Dopisi. Iz Konjiškega okraja. (Domoljubno  pismo.) Gotovo veseli vsakega zavedaega Sloveaca, da se aaša književaost tako razcvita ia vrlo aapreduje, osobito družba sv. Mohorja ia pa alov. časopistvo. K sledajemu pa izvestuo aajveč pripomorejo iati pravi domoljubi, kateri z obilaim aaročevaajem podpirajo aaše neumorao delavne ia zaalužue slov. piaatelje, urednike in založaike. Vendar pa se najde še ogromao število tako zvaaih romikaaih" Sloveacev ia. oziroma ,,mrzlih" rodoljubov, pri katerib boš aašel polae mize aemškib. časopiaov, a sloveaakih le komaj par — ali pa tudi nobeaega. Maogoteri aicer pravijo, da so aemški časaiki ceaejši, a ko bi vsi tisti opuatili nepotrebae aemške liate. ia si naročili sloveaske, katerih imamo sedaj veliko, akorej zadostao število vaake vrste aa razpolago, bila bi gotovo tem ceaa zaatao zaižaaa. Obžalovati pa je tudi to, da ai premalo aaročamo liste pobožnega obaega, iz katerih bi si zamogli tudi kakšao moraličao korist pridobiti. Ako človek dan aa dan čita le posvetae, večkrat z brezverskim duhom okužeae roaiaae ia druge take proizvode, mu s časoma iz srca zgiae sveta vera, misel aa Boga ia na večaoat; ia potem ni večjega reveža, kakor je tak človek. Britko je obžalovati, da je sedaaji svet tako strašao v grudomolstvo ali materijalizem, pa tudi v umobolstvo zakopau. Deaar, blago, poavetaa čast ia slava — ia žal, da pri aekaterih duševao alepih tudi aaroduost — to je Ijudem prva reč aa svetu, a sveta vera ia kar aledi sedaajemu začaanemu živ]jeaju, tojim je deveta briga. Sveta dolžaost je torej vsakega omikaaega ia krščaaskega domoljuba, kateremu je mar za kaj boljšega, kakor je ta aaturaliatičai svet, da si poleg poevetaega tudi pobožaega berila priskrbi, katero ga vodi do pravega ia vzvišeaega nameaa človeškega — večaega zveličaaja. Izmed številaih čaaopiaov pobožaega obsega bi pa posebao rad priporoeil vsem Sloveacem ,,Cvetje z vrtov sv. Fraačiaka", katerega izdaja ia vreduje vrli rodoljub ia znameaiti jezikoslovec č. g. o. Staaislav Skrabec, mašuik f. r. aa Koatanjevici aad Gorico. Ta list priaaša izvratae ia temeljite spiae o aravnem življeaji, o verakih ia cerkveaih zadevab, nataačae životopise aekaterih svetaikov, aa plataicah pa zaaimive slovstveae kritike ia jezikoalovae stvari. Velja 12 obširaib zvezkov 70 kr. Ceaejšega, pa izvratao — dubovitega berila človek gotovo aikjer ae dobi — izvzemši družbe sv. Mohorja. Priličuo doatavim, da celo aaš mil. kaezoškof so v liatu od 30. okt. 1880 ,,Cvetje" prav toplo priporočili. Koaečao aaj mi bo še dovoljeao, da izrazim svojo priprosto miael ia aasvet, kako bi se dali sjov, Žasopiai med priprpstim ljud,- stvom razširiti. Zaaao je, da rodoljabai duaovaiki aajveč pripomorejo. da družba sv. Mohorja tako lepo aapreduje, ker jo vsako leto z živo ia iakreao besedo Ijndem priporočajo in tudi marsikak goldiaar iz avojega za družbeaike žrtvujejo. Ravao tako bi ai tudi veliko zaalug za aloveaski aarod pridobili, ako bi pri vsaki priliki z aavdušeao beaedo priporočali ljudstvu dobre alov. liste, kakor so ,,Slov. Gosp.", ,,Mir", ,,Cvetje" itd., kateri le malo deaarjev staaejo ter 80 popalarao v katol. duhu pisaai ia dobro uredovaai. Marsikateri kmet pa toži rekoi:: ,,Rad bi cital čaaopise, pa kaj, ko dostikrat aimam deaarjev za domaee skrajae potrebe, kako bi si potlej časaike aaročeval!" V tem oziru bi se pa dalo pomagati s tem, ko bi imoviti rodoljubi, slavae posojilaice ia aekateri dragi dobrodelai zavodi vsako leto aekaj deaarja darovali v ta domoljubai aaaiea, da bi iati ubožai kmetski gospodarji, kateri radi čitajo, časaike brezplačao dobivali pod tem pogojeai, da jih tudi drugim posojajejo, da gredo listi po celi fari z roke v roko. Po tem potu ia s tem pripomočkom bi po vseh krajih sloveaake domoviae se vzbudila aarodoa zavedaost in razcvetela krščaaaka omika — ia potem bi ameli upati, da aarod alovenski ae bo več ,,podlaga tujčevi peti". Torej Sloveaci, z združeaimi močaii ia vzajemao aa delo pod geslom: ,,Vse za vero, dom, cesarja!" D. Od sv. Marjete na Pesnici. (Dvojao veaelje.) [Dalje.J Nova župaija je štela 300 hiš ia 1400 Jjudi. Takaj ae je aataaovila tadi šola. Kedaj ae je šola postavila, aam ai zaaao, a 1. 1806 je bila v takem stanu, da so Graški škof, ki so tukaj biraiali —; pisali, da se hooe šolsko poslopje — podreti. Župaiki: Drozg Fr. do 1807, Kožuh Fraa do 1822, Beaedičič Mat. do 1823, Glaaer Karol, od 1824—1830, Kuraik Jaaez od 1830—1852. Dreisibaer Fraa 1852— 1870, Urbaa Jnrij 1870, Ferk Fran. — torej v celem 8. Kaplaai: Turtelbaub (kapucia) 1788 — 1789, Flaaieasky Fraa (kap.) 1789-1793, Hirš Gašpar 1793—1795, Zorko Jeraej 1795—1799, žapaik pri sv. Ilji 1799—1803, Paaer Jaaez 1803, Kraaovetvogel Aatoa 1803—1808, župaik pri sv. Aai, Juvaačio Matevž od 1808—1»21, Oetko Fraa 1821—1823, prošt v Ptuji. Maaer Alojzij 1823—1826, žup. pri sv. Križi, Čepe Fraa 1828—1830, dek. čast. kor. v Jareniai 1830—1831, Špiadler Josip 1831-18-10, Zimič Tomaž 1840—1845, žup. pri sv. Barbari pri Vurbergu, Kocpek Jiirij 1845 — 1854, dekaa pri sv. Juriju aa Ščavaici, Potrč Lovro 1854 do 1861, žup. v Praicah, Simoaio Ivaa 1861 — 1862 žup. pri sv. Jaažu, Koai Matjaž 1862— 1867, Kramberger Martia 1867, Burcer Božidar 1867—1874, žap. v Rušah, Fišer Aatoa 1874—1879, žup. pri av. Jakobu, Žmavec Jurij 1379-1881, župnik aa Remšaiku, Fras Aatoa 1883, aedaj župaik pri sv. Aatoau — v celem 21. Nadačitelji: Žižek Jakob 1806, Krumpljič Ig. 1806—1830, ViajakJože 1830—1844, Vraz Jaa. 1844—1880, Kovačič Štefaa 1880, torej v celem 5. TJčitelii: Zabukoaek Aat. 1. apr. 1880. Podučitelji: Visjak Jože 1810—1830, Hrauda Mat. 1830—1834, Šmeider Ivaa 1834—1838, Wesig Jakob 1838-1844, Ciaauer Ed. 1845—1848, Postružaik Ferdo 1851, Kotaik Fraa 1851, Wobic Jože 1852 — 1856, Žuako Simoa 1857— 1861, Budaa Jakob 1862. Trsteajak Aatoa 1863 do 1864 + 1882. Trsteajak Matjaž 1865, Leaaik Gašpar 1866, Čagraa Aatoa 1867 — 1877, Radaj Fraa 1877—1879, Kleaovšek Ivaa 1879 do 1882, Araečic Alojzij 1882, Fistravec Jože, Spricaj Jaaez — v vaeh je bilo torej 19. Tebi pa mladiaa, zakličem: Spomai se preteklosti, pazi aa sedaajoat ia mi8li aa pribodajost. Preteklost aas apomiaja oaih dolžaosti, katerib ste dolžai avojiai atarišem, učiteljem, Bogu ia dobrotaikom. Ako aimate starišev, spomiajajte ae jih ia molite za aje. Kako se pa bodete hvaležai pokazaliV S pokorščiao, pridaoatjo ia abogljivoatjo. Kako je sedaj z vami ? Ali aiso aekateri med vami, ki so aeaaarljivi, aepokorai itd. Sedaajost je za aaa ailao imeaitea čaa, kajti, čeaar boate aedaj aejali, to bodete v priliodajosti aa stare dai želi. Ako se bodete zdaj kaj aaučili, bodete pozaeje zaali Kdor se rad nči ia je pridea, vsak ga spoštuje ia ljabi. Sedaajost je tedaj čaa dela, učeaja za bodocaost. (Koaec prih.) Z Ribnice. (Koža arbi) aaše aemškutarje tako, da celo aa pošti aimajo mirii zabavljati čez Sloveace s tem, da prilagajo smrdIjive liatiče slov. čaaopisom. Takošajo rprilogo" k liatu ^Goapodar" dobil je aedavao aarodajak M., v katerej ae aesramao zabavlja čez aaše liate ,,Slov. Gosp." ia ,,Mir". Sloveace pauje, da ao aajvečji bedaki itd. H koacu še prerokaje, kaj bo iz otrok takih ,,bedakov", aamreč ,,volarji ia kravarji", druzega ae morejo biti, Nesramaemu piaacu bi ae odgovarjali, da ae bi se za drugikrat hoteli zavarovati takemu zabavljaaju ia paovaaju, posebao še aa pošti. Komur tako strašao srardi slov. jezik, kakor temu pisaču ia ajega tovaršem, avetujemo mu z lepa, aaj ae poda med Nemce, oadi je za aj pravo mesto, ker ae bo ae mn treba spodtikati aad aloveaako govorico, aiti zabavljati cez toliko zoperae niu Sloveace. Mi bomo takove ,,ptice" labko pogrešali, aaj vemo, da jim pri aas aič druga tako ae diai, kakor groai od Sloveacev, katerim v zabvalo druzega aimajo, kakor zaaičevaaje. Poaebuo pa se hočemo okovariti paovaaju Sloveacev za ,,bedake" — ia 6e se ta zreli ptiček le še eakrat oglaai, atorili bomo, da ae mu priatrižejo toliko predrzae peruti za vaelej. (V tem atorite prav, 6e se pritožite pri c. kr. poataem ravaateljatvu.) Ured.