Telovadska. Napev zložil Fr. Schneider. Korakoma. Priobčil Fr. Cvetko. Po-nos-no, brat-je, le vko-rak, to so slo-ven-ska tla; pri-se-že naj med nami vsak, spev o - ri do ne - ba: So-vra-gom krep-ko v bran, od- i ^i| i '¦>¦ ,* 1^1rn• • *^r pr - to bra-tom dlan! Za do - mo - vi - ne moč in rast za - sta - vi svo - jo čast; do-mov - ju vo - ljo, moč du - ha in gor - ko kri sr - ca! ¦»¦ »f K podobi vojvode Mišida. dra ter je Sokolom daroval svojo sliko „ . . . , .... . . , . z lastnoročnim podpisom. Od vec strani smo dobili vpašanja, kaj r r pomeni napis na podobi vojvode Mišiča, _, , , v ., fci smo jo priobčili v zadnji štev. na 87. Podobe našlh zasluznih raoz. strani. Tamkaj stoji zapisano v cirilici: y Učiteljski tiskanii v Ljubljani, Fran=. cyjeaHH.eHHM aHMHiiM CoKo^iiMa 3a ycnoMeHV čiškanska ulica št. 6, je začela izhajati Ha BHaOB«aH 1919. BojBOja M\hb. P. Mmunh. vrsta podob naših zaslužnih mož po iz* Hobh Caa." virnih risbah akademičnega slikarja g. pro^ (Ujedinjenim dičnim Sokolima za uspo« fesorja Koželja. Doslej so izšle podobe menu na Vidovdan 1919. Vojvoda 2iv. Valentina V o d n i k a, Antona Martina R. Mišič. Novi Sad.) — Na Vidovdan Slomška in Josipa Stritarja. Pod 1. 1919 se je vse Sokolstvo naše države podobo je ime, kakor ga je dotičnik lastnc» strnilo v Novem Sadu v eno zvezo, usta* ročno podpisoval. Vsaka podoba je 47 cm novilo je Jugoslovenski Sokolski Savez. široka in 61 cm visoka. Ccna 3 din. — Te Te velike sokolske slave se je udeležil voj* podobe naj služijo za najlcpši okras vsaki voda Mišič kot zastopnik regenta Aleksam slovenski hiši in šoli! — Vrsta podob 155 se bo nadaljevala, da bomo imeli končno sobojevnik /.magovite srbske vojske v do» vpodobljenc vsc naše zaslužne možc. mačijo. Po vrnitvi je našel domovino vso izple* Kdo so pa to? njcno, razdejano. Najbolj je trpela šolska Ali jih ne poznate? Seveda ne! Rad bi mladina, ki ni imela ne učilnic in ne knjig. pa, da jih tudi vi poznate. In zato vam Zato se je zbral v Skoplju krog srbskih prinaša »Zvonček« njihovo sliko. učiteljev, med njimi moj prijatelj Milos To so moji prijatclji tam iz južne Sr« savljevid, ki si je nadel nalogo, da skrbi bije, iz prestolice Dušana Silnega — iz v prvi vrsti za čtivo mladini in zato je Skoplja. To je družinica srbskega učitelja pričel izdajati mladinski list »Zavičaj«, ki in velikega prijatelja Slovencev, gospoda je po vsebini podoben »Zvončku«. .Svetolika R. Milosavljeviča. List izhaja šele drugo leto, je tiskan v ^^^^^^^^^_ cirilici in stane letnih 10 dinarjev. j^^HB^^HH Vsi sotrudniki delajo pri listu požrtvo« ^^^^HI^^^B valno in brezplačno, zato zaslužijo vse; ^^^^^v*^^^B stranske podpore. Ker je naša narodn;i Hpt' ^^H dolžnost, da sc priučimo cirilici in srbske« ^^^^. ^^^ mu jeziku, zato bi bilo iskreno pozdrav* ^t"..- ^^B ljati, ako tisti izmed vas, mladi čitatelji, ' JBfcJS^ ^ čutite v sebi ljubezen do srbskega na* : ^^^¦BuU roda in do tesncga edinstva z njim, pa v^^^^^^^^^^k imate imovitejše starše, žrtvujete tistih 10 j^^^^^^^^^^l dinarjev in sc naročite na prihodnji let= ^^^^^^^^^^fl nik »Zavičaja«, ki prične izhajati v sep* ^^^™^^^^^™ tembru. Naročnina se pošlje na naslov: ... . .... . .... Upravništvo »Zavičaja« v Skoplju. Najmanjsa na shk^ — tista ljubka im= Ne bo vam žal, ako storite to, ker se ška z živiini, kot oglje črnimi ocmi, je boste na ta naein z ]ahkoto priučili ci» hčerka Ružica, srednji — tako resni obra. rilici in blagoglasnemu srbskemu jeziku. zek nam kaže hčerko Mileno m decko ]e pri tem se boste 5e zabavali nad lepo vsc< sinko Predrag. Cestita gospa jc njihova bino ki -}0 prina§a Hst. Taamica. prBn črnagoi. j----rr—^——-------------..^—. K obletnici prihoda regenta Aleksandra v L^jEfc* JjL^ '^^H Slovenijo. ^ESI^ "*? '^^1 prestolonaslednik Alcksander. Leto je, kar ^^^Kte/7 ':^^^Bl smo Sa Poz^rav'Jali. proslavljali in mu po* ^^^|^k'-% ^V^f^^^^Hl klanjali svoja srca na domačih tleh. Slo« ^^B^fl^ ^^^^¦ffi^^^B venska mladina, ki niu jc trosila lani cvc» ^V^^Bl-' Mt[9Y»*^^H| tja s slovenskih vrtov, se živo spomin.ja ^^V^^^Bk g malih, belih devojčic. To je bila njegova ^ j. d smrt Počakajte> da sadjc do. jeraupa doKti? m ned0lZn°Stl kd° SC zori! Služite le svojemu zdravju. ako sad Aleksander! Te cvetke, ki so mu vzcve* vedno PrcJ umiJete- Picden ga pojestc. tele v krajih, ki jih je osrcčil s svojim obiskom, smo natrgali ter mu jih poklanja* Pomni! mo ob obletnici njegovega obiska, klicoo Ljub; svojega bližniega kakol- sam,ga !?u', , .,,.,, sebe! Bodi dober in blag! Spoštuj resnico! S^TTi.firnS vsekdS m V'adar' Bodi.praviaen! Ne ohrckuj! Ne kr.dif Delaj, delaj, delaj! hma Šetigova. 157 Ccnjeni gospoil Doropoljski! svoji scstrici Marico in Angelco ter smo Dovolite, da se tudi jaz oglasim v Va» priredile v Demšarjevem kozelcu v »Pel* šem »Zvončku«. Stara sem 13 let in si nadi« otroško predstavico. Udeležilo se je Vam dovoljujem že pisati pisemcc, ki ga predstave polno otrok in odraslih. Vsi so priobčite v prihodnji številki. Hodim v 6. nam ploskali, ko smo igrale. Deklamirala razred ljudske šole. Za razrednika imam je tudi nadučiteljeva Danica. Ker se jc g. Jakšeta. Najrajša imam predmet zgo* nabralo nekaj vstopnine, sem odposlala dovino, ki nam opisuje življenje naših pra* 30 K Jugoslovenski Matici. Obljubljamo, dedov Slovencev, Hrvatov in Srbov. da ko dorastemo, bomo še bolj podpiralt Z odličnim spoštovanjem Vas pozdravlja naše neodrešene bratce in sestrice! Slava pl. Schildenfeldova, Srčn0 Vas Pozdravlja učenka 6. razr. v Vranskem. Ivanka Suštarjeva, Odgovor: učenka IV. razreda v Zeleznikih. Ljuba Slava! Odgovor: Zgodovina je naša učiteljica. V njej LJuba Ivanka! spoznavamo življenje in delovanje naro* Tvoj domislek je vreden vse pohvale in dov, iz nje se učimo kreposti in vrlin, vsega priznanja. Napravile ste gledališko ona nam odkriva napake in zablode. Kar predstavo. Same ste imele lepo in pleme* je slabega, tega se bojmo! Naš narod nito zabavo; veselje so imeli z vami gle» mora biti narod poštenjakov, narod vrlih cialci; korist od vašega rodoljubnega dela mož in čednostnih žena! pa naj uživajo naši neodrešeni bratje in „ sestrej Glej, tako rodi dobro dejanje do« ber sadl Naj se vsa slovenska ndadina Gospod Doropoljski! zSane v takem delu! >, . .,... •-? - i i, Odpri srce, odpn roke, Prosim. posjite mi »Zvoncek«. \ .". bratovsk^ solzč! »Zvoncku« so lepe povesti. Jaz jako rada čitam povesti. * Elizabeta Počivalškova, Cenjeni gospod Doropoljski! učenka prvega razreda ljudske šole v Tudi jaz se hočem i Vami seznaniti, Krškein ob Savi. zato Vam pišem nekaj vrstic. Hodim v Odgovor: 4, razred ter se prav rada učim. Jako Ljuba Elizabeta! rada berem. Naročena sem na »Zvonček« Ej, kako me veseli, da se tudi Ti — \f tri leta ter ga vedno komaj pričakujem. učenka prvega razreda — pridružuješ mo* *^o ga dobnn, najprej preberem Vaš koti* jim mladim prijateljicam. Prav in lepo bi eek, pa tudi drugo me zamma. Imam bra= bilo, ko bi storile po Tvojem zgledu vse ta in sestrico, ki hodita v solo ter se prav slovcnske deklice. (l'ohvaliti moratn Tvojo pndno ucita. Ako mi dovohte, Vam bom čedno pisavo) ^e večkrat pisala. rrosim, da me uvrstite * med kotičkarje. Pozdravlja Vas Cenjeni gosp. Doropolj.ski! Milica Jenkova, Prosim Vas vljudno, sprejmite te vrsti^ n učenka 4. razreda v Litiji. ce v svoj kotiček. Odgovor: V šoli nam je pravil g. nadučitelj o po« LJuba Mihca! menu Jugoslovenske Matice. Da bi tudi Uvrščam Te v svoj kotiček in Te ob-- mi kaj darovali, sem se nekaj zmislila. enem vabim, da se še večkrat oglasiš. ČSm Učiti sem začela Kristico Dolenčevo, Ta» živahnejši so naši medsebojni razgovori, Ierjevo Tončko, Bogatajevo Cirilko in tem bolj se spoznavamo in radi imamo. 158 Dragi gospod Doropoljski! trudnika. Od številke do številke se veča Odkar scm naročnica »Zvončka«, Vani naš kroS- kar Je dokaz, da se je »Zvonček« pišem danes prvič. Stara sem 13 let. Do* vazširil in udomačil po vsej domovini. sedaj sem obiskavala ljudsko šolo v „ Šmartnem, a sedaj hodim v meščansko šolo v Ljubljani. Moj rojstni kraj je na Cenjeni gospod Doropoljski! gradu \Vagensbergu, uro hoda od Šmartna. odkar sem naročnica »Zvončka«, Vam Tu gonscm prezivda vsa otroska leta v išem dancs ič Stara sem 13 let in hos veselju m zalosti A morala sem se tudi fcm y v razred ljudske gole v Hrastniku. jaz locit! od ljubih starsev in bratcev ter obe g sestrQ sya Sokoličici. Nastopili sva nastopiti resno pot ziv jenja. v Zagorju, Trbovljah in v Hrastniku. Bliža se pomlad, moje najvecje veselje. Povsopomladi vse se veseli, je kotičkarje in mi sporočite, ako se stnem vse se raduje in živi. o priliki zopet kaj oglasiti. Srčno Vas pozdravlja Čebelica se je zbudila, Ivanka Krivčeva, razstrla je rumena krila, učenka y razreda v Hrastniku. na pisan cvet se je spustila, Odgovor- se sladkega medu navžila. 6 ' Ljuba Ivanka| Raj sanjajoč si ti, pomlad, , Mislim, da si šolo sedaj^ zaključUa z v bridkosti si tolažbe mati, dobFlm uspchom m da uzivas zlati cas po. bodočnosti si moje sad, cltmc- ..Dov°!j /i bo casa za odmor in uteha, ko mi jad veselje krati. razvednlo. kadar pa ne bos vedela mc .„. , \T , .. drugega poceti, sedi in pisi, da se še kaj Vljudno Vas pozdravlja pogovoriva! Mira Kepova, r& » učenka II. mešč. š. v Ljubljani. Odgovor: Spoštovani gospod Doropoljskil Ljuba Mira! Oprostite, da Vam tako dolgo nisem Tvojo »borno pesemco« sem malo opilil. pisal. Jako mi ugaja »Zvonček«. Najbolj Seda> se gladkeje čita/ Samo vrstice »bo* mi je vgeč povest »Gašpar, Mihec in Bal« dočnosti si moje sad« ne morem umeti. tazar« in igra »Prstan«. Lani smo igrali Pustil sem jo neizpremenjeno, da nam sa* jgr0 »Prstan«. Jaz sem bil Riko. Po igri ma razložiš, kaj si hotela z njo povedati. smo pa vsi igralci zboleli na ošpicah. Le« m tos smo igrali igro »V delu je sreča« in »Morje plaka«. Jaz sem bil Dreta, črev» Vclecenjeni gospod Doropoljski! ljarski pomočnik. Letos smo tudi nekateri Jako sem se razveselil prve številke >gralc» zboleli na noricah »Zvončka«. Jako mi ugaja. Ugaja mi pa Star sem 9 let. Hodim v III. razred zato, ker je v njem mnogo lepih povesti, ljudske sole. Za uciteljico lmam gospodio pesmi in slik. Ko pridem iz šole, berem no NVudlerjevo. Imam jo jako rad. Imam Vaš list ali z drugo besedo: Vai kotiček. tudi sestnco. Ime ji je I.jubica V velikonočnih počitnicah ga bom lahko , Jaz hordTlm k sokolskemu naraščaju te« prebral. Hodim v IV. razred ljudske šole lovadit. Uci nas brat Ivan Golob. Ucimo v Kranjski gori. Star sem deset let. se ™]e.z ,batmamu. .... ,. , . Mislim, da mi ne odrečete prostora v Tukaj bom napisal kratko zgodbo, ki svojem kotičku. sem si jo izmishl, ko sem bil sam doma. Z odličnim spoštovanjem! Zgodba se glasi takole: Viktor Smolej, Povest o Metki inlvančku. v Kranjski gori št. 77. Živela je mati, ki je imela hčerko in Odgovor: sina. Deklici je bilo ime Metka. Dečku so Ljubi Viktor! rekJi poredni Ivanček. Deklica je bila po« Ne odrekam Ti prostora v svojem ko> slušna, pobožna in snažna. Deček je bil tičku — obratno, vesel sem novega so« neposlušen, poreden in nereden. 159 Zaradi tega je imela mati rajša Metko. Pred enim tednom smo šli z gosp. nad» lvanček ji jc to zavidal. Zato ji reče ne« učiteljcm na phinino. Od doma smo Sli ob kcga dne: »Pojdiva v gozd jagod nabirat!« 71/«. Hodili smo 1 in pol ure. Pod planino Metka vzame košarieo in gresta. l'red je studenček. Tam smo se odpočili in gozdom jc bil globok jarck. Ko pridetu okrepčali. Nato smo šli naprcj. Kmalu do gozda, vzame Ivanček velik kamen in smo bili na planini. Težko smo čakali, da ga vrže v jarek, da bi videl, kako je glo« se Italijani umakncjo po rapalski pogodbi bok. Tedaj reče Metki: »Poglej. če je ka» / našc krasne planinc. Ta planina leži mcn prišel že na dno jarka.« Metka sc 1469 m visoko v Karavankali in je tik vrha skloni in gleda. Ivančck jo sune, a k sreči Peči, ki tvori mcjo trch držav, in sicer na« se je Metka ujela za praprot. še, italijanske in nemškoavstrijske. Naš Potem gresta oba domov. Metka pove gospod nadučitelj nam je takoj v šoli na* materi, da jo je Ivančck sunil v jarek in znanil, da sta dohod in planina prosta Ita* da bi ona lahko padla v jarek, ako bi se lijanov. ne ujela za praprot. Mati je Ivančka na< Na planini smo imeli prav lep razgled brisala z brczovko. A vse to ni nič po* po Koroškem. Pod seboj smo videli lcpo magalo. Neko noč sc mu je sanjalo, kako Zilsko dolino z rekama Zilo in Zilico. Na» je v peklu. Ko se je zjutraj zbudil, je ob- sproti se dviga gora Dobrač, odbita od po« ljubil materi, da bo odslej pridnejši, In trcsa. res, poboljšal se je. Metka in mati sta bili Zadaj pa so Visoke Ture. Na desni je tega prav veseli. Zgornji Rož, po katerem sc vije velika re* In živeli so še mnogo let srečno. . ka Drava. Pod Karavankami je lepo Baško Prosim, če priobčite to v svojem ko? jczero, a proti scverovzhodu Vrbsko je« tičku! zero. Še bolj proti sevcru se lesketa del Presrčno Vas pozdravlja Osojskcga jezera. V Zili je pa še malo vtjanj Preseško jczercc. .\'a jugozapadu se širi T . , T , . ¦ Kanalska dolina z razsutim svetiščem iMa« Ljuban Jakse, tere božje na višarjah. Vransko pn Celju. g,. sm0 prQti domu odičenj s pestrim Odgovor: cvetjem rododendrom — ravšjem. Ljubi Ljubanl Oj, zemlja širna, zemlja lepa, O, kako hudobno srce je imel Ivanček v n *> vsa si bila naša last! Tvoji povesti! Dobro, da so ga sanje spra* ' rav leP pozdrav od \ ase vile na pravo pot. In prav je, da ga Je Berte Vestrove, mati namazaia z brezovo mastjo. — Kar učenke iz Rateč. se pa ostalega Tvojega pisma tiče, Ti mo* Odgovor: ram javiti, da me je prav razveselilo. Ljuba Berta! Gledališke igre so pač lepa in koristna zas . bava. Všeč mi seveda ni, da se vas po ,LcP° m Jas.n0 SI povcdala, kar si videla predstavi vedno Ioti kaka sitna bolezen. ob dn-nein izletu v nase gore. Toda junalko telo premaga take otroške Slovenski svet, ti si krasan, nadloge. Le prehlada se je treba čuvati. ,. . h PoIn, nebeske si lepote! Kadar ga gledamo, nam ponos ln veselje * širita srce. A naš ponos bo še večji in naše veselje bo še iskrenejše, kadar bo združe* Velecenjeni gospod Doropoljski! na z Jugoslavijo vsa naša zemlja, ki so si Tudi jaz se V.m predrznen, pisati. T«, ^T^Ts^^tL^zSi mu si dovoljujem prilont. sp.s »Na pla= dJn ko b . khko navclu.šeno vzkliknila z nini«. Jaz hodjm y II razred II. odd. os. ^ lavnim nikom Simonom Gre« novne sole v Ratecah. Uci me gospod nad- gorčičem. ucitelj Ivan Zupancie. Mene najbolj ve? h seli spisje, računstvo, zcmljepis in zgotfo« Bog živi vse Slovene vina. pod streho hiSe cne! 160