275. številka.
Ljubljana, v sredo 1. decembra.
XIX. leto, 1886
Izhaja vnjik dan »vefcr, lzimii uedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za a vstrij sku-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., z <. eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub I j an o brez poiiljanja na dom za i se leto 13 jjld., za eetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doro računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kakor po&tnina zna&a. Za oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrsti* po 6 kr., fte se oznanilo jedeskrat tiska, po 5 kr., cu se dvakrat, in po 4 kr. čo se trikrat ali večkrat, tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. Uredništvo in u pr a vništ v o je v Rudolfa Kirbiša hiši, „Gledališka stolh-«'. U p !• a v ni št v u nuj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. i. viie administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3   „   30 „
„ jeden mesec.......     I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
„  pol leta........ 8   „   — „
„ četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „ 40
BV" Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Ujpravnl&tvo ,,Sfov. JVaroctn**.
Odgovor na g. poslanca dr. Mosche-ta razpravo glede kranjske zemljišne odveze.
(Konec.)
Vea tisti pridobljeni percent, blizu 50.000 gld. na leto vreden, izgine kakor kafra pred številkami, katere smo tukaj naveli, pred dosedanjim načrtom in pred pogodbo h I. 1876, ter se nam bodo naši potomci za tako razbremenjenje sedanjega rodu, to je lepega skupnega zneska nad 1 milijon računjenega na 21 let, a neznatnega zajedno leto, prav cifraste zahvaljevali. Mesto da bi bili 1. 1907 popolnem oproščeni obdačenja za zemljišno odvezo, kar pomenja razbremenenja za celili 286 000 gld. na leto (saj to nekaj izda) morali bodo še daljnih 7 oziroma 8 let plačevati tega davka do vsote 1,810.516 gld. Presojevanje juridičnih razlogov glede obligacij posestnikov, glede dežele, države in hranilnice prepuščam spretnejemu peresu kakega veščaka, ki bi se zna biti hotel baviti s to rečjo, za me so
vse kombinacije zidane na hipoteze, kojih uresničenje se mora pričakovati od prihodnjosti, samo toliko navajam, da se tukaj z veliko slastjo poudarja nasproti vladi, da bo naš dolg skoro celih 10 let prej poplačan, nego po starem načinu, in da naj ona z vsemi prsti seže po naši ponudbi. V tem je nekoliko resnice, da bo državi menda res ljubo, če prej k denarju pride, naši deželi pa to ne more biti v korist posebno glede brezobrestnega posojila ne, katerega bi ne smeli niti solda prej plačati, nego je pogojeno. 1'oplačauje tega celega dolga je pa po starem projektu sploh tako ugodno urejeno, da na priliko od 1. 1895 od dolga po obrestih nastalega ne plačujemo nobenih obrestij, in da ima obrestni kapital prednost pred neobrestovanim, da zadnje imenovani kapital uživamo ne le od 1. 1876 do 1895 ampak še dalje do 1. 1907, kar pomenja blizu 31 let in leži ravno v tem največji dobiček izza pogodbe z državo.
Težave, katere bi trebalo vsled take namera vane premembe premagovati, se mi zde ogromne. Upamo, da bo deželni zbor drage volje v to privolil, da tudi pri državi ne najdemo nobenih poseb nih ovir, da se bodo obligaeijui posestniki ujemali z vašimi željami, in da tudi hranilnica ne bo ugovarjala. Poleg vsega tega pa bo treba še državni zbor, kot merodajen faktor, vprašati, treba bo za čisto novo podjetje v dež. uradih priprave delati, zemljišna odveza sama, kdor njeno bistveno uravnavo pozna, se ne bo tako naglo dala odpraviti in še tisoč drugih težkoč bo nastalo tako, da vse to dokončati do 1. maja 1887, kakor Vi mislite, je nemogoča stvar. Pa bližajmo se koncu.
Stokanje o bedi kranjske dežele, katera se kljubu ugodnej leži ne razvija tako, kakor bi se morala, je opravičeno, a ne bo s tem fiktivnim računom odpravljeno. S 50.000 gld. na leto, če jih produktivno hočete porabiti, ne bodete niti močvirja osušili niti ne bodete dolenjske železnice zidali. Če pa mislite, da bo naš kredit večji, ako se oprostite države kot upnika in se vržete v naročje hranilnice, ste se gospod jako zmotili, kajti dolg je dolg naj se upnik piše Peter ali pa Pavel in ljubši mi je tisti dolg, ki je manjši in katerega ugodnejim načinom preje plačam, nego nasprotno.   In ko bi ua
vsak način morali jedino le zemljišno odvezo kot pravega „diabolus rotaew naslikati si na steno in jo znamovati kot uzrok našej revščini, pogajajte se rajši še jedenkrat z državo, ali po s posestniki obligacij. Ti bi znah ti radi privolili, da se srečkanje zategne še na več let, država se v tem oziru brž ko ne tudi ne bo protivila. Ali pa bo celo hranilnica v svojem patrijotičnem navdušenji novi projekt vsprejela s spremeno, da nam posodi svojih v veliki višini na 3°/o naloženih kapitalov (mislim, da ima takih 37/l0 milijonov na razpolaganje) vsaj proti obrestovanji 8*/t#/o m ne na 28 nego na 50 let, in s takimi pogoji bi nam bilo pomagano, potem še le nam bo mogoče zdatno čez polovico znižati velike doklade. Sicer pa pravi uzrok bede naše, če je res tako velika, kakor se opisuje, leži vse drugej, nego pa v zemljišni odvezi. Bodimo odkritosrčni.
Naša dežela, naše glavno mesto in naš celi narod so zanemarjeni in prezirani od države v vsakem oziru. Naše najznameniteje zadeve rešujejo se v nam sovražnih mestih Gradei in v Trstu, kjer se vse centralizuje. Dajte nam višjih, obrtnih in umetniških šol, dajte nam pravičneje tarite za trgovino, naj bo Ljubljana sredotočje za južne cialitavske dežele, ozirajte se na naše veleume, a žalibog samouke itd. in kmalu bodete videli, kako si zna naš žilav, krepek, nadarjen narod pomagati, kako hitro bo prišel do blagostanju. Za sestavo novega pred nami ležečega projekta in za uvažanje njegovo se moramo pač prisrčno zahvaliti zadevnima gospodoma, priznavati mora vsakdo, da je njihov trud izviral iz pravega, neizkaljenega domoljubja, tudi v marsičem temno zemljišno odvezo je s tem nekoliko luči prisijalo, a leka, prosim Vas, iščite drugod in da bi ga naši vrli zastopniki kmalu našli, v to ime Vam kličem: „Bog daj srečo!"
Poli t ičii i razg led.
Notranje dežele.
V L j u b 1 j a n i l. decembra
Avstrijska delegacija se je včeraj zaključila, Kalnokv se je zahvalil delegaciji za udanost in požrtovalnost ter za skazano jednoglasno zaupanje.
LISTEK.
0 narodni vzgoji.
(Govoril v slovenskem klubu na Dunaji J o s. C i perle.)
„Vedno sem mislil," piše nemški filozof Le i b-nitz, „da bi se reformiralo človeštvo, ako bi se reformirala vzgoja mladine. To je namreč prva podlaga sreči."
In v soglasji s tem odličnjakom nadaljuje francoski škof in pedagog Dupanloup v svoji knjigi »o vzgoji": „Kaj stori Bog, ako hoče skusiti kako ljudstvo? Odvzame mu vzgojitelje; in kedar mu manjka teh, začne omagovati ter jemati konec. „Cum propheta defecerit, dissipabitur populus."
Ako bi vprašal Španjce, Portugize in druge slavne narode po zgodovini njih nesreče, odgovarjali bi morda: Omagujerao, ker nam manjka vsled pomanjkljive vzgoje mož.
Česa treba je narodom, da se likajo, ohranjajo in če je treba, tudi prerojevajo? Pred vsem mož.
Možje jačijo, ohranjajo ter prerojevajo narode. Kdaj pa oslabe narodi, kdaj se manjšajo in kdaj propadajo? Kedar jim manjka mož.
Tedaj mož je treba. Gotovo pošilja nam jih Bog; a gotovo je tudi, da jih po volji božji stvarja vzgoja."
Tako Dupanloup.
Današnji statistikarji vedo mnogo praviti o neizmernem pomnoženji ljudstva; a vendar narodom ni nikdar tako manjkalo mož, nego ravno dan danes.
Zato pa (udi vzgoja ni bila skoro nikdar na slabejem, nego je ravno dan danes. Po vseh krogih vlada nekaka osurovelost, neznačajnost in nemoč, da se ne vemo spominjati časa, v kojem je bilo že tako. Otroci ne ^spoštujejo več starišev, brat proganja brata, narod proti se narodu. Moška beseda ne velja več nego babja, z goljufijami in lažmi redi se jih dan danes več, nego s pravico in resnico. Blizu tako bilo je menda nekaj dnij pred vesoljnim potopom.
Tako je v kratkih potezah naše sedanje stanje. Morda ne nastopi ravno zopet vesoljni potop, a priti zna kaka druga katastrofa, pred kojo obvaruj nas Bog in dobra vzgoja.
Dobra vzgoja ima ravno nalog, vzbujati, gojiti, krepiti, razvijati ter dopolnjevati vesoljne moči in  zmožnosti  človeške; obdariti  človeka z vsemi
onimi lastnostimi in krepostim!, s kojimi bode za-mogel nekoč koristiti in služiti domovini svoji, narodu svojemu in vsemu človeštvu; in slednjič podati mu vse one moči, ki so mu potrebne v dosego večnega življenja pri svojem stvarniku po smrti telesa
Taka ima biti vzgoja in samo taka, ker inače ne zasluži tega veličastnega imena.
Nalog mojega današnjega razmišljavanja je samo vprašanje- Kako obdari se človek z vsemi onimi lastnostimi in krepostim!, s kojimi bode za-mogel nekoč koristiti in služiti domovini svoji, ua-rodu svojemu ter vsemu človeštvu ?
Ljubiti domovino svojo je verska dolžnost vsa-cega človeka. Toda ljubiti nema je samo takrat, kadar je ona srečna in češčena ; ampak ljubiti jo ima in takrat še bolj, kedar je v stiskah, v nadlogah. In baš takrat kaže se domoljub v vsej svoji velikosti in kreposti.
A ljubezen do domovine, požrtvovalnost za narod svoj goji, jači in razvija v srci človeškem narodna vzgoja.
Misliti bi bilo, da ni treba ravno posebnega truda, v/gojati človeka v to. Saj se pripoveduje celo o ticah, ki se sicer nikakor ne mogo meriti s člo-
Smolka je poudarjal, da je delegacija laliko zadovoljna s svojim delovanjem. Četudi so davki že veliki, vender je vse dovolda skupnej vladi, kar je zahtevala. Pokazala je, da ji je mari moči države. Omenjal je nenavadnega soglasja delegatov, kar je važno v sedanjem kritičnem času. Videlo se je, da so vsi avstrijski narodi brez različja stranke pripravljeni braniti vitalne koristi države. Cesar sam je hvaležno priznal delovanje delegacijo. S klicem: „Slava cesarju in kralju", zaključil je zasedanje.
Cesar je nekda vsprejel ostavko barona Niko-liča, civilnega adlatusa IionoiinUck:« izuvernerja. Že več mesecev se je govorilo, da misli N.kohć odstopiti. Povod njegovej ostavki so nekda rodbinski oziri. Začasno ga bode namestovnl ravnatelj notranje uprave, baron Kučera, ki bode najbrž tudi njegov naslednik.
Vuaiij«* dr/aie.
I to Igu r* ka vlada je izvedela, da se v več krajih snujejo zarote proti regentstvu. Vojni minister je zategadelj povabil v Sotijo vse brigadne in polkovne poveljnike, da poizve, kako mišljenje vlada mej častniki in da jim dii potrebne instrukcije. Vlada je častnikom strogo prepovedala mešati se v politiko. Ker je mej opolčenci ruska stranka širila nek vladi sovražen oklic, je ministerstvo izdalo oklic opolčencem, v katerem poudarja, da hoče varovati svobodno Bolgarijo. Veličje Bolgarije je zavisno od notranjega iriru in razvoja ter prijateljstva z bol garskimi pokrovitelji. — V Sofijo prišel je angleški general Gould v tajni misiji.
ICiasi.ju želi, da se preorganizuje Iiolgar-ska vojska, predno bode volitev novega kneza. Nov knez bi se na sedanjo vojsko ne mogel zanašati, vedno bi \z'\\ v nevarnosti, da ga kaka zarota ne odstrani. — Več bolgarskih vladnih pristašev si prizadeva spraviti vse stranke v deželi. Ce se jim to posreči, sestavilo se bode ministerstvo in regenstvo vseli strank. Nadejajo se, da bi potem Rusija se sprijaznila z Bolgarijo. Najbrž je pa glavni namen temu prizadevanju, vse stranke nahujskati proti kandidaturi kneza mingrelskega. Stambulovcem se pa najbrž ne bode posrečilo Cankovcev s tem speljati na led, da bi jim dali dva ali tri ministerske sedeže. — Kakor poroča rCzas", se je več bolgarskih emigrantov. Kuščuški ruski konzul Satnšin in dopisnik „Novega Vremena* posvetovalo v nekem hotelu v Bukureštu, kako bi organi/ovali ustanek proti bolgarskemu regentstvu. — Časniki ugibljejo kak" nasvete bode stavila Rusija zastran rešitve bolgaiskega vprašanja. Iz Londona se poroča nemškim listom, pa je Rusija pripravljena priznati veliko sebranje, ako bode le volilo kneza mingrelskega; neko izvestje iz Pariza pa zatrjuje, da bode Rusija morda še opustila kandidaturo kneza mingrelskega.
ItiiNija nekda še ni oticijalno predlagala kneza mingrelskega kot kandidata za bolgarski prestol, kakor sploh še ni storila nikakih nasvetov za definitivno rešitev bolgarskega vprašanja. Te dni pridejo v Peterburg Londonski veleposlanik Staal, general Kaulbars in general Dondukov Korsakov. Poslednji bil je odposlan v Srednjo Azijo in bode ruske j vladi poročal, ko se povrne, o tamošnjem položaji, zlasti '4o ustanku v Aiganistann. V Peterburgu bodo po dohodu omenjenih gospodov važna posvetovanja o bolgarskih in srednjeazijskih zadevah in vlada bode potem naznanila velevlastim Bvoie predloge zastran Bolgarije.
Ruska stranka v Bolgariji razširja vest, da bodo Turki zaseli Y%Ho<liio Itumcli jo. S turškimi četami prišel bode ruski komisar general Kantakuzen, ki je bil poslednji ruski vojni minister v Bolgariji. Ta vest. če tudi ni prav verojetna, vzbud'la je velik strah v Bolgariji. V jednem dnevu je bil zategadelj dvakrat ministerski sovet.
„Budapester Correspodenz"   poroča se iz Be
legagrada, da so vesti o zaroti proti Mrtrnkemu kralju izmišljene. „Budapesti Hirlap-u" se pa br zojavlja iz Novega Sada, da so zarotniki imeli tri nilhote. Jeden odbor bil je v Novem Sadu, predsednik mu je bil Srb Grujić, drugi na Cetinjah, pred sedoval mu je Klisurović, tretji pa v Baru. Načelnik poslednjemu bil je Arnainat Vsi trije odbori bili so v /vezi. Najbrž so vso stvar izmislili madjarsKi listi, da bi pocrnili Črnogoro in zopet imeli kak uzrok, preganjati ogerske Srbe, češ, da hočejo delati nemire v sosednjej prijateljske) državi.
I :k miieuski patrijarh dal je svojo detni sijo in Cesarejski metropolit ga bode provizončno zastopal. Patrijarhova ostavka nekda nema nobenega političnega pomena. V Rusiji bodo z njegovo ostavko gotovo zadovoljni, kajti Sveta sinoda v Peterburgu mu ni nič prav zaupala. Nekateri ruski listi so celo hoteli vedeti, da se je pogajal z Rimom zastran zjedinenja balkanskih pravoslavnih s katoliško cerkvijo. Zategadelj je lahko mogoče, da je povod njegovej ostavki baš naraščanje ruskega upliva v Carigradu. Turčiji gotovo sedaj ni bil po godu patrijarh, za katerega ne marajo v Peterburgu,
FraneoNki ministerski predsednik naročil je konzulom v Vzhodni Rumeliji, kateri imajo varo vati ruske podložnike, da naj se pri izvajanji svoje dolžnosti drže humanitetnega stnlišče in se nikar ne utikajo v politične zadeve. — Predvčeraj je Iran coska zbornica se posvetovala o kreditu za protektorat v Tonkingu. Vlada zahteva v ta namen 30 milijonov frankov. Frevcinet je zagovarjal kredit. Poudarjal je. da Francija ne more ostaviti Tonkinga in da se bodo letne potrebšččine za to deželo neprestano manjšale, kajti dohodki dežele vedno naraščajo, najmanj slednje leto za kakih pet milijonov. Kmalu ne bode za Tonking nikakih kreditov več treba. Zbornica dovolila je zahtevani kredit z 278 proti 249 glasom.
Angleški vladi napravijajo afganske zadeve velike skrbi. Poročila iz Afganistana so sicer redka, a vendar se da iz njih sklepati, da je gibanje proti emiru jako močno. Ruski agenti nekda šuntajo na rod proti Angležem prijaznemu emiru. Za ovire, katere napravlja Anglija Rusiji v Evropi, maščevala se bode poslednja v Aziji. Vidno se bliža čas, ko se bode začela v Srednji Aziji velika vojna mej Rusijo in Anglijo, ki bode tudi pospešila rešitev vstočnega vprašanja v Evropi.
Predvčeraj sta se otvorila NvicnrNka po-stavodajna zbora. Stanovski svet vsprejel je takoj v prvi seji z veliko večino zakon o organizaciji črne vojske.
Dopisi.
Vi. 4*ori<*c 29. novembra. (Naši zmirni Italijani. — Veselica v Čitalnici. — Miha j lk o V u ga.) Naši Italijani v mestu imajo tri politična glasila : „Corriere", „Rassegna" in „Ecco", in se delo po tem tudi v tri tabore. Prvi, Corrier-jevci, so to, kar so bili levičarji pod Auersperg Lasserjem. Slovenec biti je že samo na sebi greh, ki je neodpustljiv in ko bi imeli ti ljudje toliko moči, kakor sovraštva do Slovencev, izvest no bi ne bilo v 24. urah nobenega več na svetu. Rassegnina stranka, sama na sebi jako majhna, drži se nekega ^italijansko avstrijsko-patrijotičnega" programa, hva-lisa se, da je nezavisna, in maha večkrat po Corri-erjevcih, včasih tudi po konservativcih in včasih tudi po Slovencih „Ecco" je list italijansko-konservativne stranke. Oba slednja lista poudarjata večkrat svojo objektivnost in pravicoljubje do drugih narodnostij, posebno do Slovencev. Kakošne vrste pa je ta ob-
jektivnost, naj razjasni sledeči slučaj: Ministerstvo imenovalo je učiteljem na deški vadnici gospoda Budala, ki je do sedaj vedno v Furlaniji mej trdimi Lahi učiteljeva! in napravil izpit za poučevanje na podlagi italijanščine, a „Rasegna" in „Keco" sta se čez to hudo razjezila ter dostavljata notici o imenovanji Budalovem, da ne bosta delala komentarov, kjer so brezuspešni. „Ex uno discite omnia", ti „zmerni" Italijani ne morejo prenašati, da je na italijanskem oddelku vadnice nastavljen Slovenec, ki je pogojem za to mesto popolnoma zadostil, Slovpncu privoščijo torej „rairniu le kako mesto še na slovenskem oddelku, kamor Italijan zaradi nezraožno-sci ne more priti. Moj Bog, koliko Lahov je nameščenih inej Slovenci, ki slovenščine niti ne poznajo, a mi molčimo; dočim se naši »zmerni" repenčijo, če zasede Slovenec italijansko mesto, za katero ima vso sposobnost. Oba lista bi bila seveda zadovoljna, da je dobil ono mesto Nemec po rodu in mišljenji, ki poučuje sedaj na mestni šoli in gotovo toliko italijanščine ne pozna nego g. Budal. Taki so naši »smerni*, misli si pa lahko vsakdo, kakšni so še le „ nezmerni".
V soboto dne 27. t. m. bila je prva veselica v naši Čitalnici. Lep, okusno sestavljen program vršil se je izborno in precizno. Reči se sme, da je bil program z ozirom na svojo vsebino najlepši in da se je najboljše izvršil, od kar je Čitalnica v novih prostorih. Prvikrat pela se je divna Nedve-dova skladba „ Nazaj v planinski raj r ki je občinstvo očarala. Todi druge točke vršile so se izvrstno in so sodelovalci želi mnogo in zaslužene hvale. Žal da ni bila veselica tako obiskovana, kakor bi bilo po programu pričakovati. S»cer pa s tem ni rečeno, da ni bilo mnogo občinstva, vendar večkrat bile so veselice mnogo bolje obiskovane. Na Silvestrov večer se menda zopet vidimo v Čitalniških prostorih. Prej pa bodo nove volitve in sicer bode 11. decembra občni zbor.
Žalostna vest širila se je že v nedeljo mej veselico po dvorani Goriške Čitalnice. Zbolel je bil za plučnico jeden prvih boriteljev za slovensko reč gospod Mi halj ko V u ga, trden steber Slovencem v Brdih, a nevarnost bila je že odstranjena, tako da smo se nadejali, da nam Bog še ohrani tega uzornega rodoljuba in neustraŠljivega boritelja na narodnem polji. A kakor rečeno, že v soboto večer čuli so se glasovi, da se je bolezen povrnila še si-lovitejša nego poprej in da je malo upanja, da okreva goreč duhoven in nepozabljiv rodoljub. In ta vest bila je le preopravičeua, kajti danes poslal se je že venec v Brda „iskrenemu rodoljubu od Goriških prijateljev". Jutri prepelje so blagi ranjki v Solkan, v svoj domoviuski kraj, kjer bode mirno počival. Mihaljku Vugi večen spomin!
Iz Domžal 28. novembra. [Izv dop.] Bližnja občina Trzin bila je že v Meugeš ušolana, odkar se je tam jelo javno poučevati. Ker pa je bilo šolsko deco ob slabem vremenu in posebno ob zimskem času pošiljati redno v imenovano šolo zelo težavno, prosili so 1. 1884 previdni in za narodovo izomiko vneti zastopniki občine Trzinske više šolske
9^T~ Dalje v prilogi. ~"W
vekom, da rade poletavajo v grmič, v kojem so se izlegle, in človek, krona stvarjenja, naj bi potreboval posebne vspodbuje, posebnega navoda, posebnega nagiba v to! Tica pač ne pozabi svojega rojstnega grmiča, a mnogokrat človek svoje domovino.
„Ubi bene, ibi patria", ali: „Čegar kruh jem, temu služim, Čujemo izražati se pogosto iznever-jence. Pač so predostikrat takove izjave le prazno prizadetje, utolažiti si oni mogočni notranji glas, ki jih kara, da so se izneverili domovini. A žalibog, pri mnogih vtihnil je popolnem ta glas, posebno, ako jim je doneslo to izneverjenje dobička in koristi. In tujci dajo takim izneverjencem tudi le tako dolgo zavetja, dokler jih mogo rabiti, dobro vedoč, da kdor se je izneveril svojemu narodu, izdal in prodal bode še lože tuje mu ljudstvo. »Zamorec storil je svojo dolžnost, zamorec more odlaziti."
Pač manjka nam dostikrat besed označiti in očrniti te odpadnike, kakor jim gre; toda pomisliti nam je tudi, da smo njih odprda, njih izneverjenja dostikrat krivi mi sami, ker jih nesmo vzgojili dobro. Da, kratko in malo: Dobra vzgoja je mogočno zdravilo in mogočna ovira takovih žalostnih prikazni.
Vsak narod ima svojo Hzijognomijo in nje od-
sev ima se nahajati tudi v vzgoji, ali z drugimi besedami: mlad Slovenec ne sme se vzgajati tako, kakor se Nemec, Francoz ali Lah. Njegova vzgoja bodi čisto slovenska, na njem izpoznati se ima njega domovina.
Ali s tem ni rečeno, da se ima v mladih srcih buditi in gojiti zaničevanje in mrženje do druzih narodov. Vzgoja, ki bi gojila to nečednost, ne poznala bi svojega vzvišenega naloga.
Dobra narodna vzgoja ima ravno skrbeti, da postane človek spreten, živeti in delovati mej katerim si bodi narodom. Vsak narod ima svoje kreposti in napake; in zakaj ne bi si krepili svojih zmožnosti s tem, kar vidimo lepega, dobrega in vzvišenega pri druzih narodih !
A pred vsem nalog je pravi narodni vzgoji, popravljati in zatirati napake svojega naroda ter razvijati in jačiti kreposti.
Katere so pa kreposti slovenskega naroda? Gotovo one, katere se pripisujejo Slovanom sploh; in zgodovina nas uči, da so bili ti od nekdaj miren, delaven, trezen in gostoljuben narod. Omenjene štiri lastnosti bile so za nje imenitni znaki, po kojih so se ločili od druzih narodov; bile so kratko in malo od nekdaj: slovanske lastnosti.
Da, da, le premimi bili so dostikrat Slovani.
To imelo je le uasledek, da bilo je jako lehko tujim narodom podjarmiti Sloraue, in sem ter tja jih zatreti celo popolnem.
Toda kljubu njih miroljubnosti neso imeli Slovani nikdar mirnih časov. Živeli so v vednih bojih, kajti njih naskakovali so vedno prve azijski in drugi osvojači. Mej tem, ko so oni imeli varovati Evropo ljutih sovragov, razvijali in likali so se prosto drugi narodi evropski in ti plačali so jim to varstvo ter jim je plačujejo še sedaj z mržnjo in zaničevanjem.
Nastopili so nam res sedaj nekako ugodnejši časi, začeli smo se gibati tudi na literarnem polji, da postanemo kos svojim zaničevalcem tudi v literaturi. A zaničevati nečerao nikogar, naj dospemo še do tako velicega bogatstva in še do take velikosti. Porok temu je naša, nam prirojena miroljubnost.
Ali ta ne sme nas tudi prisiliti, „biti podlaga tujčevi peti", naj nas ne navdaja z mislijo, da vsled svojega malega števila ne zaslužimo onih pravic, koje imajo veči narodi; ta miroljubnost ne bodi nam nikdar povod, boriti se manj energično za naše pravice; kajti:
„Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos." (Dalje prih.)
Priloga ^Slovenskemu Narodu*4 8t 275. 1. decembra 1886.
urade dovoljenja, da si sami postavijo poslopje, ka mor bodo mogli pošiljati svoje najljubše redno v odgojo. Precej po dovolitvi preskrbe se s potrebnimi novci, s katerimi so nakupili že prvo leto za zidanje potrebnega gradiva, ki so ga v zimskem času tlačani z veseljem spravili v obližje šolskega sveta. Popolnem prepričani, da je tvarine dovolj in da je les dobro usušen, prično letošnjo spomlad zidanje, katero se je tako zvršilo, daje bilo 20. t. m. 19 m. dolgo in 11 m. široko s šolskim vrtom obdano poslopje popolnem dovršeno in uradno potrjeno. Da je poslopje lično izdelano, mi ni treba posebej poudarjati in njegove posamične dele opisovati, ter stroški pokrivali so se z veseljem in ne z jezo.
Redka prikazen, nenavadna v narodnem Šolstvu vzbuja v rodoljubnem srci neizrekljivo veselje. In kaj bi ne? Vsaj so dokazali s tem Trzinci, da skrbna šolska odgoja je dan danes najboljši kapital, katerega morejo zapustiti kot najboljšo dedščino svojemu rodu. Izprevidili so, da troški za šolo neso potrata, prej ali slej bodo donašali razumnim občanom obile obresti, s katerimi se bodo branili proti nasilstvu naših zagrizenih sovražnikov. Dokazali so dalje sosedom svojim, da kot priprosti Slovenci umejo zahtevo čaBa, ki poleg trdnega telesa zahteva tudi bistro odgojenega duha.
Častitam vrlim Trzincem n:t novem šolskem poslopji in drznem se priporočati jib v posnemanje bližnjim tržanom, katerim šola bolj ugaja vstran« karske namene, nego v izomiko. A. K.
1% IjltijMkega okraja 30. novembra. [Izv. dop.] Ker se nihče ne potrudi, da bi opisal slav-nost v Velikemgabru dne 17. novembra, naj bode to meni dovoljeno, ker sem bil tudi navzoč pri tej slavnosti.
Minolo je že osem let, odkar ae je ustanovila v Velikemgabru jednorazredna ljudska šola; a ker takoj v začetku še neso imeli pripravnega šolskega poslopja, poučevalo se je v priprostej kmetskej hiši, kar je bilo zoper šolske postave, ki zahtevajo za učitelje in otroke prostornih in zdravih šolskih sob.
Še pozneje, ko se je ondotna jednorazrednica razširila v dvorazrednico, potikavali so učitelje in otroke po majhnih — zaduhlih sobah, katere bi bile prej za vse, ko za šolo.
A ker pravijo, da dobra reč potrebuje Časa, trebalo je res tudi tukaj mnogo let, da se je zgradilo poslopje, kakoršno ugaja povsem Šolskim postavam in terjatvam, za katero si je stekel poseb nih zaslug ravno c. kr. okrajni glavar gosp. Matija G rili. In to poslopje se je dne 17. novembra slo vesno blagoslovilo in izročilo ondotneina učiteljatvu v izobrazbo Velikogabrske mladine.
Ob 8. uri zjutraj, ko se je bližal predsednik okrajnega šolskega sveta, g. okrajni glavar za slav-nost odločenemu kraju, začulo se je pokanje topičev v pozdrav obče spoštovanemu gospodu šolskemu načelniku Litijskega okraja iz pred šole, kjer se je ravno zbirala šolska mladina, da se poda v cerkev ter se udeleži slovesne sv. maše, katero je služil z asistenco g. župnik ŠentviJski.
Po končanej  sv. maši se je najprej blagoslo vilo podaljšano pokopališče Velikogarske cerkve, in od tod pa je šla vsa šolska mladina, za njo čest. duhovščina s c. kr. okrajnim glavarjem  g. Grillom v lepo novo šolsko poslopje, da je blagoslovi.
Po končanih cerkvenih obredih v šoli, poprime g. župnik Šentvidski bes.do ter opominja v navdušenem govoru zbrano učiteljstvo, katero je postalo v novejšem času najvažnejši faktor v človeškej družbi, da naj so ne ustraši težavnih nalog, katere mu nalagajo šolske postave pri izobraževanji mladine, ampak naj z vsemi močmi in vsekdar ucep-ljuje ljubezen v mlada otroška srca do sv. cerkve in do presvetlega vladarja, kateri je prvi in najboljši pokrovitelj šolstva, da se bodo tuko izrejali dobri in vneti kristjani ter zvesti državljani.
Otrokom polaga na srce, kako naj pridno in radi v šolo hodijo, učitelje, njih največje dobrotnike, ubogajo, ljubijo in spoštujejo, da jim bodo s tem vsaj nekoliko zlajšali težavno nalogo, katero jim nakladajo obstoječe šolske postave.
Tudi starišev se spominja konečno ter jim priporoča, da njihove otroke vsekdar radi v šolo pošiljajo, o učiteljih vedno in povsod spoštljivo govore, jih čislajo in šolske nauke z otroc' doma ponavljajo, ker le na ta način bode imela nova šola zaželjen uspeh.
G. nadučitelj Zajec se zahvaljuje g. župniku Sentvidskemu za lepe besede, katere je govoril zbra-
nemu občinstvu in otrokom, obljubuje, da se bode ondotno učiteljstvo po vseh močeh trudilo, da bode ustrezalo težavnim terjatvam, katere se stavijo uči-teljstvu in še omenja, da naj ne bode žal občanom ker so morali toliko žrtovati za novo šolo, saj se bodo v njej učili in izobraževali njih otroci v raznih vedah, katere so vsakemu človeku neobhodno potrebne.
Pri vsej tej slavnosti je bil navzoč [g. c. kr. okrajni glavar, a c. kr. okrajni šolski nadzornik baron Tauflerer se vsled bolezni ni udeležil. Po končanej slavnosti smo ni ogledali lepe šolske pros tore, učiteljska stanovanja, pisarno itd. Tudi se razprostira pred šolo lep prostor, kateri se bode porabil že prihodnjo pomlad za šolski vrt.
Opoludne je bil skupni obed pri gospej Hribarjevi, katerega se je udeležil g. c. kr. okrajni glavar, duhovščina iz okolice in 9 učiteljev. V nasprot nej sobi pa so se istotako zbrali krajni šolski svet, občinsko predstojništvo in sploh prijatelji šole.
Prva napitnic;. g. župnika je veljala presvetlemu cesarju, najvišjemu pokrovitelju šolstva, potem pa c. kr. okrajnemu glavarju g Grillu, kot cesarskemu namestniku v tej družbi, ki je posebno veliko pripomogel, da je nastala tako lepa šola v Ve likemgabru. Tudi g. c. kr. okrajni glavar je primerno odgovarjal, napival je častiti duhovščini, vsem zbranim šolskim prijateljem ter jih vnetnal za šolo in napredek; omenjal je še težav, katerih je bilo prestati, predno se je zgradilo tako poslopje ter s tem kaza', da z združenimi močmi se tudi najtežje lahko zvrši. ......r.
H Krškega 30 novembra. [Izv. dop.] Tukajšnji iskalec starin g. Pečnik je pred kratkim našel na polji tik ceste mej Drnovim in Velkovasjo zni-menit, še jako lepo ohranjen, zidan rimsk grob. Dolgost meri P63 m. širokost ravno toliko, in globok je 1*1 m. Obok je bil slabo ohranjen. Dobro smo razločili uhod v grob, kjer so bila vrata, potem tri posebno lepo ohranjene neške (arabeske); pri jednej si še celo zapazil nekake slikarije v raznih barvah. Na sredi dna je bila okrogla luknjica (skrinjica) iz opeke, pokrita s kamenito ploščo, kar gospod Pečnik še pri nobenem grobu našel ni. Ves ta grob je narisal g. Bezlaj, meščanski učitelj, tako, kakor je bil ohranjen. Podobe je g. Pečnik poslal Dunajskej osrednji komisiji za starinarstvo. Omenjena komisija je tudi dovolila} na predlog g. Dež-mana večo podporo za izkopavanje in iskanje starin po Dolenjskem in g. Pedniku se bode gotovo še posrečilo na mestu „starega Noviodunuraa" najti znamenitih staiin iz rimske dobe. —r.
Domače stvari.
— (Deželni zbor Kranjski) sklican je, kakor drugi deželni zbori, v 9. dan t. m.
— (O notranjski vo 1 i t vi) dobili smo več dopisov, iz katerih posnemamo v naslednjem glavno vsebino. Gospodje, ki imajo mir in spravo na jeziku, a lokavost in srd v srci, priredili so čudne spetke celo proti j e d i n e m u deželnozborskemu kandidatu g. H. K a vči ču, meneč, da bodo volilne može prevarili in potem ,mej dvema pictepalcema klobuke pobirali.u A spodletelo jim je in spodletelo jim bode tudi v ponedeljek. Vse hvale vredna je stroga disciplina Logaških gospodov volilnih mož, tako postopanje je uzorno, čast takim možem ! Pomilovanje pa onim, ki so brez vsake discipline kar na svojo pest gospoda Križaj a proti njegovi volji postavili kandidatom. Rečeni gospodje se kaj radi sklicujejo na pokojnega Bleivveisa, dasi jim k temu nedostaje opravičenja. Du je Blei-vveis še mej nami, obsojal bi omenjenih gospodov hujskanje in rovanje in resnega obraza bi jih pokaral, da sejejo [razdor in prepir, ko jim vender njih stan veleva, da so oznanovalci miru in sloge. Klub narodnih poslancev postavil je bil jednoglasno g. H. Kavčiča kandidatom za deželni zbor, ni bilo torej najmanjšega povoda delati v nasprotnem zmislu. Pa nekateri gospodje bi radi tirali svojo politiko in poljubilo se jim je zgago delati, dasi so se pri tej priliki neljubo prepričali, da Notranjska še ni zavisn* od par vročekrvnih kaplanov. Ji-duak odgovor dobili bomo prihodnji ponedeljek. — Od druge strani se nam piše: Znamenita je uloga črke K pri kranjskih volitvah. Leta 1883 bil je v Kamniku kaudidat Kersnik, njemu nasproti utiho-tapil je Klun Križnarja, letos bil v Postojni kandidat Kavčič, a par kaplanov utihotapilo je Križaja, ukljub jeduoglasnemu sklepu kluba narodnih poslancev. Iz vsega tega izvajamo nauk, da se discip-
line in značajnosti pri tacih gospodih ne bodemo učili.
— (Zanimiva tožba.) Naš urednik gosp. Železnikar uložil je proti g. vitezu S ch w arzu, c. kr. okrajnemu glavarju v Postojini, tožbo zaradi razžaljenja časti. Kakor čujemo, uložilo se bode še par jednakih tožeb, ker je g. vitez Schvvarz narodnjake in volilce, ki so bili na Postojinskem shodu, obkladal s „falotiu.
— (Umrl) je te dni v Gornjem Gradu g. Rajmund VVolf, bivši c. kr. notar. Pokojnik bil je velik poštenjak in pri vseh, ki so ga poznali, jako priljubljen. Ko je opustil notarstvo, kupil si je bil hišo v Gradci, da bi ondu preživel zadnja leta svojega življenja. A Gradec mu ni ugajal, tožilo se mu je po Gornjem Gradu in po svežem planinskem zraku in vrnil se hitro nazaj ter v krogu svojih znancev in prijateljev dočakal konec življenja. Prepeljali so ga v Mengeš, kjer bode pokopan v Sta-retovi rodbinski rakvi. Lahka mu zemljica?
— (Iz Kamnika) se nam piše: Deželna vlada je ukazala nove volitve v občinski zastop, ker je izvolitev dekana Oblaka, Murnika, Orla in Gra-šeka neveljavna, in so gospodje Froh ich, dr. Samec, Seničar in Polak, kateri imajo absolutno večino veljavnih glasov v tretjem razredu, zopet v drugih razredih voljeni. Prihodnji petek voli tretji razred. — Včeraj je bil tukaj pogreb Franceta Dečmana, nadarjenega  učenca  na tehnični šoli v Dunajskem Novem mestu. Stariši so naprosili v farovži spremstvo treh duhovnikov  pri pogrebu.   Ko pride čas pogreba, pride kaplan sam, dekana in menihov niso mogli najti,  ker so se po hišah poizgubili na agitacijo.   Vsled  tega vlada tukaj velika nejevolja in vse se nad takim postopanjem skandalizira. Hinavci pa še vedno pravijo, da jim gre za vero! Pfuj! — Gospod Janez Kecel je napravil „znamenje" v zid magacinu za žganje; veliko veselje je v Izraelu zaradi tega velikanskega diplomatično-pobožnega dejanja in učenjaki v svetem pismu pridigujejo, kako imajo v nebesih večje veselje nad jednim takim spo-korjenim grešnikom, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi.   Ko bi  pa to »znamenje" govoriti za-moglo, kaj se vse za njim godi, bi se to veselje v nebesih hitro ohladilo.   Mundus vult decipi, svet hoče biti osleparjen, — torej se naj slepari in za nos vodi.
— („Matica Slovenska") začela je ravnokar razpošiljati svoje knjige. Nesmo še utegnili prečitati jih, a po površnem pregledu usojamo si trdit', da so prav lepe. Več o priliki.
— (Žrtva žganja.) Iz Borovnice se nam piše: Martin Svetec, kajžar z D?ašice in ob jednem delavec na železničnej progi, šel je dne 29. novembra t. 1. po dokončanem delu s tukajšnjega kolodvora proti domu. V Borovnici nakupil si je še nekaj usnja in se napil prav pošteno žganja. — Drugo jutro dobili so ga kaka dva streljaja od Borovnice, na bližnjici držeči od tu na Drašico, v jarku z malo vodico — zmrznenega. Rajni bil je jako priden delavec in nikak privilegovan žgnnjar; a ta pot na-srkal se ga je preveč in našel v jarku, katerega je imel preskočiti — prezgodnjo smrt, zapustivši udovo in nekaj nepreskrbljenih otrok.
— (Za lovce.) V Št. Juriji pri Šmariji pod Ljubljano ustrelil je včeraj mlinar v g. Valentinčiča lovu staro vidro in dve mladi ter potegnil danes določeno nagrado vkupe 12 gld. Tri vidte v jednem dnevu je pač posebna lovska sreča.
— (Slovanska čitalnica v Trstu.) Odbor oznanja red društvenih zabav, ki bodo: 1. na Silvestvov večer, 31. decembra 1886.; zabava in ples. Začetek ob 9l/a uri zvečer. 2. v soboto 15. januvarja 1887.; ples. 3. v ponedeljek 1. fe-bruvarja 1887 ; ples s tombolo. 4. v soboto 12. fe-bruvarja 1887.; veliki ples. Začetek plesov ob 9. uri zvečer. Vsako soboto z decembrom pričenši bode v „Slovanski Čitalnici" zabaven večer ob 8Va uri brez napovedanega programa. Gostje, po članovih upeljani, dobro došli!
— (Avstrijsko steklo in porcelan v Perziji.) Kakor poroča avstrijsko ogerski poslanik v Teheranu, je perzijska vlada prepovedala uvažati steklo in porcelan, na katerem je naslikana podoba šahova ali perzijskih prinčev. Na prošnjo v Perziji naseljenega zastopnika avstrijske firme za steklo in porcelan je kr. perzijska vlada po posredovanji našega poslanika dovolila, da ta prepoved ne stopi v veljavo pred '.H. avgustom 1887, da tako morejo naši obrtovalci svoje blago pravočasno spečati v Perzijo.
— (Učiteljska služba) na jednorazred-nici v Begunjah na Gorenjskem je razpisana, kakor smo že javili. Plače je 450 gld. in 30 gld. opravilne doklade in stanovanje. Prošnje do 15. t m. Kakor čujemo, razširi se ondotna jednorazredna šola kmalu v dvorazredno in potem se primerno poviša tudi plača ondotnemu učitelju.
P. n, gospodom volilcem,
ki so me dne 29. novembra pri volitvi v Postojini počastili Svojim laskavim zaupanjem, kakor tudi vsem gospodom, ki so mi ua tej izvolitvi čestitali, izrekam najtoplejo zahvalo.
Na Razdrtem, dne 30. novemb-a 1886.
llinko It.nćič.
deželni poslanec in posestnik.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 1. decembra. „Wiener Zeitung" objavlja cesarski patent z dne 28. novembra, s katerim se sklicujejo vsi deželni zbori v 9. dan decembra.
Peterburg 30. novembra. Govori se, da pride veleposlanik Lobanov na Giersovo mesto.
Sofija 30. novembra. Finančni minister Gešov je odstopil. |Radoslavov |začasno prevzel njegov portfelj. Deputacija do velesil, obstoječa iz Stojlova, Grekova in Kalčeva odpotuje nekda jutri. Grekov zaradi bolezni zadržan pojde kmalu za njimi.
Pariz 30. novembra. Po osobnih iz-vestjih Rusija ne bode predlagala kneza mingrelskega kandidatom za bolgarski prestol. — Zbornica odobrila kredit za Madagaskar z 289 proti 100 glasom.
Pariz 30. novembra. Zagotavlja se, da je francoski poslanik v Londonu, "Waddington, od lorda Iddesleigha zahteval definitivnega odgovora glede Sueškega kanala.
Razne vesti.
* (Samomor profesorja Kolomnina.) V Peterburgu ustrelil se je dne 23. m. m. profesor Kolomnin, vodja kirurgične klinike. Uzrok njegovemu samomoru je nenavaden. Na nujno zahtevo neke gospe zvršil je neko operacijo. Dasi je bila operacija popolnem pravilna, je vender gospa v 3 urab umrla. To je Kolomnina popolnem potrto. Očital si je, da je on uzrok smrti in ni se dal potolažiti. Trdil je, da bi operacije ne smel narediti, in izjavljal se je, da bode moral ostaviti akademijo, ker po taki nespretnosti nema več zaupanja. Kolegam, ki bo ga tolaž li in mu prigovarjali, je vedno odgo varjal:   „Jaz imam vest in sem sam svoj sodnik."
* (Kako je pes petak požrl.) V Mak simiru pri Zagrebu kuhal je krčmar jedno preteklih nedelj v kotlu golaš, ko pride k njemu gost pla čevat. Gost pomoli krčmar j u preko kotla petak, ki je, ker je bil krčmar ravno stran pogledal, v kotel pal. Ob sebi se umeje, da je krčmir petak hitro iz kotla potegnil, a ker so bili na petaku sledovi go-laša, vihtil ga je krčmar sem ter tja, da li jušad otresel. Pes, v kuhinji ležeč, pa je to krivo umel, hlastnil po petaku in ga hipoma požrl. Gost in krčmar stala sta nekoliko hipov, kakor odrevenela. A kmalu sta si vedela pomagati. Pes moral je svojo požrešnost plačati z življenjem, a v želodci našli so le 4 gld. 50 kr. Kako je to prišlo, je doslej še zastavica.
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
b) Kakov naj bi bil teoretični dokaz sposobnosti V in sicer z oziroin na predlog mcih prosilcev, da naj se izkaže izpričevalo o uspešnem pouku na trgovinskem učilišči,
a) kakovo učilišče se tu misli ? 1, trgovinska akademija? 2. trgovinske obrtne šole? 3. trgovinske šole nižje vrste V 4. trgovinske nadaljevalne šole? 5. nedeljske trgovinske šole?
fi) se li mislijo trgovinska učilišča po državi vzdrževana ali podpirana? občinske šole? zborne ali trgovsko-društvene šoie? ali tudi privatna trgovska učilišča? — Spričevala z dobrini uspehom dovršene ljudske šole in z dobrim uspehom obiskovane trgovinske učilnice, bodisi kake vrste koli, zadostujejo kot teoretičen izkaz sposobnosti. Izkaz o obiskovanji trgovinske učilnice more deželno obl-stvo, zaslišavši gremij, spregledati v onih slučajih, če se dokaže, da ni bilo nobene trgovinske šole v onem kraji, kjer se je dovršila učna doba:
y) naj se li inozemski zavodi zmatrajo sorodne tuzemskim? — Da;
S) se more li za nastop trgovskega obrta veljavno ztnatrati  naobraženost v trgovskib strokah,
katero si je pridobil prosilec na strokovnem učilišči za proizvodne obrte? — Da.
Naj bi veljalo to: 1. o strokovnih Šolah za posamične obrtne vrste? 2. o splošnih in strokovni b in nadaljevalnih šolah? — Da, če se je v trgtttvkih strokah dosegel dober uspeh ;
*) naj bi veljalo to tudi glede trgovinske naobraženosti pridobljene na drugih učiliščih (državnih obrtnih šolah in sorodnih učiliščih, tehničnih visokih šolah)? — Da.
c) Se li pritrjuje predlogu nekih prosilcev, po katerem naj bi bil dokaz sposobnosti ali praktičen ali teoretičen? in ako se pritrjuje: na kak način naj se ta ali oni dokaz izvrši ? — Izkaz spodobnosti inora biti teoretičen in praktičen, in sicer obstoji v izkazu učnih, šolskih in služnih spričeval;
«) če zadostuje samo teoretičen dokaz, bi se li mogla olajšati zvršitev dokaza v slučaji, če bi mogel prosilec izkazati nekaj učnih ali pomoćnih let? — Samo teoretičen dokaz ne zadostuje;
fi) bi se li nasprotno mogla uštevati izkazana teoretična strokovna naobrazba v slučaji, če bi se zahteval le praktični dokaz ? — Istotako ne zadostuje samo praktičen izkaz. Kar se tiče izJem, seje odgovorilo pri vprašanji II., a, f* in b
III. Vprašanje.
Kako se razrešuje vprašanje prestopa od jed-nega trgovskega obrta k drugemu? in sicer:
a) ali bi v bodoče smela osoba, katera ima zdaj obrtovni list za zvrševanje trgovskega obrta, prestopiti tudi h kakemu drugemu trgovskemu obrtu? — Da.
b) ali bi v bodoče ob obstoji postavnega izkaza sposobnosti mogel oni, kateri se je pridobil dokaz sposobnosti za nastop kake vrste trgovskega obrta, prestopiti k drugi vrsti trgovskih obrtov, oziroma nastopiti ter je samosvojno zvrševati, ne da bi m o ral vnovič dokazati sposobnost za to? in če ne brez pogojno, s kakimi omejitvami in pod katerimi pogoji? — Jedenkratni izkaz postavno določenega dokaza sposobnosti zadostuje.
IV. Vprašanje.
Naj bi se li nasvetovani postavni propisi uporabljali tudi za ženske, ktere bi nameravale nastopiti trgovski obrt, oziroma samosvojno zvrševati ga? In če se ima to zgoditi, kako naj bi ženske dokazovale sposobnost? — Izkaz sposobnosti se ima raztezati tudi na ženske, in se ima jednako izvršiti, kakor pri moških, Ce bi nameravale vdove trgovcev nadaljevati trgovino, morajo namestiti voditelja, ki ima izkazati sposobnost, in le izimno bi moglo obla-stvo to spregledati, če je lastnica obrta pred smrtjo svojega soproga več let v trgovini poslovala. O tem bi se morali zaslišati gremiji.
V. Vprašanje.
Se li pritrjuje mnenju nekaterih prosilcev, naj bi posamezne vrste trgovskih obrtov ne imele pravice, imeti učencev in pomočnikov za trgovino (trgovsko pomoćno osobje) ?
In Če se pritrjuje, katerim vrstam trgovskih obrtov ali pod kakimi pogoji naj bi se odrekala ta pravica posamičnim trgovskim obrtom? — Ker bi pod skupnim (kolektivnim) imenom „ kramarji, prte ninarji, branjevci, pšenarji in prodajalci mešanega blaga" navedenim obrtom ne bilo treba izvršiti izkaza sposobnosti, naj bi tudi ne imeli pravice, imeti trgovsko pomoćno osobje.
VI. Vprašanje.
Kateri so razlikujoči znaki pri razsojanji vprašanja, je li in v koliko se imajo pri trgovskih obr-tih službujoče osobe zmatrati kot trgovinske po močno osobje (§. 92. obrtnega reda), oziroma kot obrtni pomočili delavci (§. 73. obrtnega reda), ali ne? Kateri bi bili znaki za lastnost oseb, katere po §. 73, zadnji odstavek obrtnega reda, opravljajo službe višje vrste in torej v zmislu obrtnega reda niso pomožni delavci, in pa za lastnost osob, katere po članu V., črka d, upeljavnega zakona k obrtnemu redu, nižja dela pri obrtih opravljajo ? Bi se li mogla v tej ali oni lastnosti doslužena leta uštevati v dokuz sposobnosti, da so nastopi trgovski obrt. Pod kojimi pridržki ali pogoji? — Trgovinsko pomoćno osobje so brez ozira na učence (vajence) 'se one osobe, ka tere po dovršeni osvoboditvi oskrbujejo prodavanje blaga (trgovski pomočniki) ali pa dobijo opravek pri drugih trgovskih poslih, kot: knjigovodje, blagnjniki, odpravniki, založničarji. Torej se imajo vse, če so pri višjih vrstah služb ali n**, nameščene, trgovsko naobražene osobe zmatrati kot pridružene! (zadruge). Hlapci, izhajalci se ne morejo zmatrati kot trgovsko pomočno osobje, ker opravljajo podrejen i pomoćna dela, ter se ne morejo prištevati pridruŽenceni (zadruge). Ker se more z zahtevano teoretično in prak tično naobrazbo doseči sposobnost, vsako trgovino zadevajočo višjo ali nižjo službo opravljati je jednako, v kiki lastnosti so je dovršila služna doba.
Predlog se vsprejnie.
(Darje prih.)
1* o s 1 a n o.
Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete, (sn-7)
skušeno iu od znamenitih zdravnikov priporočano sredstvo proti zubiisanju. — 1 škatljica ii 15 pil 16 kr, 1 zavoj = 120 pil 1 gld. a. v. — l*r«'«l pouurejmijeiu *»e |uko uri. — Fristbe so lamo] 6e iuia vsaka skali j i ca rudeče tiskano našo protokolovano varstveno znamko . ..S* Leopold" in našo firmo letctima, .,p<I h\. Leopoldu", liiiuii;. inoio. Ecict' ili-*- Mptegcl- u a al PlttulieiitfUNtfe.       Dobivajo  so  V Irkami («. l'icvoll.
tfi^tTT^tt' >yiiai? masne!
,.•.,.4
prinaša v XII. zvezku naslednjo vsebino: 1. Goruzd: Napoleonov večer. Balada. — 2. F. S.: Gospod s Preseka. Dramatična povest v petih dejanjih. (Konce.) — 3. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 312. Zaklad. — 4. Josip Jurčič: Slovenski svetec in učitelj. Zgodovinski roman. XV. Sv. 3Ietod in Svetopolk v Ptnji. — 5, Ivan Ftijdign: Obup. — 0. Janko Leban: Moja oporoka. — 7. Ivan Vrhovee: Iz domače zgodovine. IX. Nekdanji deželni zbor kranjski. — 8. Josip Kostanjevec: Spomini 1 — 3. — 9. J. (imperman: Kristali. Soneti.  — lO. Alfonz Piree: Miizikns. --- II. 1».
: Nove muzikalije. — 12. N. St.: Mal spomenik neznanemu pesniku. — 13. P. pl. Radič: Prva slovenska ustavna listina Kranjske. — 14. Listek: „Matica Slovenska." — Nove knjige slovenske. —- Janežičev slovar. — Kazne novice. — Vega. — Razpis častnih daril.  — „ljubljanski   Zvon"  stoji:   vse leto 4 gld,
00 kr., polu leta 2 gld. 30 kr., četrt leta 1 gld. 15 kr.
Tujci:
30. novembra. Piri N' mi:   Bartha i Dunaja.  — G>egorič iz Ru-dolfovega. — Grasmuck z Dunaja. — Sehvvarzkopf iz Trsta. — Ujhelv z   Dunaja.  — Rehfold iz   (iradca.  — Ukniar
1 I Pulja.
Pri lf*tt<H t Pregihof z Dunaja. -- Grof Alberti iz (>rad.a. — Holier, Wuiss t Dunaja. — Hoffmann iz Kočevja. — Gorup ti Reke.
Uaairll so v IJaift>ij*tnl:
24. novembra: Jožof Klic, kotlar, 72 lot, Pred Prulami št. 3, za vodenico.
25. novembra: Marija Korošic, stotnikov a vdova, 72 let, Preširuov trg St. 3, za starostjo.
26. novembra: Helena Kopač, dekla, 60 let, Kravja dolina St  11, za mrtvoudora.
27. novembra; Eva Vollheim, pusestnica, 88 let, Fran-covo nabrežje št. 7, za starostjo.
28. novembra: Franca Nadrah, delavka, 82 let, Kar-lovska testa št. 7, za inrtvoudom. — Neža Purkhard, mestna uboga, 75 let, Karlovska cesta št. 7, za kroničnim proti-rjom. — Virginija Kolman, trgovčeva žena, 35 let, Mestni trg št. 7, za otrpnenjem pljuč. — Reza Rupert, klobučar-jeva žena, 45 let, Krakovski nasip št. 4, za jetiko.
V deželnej bolnici:
26. novembra: Peter Divjak, delavec, 40 let, za jetiko. — Marjeta Novak, delavka, 23 let, za jetiko.
28. novembra: Franco Šuligoi, črevljarski učenec, 17 let, za vnetico osrčja.
Meteorologično poročilo.
j g  Cas opa-[ Q zovanja 1	Stanje barometru v min.	Tem-peratu a	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
%   7. zjutraj ° j 2. pop. o  9. zvečer	734-15 mu. 731-73 um. 731-41 mm.	—3'8" C 0-0° O 0 6 0	brezv. si. szh. si. zah.	obl. obl. dež.	6 90 mm. dežja.
Srednja temperatura — Pl*, za 2-7° pod normaloin.
□ZD-ULASijslza, "borza.
dne 1. decembra t. 1. (Izvirno tclegrafično poročilo.)
Papirna renta..........84 gld.
Srebrna renta..........                                           8 ■ „
Zlata renta...........115 n
5% marčna renta.........101 ,
Akcije narodne banko.......885 „
Kreditne akcije.........297
London............126 ,
Srebro...........                                                        — B
Napol. ........                                            ,   .      9 B
C. kr. cekini..........                                            5 „
Nemške marke.....                             .   .         «1 „
l°/0 državno srečke iz 1. 1854    250 gld.   131 ,
Državne srečke iz I. 1864          100 gld.    — .
Ogrtka zlata renta 4°/0    ....           105 .
Ogrska papirna renta 5°/n..... 94
6*^ Štajerske zemljišč, odvez, oblig. 106
Dunava reg. srečke 5'Vo   •   •    1()0 K^d 119
Zomlj. obe. avstr. 4,/,0/a zlati zast. listi 124
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice —
Prior, oblig. Ferdinandovo sov. želo   ce 99
Kreditne srečke.....100 g 178
Rudolfovo srečke.....10   „ 19
Akcijo anglo-avstr. banko         120   n 115
Trammway-društ velj. 170 gld. a. v     . 218
20 85 05 20
70
0)
y3
82 V, 76
30 30 50
50
70
50
25
kr.
Zahvala.
Za skazano sočutje od blizu iu daleč pri nenadne) smrti mojo ncpozabljive soproge, oziroma matere, hčere in sestre, blagorodno gospe
VIRGINIJE KOLLMANN,
roj. SCHNEIDER,
za mnoge darovano vence ter za mnogobrojno odlično spreuiptvo k poslednjemu počitku, kakor tudi za lepo in ganljivo petje na grobu društvu „Slavcu", izreku m najtoplejšo zahvalo.
(887) Fran Kollmaim
v svojem iu v Imenu žalujočih ostaMh.
V našem saloiniitvu je »sila in u dobiva knjigotrinicah knjiga:
Ku rzgefasste
Geschtchte Krains
mit besonderer Riicksicht auf Cul tur- hnturicklung.
August Dimitz.
ro pSl v 8°.
Cena mehko vezani knjigi je So kr., elegantno v zlatem obrezku vezana stane I gld. 50 kr.
čislani gospod pisatelj podaje nam v omenjeni knjigi pregledno trn skupno, nit* vat ne ga pretirajočo, objektivno podobo povestnitt mmie pije domovine, kojo bode vsak domoljub gotovo kot dobro dollo m m veseljem marljivo prebiral.
Ig. pl. Kleinmayr Čl Ped. Bamberg knjigotrlnica v Ljubljani na Kongresnem trgi4.
(391 — 1)
Trgovina z vinom na debelo
Išče
zastopnika za Ljubljano.
Ponudbo pošiljajo naj ao pod A. H. iipravirstvu „Slovenskoga Naroda". (8"?9 1)
Št. 6071. kazn. 1886.
Objava.
Dne 24. oktobra t. 1. naSli so v Spodnji Be-dekorčini, v okraji Zlatar v Zagorji, v potoku Voj-sak mrtvo truplo neznanega moža.
Mrliča so v noči od 23. -24. oktobra t. 1. prinesli pori most imenovanega potoka in na njem se vidijo sledovi posilne smrti, namreč da je zadušen. Truplo umorjenega je 60 palcev dolgo, širokost prsij je srednja. Oblečen je bil civilno, na glavi je imel majhen okrogel klobuk, suknja njegova bila je črna, bolj rujavji, kakeršne navadno nosijo svinjski trgovci. Telovnik bil je temne barve s petimi gumbi, zadnja podklada bila je iz črnega platna. Ovratnik suknje bil je precej umazan, podklada rujava, črnokrižasta s pikami. Hlače so bile iz črnega blaga. Stajco je imel iz belega platna z belimi steklenimi gumbi, iz jednaeega platna imel jo tudi guče. Na hlačah je imel, kakor po navadi jermen. Desni blačni žep je bil preobrnen. Na nogah je imel skoro nove čevlje z vlačnimi golenicami (štiflete) iz (»kovanega usnja, z dvema vrstama žebljev na podplatih, poripetniki bili so 3 prste visoki in ravno tako podkovani.
Na mrličevib prsih našli so ploščeninsko zrcalo z imenom tovarne 11. Sagar.
V desnem žepu telovnika imel je revolverjev basovnik in gost rumen glavnik. Lase ima mrlič črne, pri ušesih že osivele, brke in obrvi pa ko-stanjastorujave, brado imel je obrito pred 24 urami. Čelo ima nizko, nos srednje velik, zobe dobro ohranjene, brado majhno in okroglo, oči majhne, ušesa primerne. Obraza je temnega, roke in noge ravno tako kakor cel život suhe in nepoškodovane. Na vnanji strani vratu od jednega ušesa do druzega in pod brado poznajo se sledovi, da je zadušen.
Oblastva, ki bi po tem popisu spoznala osobo mrtveca, prosijo se, da to takoj naznanijo temu sodišču, da se bode potem določila njegova identiteta.
Kralj, sodbeni stol v Varaždinu,
* dne 20. novembra 1886
I Za ZiMo zdravljenje! n
K Nova napolnitev !n
I § medici- ah epa i I
Cki se pa ne sme zamenjati s to- SI
varniškim ribjim oljem])
1'riNtno in jcMliuo zdravilno.
1 steklenica 60 kr., dvojne velikosti 1 gold.
Prodaja (802—6)
LEKARNA TRNKOCZY
zraven rotovža  -v 3I_i5-u."folja,m.i. Razpošilja se vsak dan po pusii.
Za sv. Miklavža
pri poroda
Ivan Foderl-ova
nasladna pekarija razno vratnih        (88o—3)
pekarstev srednje in najfinejše vrste za čaj, marzipan in grahasl suhar (Schrott-zwieback],potvice, makove in oreliove rozičke, suhar iz cimeta ali vanilije i. t. d.
Vsi vešćaki in učenjaki i
zjedinili ho fe v tem, da je
zflravilstveno parno ribje olje
najboljšo olje te vrste. — Satno to parno ribje olje ima svoj neovrtfljiv ućinek, jedino samo to olje prenaSa želodec brez težave; ker so uporabljajo pri njega izdelovanji le naJtive-žeJMu ribja jetra, iz kojih ne s pomočjo p irne vročine izceja čisto bleilorumrno olje. popolnem prosto vseh jedkih in gnjilobnih tvarin. To parno ribje olje prodaja vedno sveže in najboljše haže
LEK \H\ % PICCOI,I-jeva
,,pri  angel j i .  v  Ljubljani,  na Dunajske) cesti.
Cena steklenioi 00 kr.
jpV Castito obcrĐttVO M prosi, da zahteva vedno le parno ribje olje, koje treba dobro razločevati od nižje vrste toratio-rumenega <dja, ki se izdeluje iz bolj ali manj žarkih jeter in vsled svojih pokvarjenih prgaaiduih tvarin želodec zelo obtežuje in pokvari. 1159—8)
Št. 7826.
Deželni odbor s tem objavlja, da se bode pobiranje deželne naklade po li gld. od vsakega hektolitra (oz roma 6 kr. od vsakega litra) porabljenih žganih pijač (žganja, špirita, ruma, araka, punčnega cveta, rozolije. likera in vsake vrste poslaščendi žganih, pijač) v davčnih okrajih Bistrica, Velike Lašče, Idrija, Kranjska gora, Kranj, Ljubljanska okolica. Ljubljana mesto, Kostanjevica, Litija, Metlika, Mokronog, Radovljica, Novo mesto, ŽOŽem-perk, Kamnik, Trebnje in Črnomelj za leto 1887. potom javne dražbe pod spodaj navedenimi pogoji v najem dalo.
Za leto 1887. je družbena cena, ki se bode izklicala, za navedene okraje takole postavljena: Bistrica ....   1600 al. Velike LaSče .   1200 „
Idrija..... 1GO0 „
Kranjska gora   2800 „
Kranj.....14000 „
Ljubljanska
okolica . . . 14000 „ Ljubljana mesto 14000 „ Kostanjevica .    400 „
Družbena obravnava
Litija..... 6000 gl.
Metlika . . . Mokronog. . Radovljica. , Novo mesto Zužemperk Kamnik . . Trebnje . . , Črnomelj . , vršila se
.     400 „ .    1600 „ . 10000 „ 1600 „ 600 „ . 12000 „ 400 „ .     400 „
bode «lne
11. decembra 1. ltt£M». ob 10. uri dopoludne pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani ter se bode vsak navedenih davčnih okrajev v namen zakupa posebej izklical. Pri tem se opomni, da se bodeta davčna okraja Ljubljanska okolica in mesto Ljubljana le skupno jednomu zakupnika oddala.
Tega zakupa se sme udeležiti vsak avstrijski državljan, kateremu tega ne zabranjuje noben postaven zadržek. Na vsak način pa zakupniki, ki so bili zaradi kakega zločinstva kaznovani, ne morejo prevzeti zakupa. Osobe, katere so bile zarad zločinstva, storjenega iz dobičkarije ali zaradi takega prestopka obsojene ali katere so bile po kazenski postavi o dohodninskih prestopkih zaradi tihotapstva ali zaradi hudega dohodninskega prestopka kaznovane ali ki so bile vsled pomanjkanja pravnih dokazov oproščene kazenske obravnave, so od tistega časa, ko se je ta prestopek zgodil ali ko je prišel na dan, skozi šest let izključene od zakupovanju. O osobni zmožnosti za sklenitev zakupne pogodbo se ima zakupnik pred začetkom zakupne obravnave na zahtevanje deželnega odbora kranjskega izkazati z verjetnimi dokazili.
Kdor se hoče udeležiti zakupa, mora pred za četkom obravnave uložiti deseti del izkbcane zakupne cene kot. varščino v gotovem denarji ali v avstrijskih državnih obligacijah ali v druzih za varščino pripravnih papirjih.
Ta varščina se more nadomestiti tudi s pupi-larnovamim posestvom, ter je o tem treba predložiti zastavno pismo, kateremu je pridejati potrjilo o dovršeni uknjižbi, potem zemljiščno-knjižni izpisek in potrjeni prepis zapisnika o tem, da je bilo dotično posestvo k večemu tri leta pred dnevom dražbe po sodniji cenjeno.
Vrednost obligacij in druzih varščinskih papirjev zračunila se bode po zadnjem borznem kurzu, vendar pa ne nad nominalno vrednost. Žrebanju podvrženim papirjem treba je potrdila, da še neso izžrebani.
Varščino presodila bode dražbinska komisija ter bode konečno odločila, se li vsprejme ali ne.
Po dokončani dražbi obdržala se bode zakupnikova varščina kot začasna kavcija, drugim ponudnikom pa se bodo njihove varščine precej nazaj dale.
Ponudnikom je na svoje lastne stroške skrbeti za to, da se izbrišejo dotične hipotečne kavcije.
Pri dražbeni obravnavi vsprejemajo se tudi pismene ponudbe; iste morajo biti pisane na kolek za 50 kr., priložiti jim je varščino ter mora za vsak davčni okraj posebej določena zakupnina zapisana biti s številkami in s črkami ter se ne sme nahajati nobena opazka, ki bi ne bila v soglasji z določbami tega razglasa ali z drugimi zakupninskimi pogoji.
Od cle^eli-ieg-a  odbora  krarijsJkefp&i,
v Ljubljani, dne 27. novembra 188G.
(886)
Pismene ponudbe napraviti je po sledečem obrazci:
„Jaz podpisani ponujam za pobiranje samostojne deželne naklade po 6 gld. od vsakega hektolitra (oziroma 6 kr. od vsakega litra) porabljenih žganih pijač (žganju, špirita, ruma, araka, punčnega cveta, rozolije, likera in vsake vrste poslaščenih žganih pijač) za čas od 1. januvarja 1887 do konca
dtcembra 1887 v davčntJB okraji..........
letno zakupnino.......gld.....kr., reci
........goldinarjev.......krajcarjev
a Vatri j. veljave: v davčnem okraji..........
letno zakupnino.......gld.....kr. itd. ter
izrekam, da so mi drnžbeni in zakupni pogoji, katerim se brezpogojno podvrženi, natanko znani, in da zastavim za predstoječo ponudbo priloženo varščino ....... gld.....kr. za toliko časa,
dokler mi deželni odbor kranjski ne naznani, da mojo ponudbo vsprejme ali zavrže."
»Dan......ime.....značaj.....
stanovanje......ponudnika."
Pismene ponudbe se morajo pred začetkom obravnave, to je pred 11. decembrom 1886, do 10. ure dopoludne zapečattne uložiti pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani in se bodo precej po končani ustmeni dražbi razpečatile in objavile.
Kadar se začne I d pečatenje pismenih ponudeb. pri katerej priliki smejo ponudniki navzočni biti, se ne vsprejmd nobene ponudbe več, ne pismene in ne ustmene.
Ako se jedna pismena in jedna ustmena ponudba glasita na jeuiak znesek, dala se bode prednost prvej; pri jednakih pismenih ponudbah odloči žreb, ter bo dražbena komisija takoj izvršila žrebanje.
Kdor se v imenu koga druzega te dražbe udeleži, mora imeti poverjeno pooblastilo v to posebno svrho in jo izročiti komisiji.
Ako se več osob skupno udeleži dražbe, so vsi zadružno jeden za vse in vsi za jednega porok za spolnovanje prevzetih pogojev.
Če uloži več osob skupaj jedno pismeno ponudbo, se morajo v tej izrecno izjaviti, da se zadružno zavežejo pogoje izpolnovati.
Dražba so vrši s pridržkom odobrenja deželnega odbora ter zakupovanjo veže ponudnika precej po njegovi ponudbi, deželni odbor pa še le potem,, ko je ponudniku uročil potrjenje njegove ^ponudbe Zakupnika upelje začetkom zakupne dobe deželni odbor v zakupninsko poslovanje. Dotični zakupnik mora v zavarovanje zakupnine v osmih dneh po uročitvi potrdila ponudbe oskrbeti varščino v znesku četrtega dela za jedno leto pogojene zakupnine po jednem zgoraj navedenih načinov; pri tem se sme uračuniti pri uložitvi ponudbe ali po dražbi kot varščina uplačani znesek.
Zakupnino mora zakupnik plačevati v jednacih zapadlih mesečnih obrokih zadnji dan vsacega meseca in ako poslednji d n pade na nedeljo ali praznik, na prejšnji delavnik pri deželni blagajnici kianj-ski v Ljubljani.
Drugi zakupninski pogoji naznanili se bodo ponudnikom pri dražbeni obravnavi in se lahko izvedo tudi pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani ob navadnih uradnih urah.
Vsprejmd se tudi skupne ponudbe, to je za več davčnih okrajev skupaj, ter je ponudniku dano na prosto voljo, izbrati si katere koli davčne okraje v jedno skupino.
Pa tudi v tem slučaji se morajo ponudbe za vsak davčni okraj posebej navesti. Deželni odbor kranjski si pridrži pravico, da glede na uspeli zakupne obravnave potrdi izid dražbe po svoji raz-bornosti in prosti volji, bodi-si za posamezne davčne okraje, bodi-si vsacega za-se ali pa skupno za cele skupine, kakor so navedene v ponudbah.
Pri tej dražbi smejo se uložiti tudi ponudbe pod izklicanim zneskom.
Št. 19.714.
873—2)
Dijaška ustanova.
S prićetkom tekočega šolskega leta izpraznjeno je pri magistratu 3. mesto Jernej Sallocher-jevih ustanov po SO glil. na leto.
Pravico do te ustanove imajo (lijaki Ljubljanskega gimnazija, ki so na Kranjskem rojeni, ubožni, lepega zadržanja in pridni.
Prošnje, katerim je priložiti krstni in ubožni list, potem spričevali zadnjih dveh semestrov, uložiti je 2H. decembra leto* potoni šolskega vodstva pri podpisanem magistratu.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 23. novembra 1886.
Za večjo kmetijo išče se
zanesljiv oženjen mož,
ki ume gospodarstvo. Kmetski živež, svečava, luč in stanovanje zanj in za njegovo rodbino zastonj. Plačilo po sporazumljenji. Upokojeni nižji državni služabniki, nemščine in slovenščine zmožni, imajo prednost — Kaj več se izve v Ljubljani, Reselnova cesta št. i8. I. nadstropje, na desno. (874—2)
CACAO
ČOKOLADA
VlCTOR
ScHMIDT & SflHNE
ki sta pri prvej  Dunajskej  razstavi  kuhitrske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim  diplomom, ata pristni samo, če imata naSo uradno registrovauo varstveno znamk«« in firmo. (8o0—8)
l>Ol»i vu  ne pri vseh holjših trgovcih in prodajaleih de likates, v LJubljani pri g. Petru EiiiNHiiik-u. Razpošilja se v provincije proti poStnemu povzetju.
VlCTOR SCHMIDT & SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.  Tovarna in eentr. razpošiljulnica
Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora).
v UUBUANI
Skušena štupa za živino
jpo SO ki*.
Vspešna ozdravljenja, katera so vsled rabe te stupe po izbornih in vsestransko učinkuj očih lastnostih dosegli živino-zdravniki in živinorejci, storila so, da ista velia za prvo zdravilo pri vseh boleznih vsitkeršne do m are živine, ter se priporoča vsakemu gospodarju. naj tO Stupo ne rabi nemudoma samo pri vseh notranjih živinskih bolesnih, ampak jo mora vedno imeti e"onin pri rokah. Ozdravlja vse plučnc bolezni govejo živino, kakor plučnn gnjilobo, kašelj in plnčno vnetieo prav temeljito. Pri napenjanji, grizenji, za basanji, če se je vefl da, ska/e se kot prav dobro domače zdravih). Pri redni porabi pomagala je Stupa v največ slučajih glede nalezljivih boleznij kot odvajajoče sredstvo, Ta živilska Slapa je velike koristi za vse domače živali, sesn'ee. Krave, ki dajejo slabo mleko, dobe že v kratkem času izvrstno m'eko. Dalje rabi za čistenje. živine, kadar teleti; telički se vidno dobro rede, ako 8 dnij dobivajo to Stupo. Ta stupa za živino jt; skušVno kri čistilno zdravila, ter odganja vse bolezenske snovi iz telesa.
Konje varuje ta stupa trganja po črevih, bezgavk, vseli nalezljivih kužnih bole/.nij. kašlju, plučnih iu vratnih boleznij. Pospešuje prebavljenje. čisti kri, odvaja vsako zasiezenje in nečiste enovi skozi nos in po scalu jako močno in temeljito.
Odpravlja tudi vse gliste, kakor hitro konj zboli na tej bolezni. Dulje ima tudi to lastnost da živina zopet rada je, »ko prej hi marala, ter vzdržuje konje, da so debeli, okrogli iu ognjeni. Zametek /. ral iltiim navodom vred volja le 60 kr., f> zamotkov z rabilniiu navodom Nalila 2 gld. (803—b)
Dobiva se v
„LEKARNI TRNKOCZY"
ma zraven rotovža v Ljubljani, rsa
ltu/.pošilja  ne  vsak  «1 h a  po pošli.
V „NARODNI TISKARNI
sta izšli knjigi:
I iu ii /bo^nr.
Zgodovinski roman. Spisal tharlts Nodier, poslovenil J. Kr-iišnik. — Ml. 8°, 198 stranij.  Cena 25 kr., po poŠti 30 kr.
Juiink mis<i;;i rusa.
Kouian.   Spisal  M. Lermontov, poslovenil J. P.  — Ml. 8% 864 stranij.   Cena 40 kr., po posti 45 kr.
Proda ali v najem se odda
v nekem jako živahnem trgu, tik farne cerkve, na okrajni cesti
prostorna hiša,
pripravna za vsako trgovino ali obrt, s petimi sobami, pro-dajalnieo z vsemi pripravami, hlevom, kletjo, leden'co, dvoriščem, gnjzdom in njivami. — Kaj več pismeno ali ustmeno pri Frunu Kovuč«i, trgovci in posestniku v Tra»-niKii pri Rakeka. (882—2)
VIZITNICE
priporoča
...NMMU TISKARNA"
v LJublJnnl.
JgHn
•g t*i8
-  t. ^ o n
/<
rt o
.rt
/ <
rt
rt
5
JEf. £
rt
rebanje Že tekoči IHesec
Glavni dobitek v gotovini L
4
10.000 * 5000«<S 20\ || 47888
(lenarnili ilobitkov.
JMbi33.scein-sreČ5l5:o dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba:
Kii«lliiipc«ta. WaitznergiiNNe 6. (787—32)
VELIKA
BEHMH
500000
kot  največji dobitek v  naJNre ne-jem nIučmJI ponuja veliku od llitm-lnirške tlrmie zajamčena denarna loterija.
Specijelno pa: 1  prem. a mark đ 00000 1  dobit, a mark 200000
L* dobit, a mark 100000
1 dobit, a mark 90000
1 dobit, a mark 80000
2 dobit. a mark
1 dobit, a mark
2 dobit, a mark L dobit, a mark
dobit, a mark
3 dobit, a mark 26 dobit., a mark fj\9 dobit, a mark
106 dobit, a mark
dobit, a mark
WXy dobit, a mark 818  dobit, a mark
HI 720 dobit, a mark
dobit, a mark 300,200,
150, 124, 100, 94, 67, 40, 20.
70000 60000 50000 30000 20000 15000 10000 5000 3000 2000 1000
5 0 0 14 5
NajrovejSa velika, od visoke državne vlade v HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 10O.O0O srečk, od katerih se izžreba 50.AOO «rečk. Za žrebanje določeni skupiti kapital znaša
9,550.450 mark.
Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da se vseh 50.500 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sieer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znana 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v potem na 90.000, v Šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500 000, specijelno pa na .100.000, 200.000 mark itd.
Prodaja origi' alnih srečk te denarne loterije je izročena poopisani trgovski hlSi in vsak, kdor jih hoče kupili, naj se neposredno na njo obrne.
Častiti naročovalci se prosijo earočitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah Tudi se denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo se narocitve izvrše tudi proti poštnemu povzetja.
Za žrebanje prvega razreda velja
I celit originalna srečka av. v. gld. :*.5<>.
I polovica originalne srećke av. v. gld. 1.75. 1 četrtina  originalne srečke av. v. gld.—.!M>.
Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne, ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoče srečke pred -žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se madni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred
9. decembrom 1886 ***^%Š5ta*
nam direktno doposlati.
(77y—14)
VALENTIN & C0,
Bankgeschaft,
Izdutelj in odgovorni urednik: Ivan Žele/nikar.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne"