CELJE 1. FEBR. 1957 LETOVm. ST.4 CENA 15 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA Predsednik okrajnega odbora SZDL tov. Franc Simonič Pred Dorim gospodarskim načrtoDi ljudskih odborov in sainoiipravuiii orpnor Ze nekaj let pri usmerjanju naše go- spodarske politike in obravnavanju gospodarskih načrtov, posvečamo naj- večjo skrb izboljšanju življenjskih po- gojev delovnih ljudi. Z letošnjim druž- benim planom pa še poleg tega želimo v večji meri kot doslej z gospodarsko politiko zagotoviti hitrejši napredek demoikratizma v družbenem in politič- nem sistemu, hitrejši in uspešnejši raz- 'voj družbenega samoupravljanja. Zato je Zvezna ljudska skupščina v svoji razpravi in sprejetem gospodarskem načrtu za letošnje leto upoštevala in poskušala čimbolj uresničiti poznana načela in sklepe Izvršnega odbora CK ZKJ in plenuma SZDLJ o naši gospo- darski in splošni politiki. Zavoljo take usmerjenosti skupščine in prepričanja, da se z bolj smotrnim in odločnejšim gospodarjenjem v nakazani smeri lah- ko hitreje izvlečemo iz gospodarskih težav, je zadnja izredno živahna in plodna razprava v Zvezni ljudski skup- ščini, poleg ostre kritike slabosti in nepravilnosti, dala zelo mnogo korist- nih, konkretnih smernic, pobud in na- log, ki jih morajo pri sprejemanju in izvrševanju družbenih načrtov in pri gospodarjenju sploh, mnogo bolj kot 'doslej upoštevati ljudski odbori, oziro- ma vsi lokalni organi oblasti in samo- uprave. Razprava v skupščini, posebej še poročilo tov. Kardelja, je pripomo- gla, da je osnovna problematika našega družbenega in gospodarskega delova- nja postala preglednejša in razmišljivej- ša, predvsem še zato, ker se je začela obravnavati cd spodaj, tam kjer na- staja in pri ljudeh, ki se jih neposred- no tiče. Taka politika pa, kakršno zastopamo in kot je bila potrjena v skupščini in je že tudi izražena v družbenem načrtu za letošnje leto, pomeni globoke in ko- renite spremembe v .našem gospodar- stvu. V interesu delovnih ljudi in hit- rejšega socialističnega razvoja, zahteva ta politika, uveljavljanje take smeri iti načel v našem gospodarstvu, ki bo jamčila najbolj smotrno pot gospodar- skega razvoja. To pa bo le tedaj, če bcjjno hitreje povečevali delovno storil- nost in s tem proizvodnjo in če bomo pospešili socialistični razvoj družbenih odnosov. Le tako pa bomo stalno in stabilno izboljševali blaginjo delovnih ljudi in tako izvrševali svojo najvaž- nejšo nalogo. V skladu s temi načeli se že v le- tošnjem zveznem družbenem načrtu odraža drugačna delitev nacionalnega dohodka med investicijske in potresne sklade, prav tako pa je temu primerna delitev potresnega sklada v sklade osebne in proračunske potrošnje. Ta delitev oziroma prehod na tako pKJli- tiko poraja nekatere nove težave, (pro- blem izkoriščanja obstoječih kapacitet v težki in strojni industriji,) ki pa se- veda ne morejo biti opravičilo zato, da bi od take smeri odstopili ali pa, da bi »še počakali«. Kljub temu, da je v skupščinski raz- pravi bil obravnavan predlog in tudi sprejet sklep, da je potrebno spremeniti sistem nagrajevanja, oziroma delitev osebnih dohodkov in delitev dohodkov znotraj podjetij, med podjetji, komu- nami v sorazmerju z različno storil- nostjo, skladno s socialističnimi načeli in načeli samoupravljanja, ta pereč pro- blem z zveznim družbenim planom še ni rešen, kar je seveda z ozirom na_ •kompliciranost tega problema tudi ra-' : zumljivo. Zato pa bo letos ena najvaž- i nejših nalog vseh predstavniških orga-.^ nov gospodarskih in političnih organi- zacij, da ustrezno s socialističnimi na- čeli in odločno rešujejo ta problem. Po- trebna centralizacija sredstev, ki so jo narekovale vsa povojna leta, zaostalost pri nas, velike naloge v zvezi z indu- strializacijo in mednarodnim položa- jem, je vedno bolj vodila do tega, da so se okrajem, občinam in podjetjem vedno bolj zmanjševala razpoložljiva sredstva, oziroma stvarne možnosti v razpolaganju z njihovimi skladi. S tem Pa so se seveda v veliki meri in škod- ljivo za naš socialistični sistem druž- benega upravljanja, omejevale pravice samoupravnih organov, gospodarskih in driužtoeaiih enat Tia«ka praksa je pri-' vedla do izenačenja v individualnih dohodkih in v fondih razvitih in neraz- vitih podjetij, sposobnih in nesposobnih, uspešnih in slabih kolektivov in posa- meznikov. S tem pa smo seveda di- rektno zavirali povečanje delovne sto- rilnosti, kar je v največji meri oviralo izboljšanje življenjskih pogojev delov- nih ljudi in onemogočalo uspešno po- moč nerazvitim predelom. To dokazuje, da v gospodarski politiki nismo bili vedno dovolj dosledni svojemu pojmo- vanju socializma, kar je v svojih posle- dicah povečalo naše težave, predvsem pa še zaostrevanje nasprotij v našem gospodarstvu. Pri tem pa je seveda po- trebno upoštevati številne okolnosti, ki so vplivale na naš specifični^ razvoj. iMed njimi gotovo ni najmanj pomemb- no dejstvo, da je naš revolucionarni prehod na sistem družbenega upravlja- nja in komunalnega sistema, ki si kot prvi v zgodovini človeštva utira težko pot uveljavljanja, v minulih letih pre- šel obdobje svoje notranje organizacije in učvrstitve in da mu ob pravem času spopolnjujemo njegovo vsebino ter mu sedaj, ko je postal trdnejši dajemo nove dolžnosti. (Nadaljevanje na drugi strani) Pripadnikom celishe vojaške enote naše cestUke in pozdrav Cez nekaj dni, 4. februarja bo enota podpolkovnika Jožeta Ožbolta prazno- vala trinajstletnico s-voje ustanovitve. Kot večina naših vojaških enot, je bila tudi predhodnica sedanje pehotne enote v Celju ustanoviiena. v času brezkom- vila končno v Celju v Titovi vojašnici- V povojnem času se je večina borcev Pete južnomoravske brigade posJovLia od našega mesta. Ostalo je nekaj ofi- cirjev, pa tudi ti so danes že upokoje- ni. Res je, nikogar y teij enoti ni več,. Narodni heroj, komandant celjske garnizije, podpolkovnik Jože Ožbolt promisne borbe proti okupatorjem na- še domovine iii domačuri izdajalcem. Sedanja celjska enota je bila ustanov- ljena na ozemlju Črne Trave in je do konca vojne nosila ime Peta južno- moravska brigada. Sodelovala je pri vseh večjih bitkah in osvobajala ozem- lja od naše južnovzhodne do naše skrajne zahodne meje, ko se je v se- stavu enot, ki so osvobodile Trst, ude- ležila zadnje bitke. Enota se je usta- ki bi prehodil vso dolgo borbeno pot te enote, toda ostal je njen oorbeni duh. Na tisoče mladih ljudi je šlo skozi to enoto po vojni. Vsi ti so se naučili kako je treba ravitati z orožjem, nau- čili pa so se tudi tega, kako je treba po vzgledu predhodnikov ljubiti domovino in jo braniti, če bo to treba. Enota, ki proslavlja svoj praznik ima danes v svojih vrstah mogoče že sinove borcev, ki so sestavljali močno in ne- uklonljivo borbeno silo v naši osvobo- dilni borbi. Toda očetom se ni treba sramovati naslednice enote, kateri so z napori in krvjo udarili temelje. Vo- jaško vzgojni, politični in kulturni uspehi te enote so tolikšni, da se z nji- mi lahko ponosno štejejo za vredne na- slednike proslavljene udarne brigade. Praznik, ki ga enota podpolkovnika, naiodnega heroja Jožeta Ožbolta te dni proslavlja, je tudi naš praznik. Ta enota je z nami, Celjani in okoličani tesno povezana. Mnogokrat nam je bi- lo lažje, ko smo videli v njih del udar- ne pesti naše socialistične domovine. V povojnih letih smo velikokrat z ljubez- nijo zrli na fante v sivih uniformah, zlasti takrat, kadar so od zunaj grozili naši svobodi in neodvisnosti. Zaplet okoli Trsta, ogrožanje naših meja v času Informbirojevske gonje proti naši državi in končno nemirni meseci zad- njega časa so nam dali dovolj povoda zato, da se čutimo ob ramah ljudskih vojakov okrepljene in varne. Pa ne samo ob takih prilikah. Tudi v času obnove našega mesta so vojaške enot« doprinesle veliko. Ob elementarnih ne- srečah so bili pripadniki JLA v Celju med prvimi, ki so v nevarnosti za last- no življenje pomagali reševati življenja in imetje delovnih ljudi. Zato ob prazniku prebivalci Celja po- šiljamo pripadnikom te enote naše top- le pozdrave in čestitke, ter jim želimo, da bi dosegli kar največ uspehov pri njihovih nalogah, da bi ostali vredni nasledniki brigade, ki se Je kot redna enota naselila ob osvoboditvi v našem mestu. Naše čestitke in pozdravi pa ve- ljajo tudi vsem tisitim, ki so danes da- leč proč od Celja, vsem soustanovite- ljem slavne udarne južnomoravske bri- gade, pa tudi vsem, ki so v povojnik letih šli skozi to enoto — šolo branilcer naše socialistične domovine in njene neodvisnosti! Razpravljali so o delu organov družbenega upravljanja Komisija za družbeno upravljanje v občini Mozirje je na zadnji seji raz- pravljala o delu organov družbenega upravljanja. Ugotovili so, da delo ne- katerih organov družbenega upravlja- nja, med njimi hišnih svetov, potrošni- ških svetov in šolskih odborov, ni za- dovoljivo. Sklenili so, da bodo tem or- ganom posvetili v bodoče največ brige in pomoči. Ugotovili so tudi, da se de- lavsko samoupravljanje v malih obrt- nih in komunalnih podjetjih slabo uve- ljavlja in poudarili, da bi morali tudi krajevni odbori, vaški odbori SZDL in zbori volivcev imeti več skrbi o delu teh obratov in organov delavskega sa- moupravljanja. Zaradi boljše povezave in izmenjave izkušenj o delu posamez- nih organov družbenega upravljanja je komisija sklenila predlagati občinske- mu odboru SZDL, da se v bodoče uve- de redno sestajanje vseh organov druž- benega upravljanja v posameznih več- jih krajih občine. Skrb za sklicevanje teh posvetovanj bi morali prevzeti va- ški odbori SZDL. Ta posvetovanja bo- do obiskovali člani komisije za družbe- no upravljanje in občinskega odbora SZDL. Komisija bo posvetila posebno skrb delu organov delav.^ega upravlja- nja v večjih podjetjih \- občini. Sklenili so, da bodo člani komisije obiskovali zasedanja delavskih svetov in uprav- nih odborov po podjetjihi. Delavskim svetom bodo J)redlagali naj vzpostavijo tesno sodelovanje tudi z delavskimi sveti bržnjih podjetij. Komisija je pre- pričana, da bi tako sodelovanje rodilo uspehe na področju delavskega samo- upravljanja. Z letne honierence mladinske organizacije v Celju MLADINA JE DELAVNA IN SPOSOBNA toda premalo samoiniciativna MLADINSKA ORGANIZACIJA V CELJU NA PRAVI POTI. — V MLADIN- SKO ORGANIZACIJO JE VKLJUČENIH 80 ODSTOTKOV MLADIH LJUDI. — VELIK NAPREDEK MLADINE V ORGANIH DRUŽBENEGA UPRAV- LJANJA. — MLADINA SE ŠE VEDNO PREMALO POGLABLJA V PROBLE- ME PODJETJA. — VEČ POZORNOSTI STROKOVNI VZGOJL — OKOLNO- STI, KI ŠKODLJIVO VPLIVAJO NA MLADINO: STARA MISELNOST, SLABA PREHRANA IN NEUREJENA STANOVANJA. — MLADIM LJU- DEM BO TREBA NUDITI VEČJO POMOČ. Iz poročil in razprave na mladinski letni konferenci celjske občine, ki je bila v nedeljo, je bilo jasno razvidno, da je mladinska organizacija v celjski občini v preteklem letu napravila precejšen razvoj in da je na dobri poti, hkrati pa je konferenca opozorila na niz težav in proble- mov, s katerimi se morajo mladinci pri svojem delu spoprijeti. Na področju celjske občine^ je ^56 zacij je v podjetjih, 5 oa srednjih šo- mladinskih organizacij, v kat*erih je lah, 6 na vajenskih šolah, 1 v ustanovi, vključeno 3649 mladincev. 16 organi- 5 na vasi ter 3 v trgovskih in gostin- Delovno predsedstvo letne mladinske konference za celjsko občino skih podjetjih. V te organizacije je vključeno 80% mladine. Sodelovanje mladine v organih druž- benega in delavskega upravljanja se je lani napram letu 1955 znatno izboljša- lo. Tako dela v delavskih svetih in upravnih odborih 155 mladincev in mladink. To i'e vsekakor ogromen na- predek v primerjavi s prejšnjimi leti, ko je bilo v organih delavskega samo- upravljanja le nekaj mladih ljudi. V šolskih odborih dela 7 mladincev, pred- vsem na srednjih šolah. Na 4 šolskih zavodih imajo mladinci svojega pred- stavnika. Seveda pa število vključenih mladincev v organe družbenega uprav- ljanja še ne pomeni vse, pač pa je še važnejše, kako mladi ljudje sodelujejo v teh organih. Kajti marsikje še vedno mladina premalo sodeluje pri reševanju političnih in gospodarskih nalog. Mor- da je temu :yzrok tudi večkrat napačno mnenje starejših ljudi po podjetjih, ki menijo, da mladina še ni dorasla tem vprašanjem. Tako mnenje je vsekakor zgrešeno. Letne konference so dovolij jasno pokazale, da so bile mladinske organizacije v podjetjih, na šolah in na vasi aktivne in delavne, če so jim sta- rejši nudili pomoč. Nasprotno pa so bile mladinske organizacije nedelavne ponavadi tam, kjer so bile prepuščene same sebi. Vključevanju mladine v or- gane družbenega upravljanja bo treba posvetiti posebno skrb, kajti namen te- ga je, da usitvarimo iz mladine politič- no silo, ki naj skupaj z ostalimi zavest- nimi socialističnimi silami dela za zma- go naprednih stališč na vseh področ- jih naše družbene dejavnosti. Zato je treba tudi mladino nenehno usposab- ljati ter politično in ideološko vzgajati, kajti le tako bo v polni meri lahko izpolnjevala naloge, ki jih danes naš socialistični razvoj od nje zahteva. V i)odjetjih je 16 mladinskih organi- zacij, v katere je vključenih 1423 mla- dincev oziroma 61% vse zaposlene mladine. Se vedno je 29% zaposlene mladine izven svoje organizacije. To stanje je nezadovoljivo ter bodo mora- le mladinske organizacije v podjetjih posvetiti vključevanju mladincev večjo skrb kot "doslej. Čeprav je delo mladi- (Nadaljevanje na drugi strani) STRAN W^ ^F^jRUA^^^^^tejT^^^^ Kdor je v dogodkih zadnjega tedna iskal predvsem jamstev za idiličen mir med narodi na svetu, je bil večkrat razočaran. Najbolj seveda zaradi po- novnega »ohlajevanja« med obema blo- koma, zaradi prvega pogrmevanja v novem razdobju hladne vojne, ki se ji, tako kaže, svet ne bo mogel izogniti. Predsednik Eisenhower je predlagal ustanovitev šestih poveljstev z atom- skim orožjem, katerih vsako naj bi imelo 60.000 vojakov in bi pomagalo obrambi drugih držav. Poveljstva naj bi bila na Japonskem, Okinavi, Turčiji, Iranu in Zahodni Evropi, torej na me- jah Sovjetske zveze. Vojna plat EisenhoweTjeve doktrine pomeni vojno nevarnost za svetovni mir, sta ugotovila Cu En Laj in Nehru v dolgih razgovorih, ki sta jih imela v blišču proslav ob šesti obletnici svoitod- ne Indije. Ta doktrina se drži starega rimskega načela »fortiter in re, sua- viter in modo« (močneje za stvar, ven- dar na blažji način), kajti druga točka Eisenhoiverjeve politike, obrazložene pred kratkim, pravi, da morajo ZDA pomagati vsem revnim državam, da se bodo rešile revščine, prva pa, da mo- rajo prevzeti nase vse stroške za veliko lastno vojsko, obenem pa za vojske drugih držav, da bi katera ne postala plen komunizma. Da bi bila stvar še bolj jasna, je o tem spregovoril še Dul- les in povedal, da je to nekaj popolno- ma drugega kakor angleški ali franco- ski kolonializem, ki je grobo žalil na- cionalna čustva podjarmljenih ljudstev. Nič ne de, če je pri tem Dulles sam žalil čustva Angležev in Francozov. Po- vedal je, kar ve že ves svet, da ZDA hočejo nastopiti na Srednjem vzhodu kot edina sila, ki se lahko upre prodi- ranju SZ v to praznino. Cu En Laj je upravičeno vprašal ZDA, kje to praz- nino vidijo, saj živi tu 120 milijonov Arabcev. Arabci pa so se na vabilo in grožnjo Washingtona še bolj razdvojili. V Kairu so se sešli tisti, ki so z Naserjem za nevtralizacijo arabskega sveta, v An- kari pa tisti, ki so se z Bagdadskim paktom povezali za koristi zapadnega bloka. Tu ni bilo Anglije, čeprav je članica tega pakta, zoper njeno udelež- bo je bil Irak, iz razumljivih razlogov, saj Angleži res ne spadajo med Arabce. Zelo so vabili medse ZDA ali bolje ameriške dolarje. V Kairu pa so skle- nili, da bodo podpirali Jordanijo, ki brez podpore ne more živeti. Revščinal In to nameravajo eksploatirati ZDA na vse mogoče načine. Istočasno pa so po- gnale v svet xi'Ovico, da imajo že bom- barderje z neomejenim akcijskim ra- dijem, tipa B-52, ki je preletel 40.000 km brez pristanka, torej okoli zemlje. V ZDA pa potujeta zastopnika obeh Arabij, Ibn Saud, predstavnik kairske- ga, in iraški princ, zastopnik Bagdad- skega pakta. Ceneno blago na bojišču hladne voj- ne je Maržarska, katere vlada, tako ka- že, bi se rada znebila vseh nasprotni- kov in jih z vsemi mogočimi ukrepi poriva v begunski tok. Zapadne drža- ve pa izrabljajo begunce za najcenejši »kanonenfutter« (topovsko klajo) hlad- ne vojne. Kako pa bo z madžarskim narodom brez inteligence, zato se skrb- niki madžarske svobode nič ne vpraša- jo. Gre za trdnost blokovskih postojank, to je v Evropi vsakomur jasno, kajti vsaka sprememba statusa quo v Sred- nji Evropi, bi pomenila vojno. Vpraša- nje madžarskih beguncev pa ostaja eno od težjih svetovnih, vprašanj. Gomulka si je pridobil zaupanje Poljakov Na Poljskem so volitve izpadle tako, da gre Gomulka lahko z zaupanjem v nadaljnjo izgradnjo socializma. Poljaki so obsodili kontrarevolucijo in restav- racijo kapitalizma in to je najvažnejše. Stoje pred težkimi nalogami, vendar ne 7iepremagljivimi. Za njihovo politiko do Nemcev je pač značilno, da bodo v kratkem sodili Ericka Kocha, hitlerjev-r skega gauleiterja, ki je dal med vojno na Poljskem poklati 200.000 Židov in 70.000 Poljakov. Poljski revanš Nem- cem za tisto, kar so počeli v Gdansku in v Sleziji, mora vsak pošten človek priznati za upra^nčen, čeprav je trd. Za svetovni položaj ni vseeno, kdo je poveljnik kopenskih sil Atlantskega pakta. Svet stoji pred dejstvom, da to mesto prevzema nacistični vojaški s;t.ro- _ kovnjak general Speidel, istočasno pa 1 vidno mesto v nemški vojski general Wenck, na katerega je zadnje dni pred 9. majem 1945 Hitler največ računal. Kaže, da »strah pred boljševizmom« ni- ma samo 7yelikih oči, marveč tudi velik in trden želodec. Da je to res, kaže tudi dejstvo, da so Nemci izrinili Ameri- kance iz finančnega trga v Braziliji in to s pogodbami, ki ustanavljajo firme z mešanim lastništvom in kompenzacijo pri uvozu. ZDA takih pogodb niso ho- tele skleniti brez garancije, da ame- riška podjetja ne bodo nacionalizirana. Brazilija take garancije seve ni dala, nemški denar pa je rada vzela, n. pr. za eno samo tovarno avtomobilov 250 milijonov dolarjev! Krupp s svojimi 380 saloni v Essenu postaja spet svetovna industrijska sila. Francija kar naprej pomirja Alžir, Pineau pa je odpotoval na Generalno skupščino OZN zato, da ponovno raz- glasi Alžir za interni družinski prepir v »idilični Francoski uniji narodov. Z Marokom so sklenili gospodarski spo- razum, vendar Maroko ne odstopa od svojega protifrancoskega stališča glede Alžira in prijavlja svojo zahtevo po tretjini Sahare, kjer menijo Francozi črpati kri industrije — nafto, in usta- novitev mešanih družb. V odsotnosti sultana Ben Jusefa pa so kljub prija- teljskemu pomenku uprizorili upor proti sultanu, obenem pa ponudili in- tervencijo francoskih čet, ki jih je v Maroku še za nekaj divizij. Res je, nil novi sub sole, nič ni novega pod soncem! T. O. Pred no\im gospodarskim načrtom ljudskih odborov in samoupravnih organov (Nadaljevanje s prvt- strani} Nedvomno Je, da z letošnjim družbe- nim načrtom in gospodarsko preusme- ritvijo slopamo v novo obdobje demo- kratičnega in socialističnega razvoja vsega našega življenja. Zanj pa je pred- vsem važno konkretno in dejavno so- delovamje najširših ljudskih množic in zato so prizadevanja SZDL in naših ljudsikiii odborov vredna vse pomoči vsakega našega državljana, ki iskreno želi napredek domovini in iboljše živ- ljenje za vsakega posameznika. Kljub težavam pri preusmerjanju naše gospodarske politike, pa že opa- žamo v zveznem družbenem načrtu, še mnogo bolj pa v predlogu republiškega družbenega načrta težnjo in odloče- nost, da se omogoči komunam in pod- jetjem, da bodo že letos samostojno razpolagala z večjimi sredstvi. Ce ho- čemo torej do kraja speljati ta načela v življenje, potem je razmeroma lahek odgovor na vprašanje, kako bomo usmerili naš okrajni plan in proračun. Mnogo večji poudarek kot doslej bomo morali dati na sredstva občinskih odbo- rov na sploh, zlasti pa še na gospo-dar- sko močnejše občine, kjer je zaradi na- še dosedanje politike prišlo do največ- jih težav in anomalij. Še bolj kot v minulih letih je potreb- no zaostriti štednjo v administrativnem proračunun in na ta način z razpolož- ljivimi oziroma prihranjenimi sredstvi reševati številne komunalne probleme, zlasti s področja šolstva ia zdravstva. Občinskim ljudskim odborom bodo z malimi izjemami prepuščena vsa sred- stva iz dohodkov od prebivalstva (t. j. dohodnine, obč. doklade, lokalni pro- metni davki,* razne takse in podobno). Na ta način ibo ustvarjen tudi pravll- nejši in bolj demokratični odnos med davkoplačevalci in ljudskimi odbori, saj bo pravica, da občina ta sredstva zbere od državljanov spremljana z ne- posredno odgovornostjo, pa tudi kon- trola seveda, kam se ta sredstva vlaga- jo. Sploh je potrebna bolj konkretna in stvarna kontrola državljanov preko razni-h oblik našega demokratičnega mehanizma (org. SZDL, zbori volivcev itd.) nad trošenjem sredstev in delom ljudskih odborov. V \aki praksi ustvarjena materialna osnova naših komun bo največ pripo- mogla k organski rasti ljudskih odbo- rov in ljudske oblasti sploh. Ob takšni usmeritvi se nam bo komuna vedno bolj odražala kot samoupravna enota, v kateri se na določenem nivotju rešu- jejo vsi problemi gospodarskega in družbenega razvoja, zavoljo tega pa bo nenehno rasel interes prebivalstva, da se v čimvečji meri izkoriščajo v lokal- nem in državnem merilu vse možnosti za razvoj gospodarstva, kot predpogoj za razvoj ostalih področij družbenega življenja. Neposredne naloge ljudskih odborov in gospodarskih organizacij bodo v zve- zi z družbenim načrtom za letošnje le- to, razen industrije — najmočnejši go- spodarski osnovi — dali poudarek po- speševaniu kmetijstva, kjer je še vedno največ neizkoriščenih rezerv. Po- sebno sikrb in odločne ukrepe za p>ove- čanje proizvodnje in proizvodnosti bo- mo morali podvzeti na kmetijskih go- spodarstvih, da bodo res čimprej po- stala vzorni napredni in socialistični obrati, prav tako pa bo p>otrebno nuditi več konkretne pomoči za uspešno reše- vanje kmetijske proizvodnje v okviru KZi Naša neaktivnost in nesposobnost v delovanju KZ bi se nam sigurno ob ogromni pripravljenosti in interesu za- družnilogoje delov- nih ljudi. Za poživitev delovanja terenskih or- ganizacij SZDL in posebej krajevnih odborov, bi bilo prav, če bi tudi obči- ne del občinskih doklad prepuščale krajevnim odborom, ki bi, kot lansko- letna praksa dokazuje, s sorazmerno skronmimi sredstvi rešila številne drob- ne komunalne probleme, kar bi v ve- liki meri prispevalo k urejenejšemu in boljšemu življenju v naših vaseh in utrjevalo našo samoupravo. Zavedati se pa moramo, da še tako dober program za naš razvoj, ne po- meni mnogo, če ga ne poznajo in ne sprejmejo zavestno za svojega najšir- še množice delovnih ljudi, ki ga izva- jajo. Zalo pa je seveda naloga nas vseh, naših političnih organizacij, posebej še SZDL, da si bomo v družbenem načrtu za letošnje leto v okviru enotnega ju- goslovanskega gospodarskega prostora in možnosti zadali take naloge, ki bodo naše in ki nam bodo jamčile, da bomo z njimi odstranili največje težave in sla'bosti v organih družbenega samo- upravljanja in si še uspešneje utirali pot v hitrejši vsesplošni napredek. Mladina je delavna in sposobna, toda premalo samoiniciativna (Nadaljevanje s prve strani) ne v podjetjih mnogo "bolj konkretno kot na vasi ali pa na šolah, ne moremo biti z njenim delom v podjetjih še po- vsem Eadovoljni. Mladinci se še vedno premalo poglabljajo v številne proble- m.e podjetja, so premalo kritični in brezbrižni do raznih nepravilnositi, ki Se cesto dogajajo, kaa* zavira htitrejši gospodarsiki razvoj, IVIladinci kot bor-.. kuhinje, vendar so nehigrienske in v slal)ih prostorih. Zlasti vzpodbudne so bile besede članic« Izvršnega sveta LRS tov. Olge Vrabičeve, ki je v razpravi med dru- gim poudarila, da ie oeJiska mla-dinsika organizacija pri svojem deln dosegla vidne uspehe, kljub težavam, s katerim se srečuje vsa naša družba na naši raz- vojni potL Komunalni sistem in diruž- V odmoru so delegati in gostje živo razpravljali. Konference se je udeležilo veliko vidnih fnnkctonarjev množičnih in političnih oirganizaoij ter s tem dalo poudarka, da je vsa naša skupnost živo zainteresirana za napredek mladega rodu beni in revolucionarni ljudje bi se mo- rali še posebej zanimali in prepreče- vati rarne škodljive težnje v podjetjih, kot so izenačevanje zaslužkov, odpor proti normiranju, analitičnemu ocenje- vanju delovnh mest, pavšalno premira- n^e uslužben.-kega osebja, lov za neute- meljenimi dobički, nepravilno korišče- n,ie skladov, slabo zanimanje za izbolj- šanje proizvodnje, znižanje proizvodnih stroškov itd. I^.Iladinske organizacije v podjetjih bi morale posvetiti- večjo po- ze.mo?t stroikovni vzgoji mladih delav-* cev ter organizirati razne strokovne te- čaje in seminarje. Napak bi bilo, če bi mladino v pod- jetjih zaradi tega površno ocenili. To pa zaradi tega, ker je še veliko vzro- kov, ki vplivajo, da mladina v podjet- jih ni takšna, kot bi morala biti. V celj- skih podjetjih je dosti mladincev, ki prihajajo s podeželja s staro miselno- stjo. Nadalje neurejene razmere v sam- skih domovih, visoke cene in slaba prehrana v menzah slabo vplivajo na razpoloženje •mladih delavcev. Mnogi mladinci se vozijo po končanem delu domov na podeželje ter prebijajo ves dan brez tople hrane, največkrat ob sami malici. Več kot 240 mlad'h delav- cev živi pod tokšnimi in morda še tež- jimi pogoji. Tak nereden način prehra- ne brez dvoma vpliva škodljivo na du- ševni razvoj in zdravje mladega člove- ka. So pa tudi primeri, da bi delavci laJiko dobili teplo hrano v menzi, ven- dar pa te hrane ne koristijo, misleč, da bodo tako več prištedili. Zaradi tak- šnega stanja je tudi ugotovljeno, da je v Sloveniji največji odstotek mladih za- poslenih žena tuberkuloznih. Zato bi morali po podjetjih ne samo ustanav- ljati menze, temveč predvsem prepri- čati mlade ljudi, da se bodo tudi hra- nili v menzah. Ena prvenstvenih nalog odgovornih ljudi po podjetjih, kakor tudi mladii^kih organizacij je, da omogočijo mlademu človeku čini boljše delovne in življenjske pogoje. Na konferenci so še razpravljali o delu mladine v srednjih in vajenskih šolah. To so ugotovili, da bi morali biti predstavniki učencev v šolskih odborih aktivnejši ter da bi o svojem delu po- ročali mladinski organizaciji. Mla^din- ske organizacije na šolah tudi premalo skrbe za učne uspehe svojih tlancv. Glede prehrane dijakov in vajencev so ugotovili, da obstajajo v Celju dijaške benio samoupravljanje nalagajo taiidi mlatT-m ljudem poleg pravic tudi dolž- nosti in naloge, ki niso nič manj težav- ne od onCi v ča.su narodnoosvobodil- ne boirbe. Zato osnovna na-loga mla- dinskih organizacij, da ideološko uspo- sabljajo mlade ljudi za naloge našega družbenega sistema. Pri tem pa morajo nuditi mladim ljudem pomoč vse orga- nizacije zlasti pa Zveza komunistov. Pri reševanju mladinskih problemov je potrebno zlasti koordinirati delo z or- ganizacijami in društvi, ki rešujejo enake in sorodne probleme. Naša mla- dima je dobra, borbena in revolucionar- na, je ob koncu poudarila tov. Vrabi- čeva. OB ZAItLJUCKU KiVIETIJSKE SOLE V FRANKOLOVEM — PRIREDITEV Gojenci kmetijsko gospodarske šolo v Frankolovem kažejo precej zanima- nja za prosvetno delo. Ob zaključku šo- le bodo organizirali kulturno prireditev. Sindikati in življenjski standard Sekretar Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije to- variš Jovan Popovič je dal Ser- visu za pokrajinski tisk izjavo o nalogah sindikatov v 1957. letu. V tem letu so pred sindikalni- mi organizacijami številne in ob- sežne naloge. Prvenstveno bodo sindikati sodelovali pri sprova- janju ekonomske politike. Težišče nove ekonomske politike je orien- tacija za dvig življenjskega stan- darda naših ljudi, predvsem de- lavcev in nameščencev. O teh problemih so razpravljali tudi na m. plenumu ZSJ lani v decembru. Ob tej priliki so sprejeli zaključ- ke, ki predstavljajo osnovo za iz- delavo konkretnih predlogov v zvezi s problemi življenjskega standarda, ter določili smernice za aktivnost vseh sindikalnih or- ganov pri tem delu. Sem spada v prvi vrsti prizadevanje za po- večanje proizvodnje in produk- tivnosti dela, zalaganje za čim- večje varčevanje na. vseh pod- ročjih, kakor tudi racionalno iz- koriščanje razpoložljivih sred- stev in notranjih rezerv. K tem nalogam spada tudi politika za dvig realne plače delavcev in uslužbencev ter vrsta drugih ukrepov na področju stanovanj- ske izgradnje. Sem je treba pri- šteti še skrb za boljšo organiza- cijo družbene prehrane in boljšo preskrbo mest in industrijskih naselij, razvoj delavskega turiz- ma ter probleme s področja so- cialnega zavarovanja in zdrav- stvene zaščite. To je dolga vrsta vprašanj s številnih področij, ki neposredno vplivajo na proble- me standarda delovnih ljudi. Po vseh teh vprašanjih se bodo morali letos angažirati sindikati. Od sindikatov je pričakovati, da bodo razvili večjo iniciativo, dali predloge za reševanje teh proble- mov in tudi nudili pomoč ljud- skim odborom, družbenim orga- nom upravljanja ter delavskim svetom. Za zboljšanje življenjskega standarda bodo sindikati letos napravili vse, da se bodo izbolj- šali pogoji za oddih delai->cev in uslužbencev. To bodo dosegli z organizacijo čimveč delavskih po- čitniških domov, ki hodo dostop- ni delavcem z ugodnejšimi pogoji kot prejšnja leta. Razen teh nalog je še vrsta drugih poslov\ katerih se bodo morale letos lotiti sindikalne or- ganizacije. Sem spada sodelova- nje pri nadaljnji izgradnji prav- nega in organizacijsko-finančnega sistema socialnega zavarovanja, sprejemanje in izvajanje zakona o delavskih odnosih v gospodar- stvu ter zakona o javnih usluž- bencih, problemi delavske mla- dine itd., je zaključil svojo iz- javo Jovan Popovič. C. K. ^ poveljstvu atlantske vojske - Eins, zwei! Niederl Aul! To bi ba »Fuhrer« vCsel, če bi me videl... — 1. FEBRUARJA — Stev. 4 STRAN Teženj po linearnem zvišanju tarilnih postavk v celjskem okraju ni w Razprave okrog sestave novih tarif- nih pravilnikov na podlagi zveznih predpisov o povečanju tarifnih postavk 23 5 in 10 % so Se v podjetjih celjskega okraja začele šele v drugi polovici ja- nuarja. Bilo bi zgrešeno, če bi trdili, (ja so v začetku vsi kolektivi pravilno doumeli bistvo 5 in 10 odstotnega pove- čanja, vendar zdaj v celjskem okraju svetiti vsej problematiki, o higienskih in sanitarnih predpisih in o zdravstvenem stan:u. V letu 1957 bo dodeljenih več kreditov za investicije, zato bo mogoče zaposliti več delovne sile. Mnogo je bilo primerov, da so de- lavci ostali rajši doma in prejemali 50 % plače, kakor pa da bi se zaposlilL Svet za gospodarstvo naj bi več raz- pravljal o obrtništvu, preštudiral naj bi davčno politiko za obrt. Zazidalni načrti so gotovi, zato je treba pi'ebival- stvu omogočiti, da si jih lahko ogleda. Svet za prosveto in kulturo naj bi v bodoče posvečal več pozornosti izven- šolskemu delu učiteljstva, ne bi pa jib smeli odtegovati od pouka za razne se- stanke. Za ustanovitev še nekaterih materin- skih posvetovalnic in ambulant, ibo po- skrbel Svet za zdravstvo, čigar glavna skrb bo. da bodo preurejeni gornji pro- stori Zadružnega doma 7.a zdravstve- no postajo. Pri razpravi so predsedniki svetov ugotovili, da je med sveti premalo po- vezave. V Šentjurju bo potrebno usta- noviti olepševalno društvo; potrebna bi tudi bila shranjevalnica koles. Kultur- no razvedrilo — ne samo pijančevanje — naj bi doF>olnila nova kavarna, ki je prav tako predvidena v Šentjurju. Mladinsko konferenco v Štor ah so morali prelohiti v železarni Store nekaij let ni bilo mladinske organizacije, ker se je po navodilih OKLMS razformirala. Skle- njeno je bilo, da se mladina vključi v aktive kjer stanuje. Ker pa v Storah, izven tovarne, nimajo mladinskih ak- tivov; drugje pa, v kolikor obstojajo, delajo slabo in ne morejo uspešno re- ševati problemov, ki jih limaijo mladi delavci pri delu v podjetju, je mladina svojo organizacijo pogrešala. V pretek- lem letu je bila ponovno ustanovljena mladinska organizacija. Dogovorili so se, da jo bodo razdelili na sedem mla- dinskih aktivov po proizvodnem p^-ocesu in sorodnosti obratov. Od obstoječih ak- tivov je najboljši v obratu obdeloval- nica valdev in najslabši aktiv v obratu šamotame. V podjetju je zaposlenih 289 mladin- cev in mladink do 25 leta starosti. Od tega je organiziranih v LMS 162. Od skupnega števila jih aktivno sodeluje v raznih društvih 2C0. V delavskem svetu je zastopanih 8 mladincev, ki se kar dobro uveljavljajo. Ker je organizacija šele v razvoju, so na mladinskih sestankih razpravljali le o organizacijskih vprašanjih, raznih akcijah, m?nj pa o delu v tovarni, o živ- ljenju mladine itd. Na zadnji seji komiteja so sklenili, da bodo imeli redno letno konferenco v sindikalni dvorani Železarne Šiore toda konference ni moglo biti, ker je bilo navzočih samo 30 mladih delavcev od 20 povabljenih predstavnikov raznih organizacij in društev pa samo trije. Za enotno stališče pri zviševanju ravni tariinih postavk Na pobudo občinskega ljudskega odbo- ra Mozirje in pod vodstvom predsed- nika Antona Zupana se je v četrtek zbralo v iiVIoziriju več kot 30 zastopni- kov delovnih kolektivov mozirske ob- čine z namenom, da se pogovorijo o enotnem izvajanju politike plač v zve- zi z vzišanjem ravni tarifnih postavk za 5 oziroma 10 odstotkov. Osnovno za razpravo o zvišanju rav- ni tarifnih postavk je dalo posebno pri- poročilo Sveta za delo pri okrajnem ljudskem odboru. Zastopniki delovnih kolektivov mozirske občine so v načelu sprejeli smernice, po katerih naj se s 5 oziroma z 10 odstotnim povišanjem ravni tarifnih postavk najprej izrav- najo nesorazmerja med tarifnimi po- stavkami, ki so nastala zaradi njihove neizpremenljivosti pred sprejetjem ta- rifnih pravilnikov. Navzoči so menili, da je treba tiste tarifne postavke, ki so bile že doslej — pustiti tudi v bodoče v razponu. Posebej je bilo poudarje- no, da mora biti težišče povečanja plač tam, od kcder je odvisna proizvodnja. Povečanje tarifnih postavk še ne po- meni spremembo plačnega sistema! Za- to, je treba čimprej izdelati analitično oceno delovnih mest. Poudarili so tudi, da je treba pogledati realnost norm in jih postaviti tako, da bodo čimbolj re- alne in potem tudi s*alne.Izcg bai se je treba večkratnemu spreminjanju norm, ker s tem zgubijo delavci zaupa- nje v norme. Navzoči so bili mnenja, da je bilo d'oslej ponekod preveliko nesorazmerje v plačah med nekaterimi kvalificiranimi delavci in uslužbenci. Zatč teh razlik v bodoče ne bi kazalo še povečevati. Predstavniki usnjarske industrije so poudarili, da bodo do 15 % povišali tarifne postavke za tista de- lovna mesta, kjer so pogoji dela težki. Nikakor ne bodo šli na povišanje ta- rifnih postavk do 15 % tudi za delov- na mesta uslužbencev. Popolnoma jas- no je da bi tako povišanje ustvarilo ne- sorazmerje med uslužbenci usnjarske industrije in uslužbenci ostalih panog industrije. Navzoči so še posebej pou- darili, da ne bodo linearno povečali plač dokler ne bodo vsa delovna me- sta analitično ocenjena. Navzoči so tudi sklenili, da bodo povišali tarifne po- stavke nekvalificiranim in polkvalifi- ciranim delavcem nad 5 % na račun kvalificiranih in visokokvalificiranih delovnih mest tam, kjer bi ugotovili, da je bilo dosedanje nesorazmerje v plači le preveliko. Popravljene tarifne pravilnike bodo obravnavali na sejah delavskih svetov, nato pa še na sestankih celotnih • de- lovnih kolektivov. Nato bo tarifne pra- vilnike pregledala še posebna komisija pri občinskem sindikalnem svetu. Šele nato jih bodo predložili pristojnim upravnim organom v dokončno potr- ditev. Z. Stanouonjsha zo^rugo lio grodila noprej Upravni odbor Stanovanjske zadruge >-Dom« v Celju je že ponovno razprav- ljal o tem, kako bi delovnemu človeku kar najbolj olajšali gradnjo lastnega doma. S tem, da je zadruga omogočila svojim članom stopiti v vrste gradite- ljev pod pogojem, da prispevajo četr- tino gradbene vrednosti, je storila le svojo »uradno« dolžnost. Res je tudi» da opravi zadruga svojm aktivnim čla- nom vse uradne posle od projektov do dodelitve zemljišča, preko gradbene- ga dovoljenja, do zemljiško-knijžnega prenosa hiše ali stanovanja v njegovo last, torej razen obvezne četrtine sred- stev, vse. Vendar pa bi zadruga želela še bolj poglobiti svoje dedovanje, in sicer s tem, da bi uvedla zbirsn,'e sredstev vseh vrst, to je gotovinskih in mate- rialnih, od vseh onih inte^-esentov, ki ti-enutno še nimajo p>otrebnih denarnih rezerv — pa bi kljub temu želeli prej ali slej imeti svoj lastni dom. Zaradi tega vabi upravni odbor Sta- novanjske zadruge vse one, ki žele v prihodnjih letih graditi- lastno stano- vanje v bloiku, ali hišico, da svoje pri- hranke vlagajo pri zadružni blagajni, ki bo ta sredstva nalagala pri Celjski mestni hranilnici na račun gradbenih deležev. Ti delaži, se bodo obrestovali kot hranilna vloga vse dolej, dokler ne bo član vlagatelj lahko začel z g-adnjo. Ker omogočajo zadružna pravila, da lahko vsak član prispeva h gradnji po- leg gotovine tudi gradbeni material in delo, naj vsak, ki kaj primernega pose- duje ali bi želel kako drugače v okviru zadruge izvrševat; kaka dela, to javi v zadružni pisarni v Prežihovi ulici štev. 9. Vsak material, ki je primeren za gradnjo in strokovno delo, bo vštet v gradbeni dejež. 46 hišic je zraslo iz tal v nepolnih 9 mesecih. Koncem maja le''ošnjega leta pa bodo vse naseljene. To je dokaz, da se trud izplača. Letošnji program obse- ga skupno 81 stanovanj, deloma v siste- mu vrs'nih hišic in deloma v stanova- njskih blokih. Informacije o pravicah in dolžnosth člana zadruge lahko dobite dnevno med 7. in 14. uro ter 17. in 19. uro v zadruž- ni pisarni. — Oglasite se! Lep uspeh izobraževalne sekcije v Preboldu Pred kratkim je izobraževalna sekci- ja v Preboldu organizirala predavanja, ki zajemajo snov iz gospodarstva, poli- tike, zdravstva in tehnike. Namen pre- davanj je, dati tamkajšnjemu prebival- stvu vsaj osnovne pojme iz navedenih področij. Predavanja so dvakrat teden- sko in sicer v ponedeljek in četrtek, v moderno urejeni čitalnici. Predavajo profesorji celjske gimnazije. Predava-, nja spremljajo tudi z odgovarjajočimi filmi. V toplo zakurjeni čitalnici se vedno zbere lepo število ljudi, pred- vsem mladina, delavci, pa tudi kmetje iz bližnje ;n daljne oko.ice. Vsi kaže- ja zanimanje. Pohvala za dobro obi- skana predavanja in za zanimanje, pa gre predvsem tamkašnjim organizaci- jam. K. V. , Cene na tekočem trakuL . , . — Kaj pravite. Tale stroj bi kljub modernim časom lahko zavrgli med staro šaro...— šole in druge prosvetne ustanove so postale skrb vseh OB SEMINARJU ŠOLSKIH ODBOROV V CELJSKI OBCINI Družbeno upravljanje v prosvetnih ustanovah je šele zadnje čase dobilo Konkretnejšo obl.ko, čeprav so se že prej sestajali h konferencam predsed- niki šolskih odborov. ^ Seminar, ki ga je Organiziral Svet za šolstvo občine Celje, je naslednja višja stopnja o proučevanju družbenega upravljanja v šolstvu. Posvetovanje šolskih odborov, ki jih je zastopalo okrog 70 članov, je pokazalo veliko za- nimanje za družbeno upravljanje. Že sam program je pritegnil udeležence k sodelovanju. Seminar je vodil pred- sednik Sveta za šolstvo tov. Janko Po- gačnik. Temeljna načela družbenega uprav- ljanja v prosveti in njih uveljavljanju v sodobnem življenju glede na koristi,, ki jih ima od njega naša skupnost, predvsem pa naša mladina in njeni starši v neprestanem stiku s šolo, je podal predsednik občinskega ljudskega odbora tov. Andrej Svetek. Okrajni šolski inšpektor Franc Stre- hovec je najprej podal sliko učnih uspehov v prvem i>olletju in pri tem prikazal vzroke, ki še ovirajo boljši na- predek, čeprav se je ta mnogo popra- vil. Negativni vplivi še vedno tičijo v oddaljenosti doma učencev, v nekate- rih družinah pa celo uživanje alkohola, ki ga mladina ne bi smela uživati, prav tako pa je prekomerna zaposlitev šolske mladine na paši in drugod zelo škodljiva. Šolski odbori še vse prenialo posvečajo pozornost moralno in social- no ogroženi mladini, zlasti partizanskim sirotam. Šolski zdravnik dr. Veber je v svojem predavanju ugotovil, da so ne- posreden vzrok negativnih učnih uspe- hov slabe higienske razmere doma in v šolah^ Zelo škodljiva je dvakratna zasedba učilnic zaradi nezadostnega zračenja. Tako imenovane mlečne kuhi- nje naj bodo res mlečne, ne pa malice s čajem. Predavatelj je poudaril, da je tudi sestav prehrane pomanjkljiv, ker dobivajo otroci premalo be^ljakovin. Zdravniški prigled šolske mladine se sicer izvaja sistematično, vendar pa še primanjkuje zdravstvenega osebja, da bi lahko izdelali natančne analize. V popoldanskih urah bodo pregledani tu- di vanjeci. Načelnica Sveta za zdravstvo in so- cialno skrbstvo celjske občine tov. Lju- ba Škrlj je v svojem referatu poročala, da delujejo na vseh šolah njlečne ku- hinje, pač pa te ustanove še vedno ne dajejo rednih mesečnih poročil, zato je pregled o uspehih teh kuhinj pomanjk- ljiv. Dotaknila se je tudi oskrbe sirot v domovih ter priporočala rejništvo pri zanesljivih družinah, kjer je vzgoja otrok naravnejša in uspešnejša. Razprava udeležencev je bila zelo razgibana. Ugotovljeno je bilo, da so roditeljski sestanki na šolah postali pravcata šola za starše. Mnogi šolski odbori skrbijo za zanimiva vzgojna predavanja. Udeležba članov šolskih odborov na roditeljskih sestankih vzpod- buja starše, da prisostvujejo v vedno večjem številu ter tako postajajo krep- ka vez med njimi. Na koncu so se dotaknili še materi- alnega stanja ter ugotovili, da so neka- tere šole res potrebne temeljite obno- ve. Omenimo samo šole v iKompolah, gimnazijo v Štorah, šolo v Šmartnem v R. d., kjer je temeljito popravilo nuj- no potrebno. Tudi mladinske knjižni- ce potrebujejo večje število knjig. Razveseljivo je dejstvo, da vsaj ne- katere šole obiskujejo medicinske se- stre ter sproti opozarjajo na higienske ukrepe. Zelo priporočljiva bi bila mo- torizirana rentgenska služba, ki bi obi- skovala vse šole in tako uvedla preven- tivno zdravstveno službo med našo mladino. S skromno opisanim seminarjem o družbenem upravljanju v prosveti smo lahko zelo zadovoljni. Socialistična vzgoja mladine nam bodi nad vse. ^ Amaterska dejavnost oživljena (k premieri Goldonifeve „Lepe hrčmarice^') Desetina amaterjev, ki so doslej na- stopali pod okriljem drugih gledaliških družin, je pod vodstvom Cvetka Ver^ nika, dne 24. pr. m. obnovila dramatsko dejavnost naše domače »Svobode«. Ob- novila namreč v tem smislu, da je sek- cija po daljšem času zopet stopila iz okvira interne aktivnosti. Skoda, da je ni obnovila v znamenju 200-letnice Lin- hartovega rojstva z domačim delom, pač pa — to najbrže čisto slučajno — v znamenju 250-letnice rojstva italijan- skega, boljše — benečanskega komedio- grafa Carla Goldonija. V gledališki književnosti zavzema Goldoni mesto italijanskega gledališke- ga novatorja. Ta advokat, a gledališki človek par exellence, je s svojimi preko dvestotimi odrskimi deli z običajnimi osebami, a oprt na staro italijansko ko- medijo, ustvaril novo, moderno kome- dijo, svoj stil, zato njegov tekst zahteva stilno interpretacijo. »Lepa krčmarica« ali kar »Mirandolina«, ta benečansko- barcčna komedija, postavljena sredi raz_ gibanega 18. stoletj^^a v cvetočo Florenco, bi potemtakem morala steči kot živah- na, temperamentna, zvonka, značajsko in v opremi barvita veseloigra. Toda z interpretacijo, o kateri teče beseda, ni ustvarila tega občutja. 2e sam pK>gled na sceno ni vzbujal predstave o prikup- ni krčmi nekje v renesančni Florenci. In garderoba nastopajočih! Branko Ru- dolf daje amaterjem dovolj točna na- vodila prav o opremi tega gledališke- ga dela. (»Maske in časi« str. 140.) Toda odgovornosti za to stran uprizoritve k sreči ne nosijo naši nadobudni amater- ji. Vendar: kdorkoli jih je oblekel in jim prizorišče opremil v škodo igral- cem in občinstvu opustil umetnostno- vzgojni moment svojega sodelovanja. Režijsko je bila Uprizoritev ubrana na preveč statično, premalo razgibano igro. Tudi kretnje in vedenje igralcev ni bilo docela stanu in značajem ustrez- no. Govorili pa so lepo. Pač pa bi zna- nje nosilke naslovne vloge lahko bilo docela brezhibno. Mirandolina je osred- nja vloga, okrog katere se »vse suče«, ki jo »vse gleda in posluša« tudi iz av- ditorija, zato spodrsljaji.močneje udar- jajo n^ uho. Ob tej splošni oceni pa moram s pol- čem prelomniškem delavskem odru. sklenili svoj prvi letošnji nastop z be- sedami same Mirandoline (3. dejanje) »Preveč sem tvegala, drugič bom bolj pametna«? Kot kronisti domačega kultumegaj Z uprizoritvijo »Krčmarice Mirandoline« je amaterska gledališka dejavnost v Celju znova oživela. Slika prikazuje enega izmed prizorov te veseloigre. no mero priznanja opozoriti na prid- nost in prizadevnost, ki je vela iz igre, ter na trud, s katerim je bilo delo zre- žirano in postavljeno na oder. Nosilci glavnih vlog so bili: Ramšakova kot Mirandolina, Ramšak kot njen zvesti služabnik Fabricij in Zagoričnik, Simo- niti, Jordan kot plemiči Ripafrata, Al- bafiorita in Forlipopoli. Veselo zgodbo so dopolnjevali še Kramžarj eva in Tav- čarjeva kot potujoči igralki (v alterna- ciji nastopata Orožimova in Maverjeva) ter Leskošek kot komomik. Vsi so re- žiji, delu in — amaterstvu predani iz- vršili naloženo nalogo. Zato je bil na- men tudi v dobršni meri dosežen: z Goldonijevo besedo in lastno igro so posredovali dovolj zdravega smeha, do- bre volje in ljubezni do malega člove- ka, to je vsega tistega, spričo česar se »Mirandolina« ^loh tako rada vrača na ljudske odre. A, kaj ko bi kljub temu uprizoritelji kc-t delavska gledališka družina, s svo- jim pozornost in spoštovanje vzbujajo- čim hotenjem po izrednem, da ne re- življenja pa smo dolžni zapisati tudi to, da je čas med odmori v ne najbolj za- dovoljivo zasedeni dvorani krajšal 18 članski tamburaški orkester DPD »Svo- boda« pod vodstvom tov. Piliha. G. G. . PODPORA KNJI2NICAM Občinski svet Svobod in Prosvetnih društev v Šoštanju je na zadnji seji razdelil posameznim knjižnicam v ob- čini denarno podpKDro v znesku 300.000 din. Ker je v občini osem knjižnic, ki razen ene vse dobro delujejo, ta vsota ni visoka, vendar pa moramo biti zadovoljni, da je občinski odbor ^obči- ne Šoštanj ta znesek odobril, posebno še, ko se sam bori s finančnimi težava^- mi. Vidi se, da imajo odborniki razu- mevanje tudi za kulturnoprosvetno de- javnost. Upamo, da bo v letošnjem ob- činskem proračunu ta postavka precet višja od lanske. Z. K. Dobili smo važno delo o čebelarstvu Sodobno eebelarstv^o teoretični del Naše čebelarstvo je med zad- njo vojno utrpelo veliko ško- do, ki je še nismo mogli v ce- loti premagati. V velikih na- porih, ki smo jih vlagali v na- šo industrijo, smo zapostavlja- li ostale gospodarske panoge tn pri tem tudi kmetijstvo in z njim čebelarstvo kot važno panogo kmetijskega gospodar- stva. Ko se danes usmerjajo naši pogledi po doseženih uspehih na področjih industrije spet h kmetijstvu in ko se vedno bolj uveljavljajo prizadevanja za dro'bno proizvodnjo, je čas, da se tudi čebelarstvu bolj posve- timo in ga razvijamo povsod tam, kjer so za to dani pogoji. Veliko delo je že na tem področju opravila Zveza čebe- larskih društev Slovenije in znani so tudi napori naših za- drug, ki imajo svoje čebelar- ske odseke, toda premagati bo treba še velike ovire, da bomo dosegli zaželene uspehe. Zato je toliko bolj razveseljivo, da se je ZCDS odločila, da izda temeljito delo. ki naj zamaši veliko vrzel v naši strokovni čebelarski literaturi in naj vsestransko osvetli in strokov- no poglobi vsa vprašanja, ki zadevajo sodobno in napredno čebelarstvo. Prvi del tega dela je že pred nami kot zajetna, bogato ilu- strirana knjiga, kjer na 431 straneh 10 avtorjev, ugled- nih strokovnjakov, obravnava predvsem teoretska vprašanja, drugi del, ki bo posvečen prak- tičnemu čebelarjenju, pa je v pripravi. S to knjigo, ki naj ustreza naši družbeni stvarno- sti in ki naj upošteva vsa so- dobna znanstvena dognanja želi ZCDS poživiti zanimanje za to doslej preveč zapostavljeno gospodarsko panogo. Njen prvi teoretski del. ki ni namenjen samo čebelarjem, temveč mora razveseliti vsakega bralca ljubitelja prirode, ob- ravnava čebelo v njenem prirodnem oko- lju in nam vsestransko osvetljuje in ix>glablja vsa biološka vprašanja, ki ■lahko zanimajo člo-^eka. V uvodnih straneh nam knjiga po- dalja izčrpen pregled našega čebelarske- ga slovstva od početka do danes. Za- nimivo za čebelarje celjskega okraja je dejstvo, da je prva slovenska čebelar- ska knjiga bila tiskana prav v Celju, in to prevod znamenitega Janševega Popolnega čebelarstva, ki ga je oskr- bel Janez Goličnik, župnik v Grižah, •n je izšlo leta 1792, kar priča o visoki stopnji čebelarstva v naših krajih v listi dobi. n Naslovni list porve slovens je izdaje Janševega »Po-i irolnegra nauka o čebelar tvu« (en primerek te^ knjige hrani celjska St dijska knjižnica). ^ Naslednja poglavja obravnavajo v podrobnostih življenje čebel, njih iz- vor, dedovanje itd. Posebno živo in toplo je napisano poglavje: Čebela v luči sistematike in razvojnega nauka in nam odkriva važne zakonitosti iz biologije. Poleg vprašanj o življenju čebel obravnava knjiga tudi čebelje paše v Sloveniji, medsebojno prilago- jenost razstlin in čebel in nazadnje podaja pregled in analizo čebeljih bo- lezni in škodljivcev in že tako prehaja na praktična vprašanja o čebelarstvu. Celotno delo je napisano s toliko vne- mo in ljubeznijo, da mora človeka pri- tegniti. Od poglavja do poglavja čuti- mo strokovno temeljitost, ki mora za- dovoljiti še tako zahtevnega čebelarja. V tem pogledu je knjiga razveseljiv dogodek v našem čebelarskem slovstvu, ker se ne izogiblje nobenih zahtevnih vprašanj in je kljub temeljitosti in znanstveni višini pisana tako. da jo bo lahko razumel vsak bralec, ki se ji bo posvetil vsaj z majhnim delom vneme, ki so jo pokazali avtorji. Nekatera me- sta so morda nekoliko zahtevnejša, to- da čas je že, da nehamo podcenjevati umske zmožnosti našega kmečkega člo- veka, ki se je že naveličal abecednikov in si želi temeljite strokovne literature. Treba je le, da je delo pisano v lepem In razoimljivem jeziku, in tudi v tem pogledu je treba čestitati avtorjem in založnici te prepotrebne knjige, ki ne sme manjkati v nobeni naši knjižnici, tako pri čebelarskih odsekih naših kme- tijskih zadrug, predvsem pa v naših šolskih'knjižnicah na pjodeželju, kjer naj spodbudi ljubitelje čebelarstva, da bodo spet zaživeli čebelnjaki na šolskih vrtovih, kakor so bili nekoč. Na ko.ncu želimo še to, naj bi •jx>- žrtvovalnost in vnema piscev I. dela o čebelarstvu budila in dramila naše lju- di, da bi se spet poživilo naše čebe- larstvo povsod tam, kjer je nekoč tako lepo cvetelo. Prepričani smo, da bo to tudi založnici, kakor piscem, v največje zadoščenje. S' temi željami težko pri- čakujemo tudi napovedani drugi del o praktičnem čebelarstvu. T. B. POLLETNI UČNI USPEH v občini S o Stan j V občini Šoštanj je 14 osnovnih šol, 2 nižji gimnaziji in 2 vajenski šoli. Na osnovnih šolah je učni uspeh med eO in 82,5%. Razlika med posameznimi šo- lami, ki je precejšnja, je zaradi raz- ličnih pogojev, v katerih delujejo šo- le, v precejšnji meri pa tudi zaradi različnega kriterija pri ocenjevanju. Najslabši uspeh je na osnovni šoli Bele vode (60%), kjer so delovni po- goji zelo težki, učenci so oddaljeni od šole in živijo v težkih prilikah, pa tu- tudi ocenjevanje je bilo zelo ■ strogo. Prav tako je zaradi strogega ocenjeva- nja le 65% uspeh na šoli Pesje, kjer pa ostali pogoji niso slabi. Mnogo je tudi še primerov, da starši ne kažejo pravegia zanimanja za napredek svojih otrok, mnogi otroci so tudi socialno ogroženi in vse to vpliva na učni uspeh. Najboljši uspeh so dosegli v Šoštanju (82,5%). Opažamo, da je v splošnem po- stalo ocenjevanje znanja objektivnejše, zahtevnost učiteljev večja. Ce upošte- vamo, da na nekaterih šolah še niso urejene materialne prilike, da man^j- kajo primerne učilnice (Bele vode, Pa- ka, Šmartno ob Paki) in potrebna uči- la, da so tudi ostale življenjske prilike ponekpd prav težke, smo z uspehi lah- ko zadovoljni. V splošnem so učitelji v redu opravili svoje delo, v kolikor pa se 'bodo še strokovno izpopolnjevali, bo to ugodno vplivalo na kvaliteto dela. Šolski obisk v I. polletju je bil od 88 do 98%. Mnogi učenci v hribovitih predelih so oddaljeni od šole, nekateri tudi nimajo primerne obleke in obutve. Bilo je tudi nekaj epidemij ošpic in drugih bolezni. Šolski odbori so se že tudi dobro uve- ljavili. Razen na eni šoli (Plešivec) so povsod imeli v tem polletju 2 do 3 seje, na katerih so razpravljali o šols-kem obisku, o učnih uspehih, o vzgojnih in zdravstvenih problemih, o delu šolskih mlečnih kuhinj in drugih materialnih vprašanjih. Posebno agilen je bil šolski odbor v Velenju. Na vseh šolah sta bila' tudi po 1 do 2 roditeljska sestanka. Na nižjih gimnazijah so se uspehi od prve redovalne konference zelo izbolj- šali in znašajo v Šoštanju 52,6%, v Velenju pa 58,8 %. Kriterij ocenjevanja je na teh šolah znatno strožji.' Ena tretjina dijakov v Šoštanju je nad eno tiro oddaljena od šole, nekateri pa tudi 3 ure. Kljub temu je bil obisk na teh šolah 96 do 97%. V Velenju tudi ma- terialne prilike še niso urejene, saj gimnazija še nima primernih prostorov. Posebno skrb so na obeh šolah posve- tili otrokom padlih borcev. Zanje so organizirali ix)sebne učne krožke, s či- mer so znatno izboljšali uspehe teh otrok. Šolska odbora obeh šol sta agU- na in nudita veliko pomoč pri reševa- nju raznih težav. Izohrazevanfe p vseh oblifcafi fe glavna skrb šoštanjske „Svotio(fe Delavsko prosvetno društvo »Svobo- da« v Šoštanju je imelo svoj čas pač znatno več članov kot jih ima danes, ne bi pa mogli zapisati, da so takrat bolje delali. Kar je ostalo, aktivno dela in društvo si bo tudi v prihodnje priza- devalo pridobivati le take člane, ki bodo v društvu dejansko delali. Tako je zdaj v društvu 294 članov, ki delajo v osmih društvenih sekcijah. Razen tega vklju- čuje društvo še 47 pionirjev. Katera sekcija najbolje dela, je težko reči, priznati pa je treba dejavnost in uspehe izobraževalne in dramske sek- cije. Prav je, da je šoštanjska »Svobo- da« posvetila vso skrb izobraževanju v vseh oblikah in da bo tudi v prihodnje skrbela za to zvrst dejavnosti. V iz- obraževalno sekcijo sodijo šola za od- rasle. Ljudska univerza in razni tečaji. Večerno šolo za odrasle zdaj redno obiskuje 47 ljudi in razen 3 so vsi de- lavci, predvsem člani delavskih svetov in upravnih odborov podjetiij. In morda ne bo odveč, če zapišemo še to, da je največ obiskovalcev večerne šole prav iz Lesno industrijskega kombinata v Šoštanju. Ljudska univerza je priredila v pretekli sezoni 12 predavanj, vsakega predavanja pa se je udeležilo F>ovprečno 150 ljudi. Najbolj obiskana predavanja so bila o razvoju velenjskega premo- govnika in o prihodnosti Šaleške doli- ne. Razen tega je Ljudska univerza pri- redila še 3 predavanja v bližnji okolici. Zdaj prireja predavanja redno vsakih 14 dni. In tečji? Bilo jih je več, in sicer za tuje jezike, strojepisje, steno- grafijo in o osnovah knjigovodstva. Podobno kot izobraževalna se je uve- ljavila tudi dramska sekcija. Čeprav je izbirala težak repertoar, je žela zado- voljive uspehe. Člani te sekcije so se lani predstavili z osmimi deli, od teh pa so štiri dela uprizorili mladinci sami. Letos so že z uspehom uprizorili Lin- hartovo »Zupanovo Micko«, na progra- mu pa imajo še Cankarjevega »Jakoba Rudo«, Jurčičevega »Desetega brata« ali »Rokovnjače«, »Scopinove zvijače«, ^>Strast pod bresti« in »Draga Ruth«. Slovenski kvintet v Novem Celju z uro in pol trajajočim sporedom je pred kratkim razvedril bolnike v No- vem Celju slovenski kvintet iz Ljub- ljane. Pacienti so timetnlkom globoko hvaležni za njihov trud. . Obveščam tsc cenjene stranke, da sem se preselil z delavnico v StaneloTO ulico (bivša semenarna) Celje Se priporoča ZAJC ANTON krojač Celje, Stanetova nlica 1. FEBRUARJA — Stev. 4 STRAN Deset let Veterinarskega zavoda v Celju Verjetno ni živinorejca v bližnji in daljni okolici celjskega okraja, ki ne bi poznal te ustanove in njenega dela. Ustanovili so ga kot »Veterinarsko bol- nišnico« leta 1946 z željo, da bi stro- kovnjaki v boljših pogojih dela uredili boljšo in cenejšo pomoč obolelim živa- lim. V bolnišnici bi lahko zdravili tudi takšne živali, ki potrebujejo daljšo bol- niško oskrbo. Istočasno pa bi zdravili strokovnjaki bolnišnice z najsodobnej- šimi pripomočki živali tudi na domu. Del poslopij in dvorišče Veterinarskega zavoda v Celju, ki te dni praznuje desetletnico ustanovitve Kmalu se je pokazalo, da organska obolenja niso edina ovira za proizvod- nost živine. Ze med prvimi »bolniki« 30 bile večinoma krave z motnjami v plodnosti. Ugotovljeno je bilo, da so glavni vzrok neplodnosti nalezljive spolne bolezni. Tudi v celjskem okraju je v letu 1946 znašal odstotek jalovo- sti nekaj nad 40 %. Strokovnjaki bol- nišnice so z množičnimi preiskavami in zdravljeniem govedi zatirali neplod- nost. Istočasno je bila ustanovljena tudi postaja za osemenjevanje, ki naj bi preprečevala kužne spolne bolezni in jalovost. V desetih letih obstoja so za- vodski veterinarji pregledali in zdra- vili nad 60 tisoč govedi, uvajali pleme- nilne kroge in zdravili okužene bike. Postopoma se je širilo tudi osemenjeva- nje. Trud ni bil zaman. Uspelo je po- polnoma zatreti kužne spolne bolezni in jalovost zmanjšati na normalen od- stotek. Danes se poslužujejo osemenjevanja živinorejci skoraj v vseh občinaih okra- ja, Osemenjenih je 33 % vseh pleme- nic. Seme izvrstnih bikov — semenija- kov — pošiljajo tudi v ipariborski iii^ trboveljski okraj. Zavod ima devet bi- kov sivorjave pasme, tri pomurce in tri simentalce. Med tem tudi zdravljenje živali ni ostalo na prvotni ravni. Bolnišnica je razširila svoje delo v kliničnem labo- ratoriju. Tu ugotavljajo z laboratorij- skimi metodama razna obolenja. V njem preiskujejo kri, blato in seč. Da- nes delajo v zavodu z najmodernejšimi metodami zdravljenja. V zadnjih letih je bilo operiranih preko štiri sto govedi zaradi tujka v predželodcih. Nešteto porodov pri vseh vrstah živali je bilo rešenih s carskim rezom. Služba je ure- jena tako, da nudi pomoč ob vsakem času. Delo v zavodu in izven njega je kma- lu pokazalo potrebo po laboratoriju, ki odkriva različne vrste liužnih, vzrejnih bolezni in bolezni, ki jih povzročajo razni zajedalci. Vsa našteta obolenja še danes v veliki meri zmanjšujejo eko- nomsko vrednost naših domačih živali. Prvotni prostori so postali za vse to delo premajhni. Postopoma so, kakor je narekovalo delo, rastli tudi delovni pro- stori. Ze v prvih letih je bila poprav- ljena podkovska delavnica, kjer pose- ben mojster pod nadzorstvom veteri- narja kuje nepravilna in bolna kopita. Usposobljena je bila popravijalnica za avtomobile, ki so predpogoj za hitro pomoč. Za tem sta dobili klinični labo- ratorij in bakteriološki oddelek svoje prostore. V-posebni stavbi je osemenje- valni center. Biki semenjaki so v dveh posebnih hlevih. iHlev za bolne živali je priključen bolnišnici. Ob desetletnici Zavoda je v glavnem zaključena grad- bena dejavnost. V prvih letih so opravljali veterinar- ji Zavoda vso veterinarsko dejavnost na vsem področju okraja, kjer jih je bilo premalo. Danes je v okraju 23 ži- vinozdravnikov, ki poleg rednega dela zdravijo tudi obolele živali. Zavodski strokovnjaki zdravijo le težje primere na domu živinorejca in v bolnišnici. Ust.anova ima poleg zdravljenja še druge naloge, ker je v veterinarski službi še mnogo problemov. Nerešeni so problemi metiljavosti in drugih za- jedalskih bolezni, ki v veliki meri ogro- žajo zdravje domačih živali. Nalezljiva malokrvnost kopitarjev se močno širi med konji. Pri kravah na večjih živi- norejskih obratih in pri dobrih molz- nicah zmanjšujejo mlečnost razne na- lezljive bolezni vimena. Tudi tuberku- loza še ni dokončno iztrebljena. Vse to in še marsikaj je bodoče delo zavoda. Vsa ta dela pa se lahko opravljajo le v laboratorijih in terjajo posebno stro- kovno znanje. Poleg rednega in načrtnega dela se usposabljajo v ustanovi tudi novodiplo- mirani veterinarji, ki morajo pred na- stopom samostojnega službovanja opra- viti obvezno enoletno prakso. V Veterinarski zavod je skupnost vlo- žila precejšnja sredstva. Ob njegovi desetletnici lahko s ponosom trdimo, da je bil denar dobro naložen. Dr. Ivo Vomer Marsikaj se spreminja Bilo (je mrzlo nedeljsko jutro januar- ja, eno izmed tistih, ko je avtomobil- ski m.otor vžgal šele po enournem« zmerjanju avtomehanikov in ko v Zg. Savinjski dolni ni bilo električnega to- ka. Avto ne hi bil avto Ljudske tehni- ke, če bi takoj vžgal, in tako je v.vasi Lubija pri Mozirju pač prej zagorela elektrika kot je pripeljal avto iz Ce- lja, v avtomoibilu pa je bil kinoprojek- tor in filmi za dopoldansko in popol- dansko predstavo v dvorani novega za- družnega .doma v Lubiji. Člani Socialistične zveze delovnega ljudstva so končali letni občni zbor krajevnega odbora Socialistične zveze. Pogovarjali so se nekaj časa o sklepih občnega zbora. Treba bo iti v Lepo njivo in povedati ljudem, da ni prav, da je komaj vsak četrti prebivalec ti- stega naselja član Socialistične zveze, pa tudi škropljenje je eno izmed vpra- šanj, za katerega se bodo morali zavzeti člani krajevnega odbora Socialistične zveze. Tako so modrovali in se končno naveličali čakanja na avto, s katerim bi morali pripeljati kinoprojektor in zanimive kmetijske poučne filme. Gre- mo, so rekli. In takrat, ko so skoraj vsi odšli, je pripeljal avtomobil. Ni bilo več mnogo zadružnikov, toda tisti, ki so čakali, so bili zadovoljni s pouč- nimi in zanimivimi filmi o domači šta- jerski kokoši in pridelovanju semen- skega krompirja, za konec pa so vneto sledili motornim dirkam na filmskem platnu. Poučne kmetijske filme je predvaja- la Kmetijska zadruga v Lubiji s pomoč- jo Okrajnega odbora Ljudske tehnike iz Celja. Sicer to ni bilo prvič in pred- sednik in upravn'k zadruge menita, da bo zadruga še naprej skrbela za tak« vzgojo svojih članov. Kmetijska zadruga v Lubiji ima 20# 'članov in nihče ji ne more oči lati, da si ne prizadeva. na področju izboljša- nja in pospeševanja kmetijstva v tem predelu Savinjske doline. Lani so v Lubiji dogradili lep zadružni dom. V njem imajo razen dvorane in pisarn še daleč naokoli najlepšo in sodobna urejeno trgovino. Zadruga pa tudi ne pozablja na mladi strokovni kmetijski kader. Tako je zadruga štipendirala la- ni kmečkega sina v hmeljarski šoli v Vrbju, letos pa kmečko dekle v Raki- čanu. Zadruga bi sicer štipendirala še več domačih sinov in hčera, toda kaj, če zaradi trme ali nevednosti nočejo v strokovne šole. Kraj je lep — kot vsa Zgornja Sar- vinjska dolina — toliko bolj težko pa si utira svojo pot napredno kmetijstvo, vendar vse kaže, da vkljub vsemu le uspešno napreduje. Lani je kmetijska zadruga izvedla poskuse s hierbecidi za zatiranje plevela in zdaj so,,vsi kmetje navdušeni za tak način un?čevanja ne- koristnega plevela. Tako je pač, lanet težko tvega nekaj novega, dokler ne vidi očitnih prednosti. In teh prednosti vidi vsak dan več prav po zaslugi kme- tijske zadruge. Tako bodo letos obno- vili 12 ha jablanovih nasadov in uredili 2 ha malin, po možnosti bodo nabavili plemensko govedo sivorjave pasme, s F>cmočjo zadruge in žalske Proizvajalne poslovne zvfeze pa zgradili kar 2 ihme- Ijarski sušilnici. V Konjicah bodo poskusili z odbori hišnih svetov Komisija za delavsko in družbeno upravljanje pri občinskem odiboru SZDL v Konjicah je na zadnji seji obdelala delovanje svetov. Ugotovili so, da ne- kateri hišni sveti sicer dobro delajo, večina pa ne. Res je, da ti organi niso imeli posebne pomoči družbenih orga- nizacij ter so se povsod zelo redko se- stajali. Boleča točka njihovega delova- nja so finančna sredstva. Od okoli lOO stanovanjskih hiš, ki spadajo pod sta- novanjsko skupnost, znese letna na- jemnina okrog 5 milijonov din. Od tega je treba plačati zavarovalnino, sklad za novogradnje itd. Spričo tega ostane za popravila le malo, čeravno so zelo nuj- na, saj je povprečna starost stanovanj- skih hiš od 50 do 70 let in so bile med vojno, pa tudi prva leta po vojni le slaibo vzdrževane. Vsako popravilo na- nese hitro nekaj sto tisočakov, ki j'ik pa posamezni hišni sveti z manj stano- vanji ne morejo zbrati. Lani so neka- teri hišni sveti najeli večji kredit, toda. le v večjih zgradbah, ki imajo večje letne dohodke. Odgovorno nalogo ima tudi Svet sta- novanjske skupnosti. Člani komisije s« bili mnenja naj bi razen tega osrednje- ga organa v občini obstojali za posa- mezna področja odlbori hišnih svetov. Te bi ustanovili kot poizkusne organe, če 'bi se pa uveljavili, bi jim z občinski- mi predpisi dali določene pravice in dolžnosti. L. V. Obef a se evolucija'^ ^ kmetijski proizv^odnji NAČRTI ZA POSPEŠITEV KMETIJSTVA V ŠENTJURSKI OBCINI Da bi pospešila zastarelo kmetijsko proizvodnjo, ki se izraža v nizkih hek- tarskih donosih, v nizki mlečnosti, v velikem odstotku spolno okuženih krav, ^ta se Občinski ljudski odbor Šentjur in Poslovna zveza Celje dogovorila, da bosta v zaostale kraje, kakor je Pre- vorje. Loka in Slivnica, poslala kme- tijske strokovnjake, ki naj bi prebival- stvu prikazali pomen naprednega kme- tovanja. Sestanki so bili po posameznih vaseh Preverja in Loke, vodila pa sta jih predsednik OZZ Celje tov. Franc Lubej in tov. Peter Hlastec, predsednik šentjurske občine. Pri tej akciji sta so- delovali tudi »Agrotehnika« ter Za- družna hranilnica in posojilnica iz Ce- lja. Ta je kmetovalcem omogočila krat- koročne in dolgoročne kredite za nakup umetnih gnojil, zaščitnih sredstev in raznih vrst sadik, kakor tudi živine. S tako pomočjo si bodo uredili gnojne ja- me, pospešili bodo živinorejo in kokoš- .jerejo. Sestanki po vaseh so bili zelo uspeš- ni. Cele vasi so se odločile za kokoš j e- rejo, predvsem za vzrejo štajerskih ko- koši. Saj so bili primeri, ko so kmetje naročili nad 40, pa tudi nad 100 jarčlcov, zlasti v vaseh Tinsko, Drobina in Dcb- je. Marsikje bo črni ribezelj zamenjal hibridno trto, ki ^o bodo kmetje E>ose- kali. Tako bodo kmetje na Prevorju le- tošnjo jesen nasadili 5 ha črnega ribez- Ija. Tudi poraba umetnih gnojil se bo zelo p>ovečala. KZ Prevorje ima letos že za 50.000 kg umetnih gnojil naročU, lani pa jih je vsega skupaj prodala 150'0 kg. V Loki pri Zusmu so se kmetje odločili tza plantažo žlahtnih viišenj.. KZ Prevorje bo dobila umetno oseme- njevalnico z obratno ambulanto, OZZ pa ji bo pomagala urediti prostore. Obe zadrugi Prevorje in Loka, bosta dobili kmetijska tehnika. Uspeh te akcije pa bo še večji, če bo ta komisija tesno sodelovala s kmetij- skimi proizvajalci, z zadriižnimi orga- nizacijami in z občinskim ljudskm od- borom. Le s tako pomočjo bo počasi odpravljala pasivnost teh krajev, zato bodo govorice o njih revščini v bodoče odpadle. V šentjurski občini so kmetje že v mesecu decembru pričeli temeljito či- stiti sadno drevje in odstranjevati suha, po kaparju Ocužena drevesa. Vzgled so pokazale Kmetijska šola Šentjur in Kmetijska gospodarstva Slom in Loka pri Zusmu, Kmetijske zadruge so pri- pomogle tako, da so pripravile škro- pilnice in zaščitna sredstva. Kjer še kmetje ne morejo sami po- škropiti, bo treba organizirati škropil- ne ekipe. Zanimivo pa je, da so neka- teri kmetje, ki do sedaj niso hoteli negovati sadnih dreves, letos že pričeli s čiščenjem. L. M. Ali res prosveta v Slivnici spi? / Prosvetnega društva v Slivnici, žal Tes ni mogoče ustanoviti. V decembru lani je bil sklican sestanek za vse tam- kajšnje prosvetne delavcce, na katerem ■naj bi sodelovali predstavniki množičnih organizacij, da bi ustanovili prosvetno •društvo. Udeležba na sestanku je poka- zala porazno sliko, saj se je sestanka udeležilo nekaj starih prosvetašev in zastopana je bila samo gasilska orga- nizacija, medtem ko predstavniki tistih organizacij, ki so tako rekoč dolžne vse- stransko in ideološko pomagati za dvig prosvete na vasi, kakor tudi učiteljev, sploh niso bili navzoči. Mladi prosvetni delavci so na sestanku sklenili naštudi- rat igro in obnoviti oder, kar naj vzbu- di ustanovitev prosvetnega društva in pritegne k delu tudi druge. Res je pre- bivalstvo razvesel'la vest o uprizoritvi veseloigre »Zopet najdeni mož«, s katero so nastopili lani v Slivnici in gostovali v Vinskem vrhu, samo da pod imenom prosvetnega odseka Pgd Slivnica. Člani te igralske skupine so sami založili de- nar za nabavo nove zavese, KZ Slivnica je darovala ž'čn'ke, barvo in platno, tri- je člani gasilskega društva so darovali deske, strojna dela je brezplačno izvr- šil mizar Gobec in s 168 udarniškimi urami igralcev je bil obnovljen oder, kar gre topla zahvala vsem darovalcem in sodelavcem, da se je prosvetno delo razživelo. V. J. Mamaaa... Vrabec je kljunil našega mačka!... MATI LAHKO SAMA OCENI INTELIGENCO SVOJEGA OTROKA Eksperti, ki skrtoe za zdrav in nor- malen razvoj otrok, priporočajo nove metode, na podlagi katerih bodo lahko odslej preizkušali inteligenco in stopnjo duševnega razvoja otrok še preden le-ti znajo govoriti. Ta metoda je popolno- ma enostavna. Ce je otrok sposoben, da 'popolnoma sam sedi na materinem krilu, tedaj njegov duševni razvoj od- govarja dobi 4 mesecev starosti; če otrok drži v eni roki leseno kocko, dru- go pa steguje, da bi dosegel kocko, ka- tero se mu nudi, pomeni da je njegov duševni razvoj enak umskemu razvoju otroka, ki je star šest mesecev. Ce sku- ša otrok staviti zamašek v grlo stekle- nice, je njegova stopnja inteligence enaka duševnemu razvoju 11 mesecev starega otroka; če pa zlaga lesene koc- ke eno vrh druge, tedaij je otrok pame- ten, kakor da bi imel eno leto; če zna. vreči žogo, znaša stopnja njegove inte- ligence 15 mesecev; če je sposoben vtakniti ključ v ključavnico, tedaj je njegova povprečna inteligenca dosegla inteligenco otroka,^ ki je star 16 mese- cev. Ta način ugotavljanja otrokovega razvoja je posebno prikladen zato, ker se laliko z njim posluži vsaka mati. KAKO PRIPRAVLJAMO CAJ Razni čaji bodo izpopolnili naš je- dilnik. Nekateri med njimi nas bodo osvežili in pomirili pred spanjem. Da ne bi čaj izgubil vonj in okus, ga je treba kuhati pravilno. Caj od kamilic je prijeten, osvežujoč in služi tudi kot zdravilo pri različnih boleznih. Kamilični čaj je potrebno po- staviti vedno v hladno vodo in ga za- grevati dokler ne zavre. Nato ga po- krijte in počakajte nekaj minut. Caj od suhega iagodovega listja se stavi v vročo vodo, ocedi in osladi z medom in sladkorjem. Lipov čaj se stavi v hladno vodo in se kuha, dokler ne začne voda vreti. Ta čaj ni samo zdravilo, temveč tudi osve- ži in dopolnjuje enostavno večerjo. Li- pov čaj se lahko prekuha dvakrat. Na uporabljen in ocejen čaj se nalije hlad- na voda, nakar se zopet lahko kuha. Caj od jabolkovih olupkov se napra- vi tako, da se sveže ali osušene olupke stavi v vročo vodo, nakar naj se kuhajo približno tri minute. Caj bo še okus- nejši, če mu dodate suho malinovo listje. DROBNI NASVETI Premog mnogo boljše gori in je iz- datnejši, če se potrosi s kuhinosko soljo. Da ne bi postalo olje žarko, stavite v steklenico iz temnega stekla žličko ku- hinjske soli. Orehi, čeprav so dokaj stari, bodo dobili zopet svoj prvotni okus :n bodo postali sveži, če jih ipostavite za nekaj dni v slaibo posoljeno vodo. Limoni bodo izdržali' zelo dolgo in bodo vedno sveži, če jih hranite v soli. Posode, v kateri' se dalj časa kuha čaj, boste očistili temnega sloja, če jih odrgnete s kisom, v katerega stavite malo soli. Nova emajlirana posoda bo zdržala precej časa in emajl ne bo pokal, če jo boste eno uro kuhali v vodi, kateri dodate 500 gr soli in malo kisa. Milo od krompirja dobite od nar>oI skuhanega, olupljenega krompirja. En velik krompir zadostuje za liter vode. Uporaiblja se namesto mila za pranje svilenih tkanin. VETRNE JOPICE ZA SNEG Kdor gre pozimi na dopust, bo nare- dil prav, če vzame s seboj po možnosti kar dve vetrni jcpici. Eno za smuča- nje in izlete, v kateri se lahko brez- skrbi prevrnemo v sneg. Drugo pa za »oči«, za sestanke pri čaju ali pa za gledanje tekem. I-^/a je izdelana iz nebo modrega po- pelina in obrobljena z belimi, širokimi pasovi. Druga jopica pa je bela in se prilega k črnim hlačam. Sivi jopice so črni ter se ponovijo tudi na žepih. Kapuca se- tesno prilega obliki glave. Kapuca se končuje enkrat drugače in sicer kot šalovratnik ter je obrobljena z belim kožuhnatim pasom. Na rokavih je ple- ten patent. KUHANJE JE UMETNOST OB DRUGI KULINARIČNI RAZSTAVI V CELJU Prizor z lanske razsitave v Celju z željo, da bi seznanili najširšo jav- nost o strokovni sposobnosti gostin- skih delavcev z možnostmi za razno- vrstno pripravo jedil in opozorili tudi na posebnosti jedil v posameznih pod- ročjih, krajih in gostilnah, priredi Go- etinska zbornica Celje II. kulinarično (kuharsko) razstavo 2. in 3. februarja v prostorih restavracije »Evropa« v Celju. Za razstavo je bilo že pred otvoritvi- jo veliko zanimanje. Saj so take pri- reditve redke, pa tudi zanimive so. Letošnja razstava prikazuje poleg raz- novrstnih izgotovljenih .jedil, ki so jih pripravili v 'gostinskih obratih, tudi mesne, pekarske in slaščičarske izdelke celjskih obrtnih podjetij. Vsemu temu pa je še priključena razstava vin trgovskih podjetij z vini in žganjem ter pivom iz Laškega. Na razstavišču bodo podjetja uredila tudi poizkušnjo svojih pijač. Razstavljena jedila pa bo mo- goče kupiti, ostala pa bodo na razpola- go na Gostinskem plesu. Razstava je odprta samo 2 dni. Zal v Celju ne moremo prirediti kuharskih razstav, ki bi trajale več dni, kot je to primer v inozemstvu in naših večjih mestih, ker ni za to potrebnih hladil- nih naprav. Ob lanskoletni razstavi so bile izre- čene pripombe, ker je bila dostopna javnosti le nekaj ur. Letošnja priredi- tev je v tem pogledu iboljša, pa tudi izdelkov je več. Pričujoča razstava nam prikazuje, kako široke so možnosti za pripravo enostavnih, pa tudi najboljših jedil, ki jih lahko pripravimo v cenen in oku- sen obrok, tako za vsakdanjo prehra- no pa tudi za vsako izredno priložnost. Naše pridne gospodinje bodo lahko po tej razstavi zboljšale izbiro jedil, pose- bej pa bodo imele mnogo primerov, ka- ko pripraviti na cenen in sodoben na- čin domačo slovestnost. Izdelki niso namenjeni samo ogledu. Priznan stro- kovnjak bo razložil, kako pripravite posamezno jed. Po razstavi bo, če bo dovolj zanimanja, v mesecu februarju prirejeno poljudno predavanje o pri- pravljanju jedil. R. R. posLužujMO se: EOKA.LNEGA TISKA. Z OBČNEGA ZBORA V CELJSKI IV. ČETRTI V ponedeljek je bil občni zbor orga- nizacije SZDL IV. četrti. Sodeč po predsednikovem poročilu je imela ta organizacija v preteklem letu vendarle se kar lepe uspehe. Med drugim so sprejeli 160 novih članov, tako da jih je eedaj preko 1.4C0. Občnega zbora se je udeležil tudi sekretar okrajnega odbo- ra SZDL tov. Jakob Zen. V poročilu in razpravi je bilo izne- šeno več tehtnih misli. Med drugim se organizacija zavzema za uvedbo svetov proizvajalcev po občinah, glede trgovi- ne Pa sodijo, da bi morali biti usluž- benci plačani ne po prometu po pro- dajni ceni, temveč po količini! Tova- rišica B. se čudi, da celjska trgovska mreža nima v zalogi dovolj emajliranes .posode vseh vrst (manjše) in da sedaj ni na trgu zelenjave z gospodarstva Lave v tolikšnem obsegu, kot so ob- ljubljali. Ponovno so načeli tudi vpra- šanje ureditve stavbe Grofije, v kateri je muzej. V razpravi se je oglasil tudi tov. Zen. Poudaril je, da bi lahko važna vpraša- nja najhitreje rešili, če bi odbori SZDL preko tiska javno načenjali do- ločena vprašanja ali zahtevali odgovo- re posameznih podjetij. To velja tudi za take primere kot je bil pri »Majolki« z uslužbenko, o čemer so na zboru tudi razpravljali. Tov. Zen je omenil tudi tri poglavitne akcije, ki letos čakajo Celje. To so zgraditev kopališča, ureditev Zdravst- venega doma in muzejske stavbe. Po- zval je vse, naj po svojih močeh sode- lujejo, da bo to mogoče čim ceneje iz- vesti. Glede stanovanjskega vprašanja pa je tov. Zen dejal, da kaže, da bodo letos zgradili več stanovanj kot katero koli drugo leto. Ze sedaj je tudi opozo- ril na »Celjski teden«, ki bo po petih letih najpomembnejša »gospodarska in kiil'|iuriia prireditev celisk,ega okraja«. REJCI MALIH Živali so ZBOROVALI Društvo rejcev malih živali je imelo redni letni občni zbor na to pa družab- ni večer, ki je bil zelo dobro obiskan. Tudi diskusija je bila vsebinsko in stro- kovno dobra. Članstvo je odobrilo delo odbora preteklega leta in je predlagalo v glavnem ponovno stari odbor. Spre- jeti so bili sklepi za še boljše delo in vključevanje novih članov in organi- zacijo podružnic v okolici. Potrebna bo povezava z odsekom za perutninarstvo OZKZ. Za predsednika upravnega od- bora je bil soglasno izvoljen agilni in zaslužni strokovnjak tov. Franc Kitak iz Teharja — po poklicu višji nadzor- nik bolnikov pri ZSZ, kateri je tudi za letno razstavo imel velike zasluge In bil nagrajen z diplomami in denar- nimi nagradami. Za predsednika nad- zornega odbora pa je določen Ivan Zu- pan iz Ostrožnega — višji kmetijski Inšpektor OLO, Želimo veliko uspeha v bodočem delu. V času od 19. do 26. 1. 1956 je bilo rojenih 22 deklic in 19 dečkov. Poročili so se: Janez Lovrenčič, kmetijski tehnik in Ljudmila Snmrada, knjigovodkinja, oba iz Celja; Mihael Pleteršek, skladiščnik iz Šoštanja in Karolina Juvančič, trg. pomočnica iz Šoštanja; Marijan Poharc, striigarski mojster in Marija 2gur, bančna uslužbenka, oba iz Celja; Franc Feldin, livar in Alojzija Rozman, delavka, oba iz Štor. Umrli so: Franc Binder, logar iz Polene, star 70 let; Marija Kukovec, roj. Golob, upokojenka iz Ce- lja, stara 75 let; Jože Timpran, oskrbovanec iz Klanca pri Dobrni, star ?5 let; Ifena Rav- Ijen, novorojenček iz Šoštanja; Jožef Franc Eržen, upokojenec iz Rečice pri Laškem, star 82 let; Zlatko Kramperšck. novorojenček iz Ce- lja, star 3 mesece; Ludvik Košutnik, upokoje- nec iz Dramelj, star 67 let; Franc Rozman, de- lavec iz Brezna, star 58 let; Hrovat Jože, otrok iz Zabjeka, star 4 mesece; Frančiška Tekave, upokojena babica iz Vojnika, stara 68 let; Jo- žefa Bizjak, poljedelka iz Podsrede, stara 62 let; Jcžefa Lagoja, upokojenka iz Celja, stara 63 let. M ni učinbovitiii ulipepov proti samovoljnežu ? Na članek pod gornjim naslovom ob- javljenim v našem listu, dne 7. decem- bra 1956, št. 49 smo prejeli naslednji popravek, ki ga v smislu člena 10, 2^ona o tisku objavljamo: »Ni res, da sia železniški upokojenec in njegova žena iz Rogatca kupila hišo v Celju, Plečnikova ul. 23, leta 1953, temveč je res, da sla to storila v avgu- stu 1954. Ni res, da kot najemnik te hiše na vse načine izigravam napore lastnikov hiše za izselitev, temveč je res, da se ne morem iz stanovanja iz- seliti, ker še do danes nisem prajel od pristojne Stanovanjske uprave nakazila za drugo stanovanje. Izkrivljena in neresnična je trditev v članku, da sem zahteval kot pogoj za izselitev znesek SCO.00-0 din, nato zahte- vek znižal na lOO.OCO din in končno na 80.000 din. Res je, da nisem jaz zahte- val nkdar niti dinarja nagrade za svo- jo izselitev. Res pa je, da se je lastnik hiše sam pogajal s tov. D., ki zida v Celju hišo, da bi v tej hiši nedogotov- Ijeno podstrešno stanovanje izgotovil s denarnim posojilom, ki bi mu ga dal, jaz pa bi naj, po preselitvi v to stano- vanje, v višini najemnine vračal to po- sojilo. Do tega pa ni prišlo. Zato zopet v članku naveden izpad proti meni, češ, da moje postopanje meji že na skrajno brutalnost in brezvestnost, ni na mt- &tu, je popolnoma neosnovan in žaljiv. Nisem nikdar prepovedal vstop v mo- je stanovanje lastniku hiše, če je prišel na miren način. Ko pa je prišel z grož- njami, sem stanovanje zaklenil, a ga nato zopet odprl, nakar je lastnik hiše svoji nečakinji z Dunaja razkazal moje stanovanje. Da bi lastnik hiše prišel v moje stanovanje zato da bi ugotovil najnujnejša popravila ni res, ker v sta- novanju ni ničesar pokvarjenega, tem- več je prišel zato, da je v stanovanju vzel mero za okenske kamise. Pri tem pa tudi izjavil, 4^ se bo v moje stano- vanje v 2 mesecih vselil, ni pa povedal kam naj grem jaz s svojo družino. Ze 10 let sem gojil in vzgajal sadno drevje, ki je pri hiši. Lastnik hiše se ni brigal za delo, ki sem ga jaz s tem imel. Boljše sadje, ki je na drevju zrast- lo je vzel lastnikov namestnik v Celju, slabše odpadlo sadje pa je lastnik hiše meni prodal po dnevni ceni. Ni res, da bi jaz kogarkoli metal z lestve, ko je obiral slive. Zahteval sem le od ne- znanca, ki je to delal, da mi pokaže do- voljenje lastnika hiše za to, da bi si Ivdo nepoklican ne prilastil sliv, ker bi v slednjem primeru sigurno lastnik hi- še naprtil meni odgovornost za prila- stitev sliv. Kokoši ne vzdržujem 12, temveč le 6, ki pa so vse v zagrajenem prostoru na dvorišču in ne povzročajo nikake škode na vrtu. Na kletnih oknih niso razbite šipe, temveč le ena na kletnem oknu. Kljuke nisem zlomil jaz (gre za leseno kljuko na vrtnih vratih), temveč j» uporabljajo tudi lastnik hiše, ki redno hodi skozi vrtna vrata ob priliki svojih inšpekcij, dalje njegovi različni odpo- slanci, inšpektorji in kupci hiše. Zato smatram, da obnova kljuke ni več sa- mo moja zadeva. ' Neresnično je, da jaz prejemam od svojih podnajemnikov 3000 din najem- nine mesečno, medtem ko plačujem jaz 980din najemnine. Res je, da mi pod- najemnik plačuje za opremljeno sobo mesečno le 350 din. Ce se mi pri takem stanju očita špekulacija, se mi s tem dela velika krivica. Lastnika hiše navajata v članku, da je sodišče s svojim sklepom, dne 23. 3. 1954 potrdilo njuno meni izdano sodno odpoved. To zopet ni res, ker sta lastnika hiše šele to postala v av- gustu 1954. Do danes nisem prejel nikakega na- kazila stanovanja od »pristojnega sta- novanjskega urada v Celju, kljub temu, da sem vložil za to prošnjo. Ker je jasno, da se brez odločbe o dodelitvi stanovanja ne morem vseliti v drugo stanovanje, so vse drugačne navedbe v članku podane zgolj v namenu, pri- kazati mene krivično in v nepravilni luči. Božidar Kekič , Tudi takšne imamo med seboj Pod gornjim naslovom je naš list, dne 11. 1. 1957 št. 1 na strani 5. priobčil članek, ki ga je prejel od stalnega na- ročnika iz Griž in je podpisan z »Opa- zovalec«. V smislu čl. 10 Zakona o tisku ob- javljamo naslednji popravek, ki nam ga je poslal Z. V., kmet z Pankraca: »Ni resnično, da se jaz ne bi brigal, da bi svoje na okoli 6 arov posejano pioso ob pravem času spravil ter da je zato, ko je zapadel sneg, ta pridelek se- gnil. Res je, da prosa sploh nisem imel in torej ni mogel segniti, ko je zapadel sneg. Enako je izmišljeno, da jaz nisem spravil fižola na 4 arih. iRes je, da sem spravil poslednje zrno fižola z njive in se torej tudi tega pridelka ni nič po- kvarilo. Tudi ni res, da bi mi bUe lanski pri- delek žita vso jesen uničevale kokoši, podgane in miši pod kozolcem. Res, je, da sem imel neomlačeno žito pravilno spravljeno v svojem kozolcu, vendar ne po svoji krivdi. Z motivacijo, da je transformator rudnika Zabukovca pre- obtežen, mi je bil nenadoma odvzet električni tok, dne 16. IX. 1956. Ker imam mlatilnico na električni pogon, je jasno, da nisem mogel žita omlatiti, dokler nisem z velikimi stroški na novo napeljal električni tok od transforma- torja Podkamnik. Cim pa sem tok imel, sem žito takoj omlatil. Nadalje tudi ni res, da sem celo .po- letje kupoval kruh v pekarni, temveč je res, da sem vse poletje imel doma domač kruh iz domače moke. Torej ne drži pisčeva navedba, da mi ni mar za druge. Izmišljeno je nadalje, da mi delajo na kmetiji rudarji za nekaij kozarcev »kislice«, temveč je res, da jaz »kislice« sploh ne dajem svojim delavcem, tem- vpč le dober jabolčnik. Ce bi jaz s svojo družino ne delal tako na svojem posestvu, bi moje hri- bovito posestvo ne bilo tako obdelano kot je. Jasno pa je, da edina moška sila na posestvu ne more pokositi hribovitih in plazovitih travnikov ter moram za tako delo najemati tujo delovno silo, katero pa v redu plačam, če jo hočem dobiti, ker nikdo ne bo šel delat na hribovito posestvo za nekaj kozarcev »■kislice«. Piscu članka je neresničnost njegovih navedb dobro znana. Ker jih je kljub temu navedel, bo imel priliko zagovar- jati se pred sodiščem. Z. V. V Konjicah že dopolnjujejo in popravljajo TARIFNE PRAVILNIKE O^bčinski sindikalni svet v Konjicah je pred kratkim pripravil širše posve- tovanje sindikalnih odbornikov, na ka- terem so obravnavali spremembe in dopolnitve tarifnih pravilnikov. Iz po- ročil odbornikov povzemamo, da so de- lavski sveti in upravni odbori podjetij že imenovali posebne komisije, ki bodo to delo opravile, ponekod pa so osnut- ke že dali v razpravo. Sindikalni odbo- ri bedo skrbeli, da bodo v tarifnih pravilnikih popravljene napake, ki so se pokazale v zadnjih letih. 91 ODSTOTKOV VOLIVCEV — CLANISZDL Na zboru SZDL v Konjicah so raz- pravljali o delu xx)sameznih društev in drugih tekočih nalogah v tem kraju. Ugotovili so, da večina društev dobro dela; povsod pa stopa v ospredje fi- nančno vprašanje. Veliko iniciative pri tem so pokazali taborniki, ki so z zbi- ranjem odpadnega materiala zbrali nad 25.000 din. Nekoliko slabše je z dru- štvom prijateljev mladine, ki je svoj čas že dobro delalo. Iznesli so tudi ne- kaj pripomb o delu v nekaterih konji- ških podjetjih. Stari odbor je v zad- njih mesecih dvignil število članstva tako, da je v tem kraju sedaj okoli 91 % vseh volivcev v organizaciji SZDL. TECAJ za USLUŽBENCE Za upravni aparat konjiške občine in podružnice Komunalne banke v Konji- cah, se je pred kratkim pričel strokov- ni tečaj, katerega namen je, da usluž- benci pridobijo osnovno strokovno zna- nje ter se spKjznajo z nekaterimi naj- važnejšimi zakoni. Predavajo vodilni uslužbenci obeh ustanov. Za strojepiske pa je organiziran še poseben tečaj, ki ga obiskuje več uslužbenk. CENE V TRGOVSKEM DOMU NE BODO VIŠJE V Trgovskem domu v Konjicah pra- vijo, da jim spričo povišanja plač ne bo potrebno dvigniti cen. To je vseka- kor zelo razveseljivo dejstvo za po- trošnike v konjiški okolici, ker se tu in tam še čuje o povišanju cen pri ne- katerih storitvah, posebno v obrtnih podjetjih. « Razprava o povečanfu plač v gospodarstvu Občinski sindikalni svet Mozirje je sklical v Nazarju sestanek vseh pred- sednikov sindikalnih svetov in uprav- nih odborov podjetij s področja mozir- ske občine, na katerem so razpravljali o povišanju plač v gospodarstvu. Na sestanku so sklenili, da bodo naj- prej ugotovili realnost dosedanjih ta- rifnih postavk, nato bodo v prvi vrsti povečali tarifne postavke za, tista de- lovna mesta, od katerih je priča:kovati tudi povišanje storilnosti dela. Nekateri so bili mnenja, naj bo povišanje plač^ linearno, toda večina navzočih je tako- stališče odklonila. O vseh spremembah v tarifnih pravilnikih bodo razpravljali tudi v sindikalnih podružnicah, poseb- na komisija pri občinskem sindikalnem svetu pa bo pregledovala tarifne pra- vilnike. Z. PO ZGORKJi SAVINJSKI DOLINI Na sezono se je treba pravočasno pripraviti Pred dnevi so se setali v Mozirju vsi upravniki in poslovodje gostinskih obra- tov v občini. Na konferenci so največ razpravljali o pripravah za letno se- zono. Sklenili so, da morajo imeti vsa gostišča poleg mrzle hrane na razpola- go tudi toplo hrano. Posebno skrb bo- do posvetili tudi ureditvi lokalov, pri čemer jim bo pomagala tudi občina s sredstvi iz investicijskega sklada. Ure- ditvi lokalov, postrežbi in snagi bodo posvetili večjo pozornost kot doslej. Pred sezono 'bo sanitarna inšpekcija pregledala vse gstinske lokale, da bo ugotovila, če so dovolj pripravljeni za sezono. Privatna gostišča ibodo pavšalizirali, ker upajo, da iih bodo na ta iuiičii;i bolj zainteresirali za delo, Z vzgojo gostin- skeg kadra bodo v marcu in aprilu or- ganizirali dva posebna tečaja. Cen go- stinskim storitvam ne bodo znižali kljub delnemu povišanju plač, pač pa bodo skušali cene še znižati, saj se do- bro zavedajo, da je od tega v veliki meri odvisen dotok 'gostov in turistov. Turistična praksa, ki jo je predpisala občina, je primerna in menijo, da ne bo vplivala na dotok turistov. Na konferenci so sprejeli še vrsto drugih sklepov, ki bodo nedvomno vpli- vali na razvoj gostinstva in turizma v mozirski občini, če upoštevamo, da so dani za to vsi prirodni pogoji, Z V PESJU V Pes ju pri Velenju je bila udeležba zadovoljiva, .pa tudi razprava je bila precej živahna. Člani SZDL so najbolj živo posegali v razpravo, o krajevnih, problemih kot so stanovanja, krajevne ceste, ki so v slabem stanju. Ze lani so prebivalci tega kraja darovali precej prostovoljnih ur pri popravilu cest in se tudi letos pripravljajo na takšno ak- cijo. Tudi o šolstvu in vzgoji mladine so govorili ter ugotovili, da šola pri vzgoji ne more storiti dovolj, če se mladina doma slabo vzgaja. V ŠMIHELU NAD MOZIRJEM je bil občni zbor SZDL dobro obiskan. Ugotovili so, da je v organizacijo Vklju- čenih premalo ljudi. Le redki mladinci so vključeni v organizacijo. Zato bodo morali vključiti v organizacijo vse lju- di, ki imajo pogoje za sprejem. Najve6 so razpravljali zaradi previsoke gozdne takse. Lani je odbor SZDL poslal okra- ju pritožbo zakadi nepravilne razmejit- ve gozdov v višinske razrede, pa ni prejel nobenega odgovora. Verjetno je, dopis romal v koš, kmetje pa še naprej po njihovem mneju plačujejo nepri- merno gozdno takso. V VOJNIKU PRIREJAJO KULTURNI TEDEN Vojniško prosvetno društvo »France Prešeren« je za prihodnji teden orga-^ niziralo kulturni teden, vsebinsko vse- kakor pester in kvaliteten. Tako bo v nedeljo nastp-pil celjski komorni zibor i ■pod vodstvom prof. Egona Kuneja, v, ponedeljek bo predaval prof. Šilih iz Maribora o vzgojnih vprašanjih, v to- rek bo član Celjskega mestnega gleda-' lišča Marijan Dolinar priredil »Večer Cankarjeve besede o materi«, v sredo bodo nastopili domači amaterji z Li- I>ahovo igro »Glavni dobitek«, v četrt- tek bo Prešernova proslava z bogatim sporedom, v petek bo igral celjski go- dalni orkester pod vodstvom prof. Du- šana Sancina, sodelovala pa bosta te^ norist Belizar Sancin, član mariborske opere in violinist Vili Tanšek, teden pa bodo v soboto zaključili z literarno glasbenim večerom. Tako vsebinsko bogat in pester spo- red je doslej pripravil le malokateri prireditelj kulturnih tednov. Alojz Kunst iz Začreta pri Škofiji va- si je s cirkularko žagal drva. Pri delu mu ^je padel v glavo kos lesa in mu jo poškodoval. Dveletna Ivanka Draškovič iz Hotunj pri Ponikvi je v neopaženem trenutku padla s štedilnika. Po njej se je zvrnil lonec vrele vode in jo poparil po no- gah. V tovarni »Umetni kamen« v Rogaški Slatini si je pri delu zlomil roko in po- škodoval nogo delavec Adalf Antolinc. Na poled:ci je padla in si zlomila ro- ko Jožefa Brenk iz Tratnega pri SUv- nicl. Pri padcu so si zlomili nogo Majda Klajnšek iz Šmarja, Oto Cemezl iz Kozijega, Silvester Javernik iz Dolenje vasi pri Preboldu, pri smučanju je pa- del in si zlomil nogo Herman Dolinšek iz Megojnic, v kinu Metropol pa je po predstavi padla po stopnicah in si zlo- mila nogo Frida Kovač iz Tovarniške ulice. • V Kozjem je bil pri pretepu z nožem poškodovan Anton Kolar iz Podsrede. Z vrelo vodo se je poparila po glavi ■ in rokah Roza Brenko iz Delavske ceste. V mizarski delavnici v Preboldu je stroj pri delu poškodoval desno roko učencu Ivanu Cestniku. Petletna Rudi Operčkal in Bojan Orešnik iz Gorenja pri Smartnem ob Paki sta padla pri sankanju. Oba sta si zlomila nogo. Dvanajst letna Greta Pasero iz Tmo- velj se je pri sankanju zaletela v dre- vo. Dobila je pretres možganov in po- škodbo noge. Pri smučanju si je zlomil nogo šest- letni Jurij Jevnišek iz Šentilja pri Drami j ah. Pri padcu si je poškodovala glavo Ljudmila Horvat iz Hrušovca pri Šent- jurju. Nogo pa sta si zlomili Marija Vengust iz Dečkove ceste v Celju in Marija Šuster iz Orove vasi pri Polzeli. 1. FEBRUARJA — Stev. 4 STRAN TD PARTIZAN GABERJE NA NOVI POTI Pred dnevi je bil občni zbor TD Partizan ^aberje. Društvo je ob tej priliki pripravilo majhno razstavo, na kateri je bila prikazana "ejovnost društva v šestih letih. Vodilna misel na občnem zborn je bila, da -so se oblastni fornmj in delovni kolektivi pre- malo zavedali pomena telesne vzgoje v celj- skem centru. Članstvo pa je kljub temu po- kazalo vidne uspehe, kar pričajo rezultati zvez- nih in republiških tekmovanj, kjer so tekmo- valci povsod uspešno posegli v borbo za naj- boljša mesta. Posebno se je izkazala v repub- liškem merilu mladinska vrsta in posamezni člani. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa ni bila možna udeležba na marsikaterem tekmovanju in nastopu. Razumevanje do telesne vzgoje so potrdili s svojo udeležbo predstavniki najvišjih celjskih društvenih organizacij in ljudske armade, med ■EalPi njimi narodni heroj, podpolkovnik tov. Jože Ožbolt in predsednik Okrajnega odbora Zveze Partizan tov. Jože Ančik, ki so v razpravi osvetlili dosedanje delo Partizana Gaberje. Izvolili so razširjen odbor, ki se loči na vei^ komisij, katerih namen je razbremenit; do- sedanje vsestransko delo upravnega odbora- Poleg upravnega odbora so ustanovili še teh- nični odbor in gospodarsko ter propagandno komisijo. i. R. Predsednik društva »Partizan« tov. Ančik je čestital najboljšim članom Drsanje REPUBUSKO PRVENSTVO V UMETNEM DRSANJU EN POKAL JE VENDARLE OSTAL DOMA! Preteklo soboto in nedeljo je bilo na drsali- ščo v mestnem parku republiško prvenstvo v umetnem drsanju. V družbi 28 najboljših drsal- cev in drsalk — članov Olimpije, Ljubljane in Jesenic je nastopilo tudi šest mladink oziroma mladincev domačega hokejsko drsalnega kluba. Med temi je dosegla največji uspeh HALKA ŠUSTERŠIC, ki je v skupini juniork »B« osvo- jila prvo mesto in s tem lep pokal. V tej sku- pini se je Sonja BrunšeJt uveljavila na črtrto mesto. Marjanca Flejsova na peto, Eva Cater na šesto in Inge Grutšrajber na osmo mesto. Lep nspeh je dosegel tudi Mohor Hrastnik, ki se je med juniorji »B« uvrstil na drugo me- sto, č«prav bi mu najvišji naslov skorajda ne smel izpodleteti, V ostalih skupinah pa so najboljša mesta zavzeli: Seniorji: Miro Rozman. Peter Peršin. Seniorke: T jasa AndVee. Stnša Faidiga. Junior- ji: Gabrijel Zigoa. Jnniorke: Katjnša Derendn. ■v)Albina Kristan, Matcjka Gomolj, Dvojic«-. 1. Seniorji: Andree-Peršin, 2. Fajdl- ga-Brlec. Juniorji: 1. Derenda-Klemenc, i. Kri- sta-Grinfeld. NOVI SMUČARSKI VADITELJI IN VODNIKI Pred dnevi je bil na Goiteh aaključen smu- čarski tečaj za vaditelje in vodnike smuča- uja. Pri zaključnih izpitih so kandidati dobro obvladali jrradivo. Izpitna komisija je priznala 6 kandidatom naziv smučarskega vaditelja, 6 kandidatom pa naziiv smučarskega vodnika v društvih Partizan. SKUPŠČINE DRUŠTEV PARTIZAN V teh dneh so po terenu rodne letne skup- ščine partizanskih društev. Pred temi pomemb- nimi dogodki, kjer društvene uprave podajajo bilance svojega letnega dela, ugotavljajo uspe- he in pomanjkljivosti, obenem pa sprejemajo programe dela za tekoče leto, so bile še po- membnejše konference na sedežih občin. Ta širše konference je organizirala okrajna zveza Partizan Celje, na katerih so ob navzočnosti občinskih oblastnih in političnih predstavnikov analizirali problematiko partizanske organiza- cije v območju občin. Takšne konference so do- slej bile zlasti v tistih občinah, kjer obstoja večje število partizanskih društev. Brez dvoma bodo občinske konference prispevale k bolj- šim pripravam in izvedbam društvenih občnih zborov ter k pravilncjšemu vrednotenju te- lesno vzgoje od vseh družbenih organizacij. S pravilnim odnosom družbenih organizacij do slehernega društva Partizan na terenu in ne- posrednimi stiki pri premagovanju krajevnih tcžnv in problemov, lahko pričakujemo, da bodo letošnji občni zbori partizanskih društev pomenili nadaljnji uspešen korak k napredku telesne vzgoje med našim ljudstvom. Smučanje 60 TEKMOVALCEV NA OKRAJNEM PRVENSTVU PARTIZANA Preteklo nedeljo je bilo na smučiščih pri Celjski koči okrajno prvenstvo partizanskih drii lev v slalonlu. iMastopilo je okoli 60 članov in mladincev. Proga je bilo dolga 400 metrov iri je imela pri 120 metrih višinske razlike 3* vralic. * Člani: Peter Cetina (Celje mesto) 1:21.2, 2. Ernest Stoklas (Polule) 1:26.4, 3. Stanko Arzcnšek (Celje-mesto) 1:27.4. Mladinci: Peter Požun (Celje-mesto) 1:49.1, 2. Peter Kopinšek (Šentjur) 2:03.0, 3. Karel Rom (I'olule) 2:05.9. Izven konkurence so na isti progi tekmovali tudi nekateri člani celjskega smučarskega dru- štva. Prvo mesto je osvojil Janko Cetina z 1:11.9, drugi je bil Dominko Uršič s 1:22.5, tretji pa Ciril Debeljak s 1:38.5. V DVOBOJU SO ZMAGALI SMUČARJI I. GIMNAZIJE Ob zaključku smučarskega tečaja so se v nedeljo pri Celjski koči pomerili tudi dijaki- smučorji 1. celjske gimnazije in metalurške in- dustrijske šole iz Štor. V ekipnem plasmanu so zmagali dijaki I. gimnazije s 795.3 pred MIŠ z 868.0. Med posamezniki pa je bil najboljši Aleš Peslotnik (I. gimn.) 73.6, 2. Vili Korežija (L gimn.) 83.4, 3. Krumpah (MIŠ) 85.2. JESENICE : CELJE 7:0 V soboto, 26. januarja je bila v Celm od- igrana zadnja tekma v hokeju na ledu za na- slov republiškega prvaka Slovenije. Srečali sta se ekipi Jesenic in Celja. Čeprav je bil pred- viden katastrofalen rezultat, so Celjani s po- razom 7:0 (2:0, 2:0, 3:0) pravzaprav dosegli ča- sten izid. S tem porazom se je celjsko hokejsko moštvo uvrstilo na republiški lestvici na četrto mesto, In sicer za Jesenicami, Ljubljano in Papirni- carjem. CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK TONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 123 — TEL. UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA- CUN 620-305-T-1-266 PRI MEST- NI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN, POL- LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA 125 DIN — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISK CELJSKA TISKARNA V CELJU OPOZORILO vsem zavezancem prispevka za socialno zavarovanje: Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Celju opozarja vse zavezance pri- spevka, da znašu splošna stopnja pri- spevka Za socialno zavarovanje od 1. ja- nuarja 1957 dalje le 38 % (zvezni druž- beni plan, XX. jM)glavje, Uradni list FLRJ št. 54/'>6-W3). Stopnja prispevku za gospodinjske po- močnice in pogodbene zavezance ostane nespremenjena. Obveščam cenjene interesente, da sem se vrnila iz ZDA ter začnem s poukom v baleta s 1. februarjem 1957. — Vpiso- vanje je na Dečkovi cesti 44. Sonja Gorjanc Občinski ljudski odbor Zale« — KomLsija za štipendije razpisuje na osnovi temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list VLRJ, štev. 32/55) in odloka o višini štipendij (Uradni lini FLKJ, štev. 33/55), štipendije za šolanje na naslednjih šolaht RAZPIS ŠTIP&I^DiJ t. Eno za študij na filozolsko-matematični fakulteti 2. Sedem za študij na učiteljišču, 3. Eno za študij ua srednji vzgojiteljski šoli, 4. Eno za študij na višji ped. šoli (glasba), 5. Eno za študij na med. fuk. (Stomatološki odd.), 6. Eno za študij na farmacevtski fakulteti, 7. Eno za študij na šoli za farmacevtske pomočnike, 8. Eno za študij na šoli za med. sestre, ' 9. Eno za študij na šoli za socialne delavce, 10. Iri za študij na pravni fakulteti, 11. Dve za študij na ekonomski fakulteti, . 13. Eno za študij na tehn. fakulteti (gradbeni oddelek), 14. Eno za študij na tehnični srednji šoli, 15. Tri za študij na (2-letni) upravni šoli, 16. Dve za študij na (2-letni) administrativni šoli.^ Štipendijo bomo podelili za čas, ki je prosilcu po predpisu določen za dokon- čanje študija in v višini, kot jo predvideva odlok o višini štipendij. Prosilci naj do 20. februarja 1957 vlože kolkovaue prošnje 180 din državne in 95 din občinske takse) in prilože: potrdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o prejemanju otroškega dodatka, potrdilo o vpisu v šolo, potrdilo o višini prejemkov vseh družinskih članov, zadnje šolsko spričevalo in življenjepis. Slušatelji univerz in višjih šol predlože namesto šolskega spričevala potrdilo o zadnjem vpisu, potrdilo o opravljenih izpitih in mnenje mladinske organizacije. Prošenj brez navedenih prilog komisija ne bo obravnavala. Prednost pri dodeljevanju štipendij imajo: otroci padlih borcev in žrtve faši- stičnega terorja, prizadevni dijaki iz socialno šibkih družin, tisti, ki so vložili prošnje v letu 1956 in prosilci, katerih stalno bivališče je na področju občine Žalec. Prosilci, ki so pi-ošnje že vložili, naj dostavijo še manjkajoče dokumente ali manjkajoče koleke. Komisija za štipendije obč. ljud. odboru Žalec IZVRŠILNI ODBOR OKRAJNEGA ZAVODA ZA SOCL\LNO ZAVAROVANJE V CELJU RAZPISUJE NATEČAJ za izdelavo preventivne zdravstvene zaščite ZA LETO 1957 1. NAGRADA 50.000 din 2. NAGRADA 30.00» din 3. NAGRADA 29.000 din Pravico udeležbe imajo vsi državljaui. zlasti pn zdravniki. ROK IZROČITVE JE 1. MAREC 19". Program mora bili spisan na pisalni stroj, poslan v dveh izvodih z geslom ali oznako, v iiriloženi zaprti kuverti [»a točen naslov iu Oiznako s programa. Razpoložljiva sredstva znašajo 20 milijonov dinarjev. Teze za izdelavo programa in navodila <>o na razpolago pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Celjn, soba .^t. 89. Razen nagrajevanja bo Okrajni /avod tudi odkupil -tiste progran^e, ki jih bo predložila žirija, imenovana od izvršiln' jja odbora zavod* in bo avtorjem izplačana odškodnina v višini avtorskega honorarja ler strokovno delo. Izdelane programe pošljite na naslov Okrajnega zavoda za »ocialno zavaro- vanje \y Celju. PREBIVALCI SAVINJSKE DOLINE POZOR! Renomirano izvozno podjetje >*SLOVENIJALES-", Ljubljana dostovljs pohištvo brezplačno na dom do ZS hm v oholico Celjo ob kamionskih cestah direktno iz svoje prodajalne V CELJU Zidanškova ul. 15 bivša trgovina >^POHlSTVO, CELJE^, katere poslovanje je t 1. I. 19S'7 prevzelo. Oglejte si našo bogato zalogo vseh vrst pohištva! Prepričajte se o naših brezkonkurenčnih cenah! Zadovoljni boste z našo postrežbo! Sporočamo žalostno vest, da je dne 31. ja- nuarja 1957 po krajši bolezni v Ijijbljanski klinični bolniSnici umrl v 29. letu starosti Mihael Bostele novinar »Večera« v Celju Pogreb bo v soboto popoldne v Ljubljani na pokopališču v Stepanjl vasi. Dobrega tovariša in požrtvovalnega druž- benega delavca bomo ohranili v trajnem spominu. Društvo novinarjev LRS podružnica Celje DRUŠTVO STE.NOGRAFOV IN STROJEPISCEV V CELJU priredi v nedeljo. 10. II. 1937 tekmovanje strojepiscev na Ekonomski sred- nji šoli. Prijave ob 8. uri. Začetek tekmo- vanja ob 9. uri dopoldne. — Najboljši stro- jepisci bodo; nagrajeni. — Vpisovanje t začetne nadaljevalne in debatne tečaje ste- nografije bo od 6. do 11. II. 1957 na Eko- nomski srednji šoli, kjer boste dobili in- formacije. SPREJMEMO trgovskega pomočnika, pomočnico za papiraico in knjigarno v Celjn. Plača po tarifnem pra- vilniku. Pismene ponudbe poslati na Mladinsko knjigo, Celje, Stanetova ul. 3. GOSTINCI POZOR! Vrtne mize in rabljene stole kupi gostišče »Gorski dom<, Bistrica ob Solli. PLANINSKO DRUŠTVO CELJE bo imelo t če- trtek, dne 7. februarja 1957 ob 19,30 svoj red- ni letni občni zbor v vrtni dvorani hotela Fvropa. Člani in prijatelji društva prisrčno vabljeni! AEROKLUB CELJE začenja z novimi tečaji za jadrMce, padalce in motorne pilote. Vpisova- nje od 1. do 10. II. vsak ponedeljek in sredo od 17. do 19. ui-e v sindikalnem domu pod- jetja >Beton«. FOTOAPARAT UKRADEN. »Leicat št. 793657 Sum ali morebitno prijavo uredništvu. ZAHVALA dr. Janku Lesničarju, šefu Infekcijskega oddel- ka Splošne bolnišnice v Celju se za uspešno in prizadevno zdravljene ob težki bolezni na- jinega sina Tončka iskreno zahvaljujeva. Ennko prisrčna hvala dr. Gajškovi, dobri sestri Erai in ostalemu strežnemu osebju. Pavla in Tone Vrabl Nedelja, 3. februarja 11,15 Izbrali ste — prisluhnitel 11,45 Zabavna glasba, vmes reklame in objare Ponedeljek, 4. februarja ifTOO Domače novice, objave in reklame 17,15 Dalmatinske narodne 17,30 Športni komentar 17,35 V plesnem ritmu 17,45 Igra Tamburaški orkester »France Pre- šeren« p. v. Janka Hočevarja Torek. 5. februarja 17.00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! ir,30 Radijski feljton 17,35 Izbrali ste — prisluhnitel 17,45 Plesno glasbo izvaja Celjski instrameM- talni kvintet Sreda^ 6. februarja 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Poje pionirski pevski zbor iz Vitanja 17.30 Kulturni obzornik 17,35 Glasbena medigra 17,45 Filmske melodije Četrtek, 7. februarja 17,00 Domače novice, objave in reklaae 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,30 5 minut za nnše gospodinje 17,35 Glasbena medigra 17,45 Igra godba na pihala »Fr. Prešeren« p. t. Ivana Karloveeca Petek, 8. februarja 17.00 Domače novice, objave in reklame 17.15 Komorni moški zbor p. v. Egona Konej« 17,30 Literarna oddaja — Fr. Prešeren: Sonetni venec Sobota, 9. febrnarja 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! PRODAM posestvo 5 ha zemlje, hišo in go- spodarsko poslopje v dobrem stanju pri glav- ni cesti. Vojnlk št. 26. PRODAM manjše posestvo v Šoštanju 10 minut od postaje. Pismene ponudbe na upravo list« pod šifro »Selitve«. PRODAM kravo in brejo telic7, »DOKLER SI Z VtENOJ«. n»mik'i barvni film Marjan: PRHO PROSIM Peli sem v vrsti. Pred mano čakajo štirje, tudi za menoj jih stoji še ne- kaj. Nihče ne ve, kdaj bomo prišli na vrsto. Smešno. Vse je odvisno od tiste ženske v bel: obleki, ki se sklanja nad. pultom. Od ženske s črno obrobljenimi naočniki. »Prho, prosim!« »Petindvajset!« Četrti sem. Soparno je. In vroče. Zunaj pa sneži in troto- arji so razmočeni. Mi pa čakamo. Vztrajno čakamo. Da bi se okopali. Verjeino so ti ljudje pred mano in za menoj prav takšni reveži kot jaz: v stanovanjih so, kjer ni kopalnic. Ali pa^^ni drv. To je skoraj vseeno. Ali ne? Tako. Vse kaže, da imam srečo. Še neil-:;do je pred monoj. Majhen fantek. Kaj več kot sedem let mu res ne bi prisodil. Nestrpno čakam. Ljudje pri- hajajo razgreti iz kabin. Potem pose- dajo na- klopeh cb zidu. »Tuš!«, pravi mali. »Petindvajset!« Resk. Listek je strgan iz bloka. Piok?i ga mehanično porine malemu pod nos. »Nimam. Nimam petindvajset dinar- jev...! Kako da je bilo zadnjič dvaj- set dovolj?« »Dijaško. Knjižico prosim. Kako naj vem, da.. « Obraz pod naočniki je ostal nespremenjen. »Ampak, saj hodim šele v osnovno šolo,« se brani mali. Toda to v bistvu ne pomaga. Gre za princip. Ženska z očali: »Ne vem da hodite v šolo. Sploh pa: knjižico! Kaj če pride koinitrola? Potem bo vse narobe... Naj mar jaz plačujem za druge? Ne. Knjižico!« Tako, vidite, pred menoj se je za- taknilo. Imam pač smolo. Ljudje za mano godrnjajo. Poizkušam biti potr- pežljiv. Razgledujem se po prostoru. Čakamo. Več ali manj vsi napeto ča- kamo, »Naslednji.. .« Torej mali na svide- nje. Danes se že ne boš okopal. Pa drugič, kajne,-ko boš imel dijašiko ali pai pet dnarjev. Saj se razumemo: predpisi. »Tuš za dvajset!« »Za dvajset? Dijaško, knjižico pro- sim!« Crnoobrobljeni naočniki so se dvignili, me bežno osinili in nič več. Tako: gre za princip. Spot se je za- taknilo. Iščem po žepih. Končno se mi posreči. Mislim, da je papir podoben šžHcaznici. »Tu, prosim!«, poizkušam biti vlju- den. Toda naočniki se ne dvignejo več. Dobil sem, za pet dinarjev ceneje se bom namakal. Saj pravim: gre za prin- cip. Sedaj me ljudje za menoj ne zani- maijo več. Drugič čakam, da pridem na vrsto. To pot gre še težje. Stojimo in čakamo. Nikomur se nili ne sanja, kdaj bo prišel v kabino. Tudi meni se ne. Ljudje odliajajo iz kabin. Od časa do časa se odpro vrata in kdo odide. Lep- ljiva sopamica in megla se nas opri- jemata. »Tovariš, listek ; . . « Iščem po žepih. Moja usoda je v enem izmed žepov. Toda v katerem? Medtem, ko ugiibljem, me nekdo pre- hiti. Ženska v belem ga popelje v dolg hodnik. Moja usoda je ostala za nekaj minut predolgo v žepu. Mislim, da je minilo že pol ure. Konč- no. Bil je že zadnji čas. Vstopim. Raz- topljena para sika vame. V kabini sem. Po stenah teko v potočkih kaplje. Sle- čem plašč in ga obesim na kavelj v zidu. Tako. Cez plašč naredim križ. Hočem reči, spriijaznil sem se s tem, da bo moker. Tako tudi vse drugo pe- rilo. Potem pnide glavno: reguliranje mrzle in tople vode. To mi že od nek- daj ni šlo kaj prida od rok. Moram se potruditi, da bom s tem kar najhitreje oit"avil. Vseeno porabim pet minut. Torej mi jih preostane še dvajset. Brrr, kako mrzla voda! Neusmiljeno obra- čam pipi. Mrzla voda, vroča, mrzla, mrzla.. Potem se mi nekako posreči. Nekdo v sosednji kabini žvižga. Mi- slim, da to ni bistveno vprašanje. »Bum! Tras! Pek, pek!« Strašno je zaropotalo po vratih kabine. »Dajmo, dajmo hitro! Zunaj čakajo še drugi!« Ne morem pogledati na uro. Mogoče sem že res predolgo. Hitim. Žvižganje se meša med dušečo sopa- rico. »Kdo žvižga, naj neha! Žvižgati ni dovoljeno!« Glas je strog. Uraden. Saj veste: gre za princip. Hitim iz uvidevnosti do drugih ljudi in ne iz prepričanja, da je minilo že petindvajset minut. Končno sem gotov. Grem iz kabine. Pet drugih bi hotelo planiti vanjo. Toda ženska v belem jih zadrži. ■ »Kdo je naslednji, prosim?« Mislim, da se poizkuša nasmehniti. Sedemletni, kateremu žena s črnimi naočniki ni dala listka, je prvi. Toda odrinejo ga. Večji imajo prednost. Saj veste:, v glavnem gre za princip. JUHU! PLESNA SEZONA JE TUL Spet prišel je čas presneti — čas predpustnih krokarij ... Letos spet, kakor pred leti bo marsikak Celjan kot kij natreskal se in prazen žep objokoval čez nekaj dni ... Lani smo še zmerni bili: Zvabili ljudi na ples so v črnini in v svili ob sobotah. Zdaj pa vmes še ob nedeljah bomo pili, da bo pondeljek plav zares. Vse sobote in nedelje bomo »nobl« kot le kaj. Ob koncu meseca pa zelje naš kulinarični bo raj ... in kleli bomo novo Celje — tradicionalni direndaj. — NEMA TOZBA Kaj pa je tebe treba bilo, košara na zidu plavo-rumena? Pod tabo okoli smeti je en gro — v tvojo notranjost ne pade nobena. Kadar možje darujen Redki so moški, ki znajo zbrati pri- merna darila, kadar hočejo razveseliti svojo ženo. »Kupi^ si kar sama darilo,« navadno pravi mož svoji ženi in ji da denar. Ko pa ob takih prilikah na- vadno žena brez vidnega veselja sprej- me »denarno« darilo, ji mož še očita, češ, ali ti to ne zadostuje! Bolje je, da si sama izbereš, kar želiš, kajti jaz se na žensko kramo ne razumem mnogo. Mnogo moških se v teh stvareh res ne spozna. Ker pa že hočejo nekako za- dostiti družinsko tradicijo, se v zadnji minuti odpravijo v trgovino, poiščejo navadno najbolj čedno prodajalko in kupijo kar koli že. »Saj bo žena gotovo zamenjala,« — pravijo — »čemu bi se torej trudili in izgubljali čas.« Doma spoznajo, da z darilom res niso zadeli. Zena je razočarana. Seveda lahko zamenja darilo, toda končno bi le rada videla, da bi mož poznal nje- ne želje in znal zbirati darila. Res je v trgovini zamenjala povsem nepri- merno, dostikrat tudi nepotrebno stvar, toda nima zdaj občutka, da je to darilo od moža. Ali je res tako težko uganiti male želje neke žene? Saj ženske navadno. niso tako skromne, da bi o njih rr čale, toda možje v zakonu take st-. le prečesto radi preslišijo. Cudni, da možje pred poroko znajo zbirati ko lepa darila, v zakonu pa se na^; krat ne »znajdejo« več! Taka nero^l darila ali pa denar so samo znak n- ževe nepozornosti, včasih pa tudi Icr. be in komodnosti, ko se mu ne zdi v vredno izgubljati časa za primerno ^ rilo. Saj je res, da imajo žene dostiki zelo razkošne želje, ki jim jih mož j najboljši volji ne more izpolniti. O t kih ženah tu ne govorimo. Pametne i ne pa bodo gotovo znale upoštevati rr, zeve zmogljivosti in se bodo razvesel tudi naj skromnejšega darila. In če mož dovolj pozoren do svoje žene, ^ opazil, da k lepi obleki manjka ptj merna torbica ali ovratna ruta. Mo da je v kredenci opazil, da manjka ali oni servis, morda nima žena p merne vaze, kamor bi namestila c\ Ali se kdaj mož skloni k ženinin. . gam, da bi videl, da je samo njert oskrbela lepe copate, sama pa nosi ^ nošene, raztrgane! Ce bo mož bolj premišljeno in s s cem kupoval darila za svojo ženo, lahko gotov, da bo zadel in da bo ž« napravil veselje, pa če bo darilo tako skromno. Čustva mnogih žena nepreračunljiva. Dostikrat jim cvetlii pomeni več kot dragocena vaza ... V prvi- polovici februarja bomo v Celju spet videli tipično amerikansko revijalno storijo s popularno pevko Doris Day v glavni vlogi. Film nosi naslov Broadway- ska uspavanka. Film je posnet v barvah in kot lahko naprej presodimo, je poln razkošja, moderne glasbe in lepih žensk, vsebine pa v njem ne bomo iskali. ZGODILO SE JE... ... da je neka žena zahtevala trgovine v New Yorku 20.000 dolarju odškodnine za »za moralno poškodba ker je v tej trgovini kupljena kopah obleka pri prvem kopanju v morj postala popolnoma prozorna. ... da je parlament ameriške držai Illinois v želji, da poenostavi državt upravo, ustanovil Odbor za poenosti vitev državne uprave. m :. .da je v poročilu ameriškega fl| nistrstva za kmetijstvo bilo objavljet tole: Prihodnje leto bo prineslo izbo\ sanje dohodkov tistim farmerjem, \ so trpeli sušo, toda v primeru, če i bodo v njihovih krajih povečale p davine. ODGOVOR, KI OPOZARJA — Ce že hočete vedeti, tovari. zakaj so me odpustili iz prejšnje . be, vam povem, da sem frčala zarcu napake, ki je nisem hdtela storiti. ' pravi nova tajnica radovednemu pred stojniku. ' 1 SALA Mamica, zakaj se vse pravljice zače njajo z: »bilO' je nekoč ... « Oh, vse se ne začnejo tako, nekatei tudi z: ,sinoči sem bil zadržan na sin dikalnem sestanku ...' „Klic divjine" in M London Malo je pisateljev, katerih dela bi bila tako prikladna in kot »nalašč« ustvarjena za film, kot so Jack Londo- nova. Njegova romantično-pustolovska literatura je našla svoj prostor v vseh svetovnih jezikih. London je bil pisa- telj, ki si ga z enako pravico lasti mladina, kot odrasli. Vrsta njegovih romanov pa je nudila odlično snov za ■filmske scenarije, le žal, da smo jih pri nas zelo malo videli. Te dni gledamo v Celju filmsko pri- redbo njegovega romana »Klic divjine«, ki ga je posnel Wiliam Wellman z glavnima nosilcema vlog Loretto Young in Clarkom Gablom na Aljaski, ka- mor so se pred desetletji valile trume iskalcev zlata. V tej zlati mrzlici ni ostal ob strani tudi Jack London, ki je na zlatem severu našel sicer bore malo zlata in bogastva, toliko več pa vtisov in notranjega bogastva, ki ga je potem spretno prelil v knjige. Zgodba, ki smo jo videli na filmskem platnu ima vsekakor nadpovprečno umetniško poanto. Ljudje so naslikani takšni, kakršni so. Surovi, neizprosni, toda vendar potrebni nežnosti in lju- bezni. Včasih se gledalcu zazdi, da je čelni pes, pol pes, pol volk, zvesti Bak, natanko podoben tem ljudem. Na videz surov, kot je surova priroda v teh kra- jih, v resnici pa vdan in zvest. Reži- ser je prizore s tem psom obdelal vča- sih z večjo toploto in prisrčnostjo, kot prizore med ljudmi. Film je bil vsekakor dober, čeprav smo bili presenečeni, da reklama ni bila vsklajena z resnico — posnet je. v črno-beli tehniki in ne v barvah. Reaktivni avtomobi Ne samo v zraku, tudi na zemlji težijo ljudje za vedno večjo brzino. Začeli so izdelovati dirkalne avtomobile na reak- tivni pogon, ki dosegajo blazne hitrosti, seveda na popolnoma ravnih in širokih cestah, običajno na velikih letališčih. Na sliki vidimo tak avto francoske proizvodnje ZMAGOVALEC BREZ POLJUBA V Španiji so bile kolesarske tekme s ciljem v vasi Berga. Kot zmagovalec je pretrgal trak na cilju mlad kplesar Marigil iz Valencije ter prejel od mla- de in prikupne Španke šopek cvetja Ker je fant v Franciji videl, da se zma- govalec dekletu za šopek zahvali s po- ljubom, je tudi v Bergi hotel tako sto- riti. Komaj je to storil, ga je prijel policijski inšpektor in ga obtožil »zlo- čina«. Kajti, po krajevnih pravilih se nobena ženska ne sme pustiti poljubiti na javnem mestu. SVETOVNI REKORD V DVOJČKIH Na Švedskem živi 64-letna Hanna Ohlandar, ki drži svetovni rekord kot mati dvojčkov. Kajti, od njenih 13 otrok je 5 parov dvojčkov, v tem ko so ostali prišli posamič na svet. Roditi petkrat dvojčke je prav toliko senza- cionalno kot roditi petorčke. Zanimivo je tudi to, da od njenih otrok doslej še nobeden nima dvojčkov. SVOJEVRSTNO ZIDANJE Na periferiji švedskega mesta Sanc viken si je pred 50 leti nek delave| tamkajšnje železarne sezidal štirisobm hišo. iDolgo nihče ni vedel, na ka'ka| način je nastala njegova hiša. Tudi sfl novalci, ki so se pozneje vselili v t hišo niso ničesar slutili. Iz pisem i raznih papirjev pa se je zvedela prai; cata zgodovina o nastanku hiše omfi njenega delavca. Mož je delal v železarni in dve le dnevno prinašal domov po 4 zidake al strešnike. Kamenje za temelje si je pre skrbel na ta način, da je v bližnji oko lici izkopal vse mejnike in obcestni kamne. Tudi deske za svojo hišo j ukradel na kaj svojevrsten način. K si je hišo že postavil, je svoje »delo zaključil s tem, da je zasadil vrt rožami iz bližnjega pokopališča. ZIVA REKLAMA — Knpiie ščetke?! — Celfanha SvšterSiCeva prvakinja Čeprav' v Celju drsalni šport ni tnko razvit kofv Ljubljani in na Jesenicah, čeprav je dober led v Celju redkost, nam je mlada drsalka šušteršičeva pri- pravila prijetno presenečenje, ko je med mladinkami postala slovenska pr- vakinja. Tajna njenega uspeha je brez dvoma vztrajnost in marljivost tako nje same, kot njesaeeai trenerja SHAKESPEARE V »CESTNEM PROMETU — Kako? Se vleče vrsta tja do mla- dega dne? (Macheth) — Trobila lahko koga znorijo. — (Vesele žene Windsorske) — O, pusti ga mimo! — (Kralj Lear) — Ko sem bil doma, sem bil na bolj- šem kraju ... (Kakor hočete) Vsem članom, poverjenikom in odborom Prešernove družbe Prihodnji mesec bo vsakoletno zasedanje Glavnega odbora Pre- šernove družbe. Da bi Glavni odbor mogel biti čimbolje seznanjem z mnenjem članov, poverjenikov in odborov o našem delu, vabimo vse člane, poverjenike in odbore Prešernove družbe, da nam sporoče vsaj do 5. februarja svojo oceno in predloge glede programa, opreme, poslo- vanja itd. tako za redne knjižne zbirke in dodatne knjige kot tudi za revijo »Obzornik«. Poverjeniki! Sporočite nam takoj število doslej vpisanih članov in naročnikov na posamezno dodatno knjigo. Pohitite z delom, da bomo lahko zaključili vpisovanje že 5. marca in s tem omogočili tiskarni pravočasen natis vseh knjig. Tajništvo