ZAPUŠČENA NASELJA V GORSKIH OBMOČJIH FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE: MOŽNOSTI OKREVANJA ŽELEZNE DOLINE AVTORJI dr. Igor Jelen Università di Trieste/Univerza v Trstu, Piazzale Europa, 1, I – 34127 Trst, Italija igor.jelen@dispes.units.it, https://orcid.org/0000-0003-1964-9232 dr. Erika Džajić Uršič Fakulteta za uporabne družbene študije Nova Gorica, Gregorčičeva ulica 19, SI – 5000 Nova Gorica, Slovenija erika.ursic@fuds.si, https://orcid.org/0000-0003-4001-7002 mag. Michael Beismann Regionalsynergie Innsbruck, Weißgattererstraße 16/3, A – 6020 Innsbruck, Avstrija beismann@regionalsynergie.com dr. Peter Čede Universität Graz/Univerza v Gradcu, Institut für Geographie und Raumforschung/Inštitut za geografijo in prostorske raziskave, Heinrichstraße 36, A – 8010 Graz, Avstrija peter.cede@uni-graz.at dr. Ernst Steinicke Universität Innsbruck/Univerza v Innsbrucku, Institut für Geographie/Inštitut za geografijo, Innrain 52f, A – 6020 Innsbruck, Avstrija ernst.steinicke@uibk.ac.at DOI: https://doi.org/10.3986/GV94206 UDK: 911.372.9:711.13(450.36) COBISS: 1.01 IZVLEČEK Zapuščena naselja v gorskih območjih Furlanije - Julijske krajine: možnosti okrevanja Železne doline Prispevek na primeru gorskih vasi v Furlaniji - Julijski krajini, ki doživljajo depopulacijo, osvetljuje, da lahko nove oblike priseljevanja izboljšajo videz in socialno-ekonomski položaj perifernih območij v Alpah. Na pod- lagi statistične analize je obravnavno trenutno stanje gorskih vasi (območja), podkrepljeno s terenskimi raziskavami zapuščenih naselij. Rezultati kažejo, da so »novi priseljenci« nosilci inovacij, ki dajejo zagon različnim dejavnostim, zlasti kmetijstvu, turizmu, umetniškim in kulturnim dejavnostim ter imajo bistve- no vlogo pri prestrukturiranju nepremičninske dediščine in pri obnovi zapuščenih naselij. Njihova dejavnost omogoča vzdrževanje in vse večjo regeneracijo alpske pokrajine, kar z oblikovanjem novega kme- tovanja spodbuja nove družbene strukture. Vas Dordolla v Aupski dolini (Val Aupa) se je nedavno izpostavila kot lokalno središče teh inovacijskih gibanj, vpliv pa se kaže v celotni dolini. Model procesa regeneracije je mogoče uporabiti tudi na drugih depopulacijskih gorskih območjih Furlanije - Julijske krajine in širše. 135 Geografski vestnik 94-2, 2022, 135–148 Razgledi RAZGLEDI vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 135 KLJUČNE BESEDE migracije, gorska območja, revitalizacija, vasi duhov, Furlanija - Julijska krajina, Italija ABSTRACT Abandoned settlements in the mountainous areas of Friuli-Venezia Giulia: the possibilities of recovering of the Canal del Ferro The aim of this work is to demonstrate that new immigrations improve the appearance and socioeconomic situation of remote alpine regions. Friuli mountain villages, having become sparsely inhabited or indeed real ghost towns, are particularly suitable areas for such studies. The research builds on the one hand on analysis of the current state of the art as well as on analyses of official statistical data. It is on the other hand derived from own surveys in the course of investigative visits to all ghost towns in the research area. The results show that newcomers bring innovation and new impulses in agriculture, tourism, artistic and cultural sphere and play a key role in renovating existing buildings, reusing fallow plots of land and estab- lishing a creative dynamic. Their activities increasingly enable the regeneration and maintenance of alpine cultural landscapes, resulting in new social and agrarian structures, which are emerging as »new farm- ing« in the study area. The village of Dordolla in the Aupa Valley has recently established itself as a centre of innovation of these new processes and its achievements are evident in the rest of the valley, too. The regen- eration processes analysed in the study area could also be transferred to other remaining partially abandoned settlements in Friuli-Venezia Giulia and broader. KEY WORDS migration, mountains, revitalization planning, ghost villages, Friuli-Venezia Giulia, Italy Uredništvo je prispevek prejelo 19. oktobra 2021. 136 Igor Jelen, Erika Džajić Uršič, Michael Beismann, Peter Čede, Ernst Steinicke Zapuščena naselja … vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 136 1 Uvod V gorskih območjih Furlanije - Julijske krajine je pojav t. i. novih gorščakov (visokogorcev, angle- ško new highlanders) oziroma migrantov iz ugodja (amenity migrants), postal vse pomembnejši. Pojav »mest duhov« (ghost towns) ali v primeru Furlanije - Julijske krajine bolje rečeno »vasi duhov« (ghost villages), je pojav, ki je postal viden predvsem v kontekstu zapuščenih naselij v drugi polovici dvajse- tega stoletja (Fourny 2018). »Novi priseljenci« imajo topogledno velike zasluge, saj so po letu 2000 vidno prispevali k okrevanju zapuščenih naselij. Zaradi priselitev se zdi, da se procesi opuščanja upočasnju- jejo, gorska območja v  Furlaniji - Julijski krajini pa so si demografsko opomogla. Stoletni trend depopulacije se tako obrača, saj se vse več ljudi oziroma družin iz nižinskih območij preseljuje v doli- ne gorske Furlanije - Julijske krajine, tako trajno, kot začasno z namenom iskanja boljših življenjskih pogojev poveznih z gorskim okoljem. Čeprav je skupna bilanca med odselitvami in priselitvami še vedno negativna, pa je pri več zapuš- čenih naseljih prišlo do repopulacije. Med najprivlačnejšimi lokacijami priseljevanja, ki sicer niso posebej primerna za turizem in prebivanje, je tudi Železna dolina (Canal del Ferro) (slika 1). Naselja v dolo- čenem smislu ponujajo »eksperimentalne pogoje«, kjer je mogoče slediti različnim učinkom teh »novih« naselij – funkcionalnim, družbenim in gospodarskim. Zlasti je mogoče opazovati različne vidike ino- vacij, ki so značilne za nove prihode in bi zato lahko predstavljale vir navdiha za podobne razmere na drugih obrobnih območjih alpskih dolin Furlanije - Julijske krajine. Nekateri avtorji opisujejo večino novih priseljencev kot »nove pionirje« (new pioneers) (Jacob 1997; Bender in Kanitscheider 2012; Čede s sodelavci 2018). Že s kratkega obiska vasi v Železni dolini je mogoče razumeti, kakšni so učinki okrevanja; čeprav se zdijo te vasi še vedno zapuščene. V nekaterih vaseh so vidni učinki obnovitve gradbene dediščine, lokalne infrastrukture in kmetijskih dejavnosti, ki so na splošno posledica novega priseljevanja. Z raziskavo smo hoteli preveriti ali se na tem območju pojav »vasi duhov« (popolnoma zapušče- ne vasi) še vedno širi ali pa je v procesu regresije. Nadaljnji cilj je bil opredeliti, katere so glavne novosti, ki so jih ustvarili »novi priseljenci«, tako v kulturnem kot gospodarskem smislu. Najprej se avtorji sprašujemo ali gre le za ponovno oživitev kmetijske dejavnosti, ki je bila preki- njena v času opuščanja – morda pred eno ali več generacijami, morda v smislu dejavnosti krajšega delovnega časa (sezonsko ali delo ob vikendnih) ali pa je mogoče opazovati povsem nove načine izko- riščanja naravnih virov. Wilson (2009) na podlagi novih postproduktivnih idej navaja, da je gospodarski dobiček element, ki v takšnih primerih zaseda drugo mesto glede na ostale dejavnike priseljevanja. Nadalje nas je zanimalo ali bi bili »novi gorščaki« sposobni dati zagon novemu gospodarskemu ciklu in drugim nekmetijskim dejavnostim na teh območjih. Po mnenju avtorjev lahko na primer takšno gospodarsko okrevanje le okrepi privlačnost podeželja, kar povzroči vrsto pozitivnih učinkov, vklju- čno z boljšim vzdrževanjem kulturne pokrajine in zmanjšanjem tveganj povezanih z upravljanjem gorskega okolja (na primer požari, poškodbe gozda zaradi bolezni in škodljivcev). 2 Teoretična in metodološka izhodišča Fenomen novega priseljevanja na obrobna območja je razumljen kot zavestna izbira selitve lastnega prebivališča iz urbanih območij v oddaljena, gorska območja, zaznana kot privlačna in ga je mogoče kon- tekstualizirati kot gibanje protiurbanizacije (Berry 1976) in migracije iz ugodja (amenity migration) (Graves 1980; Moss 2006). Ta vključuje tudi tisti del prebivalstva, ki svoje kognitivne okvire delovanja (Besednjak s sodelavci 2021) oblikuje na način vzpostavljanja življenjskih pogojev z več prebivališči (McIntyre 2009), posledica česar je stalna mobilnost, kar je v nasprotju z načelom stalnega prebivališča. Glavni razlogi za migracije so povezani z možnostmi okolja, ki ponuja boljšo kakovostjo življenja ter možnost različnih prostočasnih dejavnosti (Moss in Glorioso 2014; Steinicke, Čede in Löffler 2012; Steinicke s sodelavci 2014). 137 Geografski vestnik 94-2, 2022 Razgledi vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 137 Novejše raziskave kažejo potencial, ki ga predstavljajo nove oblike kmetijstva in novo kmetovanje (new farming) (Gretter s sodelavci 2019), kot tudi možnost, da migranti iz ugodja (s celim gospodinj- stvom) izboljšajo lastne standarde zdravja, prehrane ter na splošno okoljskih in socialnih lastnosti (Cretton 2018). Cretton (2018) ugotavlja tudi, da taista gibanja oblikujejo nekakšno gentrifikacijo določenih delov Alp, zlasti na območjih z večjimi turističnimi znamenitostmi. Na eni strani novi priseljenci dajejo zagon projektom in novim dejavnostim, zlasti kulturnim (na primer organizacije dogodkov, razstav ali kon- certov), po drugi strani pa lahko dajejo nov zagon dejavnostim, ki se običajno izvajajo zlasti v kmetijskem sektorju (tradicionalna raba zemljišč, oživitvitev zapuščenih struktur). Kljub ustvarjalnosti novih pri- seljencev ter pomenu ugodja migrantov za zagon nove dejavnosti se smatra, da se takšni inovativni doprinosi ne morejo predstavljati linearnega modela – prostorsko in/ali časovno (Hägerstrand 1969; Mayer in Meili 2016). Te »pionirske zagonske dejavnosti« je mogoče najti tako v naseljih duhov, ki so v procesu opušča- nja kot tistih, ki že doživljajo (ali jih dosegajo) procese okrevanja. Kar zadeva slednje se zdi, da se strokovna literatura ne ukvarja veliko s tem, kako se ta okrevanje kažejo. Namen raziskave je zato tudi preučiti število, poreklo in dejavnost »novih pionirjev«, doslednost projektov revitalizacije ter sorodne kultur- ne in gospodarske novosti v pokrajini. Članek temelji na treh hipotezah: (1) prisotnost priseljencev ustvarja koristi tako za okrevanje zaseb- nih kot javnih opustelih stanovanjskih struktur (artefakti, infrastrukture, povezave, servisna omrežja), (2) priseljenci prispevajo k oblikovanju novih oblik kmetijskih dejavnosti in tvorijo nove družbene kate- gorije – »novih pionirjev«, (3) dejavnosti »pionirjev« se odražajo na drugih socialnih, gospodarskih in kulturnih dejavnostih. Raziskava je vključevala dve fazi dela: (1) splošen pregled trenutnega stanja nekdanjih vasi duhov in delno zapuščenih območij Železne doline (Canal del Ferro) ter (2) podrobne individualne interv- juje v občini Možac (Moggio Udinese) v Aupski dolini (Val Aupa). Empiričen del raziskave je obsegal tako uporabo uradne statistike kot terensko delo s kartografsko analizo zapuščenih vasi. Poleg upoštevanja trenutnega stanja in ovrednotenja uradne statistike, je bilo treba tudi posodo- biti zemljevide glede rabe (in delovanja naselij), za katere je bila značilna depopulacija do leta 2000. Podrobnjše raziskave so se začele leta 2018 in so trajale do leta 2021, ko so bile vse vasi duhov pono- vno obiskane. Te vasi so bile v sklopu drugih raziskav kartirane že leta 2005. Določeno je bilo (trenutno) število prebivalcev, funkcija stavb in raba zemljišč. Najpomembnejša raziskovalna metoda so bili kvalitativni polstrukturirani intervjuji z vsemi tam- kajšnjimi prebivalci, ki so bili prisotni med terensko raziskavo. Poudarek je bil na poreklu, času prebivanja, zaposlitvi, premoženjskem položaju in starosti. Raziskavo so vodili sodelavci Univerze v Innsbrucku ob sodelovanju 34 študentov iz treh uni- verz – Innsbruck Gradec in Trst. Sodelujoči študenti so v sklopu raziskave tudi zaključili magistrske module (master module) na temo struktur šibkih gorskih območjih Furlanije - Julijske krajine (jesen 2018 in pomlad 2019). Terenska raziskava je omogočila obisk vseh takrat prisotnih družin in interv- juje z njimi. Od skupno 151 gospodinjstev (glej poglavje 4) se 111 oseb nahajalo v občini Možac (v različnih zaselkih). Polstrukturirani intervjuji so bili opravljeni z vsemi, tudi z osebami, ki imajo več prebivališč ter so bili le začasno prisotni v dolini. Čeprav so bili intervjuvanci obveščeni o ciljih in metodah raziskave, je večina začasno stanujočih izrazila nezaupanje do uporabe avdiovizualnih orodij (snemanja intervjujev) in zapiskov. Ker te osebe pogosto nočejo razkrivati zasebnega življe- nja, so bili pripravljeni povzetki terenskih poročil, ob upoštevanju, da je v takšnih okoliščinah dejansko nemogoče ohraniti anonimnost glede na majhnost naselij. Kvalitativna analiza vsebine (Mayring 2019) z uporabo kategorizacije ni bila izvedljiva, zato se je analiza zanašala na terenske povzetke. Stalni prebivalci naselij z razkrivanjem informacij in snemanjem niso imeli težav. Tudi po teh teren- skih raziskavah je še potekalo obiskovanje območja in spremljanje dogajanja v lokalnih medijih, na spletnih omrežjih in prek drugih virov informacij, tudi v obdobju Covid-19 (od začetka leta 2020 do maja 2021) (Čede in Steinicke 2007; Biesmann s sodelavci 2022). 138 Igor Jelen, Erika Džajić Uršič, Michael Beismann, Peter Čede, Ernst Steinicke Zapuščena naselja … vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 138 3 Demografska gibanja v gorskih območjih Furlanije - Julijske krajine Za gorske skupnosti Furlanije - Julijske krajine so tradicionalno značilna izseljenska gibanja (Zanini 1964), a je bilo kljub temu demografsko ravnovesje do petdesetih let 20. stoletja še vedno pozi- tivno. Presežek rojstev je nadomestil stopnjo depopulacije zaradi odseljevanja. Selitvena krivulja se je v goratih območjih začela obračati v »negativno smer« v sedemdesetih letih 20. stoletja. To je bilo pred- vsem na območjih, kjer sta se hkrati preletata negativni učinek upočasnitve naravnega prirasta prebivalstva in izseljevanje. Upoštevati je treba tudi učinke potresov leta 1976, ki so zajeli Furlanijo - Julijsko krajino v kriti- čnem trenutku transformacije k poznemu modernizmu ter v praktično vseh hribovitih in gorskih naseljih severne Furlanije povzročili ogromno materialno uničenje stavbne dediščine in gospodarske infrastrukture. Lokalne zgostitve prebivalstva v občinskih središčih pa so povzročile dokončno izgubo prebivalstva v obrob- nih in oddaljenih naseljih. Vse to je prispevalo, da je bila najbolj izrazita depopulacije prav v stranskih dolinah, ki so pogosto prometno slabo dostopne (ob upoštevanju mobilnosti z lastnim prevoznim sred- stvom). Takšen razvoj ima lahko velike posledice pri človeških virih in kulturni dediščini, saj vodi do točke, ko se mehanizmi prenosa, ki so značilni za generacijski prehod, prelomijo. Proces je, kot ugotavlja Steinicke (1991), dosegel višek ob koncu osemdesetih let 20. stoletja. Pozneje Čede in Steinicke (2007) ločujeta med popolnoma opustelimi in samo začasno naseljenimi kraji. Ti podatki so uporabni za razumeva- nje razvoja pojava opuščenih vasi vse do danes. Statistični podatki namreč še danes kažejo upadanje prebivalstva, čeprav so izgube precej nižje, kot so bile še v devetdesetih letih 20. stoletja. Letna izguba prebivalstva je bila v šestdesetih letih 20. stoletja 2,3 %, v osemdesetih letih pa 0,97% (ISTAT 2019; Beismann, Čede in Steinicke 2022). Najnovejši podatki kažejo, da je demografski položaj primerljiv z demografskim stanjem drugih italijanskih gorskih območij (Löffler s sodelavci 2016), a se kljub temu poudarja kritičen položaj tega območja. Od leta 1951 do leta 2020 se je število prebivalcev v furlan- skih goratih območjih tako rekoč prepolovilo – iz 132.827 (1951) na 66.102 prebivalcev (2020), v Železni dolini pa zmanjšalo za več kot 60 % – iz 18.699 na 6992 prebivalcev. Kljub dejstvu, da je število »novih priseljencev« manjše (sorazmerno in absolutno) kot v drugih alpskih območjih (na primer lombard- skih ali piemontskih alpskih predelih, kjer so migracije izmeničnih razmerij pomembne že desetletja), pa je v zadnjih letih vse pogosteje lahko srečamo nove prebivalce, ki pogosto niso iz Alp. Ta proces se je tu začel kasneje in se na splošno v vzhodnih Alpah odvija počasneje, kar je posledica dejstva, da na tem delu italijanskega alpskega območja ni velikih mest, kot so Torino, Milano, Brescia ali Verona, ki bi lahko napajala valove priseljevanja iz »ugodja« (ali »protiurbanizacijo«) v gorska območja. Obstajajo pa tudi drugi razlogi za »zamudo«, vključno s prisotnostjo politične meje na vzhodu, ki je pomenila oviro za trgovino in povzročala različne omejitve pri rabi zemljišč, zlasti za vojaške namene; dodatna razloga pa je mogoče najti tudi v popotresni obnovi ter gradnji velikih infrastrukturnih objektov, ki so na tem območju tradicionalno namenjene prometu dolgega dosega, kar pa je paradoksalno imelo nega- tiven vpliv na lokalne skupnosti (Jelen 2014). 4 Delno ali popolnoma zapuščene vasi Proces zapuščanja in trenutnega stanja vasi (na gorskih območjih Furlanije) je prikazana na sliki 1. V predhodni raziskavi (Steinicke, Cirasuolo in Čede 2007) je bilo poleg številnih primerov delne depo- pulacije zabeleženo 18 popolnoma zapuščenih vasi, leta 2021 pa sta bili takšni zgolj dve. To sta Chiout degli Uomini (leta 1921 z 68 prebivalci) in Vidali v Klužah (Chiusaforte) (leta 1921 s 84 prebivalci). Obe naselji sta danes ruševinah. Naselji sta bili zapuščeni tudi zaradi pomanjkljive obnove infrastrukture po potresih leta 1976. Prebivalstveno stanje na drugih 16 lokacijah kaže na določeno okrevanje, čeprav so številke nizke, na primer Riulade di Sotto in Riulade di Sopra sta vasi, ki sta prav tako uničeni in z malo 139 Geografski vestnik 94-2, 2022 Razgledi vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 139 prebivalci, medtem ko je v Stavoli kar 32 ljudi, ki lahko sodijo v kategorijo novih priseljencev. Naj ome- nimo, da je za to preučevano območje značilna velika jezikovna raznolikost, ki so odraža v lokalnih različicah zemljepisnih imen, ki združujejo krajevna narečja: furlansko, italijansko, slovensko in nem- ško govoreče prebivalstva. To pa tudi pomeni, da vsa zemljepisna imena niso uradno prevedena v slovenski jezik. Težko je določiti točno število prebivalcev teh vasi, saj niso trajno naseljene, in tudi zato, ker na pre- bivališčih niso vedno prisotni vsi družinski člani. Prav tako je treba upoštevati, da trenutna uradna statistika ne obravnava posebne kategorije prebivalstva, opredeljenega kot večrezidenčnega (posameznik ima tako stalno kot začasno prebivališče). Včasih prebivanje v gorskih pokrajinah dejansko sovpada s »drugim domom« (na primer počitniška hiša), čeprav je registrirano kot glavno stalno prebivališče, predvsem zaradi davčnih prihrankov, ki ga izkorišča eden od družinskih članov. Prav tako se uradni podatki lahko štejejo za (pre)splošne in jih je zato nujno treba primerjati s ponavljajočimi raziskavami v različnih časov- nih obdobjih. Od 151 družin, ki so bile registrirane kot stalni prebivalci vasi duhov ali zapuščenih vaseh, jih je naša raziskava obravnavala kar 144. To so novi priseljenci, katerih prisotnost v dolini se odvija na razli- čne načine, vključno z mesečnimi, občasnimi ali periodičnimi obiski ter sezonskimi bivanji. V vaseh Stretti v dolini Reklanice (Val Raccolana), Martnji Laz (Martignilas) v dolini Rezije (Val Resia) in Chiout Martin v glavni Železni dolini se zdi, da so prebivalci naseljeni stalno, tudi v zimskih mesecih. Glede na zadnje raziskave premikov prebivalstva (predvsem trend iz marca 2020), kaže, da se je večina »novih priseljencev« iz urbanih območij (na primer Vidma/Udine, Trsta/Trieste in Trevisa v deželi Veneto) naselila v glavni Železni dolini – priselili so se na začetku razglašene pandemije Covid-19 ter podalj- šali svoje bivanje do začetka junija 2021. Običajno se začetek sezonskega bivanja zgodi v obdobju, 140 Igor Jelen, Erika Džajić Uršič, Michael Beismann, Peter Čede, Ernst Steinicke Zapuščena naselja … Slika 1: Dokazi o novih naseljih v Železni dolini in pripadajočih stranskih dolinah leta 2021. 13 13 A23 A2 3 2587 2753 Špik nad Policami / Montaž 2324 2087 Poldašnja špica/Jof di Miezegnot 1764 M. Cullar M. Sernio 2187 2195 Zuc dal Bor M. Sart Alto Visoki 250 0 200 0 150 0 100 0 2098 M. Chiavals Možac Na Bili Kluže Tablje Dunja T. À up a Reka Bela T. Glagnò T. Pontebbana Moggessa di là Moggessa di quà T. A lb a Riulade di sopra Riulade di sotto Stavoli Martnji Laz Stre! Vidali di Chiusaforte Chiout Mar"n Bevorchians Grauzaria M o n t i c e l l o Chiout degli Uomini Naborjet Dordolla Drentus Reka Resija Reka Reklanica Reka Dun ja K A N A L S K A D O L I N A D O L I N A D U N J A R E K L A N S K A D O L I N A D O L I N A R E Z I J E V A L À U P A Ž E L E Z N A D O L I N A V A L A L B A 0 5 lokacije avtocestaA23 središče naselja državna cesta občinska cesta pešpot želežniška proga do 10 od 10 do 30 število hiš več kot 30 dobro ohranjene stavbe: stalno ali začasno naseljene stavbe v stanju močnega propandanja: stalno ali začasno naseljene stavbe v stanju močnega propadanja: popolnoma nenaseljene Avtor zemljevida: Roland Loe$er Vir podlage: Univerza v Innsbrucku, Inštitut za geogra%jo 13 km vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 140 ko so poti do bivališč dostopne. V letih 2020 ter tudi v 2021 pa so kljub težko dostopnim potem zara- di snega in ledu potekale migracije zaradi zdravstvenih razlogov. Sam izvor prihoda in poreklo novih prebivalcev se razlikujeta od območja do območja. Mnogi so potomci druge ali tretje generacije izseljencev, ki so se preselili na bližnje lokacije (tako imenovani remi- granti). Vendar pa se zdi, da razvrstitev po poreklu ni smiselna, ko govorimo o priseljencih, tako lokalnih, domačih kot tujih, saj se pogosto združujejo v mešane družinske enote. Večina teh priseljencev pri- haja iz mest Furlanije - Julijske krajine, tj. iz bližnjih središč v dolini ali pa tudi iz mestnih središč padske nižine. Vse več je tudi posameznikov iz drugih evropskih držav (Francije, Avstrije, Nemčije, Velike Britanije in Švice). Te države so sicer predstavljale tradicionalne destinacije izseljevanja. Slednje se dogaja tudi v stalno naseljenih krajih, kot je Dordolla, kar predstavlja zanimiv pojav oblikovanja novih naselij z več- jezičnimi in večkulturnimi elementi. Vas Moggessa di Qua v občini Možac je primer vasi, ki je bila leta 2005 še vedno ogrožena zaradi depopulacije ter z večjim delom razpadajočih stavb. Po precejšnjem vložku v prenovo oddaljenega in težko dostopnega naselja, v katerem je leta 1951 živelo skoraj 100 prebivalcev, zdaj ta vas postaja pre- bivališče vse več večrezidenčnih priseljencev. Med 144 družinami, ki so bile vključene v raziskavo, je precej nizko število upokojencev – ne več kot 30 (15 %). Večina priseljencev je še delovno aktivnih. Razen nekaterih izjem, ki lahko delajo od doma v online obliki, so posamezniki odvisni od dela v večjih urbanih središčih. Takšni posamezniki imajo najverjetneje tudi stalna prebivališča v bližini delovnega mesta. Predvsem sezonski prebivalci, če izvi- rajo iz Furlanije - Julijske krajine, se v mesto vračajo tudi do petkrat na mesec, kjer ostanejo za kakšen dan. Več kot 65 % tistih, ki prihajajo od bolj daleč (iz tujine in iz pokrajin srednje ali južne Italije), je samozaposlenih ali samostojnih podjetnikov (obrtnikov). Med priseljenci so na primer: rejci, kmetje, obrtniki, pa tudi različni strokovnjaki, zdravniki, restavratorji, novinarji, obstaja pa tudi več primerov pisateljev in medijskih delavcev, umetnikov, grafikov ter informacijsko-komunikacijskih strokovnja- kov. Takšne oblike del ponujajo boljše možnosti za svobodnejšo izbiro kraja oziroma prebivališča za delo na daljavo. 141 Geografski vestnik 94-2, 2022 Razgledi Slika 2: Vas Riulade v občini Možac. ER N ST S TE IN IC K E, 2 01 8 vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 141 Skoraj vsi se poleg svojih glavnih pridobitnih dejavnosti posvečajo tudi domačim, kmetijskim ali hortikulturnim dejavnostim, vzreji domačih živali, hobijem in dejavnostim v prostem času. Povezanost z naravo, možnost manj zahtevnega družbenega življenjskega sloga, pa tudi številne možnosti za dejav- nosti povezane z gorami (na primer smučanje, pohodništvo), so glavni razlogi za začasno ali dokončno selitev posameznikov in družin. Pomembna je tudi možnost pridobitve nepremičnin (ponovnih pri- seljencev ali potomcev in dedičev), ki se uporabljajo kot stalno prebivališče. Bistven vzrok za selitve – v skladu z izjavami priseljencev – izhaja iz možnosti izkoriščanja novih informacijsko-komunikacij- skih tehnologij ter prometnih povezav, brez katerih migracij iz ugodja ne bi bilo. 5 Primer občine Možac Naselje Možac (Moggio di Sotto) leži na vršaju, ki ga je hudournik Aupa ustvaril ob sotočju z gla- vno dolino ob reki Beli (Fella) v Železni dolini. Je osrednje naselje občine Možac (Moggio Udinese), ki se nahaja v severovzhodnem delu Furlanije na slovensko-italijanski narodnostni meji (leta 2020 1676 prebivalcev) in poleg celotne Aupske doline (Val Aupa), vključuje še vzporedno dolino Alba in Glagnò z vzpetino Monticello. Območje prečka državna cesta in avtocesta A23 ter drugi infrastrukturni objek- ti, poleg osrednjega naselja pa vključuje še šest vasi duhov in druga naselja v različnih fazah opuščanja (slika 2). Vključuje še nekatere vasi, ki jih je mogoče obravnavati kot vasi v procesu okrevanja. Priseljevanje različno vpliva na območje in kraje, vidno pa je, da že aktivnosti le peščice priseljencev sprožijo proces oživitve celotne skupnosti. 5.1 Demografski razvoj in novi prebivalci Naselja glede izgube prebivalstva kažejo različne razmere. Glavno središče občine je po podatkih občinskega registra od konca tisočletja izgubilo le 15 % celotnega prebivalstva, ostalih 24 naselij pa 36 %. Ta regresija, ki je verjetno še večja, če upoštevamo, da je naša raziskava uspela dokazati, da v Dordolli več kot četrtina prebivalcev, ki uradno prebiva v vasi, realno ni prisotnih; prebivalci so že pred letom 2000 prenesli stalno prebivališče v vas (tudi zaradi davčnih razlogov). Zato je razumljivo, da drugi urad- ni podatki (na primer podatki o  umrljivosti) niso najbolj skladni s  številom dejansko prisotnih prebivalcev. Po drugi strani pa se zdi, da so podatki o migracijah zanesljivejši. Selitveno ravnovesje glav- nega kraja v občini je pozitivno – 58 registracij novih priseljencev in 6 odpovedi (lahko so bili izbrisani iz anagrafskega registra, ker so se odselili ali umrli), kar je v nasprotju s trendom, ki je značilen za obdob- je med letoma 1998 in 2017. Kljub delnemu zmanjšanju prebivalstva so različna območja občine tudi območja priseljevanja. Prav tako je prisoten pojav nenajavljenih prebivalcev, sezonsko prisotnih ali večre- zidenčnih priseljencev, ki se štejejo k drugim novim priseljencem. Teh je pogosto več kot prebivalcev, registriranih kot »dejansko stalni prebivalci«. Pojav je mogoče dokazati s primerom vasi Dordolla, čeprav le za leto 2018, ko je bilo mogoče ugotoviti večje število do nedavna še neregistriranih priseljencev (pogo- sto celo lastnikov nepremičnin). Ti priseljenci prek celega leta predstavljajo približno 15 % dejansko prisotnega prebivalstva. Tak primer podrobneje opisujemo v naslednjem podpoglavju, z analizo razli- čnih skupin prebivalcev, ne glede na to, ali so to novi ali prvotni stalni prebivalci, ter primerjavo z naseljem Dordolla z okoliškimi naselji. 5.2 »Novo priseljevanje« kot orodje za oživitev naselja Dordolla Dordolla je osrednje naselje v notranjosti Aupske doline in skupaj z bližnjim zaselkom Drentus pred- stavlja primer dobre prakse okrevanja po obdobju depopulacije, ki je v drugi polovici 20. stoletja povzročila izgubo prebivalstva za približno 90 %. Okrevanje se kaže v dejstvu, da je bilo leta 2018 »novih prise- ljencev« (vključeno s »remigranti«) toliko kot prvotnih prebivalcev (tako v Dordolli kot v Drentusu), 142 Igor Jelen, Erika Džajić Uršič, Michael Beismann, Peter Čede, Ernst Steinicke Zapuščena naselja … vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 142 vidna pa je omejena rast števila prebivalcev. To je bilo zlasti povezano z naselitvijo kmetijske družine s petimi družinskimi člani. Poleg tega je treba vzeti v zakup tudi prek 20 sezonskih stanovalcev (pred- vsem v poletnih mesecih), ki se tudi uvrščajo med migrante iz ugodja ali občasnega turizma. V takšnih naseljih so vidni procesi revitalizacije, kar je tudi jasno iz intervjujev, saj so »novi prise- ljenci« hkrati prvi »arhitekti« obnove, uporabe in vzdrževanja krajinskih in kulturnih virov. To velja tudi glede obnove obstoječih stavb ter artefaktov, značilnih za tradicionalno pokrajino, njeno estetiko in funkcionalnost, kar daje tem vasem poseben značaj. Turistična gibanja se običajno odvijajo tedensko ali sezonsko, kar prispeva k nadaljnjemu pre- vrednotenju novih in obstoječih struktur. Ponovna uporaba infrastrukture koristi tako priseljencem kot prvotnemu prebivalstvu. Poudariti je treba, da je za to območje značilno razdrobljeno lastništvo nepremičnin. Takšna struktura otežuje, celo onemogoča upravljanje zemljišč in hromi različne (pred- vsem kmetijske) dejavnosti, upravljavcem pa povzroča težave. Prebivalstvo in institucije na teh območjih se tega zavedajo; nenazadnje se pri različnih vzrejnih dejavnostih že dogaja, da se izkoriš- čajo pašne pravice popolnoma zapuščenih območij. V praksi se ta težava pojavlja prav pri omenjeni kmečki družini iz Drentusa. Kmetijsko gospodarstvo družine ima na podlagi družinskih vezi pravico do uporabe več kot 3 ha lastniških zemljišč, tako da se lahko njihove kmetijske dejavnosti razvijajo v dovolj velikem obsegu. 5.3 Kmetijstvo in kulturna pokrajina V literaturi je področje kmetijskih inovacij, ki so jih novi priseljenci prinesli na obrobja alpskih obmo- čij, dokaj prisotno. Gre za proces, ki ga je treba povezati z neoruralizmom – izraz se je prvič pojavil v začetku sedemdesetih let 20. stoletja na jugu francoskih Alp (Garcia 1977; Mercier in Simona 1983; Grüner in Konzett 2018). Kmetijske inovacije so v tem oziru opredeljene kot inovacije, ki spodbujajo nadaljnje inovacije s katerega koli vidika (Fassio s sodelavci 2014; Varotto in Lodatti 2014; Gretter s sodelavci 2019; Urbanc in Šmid Hribar 2021; Beismann, Čede in Steinicke 2019). Vse to velja tudi za kmetijsko družinsko podjetje iz Drentusa, ki lahko služi kot model celotnega procesa revitalizacije in katerega dejav- nosti se nanašajo na intenzivno uporabo, obnovo, vzdrževanje ter trajnostno izkoriščanje lokalnih in okoljskih virov. Takšen sinergijski razvoj kmetijstva in različnih kmetijskih proizvodov v povezavi z dru- gimi ekološkimi dejavnostmi (Jelen 1996) poplača delo in pripomore k umestitvi lastnih proizvodov na trg (ob spremljanju želja kupcev (obiskovalcev), ob upoštevanju možnosti neposredne prodaje lokal- nih kmetijskih proizvodov). Z različnimi oblikami turizma, kot je »zeleni turizem«, je povezano več različnih oblik okrevanja zapuščenih podeželskih območij (estetsko, funkcionalno in kulturno). Na pod- lagi tega je individualna ali družinska proizvodna enota sposobna dodatno organizirati in prilagoditi svojo dejavnost, ki pri tradicionalni planinski kmetiji običajno združuje popolnoma kmetijske dejav- nosti z različnimi komercialnimi in obrtnimi dejavnostmi. V primeru omenjene kmetijske družine je ustanovljena vzrejna zadruga drobnice, ki vključuje pridelavo različnih proizvodov, kot so meso, volna in mleko. To tudi pripomore h koriščenju evropskih nepovratnih sredstev. Na podlagi tega se razvija- jo sinergije in stroškovno ugodne dejavnosti vzdrževanja okolja, ki se čez čas odrazijo v celotnem lokalnem okolju kot nove sposobnosti združevanja virov in potreb. Primeri dobre prakse je nova ovčja čreda, ki poleg pomembnega produktivnega prispevka v  smislu kmetijsko-živilskih virov igra pomembno vlogo pri ohranjanju obrobnih travniških zemljišč; s tem preprečuje ogozdovanje, vdor invazivnega rast- linja in druga okoljska tveganja (na primer požari in hidrogeološke nestabilnosti). Na ta način dejavnost vpliva na celotno skupnost tako v gospodarskem smislu (vzreja ovc, jagnje- ti in prašičev, pridelava sira in volne, gojenje krompirja, stročnic, žitaric in zelenjave za samooskrbo) kot tudi na goste in turiste v okviru počasne pridelave hrane oziroma slow food. Taisti pionirji imajo tako vlogo pri oživitvi celotne vasi, posredno pa spodbujajo tudi nadaljnje oblike priseljevanja. Nenazadnje, so se po uspehu tega »pionirskega projekta«, na tem območju v zadnjem času vzpostavi- le nove kmetijske in druge dejavnosti (Beismann in Steinicke 2019). 143 Geografski vestnik 94-2, 2022 Razgledi vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 143 5.4 Nastanitvena ponudba, hrana in vino ter druge turistične dejavnosti Ko se takšne in podobne pobude sčasoma utrdijo, imajo niz pozitivnih učinkov na že obstoječe kot tudi na druge inovativne dejavnosti. Kot primer dobre prakse velja omeniti starodavno vaško krčmo Da Fabio v vasi Dordolla, ki ponuja gostinske in prenočitve storitve, ima pa tudi trgovino z živili in nujnimi potrebščinami. To je dejansko edina struktura te vrste v vasi in igra pomembno vlogo pri ohranjanju stal- nega prebivalstva v vasi. Krčma je stična točka za vse prebivalce, nove priseljence, turiste in dnevne obiskovalce, kjer se razvijajo družbena razmerja (na primer zaposlitvene prošnje in ponudbe, informacije o premični- nah in nepremičninah, prošnje ter nudenje pomoči in storitev, informacije za manjša popravila). Za nastanitev gostov in turistov (tudi skupin) se je začelo oddajanje sob in nepremičnin, kjer posamezniki ponujajo mož- nost začasnega razpolaganja lastnih objektov (na primer sob, apartmajev s kuhinjo ali celotnih klasičnih podeželskih hiš). Poseben potencial za turistično in kmetijsko uporabo predstavljajo koče na gorskih paš- nikih v zgornjem delu Aupske doline, ki jih največkrat najemajo družine »pionirskih kmetov«. Vse turistične pobude pa niso bile vedno uspešne. Novi priseljenci so se lotili različnih projektov obnov propadlih stavb, z namenom, da jih preoblikujejo v nastanitvene objekte, gostišča ali Bed&Breakfast. Mnogo projektov je propadlo že med samimi obnovitvenimi deli, verjetno tudi zaradi birokratskih ovir oziroma neprevidljivih stroškov ter težav povezanih z delovanjem v takih okoliščinah (posebej, če inve- stitorji prihajajo izven območja in ne poznajo lokalnih prostorskih značilnosti). Iz pričevanj prebivalcev je težko doumeti, kateri natančno so razlogi za prekinitev oziroma nedokončanje projektov; lahko je šlo tudi za »špekulativne« naložbe. 5.5 Umetnost in kultura Med prvimi novimi priseljenci in hkrati glavnimi igralci okrevanja po letu 2000 obstajajo, poleg new farmers, tudi ljudje, dejavni v različnih sektorjih kulture, medijev in umetnosti, ki so kmalu spo- znali, da lahko svoje dejavnosti opravljajo tudi prek spleta oziroma delajo na daljavo. Med njimi je tudi nekaj britanskih umetnikov, ki prihajajo neposredno iz Londona in izvajajo filmsko produkcijsko dejav- nost z izjemnim odmevom prek meja doline. Še posebej velja omeniti Christopherja Thompsona, ki je v zadnjih letih v različnih vaseh doline produciral svoj celovečerni film, ki ima zgovoren naslov: The New Wild – Life in the Abandoned Lands. Posamezniki se med seboj povezujejo ter občasno ali večkrat letno organizirajo dogodke (na pri- mer predstavitve izdelkov, razstave slik, predstavitve etnoloških raziskav, zbirke orodij in muzejske predmete). Na ta način so novi priseljenci prispevali (v letih pred krizo pandemije Covid-19) k organi- zaciji ter obnavljanju tradicionalnih običajev in praznovanju dogodkov. Tovrstni dogodki so priložnost, ko lahko »novi priseljenci« predstavijo lastne ideje, utrdijo socialne mreže ter se bolje povežejo s pre- ostalim prebivalstvom. Takšni dogodki v dolino pritegnejo tudi več zunanjih obiskovalcev in medije. Omenjeni dogodki predstavljajo najpomembnejše obujeno kulturno bogastvo, ki ga je težko količinsko ovrednotiti v smislu gospodarske rasti in okrevanja. To je dinamika, ki so jo »novi priseljenci« »pionir- sko« spodbudili in s tem sinergijsko sprožili različne gospodarske dejavnosti, ustvarili prihodke in nova delovna mesta na lokalni ravni. S tem pa tudi tamkajšnji prebivalci lahko vidijo, da izseljevanje (migra- cije domačinov) ni več nekaj neizogibnega ter da ima življenje v dolini z vsem, kar dolina ponuja, koristi, ki jih druga okolja komaj lahko nudijo. Razen subvencij in projektov, ki jih je Evropska unija dodelila neka- terim posameznikom, žal do zdaj t. i. »Dordolla sistem« ni bil prepoznan širše ali celo institucionalno. 6 Sklep V pričujoči raziskavi smo preučili pojav »novih priseljencev« ali novih »gorjancev«, ki se je začel v fran- coskih Alpah v začetku sedemdesetih let 20. stoletja. Pojav sega do furlanskih gora na severovzhodu 144 Igor Jelen, Erika Džajić Uršič, Michael Beismann, Peter Čede, Ernst Steinicke Zapuščena naselja … vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 144 italijanskih Alp in kaže pozitiven učinek na proces upočasnitve oziroma prenehanja depopulacije, ki je bila za gorska območja Furlanije - Julijske krajine značilna več generacij. Učinki novega priseljeva- nja so še posebej vidni na lokacijah, kjer so vasi duhov, to so opuščene ali pol-opuščene vasi. Učinki dejavnosti, ki jih izvajajo novi priseljenci, igrajo pomemben »pionirski« učinek proti depopulaciji. Novi »gorjanci« so sezonski naseljenci, ki so ne glede na izvor in dejansko motivacijo naselitve klju- čni nosilci revitalizacije. Na vprašanje, ali v Furlaniji - Julijski krajini še vedno potekajo procesi opuščanja vasi kot v preteklih desetletjih, se odgovor nagiba v negativno smer (čeprav z nekaj izjemami). Zdi se, da je resnica nasprotna. S časom bo mogoče bolje oceniti, ali gre za dalj časa trajajoč proces ter kakšno odpornost bodo ta naselja pokazala, ko se bo začel nov razvojni trend. Pandemična kriza Covid-19 se pridružuje tem procesom in zdi se, da še pospešuje in pritiska v določeno vrsto potencialnih novih pri- seljencev (migracije zaradi zdravja), kar predstavlja poseben vidik celotnega procesa migracij iz ugodja. Po izjemnem uspehu filmske produkcije The New Wild (že preveden v več jezikov) je vas Dordolla pridobila nacionalno in mednarodno pozornost, primerljivo s sloganom novega okrevanja, zapušče- nostjo in njenim čarom propada ter eksotiko pionirskega življenja in lepoto tradicionalne arhitekture zanimivih in privlačnih Karnijskih Alp. Očitno je, da imajo »novi priseljenci« vodilno vlogo zlasti v Dordolli in Grauzarii, medtem ko je v okoliških naseljih vpliva manj. Da bi model pridobil privla- čnost za posnemanje, je treba razumeti načine in oblike delovanja »novega priseljenca«, pa tudi okoliščine, v katerih lahko pride do določene pobude. Glede na izvedeno raziskavo leta 2019 so ti posamezniki pogosto pripadniki srednjega in srednjega- višjega razreda, s srednješolsko izobrazbo, prihajajo iz mest in so med daljšimi »življenjskimi odmori« (na primer rojstvo otrok, upokojitev, spremembe v poklicnem in delovnem življenju). Na splošno gre za podjetne ljudi, ki imajo dovolj kapitala za zagon dejavnosti. Remigranti so tu pogosto upokojenci ali nji- hovi potomci, ki so že v otroštvu ali mladosti zapustili svoje izvorno območje ali Italijo, ter tisti redki (aktivni) kmetje, ki so ostali v vasi in imajo priložnost, da zagotovijo kontinuiteto svoji dejavnosti. Iz vseh omenjenih razlogov lahko rečemo, da različne nove kmete povezuje družbeni pomen njiho- vih pobud, kar presega klasično ekonomsko upravljanje kmetij. Skratka, novi kmetje imajo ideje in načrte, ki presegajo zgolj gospodarsko dejavnost. Ti akterji se ideološko povezujejo na podlagi nekonvencional- nega življenjskega sloga, ki ga izvajajo – »vračanje k naravi« ter s skupnimi tradicionalnimi dejavnostmi, v nasprotju z ohlapnim in potrošniškim načinom življenja, ki ga povzroča trend globalizacije. 7 Viri in literatura Beismann, M., Steinicke, E. 2019: New in-migrants – new chances: the revitalization of abandoned villages from outside, in alpine refugees. Immigration at the Core of Europe. Cambridge. Beismann, M., Čede, P., Steinicke, E. 2022: Neue Pioniere in ostalpinen Peripherräumen: die Wiederbelebung von Geisterdörfern und partiellen Wüstungen in Friaul. Geographica Helvetica 77-1. DOI: https://doi.org/10.5194/gh-77-71-2022 Bender, O., Kanitscheider, S. 2012: New immigration into the European Alps: emerging research issues. Mountain Research and Development 32-2. DOI: https://doi.org/10.1659/MRD-JOURNAL-D-12-00030.1 Berry, B. J. L.1976: Urbanization and Counterurbanization. London. Besednjak Valič, T., Kolar, J., Lamut, U. 2021: Fighting the big bad wolf of global trends: Technology transfer between HPC centres and SMEs. Digital Policy, Regulation and Governance 24-6. DOI: https://doi.org/10.1108/DPRG-11-2020-0162 Čede, P., Steinicke, E. 2007: Ghost towns in den Ostalpen: Das Phänomen der Entvölkerung im friula- nischen Berggebiet (Italien). Geographica Helvetica 62-2. DOI: https://doi.org/10.5194/gh-62-93-2007 Čede, P., Steinicke, E., Deissl, G., Löffler, R., Steinicke, E. 2018: The Eastern Austrian Alps – their excep- tional demographic status in the Alpine region. European Countryside 10-4. DOI: https://doi.org/ 10.2478/euco-2018-0035 145 Geografski vestnik 94-2, 2022 Razgledi vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 145 Cretton, V. 2018: In search of a better world in the Swiss Alps: lifestyle migration, quality of life, gen- trification. Utopia and Neoliberalism: Ethnographies of Rural Spaces. Berlin. Fassio, G., Battaglini, L. M., Porcellana, V., Viazzo, P. P. 2014: The Role of the family in mountain pastoralism – change and continuity. Mountain Research and Development 34-4. DOI: https://doi.org/ 10.1659/MRD-JOURNAL-D-14-00019.1 Fourny, M.-C. 2018: Montagnes en mouvements. Dynamiques territoriales et innovation social. Grenoble. Garcia, F. 1977: Pouvoirs en souffrance: neo-ruraux et collectivités rurales du Pays de Sault Orientale. Études Rurales 65-1. Graves, P. E. 1980: Migration and climate. Journal of Regional Science 20-2. DOI: https://doi.org/ 10.1111/j.1467-9787.1980.tb00641.x Gretter, A., Dalla Torre, C., Maino, F., Omizzolo, A. 2019: New Farming as an example of social inno- vation responding to challenges of inner mountain areas of Italian Alps. Revue de Géographie Alpine 107-2. DOI: https://doi.org/10.4000/rga.6106 Grüner, B., Konzett, S. 2018: Gegen den Strom – Neue Zuwanderung in den alpinen Westen Österreichs. Innsbrucker Jahresbericht 2016-2017. Medmrežje: https://www.uibk.ac.at/geographie/igg/berichte/ 2017/pdf/8_gruener_konzett.pdf (20. 6. 2021). Hägerstrand, T. 1969: Innovation diffusion as a spatial process. Geographical Review 59-2. ISTAT 2019. Medmrežje: http://www.demo.istat.it. (20. 4. 2019). Jacob, J. C. 1997: New pioneers. The Back-to-the-Land Movement and the Search for a Sustainable Future. University Park. Jelen, I. 1996: Le calendrier écologique, fondement de la cohésion sociale des communautés alpines. Geographies et Cultures 18. Jelen, I. 2014: La Montagna ai Montanari. Atti del 99. Congresso di Club Alpino Italiano e Società Alpina Friulana. Udine. Löffler, R., Walder, J., Beismann, M., Warmuth, W., Steinicke, E. 2016: Amenity migration in the Alps: Applying models of motivations and effects to 2 case studies in Italy. Mountain Research and Development 36-4. DOI: https://doi.org/10.1659/MRD-JOURNAL-D-16-00042.1 Mayer, H., Meili, R. 2016: New highlander entrepreneurs in the Swiss Alps. Mountain Research and Development 36-3. DOI: https://doi.org/10.1659/MRD-JOURNAL-D-16-00040.1 Mayring, P. 2019: Qualitative content analysis: Demarcation, varieties, developments. Forum: Qualitative Social Research 20-3. DOI: https://doi.org/10.17169/fqs-20.3.3343 McIntyre, N. 2009: Rethinking amenity migration: integrating mobility, lifestyle and social-ecological systems. Die Erde 140-3. Mercier, C., Simona, G. 1983: Le néo-ruralisme. Nouvelles approches pour un phénomène nouveau. Revue de Géographie Alpine 71-3. Meyer, H. 1998: Attraktive Kulturlandschaften als Grundlage ländlicher Entwicklung. Forschungsberichte der Bundesanstalt für Bergbauernfragen 43. Moss, L. A. G. 2006: The amenity migrants. Seeking and Sustaining Mountains and their Cultures. Cambridge. Moss, L. A. G., Glorioso, R. S. 2014: Global amenity migration-transforming rural culture. Economy and Landscape. Kaslo. Steinicke, E. 1991: Friaul: Bevölkerung und Ethnizität. Innsbrucker Geographische Studien 19. Innsbruck. Steinicke, E., Cirasuolo, L., Čede, P. 2007: Ghost towns’ nelle Alpi Orientali. Il fenomeno dello spopo- lamento nella zona montuosa del Friuli. Rivista Geografica Italiana 114. Steinicke, E., Čede, P., Löffler, R. 2012: In-migration as a new process in demographic problem areas of the Alps. Ghost towns vs. amenity settlements in the alpine border area between Italy and Slovenia. Erdkunde 66-4. DOI: https://doi.org/10.3112/erdkunde.2012.04.04 146 Igor Jelen, Erika Džajić Uršič, Michael Beismann, Peter Čede, Ernst Steinicke Zapuščena naselja … vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 146 Steinicke, E., Čede, P., Löffler, R., Jelen I. 2014: Newcomers nelle regioni periferiche delle Alpi. Il caso dell’area di confine tra Italia e Slovenia nelle Alpi Giulie. Rivista Geografica Italiana 121-1. Urbanc, M., Šmid Hribar, M. 2021: Livek: A mountainous border area’s transformation from a ski paradise to a resilient community. Culture and Climate Resilience. Cham. DOI: https://doi.org/ 10.1007/978-3-030-58403-0_4 Varotto, M., Lodatti, L. 2014: New family farmers for abandoned lands. Mountain Research and Development 34-4. DOI: https://doi.org/10.1659/MRD-JOURNAL-D-14-00012.1 Zanini, L. 1964: Friuli Migrante. Udine. Wilson, G. A. 2009: The spatiality of multifunctional agriculture: A human geography perspective. Geoforum 40-2. DOI: https://doi.org/10.1016/j.geoforum.2008.12.007 8 Summary: Abandoned settlements in the mountainous areas of Friuli- Venezia Giulia: the possibilities of recovering of the Canal del Ferro (translated by the authors) The mountain communities of Friuli-Venezia Giulia are all and traditionally characterized by emi- gration movements (Zanini 1964). However, and in spite of this, up to the 1950s, the demographic balance of the Friuli mountainous area remained positive, and the surplus of births was able to compensate for the depopulation rates caused by the same migrations; in subsequent periods, however, the biodemo- graphic effects – which tend to occur over longer periods of time, beyond the generations – became negative, contributing so to a decisive change in the demographic balance. In this regard, it is also nec- essary to consider the effects induced by the earthquakes of 1976, which hit Friuli at a critical moment of transformation towards late modernity, causing vast destruction in practically all the settlements of northern Friuli in the hills and mountains. Among other effects, the earthquakes led to a further wave of migration, but this time on a local scale, with a concentration of population in the municipal capi- tals, thus causing a definitive loss of population in the peripheral and remote settlements (often classified as fractions or »scattered houses«). Since the Second World War, the phenomenon of the »new highlanders«, or rather of »amenity migrants«, has become progressively more relevant in the mountainous of Friuli. This area suffered the greatest loss of population in the entire Alpine region. The phenomenon of the »new highlanders« became visible in particular in the context of settlements generally abandoned in the late modern era in the second half of the twentieth century (Steinicke, Cirasuolo and Čede 2007). The so-called ghost towns, or rather ghost villages, where, also thanks to these »new immigrants«, a certain recovery is per- ceptible since the first years after 2000 (Steinicke, Cirasuolo and Čede 2007; Steinicke et al. 2014; Beismann, Čede and Steinicke 2022). At least, thanks to these new arrivals, the processes of abandonment seem to slow down, so much that for several decades’ various areas seem to recover demographically, retro- gressive a secular trend of depopulation. More and more families and individuals from non-Alpine areas move their residence (both permanently and/or temporarily) to the valleys of the Friuli Alps in search of a better living conditions and to be more in contact with nature and the great mountain spaces. Certainly, the overall migratory balance of the area is still negative, but several of the abandoned settlements which appeared to be abandoned until the year 2000 (there are record cases of resettlement or even repopulation). Anyway, this is true, both for the most attractive localities and for the areas that are not particularly suitable for tourism and housing, such as the Canal del Ferro and its respective side valleys (Figure 1). These settlements offer in a certain sense some laboratory conditions, where it is possible to follow the various effects – functional, social and economic. In particular, it is possible to observe various aspects of innovation, which characterize the »new arrivals«, which could therefore represent a source of encouragement for similar situations in other peripheral areas. Some authors describe these new immigrant as »new pioneers« (Jacob 1997). 147 Geografski vestnik 94-2, 2022 Razgledi vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 147 Already from a brief visit to the villages, it is possible to understand the effects of the recovery, although they still appear. In the various villages, one can notice the effects of recovery of the building heritage, of the local infrastructures and of the agricultural activities generally induced by the movement of new immigration. This fact allows us to verify one of the aim of the research that is: If in this area of high Friuli, the phenomenon of the »ghost villages« (completely abandoned) is still expanding, or if it is in a phase of regression thanks to these new presences of migrants? A further objective is to try to under- stand what are the main innovations brought by the »new immigrants«, both in a cultural and economic sense? In particular, we want to understand, if it is only a resumption of agricultural activity interrupted at the time of abandonment – perhaps one or more generations ago – possibly in terms of part-time activity (seasonal or weekends), or if it is possible to observe entirely new ways of using the land and mountain resources, so geographical effects of the phenomenon. One more our question concerns the probability, that the »new mountaineers« can give motiva- tion to a whole new economic cycle, and to other non-agricultural activities. According to Meyer (1998), the economic recovery can only strengthen the rural attractiveness of these areas, inducing a series of positive effects among such as better maintenance of the territory and a reduction of risks related to mountain nature (hydro-geological, fire or forest epidemics). The research makes use of a combina- tion of methods to obtain a multi prospective and essentiality which involves two phases of work: the first is of cognitive nature with the study of the current situation in the settlements of the whole val- ley and a second is deeper in the municipality of Moggio Udinese – specifically in the Aupa Valley, lateral to the Canal del Ferro. Therefore, it was done an addition to an exploration of the current state, a con- firmation of the cartographic representation of abandoned villages (by the same authors in 2007 and from previous periods) and a research of official statistics methods. The present research was supple- mented with partially structured interviews with all the residents who were present during the field research with the aim of covering as much of the sample as possible. The present study wants to demonstrate how the phenomenon of »new mountaineers« or »new immi- grants« or »new pioneers« was initiated. It is clear that the settlement of »new immigrants« and generally the arrival of people into the mountains, which had already increased over the past two decades, both in remote and more easily accessible settlements, has definitely intensified since the onset of the Covid- 19 health crisis. Difficulty and probable problems (lack of infrastructure and basic services, the accessibility of schools, the need of medical check-ups for all), do not obstruct these trends and sometimes are not even seeming so negatively. The revitalization process corresponds with the development of new agropastoral activities and often the initiative of one or a few actors is sufficient to initiate the transformation processes on a larger scale. This means that the transformation itself does not depend so much on numbers, but on the fact that the innovators can actually carry out their projects and know how to involve the rest of the community. 148 Igor Jelen, Erika Džajić Uršič, Michael Beismann, Peter Čede, Ernst Steinicke Zapuščena naselja … vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd 8.3.2023 7:37 Page 148