bći ODcin/ Domžale, 31. V. 1989, letnik XXVIII. št. 9 porofevolec Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Domžale AMtfS boli moto bri9° oetav« plačilo za sindikat. „„-1<; os zss) (ustni cosope i» aktualno j^KO KEKS«« i ir * so cen*ra,r,o slovesnost ob našem občinskem H ažr,iku 23. maju pripravili s priložnostnim programom začini - Lukovčani. Na prireditvi je pel moški pevski ' 0r pod vodstvom Peregrina Capudra. ^'an ob ^oli Janka Kersnika na Brdu je svečano odprl i nc Blatnik. % . občjr,,Ve prizidka na Brdu pri Lukovici so se ob našem °^ih em PrazniKU udeležili tudi predstavniki pobratene 'litij e Koprivnica, kamniške občine, navzoči pa so bili Sr9fj|lredstavniki občin Lendava, Litija in drugih. Na foto-iniJ'si gostje ogledujejo sodobno urejene kabinetne "9'jivosti v prizidku nove šole. ! Zanimiv pogovor o ustavi OK SZDL in OK ZSMS sta v sredo 17. maja 1989 v domžalski knjižnici pripravili odprt pogovor o Oosnutku amandmajev k Ustavi SR Slovenije in političnem pluralizmu, na katerem so sodelovali tudi trije dobri poznavalci te problematike: Geza Bačič, podpredsednik It K SZDL Slovenije in člane komisije za ustavna vprašanja, Tone Jerovšek, predsednik Zakonodajno pravne komisije Skupščine SRS in član komisije za ustavna vprašanja ter Mojmir Ocvirk, član Predsedstva RK ZSMS. Ker gostje niso povsem enotnih stališč do nekaterih ustavnopravnih vprašanj, razhajajo pa se tudi v ocenah »slovenske pomladi«, je bil pogovor živahen in na trenutke polemičen. K tem so z vprašanji in nekaterimi zelo radikalnimi stališči prispevali tudi drugi udeleženci pogovora, zlasti pa člani novo ustanavljajočih zvez (v Domžalah pripravljajo 6. junija ustanovni zbor podružnice Slovenske demokratične zveze) člani ustavne komisije Skupščine SRS, naši občani. Na vprašanje, kaj pomenijo predlagane spremembe slovenske ustave za proces demokratizacije in politični pluralizem, odgovori niso bili istozvočni. Prevladovalo pa je mnenje, da se je*potrebno resno lotiti temeljnih načel ustave, ki so v bistvu ideološki program in ne glede na različne razlage določb ustave o pravici do svobodnega združevanja omejuje pravico do političnega združevanja in organiziranja. Temeljna načela naj bi zato črtali ali vsaj radikalno spremenili tisti njihov del, ki določa vodilno vlogo družbenopolitičnih organi- zacij (predvsem ZK). Kaže, da bo v normativni del ustave prišla določba o pravici slovenskega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve in združitve. Zelo različno pa so udeleženci pogovora ocenjevali, kaj to pravzaprav pomeni v tem trenutku. Gotovo to ni dokaz separatističnih teženj Slovenije, pomembno pa je, da jasno in glasno povemo, da v kakršnikoli Jugoslaviji in za karkršnokoli ceno nismo pripravljeni živeti. Seveda pa ni mogoče mimo nekaterih zahtev, da se predpiše tudi postopke za realizacijo pravice do samoodločbe. V ustavi ostajajo določbe o oblikovanju delegacij in konferenc delegacij, ki petnajstletne preizkušnje niso prestale, predlagana pa je tudi nova možnost, da funkcijo delegacije prevzame delavski svet (v DO) ali drug neposredno izvoljeni organ. Razprava je nedvomno pokazala, da ljudje hočejo svoje predstavnike neposredno izvoliti in sicer takšne, ki jih poznajo in jim zaupajo. SlS-e naj bi po mnenju nekaterih zamenjali, kar skladi in občinska skupščina, ki bi morala odločati vsaj o celotnem obsegu porabe v občini. Ob očitkih, da pripravljalci sprememb ustave nimajo jasnega koncepta, da je v osnutku mnogo neustreznih kombinacij, starih že preživelih sistemskih rešitev, in novih idej je v pogovoru vendarle prevladala ocena, da z odpiranjem mnogih, do nedavnega nedotakljivih političnih tem ustvarjamo pogoje za pripravo nove moderne ustave. Maks Jeran I \ I matične šole na Brdu so pripravili kulturni spored I ^rrl? m so nam Poveda,'< da so se i'm s prizidkom S*°rih do,90,etne ze,ie P° prepotrebnih šolskih pro- Porabljena sredstva Ob odločitvi za vodenje enotnih aktivnosti v pripravah na glasovanje o podaljšanju občinskega in 26 novih krajevnih samoprispevkov je Skupščina občine Domžale za izvedbo teh aktivnosti v proračunu občine Domžale za leto 1989 zagotovila 260 mio din finančnih sredstev. Od tega naj bi 60 mio porabili za nabavo trajnejše tehnične opreme za volišča za zagotovitev tajnosti pri glasovanju. Istočasno z glasovanjem o uvedbi občinskega in krajevnih samoprispevkov je bilo tudi neposredno izjavljanje o kandidatih za člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije. Stroške za izvedbo le-tega naj bi pokrila Republiška konferenca SZDL Slovenije. Za pripravo in izvedbo vseh teh aktivnosti je bilo v občini porabljenih 203.368.140,— din in sicer za: 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Propaganda (anketiranje javnega mnenja, plakati, pisma, filmi) Občinski poročevalec PTT stroški Tisk glasovnic Drobni material za volišča Delo volilnih odborov in uporaba privatnih objektov za volišča Priprava gradiv, izvedba inštruktaž, spremljanje poteka glasovanja, delo volilne komisije, potni stroški Volilni boksi za volišča 86.352.480 14.915.990 9.060.660 9.149.750 340.810 15.850.000 51.595.960 16.102.490 Republiški konferenci SZDL Slovenije je bil posredovan zahtevek za povrnitev 28.128.700 din stroškov za izvedbo neposrednega izjavljanja o kandidatih za člana Predsedstva SFRJ. Doslej so nakazali 17,076.250 din. Iz navedenega zaključimo, da smo za priprave in izvedbo referendumov o uvedbi občinskega in krajevnih samoprispevkov porabili 175 milijonov 239.440 din oziroma 67 % načrtovanih zagotovljenih finančnih sredstev v proračunu občine. Od tega zneska bi bilo potrebno še odšteti 16.102.490 din za nabavo volilnih boksov za volišča, ki jih bomo uporabljali za vsa bodoča glasovanja. »Za« politično rehabilitacijo Ceneta Matičiča ... Predsedstvo OK SZDL Domžale podpira novo pozitivno oceno ravnanja Ceneta Matičiča izpred 17 let Afera 25 poslancev je pred 17 leti zelo razburkala naše politično prizorišče. V tej akciji se je po slanec z našega območja Cene Matičič zavzemal za odprto kandidatno listo in takšne odnose, ki naj bi zagotavljali hitrejše uveljavljanje demokratičnih procesov družbe. Ni pa s tem želel spodkopavati — kot mu je bilo očitano — veljavnega sistema družbe. To je povzetek nove ocene, ki so jo o tedanjih dogodkih sestavile družbenopolitične organizacije Domžal o ravnanju Ceneta Matičiča v letu 1971 v akciji 25 poslancev. Predsedstvo je ocenilo, da: Razlogi, ki v letih 1971 in 1972 niso bili v celoti znani: — proces nadaljnje demokratizacije kadrovske politike in naše družbe kot celote je šel v smeri, kot je razumel in zagovarjal Cene Matičič in drugi pobudniki »akcije 25. poslancev«, — ustava SRS je v 178. členu omogočala poslancem dodatno predlaganje kandidatov za funkcije, in v 182. členu določala, da za mnenje, ki ga je poslanec v skupščini povedal, in za njegovo glasovanje v skupščini ni dovoljeno poklicati poslanca nu odgovornost, mu vzeti prostost ali ga kaznovati..., to načelo ni bilo dovolj upoštevano, — Cene Matičič kot eden izmed pobudnikov »akcije 25 poslancev« se je zavzemal za odprto kandidatno listo in za taksne odnose, ki naj bi zagotavljali hitrejše uveljavljanje demokratičnih procesov v razvoju naše družbe, s tem pa ni skušal spodkopavati veljavnega sistema, kot mu je bilo očitano, — družbenopolitične organizacije so, ne glede na enotno usmeritev, v različnih okoljih različno ocenjevale odgovornost posameznih pobudnikov omenjene akcije (enemu so izrekli kritiko, drugega niso niti obravnavali, Cene Matičič pa je bil izključen iz ZK in izrečena mu je bila kot delegatu nezaupnica). Dejstvo je, da smo v razvoju celotne družbe dosegli pomemben napredek v smeri, ki so jo Cene Matičič in drugi pobudniki omenjene akcije začeli v letu 1971. To je današnje spoznanje, ki ga je predsedstvo upoštevalo po proučitvi vzrokov za politične ukrepe zoper Ceneta Matičiča in zato podpira predlog Ceneta Matičiča, da se odpravi sklep SO Domžale, s katerim mu je bila izrečena nezaupnica. Prejemniki letošnjih občinskih priznanj na skupinskem posnetku s predsednikom Skupščine občine, Izvršnega sveta in predsednikom Komisije za odlikovanja. Vsem našim nagrajencem - hvala in čestitke! Med nami so (ste) ljudje, ki ob vsakodnevnem delu v službi in doma najdete čas tudi za aktivnosti v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah — na različnih nivojih in v različnih nalogah. Vestni in marljivi so (ste), vedno pripravljeni pomagati, sodelovati, dajati pobude, predloge in v obilici nalog, ki jih opravljajo, včasih pozabiti tudi na prosti čas, odih, zabavo. Veliko vas je in družba včasih kar pozabi na vas, čeprav ne bi smela. Bolj bi morala ceniti vaša prizadevanja, vaš tovariški odnos do sočloveka, sodelavca, soseda, krajana. Ne more vam poplačati neštetih ur sodelovanja, dela in prizadevanj, ko ste pozabili nase, lahko pa vam izreče priznanje in vam na tak način da vedeti, da vaša prizadevanja na različnih področjih pozna, jih ceni in ve, da bi bil naš skupni razvoj brez vas počasnejši, manj kvaliteten. Vse te misli so bile prisotne ob podelitvi PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE, SREBRNIH ZNAKOV ZVEZE SINDIKATOV in PRIZNANJ SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE. PRIZNANJA OSVOBODILNE FRONTE, ki sta jih na slovesnosti ob DNEVU OF in PRAZNIKU DELA pode lila Maks Jeran, predsednik OK SZDL Domžale ter Franc Avbelj-Lojko, predsednik Žirije za podeljevanje priznanj, so prejeli: MARJAN GORZA na predlog Krajevne konference SZDL Radomlje za dolgoletno aktivno vključevanje in delo v krajevni skupnosti Radomlje in občini Domžale. Prizadevno in uspešno deluje zlasti na področju telesne kulture. Je predsednik KK SZDL Radomlje in član Predsedstva OK SZDL Domžale. FRANC GNIDOVEC na predlog Krajevne konference SZDL Ihan za dolgoletno družbenopolitično delo tako v DO Prašičereja Ihan, krajevni skupnosti Ihan kot tudi v Občinskem svetu ZSS Domžale, uspešen pa je bil tudi kot predsednik Zbora združenega dela Skupščine občine Domžale. JOŽE MAVKO na predlog Krajevne konference SZDL in Krajevne organizacije ZZB NOV Jarše Rodica za dolgoletno vztrajno in požrtvovalno aktivistično v ZZB NOV, za prispevek v NOV ter aktivno delo na področju komunalnih dejavnosti v krajevni skupnosti Jarše-Rodica. ŠTEFKA MLAKAR na predlog Krajevne konference SZDL Mengeš za dolgoletno požrtvovalno delo na različnih področjih družbenega dela in življenja, še posebej pa na področju vzgoje in izobraževanja ter delovanja Zveze prijateljev mladine občine Domžale. JOŽE NOVAK na predlog Krajevne konference SZDL in Krajevne skupnosti Vrhpolje-Zalog za prispevek v NOB in vsestransko aktivno družbenopolitično delo v krajevni skupnosti, družbenopolitičnih organizacijah, društvih in družbenih organizacijah ter pomembno informativno dejavnost. MARINKA ŠIMUNIČ na predlog Krajevne konference SZDL Krašnja za vztrajno in prizadevno delo v samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih v Krašnji. Je tudi urednica krajevnega glasila Pod lipo in gonilna sila vseh akcij v tej krajevni skupnosti. VERA VOJSKA na predlog Sveta za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk Predsedstva OK SZDL Domžale za prizadevno in požrtvovalno aktivistično delo pri razvoju krajevne samouprave in krepitvi vloge SZDL tako v KS kot občini ter za prispevek na področju informiranja. SREBRNE ZNAKE ZVEZE SINDIKATOV, ki so bili podeljeni na isti slovesnosti, je izročil Franc Gnidovec, predsednik Občinskega sveta ZSS Domžale. Prejeli pa so jih: MARJANA LEDERER, OSNOVNA ŠOLA JANKO KERSNIK BRDO za vestno in marljivo delo v 00 ZSS, kjer si je prizadevala za povečanje vpliva delavcev na odločitve. S svojo prizadevnostjo, odločnostjo in čutom za pravičnost vseskozi pomaga urejati samoupravne in medsebojne odnose v kolektivu. IVAN RODE, TOKO DOMŽALE za dolgoletno aktivnost v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Sodelavci ga cenijo predvsem zaradi uspehov in zagnanosti v proizvodnji in pri vsakodnevnem uveljavljanju sindikalne organizacije in zavzemanju za napredne samoupravne odločitve. MARIJA GOSTIČ, INDUPLATI JARŠE za prizadevanja pri razvoju socialnega in družbenega standarda v delovni organizaciji. Vedno je pripravljena pomagati z dobrim nasvetom ali organizacijo pomoči sočloveku — sodelavcu in v svoji delovni sredini uživa velik ugled. DUŠAN BORŠTNAR, TOSAMA VIR za izjemni prispevek pri uveljavljanju vloge Zveze sindikatov. Zaradi svojega neumornega in prizadevnega dela velja med delavci za uglednega sindikalnega aktivista in družbenopolitičnega delavca, katerega velik delež je zlasti pri vzpodbujanju kulturne in športne dejavnosti v DO. FRANC ZORMAN (Vir, Gubčeva 13) za dolgoletno vsestransko uspešno družbenopolitično delo v krajevni skupnosti Toma Brejca Vir in v občini. BRONASTE PLAKETE OBČINE DOMŽALE JELKA BRODAR (Mengeš, Na Gmajni 1) za dolgoletno vestno delo v Obrtni zadrugi Zora, njenih samoupravnih organih in KS Mengeš. PETER JANEŽIČ (Mengeš, Murno-va 2) za uspešno delo v DO Slovenijales Radomlje ter aktivno družbenopolitično delo v občini in Krajevni skupnosti Mengeš. FRANC LEBAR (Moravče, Partizanska 9) za večletno aktivno delo v organizaciji Zveze združenj borcev NOV in v Krajevni skupnosti Moravče. ZVONKA MAJDIČ (Mengeš, Maistrova 2) za uspešno delo na Osnovni šoli Edvard Kardelj Trzin ter aktivnosti izven izobraževalnih institucij. FRANC PLANINC (Zg. Javoršči-ca 8) za vestno in prizadevno delo v organih Krajevne skupnosti Vrhpolje Zalog. MARINKA REPIČ (Domžale, Slomškova 2/a) za uspešno in strokovno delo v Zdravstveni skupnosti Domžale. SILVO RESNIK (Krašnja, Sp. Loke 3) za delo v krajevni organizaciji SZDL ter družbenih organizacijah in društvih v KS Krašnja. CIRIL SMRKOLJ (Šentožbolt 1) za aktivno delegatsko delo v občini in KS Trojane ter na področju uveljavljanja kmetijstva. Letošnji dobitniki priznanj OF s predsednikom in sekretarjem OK SZDL Domžale Maksom Jeranom in Matjažem Repnikom. Letošnji prejemniki srebrnih znakov Zveze sindikatov Slovenije s predsednikom in sekretarjem Občinskega sindikalnega sveta Francem Gnidovcem in Igorjem Mlakarjem. OBČINSKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU IN ZNANOSTI za večletno vestno in učinkovito delovanje pri uresničevanju interesov in potreb delavcev, ki jih združuje, kakor tudi za konkretna prizadevanja in rezultate pri izboljšanju družbene in osebne življenjske ravni delavcev zaposlenih v vzgojno-izobra-ževalnih organizacijah naše občine. Na osrednji prireditvi ob 23. maju - PRAZNIKU OBČINE DOMŽALE - pa je Peter Primožič, predsednik Skupščine občine Domžale skupaj s Kostjo Bizjakom, predsednikom Komisije za odlikovanja, podelil priznanja Skupščine občine Domžale. Prejeli so jih: FRANC MUŠIČ — ZLATO PLAKETO OBČINE DOMŽALE za dolgoletno angažirano delo na družbenopolitičnem področju v občini, za delo pri razvoju drobnega gospodarstva ter za osebni prispevek pri zagotovitvi počitniških zmogljivosti za otroke. SREBRNE PLAKETE OBČINE DOMŽALE SREČO KOČAR (Vrba 11) za dolgoletno aktivno in požrtvovalno družbenopolitično delo tako v krajevni kot občinski organizaciji ZZB NOV. FRANC LEVIČNIK (Pretrž 1) za uspešno delo v krajevni samoupravi, društvih in pri izvajanju delovnih akcij širšega pomena. ALOJZ RAVNIKAR (Podsmrečje 2) za zasluge pri razvoju krajevne skupnosti Blagovica in za aktivno delo v obči- Pl" LEON STIFTAR (Partizanska 8, Domžale) za dosežene uspehe pri delu na področju družbenih dejavnosti in družbenopolitično delo v organizacijah in društvih. VLADIMIR VOJSKA (Dob, Prešernova 6) za aktivno delo v samoupravnih organih KS Dob, predvsem pa na področju komunalnih dejavnosti, in za delo v društvih. LISTINO O PRIZNANJU OBČINE DOMŽALE VETERINARSKA SLUŽBA DOMŽALE KAMNIK ob 100-letnici delovanja in uspešnega dela pri zdravstvenem in sanitarnem nadzoru nad živalmi. OSNOVNA ŠOLA OLGE AVBELJ DOMŽALE ob 25-letnici delovanja na področju vzgoje in izobraževanja otrok z motnjami v razvoju. GASILSKO DRUŠTVO PEČE ob 55-letnici uspešnega dela na področju požarne varnosti. ŠPORTNO DRUŠTVO INVALID ob 25-letnici delovanja na področju športa in rekreacije ter organiziranja športnih tekmovanj. ŠPORTNO DRUŠTVO KRAŠNJA za 20-letno delovanje in razvijanje te-lesnokulturne aktivnosti in športa v KS Krašnja. DO KOMPAS HERTZ LJUBLJANA za izvedbo brezplačne učne akcije iz cestno-prometne vzgoje za 900 učencev domžalske in kamniške občine. FRANČIŠKA ŠTEFAN (Krašce) za dolgoletno aktivno delo v Aktivu kmečkih žena Moravče. SPOMINSKO PLAKETO ŠTEFAN HORVAT (območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava) za dolgolet' no aktivno sodelovanje pri vseh delih na področju vodnega gospodarstva v občini, kot so melioracije, regulacije, čiščence odpadnih voda in varovanja okolja. Kosta Bizjak - dobitnik Priznanja OF slovenskega naroda Na osrednji republiški proslavi ob dnevu OF je Predsednik Republiške konference SZDL Slovenije tov. Jože Smole našemu občanu Kosti Bizjaku izročil republiško priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda. k Kljub temu, da se je Kosta Bizjak preselil v našo občino pred nekaj več kot 10 leti, je v njej, zlasti pa v na Sl organizaciji ZZB NOV, že pustil svoj pečat. Dobro ga Poznamo vsi. Z njim se srečujemo v vseh aktivnostih Občinskega odbora Zveze združenj borcev naše občine, Je aktiven član Družbenopolitičnega zbora naše skupine, predsednik Komisije za odlikovanja, dobro ga Poznajo vsi člani strelske organizacije, kjer opravlja JUnkcijo predsednika republiške zveze, priljubljen pa je t"* med krajani Trzina. Njegova življenjska pot je bogata, polna požrtvovalnega in vztrajnega aktivističnega dela, polna njegove želje sodelovati, pomagati, svetovati, pa tudi *°nkretno delati, je nosilec partizanske spomenice in je že v NOV opravljal odgovorne dolžnosti, ki s° mu sledile tudi v aktivni službi v JLA, v kateri se je uPokojj| kot generalmajor. Preveč prostora bi porabili, če bi hoteli zapisati vse Njegove funkcije, v katere je vedno dajal in vlagal del sebe, preveč naštevanja bi bilo, če bi začeli z naštevanjem vseh priznanj in odlikovanj, ki jih je za svoje presno delo dobil. Priljubljen je med mladimi, ki se veselijo srečanj s Prvoborcem, ki je ostal delaven, pošten in marljiv; ce-™J° ga sodelavci in prijatelji, ker vedo, da tovariš Koji0 naredi, kar obljubi. Zato mu želimo še veliko *d>avja in mu iskreno čestitamo! v. v. Zlata plaketa - Francu Mušiču Na osrednji proslavi ob 23. maju, prazniku občine ^°*»>Žale je ZLATO PLAKETO OBČINE DOMŽALE prejel |.?'9oletni družbenopolitični delavec, aktivist na raz-Cn'h področjih, zlasti pa na področju drobnega go- sPodarstva FRANC MUŠIČ iz Trzina. . .Njegova življenjska pot je prepredena z različnimi Javnostmi: od kurirja v NOB, do aktivnega mladin t-udeleženca mladinskih delovnih akcij, odbornika, Ktivista SZDL in drugih družbenopolitičnih organiza- toi' delegata, člana in predsednika različnih svetov, ko- m,SlJ in odborov. ^ Najbolj pa Franca Mušica poznamo po njegovih več 1 dvajsetletnih prizadevanjih na področju malega J ?Podarstva, kjer je prispeval pomemben delež k raz-SkiU te^a Podaja ne le v občini, temveč tudi širše, »le w* n~ bi'° Pred,09ov< pohud in načrtov, v katerih b> našli vtkanega tudi njegovega prizadevanja. . Pri vsem svojem delu ostaja dosleden, vztrajen, do jJfL tovariš, vedno pripravljen pomagati, svetovati, $2di konkretno delati. Takega ga poznamo aktivisti jar? 2veze komunistov in ZZB NOV, pa njegovi sokra-lj j '• prijatelji lovci in vsi, ki smo kadarkoli z njim dela gj-j Sodelovali. Vedno zavzet, pripravljen v reševanje ake zadeve prispevati svoj delež prizadevanja in mo-„' Je postal nepogrešljiv sopotnik nekaterih korakov j.Se skupne poti, pa najsi gre za drobno gospodar v? °- za delo v socialistični zvezi, za spremljanje in Podbujanje gradnje otroške počitniške baze ali za v ks Trzin. Vedno si vzame čas za pogovor, za se-sJT^k, za delo, za iskrico humorja, ki bo oživila sicer ^Paren sestanek. b0 Prizadeven, vztrajen in spoštovan med sodelavci *anesljivo, tudi po prejemu zlate plakete naše obči- ' Ostal NAŠ FRANC MUSIČ. V. v. Vabljeni! Jubilej: 105 let Mengeške godbe Slavnostni koncert ob 105-letnici delovanja Mengške godbe bo 16. junija 1989 ob 20. uri v Kulturnem domu v Mengšu! masiva m mam BRIAlll BB-OM? Z dobrimi vozili in še boljšimi vozniki (kako do prenovljenega sindikata) »Delavci so izrazili odklonilen odnos do sedanjega sindikata, ker se jim le-ta v najsplošnejši obliki kaže kot »sindikat za krompis«, je zapisano v rezultatih ankete o prenovi sindikata, ki so jo na pobudo Občinskega sveta ZSS Domžale pripravili študentje FSPN. Ta analiza je bila skupaj še z nekaterimi dokumenti osnova za okroglo mizo v obliki ustnega časopisa o PRENOVI SINDIKATA, o katerem je predsednica sindikata v DO TOSAMA VIR Danica Avbelj med drugim rekla: »Sindikat naj se preoblikuje v tako organizacijo, da bomo vsi člani v njej videli svojo organizacijo in mesto, kjer bomo lahko izpostavljali in reševali naše zahteve, želje in pobude.« Dosedanje aktivnosti v zvezi s prenovo sindikata je predstavil Igor Mlakar, sekretar OS ZSS, ki je tudi utemeljil to obliko informiranja vseh članov sindikata. Osnovni tekst za prenovo sindikata je preobširen, težko razumljiv vsem članom, ki so tudi slabo informirani, eden izmed ciljev pa je tudi preseči formske oblike in metode dela, ki ovirajo prenovo sindikata. Ta pa ne bo mogoča, če ne bo strokovnih sindikalnih kadrov, ki jim bomo zagotovili pogoje dela, stalno zaščito in tudi ustrezno materialno vrednotenje njihovega dela. Posvet o prenovi sindikata je v Tosami pripravil Občinski sindikalni svet Domžale. Ob gostih iz Koprivnice in Zenice so sindikalni delavci spregovorili o tem, kakšen naj bi bil sindikat v prihodnje. Udeleženci okrogle mize, med njimi Dušan Rebolj, Ladislav Brolih (RS ZSS), Tonči Kuzmanič (Sociološki inštitut), vodstvo našega občinskega sveta so v razpravi v največji meri razlagali svoje poglede in dosedanje aktivnosti pri prenavljanju sindikata. Sicer pa sta na okrogli mizi sodelovala tudi predstavnika sindikata iz Koprivnice in Zenice, vse skupaj pa je posnela tudi TV Ljubljana. Spremembe so že vidne v zakonodaji, kjer je v Zakonu o podjetjih sindikat omenjen le v 2 določbah, verjeli ali ne v Zakonu o združenem delu ste ga lahko našli kar v 83 določbah. To pa obenem pomeni več praznega prostora za delo sindikata, kjer naj bi se delavci organizirali povsod tam, kjer se interesi uresničujejo. Sindikat bo predlagatelj (ne le obravnalec kot doslej) različnih zakonov, njegova vloga pri odločanju v skupščini bo mnogo večja, bo neodvisen in prisoten ne glede na pluralizem lastninskih oblik. Radikalni posegi v tej družbenopolitični organizaciji, ki naj bi bila po mnenju mnogih predvsem zaščitniška, sta- novska organizacija, se že kažejo v pobudah za prostovoljno organiziranost v skladu z mednarodnim paktom, v izstopu iz dosedanjega načina dela SZDL (adijo različne koordinacije), v iskanju skupnih interesov na osnovi programov in v poudarjanju strokovne usposobljenosti vseh sindikalistov. Delavci se morajo sami odločiti kakšen sindikat rabijo, v kateri panogi, na katerem območju, za reševanje katerega problema. Res je, da je bila okrogla miza zlasti v prvem delu, razen nekaterih prebliskov, precej forumska — bolj smo iskali formo kot vsebino — ob tem pa je treba vedeti, da se tudi o prenovi sindikata ne da govoriti na pamet. Kaj pa je sindikat že naredil konkretnega? je bilo eno izmed vprašanj, kateremu je sledil (ne)konkre-ten odgovor: — zavzema se za stalno valorizacijo najnižjih OD, kar pa je le prehodno obdobje do ekonomskih plač, — oblikovanje aktivne socialne politike, — porabljanje (ustrezno) razvojnega dinarja, — skrajševanje delavnika. Ker se v sindikatu zavedajo, da je osnova članstvo in kadri, si bodo prizadevali za promocijo svojih kadrov, za samostojno kadrovsko politiko v kateri bodo tudi profesionalci, strokovno usposobljeni za reševanje delavskih problemov. Samo ljubiteljsko ukvarjanje s sindikatom ne bo rodilo sadov, zato pobude o profesionalnih kadrih v DO (mnenja so deljena!), zato potrebe po kontinuiranem usposabljanju aktivistov, po modernejših oblikah in metodah dela sindikata. Brez zaupanja in aktivnega sodelovanja članstva ne bo niti sindikata, kaj šele prenove. To se aktivisti našega občinskega odbora zavedajo, zato želijo prenovo čimprej v smeri sindikata, ki bo :zključno ščitil ekonomski interes delavca in krepil njegovo vlogo pri odločanju. Do tedaj pa je še daleč in lahko se samo strinjamo z besedami Igorja Mlakarja, sekretarja OS ZSS Domžale, da za pot do te končne postaje potrebujemo dobra vozila in še boljše voznike. Vera Vojska Kaj so povedali delavci:_ Naš sindikat naj bo... — Neodvisen sindikat v pravem pomenu besede, ki bo ščitil delavca in njegove interese. — Sindikat naj bo ločen od politike. — Sindikat naj bo politično enakopraven. — Sindikat ne sme biti gasilec, ki skrbi za izpeljavo zamisli vodstva. — Sindikat je le podaljšana ro- ka uprave, samouprave in političnega sistema, moral pa bi biti neodvisen. Imeti bi moral čvrsto hrbtenico, v svojih vrstah bi moral imeti sposobne ljudi, ki bi znali braniti delavca ne glede na okoliščine. — Enostavno ne vem, kakšno vlogo naj bi sindikat imel v tovarni, saj se med ostalimi organizacijami izgubi in takšnega ne rabimo. Osebno sem razmišljala, da bi iz njega izstopila, saj sem član postala avtomatično. Pride pa mi prav, kadar želim kupiti cenejšo vstopnico za predstavo. — Delavca danes bolj malo briga politika, ampak plačilo za delo, ki mora biti takšno, da bo lahko živel človeka vredno življenje in za to bi se moral boriti sindikat. V Spomin: Metka Pichler Mlad umrje, kdor od bogov izbran je ... ... tako se je zapisal znani antični rek tudi Francetu Prešernu ob izgubi prijatelja ... Mi pa smo pred dnevi izgubili sodelavko, prijateljico mladih, glasbenico, zborovodkinjo Metko Pichler. Zal se je tudi na njeni življenjski usodi vnovič dokazovala in dokazala trditev o izjemnosti načina življenja tistih, ki so se zavestno odločili, da bodo drugačni; zlasti in predvsem po dokončni opredelitvi služiti enemu samemu izbranemu cilju, za katerega so se odločili. Ta samoodpovedovalna moč prevzema in prevzame tiste, ki globoko iz sebe (včasih tudi podzavestno) čutijo posebno poslanstvo in hkrati vedo, da ustvarjajo umetnost, nekaj kar je vrednejšega od ciljev in načinov vsakodnevnega stila življenja. Vsekakor zavestno in hote, gotovo pa tudi iz globin glasbenemu ustvarjanju prepuščene notranjosti se je tudi Metki Pichler izoblikovala moč, da bo živela po svoje, drugače ustvarjalno kot živimo ostali. Ta odločitev je bila dokončna in premočrtna, kot so bila proti cilju usmerjena premočrtna tudi njena ra\inan\a. reakcije, odločitve. Ni ji bilo treba pripovedovati, da na glasbenem področju dela kvalitetno, pravzaprav vrhunsko. To je vedela sama, zagotovil o tem pa — skromna kot je bila, ni potrebovala. Priznanj za svoje vrhunsko delo ni iskala, četudi jih je vendarle prejela nekaj, ne pa tudi tista, ki bi si jih že zdavnaj popolnoma zaslužila: Na njeni strmi, k uspehom začrtani poti, je že doživela tudi ponižanja. Pot takih dogodkov ji ni bila težka, ker je imela na svetu rada dvoje stvari: otroke in glasbo... Ali je čudno zato, da soji, svečenici obeh tako lepih stvari na svetu, uspevali z otroki vsi glasbeni poskusi, revije, sne- manja, plošče, kasete, operni nastopi, vse, česarkoli se je lotila. Ljudje vendarle, k sreči je tako, da še znamo spoštovati pripadnost, delo, ljubezen, ki se je ne da plačevati in uspehe, temelječe na teh osnovah ... Dokaz za njeno delo, pripadnost, ljubezen in priznanje za uspeh je tudi globoka, zelo globoka sled, ki jo je Metka pustila med nami. Neštevilna množica Domžalcanov na slovesu od nje pritrjuje, da so te vrednote vendarle še ocenjene, četudi se nam morda kdaj zdi, da temu ni tako... Po svoje je tragično, po svoje pa veličastno: vendarle še imamo ljudi, ki zaradi popolne predanosti hočejo in tudi zmorejo izgorevati za svoje cilje in ideale. Četudi so stari komaj štirideset let. Metka Pichler je bila taka. Za njo žalujejo vsi, ki znajo dojeti globino in veličino njene samoodpove-di... Matjaž Brojan Pomenila so ji vse: dekleta dekliškega pevskega zbora. Anton Kos Marko Gosar Rajko Hafner Boris Lenček Avbeij-Lojko Pogovor po programski skupščini občinske organizacije ZZB NOV Domžale: Borcem ni vseeno, kaj se dogaja... Namesto da bi na klasičen, mnogokrat uporabljen način odreagirali programsko konferenco občinske organizacije ZZB, smo se tokrat odločili za pogovor o delovanju borcev v naši občini. V pogovor so se vključili MIHAELA KOLENC, predsednica ZZB NOV Domžale, MARKO GOSAR, sekretar občinskega odbora, ANTON KOS, MARJAN VIDMAR, FRANC AVBEU-LOJKO, MARKO HRIBAR, RAJKO HAFNER, BORIS LENČEK in TOMAŽ SLAPAR. Ti tovariši so zadolženi v okviru predsedstva za posamezna področja delovanja, ki smo se jih v pogovoru tudi lotili. Borci so izrekli vso podporo slovenskemu političnemu vodstvu in v celoti podpirajo stališča RO ZZB NOV Slovenije. Borci domžalske občine menijo, da je edini izhod iz krize enakopraven položaj vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, iskanje so- Na programski konferenci je uvodoma poročilo o delu borčevske organizacije prebrala predsednica Mihaela Kolenc. vražnika pri bojkotiranju dela, ne pa pri napačno postavljenih besedah, popolna podpora in zaupanje v naše — slovensko vodstvo. Mislijo, da naj bodo pravice vsake republike in pokrajine, ki so si jih posamezni narodi in narodnosti Jugoslavije priborili z velikimi žrtvami in jih potrdili s svojo, republiško ustavo, nedotakljiva pravica, ki je nima nihče pravice kršiti, pa naj se čuti še tako močnega in za to poklicanega. Naša podpora velja še naprej nadaljnjemu razvoju demokracije, uveljavljanju političnega pluralizma, tržnemu gospodarstvu, cenitvi dela, predvsem pa resnični svobodi ljudi, na vseh področjih človeka. Zavzemajo se za socializem po meri človeka. So proti vsem mitingom in proti tistim silam, ki hočejo na vsak način dokazati, da se je vse to začelo, ko se je »zgodil Cankarjev dom«. Ne morejo obsojati Cankarjevega doma in pri tem podpirati izgredov na mitingih, ob katerih pa se nihče ne zamisli, da ravno oni rušijo enakopravnost in enotnost SFRJ. Obsojajo tudi vse oborožene spopade na Kosovu in zahtevajo, da se temu napravi konec ter se to rešuje po drugi, demokratični poti in ne s silo. Še vedno mislijo in vejo, da nasilje rodi samo še večje nasilje in gorje. Obsojajo tudi tiste, ki so pozabili na 1.700.000 žrtev, žrtvovanih za današnji mir, ki bi ga nekateri radi potrjevali z novimi žrtvami, med katerimi so tudi otroci, kar se borcem zdi, da je najbolj obsojanja vredno. Prepričani smo, da je bratomorna vojna gorje, ki nas ne bi smelo doleteti. Prepričani so, da je v vseh ljudeh, odgovornih za dogodke v zadnjem času še toliko človeka, da bodo znali prisluhniti zahtevam in priporočilom, ki izhajajo iz naše preteklosti — prenesene v sedanjost. Delo je razdeljeno po komisijah Delo v občinski organizaciji ZZB poteka po komisijah predsedstva. Gre za področja obujanja re- volucionarnih tradicij, spomeniškega varstva, skrb za invalide — socialno zdravstvena komisija, komisija za domicilne enote, pravno-statutarna komisija, komisija za SLO in komisija za Pot spominov, ki bo praznovala prihodnje leto če 10 letnico zelo uspešnega dela. Drugače se člani ZZB udejstvu-jejo zelo aktivno v delegatskih strukturah in raznih svetih. Ugotavljamo, da so še zelo aktivni, njihova stališča konstruktivna in da družbi ta delovni delež borcev še vedno veliko pomeni. Tozadevno priznanje smo slišali tudi na programski konferenci. Številčno stanje govori s svojo govorico: Zaradi naravnanega dejstva se moramo spoprijeti z žalostno ugotovitvijo, da vsako leto umre 100 naših članov. Sicer občinska organizacija šteje 2160 članov z invalidi vred (350 je v tem številu invalidov). Pred leti smo delali analizo, koliko je članov s priznano dvojno dobo in takih je bilo skoraj polovica. Sicer pa je po trenutni oceni še ca. 900 takih članov, ki so organizirano delovali v času NOB. Prvo-borcev pa je v naši borčevski organizaciji še 7. To so Boris Lenček, Franc Avbelj-Lojko, Kosta Bizjak, Tomaž Slapar, Franc Šporar, Stane Modec in Ivanka Bevc. Med njimi je Franc Avbelj-Lojko narodni heroj. Delo po krajevnih organizacijah. V krajevnih organizacijah ZZB NOV in VVI smo dosegli visoko udeležbo na sestankih. Borci še vedno čutijo pripadnost svoji organizaciji. Sicer imamo V občini 22 krajevnih organizacij ZZB in 5 invalidskih organizacij. V delu obeh organizacij rešujejo pereča vprašanja, v zadnjem času predvsem socialne narave. Včasih je borčevska pokojnina pomenila celo očitek o previsokih dohodkih, danes pomeni marsikje žal osnovo za skromno preživetje (150 starih milijonov). Sicer pa v glavnem borci dobivajo pokojnino iz svojega minule- ga dela, po katerem so bili tudi upokojeni. Ugotavljajo, da je socialna varnost borcev vse slabša, storiti pa se kaj dosti ne da. Vse manjše možnosti za toplice in klimatsko zdravljenje... Iz različnih materialov je razvidno, da so sredstva za topliško in klimatsko zdravljenje iz leta v leto vse manjša. Za letos znašajo ta sredstva za vse borce vsega 30 milijonov dinarjev. Vsaka posamična odobritev je izvršena po obravnavi na posebnem zdravniškem konzili-ju. Zavedamo se, da ni moč ugoditi vsakemu od prosilcev, vendar žal sedaj ne morejo na klimatsko zdravljenje niti tisti, ki bi tako zdravljenje zelo potrebovali. Pa še odobrenim bodo plačali le bivanje, ne pa tudi zdravstvenih storitev. Tako bo od 900 ljudi z dvojno dobo šlo na tako desetdnevno zdravljenje le 10—15 ljudi. Pogovori o tem so zelo mučni, zlasti še, ko izpade človek — borec, ki še nikoli ni koristil niti dneva, pa bi tako zdravljenje potreboval. Čigava je pravzaprav odgovornost? »Gotovo je, da danes ne moremo mimo odgovornosti za to, kar se je dogajalo po vojni. Vendar ne morejo biti odgovorni vsi, saj vsi niso bili v proces odločanja vključevani. Nekateri še vedeli niso kam gremo ...« Borci in naš čas »Kako humani so bili odnosi' Ljudje so padali eden za drugegf Ni bilo razčlovečenja, kakršno f. danes!« »Borci najrazličnejših prep": čanj in ver smo šli v boj, ne da I se spraševali, kaj bomo od Mi imeli. Borba je bila zgled tovari štva, kakršnega nismo imeli prej, ne potem. Gotovo je, da sodkov 14 %, 62 % od Obrtno in-str,Jske cone Trzin, 6 % od osta- n Področij, 8% od dopolnilne aradnje, 10 % pa od kreditnih sred- ev in drugih prihodkov. Večina edstev je bila porabljenih in si-|5- 6 % za odkup zemljišč, 48 % za ornunalno opremo Obrtno indu- sta')Ske cone Trzin (asfal,irana ce~ nar pli.novodno omrežje, PTT, ka-Q l2aciJa, sanacija cestnega tn »'a ter pokončan visokonape-°stni razvoj elektrike), 14% za nuitete, 8 % za pripravo stavbnih gojišč, 4 % za zazidalni načrt Štuje '"i ostala področja, 2 % sredstev °ilo odstopljenih, ker so vezana .nadomestilo za uporabo stavb-|T* zemljišč, 2 % sredstev za izde-t 0 Prostorskih izvedbenih načr-• 9 % za sofinanciranje komunalna urejanja v KS, ostala sredstva so bila porabljena za poslovanje *lada in ostale odhodke. Krajevnim skupnostim je bilo jjjup&i odstopljenih 84.494.220 din. Por K06 skuPnosti so denar lahko Zernr-6 za °PremUanJ© stavbnih oe« 9raditev ali rekonstrukcijo vne Ulic' tr9°v' dostopnih poti, ja-razsvetljave, parkirišč in drugih aliTUunalnin objektov oz. graditev ja , 0r|strukcijo naprav in omrež-jn a oskrbo naselij z vodo, elektri-energijo, PTT storitvami, odva- janje padavinskih in odpadnih voda ter drugih objektov in naprav. Kako v letu 1989? V letu 1989 naj bi zbrali 18.730.000.000 din — izvirni prihodki 19,9 %, 6,4 % iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ostali prihodki: prodaja parcel v OIC Trzin, realizacija zazidalnih načrtov Studa in Jarše, dopolnilne gradnje ipd. Največ odhodkov, ki naj bi bili v ravnovesju s prihodki bo šlo za izgradnjo OIC Trzin 58,7% (II. faza cene bo komunalno opremljena), sredstva za OIC pa naj bi sklad zagotavljal od zbranih investitorjev, ki gradijo v coni. KS naj bi v letu 1989 dobile * 800.000.000 din, precej sredstev naj bi namenili izdelavi prostorske urbanistične dokumentacije, ki bo osnova za kontinuirano delo pri urejanju prostora in komunalnem opremljanju stavbnih zemljišč. Tudi v letošnjem letu bo Sklad organiziral kompleksno gradnjo in komunalno opremljanje povsod tam, kjer bodo na osnovi odločitev, sprejetih v skupščini, verificirani zazidalni načrti za posamezna območja. Ker so v OIC Trzin prvi investitorji že pričeli z obratovanjem, lahko ugotovimo, da so tu že vidni rezultati vlaganj Sklada v preteklih letih. Sredstva zbrana iz naslova prispevka za že zgrajeno komunalno Manj, vendar kvalitetnejše: (Kliko stanovanj v prihodnje?) V zadnjem času je v javni razpravi kar nekaj zazidalnih načrtov, katerih osnova so prostorski in družbeni planski dokumenti, sprejeti, se še spomnite, v drugačnih časih in nujno potrebni »prenove«. Zato veliko pomislekov, drugačnih predlogov in Pobud, pa tudi (ne)opravičenih kritik, da smo v naši občini, zlasti pa v samem mestu Domžale, v zadnjih letih izgradili preveč stanovanj, ki so jih sicer nekoč (kdaj je že to!) kupovali občani iz naše občine, v zadnjih letih pa je (na žalost!) število »domačih« kupcev drastično upadlo in zdi se, da bomo v prihodnje gradili le še za trg. Pa vendar je to le eden izmed vzrokov (spomnite se na ceno stanovanj, na kreditne pogoje ipd.), da je Samoupravna stanovanjska skupnost predlagala spremembo dokumentov, v katere smo zapisali, koliko stanovanj bomo gradili v prihodnje. Sprememba dokumenta pomeni občutno manjše število novo-iz-9rajenih stanovanj, ki naj bi pokrilo predvsem potrebe našega združenega dela. Tako razprava v okviru Izvršnega sveta Skupščine občine, kot v Predsedstvu Občinske konference SZDL Domžale je predlog podprla, pri čemer je IS SO Posebno skrb namenil spremljanju javnih razprav o različnih zazidalnih načrtih, kjer naj bi vse tovrstne dokumente sprejemali celo v trofaznih postopkih (zadoščali bi že dvofazni!), obenem pa si bo Izvršni svet prizadeval, da bodo vse pripombe iz javne razprave opremo pomenijo povračilo sorazmernega deleža vlaganj v komunalno opremo na področjih, za katera ni bilo izdelanih investicijskih programov. Kako se bo letos povečalo nadomestilo? Ker dosedanji odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča ni upošteval določila Zakona o stavbnih zemljiščih, da se mora pri določanju nadomestila upoštevati opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti, lega in namembnost ter smotrnost izkoriščanja stavbnega zemljišča, pa izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarski dejavnosti, se predlaga sprejem predloga odloka, o katerem bodo razpravljali naši delegati na seji v začetku junija. Ker pa bo ta predlog odloka, če se bodo delegati zanj odločili, začel veljati s 1. 1. 1990, je potrebno spemeniti dosedanji odlok in sicer se predlaga povečanje dosedanje vrednosti za 2,55-krat. Z njim naj bi dosegli ohranitev realne vrednosti nadomestila in postopen prehod na vrednost nadomestila, ki se bo zaračunaval po novem odloku. Morda še podatek, da je bilo v letu 1988 iz tega naslova zbranih 486.999.290 din. Kako od 1.1.1990? Višina nadomestila se določa na osnovi 4 kategorij komunalne opremljenosti in štirih območij lege stavbnega zemljišča; v 4. območju se nadomestilo plačuje samo od industrijske dejavnosti. Letna višina nadomestila bo določena v točkah za m2, vrednost točke pa bo skupščina določala vsako leto s sklepom. Pa poglejmo, na katerih območjih se nadomestilo plačuje: 1. območje — mesto Domžale 2. območje — Mengeš, Trzin, Vir, Jarše, Rodica, Radomlje 3. območje — Depala vas, Dob, Dragomelj, Homec-Nožice, Ihan, Količevo, Loka pri Mengšu, Lukovica, Moravče, Prelog, Preserje pri Radomljah, Prevoje, Škrjančevo, Studa 4. območje — vsa naselja, ki se urejajo s prostorsko ureditvenimi pogoji. Nadomestilo se določa in plačuje v odvisnosti od: 1. opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami kolektivne in individualne rabe, 2. namembnosti uporabe stavbnega zemljišča oz. od dejavnosti, ki se na njem izvaja 3. smotrnost uporabe stavbnega zemljišča za posamezno namembnost 4. lega stavbnega zemljišča v prostoru občine v odnosu glede na ugodnosti, ki jih pogojuje okolje. Nadomestilo se plačuje od kvadratnega metra stanovanjske poslovne ali proizvodne površine — tu se upošteva pokrita površina ter funkcionalno zemljišče — pa tudi od nezazidanih stavbnih zemljišč ter nepokritih poslovnih in proizvodnih površin. Kdo bo oproščen plačila? Poleg primerov iz 59. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (če ste radovedni, poglejte v Ur. I. št. 18/84 ali v naslednjo našo številko) so oproščeni še: — občani, ki prejemajo stalno denarno pomoč kot edini vir preživljanja, — občani, ki so kupili novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali izgradili, dozidali ali nadzidali družinsko stanovanjsko hišo, če so v ceni stanovanja oz. družinske hiše ali neposredno plačali stroške za urejanje stavbnega zemljišča. Oprostitev začne teči od dneva vselitve in traja pet let ter zase uvede na zahtevo občana ali po uradni dolžnosti. Obenem Skupščina občine s posebnim sklepom lahko oprosti plačevanja prispevka izvajalce, ki opravljajo družbene dejavnosti ter občane, ki jim je kmetijska dejavnost edini in glavni vir. V posebnih primerih (elementarne in druge nezgode, bolezen v družini, invalidnost ipd.) skladno z zakonom o davkih občanov tudi Uprava za družbene prihodke oprosti plačevanja nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine. Zahtevek napiše zavezanec sam. Kateri podatki? Kdo? Nadomestilo določi zavezancu Uprava za družbene prihodke občine Domžale. Za odmero nadomestila se uporabijo uradni podatki Geodetske uprave, samoupravne stanovanjske skupnosti, krajevnih skupnosti in Komiteja za gradbeništvo, komunalne zadeve ter varstvo okolja ter podatki o koristnih tlorisnih površinah/ iz davčnih napovedi za odmero davka od premoženja, ki se plačuje na posest stavb ali podatki, ki jih ^pridobi UPRAVA v ugotovitvenem postopku. Zavezanci nadomestila so dolžni posredovati točne podatke o površinah stanovanj, poslovnih prostorov, stavbnih zemljišč in zemljišč, ki se uporabljajo v poslovne namene v roku 30 dni po pridobitvi oz. nastali spremembi. Prav tako so zavezanci dolžni prijaviti tudi spremembo na nezazidanem stavbnem zemljišču v zazidano v 30. dneh od zgraditve objekta do III. gradbene faze. Sprememba se upošteva od 1.1. naslednje leto. Če zavezanci ne posredujejo vseh potrebnih pravilnih podatkov za izračun nadomestila, odmeri Uprava za družbene prihodke nadomestilo po lastni presoji potem ko prejme strokovno mnenje Sklada stavbnih zemljišč. V. V. obravnavane in na osnovi argumentov tudi (ne)spre-jete. Predsedstvo OK SZDL Domžale je soglašalo s predlogom, da naj bi v prihodnje letno zgradili le okoli 50 stanovanj, pri tem pa poudarilo, da ta številka nikakor ne more biti dokončna, saj mora temeljiti na potrebah združenega dela. Predsedstvo se zavzema za fleksibilno gradnjo, ki bo upoštevala vsa dognanja modernega časa, ki bo usmerjena h gradnji cenenih stanovanj, ki bodo dostopna tudi mladim družinam in socialno šibkejšim. Temeljiti mora na globalni analizi, ki bo osnova za dinamiko izgradnje stanovanj, ki bo upoštevala odvisnost povečanja števila prebivalcev od kvalitete družbenih dejavnosti; manjkati ne sme niti dogovor o nadaljnjih usmeritvah razvoja naše občine. Ta se ne sme zapirati, mora pa omogočati humane pogoje življenja vsem svojim občanom. Zato naj bi v prihodnje ne gradili več velikih deset in več nadstropnih betonskih kletk, okoli katerih ni ne duha ne sluha o otroških igriščih, parkih in zelenicah, temveč manjše soseske, kjer bo že ob pričetku gradnje zagotovljena vsa infrastruktura. O tem, kakšno naj bi bilo njihovo mesto, naj bi v večji meri odločali meščani, o razvoju posameznih krajevnih skupnosti, njihovi prebivalci! Pri tem je potrebno posebno skeb nameniti urejanju starih mestnih jeder in ohranjanju njihove zgodovine in tradicije. Nujno je treba proučiti možnost zmanjševanja različnih prispevkov, ki marsikoga že v samem začetku odvrnejo od misli o gradnji lastnega doma; glede na sedanjo ekonomsko situacijo pa je pričakovati večji pritisk na izgradnjo različnih prizidkov, nadzid-kov in podobno, kjer bi tudi lahko našli kakšne olajšave, pri tem pa ne pozabili na zunanji izgled posamezne stavbe. Graditi manj in bolj kvalitetno, upoštevajoč potrebe našega združenega dela, bi lahko na kratko strnili razpravo, stvar nas vseh pa je, da to v praksi tud Delegati bodo odločali: O Ustavi in Skladu stavbnih zemljišč 7. in 8. junija 1989 se bodo na jubilejnih 30. zasedanjih sestali vsi trije zbori naše občinske skupščine. Vsaj zase bodo spregovorili o osnutku amandmajev k Ustavi SRS, h kateremu je bila v okviru Občinske konference SZDL oblikovana vrsta kvalitetnih pripomb in novih predlogov. Če se bodo delegati z njimi strinjali, bodo posredovani v republiško skupščino, ki naj bi najkasneje v septembru sprejemala tudi predlog amandmajev, če se ne bo kje zataknilo. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti bosta posebno skrb namenila tudi predlogu letnega programa nalog Sklada stavbnih zemljišč ter njegovemu finančnemu načrtu za leto 1989, delegati pa bodo kakšno besedo lahko povedali tudi o lanskem delu tega Sklada. Najbrž ne bo nezanimiva razprava tudi o predlogu odloka o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, delegati pa bodo sprejeli (ali ne) tudi predlog novega odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Če omenimo še razpravo in sklepanje o zazidalnem načrtu Helios — industrijska cona Količevo, marsikaj je bilo v razpravi že usklajeno, ter predlagano potrditev zaključnega računa za lansko leto, smo pri koncu dnevnega reda. Pa ne povsod, kajti v zboru KS je tudi zadnja točka, »delegatska vprašanja, predlogi, pobude, zahteve in odgovori«, vedno zanimiva. Če bo tudi tokrat, bomo pa videli! Vera Vojska uresničujemo! Vera Vojska Krediti za drobno gospodarstvo — naj bodo javni! Nihče ne nasprotuje kreditiranju drobnega gospodarstva, vendar morajo biti kriteriji in usmeritve, torej pravila igre dogovorjena ter možnosti za pridobitev kredita znane in javne. To je le nekaj strnjenih ugotovitev s seje Predsedstva OK SZDL Domžale, ki je obravnavalo in podprlo stališča Sveta za malo gospodarstvo. Predsedstvo je ob tem zadolžilo občinskega pravobranilca samoupravljanja da preveri vsebinske, predvsem pravne vidike dodeljevanja kreditov, svoje mnenje pa naj bi v juniju podala še skupščinska komisija za družbeni nadzor. Sicer pa je Svet za malo gospodarstvo pri predsedstvu občinske socialistične zveze obravnaval Poročilo o kreditiranju zasebne obrti in Pravilih o koriščenju sredstev občinskega proračuna za razvoj zasebnega sektorja drobnega 'gospodarstva ter sprejel naslednje ugotovitve in stališča: UGOTOVITVE IN STALIŠČA: 1. Svet za malo gospodarstvo P OK SZDL Domžale se zaveda pomena kreditiranja drobnega gospodarstva iz sredstev proračuna za razvoj obrti še posebej v sedanjih razmerah, ko so bančni kreditni pogoji izredno težki in zanimanje zanje manjše. Proračunska sredstva se kot krediti dodeljujejo obrtnikom od leta 1988 pod izredno ugodnimi pogoji, zato morajo biti kriteriji in postopek NATANČNO določeni in zagotovljena javnost dodeljevanja. Le z javnostjo dodeljevanja kreditov bo mogoče preprečiti govorice o morebitnih nepravilnostih na tem področju. Svet predlaga, da se v Pravilnik o koriščenju sredstev občinskega proračuna za razvoj zasebnega sektorja drobnega gospodarstva vnese določba o javnem razpisu kreditov iz sredstev proračuna in določijo kriteriji, po katerih bo mogoče odločati o posameznih dodelitvah glede na pričakovane ekonomske rezultate vlaganj obrtnika in nove zaposlitve. 3. Svet predlaga Komisiji za drobno gospodarstvo pri Izvršnem svetu, da pregleda, ali so obrtniki, ki so doslej prejeli kredite, izpolnjevali osnovne pogoje za pridobitev le-teh in ali so sredstva namensko porabili. 4. Svet podpira predlog Izvršnega sveta, da se celotna problematika obravnava na Občinski skupščini, ki naj sprejme tudi Pravilnik. M. Repnik 999999999999999^ 9944 Med prvimi v obrtni coni Trzina: — K! MI Kemični izdelki IMPERL and. comp. Thaler: Recept za uspeh: Pogumnost, poštenost, delavnost, vztrajnost Govori Ivo Imperl, lastnik zasebne obratovalnice, ki je na domžalskem območju navzoč že 18 let. Ivo Imperl je Ljubljančan, njegova odločitev da se loti obrtništva prav v Domžalah, pa je temeljila pred 18 leti na ugotovitvi, da občinski pristojni organi zasebniku raje pomagajo kot drugod. V vseh teh letih se odločitve priti v Domžale, ni pokesal. Je pa to tudi že tako dolgo obdobje, da se začetnih časov spominja z nekoliko nostalgije ... Z dejavnostjo — izdelovanjem kemičnih izdelkov sem pričel leta 1971 v najetih prostorih v Mengšu. Začel sem s proizvodnjo destilirane vode. Pojavilo se je vprašanje iskanja tržišča, česar sem se seveda lotil sam. Ugotovil sem, da je veja gostinstva brez specializirane palete čistil in detergentov, ki jih sicer v gostinstvu potrebujejo v velikih količinah. Pričeli smo z delom na paleti izdelkov, kakovost teh izdelkov pa smo z leti seveda izpopolnjevali. Ob destilirani vodi smo najprej pričeli izdelovati detergente za ročno, nato še za strojno pomivanje posode, tekom let pa smo izpopolnili celotno izbiro čistil, kar jo potrebuje hotelska kuhinja. Kar 8 vrst je takih čistil... Tudi manjša pakiranja... Sčasoma se je pokazala potreba, da pričnemo izboljševati in posodabljati tehnologijo izdelovanja posameznih izdelkov, pa tudi to, da potrebujemo za večino čistil tudi mala pakiranja za gospodinjstva. To je bilo storjeno, tako da sedaj prodajamo (v naši »industrijski« prodajalni v Trzinu) tudi manjša pakiranja. No, pokazalo pa se je tudi dokaj odprto področje na izdelavi avto-kozmetike. Ker smo proizvodnjo tudi že obvladali, delo na tej liniji že . teče. Iskali smo novo lokacijo... Tekom let se je proizvodnja količinsko povečevala in tako smo bili prisiljeni razmišljati o novi lokaciji. To iskanje se nam je srečno izšlo v ponujeni parceli obrtne cone Trzin, kjer smo zgradili sedanjo proizvod-no-upravno stavbo. Ko smo kupili parcelo (gre za eno od tistih parcel z najugodnejšo lego), nismo imeli ob tem prav nobenih težav pri pridobivanju lokacijske in gradbene dokumentacije. Lahko zelo pohvalim vse občinske upravne organe za izredno poslovnost in fleksibilnost pri urejanju vseh formalnih vprašanj. Enako ni bilo nobenih težav pri zagotavljanju različnih priključkov, tako da je vse potekalo tako, kot je treba. Domžalska občina me kot obrtnika-zaseb-nika doslej v nobenem oziru ni razočarala oz. izneverila. Osem plus tri Na novi lokaciji deluje KIMI v novih pogojih, ki ob istem številu delavcev (8 + 3 domači) zmoremo narediti še enkrat več kot prej. Ob osmero delavcih v proizvodnji sestavljamo s hčerko in zetom THALERJEM kolektiv, ki mu je nova lokacija velika vzpodbuda za delo v prihodnje. Pogojev za uspešnost je več... Pravijo, da je naš kolektiv uspešen. Res je! Mnogi me sprašujejo, kateri so pogoji za uspeh. Takole jim odgovarjam: Na prvem mestu je pogum, da se nečesa lotiš in pa trdno prepričanje, da je to, kar nameravaš dolgoročno prav, upravičeno, smotrno. KIMI kemični izdelki imperl & thaler Osebna izkaznica Nase korenine segajo v leto 1971, ko smo začeli s proizvodnjo destilirane vode, od takrat pa smo dejavnost razširili na štiri proizvodne programe: — čistila in detergenti — avtokozmetika — čistila za industrijo — čistila za dezinfekcijska sredstva za molzne naprave. Naš program obsega trenutno 20 izdelkov v skupnem obsegu 1800 ton. To je odgovor na potrebe tržišča, ki zahteva visoko kakovost, sledimo tehnološkemu razvoju kemične stroke v svetu. Za prihodnost imamo še velike načrte. Nekaj smo jih že uresničili s preselitvijo v nove prostore v Obrtni coni Trzin. Začeli smo s proizvodnjo za široko porabo v manjši embalaži in odprli lastno trgovino. S posodobitvijo tehnologije načrtujemo za 80 odstotkov večji fizični obseg proizvodnje, kooperacijo in izvoz na zahodna tržišča ter uvajanje novih izdelkov. Naš dosedanji razvoj je porok, da se bomo tudi v prihodnje trudili ustreči vsem željam in porajajočim se potrebam naših kupcev, predvsem pa bomo ostali zvesti načelu kakovosti. Drugo je poštenost. S tem mislim poštenost ter fair odnose in spoštovanje dogovorjenega. Brez tega ni v poslu nobene prave osnove za kakršnokoli uspešno delo. Poslovno proizvodni obrat KIMI - kemični izdelki Imperl & TMj ler je eden prvih, ki so zastavili svojo redno proizvodnjo v no"1 obrtni coni v Trzinu. Posnetek iz Kimijeve proizvodnje. Tretja pa je pridnost, prizadevnost, vztrajanje na ciljih, ki si si jih postavil. Težav ne manjka, vendar... Morda bi kdo mislil, da vse teče brez težav. Pa ni tako! Brez tega ne gre: težave so osebne in službene. Vse tiste, ki me prizadenejo, jlffl Ijem kot del življenja, niti ne tal* hud del. Če jih jemlješ z dobre strf ni ni hudo. Ob dobrem zdravju le vse probleme moč reševati uspe' neje in ob neobhodni dobri volji. }l dobre volje nam vsem v kolektiv tudi za naprej ne primanjkuje. Skoraj 30 let delovanja Turistično- olepševalnega društva Brdo-Lukovica: Rokovnjači, ki skup' nos'jo... Tri desetletja bodo pravkar mimo, mineva pa že 29. leto, ko so se v Lukovici lotili turističnega delovanja. V nekakšni informacijski senci vsa ta leta ni bilo kaj dosti vedeti o prizadevanjih tiste peščice ljudi, ki že vsa leta od tistega začetnega 1960. skuša popestriti poletni turistični utrip svojega kraja. Kdo je ta peščica? Povabili smo jih k pogovoru: HENRIK ohmana je predsednik društva, CIRIL komotar in MARINA URBA-NIJA sta člana, STANE jEMEC in FRANC CERAR pa sta organizatorja in nosilca konkretnega dela pri pripravi rokovnjaškega napada. Sicer je vseh članov društva več kot 200, vendar je le deset takih članov, na katerih temelji delo v društvu. V pogovoru so sodelovali le najbolj delavni med člani. Začetek je v prireditvi AMD Rokovnjaška prireditev v Lukovici se ohranja od 25. junija 1960. Idejo zanjo je dal Ciril KOMOTAR, ko je predlagal, naj bi v sklopu plenuma turističnih komisij AMD opozorili na tradicijo rokovnjaštva v Lukovici. Plenum turističnih komisij je bil na Slaparjevem vrtu, v sklopu prireditve pa se je pojavilo tudi nekaj deset rokovnja-čev, pripravili so zasedo, izvedli napad. Rokovnjači, ki so gostom ponudili žganje, so pomenih nekaj novega. Drugi dan — 26. junija je bila organizirana rokovnjaška prireditev, ki so jo sklenili s 1. moto turističnim piknikom. Organizator cele prireditve je bilo AMD Lukovica. Drugo leto so se priključili novi navdušenci (Niko Jerman, ravnatelj Bitenc in drugi), ko so prireditev poimenovali z rokovnjaškim taborom. Priključila so se tudi vsa lu-kovšica društva: športna in kulturna z vsemi funkcionarji. Tretje leto se je v delo vključil zelo aktivno dr. Fran Vato-vec, ki je imel celo govor. Šlo je že za veliko turistično prireditev, ki se je potegovala za to, da bi bila največja. K sodelovanju so pridobili likovnika Lakoviča, ki je izdelal imeni- ten rokovnjaški emblem v več variantah in velikostih. Nato je šlo gor in dol... Naslednja leta so prinašala marsikaj. Včasih se je izšlo v kvaliteto, včasih v nazadovanje kakovosti prireditve. V vseh teh letih se je izmenjalo mnogo gostujočih kulturnih delavcev, režiserjev; vsak je predočil kaj svojega in je prireditvi zapustil tudi svoj osebni pečat. Nikoli ni manjkalo pirotehnike, žal včasih ni šlo tudi brez poškodb ljudi in konj. Ljudje so prireditev vzeli za svojo, zato so jo množično vsa leta tudi obiskovali. Bilo je leto, ko si jo je ogledalo celo 15000 obiskovalcev. Mnogi med njimi so naši stalni gostje; denimo tudi turistični novinar Milenko Šober. Podpore ni bilo nikoli... Zanimivo je, da rokovnjaška prireditev v Lukovici nikoli ni prejemala podpore. Nekajkrat je odbor zanjo sicer zaprosil, žal je ni nikoli dobil. .. Tako so si morali sami zgraditi cesto, vodovod, plesišče. Poleg tega pa so vedno prispevali h krajevnim pridobitvam: za elektrifikacijo, asfaltiranje cest, javno razsvetljavo, avtobusno postajališče. Kar štiri petine zbranega denarja so tako namenili za različne infrastrukturne potrebe kraja. Naposled »na svojem«... Poleg tega so lani kupili še 3600 m2 gozda, ki jim ga je lastnik prodal po več kot simbolični ceni. Na tej parceli so že zgradili nov objekt. Načrt zanj je izdelal ing. arh. Ivo Kranjc, po gradbeni plati pa izpeljal Marjan Vesel. Gre za prvi večnamenski paviljon izmed več takih bodočih objektov v gozdičku. Ob tem ne gre prezreti pomoči domačina Franca Kersnika, ki že vsa leta z veliko uvidevnosti pomaga pri delu društva. Njegova pomoč je tako gmotna kot tudi v nasvetih, saj je sodeloval tudi pri zasnovi v okolje stilsko vklapljajočega se objekta. »Rokovnjači dajejo, namesto, da bi jemali,« zatrjujejo sogovorniki v en glas. Dogajalo se je — vsaj doslej! — da so že imeli zemljo, pa so jim jo vzeli. . . Rokovnjačem! Letos — 24. in 25. junija Nov objekt izmer 7 x 6 je večnamenski. Del objekta je skladiščni prostor za potrebe KS, sprednji del pa je namenjen gostinski dejavnosti. Objekt je prvi v vrsti še treh, ki jih Lukovica se v nekaj stoletjih ni kaj dosti spremenila. Pogjf nanjo ostaja, kakršen je bil. Tradicijo o časih rokovnjačev v Cr nem grabnu ohranjajo uspešno še danes... bodo šele zgradili. V prvem naslednjem, ki pride na vrsto, bodo zgradili sanitarije, tako da bo vsako leto kaj novega. Letos so se odločili, da bo rokovnjaška prireditev 24. in 25. junija. Zanimanja je vsako leto precej, zato obiskovalcev ne gre razočarati. Pred leti so gostili ekipo francoske televizije, ki je prišla snemat improviziran napad na Francoze. Francoska TV spet želi posneti • letošnjo prireditev, vendar je najprej treba zagotoviti ustrezno kakovost. Kolektivi, delovne organizacije: zakaj pa ne v Lukovici? Turistični delavci Lukovih vabijo kolektive in delovne ganizacije naj se poslužijo ob jektov rokovnjaškega gozdiči za svoja poletna srečanja. Kfa' je naravnost idealen za razf' jubilejne prireditve, folkloru' revije, koncerte, piknike, ob'' ske. Zakaj bi lepo naravo v IM kovici obiskali samo enkrat * letu? Obiščimo jo večkrat, tak" da bo Lukovica res morda M stala — kot so si vztrajno žele" sogovorniki, — lep in zanim1' turistični kraj. M. Brojan Neutrudni turistični delavci z Lukovice so spet v pripravi nove rokovnjaške prireditve. Eden od objektov, ki so ga že zgradili na prizoriščnem prostoru na Brdu, tri podobne pa še nameravajo. Turistično olepševalno društvo Brdo Lukovica: Letošnji rokovnjaški praznik Galopske dirke kmečkih konj prirejajo v nedeljo, 18. 6.1989 na Brdu pri Lukovici. 15.00 galopske dirke kmečkih konj 16.00 otvoritev večnamenskega objekta v rokovnjaškem gozdičku zabava s plesom igra ansambel DANILA POLJANSKA Rokovnjaški tabor 1989 bo v soboto, 24.6.1989 in v nedeljo, 25. 6.1989 sobota 20.00 »PO ROKOVNJAŠKO« prireditev z ansamblom ŠTAJERSKIH 7 nedelja 10.00 Otroški »MIŠ MAŠ« 15.00 Tradicionalni »ROKOVNJAŠKI NAPAD«, nato zabava s plesom. Igral bo ansambel KRT Obetata se zanimivi zabavni veseli prireditvi v naravnem okolju brdskega rokovnjaškega gozdička. Alternativa nastopa tudi v Domžalah! Politični pluralizem v Sloveniji postaja realnost in logično je, da se bo nezadržno širil v vse pore družbenega življenja in v vse kraje naše domovine. Seveda tudi domžalska občina ne more biti izjema ... Vabimo na USTANOVNI ZBOR Področnega odbora SLOVENSKE DEMOKRATIČNE ZVEZE za Domžale, ki bo V torek, 6. junija ob 19. uri v stari kinodvorani v Domža-tah, Ljubljanska ... Po uvodnih besedah povabljenih gostov bo razprava o programu in volitve v organe PO SDZ. iniciativni odbor Iz Programske izjave Slovenske demokratične zveze: Slovenska demokratična zveza ima naslednje cilje: 1. Glavni cilj SDZ je: VZPOSTAVITEV PARLAMENTARNE DEMOKRACIJE. 2. SDZ presoja in uravnava slovenske družbene in politične razmere po meri razvite Evrope. SDZ nepopustljivo vztraja pri SUVERENOSTI SLOVENSKE DRŽAVE. 3. Kot prvo nalogo si SDZ zastavlja IZDELAVO NOVE SLOVENSKE USTAVE, ki bo temeljila na človekovih pravicah in ki b.° jasno in na novo opredelila slovensko državnost, odnose z dru-8'mi jugoslovanskimi narodi, slovensko obrambno politiko in Ustanove politične oziroma gospodarske demokracije v Sloveniji. 4. SDZ obstaja v SZDL, vendar DELUJE AVTONOMNO. SDZ zavrača za vsa povojna leta običajno kadrovsko politiko, ki temelji na političnem monopolu partije. 5. Da ne pride do tiranstva, mora biti OBLAST DELJENA: sodna oblast naj nadzoruje zakonodajno in izvršno vejo oblasti. SDZ bo v politični konkurenci PREDLAGALA IN PODPIRALA SVOJE KANDIDATE. | 6. Zavzemamo se za UČINKOVIT NADZOR države in civilne gružbe NAD OBOROŽENIMI SILAMI, POLICIJO IN OBVEŠČEVALNIMI SLUŽBAMI. 7- SDZ podpira skrb in organizira akcije za ohranjanje NABAVNE, KULTURNE IN ZGODOVINSKE DEDIŠČINE SLOVENCEV, znotraj in zunaj meja SR Slovenije. 8- SDZ se ostro zoperstavlja ZAPRAVLJANJU IN »ODLIVANJU« AKUMULACIJE SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA. 9. SDZ se bo angažirala za ODPRAVO DRŽAVNEGA MONOPOLA NAD ŠOLSTVOM. u 'O. SDZ se zavzema za NEVTRALNO ZUNANJO POLITIKO. „ H. SDZ bo afirmirala NAČELO SPORAZUMEVANJA MED KAZLlCNIMI INTERESI in ji je tuja ideja o kakršnikoli vna-PrRJšnji enotnosti. '2. SDZ se bo zavzemala za PRISTOP SLOVENIJE OZIRO-MA JUGOSLAVIJE K EVROPSKI SKUPNOSTI. ^ *a kaj se bo zavzemal področni odbor SDZ Domžale? 1 • PROGRAM SDZ JE TUDI NAŠ PROGRAM! Zato bo-sodelovali pri njegovem ustvarjanju in uresničeva-n)u- Pomagali bomo svetu in izvršnemu odboru (re-PUbliške) SDZ pri pripravi in izvedbi KONGRESA SDZ, y po našo organizacijo dokončno konstituiral in neiz-risno zapisal v slovensko zgodovino. 2. MAJNIŠKA DEKLARACIJA 1989 je pravzaprav koncentriran nacionalni program, zato jo bomo razmnoževali, razlagali in zanjo zbirali podpise. Če bo-j110 danes kot narod uspeli manifestativno izreči svojo 3sno izraženo voljo, potem bomo jutri sposobni tudi Ustreznih dejanj! v 3. POMAGALI BOMO ODBORU ZA VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC! Zavzemali se bomo za odpravo po-ledic sramotnega procesa proti četverici in še poseb-^° zato, da bo naš podpredsednik Janez Janša čim-Prej na prostosti in da bo nezakonita in nelegitimna °dba za vse štiri tudi formalno razveljavljena. 4. PRIPRAVUALI SE BOMO NA VOLITVE 1990! Zajemali se bomo za spremembo volilne zakonodaje, ako da se odpravi privilegiran položaj partije in pa-*r°natna vloga SZDL, da se čimbolj uveljavi načelo neposrednih volitev ter da se tako odpravi možnost vo-llnih fars, kot smo jih imeli vse doslej. n 5. VKLJUČEVALI SE BOMO V POLITIČNO ŽIVLJENJE PEČINE DOMŽALE! Pri tem bomo poudarjali pomen ODJETNIŠTVA, predvsem tudi privatnih in mešanih Ujetij. Zavzemali se bomo za PRESTRUKTURIRANJE ^OSPODARSTVA v smeri inovativnih, energetsko — De2ahtevnih, tehnološko — visoko razvitih panog. £avzemali se bomo za odpravo posledic krivične poli-SJf do kmetov, posebno v MANJŠIH IN ODDAUENEJ-'b KRAJIH. Skušali bomo izboljšati položaj zaposlenih •ŠOLSTVU, ZDRAVSTVU, KULTURI in v drugih družbe-dejavnostih. Obravnavali bomo EKOLOŠKE PRO-r-EME in se zavzemali za doslednejše varstvo človekovega okolja. ***Priložnost za odpisane*** V SDZ pričakujemo in vabimo predvsem: — tiste, ki doslej zaradi svojega prepričanja, ki ni bilo »na liniji«, sploh niso imeli možnosti za politično delovanje — kristjane, ki so od 1943. leta (Dolomitska izjava) povsem odrezani od politike... — mlade ljudi, ki jim ni vseeno in zato želijo usodo vzeti v svoje roke... — tiste, ki se vsaj včasih vprašajo: »In kaj sem jaz storil za to, kar mislim, da bi moralo biti storjeno?« . . . Novi načini dela komisij *Napovedujemo nastop na volitvah!*** Prepričani smo, da slovenski narod zasluži boljšo skupščino (parlament), kot je sedanja (polovičarstvo pri sprejemanju amandmajev k zvezni ustavi, oklevanje glede usode četverice, volitve v predsedstvo, odlikovanje za Ertla, itd.), zato bomo: - NASTOPILI Z LASTNIMI KANDIDATI, za katere bomo vedeli, da bodo glasovali za takšno slovensko ustavo, kakršno si želimo! - PODPRLI DRUGE KANDIDATE, ki bodo predložili program, ki bo podoben našemu! - ORGANIZIRALI VOLILNI ŠTAB, ki bo pripravil strategijo in taktiko našega nastopanja na volitvah v občinske, republiške in zvezne organe! - VODILI PREDVOLILNO KAMPANJO z agresivnimi marketinškimi metodami, seveda utemeljeno na argumentiranih podatkih in privlačnih toda uresničljivih programih! Spreminjajoči se ZK prilagajajo svoj program tudi komisije Občinskega komiteja. Velikokrat so bile te komisije le smrkav otrok, ki se je držal komiteja za krilo in je v njegovem varnem zavetju premleval in oblikoval že davno sprejeta stališča višjih organov. Sedaj pa se v komisijah oblikujejo samostojni, pluralistični pogledi in svojski komentarji politične stvarnosti. O takšnem, novem vetru smo se pogovarjali z LJUBOM ARSOVOM, predsednikom komisije za družbenoekomske odnose pri OK ZKS Domžale. Kratko poročilo DPM Domžale V aprilu izredno aktivni Zveza Društev prijateljev mladine naše občine je na enem izmed zadnjih sestankov podalo poročilo o izredni aprilski aktivnosti naših pionirjev v osnovnih šolah. Podrobneje si oglejmo le najpomembnejše: Od 30. 3. do 5.4. je po vsej občini potekala, Kurirčkova torbica, ki je bila letos pripravljena s povsem novo vsebino in drugačnimi naloga-mj. Tako so ob tej priložnosti pionirski odredi pripravili posebna glasila, v katerih so predstavili kulturne in zgodovinske znamenitosti kraja, podrobno so opisali svoje kraje itn. Vsako glasilo posebej je bilo svojevrstno in izvirno, tako da jih je republiško DPM pripravilo za razstavo ob srečanju pionirjev v Mariboru kot vzor enkratno urejenih glasil. Najboljši občinski matematiki, ki so zmagali na razrednih tekmovanjih, so se v aprilu pomerili v znanju matematike na OŠ Josip Broz-Tito. Tekmovalo je 120 učencev, ki so se pozneje, med popravljanjem nalog, udeležili raznih dejavnosti, ki jih je pripravila šola. Učenci so bili zaposleni ob računalnikih, ogledali so si lahko video kasete, nekateri so telovadili... Posebej je treba pri tem pohvaliti ravnateljico Andrejo Jarc, ki je našla pokrovitelja tekmovanja, poskrbela za bogate nagrade in nasploh lepo pripravila srečanje. 22. aprila je na Osnovni šoli Matija Blejca-Matevža v Mengšu potekalo občinsko tekmovanje v znanju Vesele šole. Tekmovalo je 125 učencev. Tekmovanje je pohvalno organizirala mengeška mentorica Veronika Drolc. Pohvala pa gre tudi njenemu možu, ki je zbral pokrovitelja tekmovanja. Po odredih so potekale problemske konference na temo Pionirska organizacija — Moja organizacija. Pionirji so pri tem pokazali izredno zanimanje in izvirne ideje ter dobre predloge o tem, kakšna naj bi bila njihova organizacija. Skupne ideje bodo pionirji izoblikovali na občinski problemski konferenci in kasneje predložili predloge republiški v Mariboru. Pionirjem vseh osnovnih šol v naši občini je treba čestitati za izredno aktivnost v aprilu, čestitke pa naj bodo hkrati vzpodbuda za nadaljnje plodno delo. Vesna Sivec Kako se je vaša komisija vključila v partijske reformne tokove? V preteklosti smo predvsem spremljali gospodarsko situacijo v občini in sprejemali dobronamerna, a splošna in neobvezujoča stališča. Sedaj je naš program naravnan v perspektivno iskanje rešitev, ki temelji na soočanju različnih mnenj in usposabljanju našega članstva. V okviru tega načrta ste 20. aprila pripravili odmevni seminar. Skupaj z odborom Gospodarske zbornice smo organizirali celodnevni seminar za vodstvene delavce. Za predavatelja smo povabili prof. dr. Marka Kosa. Osnovna tema je bila optimalna razvojno uspešna organiziranost poslovnega sistema. Koga vse ste povabili na seminar? Prisotnih je bilo 25 direktorjev domžalskih delovnih organizacij, poleg njih pa člani naše komisije in medobčinskega študijskega središča. Predavatelj je predstavil svojo študijo Industrializem in opisal nove procese in organiziranosti, ki so se začele tudi v naši druž- bi: osnove sodobnega podjetja, matrična in teamska organizacija, podjetniški sistem, strateško vodenje, podjetniška kultura, izzivi okolja in naše slabosti, reševanje tehnoloških viškov, naša podjetniška zakonodaja,.. . Kaj pa razprava? Seveda so udeležence zbodle mnoge trditve in predavanja, še večkrat pa so razočarano opozarjali, kako se dejansko zakonodaja zelo razlikuje od načelnih opredelitev. Govorili so o neizvedljivosti stimulativnega nagrajevanja, o vlogi direktorjev, o rentabilnosti, družbeni lastnini, motivaciji, počasnih spremembah zakonodaje in ogromnem razkoraku med teorijo in prakso. V čem vidite prednost takšnega seminarja? Prav gotovo v živem kontaktu z avtorjem zanimive in aktualne študije, Sodelujoči so na seminarju izvedeli še marsikaj novega in tistega, kar bi ob branju knjige ostalo nepotešeno. Poleg tega je bil ta seminar tudi moralna opora tistim direktorjem, ki že delajo na drugačen način, a jim obstoječe razmere in tekoča ekonomska politika še ne potrjujejo pravilnosti njihovih sodobnih usmeritev in delovanj. LIGITROP rov je v mestu Domžale največ.. vendar »Hiter razvoj naše občine je morda najbolj opazen prav v mestu Domžale, ki vsakodnevno raste, se razvija in spreminja pred našimi očmi. Obenem je to center občine, v katerem se odvijajo dejavnosti, pomembne za celo občino, zato ne sme biti nikomur vseeno, kakšno bo naše mesto jutri,« je bila ena izmed misli, izrečenih na skupni seji predsedstev vseh 3 krajevnih konferenc SZDL mesta Domžale in Predsedstva Občinske konference SZDL. Kako živi mesto kot samoupravna politična enota, kako delujejo družbenopolitične organizacije, katerih osnova je najmočnejši kadrovski potencial in ne nazadnje, kakšno je povezovanje, usklajevanje in uresničevanje skupnih interesov in potreb v mestu, so bila le nekatera izmed vprašanj, katerih odgovori naj bi bili vodilo za delo v Domžalah v prihodnje. SOZD Slovenijapapir PAPIRNICA KOLIČEVO Količevo, Papirniška 1 61230 DOMŽALE Razpis kadrovskih štipendij — papirničar, IV. stopnja — 10 štipendij — papirniški tehnik, V. stopnja — 5 štipendij —- kovač, IV. stopnja — 1 štipendija — elektronik, IV. stopnja — 2 štipendiji — pnevmatik, IV. stopnja — 2 štipendiji — strojni tehnik, V. stopnja — 1 štipendija — dipl. strojni inž. VII. stopnja —- 1 štipendija — dipl. elek. inž. VII. stopnja — 1 štipendija Kadrovskih štipendij nismo razpisali v skupnem razpisu, ker smo še vedno v fazi reorganizacije in je iz tega razloga izredno težko presoditi, kateri profili kadrov bodo potrebni v srednjeročnem obdobju. Precej besed je bilo namenjenih neuspešno izvedenim referendumom, ob ugotavljanju vzrokov (padec življenjskega standarda, preširok, a premalo atraktiven program, ki ni zajel potreb (stisk) meščanov, premalo strokovno reševanje nekaterih najaktualnejših problemov, pomanjkanje modernejših pristopov tako pri informiranju kot pri oblikovanju programa ipd.) pa so bile že nakazane nekatere aktivnosti, katerih rezultat naj bi bila morebitna razprava o razpisu »lokalnih« samoprispevkov, katerih potrebnost bi ugotavljali z anketami oz. razgovori z občani. Zanesljivo pa bo potrebno ubrati drugačne poti,.če bomo želeli in hoteli v prihodje priti do posameznega občana. Izbrati bo potrebno novo organiziranost, nove metode in oblike dela, ki bodo za ljudi privlačne. To so problemsko zastavljene razprave, v katerih bo vsak našel svoj interes, svojo uresničitev problema. Treba bo poiskati modernejše poti informiranja (lastno glasilo, radijska postaja, kabelska televizija ipd.), nujna pa bo tudi okrepitev koordinacije na nivoju mesta. Ob tem se že pojavljajo nekatera razmišljanja o enotni KS na celem območju mesta Domžal, vendar o tem ne bi smeli odločati na pamet, prehitro in upoštevajoč le enostranske argumente. Res pa je, da bi mesto kot celota lažje vplivalo na svoj razvoj, pa tudi na občino kot celoto, saj se odločanje zdaj drobi in ob taki drobitvi izgublja tudi moč in enotnost. SZDL še ni prišla do vsakega posameznika, a ji mora biti to osnovni cilj, saj je osebni stik še vedno tisti, Ici je najbolj uspešen, zato razmišljanja o aktivistični mreži po ulicah in soseskah, ki bi pripeljala do vsakogar, pa tudi do resničnih interesov in potreb posameznih območij. Brez strokovnega pristopa pri načrtovanju političnih akcij ne bo šlo, vendar glede na kadrovski potencial v mestu ne bi smelo biti pretežko. Popestrene metode in oblike dela, več dejavnosti v društvih in družbenih organizacijah, večja urejenost stanovanjskih so-sesic (tudi ob pomoči profesionalnih delavcev), večje upoštevanje predlogov, pripomb in pobud iz različnih organiziranih in neorganiziranih razprav — vse to bo zanesljivo prispevalo k aktivnejšim Domžalam. Le te kljub precejšnji urejenosti še marsikaj potrebujejo, zato dela še nekaj časa ne bo zmanjkalo, proučiti pa velja tudi predloge o pridobitvi različnih virov za nove investicije, ki ne bodo startali le na žepe občanov. In ne nazadnje, vendar ob koncu: meščanom ne bi smelo biti vseeno, kako sodelujejo pri oblikovanju in sprejemanju odločitev na ravni občine, ki zadevajo občino, pa največkrat tudi mesto, v katerem živi kar dobra polovica vseh prebivalcev naše občine. Vera Vojska 4. maja so našo občino obiskali predstavniki Slovenskega kegljaškega društva SLOVENIJA iz Riiti-a v Švici. S pokroviteljem OK SZDL Domžale so se pogovarjali o sodelovanju v prihodnje in delovanju društva, ki združuje večje število naših delavcev na delu v Švici. Društvo že 12 let opravlja izjemno pomembno poslanstvo, saj poleg športne dejavnosti, vzdržuje stalno vezi z domovino in skrbi za ohranjanje slovenske narodne identitete slovenskega jezika, naše kulture in običajev. Gostje so si ogledali mesto Domžale, obrtno cono v Trzinu, teniško dvorano v Mengšu, Železno jamo in konjerejski center na Krumperku, kjer so skupaj s člani predsedstva OK SZDL preživeli nekaj prijetnih trenutkov. Z novimi dogovori za skupne akcije in ugodnimi vtisi o naši občini so se vrnili na delo v Švico. slepi in slabovidni ouo vams, šolstvo? na Koroškem Svet za vzgojo in izobraževanje predsedstva OK SZDL Domžale je na nedavni razširjeni seji obravnaval pereča odprta vprašanja domžalskega osnovnega šolstva. Gradivo, ki vsebinsko poglobljeno navaja problematiko na področju vzgoje in izobraževanja zlasti v zvezi s krčenjem dogovorjenega dela programa v Občinski izobraževalni skupnosti, so timsko pripravili svetovalni delavci osnovnih šol v občini. Že navedeno krčenje obsega sredstev je prineslo še dodatne težave v osnovnih šolah na pedagoškem in kadrovsko-orga-nizacijskem področju in poudarilo tudi slabosti, ki niso neposredno vezane na dogovorjeni program Občinske izobraževalne skupnosti v letu 1988, ampak segajo v koncept in vsebino osnovnih šol. V tekočem šolskem letu je bilo v oblike izvajanja podaljšanega bivanja zajetih 5,2 odstotka vseh učencev v prvih in drugih razredih in 0,8 odstotka v tretjih in četrtih razredih (v letu 1988 10, l odstotka). V primerjavi s preteklim letom je opaziti upadanje za 4l,l odstotka v oddelkih podaljšanega bivanja, oziroma kar 74,5 odstotkov če upoštevamo ukinitev celodnevne osnovne šole. Manjša vključenost otrok v oddelke podaljšanega bivanja in ukinitev celodnevne osnovne šole pa sta bistveno vplivala tudi na koriščenje prehrambenih storitev v šolah. Beležen je grozljiv upad šolske prehrane (število zajtrkov se je zmanjšalo za 53 odstotkov, kosil pa za 64 odstotkov). Z zmanjšanimi naročili za posamezne prehrambene enote pa se je pojavil še večji problem izrabe zmogljivosti posameznih kuhinj, kakor tudi problem preveč različne lastne cene za posamezne obroke. Posebej je podčrtan problem cen- tralne in njavečje kuhinje na osnovni šoli Venclja Perka. Ocene in podatki Zavoda SR Slovenije za šolstvo za nekaj let nazaj kažejo dokaj visoko raven vzgojno izobraževalnega dela v občini Domžale. V prizadevanjih za ohranitev že doseženega, kakor tudi še nadaljnje kakovostno dograjevanje posameznih področjih, pa so čiani sveta soglašali z naslednjimi predlogi: — ker je svetovalna služba sestavni del vzgojno izobraževalnih dejavnosti na šoli je prav, da se sprejme normativ tudi za število učencev svetovalnega delavca, — za učence s specifičnimi učnimi težavami in najbolj nadarjene učence bi namenili dodatno uro tedensko v okviru dogovorjenega programa, — nadaljevati je potrebno z uvajanjem nivojskega pouka zlasti pri pouku slovenščine, matematike, tujega jezika, fizike, kemije ... — zagotoviti večjo varnost pri pouku telesne vzgoje (po skupinah z največ 20 učenci), — v dogovorjenem programu Občinske izobraževalne skupnosti poiskati sredstva za plačilo režijskih stroškov malice, — zagotoviti prvim in drugim razredom vključevanje v oddelke podaljšanega bivanja, za kar finančno ne bi bremenili starše. O. H. Letošnji izlet slepih in slabovidnih v prejšnjem mesecu je bil v celoti kulturno usmerjen. Udeležili so se ga člani iz obeh občin. V programu izleta je bil predviden obisk Gosposvetskega polja, Gospe svete in srečanje s pevci in obirske doline. Program so skoraj v celoti izpolnili, saj je organizacijo diktiralo tudi vreme, v popoldanskem času je v presledkih kar močno deževalo. Kulturo so imeli s sabo: iz Kamnika Tomaža Pla-hutnika, ki je igral na citre, s pevskimi točkami ga je spremljal Janez Majcenovič, pester kulturni program pa je povezoval Tone Ftičar. V domači gostilni v Obirju v avstrijski Koroški so pripravili imenitno kulturno prireditev. \ Avtobus, ki je začel svojo pot v Kamniku je sprejel še potnike v Domažlah in Ljubljani. Po krajšem postanku pri Deteljici v Tržiču, so kmalu nadaljevali pot preko Ljubelja. Težav na meji ni bilo in srečno so prispeli v Borovlje. Krajši postanek je bil kar koristen. Možno je bilo kupiti kaj potrebnega, seveda pa tudi kavica ni manjkala. V Celovcu, kamor smo prispeli okrog 12. ure se jim je priključil Jože Rovšek. Izletniice je seznanil z nekaterimi znamenitostmi Celovca in orisal položaj na Koroškem. Po prihodu na Gospo- svetsko polje so si izletniki ogledali knežji kamen kjer so po zgodovinskih virih ustoličevali slovenske kneze. Jože Rovšek je napravil sprehod skozi zgodovino, govoril o odnosih, ki so veljali v času ustoličevanja, dopolnjeval pa ga je Janez Majcenovič, ki je tudi dober poznavalec koroške zgodovine. Med kosilom sta slepim in slabovidnim zaigrala in zapela več pesmi Tomaž Plahutnik in Janez Majcenovič. Pesmim so z zanimanjem prisluhnili tudi drugi gostje in jih z odobravanjem sprejemali. Kmalu so se odpra- Novo otroško igrišče v Mengšu: Otroci so naša prihodnost Mengeš se iz leta v leto bolj razvija, z njim vred pa tudi športni park pod Gobavico. Tako imamo sedaj lepo urejena teniška igrišča, dobro funkcionira večnamenska ploščad, lepo je obnovljeno nogometno igrišče, dokončujejo se dela na igriščih za druge športne panoge, Fittop središče tudi dobiva dokončno zunanjo podobo, piko na i pa je k temu pristavilo Društvo prijateljev mladine Mengeš, ki je dokončalo otroško igrišče ob šoli. Sprva so nameravali postaviti na travnatih površinah le nekaj gugal-nic, a so se po nasvetu krajevne skupnosti Mengeš premislili in se odločili za samostojno otroško igrišče v središču vsega dogajanja. Prva dela so se začela lansko poletje in so trajala vse do pozne jeseni, dokončana pa so bila letos do meseca mladosti. Nekateri se ob tem sprašujejo, zakaj so dela potekala tako dolgo, vendar je razlog v tem, da je ves čas primanjkovalo denarja in da je bilo pri izgradnji vedno premalo zagnanih delovnih krajanov. Kljub temu je ob šoli nastalo lepo otroško ig-i-šče, ki se lepo ujema z okolico. Mengeško otroško igrišče se razprostira na 600 kvadratnih metrih, na katerem je že postavljenih osem igral in velik peskovnik. Tako se bodo mali nadebudneži lahko igrali na gugalnicah, plezalnicah, toboganu, raketi itd. Okoli igrišča pa je pet kompletov miz s klopmi, na katerih bodo lahko počivali očki in mamice, hkrati pa bodo klopi odlično koristile tudi za šolske dejavnosti. Igrišče je obkroženo tudi z nasadom dreves, tako da je igrišče tudi v zdravem okolju. Igrišče je bilo že pred meseci spontano prepuščeno najmlajšim, seveda pa bo treba še kaj dodati in ga tudi obnavljati. Treba je omeniti, da so veliko del opravili prizadevni učenci OŠ Matija Blejca-Matevža Mengeš, velike pohvale pa so vredni tudi vztrajni posamezniki, predvsem članice DPM s prizadevno pred- sednico DPM Domžale Štefko Mlakar na čelu in prav tako izredno aktivno predsednico DPM Mengeš Tanjo Blejc. Veliko so pomagali tudi posamezni obrtniki oz. starši, katerim gre najlepša zahvala. Ob koncu me je Štefka Mlakar zaprosila, da bi tudi vnaprej čimveč staršev stalo društvu ob strani in da bi pomagali otroško igrišče čimprej v celoti urediti in nasploh skrbeti za to novo mengeško pridobitev, ki bo veliko prispevala za boljše počutje najmlajših, stala pa je verjetno najmanj, saj je bilo narejenega veliko prostovoljnega dela. Toda vse to ni bilo zaman, saj ne smemo pozabiti: Otroci so naša prihodnost! Vesna Sivec vili dalje proti Obirju. Tu je bilo srečanje s prosvetnim društvom Valentin Polanšek in njihovim pevskim zborom, ki uspešno deluje že kar 15 let. Ime je društvo dobilo po ustanovitelju in vodji pevskega zbora Valentinu Po-lanšku. Bil je pevovodja, učitelj, glasbenik, gospodarstvenik, pesnik in pisatelj vse do svoje smrti pred 4. leti. Njegovo poslanstvo nadaljuje sin Emanuel. Pevsko društvo je sestavljeno iz pevcev Skupinski posnetek udeležencev na izletu Društva slepih in slabovidnih Dom* žale-Kamnik. vse obirske doline, ki šteje k* kih 600 prebivalcev, samin SlG vencev. V okviru tega društvi delujeta še ženski pevski zbori*' moški kvartet. Po toplem in prisrčnem spr? jemu so nastopili obirski pevci Zapeli so več ubranih, lepih slo venskih narodnih pesmi, nastf pil je tudi kvartet bratov Smr*' nik iz Kort, na koncu pa je 4-1«''' ni Saško, sin pevovodje, zelo r>' zigrano in lepo zapel pesem di zdrava domovina«, kar je v# navzoče raznežilo. Vmes so n'; stopali kamniški gostje, Toma! Plahutnik s citrami in pevski"11 točkami Janez Majcenovič. Be citirali sta slepi avtorici pesi"1 Sonja Bokal in Lidija Klobuča'-s flavto pa je nastopila učenk' osnovne šole iz Stranj Martf? Verovšek. Povezoval je Tone F*' čar. Prijetno popoldne je prehi^ minevalo. Slepi in slabovio< prav tako pa tudi nastopaj^ Korošci in kamniški izvajaj kulturnega programa so -* navdušeni. Tako toplega " iskrenega srečanja ni mogpj doživeti vsak dan. Domačini * Obirja so se veselili ob nastop! pevcev in vseh sodelujočih, 1 kakor so rekli bi bili zelo zad' voljni, če bi večkrat, ne samo0, redkih priložnostih tkali tesne! še medsebojne prijateljske vjj vezi med matično domovino S* venijo in zamejstvom. Dan f ostal vsem v neizbrisnem spol"1 nu. S. Simšič Mladi za SLO in DS: Samozaščita -vedeti in znati V mesecu aprilu je Organizacijski odbor za organizacijo in izvedbo tekmovanja v okviru OK SZDL Domžale pod vodstvom Ranka Cukrova in ob veli' kem sodelovanju osnovne šole Matije Blejca Meri' geš pripravil tekmovanje mladih v poznavanju veščin splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Sodelovale so ekipe vseh osnovnih šol kakor tudi dijaki srednje kovinarske in usnjarske šole in ekipa izven šolske mladine. Udeleženci tekmovanja so v okviru pohoda po območju krajevne skupnosti Mengeš pokazali zadovoljivo znanje iz orientacije, streljanja z zračno puško, prve pomoči in tekmovanja z vedrovko. Zahteven je bil tudi teoretični del, ki je zajemal znanja iz civilne zaščite, prometne vzgoje, orientacije in topografije, učenci pa so pokazali tudi svoje znanje preživetja v najtežjih razmerah, o užitnih in zdravilnih rastlinah, odgovarjali pa so tudi na vprašanja o pomnikih NOB v okolici mengeške šole. Vse ekipe so se pomerile v streljanju, kjer so precejšnjo prednost dobili člani obeh ekip OŠ Edvard Kardelj Trzin. Samo tekmovanje je tako kot že prejšnja leta tudi letos pokazalo, da nekatere šole na tem področju naredijo zelo veliko in učence odlično pripravijo, druge pa precej manj, čeprav je res, da je treb8 tekmovanju tudi nekaj spol* sreče. , Prvo in drugo mesto sta zase? ekipi OŠ Edvard Kardelj Ti| tretje pa druga ekipa OS Jp!'j Broz Tito. Med srednješolci zmagala ekipa SKUŠ V. Prvo«* ščeni ekipi osnovnošolcev sta ^ uvrstili na regijsko tekmovanje, je bilo 20. maja 1989 v kasf Bratstvo in enotnost v LjubljaJ| Izvrsten uspeh je dosegla prva e\ pa OŠ Edvard Kardelj Trzin, W osovjila odlično drugo mesto ,. OŠ Frana Albrehta I Kam"';, Druga ekipa se je uvrstila na d« 1 to mesto. w OK SZDL Domžale se zahvMj je vsem sodelujočim tekmoval"*, njihovim mentorjem, vodstvom *T spremljevalcem, strokovnim lavcem tekmovanja in gostitelj" j, Matije Blejca Mengeš za sodel" j nje in pomoč, ekipi trzinske šol*' se bo udeležila republiškega tek1', vanja pa želimo veliko uspehov športne sreče. O. H' Iščete pravni nasvet, pomoč pri sestavlja' nju vlog v pravnih postopkih pred samouprav' nimi organi in sodišči? Želite zastopanje in zagovor pred sodišči, samoupravnimi organi OZD, SIS in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi? Pomagala vam bosta odvetnika Jože ROZ' MAN in Bojan MAKOVEC iz Mengša, Kidričev* 30. Pri njiju se lahko oglasite vsak ponedeljek od 13. do 15. ure. J Pravno pomoč nudita odvetnika članorfl sindikata brezplačno. Občni zbor Partizana Mengeš: Inventura mengeškega športa Letos se je na rednem občnem zboru društva zbralo več kot stodeset članov in nekaj gostov. Delo društva je predstavil Jože Mlakar. Delo je vodil izvršni odbor društva. Bilo ga je mnogo. V preteklem letu so uredili tla telovadnice, ki so jih ob pomoči DO Helios ostrugali in prelakirali, prav tako so dogradili balinišča v športnem parku 8. julij. Tudi člani teniške sekcije so bili v preteklem letu aktivni na gospodarskem področju, saj so nadaljevali z dokončno ureditvijo teniških igrišč in ogrevalne steze. Ker sredstva, ki jih dobijo od ZTKO in TKS ne zadoščajo, so tudi pri zbiranju dodatnih sredstev člani društva storili marsikaj, da je društvo lahko normalno delalo. Tako je pomagal Edigs kot pokrovitelj, prav tako pa tudi KS Mengeš in mnogi obrtniki ter posamezniki. Delo je bilo pestro in uspešno tudi na področju množičnosti, rekreacije, kakor tudi na Področju tekmovalnega športa. Na občnem zboru so ob tem sprejeli obsežen program dela za letošnje leto, domenili so se o športnem dnevu Mengšanov, razdelili priznanja ter spregovorili o mnogih za krajevni šport pomembnih vidikih ... Predvsem pa je bil občni zbor preglednica, inventura vsega, kar so v enem letu v športu dosegli... Cicibani imajo organizirano Vadbo v dveh skupinah, 55 jih red-str Pbiskuje vadbo in sicer pod _ Okovnim voHctvnm lane [f»nr Girn p "nastiko obiskuje 25 pionirk. J!?d vodstvom Anke Krušnik, Ma-Jy, ^enda in Tanje Roje so se na-». "e gimnastike iz programa mno- tud"6 8'mnastike- Udeležile so se ~} odprtega prvenstva Ljubljane, i u°-bojka v Mengšu je zelo popu-r"a. Skupina pionirk vadi pod pastvom Marjana Trobca. Dekle-so sodelovala na občinskem pr-,venstvu SŠD in odigrale nekaj pritiskih tekem. Mladinke in mladinci vadijo P°d. vodstvom Tihomirja Dimitri-J.V|ča in uspešno tekmujejo v trim- ski medobčinski ligi Domžale- KS Mengeš. Najdaljšo Wnik. Članice in člani vadijo pod vod-•j,v°rn Jožeta Mlakarja in Francke robec. Prav tako uspešno nastopajo v medobčinski ligi. Pripravili P« so tudi že 7. tradicionalni turnir tr P°.kal Indicijo v društvu ima ženska re-vQjac.'Ja- Skupino, ki jo vodijo f £lce Marjanca Lavrič, Franclca 41°.) in Nuša Zalokar obiskuje relr 0 vsen starosti- Tudi moška Kreacija je dobro obiskana, sku-P,"° vodi Jože Cemas. skiV^?rate sekcija ima tri vadbene "Wj vse vodi Mladen Žerjav. Pini pionirk in pionirjev je 3a g -.n°v, večina je opravila izpite 1 «lan, 'n 7. kyu V skupini članov in mladincev je 15 tekmovalcev. Udeležili so se več tekmovanj, pripravili pa so tudi republiški turnir sankukai.Tudi šahisti so dobro delali. K šahovskim uram hodi 22 pionirjev, ki vadijo pod vodstvom Lojzeta Jagodica. Ekipa pionirjev je sodelovala tudi na tekmovanju v Bubenreuthu v ZRN, kjer se je pomerila z ekipo mladincev tamkajšnjega društva — in zmagala. Članska ekipa pa je na istem srečanju prvič izgubila. Izvedli so tudi člansko prvenstvo sekcije-,- na katerem je nastopilo 22 udeležencev. Zmagal je Tone Božič pred Srečkom Audo in Francem Poglajenom. Košarkarji-rekreativci vadijo pod vodstvom Lada Gorjana in sodelujejo v trimski ligi. Teniška sekcija je tudi zelo prizadevna. V skupino pionirjev je vključeno 13 pionirjev. Na občinskem prvenstvu je zmagal Miha Sitar pred Petrom Janežičem in Se-bastijanom Žnidaršičem. Prav tako so sodelovali na republiškem prvenstvu. Člani so sodelovali v veteranski ligi SRS in v medobčinskem tekmovanju Domžale-Komenda-Kamnik-Radomlje-Mengeš. Izvedli so dva klubska turnirja, republiško prvenstvo za pionirje, mladinsko prvenstvo SRS za mladince, odprt turnir Kompas in občinsko prvenstvo. Balinarji so dogradili balinišče, Osebno trgovino i ^Prti: tudi v Jaršah j Vida Koželj jo ^ odprla ! v Srednjih i Jaršah 62 n -- i t last J ^e sem ^e'e'a odpreti Viin° trgovino«, pripoveduje a- ki je lep del svojega živ- ^nJa opravljala delo prodajal-pj, ^ industrijski tovarni IN- ki h t1- >>pa so bili časi ta" a' ua nisem mogla dobiti vseh lj v°'Jenj. Žal mi je! No, niko- da'' PreP°zno- Jaršanom se se- v«c trucnm ponuditi kar naj- Do trgovine Koželj se pride po cesti mimo Bunkeža, nato pa se na prvem odcepu zavije levo. Od tam te do hiše popeljejo kažipoti z napisom TRGOVINA. Praktično na produ ob Kamniški Bistrici najdeš lepo urejeno trgovino z mešanim blagom. Gre za živila, pijače, sadje, zelenjavo, mesnine, ribe. Razen svežega mesa dobiš praktično vse. Poleg tega Vida prodaja tudi drobne oblačilne predmete (nogavice, predpasnike, robce), možno je kupiti keramiko, obetajo pa tudi, da se bodo založili zaradi bližine dveh šol tudi s šolskimi potrebščinami. Pa še delovni čas poglejmo: VIDA KOŽELJ ima odprto vsak dan od 8. do 19. ure, tudi ob sobotah je odprto med 8. in 19. uro, le ob nedeljah bo trgovina odprta od 12. ure. v «u' Jen KriV( sV0j, V, Mejnik na cesti Kamni, naši kamni in mejniki Ze Aškerc je pisal, da smo Slovenci radi postavljali in prestavljali mejnike. Postavljamo jih še danes; najraje ob cestah, da nam ne bi kdo povozil travice. Kaj pa varnost? Se bo voznik, ob skoku otroka na cesto, umaknil v kamen ali povozii otroka? Kaj pa predrta guma in zlomljena os ob takšnem kamnu, ki ga lastnik bližnje parcele postavi kar na cesto. K akciji -10 odstotkov taki mejniki prav gotovo ne prispevajo. Tekst jn foto. 03.08 4. Juriš na Trojico Kolesarski klub HRAST DOB, ki deluje v okviru TVD Partizan Dob je letos že četrtič pripravil JURIŠ na Trojico, ki je letos prvič potekal kot dirka (prej kronometer). Prireditev, katere se je udeležilo blizu 130 udeležencev vseh starosti in iz vse Slovenije, je letos uspela tako po zaslugi prizadevnih organizatorjev kot krajanov Trojice, ki so tudi letos pripravili prisrčen sprejem in srečanje vseh sodelujočih. Rezultati: pionirji B: MARKO JORDAN (Rog), pionirji A: ANDREJ HAUFIMAN (Rog), ml. mladinci: AMBROŽ CEVC (Rog), st. mladinci: ANDRAŽ POUA- NEC (Rog), rekreativci 1: GO-RAZD PODREKAR (J. P. Škofja Loka), rekreativci 2: DAMJAN HOČEVAR (Šoštanj), veterani A: VILI JUVANCIČ (Mladinska knjiga), veterani B: BRANKO DEZ-MAN (Kokrica), veterani C: FRANCU KREŠEVEC (Soča Kobarid), veterani D: ZVUNE OMERZEL (Rog), veterani E: VINKO BABNIK (Stanežiče), ženske: VIDA URŠIČ (JUB Dol). Najhitrejšim med vsemi tekmovalci je bil GORAZD PODREKAR, ki je progo od Doba do Trojice prevozil v času 10:38.40. V. V. Mi smo iploh preverili utrip naše litične vnosti Nasploh? is---- ;n»,a^°''Kor umevam dogajanja okrog c£Zj Praviloma javnost nastopa v lb°nih LP'ih: od tal recimo krajev-0 !»rh pnosti do samih Političnin ^vbrTJavno 'e tist0, kar ni taino in P Wtj °"' "• često pa imamo opra-"brJ;6'0 z javno tajnostjo in tudi "Jtvii -'" Temu nespornemu dej- ne more nihče sprejemljivo intiko rl'a^' 'ahko pa poskusi: v poli- iS* ■ ta so sicer vsakomur odprta vra- pfiŽaniSda mal° >in ie- ki v niej zrel° hitro i * 0d nezre''n sadov pa kaj redn' -° zbolimo 'n to ce'° P° 5IktM ')ot'• ne potrebujemo ničesar n'medn693--- So Pa 'iudie- cel° lidi v ■ '■ ki 'jubijo izrednosti, tu-bli-riemSlcer P° zakoniti poti normal-v'S'T>lh stvari!!! mL !fd°lg uvod! Sicer pa...: kaj bi saj mi itak živimo pred- ^aioir°d uvodov- ker nobene (beri: Swio h tero stvar) stvari ne spelje-le&o „:c.konca. torej se je le treba 'Vod nosti čim d'ie zadržati Pri fecep!' ^Prejemam tudi drugačne 'tev6? Jansa ie pravzaprav prva fief; slovenske pomladi in eno pota*: ejših spričeval sicer obetav-srrJo slpvenske politike. Vsa leta >se. culilj; Vsi za enega, eden za i(u.n navsezadnje smo padli na iz-jiujl.Preslišali smo namreč glas Šlaso ' Pust''' sm°. da nas je preboj ^a'a manjšina, neodločna in *ase 1 rnani cunjava, morda celo rnQ .*e boječa manjšina, ki ji rednega £9anje pomeni nekaj podob-PraVj kakor španska vas, vsaj tako ne J110- Kozlarija, verjetno sploh P°sv-0, da ie č'ovek človek tudi lo, ds0^111 tveganju. Najbolje bi bi-nje »j ' napisali v ustavo, da tvegala Vf kaznivo... Sploh se mi zdi, Beooras'n tudi po krivem dolžimo svojjj'ad za to in ono (smeti pod jem0 ,Predpražnikom pa ne odkri-^^nj' Isrno i'b sanr|i postavili po-Iji krivJj" •)• Skrivamo se pod plašč svojQ °eograda, da bi sami omilili >iw krivdo in s tem zavajamo K°« slovensko javnost... Takole mimogrede ujamem včasih na uho vprašanja, oziroma pripombe, tega ali onega občana, o katerih se mi zdi, da bi določeni ljudje lahko razmislili o njih in dali tudi določen odgovor. Zakaj domžalski Napredek ne postavi pred svojo ploščadjo ob širokih stopnicah, ki so bile obnovljene, pa se spet podirajo, kovinskih držajev, da bi starejši ljudje lažje prišli gor in dol. V Domžalah je veliko starejših ljudi in sam sem že videl, da so pozimi, ko stopnice niso očiščene, kobacali skoraj po vseh štirih po stopnicah. Za tako ograjo oziroma držaje v presledkih na pet metrov bi bil strošek majhen, pa čeprav je o svetem »Ni-koletu« ploščad s stopnicami med predvidenimi za rušenje, glede na podhode in nadhode, ki menda tod nekoč bodo ... Občan ^!^poIje pri Moravčah: Zaradi potreb l*i humanosti i Tudi v krajevni skupnosti Vrhpolje-Zalog, i raJevna organizacija RK vsako leto organizira rvodajalsko akcijo. . Kr vodajalstvo je postalo že tradicija za števil-se in dolgoletne privržence. Vrste krvodajalcev c..iz akcije v akcijo pomlajujejo. Zadnja taka ak-3^ je bila marca letos, udeležilo pa se je je 16 bcanov obeh spolov: kmetov, gospodinj, delav-in obrtnikov. Na odvzemu na Zavodu za .^nsfuzijo v Ljubljani, je bil opravljen odvzem Jihove krvi, skupaj pa so darovali 6 litrov in pol J* dragocene tekočine. Med krvodajalci so bili tu-J. rekorderji. Akcija je v krajevni organizaciji Nečega križa Vrhpolje lepo uspela. Zahvala gre jFedvsem tov. Tereziji Jančar, ki pravi: »Prav je, qj toliko ljudi razume to humano potrebo in ji ne s?feka svojega deleža. Akcijo v naši krajevni ^pnosti zelo podpirajo, saj nam tudi prispeva J:' denarja za krvodajalce. Vesela sem, da sem .rava in da lahko s svojo krvijo pomagam dru-ta?' ^e^m Pa v prihodnje, da bo med nami še več kjh, ki bodo pripravljeni darovati svojo kri. *, Zavedati se moramo, da je kri vedno dobrodo- a Našemu zdravstvu oziroma bolnikom. < Jože Novak Težko opravičilo demanti... Govorice v Mengšu in Loki Zgodilo se je v Loki pri Mengšu. Kdo ve zakaj in iz kakšnih nagibov so začele krožiti govorice, da tovariš TA in TA krade, oz. da je kradel v bližnji zasebni samopostrežni trgovini. Resnica pa je ta, da obtoženi o vsem tem nima niti pojma in da je pred obličjem svoje soseske in znancev - kriv. Prišel je v položaj, da mora brez krivde kriv braniti svoje dobro ime in dokazovati svojo poštenost, dobro ime in ugjed. Žal se to ni zgodilo prvič! Kakorkoli ukrepa, vedno ostaja sum - »kaj pa, če vendarle?« Klofuto za to namenjamo začetniku laži, ki ji pošteni ljudje ne bomo dopustili, da bi med nami postala resnica... MINI MARKET LOKA Razmišljam: Če bo več denarja, potem sem za.. . V javni razpravi o spremembah naše Ustave, v katero se navdušeno vključujejo še bolj navdušene množice, se pojavlja vrsta predlogov, za katere človek včasih sploh ne ve, kaj bi z njimi, pa jih vzameš kar tako. Nepregledne vrste razpra-vljalcev pa iz razprave v razpravo, iz okrogle mize na problemske, sekcijske in ne vem kakšne razprave še (eni imajo abonmaje, drugi pa po službeni dolžnosti, ne ve se pa, kdo je na boljšem ...) ponavljajo pripombe, predloge, opombe, pobude, ki bodo zanesljivo upoštevani, če he zdaj, pa pri poizkusih nove ustave, če takrat ne, pa ob kakšni drugi priložnosti. Uvodničarji, ki jih je menda včasih celo več, kot ostalih (ampak ne v naši občini), pa razmišljajo, upoštevajo predloge, se dopolnjujejo, tako da si včasih kar v zadregi in razmišljaš, ali gre za isto ustavo ali za morda kakšno drugo. Pa nič ne de, važno je, da razpravljamo in razpravljamo, potem pa kar bo, bo. Ena izmed tem, ki buri duhove skoraj na vseh teh razpravah, so naši ljubi SlS-i (samo- upravne interesne skupnosti, če morda še kdo ne ve, kaj pomeni ta kratica), ki še niti polnoletni niso, pa se jih hočemo že kar znebiti in namesto njih iznajti nekaj drugega, boljšega, najbolje pa nekaj takega, kar bi dalo več denarja, ki ga na vseh področjih družbenih dejavnosti močno primanjkuje. Če poenostavim, bi morda lahko delno to področje nadomestili celo s tiskarno denarja, kjer bi si vsak vzel, kar bi rabil, potem o vsebini in drugih formalnostih sploh ne bi bilo potrebno razpravljati. Pa še nekaj se ne moremo dogovoriti. Naj SIS-ev v Ustavi lepo naštejemo »po vrsti kot so hiše v Trsti«, naj naštejemo le najpomembnejše, naj jih rangiramo, določimo prioriteto, ali pa naj namesto naštevanja in ne vem česa še zapišemo v ustavo le določbe o bilanci sredstev za vse družbene dejavnosti, potem pa naj zbori združenega dela odločajo, kam bo kaj šlo. Ko bo zmanjkalo, ali ko ne bo nič, tako ne bo o čem odločati. Zato nisem za naštevanje SIS-ov po nikakršnem vrstnem redu, nisem za nobeno rangiranje in prednostne naloge, sem za bilanco vseh sredstev, ki jih' v teh obubožanih časih lahko še izvlečemo, pa naj si bo to iz neto dohodkov, prihodka ali neposredno iz žepa posameznika. Če pa bo denarja, na osnovi v Ustavi zapisanih vseh SIS-ov, več, potem napišimo vse SlS-e po spisku, pa še izmislimo si kakšnega, da denarja slučajno ne bi zmanjkalo prav za vse. OSA Zanimivo bi bilo zvedeti kaj namerava storiti Heliosova oljarna na Viru, da ne bi več izpuščala v zrak dima. Kot nam piše občan I. C. z Vira je v zadnjem času neznosen tudi smrad. Ta se menda prenaša in širi po kanalizaciji, zato občan I. C. celo predlaga za to kanalizacijo naziv smrdo-vir. Pa seje začelo: Separatisti so tudi med nami... V Domžalah sta dva dogodka v temeljili zamajala in ogrozila obstoj te gospodarsko sicer trdne in uspešne občine. Prvi dogodek je bil neuspeli občinski referendum, ki je jasno pokazal, da meščanom Domžal ni veliko do življenja v skupnosti in solidarnostnega združevanja sredstev: držijo se sebičnega načela, da tako ali tako stanujejo v občinskem središču, ki ga oblastna struktura že zaradi prestiža mora razvijati — na račun ostale občine. Drugi dogodek pa je bil s krvjo izborjeni in po dolgih letih legalnih in ilegalnih borb doseženi ter s svobodnim in demokratičnim referendumom potrjeni cilj separatistov Sv. Trojice: odcepitev od Krtine, ki je na vzhodu in priključitev zahodnemu Dobu (mimogrede: južnjaki — Trojičani pa so bili v prejšnji in ostajajo tudi v novi KS). Oba dogodka sta sprožila globalna kontrarevolucio-narna gibanja. Najočitnejša potekajo na severozahodu občine, kjer sta Radomlje in Mengeš obnovila pogovore o prastari želji, da oblikujeta svojo občino, katere središče bi postal Mengeš, Radomlje pa bi dobile vso suverenost na področju vzhodno od železnice, kar pomeni priključitev (po domače: anšlus) krajevnih skupnosti Preserje, Rova in Homec-Nožice. Pogajalski ekipi obeh naselij se seveda zavedata nevšečnosti, ki bi jih v posameznih KS prinesle priključitve. Zato Nožicam obljubljajo nov gasilski dom in večjo avtonomijo kot Homcu, Homcu obljubljajo industrijski objekt in šolo, Rovam asfaltiranje vseh cest in Preser-jam postavitev cerkve. Če bi se bile Preserje pripravljene trajno odreči imenu svojega kraja na-šoli, Slovenijalesu in železniški postaji (v korist Radomelj), bi jim dovolili imeti tudi pokopališče. Domžalsko občinsko vodstvo je namene seveda razkrilo in zapovedalo milici (ki je po izgradnji nove postaje milice izredno lojalna do organov oblasti in ne razmišlja več o državnem udaru), naj budno spremlja krajevne funkcionarje, še zlasti pa predsednike kulturnih društev. Kulturna društva na severozahodu očitajo Domžalam, da si (glede na nekulturnost svojih meščanov, ki ne gojijo nikakršnega patriotskega odnosa in ne obujajo zgodovinskega spomina (seveda: večina jih je pritepencev!) odrežejo prevelik kos kulturne pogače. Zato so kulturna društva in neformalne skupine kulturno-intelektualnih samozvancev glavno leglo separatizma in iredentizma. Tudi Trzin je že, kljub tradicionalno slabim odnosom z Mengšem, navezal preliminarne stike s severnim sosedom. Trzinski obrtniki namreč vidijo v novi občini večje možnosti za razmah kapitalističnega podjetništva s tujim vlaganjem. Še posebno pa so zagrabili za vabo, da bo sredi novega občinskega grba sekirica. Ampak Trzinci so se ohladili tisti trenutek, ko so izvedeli, da bi morali sprejeti smetišče za novo občino. Zato so stekli na trzinski strani tudi pogovori o priključitvi k Bežigradu, saj je ta občina požela precej simpatij s svojo odločitvijo, da izstopi iz medobčinskega sveta SZDL Nič manj obetavne niso vesti iz vzhodnih provinc. V KS Češnjice so se naveličali hegemonističnih teženj Blagovice, ki jih slednja izvaja z občinskim blagoslovom: priključitev je bila podrobno predstavljena v znemeniti knjigi Razvojne možnosti KS, ki jo je potrdila občinska skupščina. Zato so Češnjičani že vpoklicali narodno zaščito, ki vsak večer zasede položaje nad cesto, ki vodi iz Blagovice. V Češnji-cah zahtevajo tudi spremembo političnega sistema in oblasti! Svoje obtožbe so strnili v geslo: »Ta sistem in občinska oblast sta po vojni za štirikrat zmanjšala število naših prebivalcev, vzela sta nam šolo, ne ščitita naših kul-turno-zgodovinskih spomenikov (pozimi so bili ukradeni bogovi s skoraj vseh križev in znamenj) in nista nam dala niti pljunka asfalta. Hočemo h Kamniku, ki nam je s tuhinjske strani potegnil asfalt do praga!« »Vse, kar smo pridobili med vojno, smo izgubili po njej, v miru! Ko so našo deželo še tlačili okupatorji, smo imeli svojo rdečo moravsko republiko; sedaj v domžalski občini pa imamo le nekakšno krajevno skupnost! Naš bla-gozvočni in spevni moravski jezik je uradno prepovedan, v šoli pa poučujejo naše otroke v slovenski domžalščini!« je poudaril na mitingu Moravškega osvobodilnega gibanja njegov predsednik. Miting je bil na Šlandrovi (Limbarski) gori in se ga je udeležilo 400 ljudi iz Moravske doline, 200 pa jih je prišlo iz Vira, Domžal in Ljubljane. Kot kaže, bo letošnje poletje še zelo vroče. Občinska oblast kani vpoklicati enote TO, da bi tudi z orožjem, če bo treba, zadušila kontrarevolucionarne, iredentistične in separatistične težnje svojih KS. Sestal se je že tudi občinski komite za SLO in naročil občinski upravi naj v treh dneh za skupščino pripravi predlog sprememb občinskega statuta, ki bo občinskim oblastem povečal, krajevnim skupnostim pa zmanjšal pristojnosti. SLEPARATIST I 1 I Osnovna šola v Dragomlja — fakulteta v malem Šola je znanje, znanje je življenje ... Glede na to, ker imam občasni nadzor nad domačim šolskim delom dveh učencev, obiskovalcev osnovne šole Drago-melj, si ne morern kaj, da ne bi na tem mestu posvetil posebno pozornosti učnemu osebju te šole, zlasti pa tovarišici Sonji Malenšek, ker imam pač največ vpogleda prav v njeno nadvse zavzeto in prizadevno delo z otroki. Lasje so mi namreč vstajali pokonci, ko sem letos na seminarju nemškega jezika v Crikvenici, katerega nosilci so bili najuglednejši profesorji iz vseh nemškogovorečih držav, ugotovil, da ima tovarišica Sonja Malenšek pri delu z otroki podobne prijeme, kakor sem se z nji- mi seznanil na seminarju. Vsaj nekatere! Tu mislim zlasti na prepise z dopolnjevanjem, ki od učenca zahtevajo bolj ali manj celega človeka. Tu ni dovolj, da učenci poznajo samo vsebino določenega berila, poznati morajo tudi posamezne stavke, kakor so zapisani v berilu. V ta namen pa je včasih potrebno berilo prebrati tudi večkrat. In tudi sicer se učenci v tej šoli mnogo naučijo, kar je v veliki meri odvisno od osebne angažiranosti I učitelja, od raznih priprav in ta- xj ko dalje. Tudi če določene prije-me vsebuje učni načrt, je od učiteljeve usposobljenosti in prizadevnosti veliko odvisno, kar nesporno ugotavljam pri imenovani učiteljici. Vsi moramo biti hvaležni učiteljem in profesorjem za delo z našimi otroki, starši otrok pa prav posebej, zato želim da starši morebitno »preveliko« zahtevnost hvaležno sprejmejo. Ivček Kepic I ^999999 Življenje ljudi v Moravski dolini med obema vojnama V letu 1987/88 smo se v okviru zgodovinskega krožka odločili, da spoznamo način življenja prebivalcev naše majhne, a lepe Moravske doline v letih od 1918 do 1941, tj. v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno. S pomočjo informatorjev, ki so nam odkrili mnogo zanimivosti iz tedanjega življenja, smo si ustvarili podobo celotne doline nekoč, v veliko pomoč pa nam je bila tudi Kronika župnije in dekanije Moravske ter knjiga Staneta Stražarja, Moravska dolina. Naše delo je vodil prof. zgodovine in etnologije Vojko Kuna-ver. Podatke sem zbrala in uredila Marta Gorjup. Opredelitev Moravska dolina leži v zahodnem delu posavskih gub, med dvema slemenoma: trojanskim in litijskim ter s trboveljsko in zagorsko kotlino tvori podaljšek laške doline. Na vzhodu jo od trboveljske in zagorske doline loči kandrško Sedlo, na severu jo obdaja Podpeško Občni zbor kulturnikov gričevje; od Črnega grabna jo ločita Veliki vrh in Limbarska gora. Meja poteka dalje severno od Ne-gastrna, mimo Gradišča, Preserja in Spodnjih Kosez ter se pri Zalogu stika z Ljubljansko kotlino ... Potem se vzpne do vrha Sv. Trojice in Murovice, pod Veliko vasjo se obrne na vzhod pod Sv. Miklav- žem, Spodnjim in Zgornjim Pre-krom ter Dešnom. Najvišje ležeči naselji sta Kata-rija in Grmače 720 m visoko. V nižini je Moravska dolina rodovitna in daje ugodno osnovo za poljedelstvo, čeprav je ponekod svet tudi zamočvirjen. Skozi Moravsko dolino je že v srednjem veku vodila tovorna pot, zgodovinarji pa domnevajo, da je bila tu ena od stranskih poti rimskega cestnega omrežja. Moravska dolina je bila poseljena že v prazgodovini; Moravče se omenjajo kot središče doline v 13. stoletju. Vseskozi so bile gospodarsko upravno pa tudi kulturno in cerkveno središče doline. 1. Stane Stražar: MORAVSKA DOLINA str.: 17-19. Jezik Moravska govorica, ki je bila nekoč tako zelo značilna za ta kraj in celotno dolino, je ena od vari- »Mengšani smo najboljši! Mengeško Delavsko kulturno društvo Svoboda je imelo v aprilu svoj redni občni zbor, na katerem smo prisluhnili poročilom vodij skupin, izvolili so nov upravni in nadzorni odbor ter sprejeli program dela društev in skupin. Med najbolj aktivnimi in tudi kvalitetnimi je Mešani pevski zbor, ki ga po Habetovem odhodu vodi Matevž Goršič, nekaj težav pa je z njegovim prevozom iz Celja, kar pa rešujejo člani zbora sami. Fokloma skupina šteje kar 42 članov in je prav tako med najbolj aktivnimi, oživljajo pa jo tudi takšna srečanja, kot je bilo z madžarsko folklorno skupino, ki ji bodo obisk vrnili še letos. Na osnovni šoli je pod vodstvom Gorana Lackoviča osnovana v okviru Svobode posebna plesna skupina, v kateri je celo 40 mlajših in 40 nekoliko starejših članov. Hvalevredna pobuda in tudi prvi uspehi so že tu Obuditev dramske skupine pa ni posebno uspela, čeprav je naštudirala izredno zahtevno in dolgo komedijo, pozneje pa je elan popustil. Slavko Pišek kot predsednik DKD Svoboda Mengeš je ugotovil, da je mengeška kulturna dejavnost na najvišjem nivoju v občini, tako po množičnosti kot po kakovosti. Tudi vsi drugi organi delajo brezhibno, tako da je vse v najlepšem redu Pozneje pa se je vendarle pokazalo, tudi z mojimi pripombami, da je mengeška dvorana premalo izkoriščena; da je najslabše, če je prazna, brez prireditev: da so nekatere proslave že same sebi namen, da je premalo povezave s šolskim kulturnim društvom, da ni v Mengšu (kot na primer v Kamniku) osrednjega občinskega gledališkega abonmaja za vso domžalsko občino, da je oddelek Glasbene šole Domžale preveč zaprt v svoje okvire ... da je nasploh prireditev vendarle kar nekaj, vsebina nekaterih prireditev pa je sorazmerno nizka in preveč ponavljajoča se. Kritično mnenje je bilo v glavnem dobro sprejeto, nekaj predlogov je bilo vnesenih tudi v program letošnjega dela. Predstavnik Krajevne skupnosti Peter Janežič je pritrdil, da bi morala biti dvorana večkrat zasedena, Kulturna skupnost Domžale pa bi morala pokazati še več interesa za prireditve v najlepši dvorani v občini. Štefka Mlakar je opravičila svoje kolegice, da ne morejo bolj sodelovati na kulturnem področju, ker jih je večina iz drugih krajev. Marjan Trobec je kot predsednik Mengeške godbe zaprosil za sodelovanje ob 105-ti obletnici godbe. Milan Jenčič pa je Svobodašem podelil priznanje za odlično sodelovanje. Najbolj zaslužnim kulturnim delavcem v Mengšu so podelili skromna priznanja, vse skupaj pa se je izteklo v prijeten kramljajoč večer s kranjsko klobaso. Trije gostje iz občinske prestolnice so zamudili vsa poročila in celoten pogovor o mengeški kulturi (hkrati se je namreč odpirala tudi razstava v Domžalah, to pa žal ni bilo usklajeno), tako da so prišli samo na pol kranjske. Mengeški kulturni utrip pa je kljub spiskom duhovnih potreb krajanov vendarle vreden nekoliko več... Ivan Sivec ant gorenjskega dialekta, čeprav se od njega tudi razlikuje. Leta 1951 je moravski govor za Slovenski jezikovni atlas proučil Sine Logar. Približno na črti Dob—Ihan, kjer prehaja gorenjska ravnina v hribovje, se loči gorenjski govor od moravske variante gorenjščine. Na drugi strani pa značilni moravski dialekt pri Vačah prehaja v medijskega. 2. Stane Stražar: MORAVSKA DOLINA str. 19, 20. Oblika in velikost naselij Oblika in zasnova naselij je bila od nekdaj odvisna od naravnih pogojev. Moravče so bile prometno, gospodarsko in kutlurno središče doline. Stara urbana zasnova trga se je ohranila do danes. Naselja so nastajala zlasti ob cestah proti Lukovici, Zalogu ter Trzinu, kot tudi proti Domžalam in Soteski. To je razvidno tudi iz katastrskih načrtov iz leta 1926. Naselja na Morav-škem imajo izrazito nepravilno gručasto naselbinsko zasnovo (Krašce, Vrhpolje, Drtija, itd). Vzhodno od Moravč pa je precej smaotnih kmetij. 3. Stane Stražar: MORAVSKA DOLINA str. 53 Stavbarstvo Hiše so bile v obdobju od 1918—1941 večinoma še lesene in krite s slamo. Fini in bogati ljudje v Moravčah pa so imeli zidane iz kamna in peščenca. Gradile so se tudi nove hiše in obnavljale stare. Bilo je več oblik: — hiša s hlevom — hiša posebej, hlev posebej — ponekod tudi hlev pod hišo tj. nadhlevni tip hiše, ki je za to področje precej značilen. Strehe so bile slamnate, iz pšenične ali ržene slame. Že nekaj let po I. svetovni vojni so začeli izdelovati opeko iz cementa. Gospodarska poslopja so bila večinoma krita s slamo, le redko z opeko.4. VODOVOD so Moravče dobile leta 1931. Delo je prevzel Higienski zavod iz Ljubljane. Vodovod je bil napeljan s Pogleda; grajen je bil proti predpisom, ker so bili jarki dolgo časa odkopani.5 Vodo je dobilo 80 hiš, stroški pa so bili kar precejšnji. Delno so za vodovod prispevala gospodinjstva, mnogo denarja pa je prispevala Dravska banovina.'1 ELEKTRIKA. Že takoj po I. svetovni vojni je imel vaški odbor načrt, da bi si zgradili svojo elektrarno. Ta naj bi stala pri Pu-kelčevem mlinu. Gradnja je bila opuščena, zaradi priprav za napeljavo elektrike iz Velenja. Morav- Kozolec - toplar na Moravškem pokrit s slamo je eden zadnjih takšnih pomnikov. čani so se zavedali pomembnosti elektrifikacije njihove doline in so se elektrike iz Velenja veselili še leta 1932. Leta 1936 so stekle priprave za gradnjo 20 kv omrežja do Litijske predilnice. Leta 1936 so strasirali daljnovod.7 Elektriko so napeljali jeseni leta 1939 in v začetku leta 1940. Napeljale so jo kranjske elektrarne.8 4. Janez in Marija Tič, Sp. Dobrava 3, Moravče Stanko in Tončka Rebolj, Ne-gastrn 19, Moravče 5. Kronika župnije in dekanije Moravče 6. Stane Stražar: MORAVSKA DOLINA str. 495 7. Stane Stražar: MORAVSKA DOLINA str. 503 8. Kronika župnije in dekanije Moravče Stanovanjska oprema Tradicionalna hiša s tega področja se ni dosti razlikovala od ostalih osrednje slovenskih hiš. Sestavljali so jo hiša, kamra, štibelc, kuhinja, špajza in veža. Črne kuhinje so še obstajale (obstajajo). Imeli so tudi zidane štedilnike, po prvi svetovni vojni pa se pojavijo tudi železni štedilniki (gašperč-ki). Kuhinja je bila opremljena z burklami, greblo, veselico; na zidu je visel sklednik ter police za lonce. Skrinje so tedaj še obstajale, bile so poslikane z različnimi okraski in prizori. Uporabljali so jih za shranjevanje obleke. Počasi jih vedno bolj nadomeščajo omare. V uporabi so bile še zibelke, imele so tudi pletene koše. Zibelka je bila lesena, dolga I m, s tečajem in krivino, da se je gugala. Pri straneh sta bila dva primeža za pozi-bavanje. Poslikane so bile z različnimi prizori.9 9. Janez in Marija Tič, Sp. Dobrava 3, Moravče Ceste in promet Cestna povezava Moravske doline s Črnim grabnom in Savsko do- lino je že zelo stara. To je glavna cesta v smeri V—Z. ZiJ je bila tudi cesta od Prevoj,s'' Vrbo, Prevaljo in Komavec. D1! cesta je potekala vzporedno & savja, mimo Javorščice in VrW lja, nato še dve: ena skozi in Izlake, druga pa preko/. Glavno cesto iz Moravč proti J bu pa so zgradili že leta ! 898- Prvi kolesarji so se pojavil' pred letom 1930. Zanimanje** iesarjenje je bilo veliko, saj so* li kolesarji od leta 1937 pri So* skem društvu svoj odsek. Te 2 784 Universale 2 769 Universale A v to hiša 3 - 769 Ljubljana 3 745 Edigs 4 745 Meso Kamnik 2 726 Prašičereja Ihan 3 721 upokojenka 3 720 upokojenka 2 710 Magos 4 705 VVO Domžale 4 700 Tosama Integral 4 700 Ljubljana 3 700 UKC Ljubljana 5 698 Toko 4 695 Emona Merkur 3 693 Tosama 3 688 Ind uplati 2 685 Universale 3 684 Mltnostroj OŠ Maksa 3 680 Pečarja Črnuče Galvanizacija 3 679 Martinjak 1 675 Napredek 2 . 675 Samost. obrtnik Temeljno sodišče 2 673 v L i ubijani 1 671 Mlinostroj 4 670 Llniversale Cestno podjetje 3 670 Ljubljana 2 670 Planika Mojca 2 670 Samost. obrtnik y 670 Konšck 2 669 Tosama 664 Napredek 3 662 Napredek 2 658 Klicu — Napredek 3 655 Let Mengeš 3 654 Toko 3 654 HeKos 3 653 Bistro Kurent 2 650 Absolvent 643 642 ke Ivan Trzin 46. Prce Ana. V. Vlahoviča 1 d. Domžale 47. Topličan Drago. Kamniška 12. Domžale 48. Pevec Mateja. Miševa 22, Domžale 49. Peterka Hema, C. padlih borcev 51. Domžale 50. Gruden Marta, V. Vlahoviča 3. Domžale 51. Krapež Milko. V. Vlahoviča 3. Domžale 52. Oordevič Zdenko. Kidričeva 2. Mengeš 53. Deisinger Romana. V. Vlahoviča 4. Domžale 54. Ajtnik Igor, Ljubljanska 95, Domžale 55. Flis Ana. Simona Jenka 10, Domžale 56. Dime Nikolaj. Ihan 45. Domžale 57. Cunk Silva. Pelechova 82. Radomlje 58. Flis Katarina, Tabor 14, Domžale 59. Golob Brigita, Glavarjeva 13/a, Mengeš 60. Slokarn Stane. Pristava 3, Mengeš ' 61. Kokalj Irena, Selo pri Ihanu 39, Domžale 62. Kepic Vanja, Peternelova 13, Domžale 63. Novak Mojca. Triglavska 2, Radomlje 64. Todorovič Zoran, Trnjava 24, Lukovica 65. Avdič Ibrahim. Savska 52, Domžale 66. Jarc Darja. Brejčeva 19, Domžale 67. Merčun Irena, Ljubljanska 92, Domžale 68. ŠTebir Urška, Jemčeva 25. Trzin 69. Potočnik Mirko. Ljubljanska 23, Dob 70. Močnik Irena, Na zavrleh 4 a, Domžale 71. Šmid Marinka, Ljubljanska 83. Domžale 72. Reščič-Selko Helena, Hauptmanova 37, Domžale 73. Tomič Vlastimir, Krtina 47, Dob 74. Alič Rezija, Savska 52, Domžale 75. Seferaj Ajkuna. Češenik 16, Dob 76. Trifunovič Dušan, Ljube Šercerja 4, Domžale 77. Topolovec Tatjana. V. Vlahoviča I e, Domžale 78. Ivačič Boštjan, Poljska pol 5, * Domžale 79. Starin Zinka, Ihan 74, Domžale 80. Avbelj Anica, Dragomelj 71, Domžale 81. Tramte Marija, Tovarniška 57, Preserje 82. Klepič Mira. Krtina 40, Dob 83. Deisingcr Silvija, V. Vlahoviča 4 c, Domžale 84. Pavlovič Aleksander, Trdinov trg 6, Mengeš 85. Mcžan Viktorija. Ul. Meng. skup. 10. Mengeš 86. Gorjup Robert. Jožetu Luke 23, Radomlje 87. Leve Pavla, Ljubljanska 76, Domžale 88. Maksimovič Jovan ka, Študljanska 41, Domžale 89. Klopčič Amalija. Dešen 16. Kresnice 90. Cerar Fani, Kokošnje 12, Dob 91. Vodlan Suzana, Ul. talcev 21, Domžale 92. Andelkovič Grujica, Krtina 47, Dob 93. Slana Antonija, Lukovica 46, Lukovica 94. Pišljar Ervin, V. Vlahoviča 4 d, Domžale 95. Dovč Janja, Zupančičeva 11, Domžale 96. Prašnički Dragica, Pirš J. Luke 3, Radomlje 97. Gregorin Simona, V. Vlahoviča I c. Domžale 98. Radič Iso, Ljubljanska 85. Domžale 99. Vidovič Janez. Kidričeva 29, Mengeš 100. Tomovič Jovica. Brejčeva 19, Domžale 10!. Kralj Bernarda, Ljubljanska 83. Domžale 102. Zec Hidajet. Ulica talcev 10, Mengeš « 103. Šmigoc Olga. Glavarjeva 15. Mengeš 104. Žnidarič Karel, Mačkovci 11, Domžale 105. Račič Hata, Prešernova 31. Mengeš 106. Škrijclj Setdo, Ljubljanska 85, Domžale 107. FcrličGertruda. Ljubljanska 97, Domžale 108. Baričevič Marjan. Tomšičeva 36. Mengeš 109. Dolič Hasan. Ropretova 16; Mengeš ! 10. Pantelič Vera, Ljubljanska 87 111. Šircelj Cvetka. Koliška 6. Vir 112. Svrtan Ana, Bukovičeva 37, Vir, Domžale 113. Dizdarevič Zahid, Kolodvorska 11, Domžale 114. Kalač Harum. Grajska 2, Loka. Mengeš 115. Maric Dragolja. Podrečje 3, Domžale 116. Vurušič Nada. Pelechova 35, Preserje 117. Fidora Vida. študljanska 36, Domžale 118. Manolev Manol. Savska 2, Domžale 119. Grubič Jovanka. Šlandrova 20, Domžale 120. Slojanovič Dobrila. Savska 2. Domžale 121. Veličkovič Miroljub. Grajska 2, t oka. Mengeš 4 639 Tosama DO Razvojni 3 639 zavod Domžale Tobačna tovarna 3 635 Ljubljana Dom počitka 2 635 Mengeš Slovenijales 2 632 Radomlje 5 625 Resnik Maks 3 625 Adria airvvavs 2 625 Konim 2 620 PM Domžale 2 620 upokojenka 5 619 Termit 2 618 Induplati 3 615 DU Domžale Bolnica dr. P. Držaja, 3 615 Ljubljana 3 615 Alpetour 2 612 Induplati 2 61 1 Toko ■ 2 608 VVO Domžale 3 605 PTT Ljubljana Slovenijales 5 604 Radomlje 3 600 OK ZK Domžale 4 592 Termit Domžale 4 590 Utok Domžale 3 588 Samost. obrtnik 3 585 Banka Domžale 4 580 Banka Domžale 2 580 Utok 4 578 Mlini Žito 4 577 Vrplet 3 574 Mojca Lukovica 2 570 ZGP Ljubljana 3 561 Trak Mengeš Metalka 3 560 Ljubljana Ključavničar 4 560 Horvat Jože 3 559 Planika Mojca 2 558 VVO Domžale 2 540 Mojca Lukovica Lunder Šilar 2 540 Ljubljana 4 .'. 537 Melodija Mengeš ČOP DELO 3 535 Ljubljana 3 534 Peterlin Fdigs Frizer 3 533 Vida Mlakar 2 532 Papirnica Jugobanka 3 530 Ljubljana 2 530 Agroemona 1 528 Napredek 3 528 Papirnica Pletenina 2 525 Ljubljana Polikem 3 . 525 Ljubljana 2 524 AS Bar Dob 3 524 Melodija Mengeš 4 524 Tosama Domžale Papirnica 3 522 Količevo Kovinoplastika 2 520 llič 3 520 SCT Ljubljana BISTRO Avija ' 1 514 Ljubljana 6 513 Ingrad Ljubljana Dime Janez 3 506 Domžale Peterlin Janez, 4 500 Domžale Klinični center 3 495 Ljubljana Papirnica 4 495 . Količevo OS Jurij Vega 2 493 Moravče Varnost 1 493 Ljubljana 4 489 SCT Ljubljana 2 480 Pacurnica Emona Globtour. 2 480 Ljubljana Zdravstveni dom 4 480 Domžale 3 470 ZG Ljubljana Papirnica 3 465 Količevo 4 461 SKUP Domžale 2 455 Induplati Jarše Samostojni 3 454 obrtnik i+i 451 122. Mekič Idrija, Kidričeva 9, Dom počitka Mengeš 4 437 Mengeš 123. Mitrovska Jelena, Vegova 13. Moravče 4 435 VVO Domžale 124. Kallak Enisa, Trdinova 13, Domžale 3 433 SKUŠ Domžale 125. Mujič Juro, Zg. Jarše 21 Papirnica 4 431 Količevo 126. Slojanovič Javorka, Rakefova 25. Trzin 3 430 Inval. upok. 127. Bartulovič Anto. Papirnica Glavarjeva 13, Mengeš 4 423 Količevo 128. Grimšič Bogomila, Ul. Bratov Kotar 12 1 420 upokojenka 129. Šabič Mirsada, Stobovska 3, Domžale 2 415 Eta Kamnik 130. Maličevič Vinko, Dermaslijeva 12, Mengeš 3 414 Lek Ljubljana 131. Durič Mirjana, Pelechova 35, Radomlje 3 413 Induplati Jarše 132. Trpič Nevenka, Ihan 159, OŠ Šiandrove Domžale 4 412 brigade 133. Džafič Husein, Heroja Vasje 5. Moravče 3 407 Eta Kamnik 134. Piliček Olga, Ljubljanska 87, Domžale 3 402 Tosama Domžale 135. Mijailovič Durdija, Ljubljanska 138, Domžale 3 401 Lek Ljubljana 136. Fabjan Roben, OF 17, Mengeš 3 400 1MP Ljubljana 137. Kočan Hafiz, Sr. Jarše 1, Papirnica Domžale 4 397 Količevo 138. Markova Trivuna, OŠ Venclja Perka Ljubljanska 58 4 395 139. Avdič Šemso, Trzinska 16, Loka pri Mengšu 2 394 Eta Kamnik 140. Bajramovič Zahida, Papirnica Papirniška 1 l/a 4 387 Količevo 141. Mušič Aljo, C. Radomeljske čete 8 4 381 Titan Kamnik 142. Dordevič Miodrag, Kamniška 14, Domžale 4 380 Papirnica 143. Božilova Rodna, Trojane 16, Trojane 4 378 Konšek 144. Dugič Milorad, Krakovska Slovenijales 10 a, Domžale 4 364 Radomlje 145. Vučkič Ferida, Medicinska Slamnikarska 27, Mengeš 3 360 fakulteta Lj. 146. Skenderevič Nizar, Sr. Jarše 31. Domžale 3 342 Papirnica 147. Hadžič Zahida, Žnidaršičeva 11, Vir 5 333 Toko 148. Jurišič Kata, Blejčeva 32, Slovenijales Mengeš 2 330 Radomlje 149. Bodirogič Ljubica, Pelechova 35, Preserje 3 313 Induplati 150. Maksimovič Dragan, Ljubljanska 11 a, Domžale 3 304 Papirnica 151. Brglez Pavla, Ljubljanska 84/a, Domžale 301 Universale 152. Grubešič Savo. Krašce 2, Pivovarna Moravče 4 240 Ljubljana 153. Ličina Umka, Krašce 2,; Moravče 4 235 Eta Kamnik PROSILCI. KI NE IZPOLNJUJEJO RAZPISNIH POGOJEV r, ■ , ■ ■ , Delovna organizacija . Priimek in ime, naslov i Opomba prosilca ' 5., 6. 7. 8. 9. 10. II. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24: 25. 26. Karabašič Rebija, TOKO Domžale Homec, V. Ulica 7, Radomlje Andročec Vesna, Ulica UKC Ljubljana 7. avgusta 13, Dob Tkalec Zemka, Tosama Domžale Zupančičeva 11, Domžale Černivec Mihael, Hclios Domžale Bukovčeva 20, Domžale Adrovič Scjfo, Srednje Ulok Kamnik Jarše 23, Radomlje Šišarica Tankosava Zupančičeva 9. Domžale Klisarič Ksenija, Umekova 20, Domžale Isajlovič Miloran, Dermastjeva 14, Mengeš Smolnikar Jana, Perkova 17, Domžale Majetič Ismeta, C. heroja Vasja 5, Moravče Vakselj Marjeta, Ihan 19. Domžale Astra Ljubljana Mojca Lukovica Papirnica Količevo Jugobanka Ljubljana Eta Kamnik TERMIT Domžale TOSAMA Domžale Hojkar Vesna, Krakovska 10 a, Domžale Cencelj Marinka, OŠ Venclja Perka Ljubljanska 97, Domžale Dime Tonček, Induplati Jarše V. Vlahoviča I b, Domžale Jakopič Meta, Lekarna Ljubljana Podsmrečje 8 a, Blagovica Bradač Lojze, Novak Milan Obrtniška 7. Domžale Lah Breda, S. Jenka 9, Napredek Domžale Domžale Guberinlč Darinka Pot za bistrico 65, Domžale Šmid Adolf, Ljubljanska 110, Domžale Šabotič Husein, Dob ob Mirni, K PD Mirna Bencina Marko. Dob ob Mirni, KPD Mirna Avbelj Jelka, Hribarjeva 16, Mengeš Jarc Veldin Vesna, Ljubljanska 83, Domžale Ikič Senad, Jama 3. Mengeš Cizerle Daniela, Lobodova 4, Domžale Kampovič Samka. C. padlih borcev 52, Domžale Rcpnik Vida, TOSAMA Domžale SKUŠ Domžale FILC Mengeš TOKO Domžale LEK Ljubljana Papirnica Količevo Slovenijales Radomlje ne živi na istem naslovu presega OD ne živi na istem naslovu žena ni zaposlena ne živi na istem naslovu presega OD ne živi na istem naslovu na tem naslovu je nepoznan ne živi na istem naslovu presega OD ne živi na istem naslovu presega OD presega OD presega OD presega OD presega OD presega OD solastnik večjega premoženja presega OD ne prebiva na naslovu, kjer je stalno prijavljen ne prebiva naijaslovu, kjer je stalno prijavljen umaknila vlogo komisiji ogled ni bil omogočen ne živi na istem ,. naslovu presega OD ne živi na istem naslovu nima stalnega bivanja na tem naslovu Todorovič Bosiljka, V. Vlahoviča 2 .d, Domžale Ramadan Sala, Prešernova 50, Domžale Tosama Domžale OŠ Šiandrove brigade mož ni 7.aposlen Komunalno podjetje Domžale žena ni zaposlena SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE Odbor za solidarnost Helena KERČ, I, r. Sprejem otrok v enote WO občine Domžale za šolsko leto 1989/90 Komisije za sprejem otrok v WO so 12., 13. in 14.4.1989 obravnavale prošnje za sprejem otrok v vrtce občine Domžale. Najprej so komisije rešile vse prošnje za premestitve iz vrtca v vrtec v okviru WO občine Domžale. Teh premestitev je bilo 105. Nato so komisije sprejele 313 novincev, ki bodo lahko začeli obiskovati vrtce s 1.9.1989. Tako kot lani je tudi letos ostalo precej prošenj za sprejem v VVO nerešenih. Od 313 prošenj je ostalo nerešenih 200, od tega največ za območje Domžal, Mengša in Radomelj. Ob sprejemu otrok v VVO so komisije upoštevale naslednje prednostne kriterije: — prošnje oddane do 1.4.1989, — starost otroka najmanj 11 mesecev s 1.12.1989, — redna zaposlitev obeh staršev, — stalno bivališče v občini Domžale, — socialno ekonomsko stanje družine: nizek dohodek družinskega člana, otroci iz nepopolnih družin, otroci staršev študentov, otroci iz začasno nepopolnih družin — oče na odsluženju vojaškega roka, starši na začasnem delu v tujini, trije ali več otrok v družini, vzgojna zanemarjenost, — težje zdravstveno stanje družine, — težaven delovni čas staršev, — razvojno zaostali otroci, — odložen vpis v osnovno šolo, — vrstni red vloženih prošenj. ENOTE DOMŽALE Komisijo za sprejem otrok v VVO so sestavljali: Kos Lrika, Ukmar Nuša. Haler Marika. Gostič Bojana, Rojnik Helena, Babic Francka, Satler Nada, Je-rina Marija. Koželj Mojca, Jerman Mija. * . PROSTA MESTA: 2 let 3 let -4 let 5 let 7 let 52 mest 24 mest 18 mesl 11 mest 18 mest SPREJETI DOJENČKI: Dremelj Uroš. Žebovec Tanja. Andrejka Rok. Savernik Andrej. Souissi Amina, Mandič Jelena, Lončari* ček Simona. Kučko Marijo. Šuštar Bojana. Ccrar Denis. Kopač Simona, Sijam-hažič Esmina, Sijamhažič Nermina, 'Mejak Saša. Sršen An/':. Rošker Janko, Gasparič Uma, Jurišič Bojan. Gambiro-ža Tomaž, Košmerlj Gregor, Mačinko-vič Luka. Simakovič Pamela, Iskra Katja. Maksimovič Sandra, Vcrbole Krisli-na. Trstenjak Simona. Slojanovič Milena. Ncčimer Jan. Gros Jure, Levačič Teja. Gregorič Anže, Vuk Mateja. Gru-jovič Žarko. Kržišnik Tea, Dizdarevič Jasna. Spasova Vesna, Cerar Janez, Cerar Jana. Potokar Neža, Kolbl Sara, Kos Anja. Češka David, Bračun Peter, Jukič Bojana, Rozman Manca, Balažic Katarina, Stupica Peter. Kupljenik Rok, Šetinc Mateja, Cerar Lucija. Križ-nar Klemen. Černagoj Gregor. PREDŠOLSKI: Cioropečnik Klara, Kupljenik Ana. Trstenjak Monika, Jukič Boris. Jarc Nina. Kmetic Uroš. Perko Andraž. Marincelj Jan, Krašovec Lo-vro. Cerar Klemen, Cigul Nina. Kokalj Marko, Kokalj Matjaž. Rosic Davor, Klemene Ana. Peterka Andrej, Tiganj Zemir. Šlebir Maja. Zabret Peter, Ku-navar Tina. Hrovat Tamara. Kečkeš Špela. Šinkovec Maša. Pustotnik Maja. Gros Jaka. Janičevič Danijel. Babnik Polona. Kuduzovič Dejan. Janičevič Goran. Kečkeš Polona, Zahirovič Jasmina. Jcrinič Danijela. Gjergjek Milja. Pcslotnik Petra, Perko Helena, Gregorič Aleš. Banko Tjaša, Gambiroža Cioran. Pečar Vesna, Pižmoht Jana, Ci-puševa Karolina, Prusnik Blaž. Rape Urška. Hrastovec Špela, Cerar Tina, Mlakar Gregor. Cerar Dean, Girandon Lenart, Pančur Neža. Šinkarčuk Ivana, Ostojič Aleksandar. Simon Klemen. Kos Boris. Pavlin Žiga. Repovž Vito. Pavlovič Denis. Kavčič Ana. Šavorn Malej. Žalig Rozi, Limovšek Sara. Drča Andrej. Kuhelj Miha, Bračič Maruša. Vučkovič Nataša. Bogataj Tadej. Ne-krep Nejc. Bajec Nika. Kavka Andraž. Gale Matija. Ncčimer Manca. Škedel Ana. ODKLONJENI DOJENČKI: Suhorepec Bojan. Grmov-šek Tanja, Erič Jasna. Pavlic Nika. Bo-rošak Boris. Mladenovič Bogdan. Podgoršek Malic. Bolarič Kristina. Majstro-vič Aleksandar. Drča Janez. Kunavar Manca. Pendič Kristina. Kotnik Anže. Gradtn Gal. Cirtkovič Sandra. Cipušev Boris. Zahirovič Sabina. Salkič Selve-din. Develak Jan, Kozlevčar Marko. Prijatelj Andreja. Cerar Miha. Vidmar Matevž. Lovša Andrej, Gostinčar Ma- lej. Grohar Katarina, Groznik Tanja, Opara Anže. Ris Dejan. Hrovat Robert, Behič Indira, Kos Špela. Putanec Urška, Hančič Rok. Radončič Dino. Lenič Luka, Dolenc Tamara, Pestner Blaž. Bašagič Sabina. Hafizovič Alcn, Januš Eva, Kuduzovič Fikret. PREDŠOLSKI: Adrovič Elvis, Hadžič Alan. Kos Špela. Bregar Katarina, Kr-njajič Boštjan. Kos Janez, Drobcž. Aleš, Miiosavijevič David, Janežič Maja. La-zič Aleksandar, Trajkov Slave, Šuštar Anita, Bcvc Katja, Baver Klemen, Pen-ko Borut, Kuhelj Barbara. Ccrar Gašper. Zupančič Gregor, Kegel Katarina. Virk Anže, Tomažič Nina, Dremelj Gregor. Muhič Sanela, Sušnik Tina. Podgorelec Jure, Burja Matic. Alibegič Šemsudin. Korbar Ingrid, Žle Tamara, Bajramlič Sanel, Kuhar Dejan. Ružič Dalibor. Maljan Klemen. Vrhovac Suzana. Prašni kar Klemen, Virijcvič Danijel. Hajrič Amela. Kopač Polona, Huth Janez, Hec Alan, Škrjanec Tine, Goropečnik Klemen, Kocjančič Grega, Bega novic Edita. Leveč Nejc. Vikič Denis. Podgorelec Gregor, Pire Katja. Luža! David, Lužar Alan, Drobež Niko. Radončič Damir, Kovic Matej. ENOTE MENGEŠ Komisijo za sprejem otrok v VVO so sestavljali: Blejc Tanja, Repnik Vanda, Gostič Bojana, Roglič Milena, Ž i beri Zdravka, Sitar Marta. Silar Mojca, Jerman Mija. Komisija je pri sprejemu mengeških dojenčkov upoštevala še naslednja dva dodatna kriterija: za sprejem v družinsko varstvo — slabše zdravstveno stanje otroka (potrdilo zdravnika), za sprejem v vrtec Trzin — le en otrok iz družine za vključitev v vrtec in vsaj eden od staršev zaposlen na relaciji Ljublja- PROSTA MESTA: 1- 2 let 25 mest v Mengšu in 18 mest v Trzinu 2— 3 let 9 mest 3— 4 let 5 mest 4- 5 let -5 — 7 let 3 mesta SPREJETI DOJENČKI: Enota Mengeš: Mirt Aleksandra. Osolin Žiga. Fabjan Luka, Lo-žar Miha, Labrovič Kaja, Korelc Gregor. Sušnik Suzana. Smrekar Staša, Tratnjek Ula. Behrič Manca, Behrič Edita, Lackovič Anej, Zec Šemsa. Grum Mateja. Sršen Mojca, Ikič Edin. Gavrič Goran. Burgar Blaž, Štraus-Di-milrijevič Zoran. Enota Trzin: Josimo-vič Dragan. Kastelic Miha. Kušar Tadeja. Žagar Aleksandra. Jalušič Nina, Janežič Luka. Senica Sandra. Gale Maja. Božič Tamara, Marolt Uroš. Reberšek Kaja. Kažič Naslju. Novinec Gregor. Kuna Igor. Pcčanac Katarina. Rovan-šek Špela. Čehjjn Peter. Burgar Petra. Družinsko varstvo: Novak Saša. Šoper Jan. Hren Domen, Roudi Eva. Slaraši-nič Nina. Oman Aljaž. PREDŠOLSKI: Kuhar Aljoša. Sršen Manca. Vrankar Urban, Burgar Rok. Novak Domen. Zaletelj Luka. Špehar Dejan. Verbančič Za na, Kažič Blaž. Zec Šerif. Gavrič Igor. Hren Matic. Dornik Blaž. Vrhovnik Robert. Bajec Špela. Avdič Darko. Gratzcr Anže, ODKLONJENI DOJENČKI: Kosec Tina, Jenko Uroš. Veselic Rok. Mikiavčič Boštjan. Kosec Miha. Jerebic Barbara. Behrič Dejan. Djordjevič Samo, Čebulj Maja. Radulo-vič Tina. Mihelčič Tomaž. Agapito Astrid. PREDŠOLSKI: Stojič Marija. Hočevar Nejc, Riber Matija, Ocepek Marjan, Gogala Irena, Pire Primož, Praštalo Maja. Krajne Matija, Blejc Nina. Veselic Andraž. Hribar Anja, Hribar Simon. Zabret Milena, Bregar Roxana. Repnik Peter. Podgoršek Špela, Jenko Kristina, Poljanšek Petra, Poljanšek Špela,'Behrič Enisa, Pogačar Uroš, Bolta Matevž, Dcjanovič Milan, Kimovcc Anže. Krajne Miha, Urbane Malej. Behrič Sanja, Gerlica Aljoša, Pinterič Jana. Ro-ber Jaka. Klavžar Petra, Lemič Sašo. Dornik Anja. Urbane Gašper. Mujčič Safet. ENOTA TRZIN Komisijo za sprejem otrok v VVO so sestavljali: Šenk Jelka, Mušič Majda. Gostič Bojana, Jerman Mija. PROSTA MESTA: 1- 2 let 2- 3 let 3- 4 let 4- 5 let 5- 7 let 11 mest 6 mest 5 mest SPREJETI DOJENČKI: Jurič Marko, Mioč Eva, Meric Elvis, Cvjctkovič Dejan. Kopri-vec Gašper, Filipovič Dragana, Filipo-vič Dragan, Jcrak Alja. Ceglar Luka, Korelc Ines, Blatnik Tjaša. PREDŠOLSKI: Cvjetkovic Robert, Meric Denis, More Lin, Nemce Janez, Bizjak Matic, Kralj Simon, Jurič Klavdija. Papler Jure. Majer Igor. ODKLONJENI Milanovič Dragana. Plemenita! Maj, Turk Daniel. Lipušček Tina, Cunder Rok. ENOTA RADOMLJE Komisijo za sprejem otrok v VVO so sestavljali: Jereb Dragan. Goslič Bojana. Klobučar Metka, Jerman Mija. PROSTA MESTA: 1- 2 let 2- 3 let 3- 5 let 5-7 let 10 mest 4 mesta SPREJETI DOJENČKI: Mav Denis, Pavlovič Patricija. Vlahovič Marko, Škornik Urška. Narat Milan. Repanšck Sašo, Gor-jup Tina, Hribar Eva, Rankovič Štela. Igiič Urban. PREDŠOLSKI: Urbanija Klemen, Kru-šič Ana-Marija, Zupan Gregor, Slobod-nik Gašper. ODKLONJENI DOJENČKI: Škerlak Tilen, Bernot Romana, Farčnik Nina, Pavlic Tina, Ambrož Gregor, Rifl-Šraj Uroš. PREDŠOLSKI: Kmet Matjaž, Urbane Rok, Cerar Luka. Krajačič Vasja, Uča-kar Katarina. Vavpetič Nives, Preliv všek Klavdija, Pejčin Miroljub, Nastran David, Lukali Simon. Orc.šnik David, Slobodnik Miha, Serko Špela, Borovnik Matevž. Krajačič Vili, Osol-nik Ana. Kern Domen, Malnar Robert, ENOTI VIR IN KOLIČEVO Komisijo za sprejem otrok v VVO so sestavljali: Gostič Bojana, Sabol Štefan, Jeras Franc, Luin Janja, Mav Marjeta. Jerman Mija. PROSTA MESTA VIR: 1— 2 let 18 mest 2- 3 let 3 mesta .3-4 let - 4- 5 let - 5- 7 let - SPREJETI DOJENČKI: Kersnik Teja, Tomič Maja. Ilov ar Saša. Hribar Eva, Mavsar Maja. Stergar Anže. Ropič Miha. Vrankar Erika, Marinček Anže. Avbclj Nocl. Pramenko Nejc. Sušnik Špela. Prelov-šek Nina, Velkavrh Manca, Lenček Tanja. Kurmanšek Karmen. Hlebce Polona. Pire Gašper. PREDŠOLSiv Tomič Saša. šper. Pele Taj. Tić Ga- ODKLONJENI Brnol Maja. Komalar Matevž, Rad-kovič Gregor. Goršek Klavdija. Pire Nejc. Bašič Domen, Gregorc Teja, Mu-šič-Gregorc Marko. PROSTA MESTA KOLIČEVO: 2- 3 let 15 mest 3— 5 let 6 mest 5 —7 let 8 mest SPREJETI Sagmeisler Anja, Prelovšek Matej, Čučkin Barbara, 'Lavrenčie Mirt, La-vrenčič Aljaž,.Ličina Irma, Jenič Rok. Cerar Andrej, Jeras Matej. Mesič Boštjan. Slapar Anja, Balažič Gregor. Graj-zar Katarina, Klarič Mario. Pristav Matej. Hribjir Natalija. Pavlovič Adrijana, Čuk Tilen, Gluhakovič Ružica, Mušič Anja. Lenarčič Miha. Ličina Zijad, Je-mec Tomaž. Jenko Nejc, Slegnar Peter. Capuder Gaj. Cerar Urša, Cerar Barbara. Stražar Tadej. ODKLONJENI Bašič Klemen ENOTA PRESERJE Komisijo za sprejem otrok v VVO so sestavljali: Jereb Dragan, Gostič Bojana. Jurčič Marinka, Jerman Mija. PROSTA MESTA: 2-4.5 let 4,5-7 let 11 mest 7 mesl SPREJETI Šuštar Andreja, Šuštar Petra, Bodiro-gič Merina, Berovič Daša. Baltič Sabina, Korošec Maruša, Pernjek Mateja, Novak Benjamin, Juračič Uroš, Letnar Anita. Majhen Sandi, Prašnikar Darja, Borec Marko, Repanšek Andraž, Bernot Igor, Vavpetič Bojan, Drolc Blaž, Komlanc Katja. ODKLONJENI Drljepan Lucijami ENOTA RODICA Komisijo za sprejem otrok v VVO so sestavljali: Bevc Marija, Gostič Bojana, Zalokar Ivanka, Jerman Mija. PROSTA MESTA: I 2 let 5 mest 2—3,5 let 8 mest 3.5 — 5 let 2 mesta 5 —7 let 5 mest SPREJETI DOJENČKI: Horvat Katja, Cerar Tomaž. Nahtigal Andreja. Jamnik Brina, Ravnikar Katja. PREDŠOLSKI: Galir Deni, Razpotnik Miha, Mehič Denis, Kropf Jan, Narobe Marko, Sitar Katarina, Smrkolj Nina, Kolar Katarina, Slabič Erika, Jeras Lauru. Galir Ivan, Bider Simon, Hribar Matej, Nahtigal Boštjan. Kramberger Ana. ODKLONJENI DOJENČKI: Stegnar Marko. Vrenjak Rok. Zaje Luka, Tratnik Andrej, Gorše Špela, Zgonc Matic, Narat Luka. PREDŠOLSKI: Podgornik Tina. ENOTA IHAN Komisijo za sprejem otrok v VVO so sestavljali: Serajnik-Zadnik Maja, Gostič Bojana. Zavašnik Marija, Jerman Mija. PROSTA MESTA: 1-2,5 let 2,5-4 let 4-7 let 8 mest 2 mesta SPREJETI Petruševski Larisa, Drobnič Bine. Jane Tadeja. Mežnar Tjaša, Horvat Urša, Maleš Matevž, Rokavec Tina, Močnik Tomaž. Hozjan Gregor, Vrankar Matevž. ODKLONJENI Majcen Damjana. Balažič Rok, Jug Tanja. Markovič Dijana. Mikiavec Miha. Smid Monjjka, Gabor Vesna. Hozjan Sebasljan, Cerar Andreja. Cevcc Spela. Na sklepe komisij za sprejem otrok v VVO se starši lahko pritožijo na svet VVO občine Domžale, Domžale Savska 3 v roku 30 dni od objave v Občinskem poročevalcu. Uprava VVO občine Domžale DOM POČITKA MENGEŠ Glavni trg 13 Razpisuje po sklepu delavskega sveta Doma počitka Mengeš z dne 24. 4. 1989 javno licitacijo za prodajo rabljenih osnovnih sredstev in inventarja: — okna in vrata — električna friteza — plinski kotel — plinski štedilnik — RP kuhinjski elementi Licitacija bo v sredo 14. junija 1989 ob 10. uri dopoldne na dvorišču Doma počitka Mengeš, Glavni trg 13. Ogled predmetov za prodajo bo možen 2 uri pred licitacijo. Pred pričetkom licitacije morajo interesenti plačati 10 % kavcije od izklicne cene. N« Zoisovi 30 je Stane Sušnik odprl novo storitveno delavnico: storitve na Viru Novo storitveno delavnico je na viru, na Zoisovi 30 (v bližini bivše gosi Ine Ribič oz. Mizarstvu Marjana Smolnikarja) odprl domaćin 26-ktfni STANE SUŠNIK. Stane se je avtoelektrikarske-ga poklica izučil v Avtohiši v Ljubljani, kjer je polnih 6 Set deial pretežno na obnovi karamboli ranih vozil RENAULT oz. PEUGEOT. Delo je bilo sicer zanimivo, postavi te pa pred množico vsa kovrstnih problemov, saj se mo- raš lotiti vsakega posebej, ko pa dve vozili praktično nista v enaki okvari... Izkušnje so mu kmalu navrgle idejo, da bi se osamosvojil. To je storil prvega aprila in odtlej lahko opravite različne avtoelektrikarske storitve na gornjem naslovu, montirate nov radijski avtomobilski sprejemnik ali kaj podobnega. Odprto ima vsak dan od 9,—15. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Staneta lahko pokličete tudi na telefon 723-137. Nov. mlad storitvenik pričakuje, da ga obiščejo stranke. Stanetu želimo, da se glede obiska uresničijo njegova pričakovanja, strankam pa — da se glede kakovosti njegovih uslug uresničijo njihova... B. Občinska organizacija Rdečega križa Domžale Občinska organizacija Rdečega križa pripravlja v občini Domžale 21. vse slovensko akcijo zbiranja oblačil, obutve, posteljnine, šotore, pohištva in tekstilnih odpadkov. Akcija zbiranja bo prvi četrtek v mesecu juniju 1.6.1989 od 17.—19. ure. — Akcija zbiranja bo potekala po določenih zbirnih centrih, kamor bodo občani dostavili darovane predmete. — Organiziran bo tudi štab akcije; telefonska št. štaba je 721-246. Za večje predmete (pohištvo) sporočite po telefonu teden dni pred pričetkom akcije. NAMEN IN CIUI AKCIJE: Z akcijo želimo uresničevati predvsem naslednje cilje: — razvijanje socialistične solidarnosti med ljudmi, — ustvarjanje novih možnosti za sprotno reševanje socialne problematike in potreb po tovrstni pomoči, — razvijanje solidarnosti med organizacijami RKS in RKJ z odstopanjem dela zbranega blaga, — obnavljanje zalog za pomoč v morebitnih naravnih ali drugih hudih nesrečah v SRS, SFRJ ali v tujini, — preverjanje organizacijske, mobilizacijske in operativne spodobnosti organizacij RKS, — opozarjanje na pomen zbiranja sekundarnih surovin in njihovega vračanja industriji, še posebej tekstilnih odpadkov, neuporabnega tekstilnega blaga in papirja. 1. KS VENCLJA PERKA (sedež, pisarna — KS — bivša OS) 2. DRUŠTVO UPOKOJENCEV (Simona Jenka — bloki) 3. DOM UPOKOJENCEV - VHOD Cesta talcev 4. STARI DOM UPOKOJENCEV SIS — Ljubjanska c. 36 5. HALA KOMUNALNEGA CENTRA vhod zadaj 6. POKLICNA ŠOLA DOMŽALE nasproti Heliosa Ljubljanska c. 105 7. OŠ ŠLANDROVE BRIGADE glavni vhod 8. TRGOVINA ZABORŠT - RAPE , 9. KSIhan gasilski dom 10. GASILSKI DOM STUDA 11. GLAVNO SKLADIŠČE Zaklonišče stanovanj,-poslovnega bloka (SPB-1) parkirišča pod bloki vhod iz Železniške postaje Domžale 12. KS MENGEŠ - Dom upokojencev Mengeš — Samopostrežba Blejčeva — Loka — Gasilski dom 13. KS JARŠE Gasilski dom Jarše 14. KS RADOMLJE OŠ Radomlje 15. KSVIR KS Vir 16. KS DOB OŠ Dob 17. KS TRZIN OŠ Trzin 18. KS Dragomelj Pšata OŠ Dragomelj Občane opozarjamo, da bo; mo akcijo zaključili ob 19. uf zato naprošamo, da dostavijo predmete do 17. ure. Predmete bomo zbirali še dodatno v glaV' nem skladišču in ne po zbirnih centrih Domžale, SPB-1 (zaklonišče) drugo sredo v mesecu juniju od 16. do 18. ure. Predmete dostavite na ta naslov. Vsa gospodinjstva bodo prejela pisma občanom. Opozarjamo, da pouličnega zbiranja ne bo. Zbiranje je organizirano p*j zbirnih centrih kot so navedeni in objavljeni. OBČINSKA ORGANIZACIJA RK DOMŽALE Štab akcije človeku se zdi, da ne more biti res. V prvomajskih praznikih s° neznani storilci demolirali igrala in onečedili okolico vrtca G* belica v SPB 2. Ko so se malčki po praznikih vrnili v vrtec, so s? liki. soočili z razdejanjem, rezultat pa so tudi otroške solze na s DOBER DAN, OBČAN: Na njegovo šestdesetletnico sem malo zamudila, praznoval jo je v lanskem letu, vendar nič zato. Naš zvesti sodelavec Jože Novak, ki nas že več let kot dve desetletji zasipa z različnimi članki (k sreči ne samo nas!), se je prijazno odzval našemu vabilu in tu so slike, ki sestavljajo njegovo življenje. Štajerec do danes... Prvi kamenček v mozaiku Jožetovega življenja je iz Lačne gore nad oplotnico, kjer se je rodil v delavski družini in kmalu ostal sirota ob materi, ki je morala v službo; pokojnine namreč ni bilo. Jože se dobro spominja svojega odhoda. Bilo je poletje in imel je 11 let. K srednje velikemu kmetu je šel. Bil je varuška kmetovih otrok (vsako leto je bil eden več...), pastir, deklica za vse. Težki časi, spanje na hlevu, pa krmljenje živali pred odhodov v pol ure oddaljeno šolo brez šolske torbice in včasih celo brez malice, ki je bila največkrat košček kruha, jabolko. Pri naštevanju opravil, ki se jih je naučil, ko mu je v očeh še tlelo otroštvo, si pomaga z rokami in spomini oživijo. Aprilska cvetna nedelja ... bombardiranje... pa prvi obiski partizanov, ki jih je v temnih nočeh spremljal skozi špranje senika, kjer je spal. Stopanje v življenje... »Hrane je bilo bolj malo«, zgovorno pripovedujejo njegove roke, oči in usta, zato smo se veselili praznikov, ko je bila na mizi potica in več mesa. Vmes pa delo, težačenje v gozdu, oranje z voli, rezanje trte, obrezovanje sadnih dreves in kdo bi vedel, kaj še.« Vse to znam še danes!« se Jože nagajivo nasmehne ob mojem vprašanju. Proti koncu vojne pa vstop v enoto VDV, pa hkrati prve in poslednje bitke, v katerih je kot sedemnajstlet- nik vsak dan zrl smrti v oči. Spomini na boje s Tatari, na zadrževanje Bolgarov, so boleči, nepozabni, vmes pa skrb, kam in kako po vojni. Nekaj časa je bil v obmejnih enotah — spominja se Viča pri Dravogradu in Drave polne orožja, avtomobilov... Snubili so ga za šolanje v Rusiji, pa ni bil za to, tudi mati bi ga imela rada ob sebi v novem domu. Dela pa malo, premalo. Najprej delo po kmetijah, kar je bilo dovolj le za preživetje, nato Granitna industrija Cezlak nad Oplotnico. Moj sogovornik vstane in mi pokaže, kako je kot »vol« s sodelavci vlačil težke kamne, iz katerih so delali granitne kocke. On pa si je želel več in odšel v Cinkarno Celje. Nato razpis, ki mu je spremenil življenje. Miličnik Leta 1948 seje odločil, da svoje življenje spremeni. Prijavil se je na razpis za miličnike, uspešno opravil preizkus in dobil v Sentrupertu na Dolenjskem prvo službo. Tej so sledile druge v Mokronogu, pa v Treb-njah — od tu se spominja zavarovanja prihoda tov. Tita, bežnega srečanja z njim — »šta tu radiš, druže?« Nato Grosuplje, vmes uspešno opravljena šola za vzgojitelja službenih psov in 1959. leta prihod v Moravče, kjer je kot vodja varnostnega okoliša in namestnik komandirja ostal vse do reorganizacije te postaje. »Sprva smo hodili kar peš, tudi po 36 km naenkrat,« obuja spomine Jože, nato so bila kolesa (Partizan — na obroke), pa motorji in avtomobili, vedno boljše! v tem času se je preselil tudi na Vrhpolje in se odločil, da zapusti miličniško uniformo. Še nekaj let službe v Ljubljani in zaslužena pokojnina in začetek nekega novega življenja. Aktivnost od glave do pete v ks Vrhpolje-Zaloge skoraj ni aktivnosti, pri kateri ne bi sodeloval. Je »tajnik« KS, požrtvovalen aktivist SZDL in ZZB NOV, član Izvršnega odbora Društva upokojencev (zadolžen za šport in kulturo), pa aktivist Rdečega križa, krvodajalec, vmes so še pohodi, informiranje in planinstvo. Ko se spominja, kako sta z ženo prvič stopila na Triglav, se mi zdi, da mu je pri srcu še posebej toplo. Pisanje je njegova velika ljubezen, ki ni opazna samo v občinskem poročevalcu, temveč tudi v TV15. Vzajemnosti, članke pa so mu objavili tudi v Nedeljskem dnevniku. Kmečkem glasu in kaju (pa ne vročem, se glasno nasmeje ._..). Najbolj je vesel, ko gre v naravo, ko se pogovarja z ljudmi, jih intervjuva, napiše članek in čaka. in tu se Jože resnično razjezi: Ljudje me sprašujejo, kdaj bo članek objavljen, pravim jim. počakajte, članka pa ni in ni. Njemu je vseeno, ljudje pa čakajo in jim ni vseeno, vsake objave članka je vesel in ga nestrpno pričakuje. Madona, Jože, si ti dosleden... mu včasih kdo reče v KS, ko positnari in hoče. da se vse uredi tako, kot je treba. Ne boste verjeli, ampak administracija ga veseli, vendar Jože ni birokrat, le dosleden je: najprej do sebe, pa tudi do drugih, vsak še tako suhoparen zapisnik pod njegovimi rokami oživi, je del njegovih prizadevanj. Njegovi predali so prazni, sklepi realizirani. Vesel je. ker se v KS. kjer živi. premika na vseh področjih in to po zaslugi mladih, zagotavlja Jože, saj mladi, kot je naš Vinko (predsednik sveta KS — KEPEC imajo ideje; mi starejši pa jih pri tem podpremo, svetujemo, se nagajivo nasmehne, in je videti najbolj zadovoljen človek na svetu. Zato ga skrbi, kako se bodo realizirali krajevni samoprispevki, od katerih ljudje veliko pričakujejo, inflacija pa dela svoje, kaj bi govoril... jezen je tudi zaradi nedoslednosti drugih, ki vpliva tudi na njegovo delo. Svoje sodelavce spoštuje, ima jih rad in se jim tudi ob tej priliki zahvaljuje za sodelovanje, pa naj bi bilo tako tudi vnaprej. Za kavico bo... Tudi žena se je pred kratkim upokojila, tako bosta zdaj več skupaj. »Jaz bom pisal, ona fotografirala,« se široko nasmehne,« za honorar pa bova šla na kavico.« »Rad ima svoje hčerke in vnuke, najstarejši je ravnokar v vojski. Letos je dobil tudi Priznanje OF (ob tej priliki se spet zahvali), ima pa še veliko drugih priznanj, vendar se mi zdi, da so mu krajevna najljubša. Jože s krajevno skupnostjo diha, s svojimi pogovori z ljudmi, z vsakdanjimi srečanji z majhnimi posebnostmi, ki pod njegovim peoresom postajajo velika, bogati življenje sebi in okoli sebe. Rada bi bila enkrat zraven, ko Jože zagleda svoj objavljen članek. Kar vidim ga, kako se mu zasvetijo oči, kako se usta raztegnejo v smeh. kako tudi z mimiko rok izraža veselje in je vsaej trenutek zanesljivo najsrečnejši človek na svetu. Ko ga ob koncu povprašam po njegovih željah, jih skoraj ni. Rad bi le bolj zadovoljne ljudi, veliko zdravja in manjše cene, ker sicer ne ve, kam bomo prišli. Je pa optimist, čeprav mu je ob tem žal nekaterih zamujenih priložnosti,« ki jih uvidiš šele, ko si star,« se zresni. Hvala ti, dragi sodelavec, upam, da tvoje 70. letnice ne bomo zamudili, do tedaj pa srečno! Vera Vojska I Pišem naj, pravijo I »Spaka« sredi I mesta... Ali res? Naj se tokrat lotim slovitega SPB (stanovanjsko-poslovnega bloka v Domžalah). »Napiši kaj o njem,« so mi že mnogokrat rekli, »v vse se vtakneš, v to spako, v to sramoto Domžal pa ne,« mi je zabrusila neka gospa, ki že dolgo živi med nami in bi se pobila, da Domžale ne bi bile take, kot so. Pa ji ne dam prav. Do SPB ima omenjena gospa tak odpor, da je bila vsa za-'ipla, ko me je rotila k pisanju. Sto oči ima petdeset »malarjev« in vsake so drugačne. Arhitekti so si stavbo zamislili, jo narisali, enkrat, dvakrat, petkrat, predvideli vse mogoče in tudi nemogoče, skušali ustreči želji investitorja in kamen na kamen, pa je nastala palača. Pa so prišli drugi, vsak s svojim kamnom in drugačnimi dejami, in palača je taka kakršno vidimo, vsak malar s svojimi očmi. O stavbi je bilo že veliko rečenega in napisanega. Pa naj še jaz svoje rečem. Naj mi gospa in še kdo, ki mu gre črna bajta sredi Domžal na bruhanje, zameri ali ne. Meni je SPB stavba všeč. všeč po zunanjem videzu in kompozicijski zasnovi. Vpeč mi je tudi čelna temna fasada, čeprav sem ogret za živahne, tople barve. Navdušuje me tudi razgibanost in plastičnost na vse strani. Noben gradbeni ali kakršenkoli strokovnjak nisem, le vrhunskega sistema, stavb, v obliki kocke ne prenesem. Toda, arhitekti, oblikovalci, investitorji, lastniki in vsi, ki ste imeli pri končni obliki zgradbe kaj zraven, razpišite, prosim vas, natečaj, z visoko nagrado tistemu, ki bo naredil pasaže, ki so sestavni del zgradbe, bolj človeške. Zdaj so nemogoče in tako odbijajoče, da ni besed za to. Obe glavni pasaže in kup prehodov med njima, so tako strahotno pusti, da bog pomagaj, da v njih človeka poleti zebe kot bi rekel Finžgar. Pa ne samo zaradi mraza, ki ga povzroča večni prepih v še takem brezvetrju. Človeka mrazi neskončna, umazana širina betona, brez ene same žive barve na njem, razen čečkarij po zidovih, ki je otrokom, ki v tej puščobi stanujejo, menda edino razvedrilo. Zato moj klic v sili vsem Domžalčanom, še posebno tistim, ki jim je SPB življenjsko pomemben, storite kaj, da bodo omenjene pasaže v tej zgradbi dobile dostojnejši, toplejši, privlačni, prijetnejši in človeški značaj. Obračam se na oblikovalce vseh vrst, umetnike, slikarje, turistične delavce, gospodarstvenike, propagandiste, glasbenike in vse, ki imajo kakršnokoli idejo za prijetno okolje, predvsem pa tiste, ki so te pasaže naredili take kot so. Po svetu smo že videli nekaj podobnih hodnikov med visokimi zgradbami. Ampak povsod je čutiti življenje, vrvež. Povsod se nekaj tolče, vpije, glasba vseh vrst, peče, šiva, svetlika, frfata z oblačili, spodaj, zgoraj in ob strani se nekaj premika. Pa naj bo tudi kič, samo, da se nekaj premika. Pri nas pa hlad, strašen hlad. Ob dežju pa še majhna jezerca (pred Orkičevim avtomobilom), ki ga preskoči, če moreš ali pa stopi vanj! Če pa se zamislimo, da v tej hiši stanujejo tudi ljudje in otroci, veliko otrok, ki potrebujejo zelenje, igrišča, ptičje petje, veliko prostora, potem človeka v resnici zazebe. Poleti zebe. In prav nič se ne čudim, da precej teh otrok preživi prosti čas v hali Komunalnega centra, ki je samo čez cesto, in, da tedaj, v popoldanskih in večernih urah, ko so v dvorani razne skupine športnikov s trenerji, ki bi morali po dogovoru skrbeti za red v dvorani dopuščajo in celo želijo, da pride noter kdorkoli hoče gledati treninge vrhunskih športnikov ali pa se izživljati na dvoransko opremo, ki jo je vsepovsod polno, ker pač ni nobenega skladišča. In ti otroci se imajo nad čem izživljati. Kobacajo, plezajo, trgajo, vrežejo, razbijajo, praskajo, čečka-jo po stenah in premaknejo vse, kar ni »prišvasano«. Kdo je kriv, se ve. Pa jih včasih najdem, besen, da bi jih zdrobil, toda, ko ga imam v rokah, vsega trepetajočega in ob misli v kakšnem okolju živi, se mi zasmili. Še enega nisem udaril in ga najbrž tudi ne bom. Trdim pa, da je vzgoja v šoli in tudi doma tista, ki sili otroke na ulice, da dajejo pečat kraju, v katerem živijo. Morda je sodba o SPB v Domžalah, ki se je komaj rodil prezgodnja in preostra, ampak, vsi, ki hodijo tod okoli, pa naj bodo tuji ali domači, pa le vidijo vse to. Menim, da bi natečaj ali kaka druga akcija za spremembo zunanjega videza v osrčju SPB dosegla svoj namen. Močno pa dvomim, da se bo vsaj za milimeter premaknilo in spremenilo. Vsak bo rekel, to ni moja skrb, to naj drugi uredijo. Pa smo tam. Po jugoslovansko! Andrej Zaje I Borut Zalokar odprl v Sr. Jaršah za ekologijo pomemben objekt: »Odpad« za lepšo okolico Naposled lahko obvestimo občane o vnovični vpeljavi ekološko pomembne dejavnosti ODPADA — gre za zbiranje in odkup odpadnih surovin. Ta prostor so našli v Srednjih Jaršah 8 (severno od Gasilskega doma). Zbirali in odkupovali bodo: — barvne kovine — železo — papir Odprto: ponedeljek od 15. do 18. ure sreda od 15.30 do 18.30 četrtek od 15. do 18. ure sobota od 9. do 12. ure Občane vabijo, da se navedenih odpadnih surovin znebijo, plačali jim bodo takoj, to je ob predaji. »Pri Marički« in »Piramida« - dve novi trgovini v Dragomlju Že nekaj desetletij je preteklo, odkar je prenehala s svojo dejavnostjo trgovina pri Setnikarju. V to vrzel oziroma praznino pa je napravil prvi korak PAVLE ZOR£ z ženo Maričko in odprl samostojno samopostrežno trgovino »Pri Marički« nasproti bivše restavracije Medved. To je prijazna, dobro založena trgovina na drobno (mimogrede: zadnjič mi je v njej uspelo dobiti celo pšenične otrobe, za katere je dostikrat velika stiska). Pri nakupu za vrednost nad petnajst starih milijonov kupcu nudi ugodnost s 5 odstotnim popustom. Da bi nevtraliziral to nenavadno trgovinsko praznino, se je odločil za odprtje trgovine z mešanim blagom tudi Stane VELUŠČEK z ženo Minko (idejo o novi trgovini je menda imel že pred Zor-cem). Trgovina se nahaja ob cesti, ki Št. Pavel povezuje z Dragom-Ijem ali na začetku tistega dela Dragomlja, ki mu pravimo »Na zavrteh«. V »Piramidi«, ki je za razliko od trgovine »Pri Marički« klasična trgovina, ima pa zato za ravnotežje abstraktno ime, je možno naročiti belo tehniko, tehnične predmete za gospodinjstvo, manjša kmetijska orodja, lesna tvoriva kakor furnir, žagan les, letve, obloge ..., dalje gradbeni material, keramiko, lepila ter razne dele za kmetijske stroje. Prodaja po naročilu je posebej ugodna za kmetijske proizvajalce, ki čas iskanja in letanja po prodajalnah za raznimi rezervnimi deli lahko koristno porabijo pri upravljanju kmetijske dejavnosti, svoje želje in potrebe pa raje zaupajo »Piramidi«. Ker se je Dragomelj v zadnjih letih s prihodom novih Dragom-Ijanov izdatno povečal, menim, da sta glede na ponudbe obe trgovini upravičeni; privatna dejavnost pa pridobiva na svoji veljavi prav gotovo ne od včeraj. Vse, ki boste brali ta zapis, prisrčno vabimo, da si obe trgovini ogledate in se sami prepričate o solidni postrežbi in ponudbi. Prav zanimivo: zakonca Zore sta se odločila za trgovino novejšega tipa, pač pa z domačim imenom, zakonca Velušček pa sta se navdušila za klasično trgovino z abstraktnim imenom. Vsekakor dopolnjevanje tu in tam. Vsa ta desetletja po vojni smo nergali, da v Dragomlju ne nimamo trgovine ne mesnice, ne frizerskega ne brivskega salona, ne samostojnega kulturnega oziroma zabaviščnega prostora, ne cerkve ... in še marsičesa ne. Dolgoletna želja po trgovini se nam je torej uresničila. Tako smo že bolj postali okno v svet. Sicer pa Dragomelj ni od muh, kakor bi nekdo morda pomislil. Po zaslugi bivše restavracije Medved, odličnih Buričevih piščancev, kvalitetnega strojenja kož, ribogojstva ... je Dragomelj postal znan tudi zunaj slovenskih meja. Škoda je le, da je znan tudi po zloglasnem drago-meljskem ovinku, ki mu pristojni očitno ne privoščijo opremitve z ustreznimi prometnimi znaki. Natančno tako. In če bi me ob koncu kdo vprašal, za katero trgovino bolj navijam, bi enoglasno odgovoril, da za obe enako: vsakdo pa se bo kajpak odločal po svojih željah in potrebah. Na tem mestu v imenu somišljenikov izrekam posebno novim Dragomljanom priznanje, ker so v naš kraj prinesli veliko svežine, za katero zadnji dokaz sta obe novi trgovini. Ivček Kepic ŠPORTNI DOGODKI V DOMŽALSKI OBČINI • ŠPORTNI DOGODKI V DOMŽALSKI OBČINI • ŠPORTNI DOGODKI V DOM Zveza telesnokulturnih organizacij občine Domžale in Partizan Slovenije pripravljata: Ti fpT i n tri V okviru programov občinskega praznika, bosta Partizan Slovenije in ZTKO Domžale, v soboto, 10. junija 1989, organizirala v Športnem parku Domžale celodnevno prireditev pod geslom »RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE«. Prireditev bo širšega slovenskega pomena, pripravili pa jo bodo v tesnem sodelovanju sredstev informiranja — radia, TV, radia glas Ljubljana, dnevnega časopisja (Dela, Dnevnika, Občinskega poročevalca). S prireditvijo želijo sodelujočim in TV gledalcem predstaviti športno rekreacijo kot vsebino vsakdana sodobnega človeka. Rekreacija prispeva k dobremu počutju, zdravju in veselju in sploh kvaliteti življenja ter kot dejavnost, ki ni samo neprijeten fizični napor, temveč tudi užitek. S to prireditvijo se bodo Partizan in športne organizacije iz Domžal vključile tudi v akcijo »Razgibajmo življenje«, saj bi ta lahko pomenila vzgib za hitrejši razvoj športne rekreacije. Celotna^Drireditev bo realizirana ob pomoči stroke, vendar pa na zabaven, lahkoten, dopadljiv, nevsiljiv in seveda kulturen način. Na prireditvi bodo predstavniki posameznih zvrsti rekreacije sodelujočim povedali, pokazali in svetovali — demonstrirali — čimveč informacij o teh dejavno- stih (zgoščeno bo to prikazano tudi v neposrednem TV prenosu). Da bo prireditev karseda množična, bodo organizirali tudi nekaj turnirjev v različnih športnih dejavnostih, popestrili pa bi jo tudi z možnostjo preiz-kušenja udeležencev v posameznih dejavnostih: — Cooperjevim testom — z merjenjem krvnega pritiska in pljučne kapacitete, — z argometrom — možno se bo preizkusiti v streljanju z lokom, — kegljanju, — varpi, — rolkanju, — jahanju in še v čem. V okviru prireditve bo tudi več kontaktnih točk, kjer bodo tekle športno-zabavne igre, ki bodo prireditev popestrile, obenem pa bodo poskušale predstaviti možnosti družinske rekreacije. V okviru prireditve bodo sodelovali priznani strokovnjaki iz posameznih zvrsti teh dejavnosti, pa tudi s področja športne medicine, prehrane, itd. Ta prireditev je velika priložnost, da v širšem slovenskem okolju predstavimo občino Domžale tako po športni, kot po gospodarski plati. V dogovoru s sredstvi javnega obveščanja bodo v okviru prireditve predstavili in reklamirali občino Domžale in posamezne delovne organizacije. Z ljubeznijo za nas: Te vražje kolesarske babnice V domžalski hali Komunalnega centra se je v drugi polovici aprila dvakrat odvrtel pred nabito polno dvorano koncert Novih fosilov, modna revija Svilanita, Laboda, M kluba in še nekaterih posameznikov ter prikaz modnih pričesk Mihaele iz Kamnika, da o Vinku Polončiču in Otu Kalanu, športniku in v drugem primeru kolesar- skem organizatorju iz Zamejstva niti ne govorimo. Osrednjo besedo pa so imele tako v pripravi kot v izvedbi obeh koncertov brhke in krhke ter manj krhke (tako se namreč predstavljajo same) kolesarke iz kamniške in domžalske občine. Že petič se namreč podajajo na pot s kolesi med naše rojake, tokrat kar preko Velike luže v Kanado, kjer bodo prekolesarile skoraj tisoč kilometrov, našim rojakom pa bodo ponesle tudi del svoje prešernosti, neugnane volje in vsestranske energije. Poleg vzpodbudne zamisli povezovanja z našimi rojaki preko kolesarjenja (in to ženskega, pod geslom: Ženske na kolo, moški pa za štedilnike!) je treba dvojni koncert pohvaliti vsaj za dvoje: Novi fosili in tudi vse ostalo je bilo na primer- Gre za veliko rekreacijsko prireditev, ki naj vključi ta dan v različne oblike čimveč odraslih občanov, mladine in drugih. Zato ni odveč povabilo, da se odzovejo kar cele družine, ki naj ta dan pridejo v Športni I park Domžale v trenirkah. Vsakdo bo med organiziranimi dejavnostmi našel kaj zase ali za svoje bližnje. Le-tako bomo dosegli množičnost in opravičili tisto povabilo iz naslova: Razgibajmo življenje ... ni kvalitetni ravni, posebej pa bi bilo treba izpostaviti podjetnost in iznajdljivost naših športnic, ki so v času, ko tarnamo, da nobena prireditev več ne more uspeti, dokazale prav nasprotno. Tako je prireditev Dober dan, naši, ki je hkrati tudi geslo vseh dosedanjih štirih kolesarskih srečanj z našimi rojaki, ovrgla vse dvome o tem: lahko bi pripravili še en koncert več, pa tu- di 20.000 din za vstopnico se večini ni zdela pretirana. Dekleta oz. žene pa so si z izkupičkom kupile vozovnice do Kanade in nazaj. Če bi bili vsi tako podjetni, kot te vražje kolesarske babnice, ne bi bilo treba tarnati o krizi. In srečen polet 13. junija, kolesarke! Za vse drugo znate tako in tako poskrbeti same... I. Sivec Letno kopališče se predstavlja Minilo je eno leto, kar je stopil v veljavo zakon o varnosti na urejenih kopališčih v Sloveniji. Ob tej priliki je prav, da na kratko pregledamo, kaj je bilo storjenega, da bi zakon tudi zaživel. Iskanje vztokov o tem, da smo v Sloveniji pričeli razmišljati o načinu zaščite človeških življenj, ki jih izgubljamo zaradi utopitev, seže precej daleč nazaj, v leto 1969. Takrat je statistični zavod SR Slovenije objavil podatek, da se je v Sloveniji utopilo 128 ljudi in da je to za prometnimi nesrečami drugi vzrok o številu smrtnih primerov (v letu 1988 je bilo 55 utopitev). Takrat je bila v Sloveniji pričeta akcija »NAUČIMO SE PLA VA TI«, ki naj bi imela dvojni pomen. Znižali naj bi število utopitev in drugič: zmanjšali naj bi število neplavalcev v Sloveniji. Akcija učenja plavanja se je postopoma širila. V letu 1983 je bilo učenje plavanja uvrščeno v obvezni del programa v osnovni šoli. V občini Domžale se vsako leto nauči plavanja precej osnovnošolcev, tudi nekaj starejših ter predšolskih otrok. Akcija naučimo se plavati se tako nadaljuje v šoli v naravi, pa tudi na plavalnih tečajih v Hali Tivoli (pokrit bazen), v letnem kopališču Domžale v letni sezoni. S sistematičnim učenjem plavanja se je v 20 letih znatno znižalo število utopitev. Seveda bi bilo presmelo trditi, da je na to vplivala samo akcija učenja plavanja. Smo pred odprtjem nove kopalne sezone, vendar z gradbenimi deli še hitimo, da bi odpravili pomanjkljivosti iz lanskega leta. Pri pregledu našega letnega kopališča je bilo ugotovljeno naslednje: — nismo imeli higienskih bazenov — ni bilo telefona — bili smo brez opreme za merjenje redoks potenciala — v vodi je bilo premalo klora, preveč pa amoniaka Telesnokulturna skupnost Domžale je skupaj z Izvršnim svetom Skupščine občine Domžale zagotovila potrebna sredstva, da se dogradijo oz. obnovijo naslednji objekti: — povečali smo vhodni plato pred bistrojem — zgradili 5 dezinfekcijskih bazenov s prhami — povečali zelene površine — zgradili stopnišča, ki bodo povezovala bazena ter zelene površine z igrišči — asfaltirali plato za odbojko in ostale igre — kupili opremo za merjenje redoks potenciala — z dograditvijo dezinfekcijskih bazenov bomo povečali možnost pravilne razporeditve klora v celotnem bazenu. Žal nam ni uspela zamenjava betonskih ploščadi ob bazenih, čeprav jih uporabljamo že več kot 35 let, ter jih je zob časa že močno načel. Sama sanacija celotnega letnega kopališča Domžale, ter graditev novega 25 x 18 m velikega bazena se je z neuspešnim samoprispevkom krajevnih skupnosti mesta Domžale močno zmanjšala. Izredno težko bomo nadomestili sredstva, s katerimi smo hoteli povečati predvsem m2 vodne površine, saj moramo ob velikem številu obiskovalcev bazen zapreti. V lanskem letu je naše kopališče obiskalo več kot 28 000 obiskovalcev. Na velik obisk se pripravljamo tudi letos. Predvsem si želimo 60 dni lepega vremena, zadovoljne kopalce, ter da končamo kopalno sezono brez nezgod oz. nesreč. Telesnokulturna skupnost Domžale bo tako letos kot naslednja leta skrbela nad upravljanjem in vzdrževanjem letnega kopališča Domžale. Razvojni program gradnje vseh objektov, ki ga je pripravil arhitekt Andrej Bremec bomo realizirali v etapah. Gradbena dela smo zaupali Graditelju Kamnik, nadzor nad vzdrževalnimi deli pa je prevzel Razvojni zavod Domžale. Veliko večino bodočih obiskovalcev letnega kopališča Domžale zanima cena storitev. V skladu z dogovorom med kopališči v SR Sloveniji se bodo cene bazenov usklajevale, vstopnina se bo oblikovala v skladu s stroški ter dotacijami za njihovo kritje. Predvidena vstopnina, ki pa ni dokončna, je za odrasle 10.000 din, otroke do 6 let 2.000 din, otroci od 7 do 14 let 6.000 din. Lema karta, katere cena je dogovorjena, je za odrasle 150.000 din, za otroke pa 100.000 din. Marjan Gorza Razgibajmo življenje Športni program prireditve 10. junija 1989: MINI KOŠARKA — betonska ploščad v športnem parku — ob 16. uri — tekma za I. mesto — dečki — ob 17. uri — tekma za I. mesto — deklice — finalno tekmovanje občinskega prvenstva ŠŠD za šolsko lt* 1988/89 — tekmujejo učenci in učenke ekip iz OŠ občine Domžale, ki S1 organizira ZTKO Domžale. Tehnična izvedba KK Domžale. — košarka je verjetno najbolj priljubljena in razširjena špoittf panoga med učenci osnovnih šol v naši občini. Na vseh šolah deluj«)" krožki, ki jih vodijo vaditelji — skupno 30 — pod strokovnim nadzorom KK Domžale in Partizana Mengeš (za dekleta). METANJE OSEBNIH, trojke — betonska ploščad v športnem parku — od 17. ure dalje — pomožno igrišče (4 koši) — sodelujejo udeleženci prireditve, igralci (rekreativci ozirotf' aktivni igralci iz občine) — košarki smo dali velik poudarek, saj je med najbolj popularnimi v občini, imamo dve ekipi v I. republiški ligi (Helios, Induplati Mengeš). V vsaki letni TRIM ligi (zimsko obdobje) sodeluje povprečno po 14 ekip. KOTALKANJE — betonska ploščad v športnem parku — ob 15. uri, 16.45, 17.45 — vložki po 10—15 minut — nastop — propagandni — članov KDK Domžale, kot ene najmlajše panoge v občini. V svoji sredini imajo državno prvakinj0. Med kotalkarji je največ uspeha med mlajšimi deklicami. Zelo primerna panoga posebej za žensko populacijo v mlajših letih. MALI NOGOMET — pomožno travnato igrišče v športnem parku — ob 15. uri polfinalni tekmi — ob 16. uri finalni tekmi 1. in 3. mesto — finalno tekmovanje občinske TRIM lige za leto 1988 — nogomet je poleg košarke najbolj razširjena panoga v obči1"' saj deluje 9 klubov s povprečno po 3 ekipami na različnih stopnja!1 tekmovanja. Mali nogomet je priljubljena športno-rekreativna dejavnost, katera se lahko igra preko celega leta, tako zunaj, kot v dvorani. VARPA — pomožno travmto igrišče v športnem parku — ob 16. uri dvoboj Gorenjska — Ljubljana — propagandna tekma iz programa tekmovanja varpa zveze — panoga se še išče, njen izvor je na Švedskem, k nam so jo prinesli predvsem delavci ZTP Ljubljana iz svojih vsakoletnih srečanj s švedskimi kolegi — v naši občini deluje sekcija pri ŠD Krašnja — poleg tekme se bodo udeleženci prireditve lahko sami spoznali z osnovami varpe KONJENIŠTVO — travnik za pomožnim travnatim igriščem v športnem parku — od 15.30 dalje — propagandni nastop v preskakovanju ovir — manjše število ovir — prikaz učenja, jahanja, udeleženci se bodo lahko sami preizkusili, predvsem mladina — v občini deluje Konjeniški klub Kamnik pri BTF Ljubljana — konjeniški cei.tcr Krumperk. Klub je organiziran že več kot 1" let. Tekmovalci kluba so v panogi preskakovanja ovir, v državne«1 vrhu — rekreativno jahanje ima v našem kraju veliko ljubiteljev, v povezavi z gostinstvom in s turizmom, bi se lahko bolje razmahnil" — posebno z manjšimi konji (haflingerji). TABORNIKI — glavno igrišče, južni del za golom, — ob 16. uri — nekatere točke iz taborniškega mnogoboja, kot so: postavljanje šotora, signalizacija, spretnostno tekmovanje z »A« i so zanimive tudi za obiskovalce, oziroma udeležence, kateri se bo* lahko sami preizkusili v svoji spretnosti — v občini delujejo trije taborniški odredi, v katere se vključujejo predvsem učenci osnovnih šol. Znanja in spretnosti tabornikov, so usmerjena predvsem k spoznavanju narave in življenja z njo. BALINANJE — balinišče v športnem parku — od 14. ure dalje — finale TRIM lige . — v občini delujeta dva balinarska kluba, ter dve sekciji P( društvih Partizan. Kluba tekmujeta v Ljubljanski balinarski zvez1'. — dejavnost je primerna — rekreacijsko — predvsem za sred" in starejšo generacijo, teh je dejansko v tej panogi tudi največ LOKOSTRELSTVO — pomožno travnato igrišče v športnem parku — od 15.30 dalje — odprto občinsko tekmovanje Ljubljansk« regije (INDOOR 18 m) — panoga je v občini najmlajša, delujeta dva kluba, nekateri člani že nosijo tudi naslove državnih prvakov — panoga je zelo primerna za športno rekreacijsko dejavnost posebno HUNTER FIELD, to je streljanje ob gibanju po terenu*1 je v naravi. ATLETSKI TROBOj — kros steze in skakališče ter metališče na glavnem igrišču od 16.30 dalje — odprti atletski troboj v teku na 2400 m (copperjev test), met krogle, skok v daljino merjenje od mesta odriva. — v občini deluje AK, katerega delo je usmerjanje predvsem elementarno atletiko v šolah, ter vzgojo atletov na srednjih in doK progah. ji — z trobojem želimo prikazati možnosti športne rekreacije " z generacijo, katera je izven tekmovalnega obdobja TENIS — vsa teniška igrišča v športnem parku — od 9. ure dalje — odprto občinsko prvenstvo — tenis je doživel neverjeten razmah, saj imamo v občini pt«V trideset igrišč, od tega 8 v dvoranah. Igranje tenisa je postalo že skoraj vprašanje soc. statusa — podobno kod pred leti alpsko smučanje. — v občini delujeta dva kluba (Domžale, Mengeš), ki s član« tekmujeta v II. slovenski ligi. V zadnjem času se oba vedno bolj „ orientirata na delo z mladimi, istočasno pa močno spodbujata s"1" rekreativno igranje — tečaji, turnirji. h Tenis je dejavnost v katero se lahko vključujejo udeležencivse starosti — od rane mladosti, do pozne starosti — zato je tudi t»™ popularen in se vedno bolj širi. _ S paleto različnih športno-rekreativnih dejavnosti želimo prikazati del utripa na področju športa v občini, oziroma del dejavnosti s katerimi se ljudje lahko ukvarjajo skozi celo leto — vsak pač po svojih nagnjenjih, zmožnostih in sposobnostih. Ob pripravi programa smo izhajali iz trenutr.ega stanja saj je večji del programa naš normalni program, katerega smo le terminsko prilagodili tej prireditvi. 'Četrt stoletja športnega društva INVALID r— Letos praznuje športno društvo INVALID Domžale, 25-letnico svoje športne dejavnosti. Športniki-in-validi so v teh letih aktivno delovali po skoraj vseh "asih krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in komisijah. Posebno aktivno so se lotili zahtevne naloge — JKaditve dvosteznega balinišča in kasneje štiristez-°ega kegljišča. V gradnjo tega objekta so športniki-■nvalidi vložili več tisoč ur prostovoljnega dela. S tem se je v Domžalah balinanje in kegljanje razvilo v širše sodelovanje med mladimi in malo manj mladici kegljači in balinarji. .^udariti pa moram, da se Portniki-invalidi vključujejo tu-. v razne pohode, kot so po-d ob žici okupirane Ljublja-Pohod Po poti spominov >■ d^C'nevDornža,e' ipd- Na Poho" ., ?e člani, nekdanji borci, prikujejo skupinam mladih, predvsem šolski mladini in jim posredujejo svoje izkušnje in zgodovinske dogodke, ki so povezani s spominskimi obeležji, mimo katerih pohodi potekajo. Za vse dosedanje delo in uspehe na vseh področjih so se iskreno zahvalili vsem z željo, da bi uspeli prenesti na mlajše rodove vse tisto, kar so ustvarili, da bi mladim z začetim aktivno nadaljevali in to dograjevali s prisrčnimi tovariški-mi odnosi, na vseh področjih dela in zdravega športnega življenja. Svečanost ob prazniku so pripravili 13. maja na kegljišču ob restavraciji Repovž. Na ke-gljaškem tekmovanju ob tej priložnosti je v borbenih partijah sodelovalo pet ekip in sicer — ŠD Borec Kranj, Društvo invalidov Ljubljana, ženska ekipa ŠD Invalid Domžale ter še dve moški ekipi iz Domžal. To tekmovanje je potekalo v okviru praznovanja občinskega praznika, kegljače pa je pozdravil tudi predsednik Sob Domžale Peter Primožič. Na tekmovanju so osvojili prvo mesto domači kegljači iz ŠD Invalid Domžale. f. a. l ših .ito^nJe8a prvenstva starej-ni l"1 !n'aJ^h pionirjev in pio-*s ki je bilo za ekipe izvede-p v februarju za posameznike l ' marcu, so se za razliko od J. e'eklega leta udeležili pionir-' « vseh osemletk, manjkale pa So Pionirke, puhati: "»AREJŠI PIONIRJI 'Moravče 'radomlje H^in" • enclja perka točk 18,5 18 16 DOMŽALE 11 5. BRDO 9,5 6. MENGEŠ 9 7. DOB 2 STAREJŠE PIONIRKE I.BRDO (brez nasprotnic) MLAJŠI PIONIRJI točk 1. VENCLJA PERKA DOMŽALE 22.5 2. BRDO 20.5 3. RADOMLJE 18 4. JOSIPA BROZA TITA DOMŽALE 16,5 5. MORAVČE 13,5 6. TRZIN 8 7. "MENGEŠ 7,5 8. DOB 5,5 TVD PARTIZAN DOB KOLESARSKI KLUB HRAST 61233 DOB vabi "a 4. kolesarski maraton »HRAST DOB«, ki bo V NEDELJO, 18. 6.1989, v Dobu pri Domžalah, Start ob 9. Uri, cilj do 13. ure na istem prostoru. PRIJAVE: NA STARTU OD 8. URE DALJE. PROGA: Dob—Moravče—Izlake—Trojane—Loči-ca—Kozjak—Kamnik—Radomlje—-Dob (ca. 85 km). Maratona se lahko udeležijo vsi kolesarji, ki so dopolnili 14 let. Osnovnošolci morajo imeti potrdilo j* opravljenem izpitu iz cestnoprometnih predpisov, ""'ajši kolesarji se lahko udeležijo maratona v sPremstvu polnoletne odgovorne osebe. Na poti bodo okrepčevalnice, kolesarji vozijo na Jastno odgovornost, vsi pa bodo zavarovani pri ZAVAROVALNICI TRIGLAV DOMŽALE. Startnina: 15.000 din. Vsak udeleženec dobi spominsko medaljo, pokale pa: najštevilčnejša ekipa, najstarejša udele-*enka in udeleženec. Na cilju bo tudi žrebanje prak-"čnih nagrad. KOLESARSKI ZDRAVO! KolESARSKO DRUŠTVO MENGEŠ OBJAVLJA Razpis la udeležbo na trimski akciji V. mengeški kolesarski trim. 1. v V počastitev občinskega in krajevnega praznika Kolesarsko dru-J^0 Mengeš, dne 04.06.1989, s startom ob 9. uri izpred Kulturnega trinj0 V Menae*u' PrireJa trimsko akcijo V. mengeški kolesarski Kolesarski trim bo potekal po 50 km dolgi trasi: Mengeš (Kul-"rr,i dom)—Moste—Komenda—Klanec—zalog—Pšenična Poli- Šmartno—Cerklje—Velesovo—Visoko—Tupaliče—Preddvor in «z«j do Most—Suhadole—Topole—Mengeš (Letno gledališče). 3. : Organizator k udeležbi vabi vse ljubitelje kolesarjenja pri čemer š U(*e'ežba otrok do 14. leta starosti dovoljena le v spremstvu star-*v oz. skrbnika ali mentorja. Udeleženci so dolžni spoštovati cestno prometne predpise ter nabila organizatorja. Udeleženci se akcije udeležujejo na lastno odgovornost. 4. Posamične prijave bo organizator sprejemal 1 uro pred startom, y* osnovne sindikalne organizacije Občine Domžale, sprejemamo pi-*ieno na naslov Kolesarsko društvo Mengeš do 01.06. 1989. Vsak MQeleženec plača startnino v znesku 10.000 din. 5. , Vsak udeleženec, ki bo uspešno prevozil progo, bo prejel spomin-sko medaljo. 6. „. Po končani akciji bo kolesarsko srečanje udeležencev v letnem 9ledališču. 7 V primeru slabega vremena prireditve ne bo. KOLESARSKO DRUŠTVO MENGEŠ Najuspešnejši posamezniki, ki so igrali 7 kol po švicarskem sistemu, pa so naslednji: STAREJŠI PIONIRJI (12 igralcev iz 6 šol) 1. BRVAR Štefan (Moravče), 6 točk 2. STAN KOVIC Sašo (Šlandro-ve brigade Domžale), 6 točk 3. HRČEK Luka (TRZIN), 5 točk 4. ROJC Franc (Radomlje), 4,5 točk 5. LISIČIČ Danijel (Radomlje), 4,5 točk 6. HRIBAR Bojan (Mengeš), 4 točke itd. STAREJŠA PIONIRKA: 1. PAJTER Inge (BRDO) -brez sotekmovalk MLAJŠI PIONIRJI (24 igralcev iz 7 šol) 1. MIJATOVIČ Matej (V. Perka Domžale), PRAŠNI KAR Dušan (Brdo), 6 točk 3. AŽMAN Sandi (V. Perka DOMŽALE), 5.5 točk 4. MEGLIC Simon (J. B. TITO Domžale), 5 točk 5. mesto JERIČ Borut (Mengeš), KOČAN Denis (Trzin), RU-TAR Simon (Radomlje), 4,5 točk 8. KAŠE Robi (J. B. TITO Domžale), ŠIPRAGA Peter (Šl. br. Domžale), URANKAR Sandi (Brdo), ZUPANČIČ Igor (Šl. br. Domžale), 4 točke itd. MLAJŠI PIONIRKI 1. STEGNAR Lojzka (Brdo), 2 točki 2. KALUŠNIK Mateja (V. Perka Domžale), 0 točk S. LAŽNI K 26. spominski šahovski turnir Hering - Zupančič Letošnji spominski turnir, ki se je vršil v mesecu marcu, je privabil 29 igralcev od tega 4 igralke iz Domžal in okolice, Komende, Mengša, Kamnika, Moravč in Ljubljane. Drugič je bil izveden v obliki aktivnega šaha, to je, da je imel igralec na razpolago za celo partijo samo 30 minut časa. Igrano je bilo 9 kol po švicarskem sistemu. Spet so se izkazali rutinirani mojstrski kandidati, omeniti pa velja zelo dobro uvrstitev in napredek mladinca Igorja KRACUA in mojstrice Pavle KOŠIR, ki sta bila med nagrajenci. Zmagal je Zdravko VOŠPERNIK (Ljubljana) 8 točk, 2. mesto je zasedel Milan OSO LIN 7 točk, 3. mesto je pripadlo Videtu VAVPETIČU 6,5 točk, 4. mesto pa so delili: Boris SKOK, Peter ZUPANČIČ, Pavla KOŠIR in Igor KRACEU s 6 točkami, 8. mesto je zasedel Bogdan OSO-LIN (vsi Domžale) s 5.5 točke itd. Stane LAŽNI K Kegljači športnega društva INVALID iz Domžal z invalidi športniki iz Kranja in Ljubljane na skupnem posnetku. Strelske novice: Ponovna zmaga veterana Perne Andreja iz SD Trzin, 30 tekmovalcev izpolnilo normo za regijsko prvenstvo Strelska družina Domžale je v organizaciji občinske strelske zveze izvedla občinsko prvenstvo v streljanju s serijsko zračno puško za »Zlato puščico« 1989 od 17/2-1989 do 21/2-1989. Tekmovalci so streljali 60 strelov v enotni kategoriji. Tekmovanje je potekalo na strelišču za zračno orožje v Osnovni šoli Vencelj Perko, Domžale. Udeležilo se ga je preko 60 strelcev, od pionirjev do veteranov iz obeh strelskih družin Domžalske občine. Na tekmovanju je ponovno zmagal veteran Perne Andrej iz SD Trzin, najboljši mladinec Habjan Božo SD Trzin se je uvrstil na drugo mesto, mladinka Perne Irena SD Trzin (8. mesto), pionir Kovic Simon SD Domžale (18. mesto), pionirka Sinko Nataša SD Domžale (30 mesto). Odlično tretje mesto ekipe pionirjev strelske družine Domžale Hrastnik: Hrastniška strelska družina »Steklar« je dne 29/1-1989 pripravila veliko strelsko tekmovanje pionirjev s serijsko zračno puško. Nastopilo je kar 27 ekip. Pionirjem SD Domžale je za las ušla uvrstitev na prvo mesto. Ekipa v postavi Kovic Simon, Kovic Gregor in Sinko Aleš se je z rezultatom 520 krogov od 600 možnih uvrstila na tretje mesto. Zato pa v posamezni razvrstitvi pionirja SD Domžale Sinko Aleš in Kovic Simon nista dovolila nikakršnega presenečenja, saj sta se uvrstila na prvi dve mesti. Rezultati ekipno: 1. Steklar Hrastnik 2. ABC Pomurka 3. SD Domžale itd. 524 krogov 524 krogov 520 krogov Rezultati posamezno: Rezultati: 1. Sinko Aleš 1. Perne Andrej SD Trzin 563 krogov 2. Kovic Simon 2. Habjan Božo SD Trzin 555 krogov 3. Klanšček Toni 3. Kovic Marjan SD Domžale 553 krogov 4. Klopčič Damijan SD Trzin 551 krogov 20. Kovic Gregor 5. Galle Robi SD Domžale 550 krogov 6. Brečko Franc SD Trzin 547 krogov SD Domžale 181 krogov 7. Gradišar Alojz SD Domžale 547 krogov SD Domžale 177 krogov 8. Perne Irena SD Trzin 544 krogov SD Steklar 177 krogov 9. Skok Vladimir SD Trzin 543 krogov 10. Mušič Tatjana SD Trzin 540 krogov SD Domžale 162 krogov itd. Marjan Kovic Marjan Kovic Strelske novice 3. Obrtno združenje Domžale, 511 krogov, (Perne 181, Vavpetič 163, Pestotnik 167) Strelska družina Domžale je izvedla 19. in 20. aprila 1989 pod pokroviteljstvom SZDL Domžale strelsko tekmovanje v počastitev 27. aprila, dneva OF. Tekmovanja se je udeležilo preko 70 strelcev v obeh kategorijah (ženske in moški). Rezultati ŽENSKE EKIPNO: 1. TOKO Domžale, 442 krogov, (Marolt 148, Rožič 127, Žnidaršič 157) 2. SO Domžale, 438 krogov, (Bernot 139, Zabret 175, Kuhar 124) 3. OŠ E. Kardelj Trzin, 422 krogov, (Oblak 167, Vrhovnik 156, Kozel 99) ŽENSKE POSAMEZNO: krogov 1. Kovačič (Induplati Jarše) 182 2. Zabret (SO Domžale) 175 3. Skok (Bioteh. fakulteta) 170 4. Oblak (OŠ E. Kardelja) 167 5. Fortunat (Induplati) 160 6. Žnidaršič (Toko) 157 MOŠKI EKIPNO: 1. Papirnica Količevo, 527 krogov, (Barle 177, Jerman 177, Urba-nija 172) 2. SD Domžale, 517 krogov, (Kovic S. 181, Kovic G. 162, Galle 174) MOŠKI POSAMEZNO: krc }ov 1. Perne (Obrtna zadruga) 181 2. Kovic S. (SD Domžale) 181 3. Brečko (OŠ E. Kardelj) 180 4. Barle (Papirn. Količevo) 177 5. Jerman (Papirn. Količevo) 177 6. Keržan (Mlinostroj) 176 Ekipe do tretjega mesta so prejele plakete, posamezniki pa medalje. 0k SZDL Domžale se najlepše zahvaljuje za dodeljena priznanja, vsi strelski delavci in tekmovalci pa izražamo željo, da bi poslej to tekmovanje postalo tradicionaino. Z željami, da se v letu 1990 zopet vidimo, vas pozdravljamo s strelskim pozdravom »MUŠ«. Marjan Kovic Občni zbor trzinskih gornikov: ONGRČKI v novem programskem obdobju ... 16. februarja 1989 so se člani PD Onger Trzin zbrali na 7. rednem občnem zboru. »Ongrčki« kot jim v širši planinski javnosti pravijo, so kritično obravnavali delo v preteklem letu. Ugotovili so, da se je članstvo sicer zmanjšalo, vendar pa delo po sekcijah ni trpelo in celo boljše je bilo. Počasi dobiva PD stalno vsebino in obliko svojega dela. Vse bolj pa prihaja tudi do diferenciacije, ki omogoča, da v društvu ostajajo tisti in taki, ki se zavedajo, da delo ni le čast ampak bitka za ugled in uspeh. V preteklem letu so Ongrčki začeli izdajati svoj lasten informativni bilten. Skupina prizadevnih članov je sklenila oblikovati interni bilten in ga že uspešno izdaja, ob pomoči delovnega kolektiva IBL ga tudi vsak mesec redno natisne. V tako imenovani zunanji podobi PD so značilni plakati, vsakoletni koledarji, in priročna knjižica z opisi vseh izletov in akcij društva skozi celo leto. Izleti so številni in dobro vodeni. Deluje planinska skupina na OŠ Edvard Kardelj, tudi mladinci se počasi prebujajo iz zimskega sna. V zvezi s programom dela v letu 1989 so se člani PD dogovorili, da mora biti še bolj odprt kot doslej. Zato naj velja tudi ta zapis kot ponudba vsem v naši občini. Program je obsežen in vsak lahko najde v njem nekaj zase. Nekaj programa je že za nami, zato naj povabimo krajane in občane Domžal na naslednje izlete: v maju si bodo Ongrčki pod strokovnim vodstvom ogledali rastišče rumenega sleča in še vrsto drugih zanimivosti iz narave. Povzpeli se bodo na Kofce in Košuto. Junija bodo organizirali tradicionalni planinski piknik na On- gru, obiskali bodo del svojih poti na Krvavcu, tiste z dobro opremo in kondicijo bodo popeljali na Veliki klek, na Triglav, Dovški križ, Planjavo in še kam. Šli bodo v neznano, pa na Veliko Planino, ogledali si bodo Dolino Vrat in Peričnik in decembra pospremili na pot društveno odpravo na Mt. Kenyo in Kili-mandžaro. Novo leto bodo najverjetneje počakali v Prelepih Vojah. Natančne podatke o posameznih izletih Ongrčki objavljajo na plakatih in v časopisu Delo. Na občnem zboru so v svoje vrste sprejeli tudi ing. Vladislava Jiraska, znanega planinskega delavca in dobrega poznavalca naših gora iz Prage. Na koncu je Viki Grošelj občni zbor zaključil z odličnim predavanjem o vzponu na Čo Oju. Številna priznanja posameznikom PD, v preteklem letu, kažejo na to, da so Ongrčki s svojim delom veliko prispevali k podobi živ-Ijena v Trzinu in širše. Številne delovne akcije, ki so jih v preteklih letih izvršili, kažejo na veliko skrb za okolje tako v Trzinu kot tudi v gorah, kamor zahajajo. Varovanje rastišča lepega čeveljca ter spremljanje podatkov o ogroženosti, posebej pa še naporno delo pri markiranju poti na Krvavcu jih uvršča med najprizadevnejše kolektive v PZS. S pridobitvijo lastnih prostorov v KS je PD omogočeno še boljše delo in možnost za nadaljni razvoj. Načelnik propagandne sekcije Aleksander Čičerov SOUR PODRRVKD Koprivnica Od srca srcu, od »Podravke« bratskoj općini Domžale dobre želje za 23. svibnja - DAN OPĆINE cjelokupnom stanovništvu žele radnici SOUR »PODRAVKA« KOPRIVNICA Radnim ljudima i građanima Domžala kao i poslovnim partnerima u povodu praznika DANA OPĆINE - 23. svibnja sve najbolje uz mnogo želja za nove radne uspjehe. RO »IZVOR« KOPRIVNICA Sa željama za napredak i prosperitet u svim djelatnostima života stanovništvu zbratimljene općine Domžale srdačne čestitke za 23. svibnja - DAN OPĆINE RO »Veterinarska stanica« Koprivnica Od Koprivnice do Domžala putujemo sa »Generalturistom« uz dobre želje zbratimljenom stanovništvu Domžala za njihov najljepši dan u godini 23. svibnja - DAN OPĆINE »Generalturist« Koprivnica ili UBU Bratskoj općini Domžale, svim građanima, radnim ljudima, omladini i pionirima najsrdačnije, s mnogo lijepih želja za radne uspjehe i prosperitet čitavog stanovništva, čestitamo 23. SVIBNJA - DAN OPĆINE DOMŽALE Skupština općine Koprivnica Općinski komitet SKH Koprivnica pćinska konferencija SSRNH Koprivnica Općinsko vijeće saveza sindikata Koprivnica Općinska konferencija SSOH Koprivnica Općinski odbor SUBNOR-a 0 Radnim ljudima i građanima zbratimljene općine Domžale čestitamo 23. svibnja - DAN OPĆINE DOMŽALE SOUR »BILOKALNIK« KOPRIVNICA Čestitamo 23. svibnja - DAN OPĆINE DOMŽALE svim radnim ljudima i građanima zbratimljene općine uz želje za nove radne uspjehe. RO »AVARD« GOLA PRECIZNA MEHANIKA FRANC MUŠIČ Ljubljanska 76 61230 Domžale, SPB-1 Telefon: (061) 721-778 V našem lokalu, ki ga imamo v SPB-1 za pizzerijo Pipca popravljamo vse vrste klasičnih pisarniških in elektronskih strojev, registrskih blagajn in druge pisarniške opreme. V garancijskem roku odpravljam napake številnih uglednih proizvajalcev strojev v najkrajšem času. Svojim strankam in vsem občanom ČESTITAM OB OBČINSKEM PRAZNIKU! Cjelokupnom stanovništvu bratske općine Domžale u najljepšem mjesecu u godini čestitamo 23. svibnja - DAN OPĆINE sa željom za još mnogo budućih majeva. Zanatska zadruga »TEMELJ« KOPRIVNICA ELEKTRO SERVIS popravilo vseh gospodinjskih aparatov, el. strojev in orodij, napeljava el. instalacij in izdelovanje svetlobnih reklamnih tabl HALID BEHRIČ elektrikar Servis: Dolinškova 28 61234 Mengeš s 061 737-544 CENJENIM STRANKAM ČESTITAM ZA OBČINSKI PRAZNIK IN SE PRIPOROČAM ZA OBISK! Halid Behrič VIDO REPANŠEK Kidričeva 8 DELOVNI CAS: od 14. do 18. ure sobota od 9. do 12. ure VSEM CENJENIM STRANKAM IN OBČANOM ČESTITAM OB OBČINSKEM PRAZNIKU — 23. MAJU! Za obisk se priporočam! Vido Repanšek Radničkoj klasi i cjelokupnom stanovništvu bratske općine Domžale u povodu njihovog dana 23. svibnja srdačne čestitke upućuju radnici RO »KOMUNALAC« KOPRIVNICA udrometa KOVINSKO IN STROJNO PODJETJE hidrometal Mengeš, Gorenjska cesta 9 nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge: — izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda, — izdelava in montaža opreme za pripravo pitne in tehnološke vode, — izdelava in montaža opreme za obdelavo blata IN ČESTITA OB OBČINSKEM PRAZNIKU! TEKSTI L TOZD filc mengeš o. sol. o. Blejčeva 4, Mengeš Izdelujemo in prodajamo tehnične, valjane in iglane filce ter končne izdelke iz filca. DELOVNI KOLEKTIV ŽELI VELIKO DELOVNIH USPEHOV VSEM OBČANOM IN ČESTITA ZA PRAZNIK! X« LJUBLJANSKA CESTA 18 TEL: 061-721-502, 721-374, 721-249 TELEGRAM "TERMIT", . POSTA 61230 DOM2ALE RUDARSKO PODJETJE KREMENOVIH PESKOV IN OPLEMENITENJE NEKOVIN n. sol. o. ČESTITAMO ZA PRAZNIK IN ŽELIMO OBILO DELOVNIH USPEHOV! n □ 0 Tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov n. sol. o. S TOZD KEMIJA v Mengšu Proizvajamo farmacevtske surovine, kemične izdelke, veterinarske preparate, droge in učinkovine. OB PRAZNIKU ČESTITAMO VSEM OBČANOM DOMŽALSKE OBČINE! ?01et lili Z0R4> DOMŽALE Obrtna zadruga P ° 61234 MENGEŠ, Prešernova 33 ZADRUŽNIKOM, POSLOVNIM PARTNERJEM TER DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU! H ELI OS ČESTITAMO OB PRAZNOVANJU IN ŽELIMO VELIKO DELOVNIH USPEHOV VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM! papirnica količevo Količevo, Papirniška 1 61230 Domžale PREMAZNI, TRIPLEX in DUPLEX RAZNI TEHNIČNI PAPIRJI in KARTONI SPECIALNE LEPENKE Telefon: (061) 721011. 721209, 721409 Telex: 31215 YU KARTON PROIZVAJAMO: KARTONE: premazne, nepremazne, dupleks in tripleks ter specialne vrste kartona LEPENKE: specialne vrste za potrebe obutvene, elektro in tekstilne industrije. INDUSTRIJSKI KOMBINAT »PLANIKA« KRANJ TOZD TOVARNA OBUTVE »MOJCA« LUKOVICA ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK! TOZD INŽENIRING TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM MENGEŠ, Ropretova 16, tel.: 737-395 737-372 Poslovnim partnerjem, strankam ter vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo ob občinskem prazniku ter priporočamo obisk v naši trgovini v Mengšu. iengeš IZDELOVANJE NOTRANJE OPREME IN POHIŠTVA Mengeš, Blejčeva cesta telefon: (061) 737-137, 737-321 SE PRIPOROČAMO IN ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU! SLOVE NI JALES DELOVNA ORGANIZACIJA LESNA IN POHIŠTVENA INDUSTRIJA RADOMLJE Priporočamo vam nakup naših izdelkov: — visoko kvalitetnega sedežnega pohištva — usnjenih počivalnikov in sedežnih garnitur — žaganega lesa — visečih stropov — stebelnih rezkarjev za numerično vodene rezkalne stroje VSEM OBČANOM ČESTITAMO OB PRAZNIKU IN ŽELIMO VELIKO DELOVNIH USPEHOV! IO Komunalno podjetje Domžale VSEM PORABNIKOM NAŠIH STORITEV, POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU! »SEMESADIKE« MENGEŠ izvozno-uvozno podjetje NUDI POCENI KVALITETNO SEME; SADIKE ZA POGOZDOVANJE, PARKE IN DREVOREDE. indupiati Industrija platnenih izdelkov INDUPIATI p. o., Jarše 61230 Domžale Vsem poslovnim partnerjem, delovnim ljudem in občanom čestitamo za praznik! Obiščite nas in se prepričajte o modnem in kvalitetnem izboru naših izdelkov! lil UNI VERZALE DOMŽALE INDUSTRIJA OBLAČIL N. SOL. O. KIDRIČEVA 4 ZA PROSTI ČAS, PRI REKREACIJI IN ŠPORTU, FUNKCIONALNA IN ELEGANTNA OBLAČILA IZDELKI UNIVERZALE DOMŽALE. Nudi svoje kvalitetne storitve in proizvode: — izvajanje vseh vrst visokih gradenj — gradnja hidrogradbenih objektov — gradnja prometnih objektov — proizvodnja in prodaja kamna, gramoza in peska — proizvodnja predizdelnih gradbenih elementov — projektiranje gradbenih objektov in izvedba inženiring poslov. f^D TOSAMA VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK! PRIPOROČAMO SVOJE IZDELKE! razvojni zavod domžale, po. 61230 domžale, ljubljanska 76 ttc: 061/721-919, 722-022, 723-378 direktor: 061/723-289 RAZVOJNI ZAVOD-- DOMŽALE vam ob uspešnem poslovnem sodelovanju pri — izdelavi strokovnih podlag za pripravo prostorskih izveden aktov in opravljanjem tehnično-strokovnih nalog v zvezi z urbanističnim načrtovanjem in drugimi posegi v prostor, — svetovalnem inženiringu na področju stanovanjskega, komunalnega, cestnega, energetskega gospodarstva in stanovanjskega zadružništva ter družbenih dejavnosti in za potrebe organizacij združenega dela in občanov regije ter drobnega gospodarstva in — ekonomskih, organizacijskih in tehnoloških storitev s področja kon-zultanskih dejavnosti ter ostalih študij analiz in razvojno raziskovalnih nalog. ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU! OBLIKOVANJE IZ USNJA ČESTITAMO OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE DOMŽALE! J S v napredek domžale trgovsko gostinska DO NAPREDEK n. sol. o. domžale DELAVCI NAPREDKA ČESTITAJO SVOJIM CENJENIM KUPCEM OB OBČINSKEM PRAZNIKU TER SE PRIPOROČAJO ZA NAKUPE IN OBISKE V SVOJIH PRODAJALNAH! _ __n RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI Mali oglasi Pomagam ti pri težavah z os-Ovnošolsko in srednješolsko ^gj^čino. Nena, 722-266. . Instruiram angleščino. 0rmacije na telefon: 737-^Poldne. In-143 i * Domžalah oddam v najem Pfostor (100 m2) za skladišče m tlr|o obrt. Naslov v uredni-I S(vu. treh'am'Ca s hčerko nuJno P°-kuje kakršnokoli stanovanje uomžalah ali okolici, lahko t Pomoč pri učenju matemati-jtV|^n kemije. Naslov v uredni- Strojni ključavničar išče ho-r% rarn° ali redno zaposlitev v onižalah ali okolici. Naslov v li^^ojiištvu^ ra^.olaganje, brušenje in laki-Masta Parketa' polaganje Dni tapisona in plute ter ^'aganje lesenih stenskih in f r°Pnih oblog. Stražar, tele-1^724-1^76 l0'n.štruiram matematiko, fizi- Ie|efon: elektrotehnike. 737-278. p ^.°ntaža TV ANTEN, Sašo žal ' LJube Sercerja 4, Dom-■-^Jj-lefon: 722-240._ Q SERvis IN MONTAŽA ko a H GORtLNIKOV. Raj-br .*vguštin, Koželjevo na-fnn ^ 2, Mengeš. Tele-1^:737-482. Sprejem naročil y p. ure. Čiščenje in po- I električnih bojlerjev. i kUn9RovNICE - gozdne od-Puje Slaščičarna Lenček i.^zale, Ljubljanska 87. Te-^724-003. _ sJ"r°dam 17 kom lesenih le-v od 5 do 8 m. Informacije: ^Ujska zadruga Moravče. LirnKarn prvo košnJo sena na j/nbarski gori. Informacije: r^jan Marija, Gorjuša 22, i*"" —-- ceni prodam šivalni ^"J. VERITAS. Informacije: D^Jan Marija, Gorjuša 22, v^—- Spg'aJern oddam garažo v lefx 2a železniško progo. Te-^72U265. Zi jT - spQ .. Po'dansko pomoč v go-m0ainJstvu v Domžalah rabili^ areJšo žensko. Naslov v ištvu. 1 prodam: peč STAD-35.000 kcal, novo — po-' radijsko postajo. KV, P? s r°sča«. informacije na tele -»uijsKo postajo, - 1 E: dva rustikalna »KrlCav"~ enaka; priključek za \^22-987. iščem stanovanje fQn '°kih ali v hiši. Telesi) 319-660. ZAHVALA D tragični smrti našega s? ANDREJA vSe lskreno zahvaljujemo E™> ki ste ga spremljali na k|0j)?y' zadnji poti, mu po-Mt- cvetJe ter nam izrazili sQsa')e. Posebno hvala vsem I erJom iz Murnove ulice v I ^šu za izkazano sočutje Vf0lTl0^ Zahvaljujemo se