Gozda ski vesfnlk 10/86 STROKOVNA REVIJA Gozdarski vt~slntk SLOWENISCBE FORSTZEJTSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1986 e LETNIK XLIV e ŠTEVILKA 10 Ljubljana, december 1986 VSEBINA - INBALT - CONTENTS 338 1'v!arjan Lipoglavšek; Obremerutve šoferjev gozdarskih kamionov z ropotom 347 j ože Maček.· O gospodarjenju z gozdovt na dr- žavni C.JOSpoščtru Studenice na pr ehodu iz 18. v i 9. stoletje 351 Franc Perko: Medsebojna povezanost razllč­ nih nivojev načrtovanj a v gozdarstvu 355 Franci Avsec: Pravru promet z gozdovi 365 Marjan Lip oglavšek: Ergonomija na sejmu lnterforst 86 366 Marjan Lipogla všek· Ergonomi]a v gozdar- skem r aziskovalnem projektu SEV 367 B. Košir. M. Medved: Celovški veleseJem 1986 371 i0. Medved: Sestanek sekciJe za izkonščanJe gozdov 371 Vinko Korošak. NabiranJe gob kot ekološki p roblem 373 Igor Dakskobler: Nova združb a v .;!cven- skem gozdnem prostoru 374 Slavka Kavč1č: Kako dosegaJo uspešnost v nekaterih italiJanskih podJetjih Slika na naslovni strani Zima v LJubl]am T1sk: Ttskarna Tone Tom:~ič. Ljubljana Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag Zdenko Otnn, predsednik dr. Janez Božič Mltja Cimperšek Jože ČermelJ Franc Furlan Marko Kmecl Janez Košir Bons Krasnov Joze Kov e~čič Tone Mod1c Tone Šepec MarJan Trebežnik Uredniški odbor dr. Bošijc:m Anko dr. Janez Božič Marko Kmec. dr . Dušan Mll.nšek dr . Marjan Lipoglavšek mag. Zdenko OLrin Odgovorni urednik Editor in chief Zmago Zakrajšek, dipl. inž. gozd. Uredništvo in uprava Ed1tors' 2.ddress YU 6 l 000 LJubljana Enavceva cesta 15 Žiro račw1 - Cur acc. ZDIT CL Slovemje LJubljana. Erjavčeva 15 50 1 o! -678-48407 Letno 1z1de 1 O štev1lk JO tssues per year Lema md!v1dualna naročnma 1000 dm za OZD m TOZD 4000 dm za dijake i.n študente 400 dm za mozemstvo 50 DM posamezna štev1lka 250 dm st anovJte·l]lCl rev 1 je sta Zveza dru.štc--.. .. inžemrjev m tehmkov gozdarstva m lesarstva Sloveruje ter Samoupravna mteresna skupnos za gozdarst·.' O SloveniJe Poleg nJi u denarno podpira IZhajanJe revi je tudt RJ.Z1skovalna skupnost Sloveru]e Po mnenJU republiškega sekretariata za prosveto m kulturo (ši 421-1/'74 z dne 13 3. 1974) za GV ni treba plačan temeljnega avka od prometa proizvodov v recno novo leto 1987 ' \ 337 OXF.: 304:375.5 Obremenitve šoferjev gozdarskih kamionov z ropotom* Marjan Lipoglavšek** LIPOGLAVŠEK, M.: Obremenitve šoferjev goz- darskih kamionov z ropotom, v slovenščini, Goz- darski vestnik 44, 1986, str. 338-346, lit. l. Pri prevozu lesa v Sloveni~ smo s celodnevnimi merit- vami jakosti ropota ob ušesu šoferja ugotovili dnev- no obremenitev šoferjev z ropotom (ekvivalentno jakost) med 76 in 85 dB(A). V večini delovnih raz- mer so torej šoferji gozdarskih kamionov z ropotom preobremenjeni. Skupna obremenitev z ropotom je odvisna od uporabljenega tipa kamiona, od sesta- ve časa, prevozne razdalje, lastnosti tovora in dru- gih delovnih razmer, npr. cest. Obremenitev je raz- lična med posameznimi elementi dela in je največja med prekladanjem lesa, pa tudi med polno vožnjo po gozdnih makadamskih cestah. Delovne razme- re šoferjev bi v bodoče morale izboljšati bolje zvočno izolirane kabine. LIPOGLAVŠEK, M.: Lfumbelastung der LKW- Fahrer beim Holztransport, slowenisch, Gozdarski vestnik 44, 1986, 10, pag. 33B-346, Lit. l. Mit den ganztagigen Messungen des Larmpegels ·am Ohr des LKW -Fahrers wurden beim Holz transport in Slowenien die Uigliche Larmbelastungen (equivalente Larmpegel) von 76 bis 86 db(A) fest- gestellt In rneisten Arbeitsverhaltnissen sind also auch die Fahrer der LKW mit dem Larm uberlas- tet. Die Gesamtbelastung hangt von LKW-Typ, von Arbeitszeitstruktur, von Transportentfernung, von Lasteigenschaften und von anderen Arbeitsver- haltnissen (z. B. Strassen) ab. Die Belastung ist unterschiedlich wahrend verschiedener Arbeits-·· elementen und liegt am hčchsten wahrend des Holzverladens und der Lastfahrt auf den Wald- strassen. Lfumisolierte Kabinen sollten auch beim Holztransport die Arbeitsbedingungen verbesse- ren. * Referat na seminarju »Ergonomika in raciona- lizacija prevoza lesa«, Straža 1986 ** Dr. M. L., dipl. inž. gozd., izredni profesor Bio- tehniške fakultete v Ljubljani, VTOZD gozdarstvo, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU 338 Na pobudo nekaterih gozdnih gospodar- stev smo pred leti za utemeljevanje benefici- ranega delovnega staža šoferjev zastavili raziskavo njihovih obremenitev. Pri transpor- tu lesa nastopajo poleg psihofizioloških, kli- matskih in socialnih obremenitev tudi obre- menitve z ropotom in vibracijami. Ker smo omenili, da so obremenitve z ropotom po- membne za zdravje šoferjev, smo jih podrob- no proučili. Hoteli smo tudi vedeti, kateri ka- mioni so glede ropota bolj neugodni in kateri dejavniki vplivajo na velikost obremenitev šoferjev. V letih 1981-1984 smo ugotavljali ropot 9 ti- pov v slovenskem gozdarstvu uporabljanih kamionov. Z instrumenti Briiel et Kjaer smo merili in beležili na papirni trak jakost ropota ob ušesu šoferja med vsemi produktivnimi delovnimi postopki. Kasneje smo izračunali za vsak postopek in za ves produktivni in de- lovni čas ekvivalentno jakost ropota in časov­ no porazdelitev ropota po jakostnih razredih. Obe vrednosti merita obremenitev delavca z ropotom in ju lahko primerjamo z dopustnimi standardiziranirni vrednostmi. Kot ergonomsko značilnost kamionov smo v njihovih kabinah naredili pri neobremenje- nem motorju frekvenčne analize ropota in ugotovili njegovo odvisnost od števila vrtlja- jev motorja. S pomočjo analize tahogramov, potnih nalogov, oddajnic in naših hkratnih ča­ sovnih snemanj smo se prepričali, da smo pri snemanju ropota tudi po učinkovitosti zajeli reprezentativni vzorec prevozov lesa. Frekvenčne analize ropota v slabo zvočno izoliranih ali pogosto zaradi zračenja tudi od- prtih kabinah kažejo, da ropot pri prostem te- ku leži med normativnimi krivuljami 58 in 72 NR, pri polnem plinu neobremenjenega motorja pa med 73 in 92 NR. Najvišje so jako- sti pri nizkih frekvencah, kjer presegajo celo 1 OO dB (grafikon 1 in 2). Glede na ropot v kabini pri neobremenje- nem motorju lahko tipe kamionov razvrstimo v naslednjem zaporedju (od najvišje do naj- manjše jakosti): TAM 170, Magirus 232, F AP 1314, MAN 16200, Magirus 310, Roman, Magi- rus 256, Magirus 270. Ropot v kabini je približno linearno odvi- sen od števila vrtljajev motorja in pri 2000 min-1 znaša, odvisno od tipa kamiona, od 77 do 85 dB(A). Vendar pa je med prevozom lesa ropot povprečno za l dB(A), ekstremno pa tudi za 5 dB(A) višji. To smo ugotavljali le pri kamio- nu Maginis 232 (Ilirska Bistrica), ki je vozil s Graf. l. FREKVENČNE ANAlJZE ROPOTA V KABINAH KAMIONOV TAM 170 (Freque.nzanalyse des Larms in der Kabine des LKW-s TAM 170) palmi plin delovi§če prosti tek PONIKVA --- TRi IČ 95 PTUJ (Arbeitsgebiet) (Leerlauf) 85 80 75 70 65 60 55 50 45 31,5 63 125 250 500 1 2 4 8 16 NR 90 80 70 60 so 32 kHz 339 - --- --------------------------- Graf. 2. FREKVENČNE ANALIZE ROPOTA V KABINAH KAMIONOV MAGIRUS (Frequenzanalyse des Larms in der Kabine des LKW-s Magirus) - polni plin 95 90 85 80 75 70 65 60 55 50 45 31,5 63 125 250 500 1 340 tip delov~če 310 BLED 270 OKROGLINA 2 4 . . prosti tek 8 NR 90 80 70 60 16 32 kHz sorazmerno visokim številom vrtljajev, kar se najbrž dogaja sicer pogosteje pri kamionih z motorji manjše moči (grafikon 3). Obremenitev šoferjev smo ugotavljali na 14 različnih področjih s pestrimi delovnimi razmerami ~udi med delovnimi ciklusi iste- ga dne so bile zaradi različnih relacij pogos- to precejšnje razlike. Med snemanji ropota je bila povprečna prevozna razdalja 24 krn ( 14 do 43 km), od te- ga 11 ,2 km po makadamskih gozdnih cestah. Kvaliteta in nagibi cest so bili različni. Vsi ka- mioni, razen Magirusa 31 O, so vozili s polpri- kolicarlli dolg les. Opremljeni so bili pretež- no z nakladalniki Jonsereds in Javornik. Po- vprečni tovor je bil od 11 do 27 ton, dnevno so kamioni prepeljali od 29 do 96 m3 lesa. Tu- di šoferji so bili različni, pa tudi njihov način vožnje, vendar tega vpliva na ropot nismo ugotavljali. Snemanja smo opravili v letnih delovnih razmerah. Dnevno smo za izračun obremenitev upoštevali l-3 cikluse dela (povprečno 226 minut produktivnega časa) . Sestava delovnega časa je bila tudi zelo pestra, odvisno zlasti od prevozne razdalje in velikosti tovora. V povprečju so kamioni po- rabili za prazno vožnjo 24 %, za polno vožnjo 31 % in za prekladanje lesa 21 % delovnega časa. Za pomožna dela in dodatni čas, ki ju nismo v celoti spremljali, smo pri izračunu obremenitev upoštevali 23,7 % delovnega oziroma 31% produktivnega časa (tabela 1). Meritve ropota so pokazale, da jakost ro- pota med prevozom močno niha že v kratkih časovnih intervalih od tišine do kratkotrajnih konic z največjo jakostjo 83 do l OO dB(A). Med produktivnimi delovnimi operacijami je nihanje najhitrejše med prekladanjem lesa. Razlike med sicer različnimi ciklusi dela so majhne, saj večinoma v izračunani srednji ek- vivalentni jakosti niso večje od 1 dB(A). Tudi ropot posameznih delovnih postopkov ne ka- že med ciklusi značilnih razlik. Med delovni- mi operacijami pa so nasprotno obremenitve šoferjev precej različne (tabela 2). V po- vprečju je obremenitev največja pri prekla- danju lesa in znaša 84 dB(A). Med polno vož- njo je nekaj večja (povprečno 82 dB(A)) kot med prazno vožnjo. Prav tako je obremenitev pri vožnji po makadamu nekaj večja kot pri vožnji na asfaltu. Med pomožnim časom in med zastoji šofer večinoma ni obremenjen z ropotom (20 % delovnega časa). Zaradi več­ jih jakosti ropota med prekladanjem lesa in med vožnjo po makadamu lahko pričakuje­ mo pri gozdarskih šoferjih večje obremenit- ve z ropotom kot pri šoferjih, ki bi z enakimi tipi kamionov vozili samo po javnih cestah. Graf. 3. ODVISNOST JAKOSTI ROPOTA V KABINI KAMIONA MAGIRUS 232 OD ŠTEVILA VRTLJAJEV MOTORJA (Abhangjgkeit des Larmpegels in der Kabine des LKW-s Magjrus 232 von der Drehzahl) dB(A) obremenitev- Lekv 90 85 80 75 100 v prod. tasu - razdalja 2Skm (Liirmbelastung) • • 150 200 moč motorja (Maschinenkraft) I' > ,.; li; o < .o z ~J ,ts .[j ~ z Ci 3' .N :z:: ~ ~ iii > ~ ~ t rfahrt Schorer.s!r • polna vol.n)a po rnak.adamu Lut/ahrl )( prem>lo (okno odp"o) Verst~\len • poln.a votnp po asfaltu Lasolahn Asphaltstr. 1000 1500 l. LIPOGLAVŠEK, M., TRKMAN, M.: Obremeni- tev šoferjev gozdarskih kamionov, Biotehniška fa- kulteta, VTOZD za gozdarstvo, IGLG; Strokovna in znanstvena dela št. 90, Ljubljana 1986. 346 2000 !iteVllo vrtljajev (Drehzahl) 2500 min- 1 OXF.: 902 O gospodarjenju z gozdovi na drlavni gospoščini Studenice na prehodu iz 18. v 19. stoletje Jože Maček* MAČEK, J.: O gospodarjenju z gozdoVI na držav- ni gospoščini Studenice na prehodu iz 18. v 19. sto- le~e. Gozdarski vestnik 44, 1986, 10, str. 347-350. V slovenščin~ povzetek v nemščini. V razpravi je obde- lano gozdarstvo na državni gospoščini Studenice na podlagi Opisa posestev (Guterbeschreibung) iz leta 1 802. Gospoščina je imela 2540 oralo v gozdov, ki so bili raztreseni v različnih krajih, le 588 oralov je bilo primernih za posek. V gozdovih so imeli podložniki služnostne pravice do drv, paše in stelje in jim je zato gospoščina za njihov odkup namera- vala odstopiti 2/3 svojih gozdov. Gospoščina goz- dov še ni izrabljala na industrijski način ali za pro- dajo v druge kraje, temveč le za skromno prodajo drv lastnim in tujim podložnikom V žirovih in želo- dovih letih je bila v gozdovih zelo razširjena svinj- ska paša. K povprečnemu let.il.emu čistemu donosu gospoščine (5408 fllO kr v letih 1793-1801) je gozd prispeval3,14 %, od tega je odpadlo na les 0,76 %, 2,38 % pa na svinjsko pašo. Na tej gospoščini so umetno nasadili majhen hrastov gozd in majhen na- sad robinije. Sicer gozdov niso gojili. MAČEK, J.: Forest Management on the State Es- tate Studenice at the Turn of the 181h Century Goz- darski vestnik 44, 1986, JO, pag. 347--JSO. In Slovene, summary in German. The paper deals with fores- try on the state estate Studenice according to its specification from 1802. The estate posessed 2548 yokes of forest, widely scatter ed over a large area. Only 566 yokes were convenient for an exploita- tion by cutting dawn. Subjects had servitude rights in the forests (firewood, pasture, and strawing), therefore the estate was ready to sell 2/3 of its fo- rests to them. The es tate itself wasn't exploiting the forests at the time in question in an industrial man- ner or by trading with other places. The selling was moderate and limited to its own as well as fo- reign subjects. When beech-nuts and acorns were abudant pig pasture was wery popular. The fo- rests gave 3,14% 9f the average annual net inco- mings of the estate (5408 010 kr in the period from 1793 to 1801 ), wood participated with 0,76% and the pig pasture with 2,38 %. On this estate a little oak wood was planted as well asa small plantation of Robinia. Beside these no other forest cultivation took place. * J. M. red. prof.. dr. agr. zn., dr. ekon. zn., dipl. inž. agr., dipl. oecon. Biotehniška fakulteta, VTOZD za agronomijo, Yu-61001 Ljubljana, Jamnikarjeva 101 . Državna gospoščina, oziroma natančneje, gospoščina verskega sklada, v Studenicah, je nastala leta 1782 iz posesti ukinjenega sa- mostana dominikank. Prešla je v upravo ad- ministracije državnih posestev v Gradcu. Pod omenjeno administracijo je ostala do leta 1827, ko jo je kupil Alojz Sparovec. Nato je men jala še dva zasebna lastnika, dokler je ni- so leta 1886 ponovno kupile za samostan re- dovnice magdalenke. V njihovi lasti je ostala do leta 1945. Studenice je kot hospic leta 1237 ustanovi- la Zofija, vdova koroškega plemiča, ki je bila iz rodu Rogaških. Leta 1245 so Zofija in njeni sorodniki ustanovili tam ženski dominikanski samostan »Marijin studenec«. Pozneje se je uveljavilo ime Studenice. Ustanovniki in dru- gi plemiči so samostan obdarovali z zemljišči, sogorniki in podložniki v njegovi okolici, vzhodno od Pragerskega, južno od Maribora, na Koroškem in na Dravskem polju. Samo- stan si je od Henrika Rogaškega pridobil niž- je sodstvo. 1 Ker studeniška gospoščina, kot tudi druga bivša samostanska posestva v dr- žavni upravi, niso dajala pričakovanih do- hodkov, so pristojni deželni in državni organi (omenjena administracija ter gubernij v Gradcu in dvoma komora na Dunaju) več­ krat razpravljali o njihovih prodaji zasebni- kom. Za to pa je bilo potrebno gospoščine dobro opisati, natančno izmeriti njihova zem- ljišča, ugotoviti njih prihodke in izdatke ter pripraviti prodajno ponudbo. Po naročilu ce- sarja in nadvojvode Karla je graška admini- stracija v tej zvezi izdala nalog, da morajo up- ravniki z osebjem vseh gospoščin napraviti opise posestev (tako imenovane Giiterbe- scpreibung), od katerih nam najstarejši lahko rabijo kot prvovrsten zgodovinski vir za ob- dobje pred dobrimi stodevetdesetimi leti. Opis gospoščine Studenice2 ima priključe­ ne bilance z različnimi zanimivimi podatki za leta 1793 do 180 l. Tako lahko dobimo izvr- sten vpogled v gospodarjenje precej velike gospoščine, kot je studeniška tedaj bila, v strukturo njenih gospodarskih panog in nji- hov delež v končnih dohodkih. V tej razpravi 1 Pirchegger, H.: Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gillten, Stadte und Markte. Buchreihe der Siidostdeutschen His- torischen Kommission, Bd. 10, Milnchen 1962, str. 137-138. 2 Historische Beschreibung des Guts zum steier- markischem Relig. Fonds gehčrigen Staatsherr- schaft Studenitz, 1802. štajerski. deželni arhiv v Gradcu, Herrschaft Studenitz Schuber 1, Heft l. 347 želimo prikazati stanje gozdov na podlagi po- glavja o gozdarstvu 3 iz omenjenega opisa in na podlagi prilog iz bilanc gospodarjenje z gozdovi na studeniški gospoščini. Opis goz- darstva je v izvirniku podan v obliki vnaprej postavljenih shematiziranih vprašanj, na ka- tere je upravnik gospoščine odgovarjal. So- razmerno podrobni podatki omogočajo pre- cej dobro rekonstrukcijo tedanjih razmer v studeniških gozdovih. Gozdove te gospoščine so gotovo prvič ocenili in opisali pri terezijanski davčni rek- tifikaciji, okoli leta 17 48, drugič pa so jih ma- nipulanti mehanično izmerili za predvideno jožefinsko davčno regulacijo v letih od 1783 do 1786. Geodetsko studeniški gozdovi do le- ta 1802 še niso bili izmerjeni. Izvirni podatki o njihovih površinah so bili v knjigah davčnih fasij omenjene davčne regulacije, ki so bile shranjene na sedežu nabornih okrajev, kjer so bili studeniški gozdovi, to pa so bili Stude- nice, Zbelovo, Zgornja Polskava in bivše po- sestvo dominikancev v Ptuju. Gozdovi so skupno merili 2548 oralov, 430 kvadratnih sežnjev. Sestavljali so jih tile gozdni komplek- si: Vothof, Stanosko, ? Dolgi vrh (Langen- gupD, Žabjek, Brežnica, Košnica, Verbole, Kočno, Brodnik, Pretrež, Stopno, Strug, Peč­ ke, Sesterše, Lošec, Varoš, Dežno, Premi ozi- roma Loke in Doklezen.4 Od teh gozdov je bilo prestarih za pridobi- vanje lesa normalne kakovosti 245 oralov, primernih za posek je bilo 566 oralov, pri- mernih za posek v obdobju krajšem kot 15 let je bilo 81 oralov, za posek čez 15 do 30 let 118 oralov, za posek čez 30 do 40 let 168 oralov, za posek čez 40 do 60 let 413 oralov, praznih gozdnih zemljišč brez drevja za posek je bilo okoli 957 oralov. Ocenjena zaloga je bila 107.162 klafter trdega in 6179 mehkega lesa. Možni letni posek bi bil 2392 klafter trdega in 123 klafter mehkega lesa. Za ta les bi bilo mogoče, ob drugačnih načinih izrabe lesa iz- tržiti letno 1420 O. Podložniki so letno dobivali po 915 bukovih dreves.s Gozdovi še niso bili razdeljeni v oddelke. Sekali jih niso na golo, temveč na prebiralni način, tako podložniki, ki so do lesa imeli služnostne pravice, kot tudi gospoščine za svoje potrebe in za skromno prodajo. Stro- kovne ocenitve gozdov še niso opravili. Po- 3 Von der Beschaffenbeit der Forste und Waldungen. Ibid. f. 21-28. 4 kot opomba2, str. 121-128. 5 istotam. 348 datki o lesnih zalogah in o možnem letnem poseku temeljijo na podatkih jožefinske davčne regulacije, na oceni ali pa na presoji gornjegrajskega nadgozdarja, ki je bil s stu- deniškimi gozdovi dobro seznanjen. Letni po- sek so dobili tako, da so domnevno lesno za- logo posameznih kompleksov delili s števi- lom let, v katerih bodo kompleksi zreli za po- sek. Gozdovi so se pomlajevali na naravni na- čin, brez setve semena ali saditve sadik. Iz- jemi pa sta tile: pred nekaj leti so poleg boč­ kih vinogradov zasadili poldrug oral s hras- tovimi sadikami, leta 1802 pa so po nalogu gubernija posejali 400 kvadratnih klafter s semenom akacije. Podložniki-upravičenci do lesa, so imeli dolžnost vsako leto posaditi šest hrastovih sadik; vendar pa tega niso oprav- ljali povsod in vsako leto. Umetno pomlajeva- nje gozdov je bilo po mnenju gospoščine nes- miselno dotlej, dokler služnostne (servitutne) pravice podložnikov niso bile urejene, do- kler gospoMina ne bi imela svojega, od pod- lažnikov ločenega gozda, na katerem bi uvedla urejeno gozdarjenje in dokler ne bi imela svojega gozdarja. V letih 1793 do 180 1 ni bilo nobenih gozd- nih požarov. V gozdovih je bilo prepovedano kajenje in '{letenje pastirskih ognje v. Do pros~ga lesa so bili upravičeni pod- ložniki tistih uradov, ki so bili v bližini gozdov. Pravica je temeljila na rabi od nekdaj, kot so izjavile redovnice in na davčnih napovednih tabelah od zadnje davčne regulacije, ki so jih v prepisu imeli na upravi gospoščine. Le podložniki iz urada Gorica, ki so bili oddalje- ni od gospoščinskih gozdov, so za potreben les plačali skromno ocenjeno vrednost. Pra- vica podložnikov do lesa sicer ni temeljila na določeni, vnaprej predpisani količini, ampak na omejeni količini, ki je bila potrebna za nji- hovo gospodarstvo. Če bi bili hoteli izračuna­ ti njihove služnostne pravice do lesa, bi mo- rali te potrebe ugotoviti pri vsakem podlož- niku posebej. Podložniki niso od gospoščine dobili nobenih nakazil za les. Oglasili so se le pri (kmečkem) logarju, ki jim je odkazal nji- hovim potrebam primerno število dreves. Koliko so podložniki letno resnično pose- kali lesa, ni. bilo mogoče ugotoviti, ker pozne- je omenjeni logarji dotlej niso vodili o tem no- benega pregleda. Služnostna pravica do le- sa se je nanašala le na les za kurjavo, pred- vsem na bukov les. Gospoščina je menila, da se teh pravic lahko reši le z dodelitvijo goz- dov v last podložnikom v razmerju z velikost- jo njihove posesti in glede na potrebe, s tem, da bi se ti odrekli vsem nadaljnjim služnost- nim pravicam. Morali pa bi se obvezati, da bodo z gozdovi gospodarili ustrezno, kar bi nadzoroval gospoščinski nadgozdar, da goz- dov ne bi opustošili in bi se potem ponovno pojavili kot prosilci za les pri gospoščini. Za odpravo servitutnih pravic do lesa v gozdo- vih je gospoščina predvidela razdelitev dveh tretjin svojih gozdov med podložnike, torej 1698 oralov, za povsem prosto gospo- darj.enje pa bi gospoščini preostalo 849 ara- lov. · Kraje lesa iz gozdov so bile zelo pogoste. Odkritje storilcev pa je bilo zelo težavno zato, ker gospoščina ni imela svojega stalnega, po- sebej nastavljenega, poštenega in od podlož- nikov neodvisnega gozdarja. Nadzor nad precejobsežnilni gospoščinskilnigozdoviso opravljali ))honorarno« kmečki logarji, ki so za to prejemali skromno nagrado od 4 do naj- več 1 O fi letno. Ti log arji so bili deloma revni, deloma sebični, bili so seveda v tesnih zve- zah s podložniki, in so zato gledali predvsem nase, potem so držali s sosedi-podložniki in šele na koncu so bile koristi gospoščine. Ve- čina tatov lesa je ostala v takih razmerah neodkrita. Po mnenju gospoščine so največ lesa pokradli ti logarji sami v soglasju s pod- ložniki (Die vielen Holzentfremdungen de- ren Thater nicht entdeckt werden, schreibt man grčsstenteils den Bauernfčrstern selbst und den mit Ihnen einverstanden Untertha- nen zu).6 Le z nastavitvijo pravega gozdarja bi bilo mogoče kraje preprečiti. Podložniki ali drugi ljudje drevja v gozdo- vih niso namerno poškodovali. Drevje so nor- malno podirali pold-rug čevelj visoko. Panjev niso izkopavali za kurjavo. Obsekavanje drevja za vejnik v studeniških gozdovih ni bi- lo znano. V vseh gozdovih so imeli podložniki pravi- co do paše in grabljenja stelje. Obe pravici so imeli predvsem seveda v bližnjih gozdo- vih. Paša ni bila omejena ne s številom glav ži- vine, ne s časom. Pasli so, ko so, in dokler so vremenske razmere dopuščale. Le podložni- ki urada Medinci gospoščine Zgornja Palska- va so poleg domačih podložnikov v gozdu Sesterše od nekdaj pasli lO do 12 konj proti dajatvi 45 krajcarjev ·za vsakega. Domači podložniki so skušali pašne pravice razširiti tudi na gozdne parcele, na katerih jih dotlej niso imeli. 6 istotam, str. 24. Skrivnih poti v gozdovih ni bilo, ker so pod- ložniki imeli pravico do drv, stelje in paše in zato ni bilo razlogov, da bi se skrivoma poda- jali v gozdove. Klateži se v gozdovih niso za- drževali; pač pa se je ob na borih dogajalo, da se je več mladeničev skril o v gozdove Boča. Lesa niso prodajali po vnq.prej določenih tarifah, temveč po presoji logarjev na kraju samem glede kakovosti lesa, možnostih spra- vila iz gozda in pod. Bukev so zaračunali l do 3 fl, hrast od 3 do 12, celo do 15 il Če bi go- spoščina hotela vpeljati prodajo drv, bi za sečnjo plačala za klaftro 36, za spravilo iz gozda in prevoz pa 45 do 51 krajcarjev. Za- nimivo je, da si je pri aboliciji tlake gospošči­ na pridržala obvezne dnine za pripravo drv in lesa za lastne potrebe. Vendar te vrste dnine ni izrabljala, ker jih je z normalnim pla- čilom drvarjem in prevoznikom dobivala do- sti ceneje. V zadnjih devetih letih (1793-1801) je stu- deniška gospoščina prodajala svojim podlož- nikom v uradu Gorica in drugim tujim pod- ložnikom največ bukovine in nekaj malega slabe hrasto vine za plotove. Največ je iztržila leta 1799, najmanj leta 1796. Razširjena je bila tudi še paša svinj v letih, ko je obrodil žir in želod. Zanjo so podložniki v povprečju plača­ li letno 129 fl. Gospoščina je imela v svojih gozdovih pravico nizkega in visokega lova, ki pa ju je dala v zakup. Zakupnina je v po- vprečju znašala 39 f1 letno. Za nadzor nad gozdovi je gospoščina ime- la nameščenih osem »honorarnih« kmečkih logarjev z že omenjenim skromnim plačilom. Poleg tega so prejeli od prodanih dreves še »Marque Stockgroschen« 7 neko nagrado, ki je na drugih državnih gospoščinah doslej še nisem zasledil. Prav tako tudi to vrsto logar- jev le še v Jurkloštru. Stroški za plačilo logar- jev so znašali letno 89 fl. Gospoščina je imela zelo majhne stroške z gojitvijo gozdov; v letih 1794, 1795 in 1801 povprečno letno 2 fl 53 kr. Glede na to, da je imela gospoščina majh- ne izdatke za gozdove, pravzaprav samo za plačevanje kmečkih logarjev, je bilo gozdar- stvo na njej skromno rentabilne. Za hlodovina je v povprečju 9 let ( 1793-180 l) iztržila 195 fl 11 kr, za drva lO fl 4 kr letno. Za podiranje in prevoz lesa je imela povprečno letno stroš- kov 167 fl46 kr. če k letnim dohodkom za les prištejemo še letne dohodke od svinjske pa- še 129 f1 in podobno kot na drugih go- spoščinah, tudi na studeniški ne štejemo nad- 7 ibid. fo dtr. 28. 349 zora nad gozdovi kot strošek gozdarske pa- noge, ampak kot strošek uprave gospoščine, tedaj se izkaže kot denarni prebitek pri do- hodkih iz gozdov približno 170 fl letno, kar znaša 3,14% povprečnega letnega čistega donosa gospoščine (5408 fl lO kr). Od tega odpade na dohodek od lesa 0,76 %, na doho- dek od svinjske paše 2,38%. Za primerjavo tedanje denarne vrednosti lahko služijo navedbe o cenah lesa in dnin, dodatno pa morda še tele: konj dobre pasme v najboljših letih je stal 130 fl, vozni vol 65 fl, tele 7 l/2 fl, funt (okoli 112 kg) govedine 6 112 kr, svinjine 7 kr, letna zakupnina za oral njive 40 fJ.S ZUSAMMENF ASSUNG In der Abhandlung wird die Waldwirtschaft der Staats (Religionsfonds) herrschaft Studenice (Studenitz) die ehemals dem Dominikanerinnen- kloster ebendort gehorte, anhand der Guterbe- schreibung aus dem]ahre 1802 vorgestellt. Diese Staatsherrschaft entstand aus den Besitzungen des 1782 aufgelosten Klosters. Ihr Waldbesitz belief sich auf 2548 ]och, der sich auf 19 Walder mit slo- wenischen Flurnamen in verschiedenen Ortschaf- ten erstreckte. Die geodatische Waldausmessung wurde bis 1802 noch nicht durchgefillnt Die Walder unter1a- gen praktisch keiner forstlichen Pflege, die Herr- schaft hatte damit praktisch nicht erwahnenswerte Kosten. Die Waldaufsicht war acht Bauernfčrstern mit geringer (4 bis hochstens 10 fl) Ent1ohnung ubertragen. Diese Art von Forstpersonal wurde bisher auf dem slowenischen Gebiet nur noch auf der Staatsherrschaft Jurklošter (Gairach) angetrof- fen. Diese Aufsicht funktionierte aber nicht, da nach Angaben der Herrschaft eben diese Fčrster die meisten Holzentfremdungen bewirkten. Die Walder waren mit den fur dieses Gebiet i.iblichen Baumarten bewachsen, weit vorherrschend mit Buche und im geringen Anteil mit Eiche. Die Walder wurden fUr keine industrielle Zwecke oder Bauho1z, sondern hauptsachlich nur fi.ir Brenn (Scheiter) ho1zanfertigung, jedoch nicht in der Herrschaftsregie, benutzt. Der Aushieb war gering, folglich waren auch die Reineinnahmen aus dem Waldbau bescheiden (41 fl29 kr jahrlich im Durchschnitt der Jahre 1793-1801). Fur die Schweinemast erhielt die Herrschaft durchschnit- tlich 129 fi jahrlich. Wegen der geringen Forst- personalausgaben war der Waldbau auf der 8 Maček, J.: O gospodarjenju z gozdovi na držav- ni gospoščini v Konjicah na prehodu iz 18. v 19. sto- le~e. Gozdarski vestnik XXXV, 4, 1977, str. 141-149. Die Wa1dwirtschaftauf der Staatsherrschaft Stude- nice am Ubergang aus dem 18. ins 19. Jahrhundert 350 Staatsherrschaft Studenice massig rentabel. Der Beitrag des Waldes zu den Reineinnahmen der Herrschaft (5408 fl jahrlich) belief sich auf 3.14 %, wobei aufHolz 0,76% und die Schweinemast 2,38% entfiel. Die Wš.lder der Herrschaft waren fast alle mit Passivservitutsrechten auf Holz, Weide und Streu zugunsten der eigenEin, in unbedeutenden Aus- mass auch zugunsten fremder Untertanen belehnt. Diese Herrschaft beabsichtigte zwei Dritte1 ihrer Walder an die Untertanen abzutretten um sich der Servitutsrechte zu entledigen. OXF.: 624 Medsebojna povezanost različnih nivojev načrtovanja v gozdarstvu Franc Perko* PERKO, F.: Medsebojna povezanost različnih ni- vojev načrtovanja v gozdarstvu, Gozdarski vestnik 44, 1986, 10, str. 351-355, lit. 3. Prispevek obravna- va medsebojni vpliv in povezanost različnih nivo- jev načrtovanja v gozdarstvu: od gozdnogospodar- skega načrta območja prek načrta gospodarske enote do detajlnega gojitvenega načrta. PERKO, F.: Relationship between different levels of planning in the forestry, Gozdarski vestnik 44, 1986, 10, pag. 351-356, ref. 3. The relationship and influence between different levels of planning in the forestry is represented in this article: from the regional forestry plan to the unit forestry plan and finally to the detailed cultivation plan. l. UPORABA GOZDOV IN GOSPODARJENJE Z NJIMI O uporabi gozdov in gospodarjenju z njimi Zakon o gozdovih pravi: Gozdove je treba uporabljati in z njimi go- spodariti pod pogoji, ki zagotavljajo njihovo smotrno izkoriščanje ter ohranitev in krepi- tev njihovih splošno koristnih funkcij (lesnoproizvodna, varovalna, hidrološka, lfha Pro1z.vodn.l dob:s. 120 let. c: LJ ; Skuplr.!iko f"a'tnodoben in ~ne.št.tn .Sc3t.oj 3mrl!ke:jclkc:l13t.avcev (60 : J0 : 30} 1 ro1zvvdnja iglavcev I . Li stavci I. IL Končna zalo&a 500m 3 /ha Proi~vodnn dob~ 120 let rroJ z.vodna doba 110 l~t 1 ~--~ Goji tveno načrtoval na enota A Cilj: Mešani se~t.oj ~mrekc;jelk:e llo~oveev (60:30: 10) ltavcev J. /L Končna zaloga 500 oo 3 /ha Prei z vodna doba 100-110 IH . Cojitvcno načrtovillna enota C Cli j: Meš~ n se~ t. oj ~mre~ e: gorskega Javor ja: os ta lth lista\'ccv (60: 30: 10) Kval1 t.e t. il proizvodnje !gl. I., li.:stavcev f./L Končna zaloga 500 rn::lfha Proi~vodna doM 1\0 let-. Gojitvcno načrtovalna. enot.11 D Jelov ~estoj ~ prime!ljo LL'tavcev (80:20) Kv~litet~ proavodnjc j glavc.cv I. r li~tavc~v 1. lVodna doba 140 lH Prikazan je primer medsebojne povezanosti in vpliva dolgoročnega gozdnogojitvenega cilja iz območnega gospodarskega razreda preko prilagojenih ciljev v načrtih gospodarskih enot do ciljev v gojitvene načrtovani enoti za gospodarski razred Ol jelovi sestoji na rastišču Abieti-Fagetum din. clematidetosum. Cilj na nižjem nivoju se postavlja ob upoštevanju cilja na VIšjem nivoju in konkretnih razmer. Pri tem se mora obvezno zasledovati cilje na višjem nivoju. Seveda v eni ali v vsaki gojitvene načrtovani enot~ ki je vezana na določen gospodarski razred načrta gospodarske enote tega ni mogoče doseči, obvezno pa je da s cilji vseh gosjitveno načrtovanih eno• -i"""''~Pmo dolqoročni gozdnogojitveni cilj v gospodarskem razredu na katerega se navezujejo. 3. OBLIKO V ANJE GOSPODARSKIH RAZREDOV IN MEDSEBOJNA POVEZANOST DOLGOROČNIH GOZDNOGOJITVENIH CILJEV OD NAČRTA OBMOČJA PREKO NAČRTA GOSPODARSKE ENOTE DO GOJITVENO NAČRTOV ALNE ENOTE Sestoji (odseki) na istem rastišču, enakega sestojnega stanja in istih razvojnih teženj, ki imajo isti dolgoročni gozdnogojitveni cilj, se združujejo v isti gospodarski razred (priloga 1 ). V isti gospodarski razred tudi ne moremo vključevati različnih vrst obratovanja (na pri- mer zastornega in prebiralnega, ker so ele- menti cilja raziični : zastorni končna zaloga in proizvodna doba, prebiralni optimalna lesna zaloga, poleg tega pa so popolnoma različna izhodišča za preverjanje trajnosti). Gospodarska Lastništvo enota na zalogo (%) ig l. list. SA Planina družbeni 24 16 22 Golobičev ec družbeni 41 31 41 Pivka jama družbeni 30 11 27 Baba družbeni 34 34 34 Škocjan družbeni 39 7 36 Unec družbeni 28 7 23 Menišija družbeni 29 22 28 Karlovica družbeni 28 8 27 Otok družbeni 32 7 30 Jezerščak družbeni 18 15 18 Gospodarski. razred Ol v območju družbeni 30 13 28 Pivka jama zasebni 30 13 27 Baba zasebni 27 ll 21 Jezerščak zasebni 14 li 13 Unec zasebni 29 8 25 Menišija zasebni 27 4 24 Otok zasebni 28 4 26 Kar1ovica zasebni 37 7 34 Gospodarski razred Ol v območju zasebni 30 14 28 Priloga 3: Gozdovi s posebnim namenom in varovalni gozdovi se združujejo v posebne gospodar- ske razrede (odvisno od namena, oziroma naloge, ki je postavljena pred ta gozd, od te- ga namena je odvisna tudi možnost posega- nja v te gozdove oziroma pogoji, pod katerimi je možno z njimi gospodariti) . Pri Gozdnem gospodarstvu Postojna upo- rabljamo praviloma iste gospodarske razre- de tako v načrtu območja kot v načrtih go- spodarskih enot. Dolgoročni gozdnogojitveni cilji za isti gospodarski razred v območju in gospodarski enoti pa se lahko v določeni me- ri razlikujejo (priloga 2). Pri postavljanju ciljev v načrtu gospodar- ske enote je potrebno upoštevati usmeritve ciljev iz območnega načrta ter konkretne razmere in možnosti v sami gospodarski eno- ti (prilagoditev cilja iz območnega načrta) . Etat v odnosu Delež obnove v 1 O letih Veljavnost na prirastek(%) od površine gospodar. na trta razreda (v %) igl. list SA naravno sadnja skupaj 107 28 89 3 7 lO 1976-85 322 40 314 39 39 1983-92 108 26 90 15 16 1983- 92 168 53 107 4 25 29 1984-93 196 16 166 33 8 41 1984-93 104 15 73 6 21 27 1981-90 142 33 121 14 14 1981-90 147 22 130 6 6 1980-89 101 12 89 2 2 1980-89 93 23 81 l l 1976-85 115 30 103 11 25 36 1981-90 117 30 94 14 14 1983-92 135 22 71 11 12 1984-93 63 18 53 4 4 1976-85 104 17 79 4 18 22 1981-90 118 7 89 lO lO 1981-90 112 8 100 6 6 1980-89 171 22 151 14 14 1980-89 101 39 92 5 22 27 1981-90 Rezultat stanja in postavljenih ciljev so potrebni ukrepi v gozdovih (etat, gojitvena dela). Tudi potrebni ukrepi se iz nivoja območnega gospodarskega razreda prenašajo ob upoštevanju konkretnih razmer v gospodarski. razred gospodarske enote! Na primeru gospodarskega rareda Ol (Enomerni je1ovi sestoji) vidimo povezavo etata in obnove med načrtom območja in načrti gospodarskih enot. Razlike med opre- delitvijo območnega načrta in načrta gospodarske enote so lahko rezultat objektivnih okoliščin (konkretne razmere odstopajo od povprečja območja) ali pa niso usmeritve območnega še (ali v zado- voljivi meri) prenešene v načrt gospodarske enote. (V tem primeru bo potrebno pripraviti spremembe načrta gospodarske enote, če pa se načrt izteka izdelati po usmeritvah območnega načrta nov gozdno- gospodarski načrt.) Podobno se prenašajo usmeritve iz načrta gospodarske enote v Detajlne gojitvene načrte. 354 Ostaja pa možnost, da se tudi na nivoju go- spodarske enote pojavi nov gospodarski raz- red, ki ga v območnem načrtu ni. Pri detajlnem gojitvenem načrtovanju se poleg gospodarskih razredov, ki se pojavlja- jo v načrtu območja in načrtu gospodarske enote lahko pojavijo tudi novi (ki jih zaradi premajhnega obsega ali drugih razlogov v načrtu gospodarske enote ni bilo). Pri postavljanju dolgoročnih gozdnogojit- venih ciljev se upoštevajo usmeritve cilja iz gospodarskega razreda načrta gospodar- ske enote in konkretne razmere in možnosti v sami gojitveno-načrtovalni enoti. Pri detallnem gojitvenem načrtu sodijo v eno gojitveno-načrtovalno enoto (isto kar je v načrtu območja in načrtu gospodarske enote gospodarski razred) sestoji z istim dolgoroč­ nim gozdnogojitvenim ciljem (lahko so med seboj prostorsko ločeni). LITERATURA: l . Zakon o gozdovih 2. Gozdnogospodarski načrt za Postojnsko gozdnogospodarsko območje za obdobje 1981 do 1990 3. Gozdnogospodarski načrti gospodarskih enot GG Postojna OXF.: 921 Pravni promet z gozdovi Franc Av sec* AVSEC, F.: Pravni promet z gozdovi, Gozdarski vestnik 44, 1986, lO, str. 365-364, cit.lit. 11. Avtor na kratko prikazuje posebno ureditev pravnega pro- meta z gozdovi v Sloveniji. Na podlagi ustavnega načela, po katerem so gozdovi in druga naravna bogastva dobrine splošnega pomena, predpisi o pravnem prometu z gozdovi upoštevajo tudi last- ninska razmerja (družbena lastnina, lastninska pra- vica) ter povezanost med gozdarstvom in kmetij- stvom. AVSEC, F.: The legal transactions of forests. Goz- darski vestnik 44, 1986, 10, pag. 355-364, ref. 11. The author presents in brief the special regulation provided for the legal transactions of forests in Slo- venia. Based on the constitutional principle accor- ding to which the forests and other natural resour- ces are the goods of common interest, this regula- tion is taking into account also the property rela- tions (the social ownership and the right of pro- perty) as well as the connection between forestry and agriculture. l. UVOD 1.1. Pravni viri Po 86. členu zvezne oziroma 102. členu re- publiške ustave je šteti gozdove za naravno bogastvo oziroma dobrine splošnega pome- na. Te dobrine so pod posebnim varstvom in se uporabljajo pod pogoji in na način, kot to določa zakon. V 86. členu zvezne ustave je še predpisano, da zakon določa tudi način upravljanja in izkoriščanja (torej ne le upora- be!) gozdnih zemljišč in gozdov. Te določbe republiška ustava ne povzema, vendar jo de- jansko konkretizira v svojih določbah o sa- moupravnih interesnih skupnostih za gozdar- stvo (67. člen) in o obveznem skupnem go- spodarjenju z gozdovi ne glede na lastništvo (80. člen). Na ·podlagi navedenih ustavnih določb ureja gospodarjenje z gozdovi predvsem za- kon o gozdovih (Ur.l. SRS. št. 18/85 in 29/86) . Značilno je, da gospodarjenje z gozdovi po tem zakonu obsega ne samo izkoriščanje, pač pa prav tako varstvo, gojenje in urejanje *Franc Avsec, dipl. iur., Zadružna zveza Slove- nije, Miklošičeva 4, 61 000 Ljubljana, YU 355 gozdov, odpiranje gozdov z gozdnimi cesta- mi, gradnjo in vzdrževanje teh cest ter daja- nje gozdnih proizvodov v promet. V primerjavi s skoraj vsakodnevno menja- vo premičnih stvari, najsi bodo to potrošne dobrine, sredstva za delo ali predmeti dela, je promet z zemljišči mnogo počasnejši, lahko bi rekli celo sporadičen. Ne glede na njihov pravni režim namreč ponudbe zemljišč dolo- čene vrste (npr. gozdov) ni mogoče, zlasti ne kratkoročno, povečati preko meje, ki jo opre- deljujejo naravne danosti. Poleg tega pa pro- met z zemljišči, predvsem v individualni, za- sebni lasti, dodatno omejujejo š~ drugi, na- vadno subjektivni oziroma socialno-psiholo- ški razlogi (npr. navezanost na zemljo). Ker promet z zemljišči posredno vpliva na racionalno organizacijo kmetijske in gozdar- ske proizvodnje in na smotrno izrabo prosto- ra (za primarno proizvodnjo, industrijo, pro- metno-energetsko infrastrukturo, pose !ite v itd.) sploh, zakonski predpisi dokaj podrob- no urejajo ne le gospodarjenje z zemljišči, temveč tudi pravni promet oziroma razpola- ganje z zemljišči . Tako je npr. v drugem od- stavku 15. člena ustave SR Slovenije določe­ no, da pravice, obveznosti in odgovornosti glede razpolaganja, uporabe in upravljanja družbenih sredstev urejata ustava in zakon v skladu z njihovo naravo in namenom. Podob- no je v republiški ustavi predvideno za sfero zasebne lastnine: pogoje in meje, v katerih je mogoče pridobivati lastninsko pravico na gozdovih in nepremičninah sploh, določa za- kon (člen 97/5 oziroma 100/ 2). Že po 248. členu zakona o združenem delu (Ur. l. SFRJ, št. 53176 in 57/83) je pravni pro- met z gozdom oziroma gozdnim zemljiščem v družbeni lastnini močno omejen: odtujitev iz družbene lastnine ni dovoljena, razen če za- kon to izrecno dopušča. Gozd oziroma gozd- no zemljišče v družbeni lastnini se lahko od- plačne preneseta na drugo družbeno prav- no osebo le do višine vrednosti vlaganj v ta gozd oziroma zemljišče . Zakon o gozdovih vsebuje le malo določb, ki se neposredno nanašajo na promet z goz- dovi. V četrtem poglavju, ki ima naslov »Pro- met z gozdovi in arondacija, kornasacija in melioracija gozdov«, je najti le določbe o po- gojih za prodajo oziroma zamenjavo gozda v družbeni lastnini, o prepovedi zakupa gozda oziroma delitve gozdne parcele. Pač pa se za promet z gozdovi subsidiarno (nadomestno) uporabljajo predpisi o kmetijskih zemljiščih. Po tretjem odstavku 13. člena zakona o kme- 366 tijskih zemljiščih (prečiščeno besedilo, Ur. l. SRS, št 17/ 86) določbe tega zakona smiselno veljajo tudi za gozdove, če ni z drugim zako- nom drugače določeno. Ker zakon o gozdo- vih ureja celovito predvsem gospodarjenje z gozdovi, določbe zakona o kmetijskih zem- ljiščih veljajo predvsem za promet z gozdovi pa tudi za druga vprašanja, povezana s tem prometom (npr. status kmeta, zemljiški mak- simum in podobno). Tudi zakon o dedovanju kmetijskih zem- ljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (Ur. l. SRS, št. 26/73 in l/86) se smiselno,upo- rablja tudi za dedovanje gozdov. Posebno obliko prometa z gozdovi oziroma s kmetij- skimi zemljišči pa ureja zakon o preživnin- skem varstvu lanetov (Ur. l. SRS, št. 1179 in l / 86). To, da za promet s kmetijskimi zemljišči in z gozdovi v veliki meri veljajo isti predpisi, seveda ni naključje niti samo stvar zakono- dajne tehnike oziroma ekonomičnega normi- ranja. Vsebinsko utemeljitev za takšen način urejanja je mo.goče najti že v podobni funkciji, ki jo imata kmetijsko zemljišče in gozd v kme- tijski oziroma gozdarski proizvodnji. Poleg te- ga je za naše razmere značilno, da je v zaseb- ni lasti večji del kmetijskih zemljišč (83 %, ob- delovalnih zemljišč pa 88 %) kakor tudi goz- dov (62 %). Glede na obstoječo, zgodovinsko pogojeno agrarna strukturo je gozdarstvo tesno povezano s kmetijstvom. Že od nekdaj je bilo gozdarstvo za večino kmetov po- membna dopolnilna dejavnost in je to ostalo tudi potem, ko sta industrija in sodobni pro- met izrinila domačo obrt, prevozništvo ter druge vire postranskega zaslužka. V gorskih in hribovitih predelih pa spričo neugodnih razmer za kmetovanje gozdarska proizvod- nja marsikateremu kmetu pomeni celo glavni vir dohodka. Zato je logično, da zakon o de- dovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kme- tijskih gospodarstev opredeljuje kmetijo kot kmetijsko in gozdnogospodarsko enoto, ki poleg kmetijskih zemljišč, stanovanjskih in gospodarskih poslopij obsega zlasti tudi goz- dove ( 4. člen) . 1 Povprečna kmetija v Sloveniji obsega približno 5,5 ha zemljišč, od tega 3,7 ha kmetijskih (obdelovalnih 2,6 ha) in l ,8 ha gozda.1a 1.2. Pravni promet- subjekti, predmet, instrumenti Uresničevanje družbeno sprejetih ciljev skuša zemljiška politika zagotoviti tudi s po- 1 sebnimi predpisi o prenosu zemljišč oziroma gozdov (a) med občani oziroma civilnimi pravnimi osebami (kot možnimi nosilci last- ninske pravice), (b) med družbenimi pravni- mi osebami (ki v pravnem prometu razpola- gajo z družbenimi sredstvi) kakor tudi (c) med lastniki in družbenimi pravnimi osebami (tako imenovani »rnedsektorski promet«). V širšem pomenu pa gre za pravni promet tudi, ko lastnik oziroma uporabnik družbenih sredstev svojih upravičeni v zvezi z določeno stvarjo ne prenese v celoti, temveč le delo- ma (npr. zakup). Gozd kot predmet tega prometa (oziroma pravic, ki se v prometu prenašajo) oprede- ljuje zakon o gozdovih kot zemljišče: - ki je poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestaja ne glede na to, kot kaj je vpisano v zemljiškem katastru (kriterij dejanskega sta- nja), ali - ki je z dolgoročnim planom občine na- menjeno za gozd (kriterij namembnosti). Vendar pa se za gozd ne štejejo skupine gozdnega drevja na manjših površinah (do pet arov) niti ne drevoredi, parki in plantaže gozdnega drevja (2. člen zakona o gozdovih). Za pravni promet z gozdovi so pomembne tudi nekatere statusne določbe zakona o gozdovih oziroma zakona o zemljiščih. Gre za določbe, s katerimi se ureja položaj, pravice in obveznosti gozdnogospodarske organiza- cije, kmeta ter kmetijske zemljiške skupnosti. Od tega položaja (statusa) je namreč odvisen obseg lastninske pravice na gozdu oziroma celo sam obstoj upravičenj gospodarjenja in razpolage v zvezi z gozdom, ki je v družbeni lastnini. Omenjeni subjekti imajo glede na svoj po- ložaj tudi nekatere povsem konkretne pravi- ce (npr. prednostna pravica do nakupa) ozi- roma obveznosti (npr. omejitev sklepanja da- rilnih pogodb). Tako ima krnet lahko lastninsko pravico na gozdu v večjem obsegu kot občan, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih ne šteje za kmeta. Medtem ko je maksimum gozda, ki ga ima lahko v lasti nekmet, predpisan enako za ravninske in hribovite ter gorske predele - polovico hektara, pa za kmeta maksimum gozda sploh ni določen neposredno (ekspli- citno). Zakon o kmetijskih zemljiščih namreč omejuje samo skupno površino kmetijskih zemljišč in gozdov, ki jih ima lahko kmet, na 45 ha, vendar je na podlagi ustreznega upravnega akta dopuščena tudi prekoračitev· tega maksimuma, če gre za zemljišča z izred- no slabo donosnostjo (59. člen) . 2 Na določenem območju gospodarijo z goz- dovi v družbeni lastnini delavci gozdnogo- spodarskih temeljih organizacij združenega dela (TOZD), z gozdovi v zasebni lasti pa združeni kmetje - lastniki gozdov in delavci v temeljnih organizacijah kooperantov (TOK). Te TOZD in TOK se obvezno povezu- jejo v območno gozdnogospodarsko delovno organizacijo (DO). Samo izjemoma lahko z gozdovi v družbeni lastnini gospodarijo tudi delavci v OZD, ki niso v sestavi gozdno- gospodarske DO, če so s temi gozdovi up- ravljali do 25. marca 1965. Pač pa po novem zakonu o gozdovih niso več upravičene up- ravljati z družbenimi gozdovi druge družbe- ne oziroma civilne pravne osebe (npr. obči­ ne, društva ipd.). Le-te· so morale najkasneje do l. 12. 1985 prenesti gozd na območno gozdnogospodarsko TOZD (87. in 93. člen za- kona o gozdovih). Čeprav upravlja predvsem s kmetijskimi zemljišči, pa lahko gozd v družbeno lastnino pridobi (npr. po zakonu o dedovanju kmetij) tudi kmetijska zemljiška skupnost v občini. To skupnost sestavljajo kmetijske, živilske in gozdnogospodarske OZD, krajevne skupno- sti in občine pa tudi druge organizacije in skupnosti, ki so zainteresirane za varstvo in pravilno rabo kmetijskih zemljišč. V 62. členu zakona o kmetijskih zemljiščih je predvideno, da kmetijska zemljiška skup- nost prenaša gozdove iz kmetijskega zemlji- škega sklada prvenstveno na gozdnogospo- darske organizacije, če to ni mogoče, pa jih lahko proda občanom, pri čemer imajo kmet- je prednost. Instrumenti (sredstva), s katerimi se ures- ničuje pravni promet, so pravni posli. Običaj­ no so ti posli dvostranski (pogodbe o prodaji, darilu, menjavi, dosmrtnem preživljanju ipd.), lahko pa tudi enostranski (npr. oporoka, od- poved lastninski pravici). Ker oporočno de- dovanje kmetij lahko samo izjemoma odstopa od ureditve zakonitega dedovanja, zaradi celovitosti prikaza v okviru pravnega prome- ta z gozdovi obravnavamo tudi dedovanje na podlagi zakona. 2. DEDOVANJE 2 .l. Na podlagi zakona Za dedovanje gozdov, ki niso sestavni del kmetije po zakonu o dedovanju kmetijskih 367 zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodar- stev, veljajo splošni predpisi. Najpomemb- nejšo omejitev v tem primeru predstavlja zemljiški maksimum: dedič lahko obdrži podedovani gozd (oziroma kmetijsko zemlji- šče) v mejah zemljiškega maksimuma, ki je predpisan za kmete oziroma druge občane. Posebna ureditev dedovanja velja, če je gozd sestavni del kmetije, ki se po zakonu ne sme deliti. Takšno kmetijo namreč lahko de- duje- bodisi na podlagi zakona ali na pod- lagi oporoke- praviloma samo en dedič in si- cer tisti, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče z osebnim delom. Če ta pogoj izpol- njuje več zakonitih dedičev (torej pri dedo- vanju na podlagi zakona), so za izbiro dediča kmetije predpisana še dodatna merila: - prednost ima tisti, ki je svoj namen, ob- delovati kmetijo z osebnim delom, že izkazal (s prejšnjim delom na kmetiji. z usposablja- njem za kmetijsko dejavnost ali z vlaganjem svojega zaslužka v ohranitev oziroma izbolj- šanje proizvodne zmogljivosti kmetije), - če je takšnih, upravičenih dedičev več, de- duje kmetijo zapustnikov zakonec, - če zapustnikovega zakonca ni ali se je de- dovanju odpovedal, deduje kmetijo tisti up- ravičeni dedič, ki ga soglasno določijo vsi up- ravičeni dediči, - če se upravičeni dediči v določenem (najdalj trimesečnem) roku ne sporazumejo, kdo izmed njih naj deduje kmetijo, določi de- diča kmetije sodišče, upoštevajoč vse okoli- ščine, ki so v posameznem primeru po- membne za odločitev. Po dopolnitvi zakona (iz decembra 1985) lahko kmetijo deduje tudi dedič iz dednega reda, ki sicer po splošnih predpisih ni bil po- zvan k dedovanju, če izpolnjuje pogoje za de- dovanje kmetije in noben od zakonitih dedi- čev iz dednega reda, ki je bil pozvan k de- dovanju, teh pogojev ne izpolnjuje. V primeru, ko nihče izmed zakonitih dedi- čev ne izpolnjuje pogojev za dedovanje kme- tije, se dedovanje odloži, dokler kmetijska zemljiška skupnost ne dobi prevzern.nik:a, najdalj pa za eno leto. Prevzemnik, ki je lahko fizična (kmet) ali pravna oseba (npr. kmetij- ska zadruga), plača dedičem prevzemne ce- no, katero dediči dedujejo po splošnih pred- pisih o dedovanju. Če do prevzema kmetije ne pride, sta v za- konu predvideni dve možnosti: - kmetija preide v celoti ali deloma v družbeno lastnino, za kar dedičem pripada ustrezna odškodnina, ki jo dedujejo- skupaj 358 s tistimi stvarmi in pravicami, ki niso prešle v družbeno lastnino- po splošnih predpisih o dedovanju, - izjemoma pa se lahko kmetiji tudi odvza- me poseben status, tako da se v celoti razdeli med dediče (po splošnih predpisih o dedo- vanju). Posebna ureditev dedovanja ne bi bila smiselna, če ne bi zakon poleg načela nede- ljivosti kmetije določal tudi olajšave za ob- veznosti dediča, ki deduje kmetijo, do njego- vih sodedičev . Dediči, ki ne dedujejo kmetije, so namreč upravičeni samo do denarne vrednosti nujnega deleža, ki je dv akra! manj- ši od deleža, ki bi ga dobili po splošnih pred- pisih o dedovanju. Na zahtevo prizadetih dedičev sodišče nujni delež tudi poveča, oziroma zmanjša, če je to utemeljeno glede na socialne razmere dedičev, ki kmetije ne dedujejo, oziroma gle- de na gospodarske zmožnosti kmetije. Nujni delež izplača dedič, ki deduje kme- tijo. Rok za izplačilo določi sodišče. Pravilo- ma traja ta rok največ pet let, v izjemnih pri- merih pa ga lahko sodišče na zahtevo dedi- ča, ki deduje kmetijo, podaljša do največ de- set let. Krog nujnih dedičev obsega samo najožje zapustnikove svojce: zakonca, potomce in posvojence ter starše. Tem osebam se ob- vezno, se pravi, ne glede na zapustnikovo vo- ljo, vračuna v nujni delež vse, kar so neod- plačno prejeli od zapustnika za njegovega življenja. 2.2. Na podlagi oporoke Za primer smrti lastnik razpolaga s svojim celotnim premoženjem tako, da izjavi posled- njo voljo v obliki oporoke. Da na ta način ne bi prihajalo do izigravanja posebne ureditve dedovanja kmetij, je zakon močno omejil svo- bodo oporočnega razpolaganja s kmetijskimi zemljišči, z gozdovi oziroma s kmetijami v ce- loti. Od načela, da kmetijo kot celoto deduje samo eden od zakonitih dedičev, zakon do- pušča v primeru oporočnega dedovanja izje- me samo pod določenimi pogoji: - Oporočni dedič je lahko tudi oseba, ki ni zakoniti dedič po splošnih predpisih o dedo- vanju, vendar mora izpolnjevati posebej predpisani pogoj za dedovanje kmetije. - Izjemoma lahko oporočitelj zapusti kme- tijo zakoncema oziroma dvema ali več zako- nitim dedičem, ki so po zakonu o kmetijskih zemljiščih kmetje in nihče od zakonitih dedi- čev nima namena kmetijo (kot celoto) obde- lovati z osebnim delom. Medtem ko se v sled- njem primeru kmetija lahko fizično deli, pa je ne smeta deliti oporočna dediča - zakonca. - Volila sicer načeloma niso prepoveda- na, vendar jih zakon omejuje tako, da se z nji- mi ne sme znatno zmanjšati gospodarska zmožnost kmetije . Če bi bil dedič, ki deduje kmetijo, s temi dajatvami preveč obreme- njen, lahko zahteva njihovo zmanjšanje. Pose- bej varovana so v tem pogledu kmetijska zemljišča, gozdovi, stanovanjski in gospodar- ski objekti, ki rabijo za redno kmetijsko pro- izvodnjo. Samo izjemoma sme oporočitelj iz upravičenih razlogov nakloniti kmetijsko neobdelovalno zemljišče, ki ni pomembno za kmetijsko proizvodnjo in leži v območju, kjer se lahko spremeni namembnost kmetijskih zemljišč . Oporoka, sestavljena v nasprotju z zako- nom o dedovanju kmetije, je nična . V tem pri- meru pride do dedovanja na podlagi zakona. Tudi pri o poročnem dedovanju imajo nujni dediči pravico do denarne vrednosti svojega deleža. Ta pravica jim gre v polnem obsegu, četu­ di jih je zapustnik v oporoki prezrl ali pa na- klonil manj, kot bi dobil z dedovanjem na podlagi zakona. 2.3. Dednopravne pogodbe V celoti oziroma deloma lahko lastnik raz- polaga s svojim premoženjem že za življenja. Pogodbe, ki imajo dednopravni značaj oziro- ma posledice, so predvsem: (l) izročitev in razdelitev premoženja, (2) pogodba o do- smrtnem preživljanju in (3) darilo za primer .smrti. Če je predmet teh pogodb kmetija, so po- godbe veljavne samo pod pogojem, da njiho- va vsebina ni v nasprotju z zakonom o dedo- vanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetij- skih gospodarstev. Takšna določba je bila nujna, sicer bi lahko prišlo do izigravanja ci- ljev zakona bodisi s prenosom kmetij za ose- be, ki ne izpolnjujejo posebej predpisanih pogojev ali/in z delitvijo celotnih kmetij (kot kmetijskih in gozdnih gospodarskih enot) tu- di že za življenja njihovega lastnika.3 3. PRAVNI PROMET MED ŽIVIMI 3.1. Prodaja Prodaja je najpogostejša oblika pravnega prometa z zemljišči med živimi. Značilno omejitev prostega razpolaganja pri tej po- godbi predstavlja predkupna pravica, ki so jo poznali že prejšnji (zvezni) predpisi o goz- dovih. Novost. ki jo je glede prednostne pra- vice do nakupa gozda uveljavil republiški zakon o kmetijskih zemljiščih leta 1973, pa je razširitev kroga upravičencev tako, da imajo to pravico ne le gozdnogospodarske organi- zacije, temveč tudi kmetje. Prednostno pravico do nakupa gozda ima po zakonu predvsem gozdnogospodarska organizacija oziroma kmet, katerega gozd meji na gozd, ki ga prodaja drugi kmet oziro- ma občan ali civilna pravna oseba. Šele če neposredni mejaši nimajo predkupne pravi- ce ali je ne uveljavijo, ima prednost pri naku- pu gozdnogospodarska organizacija oziroma kmet, katerega gozd leži v primerni oddalje- nosti. Ob enakih pogojih pa velja, da ima gozdnogospodarska organizacija prednost pred kmetom, med kmeti pa tisti, ki mu po- meni glavno dejavnost. Teoretično obstaja to- rej pri nakupu gozda šest prednostnih redov: (l) gozdnogospodarska organizacija - mejaš, (2) kmet -mejaš, ki mu kmetijstvo pomeni glavno dejavnost, (3) kmet - mejaš, ki mu kmetijstvo pomeni dopolnilno dejavnost, (4) gozdnogospodarska organizacija, ki ima gozd v primerni oddaljenosti, (5) kmet, ki ima gozd, v primerni oddalje- nosti in mu kmetijstvo pomeni glavno dejav- nost, (6) kmet, ki ima gozd v primerni oddalje- nosti in mu kmetijstvo pomeni dopolnilno de- javnost. Upravičenec iz določenega prednostnega reda na ta način izključuje vse druge, ki so v naslednjih prednsotnih redih. V primeru, ko bi prodajno ponudbo spre- jela dva ali več upravičencev iz istega pred- nostnega reda, prodajalec prosto izbira, s ka- terim od njih bo sklenil pogodbo. 4 Posebej velja opomniti, da je navedena za- konita predkupna pravica predvidena samo za primere, ko se prodaja gozd, na katerem je lastninska pravica. Zakon o kmetijskih zemljiščih podrobno ureja tudi postopek za uveljavljanje te pravi- ce. Lastnik (kmet, drug občan oziroma civilna pravna oseba) mora ponudbo z oznako goz- da, s ceno in z drugimi pogoji prodaje objaviti na razglasni deski krajevnega urada oziroma 359 občine. En izvod ponudbe se pošlje tudi kmetijski zemljiški skupnosti. Prednostni upravičenec do nakupa lahko svojo pravico uveljavi tako, da v roku 30 dni potem, ko je ponudba prejela kmetijska zem- ljiška skupnost, s priporočeno pošiljko spo- roči sprejem ponudbe prodajalcu in pristoj- nemu krajevnemu uradu oziroma občinske­ mu upravnemu organu, pristojnemu za pre- moženjskopravne zadeve. če prednostni upravičenec meni, da cena v ponudbi znatno presega vrednost gozda, lahko sproži postopek za ugotovitev vred- nosti gozda pri občinskem upravnem orga- nu, pristojnem za premoženjsko pravne zade- ve. Vrednost gozda se ugotavlja po enotni me- todologiji, ki jo predpiše republiški upravni organ, pristojen za kmetijstvo oziroma goz- darstvo. V tem primeru lahko prodajaiec prekliče objavljeno ponudbo v 15 dneh po- tem, ko je bil obveščen o ugotovljeni vred- nosti gozda, sicer se šteje, da ponuja gozd za ceno, ki je enaka tej vrednosti. Če v predpisanem roku noben prednostni upravičenec ne sporoči, da sprejema ponud- bo, se lahko gozd proda drugi osebi, vendar ne pod ugodnješimi pogoji od tistih, ki so bili navedeni v ponudbi. Potem, ko je preteklo šest mesecev od izteka roka za sprejem po- nudbe mora lastnik gozda objaviti novo po- nudbo, če gozd še želi prodati. Poleg navedenih pa zakon o kmetijskih zemljiščih vsebuje tudi druge določbe, s ka- terimi se skuša preprečiti izigravanje pred- nostne pravice do nakupa kmetijskega zem- ljišča oziroma gozda. Tako je pogodbo o pro- daji mogoče overiti, gozd pa zemljiško-knjiž- no prenesti samo na podlagi potrdila pristoj- nega krajevnega urada oziroma občinskega upravnega organa, da je bil predhodno izve- den postopek za uveljavitev predkupne pra- vice. Če pa je bila prednostna pravica do na- kupa vendarle kršena, lahko upravičenec s tožbo spodbija sklenjeno pogodbo oziroma zahteva, da se gozd pod enakimi pogoji, kot je bil prodan drugemu, proda njemu. Rok za vložitev tožbe traja trideset dni od dneva, ko je upravičenec izvedel za prodajo oziroma spis (subjektivni rok), vendar največ eno leto od overitve podpisov na pogodbi oziroma ze ml jiškoknjižnega prenosa, kolikor pa pod- pisi na pogodbi sploh niso overovljeni, pa največ tri leta od sklenitve pogodbe (objektivni rok). Zakon o kmetijskih zemljiščih določa pred- 360 kupno pravico tudi med solastniki kmetijske- ga zemljišča, gozda oziroma kmetije: če eden od solastnikov prodaja svoj (solastninski) de- lež, imajo drugi solastniki, ki so kmetje po za- konu o kmetijskih zemljiščih, prednostno pra- vico do nakupa. Postopek za uveljavljanje te predkupne pravice pa ni posebej urejen, za- to je treba v tem pogledu uporabljati splošne predpise. Po določbah čl. 527-533 zakona o. obligacijskih razmerjih mora prodajalec imetnika zakonite predkupne pravice pis- meno obvestiti o nameravni prodaji in njenih pogojih, rok za sprejem ponudbe pa traja mesec dni. Precej daljši pa so roki za spod- bijanje prodajne pogodbe, če predkupni up- ravičenec ni bil točno oziroma sploh ni bil ob- veščen o nameravani prodaji. Subjektivni rok traja šest mesecev, objektnivni pa pet let. Z dopolnitvijo zakona o dedovanju kmetij- skih zemljišč in kmetij (leta 1985) je bila uve- dena tudi posebna predkupna pravica med sodediči. Dediči, ki so kmetje, pa kmetije niso podedovali, imajo namreč prednostno pravi- co do nakupa (pa tudi zakupa) kmetije oziro- ma njenega dela, kadar se le-ta nudi napro- daj ali v zakup. Tudi ta zakonita predkupna (oziroma predzakupna) pravica se uveljavlja po zakonu o obligacijskih razmerjih. Drugačni predpisi veljajo za prodajo goz- da v družbeni lastnini. Temeljna organizacija združenega dela lahko proda samo (l) manj- še gozdove v družbeni lastnini in še to pod dodatnim pogojem, (2) da ti gozdovi ležijo kot osredki med gozdovi, na katerih je lastninska pravica. Vrednost oziroma namembnost goz- da kot naravnega bogastva v družbeni last- nini sta pri tem posebej zavarovani z dvema določbama : - pogodbo o prodaji gozda v družbeni lastnini občanu oziroma civilni pravni osebi je treba v tridesetih dneh po sklenitvi pred- ložitvi pristojnemu občinskemu javnemu pra- vobranilstvu, ki lahko pogodbo izpodbija v treh mesecih od njenega prejema, kolikor je dogovorjena cena nižja od prometne vred- nosti gozda; potrdilo javnega pravobranil- stva o prejemu pogodbe je pogoj za zemlji- škoknjižni prenos gozda (smiselna uporaba 37. člena zakona o kmetijskih zemljiščih); - denarni znesek, ki ga dobi za prodani gozd, lahko temeljna organizacija združene- ga dela uporabi samo za nakup oziroma os- novanje drugega približno enakega gozda (drugi odstavek 73. člena zakona o gozdo- vih). • 3.2. Oddaja gozda po zakonu o preživninskem varstvu kmetov Po zakonu o preživninskem varstvu kme- tov pridobi kmet, ki je dopolnil določeno sta- rost (moški - 65, ženska - 60 let) oziroma, ki je popolnoma nesposoben za opravljanje kmetijske dejavnosti, doživljenjsko pravico do mesečne preživnine, če odda družbeni pravni osebi kmetijsko zemljišče ali gozd do- ločene površine ali vrednosti Namen preživ- ninskega varstva kmetov je torej trojen: (l) izboljšati socialno varnost ostarelih ozi- rooa invalidnih kmetqv, (2) zagotoviti ustrezno obdelavo njihovih zemljišč ter (3) omogočiti prehajanje kmetijskih zem- ljišč in gozdov v družbeno lastnino ob upo- števanju proizvodno-ekonomskih in socialnih ciljev zemljiške politike. Za oddajo zemljišča se šteje odpoved last- ninski pravici v korist družbene pravne ose- be ali pa izjava lastnika, da bo po njegovi smrti zemljišče prešlo v družbeno lastnino, če to zemljišče ob sklenitvi pogodbe odda v rabo družbeni pravni osebi. Pogodbo o oddaji zemljišča skleneta last- nik (oddajalec) in družbena pravna oseba (prevzemnik). Oddaja je odplačen pravni posel. Vendar pa družbena pravna oseba, ki je zemljišče prevzela, kupnine ne plača od- dajalcu, temveč Skupnosti pokojninskega in inv'3.lidskega zavarovanja. Po načelih vzajem- nm·.ti (med oddajalci zemljišč) in solidarnosti (zavarovancev v pokojninskega in invalid- skega zavarovanja) skupnost zatem izplaču­ je oddajalcu mesečno preživnina, ki je odvis- na od vrednosti oddanega zemljišča (oziroma kupnine) in starosti kmeta ob oddaji zemljišča, ne sme pa biti manjša od polovič­ ne9a zneska najnižje starostne pokojnine za polno pokojninsko dobo. Zaradi pridobitve pravice do preživnine mora kmet oddati na- jmc..nj 2 ha kmetijskih zemljišč oziroma 3 ha gozda. Z dopolnitvijo zakona v letu 1986 pa je ta pogoj nekoliko spremenjen tako, da lahko kmet odda tudi manjšo površino zemljišč, če višina preživnine, ki se izračuna glede na tr- žno vrednost zemljišča, ni nižja od predpisa- nega minimalnega zneska. (Znesek mesečne preživnine se izračuna tako, da se kupnina za oddano zemljišče deli s 84, nato pa poveča za dobčen odstotek, odvisno od starosti upravi- čenca ob oddaji zemljišča).5 Z dopolnitvijo zakona so močno olajšani tudi drugi pogoji za pridobitev pravice do preživnine. Eoglasje nujnih dedičev- kmetov k oddaji zemljišča tako ni več potrebno v vsakem pri- mem, saj se lahko še za življenja lastnika - oddajalca ugotovi njihova dedna nevrednost na podlagi razlogov, ki jih določa zakon o de- dovanju. Poleg tega je kmetijska zemljiška skupnost, ki prejme obvestilo kmeta o name"" ravani oddaji zemljišč, dolžna poskrbeti za prevzem ponujenih kmetijskih zemljišč oziro- ma gozdov (poprej le, če bi bila zaradi ne- prevzema ogrožena kmetova socialna var- nost). Ce nobena druga družbena pravna oseba ni zainteresirana za prevzem ponuje- nih kmetijskih zemljišč, jih prevzame kmetij- ska zemljiška skupnost, gozdove pa gozdno- gospodarska organizacija, ki gospodari z gozdovi na določenem območju . Po smrti upravičenca imajo njegovi nepre- skrbljeni svojci pravico do družinske preživ-. nine, ki se odmeri podobno kot družinska po- kojnina. 3.3. Darilo Z omejitvijo sklepanja darilnih pogodb med kmeti in drugimi občani je zakon o kme- tijskih zemljiščih v letu 1979 dodatno zaokro- žil pravno varstvo predkupne pravic~ na kmetijskih zemljiščih in gozdovih, hkratj pa tudi prvič oziroma deloma razširil veljavnost načela nedeljivosti kmetij z dedovanja in dednopravnih pogodb tudi na pravne posle med živimi. Tako lahko po 31. členu zakona o kmetij- skih zemljiščih kmet podari kmetijsko zem- ljišče ali gozd ne kmetu le, če je obdarovanec -nekmet njegov zakonec ali najožji sorodnik, roditelj, potomec, posvojenec, brat ali sestra. Takšna :določba ne omejuje le prehajanja kmetijskih zemljišč in gozdov v last nekme- tov, temveč tudi onemogoča izigravanje za- konite predkupne pravice s sklepanjem tako imenovanih fiktivnih (navideznih) darilnih po- godb, ki dejansko prikrivajo prodajno po- godbo.6 Strožje določbe veljajo za darila, katerih predmet so zemljišča v sestavi kmetij po za- konu o dedovanju kmetijskih zemljišč in kme- tij. Lastniki teh kmetij lahko podarijo ob prej- šnji omejitvi - samo takšna zemljišča, ki jih lahko z oporoko naklonijo nekomu, ki ni t;ie- dič kmetije. Podobno kot pri prodaji, je za overovitev darilne pogodbe oziroma za zemljiškoknjižni prenos podarjenega zemljišča potrebno predložiti potrdilo pristojnega občinskega 361 upravnega organa o tem, da vsebina pogod- be ni v nasprotju z zakonom o kmetijskih zem- ljišcih. 3.4. Menjava Za sklepanje menjalnih pogodb zakon o kmetijskih zemljiščih ne predpisuje posebnih omejitev, pač pa določa pogoje, pod katerimi se šteje menjava kmetijskih zemljišč za pro- storsko ureditveno (agrarna) operacijo. Po tretjem odstavku 7 4. člena zakona o gozdovih se predpisi o kmetijskih zemljiščih smiselno uporabljajo tudi za prostorsko ureditvene operacije gozdov. Glede na 69. člen zakona o kmetijskih zemljiščih bo zato menjavo goz- dov šteti za agrarna operacijo ob tehle pogo- jih: - če se menjava izvaja zaradi racionalnej- šega gospodarjenja z gozdovi. - če vrednost enega gozda ns presega 50% vrednosti drugega zemljišča . Slednji pogoj je predpisan predvsem z na- menom, da bi se preprečilo izigravanje predpisov o davku na promet nepremičnin. Kot agrarna operacija je namreč menjava kmetijskih zemljišč oziroma gozdov tega dav- ka oproščenaJ Davčnopolitično pa bi bilo neutemeljeno, da bi oprostitev veljala tudi za pogodbe z razmeroma veliko razliko med vrednostima menjanih zemljišč tako. da je ob- veznost ene stranke pretežno denarna in ima zato takšna (mešana) pogodba bolj značaj prodaje kot pq. menjave.s Kot dvostranska pogodba se menjava iz- vede na podlagi soglasja dveh lastnikov (občanov ali civilnih pravnih oseb), dveh uporabnikov (družbenih pravnih oseb) ali uporabnika in lastnika gozda. Če gozdnogos- podarska organizacija menja gozd z lastni- kom, zakon o gozdovih predpisuje enako omejitev kot za prodajo - predmet menjave so lahko le manjši gozdovi v družbeni lastnini, ki ležijo kot osredki med gozdovi, na katerih je lastninska pravica. Potrdilo o tem, da pomeni menjava gozda agramo opera?jo, izdaja pristojni občinski upravni organ. Ce ta organ odkloni izdajo po- trdila, lahko pogodbenik(a) vloži(ta) pritož- bo, zoper drugostopenjsko negativno odloč­ bo pa sproži(ta) upravni spor. Arondacija gozda, katera se kot prisilni, upravno-eko- nomski ukrep izvede proti volji lastnika v ko- rist gozdnogospodarske organizacije, je po sm.:selni veljavi prvega odstavka 73. člena zakona o kmetijskih zemljiščih možna le, če ni 362 bila predhodno dosežena prostovoljna med- sebojna menjava gozdov. 3.5. Zakup Po 75. členu zakona o gozdovih gozd ne sme biti predmet zakupa. Po mnenju zakonodajalca je zakup gozdov v naspro~u z intencijami zakona o gozdovih, saj z gozdovi gospodarijo delavci in kmetje v gozdnogospodarski organizaciji in ima pravi- co do gozdnih lesnih sortimentov za nepo- sredno uporabo ter druge pravice v zvezi s tem gospodarjenjem le lastnik gozda? Ker je prepoved očitno predpisana v druž- benem interesu, bi bila pogodba o zakupu gozda nična . 3.6. Odpoved lastninski pravici Po analogni uporabi 34. člena zakona o kmetijskih zemljiščih se krnet, drug občan oziroma civilna pravna oseba lahko z eno- stransko izjavo odpove lastninski pravici na svojem gozdu v korist kmetijske zemljiške . skw.pnosti, če na gozdu ni bremen (npr. za- stavna pravica) ali pa so na njem samo stvar- ne služnosti. Odpoved lastninski pravici je v tem prime- ru enostranski pravni posel, ki učinkuje ne glede na soglasje kmetijske zemljiške skup- nosti. Zaradi pomembnih posledic pa za tak- šen akt zakon predpisuje posebno obliko: iz- java o odpovedi lastninski pravici se da ob- činskemu upravnemu organu, pristojnemu za premoženjsko pravne zadeve bodisi ustno na zapisnik ali pa v obliki sodno overjene lis- tine. Zakon tudi določa, da se za pravna de- janja v zvezi z odpovedjo lastninski pravici na kmetijskem zemljišču oziroma gozdu ne pla- čujejo takse (npr. za sodno overovitev izjave, za zemljiškoknjižni prenos ipd.) in prav tako ne davek od prometa nepremičnin. 3.7. Splošni omejitvi prometa Doslej navedene omejitve prometa se na- našajo samo na posamezne oblike prenosa gm:da, bodisi da gre za zakonito dedovanje ali za prenos na podlagi pravnega posla (oporoka, prodaja, darilo itd.). Novi zakon o gozdovih ter zadnja novela zakona o kmetij- skih zemljiščih (oba sprejeta 1985) pa skuša- ta uresničevanje ciljev zemljiške politike za- gotoviti tudi z dvema splošnima omejitvama, ki veljata- z določenimi izjemami- za vsako dedovanje oziroma drugo obliko pravnega prometa z gozdom. Tako zakon o gozdovih v 76. členu načelno prepoveduje delitev gozd- ne parcele kot katastrske enote. Delitev je možna le v izčrpno naštetih primerih, ko gre za prisilni, upravno-ekonomski ukrep (arondacija, komasacija, razlastitev oziroma prisilni prenos gozda), za pridobitev gozda v družbeno lastnino na podlagi pogodbe ali za razdružitev gozdne parcele, katere del je družbena lastnina. Tudi kmetija, določena po zakonu od de- dovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kme- tijskih gospodarstev, se po tretjem odstavku 22. člena zakona o kmetijskih zemljiščih ne sme deliti niti s pravnimi posli med živimi. Ta- ko kmetijo se lahko odtuji le kot celoto. Izje- ma od tega načela je predvidena le za pri- mere, ko se z delitvijo kmetije (a) povečujejo, zaokrožujejo ali nastajajo druge kmetije ali (b) oblikujejo kompleksi družbenih zemljišč. Ta določba smiselno velja tudi za gozd kot sestavni del kmetije. Pravni posel, ki je skle- njen v nasprotju s prepovedjo delitve kmeti- je, je po zakonu ničen. 4. SKLEP Prikazane omejitve pravnega prometa znatno utesnjujejo prosto razpolaganje z goz- dovi. Za družbenolastninska razmerja na- sploh je sicer značilno, da so pravic~ ozko povezane z obveznostmi in odgovomostmi. Glede lastninske pravice na gozdu pa zakon o gozdovih v 12. členu tudi izrecno določa, da je ta pravica omejena z zakonom. V teoriji se ugotavlja, da je lastninska pravica na gozdu omejena bolj kot na kateremkoli drugem zemljiMu oziroma, da ima lastnik gozda več­ je stevilo dolžnosti kot pa upravičenj. Vendar te dolžnosti niso nekaj, kar bi bilo lastninski pravici vsiljeno od zunaj, pač pa spadajo v bistvo tega pojma. 10 Drugi govorijo o izena- čevanju lastninske pravice (kot delovne za- sebne lastnine) z družbeno lastnino na kme- tijskih zemljiščih in gozdovih. Utemeljitev za takšno gledišče je najti že v 80. členu repub- liške ustave, ki združenim kmetom - lastni- kom gozdov pri skupnem gospodarjenju z gozdovi zagotavlja pravico do sodelovanja pri upravljanju, v skladu z zakonom pa tudi do soodločanja o zadevah gospodarjenja z njihovimi gozdovi in o ustvarjenem dohodku na podlagi dela in vloženih sredstev. 11 Predpisi o prometu s kmetijskimi zemljišči in z gozdovi so sestavni del družbene zem- ljiške politike. Cilji oziroma učinki te politike so vedno kompleksni: proizvodno-ekonom- ski, socialni, prostorski, naravnovarstveni (ekološki) itd. Posebna ureditev pravnega prometa z gozdovi torej nima za cilj samo podružbljanje v najožjem smislu besede (kot prenos gozda v družbeno lastnino). To dokazuje tudi dej- stvo, da se z zakonom dokaj podrobno ureja pravni promet s kmetijskimi zemljišči in z gozdovi v sferi same zasebne lastnine. Na- mene oziroma razloge, zaradi katerih je predpisana posebna ureditev tega področja, izčrpno našteva zakon o dedovanju kmetij: - omejevanje prehoda kmetijskih zemljišč (in gozdov) v last tistih, ki ne opravljajo kme- tijske (oziroma gozdarske) dejavnosti; - preprečevanje drobitve določenih kme- tij kot kmetijskih in gozdarskih gospodarskih enot; - omogočanje prevzema kmetij pod pogo- ji, ki dediča preveč ne obre,menjujejo; - ustvarjanje možnosti za smotrno rabo kmetijskih zemljišč in gozdov ter za proizvod- no sodelovanje kmetov s kmetijskimi zadru- gami, z gozdnogospodarskimi temeljnimi or- ganizacijami kooperantov in drugimi organi- zacijami združenega dela (prim. l. člen zako- na). . Ob vsem· tem pa je treba priznati, da so možnosti izboljševanja zemljiške (oziroma širše agrarne) strukture na .podlagi predpi- sov o prometu z zemljišči močno omejene. Učinke teh predpisov lahko realno ocenjuje- mo samo dolgoročno. Zlasti velja to za poseb- no ureditev dedovanja, ki pride v poštev šele ob vsakokratni menjavi generacij na kmetiji. Tudi posamezni ukrepi (npr. prepoved delit- ve kmetij) ne morejo veljati za vse kmetije oziroma brezizjemno, saj bi se v tem primeru povsem zaustavil pravni promet med živimi, kar bi bilo neživljenjsko in celo v nasprotju s postavljenimi cilji. Ker je promet nepremičnin neprimerno počasnejši od prometa drugih stvari, morajo biti ob prodaji ali drugačnem prenosu zem- ljišča s pravnim poslom med živimi izobliko- vani zelo močni ekonomski (lahko pa tudi drugi, neekonomski) motivi udeležencev. Na oblikovanje teh motivov s strani družbe pa ne vplivajo izključno (niti odločilno) samo pred- pisi, ki neposredno urejajo promet nepre- mičnin, temveč tudi drugi ukrepi zemljiške, ekonomske in socialne politike. 363 OPOMBE: ·1· 1 Po samem zakonu se za kmetijo šteje vsako za- sebno kmetijsko gospodarstvo, ki skupaj na kmetij- skih zemljiščih in v gozdu dosega najmanj 105.000 din katastrskega dohodka. Zaradi varstva kmetij- skih zemljišč pred drobitvijo, krepitve družbeno organizirane proizvodnje in drugih družbenih inte- resov pa se lahko na predlog lastnika, krajevne skupnosti oziroma kmetijske zemljiške skupnosti z odločbo pristojnega občinskega upravnega orga- na zaščitijo tudi druga zasebna kmetijska gospo- darstva: la F. Zagožen (in sodelavci): Prestrukturiranje z vidika racionalnega izkoriščanja proizvodnih da- nosti in pocenitve hrane in surovin. Raziskovalna skupnost Slovenije, Ljubljana, 1986, str. 19 in 20. 2 Kdor z dedovanjem ali na drug način podeduje zemljišče, ki skupaj z zemljiščem, ki ga že ima v la- sti, presega z zakonom določen maksimum, ima v okviru tega maksimuma pravico izbrati tisto od vseh teh zemljišč, na katerem namerava obdržati lastninsko pravico. Če zemljišča ne izbere, odloči občinski upravni organ, pristojen za premoženj- skopravne zadeve, katero zemljišče postane druž- bena lastnina in se prenese v kmetijski zemljiški sklad, s katerim upravlja kmetijska zemljiška skup- nost (23. in 24. člen zakona o kmetijskih zemljiščih). 3 Ker gre tu le za oris celotne pravne ureditve prometa. z gozdovi, naj opozorim o na podrobnejši prikaz in razlago zakonskih določb, ki ju vsebujejo dela. s področja dednega prava, navedena v se- znamu literature. 4 Kocjan Ol), 110; Šlibar, 76. če ponudnik ne bi hotel skleniti pogodbe s predkupnim upravičen­ cem, ki je ponudbo sprejel, lahko le-ta zahteva sklenitev pogodbe (s tožbo). 4a Po 6. členu zakona o prometu z nepremičnina­ mi (Ur. list SRS, št. 19176) občani, društva in druge civilne pravne osebe ne morejo brez plačila prido- biti lastninske pravice na nepremičninah v družbe- ni lastnini. 5 Pričakovano uživanje preživnine traja torej 7 let (7 x 12 = 84). 6 Kocjan (II), 115-118. 7 Zakon o davku na promet nepremičnin (Ur. l. SRS, št 27172 . .. 27/85), čl. 4. Po prvem odstavku 68. člena zakona o kmetijskih zemljiščih pa je prenos zemljišč oziroma lastruštva v zvezi z agrarnimi operacijami tudi oproščen pla- čila taks. 8 Kocjan (Il), 168. 9 Poročevalec, 38. 10 Stojanovic, 98. 11 Kocjan (III), 71-98. LITERATURA: l. Blagojevic, dr. Borislav T.: Nasledno pravo u Jugoslaviji. Beograd (Savremena administracija) 1982. 364 2. Ceferin, dr. Emil: Kmetijske prostorsko uredit- vene operacije. Združeno delo, petdeseti zvezek. Ljubljana 1983. 3. Kocjan, Slavko (I): Dedovanje kmetijskih zem- Ijišč in kmetij. Ljubljana (ČZ Uradni list SR Sloveni- je) 1973. 4. Kocjan, Slavko (Il): Kmetijska zemljišča (zakon s komentarjem). Ljubljana (ČZ Uradni list SR Slove- nije) 1979. 5. Kocjan, Slavko (III): Značilnosti lastninske pra- vice na kmetijskih zeml~ščih. Kmetijska zemljišča (druga knjiga). Ljubljana (ČZ Uradni list SR Slove- nije) 1982. 6. Poročevalec Skupščine SR Slovenije ,,- in Skupščina SFR Jugoslavije za delegacije in defega~ te, št. 24 z dne 5. 8. 1984. 7. StojanoviC', dr. Dragoljub D.: Stvarno pravo. Beograd (Službeni list SFRJ) 1980. 8. Strohsack, dr. Boris: Promet s kmetijskimi zemljišči v sodni praksi. Združeno delo, petdeseti zvezek, Ljubljana 1983. 9. Šlibar, Janez: Prednostna pravica nakupa kmetijskega zemljišča,in sodna praksa. Kmetijska zemljišča (tretja knjiga). Ljubljana (ČZ Uradni· list SR Slovenije) 1985. lO .. Več avtorjev: Preživinsko varstvo kmetov. Ljubljana (CZ Uraqru list SR Slovenije) 1982. ll. Zupančič, dr. Karel: Dedno pravo. Ljubljana (ČZ Uradni list SR Slovenije) 1984. POVZETEK Ustavni predpisi štejejo gozdove in gozdna zem- ljišča za .naravno bogastvo oziroma dobrino sploš- nega pomena, ki ima :poleg lesnoproizvodne še številne druge družbenokoristne funkcije. Na tej opredelitvi temelji poseben pravni režim gozdov, ki ga urejajo predpisi o obveznem skupnem gos-' podarjenju z gozdovi ne glede na lastništvo in o pravnem prometu s temi zemljišči. Tako od leta 1972 v Sloveniji velja poseben za- kon, s katerim se preprečuje drobitev določenih kmetij kot kmetijskih in gozdnih gospodarskih enot v primeru dedovanja. Zadnje dopolnitve zemljiške zakonodaje razširjajo varstvo fizične celovitosti teh kmetij tudi na pravni promet inter vivos. Pri prodaji gozda v zasebni lastnini imajo pred- nostno pravico do nakupa gozdnogospodarske or- ganizacije in kmetje. Omejena je tudi možnost sklepanja darilnih po- godb, če gre za prenos gozda od kmeta na druge- ga občana - nekrneta. Od leta l979lahko ostareli oziroma delovno ne- zmožni kmetje oddajo gozd v družbeno lastnino ta- ko, da pridobijo pravico do doživljenjske preživni- ne (preživninsko varstvo kmetov). Novi zakon o gozdovih načeloma tudi prepove- duje delitev gozdnih parcel. OXF.: 304:945.24 Ergonomija na sejmu Interforst 86 Vsake štiri leta predstavi sejem Interforst v Munchnu celotno gozdarsko orodje in me- hanizacijo. Na njem se zberejo skoro vsi ev- ropski proizvajalci gozdarske opreme pa tu- di posamezni proizvodi iz drugih delov sveta. Kljub številnim tehničnim novostim je bilo na letošnjem sejmu morda čutiti nekaj manj na- vdušenja proizvajalcev za razvoj popolnoma novih nepreizkušenih tehnoloških rešitev. Nadaljuje se trend uporabe manjših prila- godljivejših strojev, posebnih velikanov, ra- zen pri kamionih, ni bilo videti. Razstavljeni so bili stroji za zelo različne tehnologije pridobi- vanja lesa, odvisno od razmer v različnih de- želah. Ob sejmu se odvija še več drugih priredi- tev in pripravijo tudi več posebnih razstav. Letos je bil to mednarodni kongres Interforst o posledicah umiranja gozdov za družbo, gozdarstvo, lesno industrijo in tržišče z le- som, delovno · zasedanje KWF »Obdelava podatkov v gozdarstvu« in 5 posebnih raz- stav v okviru sejma: - Gozdarska tehnika v službi ekonomije in ekologije, - Varstvo pri delu, - Elektronska obdelava podatkov v goz- darstvu, - Ali človek ogroža gozd? - Gozd v nevarnosti. Prve tri je pripravil kuratorij za gozdno de- lo in tehniko (KWF), četrto varovalna skup- nost Nemški gozd in peto bavarsko ministr- stvo za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo. Posebna razstava Varstvo pri delu doka- zuje, kako postaja upoštevanje varstvenih ukrepov vse pomembnejše pri oblikovanju še vedno nevarnega gozdarskega dela. Var- stvo pri delu je bilo predstavljeno kot veriga enako močnih in zanesljivih členov- varstve- nih ukrepov, ki preprečuje poškodbe in zdravstvene okvare pri delu. Naštejmo nekaj med seboj 'Povezanih na razstavi prikazanih členov: - izbira človeku prilagojenih tehničnih sredstev; ergonomsko prei2..~ušanje, - oblikovanje zdravju neškodljivih tehno- logij; merjenje obremenitev delavca, - ohranitev zdravja delavcev; učinkovito zdravstveno varstvo, - uporaba pravilne tehnike dela; izobra- ževanje in prosvetljevanje, - upoštevanje varstvenih predpisov in norm; obveščanje o novostih, - dosledna uporaba osebnih varovalnih sredstev: izbira najustreznejših. V okviru te razstave in v povezavi z razsta- vo Obdelava podatkov smo lahko videli, ka- ko hitro se razvija merilna tehnika za ugotav- ljanje psihofizioloških in ekoloških obremeni- tev delavcev. Sodelavci inštituta iz Freiburga so prikazali uporabo novih merilnih naprav, ko v digitalnih pomnilnikih velikosti debelej- šega svinčnika beležijo hkrati 6 parametrov ves delovni dan. To so lahko srčni utrip, hit- rost dihanja, telesna temperatura, ropot ob ušesu in podobno. Poleg tipal, razporejenih po telesu, delavec nosi na sebi le majhno škatljico in vse vrednosti se beležijo v njej. Telemetrični prenos podatkov ali analogno beleženje ni več potrebno, razen če želimo zabeležiti šifrirano sporočilo snemalca v po- mnilnikih o poteku dela, ipd. Sproti na terenu ali kasneje prenesejo zabeležene podatke v računalnik in dobe vse potrebne izračune ali grafične prikaze merjenih vrednosti. Malo manj skokovit je napredek pri ergo- nomskem oblikovanju prikazanih strojev na sejmu. Pri vseh vrstah strojev se sicer pojav- ljajo sedaj znane optimalne ergonomske re- šitve, vendar pa posamezni proizvajalci, ki so razstavljati v Munchnu, še zanemarjajo ergo- nomijo. Spet se zdi, da Skandinavci najdo- sledneje upoštevajo človekove sposobnosti in zmogljivosti pri oblikovanju strojev. Pri vo- zilih je poskrbljeno za udoben vstop v kabine strojev, kabine so zvočno, vibracijsko in top- lotno izolirane, elementi za upravljanje so razporejeni v optimalnih gibalnih poljih, roči­ ce so zamenjali gumbi, sedeži so v celoti gib- ljivi in prilagodljivi različnim položajem tele- sa. Tudi žični že rjavi so vse pogosteje oprem- jeni s kabinami za strojnika. Posebna zanimi- vost je morc;l.a, da je precej napredovalo er- gonomsko oblikovanje dela pri hidravličnih nakladalnikih, ki je bilo doslej močno zane- marjena. Nekateri nakladalniki imajo že zelo izboljšan dostop na visoki sedež, sedež in njegova pritrditev sta drugačna, ročice za upravljanje so pomaknjene ob naslonjala za 365 roke sedeža,-ob sedežu je zaščitni okvir, ki varuje roke in noge pred udarci, ipd. Prav ta- ko se ergonomija uveljavlja vse bolj tudi pri vsej drobni opremi gozdnega delavca: zmanjšuje se teža orodja in opreme, ročaji so oblikovani po roki, ipd. Sejem Interforst 86 ni bil samo celovit (žal nekoliko neurejen) pregled novejših tehnič­ nih rešitev, ampak tudi posebej zanimiv za oceno uveljavljanja ergon·Jrnije in varstva pri delu ob oblikovanju sodobne tehnike in teh- nologije. Marjan Lipoglavšek OXF.: 902.1 Mehiško priznanje dr. Niku Torelliju Mehiški Sekretariat za kmetijstvo je podelil prof. dr. Niku Torelliju, predstoj- niku VTOZD za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, kot edinemu tujcu, letošnje na- cionalno priznanje na področju gozdar- stva za njegov prispevek !<: sodelovanju na področju gozdarstva med SFRJ in Mehiko, predvsem pri eksploataciji in uporabi tropskih lesnih vrst. Prof. dr. Niko Torelli je bil koordina- tor meddržavnega projekta »Raziskava 43 tropskih lesnih vrst v Mehiki«, ki je v preteklih nekaj letih potekal v okviru programa znanstveno-tehničnega sode- lovanja med SFRJ in Mehiko. Omenjeno priznanje je predala vele- poslaniku SFRJ v Mehiki soproga pred- sednika de la Madrida v prisotnosti sekretarja za kmetijstvo na posebni sve- čanosti ob dnevu gozdarstva. Za visoko odlikovanje prisrčne čestit­ ke Uredništvo 366 OXF.: 304:971 Ergonomija v gozdarskem raziskovalnem projektu SEV Od 6.-ll. oktobra je bil v bližini davne bol- garske prestolnice, mesta Veliko Trnovo, sestanek ergo'nomskih strokovnjakov v okvi- ru projekta SEV »Kompleksna izraba lesne surovine«. Sestanka so se udeležile delega- cije Bolgarije, Sovjetske zveze, Češkoslovaš­ ke, Poljske, Nemške demokratične republi- ke in Jugoslavije (M. Lipoglavšek). Na sestan- ku srno se dogovorili o podrobnem progra- mu skupnih raziskav na temo »Ergonomske zahteve za delovne postopke in delovna sredstva, ter metode njihovega ugotavljanja« . Prav tako smo se dogovorili o metodiki raz- iskav. Za oboje je predlog pripravil koordi- nator raziskav, sovjetski inštitut CNIME. Na sestanku smo izmenjali tudi informacije o do- sedanjem delu na področju ergonomije, ozi- roma, kako so v posameznih državah upora- bili metodiko ergonomskega preizkušanja strojev, ki smo jo izdelali v prejšnjem petlet- nem obdobju. V času od 1981-1983 je bila na- mreč v omenjenem raziskovalnem projektu SEV tudi že raziskovalna tema »Varnostne in ergonomske zahteve za stroje in naprave pri pridobivanju lesa ter metode njihovega oce- njevanja«. Leta 1983 je kot rezultat skupnega dela nastalo poročilo, ki vsebuje najrazličnej­ še ergonomske zahteve in metode njihovega ocenjevanja. V času od 1986-1988 pa naj bi nastali poleg enotnih metod ocenjevanja tudi enotni kriteriji za ergonomsko sprejemljivost delovnih postopkov in delovnih sredstev v gozdarstvu, predvsem pri pridobivanju lesa. Zbrali naj bi vse varnostne normative in predpise posameznih dežel SEV, pa tudi drugih dežel in ISO in skušali najti osnovo za skupne normative varnostnih zahtev. Na kon- cu naj bi nastali standardi SEV o metodah in kriterijih ocenjevanja (testiranja) postopkov in strojev. V tem času naj bi tudi našli metodo za kompleksno ocenjevanje dela· oz. strojev, ki bi morala upoštevati različno pomembnost posameznih ergonomskih zahtev. Po tem, kar je doslej znanega, imajo dežele SEV zelo podrobno izdelane varnostne normative, vendar so neenotni. Ker pa dežele stroje med seboj izmenjujejo, potrebujejo enotne kriterije za njihovo ergonomsko oceno. Za primerjavo povejmo, da mora npr. v Sovjetski zvezi traktor ali kak drug delovni stroj v goz- darstvu izpolniti kar 64 er'gonomskih zahtev, predno ga lahko uporabljajo. Delo okrog pri- prave skupnih osnov so si dežele razdelile. Jugoslavija je skupaj s Poljsko prevzela ob- delavo motornih verižnih žag, saj že itak pri- pravljamo predloge novih JUS standardov za testiranje motor k in tehnične normative za nji- hovo uporabo. Sestanek je bil v 80. letih že tretji sestanek skupine strokovnjakov za er- gonomijo SEV. Po programu projekta SEV sta do konca leta 1988 predvidena še dva (DOR in ZSSR) za uskladitev stališč o skupnih nor- mativih in predpisih. Zagotovo so taki sestan- ki koristni za medsebojno spoznavanje me- tod in rezultatov ergonomskih raziskav. M. Lipoglavšek OXF.: 36/37:945.24 Celovški velesejem 1986 B. Košir, M Medved* Minil je komaj dober mesec od velike mednarodne gozdarske prireditve INTER- FORST 86, že nas je, od ll. do 13. avgusta, s svojim gozdarskim programom vabil celov- ški velesejem. Gozdarski vsebini so bili po- leg sejma namenjeni le trije dnevi, saj pred- stavljata posvetovanje in ekskurzija le del bogate sejemske ponudbe. Po količini goz- darske opreme in mehanizacije se celovški velesejem ne more primerjati z veliko večjim in specializiranim sejmom v Munchnu. Kljub temu je za nas pomemben, ker si ga lahko og- leda veliko naših ljudi in prikazani so stroji, katerih uporaba je po večini primerna tudi za na[;e pogoje dela. Ta tradicionalna prireditev, 35. po vrsti, je bila letos za nas še posebej zanimiva. Na spremljajočih prireditvah, simpoziju in na ekskurziji, je bila obravnavana tema z naslo- vom >>Proizvodnja lesa v planinskem področ­ ju, primerna za gozdove in za tržišče« . Posve- tovanje je z referatom »Tržne perspektive gozdnih proizvodov« otvoril Kit Prins, član Timber Section ECE, FAO. Nakazal je gene- ralne trende v porabi in ponudbi lesa na ev- ropskem trgu. Švicar, dr. Ernst-Peter Grieder, je govoril o zahtevah družbe v odnosu do proizvodnje le- sa. Do nedavnega sta proizvodnja lesa in do- hodek iz gozda igrala glavno vlogo. Danes se že 40- 50 % gozdne površine Švice ne koristi redno, z namenom izkoriščanja zaščitnih vlog go~da . Poudaril Je, da se morajo močno zm::mjšati imisije, povečati odpiranja gozdov in reducirati divjad. Vseh vlaganj v gozdove, *mag. B. K., Inštitut za gozdno in lesno gospodar- stvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU. M, M., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU. 367 ki so stvar celotne družbe, pa gozdarji ne bo- do zmogli sami, zato bo moral parlament predvideti dodatne finančne pomoči. Prof. Anton Trzesniowski je pripravil pre- davanje »Gozdarska t~hnika v planinskem področju«. V gozdarstvo vedno bolj prodira avtomatizacija proizvodnih procesov, kljub temu pa bo težko prodrla tudi v gorski gozd. Po obdobju ekspanzije gradnje vlak in upo- rabe traktorjev se je tudi vA vstriji pričela re- nesansa uporabe različnih načinov žičničar­ skega spravila. Poudaril je, da stroji povzro- čajo največje škode v gozdovih tam, kjer de- lajo na meji svojih zmožnosti. Obseg škod pa velikokrat močno povečajo upravljalci stro- jev. Trzesniowski pravi, da so v gorskih goz- dovih še vedno potrebni konji. Na drugi stra- ni pa je pri traktorjih potrebno vedno več uporabljati radijsko vodene vitle in zaradi zmanjšanja poškodb tal nizkotlačne gume. Na koncu svojega predavanja je poudaril, da bo samo investicija v boljše znanje vseh, ki delajo z gozdom, lahko dala boljše gozdove in nam odprla svetlejšo perspektivo. Zadnji referat je imel dr. Jozef Spork z na- slovom »Proizvodnja lesa z vidika ekonomike podjetja«. Rdeča nit njegovega predavanja je bila v dilemi, kaj je kratkoročno zadovoljivo za podjetje, a da dolgoročno gledano ni škodljivo za gozd. Med tema dvema pogoje- ma za uspešno delo gozdarjev pa se je po- trebno prilagajati zahtevam ekosistema goz- da, pogojem tržišča in različnim načinom go- spodarj~r.:~ja z gozdom. ' Na posverovanju je sodelovalo tudi nekaj koreferentov, med katerimi je bil tudi direk- tor Gozdnega gospodarst.:sffi Slovenj Gradec Hubert Dolinšek. Vse navzoče je pozdravil tudi dr. Dušan Mlinšek. Sejemski razstavni del gozdarske mehani- zacije in opreme je bil precej raztresen po sejemskem prostoru. Kmalu ob vhodu so bile razstavljene nakladalne naprave Fiskars in nekaj kamionov za prevoz lesa. Pozornost so zbujali traktorji Fendt. ki imajo kabino pove- zano s hidravličnirni teleskopskimi ročicami, s pomočjo katerih se lahko kabina dvigne od motorja. To pa omogoča hitro popravilo in tu- di olajšuje vzdrževanje. Na enem od teh trak- torjev je bil vitel z bobni montiran spredaj in vrvi speljane pod traktorjem do škripcev nad naletno desko. Kot zanimivost lahko ome- nimo tudi Renaultove traktorje, ki sicer niso bili opremljeni za gozdarstvo, ampak so pro- izvajalci pokazali, kaj pomeni vrhunsko, es- 368 tetsko in ergonomsko oblikovanje strojev za profesionalno rabo. Prisotni so bili že tudi stalni spremljevalci sejmov Timberjack, lwafuji, Mercedes. Na sejmu smo tudi lahko videli bogato ponudbo raznih plastičnih tra- kov, zank in vrvi, namenjenih za gozdarstvo. Italijani pa so pokazali svojo izvedbo plastič­ ne drče za spravilo drobnega lesa v redče­ njih letvenjakov. Različni proizvajalci so pokazali več tipov žičnih naprav, med katerimi so bile tudi pra- ve novosti, kot npr. Holzknechtov teleskopski vitel, Voest-Alpine z dvema tipoma več­ bobenskih žerjavov s stolpi, Debriacher Ma- schinenbau z nekoliko okornim in grobo iz- delanim DKS-3 in drugi. Iz žičničarskega vi- dika je bila zanimivejša ekskurzija, kjer srno poleg videza lahko ocenjevali tudi delovanje nekaterih modelov. Strokovna ekskurzija je bila vzorno organi- zirana. V lepem sončnem vremenu smo si v gozdičku blizu Celovca ogledali 18 strokov- nih prikazov delovnih strojev in delovnih me- tod v gozdarstvu. Problem sečnje in izdelave drobnega drevja pri redčenjih sestoje v še vedno navdi- huje oblikovalce delovnih metod, ki še na- prej iščejo načine za optirniranje dejavnikov: učinek- varnost pri delu -delovna obreme- nitev- organizacija dela. Vrsta razlogov je, zaradi katerih je priporočljivo drevo med kleščen jem (kleščenje predstavlja daleč naj- večji delež porabljenega časa in obremeni- tev delavca) nekoliko dvigniti v takšen polo- žaj, da lahko ostane hrbtenica delavca med delom v čimbolj pokončnem položaJU. · Na sosednjih točkah so pokazali strojno od- stranjevanje suhih vej pri stoječih drevesih, uporabo različnih traktorskih priključkov za cepljenje in izdelavo prostorninskega lesa in sekancev ter novo verigo za motorno žago s posebej trdo ostrino na rezilnih zobeh. Pot ekskurzije je nato vodila mimo postav- nega konja, ki je opozarjal, da v hribovitih predelih čas takšnega načina premikanja le- sa še ni minil, do primera spravila lesa s trak- tor). Traktorskih vitlov, ki ne bi bili na daljin- sko vodenje, nismo videli in upamo lahko le to, da so se sejma in ekskurzije udeležili tudi predstavniki naše strojne industrije, ki proiz- vaja traktorske vitle. Spoznanje, da postajajo drevesa vedno redkejša celo v gozdu, vodi tudi gozdarje k uporabi različnih pripomočkov za zaščito mladih drevesc, pa tudi debelejših dreves v primerih, ko jih ogroža spravilo sortimentov. Japonski mali zgibruk IWAFUJI- T lO pn spravilu v hrib ( + 25 %) (foto M. Medved) Univerzalni voziček za žično spravilo lesa (foto M. Medved) Novost med žičnicami je Holzl