224
Kmetijstvo.
O trgovini s hmelom.
„Domovina" je priobčila o trgovini s hmelom nastopni članek: Na Štajerskem laži od lanskega pridelka še kakih 1000—2000 metercentov hmelja, ki nam bo najbrž ostal starin neprodan, kar je za kmetijstvo hud udarec, posebno če pomislimo, da so bile hmeljske cene že tudi v jeseni zelo slabo.
Nič bolje in še celo mnogo slabše se godi hmeljarjem po drugod. Iz vseh krajev, koder se hmelj pride-Ijuje, se sliši le godrnjanje in tožbe, da se za hmelj ne skupi več kolikor znašajo pridelovalni stroški in da bo najbolje, hmeljišča opustiti ter namesto hmelja pridelovati kaj druzega. V Ameriki, na Angleškem in Ruskem, koder so  bile hmeljske  cene primeroma  še  slabejše nego pri nas, so zares  že  mnogo  hmeljišč uničili in sicer po nekaterih angleških pokrajinih 10 °/0, v Ameriki celo po 10 do 30 %. — Nasprotno so pa po nekaterih  krajih,  posebno  tam,   koder   se  fino in  dobro blago prideljuje, zopet mnogo na novo nasadili. Iz tega se vidi,  da se dobro fino   blago  še  vedno izplača in da prav za prav le tisti hmeljerejci  trpijo  zgubo,  ki nimajo prave zemlje za hmelj ali pa da ne znajo pridelka dobro spraviti.   To naj tudi za slovenske hme-ljarce velja im mislim, da tisti ki bo imel dobro lepo blago, bo iz hmeljem še  vedno  boljše  izhajal,  kakor iz kakim drugim poljskim  pridelkom;  kdor pa nima za hmelj ugodne zemlje ali kdor misli,  da so za pivo tudi smeti dobre, tisti naj se pa le rajši s čim drugim peča.
Kakor se poroča iz vseh delah sveta, so pivovarne povsod za dalje časa (za 1—2 leti) s hmeljem založene in se toraj ni čuditi, če za ogromne množine, ki še pri kmetovalcih leže, nikdo ne mara. Neki amerikanski hmeljski trgovec je zračunal, da ima sama Amerika sedaj še okoli 250.000 metercentov hmelja, ker na leto 139.185 meterskih centov potrebuje, se vidi, da jim bo v Ameriki še vedno ostajalo hmelja, če bi tudi v leto 1896. ne zrastlo niti rožice. Da bi se v prihodnje iz Evrope v Ameriko ne mogel več hmelj uvažati, je trgovec Wilbur, ki ima pri vladi mnogo upliva, sprožil misel, da naj bi se od piva, ki je varjeno iz domačega t. j. iz amerikan-
225
skega hmelja, le po jeden dolar davka od barela pobiralo, in od piva, ki se iz ptujega, t. j. evropejskega hmelja vari, pa po dva dolarja.
Ravno tako tudi na Angleškem ne vedo, kaj bodo počeli, če bo nova letina izpala le količkaj dobro. Angleški hmeljerejci si hočejo posebno s tem pomagati, da bodo v prihodnje kolikor največ mogoče le dobro in fino blago pridelovali, ker so =se prepričali, da slabega hmelja nikdo ne kupi. V ta namen gnojijo hmeljišča le z umetnim gnojem.
Na angleško hmeljsko trgovino to letos kaj slabo upliva, da prihajajo iz Amerike neprenehoma velikanske pošiljatve, ki potem polnijo posebno londonska skladišča. Na angleških trgih se giblje cena od 1 do 3 funte šterlingov za angleški stot, toraj povprečno okoli 12 do 36 gld za 50 kg.
Na Nemškem so zaloge še tudi velike; v samem Norimbergu je okoli 10.000 do 12.000 vreč, ki tudi po znižanih cenah 15 do 30jnark to je 9 do 18 gld. za 50 kg. ne morejo najti kupcev.
V  Rusiji je že kacih 1500 do 2000 mtrct. neprodanega hmelja in bi ga ljudje oddali za vsako ceno, če bi le kdo hotel kupiti. V zadnjem času so ga kupili tam židje nekaj vagonov po 1 rubelj za pud, to je po 1 gld. 30 kr. za 16 kg., tako da ubogim ljudem za hmelj skoraj nič ostane. — Ruska vlade se neprenehoma trudi, kmetu pomagati, kolikor in kjer le more. Kakor se iz zanesljivega vira sliši, namerava še to poletje zgraditi po celi državi 15 do 20 velikih hmeljskih sušilnic in skladišč na državne stroške, kjer se bo potem hmelj pravilno sušil in žveplenil. Na ta način se misli zboljšati blagu kakovost, kar bo za tamošnjo hmeljarstvo velike vrednosti. Mimogrede naj omenim, da so ruski hmeljerejci skoraj izključno le češki naselniki, ki so v teku 20—30 let velikanske goščave spremenili v lepo polje in velike vasi. Torej nam tudi v tem oziru bratje Čehi kažejo, kaj se doseže z delavnostjo in dobro voljo.
Zalški hmelj slovi kot najboljši na svetu, vendar je pa letos okoli Žalca še več nego 2000 mtrct. neprodanih, če tudi bi ga lastniki prodali radi po 45—60 gld. za 50 kg.
V  Galiciji, kjer se jako fini hmelj prideluje, ki še skoraj nikoli ni ostal, ga imajo letos še kakih 1000 metrct. Ker pa gališki hmeljerejci niso kmetje, ampak skoraj izključno le plemiči in bogati grajščaki, toraj jih tudi tako hudo ne zadene, če jim hmelj ostane. Gališki kmet, naj je Poljak ali Rusin, je žalibog še tako neveden, da ne zapopade nikakor-šnega napredka, kar je kriva v prvi vrsti vlada, ki gališkim Slovanom nikakoršnega poduka ne privošči, drugič „voditelji naroda", kakor se nazivajo tamošnji plemiči sami, ki so prav za prav — z malimi izjemami — le sebičneži, in tretjič židje, ki ubogi narod na vse mogoče in nemogoče načine sesajo. — Ni toraj čuda, če se vsako leto sto in sto rodbin pre-
seli v Ameriko; posestva pridejo pa večjidel v židovske roke.
Kamor se torej ozremo, ne vidimo nič veselega in je sedaj le vprašanje, kaj nam bo prinesla prihod-njost. Bati se je, da tudi letos ne bo veliko bolje, kakor je bilo lani. Letošnja spomlad je večjidel le mokra in mrzla, kar je krivo, da se po svetu pije malo piva in če bo tudi poletje tako neugodno za pivovarje, potem pač ni misliti, da bi se hmelj dal spraviti dobro v denar. Največ bo pa seveda vendar le od nove letine odvisno. Če bi Amerika, Anglija in Nemčija pridelale malo hmelja, potem je lahko mogoče, da se za nas povrnejo zopet dobri časi.
Kolikor se je dalo do sedaj videti, je hmeljska rastlina po celem svetu čvrsta in zdrava in je zima nikjer ni poškodovala. Skoraj iz vseh krajev se poroča, da nove trtice veselo rastejo in da se ovijajo že precej visoko po drogih. Le v nekaterih angleških in amerikanskih okrajih se je že pokazalo precej mrčesa; tudi se sliši o neki bolezni, vsled katere mlado listje orujavi in odpade.
Kakor razmere kažejo, nam bližnja prihodnjost menda ne bo posebno prijazna, pa vendar bi ne bilo prav, če bi že naprej obupali. Pravi hmeljar mora imeti tudi pogum in se ne sme ustrašiti pred vsako malenkostjo. Ako je bilo dobro tedaj, ko se je dobilo za 1 kilo 2 do 3 gld., naj bo dobro tudi tedaj, kadar se komaj 50 ali 20 kr. dobi za 1 kilo. Gotovo pa je, da pridejo zopet boljša leta, ki bodo zopet vse poravnala. Te misli so tudi premeteni amerikanski trgovci, ki so v zadnjem času od marsikaterega kmeta ves njegov hmeljski pridelek kupili za pet let naprej in sicer tako, da je cena za prvo leto 6 do 7 centi-mov za funt, in potem vsako nastopno leto po jeden centim več. Prvo leto okoli 32 gld. za 100 kg. in potem vsako leto 2—3 gld. dražje.
Toraj le z veseljem in pogumom na delo, saj že pregovor pravi: „Pomogaj si sam in Bog ti bode pomagal!"