Izhaja vsak dan nfifr. izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v st r i j sko-og erske dežele za vse leto \f> gld., za pol leta H gld, za četrt leta 4 gld., sa jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta H gld. 30 kr., ga jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 19 kr. za meec, po SO kr. za četit It ta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina /.naša. Za o znan i|l a plačnje se od čctiristopne petit-vrste po 6 kr., če pe oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če te dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nuj se iivol« frankirati. — BokopiBi se ne vračajo. Uredništvo in npravnifivo je v Rndolfa Kirbi&a hiSi, „Oledaliska stolba". D pravu iStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo fcaročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 ,, 50 „ „ Četrt leta........3 30 „ jeden mesec.......1 „ 10 ,, Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto.......15 gld. — kr. ■i pol leta ........ 8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ BMf" Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Uproviiittvo ftSfov. Naro&a". Alzacija in avstrijska Primorska. Nove državnozborske volitve v VeliLonemčiji so dale priliko, da se je zopet veliko govorilo o Alzacija-Loreni. Radovedni so bili namreč, kako bo volila ta pokrajina, vsled sedanjih razmer mej Ve-likonemčijo in Francijo in po pomenu, ki se je dajal omenjenim volitvam, je bila pozornost na volitve v Alzacija Loreni ne samo z nemške strani posebno velika. Pokazalo se pa je, da volilci na tem zahodnem mejniku nemškega cesarstva neso hoteli izbrati zastopnikov v državni zbor, kakor je to zahtevala Bismarck ova politika. Vsled tega pa je nastala velika nevolja na odločilnem mestu, in tudi drugod so sklepali in sodijo, kakor da bi ne bila Velikonemčija kljubu vsem naporom pridobila vsega prebivalstva onih pokrajin. Bismarck je zaukazal takoj po volitvah strogo postopati v Alzacljl; te ostre ukaze je državni tajnik v Alzaciji že prvi dan po volitvah, torej 22. teb-ruvarja razglasil. Ti ukazi imajo namen, zatreti vsakatero gibanje v zmislu francoske politike in so obrneni proti pojedincem kakor proti raznovrstnim društvom. Gledali bodo odslej, kako se vedejo pov ska, telovadskn, gasilna in drugotera društva; gledali bodo, ali je mej društvi kak član, ki je bil že kaznovan zaradi političnih prestopkov, ali ki je sti men zaradi političnega mišljenju. Društvom preti nevarnost, kadar koli bi se zagrešila v najmanjšem. Pojedince zaženejo čez meje, kedar koli bi agito vali tudi samo na tihem v francoskem zmislu. S kratka, politično in društveno mišljenje bo odslej natanko tehtano in rešetano. Kdor bi menil, da nemški duh ni napredoval v Alzacija Loreni že doslej, bi se jako motil. Da neso volitve posrečile se, kakor je želel Moltke in Bismarck, to ni čudo, če pomislimo, da Velikonemčija nema v svoji oblasti teh pokrajin nad 16 let in da so z večine volilci tukaj taki, kakor jih je vzredilo francosko mišljenje pod francosko oblastjo. Ali tudi tako se je že mnogo prebivalstva spreobrnilo, in so tudi že mnogi starejši in stari možje, ki že gore za Velikonemčijo. Poslednja pa zmaga popolnem s sedanjim rodom, ki se odgaja in šola po novem nemškem, prek in prek strogo uvedenem ustroji. Velikonemčija skrbi že pri začetku, da se nemško mišljenje uceplja in utrjuje v mladini, in ravno tako je ukrenila vse, da se vojaštvo odgoj uje in naudu šuje v obliki nemškega mišljenja in za nemško politiko. Nemčija jo takoj osnovala vseučilišče po svojem ukroji, in od tod se razširja mej razumništvo in v obče navzdol nemško domoljubje. Kar je starega zaroda, je tu pa tam že omahljiv; ali mladino ima Nemčija z večine že na svoji struni. Nemška politika ve, kaj hoče, in zato doseže konečno tudi svoj cilj V resnici se nenemško mišljenje v Alza ciji krči od letu do leta, in veliko prebivalstva je že sedaj pridobljenega za Nemčijo. Vse to gibanje, postopanje in napredovanje sili avstrijskega domorodca na premišljevanje političnih razmer na mejah našega cesarstva, in su-sebuo se mu usiljuje vprašanje, kako napreduje pa avstrijski duh u. pr. na Primorskem. Tu je znano, da se je italijansko prebivalstvo pomnožilo v 34 letih za petdeset odstotkov, v tem ko je ostalo v isti dobi slovansko prebivalstvu pri istem števil« duš, ali pa se je celo skrčilo, kakor je to dejanska resnica za Istro. To je bilo samo možno, ker se je podpirala politika, ki ni bila v interesu Avstrije. Iz Alzncije izganjajo francoska misleče prebivalce ; na Primorsko pa zahajajo najhujši italijanski agitatorji iz italijanskega kraljestva. V Alzaciji se podeljuje delo in se daje prednost za službe domačim, nemškim pivbivalcem; na Primorskem jemljejo italijansko osnovana mestna starešinstva Italijane v službo na škodo domačinom. V Trstu stradajo ne samo slovanski delavci, ampak celo Italijani avstrijski podaniki, v tem, koje 16000 Italijanov Iz Itaiye v istem Trstu bolj ali manj pri dobrem kruhu in celo v mastnih službah. V Alzaciji se društva razpuščajo, če se zdi vladi, da j«s v istih društvih kak nevaren agi t., tor. Na Primorskem pa so celo na Čelu italijanskih društev taki agitatorji, ki so zabranjevali, da bi se društva cesarju poklonila, ko je bil v Trstu! Na Primorskem se puščajo društva na miru, če so tudi društveni pevci in corpore bol ni ob času, ko bi imeli sodelovati z drugimi društvi ob navzočnosti cesarjevi! Na Primorskem smejo biti očetje na odličnih javnih mestih, v tem ko se zagivšujejo sinovi z vele izdajstvom ali z begunstvom od vojakov! Na Primorskem se zakrivajo demonstracije, se dopuščajo društva pod raznimi imeni, čeravno je očitno, da s tem prikrivajo samo protiavstrijsko delovanje. V Alzaciji se postopa proti šumnim osoba m strogo; na Primorskem se prizanaša, ko so dejstva dokazana in odkrita. Na Primorskem se ovajajo oni deli prebivalstva, ki gore za Avstrijo, v tem ko se protiavstrij-ski agitatorji puščajo nu miiu. Pa kaj hočemo razlike nadalje naštevati! V Alzaciji pridobiva nemški duh širša tla od dne do dne; na Primorskem se avstrijski duh v isti meri slabi in manjša. Alzacija bo v teku jednega rodu popolnem pridobljena; LISTEK. Slovanska pesem. Zložil Jos. Stritar. Kaj doni, sladko se glasi, Vabi, teši me ljubo? V zlatem mi otročjem časi Mati pela je tak6: Zemljo naj Slovan obhodi, Koderkoli pot ga vodi, On po tebi hrepeni, — Oj slovanska pesem ti! Govorice, šege tuje Često sila ga uči, Ko žaluje, se raduje V pesmi svoji govori, Pesem uka mu in joka, Zdaj junaka, zdaj otroka Glas iz tebe mu doni, — Oj slovanska pesem ti! Ko za pravo, dom in slavo V vojsko gre junaški roj, Pesem, kakor na zabavo, Vodi ga v krvavi boj, Ko mu zasijala zmaga, Ko je v prah podrl sovraga, Glas mu tvoj Boga slavi, — Oj slovanska pesem ti! Kjer se zbirajo Slovani In na tujem so doma, Ko donijo glasi znani Od srca jim do srca: Doni pesem, brate druži, Domovini vsak naj služi, Kogar tvoja moč budi, — Oj slovanska pesem ti! * Letos maja meseca bode „Slovansko pevsko društvo na Dunaji" slovesno praznovalo petindvajset-letnico svojo. Naprošen, je za to priliko naš slavni pesnik zložil pričujočo pesem, da se poje v sijajnem koncertu. Drugi naš rojak, slavnoznani dr. Benj. I pa ve c, jo je uglasbil in poklonil „ Slovanskemu pevskemu društvu". Z Dunaja. Mabel Vaughan. (Roman. V angleškem spisala Mari.j a S. C'imuiins, poslovenil J. P—aki ) Tretje poglavje. (Dalje) „ Nemogoče mi je;', pisal jej je oče, da bi te kje na potu našel, vender te bode veselilo slišati, da te sami, jaz, Ludvika in otroka v Novem Yorku ne pozdravimo, ampak da je tudi tvoj brat na ladij«, ki so jo v llalita\u naznanili in katera najpozneje jutri .sem dospe. Bil je mračen jesenski popoludan, ko je Mabel prišla v mesto. Potovala je v družbi nekaterih gosp. Vaughanovih prijateljev, katerih ponudbe, da jo hočejo na poti varovati, je bil oče prav rad vsprejel. Na nesrečo svojih nad o srčnem vsprejetji dospela je jeden dan poprej, nego so jo pričakovali. Ko bi bila manj živega in manj radostnega duha, potlačila bi jo bila treznost, ki je pri nje dohodu v očetovi hiši vladala, popolna tihost po prehodih in sobah in prisiljena ohličnost, s katero jo je resni stari sluga vsprejel. Sprva se je nekako skrbno oziralo, ali ni hiše zgrešila ter v napačno prišla, tembolj ker je ravitfbi : ■ ■ \ v Avstriji bo v isti dobi Primorska prek in prek okužena s proti avstrijski m duhom, če pojde tako naprej. Mi nesmo ovaduhi, ker t. j. proti našim načelom; ovaduštvo prepuščamo drugim narodnostim! Mi so naslanjamo na dejstva, katera razglašajo bolj tujci, inostranci, nego mi. Tujstvo se čudi vladni politiki na Primorskem. Avstrija gre na Primorskem rakovo pot kljubu stoletni zgodovini; Velikonemčija napreduje v Alzacija-Loreni, kljubu temu. da je bila nemška zgodovina tu pretrgana v najhujših dobah čez 2O0 let. Avstrija, ki tako rada hodi po poti Velikonemčije na mnogotere strani, bi delovala pač sebi v prid, ko bi isto Velikonemčijo v pravem zmislu posnemala za politiko na Primorskem. Politični ra/.gled. Notranje dežele* V L j u b 1 j a u i 22. marca. Velikonočne počitnice državnega zbora začele se bodo takoj prve dni aprila in bodo trajale do 21. aprilu. Pred veliko nočjo bode državni zboi še rešil zakon o preskrbovali j i vojaških vdov in sirot in zakon o delavskih bolniških blagajnah in še nekatero manjše stvari. Dudgctna debata se pa začne po veliki noči. Pri posvetovanji o pokritji kredita 52 milijonov v oger.sk i zbornici je odgovoril irinisterski predsednik Tisza, da se bode dal mir ohraniti le, če bode država dobro za boj pripravi jeba. Avstro-Ogerska želi, da se ohrani mir. O alijancab, o katerih se sedaj govori, pa se on iz raznih političnih ozirov ne more izreči. Vojska je sedaj popolnem pripravljena za vse slučaje. Vuanje države. Kdor je čital napade raznih ruskih listov, mej njimi tudi ohcijoznih, proti Nemčiji, bil je že lahko trdno preverjen, da i rocarake zveze ni več. V tej misli so ga pa še morale utrjevati razne vesti nemških oficijozov u nemško avstrijsko*italijanskej zvezi. Kako so se Berolinski oficijozi laskali Italiji in se radovali, da je v Uiniu ostalo še sedanje mi-nisterstvo na krmilu. Nakrat pa zopet Bismarckov organ iznenadi vse z vestjo, da vsi Katkova napadi proti Nemčiji trocarske zveze neso razbili, ampak jo še le utrdili in nek drug Berolinski list pa ve povedati, da se bode trocaraka zve'a še podaljšala, ko jej poteče določeni srok Da bi pa nikdo več ne dvojil o obstanku trocarske zveze, je še nazadnje ruski oiici jalni „Praviteljstvcnni Vjestnik" zavrnil one liste, ki napadajo Nemčijo. Da so se stvari tako za Nemčijo ugodno zasukale, temu je morda tudi nekoliko pnmngel posli d nji napad na carja. Kakor se je poročalo, je baš Berolinska tajna policija nekoliko pripomogla, da se je napad preprečil, in car sedaj morda iz hvaležnosti hoče ohraniti prijateljstvo /. Nemčijo. Ob svojem času se je govorilo, da je trocurska zveza obrnena proti anarhistom in zategadelj morda žele na Nevi sedaj, da se Se dalje ohrani prijateljstvo z Nemčijo in Avstrijo, ko so se preverili, da sovražniki socijulnega reda še vedno ne mirujejo. Napad na carja bi to rej vender ne ostal brez vseh posledic na evropsko politiko. Preiskava je pokazala, da so dijaki, katere so zaprli zaradi napada na niNkegu carji, bili le orodje revolucijskega odbora. Člani revolucijskega odbora so je zapeljali, ker še neso dosti izskušeni. Ko bi ne bili hoteli izvesti odborovih ukazov, se jim je pretilo, da je bodo umorili. Zaprli so nekega pomorskega in dva topniška častnika, katere dolže, da so zarotnike učili, kako se delajo bombe. Prave dolga okorna gospa v črni obleki na stopnicah bila izginila in sicer tako hitro, kakor bi se hotela obiskovalcu odtegniti. Mabel ni poznala nobene take osobe v rodbini, in da bi umirila dvome, obrnila so je do sluge, vprašujoč: „Ali je to hiša gospoda Vaughana, mojega očeta?" „Da, gospica, vašega očeta je," odvrnil je mož, „a pričakovali so vas še le jutri." Sedaj je iz sobane prišla zala bišina, ter se je novej gospodinji ponudila, s Čim bi jej postregla ; isti trenutek je doli po stopajicah počasi in previdno prišla ona velika okorna gospa, ki se je bila čez držaj naslonila, da bi bolje slišala. Mabel se je ozrla kvišku ter čudeč se spoznala gospico Sabijo Vaug-banovo, najzadnjo osobo na svetu, katero videti bila bi pričakovala. Vsa vesela, da je znano lice videla, skakljala jej je naproti, objela jo z navadno prisrčnostjo rekoč : „Teta Sabija, kako me veseli, da vas zopet vidim !u Gospica Vaugbanova odzdravljala je, če prav nekoiiko okorno in očitno prisiljeno, kajti vajena ni bila toli prisrčno izražavati svojih čutov; z rokami pa je skušala poravnati rob za vratom, katerega jej je bila Mabel malo potlačila. (Je prav pa je bilo nje obnašanje toli prisiljeno, kazala se je v nje obrazu prouzročitelje napada bodo teško dobili, ker nekateri bivajo v inozemstvu, drugi so pa hitro jo pobegnili iz Rusije, ko so videli, da se napad ni posrečil. BolgurMki vladni pristaši imeli so tabor v Plovdivu. Skbnili so osnovati odbor, kateri bode imel namen zasledovati in ovajati vladne nasprotnike. Vladni pristaši hočejo torej z ovaduštvom ugnati opozicijo, ker je drugače ne morejo. Gospo Papazoglu so izpustili iz zapora proti varščini 20.000 frankov. Kako ItiinljA sodi o razmerah v ltol£uriji. dobro kaže neka izjava ruskega poslanika v Buku-leštu. Izjavil se je namreč pri nekej priliki: „Regenti sejejo veter, pa bodo želi vihar. S svojim postopanjem vzbujajo strašen srd in sovraštvo. Po stavljajo vešala, ki zahtevajo nova vešala. Danes streljajo druge, jutri bodo njih ustrelili, kar so tudi zaslužili." Angleški veleposlanik v Carigradu sir H. White se močno trudi, da bi razbil prijateljstvo mej aCiasi jo in Turčijo. Deloma se mu je to že po sročilo. Avdijenca, La katero je prosil Nelidov. se vedno odlaša. Rusija bi bila rada, da bi bila Turčija energično posegla v bolgarske zadeve. Tako željo je bil tudi izrekel vodja bolgarske opozicije, Caukov, proti velikemu vezirju. Turčija je pa nato čila svojemu zastopniku v Peterburgu, da naj sporoči ruskej vladi, da se ne misli dosti mešati v bolgarske zadeve. Da Itn**iju ne mara sklepati zveze s iiViiii-«'ijo, temu je mnogo krivo postopanje francoskih Bocijulistov. Ob obletnici umora carja Aleksandra II. so nihilisti, poljski emigrantje, socijalisti in anarhisti v štirih krajih v Parizu imeli banket in proslavljali umor ruskega vladarja. Da to Rusiji ni po volji, si lahko mislimo. Republikanska vlada pa tega ne more lahko zabraniti. V Peterburgu bodo sedaj še bolj nezaupljivo gledali na Francijo. Naj fran* coska vlada še tako podpira rusko politiko, vender bode teško pridobila si popolno zaujianje Rusije, tem manj ker bodo nemški državniki že gledali, da bodo republiko dovolj očrnili v Peterburgu. Danes praznuje nemški cesar devetdesetletnico. Dopoludne bode vsprejel častitke člauov suve rennih dvorov. Zvečer jiri soire ji bodo mu častitali veleposlaniki in poslaniki. Zastopnike tujih držav, kateii so nalašč k devetdesetletnici bili poslani v Berolin, vsprejel je cesar že včeraj. Po poročilih, katere je dobila itulljunaku vlada iz Massauaha so Abisinci izpuutili vse člane ekspedicije grofa Salimbono razen Savoirauxa. Ge ne ral Gene se nudeja, da bodo v kratkem tudi slednjega izpustili. Angleška vlada bode še imela velike težave z Irsko, zlasti ker duhovščina simpatizuje z narodom. Nedavno je bil poklican katoliški duhovnik Keller v Youghalu za pričo k sodišču v Dub-lin, pa ni hotel priti. Sodišče gi ja ukazalo s silo privesti. Ko so Kellerja peljali v Dublin, se je po vseh krajih, koder so ga peljali, zbiral narod, prihajale so korporacije in župani z občinskimi odborniki ter ga pozdravljali kakor junaka. V Dublinu ga je nagovoril nadškof Cooke. Poudarjal je, da ž njim simpatizuje vsa duhovščina in ves irski narod. On se bori proti krivični najmovini. Nobena vlada še ni mogla zmagati irske duhovščine in tudi se danja bode še obžalovala, da je na njo položila roko. Poleg tega ga je pozdravil še Dublinski lord mayor na čelu vseh mestnih odbornikov. Irski poslanci v parlamentu so zahtevali, da bi zbornica protestovala proti temu, da so zaprli duhovnika Kellerja, toda njih predlog je bil zavržen. Dopisi. Isb Uorice 20. marca. (Vreme. — Izredna sreča Slovencem. — Nov ukaz. — vender neka zadovoljnost; to je lahko zapazila Mabel, privajena vsaki premembi, ki se je kedaj v obličji nje tete godila. Razburjenost nje čutnic, to je Mabel dobro vedela, izvirala je le iz njene radosti; zato jo je mlada deklica ljubko prijela za roko ter jo spremljala tja gori po stopnicah. Zala hišina stopala je pred njima ter je odprla duri v sobe, katere je bil gospod Vaughan svojej hčeri določil. „Kje so pa vsi drugi? Kje pa je Henrik?" vprašala je Mabel kaj živo, ko je bila teto v sobo spravila ter jo z nekoliko trudom pregovorila, da se je usedla. „No, dete drago! pričakovali smo te še le jutri," odvrnila je gospica Vaughanova, „in Henrik je v družbi mladih ljudij se peljal gori po reki ter se bode le pozno vrnil." „Tu je tedaj? In počuti se dobro in veselo ?tt „Da, da, a premenil se je toli, da sem ga bila komaj spoznala." ,Oh, kako bi ga rada videla!" vskliknila je Mabel; na to sta se pogovarjali o drugih členih svoje rodbine. A bilo ni nikogar doma in tudi nikdo ni imel priti, dokler se ne bi gospod Vaughan ob šestih k obedu vrnil. Mabel je z nekoliko težavo umirila svoje čute ter je sklenila ta čas porabiti, Konjske dirke.) Začnimo z vremenom! Malokrat se je govorilo toli o njem, kakor v minulem tednu, da si se večina izobraženih zelo zdržuje o tem predmetu spregovoriti. V tem teinu so bili pa vsi siljeni ta predmet razpravljati in sicer ti bolj nego drugi. Če je kdo prišel v Čitalnico, ni našel nobenih novin, uzrok temu je bilo vreme; če je prišel kdo v krčmo, našel ja o udi neznane in nenavadne prikazni, uzrok temu — zopet vreme; z jedno besedo: povsodi govor in razgovor o vremenu, povsodi se je usiljeval ta predmet sam ob sebi v razpravo. To j»a ne le iadi izredne vremenske prikazni v tem meseci, ampak tudi radi tega, ker ni bilo druzega predmeta in druzih važnih novic, dva dni bili smo popolnem od sveta odrezani. S Trstom pretrgana je bila telegrafska in poštna zveza, z Dunajem in Italijo tudi. V Vipavski dolini razsajala je burja i" naredila zamete, da ni mogel ves teden nikdo tja niti nazaj. V Vidmu na Laškem bili so nekateri GoriČani, ki so morali ves teden Čakati rešenja, Komen na Krasu je še sedaj popolnem izoliran, nikdo ne more vun niti noter. Pošta v Tolmin in naprej je izostala, prišla je iz Gorice do Solkana, potem se je morala vrniti. Vender pa ni bila telegrafska zveza na to stran pretrgana, isto tako no ona po Vipavski dolini v Ljubljano. Zato pa so prihajali telegrami z Dunaja v Gorico in od todi odposlal jih je telegrafski urad na stotine v Trst z brzovlakom, potem ko se je promet na že-leznci mej Trstom in Gorico uredil. Sedaj imamo zopet vsestransko zvezo s celim svetom po telegrafu in železnici, le Komen je menda še zameten, od tam ni poročil. Inače imamo pa tudi od včeraj sem lepo vreme, tople dneve, sneg se tako hitro topi, da ga bodemo v par dnevih videli le od daleč. V obče palo je snega nad nn ter v lej dobi, toda topil se je sproti, radi tega ni bila snežna odeja hkratu nikdar čez pol metra visoka; drugače po Italiji. O tamošnjih razmerah poizveste pa Že itak iz listov. O posebnih nesrečah ni bilo do sedaj ničesar čuti, nadejamo se, da izostanejo taka poročila tudi za naprej. Posestniki naši so pa celo veseli te zime, nadejajo se, da se po nji vruejo dobre letine. Bog daj! skrajni čas bi bil že, kajti različne bolezni na trti in murbi prouzročile so mnogo siromaštva v ravnini, radi tega in radi visokih davkov propada kmetski stan na Goriškem silovito. Tandem aliquando! — Vedno smo bili vajeni od naših žido-liberalcev le psovanj, zabavljanj, teptanja naših svetih pravic in načel z nogami. Ni še dolgo tega, ko je glasilo te stranke izjavilo, da si Italijani prepovedo jedeukrat za vselej demonstracije in provokacije slične ouim, ki so se vršile pri pogrebu ranjcega Erjavca, ter pretilo, da bode gospoda s silo zabranila take maskarade, ko bi se ponovile. List, kateri po ukazu svojih mogočnih pokroviteljev mora gojiti sovraštvo do Slovencev in do vere, je bil potem nekoliko časa sp. Ledenik poroča v imenu pregledovalnega odseka in nasve tuje, da se poslovanje ravnateljstva odobri in se mu izreče zahvala za uspešno delovanje. Vsprejeto. — V pregledovalni odsek se izvolijo gg.: Jos. Benedikt, Alfred Ledenik in Janez Plautz, kot namestnika Fr Koli man in M. Ran t. Pri po samičnih nasvetih oglasi se g. Pavi D rab sle r m nasvetuje z ozirom na društveno 50 letnico v prihodnjem letu, naj se izvoli poseben odsek, ki bode pregledal in uredil pravila. Mnogo se je v pravilih že prenaredilo, tako glede podpore za blazne i u hirajoče ude, a treba je še marsikaj dopolniti. Tako bi tiebalo pretresati, kako se bode društvo ravnalo, ako se njega Člani pokličejo v črno vojsku. Govorniku tudi nič kaj ni pogodu zadnja leta upe-ljaui dualizem, ki naklanja preveč kapitala penzij-skemu, neprimerno malo pa bolnišnemu zakladu itd. Gosp. Drahsler misli, da si bode društvo ob 50let-nici stavilo najlepši spomenik, ako pravila vsem slučajem primerno prenaredi. Ravuatelja namestnik g. Treun izraža glede premembe pravil svoje pomisleke, v obče pa se ne protivi g. Drahslerja predlogu, ki se tudi z veliko večino vsprejme. V nasvetovani odsek se izvolijo gg.: K1 e m e n č i č, Ledenik, T ekavčič, Benedikt, Roge i in Nek rep in potem zborovanje sklene. — (Tehniško društvo za Kranjsko.) Dnevni red društvenim zborom dne 23. marca in dne 0. aprila t. I. ob 7a8 ur' zvečer v običajnih prostorih pri Malici: Razgovor ob vprašanji, ali naj se za osušenje Ljubljanskega barja poglobi Gruberjev kaual, ali pa Ljubljanica in ali naj se ob jed-nem kanalizovanje mesta in dozidanje nabrežij vrši pod gotovimi pogoji. C. kr. stavbeni svetnik ^. Fr. Potočnik bode to pojasnoval in ob jednom predlagal dotične podolžue profile. — (Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec") imelo je preteklo nedeljo 20. t. ni. v gostilni pri »Lozarji* svoj izredni občni zbor, ki je bil mnogobrojno obiskan. Mej dnevnim redom bila je najvažnejša točka o nakupu in hln-goslovljenji društvene zastave, katero se ima vršiti dne 3. julija t. 1. z banketom in ljudsko veselico na Koslerjevem vrtu, v spomin svetili blago-vestnikov Cirila in Metoda. Cisti dohodek bo le pripadal polovico društvu „Slavec", polovico pa društvu bv. Cirila in Metoda. Vabila .se bodo tudi vsa domaČa in zunanja narodna društva. V to svrho volili so se v pomožni odbor naslednji gg. : J. Dimic, I. Grilc, M. Jeločnik, A. Kavčič, I. Majer, J. Ma»kič, V. Progi, Jos. VVidmar, K. VVidmar in Fr. Žau. — (Slavcev pevski večer) je v soboto 19. t. m. privabil mnogo gostov v „Virantovo11 gostilno, tako, da so bili vsi prostori napolnjeni; bilo je vse dobre volje mej živahnim popevanjem in na pivanjem „Josipom". Posebno nam je omeniti gosp. Medena, kateri je ta večer s svojim milodonečim glasom v čveterospevu „Lastovki" in s solo v osmo spevu „Da te ljubim", obilo hvale in priznanja žel. — („Podružnica sv. Cirila in Metoda v Po8tojinitt) ima svoj redni letni zbor dne 25. marca t. 1. ob 5. uri popoludne v čitalnični dvorani. — (Zabavni večer) v Slovanski čitalnici v Trstu 13. t. m. se je dobro obnesel. Zbralo se je bilo okolu 40 gospodov in dam in zabava bila je jako živahna. Mej posamičnimi govori razveseljevali so nas čitalniški pevci s svojim petjem. Želeti bi bilo, da bi čitalnica napravila več takih zabavi-i.ih večerov, ki bi spravili mnogo življenja v naše društvo. Imajo pa tudi še drugo lepo in dobro posledico; pri teh večerih nauče se namreč naše dame, ki imajo to razvado, da se najrajše pogovarjajo italijanski, govoriti slovenski! Torej le tako naprej! Telegrami »Slovenskemu Narodu": Berolin 22. marca. Baklada 4000 dijakov, zastopnikov nemških vseučilišč pred cesarsko palačo, bila velikanska ovacija. Cesar priklanjal se na vse strani. Cesarsko himno, ki se je potem pela, poslušal cesar stoje. Pred palačo državnega kancelarja tudi velikanska ovacija. Po gromovitih „hoch"-klicih odprl ttismarck okno in pozdravljal. Pred poslopjem generalnega štaba bila jednaka ovacija Moltke-ju. Mej baklado poklical je cesar več dijakov k sebi in se jim zahvalil na ovaciji. Rekel je, da ga veseli duh današnjega dijaštva in da on veliko pričakuje od akademične mladine, kajti časi so resni. migljaj nradnlfttvu. V velikem delu sedeče^životarenje je največkrat uzrok bolestim v želodci, na jetrih, zlatej žili, sasedenju krvi itd., katerim boleznim sigurno odpomore Moll-ov „Seidlitz-prasek". Škatljica 1 gld. Vsak dan ga razpošilja proti poštnemu povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvomi založuik na Dnnaji, Tuchlauben 9. V lekarnah |po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 9 (19—2) Poslano. Prijatelje dobrega piva opozarja na /nreH \*. vrstno Japel-novo pivo v gostilni .,prl Lipi" v Ži«lovsklh ulicah (172—3) 330.Z10STO gTOStOTT. Zahvala. Slavni odbor „Matico Slovenske" v Ljubljani podaril je našemu bralnemu društvu osemnajst matičnih knjig iaz-nega zapopadka. Za ta prelepi dnr ureku se slavuemu od bom „Matice Slovenske" v imenu narodnega bralnega dru-Itva v Kmariji tem potom naj prisrčne jŠa zahvala ter ob lednem obljubuje, da se bodo knjige pridno brale in tako želja „Matice Slovenske" po muci izpnlnovala. V Šmariji, dne 19, marca 1887. Ivnn Borit niif, predsednik. Listnica upravnintva: Vtem oniiu rast. gospodom naročnikom, ki so tu dni reklatnovali kuko številko) .Slovenskega Naroda", poročamo, da smo list vsem redno ( odpošiljali in da so se morale dotične števi'ke le vsled velikih neprilik na pošti zgubit, če jih že mej tem ča»om' ticso dobili dostavljenih; sedaj rcklamovuiiih številk nemarno več. Umrli so v IJiil>fiJ'**ii: 19. marca: Jakob Minkuš, delavec, 75 let, Hrenove| lllfcfl št. 15, za razširjenjem pltič. — Reza Butina, gostija, 78 let, Kravja dolina št. 11, za starostjo. 20. marca: Boltežar potimo, krojučev sin, 3 leta,> Strmi pot št. 4, za škrlatico. — Janez Sušteršič, kočijažev i n, 5 mes., Cesta na Rudoltbvo železnico št. 12, za spri-ilenjem krvi. V deželnej bolnici: 17. marca: Josip KrainarŠič, frevljar, 37 let, za spridim) em možganov. — Josip Mofiilar, pek, 2F> let, za legarjera.' 18. marca: Liza Krzišnlk, gostačuva žena, S3 let, za rakom. 19. marca: Matevž Vodnik, Žagar, 39 let, za jetiko. Meteorologično poročilo. 9 a Čas opazovanja Stanje barometra v nuu. Temperatura Vetrovi Mo Nebo krina v mm 21. marca. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 742-72 mu. 741 12 mi. 740-67 mm. — 2 2 C 6 0» C 16 C si. zah si. zah. 8>. v.;ili obl. ; d. jas. 6(0t». obl. 1 1 I I I I - I I Srednja temperatura — 0-8\ za 4*1° pod normalom. Dunajska boiza dne 22. marca t. 1. (Izvirno telegrafićno poročilo.) včeraj -— Papirna renta.....gld. 80-75 Srebrna renta..... „ 81-70 Zlata renta...... „ 112-90 5% marčna renta .... „ t*7-70 Akcije narodne bauke . . „ 880-— Kreditne akcije.....„ 287- London........ .127-75 Srebro........ „ —"— Napol......... m 1011 C kr. cekini...... „ 6-— Nemške marke..... „ 62-60 4'/., državne srečke ls I. 1854 25 • gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 „ Ogerska zlatu renta 4%...... Ogerska papirna renta 67„..... 5°/, Štajerske zemljišč, odvez, oblig.. Dunava reg. srečke 5°/, . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4 Vt"/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prlor. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srečke.....10 . Akcije anglo-avatr. banke . . 120 „ Tiaimnvvuv-druftt velj. 170 gld. a. v. Tovarna za šivalne stroje, ki je na najboljšem glasu, išče 2 izvrstna potnika in 2 agenta proti stalni plači in visoki proviziji. Tudi je pripravljena zanesljivim trgovcem dati svoje stroje v razprodajo. — Ponudbe pod šifro O. M. na mejnarodni casniški bureau in anončno ekspedicijo v Zagrebu. (i83-i) — dimes — gld 81-15 1. — » 82-10 9. — it 113 40 — n 97-70 — T* *-81-— — 2-7-70 — rt 127-6f) — 71 D 10-11 3. _ n n 62-60 126 gld. 50 kr. 165 rt 101 JI 65 89 rt 30 105 n 50 4» 115 n W 126 n o 100 n n n 50 175 m 75 6. 19 n 107 25 l 218 M n sgnd Nepreaegkjlvo za zobe jo I. Salicilna ustna voda, aromatična, upliva okrepenjoče, ovira spridenje zob in odNtrannje smrdečo sapo. Veiika steklenica 50 kr. II. Salicilnl zobni prah, splošno priljubljen, upliva okrepfujore in na rej a zobe svetlo in bele. a 30 kr. Zgoraj navedeni sredstvi, o katerih je že prišlo mnogo zahval, ima vedno sveže v v.alogi ter jih razpošilja vsak dan po pošti (495—83) I „LEKARNA TRNKOCZI" zraven rotovza v LJubljani. jffmY~ Vsakemu, ki kupi v lekarni Trnkocsv originalno salicilna ustno vodo in salicilnl zobni prah, m priden« zastonj razprava o varovanji zob in ust. Tovarna za kostne pridelke in lim Luckmaiin-a & Bamherg-a v Ljubljani priporoča svoja zelo vapešno učinkujoča po najnižjih cenah. Na zahtevanje se vpošlje cenilnik in prospekt. ▼ večjih ln manj itn količinah te kupujejo prt Bavarskem dvoru" v Ljubljani. (187—1) V „Narodni Tiskarni" ? Ljobljani prodajajo um Jurčičevi zbr aei spisi po znižani ceni. Deseti brat. Koman. I. Jurij Kozjak, slovenski jsniear. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noć mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali crtice iz mojega življenja. 3. svink: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna Bovest iz časov lutrovske reformacije. — III. va prijatelja. — IV. Vrban Smnkova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. flolida. Povest po resnični dogodbi. — VI. Kozlovska sodba v Višnji Gori. Lepa poveš* iz stare zgodovine. I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojfnje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošteiski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brate. Resnična povest. I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Poveat. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 1«. stoletja. — IV. Lipe. Povesr. — V. Pipa tobaka. Povest — VI. V vojni krajini. Povest. I. Sosedov sin. — II. Mo* in pravica. — in. Telečja pečenka. Ol>ra« i/, našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — vn Crta iz življenja političnega agitatorja. Zvezek po 60 kr., -----s. Dijaki eleg. vezan po I gld. f /^fe, \ dobivajo Jurčičeve Pri vnanjih naroči- / jI \ „Zbrane spise" po lih velja poštnina j %^ f j 50 kr. izvod, ako za posamični neve- \ gJSaj^L^^ j si naroee skupno zani zvezek 5 kr., \^EHPy najmanj deset izza vezani 10 kr. vodov. Prodajajo se v (79—11) „NARODNI TISKARNI" v Xj3ia.Tolja.xii, Kongresni trg, Gledališka atolba. A. zve sok 5. Kvenok: 6. »veaek: CACAO (151—6) ČOKOLADA V ICTOR ScHMIDT & SOHNE ki sta pri prvej Dunajskej razstavi knhiniske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata nnfio uradin registrovano varstveno znamko in firmu. (856—85) IfObiv« He pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih deli-, ates, v IJubJjaiai pri g. I Viru l.assnik-ii. Razpošilja se v provincije proti poštnemu povzetju. VICTOR SCHMIDT & SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in oentr. nizpošiljalnica Dunaj, IV., Alle^aase Nr. 48 (poleg juž. kolodvora). prodajata najboljše in najcenejše laatnega Izdelka, na debelo in drobno, nadalje prstene in kemične barve in .čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87-32) LJUBLJANA. gONpotfit .1. Villiur-ju liiH. atev. 4. LJUBLJANA. ^ rmjj mm m> mm nm sjr^^iaf^^'^V'g^'^'^ngs^ FRAN CHRISTOPH-ov svetli lak za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Zaradi teh praktičnih lastnostlj in jednnstavnega rabljeoja se po.sebno priporoča, kdor hoče nam lakirati tla. — Sohe so v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva se v raxlionih barvah (prav kakor oijnare harve) in brezbarven (ki daje samo svit;. — Uzorci lakiranja in navod rabi dobe ne v vaeh zalogah Dobiva se v LJubljani pri Ivanu FRAN CHRISTOPH, Luckmann-u; v Beljaku pri Math. Izumitelj in jedini i/delovatelj pristnega (178 1) Fttrst Solm. svetlega laka za tla, PRAdA & BEK0L1N. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskare". 7511 4616 NRK4