84                                                Doma in po svetu.
vsaka mati brez skrbi dati svoji deci, ker vsi njeni spisi se odlikujejo po resnobni nravnosti, h krati se ozira v resnično življenje in njegove dolžnosti. »W e-d r o w i e c«. naposled, kateri je imel nekdaj pod uredništvom s. p. Sulimier-skega določno stališče in je donašal zanimive spise, izgubil je po smrti tega delavnega urednika mnogo vrednosti ter sprejema sedaj vse, kar se mu ponuja in krene zato večkrat s prave poti.
Vrhu tega izhajata v Varšavi dva lista za ženske: »Bluszcz« (Bršljan) in »Ty-godnik Mod«, katerih ilustrovani del so mode in uzorci ženskih del, slovstveni del pa povesti, kritike, razprave o stališču žensk v rodbini in družbi, ob jed-nem kronika delovanja žensk na celem svetu. Urednik »Tygodnika Mod« mnogozaslužni p. Jan Kanty Gregor o wi cz1) izdaja tudi »Przyjaciela D z i e c i«, list namenjen deci in mladeži, urejevan umno in skrbno. V ravno tem
1) Žal, da je Gregorowicz med tem umrl in sicer dne  16. septembra p. 1. v Varšavi.
uredništvu izhajajo »Wieczory Rod-zinne«, v založbi s. p. Marije Zaleske, ki je spisala mnogo poučnih knjig za deco in mladež.
Popolno različno stališče od drugih listov ima »Rola« (Njiva), glasilo anti-semitsko, katero izdaja p. Jelenski. Njegov smoter je soznaniti poljsko družbo o vseh sredstvih in pomočkih, katere rabijo judje, kadar imajo opraviti s kri-stijani.
Omenjamo dva lista, namenjena za ljudstvo in za mladino: »GazetaSwia-teczna« in »Zorza«. Urednik poslednjega lista je p. Proszyhski, skrivajoč se pod izmišljenim imenom Promyka, kateri si je pridobil v ljudskem slovstvu že velike zasluge.
Znamenit je list »Echo muzyczne, Teatralne iArtysticzne«, kateri razpravlja o lepoti in umetelnosti ter prav dobro ustreza svoji nalogi.
Judje imajo tudi svoje glasilo, izhajajoče v jeziku poljskem z naslovom »I z r a-elita«, protestantje pa tudi svoj časnik, »Zwiastun E wan ge li cky«.
Doma in po svetu.
Pregled prosvetnega gibanja narodov.
Jugoslovanska akademija.
slovesna seja jugoslovanske jF# akademije znanostij in umet-nostij. Na mestu predsednika dr. Muhiča je govoril slavnostno besedo dr. Fr. Rački, poudarjajoč najprej vrli napredek akademije, katera bode čez eno leto praznovala že petindvajsetletnico svojega delovanja, razlagajoč, kako je bila Hrvaška vedno nesrečno razdeljena po prosveti, a jedina po jeziku. Ko je izumrla s Štefanom II. narodna dinastija, razvijala seje le dalmatinska Hrvaška v zvezi z Italijo, posavska Hrvaška pa je zaostajala; v novejših   časih   pa   je   stopila   posavska
Hrvaška na čelo narodnemu napredku. Naposled je govornik naznanil, da se je dr. Muhič odpovedal predsedništvu. Rački sam zaradi neprijaznosti vlade ni sprejel predsedništva, zato je bil izvoljen za predsednika akademije ravnatelj Torb ar. Tudi tajnik dr. Mat-kovic se je odpovedal svoji časti; njegovo mesto je ostalo prazno. Pravi člen dr. Vrbanič je čital svojo zanimivo razpravo : »Demografijski izvidi u Iirvat-skoj«. Učeni akademik je omenil po redu vse popise od Marije Terezije, raztolmačil važnost statistike in pokazal, kako pridno so obdelovali Hrvati to vedo.
Spisi jugoslovanske akademije se objavljajo  v  »Radu«.   Tu  so   napisali   v
„DOM IN SVET!' 1891, štev. 2.                                   85
minolem letu krasne sestavke o zgodovini dr. Rački, o mitologiji slovenski prof. Nodilo, o slovenskem jeziku prof. Valjavec, o kulturni zgodovini hrvaški Iv. Tkalčič in o slovenskem in litavskem naglasu profesor Maretic. V »filozofi čno-juridičnem« oddelku so važne razprave dr. K. Vojnovi ca »O državnem urejenju republike dubrovniške«, dr. Blaža Lorkoviča »O sedanjem stanu narodno - ekonomske znanosti«. V »mat ematično-priro-d o s 1 o v ne m« sta pisala prof. Dvorak o Peltierovi teoriji atmosferske elektrike ter profesor Kišpatic o pounskem skleri-toidskem škriljevcu. Ko je akademija dne 20. oktobra poslavljala v javni seji 2001etnico, odkar se je Slavonija oslo-bodila od Turkov, čital je pravi člen prof. Smičiklas razpravo o tem važnem dogodjaju.
Poleg »Rada« je izdala akademija dve posebni knjigi, namreč Pilarove »Geografske koordinate glavnih mest Hrvaške, Slavonije in Dalmacije ter sosednih dežel« in 22. knjigo »Spomenikov južnih Slovanov«, katero je spisal Ljubic. Akademija je nabrala gradiva tudi za deli »Codex diplomaticus et cpistolaris« in »Acta dietalia«. Akade-mičnega besednjaka hrvaškega, katerega urejuje prof. Budmani, prišel je na svetlo 11. zvezek od besede »grmnak« do »hud«. Pomnožila se je tudi akade-mična knjižnica in zbirka slik, katero je obdaroval škof Strossmaver z lepimi slikami in bakrorezi. Tudi narod se zanima za to zbirko; dokaz temu je, da jo je minulo leto obiskalo več nego 7000 oseb.
Akademija je izbrala 13 novih členov : Za častnega člena profesorja Giov. B. Bossija, ravnatelja papeževih muzejev v Rimu; za prave člene pa: dr. T. Maretica, dr. BI. Lorkoviča, in dr. K. Vojnovica (vsi trije so vseučiliščni profesorji v Zagrebu); za dopisujoče člene filologično - historičnega razreda vseučiliščnega profesorja dr. Srepela, arhimandrita Nikofora JDučiča v Belem-gradu, vseučiliščnega profesorja F. Iva-noviča Uspenskega v Odesi, Tim. Flo-rinskega v Kijevu, A. Pavinskega v Varšavi ter frančiškana p. Evzebija Fer-
mendšina v Rimu; v matematično-priro-doslovnem oddelku vseučiliščnega profesorja dr. E. Weyra na Dunaju, prof. D. Nešica v Belemgradu in Jurija Zlatarskega, načelnika geološkega zavoda V Sofiji.              Po »Slov.« in »Vienc-u«.
»Matica Hrvatska"
nas je meseca januvarija razveselila s svojimi knjigami za leto 1890. Osem jih je (oziroma sedem, ker je jedna le za vplačilo) in sicer: 1. Hoič: »Slike iz občega zemlj opisa.« Knj. II. (Pouč. knj. XV.) — 2. Tomic Herm.: »Zabluda matere.« Igrokaz. (Zabavna knjižnica CXXIV.—GXXV.) — 3. Matavulj: »Iz primorskog života.« Pripovijetke. (Zab. knj. CXXVL—CXXVIII.) — 4. Prera-dovic:^»Izbrane pjesme.« Uvod napisao Mil. Srepel. — 5. Tordinac: »Oda-brane črtice i pripoviesti.« S uvodom. (Zab. knj. CXXIX.—CXXXI.) — 6. Šan-dor Crjalski: »Na rodjenoj grudi.« La-danjske slike. (Zabavna knj. CXXXII.— CXXXIV.) — 7. Lopašic: »Bihač i Bi-hačka krajina«. — 8. Demosten: »Iza-brani govori.« Preveo, uvod i bilješke napisao Stjepan Senc.
Kolikor smo mogli pregledati, bode jih vesel vsak Matičar. Natančne kritike bodemo objavljali v naslednjih številkah. Za sedaj pa izražamo le svoje občudovanje, da je mogla »Hrv. Mat.« v j e d n e m letu toliko storiti. Zaostala je bila namreč poprej e za dva tečaja za pravimi leti. Pred letom je obljubil odbor, da bode ta nered popravil in izdajal knjige v istem letu, katero naznanja letna številka. Res jako se je moral truditi odbor, da je izvršil svojo obljubo: a nikakor ni zaostal tudi glede na knjige 1. 1890. za drugimi leti. — »Mat. Hrv.« res ni gledala ne na stroške, ne na trud, da bi zadovoljila svoje ude. Odbor je odločil tudi že knjige za leto 1891. in skoro jih da v tisek, da jih bode mogel v poslednjem četrtletju poslati med ude. Zato naj bi se pobrigali udje kmalu, da prejmejo knjige, a se tudi hitro oglase z udnino za 1. 1891.