D
‘Z^

PPlMCrtoKI DNEVNIK
2,^cNo¥.«
00 X0?B
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 80 lir
Leto XXVH. St. 142 (7930)
TRST, petek, 18. junija 1971
MRZLIČNA POSVETOVANJA V PRECEJŠNJI TAJNOSTI
Razgovori Colomba s tajniki strank o usodi štiristranske vladne koalicije
Ocena namestnika tajnika KPI Berlinguera o sedanjem političnem položaju - Seji tajništva PSI in vodstva PSDI
RIM, 17. — Med predstavniki vladnih strank so se pričela Mrzlična posvetovanja o usodi vlade in o njeni nadaljnji politiki v tvezi z izidi zadnjih upravnih volitev. Razgovori se vršijo v tajnosti In je tako danes samo glasilo KD «ll Popolo» vedelo, da se je Predsednik vlade Colombo v zadnjih dneh sestal z vsemi tajniki •Irank levega centra, ki so izrazili pripravljenost «da nadaljujejo •»delovanje v vladi, da se izvede program reform».
Danes se je Colombo sestal s
Podpredsednikom vlade De Martinom. Eno uro je govoril s tajnikom PRI La Malto, ki je po sestanku dejal, da Colombo ocenjuje položaj za zelo resen ter da bo vorjetno po sedanjih preliminarnih razgovorih prišlo do sestanka šti-tih strank «na crhu». j Danes so predstavniki KD preučiti volilne izide na pobudo bivšega Predsednika vlade Rumorja. Prisotni so bili ministri Ferrari Ag-Eradi, Piccoli in Gava, poslanca Gullotti in Orlandi ter nekateri
člani vsedržavnega sveta. Razpravljali so tudi o političnih perspektivah in o stališčih, ki jih bodo zavzeli na seji izvršnega odbora, ki bo prihodnji teden. V bistvu gre najbrž za ustvarjanje nove struje, ki odraža zapletene notranje odnose v večinski stranki.
Namestnik tajnika KPI Berlln-guer pravi v intervjuju rimskemu dnevniku «Paese Sera«, da je povečanje glasov MSI prav gotovo resen znak, da pa je treba istočasno tudi upoštevati kot pomemben po-
tiiiiiiiiimiiimiimiiiiiiimiiimiiiimiiuiiiiuimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiiiiiiimimiiiiiiiniiiiMiiiiii
Senat je odobril zakon o «paketu»
Restivo podčrtal načelno politiko vlade do južnih Tirolcev
RlM, 17. — Senat je danes zaključil splošno razpravo o ustavnem *akonu o spremembah statuta de-^le Tridentinska - Zgornje Poadiž-Danes je govoril notranji minister Restivo, ki je dejal, da se je slada obvezala, da bo iskala rešile, ki bodo «kar se da odgovarjale levičnim zahtevam prebivalstva, jja se premostijo nerazumevanja, ki so jih ustvarile zgodovinske oko-i H&čiine in to na osnovi načel u-®teve». Restivo pravi, da gre za ^javnost vlade za pomirjenje.
1 Nato Je notranji minister govoril postopku sestavljanja «paketa», j je bil izvršen v okviru italijanske suverenosti, da ne gre za tezultat mednarodnih pogajanj, če-teav so upoštevali sporazum De ^asneri - Gruber in priporočila
°ZN.
| V zadnjem razdobju se je v Boc-Ju izboljšalo ozračje in so delo vlade ter sklepi parlamenta odprli
pot sodelovanja na osnovi medsebojnega spoštovanja in politične solidarnosti. Restivo je nato dejal, da so med razpravo nekateri in še zlasti senator Brugger odprli nekatera vprašanja, ki niso neposredno povezana z zakonom, ki ga obravnavajo, ki pa jih je treba upoštevati v skladu z že sprejetimi obveznostmi in da se bo o tem govorilo z lokalnimi predstavniki. Končno je Restivo govoril o učinkovitem delu »komisije 16», ki ima poseben političen pomen, saj se je utrdilo sodelovanje in soodgovornost. Vlada želi, da se v novi avtonomni stvarnosti ustvarijo vedno tesnejši odnosi solidarnosti med različnimi jezikovnimi skupinami.
Senat je odobril vse člane zakona z glasovi levega centra in glasovi neodvisnih levičarskih senatorjev. Vzdržali so se komunisti, socialpro-letarei in liberalci, proti so glasovali misovci.
lirični faktor, da je ostaja moč KPI in levice neokrnjena. Res zaskrbljujoče pa je, da se je pomemben del volivcev usmeril k stranki, ki predstavlja prevratniške sile proti demokratični družbeni ureditvi.
Za to Je odgovorno sedanje vodstvo krščanske demokracije, saj se je do sedaj vodila politika reform brez pravega reda ln niso bili prizadeti previlegirani sloji, ostali sloji pa so se zbali. Vodstvo KD je bilo brez moči in je dopuščalo resna prevratniška desničarska gibanja, kot je bilo to v Reggio Caia-bnii in AquLli. V ozadju vsega tega pa je sedanja politična usmeritev tajništva KD, ki je tudi privadila do preofcreta na desno na zadnjem zasedanju vsedržavnega sveta.
Tajništvo KD se je ukvarjalo z napadom na delavce, na kanete, na sindikate, na komuniste in na socialiste. NI branilo reform, temveč celo obljublja, da bodo poslabšali zakon o stanovanjski politiki in o najemnini obdelovalnih zemljišč. Talko so demokristjani sami ustvarili preplah med določenimi krogi In so jih objektivno nagovarjali, j naj se obrnejo k MSI. Na ta na- j čin so kompromitirali podobo proti-1 fašistične in ljudske stranke, njeno ; vlogo uravnoveševalea, v kar odkritosrčno verjame velika večina njenih članov in njenega vodstva.
Glede perspektiv pravi Berlin-guer, da obstaja v Italiji močna demokratična zavest in takšne energije, da bodo zatrle vse fašistične avanture ter da bodo preprečile, da bi izkoristilo fašistične glasove za temačne desničarske operacije na raznih ravneh. V zaključku namestnik tajnika KPI govori o sodelovanju vseh demokratičnih, ljudskih, laičnih in katoliških sil ob spoštovanju avtonomije za splošno demokratično prebujanje ter za o-brambo demokratične prihodnosti republike.
Danes je tajništvo PSI preučilo volilne izide in pravi, da je stranka utrdila svoj položaj, da je dosegla izreden uspeh že na volitvah 7. junija 1970, sedaj pa ie razširila svojo volilno osnovo, kar dokazuje pravilnost njene politične usmeritve.
Razgovor
Rogers-Dobrinin
WASHlNGTON, 17. — Včeraj se je državni tajnik Rogers dobro uro razgovarjal s sovjetskim veleposlanikom Dobrininom o obojestranskem postopnem umiku čet NATO ln varšavskega pakta iz Evrope. Po razgovoru je Rogers dejal, da je bil «koristen», da pa gre za preliminarni sestanek. To je prvikrat, ko je prišlo do takega stika in je Rogers želel bolje poznati sovjetske predloge, ki jih je že večkrat izrekel Brežnjev.
Na Poljskem odstavili Spychalskega
VARŠAVA, 17. — Agencija PAP je sporočila, da so odstavili maršala Spychalskega z mesta predsednika Fronte nacionalne enotnosti in da so za predsednika imenovali uglednega znanstvenika, predsed-sednika akademije znanosti Groz-kowskega, ki ni član poljske partije. Maršal Spychalski je bil dalj časa obrambni minister, od 1968. leta do lanskega decembra pa predsednik republike.
VČERAJ NA RAZSTAVIŠČU PRI MONTEBELU
DUNAJ, 17. — Avstrijski minister za trgovino Staribaeher .je izjavil, da se SZ ne bo uradno uprla priključitvi Avstrije v EGS in da pri staja na tezo, da se s tem bo kršila državna pogodba.
Ob plapolanju 23 tujih zastav odprt XXIII. tržaški velesejem
Vlado je zastopal podtajnik Belci - Nastop predsednika Slocovicha, župana Spaccinija in deželnega odbornika Dulcija - Številno gospodarsko odposlanstvo iz Jugoslavije
To pa nalaga še večje odgovorno sti, zlasti zaradi premika desničarskih volivcev na prevratna stališča in .je treba odgovoriti na napad fašistične desnice z obnovljeno prizadetostjo za preureditev socialnih struktur, pri čemer morajo sodelovati vse politične in sindikalne sile.
Vodstvo PSDI je danes razpravljalo na osnovi poročila tajnika Fer-rija, ki pravi da je prišlo do premika glasov s skrajne levice k socialnim demokratom in do zaskrbljujočega premika k skrajni desnici. Levi center je ošibljen zaradi politike «novih ravnovesij*, ki se izvajajo tudi v nekaterih lokalnih upravah. Ferri je mnenja, da je treba utrditi sedanji sistem levega centra in o tem govori tudi daljša resolucija, ki so jo sprejeli na zasedanju.
DOKUMENTI «NEW YORK TIMESA* SO BILI DELNO ŽE ZNANI
Hanojska vlada je že pred šestimi leti objavila podatke o zakulisnih sklepih ZDA glede Vietnama
XXIII. mednarodni tržaški velesejem je odprt. Ob vhodu na razstavišče piri Montebelu je včeraj dopoldne 23 zastav, kolikor je držav uradno prisotnih na prireditvi, pozdravljajo gospodarstvenike in goste, ki so se udeležili slovesnosti.
Predsednik velesejma dr. P. Sk>-covich, poleg katerega so bili na častni tribuni tržaški župan inž. Spaccini, predsednik pokrajinske u-prave dr. Zanetti, deželni odbornik za industrijo in trgovino Dulci, podpredsednik deželnega sveta Pittoni, generalni vladni komisar dr. Cap* pellini in nekatere druge osebnosti, je posebej pozdravil podtajnika na ministrstvu za zunanjo trgovino, ki je zastopal rimsko vlado in ki je tudi uradno odpri velesejem. Dr. Slocovich je nato prešel na pomen vsakoletne sejemske prireditve in naglasil, da se njen uspeh danes ne meri več po dovoljenih kontingentih ali po vrednosti zaključenih poslov, kakor je bil običaj v prvih povojnih letih, temveč po
trajnih poslovnih vezeh, ki se na njem vzpostavljajo med različnimi deželami in poslovnimi krogi.
Trst je pravzaprav vzpostavil prve poslovne vezi po vojni z vzhodnoevropskimi deželami in skozi Trst se tudi čedalje bolj povez jjejo z zahodno in vzhodno Evropo azijske in afriške dežele. Letos sodeluje na sejmu 14 evropskih dežel, iz Afrike pa .jih .je prisotnih osem.
Skozi naše mesto se vzpostavljajo tudi drugačne poti, na primer v prometu in prav pred kratkim smo odprli redno letalsko zvezo med Furlanijo - Julijsko krajino in glavnim mestom Hrvatske. Tako si sedaj o-betamo, da bo kmalu ponovno odplula prva ladja skozi Sueški prekop. Predpogoj za razvoj poslovnega življenja pa je ohranitev miru, k čemur stremijo zlasti tukajšnja prebivalstva.
Govornik se je nato dotaknil specializiranih razstav in srečanj na letošnjem sejmu, ki se bodo kakor znano nanašala na les, pohištvo,
Takrat pa so jih v Washingtonu ocenili kot «komimistično propa-gando» - Danes sodna odločitev o nadaljnji objavi dokumentov
..Moskva, 17. — «Pravda» Objavil? komentar časnikarja Ermakova, '* obtožuje ZDA, da nočejo odgo-Voriti na predlog Brežnjeva o orne-I Juvanju pomorske oboroževalne tekale aliasti v Sredozemlju. «Pravda» Nše, da ZDA hrupno propagandistično izkoriščajo prisotnost sovjet-
ske vojne mornarice v Sredozemlju, kot da bi samo earl imeli pravico da so prisotni povsod. Časnikar nadaljuje, da je SZ pripravljena razpravljati o rešitvi tega vprašanja. Na sliki: Sovjetski obrambni mini-
desni) je obiskal sovjetsko floto v Sredozemlju in se je slikal na krovu sovjetske križarke skupno z poveflijmilkom mornarice admiralom Gročkovom in načelnikom političnega oddelka oboroženih sil generalom Jepiševom.
PARIZ, 17. — Spor med ameriško vlado in «New York Timesom* zaradi tajnih dokumentov Pentagona o udeležbi ZDA v vojni v Indokini je imel danes odmev tudi v Parizu, kjer zaseda štiristranska konferenca o Vietnamu. Sevemoviet-namska delegacija je namreč objavila dokument, iz katerega je razvidno, da je hanojsko zunanje ministrstvo že pred šestimi leti o-pozorilo na nekatere izmed zakulisnih sklepov vvashingtonske vlade v zvezi z okrepitvijo vojaške udeležbe v Vietnamu. Ministrstvo je že leta 1965 objavilo obširno dokumentacijo, ki je nosila naslov «Dvajset let ameriške intervencije in agresije v Vietnamu*, ki pa so jo takrat v ZDA ocenili kot »komunistično propagando*.
V tej dokumentaciji Je sevemo-vietnamska vlada dokazovala, kako se je ameriški poseg v Indokini začel izohlikovati še pred umikom Francozov, oziroma celo že leta 1945, ter da je bal sklep o bombardiranju Severnega Vietnama sprejet že na začetku leta 1955, mnogo pred »incidentom* v Tonkinškem zalivu. Da je takrat Hanoj govoril resnico, dokazujejo prav dokumenti, ki jih je sedaj objavil «New York Times*.
Afera okrog teh dokumentov pa zadobiva v ZDA vedno bolj značilnosti kriminalnega romana. Javno mnenje predvsem zanima, kako je newyorški list prišel do tajnih dokumentov, na to vprašanje pa je neki bivši urednik lista dar.es odgovoril v televizijskem intervjuju. Bivši časnikar, Sidney Zion, ie namreč dejal, da je »Timesu* preskrbel dokumente neki raziskovalec tehnološkega inštituta države Massachusetts, profesor Daniel Ellsberg. Ta .je bil svoj čas zaposlen pri organizaciji »Rand Corporation*, ki redno pripravlja vojaške in politične študije za ameriško vlado. Ta organizacija je razpolagala, kot je prišlo na dan v preteklih dneh. z enim od petnajstih obstoječih izvodov tajnih dokumentov. V prvem času Nixonovega predsedovanja je bil Ellsberg sodelavec predsednikovega zunanjepolitičnega svetovalca Henryja Kissingerja kot izvedenec za vietnamska vprašanja. Po mne-
nju Ziona naj bi se Ellsberg odločil, da izroči tajno dokumentacijo časopisu, ker je bil razočaran zaradi Nixonove politike v Indokini.
Sodni spopad med vlado in založniki »Timesa* se medtem nadaljuje. Vlada skuša sedai doseči, da bi sodišče ukazalo listu, nai vrne dokumente. Jutri pa bo moral new-yorški sodnik poslušati odvetnike časopisa in zastopnike vlade ter nato skleniti, če nai dokončno prepove objavo ostalega dela dokumentov; sodni ukrep o prepovedi objave je namreč začasen ter bo zapadel v soboto. Kot se je danes zvedelo, obravnavata zadnji dve poglavji, ki jih «New York Times* ni utegnil objaviti, ozadje državnega udara v Saigonu leta 1963, ko je bil strmoglavljen režim Ngo Dinh Diema.
Triinšestdeset članov kongresa pa je danes zahtevalo, naj vlada sama objavi dokumente «New York Timesa*. V pismu, ki so ga poslali pravosodnemu ministru Mit-chellu in obrambnemu ministru Lair-du, poslanci trdijo, da so dokumenti »temeljni del zgodovinskega okvira naše intervencije v Vietnamu* ter da nikakor ne morejo o-grožati državne varnosti. Podkomisija poslanske zbornice pa je sklenila, da začne preiskavo o vladni politiki na področju informacij.
Afera okrog tajnih dokumentov Pentagona povzroča medtem preglavice tudi avstralski vladi, ki je ukazala odprtje preiskave o avstralski intervenciji v Vietnamu. Preiskavo bo vodila obrambna komisija, vladni posvetovalni organ za vprašanja nacionalne obrambe. Iz dokumentov, ki jih je objavil «New York Times*, jasno izhaja, da se ,e vlada v Camberri odločila, da pošlje čete v Vietnam na pritisk ZDA; doslej pa .ie vlada javno zatrjevala, da je poslala čete na prošnjo sajgonskega režima.
PRIPRAVE NA PREDSEDNIŠKE VOUTVE V JUŽNEM VIETNAMU
Programska izjava «velikega Minha»
Hude generalove obtožbe proti sajgonskemu režimu
ster Grečko (prvi od leve proti
....Ill„ll„lllll■llllll■llllllllllll■■■ll■lll"""■"l",,,l,lll,,ll,ll,llll",.......m
Kongres vzhodnonemške partije
V žarišču razprav odnosi med obema Nemčijama
tiLiiv, 17. — Na kongresu Inonemške komunistične parti-i govorniki danes obravnavali 'sem mednarodno priznanje De-atične republike Nemčije, nje-odelovanje kot država z vso enostjo na evropski konferenci rnosti ter čim hitrejše sklica-:e konference. O mednarodnih ianjih je obširno govoril zu-minister Winzer, ki je dejal, e njegova vlada pripravljena itaviti z Zvezno republiko Nem-normalne odnose na osnovi larodnega prava. Winzer je deda sporazum o neuporabi sile evropskem sodelovanju ne mo-omeniti spremenitve obstoječe-tanja v Evropi in v tej zvezi ne pomeni spremembe nem-
škega vprašanja.
Predstavnik ameriške partije Ligh-foot je pohvalil vzhodnonemško partijo, češ da ni nikoli razdvajala mednarodnega komunističnega gibanja, ker je bila vedno zvesta Moskvi. Med današnjim zasedanjem so na posebno svečan način predstavniki oboroženih sil izročili Honec-kerju poslanico, v kateri zagotavljajo svojo zvestobo. Nato je govoril obrambni minister Heinz o prijateljstvu vzhodnonemških oboroženih sil s sovjetskimi.
Predstavnik KPI Natta je v svojem pozdravu podčrtal pomembnost konference za evropsko varnost ter izrazil željo za priznanje Nemške demokratične republike. Natta je
govoril o ratifikaciji pogodb med Sovjetsko zvezo in Zvezno nemško republiko, oziroma Poljsko in Zapad-no Nemčijo.
Vzhodnonemška tiskovna agencija ADN je danes uradno sporočila, da je Ulbricht od ponedeljka v postelji zaradi srčne kapi, da njegovo stanje ne povzroča skrbi, da pa mora ostati v postelji. Odsotnost Ulbrich-ta je povzročila cel val govoric, zlasti ker se je kasneje zvedelo, da se je v ponedeljek zvečer sestal z Brežnjevom. Tudi današnje uradno sporočilo le malo pojasnjuje, saj je čudno, da niso nič povedali že v ponedeljek, niti v torek, ko bi moral Ulbricht predsedovati kongresu in da je prišlo do sporočila s tridnevno zamudo.
V Zapadni Nemčiji so danes proslavili «praznik nemške enotnosti* ki je vsako leto na obletnico upora v vzhodnem Berlinu 1953. leta. U-radno je imel praznik drugačen značaj kot v prejšnjih letih, ker vlada ni sprejela nobenega stališča in je vladna koalicija skušala v parlamentu doseči, da se nič v tej zvezi ne reče in da bi parlament obravnaval običajne upravne zadeve. Prišlo je do kompromisa in je parlament danes odobril zakon korist pokrajin, ki mejijo na Vzhodno Nemčijo in ki so gospodarsko zaostale. Predsednik parlamenta demokristjan von Hassel pa je v parlamentu govoril o samoopredelitvi , vseh Nemcev.
Zakon o taksi na vžigalnike
RIM, 17. — Poslanska zbornica je odobrila zakonski dekret, s katerim se ukimjatfo kodeki na vžigalnike ter se uveljavlja nova taksa, ki bo Vključena že v ceni vžigalnikov. Taksa znaša 300 lir za vžigatadike v avtomobilih, 400 za vžigalnike, ki se ne morejo več uporabljati po uporabi goriva ln 800 lir za vse ostale.
SAJGON, 17. — Južnovietnamski general Duong Van Minh — »veliki Minh», kot ga imenujejo v Sajgonu — je stopil danes v predvolilni boj z dolgo izjavo, ki jo je prebral tujim časnikarjem. Minh, ki je odigral zelo važno vlogo v državnem udaru leta 1963, ko so strmoglavili režim Ngo Dinh Diema, ni sicer izrecno potrdil, da bo kandidiral na predsedniških volitvah, vendar pa ima njegovo današnje izvajanje vse značilnosti programske izjave.
Minh se je zavzel za »konec bratomorne vojne v Vietnamu*, za «o-svoboditev vseh tujih nadzorstev* ter za pomiritev med Jugom in Severom ter med samimi južnimi Viet-namci. General je obtožil sedanji sajgonski režim, da «se boji miru* ter da nima nobene podpore pri ljudstvu. »Vlada pravi — je med drugim dejal — da je za pogajanja, istočasno pa zahteva popolno uničenje sovražnika; poziva komuniste, naj sodelujejo v mešani volilni komisiji, istočasno pa izjavlja, da jim ne bo dovoljevala političnega delovanja v Južnem Vietnamu. Ta protislovna politika je zasejala zmedo med prebivalstvom ter ne more nikogar prepričati o miroljubnih namenih režima.*
»Veliki Minh* je še dejal, ■ftla bo z nadaljevanjem vojne postal režim še bolj zatiralen. narod bo še bolj deljen, družba še bolj skorumpirana in krivična, gospodarstvo vedno bolj porazno, ljudstvo pa čedalje bolj revno in polno sovraštva*. Po mnenj« generala zgublja vojska zaupanje v režim, ki zahteva od obo-
» *
roženih sil vedno nove zmage za ceno prelivanja krvi vojakov ter se spušča v tragične pustolovščine, katerih edini namen je okrepiti iluzijo o zmagi-
General Minh je na dolgo obrazložil vzroke, zaradi katerih ni mogoča vojaška zmaga niti ene niti druge strani. Glede komunizma je trdil, da gre za doktrino, oziroma nekakšno «vero», dodal pa je, da »izkušnja iz zgodovine nas uči, da ni mogoče vere premagati s silo*. Kot vzroke komunizma je Minh navedel revščino, krivice in zatiranje, ki jih je treba odpraviti, da bo mogoče ustaviti napredovanje marksistične ideologije. Tega pa po njegovem ni mogoče napraviti, dokler traja vojna. Na zaključku je Minh dejal, da se bo zavzemal za »vietnamski mir za državo in za ljudstvo*, ter da »rešitev problemov Vietnama bodo morali najti Vietnamci sami*.
RIM, 17. - V Italijo je prispel francoski finančni minister Giscard d’Estaing, ki je imel z zakladnim ministrom Ferrarijem Aggradijem daljši razgovor predvsem o evropskih monetarnih vprašanjih.
ALŽIR, 17. — Zunanji minister Moro se je danes razgovarjal z zunanjim ministrom Alžirije Boute-fliko o dvostranskih odnosih in zlasti o možnostih uravnovešenja trgovinske bilance, saj znaša alžirski deficit letno okrog 30 milijard lir. Alžirci so predlagali, da bi Italija uvozila večje količine železne rude in zemeljskega plina.
kavo in marmor. Tržaški sejem se uspešno vključuje v splošen napredek mestnega in deželnega gospodarstva ter se pripravlja na premestitev na novo razstavišče v Bar-kovljah. Vodstvo sejma je pred kratkim naročilo domačemu prefesiond-stu izdelavo ustreznega načrta, na osnovi katerega bo pozneje razpisalo vsedržavni natečai za izvedbo del. Poleg večje razstavne površine bo sejem s premestitvijo v Bar-kovlje pridobil vrsto novih razstavnih možnosti, teko da se bo lahko posvetil novim specializacijam, zlasti na področju navtike in podmorske tehnologije, ter si pridobil prostora, potrebnega za pristajališče helikopterjev, večji morski pristan, kongresno dvorano in še druge potrebne in koristne infrastrukture, je zaključil dr. Slocovich.
Nato je spregovoril župan Spae-rini, ki je v imenu mesta pozdravil vse prisotne razstavljavce in poslovne ljudi, kakor tudi člane številnih odposlanstev, ki bodo dopotovali v Trst za časa velesejma.
V zvezi s prisotnostjo številnih a-friških dežel, pridruženih Evropski gospodarski skupnosti, je župan o-menil nedavno pobratimijo med Trstom in Doualo, glavnim poslovnim središčem afriške republike Kamerun. S tem se ie tržaška občina pridružila prizadevanjem poslovnega Trsta za čim tesnejše sodelovanje med našo luko in čezmorskimi deželami. Na koncu ie župan izrazil svoje zadovoljstvo spričo dejstva. da se število tujih držav, ki sodelujejo na tržaški prireditvi, iz leta v leto veča, medtem ko je v svetovnem merilu opaziti, da se zanimanje za razne sejemske prireditve polagoma krči.
Deželni odbornik za industrijo in trgovino Dulci je pozdravil sejem v imenu deželne uprave in njenega predsednika Berzantija. V svojem govoru je odbornik omenil zastoje, ki jih je v zadnjem času zabeležilo gospodarstvo, ter v tei zvezi naglasil zaupanje, ki ga ima dežela v domače poslovne ljudi in domače delavstvo. Prav na takšnih prireditvah, kakor je tržaški velesejem, je naglasil, se vidijo veliki uspehi njihovega skupnega prizadevanja pri delu.
Prepričan sem. je nadaljeval govornik, da bodo na našem področju kmalu uresničene pobude Medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje CIPE, zlasti kar zadeva nove prometne žile čez ozemlje Furlanije - Julijske krajine. Kar zadeva premestitev sejmišča v Bar-kovlje pa sem od vsega začetka sprejel to zamisel kot edino možnost, da naš sejem v prihodnje še bolj razširi svoje roke proti vsem deželam, v imenu miru in zaupanja v narode, ki nas obdajajo, ie zaključil Dulci.
Zadnji je spregovoril podtajnik Belci, ki se je v imenu vl ide zahvalil predstavnikom tujih držav za sodelovanje na tržaški prireditvi. Prisotnost teh dežel v Trstu pomeni utrditev prizadevanj, da bi se naše mesto čedalje bolj uveljavilo kot stična točka med različnimi deželami, omikami in izkušnjami in kot uspešen posrednik med različnimi gospodarskimi sestavami. Trst živi od teh civilnih st:kov in bi nikakor ne mogel uspevati, če bi v mednarodnem gospodarskem življenju ne obstajali strpnost in kompatibilnost.
Mednarodna posredniška vloga Trsta je še vedno v ospredju in želja nas vseh, kakor tudi italijanske vlade ie, da bi se čimprej lahko okrepila s ponovnim odprtjem Sueškega prekopa. Z novo evropsko stvarnostjo je pretila Trstu nevarnost, da postane povsem obrobno mesto, k sreči pa je gospodarska politika EGS s tem, da se je poslovno povezala z vrsto afriških dežel, zagotovila Trstu nove možno-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Pogajanja o FIAT
RIM, 17. — Na ministrstvu za dete so se nadaljevala pogajanja o sporu v Platu. Minister Donat Cat-tin je sindikatom in podjetju predložil obsežen kompromisni predlog, kri. se nanaša na akordno delo, na sistem dela na tekočem traku in na vsa druga vprašanja. Pogajanja so se zavlekla pozno v noč.
Volitve v SZ
MOSKVA, 17. - Agencija TASS je sporočila, da so bili na zadnjih volitvah v sovjetske republike izvoljeni vsi kandidati In da je zanje volilo nekaj več kot 99 odst. volivcev.
Včeraj so svečano otvorili tržaški mednarodni velesejem. Pogled na ugledne
svečanostjo
goste med otvoritveno
ACI/I nMCWMII/
18. junija 1971
Tržaški velesejem uradno odprt
(Nadaljevanje s 1. strani) [sejmu poskrbel organizacijski odbor
Izžrebani dobitki na velesejmu
•m	_____u -p	20 tržaški sejem s sedežem v Za-
TeTU «rebu- Pri katerem sodelujeta Go-W	^ 80 Je spodarsid zbornici za Slovenijo in
Sfflt Hrvateko. Posebn« zahvalo zasluži žlmrd deželami v zadnjih letih ob- tudi Tržaška knjigama, ki ie v i-
“*■ 36 istih P*«*^ ^Pravila razstavo pocfročji nasprotno skrita3 Velike	in revlj številnih slovenskih
možnosti se v tem oziru odpirajo tudi na tržiščih vzhodne Evrope, v bližnjih deželah tržaškega zaled-ja.w zlasti v Avstriji, Madžarski in češkoslovaški, ter v celinski Kitajski. Strokovnjaki predvidevajo, da se bo blagovna menjava med temi deželami in čezmorjem do leta 1980 podvojila ali celo potrojila. V tej smeri se mora razvijati italijansko in deželno gospodarstvo in tržaški velesejem mora čedalje bolj zavzemati vlogo vernega in optimističnega zrcala ustreznih dejavnosti. Tla za uspešno uveljavljanje tržaške e-konomije in zlasti luke morajo pripravlja« politiki, vsak poslovni človek, vsaka ustanova in vsaka organizacija Pa lahko doprinese k temu svoj pomemben prispevek.
Kdor bi se zabubil v egoizem in v strah, ta bi škodoval ne le sebi. temveč celotnemu skupnemu' boju boljše življenje. Boj za demo
TISKOVNA KONFERENCA IZDAJATELJA IN GLAVNEGA UREDNIKA
Izšla je prva številka revije-mesečnika «DAN»
4.S svojo vsebino namerava DAN posegati na vsa področja človeškega udejstvovanja, s posebnim poudarkom na naši nacionalni zamejski problematiki»
1.	dobitek: radijski sprejemnik Siemens-Elettra prejme Maria Bor-gocaratti, Ulica Roma 24, Mestre.
2.	dobitek: zaboj likerjev Bacher prejme Aliče Tre vi, Ulica Scompa-rini 27.
3.	dobitek: električni mlinček za kavo prejme Odilia Coloni, Ulica Griinhut 13, Trst.
4.	dobitek: dva sodčka Dixana tvrdke Henkel prejme Georgina Mi-san, Ul. San Servolo 13, Trst.
5.	dobitek: 15 zavojčkov »Ondavi-va» tvrdke Henkel prejme Sergio Fortuna, Ul. Torrebianca 18, Trst.
»Dan je zagledal dam» — izšla je namreč prva številka nove revije-mesečnika s tem naslovom, ki sta jo včeraj v prostorih Založništva tržaškega tiska predstavila številnim predstavnikom tiska in nekaterih revij upravni direktor založništva Silvij Tavčar in glavni rednik Miroslav Košuta.
»Prepričani smo — je dejal Silvij Tavčar — da je slovenski tisk v zamejstvu izredno pomembno o-rožje za ohranitev narodne zavesti slovenskega človeka in obenem učinkovita sredstvo za predstavljanje naših problemov javnim in družbenim organizacijam. Zavedamo pa se tudi, da poslanstvo tiskane besede ne bi smeta biti pogojeno od materialnih in gospodarskih problemov. Svojo založniško politiko skušamo voditi v tri smeri in jih med seboj tudi povezovati. Te smeri so: zamejski slovenski prostor, osrednja Slo-
OSTALE VESTI NA ŠESTI STRANI
NA SINOČNJI IZREDNI OBČINSKI SEJI
Predlog občine Dolina za pobratenje s Kočevjem
Dodelitev prispevka 150.000 lir športnemu društvu Breg
M ____
kratičen'uspeh"bodo namreč lahko 1 .............................................„.........................
izbojevali le vsi skupaj, ali pa bomo vsd skupaj propadli.
Odprtja sejma so se poleg omenjenih osebnosti udeležili številni predstavniki političnega, konzularnega, poslovnega in sindikalnega živ-ljenja iz naše dežele ter zastopniki tujih držav. Med drugimi so bili prisotni najvišji predstavniki tržaške trgovinske zbornice, luške u-stenove, deželnih družb in ustanov, političnih strank, stanovskih organizacij in krajevnih uprav, posebej pa naj omenimo predsednika TKB dr. Kukanjo. predsednika SGZ Stanka Boleta, generalnega konzula SF RJ v Trstu Borisa Trampuža ter konzula D. Žvaba in Z. Vidasa.
V jugoslovanskem odposlanstvu, ki mu je načeloval ambasador v Rimu Srdja Priča, so bili pomočnik ekonomskega svetovalca pri ju-jugoslovanski ambasadi v Rimu Božo Cm jak, podpredsednik IS Slovenije Tone Tribušon, podpredsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije inž. Jože Valentinčič, svetnik Franc Burger, predstavnik zvezne gospodarske zbornice Bogomil Rupnik, načelnik zveznega selcr. za zunanjo trgovino Danilo Šoškič in pomočnik dr. Petar Tomič, podpredsednik Gospodarske zbornice SR Hrvtaske dr.
Emil Ludviger, sekretar sveta za trgovino pri isti zbornici Josip Ve-reš, sekretarka odbora za sejemske sporazume inž. Ljudmila Pfaff in druge osebnosti.
Med skupnim ogledom sejma so se predstavniki oblasti in gostje dalj časa ustavili tudi v jugoslovanskem paviljonu v Palači narodov. Tu smo lahko slišali tudi laskava mnenja o tem, kake ie na-viljon urejen, za kar ie poskrbel inž arh. Miha Burger, ki se sicer udejstvuje kot sposoben oblikovalec v tovarni Brest v Cerknici. Burger je uredil paviljon po nalogu ljubljanskega podjetja Exportprojekt, medtem ko je za celoten nastop jugoslovanskih podjetij na letošnjem
Na županstvu v Dolini .ie bila sinoči izredna seja občinskega sveta, ki je v glavnem sklepal o predlogih občinskega odbora. V razpravo o prvi točki dnevnega reda (o-dobritev zapisnika zaln.je se.ie) je posegel demokristiangki svetovalec Gerli, ki je predlagal, naj se da v zapisnik njegov poseg iz prejšnje seje. ko ie dejal, da so v regulacijskem načrtu predvidene etnične značilnosti našega področja, vendar je v dobi. ko se v Evropi odpirajo meje. pretirano, da se za Slovence postavljajo rezervati. Prašelj (KPI) je predlagal, naj se ves Ger-lijev poseg o regulacijskem načrtu vključi v zapisnik.
Župan Lovriha je nato seznanil svet z nekaterimi ukrepi občine. Dejal je, da je že v teku služba za odvažanje smeti, ki zaposluje tri delavce in se odvija po najsodobnejšem sistemu odvažanja. Povedal je tudi, da ie občinski odbor sprejel na županstvu delegacijo občinske skupščine iz Kočevja. Na tem sestanku so se domenili, da se pb-čini pobratita Glavni razlog za to odločitev je dejstvo, da je med narodnoosvobodilno vojno padlo na Kočevskem mnogo borcev iz dolinske občine.
reč krila 80 od sto stroškov, medtem ko‘ bo ostalo prispevala občina.
Pomembno vprašanje je tudi postavitev tabel z dvojezičnimi napisi imen vasi. Po mnogih prizadevanjih je pokrajinska uprava zagotovila, da bodo to vprašanje čimprej re-ši’i v pokrajinskem odboru.
Poglavje zase je bil predlog odbora za dodelitev letnega prispevka Športnemu društvu »Breg*. Prispevek naj bi znašal 150 tisoč lir. V debato glede tega vprašanja je posegel samo svetovalec Gerli (KD), ki je dejal, da se sicer strinja s tem predlogom, a se bo njegova skupina kljub temu vzdržala glasovanja, ker se mu zdi ta ukrep preveč enostranski in ne upošteva vseh društev, ki delujejo v dolinski občini. Pri tem ie omenil športno društvo '< Ros andr a - Zerials>, ki bi tudi morala biti deležna podpore, l-upan je nato odgovoril, da ie sam deželni predsednik Berzanti. ki je v komisiji za šport, svojčas izjavil, da ne bo dežela v nobenem primeru podpirala tistih društev, ki nosijo na majicah poleg društvenega imena še ime kakšne gospodarske tvrdke. Zakaj bi morala potemtakem ravno dolinska občina podpirati tako društvo in s tem
doma v Boljuncu, je župan zagotovil, da je komisar jusarskih zemljišč končno dal privoljenje za o-ctabritev zneska 120 milijonov lir, kolikor jih je občina zaslužila s proda.jo zemljišč. Sedaj pričakujejo še privoljenje deželnega odbomištva za kmetijstvo, nakar bodo pričeli z gradnjo. Med drugim je dežela že zagotovila podporo za postavitev zidu okrog že skoraj dograjenega nogometnega igrišča. Dežela bo nam-
...........................
NA GENERALNEM KONZULATU V TRSTU
Podelitev odlikovanj predsednika SFRJ Tita
Odlikovanja so prejeli vidni predstavniki oblasti in gospodarstva naše dežele za svoj doprinos k razvijanju italijansko - jugoslovanskega prijateljstva
k„ „«.	h*™«. ■trssv&st«
še cenik za odmerjanje takse za nabiranje in prevoz stanovanjskih smeti Po vzorcu ostalih občin v naši pokrajini. Zaradi pozne ure so nato sejo prekinili. Občinski svet se bo spet sestal prihodnji četrtek.
Na generalnem konzulatu SFRJ v Trstu so včeraj popoldne podelili odlikovanja, s katerimi je predsednik Tito odlikoval ugledne predstavnike oblasti in gospodarstva na področju dežele Furlanije - Julijske krajine za njihov prispevek k ustrujevanju prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo. Red jugoslovanske zvezde z zlatim vencem so prejeli predsednik deželne skupščine Ribez-zi, podpredsednik deželne vlade Moro, deželni odbornik Dulci in tržaški župan Spaccini. Red jugoslovanske zvezde na ogrlici sta prejela predsednik podjetja »Zanussi* iz Pordenona Guido Zanussi in goriški župan Martina, red jugoslovanske zastave z zlato zvezdo na ogrlici pa videmski župan Cadetto, čedadski župan Pelizzo, predsednik tržaške trgovinske zbornice Caidassi, predsednik tržaškega velesejma Sloco-vich, predsednik goriške trgovinske zbornice Lupieri in predsednik videmske trgovinske zbornice Maran-gone. Red jugoslovanske zastave z zlato zvezdo je prejel načelnik mejnega prehoda Fernetiči Aldo Bali-cocm.
Na začetku slovesnosti je jugo slovanski veleposlanik v Rimu Srdja Priča poudaril ugoden razvoj ita-lijansko-jugoslovanskih odnosov, za katere sta značilna dva najvišja div žavniška obiska. Med obema državama, ki pripadata dvema različnim® družbenima sistemoma, je bilo zavoljo naporov, ki so jih vložili tudi odlikovanci, storjen pomemben korak naprej. Prav gotovo bodo dosedanji dosežki spodbudno vplivali na nadaljnji razvoj medsebojnih odnosov ter na reševanje odprtih vprašanj, ki še obstajajo. med katerimi je tudi vprašanje ureditve položaja narodnostnih manjšin.
»Prepričan sem — je dejal veleposlanik Priča — da bomo v duhu
naše sedanje odnose, lahko rešili vsa vprašanja v interesu naših ljudi in miru v tem delu sveta*. Veleposlanik je ob koncu izrekel prepričanje, da bodo gospodarski, kulturni in osebni odnosi na tem obmejnem področju, kjer imamo Inajbolj odprto mejo v Evropi, načrt ali novo pot napredku ter blagostanju prebivalstva obeh sosednjih držav.
Potem ko je veleposlanik Priča v družbi generalnega konzula Borisa Trampuša izročil odlikovanja, se je v imenu vseh zahvalil predsednik deželnega sveta Ribezzi. Povsem je delil mnenja, ki so bila poprej izrečena glede potrebe po vse tesnejšem sodelovanju ob tej najbolj »propustni* meji v Evropi, ter izrekel prepričanje, da bo bližnja turistična sezona tudi s statistikami pokazala, kako tesne so vezi med ljudmi obeh sosednih jadran skih držav.
Jamstvo dežele za kredit bolnišnicam
Tretja deželna svetovalska komisija bo preučila zakonski predlog glede kreditnega jamstva bolnišnicam.
Kot po vsej državi, so tudi v naši deželi vse bolnišnice v hudih finančnih težavah, težke milijarde pa jim dolgujejo razne socialne in zavarovalne ustanove. Tako dolgujejo omenjene ustanove samo bolnišnicam v naši deželi nad 28 milijard lir. Uprave bolnišnic 'majo vedno večje stroške in mor?5 ' najemati posojila, toda banke n'-leta več dajati denarja, če nimajo zadostnih jamstev, aaj so do sedaj v naši deželi dale raznim bolnišnicam že več kot devet milijard lir
dobrega sosedstva ter medseboj-1 predujma. Dežela namerava jamčiti nega razumevanja, ki označujeta za skupno 5 milijard lir.
Pevska zbora iz Doline in s Proseka-Kontovela odpotovala v Skopje
Danes je odpotovala v Skopje, glavno mesto Makedonije, delegacija Slovenske kulturno gospodarske zveze in Slovenske prosvetne zveze. Z njo potujeta tudi pevska zbora »Valentin Vodnik» iz Doline in »Vasilij Mirk» s Proseka - Kontovela.
Delegaciji SKGZ in SPZ se bosta v Skopju pogovarjali s Socialistično zvezo Makedonije, pevska zbora pa bosta ob tej priložnosti priredila koncert.
«Jacomo de Trieste* danes v Avditoriju
Tržaško stalno gledališče priredi danes zvečer, ob priliki simpozija o Joyceu, predstavo »Jacomo de Trieste*. Pollockovo delo analizira vpliv tržaškega okolja na irskega pisatelja. Predstava bo danes zvečer v Avditoriju ob 20,30. Abonenti imajo popust.
venija in italijansko področje, zlasti v naši deželi. Te vezi sedaj tkemo na aktualnem področju s tiskanjem raznih študij, razprav, dokumentov (v pripravi je knjiga Slovenci v Italiji, toponomastični zemljevid tržaške pokrajine, serija vodičev po zamejstvi in Slavjanski rodoljub, ki bo kmalu izšel). Obenem se te vezi tkejo s tiskajnem izdaj, ki naj navezujejo zlasti širše plasti na našo knjigo (v te namen je sedaj v tisku Zbirka ljudskih tržaških pesmi pokojnega skladatelja Ivama Grbca in knjiga Človek in cesta dr. Dolharja). Naša skrb je tudi, da se povezujemo z večinskim narodom in prav iz tega razloga smo izdajatelji biltena »Tl Bollet-tmo degli Sloveni* in izdali bomo knjigo dr. Kacina »Grammatica dei-ia lingua slovena*. ki bo izšla še letos s pomcčio DZS. Prizadevamo si tudi. da bi izda^li leposlovna dela. izvirno prozo in poezijo za-meiških literarnih ustvarjalcev, katerih dela so bita doslej v glavnem izdana v Sloveniji.
Vedno močnejše prodiranje neslovenskega tiska v naše družine in pomanjkanje slovenskega periodika družinskega in lažjega značaja v naši deželi, pa je porodilo v pripadnikih širšega kroga kulturnih, družbenih in političnih delavcev zamisel o izdajanju revije, ki naj bi v vlogi mesečnika bila živi spremljevalec našega sodobnega človeka v prepričanju, da bo revija vsaj delno pomagala zajeziti vse hujšo poplavo sličnega neslovenskega tiska*.
Glavni urednik Miroslav Košuta je v svojih izvajanjih nekoliko bolj razvil že nakazani izhodiščni koncept mesečnika «Dan» in izrazil svoje zadovoljstvo, da se je končno lahko konkretizirala zamisel o taki družinski reviji za najširše plasti našega ljudstva. Izrazil je težnio, da bi so mespčmk uveljavil s svojo od-ortastio jn da bj s SVoio vsebino prisoeva' k dviganju narodne zavesti med našmi ljudmi. Potem ko je še obrazložil zakaj se je izid prve številke mesečnika tako zakasnil, saj je bila glede na svojo vsebino programirana za dneve okrog 1. maja, je ponovil težnjo uredništva, da bi se v naslednjih številkah mogli optimalno približati vodilni ideji, to je mesečniku, ki bo blizu preprostemu človeku. Dodal je še, da s svojim značajem »Dan* noče biti konkurent obstoječim literarnim revijam, čeprav literarnih del nikakor ne bo odklanial, in da bi morda utegnil še najbolj segati na področie »Mladike* vendar z željo, da bi ne prihajalo do nobenih kolizij, ker imata obe reviji vsaka svoj idejni prostor v »poredni vlogi prizadevanj za zajezitev tujega vpliva na našega človeka. Po tem, ko je povabil k sodelovanju vse, zlasti pa mlaiše pisce, je glavni urednik M;rosIav Košuta daial še pojasnila na nekatera vprašanja. ki so se nanašala na izbiro naslova, na splošni koncept in na nekatere pripombe k prvi številki, predstavnik »Mladike* prof. Jože Peterlin pa je pozdravil izid novega mesečnika v njegovi vlogi še enega jezu proti vse hujšemu pro-diraniu cenenega iteHianskega tiska v naše družine. Zaželel mu je pot med ljudi in se izrekel za korektno sodelovanje brez konkurenčnih teženj.
In še nekaj glavnih podatkov. Poleg glavnega urednika Miroslava Košute in odgovornega urednika Milana Bolčiča so v uredniškem odboru še: Filibert Benedetič, Viljem černo, Živa Gruden, Marko Kravos, Samo Pahor, Slavko Rebec, Milko Rener, Stojan Spetič, Josip Tavčar in Marko Waltritsch, oblikovalec revije - mesečnika pa je Klavdij Palčič. Mesečnik obsega 34 strani večjega formata, k vsebini pa se bomo še povrnili.
V	nedeljo na Opčinah praznik tiska KPI
V	nedeljo organizira KPI na Opčinah praznik tiska. Nastopila bosta


m
i,(.
»M/	’**

H-
m


Delni pogied na udeležence tiskovne konference ob izidu revije DAN
zbora »Vesna* iz Križa in «Tabor» z Opčin 0b spremljavi harmonike Oskarja Kjudra ter proseško-konto-velska godba na pihala. Zvečer bo ples. Delovali bodo kioski.
Na shodu bosta govorila za vodstvo KPI Stojan Spetič in Claudio Tonel.
Drevi ob 20. uri bo na sedežu federacije KPI sestanek članov partije, na katerem bo tajnik Antonio Cuffaro poročal o volilnih izidih 13. junija.
Financarjl so odkrili 35 kg cigaret v Barkovljah
Včeraj zgodaj zjutraj so financerji opazili dva človeka, ki sta se sumljivo potikala okoli barkov-ljanskega portiča in za katera so orožniki mislili, da tihotapita cigarete. Ustavili so ju, vendar so ju morali izpustiti, ker jima niso mogli dokazati nobenega prekrška.
Nekoliko pozneje so financarji odkrili v neki barki 35 kg tujih cigaret. Sedaj zelo aktivno iščejo osumljeni osebi.
Tržaški prefekt je v mesecu maju odredil začasni odvzem vozniškega dovoljenja sledečim voznikom: Mariu Zioiju za 15 mesecev, Mariu Perimiju za 6, Aldu Centaissiju za 3 in Vittoriu Todeschiniju za 1. Ti vozniki so povzročili hude poškodbe povoženim osebam. Poleg tega je prefekt odredil dvomesečni odvzem vozniškega dovoljenja Emiliu Pipanu, ker je večkrat kršil prometne predpise.
PD SLOVENEC - BORŠT
PRIREDI
PRAZNIK VINA
SPORED:
Sobota, 19. junija ob 18. url otvoritev, od 20. ure do polnoči ples z ansamblom Kras.
Nedelja, 20. junija ob 17. uri koncert godlbe rta pihala Breg, nastop moškega pevskega zbora in ansambla PD Ivan Cankar iz Tabora v Savinjski dolini, nastop damačegga mešanega zbora ter mladinskega harmonikarskega in plesnega ansambla, od 20. ure do polnoči ples z ansamblom Kras.
Ponedeljek, 21. junija od 20 do polnoči ples z ansamblom Kras.
Vse tri dni bomo točili pristna domača vina, na razpolago bo tudi prigrizek.
VLJUDNO VABLJENI!
V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani šolskih sester.
Danes otvoritev vinske razstave v Nabrežini
Nalezljive bolezni
Tržaški občinski zdravnik je sporočil, da smo imeli od 7. do 13. junija sledeče primere nalezljivih bolezni: trije ljudje so zboleli za škr-latinko, 1 za tifus, 2 za meningitis, 59 za ošpice (2 primera izven občine), 12 za norice, 1 primer nalezljivega obolenja jeter in 1 primer revmatizma.
★ * *
Komisariat za zdravstvo in higieno je pregledal 1. maja letos skladišča, kjer hranijo živila in pijače, ki se hitro kvarijo. Opravil je skupno 4.149 inšpekcij in poslal 195 vzorcev kemijskemu oddelku laboratorija za higieno in profilakso, da jih analizira, 145 vzorcev pa je poslal zdravniškemu in mikroerafske mu oddelku istega laboratorija.
Tehnično osebje komisariata je pregledalo 45 stanovanj, ki niso zadoščala zdravstvenim predpisom za vselitev ljudi. Nadalje so ugotovili 26 upravnih prekrškov, dve osebi pa so obtožili zaradi kršitve zakonov.
Iz Nabrežine sporočajo:
Danes otvarjamo v Nabrežini tradicionalno »Razstavo tipičnih krajevnih vin», ki bo odprta do polnoči v nedeljo, 20. t.m. Otvoritev razstave bo danes ob 18. uri.
Na razstavi, ki jo prirejamo že desetič, so razstavljena tipična vina našega področja.
Vina so razstavljena v posebnih paviljonih, kjer bodo obiskovalci lahko okušali 16 vrst belega vina in 12 črnega vina, ki jih je pridelalo 21 vinogradnikov iz naše občine.
Občina Devin - Nabrežina, ki je dala pobudo za razstavo, se je po-služila tehničnega sodelovanja strokovnjakov Pokrajinskega kmetijskega nadzomištva, da je sprejela na razstavo zares kakovostne pridelke.
Med razstavo bodo koncerti godbenih ansamblov iz Nabrežine, Tur-riaca in Postojne, koncerti lahke glasbe, nogometne tekme in v nedeljo zvečer tradicionalna tombola na trgu.
Nabrežina vam nudi pristna vina s karakterističnimi jedačami, pripravljenimi na razstavišču, kot npr. piščance na ražnju, ribe, pršut, klobase itd., kar bo vse pristno in neponarjeno.
MARIJA IN FRANC LAMPE
PRAZNUJETA DANES 50-LETNICO POROKE
Prosvetno društvo Slavko Škamperle jima čestita in kliče še na mnoga leta.
Simpozij
o radijski pomoči
V	Trstu bo 24., 25. in 26. junija simpozij, ki ga organizira italijansko združenje za elektrotehniko in elektroniko, o radijski pomoči pomorski in zračni plovbi. Simpozija se bodo udeležili strokovnjaki, vodilno osebje pristanišč in letališč, poveljniki in oficirji ladij in letal.
Svečana otvortev simpozija bo v glavni dvorani trgovinske zbornice, diskusije pa na univerzi. Po uradni otvoritvi bo kongresiste sprejel tržaški župan Spaccini.
V	soboto 19. tega meseca bodo otvorili v umetnosti galeriji v Ulici delle Zudecche I. osebno razstavo slikarja Lida Dambrosija in kiparja Protea Hirsta.
.................................■■■■■iiiiiiiii..
PO IZIDIH UPRAVNIH VOUTEV 13. JUNIJA
Socialisti in socialdemokrati o politiki uprav leve sredine
Po sodbi PSI mora levica KD pritisniti na stranko za uresničenje reform Za PSDI je izid volitev potrdil «poraz politike naprednih ravnotežij*
Povsem razumljivo je bilo, da bodo upravne volitve na Siciliji imele globok odmev tudi pri nas in to predvsem zato, ker bodo v novembru v Trstu občinske volitve, in pa zato, ker je udarec v Siciliji obnovil razpravo o vsebini politike, ki jo je treba voditi.
Kot že dalj časa so v ospredju polemike o vsebini reform in političnih izbir, ki naj jih omogočijo, prav nekdaj združeni partnerji v levosredinski koaliciji, socialisti in socialdemokrati.
Prvi so se izjavili že predvčerajšnjim na svoji deželni seji. Včeraj pa je svoje mnenje povedal tudi pokrajinski tajnik PSI v Trstu prof. Livio Pesante. Dejal je, da so volivci podprli socialistično linijo, ki se odločno postavlja na stran reform. Izrazil je upanje, da bo levica KD sedaj pridobila na moči in vsilila svoje pravilno »tališče za odobritev zakonov o stanovanjih, zdravstvu, šoli in prevozih.
Pokrajinsko vodstvo PSI je tudi izglasovalo izjavo, v kateri je med drugim rečeno, da »bi morali tudi pri nas upoštevati volilne izide in jih tolmačiti kot spodbudo, naj se uresničijo bistvene obveze levosredinske koalicije v deželi, pokrajini in občini*.
Kot odmev na ta stališča smo prejeli tiskovno objavo deželnega tajnika PSDI. Tudi socialdemokrati, za katere je spregovoril prof. Lu-cio Lonza, menija, da so volilni izidi potrdili njihovo linijo, ki je — prav tako — linija reform. Pri tem pa takoj dodajajo, da je za reforme potrebna trdna organska štiristranska levosredinska koalicija in odločno primerjanje s komunisti.
Napredovanje skrajne desnice, predvsem na Siciliji, je znak radikalizacije političnega boja, vendar
zami o »naprednejših ravnotežjih*. K temu je treba dodati še slab gospodarski položaj.
Ob zaključku predlaga Lonza videmski KD ustanovitev levosredinske koalicije in v primem, da bi to ne uspelo, namiguje na možnost enobarvnega demokristjanskega odbora.
Včeraj-danes
Danes, petek, 18. junija BOGDAN
Sonce vzide ob 5.15 In zatone ob 20.57. Dolžim dneva 15.42. Luna vzide ob 1.43 in zatone ob 16.14.
Jutri, sobota, 19. junija JULIJANA
Vreme včeraj:	najvlšja dnevna
temperatura 26,7, najtežja 16,8, ob 19. uri 24 stopinj, zračni tlak 1018,3 rahlo pada, veter 11 km na uro vzhodnik, vlaga 50-odstotma, nebo Jasno, morje rahlo vzvalovano, temperatura morja 22,8 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 17. junija 1971 se je v Tis tu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 7 oseh.
Umrli so: 75-letni Alojz Flego, 93-letni Antanto Vlacci, 87-letna Olga Spazzapan vd. Clmentl, 74-letna Marta Živec vd. Brus, 80-letnl Eu-genlo Oattalanl, 70-letma Čaroma Zugno por. Bortolato, 82-letni Au-gusto Ftoghi.
PD «VESNA* IZ KRIZA prireja od 20. do 27. junija
KRIŠKI TEDEN
z naslednjim sporedom:
ned., 20.6. oh 11. url — otvoritev slikarske razstave Demetrija Čaja, ki bo odprta ves teden od 20. do 23.30 pon., 21.6. ob 21. uri — predavanje z diapozitivi ((Dolenjska in Kras» Rudija Hohna iz Nove Gorice tor., 22.6. ob 21. url — vaški turnir v namiznem tenisu čet., 24.6. ob 21. uri — predavanje z diapozitivi ((Kraška ohcet» Maria Magajne pet., 25.6. ob 21. uri — gostovanje dramske skupine P. d. «Tabor» z Opčin z Nušičevo trodejanko ((Žalujoči ostalin sob., 26.6. ob 18. uri — turnir v baiincanju na igrišču gostilne «Pri Nactatu« ned., 27.6. ob 9. uri — nadaljevanje turnirja v baiincanju ob 19.30 «Na klancu« — nastop reške folklorne skupine ((Ivo Lola Ribar« ob spremljavi orkestra «Akordeon»
Ves kulturni del sporeda bo potekal v prosvetnem domu »Albert Sirk«, kjer bo samo v primem slabega vremena nastopila ob že določeni uri tudi folklorna skupina.
Vljudno vabljeni!
Odbor p.d. »Vesna«
V
Športno društvo Polet
sporoča, da bo zadnja ponovitev
kotalkarske revije
danes, 18. t. m. ob 21. uri na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah.
Rezervacije sedežev in vabila za prve vrste lahko dobite na Opčinah v cvetličarni Svagelj na Proseškt ulici ali pa v Trstu pri Potovalnem uradu Au-rora, Ulica Cicerone 4.
V Tržaški knjigarni razstavlja do konca tega meseca svoja najnovejša dela mladi umetnik Boris Z ul jan.
V	galeriji Rossoni na Korzu Italija št. 9 razstavlja do 20. t. m. tržaški slikar Vlncemzo Clancio-lo. Umetnik razstavlja 33 ded v čmo-belem, v mešani temperi in akvaretnih risbah.
V	galeriji «Cartesius» v Ul. Gluha 10 je odprta razstava del grahka Coloja, ki je po rodu iz Mb-dene, živi in dela pa v Čedadu. Razstava bo odprte do 23. t. m.
Tečaj za popravne Izpite
Tudi letos pripravlja Slovanski dijaški dom v Trstu tečaj za popravne izpite. Tečaj bo od 1. do 31. avguste za vse vrste slovanskih srednjih šol ln za vse njihove razrede. Vpisovanje v tečaj se Je že začelo ln bo trajalo neprekinjeno do 1. Julija, ln sicer ob uradnih urah od 10. do 13. ln od 17. do 19. ure.
Razna obvestila
Izlet v Avstrijo • Salzburg. Izletniki avtobusa št. 4 sd lahko ogledajo fotografije z Izleta v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20, kjer jih lahko tudi naročijo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4, Dl Gretta, Ul. Bonomea 93, Godina, A11TGEA, Ul. Glnnastica 6, S. Lul-gi, Ul. Felluga 46 (Sv Alojz). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTAlabarda. Ul Istrla 7, Al Ga-
socialdemokrati menijo, da so zanjo : leno, Ul S. Cllino 36 (Sv. Ivan), krivi demokristjani, ker so bili ne- j de Leitenburg, Trg S Giovanni 5, odločni, in socialisti s svojimi te-1 Mizzan, Trg Venezla 2.
Ravnateljstvo znanstvenega liceja »France Prešeren« v Trstu obvešča, da Je na zavodu odprta razstava risb ln grafik, ki so jih izdelali dijaki ln dijakinje. Razstava Je odprta občinstvu do prihodnje sobote, ln sicer dnevno od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo Državne srednje šole »Ivan Cankar« in Državnega zavoda za industrijo ln obrt obvešča, da je na zavodu odprta razstava ročnih del ln risb, ki so jih Izdelali dijaki in dijakinje. Razstava Je dnevno odprta občinstvu od 9. do 13. ure
Učenci In učitelji osnovne šole na Katinari vljudno vabijo starše, bivše učence ln vse prijatelje naše šole na ogled razstave, ki bo odprta v nedeljo. 20. t. m. od 10. do 12. ter od 16. do 19. ure. V ponedeljek bo razstava še odprta od 9. do 12 ure.
Učenci državne osnovne šole Albert Sirk v Sv. Križu vabijo drage starše in vse vaščane na zaključno akademijo, ld bo na šolskem dvorišču v soboto, 19. t. m. ob 18.30. Z njo bodo otvorili razstavo ročnih del, ki bo občinstvu na ogled še ves naslednji dan v nedeljo, 20 t. m. do 21. ure.
Učenci openske osnovne šole vabijo starše in prijatelje na ogled razstave ročnih dehn risb, ki bo odprta v nedeljo, 20. t.m. od 9. do 12. ter od 16. do 20. ure. V ponedeljek pa v dopoldanskih urah.
Učenci osnovno šole na Opčinah vabijo k ponovitvi pravljične Igre «Pavelčkova piščalka«, ld bo v torek, 22. tm. ob 21. url v prosvetnem domu na Opčinah.
Gledališča
AVDITORIJ
Teatro Stabile je dal pobudo a* posebno Javno predstavo dela ((Jacomo de Trieste« poleg tiste, ki jo bodo uprizorili za udeležence Joy* ceovega kongresa.
Uprizoritev dela Harryja J. Potočka, ki je posvečeno odločilnemu vplivu Svevovega mesta na duhovni svet irskega pisatelja, bo na programu v petek ob 20.30 v Avditoriju v Ul. Tor Bandena.
Kot za druge predstave iz Inozemstva bodo za abonente Teatra Stabile veljali občutni popusti tudi za to predstavo, ki bo v angl* ščini.
MIRAMARSKI PARK Predstave
«Luči in zvoki«.
Danes ob 21.30 «Der Kaisertraum von Miramare« v nemščini; ob 22.45 ((Massamiliamo e Carlo« ta« v italijanščini.
Nazionale 16.00 «La macchia deh® morte«. Technicolor. Prepovedano
mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «Testa t’ammazzo, ero-ce... sel morto, mi chiamamo Al-leluja«. Technicolor.
Eden 16.30 «Morte a Venezla«. D\Tk Bogarde, Silvana Mamgano. Technicolor.
Grnttacielo 16.30 »Le tsole delTam* re». Technicolor. Prepovedat10 mladini pod 18. letom.
Excelsior 16 00 «La volpe dali® ^ da dl vehuto«. Maurizio Bonugh®' Rossana Glami. Eastmancolof-Prepovedano mladini pod 14- le‘ tom.
Ritz 16.00 «L’uccello dalle piume 01 oristallo«. Cinescope, Tuny same in Susy Kenda!, E. M. Salerno, mladini pod 14. letom pr* povedano.
Alabarda 16.30 «Anch’io sono un8 donna«. Technicolor, K. Petters«1 in G. Petrč. Prepovedano mla®' ni ix>d 18. letom.
Filodrammatico 16.30 ((Mftldontie’1-Technicolor. E. Martincih i« Houssein.
Aurora 16.30 «11 elan del Sherley Wfnter. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. leto111'
Impero 16.30 »Minuto per mlt>u“°' senza resplro«. Technicolor. ^ povedano mladini pod 18. letom-
Cristallo 16.30 «La vandetta dl Tarzan«. Technicolor.
Capital. 16.30 «L’uomo dalle dri ombre«. Charles Bronson. Janies Mason. Technicolor.
Moderno 16.30 «Le coppie«, Alber«’ Sordi. Monica VittL Technic°lor-
Vittorio Veneto 16.00 «Barquero»i Lee Van Oleff, Warren OateS' Technicolor.
Ideale 16.00 «Cltth v talenta«. Gh»r les Brovm, Telly SavaJos, J* Imiand. Technloodor.	.
Astra 16.30 «La squadriglla de! I" chi rossi«. David Mac C&l-nrn’ Technicolor.
Abbazia 16.30 »Bmciatelo vivo“-Telly Savailas, Arlene Dahi. Technicolor.
ZADRUGA NAS KRAS
vabi na otvoritev razstave
«Lončenina na Krasu>
ki bo v soboto, 19. junija db 20.30 v kraškl galeriji v mi 31.
Vljudno vabljeni!
SPDT priredi 27. t. m. avtobus^ izlet na Pokljuko z vzponom na P“* nlno Llpanec ah na Toše. Vpds0;" nje v Ul. Geppa 9. Cena za filan 1.600, za nečlane 1.800 lir.
Prosvetno društvo »Ivan priredi društveni Izlet v nedeJ ' dne 4. Julija t. 1. na Garenjs«0 Begunje In Kropo. Vpisovanje sedežu društva, Ul. Montecchi ponedeljka dalje vsak dan do 20. ure. Vpisovanje se zakti v petek, 25. t. m.
Darovi in prispevki
Ob poroki Nevie Bandelj ^qoo ka Viteza daruje družina Vite® lir za Dijaško matico.	^
Na družabnem večeru 9°	„v0
PD Ivan Grbec zbrali za dri18 H.KJ0 lir,	mflme
Ob 5. obletnici smrti d raž® Antonije Košuta iz Križa hčerka Milka Švab 5.000 ldx za meni k padlim v Križu.
mik padlim v Križu.
V spomin 5 bratov Tence iz ^ ža daruje Milka Švab 2.000 spomenik partizanske šole v nem.	]lr gg
Marija Lampe daruje 1000 hjr prosvetno društvo Slavko perle.
Društvo slovenskih izseJjenc Beneške Slovenije sporoča ža* ^ vest, da se je na delu smrti** ^ nesrečll predsednik društvene cije v Luzernu
Augusto Petrigh
star komaj 37 let. Izseljeni d***
Iz Beneške Slovenije v Švici svetu se klanjajo njegovem rnlnu.
(“teriiohalfi 17 lunlia 19^
Po kratki ln mučni t*01* __ preminil naš mož, oče ln d
JHojzHego
Pogreb bo danes, 18. t. u AcZ#£e url, Iz škedenjske cerkve na pokopališče.	„«^11
Žalujoči ost*1
Trst, 18. Junija 1971
GORIŠKI DNEVNIK
18. junija 1971
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Odobrili so zakonski osnutek
V GORKI JE BIL V SREDO REDNI OBČNI ZBOR
KONEC PREPLAHA NA AJŠEVICI
V ospredju našega zanimanja delo
o dodatnih sredstvih za kmetijstvo podpornega društva Dijaška matica
Za prispevek ustanovi ERSA določenih 500 milijonov lir Nujno potrebno načrtovanje in več skrbi za hribovske kraje
Na včerajšnji seji je deželni svet z večino glasov (vzdržali so se glasovanja svetovalci KPI, PSIUP in MSI) odobrili osnutek o prispevkih za kmetijstvo in za kmečke domove. Zakonski osnutek, ki določa nova finansiranja za izvajanje že obstoječih deželnih zakonov, je na kratko obrazložil in utemeljil demo-krjstjanski svetovalec Virgolini.
Novi zakon določa prispevek 500 milijonov lir ustamovi ERSA za formiranje in razvoj družinskih kmetij, dodatna finančna sredstva (800 milijonov lir) za izvajanja deželnega zakona o prispevkih za preureditve in izboljšanja kmečkih hiš ter dodatno finansiranje 200 milijonov lir za nujne posege odborništva za kmetijstvo v primerih vremenskih neprilik. Za prispevke za izboljšanje kmečkih hiš jo za letošnje leto določenih 100 milijonov lir.
Čeprav je bilo na seji malo svetovalcev, so se k diskusiji oglasili predstavniki vseh svetovalskih skupin ter so na splošno poudarili nujnost večjih sredstev za razvoj kmetijstva in preprečitev bega prebivalstva iz hribovskih krajev. Svetovalec Drago Štoka je opozoril na probleme kmetijstva na Tržaškem in pripomnil, da bi morali biti deležni prispevkov tudi polkmetje, to je tisti prebivalci, ki so zaposleni v podjetjih, obenem pa obdelujejo tudi zemljo. Takih primerov je na Tržaškem približno 15.000. Svetovalec Maschioni je izjavil, da se ne strinja z deželnim osnutkom ter je ostro kritiziral deželno upravo, češ da se ne zaveda v zadostni meri perečih problemov kmetijstva in da bolj radodarno podpira indu-strijce. Svetovalec Bettoli je poudaril zlasti nujnost načrtovanja. Tudi svetovalec Ceccoto je očital deželni
upravi, da je premalo prispevala za kmetijstvo, zlasti pa za kmete v hribovskih krajih. Svetovalec Co-ghetto je kritično spraševal odbornika za kmetijstvo, koliko denarja od do sedaj odobrenih vsot je bilo že dodeljenega in v katere smeri so šli prispevki. Opozoril je tudi na problem hribovskih krajev in pripomnil, »da se hribi rušijo brez hribovcev*. Svetovalec Cogo pa je
e al, da nihče ne more prisiliti hribovskih kmetov, naj životarijo na revnih kmetijah, in da je treba poiskati nove poti za gospodarski razvoj hribovskih krajev, obenem pa znatno pomagati kmetom, ki hočejo ostati na svoji zemlji.
Svetovalec Virgolini je omenil dosedanje posege dežele v prid kmetijstva ter delovanje ustanove ERSA. Med drugim je povedal, da je bilo odobritvi zakona za kmečka stanovanja predloženih 11.000 prošenj, od katerih je bilo odobrenih 4.729. Za ugodno rešitev vseh prošenj bi bilo potrebnih, poleg 800 milijonov, še ena milijarda 783 milijonov lir.
Zadnji je spregovoril odbornik Co-meili, ki je zagovarjal delovanje deželnega odbora ter poudaril, da je dežela Furlanija - Julijska krajina med prvimi v celi državi glede zaščite tal in ukrepov za razvoj kmetijstva.
Stranske prireditve
znanstvenofantastičnega
festivala
Avtonomna turistična in letoviščar-ska ustanova, ki bo tudi letos priredila festival znanstvenofavtističnih filmov, je že izdala program
ki vsako dopolnjujejo
stranskih prireditev, leto spremljajo in predvajanje filmov.
Istočasno s festivalom, ki se bo pnčel 10. julija, bodo namreč na sporedu še 111. mednarodna razstar va »Umetnost in domišljija», osebna razstava ameriškega slikarja Roberta Rauschenberga in pa razstava o ameriškem načrtu za vesoljske postaje Skglab.
Razstavo «Umetnost in domišljija» je organiziral sindikat umetnikov, slikarjev, kiparjev in rezbarjev, prikazana dela pa bodo imela za tematiko umetnikov pogled na dinamiko človeškega razvoja danes in v bodočnosti. Trajala bo od 10. do 31. julija, svoj sedež pa bo imela v palači Costan-zi. Med umetniki, ki bodo sodelovali na tej razstavi, je poleg številnih domačinov tudi nekaj avstrijskih in jugoslovanskih umetnikov.
Od 5. julija dalje bo v občinski dvorani na Trgu Unitd razstava a-meriškega umetnika Rauschenberga, ki bo predstavil 25 dragocenih litografij o Lunini površini.
Razstava «Skylab: bodočnost človeka v vesolju» pa bo kar na gradu Sv. Justa. Vsebovala bo obširno dokumentacijo, s slikami in diapozitivi, o načrtu za vesoljske postaje. ki jih Američani nameravajo izstreliti še pred koncem tega desetletja.
uk

..........................................
VČERAJ PRED TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODIŠČEM
Prvi de.I razprave proti delavcu ki ga je zatožil misovski prvak
Občinski svetovalec MSI De Vidovich je vložil proti obtožencu Capotortu tožbo, češ da ga je med sejo občinskega sveta žalil in mu grozil • Razprava je bila prenesena na ponedeljek
Na zatožni klopi tržaškega kazenskega sodišča (preds. Corsi, tož. Borracetti, zapis. StrdppoMi) je včeraj sedel 37-letai pristaniški delavec Luigi Capotorto iz Ul. del Pra-to 1, ki ga je misovski svetovalec im znani voditelj tržaških škvadri-stov Renzo De Vddovich zatožil, da je med sejo tržaškega občinskega sveta 11. decembra lami, ko je bila z vzkliki «smrt fašizmu* im ploskanjem izglasovana protifašistična resolucija, žalil njegovo «čast in u-gled* s tem, da je med njegovim posegom skupaj z drugimi rekel, da je «burkež», rti bomo razbili noge* in druge podobne fraze. Osnovni postavki obtožnice pa je preiskovalni sodnik dodal še obtežilno o-kolnost, češ da je Capotorto grozil De Vidovichu ob prisotnosti' več o-seb s smrtjo.
Na včerajšnji razpraivi je Capotorto takoj v začetku dejal, da nd izrekel žaijivih besed proti De Vidovichu, ki ga ni niti poznal. Priznal pa je, da je z drugimi partijskimi tovariši prisostvoval seji občinskega sveta na prostoru, namenjenemu občinstvu.
Preds. Corsi: »Je prišlo do kake-
* Capotorto: »Med sejo je seveda prišlo do manjšega nereda, ko so svetovalci ob De Vidovichevem govoru pričali kričati' «fašisti, fašisti . . ». Nisem prekinil njegovega posega, kajti če ne, bi me mestni redarii takoj odstranili.*
Tožilec Borracetti: «Ste mogoče slišali koga drugega, ki je prekinil svetovalčev poseg?*
Capotorto: »Težko ... Saj so vsi
kričali...»	...
Sodniki so nato zaslišali prizadeto stranko, Renza de Vidovicha, ki ga je branil odv. Barbagallo. Misovski prvak je potrdil vloženo tožbo, na predsednikovo vprašanje, če je slišal žaljive besede, pa je odgovoril,
De Vidovich: »Dobro sem tudi slišal, kako se je obtoženec predstavil, da je prav on Capotorto, nato pa izustil, da «če te drugi ne' ubijejo, te bom jaz*, in še nekaj podobnih fraz.
Dr. Corsi: »Kje je bil obtoženec?*
De Vidovich: «Fribliino en meter od mene ... Pričel pa me je žaliti', ko sem načel vprašanje cone B .. . »
Dr. Corsi: «V tožbi navajate tudi to, da je nekdo pljunil na vas. Je bil mogoče to obtoženec?*
De Vidovich: «Ne, njegovi tovariši so pljunili name in na moje kolege.*
Prvi je pričal inž. Antomino Cuf-faro, ki je bil ob dogodku v sejni dvorani prisoten kot občinski svetovalec KPI. Na predsednikovo vprašanje je odgovoril, da ni slišal nobenih žaljivih besed.
»Spominiam se — je dejela priča — da je Capotorto prisostvoval seji z gornjega dela dvorane, na balkonu, od svetovalca De Vidovicha pa je bil oddaljen kakih 12 metrov.
Jole Burio, svetovalka KPI, je povedala, da je vladal v dvorani velik nered, vendar pa da ni slišala nobenih žaljivih besed, ki naj bi jih Capotorto izustil proti misovskemu svetovalcu.
»V nekem trenutku sem res prekinila De Vidovicha, kajti prav med njegovim govorom je vstopila v dvorano skupina fašističnih pretepačev, ki sem jih takoj spoznala,* je še dejala priča.
Predsednik dr. Corsi je ob narekovanju zapisnikarju pričieih izjav dejal, da je vstopila v dvorano samo skupina »fašistov*. Temu se je dr. Borracetti odločno uprl in zahteval, naj se točno napiše skupina »fašističnih pretepačev*. Odv Barbagallo se je seveda začel dreti, da o pretepačih ni bilo nobenega govora, tožilčeva upravičena zahteva
da je bil zelo blizu Capotorta.
..........................................im.
PRISOTNI BODO TUDI LJUBLJANČANI
Priprave na mednarodno filatelistično razstavo
Razstava bo odprta od 26. do 29. junija v prostorih tržaške pomorske postaje
Od 26. do 29. junija bo v Trstu velika mednarodna fllatelska razstava. To razstavo so Imenovati ((Trieste Numiphlla ’71». Na tej priredi Ivi bodo sodelovale organizacije iz Gradca, Ljubljane, Nagyka-nlzse in Szombathelyja in iz Zagreba. Na njej bodo prisotni tudi najboljši tržaški filatelisti.
Razstavo bodo priredili v prostorih pomorske postaje, ker ima najbolj prostorne dvorane in v bližini velik parkirni prostor. Predvidevajo namreč, da bodo sodelovalci pripeljani veliko motornih vozil, saj st« madžarski masti sporočili, da bosta prišli na razstavo z dvema avtokolonama.
Razstavljavci bodo napolnili do
zadnjega kotička pomorsko postajo, vendar bo tudi dovolj prostora za izmenjavo in konference. Prodajali bodo med drugim tudi material o poštni zgodovini.
Organizirali bodo izlete z motorno ladjo Dloneo, na kateri bo deloval poseben poštni urad. Podoben urad bo deloval tudi na pomorski postaji.
V sodelovanju s Tržaškim Lloy-diam bodo pripravili posebno poslanico s poštnim žigom motorne ladje Vlctorla, da proslavijo 135.-tetmioo morske poštne službe.
Mednarodna žirija bo izbrala najboljše zbirke In bo dodelila nagrade. Ob tej priložnosti bodo Izdelali poskrilo .‘■pominvVo medaljo.
pa je bila vseeno sprejeta.
Sodniki so še zaslišali odv. Fabda Lonciarija, mrisoVskega obč. svetovalca, ki je v bistvu ponovil isto, kar je že prej dejal De Vidovich. Pričal je, da se točno spominja, kako je neka oseba, ki je bila oddaljena približno 50 cm od sedežev misovskih svetovalcev (?!), kričala De Vidovichu, da «ne bo govoril nikoli več v Trstu*.
Odv. Barbagallo je pri tem hotel izvedeti, če odv. Loncdari pozna v obtožencu tisto «neko osebo*, ki je kričala. Dr. Borracetti in odv. Cuc-oagna sta se odločno uprla temu predlogu, sodni zbor pa je sprejel zahtevo zagovornika prizadete stranke in tako je odv. Lonciari lahko spoznal v obtožencu Capotortu »neko osebo*, ki je kričala ...
Tudi Sergio Marcon (predstavnik MSI svetoivanske rajonske konzulte, op. ur.) je pričal, da je jasno slišal, kako je Capotorto izustil žaljive besede.
Dr. Corsi: »Kako ste vedeli, da gre prav za Capotorta?*
Maircon: »Ko je obtoženec žalil De Vidovicha, ga je le ta vprašal, kdo je. On pa je z roko pokazal na svetovalce KPI in dejal, da je Capotorto, saj me oni vsi dobro poznalo.*
Sodniki so zaslišali še dve zadnji priči, obč. svetovalca Giorgia Ros-settija in novinarja Stojana Spetiča, ki je kot dopisnik našega lista prisostvoval z novinarske tribune seji občinskega sveta.
Rossetti je dejal, da zaradi vročega ozračja, ki je tedaj vladalo v dvorani, nii slišal nobenega, ki bi žalil misovskega svetovalca, na predsednikovo vprašanje, kje je bil Capotorto ob trenutku znanega dogodka, pa je Rossetti dejal, da je stal na balkonu nad sedeži svetovalcev PSDI.
Stojan Spetič pa .je povedal sodnikom, da je med govorom misovskega svetovalca o »coni B» bilo med publiko mrmranje in neodobravanje, da ni pa nihče svetovalca žalil ali napadel. Razločno je slišal De Vidovichev poseg. Dodal je tudi, da je bil od njega oddaljen kake 3 metre in da je ob prostorih misovcev itak prostor le za policijske agente, ki vzdržujejo v dvorani javni red.
Zaradi pozne ure so sodniki prenesli nadaljnji del razprave na ponedeljek ob 14.30, ko bodo sprego vorili javni tožilec ter oba odvetnika.
Slovenski tabor na Repcntabru
kakor vsako leto, tako bo tudi letos na Repentahru velik slovenski tabor, ki ga prireja Slovenska pro sveta na Tržaškem. Ker je prireditev posvečena 25-letnici delovanja te organizacije, bodo na prireditvi sodelovala društva iz mesta in tržaške okolice. Tako bodo nastopili Mačkovljani, Boljunčani, Borštani, Bazovci, Openci in Križani. Ves program bo obsegal predvsem slovensko pesem, glasbo in folklorne plese.
Tabor bo, kot vsako leto, na trgu pred cerkvijo na griču. Prireditev bo v nedelio 27. junija in se bo pričela ob 17. uri.
Medved Lisko poginil zaradi uspavalne tablete
Gospodar gostišča Sterk je še pripeljal iz Dolenjske drugega kosmatinca, ki se imenuje Poldi
Uvodno poročilo je imela predsednica Duša Kosminova - Potrebna je čvrstejša povezava s slovensko šolo - Izvolili so nov društveni odbor
Po dveletnem presledku je bil v sredo zvečer v Gorici, na sedežu Slovenske kultumo-prosvetne zveze v Ulici Malta, redni občni zbor ! Dijaške matice. Z vseh strani Tr- j žaške in Goriške so na občni zbor prihiteli člani te človekoljubne manjšinske ustanove, ki že dolgo vrsto let skrbi za nemoten razvoj naših j šol, s tem da podpira veliko število slovenskih dijakov, ki bi sicer ne mogli iz raznih razlogov študirati.
Občni zbor je začela predsednica Duša Kosmina, ki je imela tudi uvodno poročilo. »Dijaška matica je v vseh naših ljudeh, posebno še v starejših, zelo močno ukoreninjena.* V preteklosti je Dijaška matica celo usmerjala našo mladino k študiju na raznih fakultetah. To je delala po potrebah, ki so se kazale na posameznih področjih. Danes pa mora precej diplomirancev na delo v velika industrijska središča ali na tuje, ker je doma premalo dela za vse. Dijaška matica podpira revne slovenske srednješolce, pa tudi visokošolce: precej jih študira v Trstu in v Ljubljani. Želostno pa je, da je čedalje manj delavske in kmečke mladine na visokih šolah. Zaradi tega bi se morala Dijaška matica v bodoče pobrigati za dejanske potrebe zaposlitve v domačem kraju. Tako bi lahko usmerjala dijake k določenemu študiju.
»Dejavnost Dijaške matice se danes izvaja predvsem v podpori dijaškima domovoma v Trstu in Gorici,* je dejala predsednica Kosminova, «dijaška domova omogočata boljše pogoje za študiranje marsikateremu dijaku tako iz mesta kot podeželja, predvsem pa omogočata študij slovehskim dijakom iz Benečije.* V svojih izvajanjih je Kosminova dejala še, da morajo iz omenjenih zavodov priti šolani ljudje, ki se bodo angažirali v našem narodnoobrambnem delu na vseh področjih. Govorila je nato še o notranjih vprašanjih obeh dijaških domov. — »Odgovornost odbora do naših podpornikov je precejšnja,* je dejala Kosminova ob zaključku svojega poročila: »zato skušajmo delati z zavestjo, da je precej mladine, naša bodočnost, v naših rokah. Mi smo jo dolžni vzgojiti in ji pomagati, da bo vreden član naše manjšine. S tem bodo dokazali, da smo znali pravilno gospodariti in uporabljati sredstva, ki so nam bila na razpolago.*
Tajniško poročilo je nato podal dr. Darij Cupln. Omenil je stvari, ki so jih obravnavali in reševali na sestankih odbora, stalno zanimanje za stanje v dijaških domovih, (tovoril je tudi o raznih pobudah, ki so bile v finančno pomoč Dijaški matici, t.j. o dveh novinarskih plesih v Trstu (pri letošnjem so si dobiček razdelili na polovico s športnim združenjem Bor) ter o tisku namiznega koledarja. Dr. Cupin je govoril še o podporah iz javnih sredstev. Deželna uprava ne daje za tako dejavnost direktnih podpor, pač pa je Dijaška matica dobila v vseh teh letih podpore od tržaške in go-riške pokrajinske uprave. Tajnik je še dejal, da se bo treba v bodoče pozanimati za druge podpore iz javnih sredstev. Po blagajniškem poročilu Vlaste Jankovič in poročilu nadzornega odbora, ki ga je podal prof. Stanislav Kodrič, je zborovalce pozdravil, v imenu SKGZ, dr. Vito Svetina. Dejal je„ da je Dijaška matica ena najvažnejših slovenskih društev v zamejstvu, saj posega v vzgojo otrok, torej v bodočnost naše manjšine. Dijaška matica je v stalnem stiku s slovensko šolo. Dr. Svetina je govoril še o dijaških domovih in dejal, da je treba njihovo vlogo uskladiti s časom, treba je v njih ustvariti mladinska središča, ki bodo objemala tudi mladino, ki ne zahaja sedaj v ta domova.
Debata, ki je poročilom sledila, je bila zelo zanimiva in novoizvoljeni odborniki so iz nje brez dvoma dobili precej napotkov za bodoče delo. Valter Brus je govoril o potrebi podpor tudi tistim dijakom, ki ne obiskujejo klasičnih šolskih ustanov; konkretno je menil,
Odbornice Dijaške matice med občnim zborom
da bi bilo treba podpirati tudi dijake glasbenih šol. Janko Cotič je dejal, da bi se morala Dijaška matica povezati tudi s šolskimi odbori, ki so se ustanovili na vseh šolah v zadnjem času. Tako bi imeli zelo živ stik med Matico in življenjem na šoli. V debato so posegli še Jankovičeva, Franc Bizjak, dr. Svetina, Mundi Košuta, prof. Umek in drugi.
Zborovalci so nato izvolili društvene odbore. V upravni odbor so bili izvoljeni Franc Bizjak, Tončka Colja, Darij Cupin, Delka Dornik, Vlasta Jankovič, Duša Kosmina,
Natalija Lutman, Dušan Križman, Tanja Mermolja, Dana Možina, Ne-da Preselj, Mirko Primožič, Pavel Stranj, Slavica Tavčar, Vanja Turina, Vita Vesel, Elda Nanut. Člani nadzornega odbora so: Valter Brus, Janko Cotič, Andrej Jarc, Stanko Kodrič, Vito Svetina, Zoro Škerk, Rafko Vitez. V razsodišče so izvolili Franca Gravnerja, Igorja Grudna, Igorja Kosmino, Egona Krausa, Angela Kukanjo. Avgusta Lenardiča, Zoro Mozetičevo, Andreja Ober-snela, Marjana Pertota, Izidorja Predana, Slavka Rebca in Stanislava Renka.
Štericovega medveda Liska, ki je kraljeval na Ajševici, ndi več med živimi. Vse kaže, da ga je umorila uspavalna tableta, ki jo je žiivino-zdravnik v Panovcu izstrelil vanj, da bi ga ujel in odpeljal v kletko, od koder je pobegnil v ponedeljek. Poginil je za rešetko in to v času, ko so lovci zalivali svoj uspeh na šterkovem dvorišču. Lisko, ki je okusil svobodo, se v kletki očitno ni več znašel. Star je bil že eno leto.
Liskov pobeg, ki ga je oznanil tudi radio, je prinesel v šterkovo družino in v vso sosesko razumljive skrbi. Nihče namreč ni mogel predvidevati, kako se bo žival obnašala med srečanjem s človekom. Prva, ki je žival ugledala, je bila ženska, ki je ohirala češnje na drevesu. Tako se je prestrašila, da je stežka spravila nekaj glasu k sebe. Poklicala je na pomoč delavce k bližnje klavnice v Krombergu, medtem pa mu je nasula poln koš češenj, da bi ne splezal na drevo. O medvedovem prihodu so obvestili gospodarja Šterka, ki je z bomboni in cigaretami (te je imel še posebno rad!) zvabil kosmatinca skoraj do doma. Ko pa je zagledal strežno osebje v belih oblačilih, se mu je zbudila predstava o kletki: postavil se je na zadnji nogi, zarenčal ter jo ucvrl v gozd.
Dva dni se je klatil po njem, da si gobarji niso upali stopiti vanj. Tretja dan so ga lovci našli, veterinar pa mu je z razdalje treh metrov izstrelil v stegno uspavalno tableto, ki ga je ohromila v manj kot end minuti. Ko se je Lisko v kletki prebudil, se je najprej nekajkrat zaletel v ograjo, potem pa se je na vsem lepem ulegel in poginil.
Liiskova svoboda je marsikomu povzročala sive lase. In ko je žival poginila, se je nekaterim otrokom
tudi utrnila soka. Imeli so ga radi, morda bolj kot ostale živali, ki jih je na Ajševicis tako veliko. Da zoološki vrt ne bi osiromašil (medved je prav gotovo najbolj mikavna žival) se je gospodar še isti dan odpeljal na Dolenjsko ter pripeljal mladega medvedka, ki ga kličejo Poldi.
Jutri na Lokvah zbor slovenskih pionirjev
Na Lokvah so pripravili že vse potrebno za veliki zbor slovenskih pionirjev, ki bo jutri. Pričakujemo, da bo na zbor prišlo okrog osem tisoč pionirjev iz vse Slovenije. Prišle pa bodo tudi številne skupine iz zamejstva. Taborov bo 16, imenovali se bodo po partizanskih brigadah, ki so v času narodnoosvobodilne borbe delovale na Primorskem.
Slovenska prosvetna zveza v Gorici je organizirala za to priliko avtobus, ki bo peljal otroke z Goriškega na ta zbor. Avtobus bo jutri zjutraj ob 10.30 odpeljal naše otroke s Travnika, ob 10.45 pa bodo vanj lahko vstopili drugi na prehodu pri Rdeči hiši.
Podrobnejši program proslave na Lokvah je naslednji (velja jugoslovanski čas): ob 10.40 prihod na zborno mesto; ob 11. uri osrednja proslava: ob 12. uri odhod k tabornim ognjem: ob 13. uri kosilo pri tabornih ogn”h: ob 13 30 prižie vseh šestnajstih tabornih ogjev; ob 16. uri zptoiučok oroslave.
Goriški avtobus se bo vrnil ob 18.45 (po italijanskem času) na prehod nri Rdeči hiši, ob 19. uri pa na Travnik.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTtiiiiiiKiiiiiiiniimiiiiiuiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Županovo poročilo o natečajih za dopolnitev staleža uslužbencev
Pri pouku tujih jezikov na osnovnih šolah naj bi dali prednost slovenščini in nemščini - Črtanje izdatkov iz občinskega proračuna
Na zadnji seji občinskega sveta V Gorici, v sredo ■ zvečer., je župan Martina obširno poročal o notranjih in zunan.jdh natečajih za občinske uslužbence z namenom, da bi izpopolnili njihov stalež v skladu s predpisi občinskega organika. Med natečaji, ki so bili že izvedeni, ali so v teku izvedbe ter jih preučuje prizadeta personalna komisija, so tudi nekatera mesta za katera je potrebno obvladanje slovenščine. To velja za eno socialno asistentko, za eno asistentko za obiske na domovih in še za nekatera druga mesta. Prav bi bilo če bi kot prednost upoštevali znanje slovenščine tudi pri natečaju za mestne stražnike, kjer je razpisan natečaj za prevzem sedmih novih mestnih stražnikov. V celoti predvideva občinski organik 421 uslužbencev in ga nameravajo izpopolniti v prihodnjih mesecih z nad 100 novimi namestitvami tako pri uradnikih kot pri občinskih delavcih. Kot rečeno so med tem nekatere notranje in zunanje natečaje že izvedli in prizadete natečajnike že namestili, druge pa bodo v prihodnjih mesecih.
Odbornik za finance Simone je nato poročal o pregledu .občinskega proračuna za leto 1971 s strani pokrajinskega kontrolnega urada in sedaj ie prišel še odgovor od centralne kontrolne komisije v Rimu, ki zahteva nekatere sremembe zlasti kar se tiče znižanja stroškov, kjer so črtali 263 milijonov na račun poviškov plač občinskim uslužbencem, ki jih bodo potrdili od primera do primera.
Ker pa niso imeli enake mere pri stroških in pri dohodkih, bo občinski svet, ki ima čas do 28. junija za svoje protipredloge in pripombe, na prihodnji seji. ki bo po vsej verjetnosti že v ponedeljek 21. t. m., razpravljal o protipred-
imiiiiiiiniiiiitiiimiiitiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiMiiiiiuuiiimnmuliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiifiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
V maju 201 tisoč prehodov v malem osebnem prometu
Večina prehodov pri Stupici, kjer bi bila potrebna tudi carinarnica
Po podatkih obmejne px>liclje v Čedadu je dosegel osebni obmejni premet na področju Beneške Slovenije v preteklem maju nekaj nad 201 tisoč prehodov v obeh smereh, ki so bili takole razporejeni:
Glavno težo vsega prometa je kot običajno nosil prehod prve kategorije pri Stupici, kjer je šlo na drugo stran s potnimi listi 122.941 ljudi; od tega je bilo 79.650 italijanskih in 43.291 tujih državljanov. S prepustnicami in dvolastniškimi dovoljenji pa je šlo na drugo stran 78.627 obmejnih prebivalcev tega področja in od tega nekaj nad 74.000 na prehodu pri Stupici. V prihodnjih poletnih mesecih se predvideva še nadaljnje povečanje turističnega prometa na tem področju.
V primerjavi s prejšnjimi meseci lahko ugotovimo povečanje prometa s potnimi listi in manjše upadanje prometa s prepustnicami. To pome-
ni, da gre na drugo stran precej ljudi, ki živijo izven obmejnega pasu ter nimajo prepustnic.
Trčenje avtov v drevoredu
Prejšnji večer okrog 20.30 je hote] 22-letnd Roberto Scarabot iz Gorice Travnik 34 v Drevoredu XX. septembra prehiteti neki avto, ki je bil ustavljen pred gostilno hiša št. 118. V istem trenutku pa je z leve zavijal na desno v smeri proti Travniku tudi simco 1000 22-letni Claudio Bezzpn iz Ul. Brasa 34. Ker je Scarabot prepozno opazil manever Bezzona, je trčil v njegovo vozilo. Pri tem je bil lažje poškodovan Bezzonov sopotnik 34letni Gumni Pinaušič iz Podgore, Ul. Co-tonificio 21, ki so mu nudili v bolnišnici pomoč zaradi poškodbe na u-šesu in levem komolcu. Okreval bo v 3 dneh. Policija je ugotovila nekaj škode na obeh avtomobilih.
logih, ki jih bo meditem pripravil občinski upravni odbor. Kot znano je v letošnjem proračunu predviden primanjkljai preko 800 milijonov lir.
Med debato je prof. Zucalli (PS Dl) priporočal županu, naj bi vložene interpelacije in resolucije reševali hitreje in ne po več mesecih, ko izgubijo na svojem pomenu. Obenem je predlagal nai določijo točne dneve v tednu za sejo občinskega sveta, da si bodo lahko svetovalci rezervirali potrebni čas.
Svetovalec Dellago (PSI) pa je govoril o nameravanih tečajih tujih jezikov na šolah v goriški občini, ki jih nameravajo uvesti s prihodnjim šolskim letom. Priporočal je, naj bi v ta namen poiskali in
zaposlili res strokovno zmožne šolnike, ki naj bd poučevali z modernimi metodami, ki so bolj učinkovite kot klasične. Priporočal je tudi, naj bd pri izbiri jezikov upoštevali predvsem slovenščino in nemščino. ki sta v naših krajih najbolj koristni in potrebni, ne da bi vsiljevali ali priporočali francoščino, angleščino in druge jezike, ki za naše učenoe ne pridejo toliko v poštev.
Ob koncu so odobrili še vrsto u-pravnih sklepov, ki so ostali nerešeni še iz dnevnih redov od preteklega marca in aprila ter ie končno župan nekaj po 22. uri prekinil sejo z napovedjo, da sklicuje ponovno sejo za prihodnji ponedeljek 21. t. m.
•iiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiuniiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiuiiimiiiiiiiiun
ZBOROVANJE AVTOMEHANIKOV
CENA ZA POPRAVILA: PO 2000 LIR NA URO
Deljena mnenja glede uvedbe proste sobote popoldne
V okviru pokrajinske zveze obrtnikov je bil pred dnevi občni zbor avtomobilskih mehanikov, avtoličarjev in avto električarjev, na katerem so se člani pogovorili o svojih problemih in potrebah.
včeraj v Gorici je bilo kot po navadi med radovedneži in kupci tudi precej jugoslovanskih državljanov. Med njimi se je že v prvih dopoldanskih urah kretal tudi 59 letni S. J. iz Nove Gorice, ki ga je premotilo
Med drugim so na osnovi spora- da je na neki stojnici izmaknil ka-
zuma s predstavniki svoje kategorije na področju Tržiča odobrili tudi novo tarifo za opravljene storitve, ki so jo določili po 2000 lir za vsako uro dela. Ta cena velja tako za delavce kot za vajence, ki tudi spadajo v plačilni stalež.
Določili so tudi' novi delovni umik in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure ter od 14. do 18., ob sobotah pa bodo delali od 8. do 13. ure in bodo tako delavci imeli prosto soboto popoldne. Novi umik naj bi stopil v veljavo proti koncu tega meseca.
Kar se tiče odločitve nove cene za storitve bolj ali manj vsi prizadeti strinjajo. Deljena mnenja pa so glede zapore ob sobotah popoldne. Nekatere delavnice že nekaj mesecev prakticirajo tak umik, druge pa bi hotele delati tudi ob sobotah popoldne in pravijo, da bi bilo treba urediti dežurno delo tudi ob nedeljah dopoldne, ker prav ta dva dneva zlasti turisti potrebujejo najbolj pogosto pomoč »avtomobilskih zdravnikov.*
V nedeljo odkritje plošče Ernestu Klavžarju v Vipavi
Na pobudo kluba starih goriških študentov in ob sodelovanju Goriškega muzeja in domačinov so na rojstno hišo Ernesta Klavžarja v Vipavi vzidali spominsko ploščo ob 50-letnici njegove smrti. Uradno bodo ploščo odkrili v nedeljo 27. t. m- ob 16. uri s primernim kulturnim programom.
Na sejmu v Gorici je kradel
Na običajnem 14-dnevnem sejmu
kih 13 kosov majic in drugega pe rila v skupni vrednosti okrog 20 tisoč Er. Prodajalec pa je opazil tatvino in obvestil službujočega policista, ki je poskrbel za aretacijo tatu, ki so mu tudi odvzeli ukradeno blago, ter ga vrnili lastniku, njega samega pa so zaprli in prijavili sodišču.
Izidi učiteljskega natečaja
Do 25. junija bo na oglasni deski šolskega skrbništva v Gorici na vpogled preferenčna lestvica za zmagovalce učiteljskega natečaja za navadno in posebno šolo, ki je bal razpisan v preteklem šolskem letu 1970-71. Prizadeti lahko vložijo pritožbo prod eventualnim nepravilno stkn v navedenem roku.
Cesta skozi Grojno v Steverjan zaprta
Števerjanski župan Stanislav Klanjšček je podpisal odlok, s katerim se odreja zapora za ves promet na cesti ki pelje iz Grojne preko Bukovja v Števerjan. Zapora na odseku Grojna - Bukovje bo o-stala v veljavi do 26. junija, ker bodo na tej cesti položili nov asfalt in opravili tudi droga dela pri o-miljetiju ovinkov in razširitvi cestišča.
Prispevajte za šolo-jjpouieriiik v Cerknem !
Vesti iz Tržiča
Funkcionalne av enomile v zvezi z izjavo predstavnika papirnice »Timavo*, da se vodstvo tovarne za sedaj odpoveduje že dovoljenim funkcionalnim avtonomijam, so sindikalni predstavniki odgovorili, da gre za navadne obljube brez kakršnegakoli jamstva, dokler se minister VigManesi ne bo odločil za preklic odloka o takih avtonomijah. Zato so sporočiti, da bodo ostale v veljavi vse napovedane stavke v podporo zahteve po takem preklicu odloka.
V tržiško bolnišnico so sprejeli za 10 dni na zdravljenje 9-letaega Stefana Kosiča iz Doberdoba. Id se je pri padcu ranil na lobanji ki levem sencu.
Predavanje o temi »Tržič*, razvojni center industrije v okvira naše deželne programacije* bo danes ob 18. uri v občinski palači v Tržiču. Govoril bo deželni odbornik za industrijo Dulci. Sledila bo debata.
Iz gorf81u>ga matičnega tirada
Dne 16. t. m. so na gortškem matičnem uradu prijavili 6 rojstev in dve smrti.
Rojstva: Ghilio Comar, Michela Toso, Rudi Petean, Katja Grusovin, Oorrado Fazio. Denis Malisan.
Umrli: 70-letni invalid Francesco Pelesson in 95-letni upokojenec Pie-tro Cargnel.
VERDI 17.00—22.00; «Una lucertal* con la polile dl donna», Florlnda Bolcan in J. Soreil, barvni film, mladimi pod 18. letom prepovedan.
CORSO 17.30-22.00: «Cartw», M. Catne in B. Ektand; film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan.
MODERNISSIMO 17.30-22.00: «U maschera di cera*, V. Priče in C. Bromson. Ameriški kinema-skop v barvah, mladini pod 16. letom prepovedan.
CENTRALE 17.30—21.30: «Un etaet. to plene di... fifa», P. McEnneri in A. Poundi, kimetnaskop v barvah.
VUTORI A 17.15—21.30:	»Doasler
prosti tuzione«, V. Boisgei tn K. Tchenko; film je v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
AZZUKRO Ob 18.00: «Corbari», Giu-llano Gemma in Tina Aumont v barvah.
EACELSIOR ob 18.30: «11 oonfor-mlsta*, J. Trintiignant In T. Mo-schin, v barvah.
PRINCIPE 18.00: «Pr ima sparo topol facclo 1'amore«, M. Takevvac-chl m J. Joshimura, barvni film.
l\ova Gorica
SOČA (Nova Gorica): «Armeda v senci«, francoski barvni rita — ob 18.15 in 20.15.
SVOBODA (Šempeter): »Zločin v tenis klubu«, italijanski barvni film - ob 18.30 in 20.30.
RENČE: Proeto.
DESKLE: Prosto.
ŠEMPAS: Prosto.
KANAL: «FobiJ jih vse in vrni se sam«, ameriški barvni film — ob 20.30
PRVAC1NA Proeto.
DE2URNI LEKARNI
V	GORICI
V Gorici je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna PON TONI BASSI - Raštel 26 - tel. 33-49.
V	TR2ICU
Danes ves dan m ponoči ja v Tržiču odprta lekarna «AUa salu-te» dr. Pabris. Drevored Coaullch št. 117. Telefon 72490.
RAZSTAVE IN PRIREDITVE OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA
■I Dve glasbeni produkciji: na Proseku in v Dolini
Gojenci (lasbene iole GM, ki so sodelovali na produkciji v Nabrežini (zgornja slika) in na Proseku (spodnja slika)
...	v/. ^ .. .
Gojenci glasbene šole GM, ki so v torek nastopili v Dolini
S torkovo glasbeno produkcijo v Dolini je Glasbena šola GM zaključila letošnje javne produkcije in nastope gojencev in s tem tudi pouk. Pred tem, v nedeljo, pa sta bili še dve javni produkciji, in sicer produkcija v Nabrežini, o kateri smo že poročali, in produkcija na Proseku, ki ji bomo danes posvetili tudi nekaj besed.
Ker je bila produkcija na Proseku že v nedeljo, se bomo ustavili najprej pri tej prireditvi. V Soščevi hiši na Proseku se je v nedeljo popoldne zbralo kar precej ljudi, seveda prvenstveno starši gojencev glasbene šole, ki jih je pred začetkom programa pozdravil prof. Oskar Kjuder. Ta je v svojem kratkem nagovoru obrazložil pomen prireditve in glasbene vzgoje na sploh, hkrati pa prosil občinstvo, naj ne bo do nastopajočih preveč strogo, vsaj večina nastopajočih obiskuje glasbeno šolo šele prvo ali drugo leto*.
Nato je Jasna Ban napovedala spored, ki je bil razmeroma bogat, deloma pa tudi predolg, saj je vseboval 23 točk. Res je, da je bil program dobro pripravljen in da se je naglo odvijal, kljub temu je trajal poldrugo uro.
Podružnico glasbene šole na Proseku že več let vodi prcf. Ignacij Ota, ki je pokazal vse svoje sposobnosti. To se je videlo na nedeljskem zaključnem nastopu. Največ gojencev je nastopilo s harmoniko ali ob klavirju, manj pa je bilo violinistov in ljubiteljev drugih inštrumentov.
Zelo posrečen je bil nastop harmonikarskega ansambla, ki je pod vodstvom Ignacija Ote zaključil prireditev s Hagdnovo Melodijo*, Waldtenfelovo skladbo «Drsalci» ter končno z Otovo priredbo znane pesmi «Ko študent*.
Program, kot smo videli, je bil zelo dolg, zato ne bomo navajali ostalih točk, pač pa bomo navedli le imena nastopajočih: Elizabeta in Helena Daneu, Jordan Rebula, Tatjana Cibic. Majda Košuta. Milko Malalan. Stojan Kuret, Milan Gruden, Vasilij, Magda in Peter Štoka, Jana in Marko Ban, Ma-vricij Lovrečič, Jasna Rodošek, Renzo Milič, Aleksandra Pertot, Erika in Aldo Briščik, Alenka in Ivo Starc. Ariana Kapun in Mavrica Peric.
Otroci, ki obiskujejo glasbeno šolo GM v Dolini, so zaključili pouk v torek zvečer z javno produkcijo v dvorani prosvetnega društva »V. Vodnik*. Tudi tokrat je bila dvorana premajhna, kajti na prireditev niso prišli le starši gojencev, pač pa veliko vaščanov. Na tej, zadnji javni prireditvi GM, sta bila prisotna tudi direktor šole dr. Gojpijr Demšar, ki je občinstvo tudi pozdravil, in tajnik glasbene šole Adrijan Semen.
Pester in hkrati bogat, po našem tudi nekoliko predolg spored sta pripravili Mojca šiškorič in Nadja Udovič, ki sta letos tudi prvo leto poučevali na podružnici glasbene šole v Dolini. Program je obsegal 31 točk in je imel za to Viljam Slavec veliko dela, da je najavljal točko za točko. Kakor na Proseku, imajo tudi v Dolini svoj harmonikarski ansambel, ki je pod vodstvom Nadje U-dovič dobro izvajal venček narodnih in s tem lepo zaključil program. Sicer pa je bil program tako dobro pripravljen, da so bili Dolinčani z njim zelo zadovoljni.
.....................  iimtimiiilimiiillKHtiimiHiimiiiiiiiilil................    iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiia
Spopadi se boste z zelo močnim nasprotnikom. Moralno pomoč, ki .jo potrebujete, boste našli v družini.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne vztrajajte na nekem napačnem stališču. V čustvenem odnosu upoštevajte nekatere bistvene malenkosti.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Odločite se za ponudbo, ki vam zagotavlja najboljše pogoje. Kratkotrajen spopad s prijateljem, ki bo kmalu rešen.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ugoden dan za intelektualne dejavnosti, načrtovanja in potovanja. Srčne zadeve bodo danes na prvem mestu.
Razstava ročnih del na osnovni šoli v Skednju
.%
Razstava ročnih del na osnovni šoli pri Sv. Ivanu
OVEN (od 21. 3. do 20 4.) Moč-© se boste kesali v zvezi z neko la lahko dano obljubo. Odpravite ■sa odvečna tekmovanja.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Danes le bo ugoden dan za uveljavitev raših interesov. Ogibajte se vseh razgovorov.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Ne-Edo bo zelo spodbudno vplival na ras. Družinsko vzdušje bo odlično.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Postanite se po robu spletkarjenjem in Jelajte bolje kot do sedaj. Ne vda-lajte se pesimizmu.
LEV (od 23. 7. do 22. R.) Zago-©vljen vam je uspeh, če boste znali zkoristiti vse svoje delovne zmog-
ljivosti. Približajte se naravi.
' DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Prišlo bo do nekaterih zelo koristnih in obetajočih srečanj. Vse se vam bo zdelo zelo minljivo.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Tuje kritike vas ne bodo prizadele. Bodite povsod zelo previdni.
ŠKORPIJON (od 23 10. do 21. 11.) Vsa protislovja se bodo rešila na najbolj enostaven način. Prejeli boste veselo novico.
STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.)
Ob koncu prireditve so gojenke poklonile svojima vzgojiteljicama šopke cvetja, predsednik p. d. »V. Vodnik* pa se jima je zahvalil za požrtvovalnost, ki sta ga vlagali skozi vse leto v glasbeno vzgojo dolinske mladine.
Na torkovi produkciji v Dolini so nastopili naslednji domači gojenci in gostje: Igor Carlone, Boris Salvi, Tanja in Pierpaolo Gu stini, Malvina Coloni, Katja Oir. Ksenja in Anaroža Slavec, Mojo Švab, Mirjam Pečar, Klavdij< Kocjan, Sonja Prešel, Damjan< in Pavel Ota, Rajko Pertot, Mc rina Stefančič. Franko in Maun Žerjal, Tatjana Bloker, Fabio in Igor Corbatti, Miran Klun, Marke Zubalič, Samo Ferluga, Igor Tul, Tamara Pavletič, Stojan Kuret, Iztok Kodrič in Črtomir Šiškovič.
M. M.
V Tolminu so proslavili 75-letnico ustanovitve soške podružnice SPD
Od tedanjih 19 članov se je število planincev dvignilo na sedanjih 900 in več
Planinsko društvo v Tolr/iinu je v ponedeljek proslavilo 75-letnico ustanovitve soške podružnice SPD v Tolminu. Jubilej je proslavilo v kinodvorani s slavnostnim govorom, nastopom šolskega pevskega zbora pod vodstvom prof. Maksa Pimika, recitacijami in predvajanjem barvnih diapozitivov o lepotah Posočja, ki jih je posnel fotograf Oskar iz Kobarida. Predvajanje diapozitivov .je spremljal z lalašč za to priložnost prirejenim »esedilom Ceklin.
Tolminski rodoljubi — r.aj jih menujejo s takratnim priljubljenim izrazom — so predvidevali u-stanovitev soške podružnice SPD Že jeseni 1895. Do ustanovitve pa je prišlo dne 14. junija 189P. Največja zasluga za to gre takratnemu odvetniku dr. Karlu Trillerju
in sodnemu pristavu Andražu Jegliču. Od Trente in Loga pod Mangartom do Kanala ob Soči sta zbrala 37 članov, od teh jih je bilo 19 v Tolminu.
Takoj po ustanovitvi se je društvo oprijelo dela z navdušenjem. Člani so se lotili markiranja poti: iz Volč preko Kamnice na Livek in od tam na Matajur, iz Iderske-ga na Matajur, iz Gabri i preko vasi Krn na Km, iz Tolmina preko Slemena na Km, iz Bovca na Svinjak in Rombon itd. Ob koncu leta je podružnica štela že 45 članov.
V avgustu 1900 je bil vzidan temeljni kamen za novo planinsko kočo na Krnu na višini 2000 metrov nad morjem na sedlu med Krnom in Batognicami. Kočo so za obiske odprli dne 5. avgusta
1901 ob udeležbi nad 150 planincev. Stroški gradnje so znašali nad 2000 kron. To je bilo veliko za podružnico. Izkazalo se je, da ie bila koča zgrajena na neprimernem mestu tudi zaradi velikih množin snega. Delo podružnice je začelo pešati in končno prenehalo. Ponovno pa je zaživelo leta 1904. ko so tudi v Idriji, Cerknem, Vipavi in Trstu ustanovili svoje podružnice. število članov ie začelo naraščati in je leta 1906 doseglo že 260 članov. Novi odbor podružnice je pod vodstvom odvetnika Rudolfa Gruntarja organiziral več skupinskih izletov. Prizadevni člani so obnovili markacije in pripravili nove poti na Triglav, Jalovec. Razor in druge vrhove. Za širjenje planinske zavesti so fotografirali najlepše kraje Posočja. Takrat so bali
llIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIlIllIlllllIllllllininilllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllltlinilllllllllllllllllllllllllllllllllllHHIIIIIIIMHIlillllllllllllllllliHIIIIIHHIMIIIIIIIMiMliroilllllllllllllllllllllliMHIIIIIlllllllllHlllllllHHi
BILO JE TO PRED 27 LETI V BLIŽINI BIOGRADA NA MORU
Ameriški letalec se spominja kako so ga rešili partizani
Rad bi se srečal s kom od tistih borcev, ki so njemu in tovarišem pomagali
Generacija, ki je zadnjo vojno sama doživljala, se gotovo spominja velikanskih jat zavezniških letal, ki so plula ali proti severu ali proti jugu po našem nebu. Kdor je bil v tisti dobi tudi »v gozdu*, se je morda tudi srečal s kakim ameriškim ali angleškim letalcem, ki so ga Nemci sestrelili, pa so ga partizani rešili. En tak primer opisuje beograjski tednik »llustri-rana politika*. Čeprav je govor o reševanju ameriških letalcev v Dalmaciji in ne v Sloveniji ali v našem neposrednem zaledju, bomo iz beograjskega tednika povzeli dogodek v nekoliko skrčeni obliki: Beograjska »Ilustrirana po1 i tika* med drugim piše:
Bilo .je 5. novembra 1944 zgodaj zjutraj. Na oporišču blizu italijanskega mesteca Spinezzola pri Fog-gii, ki je bilo polno ameriških bombnikov «B - 24», so posadke vstajale že ob 4. uri zjutraj. Po zajtrku so se zbrali v sobi z zemljevidi.
»Leteli bomo na Dunaj* — je sporočil komandant eskadrilje.
Sledili so meteorološki podatki, informacije o razporeditvi sovražnikovega protiletalskega topništva. Določeno je bilo mesto »sestanka* z lovci in končno so navigatorji dobili mape področij za morebitni prisilni pristanek. Največ rdečih brožcev je bilo na zemljevidu Jugoslavije s splošno oznako: «0-zemlje pod kontrolo partizanov*.
Kmalu so zagrmeli motorji, letala so se povzpela in ob zori so bombe že rušile Dunaj. Čez nekaj ur so letalski motorji ponovno grmeli nad Spinezzolo. Jata se je vrnila, toda brez enega bombnika.
»Nad Dunajem — se spominja danes tedanji navigator Paul Ches-man — sta bila zadeta dva naša motorja. Komandant je sklenil, da prisilno pristanemo. Od Dunaja smo seveda leteli proti Jugoslaviji Ko smo bili nad Slovenijo, smo bili še vedno na primerni višini in smo zato sklenili nadaljevati pot proti Dalmaciji. Na svojem zemljevidu sem videl, da je letališče na Visu v rokah partizanov, toda do tja nismo mogli in komandant .je izbral prvo ledino, ki je zagotavljala, da lahko pristanemo. Deset ljudi v velikem letalu je napelo pasove in čakalo na »tresk* ob pristanku. To ie bila edina pot k morebitni rešitvi. In že v prvem trenutku smo imeli srečo. Zemlja je bala sicer mehka, vendar brez večjih kamnov. S kljunom letala smo zaorali in pristali brez požara. Le potolkli smo se in opraskali. Ko pa sem stopil iz trupa na krilo, sem na
nekaj korakov od letala ugledal človeka s puško, uperjeno proti nam. Na kapi ie imel rdečo zvezdo. Iz vsega grla sem zarjovel: »Amerikanci!* Moški je povesil puško in mi smo se oddahnili. Bilo je jasno, da smo na osvobojenem ozemlju, ki ga ima.io v rokah zavezniki in prijatelji.
»Partizan, ki nas je sprejel, ni znal angleški. Mi na nismo vedeli niti besede njegovega, jugoslovanskega jezika. Zato smo mirno počakali in pod nekim drevesom v bližini letala prebolevali šok, vtem ko je človek s puško nekam izginil. Skušali smo ugotoviti, v katerem delu Dalmacije sme in kot smo pozneje zvedeli. ie to bilo le nekaj kilometrov od Biograda na moru.»
Kakor se spominja bivši navigator, je o mraku prispel tovornjak, kd je pobral ameriške letalce in jih odpeljal v komaj osvobojeno mestece, kjer so jim priredili pravo gostijo. V družhi partizanov je bil tudi neki zdravnik, ki ie znal nekaj angleški, in kmalu je zavladalo v družbi pravo veselje. Naslednjega dne, 6. novembra, so, kot je pripovedoval bivši navigator, partizani skupino Amerikan-cev odpeljali, da si ogledajo vojaške položaje. Ponoči pa so jih peš odpravili proti severu, in sicer v dveh skupinah, da bi jih preko Zadra prepeljali v Italijo.
»Korakali smo več ur in ob zori nadaljevali s tovornjakom — nadaljuje ameriški navigator. — Ponovno smo prišli na ozemlje, ki so ga kontrolirali partizani, in nato prispeli v Zadar prav na dan, ko so partizani slavili objetnico oktobrske revolucije. Povsod je vladalo praznično razpoloženje in borci narodnoosvobodilne vojske so bili ponovno odlični gostitelji. Postregli so nam z najboljšim, kar so premogli. Imeli so nas za nekakšno ameriško delegacijo na proslavi oktobrske revolucije. Vtem ko sem z gostitelji in prijatelji slavil zmago ruske revoiucije, me je pekla vest, ker sem računal, da moji v Ameriki žalujejo za menoj, saj je bila navada, da so poveljstva takoj sporočila svojcem, da so njihovi »izginili v akciji*, kar je z drugimi besedami pomenilo padli. Ko sem ta svoj strah izrazil gostiteljem, so se ponudili, da bodo takoj po radiu sporočili v Italijo, da smo živi in pri njih.*
Ko so nekaj dni ameriški piloti prebili v Zadru, so na maskirani ladji, zaplenjeni italijanski mornarici, odpluli iz Zadra in se u-stavili na nekem otoku, kamor je prišla ponje britanska ladja, ki so jo poklicali iz Italije. In kma-
lu je vseh deset ameriških letalcev bilo spet na svojem oporišču.
Danes je bivši navigator nameščenec univerze v Minneapolisu. Dušan Krajčinovič, ki ie zabeležil gornja pripovedovanja, pravi o tem srečanju takole:
»Brž ko je bivši navigator zvedel, da smo iz Jugoslavije, nas ie povabil na večerjo, kar je v ZDA znak izredne pozornosti. V tihi, moderni, vendar skromni hiši v predmestju Saint Paola smo si zabeležili zgodbo o bombniku B 24, ki ie zasilno pristal v Dalmaciji * »Če bi ne bilo partizanov, bi danes verjetno ne bil živ. Do konca vojne pa sem sodeloval še v 33 borbenih poletih in se nato vrnil v domovino — se spominja danes že nekoliko osiveli potomec nekdanjih irskih doseljencev v ZDA, ki še pravi:
«Rad bi ponovno prišel v Bio-grad na moru in obiskal Zadar in če bi le Pilo možno, se srečal s kom od tistih borcev, ki so nas tedaj rešili. Žal nimam iz Jugoslavije nobenega spominčka. S seboj sem prinesel edinole nemško pdšto'o. za katero sem dal svojo ”45'’. Ker pa imam tudi nekaj otrok v nevarnih letih, hranim ta samokres pri nekem prijatelju.*
Dopisnik beograjskega tednika pravi, da je na mizi v kotu sobe opazil tudi knjigo Jare Ribnikar «Leto v Jugoslaviji. Ameriški bivša navigator je ob tej knjigi rekel: »To pa je zato to, da bi se moji otroci spoznali z vašo domovino* in dodal: »Zares zelo rad bi se srečal s kakim bivšim borcem, in to letos poleti ali prihodnje leto, ko bom prišel v Jugoslavijo*.
v odboru podružnice načelnik dr. Rudolf Gruntar, odborniki: Matko Primožič, Julijan Pavliček, Karel Benič, Rudolf Fazan, Josip Černigoj, Anton Stres, Mihael Zega in dr. Henrik Tuma. Ta odbor je med drugim namestil po vsej Soški dolini 200 lepo izdelanih kažipotov.
Dobo tako uspešnega planinstva na Tolminskem ie zavrla prva vojna. Zadnji občni zbor podružnice je bil dne 6. marca 1913. Po končani svetovni vojni je bil v Ljubljani zbor delegatov Slovenskega planinskega društva, ki so se ga udeležili tudi delegati primorskih podružnic. V novih političnih razmerah je moralo planinstvo prenehati. Planinske koče, ki so bile zelo poškodovane, je enostavno prevzel italijanski alpinski klub C.A.I.
Vendar planinstvo ni povsem zamrlo niti v letih najhujšega pritiska. Leta 1924 je bil ustanovljen Planinski klub «Krpelj». ki se je zelo zavzel za odkrivanje iam in za organiziranje izletov v planine. Žal da je ta klub lahko deloval le do leta 1928.
Po osvoboditvi je bilo na pobudo Karla Martelanca ustanovljeno Planinsko društvo Tolmin. Novi odbor se je z veliko vnemo vrgel na obnavljanje poti in markacii na znane vrhove. Skromni planinski postojanki je društvo postavilo na planinah Razor in Globoko. Od leta 1950 do 1954 je društvo uredilo planinski dom in muzej v Trenti, sodelovalo je pri gradnji slovenske poti na Mangart in pri postavitvi spomenika Juliju Kugyju v Trenti. Društvo si prizadeva, da bi še izboljšalo pred desetimi leti razširjeno planinsko kočo na Razoru.
Lani je planinsko društvo Tolmin štelo 903 člane, od katerih ic bila nad polovica mlajših od 25 let. Se pravi, da naše gore s svojo lepoto privlačujejo tudi mladino. To je treba samo pozdraviti. Mladina nai bo vreden naslednik vseh tistih, ki so pred tri četrt stoletia odprli pot do — srce in duha oplajajočo lepoto naših gora — tako občuteno in lepo izpovedani v verzih na spomeniku triglavskemu župniku Jakobu Aljažu na pokopališču v Dovjem:
Vsako jutro v zarji novi naši zažare vrhovi, čakajo kdaj prideš spet...
A. PAGON-OGAREV
•iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiaiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiaiiiiHiiiiimiiHiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiifiiifiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiaiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiii1111
OB GOSTOVANJU MLADINSKEGA GLEDALIŠČA
V Sežani je res premalo gledališkega življenja
Kaj je krivo, da že ob tako redkih gledaliških predstavah, ki so v Sežani, često sedeži niso zasedeni?
Gotovo je pomembno dejstvo, da so gledališke predstave v Sežani premalokrat, da bi se ljudje lahko nanje navadili. Da je tako, je kriv tudi majhen oder v kinodvorani, ki je neustrezen za marsikatero gledališko predstavo. Med pomembnimi faktorji lahko omenimo tudi skopa sredstva, ki jih je do sedaj imela ZKPO za celotno kulturno dejavnost v občini. In slednjič premalo je poskrbljeno, da bi mladino, predvsem osnovnošolsko, navajali na gledališče.
ZKPO v Sežani doslej kljub vsem prizadevanjem in iskanjem sredstev, ni bila sposobna organizirati več kot štiri gledališke predstave za mladino, kar je seveda glede na število osnovnih šol v občini in število otrok, le kaplja v morje. In še te predstave so bile zaradi velike oddaljenosti ostalih osnovnih šol le za sežanske otroke. Vsi drugi otroci v občini so šli ali pa morda niti ne, na ogled ene gledališke predstave v Trst. Zaradi tega se ne
moremo čuditi, če otroci, ko končajo šolo, ne čutijo potrebe, da bi obiskovali gledališke predstave. ZKPO je pri načrtovanju letošnjega kulturnega programa obravnavala to kot posebno pomemben problem na kulturnem področju, ki ga bo tudi predočila Kulturni skupnosti. ZKPO sama ne bo mogla reševati tega problema, skupno z vodstvom šol in Temeljno izobraževalno skupnostjo pa bo treba nekaj storiti. ZKPO si bo prizadevala organizirati vsaj toliko mladinskih gledaliških predstav, da bi vsi otroci v občini videli po eno gledališko predstavo. Mislim pa, da bi tudi naša najbližja gledališka hiša v Trstu zmogla v eni sezoni pripraviti namesto ene mladinske predstave vsaj dve. ki bi si jih prišli naši otroci ogledat.
ZKPO Sežana se že nekaj let dogovarja z zelo kvalitetnim Mladinskim gledališčem v Ljubljani, ki posreduje mladinske predstave na zelo visoki umetniški ravni.
Jutri, v soboto, 19. t. m. bo to gledališče zopet pri nas. Gostovalo bo s predstavo »Roža in prstan*. Tokrat si bo predstavo o-gledalo približno 700 otrok iz Os-
novne šole Dutovlje in Divača-Tokrat se bo veliko otrok prvič srečalo s tem gledališčem, saj vemo, da zavzemata obe šoli široko področje in sicer prva del Brkinov, druga del Krasa. Vodstvo osnovnih šol bo poskrbelo za prevoz otrok iz vseh najbolj od' daljenih vasi oziroma svojih V0", družnic. Ravno za to smo izbrali tudi omenjeno predstavo, ki je primerna za vse starostne stopnje-Marsikomu bo zgodba poznana, če je bral knjigo, ki je napisana « obliki pravljice z istim naslovom. Dramatizacijo pa je pripravil češki pisatelj Josef Pehr.
LUČKA ČEHOVIN
PREJELI SMO
OBZORNIK 1971, 5t. 6. Meseci* ljudska revija. Izdaja Prešernova družba.
TEORIJA IN PRAKSA. Revija z« družbena vprašanja 1971 št. 5. Izdaja fakulteta za sociologijo* politične vede in novinarstvo univerze v Ljubljani.
MATICA. List iseljenika Hrvatske. Zagreb, maj 1971.

TOJK11 SVETINA
iiniHi mlin mi um ii iiiiiiiii! imun 11 drug« knrg«
V dno duše so se vtisnile te besede, ki mu jih je bila mati neštetokrat prebrala. Dan, ki se ga je bal, prihaja. Prst božji ne razlikuje Nemcev od Slovencev in Italijanov, zanj so ljudje le dobri in slabi, so le Gospodiu vdani verniki in brezbožruki, ki jih je zapisal meču. ženska, ki je celo njegova sestra, pa je tako naumna, da ne razume smisla teh preprostih besed in obsoja brata, namesto da bi spoštovala njegovo žrtev.
Blagor ubogim na duhu, zakaj njih je nebeško kraljestvo. Samo Gospodovo usmiljenje do nevednih jo lahko reši pogubljenja.
Potolažen in s pomirjeno vestjo je zaspal. Sanjal je o veliki vojski, kd se je valila kot povodenj, vsa zavita v oblak črnega prahu. Vse je pomendrala in puščala za seboj puščavo, golo, sivo in brez življenja. Nad njo pa je rastel bel, visok križ, obdan s sijem novega sveta, novega življenja.
Zbudil se je šele sredi naslednjega dne.
13
V naslednjih dneh se Je generalova napoved pričela uresničevati. Bojne enote so se zganile kakor čeljusti velikanske pošasti, ki zdrobi vse pred sabo v kašo.
Ofenziva je stekla. Vodila sta Jo štaba za uničevanje
band v Trstu in v Ljubljani, sodelovalo pa je tudi poveljstvo gorskih enot, ki je čakalo na zavezniško invazijo, in vsa tajna policija. Klokotanje naraslih voda je zagluševalo rožljanje tankovskih gosenic. Rilci težkih in lahkih topov so se grozeče dvigali, v gorski svet so se pomikale kolone mul z orožjem in strelivom. Vse je šlo velikemu spopadu naproti.
Poveljujoči generali so vsem tem silam določili za cilj središče osvobojenega ozemlja v Cerknem in čepovanu ter visoko planoto Trnovskega gozda. Za izhodišče ofenzive pa si je general korpusa v brk izbral — tako kakor vselej — Idrijo, mostišče, od koder vodijo poti kakor niti na vse strani v hribovje.
Na čelu kolon, ki so prodirale Iz Poljanske doline čez gorovje ob meji, je bil izvidniški odred policije SS-gorskih lovcev, ki ga je vodil poročnik Bonke, to pot še manj navdušen kot v boju za Železnike. Na karti je imel zaznamovane točke, kjer se bo sešel z enoto stotnika Knieckeja, kd bo prodirala z nasprotne strani. Sam pri sebi je preklinjal vojno srečo in prečudno analogijo štabnih cepcev. Ker se mu je slučajno posrečilo prodreti, pobiti pol čete banditov in rešiti posadko presitih žamdarjev, so ga proglasili za elito, ki mora povsod, kjer je vroče, naprej...
Res je dobil železni križec II. stopnje in srebrni jurišni znak ter nekaj dopusta, ki ga Je preživel s svojo Greto, to pot na njenem domu. Dekle ga je izkoristila prav tako temeljito kot njegovo poveljstvo. Zato se je kljub vitaminsko in kalorično oplemeniteni hrani kar opotekal okoli hiše In se je svet vrtel okrog njega v mavričnih meglah, ves napojen s parfumom «Pariška noč», ki Ji ga je bil že prvo leto vojne poslal iz Francije in ga je hranila samo za takšne božanske priložnosti seksualne sprostitve. Cez dan ga Je njena žlahta obdajala s pozornostjo, kot jo zasluži bodoči zet-junak, ponoči pa je pri njej delal tlako. Pred leti sta se bila domenila, da se bosta poročila isti dan, ko bo zajokalo njuno potomstvo. To je bila želja njegovega očeta, ki je hotel biti prepričan, da njegov plemeniti rod ne bo izumrl. In zato je Greta hotela zanositi, pa ni bilo nič...
«ženske so hobotnice,« je modroval Bonke, ko se Je nekje na začelju prvega voda s šmajserjem na ramenu vzpenjal v breg. S svojo navidezno ravnodušnostjo je spodbujal vse tiste, ki so za vsakim drevesom in skalo pričakovali sovražnika. Tega pa — čudno — ni bilo nikjer, čeprav so že tri ure mar-širali po hribovju.
Med dopustom je bil doživel še nekaj. Eden od Gretinih številnih znancev, strokovnjak v vojni industriji, ki se je vso vojno skrival doma, ga je v gostilni vprašal, če ve, zakaj ne raste trava na cesti. To je bilo dovolj, da ga je usekal po gobcu in ga zbil pod mizo.
Iz zamišljenosti ga je zdramil ijenaden napad, ki ga je stal nekaj mrtvih in ranjenih. Sovražnik je z mitraljezi udaril po njegovi predhodnici na obmejnem sedlu. Bftnke se je moral ustaviti, njegovega naglega pohoda proti Cerkljanskem je bilo konec. S strahovitim ognjem je naznanil močnejšim enotam, ki so šlo za njim, da je prišel v stik s sovražnikom in da jim prepušča prednost.
Na vseh straneh neba okoli Idrije so rjull lopovi in naznanjali veliki spopad. Major Wolf in stotnik sta stala na kasamiškl ploščadi in poslušala peklensko godbo. Za VVolfa Je bila to najlepša simfonija, član bliže je prihajalo bobnenje, tem bolj se je veselil, da bo odšel od tod, in se pridno nalival z žganjem. Namesto stotnika je šel v napad poročnik Telchner Ta molčeči mišičasti stroj Je poznal za izvršitev povelj samo besedo «razumem«.
«To pot se je general imenitno pripravil, kot bi hotel po vsi sili pomesti z zemlje banditsko golazen.« Stotnik je z velikim topniškim daljnogledom spremljal orjaško kolono tankov in kamionov, ki se je kakor kača spuščala po vijugasti cesti v mesto.
«Ne bo sile. Prav gotovo vam Je znan pregovor: Dosti grmenja, malo dežja. Kakor neštetokrat doslej bo ta pregovor obveljal tudi v tej partizanski vojni. Izmaknili se bodo. Nič pametnejšega jim ne preostane. Poraja se mi občutek, da smo kakor pes, ki lovi lasten rep.#
«Ne vem, če jim bo uspelo. Na zelo širokem prostoru smo jih prijeli. Naučili jih bomo spoštovati naše prometu® žile. Zanje smo občutljivi kot za kurja očesa.«
Stopila sta na dvorišče, da bi z drugimi vred pričaka18 kolono, ki se je bližala z oglušujočim bobnenjem motorjev-Tamd In avtoblinde so zavili na dvorišče kasarne. Vojaki v polni bojni opremi so se usipali iz avtomobilov kot mravlj® iz mravljišča, tankisti v črnem usnju so lezli iz tankov i® se pozdravljali s topničarji, policisti, gorskimi lovci, grenadirji. Prišleci so se zvedavo ozirali po gozdnatih pobočjih, & so oouajala kotlino kot mračno zidovje.
Wolf je bil zadovoljen, že prvi dan Je prišlo tisoč mož elitne vojske. Naslednji dan so od jutra do večera prihaja1® kolone. Mesto je postalo vojno mravljišče, baza za odhod v hribovje.
Ta množica vojske vseh rodov Je prinesla v postojanko novo vzdušje. Ko se je zmračilo, so zagoreli ob kasarni®*1® zidovih ognji poljskih kuhinj, dišalo je po vseh mogoč1® jedeh. Bilo je slišati vsa nemška narečja. Tu so bili Pru®1* Bavarci, Avstrijci, Švabi, in vsak Je pel po svoje.	M
Bojna morala se je vrnila tudi v bataljon Heine. Gorski lovci so se zbrald In spet je po daljšem premoru zadonel* njihova pesem o kraljestvu gora In ledu, pa tudi tista nekoliko ohola pesem ((Tresejo se trhle kosti vsega sveta«. so že nekoliko okajeni od ruma, ki ga je pripeljala s seboj vojska
Tudi major Wolf in stotnik Kniecke sta se pomeS®1® med vojake. Z njimi vred sta pela in se vključila v obred bojevniškega češčenja smrti, kd Je naznanjal orgijo uničevanja in razžaril ubijalske duhove.
Vsi glasovi so se zlivali v reko nerazumljivega mn®1’8" nja, ki ga je bilo lz daljave slišati kot renčanje prebujajoč® se zveri pred velikim lovom. Vmes so odmevali žvižgi P1®68®’ rezka povelja dežurnih in koraki čet, kd so že ponoči odhajale na položaje.
Svetlobni prameni reflektorjev so se živahno sprehaja® po pobočjih okoli mesta. Včasih so se utrnile rakete, vendar
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
18. junija 1971
VČERAJ V MERANU
Začetek svetovnega prvenstva v tekmovanju s kajaki in kanuji
Ta šport bo prihodnje leto prvič tudi na olimpijskih igrah
MERAN, 17. — Danes se je začelo v Meranu 12. svetovno prvenstvu v kajaku in kanuju na divjih vodah. Prvenstvo
mi, drugega pa severnoameriški Indijanci) je najbolj priljubljeno v Franciji, Nemčiji in na Češkoslo-
. .	so odprli s sve-. vaškem. Tekmovalci teh dežel so
camm mimohodom pred številnimi doslej vedno pobrali največ odličij predstavniki oblasti in športnih vo-1
diteljev ter ob prisotnosti množice občinstva.
NASTOPAJOČI
Za letošnje prvenstvo se je prijavilo 21 držav s treh kontinentov, 'n sicer iz Evrope, Amerike in Avstralije. Med sodelujočimi sta tudi Jugoslavija in seveda Italija.
Vseh tekmovalcev posameznikov je 357, med katerimi je 296 moških in 61 žensk. Nastopala bado namreč tudi dekleta.
KATEGORIJE
Prvenstvo se bo odvijalo v več kategorijah in sicer v enosedežnem kajaku (K 1), enosedežnem kanuju (C 1), dvosedežnem kanuju (C 2), v C 2 z mešano posadko (ženska in moški) ter v K 1 za ženske.
Posebno skupino bo predstavljalo tudi ekipno tekmovanje: vsako ekipo sestavljajo (v vsaki disciplini) po trije čolni, sodniki na cilju pa iz-ttierijo čas le tretjemu, t.j. zadnjemu.
OPREMA
Danes tekmuje večina tekmoval-tev v tej panogi v plastičnih čolnih. Lažji so, trpežnejši, cenejši. Vsak tekmovalec mora imeti obvezno tudi rešilni jopič, saj se tekmo-vanje odvija na razburkani vodi in Prevrnitve niso redke. Vsi udeleženci morajo tudi nositi posebne čelade, ker je na progah takih tekmovanj tik pod gladino vode mnogo čeri in skal, v katere bi lahko udarili z glavo, če bi se v bližini prevrnili.
PROGA
Proga za svetovno prvenstvo meri * dolžino približno 800 m. Vzdolž nje je običajno posejanih 20 do h) vrat, t.j. parov palic, ki vise na preko reke razpetih žicah. Pro-ta je zato nekoliko podobna smučarski za slalom. V Meranu bo vseh vrat 30. Vsak tekmovalec jih mora prevoziti tako, da se jih s jalesom ne dotakne, sicer prejme bazenske točke.
, V Meranu teče reka Passirio, na Jateri se bo odvijalo prvenstvo, s Jttrostjo približno 20 km na uro. vzdolž proge bo razmeščenih 45 Prostovoljnih reševalcev, če bo tre-n* skočiti v vodo in pomagati tek-Jbovalcu, ki sam ne bi mogel do bfega.
FAVORITI
Tekmovanje v kanuju in kajaku 'hrvotno so prvega uporabljali Eski-
Italijani se v tej panogi niso posebno izkazali: D’Angeio, kot najboljši italijanski kanuist, je bil na zadnjem SP sedmi.
Drugače je z Jugoslovani, ki so bili pogostoma tudi med najboljšimi na svetu. Izstopali so zlasti slovenski tekmovalci, med katerimi je mešani par Bernot-Justin pred osmimi leti bil celo svetovni prvak. Srebrnih in bronastih odličij so Slovenci doslej osvojili celo vrsto.
OLIMPIJSKE IGRE
Letošnje svetovno prvenstvo je še posebno pomembno, ker je poslednje pred olimpijskimi igrami v Zahodni Nemčiji. Kot je znano so tokrat prvič uvrstili to panogo med olimpijske športe, proga za olimpijsko tekmovanje pa bo v bližini Augsburga.
KOLESARSTVO
Nizozemec Krekels je osvojil 8. etapo mednarodne kolesarske dirke po Švici. Etapna lestvica je namreč naslednja:
1.	Krekels	(Niz.),	ki	je	prevozil
209 km dolgo pot od Lyssa do Fricka v 5.58’01".
2.	De Vlaeminck (Bel.)
3.	Caverzasi (It.)
4.	Pintens (Bel.)
5.	Pfenninger (Švi.)
6.	Rub (Švi.)
7.	Laghi (It.)
8.	Cavalcanti (It.)
9.	Colombo	(It.)
10.	Janssens	(Bel.)
11.	Van Neste (Bel.)
12.	Karstens	(Niz.)	2'45”	zaostan
ka itd.
SKUPNA LESTVICA
1.	Pintens (Bel.) 32.3216"
2.	Colombo (It.) 25" zaostanka
3.	Pfenninger (Švi.) 1’06"
4.	De Vlaeminck (Bel.) 115"
5.	Caverzasi (It.) 2’01” itd.
SODEC PO PODATKIH OB ZAKLJUČKU SEZONE
V Italiji zanimanje za nogomet še raste
Letos rekordni zaslužki italijanskih prvoligaških klubov
Še nekaj prizorov s Poletove prireditve
Italijansko nogometno prvenstvo je letos zbudilo med italijanskimi ljubitelji tega športa precej več zanimanja, kot kdajkoli doslej. Kljub televiziji si je namreč skupno v sezoni 1970-71 ogledalo vse tekme prvoligaškega prvenstva rekordno število 4.760.000 gledalcev, to je skoraj 530.000 več, kot v prejšnji sezoni. In to le tistih gledalcev, ki so obiskovali tekme z vstopnicami. Tem moramo namreč prišteti še okrog 3 milijone abonentov.
Skupni izkupiček za prodane vstopnice in abonmaje je znašal letos skoraj 13 milijard, oz. točneje 12 milijard 769 milijonov lir, t.j. skoraj milijardo (982.000.000) lir več kot leto dni prej. Eno samo (sicer rekordno) kolo, t.j. 26., je prineslo v društvene blagajne 360 milijonov lir. Te številke torej jasno kažejo, da ima nogometni «šport» v Italiji precej večjo denarno moč, kot marsikatera znana industrija.
O krizi italijanskega nogometa, o kateri smo v zadnjem času toliko slišali, bi torej težko govorili. To
iiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiig
OB 21. IIM NA DVORIŠČU OPENSKEGA PROSVETNEGA DOMA
v ’
Se danes kotalkarska revija Poleta
Drevi bodo openski kotalkarji še enkra/t ponovili svoj nastop, čeprav prvotno to nd biilo na programu. Ker je v prvih dveh večerih revijo motil dež, nedeljskih točk pa sl liso mogli ogledati vsi, ki so to želeli, jie vodstvo Poleta sklenilo o moigočlti obisk revije tudi tistim, ki je doslej še niso videli.
letošnja revija je pripravljena vsestransko res odlično. Mladi kotalkarji so se pod vodstvom svojega trenerja Maria Vitte pripravljali vestno in so naštudirali kar 18 različnih točk, od katerih je vsaka posebej vredna ogleda. Vsi,
Športno društvo Polet
sporoča, da bo zadnja ponovitev
kotalkarske revije
danes, 18. t. m. ob 21. uri na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah.	t _ 'J j
Rezervacije sedežev ln vabila za prve vrste lahko dobite na Opčinah v cvetličarni Svagelj na Proseški ulici ali pa v Trstu pri Potovalnem uradu Au-rora, Ulica Cicerone 4.
ki so bili v nedeljo zvečer na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah, so soglasni, da je izvajanje mladih kotalkarjev res izredno doživetje, zlasti če upoštevamo okoliščine, v katerih ta Poletov odsek deluje.
Prepričani smo zato, da bo tudi drevi Poietova kotalkarska revija deležna takega obiska, kot ga za-
BOKS
Na evropskem prvenstvu
Parlov in Belič se uvrstila v finale
MADRID, 17. — Jugoslovani so ,	_	na evropskem amaterskem boksar-
služi, m prav gobovo ne bo niko- i s^em prvenstvu v Madridu dosegli
mur žal za obisk, kot ni bilo nikomur med tistimi, 'ki so st nastop mladih kotalkarjev ogledali že v nedeljo.
Spored revije bo enak, kot v nedeljo in sicer:
PRVI DEL
1. točka: par Tatjana Malalan—
danes velik uspeh. Kar dva njihova tekmovalca sta se namreč uvrstila v finale.
V srednji junior kategoriji je Sve-tomir Belič premagal v polfinalu Poljaka Rudkowskega s tehničnim knockoutom v tretjem krogu. Po tej zmagi se bo Belič zdaj v finalu po-
Mario Caravello (glasba: «The 1 meril s Sovjetom Tregubovom, ki je
green grass of home«)
2.	Morana Sosič (Judita)
3.	Zdenka Hrovatin (Koncert za trombo)
4.	Pavel Sedmak (Brazil)
5.	Andrej Sedmak—Peter Filipčič (Starš and strips)
6.	Suzana Sosič-fOth nono, dobri moj nono)
7.	Silvia Semoli zgodba)
v svojem polfinalu premagal Romuna Gyorfyja.
V srednjetežki kategoriji pa se je v finale uvrstil tudi Jugoslovan Mate Parlov. Ta je po točkah premagal Romuna Stumpa. Njegov nasprotnik v'finalu bo zdaj vzhodni Nemec Sachse, ki je odpravil Danca Jensena.
Za Jugoslovane predstavlja uvrstitev dveh tekmovalcev v finale (Ljubezenska ■ izreden uspeh, saj doslej niso nikoli osvojili več kot bronaste kolajne.
^enka Hrovatinova bo v okviru Poletove kotalkarske revije pokazala ta svoj nastop tudi drevi
b'—------------ 1	~~ ■
8.	Zdenka Hrovatinr-Pavel Sedmak (Labodje jezero)
9.	Sneguljčica in sedem palčkov
Vloge — palčki Roberto Cova-cio, Ivo Volpi, Peter Filipčič, Moreno Malalan, Pavel Kalc, Andrej Sedmak, Mario Caravello; mečeha:	Silvia Semoli; 1
Sneguljčica; Zdenka Hrovatin; j princ: Pavel Sedmak
'. Vsi udeleženci — «Živjo Polet*
vUGI DEL
r West — Divji zapad Alda Sosič, Tatjana Sosič, Maruška Grgič, Jadranka Košuta, Monika Sosič, Melita Malalan, Vera Volpi (Vzdolž zahoda) Kavboji: Maks Sosič, Cristina Degrassi, Pavel Kalc, Norma Coh, Branko Hrovatin; razbojniki: Roberto Covacio, Pavel Rauber, Egon Malalan, Dolfi Purič; Ringo: Mario Caravello 1 (Bitka)
Alda Sosič—Andrej Sedmak (John Brown)
'. Pavel Sedmak (Rowhide)
i. Silvia Semoli—Janez Beiičič in vsi moški (Sioux)
3. Zdenka Hrovatin - Pavel Sedmak (Divji ples)
7.	Silvia Semoli — Janez Beiičič (Ryders in the sky)
8.	Vsi udeleženci (Moon River)
I Zdaj pa računajo celo na zlato, za j katero je kandidat predvsem Par-I lov.
Borovi košarkarji so v D ligi osvojili najlepšo nagrado: disciplinski pokal
pa dokazujejo tudi številke z dru gih področij italijanske prve lige, ne le s finančnega.
Čeprav letos več časa ni nasto pal »stroj za gole», Gigi Riva, je število letošnjih zadetkov v A ligi precej večje od lanskega. Letos je namreč padlo kar 505 golov, medtem ko jih je bilo lani le 465, torej 40 manj. To je doslej najvišje šte- j vilo golov, doseženih v eni sezoni! po drugi svetovni vojni, seveda v j prvenstvih, ko je nastopalo v I. j ligi po 16 enajsteric.
Ob vsem tem ne smemo pozabiti še na nekaj: tudi nogometna stava ; TOTOCALCIO je letos razdelila med : dobitnike precej več denarja, kot v prejšnji sezoni, čeprav se ta vso-j ta (nad 27 milijard in pol) od lan ske ne razlikuje tako, kot bi se go-! tovo, če bi stavnim obrazcem ne po- J višali cene od 150 na 200 lir. Letos je TOTOCALCIO razdelil med dobitnike nad 400 milijonov lir več kot v prejšnji sezoni.
O krizi nogometa bi — sodeč po teh številkah — torej morda lahko še govorili, o krizi zanimanja za nogomet pa nikakor ne.
HOKEJ NA LEDU
Najslavnejši kanadski hokejski igralec, Jean Beliveau, je sklenil se umakniti iz aktivnega športa. V njegovem matičnem klubu Canadien, pa so mu že ponudili mesto odbornika za propagando. Za to mesto bo prejemal plačo 42 milijonov lir.
—
V Rotterdamu je v nogometni tekmi, veljavni za uvrstitev na olimpijski turnir, Sovjetska zveza premagala Nizozemsko s 4:0.
Po zaključku Boletovih iger je predsednik društva Egon Kraus nagradil udeležence raznih turnirjev. Nagrajeni sta bili tudi ekipi SABA (levo) in Ferroviario (desno)
Nagradi sta prejeia tudi Gaja (levo) in Breg (desno)
Nagrado za Poletov minibasket je prevzel Valter Sosič
(desno)
(levo), za starejšo ekipo pa Adrijan Sosič
TENIS
Na mednarodnem teniškem turnirju «open», veljavnem za prvenstvo Londona (na travnatih igriščih), je v tretjem kolu Avstralec Laver premagal Jugoslovana Željka Franuloviča s 4:6, 6:3, 6:4.
1 PO TREH LETIH BIVAHJA V AVSTRALIJI
Priznanje si je priborilo tudi moštvo Ricreatorijev (levo), Robert Franko (desno) pa je prevzel nagrado za ekipo Sokola
NAMIZNI TENIS
NA SP BANČNIKOV
Milan Tavčar v Španiji
Slovenski zamejski namizni tenis je dosegel novo priznanje: znani namiznoteniški delavec Milan Tavčar je na italijanskem državnem prvenstvu bančnih uslužbencev zasedel sam vrh lestvice in se je tako uvrstil v reprezentanco te kategorije. Z italijansko bančniško reprezentanco je odpotoval nato v Španijo, kjer nastopa trenutno na svetovnem namiznoteniškem prvenstvu bančnih uslužbencev v Madridu.
Milan Tavčar, ki je bivši igralec Bora, trenutno pa je pomožni trener zgoniškega Krasa, je s svojo uvrstitvijo med najboljše bančne u-službence na svetu, ki goje namizni tenis, le še dopolnil venec uspehov, ki so jih slovenski športniki dosegli v pretekli sezoni v tej panogi.
ODBOJKA
Jutri določitev skupin za evropsko prvenstvo
FIRENCE, 17. - V soboto bo v Rimu na sedežu FIPAV sestanek, na katerem bodo sestavili izločilne skupine za evropsko odbojkarsko prvenstvo, ki bo — kot smo že poročali — letos septembra v Italiji.
Naslednjega dne, v nedeljo, pa bo redni občni zbor federacije, ka-
terega se bodo udeležila tudi slovenska zamejska društva. Na občnem zboru bodo med drugim govorili tudi o trajanju članstva posameznih tekmovalcev pri matičnih društvih, za katera nastopajo.
Vodstvo FIPAV je objavilo podatek, da je italijanska odbojka narasla v obdobju 1969-70 za 65 odstotkov.
BASEBALL
V	nedeljo nastop Primorca v Sežani
V	nedeljo bo v Sežani nastopila basebalska ekipa trebenskega Primorca. To bo sploh prvi prikaz tega športa v Sloveniji in Jugoslaviji. Za nasprotnika bo imel Primorec opensko ekipo Alpine (kategorija dečkov). Tekma bo ob 16. uri po krajevnem času, pred nogometnim srečanjem Tabor — Piran, na sežanskem nogometnem igrišču.
OBVESTILO
Športno društvo Breg priredi v nedeljo, 4. julija, tradicionalni poletni izlet v Škofjo Loko, ki bo združen z nogometno tekmo in izseljenskim piknikom. Cena izleta in vstopnice na zabaviščni prostor je 2.500 lir.
Nataša Urbančič zopet v Sloveniji
Znana slovenska metalka kopja in jugoslovanska reprezentantka ter rekorderka Nataša Urbančič se je v tem tednu vrnila v domovino. Urbančičeva je namreč tri leta bivala v Avstraliji, zdaj pa se je za stalno vrnila v Slovenijo.
Kot smo v preteklosti že poročali, je Urbančičeva v Avstraliji pod vodstvom odličnih trenerjev ves čas vneto trenirala in rezultati njenih prizadevanj niso izostali. Letos je v začetku leta dosegla izvrsten met 60,17 m, kar je bil seveda nov jugoslovanski državni rekord v tej disciplini. Zadnje čase sicer ni nastopila več na nobenem pomembnejšem tekmovanju, vendar je še vedno v odlični formi (in kot je sama dejala: v zelo dobri kondicijo, zato lahko od nje v kratkem pričakujemo res dobre rezultate.
KOŠARKA
ZADAR, 17. — Krešunir čosič se je sestal s predsednikom košarkarskega kluba Zadar in je zahteval izpisnico. Poleg tega je jugoslovanski košarkar izjavil, da bo nastopal za italijansko društvo Snai-dero, ki mu je ponudilo 50 milijonov lir za podpis dveletne pogodbe.
OBVESTILO
Šahovski odsek ŠD Breg bo priredil v ponedeljek, 21. t.m., ob 20.30 brzopotezni turnir za »Pokal restavracije Mario* v Dragi.
Vpisovanje bo na sedežu društva v Boljuncu, samo še danes v petek, 18. t..m., od 20. do 22. ure. Vpisnina znaša 500 lir za posameznika. Tekmovanja se lahko udeležijo posamezniki ali ekipa s štirimi člani.
Nagrade: zmagovalec dobi »Pokal restavracija Mario*. Tekmovalci, ki se bodo uvrstili do 8. mesta bodo nagrajeni s kolajno. Najboljša ekipa bo nagrajena a plaketo.
Vsa ostala pojasnila bodo ša-histi preje na sedežu društva ob vpisu.
POPRAVEK
V našem torkovem poročilu o nogometni tekmi med slovenskima nogometnima reprezentancama Gorice in Trsta, je prišlo do neljube pomote: zapisala smo, da je bilo srečanje v števerjanu in ne v So-vodnjah, kjer je dejansko bilo. Organizatorjem tekme in čitateljetn se zaradi pomote opravičujemo.


kfez strelov. Nad kasarnami so plavali svaljki dima in se si>ajali z rahlo meglo nad reko.
Major Wo!f je slavil nov uspeh: njegov podanik se je Pritihotapil skozi sovražnikove položaje in prinesel podatke o Povsem novem razporedu enot 30. divizije na desnem boku Pad dolino. Njej so namenili glavni udar, ker se še ni razkopala.
Pod okriljem teme se je skušalo nekaj partizanskih obveščevalcev izmuzniti iz mesta, da bi obvestili partizansko v0jsko o velikih koncentracijah sovražnikovih enot. Nekatere jartied njih so zajeli na robu mesta in jih prignali v ječo. 'ka rudarja, ki so ju zajeli že v gozdu, pa so drugim za zgled ktrelili ob kasamiškem zidu.
Prebivalci so zapahnili okna in vrata, saj ponoči — od •»traka do mraka — tako niso smeli na cesto, pa so bili PbRia tudi podnevi.
Stotnik Kndecke se je zaman veselil velike pomoči, ki P*j bi jih razbremenila. V boju so gorskim lovcem namenili Poglavitno nalogo, bliskovit napad na štab divizije, takrat ko “°dc vse druge sile frontalno napadale sovražnika.
Tako je udarni odred bataljona Heine s stotnikom in Poročnikom Teichnerjem na čelu odšel ponoči do zob oborožen jz mesta. Wolf jim je po lovsko voščil «dober pogled«, Potem pa se je umaknil v sobo, kjer je pisal novo poročilo k generala.
V jutranjem mraku so gorski lovci brez nezgode dosegli oilj: neposredno bližino divizijskega štaba in njegovih enot. Prišli so s strani, od koder jih ne bi nihče pričakoval. Ker k poznali teren, so se v loku Izognili zased. Po skritih stezah 6(1 se pritihotapili na obrobje gozda, kjer so se potuhnili.
Počasi se je zdanilo. Stotnik je slonel ob drevesu in z ^Ijnogledom opazoval kotlino z redko posejanimi hišami, ^gledal je stražarja in nekaj konj, privezanih k drevesu, ^aio dalje, v sadovnjaku, sta stala dva topova, okoli katerih
je gnetlo nekaj ljudi. Kuharji so pravkar zakurili pod Wli in usipali vanje moko.
Torej je poročilo Wolfovega agenta točno. Tu Je štab
divizije s prfštabnlmi enotami, spodaj pa so položaji brigad.
Niso dolgo čakali, ko je na več prehodih iz idrijske grape na planoto zaropotalo pehotno orožje. To je pomenilo, da so se kolone spopadle z brigadno obrambo.
Pokanje je vznemirilo tudi vojsko pod njimi. Pred hišami in okoli topov je zaživelo, nekaj partizanov je zajahalo konje. Člani štaba, je pomislil stotnik in dvignil roko — znak za napad. Nekaj časa jo je držal, potem jo je spustil, da je togo padla k životu.
V jutranji mir so se zarezali dolgi rafali težkih strojnic in zasejali zmedo med enote v kotlini. Tisti, ki so bili namenjeni navzdol, na položaje, so se obrnili in iskali sovražnika, lu je bil neviden, skrit v grmovju na robu gozda.
Potem so švignile v zrak rdeče rakete in nakazale smeri prodiranja kolon. Iz gozda so se usuli gorski lovci. Presenečenje je bilo popolno...
Kljub odporu tistih, ki niso takoj bežali, so gorski lovci prodrli v neposredno bližino naselja, kjer so že uporabili brzostrelke ta bombe.
Stotniku se je ponujal čudovit prizor. Po nekaterih hlevih ta šupah so partizani še ležali, streljanje pa jih je vrglo pokonci. Nekateri so bežali bosi, drugi so imeli obuto samo eno nogo ta so bili brez orožja. Po senožetih je mrgolelo bežeče raje, ki Je uporabila za kritje vsak grm ta skušala ubežati smrtonosnim rafalom. Nič koliko trupel je obležalo na poljani.
Topničarji so planili k topovom ta Jih obrnili proti napadajočim Nemcem. Toda le nekaj granat jim je uspelo izstreliti. Sovražnik se je približal s tako nezadržno naglico, da topov ni bilo mogoče rešiti. Nekaj časa je zadrževal Nemce težki fiat, ko pa je bila posadka ob njem pobita, so topove obkolili ta potolki njihove posadke do zadnjega moža.
Bitka z brigadami se je razbesnela na vsej črti. Iz nekaterih hiš ta gospodarskih poslopij so švignili svetli plameni, iz kotline Idrije pa so rjull topovi ta bruhali težke granate po položajih.
Stotnik Knieoke ta poročnik Teichner sta se ustavila ob zaplenjeni strojnici ta topovih. Ogledala sta si mrliče, medtem ko so njuni vojaki pobijali ranjence in se podili za sovražnikom, ki se je razbežal na vse strani.
«Tako, pa so spet naši ti topovi. Lepo, niso jih uničili. K rasno 1» Stotnik se je naslonil na top, si prižgal cigaro ta zavpil na poročnika:
('Poiščite mi moža, ki zna ravnati s tem hudičem, da izstreli nekaj granat brigadi v hrbet. Potem bodo gotovo mislili, da je naša artilerija že pridrla semkaj.«
Z daljnogledom je uzrl del svojih daleč spredaj, ko so prodirali k hribčku, s katerega pa se je usul nanje mitra-lješki ogenj, da jih je nekaj negibno obležalo na travniku. Sele topovski streli so napravili novo zmedo pri umikajočih se brigadah.
Divizija ni vzdržala pritiska mnogo močnejših nemških enot, ki so prodirale z vseh strani. Obramba se je zlomila, skoz! vrzeli so prodirale grupe strelcev ta mitraljezcev ter tolke z boka. V nekaj urah je bila divizija razbita ta se je le po delih prebijala lz dometa enot, ki so jo neprestano gonile proti Cerkljanskemu vrhu.
Stotnik se s svojo enoto ni udeležil te hajke. Poveljujočemu polkovniku, ki je prihajal malce pozno za njim, je cede svetoval, naj za zdaj ne zasleduje sovražnika, ker se je gotovo utrdil na golih, redko poraslih hribih Mrzlega vrha
Za čudo je ta ubogal nasvet ta zaustavil gonjo. Njegova vojska se je razsula po zaselkih pod vencem hribov ter preiskala hišo za hišo ta hosto. Te enote so vodili belogardisti ki so kazali, kje so ljudje za rdeče.
Štab napada se je zbral pri hiši, kjer so zaplenili topove ta se gostil z ukradeno šunko, kruhom ta sadjevcem.
«Gospod polkovnik, ali se vam ne zdi, da preveč požigate?« je vprašal Kniecke, ki so ga zmotili ogromni dimni stebri pod obrobjem hribov, kamor so se umaknile brigade.
Polkovnik se je zakrohotal:
»Veste, tudi mi moramo opravičiti svojo prisotnost. Po-
leg tega nam je dal general navodila, naj ukrepamo strogi tudi proti tistim, ki bandite podpirajo. Naj ti ljudje vede de se mi, Nemci, ne šalimo!«
Major Wolf se Je znebil vsiljive tesnobe šele, ko Je moto rizArana kolona prispela z idrijske ceste v Ljubljansko kotlino
Čeprav se je vozil s kolono hudih ranjencev ta so bil kamioni označeni z daleč vidnimi rdečimi križi, ni bil pre pričan, da je popolnoma varen — lahko bi jih napadel kal nebodigatreba bataljon s fanatičnim komandantom. Kar s< tiče fanatizma, je bil prepričan, da ga je več pri komunistu: kot pri njih, saj se ne bore samo za svetovno revolucijo temveč tudi za goli obstoj tako majhnega naroda.
Enakega mnenja je bila tudi komanda, ki je transport zavarovala s tanki ta avtoblindami ter zaščitnim oddelkom To zavarovanje je bilo utemeljeno tudi s praktične strani. \ preostale kamione z rdečimi križi so natovorili tudi žive srebro, kar ga po miniranju rudnika zavoljo stalnih napadom na cesta še niso odpeljali, čeprav ga je več vojnih podjeti že nekajkrat odločno zahtevalo.
Na cesti je bli živahen promet, čeprav so bile opozorita« table «Achtung — Bandenkampfgebiet» samo nekaj kilometra oddaljene ta so se iz daljave slišali topovi. Od tod so s« vozila, ki so Jih ščitila, vrnila v Idrijo.
Major Je bil spet dobre volje. Nebo se je odprlo, tople sonce je razsejalo žarke po ozeleneli krajini, ki se je širile v ravnino, za katero so kakor dih novega upanja rasli v nebo zasneženi vrhovi Alp. Pekleno vzdušje temačnih ervni grap je bilo za njim ta misli so se mu razživele v čustvu veselega pričakovanja, pomešanega z rahlo vznemirljivim vpa* Sanjam, kako ga bo sprejel general ta njegovi.
(Nadaljevanje sledi)
UradnMtvo TRST Ul. Monlecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnic«	GORICA	Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
Uprava	TRST	Ul. Montecchi 6/II Telefon 95823
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir.	V SFRJ posa-
mezna Številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din, PoStnl tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
18. junija 1971
Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali °918* . 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se oaročaio P upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš PubblicItA Italiana*.
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska ZTT • Trst
V TOVARNI SE JE SMRTNO PONESREČIL AUGUSTO PETRIGH
V tovarni plastičnih mas »Vetro-resina* v Povolettu pri Fojdi se je včeraj smrtno ponesrečil delavec Aitgusto Petrigh, star 37 let, oče štirih otrok in dosedanji predsednik sekcije Društva izseljencev iz Beneške Slovenite v Luzernu.
Delali je na nekaj metrov visoki lestvi m s posebno kemikalijo barval sod iiz plastične mase, ko ga je zajela nenadna slabost. Padel je in mrtev obležal na tleh. Na kraj nesreče so prihiteli karabinjerji iz Remanzacca, baje bodo uvedle sodne oblasti preiskavo o okoliščinah nesreče.
Petrigh zapušča ženo in tri otroke, ki sedaj žive v revni vasici Čenefoola na obronkih zahodne Benečije.
Prav iz ljubezni do svojih otrok, ki jih je vzgojil — kljub krutim okoliščinam in tujemu okolju — v slovenskem duhu, se je Petrigh odločil za grenki povratek v domače kraje. Prej je 12 let pregaral v Švici in drugih evropskih državah, kjer je okusil bridki kos izseljenskega kruha.
Prav v Švici je Petrigh vstopil v organizacijo slovenskih izseljencev in se ji predal. Postal je njen aktivist, bil med ustanovitelji in poznejši predsednik društvene sekcije v Luzernu. Okoli sebe je zbiral druge zavedne delavce iz Beneške Slovenije in trdno upal v boljše dni. In vendar mu ni bilo usojeno, da bi jih učakal, samo zaslutil jih je in videl zarjo. Še pred smrtjo pa je moral do dna izpiti kelih gorja. Znano je, da so švicarske oblasti do tujih najetih delavcev nečloveške. Posebno pa so nečloveške do njihovih otrok. Petrighu so prepove-
tiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Brodolom «panamskc»jahte ob rovinjski obali
ROVINJ, 17. — Danes zjutraj okrog 3.20 je okrog 4 milje od Rovinja na luksuanl jahti «Dentalen Italijanskega lastnika, ki je plula pod panamsko zastavo, iz do sedaj neugotovljenih vzrokov izbruhnil požar. Požar na jahti, ki Je bila na poti lz Rovinja v Medulln, je prvi zapazil rovinjski ribič Antonio Benussi, ki je opozoril pristaniške oblasti. Te so takoj poslale na pomoč več ladij Na jahti so btlil kapitan Dragotin Cimera In dva. člana posadke, vsi jugoslovanski državljani. Kapitanu ladje je, čim je zapazil ogenj, uspelo s člani posadke izkrcati iz jahte 20 jeklenk, napolnjenih z butan-pltnom. S tem je preprečil morebitno eksplozijo, zatem pa je jahto usmeril proti obaiU, kjer Je ladja zgorela ln se potopila. Od članov posadke Je samo strojnik dobil lažje poškodbe ln opekline. Jahta «Dentale», dolga 33 m, je bila opremljena s 5 motorji, najsodobnejšimi navigacijskimi napravami ln kan for tam za 20 potnikov Njena vrednost se ceni na okrog 2 ln pol milijona ND.
B. B.
Tudi v našem uredništvu sprej emarao prispevke za šolo-apoaienik v Cerknem
dali, da bi jih imel pri sebi. Rekli so mu, da lahko sam osatne v Švici in dela, kot vseh prejšnjih dvanajst let, da pa morajo ostati žena in nedorasli otroci doma. Ni se mogel ločiti od svoje družine, ki jo je ljubil, raje je zapustil negostoljubno Švico in se vrnil v domačo vas, od koder se je vsak dan vozil deset kilometrov daleč v nižino, kjer je v zaselku Povoletto tovarna plastičnih mas.
Tu je zavedni slovenski delavec in dobri družinski oče pri komaj 37 letih starosti omaga!. Morda je bil trud, morda plini, morda bolezen. Vsekakor Augusto Petrigh ni hotel omagati: ubila sta ga delo in tujina kakor toliko delavcev iz Beneške Slovenije je doma dočakal le prerani grob.
Ohranil je svojim otrokom pošteno slovensko ime, na katero bodo sredi težav in revščine vedno ponosni. Ohranil je lik borca za pravico svojega izmučenega naroda. Naj počiva v miru v grenki, trdi zemlji svoje rojstne Benečije. Družini izrekamo iskreno sožalje.
PO UMORU ZUJOVICA IN DVEH POLICIJSKIH AGENTOV V ČILU
Ofenziva desničarskega terorizma preizkušnja za socialista
Predsednik bo skušal z enozbornichim sistemom izločiti desničarske politične tokove
SANTIAGO DE CHILE, 17. — Politična kriza v Čilu je že skoraj dosegla svoj vrhunec, potem ko je včeraj eden izmed treh atentatorjev, ki so ubili bivšega notranjega ministra Zujovica, vdrl na policijsko postajo v Santiagu ter z rafalom iz brzostrelke ubil dva policijska agenta ter potem napravil samomor. Policijski organi so pozneje izjavili, da je s smrtjo Heriberta Zalazarja Pene praktično zaključena preiskava o smrti bivšega notranjega ministra, čeprav se oblasti še vedno zanimajo za morebitne sokrivce atentata na Zujovica, oziroma za tragični dogodek na policijski postaji v Santiagu.
Kot je znano, sta bivšega ministra Zujevica ubila brata Ronald Rivera Calderon (materialni krivec umora) in Arturo Rivera Calderon. Ta je napravil samomor v navzoč-
tsittiitiivvfiiiiiiiaaaiBfBiiiiiiiiiaiiMiiaiiiaiiaiiaiiiaitiMiiiBBifatiruvivaiMMiiiaiiiiiMiiiiiiiiaifaiiiiiiitvtaiMiMiaMiMBi«
Mednarodna kbnferenca o onesnaženju voda v Washingtonu
Kemični detergenti lahko škodljivejši od petroleja
Udeležili so se mnogi znanstveniki mednarodnega slovesa
WASHINGTON, 17. — Problem onesnaženih voda povzroča že nekaj let precej hude skrbi najrazličnejšim ljudem, od ribičev do politikov, od kopalcev do industrijcev, predvsem pa znanstvenikom najrazličnejših strok, ki skušajo problem rešiti. Mnogo se je o onesnaženju pisalo in govorilo, kar pa še ne pomeni, da se približujemo rešitvi vprašanja.
V torek se je začela v Washing-tonu mednarodna konferenca o preprečevanju in omejitvi onesnaženja voda zaradi petroleja. Pokrovitelji konference so »American Petroleum Institute*, ustanova za varstvo okolja in poveljstvo obalne straže, udeležili pa so se je svetovno znani raziskovalci in znanstveniki, ki so razpravljali o načinu, kako naj bi se nevaren pojav na najmanj škodljiv način omejil ali odpravil.
Prof. Richard Dewlin, predstavnik ustanove za obrambo okolja, je opozoril zbrane kolege na uporabo detergentov, ki lahko postane prav tako nevarna, če že ne še bolj, kot sam petrolej. Tak primer so zabeležili, ko je petrolej, ki se je zaradi okvare na ladji «Torrey Canyon» razlil po oceanu, povzročil manj škode, kot ogromna količina detergenta, ki so jo uporabili, da bi razpršili olje.
Raziskovalec petrolejske družbe Esso Gerarde Canevari je ugotovil, da je še najmanj škodljiv način odprave petroleja z vodne gladine, posnetek z mineralnimi snovmi, medtem ko je floridski oceanograf Ho-ward Kator odkril sistem uporabe različnih vrst mikrobov. Predstav-
nik ameriškega laboratorija je zagovarjal uporabo polimeričnih sredstev, medtem ko je prof. Arnold Freiberger ugotovil po dolgih raziskavah, da je morda najbolj učinkovit — in istočasno tudi najbolj enostaven, čeprav tehnično težko izvedljiv, sistem zažiganja. V tem primeru ogenj uniči skoraj 90 odst. oljnatih snovi, ki jih morje samo ne more odpraviti.
Grške oblasti osvobodile Glezosa
ATENE, 17. — Manolis Glezos, .glavnih voditeljev grške komuintsti&he stranke, je končno na svobodi. Glezosa, 48-letnega junalka grškega osvobodilnega gibanja med nemško zasedbo, so aretirali ob državnem uradu leta 1967 ter poslali z drugimi političnimi deportiranci na otok Yaros.
Tiger ušel iz kletke med cirkuško predstavo
BELEM, 17. — Med neko čirkuško predstavo v Brazilu, je pobegnil tiger in je hudo ranil dve ženski. Zver je najprej napadla krotitelja, nato pa je pobegnila iz kletke in se je zagnala na občinstvo. Žival je hudo ranila deklico, ki je sedela v prvi vrsti in je skoraj skal-pirala žensko, ki je sedela zraven nje. Krotitelju je nato uspelo, da je tigra znova spravil v kletko.
nosti svoje in bratove zaročenke, ko so policisti obkolili hišo, kamor sta se zatekla.
Zakaj je Zalazar napravil atentat na policijski postaji v Santiagu? Domneve so številne: nekateri pravijo, da je hotel maščevati svoje padle tovariše, drugi pa pravijo, da je hotel osvoboditi jetnike, ki so priprti na policijski postaji- Ne ve se še, kaj je pravzaprav res. Gotovo pa je, da so vsi ti dogodki zelo zaostrili politično življenje v Čilu ter ohrabrili vse desničarske sile, ki si želijo povratek na staro in ki skušajo kovati s temi dogodki svojo politično platformo za ponovn ovr-nitev na oblast.
Danes je v Čilu na oblasti predsednik Allende, socialist, ki ga podpirajo razne druge politične skupine, ki so vse združene v fronti «U-nidad popular*. Čilski demokristjani, ki jih je vodil bivši predsednik republike Frey skupaj s strankinim voditeljem Tomičem, so posebno na zahtevo tega voditelja vsaj pasivno podprli novo »socialistično* vlado. Pravimo socialistično v navednicah, ker gre za vlado, ki jo sicer vodijo socialisti, ki pa ji ležijo predvsem na srcu vprašanja nacionalizacije raznih pomembnih družbeno-gospo-darskih sektorjev, boja proti tujemu monopolu (posebno severnoameriškemu), dviga življenjske ravni prebivalstva itd. Allendejeva vlada je v določeni meri izpolnila ta svoj program. Ko pa se je pokazalo, da namerava izvajati ta svoj program do kraja, je prišlo do popolnega razcepa v demokristjanski stranki. Njen levičarski del še vedno podpira Allendeja, medtem ko je vsa desnica odločno nasprotna levičarskemu toku socialno-političnih dogodkov v državi.
V	tem vzdušju se je porodil »VOP* ali »Vanguardia organizada popu-larv. Kdo so ljudje, ki pripadajo tej teroristični organizaciji, iz katere so prišli tudi trije teroristi, ki so ubili Zujovica? V nekaterih policijskih krogih pravijo, da gre za levičarske ekstremiste, ki so bili izločeni iz splošnega levičarskega gibanja v Čilu, prav zaradi svojega ekstremizma, toda bolj verjetna je teza, da gre, za ljudi, ki jih podpirajo notranji čilski reakcionarni krogi, da ne govorimo o zelo verjetni vlogi ameriške obveščevalne službe «CI A», kot trdijo prav čilski socialisti.
Če se upošteva vse to, potem je treba zaključiti, da je bil umor bivšega čilskega notranjega ministra Zujovica preračunan in da se je s tem umorom hotelo sprožiti v Čilu val splošne reakcije proti socialističnim težnjam čilskega ljudstva. Atentatorji na bivšega ministra Zujovica so v določeni meri dosegli svoj smoter, ker je čilski krščanski demokraciji, skupaj z desničarsko »nacionalno stranko*, uspelo prevzeti levičarski koaliciji vodstvo čilskega parlamenta.
V	poslanski zbornici so namreč razpravljali o umoru bivšega notranjega ministra Zujovica. ki je bil desničarski demokristjan.
Demokristjani so ob glasovanju resolucije zagnali vik in krik, ker
ni bil baje spoštovan notranji pravilnik zbornice. Zahtevali so odstop vodstva parlamenta, ki je bilo doslej v rokah leve koalicije »Unidad popular*. Vodstvo je bilo odstavljeno z 78 glasovi proti 44. Novo vodstvo bodo izvolili na prihodnji seji.
Vsekakor pa to ne pomeni, da bo padla tudi čilska levičarska vlada. V Čilu je namreč predsedniški sistem, v katerem ima poslanska zbornica zakonodajno moč, medtem ko vlado izvoli ljudstvo skupaj s predsednikom republike, ki je sedaj socialist Allende. To vlado podpira v parlamentu tudi vsaj del čilske KD, čeprav le od zunaj, ker se strinja s predlaganimi reformami za prehod k socialistični preobrazbi družbe. Očitno pa želi KD, na katero pritiska njena desnica, kateri je pripadal Zujovic, opozoriti vlado in pridobiti zase enega izmed ključnih položajev, ki bi ji omogočil močnejše pogojevanje parlamentar nega življenja.
Vsekakor pa bo verjetno tudi parlament kmalu razpuščen, ker je predsenik Allende zahteval referendum za uvedbo enozbomičnega sistema (sedaj obstaja tudi privilegiran senat) in torej nove volitve. Na osnovi zadnjih volilnih rezultatov pa bi morala «Unidad popular* (v kateri so socialisti, komunisti in levi radikalci — framasoni) imeti v novi zbornici absolutno večino, okoli 55 odstotkov.
KLJUB ZDRAVNIŠKIM UKREPOM V BENGAUJI
Kolera je izbruhnila tudi v zahodnem predelu Brudvan
Redno je začela delovati letalska služba za prevoz beguncev v osrednjo Indijo
zgradile začasno taborišče, v katerem naj bi zasilno lahko stanovalo približno 30.000 beguncev. Ob povratku so letala ponesla v obmejno področje najnujnejše potrebščine in predvsem hrano za tiste begunce, tol bodo morali dalj časa čakati na prevoz. S sovjetskimi letali so istočasno začeli s prevozom beguncev iz Kaltkuite v Mano. Trenutno delujejo štiri letala, ki bi morata, poskrbeti za prevoz približno 100 beguncev dnevno. Zdravstvene oblasti so ukazale, da morajo biti vsi begunci pred prevozom v drugo deželo cepljeni, da. bi se kolera ne razpasla še bolj.
Za Indijo M bita edina rešitev 20 tisoč iž samega okraja Je- problema prostovoljni povratek be-
MOSKVA, 17. — Sovjetski časopis Pravda je danes naznanil smrt podpredsednika Sovjetske medicinske akademije Vasilija Parina. Bil je eden največjih znanstvenikov fiziologije. Zadnje čase je raziskoval učinke, ki jih povzroča breztežno stanje na človeško telo. Parin je tudi vodil inštitut za raziskovanje o normalni in patološki fiziologiji.
KALKUTA, 17. — Kljub takojšnjim zdravniškim ukrepom, je pred nekaj dnevi Izbruhnita nova epidemija kolere tudi v drugem okraju zapadme Bengalije, točneje v okraju Brudvan ob velikem industrijskem mestu z istim Imenom približno 90 kilometrov sevemozapad-mo od Kalkute.
V	preteklih dneh se je skoraj zdelo, da se bo stanje Izboljšalo. Število beguncev, ki so dan za dnem prekoračili mejo med Vzhodnim Pakistanom in Indijo, se je polagoma začelo manjšati. Pretekli teden je prihajalo v Bengalijo dnevno skoraj 100 tisoč, oseb, od ponedeljka dalje jih ni dospelo več kot
sore, prav v zadnjih dneh pa je preplavil obmejne kraje nov naval beguncev. Po uradnih podatkih je lz Pakistana pribežalo skupno preko 6 milijonov oseb.
V	zvezi z novim Izbruhom epidemije kolere je posredoval nekaj podatkov zapadnobengalskl minister za zdravstvo Jainul Abedin. Od začetka epidemije so v raznih okrajih zabeležili skupno 22.500 primerov ko-lere, od teh naj bi bilo smTtnlh primerov okrog 3.500. Vendar so nekateri zanesljivi čeprav neuradni krogi prepričani, da je število neznanih primerov približno enako zabeleženim primerom, kar bi pomenilo, da je stanje dvakrat slabše, kot ga označujejo uradni podatki.
Začela je medtem delovati letalska služba za prevoz beguncev z obmejnih področij v osrednjo Indijo. Z ameriškimi letali «C-130» so danes prepeljali kakih 100 beguncev lz obmejnega mesta Agartala v Gauhati, kjer so Indijske oblasti
■IIIIMIIIIIimfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllfllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIII
IZJAVE ZASTOPNIKA DRŽAVNEGA TAJNIŠTVA
			
TRŽAŠKI DNEVNIK
PREDSINOČNJIM V BAZOVICI
Ruski apolid se je s kuhinjskim nožem zapičenim v hrbet javil karabinjerjem
Napadla na/ bi ga dva poljska državljana in ga hotela oropati denarja - Za moškega so si zdravniki pridržali strogo prognozo
Krvav obračun predsinočnjim v Bazovici. Dva poljska državljana sta z deset centimetrov dolgim kuhinjskim nožem napadla 53-letnega ruskega apolida Antuna Konstantinova, s stalnim bivališčem v Zagrebu, in ga hudo ranila. Napad je, tako domnevajo preiskovalci, po vsej verjetnosti treba pripisati roparskemu namenu.
Kako in zakaj ie prišlo do krvavega napada? Karabinjerji posvetovalnega oddelka, ki vodijo skupno s karabinjerji bazovske postaje in agenti letečega oddelka kvesture preiskavo, si še niso povsem na jasnem o vzrokih te srhljive tragedije, ki je močno odjeknila P° vsej bazovski planoti.
Napadalčevo ime je znano. Gre za 22-letnega poljskega državljana Ju-reka Kwieka, ki je prišel k nam s svojo ženo. 19-letrvo Malgorzato Wwiek. Agenti letečega oddelka kvesture so šele v poznih popoldanskih urah sporočili njegovo ime, kajti izsledili so ga šele popoldan v begunskem taborišču pri Padnčah. Podčastnik javne varnosti Marino Zecchini je izvedel od osebja taborišča, da sta zgodaj popoldne dospela v taborišča dva nova prišleca, poljska državljana. Takoj se je odpeljal v Padriče in povabil Poljaka. naj mu sledi na kvesturo. Tu je najprej odprl njegov kovček in med bežno kontrolo opazil, da sta bili beda srajca in suknjič rahlo okrvavljena. To ga je kajpada še bolj zasumilo in tako pncel zaslišati Poljaka. Čez nekaj časa je ta klonil in priznal, da je na-
N upa daleč Jurek Kvviek
padel ruskega apolida. Podčastniku je obrazložil, da so se on, žena in Kostantinov sestali v Jugoslaviji, kjer jim je apolid obljubil, da jih proti izplačilu 200 tisoč dinarjev ilegalno prepelje skozi jugoslovansko-italijansko mejo. Poljak je dalje povedal, da je apolid nedaleč od mejnega prehoda odklonil, da bi ju prepeljal skozi mejo, pri tem pa si oblival denar. Pri tem naj bi Konstantinov, tako vsaj trdi Poljak, izvlekel iz žepa dolgo kuhinjsko re-
zilo zagrozil zakoncema s smrtjo. Sledil naj bi hujši tepež, med katerim naj bi se Konstantinov ranil in padel nad nož.
Vsa zadeva pa ni tako enostavna in marsikaj ostaja še ovito v meglo. Preiskovalci so v poznih večernih urah na kratko zaslišali Konstantinova, ki je povedal povsem drugačno verzijo o napadu. Po njegovem naj bi ga Poljaka nekje pri Bazovici skušala oropati denarja, on pa naj bi se branil z rokami, a zaman. V gotovem trenutku je začu-| til hud zbodljaj v hrbtu in se one-; svestil. Potem ko je spet prišel k sebi, se je peš napotil proti bazovski postaji karabinjerjev. Pri tem naj bi prehodil kake tni kilometre, čeprav so pivi madeži vidni šele na pročelju hiše, kjer je bazovski bar, po Preslovi gostilni.
Točajka bara, Anastazija Bizjak nam je povedala, da je Konstantinov zadnje čase večkrat zahajal v njen bar in si vedno naročeval «čmo kafu*. Bil je videti miren in dostojanstven, le včasih je prišel v lokal s kakimi prijatelji. Ko so predsinočnjim karabinjerji zagledali madeže na steni ob vratih v bar, so takoj zbudili gospodinjo lokala in Bizjakovo. Domnevali so namreč, da je do krvavega obračuna prišlo v samem lokalu.
Preiskovalci so tudi ugotovili, da je Konstantinov prišel k nam v sredo, v Zagrebu pa je poročen z dvema otrokoma. Ročaj noža niso našli, kar pa bi lahko pomenilo, da se je ta med tepežem zlomil.
SINOČI PRI MILJAH
Z avtom v drog: šofer je bil na mestu mrtev
Sinoči, nekaj pred 22. uro, se je na cesti, ki iz Milj pelje v Trst, pri ladjedelnici Felszegy, pripetila huda prometna nesreča, pri kateri je zgubil življenje 65-letni Luciano Antoni ni iz Ul. Catullo 2, predsednik košarkarskega moštva Tržaškega Ltoyda.
Antonini se je peljal s svojim avtom fiat 1300 starejše tržaške registracije iz Milj proti Trstu, ko je pri omenjeni ladjedelnici nenadoma izgubil nadzorstvo nad vozilom in z vso silo čelno treščil v desni obcestni drog električne napeljave.
Dinamika je zelo jasna, čeprav bodo njeni vzroki verjetno ostali za vedno neznani. Karabinjerji iz Milj, ki so prvi prihiteli na kraj grozne nesreče, so ugotovili, da na, sicer zelo slabo osvetljeni cesti, ni nobenih sledov zaviranja, kar bi pomenilo, da se je nesreča pripetila v hipu. V razbitinah avtomobila so preiskovalci našli tudi mrtvega črnega psička. S tem v zvezi preiskovalci domnevajo, da se je le-ta v gotovem trenutku splazil v šoferjevo naročje ali ga pač kakorkoli premotil tako. da je ta za trenutek izgubil nadzorstvo nad vozilom, kar Pa .je bilo zanj usodno.
Na kraj nesreče so prihiteli tudi gasilci, ki so poskrbeli za prenos razbitega avtomobila v Trst, namestnik državnega pravdnika dr. Brenči pa je .dal po telefonu dovoljenje za prenos trupla v mrtvašnico glavne bolnišnice.
Jugoslovanska stališča do mednarodnih vprašanj
Tepavac v Atenah in bližnji obisk zunanjega ministra ZAR v Jugoslaviji - Vprašanje Pakistana
BEOGRAD, 17. — Kratek postanek državnega tajnika za zunanje zadeve Mirka Tepavoa ob vrnitvi iz Ljudske republike Kitajske v Atenah je nudil jugoslovanskemu državniku priložnost za srečanje in koristno Izmenjavo misli z grškim državnim podtajnikom Falamasom o nekaterih vprašanjih s področja dvostranskih odnosov in o možnostih nadaljnjega sodelovanja na osnovah dobrih sosedskih odnosov n« področjih, ki zanimajo obe državi. Kratek komentar Je v tej zvezi podal na tiskovni konferenci zastopnik državnega tajništva Drago-Ijub Vujiča. Dodal je, da so se med razgovori pomenili tudi o položaju na Balkanu in nekaterih drugih mednarodnih vprašanjih.
Vujiča je potrdil vest, da bo v kratkem obiskal Jugoslavijo zunanji minister ZAR Mahmud Riad In dejal, da bo ta obisk potrdil nadaljevanje obstoječe koristne prakse medsebojnih posvetovanj ln prijateljskih odnosov med Jugoslavijo In ZAR. O datumu obiska ho, po besedah Vujiče, javnost pravočasno obveščena.
Glede problemov pakistanskih beguncev je zastopnik državnega tajništva dejal, da jugoslovanska vlada In javnost z velllko zaskrbljenostjo spremljata zaostrovanje vprašanja beguncev ln da razumeta težave ln zaskrbljenost prijateljske Indije. «Sodhno — Je dejal Vujiča da je trebe nujno sprejeti ukrepe, ki bi preprečili nadaljnji odhod beguncev in ustvarili pogoje za njihovo vrnitev. Po mišljenju zastopnika državnega tajništva bi politična rešitev v Interesu pakistanskega ljudstva prispevala k normalizaciji stanja v Vzhodnem Pakistanu In odstranila težave v zvezi z begunci. Prav tako sodimo, Je poudaril Vujiča, da Je dolžnost mednarodne skupnosti, da nudi nujno in ustrezno pomoč za rešitev tega težkega vprašanja. Po zagotovilu Vujiče je jugoslovanski Rdeči križ že postal določeno pomoč beguncem ln apeliral na javnost za novo pomoč.
Glede obiska člana Izvršnega biroja predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Ntjaza Dizdareviča v Alžiriji je Vujiča dejal, da je Di-zdorevič na vabilo zunanjega ministra Buiteflike odpotoval na prijateljski obisk v Alžirijo, kjer bo z državnimi ln partijskimi zastopniki Izmenjal misli o pomembnih mednarodnih vprašanjih ln o sodelovanju družbeno-polltlčnlh organizacij obeh držav. Zastopnik državnega tajništva je izrazil prepričanje, da bo ta obisk prispeval k nadaljnjemu napredku prijateljskih odnosov ln vsestranskega sodelovanja med Jugoslavijo tn Alžirijo.
B. B.
Stavka delavcev britanskega Forda
LONDON, 17. — Delavci britanskega F .vda v Heletvoodu so včeraj proglasili splošno stavko, ker je uprava odpustila sindikalnega predstavnika, češ da je ta organiziral neuradni sindikalni sestanek in nato manifestacijo v upravnih prostorih. Delavci so sklenili, da bodo stavkali, dokler ne bo uprava znova zaposlila odpuščenega tovariša.
gunoev v Pakistan, kar bi pa bilo skrajno nevarno in neprimerno, dokler vlada v Pakistanu obsedno stanje. Komisar OZN princ Sadru-din Aga Kan se je v preteklih dneh srečal z mmoggiml predstavniki pakistanske in indijske vlade, vendar je po raznih razgovorih izjavil, da so možnosti povratka nerealne.
Tudi pomoč, ki jo je Indija prejela v zadnjih časih od drugih držav je bila preskromna. Skupno je Indija prejela pomoč približno 40 milijonov dolarjev, ali 24 milijard lir, kar predstavlja razdeljeno na 6 milijonov beguncev 4000 lir na osebo. Indija namerava sedaj poslati v različne evropske ln afriške države ter na Bližnji vzhod šest ministrov, ki naj bi skušali dobiti še nekaj pomoči. Razne države je že obiskal zunanji minister Saran Slngh, vendar je še vse premalo za ogromne stroške, katerim Indija sama ne more biti kos..
Hudi spopadi v Tokiu zaradi podpisa sporazuma
med Japonsko in ZDA
TOKIO, 17. — S posebno slovesnostjo, ki se je odvijala obenem v Tolkiu In Washingtonu, so danes podpisali sporazum za vrnitev otokov Rjulkju, ki obsegajo Okinavo, Japonski. Otdke, ki so jih ZDA zasedle med drugo svetovno vojno, bodo dokončno vrnili v teku leta 1972.
Med slovesnostjo je prišlo v Tokiu in drugih japonskih mestih do hudih spopadov med policijo in demonstranti, ki se ne strinjajo z zaključki tega sporazuma. Med spopadi je bilo veliko ljudi ranjenih, aretiranih pa je bilo nad trideset demonstrantov.
V nedeljo na Kontovelu
Slikarski ex tempore za nagrado
«Madonna della Saivia>
Naš Kras postaja vedno bolj zanimiv in za mnoge priviaczn-Danes se za Kras zanimajo vs• Med temi je tudi skupina slikarjev, ki si je nadela ime Prijatelji Krasu in ki prireja za nedeljo ex tem pore slikarsko tekmovanje za orado zMadonna della Saivia ■ Cerkinca ki so ji italijanski son*' ščani nadeli ime Madonna dt Saivia, je tista mala cerkvica med Kontovelom in Prosekom, ji domačim pravijo «Cerkvica na upuke» in ki je znana tudi pca imenom moma cerkev», pa cepca cerkvica izhaja iz leta 1272, b* pa je obnovljena za kontovels«-farno cerkvijo.	fc
Na ex tempore slikarskem te movanju morejo temovati, 1°".. piše v pravilniku razpisa, vsi s karji iz dežele in dovoljena J* vsaka slikarska tehnika, vključen črnobelo slikanje, čeprav so vao' Ijeni vsi slikarji in so dovoljen^ vse tehnike, bo žirija nagradi le tista dela, ki bodo ohranila 1 gurativni slog. Nadalje _mora:n dela, ki naj pridejo v pošto® nagrajevanje, obdelovati le Kcn.. tovelslce motive ali pa motive, so vidni s Kontovela.	,
Se nekaj navodil tekmovalcem,
vsak slikar, ki se bo hotel
udeleži«
in mora
YUBA CITY, 17. — Juan Corona ki so pred kratkim obtožili umora vsaj desetih oseb katerih trupla so našli v «sadovnjaku smrti*, se je danes na sodišču proglasil za nedolžnega.
tega ex tempore tekmovanja, ^ mogel v restavraciji pri na velikem ovinku pod Kontove' predložiti v žigosanje le J1*.P r0 na oziroma osnove, začenši s o. zjutraj v nedeljo 20. t.m■ sanje se konča ob 10. uri. " platen oziroma osnov ni dolo° ^ omejena, daločeno va J^:. j* •a biti delo izročeno žtrtj».
17. ure istega dne in to brez oK ^ brez stekla in v enem s.° 4^-izvodu. Žirijo bodo sestavljati novi, Bambič, Brossi, Fazzint. .. tenero, Psacaropulo, Soli, Todes,fl ni, Ventura. žirija bo vzela v presojo takoj ob 17, uri * h del jo, ko bo v gostilni prt b1 ,fl tudi nagraditev najboljših del. bodo nato v istem gostiscu ^ stavljena občinstvu na vpoglc torka 22. junija do četrtka **• lija.	n bo
V primeru slabega frentcna ex tempore tekmovanje nasie nedeljo 27. junija.
Prispevajte za
IIUASKO MATICO!
im.............um.....m....m....................................................................
Hilli"1"1
1"»"*
TRST A
7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. pesmi; 11.50 The medalion piano (juar tet; 12.10 Ljudska umetnost in obrt; 12.20 Za vsakogar nekaj; 12.30 Glasba po željah; 17.00 Sa fredov orkester; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sodobni italijanski skladatelji; 19.10 Od humanoida do robota; 19.20 Vokalni oktet;
19.40	Novosti v diskoteki; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert operne glasbe;
21.40	Folklorni plesi; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.00 Za mladino; 15.30 Domači avtorji; 15.45 Jazz v Italiji; 16.00 Jugosl. polit, življenje.
KOPER
6.30, 7.00, 11.00, 12.30, 14.00,
17.00,	19.00, 22.30 Poročila; 8.10 Jutranja glasba; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.15 Lahka glasba; 10.45 Igra Angel «Pocho» Quartet; 11.00 Melodije za vsakogar; 11.30 Igra ansambel Tee-Set; 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 13.30 »Fumorama*; 14.05 Tretja stran; 14.15 Igra orkester RTV Ljubljana; 14.30 Simf. pesnitev; 15.00 Plošče; 15.40 Zabavna galsba; 16.00 Prenos RL; 16.30 Tops-pops; 17.30 Mladi izvajalci; 17.45 Kulturna panorama; 18.10 Lahka glasba; 18.30 Berimo skupaj; 18.45 Melodije za vse; 19.00 Simf. koncert; 20.00 Poje B.J. Thomas; 20.30 Prenos RL; 23.20 Zabavna glasba; 23.35 Nočni recital.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00,
20.00,	23.00 Poročila; 8.30 Lahka
PETEK, 18. JUNIJA 1971
glasba; 9.15 Vi in jaz; 11.25 Gounod: «Faust»; 13.15 Poje Harry Belafonte; 13.27 Drama v 30 minutah; 14.00 Veselo popoldne; 16.20 Za vas mlade; 18.45 Gospo-darsko-sindikalni pregled; 19.30 Ameriška folk. glasba; 20.20 Literarna oddaja; 21.00 Rimski koncerti.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 17.30,
19.30,	22.30 Poročila; 6.00 Lahka glasba; 8.40 Orkestri; 9.50 Radij, priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Lahka glasba; 13.00 «Hit Parade*; 14.00 in 18.05 Kako in zakaj; 14.05 Plošče; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Enotni razred; 16.05 Odprti studijo; 18.15 Plošče; 19.02 Poje Morandi; 20.10 Zabavna glasba; 21.00 Pregled knjig; 21.45 Nove franc, plošče; 22.40 Radijska igra; 23.05 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.00 Glasba in pesmi; 11.45 Ital. sodobna glasba; 12.20 Odrska glasba; 13.00 Medigra; 14.00 Klasična glasba; 14.30 Komorna glasba;
15.15	Zabavna trodejanka; 17.20 Strani albuma; 17.40 Jazz danes; 18.45 Pregled kulturnih dogodkov;
19.15	Vsakovečerni koncert; 21.30 B. Brecht: »Mati Courage in njeni sinovi*;
FILODIFUZI JA
8.00	Začetni koncert; 9.15 Vera v glasbi; 10.20 Ital. glasbena zgodovina; 11.00 Medigra; 12.00 Doba klavirja; 12.40 Simf. koncert; 14.10 Ital. sodobna glasba; 15.30 Simf. glasba-stereo.
SLOVENIJA
8,00, 10.00, 13.00, 15.00, 18.00,
18.30,	22.00 Poročila; 9.10 Operna
matineja; 10.05 Počitniško roP^' vanje; 10.20 Pojo: Meta Vice Vukov, Bele vrane, «4 M a Lado Leskovar; 10.45 Skladbe
mladino; 11.15 Pri vas -- . 13.10 Godalna glasba v belokr J skem tonu; 13.30 Kmetijski •
doto8.
sveti; 13.40 Vedri zvoki s Pjh . . mi orkestri; 14.15 Zabavna g18?, d 15.10 Lahka glasaba; 15.35 j*., poslušalci čestitajo; 16.30 N#P? za turiste; 16.35 Glasbeni *r .g, mezzo; 16.40 Iz domače s'nl ,mr(| ne literature; 17.40 Z m'ke j\Tv-Jack-Wolfe; 18.10 človek in zdr7li. je; 18.20 Od «Mandoline» do ni-maxija»; 19.15 Za prijetno .. vedrilo; 20.00 Lahko noč. otr •
20.15	Minute z ansamblom M ^ Kumra: 21.00 Poje zbor D°n*o‘; kozakov; 21.30 «Top pop® r.
22.15	Oddaja o morju in P^jj ščakih; 23.15 Besede in zvoKJnv-logov domačih; 0,05 Literarni no-turno; 0.15 Jazz pred polnočjo-
ITAL. TELEVIZIJA
12.00	Kulturna oddaja;
»La terza eta»; 13.30 Dneva* -17.00 Oddaja za najmlajše; *■ ■ Dnevnik; 17.45 TV za mladm"’ 18.30 Kulturna oddaja; 19-45 Spor ni dnevnik in kronike; 20.30 V . nik; 21.00 «TV 7»; 22.15 P^ glasbenih dogodkov; 23.00 D n nik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.20 TV j#’?/ «11 seduttore*; 23.05 Prenos ko* j skih dirk.
JUG. TELEVIZIJA
18.45 Berite Novice; zornik; 19.30 Glasbena
oddajjL
20.00	Mestece Peyton; .21:00„nbnl dnevnik; 21.35 Dr. Jerryja car napoj; 23.15 Glasba iz studia
24.00	Poročila.