advertise ш the best slovene newspaper ★ Conunerical Printing of All Kinds EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE • DELAVCE V AMERIKI Čitatelji v: CHICAGI, NEW YORKU, pETROITU, sploh po in izven Amerike ^I^XXXDC. — LETO XXXIX. CLEVELAND, ОШО, THURSDAY (ČETRTEK), AUGUST 30, 1956 ŠTEVILKA (NUMBER) 167 ^Nobenih važnih sprememb v ®®Р8Л1о, vroče, vlažno. Via, ^ "^O-odstotna, najvišja niŽiT?'^*"^ ^ 90, naj- okrog 70 stopinj. Washing. yj, ^'^^ftmenska napoved pra- da bo na severu ob- ^kvelanđska vremenska tteviii+^ opozarja na krajevne kf« ^ Popoldne ali na večer in % jutri. ^^Gdsednik Eisenhower ima ^ v Beli hiši važno konferen-Varnostnim sve- бапк « vpra- Сјц^ prekopa, otoka 02ad • ^ m usoda ter je ameriškega vojnega le-> KI so ga sestrelili Kitajci. Pa slede Sueškega preko-j. ocjvidno slabša. Angleži in ^апаТк "^pravili dogovor, leen gjl? Ciper sedež glav skih u ^"Rleških in franco-sil če bi prišlo tu jT* operacij napram Egip-javijo ^^ka vlada je danes Sred_» ^ njena mornarica v kua pomika proti oto- Hi„ da gredo proti РгћЛ francoske čete. dal Nasser je Paj P» aretirati sku- Prav v T ,^Sležev, ki dia so, če-Zaor«. diplomatski službi, prav-navadni špijoni. „ izvršilnega odbora I>a/^ v Forest Parku, elia ЈЦ sodiščem, česar Ni-aretij^^P'avila, pa so jo dali k y^^sko potniško letalo, ki Ја y '^&Шеп јепо iz Vancouver-k Kolumbijo v Toki- ponesrečilo južno od ^lilj ^talo je po prvih poro-22 potnikov. Pri ne-je z gotovostjo potniki se po- »12 da so jih rešili. -- Labor Day napo-đa bo 480 smrtnih žr- Republikanci: Znižali bomo vojsko, pa tudi proračun! WASHINGTON, '29. avgusta—Bela hiša je vrgla v svet vest, da se bo federalni proračun, ki se konča s 3D. junijem 1957, zaključil s prebitkom. Federalna uprava bo imela čistega $700,000,000 na razpolago. Gospodarili ne bomo več z deficitom, marveč s pribitkom. Z drugimi besedami—ne bo treba se zadolževati. Bela hiša je tudi napovedala, da bo znižala stanje ameriške vojske, s tem pa tudi stroške narodne obrambe. Ameriško vojaško poveljstvo-^ ima pripravljen načrt, katerega naj odobri še Eisenhower, kako znižati ameriško oboroženo silo. Je še nekaj nasprotstev med poveljniki kopne vojske, letalstva in mornarice, koliko vojakov in stroškov naj se zniža v eni ali drugi veji oborožene sile, te pa naj zgladi Eisenhower sam. Amerikancem se obljublja: S 1. julijem 1957 bodo poslali v civilno življenje 800,000 Ame-rikancev, ki so v vojaški službi. V letu 1960 bomo imeli pod orožjem le še kakih dva milijona mož, dočim jih imamo sedaj 2,814,632. Najprvo naj zniža število vojakov ameriška kopna vojska in to za 450,000 vojakov, torej skoraj za polovico. V kopni vojski je sedaj 1,039,423 vojakov, kopna vojska bi torej znižala svoje število vojakov skoraj za, polovico. V mornarici in pri marinih je 864.643 vojakov. Ti dve veji naj znižata število vojakov za 200,-000. V ameriškem letalstvu je 910,-575 letalcev. Število teh letalcev naj se zniža za 150,000. Ameriške vojaške sile, ki so nastanjene izven Amerike, naj se skrčijo. Ameriška kopna vojska naj pošlje skoraj dve tretjini vojakov nazaj v civilno življenje. Vojaško poveljstvo trdi, da imajo Amerikanci zunaj Amerike itak na razpolago tudi atomsko orožje, čemu tolike armade?! Za varno vožnjo! Bliža se Labor Day. V Char-donu, O., je zastopstvo okraja Geauga sklenilo, da bo z vso silo preganjalo in kaznovalo pijane voznike za volanom. Če bodo našli takega voznika za volanom, mu bodo naložili najmanj sedem dni zapora in $200 denarne kazni, vse poleg sodnih stroškov. Razmere so se v okraju Geauga poslabšale. V tem okraju je bilo v celem lanskem letu le sedem žrtev cestnoprometnih nesreč, letos od 1. januarja do 1. avgusta jih je bilo že 18. V teh sedmih mesecih je bilo aretiranih 89 voznikov avtomobilov, ker so sedeli za volanom okajeni. Bilo je tudi 18 aretacij takih, ki se niso brigali za cestnoprometna svarilna znamenja, pa k sreči do nesreč ni prišlo. Okraj Geauga hoče dobiti nazaj svojo čast! ANGLEŽI PUEJOI Zveza britanskih pivovarn se je pohvalila s produkcijo in potrošnjo piva v letu 1952. Britanci so ga popili 902 milijona galo-nov. Združene države, ki imajo trikrat več prebivalstva kot Velika Britanija, izkazujejo, da se je v letu 1955 popilo 2,167,000,000 galonov piva. Britanci s 50 milijoni prebivalstva so v potrošnji piva Amerikance prekosili. PREMOČNA VZGOJHEUICA OTROK V New Haven, Conn., si oblasti belijo glavo, kaj naj napravijo z otroško vzgojiteljico Virgi-nio Jaspers. Virginia je stara 33 let, je visoka šest čevljev in tehta 220 funtov. Vtaknili so jo v preiskovalni zapor in se bo branila iz svobode, če bo položila kavcijo $50,000. Virginia je nam- da se bo to število znižalo vsaj na 350. Advokat. Allen Corlett, Id zastopa v pravnih zadevah Marjo-rie Miller, o kateri smo že poročali, da je zapustila moža in štiri hčerke ter odšla k svojemu poročenemu ljubimcu, je včeraj sporočil sodni ji, da je umwlfnil svoje zastopstvo Millerjeve. Vzrok je navedel ta, da SCller-jeva ne upošteva njegovih nasvetov in ne mara ubogati sodišče, Id ji je prepovedalo vsake zveze z ljubimcem Dimondiom. Na 21031 Morris Ave. stanuje družina Magocsy, ki je imela dvoletnega sinčka James. Ko se je mati bavila z vrtom, je bil pri njej sinček, ki se je igral s škarjami. Mati mu je škarje od>vzeIa, nato se je sinček splazil v garažo, iz katere je vzel nerabljeno vrvico, katero rabimo v stikalu za električno strujo. Vrvica je bila obrabl jena. Ko jo je dleček vtaknil v slikalo v spalnici, ga je električni sunek tako stresel, da ^ na posledicah umrl. reč v preiskavi, da je njeno "varstvo" povzročilo troje smrti var-vancev. Ženska je prav ob aretaciji priznala, da je te otroke ali pretresla, ali nabila, ker so ji šli na živce. Otroci so umrli; seveda je vprašanje, ali res samo radi ravnanja Virginije. Virginia se je izdajala tudi kot prava bolniška strežnica. Obiskovala je tečaj v West Hartfor-du, ki je katoliška institucija za otroke in predložila spričevalo, da je končala tečaj za bolniško strežnico. Oblasti so že takrat rekle, da to spričevalo ne opravičuje Virginije k izvrševanju poklica strežnice, pa so jo imele na listi kot brezposelno. Slučaj Virginije je šel po Ameriki. V Detroitu živi družina, ki je popreje živela v New Haven in trdi, da je dala Virginiji svojega otroka v varstvo, pa je morala s tem otrokom tako slabo ravnati, da je sedaj duševno zaostal, krivda pade na Virginio. Slučaji se bodo še množili. Virginio hočejo dati na opazovanje kaj je z njeno odgovornostjo. Sama o sebi pravi, da je izgubila oblast nad seboj, in da zasluži, da gre na električni stol. Večinoma so se otroci pod njenim varstvom delali iz nje norca, radi njene debelosti in ogromne postave. Virginia Jaspers odklanja odgovore na vprašanja preiskoval ŽIVLJENJE V AMERIKI JE PISANO Kdo bo pomival kuhinjsko posodo? Moški v Evropi smatrajo za samoobsebi umevno, da naj kuhinjsko posodo pomivajo tudi moški, mladi ali stari. V javno knjižnico v India-napolisu je prišel osemletni šolar in zahteval knjigo o hipnotizmu. Hipnotizem — zakaj boš pa knjigo rabil? Deček se je odrezal: "Hipnotizirati hočem svojega brata, dia bo ta mesto mene pomival kuMn jsko posodo doma." « Štiri peresna deteljica, če jo najdlemo, naj bo znak sreče. V Sandstonu, Virginia, je domača gospodinja našla na svojem vrtu 16 šHriperesnih deteljic, dVe s petimi in šest s šestimi listimi. To bo srečen dan! Ko je pomivala na/-to okna svojega stanovanja V prvem nadstropju, je padla skozi okno na pločnik in se težko poškodovala. Amerikance skrbi samsko pa tudi zakonsko življenje. Kdo ima več skrbi, samski ali poročeni moški? Obrnili so se na ameriško zdravniško zvezo, ki jim je odgovorila, da je znanstveno dokazano, da imajo samci okrog 1,100 stvari, katere jim povzročajo skrbi, poročeni moški pa 1,600. v Richmond« v Virginiji je občina smatrala za potrebno, d!a spraša vsakega kandidata, ki se je prijavil za občinsko službo, tudi o tem, kako se peče puran. Občani so v tem postopku vidleli neumnost in sklicali zborovanje, pa so sklenili, da občini prepovedo tako in podobno spraševanje. Občina se je sicer vdala, občanom pa namignila, dia ima ona prav, pa se uda sili razmer. VOLITVE ZASTOPNIKOV V DRŽAVNE ZBORNICE SO VAŽNEJŠE OD KONGRESNIH ZASTOPNIKOV v Clevelandu Mr. Cyril Rant iz Dearborn, Mich., se nahaja na par-dnevnem obisku pri sorodnikih in prijateljih v Clevelandu. , Iz bolnišnice Iz bolnišnice, kjer je srečno prestal težko operacijo, se 'je včeraj vrnil na svoj dom Mr. John Centa, zavarovaininski zastopnik in aktiven delavec pri Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Lepo se zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice in darila, ki jih je prejel. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo na domu na 13417 Kuhl-man Ave. Na obisku Dne 25. avgusta je prišel Milan N. Popp na obisk svojih staršev Mr. in Mrs. N. P, Popp na 160 E. 212 St. Milan je bil povišan v Chief Recruiting Officer pri ameriški obrežni straži in je nastanjen v Rochester, N. Y. V Cleveland je prišel po opravkih na tukajšnjem glavnem stanu obrežne straže. Njegovi starši so bili naravno zelo veseli novice, da je bil povišan, enako pa so bili veseli videti svojo malo vnukinjo Susie Lynn, staro tri leta. Chief Milan je služil za časa druge svetovne vojne pri ameriški'mornarici in si je pridobil 13 bojnih zvezd ter šest kolanj za hrabrost. Na ip^voje nih oblasti, je pa tudi začela od-1 službeno mesto se je vrnil 27. klanjati hrano. avgusta. GRE ZA DOLG NA DOLG— PA DAVEK NA DAVEK! WASHINGTON, 29. avgusta—Federalni statistični urad je objavil pregled, kako se dolžijo ameriške občinske, mestne uprave, ameriške države. Občinski in državni davki se večajo iz leta v leto, enako stroški občin in držav. Leta 1940 so te samoupravne oblasti imele $11,200,000,000 izdatkov, koncem leta 1955 pa $40,400,000,000. Dolgovi občin in držav so se od leta 1940 dalje več kakor podvojili. Tendenca pa je ta, da ni nobenih znakov, da bi se stroški in davki znižali, marveč se bodo le še višali. Pri letošnjih volitvah, kjer bo-šlo tudi za krajevne in državne zbornice, bo volitev zastopnikov v te zbornice za žepe davkoplačevalcev še važnejša, kot pa volitev federalnih poslancev in senatorjev. Stroški krajevnih oblasti za šole, za glavne ceste, ulice, kanalizacijo, bolnice, dosegajo skoraj svoj višek. Ko je bila končana vojna na Koreji, so se znižali tudi federalni obrambni stroški. Istočasno pa so se zvišali upravni stroški posameznih držav in občin. Krajevne oblasti občine in države posegajo najprvo po zemljiškem davku. Zemljiški davek je na splošno v Ameriki tako visok, da dobijb občine in države iz tega davčnega vira povprečne^ 43% za kritje svojih stroškov, Moderen je postal davek, ki je bil pred 25 leti sploh nepoznan, danes se širi po vseh državah. Namreč davek, ki ga plačamo pri nakupu blaga. Ta davek je danes vpeljan v 33 državah in v 900 ameriških mestih. Občinske uprave mest New Yorka, Los Angeles, Chicaga, New Orleansa, da imenujemo le nekaj od ameriških mest, pritiskajo na ta davek. Posebno je občutljiv v Calif orni ji. Tam plačajo tega davka štiri cente na vsak potrošen dolar pri nakupu blaga v trgovinah. Davek na gasolin je postal dober davčni vir za republiko, za države,"tudi za občine. V 15 državah Amerike se je davek na gasolin v zadnjih dveh letih zopet znatno povišal. V več kakor polovici ameriških držav znaša davek na gasolin šest centov ali celo več na galon. V desetih ameriških državah znaša celo sedem centov na galon. Pred dvemi meseci je tudi federalna blagajna zvišala federalni davek na gasolin od dveh centov na tri cente na galon. Mestne uprave obdavčijo vstopnice za razne prireditve, tudi športske, za vstop v kina in gledališča, lastniki hotelov pa pribije jo redni prenočnini še poseben davek. Občinska uprava mesta Milwaukee v Wisconsinu je uvedla posebni davek za parkiranje avtomobilov ponoči. Ta davek naj prinese v mestno blagajno novih dohodkov $400,000 na leto. So občinske uprave, ki nalagajo poseben davek za pobiranje smeti. Sodba statističnega urada v Washingtonu je ta, da občanom, meščanom in prebivalcem posameznih držav ni napovedati olajšanja krajevnih občinskih in državnih davkov, marveč nasprotno, le povečanje. In naši dohodki? Delavski urad federalnega tajništva je menda za volilno leto izdal pregled, kako je v zadnjih desetih letih narasla delavska mezda. Pred desetimi leti je bila mezda $1.50 na uro visoka mezda. Danes je povprečna industrijska mezda $1.92 na uro. V Los Angelesu imajo strokovnjaki na električnem polju celo $5 na uro, v gradbeni stroki je mezda med $3 in $4 na uro običajna. Pregled izkazuje: Da je imel povprečni industrijski delavec leta 1950 povprečno mezdo $1.42, danes pa $1.92 na uro. Po posameznih industrijah, da je imel jeklar leta 1950 $1.65, danes $2.51 na uro. Rudar v premogokopih leta 1950 $1.84, danes $2.53 na uro. Železniški delavec v letu 1950 $1.55, danes $2.06. Delavci v avtomobilski stroki v letu 1950 $1.71, danes $2.2t na uro. V industriji gumija leta 1950 $1.52, danes $2.16 na uro. Mezda ključavničarjev^ zidarjev, tesarjev in mizarjev je znana. Danes imajo vsi povprečno $3.50 na uro in znaša povišek zadnjih pet let približno 30 centov več na uro. Dobro so plačani nameščenci tiskarn, stavci. Slabo, tudi za današnje razmere, delavci v tekstilni stroki. Leta 1950 je bila povprečna mezda $1.21, danes je $1.40. Tudi nameščenstvo v trgovinah se v plači ne more primerjati z industrijskim delavcem. Njihova povprečna mezda na uro je bila leta 1950 $1.14, danes je $1.55. * S temi mezdami in plačami bi bilo potrebno, da primerjamo kupno moč dolarja v letu 1950 in dolarja v letu 1956, Za visoke mezde Unijsko organizirano delavstvo, ki izdaja tudi svoja glasila, se je ponovno postavilo na stališče, da naj bodo delavske mezde visoke, pa tudi dokazuje, da visoke mezde še ne povzročajo visokih cen industrijskim produktom. Visoke mezde bi pomagale ameriškemu notranjemu trgu po znanem gospodarskem pravilu, da založen trg rabi močnega ku-povalca. Najštevilnejši kupova-lec na domačem trgu je ameriška delovna moč, ki si služi kruh z mesečno plačo ali mezdo na uro. Visoke plače in visoke mezde pomagajo domačemu trgu. To je v prid ameriškemu gospodarstvu v celoti. Ko gre za produkcijske stroške, pa -visoke mezde ne silijo nujno v visoke cene tem produktom. Današnje metode produkcije namreč zvišujejo produkcijo, to kljub manjšemu številu delavstva, ker gre za modeme stroje, ki so ustvarili nove cenejše metode, z drugimi besedami, z istimi stroški se vrže več blaga na trg. I GUIS F. STROJEN Zgodaj danes zjutraj je preminil v Lakeside bolnišnici Louis F. Strojin, star 28 let, stanujoč na Monticello Blvd. Pogreb se vrši iz Grdinovega pogrebnega zavoda. Podrobnosti bomo poročali jutri. Soekarno v Moskvi Predsednik republike Indonezije Soekarno, ki je bil tudi v Združenih državah, je sedaj na uradnem obisku v državah komunističnega bloka. Pot ga je vedla najprvo v Moskvo, kjer ga je na letališču pri Moskvi, kamor je prišel in nato po ulicah presto-lice Moskve, čakala in pozdravljala množica pol milijona ljudi. Pred kratkim je bil gost Moskve poglavar države Iran Pah-levi. Njegov sprejem je bil zelo skrbno pripravljen, izvršen z najVečjiia pompom. Pomp pri sprejemu predsednika vlade v Indoneziji Soekama, ta pomp še prekaša. POSNEMANJA VREDNO V letoviškem kraju v Winchester, Va., lastnik motela brezplačno fotografira vsak novope-čeni zakonski par, ki pride k njemu na počitnice. Par dobi sliko v roke v eni minuti. Na sliki se vidi kraj, stanovanje samo, pa tudi pripomba, da je slika primerna za družinski album. Ko zakonca v poznejših letih sliko ogledujeta, ju, tako je pokazala praksa, pograbi želja, da gresta zopet nazaj v isti motel v Winchester. Pravijo, da se s to idejo pečajo tudi veletrgovine. POLITIČNA BREZBRIŽNOST V dneh 18.—26. septembra bo dana volilnim upravičencem občine Clevelanda zadnja prilika, da se vpišejo v volilne imenike. Za volitve leta 1952 je bilo ob tem času registriranih 619,114 volilnih upravičencev, do včeraj jih je bilo registriranih le 571,-573. Najmanj 200,000 je še takih, ki bi se lahko registrirali. Oblasti so pripravljene, da nastavijo nove moči, da bo šlo delo izpod rok. Toda če državljani ne pridejo? V okraju Cuyahoga je 925,000 volilnih upravičencev. Poroka V ponedeljek, 3. septembra, se bosta poročila v cerkvi Jezusa Dobri Pastir v Toledo, Ohio, Louis J. Lautižar, sin Mr. in Mrs. Louis Lautižar iz E. 71 St., in Florence Kay Daly, hči Mr. in Mrs. Joseph E. Tanner iz Toleda. Poroka bo ob 9. uri zjutraj. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonskem stanu. Pisma iz domovine V našemu uradu imamo dvoje pisem od dveh različnih oseb in iz dveh krajev v stari domovini. Pismi sta naslovljeni na Sofijo Tomšič, St. Clair 68. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST a ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by The American Jugoslav Printing & Publishing Cc. 6231 Sf. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Stindays. Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year — (Za eno leto)________________ For Six Months — (Za šest mesecev)_____ For Tliree Months — (Za tri mesece)___________ -$10.00 . 6.00 - 4.00, For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado. Evropo in druge inozemske države). For One Year — (Za eno leto)_______ For Six Months — (Za seat mesecev) For Tiiree Months — (Za tri mesece) -$12.00 .. 7.00 - 4.50 Entered as Second Class Matter April 28th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. v VOLILNI IMENIK, POTEM PA VOLI! (2) Ali se Amerikanci zanimajo za volitve? Ne preveč. V Ameriki imamo dvostrankarski sistem,dve politični stranki. Ali je to dejstvo krivo, da ni velikega političnega zanimanja, ker ni veliko izbir? Tudi v Veliki Britaniji obstoja dvostrankarski politični sistem, katerega smo mi pededo-vali. Pa je vendarle v Angliji volilna udeležba navadno zelo visoka. V drugih državah, razen v komunističnih, oziroma v državah, kjer je diktatura, imajo kopico političnih strank. Ce je zanimanje za politiko in volitve veliko, je morda eden od vzrokov tudi ta, da je večja izbira kandidatov, ker vsaka stranka priporoča svoje kandidate, pa je v volilnem boju večja politična razgibanost, ki končno zainteresira tudi volilca. Amerikanec je mož "businessa." To drži! Tudi politiko, tudi vlado, pa naj bo državna ali federalna, smatra za "business." Ko volitve minejo, se povrne k svojemu vsakdanjemu delu. V Ameriki ni politiziranja. Ameriški svet "businessa" je gotovo pripomogel do današnjega visokega standarda življenja, do produkcije, do velike notranje in zunanje trgovine. Malo pa pomislimo na to, da je hrbtenica tega gospodarskega življenja vendarle—politično življenje. Ameriška demokracija je politika in če bi tej demokraciji kdo spodkopal tla, ha j ne mislimo, da bi ne} bila spodkopana tla tudi ameriškemu "businessu." Zato je pač—politična in družabna škoda, če bi se ne zanimali za največje politično dejanje, ko gre za posameznika v ameriški družbi, za volitve, ko soodločuje-mo o usodi skupne družine—republike Amerik?. Da ц1 .preveč političnega zanimanja, tudi ne prav na dan volitev, naj pribijemo nekaj vzgledov, naj navedemo nekaj nadvse zgovornih števiilk. Volilno leto 1952 je bilo politično zelo razgibano. Takrat je bilo volilnih upravičencev 97,844,000, to se pravi, toliko je bilo Amerikancev in Amerikank, ki bi lahko volili, če bi se bili vpisali v volijlne imenike. Koliko se jih je v resnici vpisalo? Le 76,272,000, ali v procentih vzeto 799;. Ko pa je prišel dan volitev, je šlo na volišče od teh vpisanih v volilne imenike, le 80/^, ko je šlo za predsednika in podpredsednika, in 75'A", ko je šlo za volitve kon-gresnikov. V letu 1954 je bilo v Ameriki 100,223,000 Amerikancev in Amerikank, ki bi lahko imeli volilno pravico, seveda, če bi se vpisali v volilne imenike. V volilne imenike se je takrat vpisalo le 74,173,000 upravičencev, ali v odstotkih vzeto, le 74%. Tudi v letu. 1954 se vsi, ki so bili vpisani v volilne imenike, na dan volitev, ko je šlo za nove kongresnike, niso odzvali volilni dolžnosti. Na volitve je šlo le okrog 57registriranih. Mi Slovenci v Ameriki seveda ne moremo odločiti, nas je premalo. Večkrat pa se trkamo na prsa, da smo politično zavedni in radi razpravljamo o davkih, o postavah, jih kritiziramo, pa menda ne mislimo na to, da te postave dajejo naši zastopniki, kakršne smo pač izvolili. Če so pristaši ene politične ideje bolj agilni, kot pristaši druge, zmagajo s številom pač pristaši prve ideje. Po toči zvoniti je prepozno. Nam pa se zdi najvažnejše, da povdarimo tudi ob priliki letošnjih volitev našo notranjo zavest. Angleški pisatelj Somerset Maugham lepo piše: "Ce kaka država, kako ljudstvo daje prednost kaki drugi ideji pred idejo politične svobode, je ta politična svoboda v nevarnosti, da jo izgubimo. In je pravzaprav smešno, da tisti, ki d »'ejd drugim dobrinam prednost pred politično svobodo, izgubijo s politično svobodo enako te materialne dobrine." Pri letošnjih volitvah bo govoril z močnim povdar-kom kapital. Kapitalisti ne bodo varčevali z denarjem; tu^i ne bodo držali križem rok. Pomislimo pa le na to, Isdo sestavlja ameriško družbo in kaj s.e lahko zgodi, če ameriško delovno ljudstvo sitopi ца рЈад ,in .оргдуд syojo volilno dolžnost! L. Č. , UREDNIKOVA POSTA Društvo "Lipa" št. 129 priredi piknik na farmi S.N.P.J. CLEVELAND, Ohio — Leta 1954 je bila prireditev društva "Lipa" št. 129 S.N.P.J., ki smo jo imeli na izletniških prostorih naše farme S.N.P.J. Bila je v popolno zadovoljstvo vsem poset-nikom. Spominjam se delovanja v početku za te sedaj tako privlačne izletniške prorftore. Naše društvo ]e bilo med prvimi, ki smo idejo podprli. V kolikor se še spominjam, je bil ta-korekoč oče te farme sedaj pokojni Joseph Terbižan. Bil je vseskozi res pravi Jednotar, ki pa je žal, šel prezgodaj od nas za vedno. V začetku je bilo res več pomanjkljivosti, ali danes je tako lepo urejeno tu, da pritegne obiskovalce ne samo iz Clevelanda ampak tudi iz drugih naselbin. To je bilo mogoče urediti e pomočjo pridnih članov, ki na klic voditeljev priskočijo na pomoč kadar kdo more. Farma S.N.P.J., kot vsi veste, se nahaja na Char-don in Heath Rd. Tam ob glavni cesti boste našli napis S.N.P.J. Torej, na teh prostorih bo v nedeljo, 2. septembra imelo svoj piknik tudi na'še društvo "Lipa" št. 129. Odbor' je preskrbel vse dobrine kot jih je za pričakovati za tako prireditev. Za plesaželjne bo igral dobro znani John Grabnarjev orkester, kateri te vzdigne če si že napol tam, kjer muh ni. Glede vremena .se bomo pa kar tamkaj pogovorili—nič strahu, strehe je dovolj. Vprašujete če se bo kaj^pelp? Pa še kako! Saj je pri "Slovanu" še џекај članov, ki so bili in so še člani "Lipe," katero ime je bilo izbrano na predlog soustanoviteljice, pokojne sestre Kiso-vcc. Vljudno ste vabljeni vsi čl^ni S.N.P.J. od blizu in daleč—pridite—dobrodošli boste vsi. Na veselo .svidenje v nedeljo, 2. sept. na farnai S.N.P.J. Joseph Trebeč, predsednik. Delavski program' Ko se .govori o prosperiteti v Amerilci, je unijsko .orgwigk*mo delavstvo posta^vilo tri točke, ki 30 obenem .program delavstva, pa kažejo tudi na to, kako je kdo ■soudeležen na blagostanju. "Pi-va točka: Ti^ti, ki investirajo kapital, zahtevajo preveč dobička zase. Hočejo postati boga-,ti, bogati še bogatejši. Delavec, ki dela v produkciji, dobiva neprimerno plačo v primeri s tem, kar producira. Znižani davki za šibkejše.davkoplačevalce bi poživili notranji trg, obenem pa, ker bi bili ti sloji boljši kupova^lci, pomagali znižati ogromne zaloge produktov, ki so danes že nakopičeni po maga-zinih. HUD VOLILNI BOJ V Texasu so imeli primarne .volitve za kandidata za gover-nersko mesto. Za to mesto se potegujeta dva demokrata, senator Price Daniel in Ralph Yar-borovgh. Ko so bile končane primarne volitve, so našteli za •Price Daniela 698,125 glasov, za Yarborovgha 695,578. Razlika za Texas je bila malenkostna, le 3.547 glasov. Yarborovgh sedaj zahteva ponovno štetje glasov. ZARADI DENARJA "Torej se bosta Peter in Ančka vendarle poročila?" "Ja." "Saj je pa tudi potrošil* zanjo mnogo denarja. Zadnja leta jo je kar zasul z darili." "Res je. In zdaj se bo .poročil z njo zaradi svojt^a denarja." , TONE SELIŠKAR; LOUIS ADAMIČ Govor ob odkritju Adamičevega spomenika v Grosuplju, dne 8. avgusta 1956 Izredno priznanje Mr. Marianu Mihaljevichu (nadaljevanje) Leta 1935 izda roman "Vnuki," a leta 1936 roman "Zibal življenja." Prvi obravnava življenje ameriških priseljencev, drugi obdeluje snov iz stare Jugoslavije. Nato sledi knjiga "Hiša v Antigui"—snov je zajel iz zgodovine Guatemale. Leta 1938 pa napiše svojo slovito knjigo "Moja Amerika," v kateri z iskreno ljubeznijo pravega naprednega Američana do dna razčleni vae napake in vrline svoje nove domovine, ki jo je vzljubil z vsem srcem. Louis Adamič piše in izdaja vedno nove knjige: "Moja rodna zemlja," "Iz mnogih dežel," "Kako vam je ime," "Pot tja in nazaj," "Narod narodov," "Večerja v Beli hiši" ter svojo poslednjo knjigo o novi Jugoslaviji "Orel in korenine." Nihče v tujini ni tako pomagal svoji domovini v njeni najhujši preizkušnji, v narodnem .osvobodilnem boju kot Louis Adamič s svojo knjigo "Moja rodna domoving.." V tej knjigi je vsemu svetu razkril dvojno zločinsko igro jugosloyanske .emigrantske vlade v Londonu in zločinsko bratomorno vlogo Mihailoviča, Nediča, Paveliča, ;Rupnika. Pa ne samo to. Med vojno se je povezal z vsemi naprednimi odličniki Amerike, cello s samim takratnim predsednikom Združenih držav Roose-veltom, da jih prepriča o pravični borbi narodov Jugoslavije. Izdaja brošure, potuje, kon-ferira, predava, piše na tisoče pisem, aktivno sodeluje že od deta 1941 v raznih odborih za pomoč Jugoslaviji, pomaga Slo-vensko-ameriškemu narodnemu ,svetu, da pri&ie z delom za materialno pomoč i>oreči se Jugo-; slavi ji. I In tako nfiim njegovo življenje in njegovo delo samo odgovarja na tisto prvo vprašanje, .ci sem ga bil v začetku omenil, caj da je bil Adamič Slovenec ali Američan. Vprašanje se je azvozljalo. Pred nami stoji predvsem velik človek, ki je orišel z majhne zemlje, človek velikega duha, ki se je prepojil s širino in globino svoje ^velike nove domovino—srce pa se mu le vedno nagibalo k svoji majhni rodni zemlji, iz katere je iz-jel, k svoji slovenski materi, ki ga je na tej slovenski zemlji rodila, k svojemu slovenskemu larodu, ki mu je dalo duha njegovih pradedov. Njegov duh se je sprostil v genija v velikem svetu, da ga je lahko poklanjal svoji majhni zemlji in svojim ljudem. Veroval je v tisto Ameriko, ki bi lahko pomagala vsemu .obubožanemu svetu k blagostanju jn miru na svetu. Tako ,še Дапеб mislijo mnogi, ,mnogi pravi in napredni Američani. Ljubil je vse, kar je le-ipeg^, .in dobrega v Ameriki in zaniqeval je vse, kar naliči na-..rod narodov, kakor je sam imenoval amerikanski narod. Dobršen del, skoraj bi trdil, največji del svojega književnega dela pa je posvetil priseljencem in v veliki meri tudi slo-venokin;! In končno vsem jugoslovanskim izseljencem. Neprecenljiva zasluga Adamiča je :ii'av .v .tem, .da so stari Ameri-WPi zapeli pravilno gledati na pniseljmice, saj so jih še pred petdesetimi leti imeli za manjvredne. A o priseljencih piše Adarmič tal^ole: "V zadnjih štiridesetih letih smo mi naseljenci, posebno -mi Jugoslovani, nakopali ,nič koliko premoga in rude, in natopili večino jekla .v Združenih državalk Večinoma smo bili na.yadni delavci in smo izkvizšili nekaj najvažnejšega dela lar purchases at your bank. FOR THE BIG THINGS IN YOUR LIFE, BE READY WITH U.S. SAVINGS BONDS The V. S. Government does not pay for this advertising. The Treasury Department thanks, {or their patriotic donation, the Advertising Council and EN AKOPRAVN OST the MAY Mi dajeniQ in izmeџjavamo Eagle znamke COS BASEMENT Л.Г. Deški pralni Reversible Poplin JACKETS 2 .99 Importirani jopiči, ki se operejo, nosijo na obeh straneh in so nezmočlji-vi; iz finega Poplina, obratna stran iz s^nfo-rizirane* Plaid flanele. Temno plava, rdeča ali siva barva, v merah 8 do 18. Poštna in telefonska naročila sprejeta . . . Pokličite СНегу 1-3000 The May Co.'s umetno prezračeni _ oddelek v kleti z deško opravo ' Deški S prešito podlogo Motorcycle JACKETS 9 Najbolj privlačni jopiči te sezone! črni motorcycle jopiči, z velikimi žepi in pasom . .. obšivi z zlatimi zvezdami in zajčjo nogo na prednjem zipper ju. Iz Boltaflex plastike, ki izgleda kot usnjo .. prežita rayon podloga in volnena vniesna podloga. Mere 6-13. Deške 1.99 do 2.95 znanega izdelka praznične srajce, športne srajce !2 za 1.59 VSAKA športne $rajce . . . У znanem izdelku iz sanforizi-ranega* broadcloth, rayon ali gabardine blaga v veliki izberi pisanih, plaid in drugih barvah. Mere 6 do 18. Praznične srajce . . . Fine deške, sanforizirane* praznične srajce z okrpglimi ovratniki in gumbi. V merah 6 do 18. Izbera plave, tan in rumene ter bale barve. Poštna in telefonska naročila sprejeta . . . Pokličite CHerry 1-3000 The May Co.'s umetno prezračen oddelek v ikleti z deško opravo STRAN 4 ENAKOPRAVNOST : "Opatoy Praporščak" ' Spisal FR. REMEC Nadaljevanje '—Oh, te skušnjave, te skušnjave, je dvoumno vzdihoval kaplan in napravil križ. Na tihem pa se je smejal, kajti bil je velik čestilec ženskega spola in dobro poznal slast in bolest—skušnjav in se za nobeno stvar na svetu ni tako malo menil, kakor za svojo obljubo čistosti. Opatu je vzpričo takega govorjenja kar kri sinila y glavoJn poi-pešil je svoje korak? kar jo le mogel. Ko se je kočija odp*^lja-la, se je grofica smehljaje priklonila do tal in opatu na svojih drobnih prstkih poslala poljub. Opata je to kar vrglo nazaj na naslanjač. —Strašna ženska, ta grofica, je dejal poleg sebe sedečemu kaplanu, ko je prišel nekoliko k sapi. Tako mlada—pa že tako pokvarjena. Celo meni je nastavljala mreže! Verjemite mi, to žensko si je izbral satan, da mu nalovi nekaj duš. Kake skušnjave je moral pretrpeti moj ubogi Rovan? xxvni. Na dvorišču šentlamberškega gradu je Rovan učil grofico Heleno jahati, ali njegove misli niso bile zbrane in njegovi pogledi so vedno iskali, kje da se prikaže Margareta. A ni je bilo videti, pač pa je zapazil, da je vojvodi-nja pri nekem oknu opazovala, kako poučuje grofico Heleno. CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarbron 2-3179 Glen Ellyh Acres Nursing Home For Aged and III 24 Hour Registered Nursing Care Hospital Care and Special Diets $50 a week — State License 1 Block North of Roosevelt Rd. 66 LOWELL AVENUE Glen Ellyn 4225 BUSINESS OPPORTUNITY CHILDREN'S WEAR SHOP — Established 12 years. N. Side. Selling due to sickness. Featuring National Brand Name Merchandise. Unusual opportunity. Stock fixtures and Good will $8,500. Cash required. BRiargate 4-6161 Apt. 402 DRIVE-IN — With Frozen Ice Cream business with limited living quarters on premises. Good going business, new building, new equipment. Owner will sell to reliable party on contract basis. — Arch Dewey Real Estate, 104 Downer, Aurora, 111. Aurora 6-1234 - AUrora 6-1145 FLORIST — Fully equipped. Good location. Good opportunity for couple. Quick sale. SHeldrake 3-0075 WOODWORK SHOP — Wpnderful opportunity. Completely equipped. For store fixtures. New machinery. Call after 10 a.m. MOhawk 4-6111 CONFECTIONERY - DRUGS -SUNDRIES and SCHOOL SUPPLIES — One room in rear. Owner. BErkshire 7-1521 or TUxedo 9-9694 COCKTAIL LOUNGE — N.W. Side. Dining room-kitchen facilities; air conditioned, exhaust fan and ice cube machine. Good going business. KEystone 9-4674 until 6 after 6—JUniper 8-9698 —Danes ste jako dolgočasni, gospod Rovan, je mlada grofica karala svojega učitelja. Kje pa so vaše misli? Ali ste morda zaljubljeni? —Ne, grofica, zaljubljen nisem, je skoro melanholično odgovoril Rovan. —Ah, to mora krasno biti, če je človek zaljubljen, je sanjarila grofica. Jaz sem že večkrat po-kusila se zaljubiti, a ni šlo. A če mene kdo nesrečno ljubi—to je nad vse lepo. Ali se nečete v mene nesrečno zaljubiti, gospod Rovan? Melanholija vam jako dobro pristoja. Jaz bi vas povabila na svojo poroko. Kako imenitno bi to bilo, ko bi vi bili pri poroki, orgle bi pele, vi bi pa od nesrečne ljubezni vzdihovali. To bi gotovo prav znatno povzdignilo celo slavnost. —Vi ste nenavadno človekoljubna dama, milostijiva grofica, se je norčeval Rovan, ali obžalujem, da vaši želji ne morem ustreči. —Mislila sem, da ste bolj galantni, je dejala grofica. Doslej je bil še vsak gospod v mene zaljubljen, kdor me je poznal. Celo pater Vinfrid, ki me je učil pisati in brati, je bil zaljubljen v mene. Pomislite—duhovnik! In kako globoko je vzdihoval in kako je obračal oči! Cele tri mesece me je nesrečno ljubil! S takim kramljanjem je minil čas pouka. Vojvodinja se ves ta čas ni premaknila od okna, nego pozorno opazovala Rovana. —Lep mož je ta Rovan, mlad in cvetoč—in pravi vitez v vsem svojem obnašanju, je vojvodinja govorila sama sebi. Albertus je tudi še lep mož—ali mladost je izginila in z Rovanom se ne more primerjati. Sanjavo je vprla glavo ob roko in motrila Rovana s pogledi. Chicago, m. DOMESTIC HELP WOMAN — Complete care of 2 children ages 1 and 2. Stay. 5 day week. Light housework. Bittersweet 8-2579 REAL ESTATE FOREST LAKE — Near Lake Zurich. Brick homes, 3 bedrooms, full basement, modern cabinet kitchens, ceramic tiled baths. $16,500. Highways 12 or 22 to Quintins Road, North to Highland Drive, % mile East to Garden-In. — Tony Ilice, Highland Dr. and Garden-In. _ GEneral 8-4328 BY OWNER — Large 6 room brick residence, 3 bedrooms; side drive, brick garage. Lot 50x125. Full basement. Can be rented as flat. Gas heat. Many extras. Low 20s. Will take back mortgage. 628 N. Central Park Nevada 8-0090 _ or RAndolph 6-3909 FINE BENSONVILLE SECTION —3 bedroom frame ranch. Full basement, Youngstown kitchen. A wonderful place to live. Only $2,800 down. GLadstone 5-5330 BRICK 2 BEDROOM RANCH — Gas forced air heat, 2 car garage, side drive, wide lot. $2,700 down. GLadstone 5-5331 DEERFIELD — Briarwood Estates By owner — $35,000. Will sell on contract. 4 bedrooms, 1-22x20 ft. May be used as family room or den, 2 baths, separate dining room, large closets, Thermopane windows thruout. Large comer u" garage. Near schools, churches, shopping area and transportation. Weekends call Deerfield 1578; weekdays . _LOngbeach 1-8410 V katerih je trepetal plamen notranje razburjenosti in Ijubav-nega poželjenja. Ko je bil poduk končan in je Rovan z grofico Heleno šel proti grajščinskemu vrtu, prihitela je k njemu dekla in mu sporočila, da želi Margareta z Rovanom govoriti. —Ali imate kake tajnosti? je zvedavo izpraševala grofica, in ker ni dobila takoj odgovora, je kategorično izjavila: Jaz grem z vami, gospod Rovan. Jaz vas bom ščitila in branila, če bi vam hotela Margareta kaj zlega storiti. Rovan se je moral smejati, a ko je spremstvo mlade grofice sicer vljudno ali odločno odklonil, se je ta mogočno razkorači-la: —Tako torej—je rekla z veli-kim ogorčenjem—ravnate z menoj, ki sem vam ponudila svoje varstvo in svojo pomoč. To je grdo od vas, gospod Rovan, zelo grdo. Jaz si to zapomnim. Odslej vas bom prezirala. In ko te besede niso napravile nikakega vtiska na Rovana, je začela grofica prositi: —Vzemite me seboj, gospod Rovan; jaz sem jako radovedna —Ali milosti jiva grofica—če želi gospodična Margareta z menoj na samem govoriti, vendar ne morem vas pobaviti na ta razgovor. —Pa pustite vrata odprta, da bom lahko prisluškovala, je šepetala grofica. Vsaj to storite. —Ne, grofica, je rekel Rovan, ki je postal že nepotrpežljiv, tudi te želje vam ne morem izpolniti. —Dobro! Vi ste tiran! In to vam povem—jaz vas nikdar več ne pogledam. Grofica se je obrnila in stekla po stopnicah doli, medtem ko je stopil Rovan v sobo, katero mu je bila dekla pokazala. Margareta je bila sama v sobi. Hladno je odzdravila Rovanu in ga povabila, naj sede. —Omenili ste včeraj neko pismo, gospod Rovan, je začela Margareta, a jaz nisem razumela, kaj ste hoteli reči. Prosim, pojasnite mi stvar. —To je hitro storjeno, je odgovoril Rovan. Ko sem prišel v Rein, da bi bil zaslišan kot priča proti vašemu bratu Albertu-su, mi^ je prinesel hlapec vojvo-dinje Viride pismo, v katerem ste me prosili, naj ne pričam proti vašemu bratu. —Jaz da sem vam pisala? je strmela Margareta. Jaz? Nikdar! —Ne zamerite, plemenita gospodična, je rekel Rovan, ali vašega začudenja ne razumem. Tu imam pismo. Shranil sem je za spomin. Pri teh besedah je posegel Rovan v žep in izročil Margareti pismo. Margareta je komaj razgrnila pismo, ko je prebledela, pogledala hitro na podpis in potem silno razburjena zaklicala: —O, to je sramota, neodpust-na sramota!—Gospod Rovan, prisegam vam pri spominu na svojo mater—jaz tega pisma nisem pisala. —Ne? se je čudil Rovan. Kdo pa? Saj je podpisano vaše ime. —Jaz tega pisma nisem pisala, je, slovesno zatrjevala Margareta. Zgodila se je grda zloraba mojega imena. Ali hočete biti tako prijazni in mi prepustiti to pismo ? -^Gotovo, plemenita gospodična, je rekel Rovan in veselo dostavil: In se prav všeč mi je, da vi tega pisma niste pisali. —Zakaj? se je čudila Margareta. —Ker sem'imel vse drugačne pojme o vas in o vašem značaju. To pismo je za vas nekako poniževalno in to me je bolelo. —Hvala vam za te besede, je rekla Margareta in podala Rovanu roko. Razgovor je bil s tem končan in Rovan je odšel. Komaj so se vrata za njim zaprla, je padla Margareta na stol. Solze so ji zarosile oči in njene tresoče ustne so mrmrale: —Vojvodinja je zlorabila moje ime in me ponižala in osramotila, da bi rešila — svojega ljubimca ! Bolest in jeza sta jo tako prevzeli, da je začela bridko ihteti. Trajalo je precej časa, predno se je nekoliko umirila in mogla raz-mišljevati. —Iz teh razmer moram ven— naj velja kar hoče, je končno rekla z največjo odločnostjo. Ven iz te gnilobe in pokvarjenosti. Prvega vzamem, kdor me zasnubi—naj bo kdorkoli, samo da pridem med druge ljudi in v drug kraj. Tukaj mi ni več ostati. Ko je Rovan šel skozi vežo, je slišal i? kuhinje hrupen prepir, hripavo petje in glasen smeh. Med pošlo sta sedela Matija, ki je bil Rovana spremil v Št. Lambert, in pa grajski kaplan, in Rovan je slišal, ko je Matija kričal: —In če ste stokrat blagoslovljen duhovnik, vendar ne poznate prave resnice. Vi pravite, da mož svoje žene ne sme posoditi nikomur! —Nikomur! je kričal grajski kaplan. To je smrtni greh! —To ni greh, je trdil Matija. Če vi to trdite, je to dokaz, da ne poznate svetega pisma. Rovan je pristopil k vratom, ki so bila samo priprta in pogledal v kuhinjo. Matija je imel pred sabo velik vrč vina, poleg sebe pa tolsto grajščinsko kuharico, ženo kočijaža Matevža, ki je tudi sedel za mizo in z odprtimi ustmi poslušal Matijev prepir s kaplanom. —Ti boš mene učil, kaj je v svetem pismu, je kaplan zanič-Ijivo zavrnil Matijo, ti, ki še brati ne znaš. —Če ne znam brati, znam pa poslušati, in kar sem sam slišal, tega mi še opat ne utaji, je go-del Matija. —Kaj si pa slišal, Matija, je vprašal kočijaž z veliko radovednostjo. —To, kar ste že vsi slišali v cerkvi, je dejal Matija. Ali poznate očaka Abrahama? Vsi so pritrdili, da poznajo Abrahama in da so že dostikrat o njem slišali. —Torej poslušajte, kaj poroča sveto pismo, je nadaljeval Matija. Abraham je imel ženo, kate ri je bilo ime Sara. Z njo je šel v Egipt, kjer je vladal kralj z imeneom Faraon. Ko je ta vi- ^America needs you, .■A««- • ■ -v.t iLook Up t del Saro, je vprašal Abrahama: Kdo je ta zala deklica? Abraham pa je bil lisjak in je rekel: To je moja sestra. In Faraon je vzel Abrahamovo ženo k sebi in je rekel Abrahamu: Naj ti da moj zakladnik toliko zlata, oslov, volov in velblodov. Ali ni tako, gospod kaplan? —Res je, je pritrdil kaplan, ali— —Nič "ali," se je togotil Matija, Abraham je svojo ženo posodil kralju Faraonu, zakaj bi torej Matevž meni ne posodil svoje žene ? Abraham je bil očak in tako imeniten mož, da je šq v sveto pismo prišel, Matevž je pa čisto navaden kočijaž. Zakaj bi Matevž ne smel tega storiti, kar je storil očak Abraham? Kaplan je bil že nekoliko vinjen in ni bil v stanu Matije zavrniti. —Torej, Matevž, je vprašal Matija, ali mi prepustiš svojo ženo ? Saj če bi ti bilo dolgčas po Maruši, lahko drugo vzameš. To je tudi dovoljeno. —Ne, to pa že celo ni dovoljeno, na noben način ni to dovoljeno, se je zdaj zopet oglasil kaplan in skočil s svojega sedeža. Vsak mož sme imeti samo eno ženo. —Vidite, gospod kaplan. Vi Popravljalnica čevljev se proda po zmerni ceni. Lastnik odide iz mesta. Vpraša se na 18509 ST. CLAIR AVENUE OPREMLJENO SOBO se odda v najem mirnemu moškemu. Vpraša se na 1153 East 61 st Street VAS MUCI REVMATIZEMJ Mi imamo nekaj posebnega prof reTmalixmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG CO. Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. ZAVAROVALNINA na ШбО BIZNIS - AVTO ■ ŽIVLJENJE Pomnite, da kakršnokoli zavarovalnino vi potrebujete, vam jo lahko preskrbi daniel stakich 815 EAST 185th STREET poleg St. Clair Savings & Loan Co. tel. KE 1-1934 svetega pisma prav nič ne p® nate, je z veličanstveno nostjo dejal Matija. Prav niž ne poznate! Kaplan je hotel ugovarj^^^ ali Matija ga ni pustil do ^ de, —Le potrpite malo, je jaz vam takoj dokažem, res tako. Le poslušajte, je postala Abrahamova stara in ni imela nič otrok, je začel Abraham na njo J® da je nerodovitna. Sara P® imela deklo, ki ji je bU® Hagar. In rekla je naj vzame Hagar za ženo. A ham je tudi res tako storil in imel dve ženi obenem. Ko je gar prišla v blagoslovljeni ® ' se je začela Sara ž njo prep'^,,' tako da je Hagar morala ^ tise. njo Ali angel Gospodov je šel p" in jo pripeljal nazaj. Tako v sv. pismu. Če je smel pj®^^ Abraham imeti dve ženi in je še angel Gospodov no nazaj pripeljal, sme tu