Ilovenska Narodna Zveza se zahvaljuje Lansingu za priznanje Jugos. Odbora. Sporočali smo zaklnjič na kratko, da je vlada Zj-edinjenih držav uradno potrdila delovanje Jugoslovanskega Odbora v ii>nldlonu in da ije Idfržfivni oddelek naše vlade posllal iposeb-ino (brzojavko v 'London Jugo-šlovansikemu Odboru, v Ikateri ameriška vlada častita Jugoslovanskemu Odboru na.njego-tvem uspehu in odoibruje njegovo poslovanje. Uradna listina državnega itaijnika, s katero se priznava IcDelo Jugoslovanskega Odbora se glasi v prevodu sledeče ';Department of State, United States of America. Državni tajnik želi naznaniti, da je ziborovanje kongresa zatiranih narodov Avstro-O-grske, ki se ije nedavno vršil v Rimu, 'bilo zasledovano z največjim interesom od strani vlade Zjeicl. kilržav, in da imajo NARODNE aspiracije Čeho-Sflovakov ikakor Jugoslovanov za svobodo jako resne simpatije oidi strani amerišlke vlade. Kongres se je vršil v Rimu 8, 9, in 10. aprila, leta 1918. Zastopane so bile zatirane narodnosti iz Aivstro-Ogrske. Zastopani so bili vsi narodi ki so pri tem direktno intere-«?irani. — Italijani, Čehi, Slovaki, Rumunci, Poljaki, Jugoslovani in Srbi, iSledeče resolucije so bik enoglasno sprejete : 1. Zastopniki narodnosti, jfci so popolnoma ali deloma Mložne vlakli Avstro-Ogrske. Italijani, Poljaki, Riirmind, Čehi, Jugoslovani — so se združili, da skupno zatrjujejo principe, (po kateri'h se bo ravnala njih skupna akcitja: 1. Vsak izfned teh narmfov izjavlja svojo pravico, da ustanovi svojo lastno narodnost in državno enoto, da spopolni to edinost in da idoseže popolno politično in gospo'dlarsko neodvisnost. 2. Vsaka izmed teh narodnosti spoznava v avstro-ogrski monarhiji orodje nemškega gospodstva in poglavitne ovire, da se realizirajo njih 'želje in pričakovanja. 3. Zbornica torej spoznava potrdimo SKUPNE BORUE proti skupnim zatiralkem, z namenom, da vsak narod za*do-bi popolno osivobojenje in tpo-polno narodno edinost kot posamična svobodna Idržava, Zastopniki laškega in jugoslovanskega narodla naredijo poleg tega še sledeči podrobni sporazum: 1. Kar se tiče razmerja med italijanskim narodom in med narodom Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so poznani tudi pod imenom "Jugoslovan siki naroH1" — pripoznajo zastopniki db'dh narodnosti, da je e-dinost inneodvisnosit Jugoslovanskega naroda vitalnega interesa za Italijo, raivmo tako kakor je izpolnyenje italijanske narodnosti vitalln,ega pomena za Jugoslovanski narod. Razlitega pa izastopnilki obeh narodnosti zaobLjiiSb-ujejo medsebojno, -da IbolJejo uporatbili svoj največji trud in prizadevanje v ta namen, da tekom vojne in v trenuitlku ko se razglasi mir, db. se cilji obeh narodnosti popolnoma zadobijjo v vsem oibsegu. 2. Strinjajo se, *la je osvobojene Jadranskega- morja , in njegOva obramba proti aktualnim in eventuelnim sovražni-i'Voln življenskega pomena za o-ba naroda. 3. Oba naroda se zavezujeta 'bodeta v korist bodočega in prijateljskih razmer obema narodoma smat-razne prepire za pdkrajl-narodnosti in PERMIT. Published and distributed under permit No. 19 authorized by the Act of October 6th, 1917, on file at the Pest Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postniaster General Francozi ustavili nemške napade. Pariz, 2. junija. Moč nemške napadih so Nemci pustili A- lons. Povsod so povzročili o- ofenzive je začela pojemati.' merilkance ipri miru. Francoske rezerve so že na bo-1 Amerikanci zdrobili eno jišču in nemški pritisk proti j divizijo. Parizu je ustavljen. Meti' Soi- Ameriška fronta, 2. junija, ssons in Thierry, kijer so Nem- V bojih pri Cantigny, kjer so ci v soljoto najhuije napadali, Amerikanci zmagali Nemce, so Francozi odvzeli sproti o- so Amerikanci razdrobili Xem- fcem časopisju se splošno raz* fenzivo in iv briljantnem nasko- cem eno celo divizijo ali u.ooo pravlja, za'kaj Nemci' v svojih ku Xemcem tulili hrib 163. mož. Dva regimenta sta bila uradnih poročilih ne omenjajo in mesta Faveroles, Longpont praktično uniceiia, ostanek dl-1 Amerike. Pri Cantigny, kjer grom no ško/dlo. En angleški zrakoplov je bil uničen, ddčim so angleški zrakoplovci rabili MK-ajset nemških aeroplnnov. Nemci se bojijo Amerike. Pariz, 2. junija. V francos- da odločujejo »sami svojo usodo. 4. Skupini enega naroda, ki se mogoče naba/ja v okvirji? mej druzega naroda se mora garantirati pravica njih lastnega jezika, kulture in spoštovati se morajo njih mora'lni in gospo/Jarski interesi.'* Te pogicje, ikakor so z gore j navedeni je sprejel Jugoslovan-jski Odbor in potrdili so jih zas-1 topniki laške vlade in lahkega (naroda. Te'pogoje ije sedaj a-jmeriska vlada uradno .potrld'ila lin izrazila svoje priznanje Ju-jgoslovansketnu Odboru. To je ena največjih normalnih zmag m pridobitev, 'kar so jih zavedni Jugosilovani dosedaj še doživeli v našem boju za;svobo-| ,do. To je sijajjno zadoščenje članom Slovenske Narodne !Zveze, ki se zvesto 'dfržijo J11-jgoslovanskega Odbora. Vsa očitanja nasprotnikov napram I Jugos lov anskemu Od'l>oru morajo sedaj zginiti, kajti vlada Zjed. držav ddbro ve Ikomu daje priznanje, kdo jezanesljiv. Kričanje nasprotnikov zgine pri tak važnih dogolcllkih kot je ta. Mi smo povdanjali neprestano od začetka: Bodite lojalni zvesti Amerfkanci, delujte z vsemi silami za zmago Amerike in objednem, da se slovenski narod reši Avstrije. Vlada Zjedinjenifr držav vas pddipira pri tem delu. Ne silite v vrste boijševikov, nezanesljivih o-seb. V Slo vensflci Narodni Zvezi je prostor za vsakega poštenega, lojalnega Slovenca. Naše delo je priznano od vlade, naše delp je odkrito in pošteno. Naš cilj je: popolna svoboda slovenskega, srbskega in hrvatskega naroda v svoboWni Jugoslaviji s tako vlaklo, kakor jo bo narod sam postavil s pomočjo splošne, direktne, tajr ne volivne pravice, ki mora biti za vsakogar enaka. Slovenska Narodna Zveza in 'druge slovensike organizacije so poslale zahvalne brzojavke državnemu tajniku Hon. Lansingu v Washington v zahvalo, ker seje tako častno potegnil za Jugoslovanski Odbor. Naj 'živi ameriška svobodna vlada! Predrzna zamorka. Pat McDonald ije pripovedoval v soboto lpoliciji,'da ga je na vogalu Superior aive in W. 'ifitb St.. srečala jako lepa zamorka, ki mu je povedala, da je izgubila ključ lod stanovanja in naj ji ga pomaga iskati. Uljudni Pat je 'bil takoj pripravljen in zamorka ga ije odl-vedla v neko stransko stezo, (kjer sta .planila nanj dlva zamor ca, ga pošteno pretepla in odvzela $12, uro in ,vse drugo. Pat se je zaklel, da nikdar več ne išče ključev za nigre. Napaden rojak. Na vogalu' St. Oair ave. in 43. ceste je (bil John Skufca, stanujoč na T410 E. 43rd St. napaden od treh mladih ban-dit«v. Logovi so ga pretepli, _____________ cv*.. Corey in mesto Troesnes. vizije na je bil posekan ali pa J} v a nemška protinapada, da razpršen na vsekraje. Novb ibi zopet prišli v -posest tega nemške čete so morale dospeti Ibriba, sta bila odbita od Fran- na bojišče, da nadomestijo cozov z ogromnimi zgubami zgubljeno divizijo, za Nemce. Splošen položaj je Hindertburg na fronti, sedaj tak, da Nemci ne ipride- Amsterdam, 2. junija. Nem-jo vete naprej, mpak so na ški kajzer je dbs-pel na fronto mno^h krajih celo vrženi na- pri Craonne, iblizu Kheimsa, zaj. kjer je opazoval razvaline Ameriški vojaki križani. mesta Rheims. Tu se je sestal Ne\V vrk, 2. junija. Herbert z maršalom Hindenburgom. L. Pratt, ki se ije pravkar vrnil Kajzer je vprašal Hindenbur-iz Francije, poroča,'(ta je sploš- ga, če je kaj nervozen in ui'runo znano med ameriškimi -vo- 'jen od ogromnega dela, nakar jalki na fronti, da - so Nemci je Hindenlburg ddlgovoril, da mnogo ujetih ameriških voja- mu "enalke vežbe" (jako ugajako v iiri'bili na liirevesa. kjer so jo. Pozneje se je srečal kajzer umrli počasne smrti. Ko so A- s svojim sinom pri Chemins merilkanci udri i v nemške strel- des Dailies. Oče in sin sta se ne jarke so 'dfobili mnogo uje- dbjela in nemške čete v 'bližini tili tovarišev, ki so imeli odse- so navdušeno kričale slavo kane glave. To je lako razhu- 'kajzerju in sinu. rilo Almerikatice, dane priza-. Dva submarina potopljena, našajo nobenemu Nemcu, tem- . .Atlantsko pristanišče.2. juti. več jiobijejo vsakogar, kdor Kapitan nekega parnika, ki je jim pride iv r^ke. pravkar dospel sem, pripove- Nemci ob Marne. 'diije, da je neka ameriška tor-Pariz, 2. junija. Nemci so 'bili pedovfka dne 25. maja ob fran* ustaivljeni ob reki Marne, ra- coskem dbrežju tekom pol ure •ulitega so pa začeli z vso silo (potopila dva nemška su'bmari-napadati na fronti -S5oissons. 11a. Torpedovka je spremija-\"se se 7.di, da nameravajo Ia ameriške transporte, polne so bili Nemci hudo tepeni od Amerikancev, pravi uemš.ko j>oročilo,da jih je "sovražnik" 'napadel. Ime "ameriška artna-';?a" je dosledno zamotano v nemšlkilii« poročilih, ker se nemška 1 vlada I". V) j i povedati (dejstvo, da se nahaja stotisoče A meri kancev v Franciji. Zmaga odvisna od Amerike. Washington, 2. junija. Zmaga v Franciji je odvisna od Amerikancev, se ije izjavil danes angleški general Bridges, ki je dospel v Ameriko. Zavezniki stavijo vse svoje nade na A-nieri'kc). General se je izjavil, 'da ima seldianja nemška ofenziva trojni cilj: Prvič zavzeti Pariz, drugič razdeliti francosko in angHešlko armado pri A-miensu, da ne il>» mogle ve<č skupaij delovati, tretjič zasesti obrežna mesta v Neverni Franciji. Zavezniki lahko zdržijo. Ivlijub slabim rlogodkom na Ihojišču, ipa se splošno smatra, ida zaiveznilki lahko zdržijo. Nemci dosd;!iaj niso 'd'osegli ničesar posebnega, porabili so pa že 34 divizij. Zavezniki bodejo Štrajk gradbenih delavcev je končan. Tri leta brez štrajka l, rrt ; . itxi Iti I ' Štrajk tgraidbenih tile lav- novih vojakov po celi Ameri-cev v Clevelandu je končan, ki. Od 1. maja je bilo skoro 15.000 mizarjev, plastererjev, zidarskih delavcev cement finišer-jerv in drugih na štrajku. Sicer se glede delavskih plač še niso zjdd'inili, vendar je štrajk končan in se Ixidejo nekonča-ne točke uredile v •kratlkem. Delavci so se zavezali, iti tri leta ne bdlle'jo strajka'li, in 1. maja 1921, ako hočejo štraj- Dekleta stara 16 do 21 let dobijo sedaj vladno službo, in sicer kot raznaišalke ura'dhih stvari. Začetna plača je $40 na mesec. Katera hoče sprejeti, mora •prestati lahko slkušnjo v branju in nekoliko računanja.. O-f^lasiti se je iv petem nadstropju poštnega poslopja. V večerno šolo ati, I (r dej o dali šest mesecev | boldlejo poslali mladinske posto-prej vedeti. Pogodibo je pod-!pačein zločince. (Dandanes vi- pisalo sedem delaivcev, sedem 'ilclodajalcev in zvezini nadzornik • '/'ela l-aulkener. Vhilda iz VVashingtona je pa dbjtfd'nem naznanila, da 'bo posodila bankam in Stavbiuskim ter Posojilnim društvom denar za zidanje hiš, če se skaže, da iga ni dovolj na razpolago, tako da bode gra'dibena obrt lepo na-prelcHova'la. V Clevelandm je silovito 'pomanjkanje ^iš, kjer bi bil rent ipoceni, in vlada bo skupaj z delodajalci in delav-cinašla pot, da se Temu odpo-more. Štrajk je trajal en mesec in diva dni. Tekom petih dnig. hokllejo vsi delavci na d!e-lu. Ustavljen časopis. V soboto zvečer so zvezine (iblasti ul'Hrle v tisJkarno ruslke- Nemci na vsak način priti v vojakov, ko se je poteal sub^ Xciržali, dokler ne nastolpi ,;o- Pariz. Francozje in Angleži se marin. Torpefdlo^ka je šla di ustavljajo Nemcem /. nadelo- rektno proti njemu in ga zdro-veškim naporom in pogumom, li:ila, in ko se ije torpedovka toda ker je Nemcev povsod vračala k transportu, se je po-trikra-t več kot zaveznikov, je kaza'1 druig suibmarin, katerega skoro vsak odpor zaman, ije zaJiHela enaka usoda. Sub-Nemci so polovili tisdče Fran- marini so bili uničeni s pod-cozov. vod'nimi (bombami. 1500 Bulgarov ujetih. Thierry je cilj. 1'ariz. 31. maja. Tz Solunske so C ilj nemške armade pod po- fronte se poroča f|a veljstvom kronprinca je Thie- fete yčeraj . ■ m ^^ rrv. Vojna fronta se danes raz- ,, ^ • rry. Vojna teza 11a 120 ikilometrov. Nemci napadajo brez vsakega počitka, neprestano se vsujejo nove rezerve Nemcev na lx)-jišče. H rez pokoja noč in Idlan se vrši najbolj krvavo klanje v zgodbvini. 6 mož na jard. Pariz, 2. junija. Francoski generalni štab je mnenja, da ije položaj jako nevaren. Ničesar dobregani pričakovati. V centrumu svoje fronte so dosegli Nemci vse namene, to je priti do reke Marne, odkoder se Dodejo ' (vršili napadi proti Parizu. Najbolj važna francoska železnica proti Parizu, lui liniji Eipernay inCha-llions je v posesti Nemcev. Po ■tej železnici so Francozi dobivali vse svoje rezerve. Prav to je krivo, tlta, francoske rezerve ne morejo v boj ter dia se proti ofenziva zaveznikov zavlačuje. v Nova bitka za Pariz. Kron/princeva armada ije sedaj komaj- 50 milj od Pariza in pričalkuje se ogromnega (boja za Pariz na fronti Compiegne do Chateaua Thierry. V ta namen zbirajo Nemci ogromno število topov. Amerikanci prihajajo. Pariz, 2. junija. Amerikans-ke čete s0 začele prihajati v o-ne kraje,kjer so Francozi najjbolj stiskani. Amerikanske čete kar gorijo hrepfeiienja, da jih spustijo nad Nemce. Nemci ustavili napade proti Amerikancem. Washington, 2. junija. Po več ponesrečenih poskusih so Nemci konečno prenehali napadati ozemlje, katerega branijo _ Amerikanci. Poročilo1 generala Pershinga naznanja, "dia vla'dla seda^ mir na frAnti Pn troti Kr napadle bnlgarske postojanke in povzročile med njimi silovito klanje. 1500 Bulgarov je bilo ujetih od Grkov, Bulgari so bili vrženi nazaj 'dlve milji in mnogo vojnega plena so dobili Gtfci. Nemška mesta bombardirana. London, 2. junija. Angleški zralkqplovci so včeraj bombardirali tovarne in železniške postaje v Karlsruhe, Metz, Sab- orom na ameriška armarKa, k a tere bo okoli oktobra najmanj 2.000.000 na bojišču. Brivci na štrajku. brivski ipomočniki v 'I25 linijskih brivnicah zahtevajo polne,fljšane plače in druge ugodnosti. Mojstri pravijo, kPa nikakor ne morejo Kpovoliti, če ponovno ne zvišajo oen. Brivci, ki idlelajo v neuniijsikih brivnicah niso na štrajku, in radite-ga so imele neunijske Ibrivnice ogromno piosla v soboto, ikajti unijske brivnice so morale radi štrajka zapreti. Tatovi so udrli v gostilno Jihn Cipra, 1719 Superior ave. in toldlnesli 500 cigar 50 palketov cigaret in tri kvor-te zganja. dite na cestah mnogo fantičev v starosti 14 dlo 18 let, ki u-ganjajo vsakovrstne neslanosti, se nedostojno obnašajo napram dekletom, pa tudi mnogo itatvin in drugih zločinov je vmes. Mladinski sod'nik Adams je mnenja, da namesto bi te mlaldfe paglavce zapirali v ječo, da bi se morala za nje ustanoviti večerna šola,k jerebi se morali vsak večer učiti dlve uri koristne stvari, in bi to Lolj u-plivalo na njih moralo in poš-tenjelkot pa biti zaprt v smrad-ljivih ipiDcstoriih. Za Narodni Dom. Za Slovenski Narodtii Doni sta nabrala Frank Brajer in Frank Kotnik na ženitovanju pri Franku Ma'lec lepo sivoto $11.15. Prisrčna Ihvala daroval- ga lisita "Robotnik" na 2335 W cem in nabiralcema. Rojaki, ii tli St. Ta časopis je zastopal spominjajte se ob enalkih prU Slovenci v Avstriji boljševiki? Berne, Švica, 2. junija. Poli-]centralni odbor, ki bo uničil tičen položaj v Avstriji ije sledeč: Med ne-nemškim prebivalstvom v Avstriji se ivedno bolj in bolj širi duh 'boljševizma, in vlada je skoro Ibrez moči, Wa ibi se ustavljala. Duh boijševikov se širi iposetmo med Slovenci, dočim avstrijski Nemci Idbbivajo čimdalje večje pravice in zatirayo Slovane. Pred kratkim se je vršil na Dunaju shod Nemcev, kjer se je vsako proti-av-strijsko gi'ianjc v državi. Nemščina se mora u-peljati kot edini jezik v Avstriji, vsi drugi jeziki se morajo zatreti. Duh revolucije ge jako močan v Avstriji. V Ljubljani se vršijo neprestani krvavi spfoipadi. Iz zmešanih poročil iz Avstrije je razvkleti, da je v Ljubljani in Gradcu bilo pobitih najmanj 2000 (Slovencev, ki so se potegovali za svoje ideje boijševikov, in kot trdijo zvezine loblasti je v "slovans-Ikem" jeziku priporočal tukaj naseljenim Rusom revolucijo in klanje po vzgledu (boijševikov. Oblasti so zaplenile ves časopis in izda^jniške članke. Tudi dotični časopis ni prestavljal na angleško gotove stvari, ki se tičejo »vojne, kakor zapoveduje postava. Časopis je ustavljen in ne sme več shajati. Aretiran je !bil poslovodja, uredlnik in štirje tiskarji. <}flasom izjave zvezini h o-blasiti je "Roll)otnilk" priporočal ustanovitev "Rudeče. Gar- Iikah vedno S. N. Doma. Napaden rojkk. Policija išiče napadalce Fr. Turka, d odredbi. Požrtvovalni uslužbenci. OlevelanKlski (pismonoše so prodali Clevelandčanom odi 1. decembra (anskega leta za $1.250.000 vojno varčevalnih znamk. Prodajo teh znarndt o-(pravljajo pismonoše poleg o« gromnega posla, ki ga imajo s pismi in časopisi. Prepovedano je rabiti igasolin za vožnjo na privatnih jahtah, ki služijo samo za zabavo in razvedrilo. Pri-zaklleti so pri tem seveda samo bogatini, ker delavci nimajo krasni'h jaht in motornih čolnov za vožnjo po jezerih Skrb, da zna nastati pomanjkanje gasolina, je povzročila to najnovejšo odired^o. Župan Davis se je izjavil, da bo nemudoma posredoval, če zaštrajkajo .peki. Odtrgati ljudem kruh v teh resnih časih je neznosno, se je izjavil župan. Govori se, da zahtevajo peki 30 procentov več plalče. Javno sežiganje nemškega, lista " Waechiter una AnzeigerT' se je vršilo v soboto popolUhe na West Side. Ko je poulična kara pripeljala na vogal Dennison ave. in W.25-St. zavoj tega lista, je planilo 50 iboy scoutov na časopi Nesli sto jih na neki tra kjer so jih -zažgali,' medt peli ameriško hirr ni ukr n«o,- mmr AMERIKA I&fcUA V FONDEUBK, 3&BDO IN PETEK. naročnina« £5jO0|Za C les/ d. po poilif4.00 £4.00\?ofamez.na JtrdiIKja - Vm >' "H imml Mi — »MIH" ■» "OmMpka _ lll)Lp »L C1-K V KLAN D. OHIO. TEUnDNI GOT. PUMOTON IW ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. LOUIS J. PIRC, Editor. Read by 25:000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. • Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only • Entered as second-class matter Jawwry 5th 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act qf March 3rd, 2879.* tit'-If No. 64. Monday. June,3rd, 1918 ——a——Iwtoi oaoew....... niw Nekoliko pojasnila. Ameriška vlada je izdala ja-(ko poučm^ikaijigo /. naslovom "War Cyclopedia*4, v kateri se ddbijo v^e informacije glede današnje vojne,ordija, raznih meldbiaroidnih pognxlb, o strankah, o raznih narodih, ki so u-dcležcni v tej vojni.-Za nas Slovenec je jako zanimivo kaj govt** ta vladna lk>njiga o Slova-/rifh, posebno pa o Jugoslovanih. Kot znano priznava Jugoslovanski otdlbor edinstvo troi-menega jugoslovanskega naroda, t. 'j. Slovencev, Hrvatov in fSrbov, in poleg tega se je narod v stari domovini kakor tudi v Ameriki na svojih raznih shodih izjavil, *la so Slovenci, Srbi in Hrvati en naroli, To je danes priznano dejstvo, le g. Frank Kerže v Chicagi tega še ni priznal. .Narod sam je že odločil, samo čakamo seitfoj še priznanja g. Keržeta, in stvar bo v redu. Kot znano, se ije avsitrijska vlada redno in neprestano trudila, da nam zalbije v glavo, klia smo Slovenci* čisto nekaj dru-izega ikot Hrvati in Srbi. To pa raditega, da se nismo združevali, in smo bili razcepljeni vedno slabi, in je avstrijska vlada vihtela lahko ibič nad nami kolikor se ji je ljubilo. Avstrijska vlada pravi, 'da Slovenci, Hrvati in iSrbi nismo en narod — in isto tndi tudi gosp. Kerže v Chicagi. In ker je g. Kerže na nekem shodu povedal tudi, rcPa dobimo Slovenci Ipo avstrijski milosti "špecijel-no republiko", ker smo "špecl-jelen narod", se vidi iz tega tjasno, idla Kerže in avsitrijsika vlada zasledujeta o(ba enake cilje — razdrdbiti narod, da bo tem lagl'je orodje v rokah izkoriščevalcev. Kaj pa pravi uraiiftia ameriška knjiga o n^s Slovencih in , lies, Croats and SerUs really form one PEOPLE. —Jugoslovani, t. j. Slovenci, Srbi in Jugoslovanih? Glejte: Sloveli rvati v resnici tvorijo samo en narod. Torej, Kerže v Chicagi in Vvstrija trdijo, da Jugoslovatni nismo en naroldl Komu vrjamete, Kerže tu _ Avstriji ali pa sebi in amerišik vladi? Pa še-nekaj: Kerže trdi, da so Bulgari pravi Slovani in da morajo ibiti deležni vseh sed mih blagrov njegove republi (ke. Mi pa pravimo, idk so Bulgari poslovalij-eni Azijati, toefa jih sprejmemo v jugoslovans ko državo vseeno, če pokažejo dobro voljo. In kaj pravi urad na knjiga ameriške v I al Je? Tako: The Bulgars Were usually included in the Southern Slavs, !but they were originally an Asiatic people who have/ J>een slavicized, and since their defeat in the secom' Balkan war many of them have repudiated the Slav cause... Torej »je ameriška -vlada istega mnenja kot je Slovenska Narodna Zveza glede Bulgarov. Kerže pa te "Azijate" »hvali v svojem časopisu, a napaklfet mučen i.š k e Srbe. Avstrija tudi na .pada Srbe. Dvakrat dve je 'štiri, Avstrija je dve, Kerže je dve, štiri pa je rezultat tiste silne mržnje, ki vlada med narodom, ker mu ikri vi preroki ne pustijo priti do ajecHnjenja. ( Nemčija bo poražena. Da je »Nemčija ''izgubila vojno", Iko je njen podmorski čoiln potopil Lusitafiijo in da se bo sklenil mir k letu, ko bo Amerika z/dHvžila svoje ogromne armade z zavezniki ter jih vrgla na francoskem in flarocL-ri'jskem Ibojišču proti Nemcem, to je prepričanje vseh zavezniških vojaških izvedencev in poveljnikov. Talko je izjavil W. Beach Thomas, ki je ravnokar prispel v Ameriko iz angleškega glavnega stana v Franciji. Mir. Thomas pravi, da si je Nemčija svesta sedanjega položaja ter dobro ve, če ne zmaga sedaj ne bo nikoli. V letu 1919 pride poraz Nemčije in centralnih držav. Kakorhitro -se 'bo pričel približevati poraz, bo takoj mir v viJiku. Nemčija ne bo Ičakala orvoljenja svojih armatkiih poveljnikov, temveč se bo u-maknila za svoje lastne meje, postala bo tarča narasčajoičiJi hord zavezniških letalcev in ropotanje letalnilh strojev bo zadnja godba nemškim obmejnim mestom. Amerika je posegla1 z vso Nemčija s talko mrzlično nag lico pripravljala, je iskati 1 tem, ker se v Nemčiji dobro zavedajo, da je leto 1919 leto Amerike, in da če hoče Nem-uija izsiliti zmago, Idila jo mora na vsak način v 'letu 1 ;i8 pre-Oen bo Amerika pripravljena z vso svojo ogromno silo. Nemško ljudstvo je pričelo sedaij razumevati, tla se je kampanja s podmorskimi čolni, je prisilila tudi Ameriko v ivojno, žalostno , izjalovila. Njihovo pomorsko bojevanje se je pričelo izpreminjati iz o-fenzivnega v defenzivno. Kmalu j)o i/lbrulvu sedanje vojne je bilo mnogo uglednJh Angležev v Londonu posvar ijteiiih ,po 'svojih zaupnih prija teljih, naj se umaknejo iz mesta, češ. da 'bo bivanje v mestu vsled neinšk|h zcpeliink one mogoče 110. In t trli skoro vse nemško ljudstvo je temu ve rovalo, kakor iveruje pač slepo vsemu, kar pride *'<-d zgoraj". Toda eno upanje za 'Jlrugim s je razib'Iinilo v nič, in tako je seidlaj ljudstvo kakor tudr vojaško poveljstvo (prepričano, svojo sMo v to vojno, katera | da je edino armada tisti fak-mora biti zmagovito izvojeva-1 tor, 11a katero se je zanašati in na. .Dala je vse: svoje ladje, katera zamore izvojevati zma-svoje može in mladeniče, svoj go. Izpoznavši to, sta pričela denar in svojo voljo. Ko je v KajzecJu I rindenflnirg ponovno sestanku, iki se je vršil med nemšlkim kainclerjem Beth- grozno klanje, hoteč napredovali jn izsiliti končno zmago, mann-HolWegom in ^Ihnira- ne glelUe na žrtve in ikri, ki je lom T'rpitzem zadnji prema- bila prelita. igal s svojo voljo kanclerja in iko je dal s .par torpedi potopiti Lusitanijo, tedaj je bila usoda ;mčije zapečatena. Glavni najnovejše nemške o-na francoskih bojnih rtki Somi, katero je dk 'Govori] sem koncem januarja", pravi Mr. Thomas, "z enim najboljšim in najuspešnejšim našim generalom, ki se jetvrnil iz Italije v Francijo. "Huni" je dejal, "so čeli napadati z 'vso sil nas priti. Bili so to napadi, o kakoršnih se kfo-sedaj še ni čulo. Toda čimbolj nas napadajo, item bol'je za nas". Nemec je velik učenec, večji posnemalec kakor (pa o-riginalen iznajklitelj. On se je izučil o vseh grozepolnih umet npstih, ki so ibile izvršene te kom vojne proti njemu, in vse to ije sedaj združil v celoto in izkoristil pri svojih napadih. On je kopiral in povzel naše zakopne možnarje — najbolj še, (kar jih je bilo iznajdlenih — in našo zakopno artilerijo. On je podvojil število tega topništva. On je posnel po nas izpuščanje strupenega plina po ceveh zakopnih možnarjev; Na pri|voroči^o generala Arm i na, ki rje poveljeval Nemcem v bitki ob Sommi, je bila opremljena njegova pehota s tako-zvanLmi metalci ognja, kateri se rabijo največ zato, da povzroče zmešnjavo med v srca našega vojaštva nov pogum in Ipotrditev vere v končno zmago." Nekaj dni 'pozneje sem imel priliko govoriti z nekim nao-raženini nemšftim vojnim vjet-nikom, mož visoke morale *in šolske na'obrazbc. Dejal je: "Mi smo v položaju, ni€Ž, ki s C' l i tli i ves svoj denar v roke svojih poveljnikov v upanju, da bo tam najbolje spravljen. TotFa tako ne more iti dalje in gorje tem poveljnikom, če naše /premoženje zaigrajo.'4 Kmalu potem sem videl prizor, ko so aniglešH častniki branili nemške vojne vjetrvke, ki s pripadali k topništvu, katere so napadli njihovi lastni razjarjeni tovariši, (pripadajoči pehoti, češ, da jili niso podpirali s topništvom pri njihovem napadu tekom velike bitke. Jlitke, kii se bodo vršile to poletje, morajo za zaveznike u-gd !lno izpasti. K temu bodo največ p rti poni ogle ameriške adje, ameriška letala, molje, topovi in vse "drugo, kar Amerika s tako. naglico pošilja. Vočigled vsega tega je neoporečno, da se vedno (bolj bližamo dnevu, ko bo končana ta vojna. Kakorfritro Ibodo izpre-videli, da so na tehtnici, na ka- teri so se tehtali, pronajdeni prelahki, si ibodo centralne Icir- žave z vso močjo -prizadevale, '(Pa končajo vojno in sklenejo mir, na vsak način pa, da sik/le-nejo miir pred letom 1919, ko uspešno nastofpi ameriška armada. 1 Tako sodi torej o nemški vojaški moči izvedenec 'W. Beach Thomas in istega mnenja z nijim so vsi zavezniški državniki in vojaški .poveljniki. Tolmačenje teh mož nikakor ni pretirano, če pregledamo ves potek sedanje vojne — oid1 po-četka ipa do danes. Kje so uspehi tega strašnega nemškega vojaškega stroja, ki bi bili vsaj nekoliko slični onim prvih let vojne. Tedaj, ko so bile zavezniške armade še neopremljene in nepripravljene, je bilo napredovanje nemških hord nekaj lahkega, toda danes, »ko je začela nemška vojaška sila vidno pojemati — ko oteplje strašna nemška militaristična zver v svojih zadnjih streslja-jih foesno okoli sebe, vildimo, «la so jim zavezniške čete postavile na zapadnem 'boj i^Č u jekleni zid, katerega jim je nemogoče prebiti. Nemško vojaštvo, ki se je borilo s tako levjo srčnostjo in katero je slepo ubogalo vsak miigljaj svojih poveljnikov, se je pričelo puntati in rebelirati, delavstvo, kolikor ga je sploh še doma ostalo, jje pričelo stavkati, splošno prebivalstvo pa se je tudi naveličalo neprestanega stradanja in počasnega u-m i ran j a za lakoto ter za'hteva brezpogojni mir, zlasti še, ker ga junkerji ne morejo iveč pitati tolažiti z zmagami. Še slabše kalkor v Nemčiji, je v Avstriji, ki je tiila glavna opora Nemčije. Od tam prihajajo vesti, k* so za dinastijo habsburških samodržcev vse prej kakor tolažilne. Ljuldije stradajo, da je groza, in nedavno je dospelo iz zanesljivega vira poročilo, da so sestradani ljudje napadli celo svoja lastna diva tovariša ter da so — po-jel-ifli dele njunih teles. . . Na Češkem in v jugoslovanskih pokrajinah se vršii gibanje, katerega stremljenje je popolna odcepitev od Avsitro-O-grske. Iz tega gibanja, ki se je vršilo izjprva' le skrito in pritajeno, je nastaj sedaj pravi orkan. Ni J ill 1. muk, vešal in pan-durskih /bajonetov, ki bi mogli to slovansko gibanje zatreti. Misel jugoslovanskega edinst-va je prešinila srca vseh ljudi — Ibrez razlike strank — in postala je celokupna last vsega naroda. Vsi naši slovenski in jugoslovanski 'bratje tam pre-k.o oceana so edini v tem, da je njihov spas samo v svobodni in neodvisni jugoslovanski' državi. Kako globoko je prodrla ta ideja iv srce našega naro-:Ifa je najlepši dokaz to, da je te misli prežeta celo naša jugoslovanska žena, katere ponižnost in potrpežljivost ni poznala nikakih mej. Slava ti, slovenska žena! Dnevi Avstrije so šteti. Temelji države, ki je dala zapreti in pdbesiti na vislice na tisoče svojih podanikov, ki je ob vsaki priliki dala čutiti Slovanom vojo železno pest, se majejo in tresejo, in ne bo Idblgo, ko se bo vse skupaj sesulo v iprah Slovanom bo zopet zasijala zarja svdbotde, a na razvalinah porušene Avstrije se Ibo dvignila mlada, deviška in svobodna Jugoslavija! Iz stare domovine. NEMCI PfROTI JUGOSLO- . VANOM. ' (Od Jugoslovanskega Časnikarskega Urada, W ashington) V Celj.11 na Štajerskem se je vršil zIkm; štajerskih Nemcev, z namenom, da protestirajo proti jugoslovanski propagandi. Orašika "Ta^espost" prinaša o tem zboru poročilo, iz katerega posnemamo sledeče: "Zbor je sklenil resolucijo, s katWo poziva vlado, da z naj ostrejšimi sredfctvi onemogoči vse poskuse za ustvarjenje jugoslovanske dunajske de-aracije, poskuse, ki gredo za tfem, da se rastrga država ter ojvodina štajerska. Posebno trebno pa je, da sq zaduši ■ • pobuna kmetskega prebivalstva proti edinstvu in obstanku države,kakor tudi proti Nemčiji, naši verni zaveznici. ' Ta pokreit — pravi resolucija — ki se je razširil do najod-dalnejše vaške koče ter do samih zakopov na fronti, onemogočil je vsako mirno delovanje naših dveh narodnosti. " >t Resolucija odbija namero, da se da Slovencem avtonomi j a, »ker bi ,to ogroževalo nemško nacionalno posest ter končava : "Ker smo se prepričali vele izdajniškem delovanju slovenskih vodij, izražavamo najtoplejšo žalovalo grofu Czer-ninu za njeg'ove značajne besede, s katerimi je raskrinkal delovanje notranjih ■ sovražnikov 'države na severu in jugu." VOLILNA REFORMA NARODNOSTI. (Od Jugosl. Časn. Urada). '"A 1 a gwa ro r sizaig'', 11 auašaj oč se na knjigo Joszef Denesa, o-zkega .prijatelja grofa Karo-lyija, o volilni reformi 11a O grškem, piše: Denes prihaja do zaključka, da bo splošna volilna pravica in sistem madžarske narodne oblasti, privedla do ustanovitve edinstvene madžarske drža ve. Na vprašanje, če moremo s tem zvišati število Madžarov na dvajst milijonov, odBovarja Denes, da ne samo, da jih moremo, temveč jih nam obljublja še več. On se nadeja, da se bo Madžar0m posrečilo dovesti svoje razmerje do 80 odstotkov." "Magyarorszag" pravi, da vidi v tem znak slabosti, da, "ako je mogoče dovesti razmerje Madžarov od 54 na ico odstotkov, zakaj se ne bi moglo podvojiti, t. j. povišali od 80 na 100 odstotkov?" Ta list igrofa Karolyja je prepričan, da se .prooes mad-'žariziranja ne 'bo zaustavil, dokiler ne bo doseženo popolno madšari-iico edinstvo madžarske države. "Madžarska ziemlja — zavija pisec — ima najmanj 40 milijonov 'prebivalcev,, ako niti ne prištejemo fiirvatsko. Po vseh nara'vnih zakonih ibi morala imeti Mfidžarska 40 milijonov prebivalcev, ki bi se morali pretopiti v en narod." ... Tako ipiiše prijatelj in glavni organ onega istega grofa Karolyja, ki daje širiti preko svojih agentov s *von Oestereidhf' (Proč od1 Avstrije* in da ipodžgo že oi' stoječo mr-žnjo proti Nemcem. Na zboru ije pozival poslanec Korošec Slovence, naj odvrže-jo nemški jarem in da naj ga zlomijo s silo. Pri tem je z nenavadno silo napadel Nemčijo, avstro-ogrsko. zaveznico. Predsednik zi! ora je pozval nat0 Slovence, naj se bore za neodvisno jugoslovansko državo. In dočim so prisotni Slovenci klicali ' Živela Jugoslavija", so prisotni Nemci odgovarjali s klicem "Živijo Halbs-burar," To je Slovence tako o-/gorčilo, da so uporabili iproti' Nemcem dejanske argumente, in to je bil razilog, da se je pre-lilo toliko krvi. TEMELJTI JUGOSLOVANI. (Od Jug. Casn. Uraida. Washington).. Izidajnišiki list narodnega iz-dajice Stadleitfa, sarajevsld "Hrvatski Dnevnik", prinaša v Dalje na tretji atrial. »iiimnim HMMnMMHHBMHHMH ♦♦•♦♦♦♦♦»♦♦•♦•♦♦♦♦•■♦»i ' • -"C1 ' mm Automobil najfinejšega izdelka, krasno delo in čudovite trpežnosti. Dajte da vam avtomobil razka-žemo, prepričali se bodete, da je boljši kot vsak drugi 8 cilindrov avtomobil. K KING CLEVELAND CO. 1924 EUCLID AVE. Vprajajte u Cuy. Central 2410 R J^^ QhaS. C. Lewi« Be" Pr°*»"ct 3020 IIIIIIIIIIIIIIimiIlIIIIIIlllIlIH»HHHT»Tl»»^ m Čistenje in likanje oblek. DOBRO DELO. Koike obleke.................fl.OO Molke suknje.................$1.00 Jopiči................................80c nizke cene. Ženake kiklje.....................SOc Ženske dolge suknje........fl.OO Ženske obleke.................$1.00 Till DIMM DRY CLEANING Co. 1574 E. 55th ST. A. J. DAM M, poslovodja. Eut 2024 (Cs B) DAILY BETWEEN CLEVELAND & BUFFALO 3 MAGNIFICENT STEAMERS 3 The Gr»»t Ship "SEEANDBEE" — "CITY OF ERIE" - "CITY OF BUFFALO" CLKVELAND — Daily, May lit To Nov. 15th — BUFFALO Lore CLFW-Ajf-j Arrire Cuffalo • «iCnF.M. ] 600 A.M. ! CltNTiAf. STANI'AFU TtMB ilnre BVHPALO Arrire Clkvilamd S i 00 P.M. 6130 A.M. Connections ni T:uf*nlo for N'nKirn Fall* Mid all Ewtcm amf Cnns4ian potnU. Rsi1ro«d tleli«ta 1 »mi l! i.Talu it« go- il iut 1." I la C. ft it, Lin*. New Tobj with 2 dtija return l.n.t, tor csre not 127 In. whedbas*. r«nlina lictw.jcii Clnvt'wJ >«mi l! uTolo iru go- il iur l.-a on our iUumti. Aijt your ticket a««nt f r U< k >ta via 0. ft it. Lin*. New Touri l«>ri.ij Motional iiuiile eb«rt of Th* Grvat Sn.p ''SLEANDRKK" Mat on raiMipt"of flto^contn. Aiko.-.wIi f.»r s skupno mejo bo mogotce končati srbski iredenti-zem, kjerkoli bi se pojavil. "V oglasiti imamo Seres, pramo in Kavalo. Ne samo ta fresta, temveč tudi vse ostalo r'kar bomo vse vzeli Grški, bo ostalo Bulgarom.. Grki nas morajo dobro razumeti. Ne samo radi tega, ker je večina teh krajev bulgarska, temveč zato, iker iso /bili ti kraji osvobojeni. Z bulgarsko krvjo, prelito v potokih, nam bodo ostali. Po naših dogovorih se raztezajo naše pravice tudi na Janino, pa tudi dalje od nje." Vrhovni vodja bulgarsfkih izdajic ni sam0 zločinec, temveč tudi norec. AVSTRO OGRSKA. HOČE SEDAJ PREPREČITI REŠITEV JUGOSLOV. VPRAŠANJA Deputacija treh zastopnikov iz Bosne in Hercegovine (i Hrvat, i Srb in i Miohameda-nec) je pred kratkim š4a na Dunaj, 'da zahteva od vlade u-posta'vljenje ustavnih razmer /iv Bosni in Hercegovini. Na J povratku se je razgovarjal u-) rednik 'budimpeštanskega lista "Az Ujaga" z Dr. Dimovi-če|L srbskim deleegatom či smrtni udarec tudi za nje ter tudi dobro vedo, da bi bila njijhova ismrt tudi naša smrt ker o naši interesi v ozki zve-, zi z njihovimi, ker Smo eden ter isti narod. Vsak udarec,. ki je namenjen Srbom, zaJJene tudi nas' Njihovo življenje je ttwli naše Izivljeroje, njihova smrt naša smrt. Hrvati so za iSrbe isto, (kar so Srbi za Hrvate. Prosvetljenost novih Časov je prišla v nas "vse. Srednjeveški spori med nami so pozabljeni. Mi Hrva.i čutimo, da smo del celote, ki sestoji iz Hrvatov, Sribov in Slovencev. Smrt enega dela bi povzrolčila smrt celote. . . Vsa naša poli-tilka obstoji v sledečem alksN jonu: Vprašanje združenega naroda 'Srbov, Hrvatov in Slovencev se more reKiiti samo kot edinstven^' vprašanje, ki prddtetavlja nerazdeljivo celoto." Vlada ha Ogrskem. Geneza, Švica, 14. maja. Cesar je imenoval novo ogrs-ikio ministerstvio, (ki obstoji iz samih grofov. ^Čujlte: Minister-ski predsednik je grof Wdker-le, minister trgovine grof Sztereniji, poljetliels'ki minister grof Szerenyi, naučili minister grof Zidby, finančni minister grof Pojpovics, živilsiki minister princ, Windisch-Graetz, tdo-mciJransIki minister gjrof Ala-dar Zichy, pravni minister grof Foery. Dva zrakoplovca ubita. Washington, 26. maja. Vojni otdklelelc naznanja, da ista bila včeraj na fnonti v Franciji uibita dva ameriška zrakoplovca, poročnik Walter Barnefby in poročnik Kenneth Colbert. D\a nemšika zrakoplova sta bila uničena od Aemirakncev.* Kdo ima pravico ubijati? Edvvardsville, 111. 23. maja. Pri tufkajšni obravnavi napram nekaterim linčarjem se je sodnik Bernreuter izjavil, da ima vsak Amerikanec praivico ubiti Nemca na mestu, če1 ga zaloti .pri izdajniškem poslu. Če se pa samo sumi, Idla kdo počenja kaij veleizdajniškega aH čti govori veleizdajnišlco, tedaj pa 'državljani nimajo pravice ubijati, ampak naj prevzame vso stvar sodnija v pretres. Gotov denar plačamo za LibestyVbonde. O-glasite se na 605 Society for Sa/vings Building. 6. nadstropje. Cleveland, O. (*55) Pozor! Slovenka srednje starosti s^ isoe, da hi pazila a?a dve deklici, 9 in 12 let stari. Imam svojo hišo in žena ostane lahko vedno pri hiši. Plačapo dogovoru. V. Vrabaic, 13608 Maxwell ave. Co41inwood. (66) Delo dofcrijo mehaniki za avtomobile. Morajo imeti dobre reference. O-glasite se pri The Packard-Cleveland Motor Co. 277 S. Broadway, Akron, Ohio. Lahko delo dobite v The Standard Tool Co. pri izdelovanju orodja, ki je potrebno za zmago. Neizkušeni delavci ali melbaniki, ki so v vojaški starosti, in ki sedaj opravljajo nepotrebna Utela, naj se oglasijo. 6903 Central ave. (66) ČE POTREBUJETE kako fino žensko ali otročjo spomladansko suknjo, ne pozabite, da dobite- boljše iblago po nižji ceni kakor drugje pri Beno B. Leustig, 6424 St.Clair ave. (X39) Mesnica naprodaj v slovenski naselbini, doliro iidbča trgovina. Se zamenja tudi za posestvo. Vprašajte pri Jer. Kramar, hoi Norwood Rd. (66) Naprodaj je hiša za dvedružini, spodaj 5 sob, zgorej 4. Prodati se mora ta'koj, sicer se 'bo hiša zopet zarentala. Prod'a se poceni na obroke. Pridite od 6. do . 8. ure zvečer na n^j E. 63rd St. 65. Dekleta dobijo Idlelo kot "chambermaids". Izvrstna pozicija, ugodne razmere. Vprašajte v Hotelu Wimton. (65) Dobro sredstvo za vtreti na am* nujkitl prt nobenrm dobro unjnm) domu. Dr. Rkhtcrjev PAIN-EXPELLER Imate nad 60 l-t vallko priznanj« med Slovanel ni e«iK-u hvoiu. Jedlno prarl g Taratveno znamko sidra ISe. in »V, r lekarnah ln naramott od P AD. RICHTER * CO. 14-80 Washington Street, New V«k, N. V >E žensJoe ibiuze iz vsakovrstnega blaga, fino izdelane, dobite ve» dno po najnižjih cenah pri Bemo B. Leustig, 6424 St. Clair ave. J (*39) POROČNE fine svilene oblekei, vence, tančice in vsl:'.leče: Mislimo d& je zelo surovo od strani enega časopisa napadati društvene odbornic« na tpfko podel nafčin ter dvomiti o njjih delovanju. Ne mislite, dfc je to delo samo odbornik, ampak je odobra»va-no od! celega Idlrustva, da se društvo pod nobenim pogojem ne udeležuje vaših sej^S.R.Z. Zatorej vas pa ja'ko resno opozarjamo, da pustite društvo popolnoma pri miru ter priča/kujemo, da se ne bodete več 'ePrznili v javnosti napadati ipoštene ljudi pa tudi pismenim potoni ne naldUegovati. Društvo je sklenilo, Kila se ne udeležuje političnih shodov ali se[j. Opomfba Opozarja se posamezne članice, da Ce 'hočejo delovati v prid in blagor naroda, naj se pridružijo organizaciji Jugoslovanskih Žen in Deklet. iki se trudijo s svojim delom, da olajšajo vojakom na bajnem tpoflju i\jili trpljenje in težave. Članice dr. Carniola, št. 493 L. O. T. M. NAZNANILO Opozarjam članice društva Slovenske Sokolice, št. 62 S D PZ, icfa se vse brez izjeme udeležite prihodnje mesečne seje dne 4. junija. Za rešiti imamo več važnih točk, >pose!bno gleclfe zalbavnega večera, (ki bo samo za članice in njih prijatelje. Dotični večer se (bo tudi izžrebala zlata za/pestnica. Sestre, udeležite se vsake seje, skupna moč bo pomnožila naše dru štvo, nikakor pa ne, ako vas bo zahajalo le en par in še te so ene in iste. Ene^članice so že kar navajene, da so vsak drugi mesec suspendirane, ne vem, morda se jim zdi že moderno? Nikakor pa ni priporočljivo, nobena ne ve, ikje in kdaj jo zadene nesreča, in ako je suspendirana, ni opravičena do bolniške podpore. Spreje-maijo se tudi otroci obojega spola in sicer brez zdravniške preiskave. Sedaj sestre imate lepo priložnost svoje maličke zavarovati za posmrtnino. Še enkrat opominjam, dla se gotovo udeležite seje, ako ne je kazen 50c. Pozdrav 'Fanie Tribežnik. Išče se brivec. Dobra plača.O-glasi se naj na 6112 CMass ave. National Drug Store! Slovenska lekarna.. Vogal St. Clair ave. in 61. cesta. S poseibno skrbnostjo izdelujemo zdratvnišike ipredpise. V zalogi imamo vse, ,k,ar je tri ba v najboljši lekarni.1 V najem se oddajo dve s-r.bi za 4 fante, s hrano ali brez. Vprašajte na 888 London Ridi. Col-linwood. (64^ Liberty bondy se ne smejo prodajati v z^ubo. Mi vam damo za nje gotov denar po tržni ceni. 808 American Trust Bldg. odprto old 9. ure zjutraj do 6. zvečer. Naprodaj je j ako poceni pool room na lepem prostoru. Vpra saj te taikoj -na 3904 St. Qair ave. / (65) Dr. J. V. Župnik SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK 6127 ST. CLAIR AVE. KNAUSOVO POSLOPJE p GRDINOVO TRGOVINO* Najboljše zobozdravnisko delo pa nizkih cenah. Uradne ure :Od8:3o zjutraj do 8130 zvečer. Kdor ne more ob tem času priti, naj se dogovori za njemu ugoden čas. Dr. Z-upnik je priporočan od tiso-čev zadovoljnih oseb, ki so se pri njem zdravile. Sprejemam Liberty bonde v plačilo zdravniških računa Dr. Semolunas,O.D. Specialist za oči. 81 IS Si. Clair Ave. 2. nadstropje, Cleveland, Ohio Zdravimo oči in jili preiščemo. Preskrbimo prava očala. POSEBNO NAZNA Dr. Walfe, veliki ftpedljattat, je vpeljal v Clevelandu vm Btroje za sdimvljenje ljudd. Tu bo nadaljeval zdravljenje na način kot ae vi na klinikah Evrope. Ne rakuna nič za preiskavo, pretakava s X žar zastonj vsakemu bolniku, če se zdravi pri njfm. NIC ne dene, taollto se 2e zdravite, pridite da vidite kaj ta ipecljtkllst lahko naredi za vaa. Imate ? _ nered v želodcu, ka tar? Nered v jetrih? Revmatlzem? Glavobol, zaprtje, neilato kri T Slabost, nervoz-noit, bruh, kaielj, alaba pljuča? Privatne bolezni? i. t.d. Vaša prilika Tu Je prilika, vprašate velikega iPecijallsta za svat, tfa vas preišče t X tar ki. Nikdar prej niste imeli taka prilike v mestu. Dajte se preiskati takoj. Ne odlašajte, ker je nevarno. $1000.00 X ŽARKI SE RABIJO ZA PREISKAVO IN ZDRAVUENJE ČE STE BOLNI Pridite takoj ln ta ftpecljaliat vas popolnoma pred&če, |>otem zveste, f« morete ozdraveli, Iter uupeh Je odvlHun od preiskave. Njegovi kraBnl b tvoj t Iz vseli delov Bveta nmjpomaBajo, da Ima najboljši zdravniški uiad v mestu. Ko bo druge metode »sMlra vi jen ja zgubile moč, dobite tukaj uapeh. Urez vprašanja, kakšno bolezen imate, če zdravnik vUll, da se da ozdraveU, bodite prepričani,.da kmalu ozdravite, ln nikomur nI treba zapraviti denarja, ne da bi dobil U8i>eh. Pridite ln pogovorite se privatno z zdravnikom. 2047 E. 9th St. 4. nadst DOCTOR WOLFE Med Euclid iP>cfjBii»i. Cleveland, o. in Prospect Uradna ura: 9. sjutraj do 8. ». Ob aadaljah od 10 do 1. VOLINENE ALI SVILENE kiklje vsaikovrstnega kroja in iz najboljšega ^laga, fino izdelane, vtse številke, dobite pri Beno B. Leustig, 6424 St. Clair ave. vedno ceneje kot drugje. (x3Q) .. Hiše naprodaj dve hri "a vogalu Norwood Rd. in L .na ave, na enem lotu rent $63.00 na mesec. Cena $6600. Gotovine $3000. Gospodar mora prodati to hišo, ker ga klileejo k vojakom. I-nia še več hiš naprodaj v 'bližnji okolici, kakor tudi v Colin-woodu. Laflika odplačila. Vprašajte pri J. Krallu,96i A-ddison Rd. (66) AMBULANCA. Za vsaki slučaj nesreče ali bolezni, če potrebujete ambulance ali bolniški voz, pokličite katerikoli telefon vsak čas, po noči ali po dnevu. Mi vedno čujeino in odgovarjamo telefon, ker zvoni v hiši obenem Ako vatn operator reče, da se ne oglasimo, ne vrjemite, zahtevajte supervisoija, in dobite odgovor od nas takoj ANTON GRDINA 6127 St. Clair Ave. Cleveland, O. m POZOR! Kupite staro-krajska zdravila. Nova iznajdba ta one, ki trpijo na revmatiimu, obistih ali želodcu ali so nervozni. Pišite nam ali se oglasite na: 8ache - Mitcbel Drug Co. 2281 E. 14th ST. Mi imamo posebna zdravila za oslabele osebe Katerikoli lot kupite pred 24. junijem, vam računamo DESET dolarjev MANJe V zemlji je denar najbolj varno naložen. Kupite velik lot poceni, vrednost lota neprestano narašča. Zidajte hišo tedaj, kadar je zidava poceni. Mi sprejemamo za plačilo lotov Liberty bonde natančno kolikor so vredni. Vse moderne naprave so na zemljišču, razven tlaka in zdravstvenih kanalov. Otvoritvena razprodaja našega novega zemljišča, med Settlement Rd. ki je tlakovana cesta in med kar linijo na Linn Ave. Vzemite zeleno karo na Lorain Ave, postajališču, ki je zaznamovana Puritas Springs, in povejte konduktorju, da ustavi na stop 9, kjer je naše zemljišče. Samo 5 minut hoda do mestne kare. Pridite v naš urad ali telefonirajte vsako dopoldne. Prodajalci so na zemljišču vsako popoldne. » v Odplačujete na mesec. Za gotov denar dobite popust. The Glark-Manchester Co. CENTRAL 319 1327-28 Williamson Bldg. MAIN 3926 JOHN K0VAČ1Č, slovenski zastopni p * w - ■ ' - -". }.: -U - si i potrebami; v ndči, določeni za osvobojenjc Ivana, bi moral dati Andrej ta zaboj na *ramo in .ga nest i, kalkor na ukaz po- "Znotraj me peoe kakor o-itelja Yta sklenila, da vzame gen j", je kriknil tbled kakor prihodnjič Mirovič s seboj v smrt. __j trdnjavo svojega slngo, kamor Divji izraz na obrazu teh sta že pred tem spravila velik mož mi »je strdil kri, lasje so zaboj z obleko in vsakdanjimi se mi ježili, očividno je bilo, da sta cesarja zastrupila." "Pijte, gospod naš!" sta sej smejala surovo. Peter je treščil steklenico na j vcljnika trdnjave, v kasemato tla, toda oba moža »sta planila obema častnikoma; Miroviča nanj in sta ga hotela šiloma j je poznal vsak, zato se ni Ibilo prisiliti, da Ibi izpiil še en koza- treba bati, da bi ubranili slugi rec; toda Peter se je obupno j vstop,ko ga njegov gospold branil — tu sta ^a podrla na Spremlja. V kasemati pa maj tla in ga zgrabila za grlo. tes- bi se vrgla Andrej in Mirovič noben krik Petrov je napolnil na da ičastnika, zvezala ju in hišo in na ikltc morilcev sta vdr jima usta zamašila, da ne bi la v. dvorano dva gardna čast- mo*la klicati na pomoč; Ivana nika, Iku sta bila postavljena sta hotela skriti v zaboj in ga pred vrati — njima na pomoč, odnesti na določen kraj, kjer f-; "iGorje! gorje 1" je vpil Pe-|bi *e brez zapreke spustili po ter. "Hiša je polna morilcev, pripravljenih trdnjavslkiihi vr m t t i ■ m Kaj se me nihče ne usmili?" Bil sem kakor okamehel, hotel sem skočiti, toldfe moji udje so (bili od groze kakor otrpli in moral sem gledati, kako je Orlov, ta grozni '< )rlov pokleknil nesrtčniku na pnsa, kako so mu trije izmed teh moril cev ovili okrog vratu prt, katerega so strgali z mize — in ga tako zadušili. Zavest me je zapustila ob tem groznem prizoru ! Ko sem se zopet zavedel, je ležalo Petrovo truplo še vedno na tleli, toda dvorana je bila prazna in okno odprto. Pc srečilo se mi je n j ti sVczi vrt. Otresem prah te zemlje' s svojih čevljev, .povrnem se v svojo domovino. . . Se en'krat vam pravim gospod, bežite! Ali vŽdlte ono luč na vodi? Tam se ziblje' ladja, na kateri še idanes odjadram. Žbogom! Gorje, gorje tej zemlji!" Končal je in izginil v megli. • 'AH si slišal?" je vprašal Aindrej. "Slišal". i No dalje torej se ne more dcHlašati, ivan je še edina zapreka, d/t ne stdi Katarina brezskrbno na prestolu, izpre-„ vidiš, da —" i "Da ga morava rešiti pred njeno zlobo!" mu je segel Miro v Jč v besedo. Andrej je vzxtihnil. *Da j0 morava rešiti krivde prelitja njegove ikrvi!" je pristavil tiho. Prijatelja «ta sevrnila na o-toflo v tiho hišico pod drevjem. AnkKrej je tam fppibral svoj maji zaklad prihranjenega denarja. ki mu ga je izplačal bankir kneza Pomarova in brez daljšega odlašanja sta se napotila v Sdhluesselburg. Kakor noigne me&le so moleli kvišku sivi, mogočni nasipi SchLuesse'1'buršlke trdnjave iz (brezbarvnih valov Ne ve, v katerih se ie zrcalilo z gostimi večernimi oblaki zagrnjeno nebo in olb prvem pogledu ria grozeče stolpe in , baste, je nehote vstal v Andrejevi duši nekak dvom o uspehu njunega podjetja. Peljal je Andreja mesto, izldlajal ga je kot svo-a 'slugo, katerega je najel v rogradu. Podnevi je opravljal Andrej vsakovrstne službe, da ne ibi vzbudil suma pri sosedih, zvečer pa sta se oba prijatelja posvetovala . pri zaprtih durih in oknih, na kak način bi izpeljala svoj načrt; šele spdaj, ik0 sta že začela izvrševati davni namen, sta i spoznala. zaprdke, ki jih nista prej slutila. Po dolgem posrveu tovanju sta se vendar ddlločila za zvijačo, ki se jima je zdela pripravna za uspeh. Poročnik Mirovič ie hodil večkrat z oddelkom vojakov v pomete v trdnjavo, vselej za cel teden, in pri tej priložnosti izvedel, v' kateri Ikasemati Ivan svoje žalostno živ-e. Bil je otj'deljen in skri-uhod je bil zavaro-sald'ami, ' za katerimi tabor, z nekaj veh v vodo. Mirovič in Andrej sta bila izvrstna plavalca in sta se upala priplavati na breg, toda zaradi gotovosti sta privezala k mali skali čolnič ; ikakor liiitro ibi bili na bregu, bi sedli na konje, tudi že pripravljene, in v Mru dospeli na morslki breg, kjer sta imela naročeno ladjo, in s»e tako rešili na Šved sko. To je 'bil 'drzen naklep, toda nikakor ikmogoč1; pravzaprav pa nista imela niti časa, da bi «se jima nudila kaka druga, Ibolj varna pot. Prijatelja sta imela seveda tupatam '(Kome o u s!] je h u svojega podjetja, toda izgovarjala sta se Idlrtlg drugemu in trdno verovala 'v dober izid s sangvinizmom mladih let. Andrej se je zavezal, da naroči in poskrbi za vse, kar je bilo potrebno za beg, kupil je konje, naročil vse za vožnjo na švedsko, imel je polne roke dela in se ni vrnil v iSchluessel-fburg do dneVa, ko sta morala iti v trdnjavo. Razburjenost, tki ga je imela ves čas v oblasti se jev odločilnem trenotku pomirila in slednjič se mu je posrečilo dobiti popolen mir, ki je bil za izvršitev tako drznega dejanja neobhodno potreben, zato je bil nemilo ganjen od mrzlične' razburjenosti, v Ikate ri je dobil svojega prijatelja. Mirovič ije letal po sobi kakor blazen. "Kaj se je zgodilo?" je vprašal Andrej vznemirjen. "Kaj se je zgodilo! Nič in veliko: v mojih možganih se je namreč porodila misel, ki ki lahko postane svetovno znana! Slava mojega rodu se lahiko .dvi'gne v velikansko višino." » "Ne razumem." je rekel Andrej in je nič dobrega sluteč odkimal z glavo. "Torej poslušaj. Cesarica se je odpeljala v Rigo, po tako vebki razburjenosti je prišla na petrograji.-livo prebivalstvo treznost in velik IdJel ivojslke se sedaj sramuje, da ije talko izdajalsko zapustila cesarja. Vse to 'bo seveda kmalu minilo, toda kaj ko ibi porabili ta itre-notek, ko 'bi ne u'bezali na Švedsko, ko ibi proglasili Ivana za carja?" — i noriš!" je vzkliknil Andrej prestrašen, "to se nikdar ne posreči!" "In zakaj ne? Ali nisi videl, kako lahko je dosegla Katarina svoj cilj? Odldlelek vofjakov, katerega vodim, mi je udan z ©______ "Nikdar ne bom pomagal pri takem izdajstvu svojega naroda!" je vzkliknil Andrej razv.net, "nikdar ne bom pomagal pri tem, da b»i fprišle vajeti in žezlo te države v roke slabega. polMaznega mladeniča.da bi se s tem prevratom napravil razdor. Rešiti ga hočem, /;Ha, svoje življenje zastavim za tf>, 'da popravim krivico, ki se mu je zgodila, toda za to ne ibom nikdar vrgel svojega ljudstva v'boj in pogubo! Kaj ,si pozabil na poslednje besede Agrafene? — TukM ona je želela samo rešitev svojega brata in niikakili zmešnjav in krvavih prevratov, slišiš, krvavih!— Zakaj Katarine ne boš zatulil tako lahko kakor splošno nepriljubljenega Petra, in po pravici stenji večina vsega naroda na njeni strani!" "Ah, ti 'ljubiš to ženo!" je vzkliknil Mirovič razvnet. Andrej ni odgovori'!, pa saj ni bilo treba, za/kaj poročnik je hiltro spremenil glas in način svojega govora "Ostane torej pn* prvem sklepu, Ostane pri »begu, odpovem se svojemu načrtu I" je rekel Ih'ladno po kratlkem odmoru. Ta hitra spremenil a svojeglavnega moža se je zdela Andreju malo sumljiva, vendar nista imela časa, 'da bi se dalje razgovarjaila, zakaj čas, oditi v trdnjavo, je prihitel. V trlJnjavi ni imel Andrej več priložnosti .govoriti z Mitrovi-čem, zakaj ta je sedel z ostalimi častniki na stražnici in se ni hotel proti običaju oddalja-ti, da ne bi vzibudil "sumnje. An-dreij je torej čakal zamišljen pred hišico na nasipih, kjer je osfal Mirovič in je gledal gori na oblake, kako so se podili po pustem nebu; zdajpazdaj se je zasvetil mddl njimi srp meseca, toda takoj j eprihitel kak oblak, ki je pogoltnil njegovo slabo svetlobo. Oblaki so hitro spreminjali svojo podobo. Včasih so prileteli Ikakor viharen mralk, toda nakrat so se zopet razpršili v celo čredo svetlilh ovčic, nato so se zopet združili, hiteli «Mje in izginili v temi. Valovi so pljuskali e-nakomerno ob vznožje nasipov in iz vode so se dvigale megle; zdaj se je prikazala lahka, bela in prozorna megla, vzela je nase podqjbo ženskega obraza, zagrnjenega v snež-nobelo haljo, dvignila se je visoko in spenjala roke v višino — ali ni bila morda to (blagoslavljajoča senca Agrafene? Veter je zažvižgal in prikazen je izginila, toda močna roka je prijela Andreja za ramo in gaje strsla —-bil je Mirovič. "Čas je prišel," je šepetal razburjen, "vse je potopljeno v spanje!1 "No, v imenu božjem!" je odigovoriil Andrej,vendar stoj, še eno Ibesedo. Najina usoda je skrita, tajna —kdo ve, kako se (konča najino podjetje. Dajte mi častilo besedo, ftlla ne izdate mojega imena, ako pade-va v rolke svojih sovražnikov. Ostal tboni tvoj sluga, (katerega ne poznaš dolbro — nekak mužik, makari Vasil, ki se ti je sam iprodal." "Ali, ti nolčeš kompromitirati svojega imena, ako bi končala na morišču?" Andrej se je nasmehnil. — e obraze mož, ki so na pol dremaje gledali vanj. Eden izmed ngtih je sta* oprt na puško in je brezbrižno gledal v temo. "Ali je hladna noč, Nikita ?'' je rekel Mirovič malomarno, Bel je mimo palisade in se je približal velikim vratom kase-mate, v katerih je tičal mogoče 6 ključ. v "Da, hladna, batjuška!" se je glasil o( Ugovor in pogledi ■vseh so obviseli z nekim začu-lenjehi na nočnih potnikih; toda inihče ju ni ustavrl, ker ni bilo talko zelo sumljivo, če se je častnikom kaj prinašalo v kasemato ;ura ijie bila sevieda malo čudno izbrana, toda s lkalk0 pravico .naj vpraša Nikita poročnika? Gotovo je prišel od poveljnika. Saj je bilo vse skrivnostno, kar je Ibilo s to kasemato v zvezi. Daljt> prihodnjič. .. Naj gorijo domači ognji. .. Naša glavna dolžnost je, da skrbimo, kila je vse iv redu (loma, in da skrbimo, ko se vrnejo naši fantje iz bojišča, da dobijo svoje družine v polnem zdravju. Raditega potrebujete zdravilo, ki zadržuje in odganja bolezen in pomaga odporni naravni sili pregnati vse nevarne substance smrtonosnih 'bacilov iz vašega sistema. Tri-nerjevo amerišlko grenko vino igra to vlogo na jako zanesljiv način. To jektomače zdravilo v ipravem pomenul besede, ker odstrani vse želddčne naprill-ke in pripravi telo ik normalnemu delovanju. Po lekarnah. Zavrnite poceni ponaredbe in vprašajte vašega lekarnarja po Ameriškem grenkem ivmu. Cena »$j.io. Za revmatizem, nev-ralgiijo, lumlbago,' otekline In napetja poslkusite Trinerjev Itn i me nt. Je izvrstno sredstvo. Cena 35 in 65c po lekarnah, po pošiti45 in 75c. — Jos. Tri-ner Company, 1333 —43 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Lepa front soba, zgorej sfi odda za enega fanta. Vprašajte na 1453 E. 53rd St. (f>7( Proda se zidana hiša, 30 sob d>ve prodajalni, rent $156 na mesec. Na St. Clair ave. Oglasite se na 1065 E. 66tfli St. (66) Delo dobijo izdelovalci obleke, šivalci gumbov in preserji. Oglasite se takoj pri Tihe Freedman Bros. Clothing Co. 707 W. St. Clair ave. N. W. ' * (65) dušo in telesom. Ko tebe ni Bal se je samo cesaričinega biil«j tu, sem spisal utkaz, ka-1 pouiiloščeuja, ako Ibi zaslišala kor bi ga dala cesarica, da se I njegovo ime, toda Mirovič a ni spusti- Ivan na svobodo. Pre- odvrnil od zmote, bral bom ta ukaz svojim 'vojakom, peljal jih Iproti straži, ki varuje palisade prVd kf^emat > ta straža bo ali verjela, in se nam pridružila,1 ali pa jo osuplo premagamo, odhitim O iz trdnjave in naglo v Petro-I1! Kakor (hitro bo. .liudstvo zagledalo* carja Ivana, ga bo pozdravilo z navdušenjem in prefix o KatariiVi o ter 1 v Rigi odstav/jena s|prestola!' men ije rdeče obseval za "Xo. obljubim ti, in t(> tem ž/je, ker mi nekaka slutnja šepeta, da se vse tlobro kon-ča!" ■ Nista govorila več. Hnldrej je vzel zaboj na močne rame in Mtirovič je šel naprej. Ker je bila noč hladna, so zanetili vojaki za palisatdo ogenj; iskre so pršele iz nj Ikalkor kresnice in irjegov IZURJENI ČEŠKI knjigovez B. F. PRIHODA se priporoča Sloven- -cem v vezavo vsako* vrstnih knjig, posebno pripovestnih in maSnih. Lično delo, nizke cene. if if iT Naročila sprejema CLEV. AMERIKA, <119 ST. CLAIR AVE. OBRESTI SE ZAČNEJO VSAK DAN VLOŽITE DENARNA LAKE SHORE BANK la p« pravilih plačamo do dam, ko potafaat« denar Soba za enega ali dva se odda v Jiajem. Kopališče na razpolago. Vprašajte na 1207 E. 60th St. zaldlaj. (67) Hiša na prodaj za 'dve družini, velik lot, barn, rent $37.00 na mesec. Cen^ je $3100, ibrez agenta. Takoj $1500, ostalo na 6 procentne obresti. Oglasite se na 1786 E. 47th Stt Udovec bi se rad spoznal s paš nedeljah od ID do 12 303 Permanent Bid«. 748 Euclid Ate. Mar East 9th SL BELL MAIN 1441 CUY. CENTRAL SS2I-W MIHAEL. S. ČEREZIN, Hmtsko-slovenski odvetnik Piranu 414 ENGINEERS BLDG. 4. NADSTROPJE VOGAL ST. CLAIR IN ONTARIO. ISKOVINE za društva, Jednote, Zveze, trgovce, posameznike dobite NAJFINEJŠE izdelane v slovenski unijski tiskarni "CLEVELANDSKA AMERIKA" Kljub silno povišanim cenam za papir, črnilo in vse tiskarske potrebščine dobite tiskovine pri nas CENEJE kot vsaki drugi tiskarni. Vprašajte za ccne inpuptuajfc h CLEVELANDSKA AMERIKA NAJVEČJA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio Zaupno zdravilo dela čudeže. Skono že trideset let se Tdnerjcva zdravHa rabijo z največjim zaupanjem* A to tudi radi pravega vzroka, k*eir zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaai^-nje in ičislanje od strani stevrlnrh odjemalcev. Malio povišanje cen j^ sedanja potreba, da se ohrani zamesjiva vsebina izdelkov. Branili smo dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vijni dfcvelc »nam je spod-bil še zadnji steber in morali smo ceno nekolika (povišati. Vsak prijatelj Tri-nerjevilTlelflov .prizmava brez ugovora, da v sedanjosti, 'ko moramo v*eilikio več •plačati za potrebšloine, ini tudi lekarja stane veliko več, ni mogoče'draginji v okom priti. Zato-pa bo vrednost" Tirinerjevih leikov povrnila odjetna'lcem kar več plačajo z>a nje. TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO M i m vse m torej ima tako zaupamje in vspeh med svetom, Iker tičini, da>bol z-gtibi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih i,n spočetih v želoldtu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodtec in odstrani iz notranjščine drdbovja vse mabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trirterjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravillne grenke koreninice: ter krasmo žareče rudeče vino. V zadevi zabasantosti, nepre-bavnosti, ,glavol>ola, pofliglavobdla, nervoznosti, n-avadne sla^boče, ikakor tudi v žel'odfčtniih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženskto ob premembi žitja all rudarje ali druge klavce-, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite tak 1ek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Odbite j*e v vseh lekarnah, TRINERJEV LINIMENT pirodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protin