdanji prebivalci pokopavali svojce že pred 3.000 leti. Botanični vrt (kot izobraževalno raziskovalna ustanova) deluje pod okriljem Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Je del univerzitetnega kmetijskega posestva Pohorski dvor. Kot drugi botanični vrtovi po svetu je ustanova s širokim spektrom delovanja, s ciljem širši javnosti podati čim bolj celovit in natančen pogled na rastlinski svet z vidika vseh področij rastlinske biologije. Ob osnovnih nalogah, kot so ohranjanje rastlinske raznolikosti in pripadajočih rastišč, sodelovanje pri znanstvenih raziskavah in izobraževanju, ima pomembno vlogo tudi pri naravovarstveni vzgoji in vzgoji glede okolja, ohranjanju naravne in kulturne dediščine ter pri razvoju sodobnega turizma. 4 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. Botanični vrt Univerze v Mariboru predstavlja pomemben vir intelektualnega in estetsko-kreativnega ponosa ter je pomemben člen družbenega, kulturnega in ekonomskega razvoja tega področja in širše regije. Zbirka rastlin ni le znanstveno pomembna, ampak ima tudi zelo veliko kulturološko vrednost. Idejna zasnova botaničnega vrta se je začela razvijati v letu 1994, ko je posestvo Pohorski dvor v upravljanje dobila Fakulteta za kmetijstvo Univerze v Mariboru pod vodstvom dekana prof. dr. Božidarja Krajnčiča. Na njegovo pobudo in z njegovim vztrajnim prizadevanjem je kmalu nato začel nastajati vrt, ki je prve vodene skupine na oglede sprejel že leta 1997. Vrt je nastajal po delih. Postopoma je od nasada mamutovih dreves do današnjega vhodnega dela zraslo več posameznih sklopov oz. zbirk rastlin. Rastlinske zbirke zavarovanih, okrasnih in uporabnih rastlin v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru (UM) štejejo več kot 3.200 različnih vrst in sort. V delu vrta je tudi genska banka sadnih rastlin (jablane, hruške, češnje, malice, bezgi), ki nastaja v sklopu znanstvenoraziskovalnih projektov. Zbirke rastlin skupaj z gensko banko se razprostirajo na nekaj več kot 18 hektarih površin. Rastline lahko v Botaničnem vrtu spoznavamo na individualnih ogledih, na vodenih ogledih, največ obiskovalcev pa za učenje izbere katero od organiziranih oblik podajanja znanja: predavanja, delavnice, tematske vodene oglede ali praktične prikaze. Letno se jih v sklopu izobraževalnega programa zvrsti okoli trideset. Poletje je čas za občudovanje zbirke vrtnic – rozarija. Prvo zbirko vrtnic je zasnoval ustanovitelj Botaničnega vrta Univerze v Mariboru prof. dr. Božidar Krajnčič, ki se je tudi ljubiteljsko ukvarjal s križanjem vrtnic. Prve vrtnice so bile v rozarij zasajene že leta 1998, takoj za zbirko iglavcev. Na seznamu je bilo več kot 30 sort vrtnic iz vseh skupin: čajevke, grmaste, mnogocvetne, vzpenjavke, pokrovne in debelne. Leta 2014 smo rozarij v celoti prenovili. V osnovno shemo pušpanove strižene žive meje, ki obdaja rozarij, smo zasadili skoraj sto gredic novih sort vrtnic, razširili osrednjo pot in dodali loke za vrtnice vzpenjavke. Danes je rozarij tudi prostor, kjer v juniju predstavimo ekološke in turistične kmetije ter lokalne vinarje na prireditvi Vrtnice in vino. Čudovit ambient in čarobnost prijetnega poletnega večera popestri izbrana glasba, in tako obiskovalci zaposlijo prav vse svoje čute. 2 Botanični vrt Univerze v Mariboru se predstavi 5. Deli vrta Vrt je za individualne oglede odprt od konca marca (ko v vrtu zacvetita zbirki narcis in magnolij) do konca novembra. Botanični vrt je idealen prostor za interaktivno učenje, kjer lahko opazujemo in spoznavamo različne rastlinske sklope: drevesa, grmovnice, sistematsko polje, skalnjak, vrt zdravilnih rastlin, zbirko vrtnic, vodne biotope, sadovnjak in sadno-zelenjavni vrt; hkrati lahko opazujemo živali, ki so našle zatočišče v vrtu. Arboretum z grmovnicami Ta del pokriva skoraj četrtino botaničnega vrta. V tem delu so na voljo: večnamenski prostor za prireditve, razstavišče, prigrizki in napitki ter sanitarije, na vhodu v vrt poteka prodaja pridelkov in proizvodov s Pohorskega dvora. Rastlinske zbirke v tem delu so pretežno grmovnice (sleči ali rododendroni, hortenzije, trdoleske, dobrovite in brogovite), ki rastejo v zavetju svetlega dobovega in jelševega gozdnega sestoja, značilnega za nižinske, bolj mokre dele Slovenije. Spomladi gozdno podrast prerastejo pomladanski veliki zvončki (imenovani tudi kronice ali norice) in navadni ali mali zvončki ter nekateri drugi predstavniki znanilcev pomladi (telohi, jetrniki, trobentice, petelinčki …). Izvorne rastlinske vrste in relikti Zbirka reliktov in izvornih rastlinskih vrst ponuja vpogled v zgodovino nastanka rastlinskih vrst, v čas, ko so se razvile prve velike in olesenele kopenske rastline: iglavci (bori, omorike) in listavci (magnolije, tulipanovec, metasekvoja, taksodij). Relikti so rastlinske vrste, ki so obstajale že pred mnogimi leti in so ohranile svoje primitivne, izvorne značilnosti do današnjih dni. Naravna selekcija je poskrbela za nastanek mnogih vrst rastlin. Ocenjujemo, da je danes na svetu 400.000 različnih vrst rastlin. Zbirka javorjev Zbirka ponuja pogled na raznovrstnost ene rastlinske družine. V zbirki so javorji iz naravnih rastišč Azije, Severne Amerike in Evrope, pa tudi gojene sorte: kroglasti, pahljačasti, rdečelistni … Javorji so listopadna drevesa, ki uspevajo v naravi po vsej severni polobli. Razpršenost tega rodu pripoveduje zgodbo o zgodovini vseh celin skupnega kopnega, ki je v procesu oblikovanja zemeljskega površja razpadel na več posameznih 6 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. celin. Javorji imajo pretežno krpate liste, razlike med vrstami so število krp, barva in velikost listov. Pri nas in v Severni Ameriki so javorji predvsem gozdna drevesa, pomembna v lesni in prehranski industriji (Kanada). Azijski javorji so po velikosti manjša drevesa, njihovi listi so več krpati z intenzivno jesensko barvo. Pri nas se uporabljajo kot okrasna drevesa. Sistemsko polje Zbirke rastlinskih družin prikazujejo razvoj rastlinskih vrst od najpreprostejših (zlatičnice) do najkompleksnejših (trave in druge enokaličnice). Vsaka gredica v sistemskem polju je predstavitev ene rastlinske družine. Izbrane so pomembnejše rastlinske družine in njihovi najbolj značilni predstavniki, namenjeni učenju rastlinske sistematike. Paleovrt in genska banka V genski banki gojimo sorte sadnih rastlin za raziskave in križanja (jablane, hruške, slive, češnje, maline, bezgi …). Paleovrt je zbirka rastlin, zasajenih po zgodovinskih obdobjih – nanaša se na uporabnost rastlin v določenih prazgodovinskih obdobjih – od kamene dobe do novega veka. Skalnjak Skalnjak je sestavljen iz treh delov glede na osnovno matično kamnino: območje iz apnenca, granodiorita in kačnika ali serpentinita. V sredini je prikaz kraške doline z značilnimi predstavniki rastlinskih vrst: sibirska perunika, jesenski podlesek, baldrijan, galska vrtnica … Hribovja in gorovja v Sloveniji so sestavljena iz različnih matičnih kamnin: Julijske in Kamniško Savinjske Alpe ter Karavanke gradijo po večini jurski apnenci, Pohorje je pretežno na silikatni granodioritni podlagi, zaradi tega na njih nastajajo različni tipi tal in temu so se prilagodile tudi rastline. V skalnjaku so glede na rastišča v naravi predstavljene tudi nekatere zaščitene in ogrožene rastlinske vrste. Na ogled so tudi mnoge okrasne pokrovne trajnice. 2 Botanični vrt Univerze v Mariboru se predstavi 7. Rondo Poletni meseci prinesejo prijetne sence v krošnjah dreves in živo pisane kombinacije cvetočih trajnic in trav v rondoju. Te ostanejo atraktivne vse do prvih jesenskih zmrzali. Na 900 m2 je predstavljena zbirka poleti cvetočih visokih trajnic in trav, vključno z grmovnicami in vzpenjavkami. Ker je osnova krožno zasajena zbirka brinov in kroglastih klekov, smo zasaditev poimenovali 'rondo'. Vodne in obvodne rastline Najmlajše obiskovalce botaničnega vrta najbolj pritegnejo vodne živali – dvoživke, ki so za svoj življenjski prostor izbrale ribnik. V ribnikih botaničnega vrta spoznavamo vodne in obvodne rastline ter živali, ki živijo ob vodi. Glede na rastišče ločimo: lokvanje, vodne rastline (rumeni blatnik, vodna leča, navadna smrečica, rogolist, mešinka), rastline plitvin (rogoz, navadni porečnik, krvenka), močvirske rastline (vodna perunika, vodna meta, navadna kalužnica, številni šaši, pravi kolmež, močvirska kačunka) in rastline vlažnih tal (močvirski tulipan, sibirska perunika). Območja, kjer v naravi najdemo te rastline, imenujemo mokrišča, barja in mokrotni travniki. Ta območja so bogata z rastlinskim in živalskim svetom, pomembna pa so tudi za ohranjanje podtalnice. V preteklosti je človek pogosto malomarno ravnal z njimi, zato jih danes varuje Ramsarska konvencija. Ob vodnih in obvodnih rastlinah si tukaj lahko ogledamo tudi zbirki maslenic in bradatih perunik slovenskega žlahtnitelja Izidorja Goloba. Zelišča Zbirko zdravilnih zelišč v botaničnem vrtu je izbral in zasadil mag. Ignac Janžekovič, strokovni sodelavec v Botaničnem vrtu. Predstavljenih je več kot šestdeset rastlin, ki se bolj ali manj pogosto pojavljajo v našem vsakdanjem življenju. Poznamo jih v obliki čajev, dišavnic ali kot sestavino farmacevtskih in kozmetičnih izdelkov. Sadimo jih v vrtove, posode ali pa jih nabiramo na travnikih in v gozdovih. Označene so z imeni in splošnimi informacijami o zdravilnosti ter uporabi, zato so primerne za samostojno učenje. 8 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. Zbirka magnolij V zgodnjem spomladanskem času obiskovalce v vrt pritegnejo cvetoče magnolije. V zbirki je več kot petnajst različnih sort magnolij, ki cvetijo v belih, rumenih in lila odtenkih. Magnolije spadajo med najprimitivnejše dvokaličnice, to se vidi v spiralasti zgradbi cvetišča. Taksonomsko sledijo golosemenkam in so predniki višje razvitih rastlin. So rod vednozelenih ali listopadnih dreves in grmov, ki jih gojimo predvsem zaradi cvetov. Cvetovi so od majhnih, zvezdastih oblik do velikih plitvo čašastih. Barvna lestvica se razprostira od snežno belih, preko rahlo rožnatih do intenzivno roza oz. vijoličastih, vinsko rdečih. V zbirki imamo tudi kremasto in rumeno cvetoče magnolije. Magnolije, ki jih imamo v zbirki, cvetijo zgodaj spomladi, nekatere vrste pa cvetijo tudi poleti – M. grandiflora (zimzelena magnolija v zbirki reliktov). Zbirka iglavcev Največji del botaničnega vrta obsega zbirka iglavcev, ki jo spomladi popestrijo cvetoče narcise. Težko bi se odločili, katera izmed več kot sto različnih sort narcis je najlepša. Drevesne orjake lahko občudujemo v vseh letnih časih. Častitljivi orjaški sekvoji in orjaški klek so najstarejša, pa tudi najvišja drevesa v vrtu. Stara so več kot 130 let. V zbirki iglavcev so zbrane golosemenke z vsega sveta. So pretežno lesnate rastline z igličastimi listi. Z izjemo brinov, tise in ginka so njihovi ženski deli cvetov – plodne luske - skriti v storžu. Večina naših avtohtonih iglavcev spada v družino borovk (Pinaceae). Med naše avtohtone vrste štejemo rdeči in črni bor, smreko in jelko, cemprin, macesen, tiso in rušje. V naravi so pogoste mutacije, zaradi katerih rastline spremenijo obliko rasti ali barvo listov. Na tak način je nastala nova sorta bele jelke, ki so jo pred leti našli na Rakitni. Imenuje se po najditelju ( Abies alba 'Brinar'), od navadne bele jelke se razlikuje po obliki krošnje. Sadno-zelenjavni vrt V sadno-zelenjavnem vrtu so zasajene užitne in uporabne rastline – tako enoletne kot tudi trajne. Predstavljen je kolobar gojenja zelenjavnih rastlin. Zasajene so vse pomembnejše sadne grmovnice (ribez, josta, kosmulje, maline, robide, ameriške borovnice …) in njihove vzgojne oblike. Predstavljene so tudi vzgojne oblike drugih sadnih rastlin (brajde, senčnice, stebraste jablane, špalir in pahljača). Na ogled je manjši sadovnjak, kjer 2 Botanični vrt Univerze v Mariboru se predstavi 9. so zbrane priljubljene sadne vrste na nižjih podlagah, primernih za gojenje ob enodružinskih hišah. Rozarij Rozarij je del vrta, kjer so na večji površini predstavljene rastline iz družine rožnic. Sem spadajo znane udomačene sadne vrste (jablane, hruške, slive, češnje, breskve …), malo manj znane divje sadne vrste (brek, skorš, jerebika, drobnica) in pogoste okrasne rastline, med njimi tudi najbolj priljubljene vrtnice. Površina, zasajena z vrtnicami, meri 3.500 m2, zbirka šteje okrog sto kultivarjev vrtnic različnih skupin: čajevke, mnogocvetne, grmaste, vzpenjavke in pokrovne (Slika 2.1). Slika 2.1: Vrtnice v najlepšem razcvetu Foto: Meta Pivec 10 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI J. Kristl, J. Ambrožič-Dolinšek, M. Pivec in J. Rakun 3 Katalog vrtnic KATJA STOJNŠEK, JAN HORVAT IN META PIVEC Viri slik v katalogu: lastni. 12 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. VRTNICE Botaničnega vrta Univerze v Mariboru 0 Nagovor bralcu Pozdravljen/a, v rokah držiš prvi katalog vrtnic Botaničnga vrta Univerze v Mariboru. V njem hitro, enostavno in na enem mestu najdeš večino sort vrtnic čudovitega rozarija, ki jih boš lahko spoznal/a in občudoval/a ob fotografiji in besedi. Ker si upam trditi, da ni osebe, ki se ne bi slej kot prej navdušila nad to prelepo cvetico, ki ji z razlogom pravimo tudi „kraljica cvetja”, smo se odločili, da skupaj izdelamo ta katalog, ki ti je lahko v pomoč pri iskanju sort za zasadiev domačega vrta ali pa samo za občudovanje, treniranje možgančkov in zbiranje novega znanja. Najprej, bi te rada popeljala po vseh tematskih gredicah in sklopih botaničnega vrta in ti predstavila zgodovino in pomen našega, lahko rečemo, zgodovinskega spomenika. Nato boš spoznal/a nekaj o zgodovini in fiziologiji glavne teme kataloga, torej vrtnic. Obravnavali bomo vrtnice glede na razvrščenost v skupine (grmaste, vzpenjavke, pokrovne, čajevke) in s preučevanjem zgodovine ugotovili, zakaj so postale popularne že več tisoč let pred našim štetjem. Za tiste, ki bi želeli videti in izvedeti še več, kot vam ponujamo pri nas, vam v nadaljevanju na kratko predstavim tudi tri praznike, ki so posvečeni izključno vrtnicam; to s0 Vrtnice in vino, Slovenski dan vrtnic in Festival vrtnic. Torej, če še nisi obiskal/a katerega izmed teh, je sedaj izvrstna priložnost, da svoj poletni dan izkoristiš za čudovit izlet v Botanični vrt UM, Arboretum Volčji Potok ali v Novo Gorico, občudovat vrtnice. Sedaj pride na vrsto »ta pravi« del; to je opis vseh naših vrtnic, zbran na enem mestu, opremljen s čudovitimi fotografijami iz Botaničnega vrta UM, katerih avtor je Jan Horvat. „Cvet vrtnice je dejansko kratka zgodba. Končana je v nekaj dneh. V tem je prispodoba minevanja. Pri cvetu lahko opazimo vse stopnje, od prvih slutenj, ki jih prinaša popek, odpiranje, do trenutka, ko je vrtnica resnično najlepša in ko želimo cvet slikati. V odcvetanju najbolj presunljivo diši. Na koncu pa od cveta ne ostane nič.” – Matjaž Mastnak univ. dipl. inž. gozdarstva 1 Kazalo BOTANIČNI VRT ........................................................................................................................................................ 1 Arboretum ............................................................................................................................. 2 Izvorne rastlinske vrste ali relikti ............................................................................................. 3 Zbirka javorjev ........................................................................................................................ 3 Sistemsko polje ....................................................................................................................... 3 Genska banka in paleovrt ........................................................................................................ 3 Skalnjak ................................................................................................................................. 4 Rondo .................................................................................................................................... 4 Vodne in obvodne rastline ...................................................................................................... 4 Zelišča ................................................................................................................................... 5 Rozarij ................................................................................................................................... 5 Zbirka magnolij ...................................................................................................................... 5 Zbirka iglavcev in narcis ......................................................................................................... 6 Sadno zelenjavni vrt ............................................................................................................... 6 ZGODOVINA BOTANIČNEGA VRTA UNIVERZE V MARIBORU ................................................................ 6 MORFOLOGIJA VRTNICE ....................................................................................................................................... 8 Cvet vrtnice ........................................................................................................................... 8 Korenine ................................................................................................................................ 9 Listi vrtnice .......................................................................................................................... 10 ZGODOVINA VRTNIC IN KAKO JIH DELIMO ................................................................................................ 10 DOGODKI NA TEMO VRTNIC PRI NAS ........................................................................................................... 13 Festival vrtnic v Novi Gorici .................................................................................................. 13 Vrtnice in vino v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru ......................................................... 13 Slovenski dan vrtnic v Arboretumu Volčji Potok .................................................................... 13 VRTNICE BOTANIČNEGA VRTA UNIVERZE V MARIBORU ....................................................................... 14 LEGENDA SIMBOLOV ............................................................................................................................................ 26 SEZNAM VSEH VRTNIC V KATALOGU ............................................................................................................ 26 2 Botanični vrt Botanični vrt je prostor, kjer lahko opazujemo ogrožene, redke ali že skoraj izumrle rastline, in rastlinsko raznolikost Slovenije in širše. V Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru se na več kot 13 ha razprostirajo različni rastlinski sklopi: gozd, zbirka grmovnic in listavcev, sistematsko polje, skalnjak, vrt zdravilnih rastlin, rozarij, zbirka golosemenk ali pinetum, vodni biotopi, sadovnjak in sadno-zelenjavni vrt. Vse sklope lahko za lažjo predstavljivost poiščete na karti spodaj. Več informacij o posameznih sklopih sledi v nadaljevanju. 1 1. Arboretum Rastline v tem delu so pretežno grmovnice (hortenzije, trdoleske, dobrovite in brogovite), ki rastejo v zavetju svetlega mešanega gozda, značilnega za nižinske dele Slovenije. Spomladi gozdno podrast poraščajo zvončki in kronice ali norice ter nekateri drugi predstavniki znanilcev pomladi (telohi, jetrnik, trobentice, petelinčki …). Idealno delno senčno in vlažno lego ponuja vhodni del botaničnega vrta; zbirka slečev. Sleči ali rododendroni zacvetijo konec meseca aprila, svoj najlepši in najbolj pisan razcvet pa zbirka ponuja v prvi tretjini meseca maja. V tem času v botaničnem vrtu prirejamo organizirana predavanja o izbiri in negi priljubljenih kislo ljubnih grmovnic, obiskovalci pri nas lahko sadike tudi kupijo. V tem delu je na voljo: večnamenski prostor za prireditve na prostem in pod streho, razstavišče, avtomati s prigrizki in napitki ter sanitarije. Na vhodu v vrt poteka prodaja pridelkov in proizvodov s Pohorskega dvora. 2 2. Izvorne rastlinske vrste in relikti Zbirka reliktov ponuja vpogled v zgodovino nastanka rastlinskih vrst – v čas, ko so se razvile prve velike in olesenele kopenske rastline: iglavci (bori, omorike) in listavci (magnolije, tulipanovec, metasekvoja, taksodij, volemija). 3. Zbirka javorjev Zbirka ponuja pogled na raznovrstnost ene rastlinske družine. V zbirki so javorji iz naravnih rastišč Azije, Severne Amerike in Evrope, pa tudi gojene sorte: kroglasti, pahljačasti, rdečelistni … 4. Sistemsko polje Zbirke rastlinskih družin prikazujejo razvoj rastlinskih vrst od najpreprostejših (zlatičnice) do najkompleksnejših (trave in druge enokaličnice). Vsaka gredica v sistemskem polju je predstavitev ene rastlinske družine. Izbrane so pomembnejše rastlinske družine in njihovi najbolj značilni predstavniki, namenjeni učenju rastlinske sistematike in morfologije. 5. Genska banka in paleovrt V paleovrtu so predstavljene najpomembnejše gojene- kultivirane rastlinske vrste glede na posamezna zgodovinska obdobja – od bronaste dobe do srednjega veka. Zbirka se nadaljuje v genski banki, kjer gojimo sorte sadnih rastlin za raziskave in križanja. Aktivno se zavzemamo za ohranjanje nekaterih redkih, avtohtonih genotipov poljščin, s poudarkom na žitih. 3 6. Skalnjak Skalnjak je sestavljen iz treh matičnih kamnin: apnenca, granodiorita in serpentinita. V sredini je prikaz kraške doline z značilnimi predstavniki rastlinskih vrst: sibirska in vodna perunika, jesenski podlesek, baldrijan, galska vrtnica … V skalnjaku so glede na rastišča v naravi predstavljene tudi nekatere zaščitene in ogrožene rastlinske vrste. Na ogled so mnoge okrasne pokrovne trajnice in okrasni sroboti. 7. Rondo Na 900 m2 je predstavljena zbirka poleti cvetočih visokih trajnic in trav, skupaj z grmovnicami in vzpenjavkami. Ker je osnova krožno zasajena zbirka brinov in kroglastih klekov, smo zasaditev poimenovali 'rondo'. Med drugim boste tukaj našli sorte ameriškega slamnika, jesenskih aster in anemon ter spoznali mnoge uporabne kombinacije za zasaditev vrta. 8. Vodne in obvodne rastline V zbirki vodnih rastlin so predstavljene vodne in obvodne rastline, ki spadajo na seznam ogroženih in zaščitenih rastlinskih vrst (vodna leča, beli lokvanj, rumeni blatnik …) Najmlajše obiskovalce najbolj pritegnejo vodne živali – dvoživke, ki so za svoj življenjski prostor izbrale ribnik. 4 9. Zelišča V zeliščnem vrtu je predstavljenih več kot šestdeset zdravilnih rastlin. Označene so z imeni in splošnimi informacijami o zdravilnosti ter uporabi, zato so primerne za samostojno učenje. Skozi vse leto v vrtu potekajo predavanja in praktični prikazi na temo uporabe zdravilnih rastlin za prehrano in zdravje. 10. Rozarij Najbolj obiskan del botaničnega vrta je rozarij. V njem so v obliki sončnih žarkov skupaj z nizko živo mejo iz pušpana zasajene zbirke vrtnic. Ta del vrta je prostor za srečanja ljubiteljev vrtnic in glasbe. Je prostor, kjer prirejamo izobraževalne in druge prireditve na prostem. V mesecu juniju (rožnik) so vrtnice v najlepšem razcvetu, žive barve cvetov dopolnjuje opojen vonj cvetočih lip. V zbirki je več sto različnih sort vrtnic, iz različnih žlahtniteljskih hiš. Med drugimi lahko občudujete tudi dve slovenski sorti (Prešern in Trubar) ter sorti Portorož in Ljubljana. 11. Zbirka magnolij V zgodnjem spomladanskem času v vrt pritegnejo cvetoče magnolije. V zbirki je več kot petnajst različnih sort magnolij, ki cvetijo v belih, rumenih in lila odtenkih. 5 12. Zbirka iglavcev in narcis Največji del botaničnega vrta obsega zbirka iglavcev, ki jo spomladi popestrijo cvetoče narcise. Težko bi se odločili, katera izmed več kot sto različnih sort narcis je najlepša. Drevesne orjake lahko občudujemo v vseh letnih časih. Častitljivi orjaški sekvoji in orjaški klek so najstarejša in tudi najvišja drevesa v vrtu. Stara so več kot 130 let. 13. Sadno-zelenjavni vrt V sadno-zelenjavnem vrtu so zasajene užitne in uporabne rastline – tako enoletne kot tudi trajne. Predstavljen je kolobar gojenja zelenjavnih rastlin. Zasajene so vse pomembnejše sadne grmovnice (ribez, josta, kosmulje, maline, robide, ameriške borovnice …) in njihove vzgojne oblike. Predstavljene so vzgojne oblike drugih sadnih rastlin (brajde, senčnice, stebraste jablane, špalir in pahljača). Na ogled je manjši sadovnjak, kjer so zbrane priljubljene sadne vrste na nižjih podlagah, primernih za gojenje ob enodružinskih hišah. Zgodovina Botaničnega vrta Univerze v Mariboru Območje botaničnega vrta v Pivoli ima dolgo in zanimivo zgodovino. Deli, iz katerih je sestavljen, pripovedujejo raznolike zgodbe, s katerimi se obiskovalci seznanijo na vodenih ogledih. Najstarejši del so prazgodovinske gomile, ki predstavljajo kulturno krajino že tri tisoč let. So grobišče, ki je pripadalo naselju Poštela, v neposredni bližini vrta. Grobišče in naselje sta povezana z označeno arheološko potjo. Več o arheološki dediščini iz tega obdobja lahko obiskovalci izvejo na stalni arheološki razstavi. 6 Stari del botaničnega vrta je bil zasajen konec 19. stoletja kot zasebna zbirka. Zanimive in eksotične rastlinske vrste so del evidentirane slovenske kulturne dediščine. Dve orjaški sekvoji in orjaški klek so se do danes ohranili kot posebnost botaničnega vrta. Ker je nasad redkih in zanimivih drevesnih vrst v neposredni bližini posestva Pohorski dvor, s katerim upravlja Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, je bil to povod za začetek in ustanovitev botaničnega vrta na tem mestu. Od obhoda posestva leta 1994 je takratni dekan in ustanovitelj botaničnega vrta prof. dr. Božidar Krajnčič začel intenzivno razvijati botanični vrt. Med leti 1995 in 1998 so bila opravljena glavna zemeljska dela in zasajene nekatere zbirke rastlin. Sklenjen je bil sporazum z lastniki parcel in Ministrstvom za obrambo, ki je upravljalo s spodnjim, današnjim vhodnim delom botaničnega vrta. Leta 1999 je bil vrt mednarodno priznan in sprejet v združenje botaničnih vrtov (Botanic Gardens Conservation International). Kljub izgradnji vrta se je že izvajalo izobraževanje, raziskovanje in ohranjanje rastlinskih vrst. Nastajale so zbirke samoniklih ogroženih rastlinskih vrst, samoniklih gospodarsko pomembnih gozdnih rastlin, prvi osnutki genske banke in pospeševanje sonaravnega turizma. Nekdanji vojaški objekti so preurejeni v uporabne prostore. Urejene so pohodne poti, sanitarije za obiskovalce in večnamenski prostori za predavanja, delavnice in razstave. Načrtovana je tudi gostinska ponudba. Uradna otvoritev vrta je bila na Dan parkov, 24. maja leta 2002. 7 Morfologija vrtnice cvet listi Po obliki rasti so vrtnice in šipki večinoma pokončne, majhne do srednje velike grmovnice, lahko so tudi vzpenjavke, ali pa polegle, nizke, široko rastoče pokrovne grmovnice. Večinoma so listopadne, v milih brst zimah lahko tudi obdržijo del listov. popek bodica steblo Cvet vrtnice Pet zelenih čašnih listov, ki so ob cvetenju običajno neopazni, ker so zavihani navzdol, ščiti notranjost cvetnega popka. Venčni listi so obarvani in najbolj CVET VRTNICE venčni listi opazni, pogosto pomnoženi. Lahko jih je več deset, celo sto v enem cvetu. Enostavni cvetovi imajo po pet ali nekaj več venčnih listov, pol vrstnati ali delno prašniki vrstnati do dvajset, vrstnati do štirideset. Če je venčnih listov več kot štirideset, so cvetovi polni. Velikost cveta prav tako niha od 3 cm do 12 cm ali čašni listi celo več. Prašniki so številni, običajno živo rumene pestič barve in pomemben okras predvsem enostavnih in delno vrstnatih cvetov. Cvetovi sproščajo številne, pecelj plodnica zelo različne dišeče snovi, ki skupaj ustvarjajo prijeten vonj mnogih vrtnic. 8 Barve cvetov pri vrtnicah segajo od snežno bele do rumenih, oranžnih, rdečih in rožnatih tonov, s številnimi vmesnimi odtenki. Redko so cvetovi svetlo vijolični ali vijolično rdeči. Barva posameznega cveta se spreminja od odpiranja popka do od cvetenja, pri čemer postaja barva svetlejša. Številne sorte imajo tudi pisane cvetove. Zaradi lažjega opisa uporabljamo pri vrtnicah ustaljene izraze za določene oblike cvetov (seveda so lahko cvetovi posamezne sorte tudi vmesnih oblik): • Ploščat cvet – odprti navadno ne vrstnati ali pol vrstnati s ploskimi venčnimi listi. • Skledast cvet – odprti ne vrstnati do vrstnati, venčni listi oblikujejo odprto in skledasto cvetno središče • Koničast cvet – pol vrstnati do izrazito vrstnati (kot hibridne čajevke), visoko tesno zvito središče; • Žarkasti cvet – klasični zviti, na vrhu ravni, pol vrstnati do izrazito vrstnati, kot hibridne čajevke. • Okroglasti cvet – vrstnati ali izrazito vrstnati, enako veliki venčni listi se prekrivajo in oblikujejo okrogel cvet. • Rozetasti cvet – skoraj ploščat, vrstnat ali izrazito vrstnati, neenaki venčni listi se delno prekrivajo. • Rozetasti štiridelen cvet – ploščat, vrstnat ali izrazito vrstnat, neenaki venčni listi so razporejeni v štiri kvadrante. • Pompon oblika cveta – majhni, okrogli vrstnati ali izrazito vrstnati cvetovi iz množice majhnih venčnih listov, po navadi v šopih. cvetni popek Korenine steblo Ker imajo vrtnice globoke korenine, lahko uspevajo tudi v sušnih poletjih. Če imajo premalo vode, so cvetovi manjši in občutljivejši na sončni cvet ožig. odebeljeno steblo bodica korenine ti 9 Listi vrtnice Stebla delno ali povsem olesenijo, večinoma so porasla z večjimi ali manjšimi bodicami. Poznamo tudi sorte vrtnic z le malo bodicami ali povsem brez njih. Listi so pernato sestavljeni, po navadni s petimi do sedmimi široko ovalnimi ali jajčastimi lističi. Zgornja stran lista je najpogosteje gladka, listi steblo bleščeča, temno zelena, spodnja stran je opazno svetlejša. Nekatere vrtnice so barvno zanimive tudi sicer, ne le po cvetovih. Take sorte so vrtu v okras dalj časa, ne le takrat, ko listni cvetijo. Barva listov je lahko od umirjene sivozelene do pecelj intenzivno svetlečih se modrozelenih listkov. Te vrtnice so lepe tudi takrat, ko ne cvetijo. Svetli zeleni listi japonskega šipka so bodica značilno valoviti, in po tem je dobila vrsta tudi ime. Listi nekaterih vrtnic (Rosa glauca) so temno vijoličaste barve, listi drugih (Rosa virginiana) pa se jeseni živo obarvajo. Zgodovina vrtnic in kako jih delimo Pripoved o zgodovini vrtnic bi lahko začeli kjerkoli: v Nemčiji, Franciji, na Japonskem, v Severni Ameriki, saj so v vseh teh deželah znanstveniki naleteli na fosile z njenimi prepoznavnimi listi. Ti govorijo o tem, da rastlina obstaja že štiri milijone let, torej dlje kot človek. So med najstarejšimi znanimi rožami in še vedno med najbolj priljubljenimi. Večina modernih vrtnic izvira iz osmih evropskih in azijskih vrst. Sedanje vrtnice lahko glede na način rasti razdelimo na tri skupine: gredne, vzpenjavke in grmaste vrtnice, med katerimi lahko najdemo vrtnico za skoraj vsako rastišče. Najdemo jih lahko v različnih rozarijih, arboretumih in botaničnih vrtovih in tudi na domačih gredah. Stari Grki so za vrtnice rekli, da so kraljice cvetov, in to tudi ostajajo. Po številu nakupov so še vedno na prvem mestu. Težko je najti vrt brez vsaj ene "gartrože". Že ime pove, da je v osnovi to vrtna roža. 10 Gredne vrtnice Gredne vrtnice so samostoječe vrtnice s cvetovi na vrhu rastline. Njihova višina je zelo raznolika (med nekaj cm in 1,5 m). Razdelimo jih glede na lastnosti rasti in cvetenja. - Hibridne čajevke spadajo med najbolj priljubljene vrste vrtnic. Pri večini najdemo dolge ravne poganjke z velikimi dišečimi cvetovi, ki so lepo izoblikovani in simetrični. Zrastejo od ¾ do 1,8 m in tvorijo cvetove celo rastno sezono. Cvetovi se po navadi pojavljajo posamezno na dolgih, močnih steblih, zaradi česar so uporabne tudi za rezano cvetje. Cvetovi so skoraj vedno dvojni in so obarvani v številnih niansah z izjemo modre. - Mnogocvetne vrtnice kot pove že ime cvetijo bogato v sestavljenih češuljah. Cvetovi so enojni do dvojni. Mnogocvetne vrtnice so še posebej uporabne, kjer želimo z njimi doseči veliko količino barve na enem mestu. Velikost teh vrtnic po navadi ne preseže 1,2 m. Tudi mnogocvetne vrtnice so primerne za rezano cvetje. - Poliante (Polyantha) imajo manjše cvetove, ki se tvorijo v velikih sestavljenih češuljah. So pretežno nizke in jih uporabljamo za masovne zasaditve in obrobe. - Pritlikave vrtnice zrastejo večinoma od 30 do 45 cm. Lastnosti njihovih cvetov so podobne velikocvetnim grednim vrtnicam, kot so čajevke in mnogocvetne vrtnice. Pritlikave vrtnice so uporabne v skalnjakih, obrobah, mejah in loncih. Večinoma niso cepljene. - Drevesaste vrtnice so izoblikovane s cepljenjem gredne vrtnice na dolgo pokončno steblo, kar da videz majhnega drevesca. Uporabljamo jih v formalnem vrtu, v loncih in kot arhitekturne rastline. Žalujoče oblike dobimo s cepljenjem vrtnic vzpenjavk na pokončno steblo. 11 Vzpenjavke Vrtnice vzpenjavke so izjemno močne rastline z dolgimi poganjki, ki potrebujejo podporo. Lahko jih vežemo na pergolo ali ograjo. Poganjki so lahko dolgi od 1,5 do 6 m, odvisno od vrste vrtnice in nege poganjkov. Nekatere vrtnice vzpenjavke so cepljenje, medtem ko druge rastejo na lastnih koreninah. Tudi vrtnice vzpenjavke lahko razdelimo glede na cvetove in rast poganjkov. - Vrtnice »Rambler« so zelo hitro rastoče vrtnice, ki lahko v eni sami sezoni poženejo poganjke, dolge 6 m. Cvetovi so majhni (majn kot 5 cm) združeni v bujne šope. Cvetijo le enkrat na leto na eno leto starem lesu. - Vedno cvetoče vrtnice vzpenjavke bogato zacvetijo spomladi in od cvetejo v preostanek rastne sezone. Jeseni lahko ob ugodnem vremenu še enkrat močno zacvetijo. - Velikocvetne vrtnice vzpenjavke rastejo sorazmerno počasi v primerjavi z vrtnicami »rambler«. Po navadi jih vežemo na oporo. Potrebujejo tudi močno vsakoletno obrezovanje. Večinoma cvetijo dvakrat letno – zgodaj poleti in zgodaj jeseni. Grmaste vrtnice Grmaste vrtnice so skupina različnih divjih vrst, križancev in kultivarjev, z močno rastjo, ki potrebuje le malo nege. Vrste in stare vrtnice cvetijo po navadi le enkrat na sezono, medtem ko moderne grmaste vrtnice cvetijo celo poletje. 12 Dogodki na temo vrtnic pri nas Festival vrtnic v Novi Gorici ~ vsako leto konec aprila v začetku maja ~ ogledi in strokovna vodstva ~ razstave ~ glasbeni programi ~ predavanja strokovnjakov ~ tržnica na prostem ~ odprta kuhinja ~ delavnice ~ izbor naj vrtnice. Vrtnice in vino v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru ~ vsako leto v začetku junija ~ ogledi in strokovna vodstva ~ lokalni ponudniki hrane s turističnih in ekoloških kmetij ter vinarji ~ glasbeni program v rožnem vrtu ~ kulinarika in degustacije vin ~ strokovna predavanja. Slovenski dan vrtnic v Arboretumu Volčji Potok ~ vsako leto v začetku junija ~ ogledi in strokovna vodstva ~ društvo Ljubiteljev vrtnic Slovenije ~ izbor naj vrtnice ~ delavnice in pokušine ~ razstave ~ strokovna predavanja. 13 Vrtnice Botaničnega vrta Univerze v Mariboru 'Korgrasotra' (Home & Garden) F 'Meibderos' (Elle) POL 100 cm 70 cm 80 cm 40 cm maj–oktober junij–september intenziven vonj 'Meilanein' (Charles De Gaulle) Leta 1974 je Marie uspela požlahtniti čudovito HČ hibridno sorto čajnih vrtnic, ki so jo 100 cm poimenovali Charles De Gaulle v čast njihovemu uspešnemu generalu, predsedniku 80 cm in pisatelju. Cvetovi so kombinacija roza in junij–oktober bledo lila barv, široki 10 - 11 cm. Vrtnica ustvari pokončen, vendar ne zelo kompakten intenziven vonj grm s skoraj trnovimi vejami in listjem, odpornim proti boleznim. Raje ima toplejše in bolj suho rastišče. Žlahtniteljica: Marie-Louise Meilland 'Meichibon' (Tchaikovsky) POL 'Garden of Roses' F 100 cm 60 cm 80 cm 60 cm junij–oktober junij–oktober nežen vonj nežen vonj 'Korvenlig' (Solero) F 'Meirestif' (Luis De Funès) HČ 70 cm 80 cm 60 cm 50 cm junij–september junij–oktober nežen vonj 14 'Asja' HČ 'Korlech' (Lavaglut) F 80 cm 70 cm 60 cm 60 cm junij–oktober junij–oktober nežen vonj 'Taneiglat' (Nostalgie) HČ 'Korzaum' (Duftzauber) HČ 100 cm 70 cm 80 cm 50 cm junij–oktober junij–september nežen vonj intenziven vonj 'Manhattan Blue' G Nemški žlahtnitelj je leta 1990 svojo vrtnico 70 cm predstavil kot Manhattan Blue. Je grmičasta 50 cm vrtnica z vijoličnimi cvetovi in blagim vonjem. Grozdasto obliko cvetov sestavlja 4–8 cvetnih junij–oktober listov. Cveti v presledkih celo sezono. Lahko se uporablja kot pokrovnica. Žlahtnitelj: Hans Jürgen Evers 'Korpancom' (Bad Birnbach) F 'Kormamtiza' (Sangerhäuser Jubiläumrose) F 60 cm 70 cm 50 cm 50 cm junij–oktober junij–oktober nežen vonj sadni vonj 15 'Remy Martin' HČ Francoski žlahtnitelj je leta 1993 ustvaril vrtnico z bakreno oranžno zlatimi cvetovi blagega do močnega vonja z velikimi, polnimi (26-40 170 cm cvetnih listov), večinoma samotnimi, grozdasto oblikovanimi cvetovi, ki cvetijo vso sezono. 90 cm Tvorijo visok, pokončen, dobro razvejan grm. maj–september Ima srednje, pol svetleče, temno zeleno, gosto listje. Lahko se uporablja za rezano cvetje, vrt ali samostojno. Je zelo odporna na bolezni. Žlahtnitelj: Rene Royon Priporočeno obrezovanje. 'For Your Eyes Only' F 'New Dawn' V 3–4,5 m 70 cm junij–september 30 cm intenziven vonj junij–oktober nežen vonj 'Korvanaber' (Lion's Rose) F G 'Frantasia' (Rhapsody In Blue) 120 cm 60 cm 60 cm 50 cm junij–oktober junij–oktober intenziven, nežen, sladek sladek vonj vonj 'Bonica' F 'Madame Isaac Pereire' G 100 cm 200 cm 80 cm 180 cm junij–oktober junij–oktober nežen vonj intenziven vonj 16 'Taneitber' (Bernstein Rose) F F 'Weg der Sinne' 80 cm 70 cm 60 cm 50 cm junij–oktober junij–oktober srednje močan vonj nežen vonj Vrtnica zdrave rasti, ki doseže višino do 80 cm, s F 'Portorož' poudarjenim lepim temno zelenim listjem. Primerna je za sajenje v skupinah s polnim cvetenjem ali kot samostojen grm. Cvetovi skozi 80 cm čas spreminjajo barvo od živo oranžne do bledo rumene. Je pokončno 60 cm rastoča mnogocvetna vrtnica s cvetovi v šopih, ki so jo požlahtnili v nemškem podjetju Kordes. Portorož v junij–oktober prevodu sicer pomeni pristanišče rož, a imena ni dobil po rožah ali vrtnicah. Razvilo se je namreč iz imena nekdanje cerkvice Santa Maria Roxe (sv. Marija Žlahtnitelj: Thomas Proll Roženvenska), ki je nekoč stala ob morju v bližini Bernardina. 'Midsummer' F 'Schloss Eutin' G 90 cm 120 cm 60 cm 70 cm junij–oktober junij–september sadni vonj nežen vonj 'Meilavio' (Traviata) HČ 'Wekplapep' (Scentimental) F 120 cm 120 cm 70 cm 80 cm junij–oktober junij–oktober nežen, sadni intenziven vonj vonj 17 'Royal Occasion' (Montana) F 'Agnes Baltsa' HČ 100 cm 80 cm 60 cm 60 cm junij–oktober junij–oktober nežen vonj 'Makalonca' F Tretja vrtnica slovenskega žlahtnitelja je nastala 80 cm z mutacijo iz sorte Mamin dan ali originalno 40 cm Muttertag, ki sta jo z ženo imela na vrtu. Cveti skrajno rožnato. Razmnožila sta jo in jo junij–september poimenovala Makalonca. nežen vonj Žlahtnitelj: dr. Matjaž Kmecl 'Meiangele' (Red Leonardo Da Vinci) F 'Meigavesol' (Tequila) F 150 cm 70 cm 70 cm 60 cm junij–september junij–september nežen vonj nežen vonj 'Jugendliebe' F 'Meitelov' (Michelangelo) HČ 90 cm 90 cm 75 cm 70 cm junij–september junij–september nežen vonj nežen, limonski vonj 18 'Ausuel' (Crocus Rose) G 'Eskimo' F 80 cm 100 cm 60 cm 80 cm junij–november junij–november 'Deboah' F F 'Blue For You' 90 cm 120 cm 70 cm 60 cm junij–november junij–november nežen vonj nežen vonj 'Amadeus' V 'Meiviolin' (Pierre De Ronsard) V 3 m 3,5 m 2,5 m 2,6 m maj–oktober junij–november nežen, sadni vonj nežen vonj 'Parade' V 3,6 m Leta 1953 je nastala vzpenjavka z velikimi cvetovi, intenzivno roza barve in blagega vonja. 2,5 m Ima 33 cvetnih listov in cveti v presledkih celotno junij–november sezono. Žlahtnitelj: Eugene S. "Gene" Boerner 19 'Lykkefund' V 'Mehbarbie' (Perennial Blush) R 5,5 m 3, 5 m 2,5 m 2,5 m maj–september junij–november intenziven vonj nežen, sladek vonj 'Auspom' (Snow Goose) G 'Zephirine Drouhin' V 2,5 m 4 m 1,6 m 2 m junij–september junij–november intenziven vonj nežen, sadni vonj 'Polka' F Polka je nastala leta 1978 v Franciji s pomočjo semenske rastline iz vrtnic Golden 250 cm Showers in Meipaisar, križane z vrtnico Lichtkonigin Lucia. Rezultat je lepo obarvana 180 cm mareli čna vrtnica. Polka je dokazano junij–oktober odporna proti boleznim vrtnic, zaradi česar je priljubljena med gojitelji po vsem svetu. intenziven vonj Žlahtnitelj: Jacques Mouchotte 'Kortersen' (Rosarium Uetersen) V 'Tanefle' (Elfe) HČ 2,5 cm 350 cm 1,5 m 100 cm junij–oktober junij–oktober intenziven, jabolčni nežen vonj vonj 20 'Korlawe' (Westerland) G 'Meizeli' (The Mc Cartney Rose) HČ 180 cm 185 cm 120 cm 80 cm junij–september junij–oktober nežen vonj po intenziven vonj začimbah 'Hansestadt Rostock' F 'Sorrento' P 80 cm 80 cm 60 cm 40 cm junij–oktober junij–oktober nežen vonj nežen vonj 'Dicjana' HČ F 'Novalis' 120 cm 80 cm 80 cm 40 cm junij–oktober junij–oktober nežen vonj nežen, sadni vonj 'Prešeren' Vrtnica ‘Prešeren’ je prva slovenska vrtnica, G simbolno predstavljena dan pred kulturnim praznikom 2008. Društvo ljubiteljev vrtnic 100 cm Slovenije je poskrbelo, da je postala uradno registrirana slovenska sorta vrtnic. Ime 60 cm ‘Prešeren’ je priglašeno v svetovni register junij–september sortnih imen in ga ne more nositi nobena druga vrtnica. ‘Prešeren’ je rožni grm, z močnimi popki na čvrstih pecljih, ki se razprejo v velike, Žlahtnitelj: dr. Matjaž Kmecl vrstnate, rožnate in nedišeče cvetove. Ob dobri oskrbi je močna in zdrava vrtnica. 21 'Korwonder' (Bella Rosa) F Nemški žlahtnitelj je leta 1984 floribundo predstavil kot 'Korwonder' (Bella Rosa). Ima 100 cm blago dišeče roza cvetove in cveti v presledkih 50 cm vso sezono. Cveti v rdečicah skozi celo sezono. Tvori grmasto kompaktno obliko. Je zelo junij–september tolerantna na bolezni in škodljivce. Priporočljivo je spomladansko obrezovanje. nežen, sadni vonj Žlahtnitelj: Reimer Kordes 'Pomponella' F 'Korkinteral' (Caramella) G 80 cm 120 cm 40 cm 70 cm junij–september junij–oktober nežen vonj 'Stephanie Baronin Zu Guttenberg' F F 'Bengali' 70 cm 100 cm 40 cm 50 cm junij–oktober junij–oktober nežen vonj intenziven vonj 'Grande Amore' HČ F 'Schöne Koblenzerin' 120 cm 60 cm 50 cm 40 cm junij–oktober junij–september nežen vonj 22 'Korassente' (Gebrüder Grimm) G F 'Meicrado' (Acropolis) F 80 cm 70 cm 50 cm 40 cm junij–september junij–september nežen vonj 'Giardina' V G 'Ausmak' (Elegantyne) 250 cm 150 cm 120 cm 90 cm junij–oktober junij–oktober sladek, sadni intenziven vonj vonj 'Trubar' G Vrtnica sorta 'Trubar' je druga slovenska 100 cm sorta vrtnice, ki cveti v juniju in po cveta vse do septembra. Če je vreme ugodno, 80 cm cveti še v oktobru. Cvetovi so čudovite junij–september rumeno marelične barve, vrstnati, veliki in nedišeči. Je odporna na bolezni. Žlahtnitelj: dr. Matjaž Kmecl 'Tausendschön' V 'Paul's Himalayan Musk' R 4 m 8 m 3 m 5 m junij–oktober junij–julij nežen vonj intenziven vonj 23 'Jasmina' V 'Minnehaha' R 3 m 6,5 m 2 m 4, 5 m junij–september junij–julij sladek vonj intenziven vonj 'Ljubljana' F Posebej za Ljubljano je bila izbrana vrtnica, ki se imenuje po prestolnici. Med več 90 cm vrstami vrtnic, ki so jih poslali žlahtnitelji s cele Evrope, je bila izbrana po dveh 70 cm sezonah rasti v parku Tivoli. Izbrano vrtnico junij–oktober je prispevalo nemško podjetje Tantau. Vrtnica Ljubljana je bele barve, raste v obliki grma in je mnogocvetna ter primerna za zelene javne nasade. Žlahtnitelj: Nemško podjetje Tantau 'Astrid Gräfin von Hardenberg' F G 'Auswinter' (Crown Princess Margareta) 130 cm 150 cm 50 cm 70 cm junij–september junij–september intenziven vonj intenziven, sadni vonj 'Auscot' (Abraham Darby) G G 'Ausmas' (Graham Thomas) 3 m 3 m 1,5 m 1,2 m junij–oktober junij–oktober intenziven, intenziven, sadni vonj sadni vonj 24 'Austiger' (Queen of Sweden) G G 'Ausboard' (Gertrude Jekyll) 150 cm 150 cm 80 cm 80 cm junij–september junij–september nežen vonj intenziven vonj 'Auscomp' (Happy Child) G G 'Ausreef' (Sharifa Asma) 120 cm 100 cm 90 cm 60 cm junij–oktober junij–oktober sladek vonj intenziven vonj 'Ausdir' (Tradescant) G V 'Golden Gate' 120 cm 300cm 80 cm 100 cm junij–oktober junij–oktober intenziven, sadno, limonin sladek vonj vonj Avtor vseh fotografij vrtnic: Jan Horvat 25 Legenda simbolov HČ hibridna čajevka R rambler vrtnica G grmasta vrtnica POL polianta F floribunda P pokrovna vrtnica V vzpenjavka višina rasti širina rasti (razraščanje) obdobje cvetenja cvetovi so dišeči Seznam vseh vrtnic v katalogu 'Korgrasotra' (Home & Garden) str. 14 'Manhattan Blue' str. 15 'Meibderos' (Elle) str. 14 'Korpancom' (Bad Birnbach) str. 15 'Meilanein' (Charles De Gaulle) str. 14 'Kormamtiza' (Sangerhäuser Jubiläumrose) str. 15 'Meichibon' (Tchaikovsky) str. 14 'Remy Martin' str. 16 'Garden of Roses' str. 14 'For Your Eyes Only' str. 16 'Korvenlig' (Solero) str. 14 'New Dawn' str. 16 'Meirestif' (Luis De Funès) str. 14 'Korvanaber' (Lion's Rose) str. 16 'Asja' str. 15 'Frantasia' (Rhapsody In Blue) str. 16 'Korlech' (Lavaglut) str. 15 'Bonica' str. 16 'Taneiglat' (Nostalgie) str. 15 'Madame Isaac Pereire' str. 16 'Korzaum' (Duftzauber) str. 15 26 'Taneitber' (Bernstein Rose) str. 17 'Dicjana' str. 21 'Weg der Sinne' str. 17 'Novalis' str. 21 'Portorož' str. 17 'Prešeren' str. 21 'Midsummer' str. 17 'Korwonder' (Bella Rosa) str. 22 'Schloss Eutin' str. 17 'Pomponella' str. 22 'Meilavio' (Traviata) str. 17 'Korkinteral' (Caramella) str. 22 'Wekplapep' (Scentimental) str. 17 'Stephanie Baronin Zu Guttemberg' str. 22 'Royal Occasion' (Montana) str. 18 'Bengali' str. 22 'Agnes Baltsa' str. 18 'Grande Amore' str. 22 'Makalonca' str. 18 'Schöne Koblenzerin' str. 22 'Meiangele' (Red Leonardo Da Vinci) str. 18 'Korassente' (Gebrüder Grimm) str. 23 'Meigavesol' (Tequila) str. 18 'Meicrado' (Acropolis) str. 23 'Jugendliebe' str. 18 'Giardina' str. 23 'Meitelov' (Michelangelo) str. 18 'Ausmak' (Elegantyne) str. 23 'Ausuel' (Crocus Rose) str. 19 'Trubar' str. 23 'Eskimo' str. 19 'Tausendschön' str. 23 'Deborah' str. 19 'Paul's Himalayan Musk' str. 23 'Blue For You' str. 19 'Jasmina' str. 24 'Amadeus' str. 19 'Minehaha' str. 24 'Meiviolin' (Pierre De Ronsard) str. 19 'Ljubljana' str. 24 'Parade' str. 19 'Astrid Gräfin von Hardenberg' str. 24 'Lykkefund' str. 20 'Auswinter' (Crown Princess Margareta) str. 24 'Mehbarbie' (Perennial Blush) str. 20 'Auscot' (Abraham Darby) str. 24 'Auspom' (Snow Goose) str. 20 'Ausmas' (Graham Thomas) str. 24 'Zephirine Drouhin' str. 20 'Austiger' (Queen of Sweden) str. 25 'Polka' str. 20 'Ausboard' (Gertrude Jekyll) str. 25 'Kortersen' (Rosarium Uetersen) str. 20 'Auscomp' (Happy Child) str. 25 'Tanefle' (Elfe) str. 20 'Ausreef' (Sharifa Asma) str. 25 'Korlawe' (Westerland) str. 21 'Ausdir' (Tradescant) str. 25 'Meizeli' (The Mc Cartney Rose) str. 21 'Golden Gate' str. 25 'Hansestadt Rostock' str. 21 'Sorrento' str. 21 27 “It’s the time that you spent on your rose that makes your rose so important … People have forgotten this truth, but you mustn’t forget it. You become responsible forever for what you’ve tamed. You’re responsible for your rose.” – Antoine de Saint-Exupéry "Nekateri ljudje se stalno pritožujejo nad trni, ki jih imajo vrtnice. Sam sem hvaležen, da imajo trni vrtnice." – Alphonse Karra “Just remember, during the winter, far beneath the bitter snow, that there’s a seed that with the sun’s love in the spring becomes a rose.” – Bette Midler "Ena sama vrtnica je lahko moj vrt. En sam iskren prijatelj, je lahko moj svet!" – Leo Buscaglia 44 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI J. Kristl, J. Ambrožič-Dolinšek, M. Pivec in J. Rakun 4 Zgodba TADEJA BANTAN IN ANJA PRELOŽNIK Prijateljici Tina in Larisa sta se po koncu pouka sprehodili po rozariju Botaničnega vrta Univerze v Mariboru. Rozarij je zbirka rastlin, ki jih uvrščamo v botanično družino rožnic. Rozarij pogosto imenujemo tudi oblikovan nasad vrtnic. Vrtnice so ena od mnogih skupin rastlin, ki jih uvrščamo med rožnice. Na poti so njuno pozornost pritegnile raznobarvne, dišeče vrtnice. Tini je pravkar na glas zakrulilo v želodcu. Slika 4.1: Zgodba, prvi del Vir: lasten 46 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. Slika 4.2: Zgodba, drugi del Vir: lasten Prijateljici sta pot nadaljevali tudi do sadno-zelenjavnega vrta. Tam sta videli ogromno različnih dreves, grmov in drugih rastlin. Seveda vseh vrst rastlin nista prepoznali, zato sta si ogledali in prebrali tablice, ki se nahajajo ob rastlinah. Ugotovili sta, da v sadno-zelenjavnem delu botaničnega vrta lahko najdemo češnjo, šipek, aronijo, marelico, breskev, jablano, panešpljo, skorš, šipek, mandelj, jagodo, malino in kutino. 4 Zgodba 47. Slika 4.3: Zgodba, tretji del Vir: lasten 48 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. Slika 4.4: Zgodba, četrti del Vir: lasten 4 Zgodba 49. Tina se je le namuznila, prijateljici sta se nasmejali in se iz botaničnega vrta počasi odpravili proti domu. Po poti sta si izmenjali nekaj zelo okusnih receptov za jedi iz rožnic. Te lahko najdeš na naslednjih straneh. Slika 4.5: Zgodba, peti del Vir: lasten 50 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI J. Kristl, J. Ambrožič-Dolinšek, M. Pivec in J. Rakun 5 Rožnice v prehrani ANJA PRELOŽNIK IN JANJA KRISTL Družina rožnic je ena izmed ekonomsko najbolj pomembnih in kmetijsko zanimivih botaničnih družin. Med rožnice spadajo vse napomembnejše sadne vrste, kot so jabolka, hruške, jagode, marelice, breskve, kutine, nešplje, maline in tudi vrtnice, ki so pomembne okrasne rastline. Plodove jabolk so ljudje na začetku nabirali le na divjih drevesih. Kmalu so dojeli, da bodo plodove lahko imeli na dosegu roke, če drevesa posadijo v bližino domovanj. Z odkritjem cepljenja in izbora različnih dreves s kakovostnimi plodovi so jabolka postala takšna, kot jih poznamo danes (Viršček Marn in Stopar, 1998). Podobno kot pri jabolkih se je zgodilo tudi pri drugih gojenih vrstah. Družina rožnic zajema tudi nekatere druge divje rastline, pri katerih lahko uporabimo celo rastlino, kot tudi plodove, ne le za namen hrane, ampak tudi za zdravilno delovanje. Tako kot pri večini ostalega sadja tudi pri jabolkah, hruškah, malinah in jagodah predstavlja večji del njihove mase voda, ponekod tudi več kot 90 %. Od makrohranil prevladujejo ogljikovi hidrati (sladkorji), med katerimi sta najbolj zastopana fruktoza in glukoza. Plodovi rožnic vsebujejo tudi vlaknine, največ se jih nahaja v olupku (pri tistih plodovih, ki ga imajo). Vlaknine, se nahajajo tako v plodovih rožnic kot tudi v ostalih vrstah sadja, zelenjavi, polnozrnati hrani in stročnicah. Vlaknin naše telo ne more prebaviti, tako kot naprimer maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov. Vlaknine ob preprečevanju zaprtja 52 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. pomagajo tudi pri ohranjanju zdrave telesne teže in zmanjšajo tveganje za nastanek sladkorne bolezni in bolezni srca. Plodovi rožnic so znani tudi po vsebnosti vitaminov. Najpogosteje se izpostavlja vsebnost vitamina C. V raziskavi iz leta 2011 so večje vsebnosti vitamina C izmerili v češnjah, jabolkih, breskvah, malinah, jagodah in v plodovih šipka (Sameeul ah in sod., 2018). Plodovi šipka vsebujejo največ vitamina C, ne samo v primerjavi z ostalimi plodovi iz družine rožnic, ampak tudi med vsemi vrstami gojenega sadja in zelenjave. Vsebnost vitamina C v 100 g šipka je od 300 do 4000 mg (Yilmaz in Ercisli, 2011). Zelo znana je njegova antioksidativna lastnost, kar pomeni, da ščiti celice pred oksidativnim stresom. Potreben je za delovanje imunskega sistema, tvorbo kolagena in pomaga pri normalnem delovanju živčnega sistema. Med drugim so pomembni tudi vitamini: biotin, vitamin B6 in vitamin K ter folna kislina (vitamin B9). Folna kislina v človeškem telesu sodeluje pri sintezi in popravljanju RNA in DNA pri hitrih celičnih delitvah, zato je zadosten vnos še posebej potreben v nosečnosti in v otroštvu (Simončič, 2011). Veliko folatov vsebujejo jagode in hruške. Vitamini skupine B (B-kompleks) so pomembni za celično presnovo, pri celičnem dihanju, pomagajo pretvarjati zaužita hranila v energijo in ohranjanjo živčne celice. Vitamin K ima pomembno vlogo pri zdravju kosti in strjevanju krvi. Antioksidanti v sadju zavirajo oksidacijske procese, torej posledično preprečujejo nastanek prostih radikalov, ki nastajajo v telesu, kot stranski proizvod metabolizma. Prosti radikali v telesu sprožijo kemijske reakcije, ki niso zaželene, in s tem poškodujejo celice ter pospešujejo staranje. Med antioksidante spadajo vitamini, flavonoidi, antocianini in druge fenolne spojine. V raziskavi, ki so jo opravili Stratil in sod. (2007), so testirali vsebnost antioksidantov v različnih plodovih sadja, tudi rožnic. Visoke vsebnosti antioksidantov so bile predvsem v malinah, robidah, marelicah, breskvah in kutini. Največ antioksidantov je vsebovala aronija. 5 Rožnice v prehrani 53. 5.1 Bolj znane užitne rožnice Jabolka ( Malus domestica) so sadje, ki ga pri nas v Sloveniji najpogosteje in tudi največ pojemo. Jabolko je eden izmed najbolj zdravih sadežev, ki znižuje povišan holesterol in uravnava sladkor v krvi. Med vitamini vsebuje največ vitamina C (Preglednica 5.1). Tanini v jabolku preprečujejo driske in varujejo zobe in dlesni. V jabolku so tudi minerali, kot sta kalij in natrij, ki omogočata normalno delovanje krvnega obtoka. Flavonoidi preprečujejo bolezni srca in ožilja. Jabolka uživamo sveža, iz njih lahko izstisnemo sok, skuhamo kompot, naredimo kis, ali jih spečemo. Uporabljajo se kot dodatek pecivom (pite, zavitek, kolač in torta). Z jabolki lahko nadevamo pečenega piščanca, so odličen dodatek k solatam, saj popestrijo okus. Fotografija Jabolka Foto: Jan Horvat Hruške ( Pyrus communis) imajo podobno kemijsko sestavo kot jabolka: visoko vsebnost vode, vlaknin in vitaminov (Preglednica 5.1). Vsebujejo veliko sladkorja, malo kislin in hidroksicimetno kislino, ki deluje antioksidativno. V želodcu veže nitrate in zavira pretvorbo v nitrozamine, ki so potencialne kancerogene spojine (Učakar, 2009). Hruške uživamo sveže, jih predelamo v sokove, sirupe, kompote. Dodamo jih k sladicam, siru. Lahko jih tudi posušimo. 54 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. Fotografija: Hruške Foto: Jan Horvat Več kot 90 % mase jagod ( Fragaria x ananassa) predstavlja voda (Preglednica 5.1). Ob vodi vsebujejo tudi precej frukotze in glukoze. Bogate so z vlakninami, vitaminom C in drugimi antioksidanti. Lahko jih uživamo brez dodatkov ali iz njih naredimo marmelade, sok, sirupe. So odličen dodatek k pecivom, iz njih lahko naredimo sladoled. Odlično se podajo k čokoladi, rdečemu vinu ali penini. Fotografija: Jagoda Foto: Jan Horvat Maline ( Rubus idaeus) so zelo znano jagodičevje, ki se pojavi na skoraj vsakem vrtu. Plodovi zorijo od konca junija pa vse do jeseni. Najbolj znani so rdeči plodovi, najdemo pa tudi rumene, oranžne, vijoličaste in črne. Vsebujejo veliko vitamina A, ki skrbi za zdrave oči. Bogata je tudi vsebnost z vitaminom C in vlakninami (Preglednica 5.1). Vsebnost fruktoze 5 Rožnice v prehrani 55. je nizka. Uporabljajo se pri peki sladic, za izdelavo sokov, jogurtov in marmelad. Plodove lahko posušimo in jih kasneje uporabimo v prehrani. Ekstrakti malin naj bi zmanjšali tveganje za nastanek raka (Huang in sod., 2017), vonj pa naj bi deloval pomirjevalno (Rojas-Vera in sod., 2002). Fotografija: Maline Foto: Jan Horvat Preglednica 5.1: Vrednosti nekaterih hranilnih snovi v 100 g svežih jabolk, hrušk, jagod in malin Jabolka Hruška Jagode Maline Energijska vrednost (kcal) 60 65 33 52 Voda (g) 85,6 83,7 90,9 85,7 Ogljikovi hidrati (g) 14 16 7,7 11,9 - Sladkorji (g) 10 10 4,9 4,4 Beljakovine (g) 0,2 0,3 0,7 1,2 Prehranske vlakine (g) 2 3 2 6,5 Vitamini in minerali Biotin (µg) 5 -a -a -a Vitamin B6 (mg) 0,1 0,1 0,1 0,1 Vitamin K (µg) 4 5 2,2 7,8 Vitamin C (mg) 4 3,8 19 26,2 Folati (µg) 3 14 43 21 Železo (mg) 0,1 0,2 0,6 25 Fosfor (mg) 11 11 24 29 Magnezij (mg 5 7 13 22 Kalij (mg) 107 119 153 151 Mangan (mg) 0,04 0,02 0,4 0,7 Delno povzeto po: Prehrana.si in Nutritiondata.self.si. aNi podatka. 56 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. 5.2 Manj znane užitne rožnice Med manj znane užitne rožnice spadajo rastline, ki jih lahko uporabimo v prehrani in so hkrati tudi zdravilne, a njihova uporaba ni tako razširjena, kot je razširjena uporaba jabolk ali breskev. Med temi je tudi šipek ( Rosa canina), trajen grm z upognjenimi vejami. Vejice, ki nosijo cvetove, imajo več malih trnov. Razširjen je po vsej Sloveniji, uspeva na sončnih, suhih legah. Gojimo ga lahko do nadmorske višine 1200 m (Wagner, 1997). Plod je jajčaste oblike in rdečkasto obarvan, ko je zrel. Vsebuje veliko vitamina C (tudi do 1,7 %), različne sadne kisline, provitamin A, fruktozo (30 %), pektin (25 %), mineralne snovi, predvsem veliko kalija, flavonoide, od katerih prevladuje rutin, in tanine. Iz svežih plodov lahko naredimo marmelado. Posušene plodove uporabimo za čaj, ki učinkovito deluje proti prehladu (Fan in sod., 2014). Šipkove plodove uporabimo za pripravo likerjev in šipkovega vina. Uporaben ni samo plod, ampak tudi rumena semena, ki jih moramo pred uporabo vedno streti. Ponekod po svetu iz semen izstiskajo olje, ki se uporablja v kozmetiki za nego brazgotin. Šipek pospešuje odvajanje vode iz telesa in deluje blago odvajalno. V Sloveniji se malo goji in potrebe v glavnem pokrijemo z uvozom (Wagner, 1997; Gal e Toplak, 2015). Fotografija: Šipek Foto: Jan Horvat Plodovi kutine ( Cydonia oblonga) so podobni jabolkam in hruškam in zorijo šele oktobra. So asimetričnih oblik in imajo značilen vonj. Belorumeno obarvano meso je čvrsto in v prisotnosti zraka hitro oksidira. Običajno je kislega in trpkega okusa in v sveži obliki ni primerno za uživanje. V plodovih je veliko grenčičnih snovi, mineralov, sluzi, pektina, fosforne kisline, vitamina C, sadnih kislin, sladkorjev, predvsem fruktoze in antioksidantov 5 Rožnice v prehrani 57. (Silva in sod., 2004). Ker vsebujejo veliko pektinov, se uporabljajo v prehrambeni industriji za izdelavo marmelad in želejev. Iz njih lahko naredimo marmelado, kompot, kutinov sir (žele) in različne sladice, kot so pečene kutine, pita s kutinami, čežana, krhko pecivo, kolač. Lahko jih dodamo tudi k pečenemu piščancu. V zdavilne namene se uporabljajo posušena semena zrelih plodov, ki vsebujejo do 22 % vodotopnih sluzi. Sluzi blagodejno delujejo na vneto grlo in žrelo, uporabljamo jih pri razpokanih ustnicah, opeklinah in različnih mazilih za nego kože. Fotografija: Kutina Foto: Meta Pivec Jerebika ( Sorbus aucuparia) je srednje visoko drevo, ki uspeva v svetlih listnatih gozdovih, golosekih in gozdnih robovih. Na njem zrastejo do 1 cm velike oranžnordeče jagode, ki so bogat vir vitamina C (40-60 mg/100 g) in mineralov (vsebnost pepela 10,2 %), med katerimi prevladuje kalij (15,8 mg/g). Po vsebnosti mu sledijo fosfor (2,1 mg/g), kalcij (2,0 mg/g) in magnezij (1,6 mg/g). Prav tako so v plodu visoke vsebnosti surovih proteinov (9,3 %), vlaknin (8,9 %), sladkorjev (6,6 %) in maščob (6,2 %). Prisotne so tudi fenolne spojine, in sicer trans-klorogenska kislina, kavna, p-kumarna in ferulna kislina, rdeč pigment (cianidin-3-galaktozid), cianidin-3,5-diglukozid, kvercetin in rutin. V semenih prevladujejo proteini, v koži vlaknine in v mesu sladkorji. Najpomembnejši maščobni kislini v semenih sta linolenska in oleinska kislina, v nižjih koncentracijah je prisotna tudi palmitinska kislina. Kemijska sestava plodov se spreminja, nanjo pa vplivajo klimatski dejavniki (Raspe in sod., 2000). Plodove nabiramo po prvem mrazu, saj imajo predtem trpek in kiselkast okus. Velika količina zaužitih svežih plodov lahko povzroči prebavne 58 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. motnje. Iz svežih jagod lahko kuhamo žganje in iztisnemo sok, posušene plodove uporabimo za čaj. Pražene jagode jerebike so lahko nadomestilo za kavo iz cikorije. Fotografija: Jerebika Foto: Meta Pivec Plodovi skorša ( Sorbus domestica) so užitni, potem ko se konec avgusta in septembra omedijo. Veliki so do 5 cm in, ko so zreli, so rumene in rjave barve. Raziskava, ki so jo opravili Majić in sod. (2015), je pokazala, da so lubje drevesa, kožica (eksokarp) in meso (mezokarp) plodov ter semena dober vir kalija. Kalcija je največ v lubju (8,3 mg/ g suhe snovi), ki mu po vsebnosti sledijo semena (3,3 mg/g suhe snovi), medtem ko je v kožici in mesu plodov vsebnost kalcija značilno nižja (1,2 in 0,7 mg/g suhe snovi). Magnezij prevladuje v semenih, plod ga vsebuje bistveno manj. V lubju in semenih je tudi več esencialnih mikroelementov (bakra, cinka, železa in kroma) kot v plodovih. Največ skupnih fenolov je v lubju in kožici nezrelih plodov, kjer prevladujejo flavonoidi. Tanini, ki se nahajajo v kožici nezrelih plodov, varujejo semena pred poškodbami in napadi herbivorov, flavonoidi pred UV-B sevanjem. Med zorenjem plodov se vsebnost skupnih fenolov v plodovih zmanjša, tako v kožici kot v mesu ploda. Meso izgubi znatni delež taninov. Plodovi vsebujejo veliko vitamina C, pektina in kislin, tudi sorbinsko kislino, zaradi katere so ga nekoč uporabljali za konzerviranje sadnih sokov, vina in marmelad. Iz plodov pripravljamo kompot, marmelado ali kašo, ki jo dodamo jogurtu. 5 Rožnice v prehrani 59. Fotografija: Skorš Foto: Andrej Paušič Grm robid zraste do 2 m visoko, na njih se razvijejo plodovi, ki so črne barve, ko so zreli. Znani so številni kultivarji, katerih plodovi se razlikujejo po čvrstosti, obliki, velikosti, aromi, barvi, teži, času dozorelosti, vsebnosti hranil in odpornosti na bolezni. Na hranilno vrednost plodov vplivajo številni dejavniki, kot so kultivar, geološki in klimatski dejavniki, način gojenja, čas obiranja, pogoji skladiščenja in način priprave. Zdravilni učinki robid so znani že 8000 let. Plodovi kultiviranih genotipov so v primerjavi s plodovi divjih genotipov večji in težji, vsebujejo okoli 20 % manj skupnih topnih snovi, ki predstavljajo vsebnost sladkorjev. Kislost plodovom dajejo organske kisline, predvsem jabolčna kislina. Plodovi so vir mineralov, vlaknin, proteinov in različnih vitaminov (Preglednica 5.2). Robide vsebujejo največ železa izmed vseh vrst sadja, zato so priporočljiva rešitev pri težavah s slabokrvnostjo. V ta namen je znana zdravilna naravna pijača imenovana robidovo vino. Ob tem so plodovi bogati z antioksidanti. Čaj lahko pripravimo iz listov robid, ta naj bi pomagal pri vnetem grlu (Zia-Ul-Haq in sod., 2014). Iz plodov lahko naredimo marmelado ali sladoled ali pa jih damo v pite, mafine ali biskvite. Fotografija: Robide Foto: Jan Horvat 60 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. Pred časom je zaradi svojih pozitivnih lastnosti in enostavne pridelave zaslovela aronija ( Aronia melanocarpa), rastlina, ki izvira iz vzodnih delov Severne Amerike. Kultiviranje te rastline za potrebe prehranske industrije se je začelo po letu 1900 v hladnih predelih Rusije (Sibirija). V prvi polovici 20. stoletja so jo začeli gojiti tudi v drugih evropskih državah. Plodovi nekaterih kultivarjev dozorijo sredi julija, večinoma pa avgusta in začetek septembra (Jurikova in sod., 2017). Zrele jagode so črne, sicer so zelo aromatične, vendar jih težko uživamo sveže, saj so kisle, grenke in trpke, zato jo v glavnem (kot samostojno sestavino ali v kombinaciji z drugim sadjem) predelajo v sokove, pireje, marmelade, sirupe, vino in smutije. Dodamo jih lahko energijskim ploščicam in pijačam, jogurtom ali plodove posušimo in jih uživamo posušene. Vsebnost hranilnih snovi v jagodah prikazuje Preglednica 5.2. Plodovi aronije so znani po visoki vsebnosti fenolnih snovi, kot so kondenzirani tanini, flavonoli, flavanoli, fenolne kisline (po vsebnosti izstopata klorogenska in neoklorogenska kislina) in antocianini. Vsebnost skupnih fenolnih snovi je v primerjavi z ostalim jagodičlevjem višja. Aronija vsebuje za okoli 2–4 krat več skupnih fenolov kot robide ( Rubus fruticosus), 4 krat več kot borovnice ( Vaccinium corymbosum), 3–8 krat več kot rdeče maline ( Rubus idaeus) in 10 krat več kot jagode ( Fragaria ananassa). Plodovi komercialnih kultivarjev so v primerjavi s plodovi divjih rastlin večji in bolj sladki. Zadnjih 15 let v soku jagod aronije intenzivno raziskujejo antocianine. V raziskavi Valcheva-Kuzmanova in Belcheva (2006) so ugotovili protivnetno delovanje in zaviranje razmonoževanja nekaterih enterobakterij, na primer Escherichia coli. Antocinini lahko uravnajo metabolizem ogljikovih hidratov pri ljudeh s sladkorno boleznijo, zavrejo rast rakavih celic v črevesju in zmanjšajo privzem kadmija v jetra in ledvice. Fotografija: Aronija Foto: Jan Horvat 5 Rožnice v prehrani 61. Nešplja ( Mespilus germanica) izvira iz jugozahodne Azije in verjetno tudi iz jugovzhodne Evrope. Dobro uspeva v klimatskih pogojih s toplimi poletji in milimi zimami. Ustrezajo ji sončne lokacije ter suha in rahlo kisla tla. Uspeva v nižinah in do nadmorske višine 2000 m. V tradicionalni medicini so meso plodov uporabljali kot odvajalo. V Iranu plodove uporabljajo proti visokem krvnem tlaku, ekstrakte listov pri infekcijah grla in semena za izločanje ledvičnih kamnov (Lim, 2012). Pri nas je bila nekoč zelo pogosta sadna vrsta, danes smo nanjo že skoraj pozabili. Meso ploda se z mrazom ali pri ustreznem skladiščenju zmehča, postane prijetno kislo in primerno za uživanje. Zrel plod vsebuje ogljikove hidrate, tanine, pektine, organske kisline, bogat je z vitaminom C ter z aminokislinami (Glew, 2003). Prisotne so tudi fenolne kisline, katerih vsebnost se z dozorevanjem plodov zmanjšuje. Iz njih lahko pripravimo pito, marmelade, čežano, sadno vino ali skuhamo žganje. Odlične so tudi za sadne solate, saj jim dajo kisel priokus. Fotografija: Nešplja Foto: Meta Pivec Navadna šmarna hrušica ( Amelanchier ovalis) je divje rastoča rastlina, ki jo v Sloveniji najpogosteje srečamo na Primorskem. Kot okrasna rastlina je razširjena Lamarkova ali barkrena hrušica ( Amelanchier lamarcki ). Rastlina je nezahtevna, uspeva na sončnih in polsončnih legah, v tleh, ki so rahlo kisla ali bazična (pH 4,8–8,0). Na vrtovih jo gojimo v obliki manjšega drevesa višine do 6 m ali grma višine do 3 m. Listi se jeseni obarvajo rumenordeče do rdeče in so ovalne oblike. Na rastlini, ki jo gojimo v obliki grma, lahko v polni rodnosti, ko je rastlina stara 3 leta, pridelamo 4,5–5,0 kg plodov (Koron, 2016). 62 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. Užitni zreli plodovi so modrordeči z voščeno prevleko, veliki do 1,5 cm in visijo na dolgih pecljih. Po obliki so podobni borovnicam, ampak so še okusnejši. Ker jih imajo rade tudi ptice, jih moramo pravočasno obrati. Plodovi vsebujejo za nas pomembne elemente, kot so kalcij, magnezij in železo. Bogati so tudi z vlakninami, vitaminom E in C (Preglednica 5.2). Plodove lahko uživamo sveže, jih predelamo v sokove, likerje, marmelade ali pa iz njih naredimo pito ali kolač (Mikulic‐Petkovsek in sod., 2020). Fotografija: Šmarna hrušica Foto: Meta Pivec Med rožnice spada tudi navadna plahtica ( Alchemil a vulgaris). Botanično ime rastline izvira iz arabske besede alkemelych (alkimija), ki pomeni »majhno magično«. Raste na travnikih, pašnikih in gozdnih robovih alpskih in predalpskih predelov Slovenije. Nabiramo liste v času cvetenja ali zelišče brez korenike. Suho zelišče vsebuje grenčine, tanine (5–8 %), predvsem elagotanine, saponine, flavonoide ter malo eteričnega olja. Pomaga pri diarejah, vnetjih v ustni votlini in žrelu, uravnava premočne mestruacije, lajša težave v menopavzi, po porodu vzpostavlja ravnovesje v delovanju hormonov in zdravi vnetja rodil. Sveže iztisnjen sok plahtice zdravi akne in kožne bolezni. Vsebujejo jo tudi različne industrijske čajne mešanice in fitofarmacevtski izdelki (Bremness, 1996; Galle Toplak, 2015). 5 Rožnice v prehrani 63. Fotografija: Plahtica Foto: Meta Pivec Srčna moč ( Potentil a erecta) je trajno zelišče, katerega zdravilne lastnosti so poznali že v srednjem veku. Vsa rastlina je porasla s kratkimi dlačicami. Maja se v zgornji polovici stebla pojavijo posamezni zlatorumeni cvetovi, ki rastejo na dolgih pecljih. Razširjena je po vsej Evropi, razen na jugu Balkana in v južni Španiji. V Sloveniji uspeva na travnikih in pašnikih, ob gozdnih robovih, v šotnih tleh od nižin do subalpskega pasu. Gojimo jo zaradi korenik, ki vsebujejo do 23 % taninov s protivnetnim učinkom (Hoffmann, 2016), glukozid, tormentozid, rdeče barvilo tormentil, voske in smole (Wagner, 1997). Iz korenik pripravimo čaj, ki pomaga pri vnetju ustne votline, sprošča krče, zdravi kronične bolezni črevesja in diarejo. Pripravimo lahko tudi mazilo, ki pospešuje celjenje ran. V obliki kopeli je primerna pri lažjih opeklinah in ozeblinah. Celo zel lahko nabiramo od maja do avgusta (Gal e Toplak, 2015). Fotografija: Srčna moč Vir: British Wild Plant 64 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. Navadni glog ( Crataegus laevigata) je srednje visok grm z dolgimi in ostrimi trni ter belimi cvetovi. Cveti maja in junija, pozno jeseni cvetove nadomestijo svetlo rdeče jagode. Uspeva na sončnih legah, v svetlih listnatih gozdovih in tudi v delni senci. Razširjen je po celi Eropi. Posamezni rastlinski deli vsebujejo oligomerne procianidine, flavonoide, biogene amine, aminopurine, triterpene (urozolna, oleanolna in krategolna kislina) in C-glikozide. V zdravilne namene so ga prvi začeli uporabljati Kitajci. Primerni so cvetovi, listi in jagode, ki izboljšajo prekrvavitev srčne mišice in blažijo lažje oblike motenj srčnega utripa. Njegov pozitiven učinek pri zmanjšanju srčne aktivnosti prvega in drugega stadija je večkratno dokazan. V ljudskem zdravilstvu se uporablja tudi pri nizkem ali povišanem krvnem tlaku, omotici in pri težavah z dihanjem. Najpomembnejšo vlogo pri delovanju gloga na organizem imajo flavonoidi in procianidini. Dobrodejen vpliv gloga na srce pripisujejo tudi povečanju prepustnosti celičnih membran za kalij, medtem ko se prehajanje kalcija blokira. Uporablja se v obliki kapljic, tablet, kapsul ali čaja. Kot domač pripravek naredimo čaj iz cvetov, listov ali plodov (Galle Toplak, 2015). Fotografija: Glog - Crataegus x lavallei 'Carrieri' Foto: Meta Pivec V Preglednici 5.2 so predstavljeni podatki za vsebnost nekaterih hranil v 100 g svežih robid, šipka, nešpelj, šmarne hrušice, aronije in kutin. 5 Rožnice v prehrani 65. Preglednica 5.2: Vrednosti nekaterih hranil v 100 g svežih robid, šipka, nešpelj, šmarne hrušice, aronije in kutini Robide Šipek Nešplja Šmarna hrušica Aronija Kutina Energijska vrednost (kcal) 43 162 88 47 47 57 Voda (g) 88,1 58,7 74 -a 81 83,8 Ogljikovi hidrati (g) 10,2 38,2 8 12 9,6 15,3 Sladkorji (g) 4,9 2,6 8 8,2 -a -a Beljakovine (g) 4,7 6,4 0,5 0,6 1,4 0,4 Vlaknine (g) 5,3 24,1 2 2 5,3 1,9 Vitamini in minerali Vitamin A (µg) 64,2 13030 24 5 -a 12 Vitamin C (mg) 21 426 4 16 21 15 Vitamin E (mg) 1,2 5,8 -a -a 1,17 0,12 Folati (µg) 25 3 -a -a 24 3 Železo (mg) 0,6 1,1 1,2 0,4 0,1 0,7 Magnezij (mg) 20 69 -a 25 66,9 8 Fosfor (mg) 22 61 -a 41 -a 17 Kalij (mg) 162 429 -a -a 679 197 Delno povzeto po: Nutritiondata.self.com; Juranović Cindrić in sod. (2017); Oszmiański in Lachowicz (2016); Rop in sod. (2012). aNi podatka. Viri Bremness, L., 1996. Velika knjiga o zeliščih. Ljubljana: Mladinska knjiga. Fan, C., Pacier, C. in Martirosyan, D.M., 2014. Rose hip (Rosa canina L): A functional food perspective. Functional Foods in Health and Disease, 4 (12), 493–509. Galle Toplak, K., 2015. Zdravilne rastline na Slovenskem. Ljubljana: Mladinska knjiga. Glew, R.H., Ayaz, F.A., Sanz, C., VanderJagt, D.J., Huang, H.S., Chuang, L.T. in Strnad, M., 2003. Changes in sugars, organic acids and amino acids in medlar (Mespilus germanica L.) during fruit development and maturation. Food Chemistry, 83 (3), 363–369 . Hägg, M., Ylikoski, S. in Kumpulainen, J., 1995. Vitamin C content in fruits and berries consumed in Finland. Journal of Food Composition and Analysis, 8 (1), 12–20. Hoffmann, J., Casetti, F., Bullerkotte, U., Haarhaus, B., Vagedes, J., Schempp, C.M. in Wölfle, U., 2016. Anti-inflammatory effects of agrimoniin-enriched fractions of Potentil a erecta. Molecules, [online]. 21 (6), 792, Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6273098/ [12.10.2021]. Huang, Y.W., Chuang, C.Y., Hsieh, Y.S., Chen, P.N., Yang, S.F., Chen, Y.Y., . . in Chang, Y.C., 2017. Rubus idaeus extract suppresses migration and invasion of human oral cancer by inhibiting MMP‐2 through modulation of the Erk1/2 signaling pathway. Environmental toxicology, 32 (3), 1037–1046. Juranović Cindrić, I., Zeiner, M., Mihajlov-Konanov, D. in Stingeder, G., 2017. Inorganic macro- and micronutrients in “Superberries” black chokeberries ( Aronia melanocarpa) and related teas. International Journal of Environmental Research and Public Health, 14, 539, Dostopno na: https://pdfs.semanticscholar.org/f598/3cc23e74a6e7935d24bb4bdb48c7e2462199.pdf?_ga=2.186436009 .1466524547.1636464559-674061420.1573739748 [10.10.2021]. Jurikova, T., Mlcek, J., Skrovankova, S., Sumczynski, D., Sochor, J., Hlavacova, I., Snopek, L., Orsavova, J. (2017). Fruits of black chokeberry Aronia melanocarpa in the prevention of chronic diseases. Molecules, [online]. 22, 944, Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6152740/ [1.10.2021]. Koron, D. 2016. Manj poznane jagodičaste sadne vrste: aronija, dren, goji, sibirska borovnica in šmarna hrušica (1. del). Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije: Oddelek za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo. 66 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. Lim, T.K. 2012. Edible medicinal and non-medicinal plants.[elektronska knjiga]. London: Springer. Dostopno na: http://eprints.stiperdharmawacana.ac.id/120/1/%5BT._K._Lim%5D_Edible_medicinal_and_non-medicinal_pla%28BookFi%29.pdf. [7.10.2021]. Majić, B., Šola, I., Likić, S., Juranović Cindrić, I. in Rusak, G., 2015. Characterisation of Sorbus domestica L. bark, fruits and seeds: Nutrient composition and antioxidant activity. Food Technology and Biotechnology, 53 (4), 463– 471. Mikulic‐Petkovsek, M., Koron, D. in Rusjan, D., 2020. The impact of food processing on the phenolic content in products made from juneberry (Amelanchier lamarcki ) fruits. Journal of food science, 85 (2), 386–393. Oszmiański, J. in Lachowicz, S., 2016. Effect of the production of dried fruits and juice from chokeberry ( Aronia melanocarpa L.) on the content and antioxidative activity of bioactive compounds. Molecules, [online]. 21 (8), 1098, Dostopno na: https://www.mdpi.com/1420-3049/21/8/1098 [1.10.2021]. Raspe, O., Findlay, C. in Jacquemart, A.L., 2000. Sorbus aucuparia L. Journal of Ecology, 88 (5), 910–930. Rojas‐Vera, J., Patel, A.V. in Dacke, C.G., 2002. Relaxant activity of raspberry (Rubus idaeus) leaf extract in guinea-pig ileum in vitro. Phytotherapy Research, 16 (7), 665–668. Rop, O., Řezníček, V., Mlček, J., Juríkova, T., Sochor, J., Kizek, R., Humpolíček, P. in Balík, J., 2012. Nutritional values of new Czech cultivars of Saskatoon berries ( Amelanchier alnifolia Nutt.). Horticultural Science, 39, (3), 123–128. Sameeullah, M., Gündoğdu, M., Canan, İ., Karadeniz, T., Aasim, M. in Khawar, K.M. 2018. Fruits of Rosaceae Family as a Source of Anticancer Compounds and Molecular Innovations. “V” M.S., Akhtar, M.K., Swamy. Anticancer Plants: Mechanisms and Molecular Interactions. Singapore: Springer Nature. 2018. 319–336. Silva, B.M., Andrade, P.B., Valentão, P., Ferreres, F., Seabra, R.M. in Ferreira, M.A., 2004. Quince (Cydonia oblonga Miller) fruit (pulp, peel, and seed) and jam: antioxidant activity. Journal of Agricultural and Food Chemistry, 52 (15), 4705–4712. Simončič, M., 2011. Priprava biološko aktivnega konjugata dejavnika tumorske nekroze alfa. Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo. Stratil, P., Klejdus, B. in Kubáň, V., 2007. Determination of phenolic compounds and their antioxidant activity in fruits and cereals. Talanta, 71 (4), 1741–1751. Učakar, K., 2009. Hruška v medicini. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta. Valcheva-Kuzmanova, S.V. in Belcheva, A., 2006. Current knowledge of Aronia melanocarpa as a medicinal plant. Folia medica, 48 (2), 11–7. Viršček Marn, M., Stopar, M. in Adamič, F., 1998. Sorte jabolk. Ljubljana: Kmečki glas. Wagner, T., 1997. Pridelovanje zelišč. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo. Yilmaz, S.O. in Ercisli, S., 2011. Antibacterial and antioxidant activity of fruits of some rose species from Turkey. Romanian Biotechnological Let ers, 16 (4), 6407–6411. Zia-Ul-Haq, M., Riaz, M., De Feo, V., Jaafar, H. in Moga, M., 2014. Rubus Fruticosus L.: Constituents, Biological Activities and Health Related Uses. Molecules, [online]. 19 (8), Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6271759/ [11.10.2021]. ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI J. Kristl, J. Ambrožič-Dolinšek, M. Pivec in J. Rakun 6 Recepti iz rožnic TADEJA BANTAN, JAN HORVAT, JANA AMBROŽIČ-DOLINŠEK IN ANJA PRELOŽNIK Viri slik v prispevku: lastni. 68 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. 6.1 Marelični cmoki iz krompirjevega testa Sestavine: 1 kg marelic 150 g sladkorja v kockah 100 g masla 70 g drobtin 50 g sladkorja 10 g mletega cimeta 750 g škrobnatega krompirja 225 g moke (pol ostre, pol gladke) 0,5 žličke soli 2 jajci. ali veš? Za marelico pravimo, da je kraljica sadja- sadež lepote in mladosti, saj dobro vpliva na naš vid, presnovo ter zdravo kožo, nohte in lase. Priprava Krompir kuhamo v osoljeni vodi in olupku 25–30 minut, da se zmehča. Kuhan krompir odcedimo in še toplega olupimo. Marelice operemo in odstranimo koščice. Polovičk ne smemo povsem ločiti. V vsako marelico vstavimo kocko sladkorja in jo zapremo. Olupljen krompir drobno naribamo. Počakamo 1 minuto, dodamo moko, sol in jajci. Vse skupaj z rokami zgnetemo v testo, ki ga takoj uporabimo. Testo na pomokani delovni površini razvaljamo na debelino 0,5 cm. Razrežemo ga na kvadratke 7 x 7 cm. Na vsak kvadratek damo eno marelico, testo preganemo čez sadež in z dlanmi oblikujemo cmoke. Zavremo vodo in jo solimo. Cmoke polagamo v vrel klop in jih kuhamo od 10 do 15 minut. V ponvi stalimo maslo in na njem prepražimo drobtine. Dodamo kuhane cmoke in jih obračamo, da so enakomerno prekriti z drobtinami. V skodelici zmešamo sladkor in cimet in le-to prelijemo po cmokih. V jedrcih mareličnih koščic so visoke vsebnosti cianogenega glikozida amigdalina, ki se ob delovanju encimov in s pomočjo mikroflore želodca pri ljudeh razgradi do strupene cianovodikove kisline. Priporočeno je, da odrasli s povprečno težo 70 kg ne zaužijejo več kot 3 jedrc mareličnih koščic na dan in otroci največ pol jedrca marelične koščice. 6 Recepti iz rožnic 69. 6.2 Jagodni tiramisu z bezgovim sirupom v kozarčku Sestavine: 400 g jagod 80 ml bezgovega sirupa 2 veliki žlici limoninega soka 2 veliki žlici vanilin sladkorja 200 g mascarpone sira masleni keksi Leibniz oz. po želji 2 žlici kakava 2 dcl mleka. ali veš? Jagode so edini sadež, ki ima semena na zunanji strani, tako da so izpostavljena okolici. Osem velikih jagod, ki tehtajo okoli 147 g, vsebuje toliko vitamina C, da v telo vnesemo kar 129.% priporočenega dnevnega vnosa (PDV) tega vitamina. PDV vitamina C je 80 mg. Priprava Jagode operemo in po dolgem narežemo na rezine. Zmešamo jih z bezgovim sirupom in limoninim sokom ter pustimo stati približno 15 minut. Pripravimo mascarpone sir, ki mu primešamo vanilin sladkor. V mleko dodamo 2 žlici kakava. Kekse za nekaj sekund potopimo v kakav in jih polagamo na dno kozarčka, približno za debelino prsta. Narezane jagode položimo ob steno kozarca in dodamo mascarpone sir. Ponovno naredimo plast iz keksov. Na vrh dodamo žlico mascarpone sira in posujemo z narezanimi jagodami. 70 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. 6.3 Jabolčne palačinke Sestavine: Testo za palačinke 160 g moke 2 žlici sladkorja ½ pecilnega praška 2,5 dcl mleka 1 jajce 2 žlici staljenega masla ščepec soli. Nadev: 1 vanilin sladkor 2 jabolki sok ene limone ali veš? žlička cimeta 3 žlice sladkorja. Jabolka so eno izmed najbolj dostopnih in zdravih sadežev, ki pomagajo pri Priprava izboljšanju odpornosti telesa. V skledo damo jajce, mleko, moko, ščep soli in pol žličke cimeta. Moko postopoma dodajamo v zmes in medtem ves čas mešamo, da dobimo gladko, enotno zmes. Jabolka olupimo in narežemo na manjše koščke. Te damo v ponev, dodamo vanilin sladkor, sok ene limone, cimet in sladkor. Vse skupaj premešamo in pečemo na nizki temperaturi 10 minut. Medtem pripravimo ponev za peko palačink. Ponev postavimo na vročo ploščo štedilnika in vanjo vlijemo pol žličke olja. V ponev vlijemo eno zajemalko mase za palačinke. Palačinko s pomočjo kuhinjske lopatke obrnemo, da jo popečemo na obeh straneh. Palačinko damo na krožnik in jo preganemo. Nadev dodamo po palačinki ali znotraj palačinke. Postopek ponavljamo, dokler ne spečemo vseh palačink oz. porabimo mase. V semenih najdemo številne zdravju koristne in tudi strupene snovi. Jabolčne pečke vsebujejo cianogene glikozide, ki imajo v rastlini obrambno funkcijo in jo varujejo pred škodljivci. Ker je število pečk v jabolku nizko, ni nevarnosti, da bi prišlo do zastrupitve s cianidom ob zaužitju jabolka skupaj s pečkami. 6 Recepti iz rožnic 71. 6.4 Skutin namaz iz vrtnic Sestavine: 200 g puste skute 2-3 žlice sladke smetane vaniln sladkor cvetovi vrtnic ali veš? 2 žlici sladkorja. Za vrtnice je značilno, da niso strupene, zato so jih od nekdaj uporabljali tudi v prehrani. Na bližnjem vzhodu so del vsakodnevne prehrane, sploh pa so nujne pri pripravi tradicionalnih sladic. Priprava Skuto pretlačimo v skledi, dodamo sladko smetano in vanilin sladkor. V granitni možnar damo cvetove vrtnic in sladkor. Dobro pretlačimo, da vrtnice spustijo vodo. Potem vse sestavine skupaj premešamo. 72 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. 6.5 Češnjev sladoled Sestavine: 700 g češenj 120 g belega sladkorja 1 banana 2 dcl mleka 500 g sladke smetane vanilin sladkor mandljev ekstrakt ali veš? 80 g mandljev. Ker je sezona češenj na žalost zelo kratka, so nadvse uporabne tudi posušene. Uživamo jih lahko kot sladico, z jogurtom, v solati, kot predjed ali celo v rižu. Priprava V ponev stresemo 500 g češenj brez pečk in dodamo 50 g sladkorja. Za zgostitev dodamo tudi na koščke narezano banano. Na nizki temperaturi vse skupaj pražimo približno 15 minut, da se češnje lepo zmehčajo. V kozici počasi segrejemo mleko, preostali sladkor in sladko smetano. Dodamo vanilin sladkor in mandljev ekstrakt. V mešalniku zmiksamo češnje in banane, ki smo jih prepražili, in smetano. Preostale češnje brez pečk grobo sesekljamo in vmešamo v maso. Mandlje sesekljamo in prepražimo. Dodamo jih v pripravljeno maso. Vse skupaj dobro premešamo, vlijemo v posodo in postavimo v zmrzovalnik, da se masa dobro strdi. 6 Recepti iz rožnic 73. 6.6 Rulada z gozdnimi jagodami Sestavine: 4 jajca 120 g sladkorja 100 g moke 150 g vanilin jogurta 250 ml stepene sladke smetane gozdne jagode. ali veš? Gozdne jagode pomagajo pri zdravljenju protina, ledvičnih bolezni in pospešujejo prebavo, primerne so tudi za sladkorne Priprava bolnike. Beljake stepemo v sneg. Penasto zmešamo rumenjake in sladkor, dodamo moko in nazadnje previdno in puhasto tudi sneg beljakov. Gledamo, da bo testo gladko in da se bo hkrati v njem ohranilo čim več mehurčkov. Testo vlijemo v pekač na peki papir in damo v pečico, segreto na 220 °C. Pečemo 10 minut. Po pečenem in ohlajenem biskvitu namažemo kremo iz stepene smetane in vanilin jogurta. Potresemo z gozdnimi jagodami in zvijemo. 74 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. 6.7 Piškotki z malinami Sestavine: 200 g masla 120 g rjavega sladkorja 100 g belega sladkorja 2 jajci vanilin palčka 300 g pšenične bele moke soda bikarbona sol 170 g temne čokolade 100 g malin. ali veš? Maline blažijo povišano telesno temperaturo, saj pospešujejo potenje. Priprava V posodo damo zmehčano maslo ter rjavi in beli sladkor. Z mešalnikom stepamo nekaj minut, da nastane gladka pena. Dodamo jajca in vaniljo ter stepamo še nekaj minut. V drugo posodo natehtamo moko, dodamo sodo bikarbono in sol ter vse dodamo v jajčno maso. Premešamo, da nastane gladko testo. Primešamo tudi koščke temne čokolade in maline. Z žlico zajamemo maso in na pekač, obložen s papirjem za peko, oblikujemo kupčke. Pečemo 15 minut na 180 °C. 6 Recepti iz rožnic 75. 6.8 Breskova skodelica Sestavine: 2 dcl kokosovega mleka 150 g svežih breskev 1 dcl manj mastnega jogurta vanilin palčka 2 žlici borovnic 1 žlica kokosove moke med. ali veš? Zelo pomembna snov, ki jo najdemo v breskvah, je ß-karoten ali provitamin A. Zaradi tega je uživanje breskev zelo koristno za oči. Zmanjša tveganje za številne težave z vidom, povezane s staranjem. Priprava Sveže breskve olupimo, narežemo na manjše koščke in jih damo v mešalnik. Dodamo kokosovo mleko, manj masten jogurt in vaniljo. Vse skupaj premešamo, vendar ne preveč, da ne dobimo napitka. Pazimo da je zmes dovolj gosta. Potem jo prelijemo v skodelico, posipamo s kokosovo moko, dodamo nasekljane koščke breskev, cele borovnice in postrežemo. 76 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. 6.9 Biskvit z nektarinami Sestavine: 4 jajca 120 g sladkorja 2 zavitka vanilin sladkorja 100 g olja 100 g čvrstega jogurta 250 g moke pecilni prašek ali veš? 200 g nektarin. Nektarine vsebujejo ogromne količine vlaknin. Študije so pokazale, da imajo diabetiki tipa 1, ki se držijo diete z visoko vsebnostjo vlaknin, nižjo raven glukoze v krvi. Priprava Jajca penasto umešamo s sladkorjem in vanilin sladkorjem. Nastati mora gosta, svetlo rumena zmes. Potem zmanjšamo hitrost mešalnika in v jajčno zmes vlijemo olje, pomešano z jogurtom. Nazadnje vmešamo tudi moko, ki smo ji dodali pecilni prašek. Maso vlijemo v manjši namaščen pekač, povrh razporedimo na koščke narezane nektarine. Pečemo 40 ali 45 minut v pečici, ogreti na 175 °C. Z zobotrebcem preverimo, ali je pecivo pečeno. Če je zobotrebec suh, potem ko ga potegnemo iz peciva, bi moral biti naš biskvit nared. 6 Recepti iz rožnic 77. 6.10 Skutina torta z robidami Sestavine: Testo: 3 jajca 6 žlic olja 8 žlic ostre moke 6 žlic sladkorja 1 pecilni prašek. Nadev: 500 g skute 2 dcl sladke smetane 3 jajca 5 žlic sladkorja ali veš? 100 g robid. Robide vsebujejo največ železa izmed vseh vrst sadja, zato so priporočljiva rešitev pri Priprava težavah s slabokrvnostjo. Pri pripravi testa penasto umešamo sladkor in jajca, dodamo olje. Posebej zmešamo pecilni prašek in ostro moko in to dodamo v isto posodo kot jajca, sladkor in olje. Vse sestavine skupaj zmešamo. Za nadev v posebni posodi zmešamo skuto in jajca ter dodamo sladko smetano. Maso za testo vlijemo v okrogel namaščen pekač, nato na sredino vlijemo tudi maso za nadev. Na sredino razporedimo robide. Pečemo 45 min pri 175 °C. 78 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. 6.11 Kutinov sir Sestavine: 0,5 kg kutin limonina lupinica 400 g sladkorja sok ene limone.1 Priprava Kutine operemo, razrežemo na četrtine in odstranimo peclje in peščišča. Kose kutin stresemo v večji lonec in dodamo vodo. Dodamo nekaj kosov limonine lupinice. Kutine na zmerni temperaturi kuhamo toliko časa, da se zmehčajo. Potem odstranimo limonino lupinico kutine zmiksamo s paličnim mešalnikom. Dodamo sladkor in limonin sok in med mešanjem zavremo. Ko zmes zavre, jo na nizki temperaturi kuhamo še približno eno uro. Ko se kutinov žele zgosti, lonec odstavimo in pripravimo pekač s papirjem za peko. V pekač stresemo kutinov žele in ga enakomerno razmažemo, da dobimo 0,5 do 1 cm debelo plast. Pekač pokrijemo s kosom papirja za peko in pustimo, da se kutinov žele na toplem in suhem mestu suši 14 dni. Kutinov žele v pekaču nato obrnemo in pustimo pokrito še 10 do 14 dni. Če želimo skrajšati čas sušenja, lahko kutinov žele posušimo v pečici, ogreti na 70 °C. Sušimo ga približno 2 uri oz. toliko časa, da na otip ni več lepljiv. 6 Recepti iz rožnic 79. Viri Marelični cmoki iz krompirjevega testa: Marelični cmoki iz krompirjevega testa. (b. d.). Leaneen. Dostopno na: https://leaneen.com/2019/06/17/marelicni-cmoki-iz-krompirjevega-testa/ [6. 6. 2020] Jagodni tiramisu z bezgovim sirupom v kozarčku: Jagodni tiramisu z bezgovim sirupom. (b. d.). Odprta kuhinja. Dostopno na: https://odprtakuhinja.delo.si/recepti/jagodni-tiramisu-z-bezgovim-sirupom/ [6. 6. 2020] Jabolčne palačinke: po ustnem izročilu Skutin namaz iz vrtnic: po ustnem izročilu Češnjev sladoled: Češnjev sladoled. (b. d.). Moji recepti. Dostopno na: https://www.mojirecepti.com/recept/cesnjev-sladoled.html [6. 6. 2020] Rulada z gozdnimi jagodami: Rulada z gozdnimi jagodami. (b. d.). Kulinarika.net. Dostopno na: https://www.kulinarika.net/recepti/sladice/pecivo/rulada-z-gozdnimi-jagodami/17843/ [29. 5. 2020] Malinovi piškotki: Malinovi piškotki. (b. d.). Moji recepti. Dostopno na: https://www.mojirecepti.com/recept/malinini-piskotki.html [28. 5. 2020] Breskova skodelica: Breskova skodelica. (b. d.). Moji recepti. Dostopno na: https://www.mojirecepti.com/recept/breskova-skodelica.html [10. 7. 2020] Biskvit z nektarinami: Biskvit z nektarinami. (b. d.). Kulinarika. Dostopno na: https://www.kulinarika.net/recepti/sladice/pecivo/biskvit-z-nektarinami/19750/ [16. 7. 2020] Skutina torta z robidami: po ustnem izročilu Limonada iz šipka in aronije: po ustnem izročilu Hruške z mandljevim nadevom v listnatem testu: Hruške z mandljevim nadevom v listnatem testu. (b. d.). Gurman. Dostopno na: https://www.gurman.eu/recepti/hruske-z-mandljevim-nadevom-v-listnatem-testu-7775 [6. 7. 2020] 80 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI J. Kristl, J. Ambrožič-Dolinšek, M. Pivec in J. Rakun 7 Naravni toksini MAŠA ŠPES IN JANJA KRISTL Naravni toksini so strupene spojine, ki jih proizvajajo živi organizmi. Ti toksini niso škodljivi za organizme, ki jih proizvajajo, so pa lahko pri zaužitju strupeni za druga bitja, vključno s človekom. Spojine imajo raznoliko strukturo, kar vpliva na njihove biološke funkcije in strupenost. Nekatere strupe proizvajajo rastline kot naravni obrambni mehanizem pred plenilci, žuželkami ali mikroorganizmi. Strupi so lahko posledica okužbe z mikroorganizmi, kot je npr. plesen, nastajajo tudi kot odgovor na podnebni stres (suša ali ekstremna vlaga), UV svetlobo in poškodbe (WHO, 2018). Naravni toksini so prisotni v številnih rastlinskih vrstah, mnoge uporabljajo v prehrani ljudi. V nekaterih rastlinah se pojavljajo v celotni rastlini (v koreninah, steblu, listih, plodovih, gomoljih, vršičkih, popkih), v drugih so prisotni le v enem ali več delih rastline (Centre for Food Safety, 2007). Najpogosteje najdeni naravni toksini, ki lahko predstavljajo tveganje za naše zdravje, so alkaloidi, pirolizidinski alkaloidi, solanini, lektini, saponini, furanokumarini in cianogeni glikozidi (Friday, 2019). 82 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. 7.1 Delitev rastlinskih toksinov Alkaloidi Alkaloidi so organske spojine, ki v heterocikličnem obroču vsebujejo dušik. Večina alkaloidov ima bazične lastnosti. Gre za lipofilne spojine, ki so topne v nepolarnih organskih topilih. Po okusu so grenke sestavine rastlin, ki so v naravi zelo razširjene in imajo pogosto farmakološke lastnosti. Izolirani so iz korenin, semen, listov ali lubja. Med družine, ki so posebej bogate z alkaloidi, spadajo narcisovke (Amaryllidaceae) , nebinovke (Asteraceae) , metuljnice (Fabaceae) , lilijevke (Liliaceae) , makovke (Papaveraceae) in razhudnikovke (Solanaceae) . Med številnimi skupinami alkaloidov vse več pozornosti namenjamo pirolizidinskim alkaloidom, zaradi pojavljanja v številnih rastlinskih vrstah, ki jih uporabljamo v prehrani in zaradi njihovih toksikoloških in farmakoloških lastnosti. Njihove vsebnosti v živilih so običajno prenizke, da bi uživanje lahko povzročilo akutne zastrupitve. Ker nekatera živila pogosto uživamo v količinah, s katerimi presežemo maksimalni priporočen dnevni vnos, lahko pride do nastanka kroničnih bolezni (Moreira s sod., 2018). Pirolizidinski alkaloidi (PA) Pirolizidinski alkaloidi se v naravi nahajajo kot estri (mono-, di- ali makrociklični diestri), ki nastanejo med necinsko bazo (amino alkohol) in eno ali več necinsko kislino (mono- ali dikarboksilna alifatska kislina s štirimi do šestimi ogljikovimi atomi). Znanih je okoli 600 strukturno različnih PA. Sintetizirajo jih izključno rastline, vsebnost je odvisna od vrste, rastlinskega dela, časa spravila in hranjenja. Okoli 95 % znanih PA se nahaja samo v petih rastlinskih družinah: srholistovke (Boraginaceae) , nebinovke (Asteraceae), metuljnice (Fabaceae), kukavičevke (Orchidaceae) in pasjestrupovke (Apocynaceae) (EFSA, 2011). Številni od teh so plevel, ki lahko rastejo na poljih in onesnažujejo živilske pridelke. Zaradi možne kontaminacije so PA določili tudi v zeliščnih čajih, ki jih pripravimo iz rastlin, ki same po sebi teh spojin ne vsebujejo (npr. M . chamomil a in Mentha ×piperita L.) (Bodi s sod., 2014). PA so prisotni tudi v medu, zeliščih in začimbah, prehranskih dodatkih ter drugih živilskih izdelkih, kot so žita in žitni izdelki. Njihova vsebnost v zdravilih iz zdravilnih rastlin, kot so gabez, lapuh in repuh, je strogo omejena in nadzorovana (Moreira s sod., 2018). Veliko raziskav na temo PA je bilo narejenih na medu. PA so vsebovali vzorci medu iz različnih geografskih področij in botaničnih vrst. Glede na koncentracije PA v vzorcih meda (0,019–0,120 µg/g) in ob upoštevanju, da na dan običajno zaužijemo 7 Naravni toksini 83. 1 ali 2 žlici medu, lahko hitro presežemo dnevni vnos 1,0 µg, ki je v Nemčiji dovoljen za farmacevtske proizvode, če jih uživamo do šest tednov (Kempf s sod., 2011; Orantes-Bermejo s sod., 2013). Znano je, da so PA z nenasičeno necinsko bazo škodljivi za jetra, genotoksični in kancerogeni. Njihova toksičnost je odvisna od spola in predstavlja večje tveganje za moške. Najbolj ranljiva skupina so otroci in zarodki (Aydin s sod., 2013). Zastrupitve s PA so bile včasih problem pretežno v deželah v razvoju, zaradi uporabe zelišč v tradicionalni medicini. V zadnjih letih se s tem problemom srečujemo tudi v razvitih državah. Solanini Solanin je glikoalkaloid, ki ga vsebujejo vse rastline iz družine razhudnikovke ( Solanaceae), vključno s paradižnikom, krompirjem in jajčevcem. Prisoten je v listih, gomoljih in plodovih. Medtem ko so vsebnosti na splošno nizke, so višje koncentracije v krompirjevih poganjkih in olupkih ter v zelenih delih in tudi v zelenih plodovih paradižnika. Če so gomolji krompirja izpostavljeni svetlobi, pozelenijo in povečajo sintezo solanina. To je naravni obrambni mehanizem rastline, da žuželkam in drugim živalim prepreči uživanje gomoljev, ki niso prekriti z zemljo. Pri zastrupitvi s solaninom se pojavijo: bruhanje, glavobol, zardevanje, zvišana telesna temperatura, halucinacije, nemir, želodčni krči in prebavne težave (Barceloux, 2009). Lektini Lektini so običajno porazdeljeni po celotni rastlini. Najvišje koncentracije so prisotne v založnih tkivih (semena, gomolji, kormi). Ostali deli rastlin, kot so listi, korenine, peclji, stebla in cvetovi, večinoma vsebujejo le neznatne koncentracije teh snovi. Nekatera semena rastlin izločajo lektine med kalitvijo v medij, ki jih obdaja. Njihova vsebnost v semenih je lahko do 2 % suhe snovi. Vsebujejo jih mnoge vrste fižola, zlasti rdeči fižol, za katerega poročajo najvišje koncentracije. Že 4 ali 5 zrn surovega fižola lahko povzroči močne bolečine v želodcu, bruhanje in diarejo. Večina lektinov, ki se uporabljajo v komercialne namene, je izolirana iz založnih organov rastlin. Kemijsko so lektini posebna skupina proteinov (glikoproteini), ki selektivno prepoznajo in se reverzibilno vežejo na ogljikove hidrate (Rüdiger, 1998). Lektinom rezultati raziskav pripisujejo antivirusno, antibakterijsko, antiglivično, antitumorsko, antikoagulativno in insekticidno delovanje (Santos in sod., 2014). 84 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. Saponini Saponini spadajo med glikozide in imajo lastnosti detergenta, saj se v vodi penijo. Običajno so amorfne spojine z visokimi molekulskimi masami. Nepolarni aglikon je povezan z eno ali več monosaharidnimi enotami. Zaradi kombinacije polarnega in nepolarnega dela molekule so saponini površinsko aktivne snovi. Običajno jih delimo na triterpenoide in steroide ali steroidne glikoalkaloide. Pripisujejo jim številne pozitivne in nekatere negativne učinke. So npr. antioksidanti, spodbujajo delovanje imunskega sistema, preprečujejo nastajanje krvnih strdkov, stabilizirajo presnovo holesterola in maščobnih kislin (Güçlü- Ustündağ in Mazza, 2007). Po drugi strani saponini zmanjšajo presnovo proteinov, absorpcijo mineralov in vitaminov (Sparg in sod., 2004). Številni saponini delujejo antimikrobno, preprečujejo nastanek plesni in varujejo rastline pred žuželkami. V rastlinskem kraljestvu so zelo razširjeni in se pojavljajo v vseh delih rastlin. Na njihovo koncentracijo vpliva sorta, del rastline, stopnja rasti in letni čas. Večina rastlin sintetizira več saponinov kot odgovor na biotski stres. Na vsebnost saponinov vplivajo tudi abiotski stresni dejavniki (vlaga, pomanjkanje hranil, temperatura, osvetlitev). Vsebujejo jih kultivirane in divje rastline. V kultiviranih rastlinah prevladujejo triterpenoidi. Najdemo jih v soji, sladkorni pesi, arašidih, kvinoji, špinači, špargljih, brokoliju, krompirju, jabolkih, jajčevcu in lucerni (Moses in sod., 2014). Uporabljajo se v slaščičarstvu, pri proizvodnji pijač, v kozmetični industriji in farmacevtskih izdelkih (Vincken in sod., 2007). Furanokumarini Furanokumarini so posebna skupina rastlinskih sekundarnih metabolitov. Kemijsko so triciklične organske spojine, zgrajene iz furanovega obroča, ki je povezan s kumarinom (α- benzopiron). Znanih je več kot 50 različnih spojin. Prisotni so v številnih rastlinah, kot so pastinak (tesno povezan s korenčkom in peteršiljem), korenine zelene, citrusi (limona, lipa, grenivka, bergamot), eterična olja, pridobljena iz olupkov citrusov, in nekatere zdravilne rastline. Furanokumarini so stresni toksini. Sodelujejo pri obrambi rastlin pred mikroorganizmi, nematodami in žuželkami. Njihova biosinteza v rastlinah se sproži in poveča pri neposredni izpostavljenosti mikroorganizmom, žuželkam, glivam, UV sevanju in pri fizičnih poškodbah. Večina furanokumarinov se akumulira na zunanji strani povrhnjice. Višje vsebnosti spojin so v fotosintetsko aktivnih tkivih, znatno nižje v plodovih in 7 Naravni toksini 85. koreninah. Vsebnosti so odvisne od razvojne stopnje rastline in so običajno višje v mladih tkivih, še posebej v listih in nezrelih semenih (Bruni in sod., 2019). Furanokumarini so fototoksične spojine, saj vstopajo v jedro epitelnih celic, kjer se pod vplivom sončne svetlobe (izpostavljenost UV-A) zamrežijo z DNA. Posledica je fitofotodermatitis (rdečina, srbečica, opekline kože), ki se pojavi na mestu, kjer furanokumarini pridejo v stik s kožo. Medtem ko se pojavljajo večinoma po dermalni izpostavljenosti, so o takšnih reakcijah poročali tudi po zaužitju večjih količin določene zelenjave z visoko vsebnostjo furanokumarinov. Po zaužitju se spojine hitro absorbirajo in preidejo v krvni obtok. Najnovejše raziskave nakazujejo, da lahko visoke zaužite vsebnosti furanokumarinov povečajo tveganje za nastanek kožnega raka (Melough in sod., 2018). 7.2 Cianogeni glikozidi v rožnicah Cianogene glikozide sintetizirajo mnoge rastline in so proizvod sekundarnega metabolizma. Shranjeni so v vakuoli (Bal horn, 2011). Rastline, ki vsebujejo cianogene glikozide so zelo razširjene v naravi. Predstavljajo več kot 2500 vrst, vključno z veliko gospodarsko pomembnimi rastlinami (Vetter, 2000). Največ jih prihaja iz družine rožnic, metuljnic, trav, kačnikovk, nebinovk, mlečkovk in pasijonkovk. Cianogeni glikozidi so v Evropi najbolj zastopani v semenih in vegetativnih delih nekaterih poljščin. Prisotni so v lanenem semenu, sirku, pšenici, ječmenu in ovsu. Izmed sadnih vrst jih najpogosteje najdemo v bezgu, pasijonki, koščicah marelice, grenkega mandlja in pečkah jabolk (Gleadow in Møller, 2014; Šenica, 2020; Zoellner in Giebelmann, 2007). Najpogostejši rastlinski rodovi, o katerih so poročali, da povzročajo zastrupitev in so zastopani v literaturi, so Prunus spp. (divja češnja, črna češnja …), Sambucus spp. (bezeg), Linum (lan), Sorghum spp. (sirek, sudanska trava, Johnsonova trava), T riglochin spp., Manihot (kasava) in Bambusa (bambus) (Bal horn, 2011). Znanih je okoli 25 cianogenih glikozidov. Glavni cianogeni glikozidi, ki jih najdemo v užitnih delih rastlin, so amigdalin, durin, linamarin, linustatin, lotaustralin, prunasin in taksifilin (Cressey in Reeve, 2019). Cianogeni glikozidi imajo v rastlinah predvsem obrambno funkcijo. Ob poškodbi rastline s strani žuželke, začne β-glukozidaza cepiti sladkorje, nastanejo cianohidrini, ki jih nato razgradi α-hidroksinitril liaza. Končni proizvodi hidrolize so aldehidi ali ketoni in vodikov cianid, ki je za večino organizmov toksičen (Ballhorn, 2011). Cianogeni glikozidi delujejo antibakterijsko in rastlino ščitijo pred patogeni. Namenjeni so predvsem obrambi pred mikroorganizmi in preživetju rastlin v slabih razmerah. V nekaterih redkih primerih lahko 86 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. cianogeni glikozidi pozitivno vplivajo na herbivore. Takšna izjema je gosenica Spodoptera eridania, ki se boljše in hitreje razvija na rastlinah, v katerih so prisotni cianogeni glikozidi (Vetter, 2000). Cianid, ki velja za zelo toksično spojino, se nahaja v rastlini, na katero nima toksičnega vpliva. Gre za posebno dihanje, ki je značilno le za rastline, in se imenuje cianidno rezistentno dihanje. V živalskih celicah cianid inhibira delovanje encima citrokrom c oksidaze, in s tem preprečuje prenos elektronov v dihalni verigi. Posledično zavira delovanje mitohondrijev in blokira celično dihanje. Rastline v svojih tkivih dovoljujejo prisotnost cianida, tako da tok elektronov preusmerijo na kisik preko alternativne oksidaze, ne da bi potovali preko kompleksov III in IV dihalne verige. Pri tem procesu se tvori manj ATP, sprošča se tudi toplota, ki s povišanjem temperature v cvetovih poskrbi za boljšo hlapnost aromatičnih snovi, ki privabljajo opraševalce (Vodnik, 2012). Glavna cianogena glikozida, ki jih najdemo v rastlinah iz družine rožnic, sta amigdalin in prunasin. Eden izmed bolj raziskanih in pomembnih cianogenih glikozidov je amigdalin. Beseda amigdalin izhaja iz grške besede amygdale, kar pomeni mandelj, ker so ga najprej izolirali iz grenkega mandlja ( Prunus dulcis var. amara). Cianogeni glikozidi so v družini rožnic ( Rosaceae) razširjeni predvsem v semenih in plodovih naslednjih rastlin: mandelj ( Prunus amygdalus L.), marelica ( P. armeniaca), breskev ( P. persica) in druge (Bal horn, 2011). Zato je priporočljivo, da sadnih semen in jedrc iz družine rožnic ne uživamo v velikih količinah, saj lahko negativno vplivajo na zdravje ljudi. Povprečni smrtonosni odmerek cianida za odrasle znaša od 0,5 do 3,5 mg/kg telesne teže ali od 50 do 250 mg za tipičnega odraslega moškega. EFSA (2016) je objavila znanstveno mnenje, v katerem je poročala o 25-krat nižjih toksičnih odmerkih cianida (le 20 μg/kg telesne teže). Na osnovi omenjene raziskave bi odrasli lahko zaužili le tri majhna marelična jedrca, otroci pa polovico enega jedrca, ne da bi tvegali zastrupitev s cianidom. Grenki mandlji ( Prunus amygdalus var. amara) kopičijo v semenih velike količine cianogenih glikozidov, zlasti amigdalina. Mandljeva semena lahko vsebujejo do 5 % amigdalina, kar predstavlja v povprečju 1 mg vodikovega cianida na seme. Semena sladkih mandljev ( Prunus amygdalus var. dulcis) vsebujejo veliko nižje koncentracije amigdalina v primerjavi z grenkim mandljem. Tako kot mandlji tudi marelice ( P. armeniaca) in breskve ( P. persica) kopičijo amigdalin v semenih. Koncentracija cianida v semenih marelic se giblje od 0,05 do približno 4 mg/g, povprečna koncentracija cianida znaša 0,5 mg, vendar se koncentracije zelo razlikujejo, odvisno številnih dejavnikov, vključno z gnojenjem, sorto in vsebnostjo vlage. Na splošno je vsebnost vodikovega cianida v jedrcih breskev nižja kot 7 Naravni toksini 87. v jedrcih grenkih mandljev ali marelic in znaša od 0,4 do 2,6 mg/g. Ob amigdalinu vsebujejo marelična in breskova semena tudi prunasin in več cianogenih glikozidov z manjšimi molekulami (Bal horn, 2012). Tunçel in sod. (1998) so preučevali razgradnjo cianognih glikozidov v mareličnih koščicah s pomočjo endogenih in dodanih encimov ter toplotne obdelave. Avtorji poročajo, da koščice marelice vsebujejo od 50 do 150 μmol/g suhe snovi potencialno toksičnih cianogenih glikozidov, od katerih prevladujeta amigdalin in prunasin. Pri raziskavi so ugotovili, da blanširanje semen v vroči vodi za 20 min pri 100 °C povzroči inaktivacijo endogenih encimov β-glukozidaze. Prav tako poročajo, da je glavni dejavnik, ki vpliva na encimsko razgradnjo glikozidov, velikost delčkov, saj so pri frakcijah, ki so bile velikosti pod 2 mm, dokazali povečano razgradnjo cianogenih glikozidov. Bolarinwa in sod. (2014) so preučevali vsebnost amigdalina v semenih rastlin iz družine rožnic. Preglednica 7.1 prikazuje vsebnosti amigdalina v semenih pri posameznih rastlinah. Najvišja vsebnost je v zeleni slivi (17,5 mg/g), sledi marelica (14,4 mg/g), črna sliva (10 mg/g), breskev (6,8 mg/g), rdeča češnja (3,9 mg/g) in črna češnja (2,7 mg/g). Izmed analiziranega koščičastega sadja so imele nektarine najnižje vsebnosti amigdalina (0,1 mg/g). Avtorji poročajo, da lahko amigdalin v koščičarjih proizvede cianid v koncentracijah 0,01 – 1,1 mg/g. Preglednica 7.1: Vsebnost amigdalina v semenih rastlin iz družine rožnic Vrsta semena Vsebnost amigdalina (mg/g) Marelica 14,37 ± 0,28 Češnja (črna) 2,68 ± 0,02 Češnja (rdeča) 3,89 ± 0,31 Nektarina 0,12 ± 0,01 Breskev 6,81 ± 0,02 Sliva (zelena) 17,49 ± 0,26 Sliva (črna; friar black) 10,00 ± 0,14 Sliva (vijolična; larry anne) 2,16 ± 0,02 Sliva (rumena; son gold) 1,54 ± 0,02 Sliva (rdeča; laetitia) 0,44 ± 0,04 Jabolko (royal gala) 2,96 ± 0,02 Hruška (conference) 1,29 ± 0,04 Vsaka vrednost je izražena kot povprečje ± standardni odklon. Povzeto po Bolarinwa in sod., 2014. Ognjeni trn je velik trnovit zimzelni grm, ki se uporablja kot okrasni grm ali živa meja. Rastlina je nizko strupena, saj ne vsebuje cianogenih glikozidov v dovolj visokih koncentracijah, da bi povzročila več kot blage prebavne motnje. Navadni ognjeni trn se uporablja za biomonitoring nekaterih težkih kovin, zlasti bakra in niklja (Akguc in sod., 2010). 88 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. Cianogeni glikozidi so prisotni tudi v listih, lubju in plodovih osmih vrst rodu Cotoneaster. Najvišje vsebnosti so v listih, najnižje v plodovih. Sezonsko nihanje je največje pri plodu, kjer je bilo dokazano, da se vsebnost cianogenih glikozidov zmanjšuje s staranjem sadja. Toksičnost plodov C. divaricata so preučevali pri psih, mačkah in podganah. Na podlagi določitev cianogenih glikozidov in študij strupenosti so ugotovili, da klasifikacija teh osmih vrst rodu Cotoneaster kot strupenih ni upravičena (Tidwel , 1970). Viri Akguc, N., Ozygit, I. I., Yasar, U., Leblebici, Z. in Yarci, C., 2010. Use of Pyracantha coccinea Roem. as a possible biomonitor for the selected heavy metals. International Journal of Environmental Science and Technology, 7 (3), 427–434. Aydın, A. A., Zerbes, V., Parlar, H. in Letzel, T., 2013. The medical plant butterbur (petasites): Analytical and physiological (re)view. Journal of Pharmaceutical and Biomedical Analysis, 75, 220–229. Ballhorn, D. J., 2011. Cyanogenic Glycosides in Nuts and Seeds. V V. R. Preedy, R. R. Watson in V. B. Patel. Eds. Nuts and Seeds in Health and Disease Prevention. London: Elsevier Inc., 2011, 129–136. Barceloux, D. G., 2009. Potatoes, tomatoes, and solanine toxicity ( Solanum tuberosum L., Solanum Lycopersicum L. ). Disease-a-Month, 55 (6), 391–402. Bodi, D., Ronczka, S., Gottschalk, C., Behr, N., Skibba, A., Wagner, M., Lahrssen-Wiederholt, M., Preiss-Weigert, A. in These, A., 2014. Determination of pyrrolizidine alkaloids in tea, herbal drugs and honey. Food Additives & Contaminants, Part A, 31, 1886–1895. Bolarinwa, I. F., Orfila, C. in Morgan, M. R. A., 2014. Amygdalin content of seeds, kernels and food products commercial y-available in the UK. Food Chemistry, 152, 133–139. Bruni, R., Barreca, D., Protti, M., Brighenti, V., Righetti, L., Anceschi, L., Mercolini, L., Benvenuti, S., Gatusso, G. in Pellati, F., 2019. Botanical sources, chemistry, analysis, and biological activity of furanocoumarins of pharmaceutical interest. Molecules, [online]. 24, 2163. Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6600687/pdf/molecules-24-02163.pdf [27.10.2021] Centre for Food Safety., 2007. Natural Toxins in Food Plants. Risk Assessment Studies. Report No.27. [online]. Dostopno na: https://www.cfs.gov.hk/english/programme/programme_rafs/files/ras27_natural_toxin_in_food_plant.pdf Cressey, P., Reeve, J., 2019. Metabolism of cyanogenic glycosides: A review. Food and Chemical Toxicology, 125, 225–232. EFSA, 2016.Panel on the contaminants in the food chain (CONTAM). Acute health risks related to the presence of cyanogenic glycosides in apricot kernels and products derived from apricot kernels. EFSA Journal, 14(4), 4424. EFSA, 2011. Scientific opinion on pyrrolizidine alkaloids in food and feed EFSA panel on contaminants in the food chain. European Food Safety Authority (EFSA), Parma Italy. EFSA Journal, 9 (11), 2406. Friday, O. A., 2019. Plant toxins. American Journal of Biomedical Science & Research, 4 (3), 173–175. Gleadow, R. in Møller, B., 2014. Cyanogenic glycosides: Synthesis, physiology, and phenotypic plasticity. Annual Review of Plant Biology, 65, 155–185. Güçlü-Ustündağ, O. in Mazza, G., 2007. Saponins: Properties, applications and processing. Critical Reviews in Food Science and Nutrition, 47 (3), 231–258. Kempf, M., Beuerle, T., Bühringer, M., Denner, M., Trost, D., von der Ohe, K., Bhavanam, V. B. in Schreier, P., 2008. Pyrrolizidine alkaloids in honey: Risk analysis by gas chromatography-mass spectrometry. Molecular Nutrition & Food Research, 52, 1193–1200. Melough, M. M., Cho, E. in Chun, O. K., 2018. Furocoumarins: A review of biochemical activities, dietary sources and intake, and potential health risks. Food and Chemical Toxicology, 113, 99–107. Moreira, R., Pereira, D. M., Valentão, P. in Andrade, P. B., 2018. Pyrrolizidine alkaloids: Chemistry, pharmacology, toxicology and food safety. International Journal of Molecular Science, 19, 1668. Moses, T., Papadopoulou, K. K. in Osbourn, A., 2014. Metabolic and functional diversity of saponins, biosynthetic intermediates and semi-synthetic derivatives. Critical Reviews in Biochemistry and Molecular Biology, 49 (6), 439–462. 7 Naravni toksini 89. Orantes-Bermejo, F., Serra Bonvehí, J., Gómez-Pajuelo, A., Megías, M. in Torres, C., 2013. Pyrrolizidine alkaloids: Their occurrence in Spanish honey collected from purple viper’s bugloss (echium spp.). Food Additives & Contaminants, Part A, 30, 1799–1806. Rüdiger, H. 1998. Plant lectins – More than just tools for glycoscientists: Occurrence, structure, and possible functions of plant lectins. Acta Anatomica, 161, 130–152. Santos, A. F. S., da Silva, M. D. C., Napoleão, T. H., Paiva, P. M. G., Correia, M. T. S. in Coelho, C. B. B., 2014. Lectins: Function, structure, biological properties and potential applications. Current Topics in Peptide & Protein Research, 15, 41–62. Sparg, S. G., Light, M. E. in Van Staden, J., 2004. Biological activities and distribution of plant saponins. Journal of Ethnopharmacology, 94, 219–243. Šenica, M., 2020. Vsebnost in vrste fenolov ter cianogenih glikozidov v različnih delih sadnih rastlin. Disertacija. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta. Vir: https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=128063&lang=slv (2.12.2020). Tidwell, R. H., Beal, J. L., Patel, D. G., Tye, A. in Patil, P. N., 1970. A study of the Cyanogenetic Content and Toxicity of the Fruit of Selected Species of Cotoneaster. Economic Botany, 24, 47–50. Tunçel, G., Nout, M. J. R. in Brimer, L., 1998. Degradation of cyanogenic glycosides of bitter apricot seed ( Prunus armeniaca) by endogenous and added enzymes as affected by heat treatments and particle size. Food Chemistry, 63 (1), 65–69. Vetter, J., 2000. Plant cyanogenic glycosides. Toxicon, 38, 11–36. Vincken, J. P., Heng, L., de Groot, A. in Gruppen, H., 2007. Saponins, classification and occurence in the plant kingdom. Phytochemistry, 68, 275–297. Vodnik, D., 2012. Osnove fiziologije rastlin. Ljubljana: Biotehniška fakulteta. Zoellner, H. in Giebelmann, R., 2007. Cyanogenic glycosides in food-cultural historical remarks. Deutsche Lebensmittel-Rundschau, 103, 71–77. WHO., 2018. Natural toxins in food. [online]. Dostopno na: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/natural-toxins-in-foo [24.10.2021]. 90 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI J. Kristl, J. Ambrožič-Dolinšek, M. Pivec in J. Rakun 8 Analitika cianogenih glikozidov MAŠA ŠPES, JAN OPARA, NIKA ATELŠEK HOZJAN, JAN SENEKOVIČ IN JANJA KRISTL Za kvantitativno določanje cianogenih spojin so v literaturi opisani različni postopki in analizne metode, med katerimi so največkrat omenjene in uporabljene kolorimetrija, pikratna metoda in kromatografija. Neposredne določitve posameznih spojin temeljijo na ekstrakciji cianogenih glikozidov iz rastlinskega materiala, ločitvi spojin na kromatografski koloni, njihovi detekciji in kvantifikaciji z masno spektrometrijo (LC/MS/MS/MS). Uporablja se tudi tekočinska kromatografija v povezavi z UV ali RI detektorjem, vendar lahko v tem primeru kvantitativno določimo le tisti cianogeni glikozid, za katerega imamo na razpolago standard. Težave so tudi s selektivnostjo detektorja, saj so raziskave pokazale, da kvantitativne določitve moti prisotnost taninov, flavonoidov in klorofila (Kobaisy in sod., 1996; Berenguer-Navarro in sod., 2002). Metode, s katerimi določamo koncentracijo cianidnih ionov, vključujejo tri stopnje: (1) ekstrakcijo cianogenih spojin iz rastlinskega materiala, (2) kislinsko hidrolizo cianogenih glikozidov, (3) obarvanje nastalih cianidnih ionov (CN-) in meritev njihove koncentracije. Koncentracijo cianidnih ionov izmerimo po obarvanju z reagenti, kot sta piridin/barbiturna kislina (Bradbury in sod., 1991) ali izonikotinska kislina/1,3-dimetilbarbiturna kislina (Essers in sod., 1993). Meritve izvedemo z molekulsko absorpcijsko spektrometrijo, s katero izmerimo intenziteto absorbirane svetlobe pri določeni valovni dolžini. Ko monokromatska svetloba (svetloba tiste valovne dolžine, ki 92 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. jo analit absorbira) prehaja skozi raztopino vzorca, se njena intenziteta zmanjša. Intenziteto prepuščene svetlobe meri detektor spektrofotometra. Sprememba intenzitete svetlobe je premosorazmerna številu molekul, ki absorbirajo svetlobo določene valovne dolžine. Koncentracijo analita določimo na osnovi primerjave absorbanc za raztopino vzorca in raztopin z znano koncentracijo analita (ionov CN-). Spektrofotometrija je enostavna za uporabo, reagenti potrebni za izvedbo meritev, so cenovno dostopni, kot tudi spektrofotometer, ki je danes eden izmed obveznih inštrumentov v vsakem laboratoriju (Skoog in sod., 2007). Koncentracijo cianidnih ionov lahko izmerimo tudi potenciometrično z uporabo ionoselektivne elektrode (United States Environmental Protection Agency, 1996). V tem primeru dodatek reagentov za obarvanje ni potreben. Metoda je občutljiva in preprosta za uporabo, vendar meritve v primerjavi s spektrofotometrijo zahtevajo več časa (Vetter, 2000). Temelji na merjenju aktivnosti cianidnih ionov v raztopini in pretvarjanju te aktivnosti v električni potencial. Med najpogosteje uporabljenimi elektrodami je steklena elektroda za merjenje aktivnosti oksonijevih (vodikovih) ionov v raztopini. Ob cianidnih ionih lahko s specifičnimi elektrodami merimo tudi fluoridne, bromidne, nitratne in druge ione. Največja težava, s katero se soočamo pri uporabi ionoselektivnih elektrod, je njihova občutljivost. Pri zelo nizkih koncentracijah so elektrode nezanesljive zaradi motenj, ki jih povzročajo drugi ioni (interferenčni ioni) v raztopini, zato je priporočljiva primerjava rezultatov z drugimi analiznimi metodami (Fleet in von Storp, 1971; Skoog in sod., 2007). Za merjenje koncentracije cianidnih ionov, ki se sprostijo pri kislinski hidrolizi cianogenih glikozidov, lahko uporabimo tudi ionsko kromatografijo v povezavi z elektrokemijskim detektorjem (Cho in sod., 2013). Curtis in sod. (2002) poročajo o meritvah koncentracije cianida v rastlinskih vzorcih s plinsko kromatografijo v povezavi z detektorjem na zajetje elektronov (ECD). Rastlinski material se zdrobi v terilnici ob dodatku tekočega dušika. Zaradi poškodb celic se začne sproščati vodikov cianid (HCN), zato je potrebno vzorec čim hitreje prenesti v »headspace« viale. Inkubacija nato poteka pri sobni temperaturi od 1 do 5 ur. Pred meritvami je potrebno izvesti še derivatizacijo vzorca s kloraminom T. 8.1 Razgradnja cianogenih glikozidov s hidrolizo Pri določanju cianidnih ionov je pomembno, da dosežemo popolno razgradnjo cianogenih glikozidov. Hidrolizo lahko izvedemo z dodatkom kisline ali encima (ß-glukozidaze, ki je komercialno dostopna). Kislinska hidroliza je reakcija, pri kateri ima glavno vlogo kislina, ki katalizira reakcijo in povzroči cepitev kemijskih vezi in sprostitev ionov v raztopino. 8 Analitika cianogenih glikozidov 93. Močnejša je kislina in nižji kot ima pH bolj bo primerna kot katalizator. Ker moramo ves sproščeni vodikov cianid zadržati, izvedemo reakcije v posodah, ki dobro tesnijo. Postopek, ki vključuje kislinsko hidrolizo, ni primeren za merjenje vzorcev z zelo nizko koncentracijo cianida (meja zaznave (LOD) 1,5–5 mg HCN/kg). Menijo, da je primeren in robusten za vzorce z visokimi koncentracijami cianida, kot so npr. marelične koščice (FSANZ, 2014). Cianogene glikozide najprej ekstrahiramo iz trdnega rastlinskega materiala. Ekstrakcija je ključnega pomena pri kateremkoli analiznem postopku, saj lahko spojine v tej fazi delno razpadejo ali se pretvorijo v drugo obliko. Priprava in mletje rastlinskih vzorcev ter izbira topila in pogoji ekstrakcije pomembno vplivajo na učinkovitost ekstrakcije cianogenih glikozidov. Pri ekstrakciji rastlinskega materiala s toplo vodo lahko pride do encimske razgradnje amigdalina in do epimerizacije amigdalina v neoamigdalin (Hwang in sod., 2002; Koo in sod., 2005). Lee in sod. (2013) so preverili stabilnost čistega amigdalina pri ekstrakciji v metanolu, ki je potekala 24 ur pri sobni temperaturi. Med tem postopkom se je kar 35 % amigdalina pretvorilo v neoamigdalin. V nekaterih primerih lahko takšne pretvorbe vodijo do rezultatov, ki so nižji od dejanske vsebnosti. Pri postopkih, ki temeljijo na encimski hidrolizi, k vzorcem dodamo fosfatni pufer in encim. V reakcijsko posodico hkrati vstavimo pikratni papir tako, da se le-ta ne dotika raztopine. Posodico tesno zapremo in raztopine inkubiramo 20 ur pri 35 do 40 °C. Sproščeni vodikov cianid reagira z natrijevim pikratom v izopurpurno kislino. Papir nato potopimo v vodo in ga po 30 minutah odstranimo iz raztopine ter izmerimo absorbanco pri valovni dolžini 510 nm (Desser, 2015). Haque in Bradbury (2002) sta primerjala vsebnost cianida v desetih rastlinskih vzorcih, ki sta jih analizirala po dveh postopkih. Uporabila sta encimsko hidrolizo s pikratnim papirjem in kislinsko hidrolizo. Pred merjenjem koncentracije cianidnih ionov po kislinski hidrolizi sta raztopini dodala kloramin-T in barbiturno kislino. Avtorja poročata, da je postopek kislinske hidrolize zahtevnejši za izvedbo, rezultati so manj točni, ponovljivost pa je v primerjavi s pikratno metodo slabša. 8.2 Izvedba poskusa V literaturi smo pregledali različne analizne metode za določanje cianogenih glikozidov, ki smo jih povzeli v prvem delu tega poglavja. Pri izvedbi poskusa smo metodo izbrali na podlagi dostopnosti opreme v laboratoriju. 94 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. Najprej smo s testnimi lističi Quantofix cyanid (Slika 8.1) kvalitativno ocenili vsebnost cianida v vzorcih iz družine rožnic (mandlji, češnjeve koščice in češnjeva jedrca). Postopek smo izvedli po opisu v priloženih navodilih. Slika 8.1 Quantofix testni lističi za kvalitativno oceno vsebnosti cianida Vir: lasten Kvantitativno vsebnost cianida v rastlinskih vzorcih smo določili po postopku, ki so ga opisali Bradbury in sod. (1991). Za ekstrakcijo smo uporabili 0,1 M raztopino fosforjeve kisline. Rastlinski material smo zmleli in natehtali v 50 ml centrifugirke. Dodali smo 20 ml ekstrakcijske raztopine in premešali na rotacijskem stresalniku. Nato smo suspenzije centrifugirali, da so se cianogeni glikozidi ekstrahirali v raztopino. Supernatant smo odlili in shranili, trdni preostanek pa zavrgli. Če je bilo potrebno, smo supernatant prefiltrirali. V steklene viale smo odpipetirali 1 ml ekstrakta in dodali 1 ml 4 M raztopine žveplove(VI) kisline (H2SO4). Viale smo zaprli z zamaškom in jih postavili za 50 minut v vrelo vodno kopel (Slika 8.2). Zaradi toksičnosti cianida je obvezno, da reakcija poteka v zaprtem sistemu. Ob segrevanju se zaradi nizkega vrelišča (HCN je 25,6 °C ) cianid hitro uplini. Reakcijo izvedemo v digestoriju, reakcijske posodice, v katerih poteka hidroliza, moramo tesno zatesniti, ker s tem preprečimo uhajanje HCN. Slika 8.2: Vodna kopel, v kateri smo izvedli kislinsko hidrolizo Vir: lasten 8 Analitika cianogenih glikozidov 95. Po končani reakciji smo raztopine ohladili na sobno temperaturo in z iglo skozi septo (Slika 8.3) dodali 2,5 ml 3,6 M raztopine natrijevega hidroksida (NaOH). Ob dodatku baze se zaradi eksotermnosti reakcije sprosti energija in raztopina se segreje, zato smo jo ohladili in nato prenesli v 10 ml merilno bučko, ki smo jo z vodo dopolnili do oznake (Bardbury in sod., 1991). Slika 8.3: Dodajane raztopine NaOH k vzorcu v «headspace« viali Vir: lasten Koncentracijo cianidnih ionov smo določili spektrofotometrično. V serijo 10 ml merilnih bučk smo odpipetirali različne volumne standardne raztopine cianidnih ionov s koncentracijo 10 µg/ml in jih dopolnili do oznake z 0,1 M raztopino fosforjeve kisline. Koncentracija cianidnih ionov v tako pripravljenih raztopinah je bila v območju od 0,15 do 2,0 µg/ml. Nato smo v 25 ml bučke odpipetirali 1 ml 0,1 M raztopine fosforjeve kisline (slepa raztopina), 1 ml raztopine z znano koncentracijo cianidnih ionov in 1 ml raztopine vzorcev po kislinski hidrolizi. Dodali smo fosfatni pufer (7 ml), kloramin-T (0,4 ml), raztopino piridin/barbiturne kisline (1,6 ml). Bučke smo z vodo dopolnili do oznake in raztopine premešali. Po 60 minutah smo izmerili absorbanco vijoličasto obarvanih raztopin (Slika 8.4) pri valovni dolžini 587 nm (Bradbury in sod., 1991; Haque in Bradbury, 2002). Slika 8.4: Raztopine po dodatku reagentov Vir: lasten 96 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. Dobili smo linearno povezavo med koncentracijo cianidnih ionov in absorbanco (Slika 8.5). Iz umeritvene krivulje je računalniški program po merjenju absorbance raztopin vzorcev odčital koncentracijo cianidnih ionov. Slika 8.5: Umeritvena krivulja in izpis absorbanc raztopin z znano koncentracijo cianidnih ionov, absorbanc raztopin vzorcev in koncentracije cianidnih ionov v raztopinah vzorcev Vir: lasten Viri Berenguer-Navarro, V., Giner-Galván, R. M. in Arrazola-Teruel, G., 2002, Chromatographic determination of cyanoglycosides prunasin and amygdalin in plant extracts using a porous graphitic carbon column. Journal of Agricultural and Food Chemistry, 50, 6960–6963. Bradbury, J. H., Egan, S. V. in Lynch, M. J., 1991. Analysis of cyanide in cassava using acid hydrolysis of cyanogenic glucosides. Journal of the Science of Food and Agriculture, 55 (2), 277–290. doi:10.1002/jsfa.2740550213. Cho, H. J., Do, B. K., Shim, S. M., Kwon, H., Lee, D. H., Nah, A. H., Choi, Y. J. in Lee, S. Y., 2013. Determination of cyanogenic compounds in edible plants by ion chromatography. Toxicological Research, 29 (2), 143–147. Curtis, A. J., Grayless, C. C. in Fall, R., 2002. Simultaneous determination of cyanide and carbonyls in cyanogenic plants by gas chromatography-electron capture/photoionization detection. Analyst, 127, 1446-1449. Desser, A. M., 2015. Uantification of total cyynide content in kernels of stone fruits. Diplomska naloga. Technishe Universität Wien, Fakultät für Techniche Chemie, Wien. Dostopno na: https://repositum.tuwien.at/bitstream/20.500.12708/4851/2/Desser%20Anatol%20Maurice%20- %202015%20-%20Quantification%20of%20total%20cyanide%20content%20in. .pdf [4.11.2021]. Essers, A. A., Bosvel, M., van der Grift, R. in Voragen, A., 1993. Studies on the quantification of specific cyanogens in cassava products and introduction of new chromagen. Journal of the Science of Food and Agriculture, 63, 287–296. Fleet, B. in von Storp, H., 1971. The determination of low levels of cyanide ion using a silver responsive ion selective electrode. Analytical Letters, 4 (7), 425–435. 8 Analitika cianogenih glikozidov 97. FSANZ., 2014. Food Standards Australia New Zealand. Survey of cyanogenic glycosides in plant-based foods in Australia and New Zealand 2010–13. [online]. Dostopno na: https://www.foodstandards.gov.au/science/surveil ance/Documents/FINAL%20report%20on%20survey%20 of%20cyanogenic%20glycosides%20in%20plant-based%20foods.pdf [4.11.2021]. Haque, M. R. in Bradbury, J. H., 2002. Total cyanide determination of plants and food using the picrate and acid hydrolysis methods. Food Chemistry, 77, 107–114. Hwang, E. Y., Lee, J. H., Lee, Y. M. in Hong, S. P., 2002. Reverse-phase HPLC separation of D-amygdalin and neoamygdalin and optimum conditions for inhibition of racemization of amygdalin. Chemical and Pharmaceutical Bulletin, 50, 1373–1375. Kobaisy, M., Oomah, B. D. in Mazza, G., 1996. Determination of cyanogenic glycosides in flaxseed by barbituric acidpyridine, pyridine-pyrazolone, and high-performance liquid chromatography methods. Journal of Agricultural and Food Chemistry, 44, 3178–3181. Koo, J. Y., Hwang, E. Y., Cho, S., Lee, J. H., Lee, Y. M. in Hong, S. P., 2005. Quantitative determination of amygdalin epimers from armeniacae semen by liquid chromatography. Journal of Chromatography B, 814, 69–73. Lee, J., Zhang, G., Wood, E, Castillo, C. R. in Mitchell, A. E., 2013. Quantification of amygdalin in nonbitter, semibitter,and bitter almonds ( Prunus dulcis) by UHPLC-(ESI)QqQ MS/MS. Journal of Agricultural and Food Chemistry, 61,7754–7759. Skoog, D. A., Holler, F. J. in Crouch, S. R., 2007. Principles of instrumental analysis. 6th ed. Belmont: Thomson Brooks/Cole. United States Environmental Protection Agency (EPA), 1996., Potentiometric determination of cyanide in aqueous samples and distillates with ion-selective electrode. Method 9213. [online]. Dostopno na: https://www.epa.gov/sites/default/files/2015-12/documents/9213.pdf (2.11.2021). Vetter, J., 2000. Plant cyanogenic glycosides. Toxicon, 38, 11–36. 98 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI J. Kristl, J. Ambrožič-Dolinšek, M. Pivec in J. Rakun 9 Delovni list za osnovne šole – krajša verzija: Po poteh rožnic JAN SENEKOVIČ IN JANA AMBROŽIČ-DOLINŠEK Lepo pozdravljen v Botaničnem vrtu Univerze V Mariboru. Danes te bo pot po njem vodila po poti rožnic. Rožnice so velika družina rastlin, v kateri je od 3000 do 4000 vrst. Med rožnice uvrščamo tudi številne rastline, ki imajo užitne in zelo okusne plodove. Na poti med rožnicami v botaničnem vrtu si pomagaj s spodnjim zemljevidom, na katerem imaš poimenovana in prikazana različna nahajališča. V sklopu različnih postaj boš na tem listu reševal številne zabavne izzive. 100 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. Botanični vrt Univerze v Mariboru Vir: Univerza v Mariboru 9 Delovni list za osnovne šole – krajša verzija: Po poteh rožnic 101. 1. Tvoja prva naloga je, da se sprehodiš do sistematskega polja. Na poti do njega si oglej tudi druge nasade, mimo katerih se boš sprehodil. Na sistematskem polju poišči mesto, na katerem rastejo rastline iz družine rožnic. Oglej si dotični nasad rožnic in izberi rožnico, ki ti je na sistematskem polju najbolj všeč. Izpolni spodnjo preglednico (zapiši ime rožnice in nariši skico lista in cveta). Najlepša rožnica v sistematskem polju: Ime: List in cvet: Oglej si še druge nasade na sistematskem vrtu in na črto zapiši ime nasada, ki se ti zdi najlepši. 102 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. 2. Sprehodi se do skalnjaka in si ga oglej. V skalnjaku poišči vrsto Rosa galica. V spodnjo preglednico skiciraj načrt skalnjaka in označi približno nahajališče rastline Rosa galica. List in cvet: 9 Delovni list za osnovne šole – krajša verzija: Po poteh rožnic 103. 3. Tvoja naslednja naloga je, da se sprehodiš do zeliščnega vrta in si ga ogledaš. V njem poišči rastlino kitajski petoprstnik. V zeliščnem vrtu najdemo številne rastline z zdravilnimi učinki. Razmisli, katere rastline bi uporabil pri določenih zdravstvenih tegobah (lahko jih zapišeš ali skiciraš na shemi človeškega telesa) in bi jih želel imeti na svojem zeliščnem vrtu. Skica lista in cveta kitajskega petoprstnika: Zdravstvene tegobe: Prisotnost vonja: Barva: Število cvetnih listov: 104 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. 4. Naslednja točka, ki si jo boš podrobneje ogledal, je rozarij. Rozarij je zbirka vrtnic. Sprehodi se po rozariju in opazuj barvitost cvetov in njihovo zgrado. Izberi vrtnico, ki te je najbolj navdušila, in izpolni podatke o njej v spodnji preglednici. Najlepša vrtnica: Barva: Število cvetnih listov: Vonj: 9 Delovni list za osnovne šole – krajša verzija: Po poteh rožnic 105. 5. Oglej si rastline v sadno-zelenjavnem vrtu. V spodnjo preglednico nariši plod rastline, ki bi ga iz sadno-zelenjavnega vrta najraje pokusil. Njami! To je moj najljubši plod! Najbolj slasten plod: 106 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. 6. Sprehodi se skozi pinetum. Med vsemi temi krošnjami boš hitro našel eno izjemo. Nariši skico lista in plodu izjeme. Skiciraj tudi obliko listov ostalih dreves, ki jih najdemo v pinetumu. Skica lista in plodu vsiljivca: Skica enega lista ostalih predstavnikov v pinetumu: 7. Oglej si paleovrt. V njem poišči skorš in ga skiciraj. To je skorš!? Naučil sem se nekaj novega! Skorš: ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI J. Kristl, J. Ambrožič-Dolinšek, M. Pivec in J. Rakun 10 Delovni list za osnovne šole – daljša verzija: Po poteh rožnic JAN SENEKOVIČ IN JANA AMBROŽIČ-DOLINŠEK Lepo pozdravljen v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru. Danes te bo pot po njem vodila po poti rožnic. Rožnice so velika družina rastlin, v kateri je od 3000 do 4000 vrst. Med rožnice uvrščamo tudi številne rastline, ki imajo užitne in zelo okusne plodove. Na poti med rožnicami v botaničnem vrtu si pomagaj s spodnjim zemljevidom, na katerem so poimenovana in prikazana različna nahajališča. V sklopu različnih postaj boš na tem listu reševal številne zabavne izzive. 108 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. Botanični vrt Univerze v Mariboru Vir: Univerza v Mariboru 10 Delovni list za osnovne šole – daljša verzija: Po poteh rožnic 109. Tvoja prva naloga je, da se sprehodiš do sistematskega polja. Na poti do njega si seveda oglej tudi druge nasade, mimo katerih se boš sprehodil. Na sistematskem polju poišči mesto, na katerem rastejo rastline iz družine rožnic. Sedaj si v vlogi sodnika na lepotnem tekmovanju. Izberi tri najlepše predstavnike iz nasada rožnic na sistematskem polju in skiciraj njihove liste in cvetove (če cvetijo). Imena najdeš na tablicah ob rastlinah. 1. mesto Ime: 2. mesto Ime: List in cvet: List in cvet: 3. mesto Ime: List in cvet: Oglej si še druge nasade na sistematskem vrtu in na črto zapiši ime nasada, ki se ti zdi najlepši. Svoj izbor rastlin v sistematskem vrtu primerjaj z drugimi udeleženci. Ali ste se vsi odločili enako? Ali obstajajo pri takem izboru pravilne in nepravilne odločitve? 110 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. 1. Sprehodi se do skalnjaka in si ga oglej. V skalnjaku poišči vrsto Rosa galica. V spodnjo preglednico skiciraj načrt skalnjaka in označi nahajališče rastline Rosa galica. Prav tako označi v načrtu tudi nahajališče rastline, ki te je v skalnjaku s svojim videzom najbolj očarala. Izpiši tudi njeno ime in jo skiciraj. Načrt skalnjaka: Skica Rosa galica: Skica najlepše iz skalnjaka: Barva cveta: Število cvetnih listov: 10 Delovni list za osnovne šole – daljša verzija: Po poteh rožnic 111. 2. Tvoja naslednja naloga je, da se sprehodiš do zeliščnega vrta in si ga ogledaš. V njem poišči rastlino kitajski petoprstnik ( Potentilla chinensis Ser.) in jo tudi nariši. V zeliščnem vrtu najdemo številne rastline z zdravilnimi učinki. Razmisli, proti katerim zdravstvenim tegobam bi ti gojil zelišča v svojem zeliščnem vrtu – zapiši zelišča ali jih skiciraj na shemo človeškega telesa v rubriko zdravstvene tegobe. Skica lista in cveta kitajskega petoprstnika: Zdravstvene tegobe: Prisotnost vonja: Barva: Število cvetnih listov: 112 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. Pri izboru rastlin za svoj zeliščni vrt bi dal prednost: a) učinkovitosti zdravilnih rastlin pri blaženju zdravstvenih težav b) njihovemu izgledu. Utemelji svoj odgovor. 10 Delovni list za osnovne šole – daljša verzija: Po poteh rožnic 113. 3. Naslednja točka, ki si jo boš podrobneje ogledal, je rozarij. Rozarij je zbirka vrtnic. Sprehodi se po rozariju in opazuj barvitost cvetov in njihovo zgrado. Izberi štiri cvetove in jih razvrsti po izgledu. Nato si izbrane cvetove podrobno oglej. V primeru, da vrtnice ne cvetijo, si zapiši imena štirih vrtnic in podatke o njihovih cvetovih poišči s pomočjo spleta. 2. najlepša vrtnica 2. najlepša vrtnica Barva: Barva: Število cvetnih listov: Število cvetnih listov: Vonj: Vonj: 3. najlepša vrtnica 4. najlepša vrtnica Barva: Barva: Število cvetnih listov: Število cvetnih listov: Vonj: Vonj: 114 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. 4. Oglej si rastline v sadno-zelenjavnem vrtu. Če boš imel možnost, poskusi različne plodove (brez dovoljenja vodnika ne trgaj in ne okušaj plodov!). V primeru, da te možnosti ne boš imel, oblikuj lestvico štirih najokusnejših plodov po lastnih izkušnjah. Plodove skiciraj, opiši njihov izgled, vonj in okus. Zlata medalja za okus Srebrna medalja za okus Barva: Barva: Število cvetnih listov: Število cvetnih listov: Vonj: Vonj: Bronasta medalja za okus Barva: Število cvetnih listov: Vonj: 10 Delovni list za osnovne šole – daljša verzija: Po poteh rožnic 115. Za zmagovalni plod nariši ali napiši recept za jed, v kateri bi dotični plod uporabil. Recept: Ali meniš, da je ta recept zdrav? Svoj odgovor utemelji. 116 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. 5. Sprehodi se skozi pinetum. Med vsemi temi krošnjami boš hitro našel eno izjemo. Nariši skico lista in ploda izjeme. Skiciraj tudi obliko listov ostalih dreves, ki jih najdemo v pinetumu. Skica lista in plodu vsiljivca: Skica enega lista ostalih predstavnikov v pinetumu: 6. Oglej si paleovrt. V njem poišči skorš in ga skiciraj. Razglej se po paleovrtu in skiciraj tudi rastlino, ki se ti zdi v njem najbolj zanimiva, ter opiši njene značilnosti. Skorš: Najbolj zanimiva predstavnica paleovrta: Barva: Število cvetnih listov: Vonj: 10 Delovni list za osnovne šole – daljša verzija: Po poteh rožnic 117. 7. Zaključil si z ogledom botaničnega vrta. Verjamem, da si danes prejel veliko novih informacij. Tvoja zadnja naloga je, da se postaviš v vlogo direktorja botaničnega vrta in v spodnji okvirček narediš načrt tvojega botaničnega vrta (razporeditev, skice rastlin, ki bi jih v njem gojil …). 118 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. Na osnovi česa si ustvaril kategorije v tvojem botaničnem vrtu? Na osnovi česa si izbral rastline, ki bi jih želel gojiti v lastnem botaničnem vrtu? ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI J. Kristl, J. Ambrožič-Dolinšek, M. Pivec in J. Rakun 11 Delovni list za osnovne šole: Cianogeni glikozidi v rožnicah JAN SENEKOVIČ IN JANA AMBROŽIČ-DOLINŠEK 1. Rastline v procesu presnove proizvajajo različne spojine. Mnoge izmed teh spojin so tudi strupene. Razmisli, kakšno vlogo imajo te spojine v rastlinah? 2. Analizna kemija je področje kemije, ki se ukvarja s proučevanjem prisotnosti in količine različnih spojin v vzorcu. Razloži, zakaj je to področje kemije zelo pomembno tudi v prehranski industriji? 120 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. 3. Cianogeni glikozidi so spojine, ki jih najdemo v različnih rastlinah. Zlasti pogosti so v koščicah. Značilni so tudi za družino rožnic. V kislem okolju ali v prisotnosti določenih encimov razpadejo na več proizvodov, med katerimi je tudi toksičen HCN. a) Skiciraj strukturno formulo spojine HCN. 11 Delovni list za osnovne šole: Cianogeni glikozidi v rožnicah 121. b) Razmisli, zakaj cianogeni glikozidi »razpadejo« v kislem okolju (namig: pomisli na delovanje človeškega telesa)? c) Utemelji, zakaj meniš, da je veliko cianogenih glikozidov prisotnih prav v koščicah? 4. Pred izvedbo kemijske analize je potrebno najprej pripraviti vzorec, da bo le-ta homogen in primeren za analizo izbranih spojin. Zato moramo dobro poznati njegove fizikalne in kemijske lastnosti. a) Navedi nekaj lastnosti spojin (fizikalnih ali kemijskih), za katere meniš, da jih je pred izvajanjem analize dobro poznati. 122 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. b) Razloži, zakaj je pomembno, da dobro poznamo lastnosti analizirane snovi. 5. Ena izmed analiznih tehnik se imenuje molekulska absorpcijska spektroskopija. Le ta temelji na merjenju absorpcije svetlobe določene valovne dolžine, ki je v področju vidne svetlobe odvisna od obarvanosti raztopin. Kadar uporabimo za določanje koncentracije to metodo, si pripravimo tudi raztopine z znanimi koncentracijami raziskovane spojine. Razmisli, zakaj to storimo? Zakaj so raztopine preiskovane spojine na spodnji fotografiji različnih barvnih odtenkov? 11 Delovni list za osnovne šole: Cianogeni glikozidi v rožnicah 123. 6. Tole je zapis NIJZ: NIJZ priporoča, da se pri uživanju mareličnih jedrc spoštuje priporočene dnevne odmerke, ki jih na embalaži navaja proizvajalec. Obenem tudi svetujejo, naj dnevni vnos ne presega dveh mareličnih jedrc. Kaj bi svetoval prijatelju, ki si je v trgovini za posladek kupil paket sušenih mareličnih jedrc? 124 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI J. Kristl, J. Ambrožič-Dolinšek, M. Pivec in J. Rakun 12 Delovni list za srednje šole: Cianogeni glikozidi v rožnicah JAN SENEKOVIČ, JANJA KRISTL IN JANA AMBROŽIČ-DOLINŠEK 1. V sklopu današnjega ogleda si spoznal botanični vrt. Med številnimi vrstami, ki si jih danes spoznal, so tudi rastline iz družine rožnic. Naštej nekaj vrst, ki pripadajo tej družini, ki si jih danes videl. Opiši njihove osnovne morfološke značilnosti. 126 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. 2. Za predstavnike družine rožnic je značilno tudi to, da predvsem v plodovih vsebujejo cianogene glikozide. Pogost cianogen glikozid je amigdalin. Na osnovi strukturne formule, ki je zapisana spodaj, in imena cianogeni glikozidi sklepaj o zgradbi molekul teh spojin in posamezne enote označi na spodnji shemi. 3. Razmisli, zakaj je najvišja koncentracija cianogenih glikozidov prisotna v plodovih rožnic? 12 Delovni list za srednje šole: Cianogeni glikozidi v rožnicah 127. 4. Pri hidrolizi cianogenih glikozidov nastaja HCN, ki pri živalih zavira delovanje mitohondrijev in je zato zelo strupen. Razmisli, zakaj le-ta ni nevaren za delovanje rastlin. 5. Določanje vsebnosti cianogenih glikozidov v rastlinah je pomembno za potrebe živilske industrije in tudi farmacije. Razmisli, katero področje kemije se ukvarja z določanjem vsebnosti cianogenih glikozidov in drugih spojin v rastlinah. 6. Prvi korak pri raziskovanju vsebnosti različnih snovi v rastlinah je vzorčenje. Zakaj meniš, da je pravilnemu odvzemu vzorcev potrebno posvetiti veliko pozornosti? 128 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. 7. Naslednji pomemben korak pri dokazovanju vsebnosti snovi v rastlinah je priprava vzorca. Katere lastnosti raziskovane snovi moramo poznati, da lahko vzorec ustrezno pripravimo? Zakaj je poznavanje lastnosti vzorca tako pomembno? 8. Po končani pripravi vzorca (ekstrakcija, hidroliza) izmerimo koncentracijo cianidnih ionov z molekulsko absorpcijsko spektroskopijo. Cianidne ione v raztopinah vzorcev in v raztopinah z znano koncentracijo cianidnih ionov obarvamo z dodatkom reagentov in pri izbrani valovni dolžini izmerimo absorbanco. Ali lahko že na podlagi takšne obarvanosti sklepamo o koncentraciji cianida v vzorcu? 12 Delovni list za srednje šole: Cianogeni glikozidi v rožnicah 129. 9. Povprečni smrtnosti odmerek cianida za odrasle znaša 0,5 do 3,5 mg/kg telesne teže. Vsebnost amigdalina v rdečih češnjah je 2,68 mg/kg. Izračunaj, kolikšno količino (maso) češenj bi lahko glede na tvojo telesno težo še varno zaužil, da ne bi prekoračil sprejemljivega dnevnega vnosa HCN v telo. Razmisli, na katerem področju v vsakdanjem življenju se uporabljajo podobni izračuni. 130 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI J. Kristl, J. Ambrožič-Dolinšek, M. Pivec in J. Rakun 13 QR (»Quick Response Code«) oznake JURIJ RAKUN QR (»Quick Response Code«) oznake so vse pogosteje prisotne v vsakdanjem življenju. Začetek njihove uporabe sega v leto 1994, ko so bile v avtomobilski industriji razvite z namenom, da presežejo zmožnosti uporabe do takrat uporabljene črtne kode, ki je v večini primerov omejena na od 12 do 20 vrednosti, ob tem pa ni primerna glede različne postavitve oz. branja oznake iz različnih zornih kotov. Vse to rešujejo QR oznake, ki so sestavljene iz množice zaporedij svetlih in temnih kvadratov, ki sestavljajo matriko. Ta nosi veliko več podatkov, tudi do 7089 znakov, novejše različice pa še več. Običajno jih uporabljamo za potrebe nahajališča, identifikacije ali preusmeritve, kar v praktični uporabi pomeni, da lahko QR oznake prikažejo besedilo, opravijo preusmeritev na spletno stran, prikažejo stične podatke, nudijo prikaz multimedijskih vsebin, omogočajo QR podprto plačevanje, naročanje izdelkov, sledenje proizvodnje izdelkov, prenos nastavitev itd. 132 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. Slika: Primer QR označbe, ki kaže na spletno mesto botanicnivrt.um.si. Vir: lasten QR oznake beremo s pomočjo digitalnih kamer in v osnovi vsebujejo redundančne podatke, kar pomeni, da jih je v večini primerov možno prebrati tudi, če je del QR kode poškodovan. Sestavljene so iz: − treh lokalizacijskih markerjev, s pomočjo katerih se določi orientacija QR oznake; − označbe za poravnavo, ki jo najdemo v obliki manjših nahajališčnih markerjev sredi QR oznake. Več kot je zapisanih informacij v QR oznaki, več dodatnih označb za poravnavo potrebujemo, zato se njihovo število lahko razlikuje; − izmenjujoče zaporedje: zaporedje svetlih in temnih kvadratov, ki povezujejo nahajališčne markerje z namenom, določiti velikost podatkovnega polja QR oznak; − različica označbe, ki jo določajo polja ob nahajališčnih markerjih in ustrezajo tipu QR označbe, običajno z vrednostmi od 1 do 7; − označbe za format, ki vsebujejo podatke o toleranci napak in maski podatkovnega dela označbe, da le-to lažje določi iz celostnega dela označbe; − podatkovni del z redundanco, ki ga predstavlja del, ki nosi neposredno informacijo, z dodatnim redundančnim zapisom in − obroba, ki obdaja prazni del ob QR kodi in je pomembna zaradi lažje določitve kontrasta med svetlimi in temnimi kvadrati. 13 QR (»Quick Response Code«) oznake 133. Glede na količino zapisanih podatkov ločimo med QR označbami različnih velikosti. Dodatno jih ločimo tudi glede na to, ali so v njih zapisani statični podatki, ki so fiksni in se ne spreminjajo, po času ali pa gre za dinamične QR označbe, ki omogočajo naknadno spreminjanje. To je mogoče, saj podatki v tem primeru niso shranjeni neposredno v QR kodi, ampak na shranjeni povezavi. Ker je dan danes praktično vsak pametni telefon opremljen z digitalno kamero, lahko ob podpori vgrajene ali prosto dostopne opreme postane bralnik QR oznak. Če s QR kodami opremimo predstavitvena področja, kot je npr. Botanični vrt UM, lahko scenam hitro in na preprost način dodamo pripadajoče vsebine, ki nudijo o rastlinah dodatne zanimive informacije, te pa naložimo na svetovni splet, od koder so potem na voljo obiskovalcem. V kolikor je potrebno, lahko vsebine spreminjamo in dopolnjujemo tako, da imajo obiskovalci vedno najnovejše podatke. V sklopu projekta sta nastali dve QR kodi. Ena vsebuje informacije o celotnem projektu, kjer se obiskovalci lahko seznanijo z vsemi raziskovalnimi področji projekta. Na QR kodo se je prenesel tudi katalog vrtnic. Ta koda je del informativne table, ki se nahaja v rozariju Botaničnega vrta UM. S pomočjo aplikacije QR code reader lahko obiskovalci dostopajo do podrobnejših opisov vseh sort vrtnic v rozariju. »Cianogeni glikozidi v rastlinah iz družine rožnic na območju nekdanjega grajskega vrta« (Študentski inovativni projekti za družbeno korist) 134 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI J. Kristl, J. Ambrožič-Dolinšek, M. Pivec in J. Rakun 14 Zloženka JAN SENEKOVIČ 136 ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI. Zakaj je pri uživanju mandljev, jedrc mareličnih Ali poznate najbolj razširjen cianogeni glikozid? koščic in nekaterih drugih živil potrebna previdnost? Med najpomembnejše cianogene glikozide, ki jih V pogovorih o zdravi prehrani le redko kdo najdemo v rastlinah namenjenih za uživanje, vpraša, ali sadje, oreščki, zelišča vsebujejo ob uvrščamo: amigdalin, prunasin, durin, linamarin zdravju koristnih snoveh tudi spojine, ki so lahko in taksifilin. V užitnih rastlinah iz družine rožnic Kemijske pasti dobrot iz rožnic pri zaužitju toksične (naravni toksini). V običajno prevladuje amigdalin. marsikateri uporabni rožnici in izdelkih iz njih so prisotni tudi cianogeni glikozidi. Beseda amigdalin izvira iz grške besede amygdale, kar pomeni mandelj. Ime je povezano Cianogeni glikozidi sicer niso značilni le za zgoraj s tem, da so ga prvič izolirali iz grenkega mandlja. navedeno družino rožnic – najdemo jih namreč v več kot 3000 rastlinskih vrstah. Formula amigdalina je C20H27NO11. Topnost amigdalina v vodi znaša 0,1mg /ml. Temperatura V svetu kemije poznamo vsaj 25 različnih tališča je 223–226°C. cianogenih glikozidov. Za cianogene glikozide je značilna kemijska struktura, pri kateri je na glikozid vezana cianidna skupina (-CN). Vir slike: lasten Vir slike: https://en.wikipedia.org/wiki/Amygdalin [03.08.2020] Vir slike: lasten Ali najdemo cianogene glikozide le v rožnicah? Rad imam jedi, ki vsebujejo naštete plodove Ali lahko nazdravim z žgano pijačo, zvarjeno iz Kako pa je z uživanjem drugih rastlin? (mandlje, jedrca mareličnih koščic …). Zanima rožnic? me, v kakšni količini lahko zaužijem te dobrote? Cianogene glikozide najdemo v različnih družinah Med sadjem, ki se pogosto uporablja v rastlin. Med družine, za katere so značilnejši, Predvsem je priporočljivo, da v majhnih količinah žganjekuhi, so slive, hruške in marelice. Znano je, prištevamo: rožnice, metuljnice, kačnikovke, uživate sadna semena in jedrca iz družine rožnic. da predvsem njihove koščice in pečke vsebujejo nebinovke in mlečkovke. cianogene glikozide. Povprečni smrtni odmerek cianida (kot HCN) je Največ zastrupitev je bilo z divjo češnjo, črno 0,5 do 3,5 mg/kg telesne teže. Za povprečnega Pri kuhanju žganja iz sliv in marelic je zelo češnjo in sudansko travo. odraslega moškega je smrtni odmerek cianida od pomembno, da preprečimo kakršnekoli 50 do 250 mg. mehanske poškodbe koščic. Ob poškodbi le-teh Pri družini rožnic cianogene glikozide pogosto pridejo cianogeni glikozidi v stik z encimi, ki najdemo v plodovih – npr. v mandljih, jedrcih Na osnovi podatkov EFSA (Evropska agencija za povzročijo razpad, pri katerem nastane tudi mareličnih in slivovih koščic, jabolčnih pečkah. varnost hrane), ki je na področju toksikologije zloglasni vodikov cianid. Za cianogene glikozide je značilno, da postanejo prehranskih izdelkov med najbolj relevantnimi, toksični, ko začnejo kemijsko razpadati, kar se lahko odrasli zaužijejo tri, otroci pa le polovico Prav zaradi cianogenega glikozida amigdalina najpogosteje zgodi v kislem okolju ali ob majhnega jedrca mareličnih koščic na dan. imajo žganja iz koščičastega sadja značilen vonj prisotnosti določenih encimov. Pri hidrolizi Zaužitje večjih količin bi že lahko pomenilo po mandljih. nastanejo kot končni proizvodi sladkor, aldehidi možnost zastrupitve. ali ketoni ter vodikov cianid. Vsebnost cianogenih glikozidov v žganih NIJZ (Nacionalni inštitut za varovanje zdravja) alkoholnih pijačah zakonsko ne sme presegati Zanimivost: Encimi, ki sprožijo razgradnjo priporoča, da se spoštuje priporočene dnevne koncentracije 7 g/hl. cianogenih glikozidov, se začnejo sproščati ob odmerke mareličnih jedrc, ki jih na embalaži mehanski poškodbi rastlinskega tkiva. navaja proizvajalec. Ob enem svetujejo, naj dnevni vnos ne presega dveh mareličnih jedrc. Vir slike: lasten ROŽNICE (ROSACEAE) V BOTANIČNEM VRTU UNIVERZE V MARIBORU IN CIANOGENI GLIKOZIDI JANJA KRISTL,1 JANA AMBROŽIČ-DOLINŠEK,2 META PIVEC1 IN JURIJ RAKUN1 1 Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Hoče, Slovenija. E-pošta: janja.kristl@um.si, meta.pivec@um.si, jurij.rakun@um.si 2 Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Maribor, Slovenija. E-pošta: jana.amrozic@um.si Povzetek Monografija je nastala v okviru projekta ŠIPK z naslovom »Cianogeni glikozidi v rastlinah iz družine rožnic na območju nekdanjega grajskega vrta«. Delo bralcu predstavi Botanični vrt Univerze v Mariboru, zgodovino vrta in povezavo z rožnicami. Na kratko so opisani posamezni deli vrta, rožni vrt, vsebuje morfologijo vrtnic, njihovo zgodovino in delitev, dogodke na temo vrtnic in popis vrtnic v rozariju botaničnega vrta. Predstavljene so nekatere bolj (jabolka, hruške, maline, jagode) in manj (kutina, šipek, skorš, robide, Ključne besede: aronija, šmarna hrušica, nešplja, plahtica, srčna moč, glog) znane rožnice (Rosaceae), užitne rožnice. Ker veliko rastlin iz družine rožnic uporabljamo v vrtnice, vsakdanji prehrani, gradivo vključuje tudi zbirko receptov in predstavi naravni toksini, zdravju škodljive cianogene glikozide in postopke, s katerimi lahko cianogeni določimo njihove vsebnosti v živilih. Zaključi se z delovnimi listi za glikozidi, spoznavanje rožnic in raziskovanje cianogenih glikozidov, QR koda, namenjenim šolarjem, dijakom, študentom in drugim obiskovalcem didaktična vrta. gradiva DOI https://doi.org/10.18690/um.fkbv.4.2022 ISBN 978-961-286-580-1 ROSACEAE IN THE BOTANICAL GARDEN OF THE UNIVERSITY OF MARIBOR AND CYANOGENIC GLYCOSIDES JANJA KRISTL,1 JANA AMBROŽIČ-DOLINŠEK,2 META PIVEC1 & JURIJ RAKUN1 1 University of Maribor, Faculty of Agriculture and Life Sciences, Hoče, Slovenia. E-mail: janja.kristl@um.si, meta.pivec@um.si, jurij.rakun@um.si 2 University of Maribor, Faculty of Education, Maribor, Slovenia. E-mail: jana.amrozic@um.si Abstract The monograph was prepared within the ŠIPK project entitled "Cyanogenic glycosides of rose family plants from the former castle garden area". The monograph introduces the reader to the Botanical Garden of the University of Maribor, describes the history of the garden and its connection with the Rosale. It gives the reader a brief introduction to the different parts of the garden, the rose garden, the morphology of roses, their history and taxonomy, events related to roses and the list of roses. Some edible rose plant species (apples, Keywords: the rose pears, raspberries, strawberries) and less edible ones (quince, family pomegranate, service tree, blackberries, chokeberry, shadebush, (Rosaceae), medlar, the common lady's mantle, heart power, hawthorn) are roses, natural presented. Since many plants from the rosaceous family are used in toxins, daily nutrition, the material also includes a collection of recipes, cyanogenic glycosides, introduces the harmful cyanogenic glycosides and shows methods by QR which we can determine their content in food. The book concludes code, with worksheets for children, students, and other garden visitors to didactic materials learn more about roses and explore cyanogenic glycosides. https://doi.org/10.18690/um.fkbv.4.2022 DOI 978-961-286-580-1 ISBN Document Outline 1 Uvod 2 Botanični vrt Univerze v Mariboru se predstavi 3 Katalog vrtnic 4 Zgodba 5 Rožnice v prehrani 5.1 Bolj znane užitne rožnice 5.2 Manj znane užitne rožnice 6 Recepti iz rožnic 6.1 Marelični cmoki iz krompirjevega testa 6.2 Jagodni tiramisu z bezgovim sirupom v kozarčku 6.3 Jabolčne palačinke 6.4 Skutin namaz iz vrtnic 6.5 Češnjev sladoled 6.6 Rulada z gozdnimi jagodami 6.7 Piškotki z malinami 6.8 Breskova skodelica 6.9 Biskvit z nektarinami 6.10 Skutina torta z robidami 6.11 Kutinov sir 7 Naravni toksini 7.1 Delitev rastlinskih toksinov 8 Analitika cianogenih glikozidov 8.1 Razgradnja cianogenih glikozidov s hidrolizo 8.2 Izvedba poskusa 9 Delovni list za osnovne šole – krajša verzija: Po poteh rožnic 10 Delovni list za osnovne šole – daljša verzija: Po poteh rožnic 11 Delovni list za osnovne šole: Cianogeni glikozidi v rožnicah 12 Delovni list za srednje šole: Cianogeni glikozidi v rožnicah 13 QR (»Quick Response Code«) oznake 14 Zloženka