a KULTURNI DOM MORAVČE KOLEDAR PRIREDITEV petek, 21.nov. 2003, ob 18. uri VILINKA Lutkovna predstava za otroke in starše.Gostuje Mavrično gledališče. Zavod za izvedbo pravljičnih projektov iz Ljubljane. Predpro-daja na običajnih mestih. Otroci 500 Sit, starši 800 Sit. Na dan predstave, otroci 700 SIT, starši 1.000 SIT. sobota, 22.nov. 2003, ob 19.30. Koncert zborovske glasbe. MePZ. Groblje, MPZ Komenda in KZ Limbar Moravče. sobota, 29.nov. 2003, ob 19.30 uri. Gledališka predstava "Burka o jezičnem dohtarju" komedija. Za abonma in izven. Predprodaja na običajnih mestih po 1.000 SIT in uro pred predstavo v avli KD po 1.300 SIT. petek, 5.dec. 2003, ob 9.uri. TOBIJA abonmajska predstava za vrtec Moravče. sobota, 13.dec. 2003, ob 19.30. Glasbeni koncert Marjana Zgonca in Viktorije. Predprodaja vstopnic na običajnih mestih po 1.000 SIT in uro pred koncertom v avli KD po 1.300 SIT. Pfizer H.C.P. Corporation Podružnica Ljubljana, bo v četrtek, 27. novembra 2003, od 9.00 -12.00 ure in od 15.00 -17.00 ure organizirala brezplačno analizo krvnega sladkorja in holesterola s preventivnim predavanjem (od 13.00-14.00 ure) v Zdravstvenem domu Domžale, Mestni trg 2, 1230 Domžale. Vljudno vabljeni! Janez Svoljšak, dr.med.spec, direktor 9 OSNOVNA ŠOLA JURIJA VEGE ORGANIZIRA NOVOLETNISiJiM KAJ? Sejem novoletnih izdelkov: čestitke, aranžmaji, okraski, darilca... KDAJ? V četrtek, 11. decembra, ob 16. uri KJE? Na šolskem hodniku v prvem nadstropju UČENCI IN DELAVCI ŠOLE KULTURNI DOM MORAVČE GLEDALIŠKI ABONMA Nakup abonmajskih izkaznic v avli KD za sezono 2003/04 v petek, 21.11. 2003, od 16.00 do 18.00 v soboto, 22.11.2003, od 17.00 do 19.30 v sredo, 26.11.2003. od 17.00 do 19.00 v soboto, 29.11.2003 od 17.30 do 19.30 na prvi abonmajski predstavi 'J , forVGBCINA MORAVČE sobota, 29. nov. 2003, ob 19.30 sobota, 31. jan. 2004, ob 19.00 sobota, 28. feb. 2004, ob 19.00 sobota, 27. marca 2004, ob 19.30 sobota. 24. aprila 2004, ob 20.00 PRE 1. 2. 3. 4. 5. »Burka o Jezičnem dohtarju« komedija »Čaj za dve« komedija »Transvestitska svadba« komedija »Oblast gre v slast« komedija »Štirje letni časi« komedija Cena abonmaja znaša 4.000 SIT. Za študenta in dijake 3.500 SIT Ob nakupu abonmaja 2003/04 bodo obiskovalci dobili abonmajsko izkaznico, ki bo veljala za vseh pet predstav. Za dober začetek in privabitev čim več obiskovalcev je za prvo sezono zelo ugodna cena, ki znaša 4.000 Sit. Poleg tega Kulturni dom nudi še dodaten popust za dijake in študente, ki znaša za celoten cikl petih predstav 3.5MD SMPH|| jPItk lik ff fl& JH ij| Vsi imetniki abonmajskih izkaznic bodo lahko izbrali svojo vrsto in sedež, kateri bo tudi na vsaki predstavi rezerviran. š^m mJr %mW 1 ll | f | mwk Za vse ostale, ki ne bodo kupili abonmajskih izkaznic je cena enaka kot za vse predstave, in sicer v predprodaji 1.000 SIT in eno uro pred predstavo v avli KD po 1.300 SIT. mm \Jr ^ar %J j mmm Tur \jr ^j" Uprava Kulturnega doma Moravče 2 Novice iz t Spomini priklicani iz. človekovih globin se vedno znajdejo v pravem času in na pravem mestu. Za nami so spominski dnevi velikih dogodkov. Natis prve slovenske knjige pred skoraj pol tisočletja ne pomeni le materialnega dokumenta neke minule dobe. Je dokument časa, ko Slovenec spozna, da je pripadnik slovenskega narod; te majhne klene množice delavnih, marljivih in iznajdljivih ljudi sredi velikih narodov. Zal, pa istočasno vzplamenti tista ugonobljajoča sila slovenskega človeka, nevoščljivost, privoščljivost in zavidljivost. Smola. Zakaj neki se v štirih stoletjih in pol Slovenec ni naučil, da ima to šibkost v svojem sicer vse pohvale vrednem značaju ? So temu krivi drugi? Kdorkoli pričakuje spremembo izven sebe, je ne bo dočakal. Spreminjati in spremeniti svoj značaj. Trd oreh za kratkost življenja. Svoje minljivosti se še posebej zavedamo, ob dnevu spomina na umrle svojce. Koliko globokih vezi nas povezuje z njimi. So kakor močne korenine, na katerih rastemo in zorimo k istemu cilju. Če je v teh koreninah močna opora, potem drevo živečega prestane tolike viharje. Upogiba se pod sili življenjskih neurij, a vedno znova zmore zravnati svoje veje, jih ozeleniti in se veseliti življenja. Poznavanje svojega rodu in modrosti prednikov je dar, ki ni vsakomur dan. In je dar, ki ga mnogi zavržejo, potem pa blodijo, se izgubljajo in klonijo pred preizkušnjami časa. Nezmotljivi vodniki so spomini na liste, ki so nas spočeti v življenje, nam usmerjali prve korake, posredovali vrednote in nam z lastno pokončnostjo tlakovali pot v svet. Kažipot imamo, imamo življenje, s katerim smemo in moramo upravljati po svojih najboljših močeh z.a lastno dobro in dobro vseh in vsega kar nas obdaja. Le še nekaj tednov je do nekega konca in nekega začetka. Vsak začetek pa znova ponuja možnost odločitve in izbire. Izbirajte in odločajte se tako, da boste občutili svoje trdne korenine in vas ne bo že prvi piš prelomil kot nebogljeno in osamljeno in pozabljeno bilko sredi jesenskih livad. BERNARDA M AL, odgovorna urednica Informativna oddaja iz občine Moravče na ATV Litija vsako sredo ob 20.uri in ponovitev v četrtkih ob 21.uri. Društva, skupine in posameznike, obveščajte o svojih dejavnostih, zanimivosti, prireditvah in aktualnih dogokih Milana Kokalja z Občine Moravče, da bo zanimivosti posnel in pripravili prispevek za informativno oddajo. Tel. Občina: 7231-044 ali 7231-229 Fax Občina: 7231-035 E-mail: kulturni.dom.moravce@siol.net tel 041/782-789 (Milan Kokalj) 99H99I9 ORGANIZACIJI 99 sobota, 22. november - PEKEL PRI BOROVNICI, lahka pot vodi Urša Jamšek (031 574 744) sobota, 13. december - MPP-GRMAČE GEOSS, lahka pot. vodita Leon Lavrič (041 433 254. Marijan Gril (01 7231 737) V tej številki preberite Razpis abonmaja....................................2 Županjina stran.......................................4 Prvi sneg in prve težave na cestah.....5 Ob mesecu požarne varnosti................6 Srečanja starejših in invalidnih.............9 Bog živi zlatoporočenca........................10 10 let planinskega društva..................12 Sedmi razred devetletke, prve izkušnje...........................................18 O Primožu Peterki posnet drugi film.20 Moja dolina, sedlarstvo........................21 Naslednja številka Novic iz Moravske doline bo predvidoma izšla 19. decembra. Vaše prispevke pričakujemo do 3. decembra. Oddate jih lahko na sedežu Občine Moravče osebno, pošljete po pošti ali elektronski pošti. Naslovi so navedeni spodaj v modrem okvirčku. Novice iz Moravske doline 14. november 2003, Letnik IV, Številka 9 Fotografije na naslovnici: Mojca Tercelj Otorepec Novice iz Moravske doline je informativno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. • Izhaja predvidoma enkrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. • Sedež izdajatelja in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, telefon 7231-229. • Izdajateljski svet: Milka Novak, Janez Cerar, Roman Cerar, Ivanka Kocjančič, Stanislav Ravnikar. • Odgovorna urednica: Bernarda Mal, E-pošta moravske.novice@email.si. tel. 031 452 022.« Uredniški odbor: Bojana Dorič, Ne-venka Marolt, Aleš Vozel, France Ravnikar. • Medij Novice iz Moravske doline je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374 • Lektoriranje: Bernarda Mal. • Oblikovanje in priprava za tisk: Andrej Lombar. • Tisk: Tiskarna Januš. • Naklada 1550 izvodov. Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, imeti morajo datum in kraj pisanja, naslov prispevka, zapis avtorja besedila in fotografij. Če pišete v imenu društva, politične stranke, skupine ljudi, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi zapis na disketi ali ga pošljite po E- pošti. Prispevki naj ne presegajo 1800 znakov vključno s presledki. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni prispevek zavrniti ali krajšati. Rokopisov ne sprejemamo! Slikovnega in pisnega gradiva ne vračamo! Moravske doline 3 Spoštovane občanke in občani, dragi bralci! V času sv. Martina in novega vina občudujemo tudi lepoto narave, ki se razodeva s pisanimi jesenskimi barvami gozda in s slano prekritimi travniki. Jesen je lep letni čas in lepa je naša Slovenija, mi vsako leto znova prihaja na misel, ko se vozim po slovenski deželi. Za nami so tudi prazniki, ko se spominjamo naših rajnih svojcev in znancev ter obiskujemo njihove grobove. Tudi letos sta bili naši pokopališči zelo lepo urejeni in tudi večina grobov. Osrednja spominska slovesnost pa je bila , kljub deževnemu vremenu, zelo lepo obiskana. Vsem, ki ste pri urejanju pokopališča in pri pripravi in izvedbi spominske slovesnosti sodelovali, se lepo zahvaljujem. Zemeljska dela na cestnih odsekih Dešen - Zg. Prekar in Ribče-Zg. Prekar so v glavnem zaključena. V naslednjem letuje predvideno asfaltiranje na teh odsekih, tako da bo z urejeno cesto tudi na tem obrobnem delu naše občine izboljšana kvaliteta življenja. V tem času potekajo priprave na rekonstrukcije cest v Logu (Gora pri Pečah), cesta Sv. Andrej, Drtija in Selce. Tudi z.a cesto Gabrje - Limbarska gora je že izbran izvajalec, zataknilo pa seje pri vpisu odmer v zemljiško knjigo, saj imajo na Geodetski upravi velik zaostanek pri izdajanju odločb. Zaradi pritožbe lastnika zemljišča pa se je postopek še podaljšal. Znova bi rada opozorila na to, da se mnogi občani zavedate, da občina gradi ceste ali vodovode prav za vas in ne zaradi sama sebe in pri tem zelo zavzeto sodelujete, odstopate zemljišča z.a potrebno razširitev na vašem območju in za vas. Vedno znova pa me preseneti kdo, ki želi s cesto, ki se dela tudi zanj, čim več iztržiti, misleč, da ima občina veliko denarja in če hoče narediti cesto (sebi ?), naj kar dobro plača. Presenetila meje tudi izjava nekoga, da seje že nameraval odjaviti iz. občine Moravče, samo da občina ne bi dobila njegove dohodnine. Mislim, da dodatni komentar ni potreben. Zaključena so dela na mostu v Serjučah. Kljub težavam, ki so se pojavljale v času gradnje, je most sedaj lep (in trden kakor »kamen kost«) ter uporaben tudi za prevoz, strojev, ki jih potrebuje podjetje Termit v kamnolomu v Jelši. To je bila skupna investicija občine Moravče in Termita, kije bila letos, po dolgih letih načrtovanja, tudi uspešno izvedena. Upam, da v zadovoljstvo občanov s tega območja, čeprav rešitev cestne problematike, zaradi obstoječega mlina, ki ga varuje Zavod za varovanje kulturne dediščine Kranj, ni idealna. V Uradnem listu smo razpisali dela za izgradnjo kanalizacije Krašce. Razpisno dokumentacijo je dvignilo že veliko število zainteresiranih podjetij. Upam, da bomo imeli pri izbiri srečnejšo roko, kot pri izbiri izvajalca z.a gradnjo prizidka k vrtcu. Žal pa zelo počasi napredujejo dela pri izgradnji prizidka vrtca. Ob razpisu smo postavili zelo zahtevne pogoje za izbiro izvajalca, da bi se zavarovali pred slabim izvajalcem. Ker pa je pri izbiri vedno najbolj odločilna cena, sicer bi lahko imeli afero »klinični center«, smo morali izbrati prav tega izvajalca, ki pa je poleg zelo ugodne cene predložil tudi vse najboljše reference in v svoji ponudbi v celoti izpolnjeval zahtevane pogoje. Če izvajalec ne bo v najkrajšem času resneje pristopil k delu z. ustrezno ekipo, se bomo morali odločiti za nadaljnje ukrepe in neprijetne korake. Nekatere vasi v občini bodo v kratkem »dobile ime«, saj so že prispele naročene oznake in kažipoti. V dveh letih bomo tako v dobršni meri označili kraje, preostanek pa še v prihodnjem letu. Začela se bodo gradbena dela na vodovodu proti Češ-njicam, kjer bomo zamenjali dotrajane azbestne cevi. Za načrtovanje ustrezne trase smo opravili veliko razgovorov z lastniki zemljišč, ker smo skupaj z. njimi skušali poiskati najboljše rešitve. Hvala vsem, ki ste pri tem pokazali veliko pripravljenost in razumevanje, saj je potem izvedba lažja. V letošnjem letu bo kmetijski del proračuna skoraj v celoti realiziran. Občinska uprava skupaj s komisijami je imela veliko dela s prijavo suše, saj so z ministrstev kar naprej pošiljali različne obrazce in večkrat zahtevali iste podatke. Občina bo iz rezervnega sklada plačala tudi prevoz koruze do KZ Moravče, ki se je odločila, da jo brezplačno razdeli. Na tečaj angleščine za dijake in študente seje prijavilo skoraj 40 kandidatov. Kmalu bodo dobili povabilo na začetni sestanek. Na ta način želi občina podpreti izobraževanje mladine, saj postaja znanje tujih jezikov čedalje bolj potrebno v vsakdanjem življenju. Želim vam lepo in bogato jesen! LJUDMILA NOVAK, županja 4 Novice iz Občinski svetniki v Prlekiji Občini Moravče in Ljutomer že več let dobro sodelujeta na kulturnem področju. Letos pa se je županja odločila, da pelje na strokovno ekskurzijo v Ljutomer občinske svetnike, nadzorni odbor in občinsko upravo. Na občini v Ljutomeru, so jih seznanili s podatki o občini in njihovem delovanju. V pogovorih so izvedeli, da se tudi tam srečujejo s podobnimi problemi kot v Moravčah, le da je občina dosti večja, temu primerno večji pa je tudi občinski proračun.. Potem so se peš sprehodili po mestu, si ogledali spomenik Franca Miklošiča, hrastov park, kjer so se porodile prve ideje o zedinjeni Sloveniji na prvem slovenskem taboru leta 1868. Skozi park so prišli do doma starejših občanov Ljutomer, ki je vrata stanovalcem odprl leta 2001. Z zanimanjem so poslušali, kako so dom gradili in si ga ogledali. Dom je zgrajen v treh krakih in je zelo funkcionalen. V domu je 148 stanovalcev v eno in dvoposteljnih sobah, za katere skrbi 65 delavcev raznih poklicev. Naprej jih je pot vodila po turističnih poteh v Jeruzalem, Veržej (Babičev mlin na Muri), Terme 3000 (Moravske Toplice) in nazaj v Prlekijo, kjer jih je čakala večerja. Polni vtisov in veselo razpoloženi so se s prvim snegom vračali proti Moravčam. BRANKA BIZJAN Prvi sneg in prve težave na cestah Letošnji oktober je voznike in vzdrževalce cest »prestrašil« s prvim snegom, kije napovedal pričetek zime. K sreči je toplejša vremenska fronta pobrala sneg in po deževnih praznikih je posijalo jesensko sonce. Je pa prvi sneg povzročil določene težave na cestah tudi v moravški občini, predvsem v hribovitih predelih, kjer se je na cesto upo gibalo drevje in oteževalo promet. Občinska uprava je že V preteklih letih opozarjali in prosili lastnike gozdov in ostalih zemljišč ob cesti, da naj poskrbijo za posek vej in dreves, ki hi lahko ogrožala promet in varnost po cestah v občini. Žal SO se našemu pozivu v Novicah iz Moravske doline odzvali le redki posamezniki. Občina Moravče je sicer poskrbela :.a košnjo zemljišč oh cesti, ne moremo pa posegati v zemljišča in posekali vseh dreves, ki rastejo na privatnih zemljiščih, pa vendar ovirajo promet po lokalnih in ostalih cestah v občini. 45. člen Odloka o občinskih cestah med drugim prepoveduje trajno ali začasno zasesti občinsko cesto ali njen del, izvajati kakršna koli dela na cesti in zemljišču ali objektih ob cesti, ki hi utegnila poškodovati ceso ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet oh cesti. Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jih je povzročil. m ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Občinski odbor Moravče Govorimo o ohranjanju slovenske identitete tudi po vstopu s prvim majem v EU. Potrditev, da se Slovenci ne bomo utopili med velikimi, nam daje tudi obisk na slovenskem Koroškem, kjer so nas pričakali s toplo slovensko besedo. V času, ko se trudimo z demokratično izvolitvijo predstavnikov oblasti, smo se z velikim zanimanjem poglobili v govor o ustoličevanju koroških vojvod in karantanskih knezov na Gosposvetskem polju, ki so bili demokratično voljeni že od devetega stoletja dalje. % 1 U |»MilJIIIIf>?>:; Pri Prešmanovi domačiji nad Železno Kapljo smo si ogledali muzej in spomenik fašističnega nasilja, kamor smo položili venec. Predsednik koroških partizanov je ponosno poudaril upor koroških Slovencev proti fašističnemu nasilju, ki so se tako pridružili evropskim narodom, kjer je že potekal upor. MARTIN REBOLJ Avtorji člankov preberite PA Odloku o občinskem glasilu sem dolžna vsak članek, ki ni reklamnega značaja ali drugače določeno, honorirati. Po vsaki izdani številki glasila pripravim predlog izplačil honorarjev in ga izročim finančni službi pri Občini Moravče. Vse, s katerimi se osebno srečujemo in večkrat sodelujemo, sem že ustno pozvala, da na sedežu Občine Moravče podpišete avtorsko pogodbo, ki je osnova za izplačilo honorarja. Vse druge pa pozivam, da to storijo takoj, če želijo, da se jim obračunani honorar za besedilo ali fotografijo tudi izplača. urednica Prepovedano je predvsem na cesto odvajati vodo. odplake in druge tekočine. V zadnjem času opažamo, da nekateri občani pri urejanju dvorišč in dostopov do stanovanjskih hiš vodo enostavno speljejo na lokalno ali drugo občinsko cesto. Zaradi takšnih dejanj, bo morala Občina Moravče pristopiti k obravnavi posameznih primerov in povzročiteljem naložiti odpravo pomanjkljivosti s pomočjo inšpekcijskega nadzora. Skrb in odgovornost za stanje cest tako ne more bili izključno zadeva občine, saj na zagotavljanje prevoznosti poleg rednega vzdrževanja cest vpliva tudi odnos lastnikov zemljišč oh cesti, ki prav tako nosijo svoj del odgovornosti za morebitne poškodbe, ki hi lahko nastale bodisi zaradi nedovoljenega poseganja v cesto ali zaradi poškodb, ki nastajajo zaradi neodgovornega odnosa (odtekanje vode na cestišče, prekomerno onesnaževanje cest s traktorji in drugimi motornimi vozili, lomi drevja, postavljanje betonskih ali kamnitih zidov). M.B. Moravske rlnlinp r; Strokovna ekskurzija Dopolnilne dejavnosti na kmetijah Društvo podeželskih žena je 25. oktobra organiziralo strokovno ekskurzijo na škofjeloško območje, kjer se že večje število kmetij ukvarja z dopolnilnimi dejavnostmi. Na poti so si ogledali še uršulinski samostan na Sv. Duhu in crngrobsko cerkev nad Škofjo Loko. Obiskali so štiri kmetije, ki se ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi: peka v krušni peči in sušenje sadja, predelava sadja (mošt. kis, sokovi in usluge prešanja za stranke), gostinska dejavnost (zelo zanimiva predelava kozolca toplarja v gostinski objekt). Na četrti kmetiji pa izdelujejo lesno galanterijo, ki služi kot embalaža. Na vseh kmetijah so tudi poizkušali domače dobrote. 4 Upamo, da bo ekskurzija vzpodbudila moravške gospodinje, jim vlila nekaj poguma in jim pomagala pri odločitvi, da se tudi same odločijo za dopolnilne dejavnosti na svojih kmetijah. BRANKA BIZJAN ... »—!- ^"~lsar -J""; ""5! Predavanje o bučah in jedeh iz njih ČAROBNI SVET BUC Buče so zdrava hrana, saj dobro vežejo strupe in maščobe, ki jih zaužijemo s hrano. So bogate z. vitamini, minerali in imajo malo kalorij, z.ato so primerne tudi pri shujševalnih in drugih dietah. Da bi buče bolje spoznali je Društvo podeželskih žena, 14. oktobra 2003, organiziralo predavanje o jedilnih bučah, ki ga je vodila Rulh Podgornik Reš oh asistenci sestre Mateje. Ob polni mizi raznovrstnih buč in pokušini izdelkov iz njih (kruh, marmelade, vložene buče, namazi) je bil večer zelo zanimiv in živahen, saj vprašanj ni manjkalo. Buče sodijo med najstarejše gojene rastline. Ime buča se pojavlja v 37 jezikih, kar pomeni, da na svetu raste veliko različnih vrst (seme se dobi z.a 250 sort). Pri nas so najbolj znane: navadna buča ali cukini, patišoni, zvezdasto oblikovane, bučni špageti, bučne lučke, oljne bombe, okrasne lepotice, velikanke in mnoge druge (več lahko najdete v knjigi Čarobni svet buč, ki jo je napisala predavateljica). Buče niso samo zdrave, so tudi lepe in okras našemu domu v zimskih dneh. Rade so na toplem, zato jih imamo lahko v stanovanju za okras, nekatere so tako lahko skladiščene tudi do treh let (voščenka). Na koncu sta predavateljici izdali številne recepte z.a jedi iz. buč in tudi pokušina, ki sta jo prinesli s seboj, je šla v slast. In še recept za bučni golaž za tiste, ki radi kuhate in poisku-šate nove jedi. Potrebujemo: S00 g bučnega mesa, 50 g paradižnika, I rdeča paprika, 500 g čebule, 4 stroki česna, 2 žlici balz.amičnega kisa, 5 žlic oljčnega olja ali masla 0,5 I vode ali jušne osnove, 2 žlici paradižnikove mezge, I žlica paprike v prahu, majaron, timijan, kumina, sol, poper. Postopek priprave je enak kot z.a golaž. z. mesom. Pa dober tek! BRANKA BIZJAN Ob mesecu požarne varnosti- aktivni tudi na Vrhpoljah Ob mesecu požarne varnosti smo se učenci in učitelji podružnične šole Vrhpolje skupaj z. gasilci z. Vrhpolj odpravili na ogled Centra za požarno varnost Kranj. Center v Kranju je. zelo velik in sodobno opremljen, zato je bil vreden ogleda. Sprejeli so nas gasilci, ki se s tem delom ukvarjajo profesionalno oziroma so po poklicu gasilci. Učenci so se v Kranju lahko preizkusili v škropljenju iz. pravih gasilskih cevi, ogledali so si velike gasilske tovornjake od zunaj in od znotraj, se popeljali z. gasilskim dvigalom (starejši učenci)... Zelo zanimiv jim je bil drog, po katerem se gasilci spuščajo, saj je bil podoben tistemu iz. risanke o gasilcu Samu. Prostovoljno gasilsko društvo Vrhpolje, je poskrbelo z.a malico in z.a prijetno vzdušje na izletu. Povabili so nas tudi v njihov gasilski dom poleg naše šole, kjer smo si z.a primerjavo lahko ogledali tudi njihove pripomočke in opremo. Moramo priznati, da se pripomočki in oprema zelo razlikujejo, tako po kvaliteti kot po kvantiteti. Kljub temu pa smo spoznali, da so vsi gasilci, tako v Kranju kot tudi naši, zelo prijazni gospodje in vedno pripravljeni pomagati. Naši gasilci so nam to izkazali s tem, da so nas obdarili z. bonboni, s katerimi smo se prav radi posladkali. DAŠ A LIPOVŠEK.foto Tomaž. G rošelj 6 Novice iz 3. tekmovanje za memorial Staša lxbarja Begunjčanke vse ugnale v kozji rog V Moravčah, 11. oktobra. Tretjič zapored je GZ Moravče organizirali tekmovanje za memorial Staša lebarja. Na letošnjem tekmovanju je sodelovalo že preko 200 gasilcev, kar potrjuje, da se tega memoriala vsako leto udeleži vse več gasilcev, ki na simbolen način obudijo spomin na Staša l^ebarja, prizadevnega in požrtvovlnega gasilca, kipa je žal prezgodaj zaključil svojo življenjsko pot. Izvedena je bila hitra mokra vaja z. ženskimi in moškimi desetinami. Tekmovalo je 16 moških in 4 ženske ekipe. Z udeležbo 200 gasilcev je memorial presegel občinske in regionalne meje. Zanimiva popestritev tekmovanja je bil nastop gasilk iz. Begunj, ki so pokazale izredno dobro pripravljenost. Tekmovanje je bilo izvedeno na izredno primernem prostoru, to je na avtobusnem parkirišču, in je trajalo 4 ure. Tekmovalci so poleg domače Gasilske zveze prišli še iz GZ Grosuplje, Litija, Lukovica, Domžale in Begunje. Celotno tekmovanje je potekalo v prijateljskem vzdušju, katerega ni pokvarila niti športna smola nekaterih favoriz.iranih ekip. Končni najboljši čas so dosegle gasilke iz Begunj, ki so dosegle tudi najboljši absolutni čas in s tem osvojile prehodni pokal. Sledile so jim gasilke s Trojan, Peč in Moravč. V moški konkurenci so dosegli najboljši čas tekmovalci s Studenca, gasilci iz. ekipe Vače 2, Vrhpolje, Vače I in na petem mestu z. odličnim rezultatom mladi gasilci iz Moravč. Dosežen rezultat je lepa nagrada za njihovo dosedanje delo ter seveda spodbuda in obveza za prihodnje debitante. Mladi gasilci šestič na preizkušnji Peče, 25.oktober 2003. Komisija za mlade pri GZ Moravče je organizirala 6.gasilski kviz. Namen kviza je prijateljsko druženje in sproščanje adrenalina v tekmovalnem vzdušju. Katera ekipa bo letos najmočnejša? Bodo to znova Pečani? Že šestič zapored? Podobna vprašanja so se motala po glavah tistih, ki kviz spremljajo vseh 6 let. Sodelovalo je 5 ekip, kar pomeni po ena iz vsakega PGD v občini. Vsaka tekmovalna ekipa je imele tudi svoje navijače, ki so vsak na svoj način bodrili svoje predstavnike. Prireditev je kot vsakokrat doslej tudi tokrat vodila Bernarda Mal. Vprašanja na temo gasilstva je pripravil Anton Stenko. Mladi so se pomerili tudi v splošni razgledanosti ob nalogah, ki jih je izbrala tajnica GZ Andreja Vavpetič. Prijetno vzdušje na kvizu je razgibal mladi harmonikar Peter Merela. Za regularnost tekmovanja ()l> 17. uri je sledila razglasitev tekmovalnih rezultatov in podelitev pokalov najboljšim. Sledilo je družabno srečanje. Prava atrakcija je bil izziv sodniškemu zboru, da se pomeri s zmagovalkami iz Begunj. Obilo smeha in nerodnosti, ki so se dogajale pri medsebojnem obračunu, je dodalo končno dobro oceno celotnega tekmovanja. Prostovoljno gasilsko društvo Moravče se želi zahvaliti vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi tekmovanja. Le ob pomoči sodelavcev in ne nazadnje dobri organizaciji gasilcev je tekmovanje izpadlo tako, kot so si organizatorji želeli. Vsi ti dobri občutki pa so več kot odlična popotnica že za prihodnje leto. kjer se ho srečanja na memorialu Staša Lebarja prav gotovo udeležilo še več tekmovalnih ekip iz vse Slovenije. KOKALI. joto Anton Stenko je skrbela komisija v sestavi: Rok Vozel, Mitja Kveder, Peter Lavrič ter predsednik komisije Jože Klopčič. Rezultati ob koncu kviza so določili naslednji vrstni red: 1 mesto ( 66 točk ) - ekipa PGD Peče, pod vodstvom men- torja Antona Stenko tekmovala: Lucijan Strehar. Katarina Stenko in Ajda Lalič. 2 mesto ( 64 točk ) - ekipa PGD Krašce. pod vodstvom mentorja Aleša Vidica tekmovalci: Ti/en Novak. Milan Mihelčič in Karmen Arnuš 3 mesto ( 61 točk ) - ekipa PGD Velika vas, pod vodstvom mentorja Petra Lavriča tekmovalci: Simon Pire. Barbara Močilnikar in Lili Avbelj 4 mesto ( 59 točk ) - ekipa PGD Moravče, pod vodstvom mentorja Gregorja Matečko tekmovalci: David Peterka. Aljaž Korošec in Žiga Dostal 5 mesto ( 58 točk ) - ekipa PGD Vrhpolje, pod vodstvom mentorja Antona Lebarja tekmovalci: David Burja, Kristjan Cerar in Peter Merela Sorazmerno enakovredni rezultati kažejo, da je delo po društvih dobro in je v gasilskih vrstah prisotna nova mlada in zagnana generacija. Predsednik GZ Ivan Vidic in poveljnik GZ Herman Šlibar sta ob koncu pohvalila tekmovalce in mentorje. Ivan Vidic je ob asistenci Jožeta Klopčiča sodelujočim podelil medalje in darila, ki so jih prispevali sponzorji. Gasilsko društvo Peče se je izkazalo kot dober organizator in gostitelj, saj je za vse udeležence pripravilo družabno srečanje z zakusko, ob kateri so že snovali načrt za naslednji kviz, ki bo prihodnje leto. MAL, foto Anton Stenko Moravske Hnline 7 Jamarska reševalna vaja MAJCEVO BREZNO 2003 V Sloveniji je registriranih preko 8 tisoč kraških jam. Z raziskovanjem le teh se ukvarjamo jamarji, ki smo preko jamarskih društev povezani v Jamarsko Zvezo Slovenije (JZS). Pod okriljem JZS deluje tudi Jamarska reševalna služba Slovenije (JRS), kjer aktivno deluje 53 operativnih reševalcev, ki so usposobljeni za zelo težavna reševanja iz. jam. Za profesionalno delovanje jamarskih reševalcev je potrebno ogromno usposabljanj, vaj in odlično poznavanje jamarske reševalne vrvne tehnike. Vrvna tehnika je tehnika, kjer s pomočjo vrvi, vponk, škripcev in prižem izdelamo sistem za vertikalni ali horizontalni transport nosil. V soboto 25.10.03 smo eno takšnih vaj izvedli jamarski reševalci Reševalnega centra Ljubljana in člani Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale. Vaja se je zgodila v 160 metrov globoki jami Majčevo brezno, ki leži na območju Javoršice pri Moravčah, na njej pa je sodelovalo 5 jamarskih reševalcev in 12 jamarjev. Majčevo brezno (kat. št. 3576) je bilo prvič raziskano že davnega leta 1968. V prvi seriji raziskav so jamo raziskali do globine 160 metrov. Leta 1976 so preko zadnjega, šestdeset metrskega brezna napeli jekleno žičnico in odkrili približno 250 m rovov, ki so se tedaj končali z mm mu neprehodno ožino. Leta 1998 smo domžalski jamarji to ožino razširili in pred nami se je odprlo še okoli 300 metrov novih neraziskanih rovov. Občutek jamarja, ko stopa po nedotaknjenih tleh, kamor pred njim še ni stopila nikogaršnja noga, je nepopisen. "Kaj doživljaš tisti trenutek, se ne da opisati niti v romanu. Dož.iviš mešane občutke, ker bi se rad ustavil in si ogledoval novo odkrite jamske bisere, po drugi strani pa bi šel rad še naprej in še naprej..."Kdo ve, kako bi se zadeva končala, če bi se jama nemoteno nadaljevala v kilometre. Ali bi se zmogli ustaviti pravi čas, da bi še imeli moči za povratek? Kdo ve? Majčevo brezno pa se takrat, na žalost ni nadaljevalo v kilometrih, ampak seje razcepilo na dva dela, ki se »zaenkrat« 111 končata po približno 250 metrih. V tem deluje še veliko potencialnih nadaljevanj jame. Treba jih je le še odkriti. Predpostavka sobotne reševalne vaje je bila, da se je na globini 100 m zgodila nesreča. Jamarje med raziskovanjem padel 2 m globoko in si zlomil levo nogo. Njegov kolega je preko Regijskega centra za obveščanje (112) aktiviral Jamarsko reševalno službo. Vsaka akcija se prične najprej s pripravo osebne opreme in nato še opreme, ki jo potrebujemo za reševanje: specialna jamarska nosila, vrvi, vponke, škripci, prižeme, vrvne zavore, kladivo, baterijski vrtalnik in še bi lahko naštevali. Za izvedbo takšne akcije smo potrebovali približno 200 kg opreme. Poglavitnega pomena pri vsaki akciji je poznavanje jame. Vodja intervencije je ob načrtu jame natančno razložil situacijo in glede na prisotne reševalce sestavil reševalne ekipe, ki so nato delale na različnih točkah (lokacijah) v jami. V jamo se je najprej spustila zdravniška ekipa z. nosili. Ta ekipa je poškodovancu imobiliz.irala zlomljeno levo nogo, mu namestila grelno napravo in ga dala v posebna jamarska nosila. V tem času je do poškodovanca prišla tudi telefonska ekipa, ki je po jami potegnila dvožilno žico. Preko te žice deluje jamarski telefonski sistem VOX, ki omogoča komunikacijo med ekipami v jami in med Štabom reševanja, ki se nahaja pred jamo. Naloga Štaba je bila koordiniranje ekip, ki so delale v jami, zagotavljanje opreme, kronološko beleženje vseh dogodkov v jami ter risanje diagrama poteka dogodkov. Med tem sta dve opremljevalni ekipi ž.e pričeli z opremljanjem zgornjih dveh brezen. Vsaka ekipa je morala z. opremo, ki je bila na razpolago, opremiti določen del jame za čim varnejši in čim hitrejši transport nosil. Večje število ekip je bilo potrebno zato, ker je opremljanje brezen in meandrov zelo naporno in dolgotrajno. Prvo brezno je bilo globoko 30 metrov, drugo pa 45 metrov. Pri opremljanju je bila potrebna velika pazljivost, ker hi reševalec lahko sprožil kamenje na reševalca pod njim. Opremljanje brezen za transport nosil je potekalo približno 3 ure in nato smo lahko pričeli z. dviganjem. Poleg nosil vedno pleza spremljevalec, ki vodi transport tako, da poveljuje kdaj se nosila lahko dvignejo in kdaj jih je treba ustaviti. Spremljevalec mora biti izkušen reševalec v odlični kondicijski pripravljenosti. Transport čez. obe brezni je trajal malo več kot eno uro. V konkretnem primeru, ko je šlo samo Z.a vajo, smo ponesrečenca lahko dali iz. nosil še pred izhodom iz. jame. Na globini 25 metrov je jama namreč tako ozka, da gredo še prazna nosila s težavo skozi. V primeru prave nesreče bi morali okoli 15 metrov dolgo ožino razširiti, kar pa bi lahko trajalo tudi več dni. V primeru širjenj ožin jamarski reševalci dostikrat potrebujemo tudi pomoč drugih reševalnih služb, zato smo v soboto aktivirali še Center za požarno varnost Domžale. Dva gasilca sta tako dokazala, da bi v primeru resne nesreče lahko z. dihalnimi aparati prišla do omenjene ožine. Vaja je bila zelo uspešno zaključena še pred nočjo, nas pa je čakalo še pranje okoli 200 kg umazane opreme. Ob priliki, bi se rad zahvalil še Občini Moravče, ki nam je priskrbela malico, ter POD Vrhpolje, ki bi nam po potrebi Zagotovilo električni agregat in luči. Z jamarskim srečno, MAKS MERELA, vodja RC JRS Ljubljana joto: Aleš Stražar in Jože Jerman o Novice iz V oktobru mlajši razveselili starejše Pece: Suša Je b/a. pa bo treba neki fe/ec ven dat Krajevna organizacija Rdečega križa Peče je pripravila v oktobru ž.e 20. srečanje za starejše in invalidne krajane. Gledališka skupina KŠD Peče, je tudi letos s posrečeno gledališko vsebino vse nedeljske obiskovalce spravila v dobro voljo. Besedilo so ustvarili gledališčniki kar sami. Preprosto, o kmečkem gospodarjenju, suši in ženitvi. Zanimivi dialogi v domači narečni govorici so bili kot nalašč za dobro sprostitev, ko je marsikateri obiskovalec pozabil na svoje zdravstvene in drugačne težave, kar pa je največje plačilo z.a organizatorje. Po končani predstavi je vse prisotne pozdravila županja, ki je zbranim spregovorila nekaj besed. Dolgoletni organizatorki in gonilni sili pri delovanju krajevne organizacije RK Peče, Mariji Brvar, je bil v znak zahvale izročen šopek kot skromna obdolžitev za njen prispevek. V nadaljevanju nedeljskega srečanja je bila za vse prisotne pripravljena tudi zakuska, oh kateri ni manjkalo dobre volje in razposajenega harmonikarja. KOKAU. joto Anton Stenko Moravče: Ce več nas Je. bolj srna veseli Že vrsto let organizirata Župnijska Karitas in KS Moravče na prvo oktobrsko nedeljo srečanje starejših in invalidnih krajanov Moravč. Pri sveti maši je letos nagovoril starejše in bolne jezuit p. Zupančič, skupaj z. gospodom župnikom V. Primožičem sta delila bolniško maz.iljenje. Slavje smo nato nadaljevali v Kulturnem domu Moravče. Goste je pozdravila županja Milka Novak, tudi v imenu odsotnega predsednika KS. Priporočala nam je optimizem in pogum, s katerima premagujemo vsakodnevne težave. V kulturnem programu so nam otroci in mladi recitirali in peli ter igrali na inštrumente. Člana K UD Limhar Franc Slapar in Simon Kušar sta odigrala Krjavlja iz Jurčičevega Desetega brata.. Mile Ko-kalj je ob instrumentalni spremljavi Gašperja Kokalja zapel nekaj pesmi. Vse to je povezavah) pelje Mešanega PZ DU Moravče pod vodstvom Alojza Štefana, ki so se mu pridružili tudi ostali ljubitelji lepe slovenske narodne pesmi. Kuhar Drago je poskrbel z.a hrano, mnoge gospodinje za domače pecivo, pri strežbi so pomagali moravški skavti. Prireditev sla financirali Karitas in Krajevna skupnost Moravče. Občina nam je brezplačno odstopila dvorano, sodelovali sta tudi Cvetličarna Markuš in OS Jurija Vege. Obljubili ste, da prihodnje leto pridete spet, če bo Bog dal. Kaj pa ostali, ki o srečanju berete le to suhoparno poročilo? Že sedaj si recite, da boste prvo nedeljo v oktobru leta 2004 preživeli nekoliko drugače, lepše, v krogu svojih mladostnih znancev in prijateljev, ki vas pričakujemo in jih morda ž.e dolgo niste srečali.. ŽK Moravče, joto Frani i Skok Vrh polje. Prepevanje prežene vse skrbi Kjer si starost in mladost podajata roke, je otroštvo srečno, starost pa lepa. Veliko pomoči potrebujejo stari ljudje. In razumevanja. Predvsem pa prijaznosti in tople besede. Babici in dedku ni težko, ker imata vnučke. Mnogo pa je starih ljudi, ki svojih muckov nimajo. Nimajo nikogar. Najhujši sovražnik starih ljudi je osamljenost. Članice RK Vrhpolje so tudi letos vsaj malo poskušale pregnati tO osamljenost iz. src ostarelih. V nedeljo, 12. oktobra, so organizirale srečanje starostnikov. Po SVETI MAŠI v domači cerkvi, se je srečanje nadaljevalo v prostorih krajevne skupnosti Vrhpolje. Najprej je vse navzoče pozdravila predsednica OORK Vrhpolje Pavla Lebar, ga. županja Milka Novak pojim je povedala nekaj toplih besed. V kulturnem programu so sodelovali najmlajši učenci OŠ Vrhpolje in Mešani pevski zbor upokojenskega društva Moravče pod vodstvom Alojzija Štefana. Po kulturnem programu so se vsi povabljeni okrepčali s toplo obaro in dobrimi piškoti. Seveda pa tudi raznovrstne pijače ni manjkalo. Med povabljenimi so bile prisotne tudi Polonca Požar, Francka Boštaj in Vida Ravnikar, ki so v letošnjem letu dopolnile HO let. Prejele so šopek nageljnov. Pri klepetu ob kavki in prijetni domači pesmi, se je srečanje nadaljevalo še v popoldanske ure. Poslovili smo se v upanju, da se naslednje leto spet srečamo. FRANCKA PAČNIK Moravske doline 9 BOG ŽIVI ZLATO POROM HCà je napis, ki je krasil srce na mlaju pred hišo Cerarjevih (Jerganovih) v Sp. Ja-voršici št. 5. Jerganova Mici in France sta si pred 50 leti prisegla zvestobo, obojestransko pomoč, oporo in spoštovanje. Gotovo še kaj drugega in tudi če ne, se je v njunih 50 letih skupnega življenja kalila moč, odpuščanje, vera, zaupanje... Kako sta, draga gospa Marija, s svojim soprogom preživljala ta dolga leta, ko vemo , da je bila po vojni revščina , lakota - na vašem obrazu pa izraz neke sreče, moči, zadovoljstva? Mici:" Oh, veste, bili so težki časi. Rojena sem bila v Sp. Tuštanju št. 16 in služila kruh po kmečko na manjši kmetiji pr Mileš. Pa je prišel trenutek poroke, ko sem s težkim srcem zapustila zlato mamo, dva brata in dve sestri (oče je umrl v Kočevskem rogu) ter z mojim Francetom odšla v Sp. Javoršico. Delala sva od jutra do noči, jedla skromno kmečko hrano in živela v miru. Rodili so se nama trije otroci, sinova France in Marjan ter hčerkica, ki pa jo je Bog že zgodaj poklical k sebi. Pa sva z Božjo pomočjo preživela tudi ta težki trenutek." Pa še recept za 50 let skupnega življenja nam zaupajte, saj veste, danes marsikateri zakon ne preživi več kot le nekaj let skupnega življenja. "Ja, niso le delovne roke, preprosta hrana in seveda naklonjenost let življenju tisto, kar odloča. Marsikdaj je potrebno v zakonu potrpeti, preslišati kakšno besedo, odpuščati, se spoštovati in to vse z neko modrostjo, ki jo pridobivaš z leti in seveda s pomočjo Boga, kateremu sem se vedno zaupala. Zato sva v zahvalo za preživetih 50 skupnih let darovala tudi za zahvalno mašo, saj je že moja mama govorila: le Bog usodo vodi, sam on v prihodnost zna, kar reven človek blodi, pač malo le velja!« Spodnja Javoršica se je veselila in v pozni noči pomahala Mici in Francetu v pozdrav, jima zaželela srečno pot na medene tedne v Strunjan ter srečo in zdravja do konca dni. BRANKA LANGERHOLC M bodo rodovi posnemali? Srečanje 4 generacij rodbine SKOK iz Zgornjih Kosez na Limbarski gori 27.09.2003 Tega dne se je na Limbarski gori zbralo 64 potomcev rodbine Skok iz Zg. Kosez. Prišli so iz. vseh krajev in obujali spomine na svojo prisotnosti v Moravski dolini, ki sega že za kar 3 stoletja nazaj. Po plebiscitu IH66, ko je Beneška Slovenija pripadla Italiji, so bili mnogi slovenski rodoljubi prisiljeni poiskati košček kruha med Slovenci v Avstroogerski državi. Tako je iz. vasi Breg (danes Clahuz.aro v Italiji) prišel na Kranjsko kot organist in pomožni učitelj Anton Skok. Učil je od 1882 do 1884 v Pečah, kjer je tudi pokopan. Utrl je pot bratu Janezu, kije sprejel delo cestarja na poti od Moravč do Peč. Janez seje v Zg. Kosezah oženil z Antonijo Češko in rodilo se jima je 11 otrok (8 sinov in 3 hčere). Fantje so bili glasbeno nadarjeni. Kar 6 jih je bilo poleg svojih poklicev- čevljarja, krojača, cestarja, trgovca, kmeta, tudi organistov. Niso imeli lahkega življenja. Dve svetovni vojni sta terjali krut davek. Zaradi strelnih ran je v Galiciji ostal sin Janez. (1915), doma je za posledicami vojne umrl Jernej (1920), trije pa so se vrnili. V drugi svetovni vojni je bil leta ¡942 kot talec v celjskem Piskru ustreljen še sin Lojze. Nikogar od Janezovih otrok danes ni več med nami, vendar je pa z.a njimi ostalo z.ajetno številno potomcev, ki so rod še dodatno razvejali. Od 27 bratrancev in sestričen jih je na Limbarsko goro prišlo 22 z. njimi pa tudi njihovi otroci, vnuki, pravnuki... Srečanje so popestrili z glasbo in prikazom zgodovine rodu v 19., 20. in na poti v 21. stoletje. Ob prijetnem dogodku so se z.a istim omizjem zbrali predstavniki 4 generacij, mnogi so se tokrat srečali prvič. Ponosni na zgodovino svojih korenin so se spoznavali, prijetno družili, izmenjali izkušnje in sklenili, da to ne ho zadnje srečanje skromnega a ponosnega roda. In še posebnost- ker je v rodbini ime Anton najbolj pogosto že od 1517 dalje, so srečanje organizirali 3 Toneti (Skok) - iz Moravč, Čemšenika in iz. Kopra. ANTON SKOK (iz. Kopra) 10 Novice iz Obiskali smo spomenike NOB Bil je petek, 24. oktobra. Bilo je hladno, deževno in sneženo vreme. Z učenci OŠ Jurija Vege Moravče, 3. razreda smo se dogovorili, da kljub slabemu vremenu, obiščemo spomenik padlih borcev v Moravčah in v Krašcah. Pripravili smo kulturni program, se naučili pesmi, deklamacije in zapeli pesem »Kurirčku«. Položili smo cvetje, še posebno so obeležja polepšale prižgane svečke. Zadovoljni smo se vračali domov, da smo storili tistim, ki so padli za našo svobodo, nekaj lepega. Na ta način upamo, da smo se jim zahvalili. tovariš ANTE PAJK Dekanijsko romanje v Novo Štifto na Dolenjskem V soboto, IS. oktobra 2003. je imela domžalska dekanija romanje k Novi Štifti na Dolenjskem. Cerkev je baročna, ima osmerokotno ladjo in je posvečena Marijinemu vnebovzetju. Poleg bogate arhitekture so v notranjosti cerkve čudovite rezbarije. Vsi oltarji so rez.ljani iz lesa, pozlačeni, posrebreni in pobarvani. Notranjost cerkve je poslikana s freskami. Na glavnem oltarju je čudovita svetloba za podobo Marije, ki jo angeli nesejo v nebesa. Že sam pogled na oltar te navda z rajsko milino. Romanja se je udeležilo lepo število vernikov, saj so tja prispeli zli avtobusi. Že ob 9. uri se je začelo srečanje Z uvodnimi mislimi, s kratko predstavitvijo tega svetišča in nadaljevalo z. molitvijo rožnega venca in petjem. Bilo je na razpolago tudi več spovednikov. Ob 10.30 uri je bila slovesna sveta maša, ki jo je vodil upokojeni nadškof dr. France Perko. Pri maši je sodelovalo več duhovnikov, ki so prišli skupaj z verniki. Poudarek srečanja je bila molitev rožnega venca in molitev za duhovne poklice. Bilje duhovno bogat dan, ki bi ga bilo škoda zamuditi. Po skupnem romanju je vsaka župnija še po svoje nadaljevala pot in zaključila svoj duhovni dan. ANA M. Moravski skavti na logaški pustolovščini MRTVIM V SPOMIN Ko srce bližnjega se ustavi, solza po licu spolz.i in liho zvon zapoje iz melodije svoje. Ko srce bližnjega neha biti, oči hočejo jokati in nima smisla živeti, sojeno nam vsem je umreti. A vedno nekje je upanje. Zdaj večno imajo življenje. Med zvezdami živijo in Bogu venci krasijo. Ne pozabimo na tiste dni, ko skupaj smo bili, čeprav minilo je lega ne pozabi srce. Ne pozabimo na ljubljeno osebo. Vedno ji svečo prižgimo bi molitev zmotimo. Sveča vedno naj gori, naj cvetje grob krasi. Vsi naj mirno spijo, naj jim ho toplo, naj liho govorijo, da jim pri Bogu je lepo. Vsi naj mirno spijo. naj jim sveče gorijo , sveže cvetlice pa naj lepo cvetijo in spomin blago krasijo. PETRA PROSENC Vsako leto skavti iz Logatca pripravijo dnevno-nočni potep po okolici Logatca za vse slovenske skavte . Jakca 2003 smo se udeležili tudi moravški skavti. Sestavili smo štiri ekipe po pet pogumnih, iznajdljivih in drznih skavtov, ki so delali družbo ostalim 141 skavtskim ekipam. Še zadnji počitek pred dolgo nočno pustolovščino Sedemsto slovenskih skavtov željnih pustolovščine smo se nastanili v telovadnici Osnovne šole Logatec. V dopoldanskih urah so svoje orientacijske spretnosti preizkusili izvidniki in vodnice, popotniki in popotnice pa smo se intenzivno ogrevali za tekmovanje Jakec song 2003. Preizkusili so se na desetih točkah. Svoje znanje so izkazali pri topografiji, merjenju azimutov, morsejevi abecedi in tudi v previjanju pravih dojenčkov. Naši, imenovani »Snorčki«in »Kremenčkovi«, so zasedli odlično mesto in si pri tem prislužili pohvali. Medtem ko so izvidniki in vodnice že trdno spali po večerni katehezi, smo še mi popotniki in popotnice (Pojoči Otori-nolaringologi in Brez imena) odšli na nočni teren, da se izkažemo v svojih veščinah. Polni energije in optimizma smo odkrivali točko za točko(imeli smo enake naloge kot IV) in v zgodnjih jutranjih urah sklenili našo pustolovščino. Po zelo kratkem počitku (max 2h) je sledila nedeljska sv. maša. Po njej pa podelitev zasluženih priznanj in nagrad. Prijateljsko vzdušje se je nato nadaljevalo pri poznem zajtrku, ki pa se je končal z obljubami, da se prihodnje leto na Jakcu 2004 zagotovo še vidimo. KRISTINA, foto Vlado Karažija l\/lr\ra\/oL'£i HrJina 10 let delovanja Planinskega društva Moravče Pod dežniki prešerno razpoloženi V soboto, 4 oktobra 2003, je bila pri planinskem domu v gradnji na Uštah (Žerenk) slovesna prireditev ob 10. obletnici Planinskega društva Moravče. Organizatorji so pripravili zanimiv kulturni program. Slovesnosti so se udeležili številni planinci iz domačega in drugih društev iz vse Slovenije. V programu so sodelovali pevci Moškega zbora »Tine Kos« Moravče, Pihalna godba Moravče ter mladi planinci recitatorji, ki so na simpatičen način sooblikovali kulturni program. Na prireditvi je planince obiskala županja Ljudmila Novak, jim podarila plastificiran zemljevid Moravske doline, jim čestitala za uspešno prvo desetletko delovanja in zaželela še veliko podobnih. Iskreno pa je izrazila tudi željo, naj hi nov dom postal kraj prijetnega druženja z novimi prenočitvenimi zmogljivostmi v občini, ne pa kraj razvrata. Z državno himno so moravški godbeniki pričeli program. Moški z.bor je svečano vzdušje še poglobil s t.i. planinsko himno »Oj Triglav moj dom«. Predsednik Planinskega društva Janez Je-senšek je v svojem govoru kronološko orisal delovanje društva, pri katerem je omenil vse dosedanje predsednike in najbolj zaslužne člane, ki sodelujejo na vodniškem področju, markaeiste,delu z mladimi in vsemi, ki se pri gradnji doma še posebej prizadevajo. Ob 10. obletnici je Planinsko društvo Moravče izdalo tudi bilten, v katerem je nazorno opisan in S fotografijami opremljen celoten potek 10-let-nega delovanja. Ob zaključku so bila podeljena priznanja Planinskega društva donatorjem in tistim, ki so do sedaj največ pripomogli pri gradnji doma. Zahvala za dosedanje sodelovanje pa je veljala vsem kot tudi povabilo za nadaljno pomoč. Voditelja programa, Ante Pajk in Špela Paznic, sta z. branjem besedil o planinah, njihovi lepoti, zapeljivosti in planinski zaljubljenosti v obiskovalcih zbujala številne spomine na prehojene poti. Planinci so oh obletnici prejeli številne čestitke in priložnostna darila sosednjih planinskih društev in nekaterih domačih.. Taborniki na Jančah Megleno, neprijazno nedeljsko jutro je ravno pravšnje za pozno vstajanje iz tople postelje, obilen zajtrk in počitek v krogu družine. Pa ravno takšno nedeljsko jutro je bilo 12. 10., ko se je večja skupina tabornikov podala na peš pot iz Moravč do Janč. Toplo oblečeni in dobro razpoloženi so se zgodaj zjutraj odpravili na dolgo pot. Hodili so po rahlo obarvanem jesenskem gozdu mimo Grmač in Katarije in se pod vrhom Sv. Miklavža po poti E6 spustili v dolino Save. Prvi postanek so imeli v Jevnici, kjer so pred prihodom v naselje, prečkali Savo po ozkem mostu, ki je namenjen le za osebna vozila. Jevnica je priljubljeno izhodišče za izlet na Janče. Sonce je že premagalo meglo in pot navkreber do 792m visokih Janč ni bila dolga, niti težka. Janče so prijeten izletniški kraj, kjer znajo izkoristiti domačini darove narave in jih ponuditi turistom v različnih letnih časih. Znani so izleti po jagode, gobe in kostanj. Na vrhu so pridni domačini pripravili prireditev v času kostanja, domačega mošta, jabolčnega kisa, domačih dobrot in razstave koz. Taborniki so si ogledali razstavni prostor in se naužili tudi lepot ob čudovitem razgledu po dolini in okoliških hribih. Videli so tudi Sv. Miklavž in Limbarsko goro. Utrujeni od poti in ogledov so se pozno popoldan vrnili v dolino. Med potjo si je vsak nabral tudi nekaj kostanja. V Jevnici jih je že čakal večji kombi, s katerim so se odpeljali domov. Upajo, da to ni njihov zadnji skupni izlet v tem letu. Žal pa v vsej naglici dela in opravkov dnevi prehitro bežijo in konec leta se naglo bliža. B. DORIČ 12 Novice iz Iz bogate zgodovine društva • Moravski ljubitelji gora so vključeni v društva v širši ljubljanski okolici. • 1993 poleti v koči pri Krnskem jezeru trije moravški planinci ( Franc Petere, Dušan Grošelj in Jurček Novak) sklenejo, da bodo ob 100. obletnici planinske organizacije v Sloveniji tudi Moravčani dobili svojega. • Marijan Grd pravi: »Poskusi. Bom pomagal...« • 27.10.1993 na prvem sestanku pripravljalnega odbora sodeluje 22 planincev. • 5.novembra 1993 so izvoljeni organi društva. • 10.novembra 1993 je na Sodišču v Domžalah podpisan ustanovni dokument. Podpisniki so bili: Niko Capuder, Marijan Gril, Dušan Grošelj, Jože Jamšek, Janez. Jesenšek, Leon Lavrič, Franc Ciril Lavrič, Amalija Lemul, Jurček Novak, Filip Prašnikar, Franc Petere in Ivo Pustotnik. • 19.november 1993 je bil ustanovni občni zbor, ki se ga je udeležilo kar 170 ljubiteljev planin. • Prvi predsednik društva je postal Niko Capuder, tajnik Leon Lavrič, blagajnik Dušan Grošelj in mentor za delo z mladimi Marijan Gril. • 26.avgusta 1995 je bil razvit društveni prapor. • 1995je društvo uredilo in odprlo 52 km dolgo Moravsko planinsko pot, ki jo je do sedaj prehodilo v celoti 1200pohodnikov, dva rekorderja pa kar po tridesetkrat. • l.maja organiziran pohod po MPP, letošnji je bil že osmi. Prvič je sodelovalo le 8 pohodnikov, letos že preko 100. • Leta 1998je bila imenovana skupina petih članov (Franc Kmetic, Franc Petere, Leon Lavrič in Janez Mele), da pridobijo gradbeno dokumentacijo. • 12.3.2001je imenovan nov gradbeni odbor, kije imel deset članov. • Leta 2002 predsedovanje gradbenemu odboru prevzame Jurček Novak. • Pri domu od vsega začetka s prostovoljnim delom sodelujejo Franc Brate, Slavko Cerar, Marijan Gril, Lojzka Kos, Vinko Kos, Leon Lavrič, Jurček Novak in Lovro Poznič. Veliko del je opravil tudi lansko leto umrli planinec Franc Žučko. • Skupno so do 27.9.2003 opravili 10 437 ur prostovoljnega dela, Največ 675 Jurček Novak, 614 Lovro Poznič, 489 Franc Kmetic in po 486 Leon Lavrič in Ivan Mele. • Bilančna vrednost doma ob koma leta 2003 je cca 37.500 000,00 SIT. • Društvo ima 630 članov; leta 1994 pa 401 člana. •< Najmlajši člani društva so z mentorico Marijo Gotarkot za šalo metali bistroumne domislice v celoten program. In to zelo dobro, saj smo se ob nekaterih besedilih pošteno nasmejali. Mladi damici sta peli: Mi pa spet zidamo, zidamo, in malo kasneje, mi pa spet jehlamo, fehtamo... Na tako prisrčen način znajo lepo a težko gradbeno delo predstaviti le otroci. jaleljslvoje mnoge obiskovalce prepričalo, da so v deževnem vremenu s planinci praznovali deseti rojstni dan v zavetju novega doma in šotora pred njim. MAL Godbeniki zaceli novo sezono z velikimi načrti Člani Pihalne godbe Moravče smo septembra po krajših počitnicah znova začeli z vajami. Imamo jih dvakrat tedensko ob torkih in četrtkih, kar godbenikom in kapelniku vzame veliko časa. Toda vse to se poplača, ko smo deležni pohval občinstva. V prejšnji sezoni smo imeli nekaj zelo odmevnih nastopov. Najprej naj omenimo novoletni koncert in Večer Gvida Učakarja, kije potekal v juniju na gradu Tuštanj. Novoletni koncert je že zvezda stalnica v našem prostoru, Večer Gvida Učakarja pa je nekaj novega. Vsakoletni koncert smo posvetili skladatelju in dirigentu Gvidu Učakarju, ki je bil po rodu Moravčan in je veliko pomagal pri nastajanju moravške godbe. Na ta večer godbeniki povabimo tudi prijateljsko godbo, tako so v Tuštanju nastopile godbe iz. Bežigrada, Domžal in Mengša. Vrhunec lanske sezone je bil nastop na Mednarodnem festivalu godb in mažoret Trebnje 2003, kjer je poleg nas nastopilo še pel slovenskih godb in gostje iz Srbije in Črne gore, svetovno znani Duvački orkestar Milivoja Babica. Moravska godba bo v letu 2004 praznovala 80. obletnico ustanovitve in 30. obletnico ponovne oživitve, za kar ima največ zaslug Miro Capuder, kije bil kapelnik skoraj četrt stoletja. Za to slovesnost načrtujemo samostojni koncert, ki bo 18. junija 2004 na gradu Tuštanj, v nedeljo, 20. junija pa bo parada godb v Moravčah. Trenutno se že aktivno pripravljamo na letošnji novoletni koncert s popolnoma novim programom. Godbeniki smo torej polno zaposleni, saj imamo za prihajajoče leto veliko načrtov. ŽmI nas neprestano spremljajo finančni problemi, potreba po novih inštrumentih, tudi obleke so že preživele svoje, a o tem kdaj drugič. BIZIU, joto Franci Skok 1 o Ustvarjalno leto umetnice Leonide Goropevšek-Kočar »Kako čas beži« je stavek, ki si ga velikokrat izrečemo oh snidenju. V kratkem letu, ki se izteka, pa se lahko veliko zgodi ljudem, ki so nemirnega duha, ki iščejo novosti in izvirnosti. 1' * 'Ml v t * Ena izmed takšnih osebje tudi domačinka-likovna ustvarjalka Leonida Goropevšek-Kočar. V letu 2003 je pripravila in sodelovala na S likovnih razstavah, kjer je širši javnosti pokazala svoja likovna dela. Leonida upodablja podobe in strukture likov na več načinov. Njen osebni izrazni stil so elementi točk in črt, ki ga neprestano dopolnjuje. Na njeni zadnji razstavi v Mengšu, katere otvoritev je bila 23. oktobra, jo je želja po iskanju novih možnosti ustvarjanja, pripeljala v svet grafike. V avli KI) Mengeš si obiskovalci lahko do sredine novembra ogledajo vrsto del v grafični tehniki, ki ustvarjajo skrivnostno ozračje in poudarjajo pomen človekovega obstoja. Izjemno poduhovljene so njene suhe igle, resnično malih formatov, pa zato toliko bolj prečiščene in prepričljive. Njena inovalivnost, pripravljenost za oblikovanje, iskanje novih likovnih govoric in pri tem ne samo, da sprejema, ampak se tudi razdaja drugim, se kaže v sodelovanjih v različnih likovnih društvih in likovnih delavnicah. Leonida je tudi pobudnica za ustanovitev društva Rokodelk. Izvirnost in svežina ter svojevrstnost pri delu so obrodile tudi uradna priznanja in pohvale kritikov in obiskovalcev. B. DORIČ Zbor Proteja prepeval na Dunaju 11. in 12. oktobra se je cerkveni pevski zbor Proteja udeležil glasbenega izleta na Dunaj, s katerim je s slovensko besedo razveselil zamejske Slovence. S prihodom na Dunaj se je začela naša »mala« pevska turneja. Po kratkem oddihu je sledila sv. maša v župnijski cerkvi Slovenskega pastoralnega centra na Dunaju, katero je daroval naš duhovni vodja gospod Viktor Primožič. Nato smo si ogledali nekatere kulturne znamenitosti: katedralo SV.Štefana, cerkev sv. Karla in zunanjost Hofburga, kije bil nekdanji dvor habsburških vladarjev. Ker Dunaj slovi po izvrstni glasbi, so zanj znamenite tudi operne hiše. In da smo Dunaj doživele v vsej njegovi lepoti, smo si ogledale opereto »Wiener Blut«. Ker smo s predstave odšle polne glasbenega navdiha, smo večer nadaljevale z. intenzivno pripravo na nedeljski koncert. Nedeljsko jutro seje pričelo z. okrepčilnim zajtrkom in z odhodom proti cerkvi Srca Jezusovega , v kateri se ob nedeljah zbirajo zamejski Slovenci. Njihov duhovni vodja je gospod Alojz. Štekl. Pri sv. maši smo sodelovale s petjem. Po sv.maši pa je sledil pozdrav, naša predstavitev in koncert pod vodstvom Elizabete in Tomaža Pirnata. Rojaki so v zahvalo, da smo jim prinesli domače besede, pripravili pogostitev, ob kateri smo naše druženje nadaljevali s pogovorom. Da smo se prepričali, da ima Dunaj izredno bogato dediščino, smo si za slovo ogledali še Schonbrunn, vikend Marije Terezije. V mislih in željah, da hi imele tako velik dvor in v njem prirejale slavne koncerte, smo se odpeljali proti domu. 'Za duhovno vodstvo in finančno podporo pri uresničitvi izleta cerkvenega pevskega zbora Proteja, se iskreno zahvaljujemo Župniku Viktorju Primožiču. KRISTINA NOVAK, joto: Martina Majdič Študentski trio nastopil v Holandiji Znano je, da so Moravčani od nekdaj dobri muzikantje in pevci, ki so sloves Moravske doline ponesli tudi preko državnih meja. Veliko Moravčanov sodeluje pri znanih ansamblih, ki v svojih pesmih opevajo lepote domače doline. Tradicijo nadaljuje novoustanovljeni Študentski trio. Domačini Klemena Mehleta, Jožeta Vidergarja in Gašperja Kokalja kot glasbenike dobro poznamo, saj večkrat obogatijo različne kulturne programes svojim nastopom. Pred kratkim so gostoval v Holandiji na mednarodnem srečanju narodnoz.abavnih ansamblov v mestu Landgraf. Tako kot so pred leti bratje Svetlin navdušili holandsko občinstvo, je tudi Študentski trio dokazal, da je prava slovenska narodno-zabavna glasba doma v Sloveniji in Moravčah.. Fantje SO študentje elektronike in arhitekture. Odločili so se, da bodo čas, ki jim bo poleg študijskih obveznosti ostal, posvetili glasbi in zato tudi ime Študentski trio. S poskočnimi polkami in valčki so svoj nastop več kot upravičili, saj prihajajo nove ponudbe za njihove nastope. Ze nastop je bil dobra promocija ob čine in države. Obiskovalcem pa so ponudili tudi nekaj propagandnega materiala, da ne bodo v zadregi, ko bodo pripovedovali o glasbi in vrlih fantih iz. Slovenije in iz. Moravč. MALfoto Kokalj 1 A Novice iz Predstavitev abonmajskih predstav KULTURNEGA DOMA MORAVČE Sobota. 29.noo. 2003. ob /9.30 uri. »Burka o jezičnem dohtarju« komedija. Gostuje gledališka skupina Geoss, ki deluje pri Kulturnem društvu Lipa Vače že 25 let. Skupino odlikuje prepričljiva igra in izredno dobro prikazovanje različnih človeških karakterjev. V burki o jezičnem dohtarju igralci s svojimi karakternimi vlogami ustvarijo pravo mavrico bogastva človeške narave. IZ VSEBINE: »Jezični dohtar« je čista farsa, ki ima namen gledalca zabavati ob širjenju zavesti njihove lastne nepopolnosti. Razvila se je v 15.stoletju in njeni liki niso več tipizirani, ampak je to do neke mere karaktema komedija, kipa je še vedno na stopnji čiste burke. V šaljivi obliki oživlja zgodbo o oguljofanem goljufu, ki jo lahko strnemo v znan slovenski pregovor »Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade!« Sobota. S/januar2004. ob 19.00uri. »Caj zd"W&e« komedija. Velika uspešnica Toneta Partljiča, s katero je gledališče Senovo dobilo najvišje ocene kritikov. Z gledališčem sodeluje izredno veliko igralcev od 13. leta starosti pa tja do 70 let. Zadnja leta se je skupina usmerila le v igranje Partljičevih komedij, kar ni čudno, da je skupina eden najboljših inter-pretov niegovih del. IZ VSEBINE: V domu starejši/i občanov si po naključju delita sobo upokojena gledališka igralka in preprosta neuglajena kmetica, ki o teatru komaj kaj ve. Bivanje, četudi nekaj dnevno, se sprevrača v pravo katastrofo, iz katem se poskuša zdaj ena, zdaj druga umakniti. Toda, ko bi se morali ločiti želita ostati skupaj, kajti spoznata, kako zelo se potrebujeta... Sobota. S8.Sobr.3004. ob/9.00uri. »Transvestitska svatba« komedija. Gostuje gledališka skupina iz Zaloga pri Ljubljani. Skupina ima profesionalnega režiserja, kar se odraža v izdelani oderski igri. Prepričljivi dialogi, ki so potrebni pri takšni predstavi so rezultat strokovnega dela s katerim imajo igralci vse večje uspehe. IZ VSEBINE: Roland Barthes je zapisal, da orientalski transvestiti ne oponašajo ženske, oni žensko pomenijo. Po Aristotelu je transvestija »svet spremenjenih oblik«. Je tudi situacija, kiprimora človeka, da prilagodi svoje obnašanje, se spremeni, se preoblikuje. Transvestija je ahko celo tako pr^etna, da ugaja. V tej igri je transvestija uporabljena kot «filozofska« metafora človeške duše, ki skozi situacijske zaplete kljub vsemu išče svojo pravo moško-ženskoj identiteto. Situacijska komedija v enem samem dahu. Sobota. 2*. marca2004. ob 19.90 uri. »Oblast gre v slast« komedija. Vse dosedanje prestave gledališčnikov iz Doba so bile več kot odlično predstavljene. Zato je novo gledališko delo pravi izziv za ogled predstave. Skupina se je tokrat lotila izredno aktualne teme, ko so nekateri novopečeni župani tako oblasti željni... IZ VSEBINE: Avtor v svoji komediji naniza paleto preprostih značajev in okorno nerodno pričakovanje koristi. Velika oblast je neomajna v svoji razlovečeni drži. Zdaj štejejo le prijateljstva, ki utrjujejo še močnejši položaj. Sorodniki iz prvega, drugega....in desetega kolena pa še kar prihajajo, čakajo na spnjem in naivno prosijo. Naj jim kdo že reče... Prva in poslednja beseda je oblast. (Ivan Cankar) Sobota. 24.aprila2004. oh 2(9. uri. Premierna predstava »Štirje letni Časi« Gledališke skupine KŠD Peče. Mladi igralci iz predstave v predstavo dokazujejo vse večji talent za igro. Posrečen programski izbor, všečna igra ter pripadnost do teatra, vse to odlikuje ta gledališki ansambel, ki s svojo simpatično igro zadovolji še tako zahtevnega gledalca Vječ kot dober zaključek prvega cikla abonmajskih predstav v Kulturnem domu Moravče. _ IZ VSEBINE: Igra govori o poslanski družini, ki se je med očetovim mandatom znatno finančno opomogla. Oče poslanec kot velik zagovornik poštenosti v ta namen v padamentupredlaga ustanovitev komisjje z imenom Kontmla Poštenja Sodržavljanov. Ko se komisija najavi pri njih doma na obisk pa zavlada velik preplah Martinov večer po Štajersko Spet je prišel sv. Martin in iz mošta je naredil vino. Krstitev mladega vina so lahko videli obiskovalci tradicionalne prireditve Martinov večer po Štajersko, kije bila v Kulturnem domu 7. novembra. Kulturni dom in Občina Moravče sto v goste povabila ljudske godce, pevce, plesalce in igralce iz Sp. In Zg. Vclke v Slovenskih goricah., kijih družita veselje do prepevanja in igranja. V avli Kulturnega doma sta čakala obiskovalce mlado vino in kulinarične dobrote z. območja, kjer prihajajo nastopajoči gostje ter domiselno okrašena dvorana, ki sla jo pripravili rokodelki Branka Bizjan in Nina Dorič. Ljudski pevci in godci so na ljudske instrumente zaigrali in zapeli veliko ljudskih pesmi. Peti so jim lahko pomagali tudi obiskovalci, ki so radi sodelo- vali, še rajši pa so se nasmejali šaljivim besedilom. Veselo vzdušje so ustvarili tudi plesalci in plesalke folklorne skupine Marija Snežna. Vrhunec prireditve je bila krstitev mladega vina. Igralci, oblečeni slavju in dogodku primerno, so na izviren in hu-moren način prikazali krst mladega vina. Na pomoč so poklicali tudi županjo Milko Novak, ki je lahko prva poizkusila mlado vino. Županja se je ob tem zahvalila nastopajočim in jim zaželela, naj tudi v bodoče ohranjajo ljudsko izročilo in naj s prepevanjem in plesi razveseljujejo ljudi v domačem kraju in še kje. Veseli večer se je končal ob prepevanju pesmi. Dobro razpoloženi gostje iz Slovenskih goric in obiskovalci kar niso hoteli domov in s tem prekiniti vzdušje, ki so si ga ustvarili. B. DORIČ Mnravške rlnline 15 Izlet na Notranjsko Društvo krajanov Sp. in Zg. Tuštanj smo v lepem jesenskem vremenu obiskali Notranjsko. Izlet je bil za nagrado pridnim rokam Društva krajanov Sp. In Zg. Tuštanj pri aktivnemu delu zdaj že tradicionalne prireditve za J.maja na gradu Tuštanj. Bilo nam je lepo in prijetno, zato smo takoj sklenili, da bomo z izleti tudi v bodoče nadaljevali. Z dobro organizacijo in vodenjem celodnevnega izleta s strani g. predsednika Francija Cerarja. smo se v hladnem jutru odpravili s polno zasedenim avtobusom na pot proti Notranjski. Na začetku naše poti smo si ogledali znamenitosti in lepote cerkniškega jezera. Cerkniško jezero je tipičen in pokrajinsko razkošen primer obsežnega presihajočega kraškega jezera. Zaradi vodnih posebnosti so ga že od začetka novega veka dalje obiskovali učenjaki s celega sveta, še bolj pa je jezero zaslovelo na podlagi Valvasorjevih opisov pred 300 leti. Pisal je tudi o količini sena, katerega pridelajo kmetje na suhem dnu, in o ribah, ki jih ulove, ko "gre jezero dol". V namočeni polovici let je Cerkniško jezero naše največje jezero, ki meri okoli 25 km.2 , v sušnem obdobju pa je Cerkniško polje največje kraško polje v porečju Ljubljanice in celo v vsej Sloveniji. Primernejša je oznaka Cerkniško jezero, saj je jezerska kotanja v povprečno namočenem letu napolnjena okoli 285 dni. Nato smo si ogledali predstavitev žive makete Cerkniškega jezera v Jezerskem hramu, kjer smo tudi praktično doživeli mokro in sušno obdobje jezera z glasovi narave. Živa maketa Cerkniškega jezera je razstavljena pri: Jezerski hram. Dolenje jezero Vožnjo po suhi gladini jezera smo nadaljevali z lojtrnikom naloženim z domačimi dobrotami tamkajšnjega gostišča. Okrepčali smo se z domačimi žganci, obaro in kozarčkom dobrega domačega vina. Nato smo z avtobusom nadaljevali pot do Križne jame, kjer smo se preobuli v škornje, opremljeni z lučko in v spremstvu dveh jamarjev, stopili v svet podzemne kraške jame. Jama medvedov je bila prvič omenjena leta 1932, leta 1557 pa je zabeležen prvi podpis v njej. Njena posebnost je 22 podzemnih jezer s si-gastimi pregradami, čez katere se preliva kristalno čista voda. Vodnega dela jame si s čolni nismo mogli ogledati, zaradi izrazito sušnega obdobja, ki je pustil posledice suše tudi v Križni jami. Prijetno hladen zrak Križne jame smo zamenjali s sončnim dnevom na poti proti gradu Snežnik. Na sliki grad Snežnik. Leži na robu vasice Kozarišče. Ime Snežnik (Schneeberg) je bilo prvič omenjeno leta 1461, toda prvi pisni viri o gradu so iz leta 1269. Grad je trinadstropen. Zelo lepo je ohranjena notranja oprema, ki je večinoma iz 19-tega stoletja. Idilično vzdušje gradu smo zapustili in dogajanje nadaljevali na polharski noči. Ogledali smo si muzej slovenskih živali s zgodovinskim prikazom lova na polhe. Prikazali so nam izdelavo pasti za polhe in praktično namestitev le-te na drevo. Ob prijetnem vzdušju in dobri glasbi smo zaplesali ob spremljavi ansambla. V aktivnem druženju, klepetu, tkanju novih poznanstev, sprostitvi in nabiranju novih moči se je čudoviti dan neizbežno iztekal. Prijeten klepet smo nadaljevali ob dobri jedači in pijači gostišča En krajcar. Ob klepetu so se porodile nove ideje kdaj in kam naslednje leto...Prav gotovo je, da nas bodo narava, hoja, dobra družba z dobro vodenim in organiziranim popotovanjem po Sloveniji pritegnili še v bodoče. MAJA SVETLIN Primorci v čakalnici, Moravčam*pa... V soboto, 11. oktobra, se je pričela nova sezona gledaliških predstav. Za začetek je gostovalo Gledališče smeha iz Kopra, kije predstavilo komedijo Andreja Jelačina »Pacienti v čakalnici«. Avtor, kije bil tudi glavni igralec, je napisal kar nekaj uspešnih komedij, ki so doživele zelo veliko ponovitev. Ena izmed najbolj uspešnih komedij je prav gotovo »Piknik s tvojo leno«. Svojo ljudsko priljubljenost si je avtor pridobil s svojimi »slečenimi mislimi«, humorističnimi in satiričnimi domislicami, bodicami in anekdotami po meri in šegi človeka iz. ljudstva. Tak odrski projekt je bila tudi sobotna predstava, ko so bile izpostavljene napake včerajšnje »socialistične« kot današnje »prehodne« družbe. Jelačinov bič je udarjal po slabih človeških razvadah, praznem besedičenju, brezbrižnosti do revnih, slabim gospodarjenjem z. družbenim imetjem, nezadostni izobraženosti vodilnih in podobno. Svojevrsten poizkus prikaza človeških problemov v zdravstvu sta glavna igralca uprizorila s stanjem čakajočih v čakalnici. Marsikateri odrski dialogi, ki so bili večkrat pospremljeni s smehom, so tudi pri nekaterih obiskovalcih vspodbudili primerjavo lastnih izkušenj, ko le ni vse tako smešno, kot je ob prvem AndraJ Jalačin PACIENTI V ČAKALNICI KOMEDIJA Vtisu kazalo. Času primerna vsebina z. aktualno problematiko in lahkim dialogom, brez posebnega klasičnega odrskega zapleta, je na Jelačinov način skušala občinstvu v Kulturnem domu Moravče posredovati del našega vsakdanjega Življenja s povsem običajnimi problemi preko režije Adrijana Rusija iz Trsta. Andrej Jelačin, bolj znan kot Toni Karjola, je izredno priznan humorist na primorskem in tržaškem koncu. Kako pa je njegov humor preko sobotne predstave uspel pridobiti svojo publiko na Moravškem, pa naj obiskovalci komedije »Pacienti v čakalnici« presodijo sami. KOKAl J Novice iz 11. tradicionalni spominski »Pohod po poteh vojne za Slovenijo« od Krumperka do GEOSSa 25. oktobra 1991 ob 24. uri je Slovenijo zapustil zadnji vojak JLA, ko je odplul iz pristanišča v Kopru. Od tedaj dalje je naša država postala dokončno samostojna in svobodna. V počastitev tega datuma Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale vsako leto organizira spominski pohod. Letošnji je bil 19. oktobra. Veterani, njihovi družinski člani, prijatelji in gostje (80 jih je bilo) so se ob 8. uri zbrali pri gradu Krumperk, kjer jih je pozdravil predsednik Dominik Grmek in vodja pohoda Janez Gregorič, ki je predstavil grad, katerega so prvič omenjali leta 1338, sezidali so ga gospoda Koprivniški, od tod prvi lastnik Herkul Krumperški. Na Krumperku je živel tudi Adam Ravbar, ki se je odlikoval v bojih s Turki. V gozd v neposredni bližini gradu so teritorialci leta 1991 po bitki v Trzinu prepeljali zajeta vozila JLA (dva oklepna transporterja in poveljniško vozilo) jih očistili in opremili s svojimi oznakami ter jih usposobili za nadaljnje bojevanje. Pot je pohodnike vodila skozi Žeje, kjer je bil prvi počitek in okrepčilo, na Sv. Trojico, Murovico, Cicelj in Sv. Miklavž, kjer so se okrepčali s čajem krofi ter pečenim in kuhanim kostanjem. Pohod so nadaljevali čez Žerenk mimo prazgodovinskih naselbin Gorešca in Gradišče nad Dešnom, mimo planinskega doma in Osoletove jame. V Štancih Lazih so si ogledovali dolino Save z okolico, se podali mimo najvišjega vrha občine Moravče Pivki turna (880 m) na GEOSS, kjer od 17. maja letos {na dan Veteranov vojne za Slovenijo) ostala obeležja dopoljnjuje tudi Spomenik rodoljubu osamosvojitvene vojne iz leta 1991. Po zaključni slovesnosti so se pohodniki okrepčali in poslovili do prihodnjega leta. BRANKA BIZJAN Ženski korak krajši a vztrajnejši Dobrnič pri Trebnjem, 12.oktober 2003. Območno združenje borcev in udeležencev NOB Domžale je organiziralo enodnevni jesenski izlet z udeležbo na slovesnosti ob 60. obletnici ustanovitve protifašistične ženske zveze v Dobrniču. Spominska svečanost se je začela ob 11.00 na prostoru pred OŠ Dobrnič. S širšega domžalskega območja se je na prireditev odpeljalo okoli 100 udeležencev. Spremljala sta jih tovariš Rajko Hafner, predsednik Območnega združenja in tovariš Jože Kveder predsednik občinske borčevske organizacije. Na prireditvi se je zbralo tudi 40 praporščakov.Slavnostni govorniki na prireditvi so bili Marica Škoda, županja občine Trebnje, Danica Simšič, predsednica Društva Dobrnič, Silvester Prpar, predsednik KS Dobrnič in Živa Verbič, študentka sociologije na FDV v Ljubljani. Čas izpred 60 let je zaživel v pripovedi delegatke 1.kongresa Dragici Rome, ki je pripovedovala o naporni poti do Dobrniča, saj jih je od 220 delegatk na cilj prispelo le 178. Ostale so omagale na poti, kjer jih je zajel okupator. Tudi pot nazaj v času nemške ofenzive je zahtevala še marsikatero žrtev. Pa vendar prispevka žensk in njihove vztrajnosti v času NOB ni moč zanikati. V kulturnem programu so nastopili Pihalna godba Trebnje, Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, dobrniški učenci, recitator Jože Falkner in drugi. Posebna zlata plaketa ZZB Slovenije je bila podeljena Mokronožanu Stanetu Pečko. po zapisu Jožeta Novaka Moravčani na Mihaelov sejem s kolesom Osem najbolj navdušenih upokojencev kolesarjev iz DU Moravče se je konec septembra odpeljalo s kolesi v Mengeš, kjer so dan preživeli v semanjem vzdušju. Mihaelov sejem v Mengšu je bil že 11 po vrsti in ga organizira Društvo Mihaelov sejem in Turistično društvo Mengeš. Letošnja rdeča nit je bil prikaz starih običajev in obrti. Kot zanimivost pa se je v sprevodu skozi kraj popeljalo veliko motoristov in kolesarjev na spoštovanja vrednih starih vozilih. Kot se za sejem spodobi, pa ni manjkalo niti glasbe, zabave, pijače in jedače. Po zapisu Jožeta Novaka l\/l#-M"^wol^« rlr,linQ 17 V". Sedmi razred devetletke, prve izkušnje V Moravčah imamo že tretje leto devetletko, tako je prva generacija devetletkarjev že v tretjem razredu. Sedaj pa smo dobili tudi sedmi razred devetletke. Učenci, ki so v prejšnjem šolskem letu obiskovali 5. razred osemletne osnovne šole, so prestopili v 7. razred devetletne osnovne šole. Seveda pa to prinaša kar nekaj sprememb. Med njimi so tudi izbirni predmeti. Šola oziroma učitelji so učencem in staršem predstavili več kot 20 izbirnih predmetov, ki se delijo na družbeno-humanistični sklop in naravoslovno-tehnični sklop, le-li pa so se nato odločili z.a dva predmeta iz prvega sklopa in enega iz. drugega ali obratno. Za delovanje posameznega predmeta se je moralo prijaviti tudi dovolj učencev. Tako se v okviru družbeno-humanističnega sklopa izvaja nemščina I, likovno snovanje l in turistična vzgoja, v naravoslov-no-tehničnem sklopu pa astronomija: Sonce, Zemlja in Luna, obdelava gradiv: Les, prehrana: Sodobna priprava hrane, računalništvo: Urejanje besedil in šport: Šport z.a sprostitev. Devetletka tako učiteljem kol učencem prinaša veliko zanimivih izkušenj in novih znanj, prav tako pa tudi veliko dela in skrbi, zato »držimo pesti«, da bi bil njihov trud poplačan z. zadovoljstvom in uspehi. Starši letošnjih petošolcev se bodo sestali 20.novembra na roditeljskem sestanku, da se bodo podrobno seznanili z novostmi v devetletni osnovni šoli. BETKA GORJUP BILCOVS NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM Sodelovati sme na raziskovalnem taboru V ponedeljek, 7.7.2003, smo se zbrali v Ljubljani. Ob 15.00 smo se z mini avtobusom odpeljali proti avstrijski meji. Na poti do Bilčovsa smo spoznali še druge sovrstnike, ki so se odločili, da bodo leden dni med počitnicami raziskovali in od bliže spoznali življenje na avstrijskem Koroškem. Pred mejo smo se ustavili in se odpravili v bližnji bar na sok. Oh IH.00 smo prispeli v vas Bilčovs, kjer smo se pred gostiščem Miklavž, spoznali z. našimi gostitelji. Tam smo potešili žejo, ki se je pojavila med triurno vožnjo do cilja. Mentorice, ki so bile z. nami, so poskrbele, da je bil vsak z. eno od sodelujočih družin, ki so stanovale v bližini. O IS.30 smo se z. družinami, ki naj bi skrbele za nas nadaljnih sedem dni, odpravili vsak po svoje. Naslednji dan smo se zbrali v starem gasilskem domu, kjer so nam mentorji predstavili tematske skupine: turizem, raba slovenskega jezika v Bilčovsu, lesarstvo, kultura in gledališče. Ko smo se razdelili v skupine, smo šli vsak svojo pot. Vsaka skupina je raziskovala na svojem področju, čeprav smo večinoma imeli iste ljudi, ki smo jih »zasliševali« vsak po svoji temi področja, /m nekatere skupine so imeli povedati več, z.a nekatere manj, toda vsaka skupina je imela dovolj. Raziskovati ni bilo težko. Tako je bilo tudi nadaljnih pet dni. V soboto, dan pred odhodom, smo morali vsak s svojo skupino narediti plakat in pred starši predstaviti kratek povzetek, kaj smo počeli teh sedem dni. Predstavitev je bila lahko v obliki skeča, igre, filma ali preprosto s spisom. V nedeljo po kosilu smo pobrali potovalke in jih zložili v avtobus, ki nas je odpeljal nazaj v Slovenijo. Poslovili smo se od družin, čeprav je bilo za nekatere to zelo težko, saj smo se navezali drug na drugega. Okrog 16.00 smo prispeli v Ljubljano, kjer so nas ž.e pričakovali nestrpni starši in nas stisnili v objem. MAJA CERAR in LIDIJA KOKALJ Preživeli smo prijeten pouk v naravi Jesenski kros na Viru pri Domžalah Kot vsako leto je tudi letos na Viru pri Domžalah potekal kros za osnovnošolce domžalske regije. Tudi učenci naše šole so se v spremstvu učiteljev spremljevalcev krosa udeležili in dosegli lepe rezultate. Vsem udeležencem krosa iskreno čestitamo, zlasti še tistim, ki so se uvrstili med prvih pet. To so: Petra Kunaver (1997) - 3. mesto; Primož Šinkovec (1992) - 1. mesto; Aljaž Korošec (1992) - 3. mesto; Rok Prestor(1992) - 4. mesto; Blaž Urbanija (1992) - 5. mesto; Živa Košak(1992) - 2. mesto. Vsem še enkrat iskrene čestitke! BETKA GORJUP 20. oktobra smo se odpeljali z. učenci 3. razreda na Vače. Tam je že čakala vodnica, prof. Mojca Kolenc, članica gledališke družine Kolenc. Pred cerkvijo smo se zbrali in lepo nas je sprejela, kakor tudi njen oče. Pozdravila nas je in opisala pomen kraja Vače. Razdelila sva delovne naloge, ki so jih reševali ob opazovanju po poti. Spoznali so marsikaj zanimivega. Ogledali smo si tablo turističnega kraja. Šli smo po poti, kjer so skulpture, nato pa si ogledali in prepoznavali zdravilne rastline: meta, melisa itd. Potem smo bili udeleženi pri dramskem prikazovanju sušilnice lanu tik ob poti. Tu nas je pričakal škrat »Kihec«. Najbolj pa je bilo zanimivo pri domačih živalih, pravi mali živalski vrt. Sledile so delovne naloge na vseh postajah. Reševali smo tudi naloge iz. orientacije: »Kje je naselje Vače; Kaj je na zahodni strani, severni strani itd...« Učenci so opazovali, ugotavljali, iskali, se prepričali in na koncu zapisali. Naloge so bile izredno skrbno izbrane in zahtevne. Nato smo prišli do hiše, kjer je tabla z. napisom najditelja vaške situle. Pri situli smo se zadržali dalj časa, jo natančno ogledovali in opazovali. Risbo z. motivi vaške situle so imeli kot delovno nalogo. Ugotavljali so in iskali napake. Kako so to učenci z zanimanjem primerjali! Nekateri so našli kar 17 napak. Nazaj grede, na zadnji naši postaji naravoslovnega dne, smo si ogledali ostanke fosilne morske obale. Učenci so bili seznanjeni z. zgodovino, ki priča o tem, da je bilo na tem mestu nekoč morje. Ugotavljali so pripadnost školjk, polžev, pa tudi z.ob morskega psa. Vodji sta to strokovno izvedla. Vse pohvale družini Kolenc z.a tako strokovno, skrbno pripravljeno izvedbo ekskurzijo naravoslovja. Rad bi se ob tej priliki obema iskreno zahvalil. Prav z. navdušenjem smo odšli in učenci so izrazili izredno zadovoljstvo. Moram pohvaliti tudi učence, saj so bili zelo aktivni in pridni pri ustvarjanju in reševanju delovnih nalog. ANTE PAJK, učitelj 1« Novice iz Plavalna nepismenost moravških osnovnošolcev V oktobrski številki Novic iz Moravske doline je (pod podobnim naslovom) objavljeno poročilo o zelo perečem problemu. Poročilo je podpisano z MAL. Upam, da je bilo napisano zato, da bi vzpodbudila k večji resnosti in boljšemu sodelovanju, še predvsem staršev, pri zagotavljanju znanja plavanja. Vendar ta prispevek, skupno s še enim o isti temi na isti strani, ne deluje kot vzpodbuda, ampak kot poročilo o (dobrem) delu. Priložena je celo tabela, ki naj bi to dokazovala, vendar te uspešnosti ne moremo preveriti, ker nimamo primerjave. Primerjava pa je možna le z drugimi šolami in kraji. Neznanje plavanja je tako velik problem, da so snovalci učnega načrta za slovensko osnovno šolo zapisali: »znanje plavanja je življenjskega pomena« in od vseh obstoječih in priporočanih športnih aktivnosti so edino za plavanje določili tudi: »Vsi učenci naj bi zapustili osnovno šolo kot plavalci. Za učence, ki se niso naučili plavati (po preverjan- Na otvorttvt razstave Z učenci likovnega krožka smo zadnji danpred jesenskimi počitnicami šli na mini ekskurzijo v Modro galerijo v Domžale. Bili smo priča otvoritvi razstave. Trije umetniki iz Gane (Afrike) se predstavljajo s svojimi kipi in slikami, po tehniki ustvarjanja bistveno drugačnih kot smo jih vajeni v evropskem prostoru. Nam so bili enako za-nlmivi kot razstavljeni izdelki tudi trije temnopolti in prijazni umetniki. INGE ŠOLSKI KOLEDAR 20.11. - roditeljski sestanek za starše učencev bodočih sedmih razredov devet letke 17. - 21.11. - Šola naravoslovja v Kranjski gori za učence 7. razredov devet let ke 05.12. - lutkovna predstava Tobija (vrtec) 11.12. - novoletni sejem v šoli in v vrtcu - govorilne ure ju znanja plavanja v 6.razredu), mora šola organizirati plavalni tečaj.« (tekst v oklepaju in podčrtano J.V.) Vse to je razumljivo in nujno, če gre res za življenjski pomen. Zakaj taka ocena življenjske pomembnosti znanja plavanja? Naj navedem le nekaj razlogov, pa še malo zgodovine. • Kljub vedenju o strahotnih številkah o utopljenih Napoleonovih vojakih na begu iz Rusije in še večjemu deležu žrtev zaradi utopitve v l.svetovni vojni - še posebno na italijansko-avstrijski fronti (ob prečkanjih rek Pada, Adiže in Soče), so pred II.svetovno vojno dojeli pomen plavanja le generali, kar pa je bilo premalo. II.svetovna vojna je prinesla še večji delež vseh smrti zaradi utopitve, kot dotlej. • Po II.svetovni vojni je evropsko šolstvo uvedlo v obvezno šolanje učenje plavanja in to vestno izvaja. V Jugoslaviji smo prišli »k sebi« šele 1.1963 (letos mineva 40 let), ko so ustanovili jugoslovanski odbor in nato še v istem letu tudi slovenski odbor akcije Naučimo se plavati. Pot do šolske obveze pa je bila še dolga. To je predpisal šele zadnji učni načrt v tedanji Socialistični R Sloveniji, ki pa je že imel dikcijo: šola mora naučiti otroke plavati. A 20 let kasneje smo v Moravčah še vedno zelo zadovoljni, da zna plavati le dve tretjini otrok. • Danes verjetno ni več otrok, ki ne bi bili na počitnicah ob morju ali vodi-jezeru. In kaj naj počno in kako se počutijo, če ne znajo plavati? Seveda velja to tudi za odrasle. • Znanje plavanja sodi v celovitost človeka. Kako je lahko suveren človek, ki ne zna plavati, ko se vozi z ladjo, čolnom ali ki ne more priskočiti na pomoč utapljajočemu? • Nesreč s smrtnim izidom zaradi neznanja plavanja je v Sloveniji še vedno zdaleč preveč, čeprav se je število zmanjšalo v zadnjih 20 letih že več kot za polovico. Zadnja leta je takih utopitev med 25 in 30 letno (še leta 1980: 88), med šolskimi otroci pa znašajo utopitve 3% vseh smrtnih nesreč (leta 1989: 7,9 %) • Otroci so neugnani in se igrajo ob vodah, če znajo plavati ali ne. V moravški občini je kar precej takih potencialnih črnih točk (»Havaji«, oba bajerja v Zalogu in kar nekaj tolmunov) • Pa še to: velike poplave so zadnja leta vse pogostejše in vsak od nas se lahko znajde v kritičnem položaju - tudi v naši občini. V Sloveniji je kljub sistematični skrbi v nekaterih sredinah še vse preveč neplavalcev: vsak ŠESTI slovenski petošolec, toda v Moravčah je neplavalec vsak TRETJI! Vzrok temu je, žal, le eden: neresnost-neodgovornost najprej šol in nato še staršev. Žal je moravška občina ena tistih, ki v tem prednjačijo. V šolskem letu 2002/03 je osnovna šola (občina) Moravče na 126.mestu med občinami v Sloveniji po znanju plavanja otrok v petem razredu osnovne šole in daleč pod slovenskim povprečjem. Slovensko povprečje je: 84,4% plavalcev, v Moravčah le 68,4%. Bilo pa je v Moravčah še slabše. Uradni primerjalni podatki za vso Slovenijo po šolah se začnejo s šolskim letom 1994/ 95. Navajam le slovensko poprečje in podatek za OŠ Moravče (oboje v %): SLO Mor 98/99 176.1 64,4 94/95 72.7 548 99/00 77.7 63 6 95/96 72.7 25 8 00/01 80.4 418 96/97 73,4 58,1 01/02 82.6 63 0 97/98 72.1 717 02/03 84 4 68 4 Kaj torej storiti? Učni načrt športne vzgoje slovenske devetletke (iz 1.1998) to opredeljuje takole: I. cit.:«Šola mora organizirati 20-urni plavalni tečaj v drugem ali tretjem razredu«. II. cit.:«V šestem razredu mora šola preveriti znanje plavanja vseh učencev« III. V programih tako za 7. kot tudi 8.in 9. razred je zapisano, cit:«Šola mora organizirati plavalni tečaj za neplavalce.« Torej: ŠOLA MORA NAUČITI OTROKE PLAVATI, to pa v premnogih primerih ne gre brez staršev. Dolžnost staršev pri tem namreč je, da zagotovijo, da otroci pri pouku plavanja sodeluieio. In še nekaj. Ni problem denar, kajti za gornji program ga skoraj v celoti zagotavlja država! Ne gre za to, da bi morali stanje popravljati počasi, po letih. Ob profesionalnem odnosu šole in skrbi staršev za svoje otroke, se to lahko popravi takoj, še v tem šolskem letu tako, da lahko vsi učenci, ki bodo letos zaključili moravško osnovno šolo, odidejo v življenje kot plavalci. JANEZ VIRK Mnra\/$kp dnlinfi 19 O Primožu Peterki posnet drugi film Ljubljana, Kinodvor ,15.oktobra 2003 Premiera filma Peterka: leto odločitve Športno pot smučarja skakalca Primoža Peterke z Novicami spremljajo že ves čas. V uspešnih sezonah, ko je osvajal velike zmage in postal svetovno znan športnik, je režiser Beno Hvala posnel dokumentarni film Primož vleči! (1997). Potem je sledila kriza v športu, osebnem življenju in zgodil se je pravi medijski linč. Toda Primož je kot feniks v sezoni 2002/03 znova vzpostavil stik s svetovno konkurenco in jo na dveh tekmah tudi premagal, osvojil je bronasto olimpijsko medaljo in rodil se mu je sin Maj. Vse, mu uspe, bi kdo celo nekoliko nevoščljivo pripomnil. A uspeh je vedno rezultat prizadevanj, osebnostne rasti in trdega dela. V oktobrski premieri 120 minutne ljubezenske zgodbe in športne drame Peterka: leto odločitve je prikazano eno leto najtršega Primoževega boja s samim seboj. Avtor filma. Vlado Škafar, s kamero beleži njegove dejavnosti, razmišljanja in čustvovanja v osebnem in športnem življenju. Primož, protagonistično brez igranja predstavi sebe takega kot je, prikupnega in zabavnega, pa tudi odrezavega in odločnega, globoko razmišljujočega in na trenutke preodraslega mladeniča. Največji vrednoti: vztrajati in doseči zastavljeni cilj ter obdržati moralno in odločno držo, sta ga pripeljala nazaj med šampione. Ob njem v filmu nastopajo tisti, ki ga spremlajo v življenje, ljubljena Renata, zaupanja vreden trener Matjaž Zupan, Robi Kranjec skakalec, brat Uroš s prijateljico Jano, Boštjan, mam Ivanka,... Film gotovo odlikuje zvočna oprema, naravno okolje in tista neposrednost, ki odraža veliko mero okusa pri ločevanju med dovoljenim in nedovoljenim pogledom tretjega očesa v zasebnost. Morda najgloblja Primoževa misel iz filma: » Jaz si bolj kot kdajkoli želim uspeti. Priti nazaj. Pa ne, da bi želel svetu kaj dokazati, ampak da dokažem sebi, da sem sposoben in da nisem za-vozil svojega življenja, da je še nekaj v meni, kar moram izkoristiti. Na stara leta si bom lahko mirnega srca rekel: No Primož, dokazal si, uspel si. Uspel bom, ko pridem nazaj. Prvi uspeh je prišel sam po sebi, drugi so vodili moje življenje. Sedaj pa sam vodim svoje življenje, s svojimi prizadevanji, s svojo Pismu, če mi letos ne bo ratal. pol težko, če mi bo sploh Se kdaj glavo. In če mi sedaj uspe, vem da bo ta uspeh -JAZ.« Še odmev na film po drugih medijih »Gre nedvoumno za vizualno dognano, poetično stvaritev tiste vrste, ki bi si jo zaslužil (in se je veselil) vsak šampion.« Uroš Smasek, Večer »Čeprav se Primožu in Renati povsem približamo, nista nikoli razstavljena, ali razgaljena na senzacionalističen način; režiser varuje in spoštuje svoja protagonista in ju naslika v čudovitih podobah in zvokih.« Chrostine Dollho-fer. Ekran Film je zanimiv tudi zato, ker je delček zgodbe posnet v naši okolici.. MAL Skakalci končali poletno sezono Konec meseca maja 2003 se je pričela poletna sezona smučarskih skokov. Skakalci Skakalnega kluba Termit Moravče so tekmovali za pokal Cockta, na posameznih društvenih tekmovanjih, prav tako pa so se udeležili državnega prvenstva v posamezni kategoriji. Tekmovali so v treh kategorijah, in sicer v kategoriji dečkov do 9 let, kategorija dečkov do 11 let in kategorija dečkov do 13 let. David Avbelj, Matej Gabrovec in Luka Juhant, kateri so tekmovali v kategoriji dečkov do 9 let, so imeli v času poletne sezone največ tekem. Nastopili so na skupno osmih tekmah. David Avbelj se je redno uvrščal okoli 10. mesta, Matej Gabrovec okoli 20. mesta, Luka Juhant pa okoli 40. mesta med več kot 60 tekmovalci. Miha Šlibar, Rok Mehle, Nejc Bergant in Jan Capuder, kateri so tekmovali v kategoriji dečkov do 11 let, so nastopili na skupno sedmih tekmah. Na teh tekmah se je Miha Šlibar redno uvrščal okoli 15. mesta, preostali trije pa so se uvrščali med 20. in 30. mesto med skupno 50 tekmovalci. V kategoriji dečkov do 13 let pa sta tekmovala Kevin Kladnik in Vid Capuder. 20 Novice iz MOJA DOLINA skozi prizmo obrti, stavbne dediščine in varovanja narave Sedlarji in jermenarji na Moravškem Predzadnji prispevek v letošnjem letu želi Moravčanom predstaviti še eno izmed starih obrtnih ali bolje rečeno rokodelskih /.nanj, povezano predvsem s konji pa tudi z govejo živino, ki je za vleko voz, plugov ali bran potrebovala tudi pravo opremo konjske in goveje naglavne komate. Rokodelci, ki so izdelovali vprežno opremo, so se imenovali sedlarji in jermenarji. Ta rokodelski poklic se na Slovenskem pojavi od 15. stoletja dalje za čas prevozništva ali furmanstva. Vprcganje konj za potrebe kmečkega in mestnega gospodarstva seje pri nas uveljavilo mnogo pozneje, nekako od druge polovice 17. stoletja naprej, piše dr. Janez Bogataj v monografiji Domače obrti na Slovenskem. Moravčani so dobili v svoje kraje iz-učenega sedlarja in jermenarja šele Nastopila sta na dveh tekmovanjih, uvrščala pa sta se v zadnjo tretjino tekmovalcev. Rezultate bi lahko ocenili ob upoštevanju dejstva, da smo s treniranjem teh tekmovalcev začeli konec meseca septembra 2002, kot zelo dobre. Prve skoke na skakalnicah pa so opravili 11.11.2002. Nadalje je potrebno upoštevati domače klubske pogoje za trening. Za tekmovalca v kategoriji dečkov do 13 let so klubske skakalnice že premajhne, saj je bila tekma za državno prvenstvo za to kategorijo na skakalnici K 50. Klub pa premore skakalnico pokrito s plastiko z doskočiščem K 25. Problem smo reševali na ta način, da so treningi potekali na skakalnicah sosednih društev, predvsem v Kisovcu in v Mo-stecu. Želje Skakalnega kluba Termit Moravče in sanje tekmovalcev so, da bi podoben skakalni center imeli tudi doma v Moravčah. To pa je že tema za naslednji članek. Potrebno pa je omeniti, da sta posredna krivca za nastanek tega članka Janez Prašnikar in Matej Novak, ki tudi po štirikrat tedensko trenirata skakalce. Brez njunega truda tudi rezultatov ne bi bilo. RAJ KO GABROVEC leta 1952, ko se je z ženo sem priselil Milan Kokalj iz I upali« pri Preddvoru. Za sedlarja in jermenarja se je izučil pri svojem očetu. Ko je napravil mojstrski izpit, zanj v očetovi delavnici ni bilo več prostora, saj je delavnica lahko imela le enega mojstra. Tako si je poiskal delo tam, kjer so imeli konje, a nobenega sedlarja in jermenarja - v Moravčah. Kot prišleku se je bilo težko uveljavljati, zato se je kmalu oprijel tudi drugih opravil, na primer tapetništva. Najimenitnejši izdelek sedlarskega in jermenarskega rokodelstva predstavlja konjski komat z vprežnim jermenjem, ki jih je izdeloval tudi Milan Kokalj. Pred leti je za svoje odlično znanje in izdelavo konjskih komatov prejel znak kakovosti pri Obrtni zbornici Slovenije. Komat je sestavljen iz dveh delov, ki ga na zgornjem delu oboda zaključuje streha. Stene predstavljajo zunanji obod, notranji obod je »futr« (polnilo iz žime), dveh »klještr« na zunanji strani, ki sta izdelani iz kovine in predstavljata ogrodje komata, na zunanji strani »klještr« je usnjeni »žok« (neke vrste žep) za »gajžlo« (bič), ki ga je mojster Kokalj spletal iz šestkrat klanega kostanjevega lesa. »Kvebe« so kovinski obroči, na kdtere so pritjeni - »rukrem«, »štruci«, nožnica in »štrange« (vprežno jer-menje). Na zgornjem koncu komata sta rinki, skozi kateri nadenejo konju uzdo, na drugi strani pa vajeti za »vižanje« (usmerjanje) konja, ki ga vodi voznik voza na primer. Komatov je več vrst, glede na to, za kakšno delo so konje uporabljali. Delovni konji niso imeli posebnega kovinskega okrasja in so bili izdelani iz tako imenovanega blank usnja, ki gaje mojster Kokalj dobival iz tovarn v Šoštanju in Slovenjgradcu. Za delovnega konja je bilo potrebo izdelati posebno osnovo - »lajbkis«, ki so jo nadeli konju na vrat, da ga trda usnjena ovratnica - komat ne bi žulil. »Lajbkis« je bil sestavljen iz pušpanovih palic kot ogrodja, prevleče- nega s platnom in polnjenega z žimo. Čez to osnovo so konju nadeli še komat z vprežnim jermenjem. Komati z vprežnim jermenjem za praznične priložnosti so bili izdelani prav tako iz »blank« usnja in so imeli več okrasja v obliki medeninastih zakovic - »šajb«, usnjenih trakov in res. Posebnost so predstavljala okrasna jermena, imenovana »plint« jermena. Komati z vprežnim jermenjem so bili v celoti izdelani ročno. Sedlar in jermenar je moral imeti pri tem delu izredno veliko moči, da je posamezne dele sestavil skupaj in vse zašil. Pri deluje uporabljal vrsto različnih orodij, kot so več vrst klešč, orodje za izdelavo različnih lukenj in pozneje tudi posebne šivalne stroje za šivanje usnja. Za izdelavo enega komata z vprežnim jermenjem je mojster Kokalj potreboval mesec dni. Konjski komat ne spada med potrošne stvari ampak trajne, zdržati mora eno človeško življenje. Človeško življenje in njegov razvoj je prinesel nove tehnologije, kjer konji kot pomočniki človeku pri delu niso več potrebni. Sodobna tehnologija za dela na poljih, travnikih, gozdovih in v prevozništvu pozna konja na bencinski pogon. Človek še vedno vzreja konje, ampak ne za dela na kmetiji temveč za na primer dodatne turistične ponudbe na kmetiji. Tudi ti pomočniki bodo potrebovali primerno opremo - vprežno jermenje in sedla. Vprašanje pa je, koliko je še danes tistih mojstrov, ki to rokodelsko znanje še obvladajo? In koliko takih, ki ga bodo imeli priložnost prenesti na naslednje generacije? MOJCA TERCEU OTOREPEC, konservatorka, ZVKDS OE Kranj Moravske doline 21 PISMA BRALCEV PA BREZ ZAMERE So taborniki sadno drevje posadili, ga negovali, gnojili, celo učno uro priredili. Jeseni naj bi sadove pobrali in se za svoj trud malo posladkali. A tatinski barabin obral je vse pred njim in za zahvalo poteptal je še gredice in s tem pokazal svoje nekrščansko lice. Planincem! Zakaj nekdo planinski prapor si lasti, da na obletnici društva ga videti ni? Nekje v kotu se praši, na spregled ga ni. Planinci vsi na proslavi odprtih ust strmijo, zakaj naš prapor je izpust. Nakar predsednik društva se oglasi, da prapora iz neznanih vzrokov ni. Navkljub številnih razprtij in nepojasnjenih stvari gradnja doma se kar vrti z. zaslugo in v zahvalo nekaterih ljudi. Tatiču Tako kot zgodnji sneg skopni, se našemu sodčku godi. Na Limbarski gori prespi, pa ga že ni. Preljubi neboditetreba, če že krasti moraš, to opravi temeljito in pridi še po podstavek, za noge »rosfrejastemu« lepotcu. Še boljše pa bi bilo, da vrneš sod, se ti ne zdi, ti dolgo-prstnež? Pred dnevi so dolgoletni pevci kolega svojega pokopali, pogrebcem so se smilili v resnici, tiho so pod korom stali, kot drugi veri bi pripadali. Skozi Tržen vse globje so vdrtine asfalt podobo beraško kaže, proti Zalogu se dvigajo grbine, on, ki grbine je gradil, mere prave ni razvil. KAJ PA JE STORIIA OBČINA MORAVČE ? (problematika odlaganja gradbenih odpadkov) »Ko so na občino začeli deževati klici o odlaganju gradbenih odpadkov, je pristojna služba ugotovila, da se na to območje s številnimi tovornjaki odvaža gradbene odpadke z delovišča...Glede na podatek o večjem številu prevozov s tovornimi vozili je občinska uprava opravila pregled ceste in ugotovila poškodbe (udarne jame, povožene banki-ne). Pristojni oddelek je z. namenom, da bi preprečil nadaljnjo obremenjevanje ceste ter delanje škode, izdal odločbo o postavitvi prometne signalizacije, s katero je bil prepovedan promet za vsa tovorna motorna vozila... Pristojni oddelek občinske uprave je tudi sam opravil ogled odlaganja in ugotovil, da se med gradbenimi odpadki nahaja tudi del komunalnih odpadkov. Izdal je odločbo o odstranitvi vseh komunalnih odpadkov in lastniku zemljišča, ki je omogočil tovrstno odlaganje, izrekel denarno kazen. Sodni izvedenec je na pobudo občine... opravil ogled poškodb na cesti..., izvedeniško mnenje pa bo osnova za izračun povzročene škode...«. Da ne bo pomote. Takšno sporočilo ni prišlo i/, pisarne županje občine Moravče v zvezi z pritožbami krajevne skupnosti Vrhpolje, ekološkega društva Natura in posameznikov o odlaganju gradbenih in drugih odpadkov na območju Vrhpolj in Stegen. Obvestilo je objavil urad županje v Domžalah v zvezi z odlaganjem odpadkov, ki so nastali pri rušenju tovarne Toko in odvozom teh odpadkov na območje Žej in Sv. Trojice. Kako pa je v podobnem primeru zasipanja vrtače na Vrhpoljah ravnala moravška občina? Po opozorilih občanov in javnemu vprašanju kluba Natura (Moravske novice, št.: 9/2002), je bila javnost obveščena, da je Občina Moravče »takoj obvestila inšpekcijske službe, točneje inšpektorja za okolje (katerega?), ki je zagotovil, da si bo mesto odlaganja odpadnega materiala ogledal in temu primerno ukrepal. O končnem epilogu te zgodbe, katere avtorji so naši občani, Občina Moravče še ni bila uradno obveščena...«(Mn, št.:9/2002). Vrtačo so seveda veselo z raznimi odpadki zasipali naprej, dokler jo v letu 2003 niso tudi zasuli. Vse kaže, da mislijo na Občini Moravče na podoben način »reševati« tudi problem smetišča, ki že več let nastaja v Stegnah. Naj spomnimo na vprašanje, ki gaje že leta 2002, v isti številki Moravških novic postavila Natura: »V Stegnah, na kraškem področju že več let nastaja večje smetišče v kraški vrtači (Šajčeva dolina). Občina je bila s tem seznanjena. Kaj je bilo storjeno, da hi se onesnaževanje preprečilo ?« Kolikor vem ni bilo storjeno nič. Komunalne odpadke pa so sedaj začeli prekrivati /. gradbenimi (od kod in kdo je naročnik ?). Zemlja pa bo na koncu tako ali tako vse prekrila. TONEPAČNIK I /i irtjfiiijc ??? Najprej bi pohvalila vse, kisodelujejo pri oblikovanju Moravških novic. Revija je od začetnega obdobja izjemno napredovala. Imam pa naslednje vprašanje. V oktobrski številki Moravških novic nas na peti strani v obvestilu z naslovom Dimnikar praviloma v hiši vsaka dva meseca obveščate, da naj pričakujemo dimnikarja vsaka dva meseca v obdobju od oktobra do aprila. Zanima me, in prepričana sem da tudi druge bralce, v katerem letniku in številki Uradnega lista RS je ta uredba navedena? Vnaprej hvala za odgovor. Lep pozdrav. Vinka Rokavec (k/rfomi... Odredba o oskrbi kurilnih naprav pri opravljanju javne službe pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimovodnih in prezračevalnih naprav zaradi varstva zraka je objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije št.2, 11.1.2002. Izvleček oziroma roki čiščenja kurilnih naprav so bili objavljeni tudi v Moravških novicah december 2002. FRANCI KOS, Občina Moravče 22 Novice iz i CENTER ZA SOCIALNO DELO DOMŽALE vabi vse prostovoljce, ki bi jih zanimalo delo z mladimi v PROJEKTU »UČENJE ZA ŽIVLJENJE«. Vabljeni ste vsi, ki ste radi v družbi mladih in ste vsaj enkrat tedensko pripravljeni del svojega prostega časa posvetiti otroku ali mladostniku. Projekt je namenjen otrokom in mladostnikom, ki potrebujejo pomoč v smislu pomoči pri učenju, spremljanju šolskega dela, pogovora, druženja, usmerjanja v pozitivno koriščenje prostega časa, učenja socialnih veščin... Enkrat mesečno se vsi otroci in prostovoljci srečujemo še na izletih in kreativnih delavnicah, zato ste prostovoljci dobrodošli tudi pri izvedbi delavnic in podajanju svojih idej. Vsi zainteresirani se lahko osebno oglasite na našem Centru za socialno delo. Ljubljanska 70, Domžale, v drugem nadstropju ali pokličete na tel. št. 01/724-63-70 ali 01/ 724-63 87, kontaktna oseba Veronika Dermastja. Vljudno vabljeni! ZAHVALA Franc VEHOVEC iz Drtije Oh smrti našega ala Franca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, zdravstvenemu domu Moravče, podjetju Termit, Zvezi horcev Moravče, Društvu upokojencev, župniku Viktorju Primožiču in vsem, ki sle karkoli storili zanj. Domači V dotTUi našem je praznimi, v snih miših boltČUui Spomin mi ttbt pa livi, feprav le več med mirni tli V SPOMIN 28. novembra mineva žaloslno leto, od kar si za vedno odšla ljubljena mami in stara mama Vida URANKAR roj. Kunavar Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče ter seje spominjate v molitvi. Vsi njeni Zaman je bil tvoj boj. zaman vti dnevi upanja, trpljenju, bnlr.rn bila j* inoiiirj.ui od tivijenja. ZAHVALA V 70.letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, slari oče, brat in stric Peter ZAVIRŠEK z Vrhpolj pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili v dneh slovesa z nami. nam izrekli sožalja. darovali cvetje in maše ter ga v velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebno hvala sosedom z Vrhpolj in Doba ter njegovim sodelavcem. Iskrena hvala PGD Vrhpoljc, Krašce, Dob ter Helios, vsem praporščakom, govorniku Ivanu Lebarju ter pevcem MPZ iz Moravč. Zahvaljujemo pa se ludi župniku Vinku Čampi za lep pogrebni obred. Pogrešali ga bomo! Vsi njegovi ZAHVALA V sedeminšestdeselem letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil mož in ali Viktor CERAR Skorjevčev Viki iz Moravč rt Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. posebno le pevcem Moškega pevskega zbora Kulturnega društva Tine Kos Moravče, domačemu župniku in cerkvenemu pevskemu zboru. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v ležkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani. Hvala vsem, ki se ga spominjale in obiščete njegov grob. Vsi njegovi Srce je omagalo, /lih jr zastal. il spomin mi vaju, ho vedno ostal V SPOMIN Ivanka in Anton MAJDIČ iz Soteske 4.novembra je minilo 9 let, od kar je odšla v vcčnosl mama Ivanka. II. decembra pa bo minilo K) let, od kar smo sc poslovili od očeta Antona. Hvala vsem, ki se ju spominjale in postojite oh njunem grobu. Vsi njuni Veliko kornkov po fiozdu ji' tvojih ostalo, irnliin ob poklt Je tvojim sne vzltepetalo. /.loj tilio in čudno Uvalcam se zdi, Jo tebe oh poti vet slišati m. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in tasta Džura RADKOVICA iz Peč pri Moravčah tok Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom. Lovski družini Moravče, kolektivu Energoplan. župniku Janezu Zaletelu in peškemu pevskemu zboru. Posebej hvala sosedu in prijatelju Stanetu z družino. žena Tamara in sin Slane z družino Moravske doline 23 (T PLANINO! d.0.0. f A Vrhpolje 43, Moravče Tel.: 01/723-13-38 GSM: 041/686-509 VULKANIZERSTVO prodaja, premontaža, centriranje in hranjenje gum Nudimo kompletno usluge na vseh tipih vozil. Za čas popravila nudimo nadomestno vozilo. Smo pogodbeni servis za vse slovenske zavarovalnice. Odkup in prodaja celih in poškodovanih vozil. Če ste v hitrem tempu življenja pozabili na menjavo letnih gum z zimskimi, smo na to mislili pri Avtoservisu Planine. Pohitite, 15. november je namreč z zakonom določen dan, ko morate gume že imeti zamenjane. Ob menjavi pnevmatik vam nudimo brezplačno kontrolo stanja zavornih oblog, motornega olja in moči hladilne tekočine. Letos pa vi presenetite zimo in se pravočasno pripravite na zimske vozne razmere! SREČNO IN VARNO VOŽNJO! Delavni čas: od ponedeljka do petka 7.00 - 19.00 sobota 7.00-13.00 FRIZERSTVO Vlasta Stražar s.p. Trg svobode 2, 1251 Moravče GSM: 041/215-378 V mesecu novembru Vam ob otvoritvi nov frizerskega salona nudimo 10% otvoritveni p Vabljeni! AV T Oß OLA LONČAR doo Cesta talcev 10, 1230 Domžale Marko: 041/785-735 Janez: 041/697-971 Tečaj CPP 17.11. ob 18. uri tečaj za traktoriste 3.12. ob 17. uri oba tečaja potekata v Domžalah pP IRC m ,.. ■ ...» 1 W w HF W w 1 Matej Pire s.p. gsm 041 647 602 Stegne 11 1251 Moravče www.slikopleskarstvo-pirc.com s* >••••• »► Robi lančar s.p. Vrhpolje 5,1251 Moravče gsm. 041 352 057 Obveščamo in vabimo vas k nakupom v naši prodajalni, kjer lahko koristite vse prodajne akcije in bonitete Mercatorja. Mercator 24 Novice iz