Katollšk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po pošti za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za cetert leta 1 gld. 15 kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Teča) XXIII. V Ljubljani 16. grudna 1870. I Ani 50. Sv. misijon. i. Milonti se čas odpira, Ljudstvo se k mis'jonu zbira, O kak' moli in zdihuje, Svoje grehe objokuje: Milost, milost, Oče Večni! Milost ljudstvu grešnemu! 2. Grešnika pregreha peče, K svetemu mis'jonu teoe; Ga beseda Božja gane, Kliče v Kristusove rane: Milost. Kristus! mu dodeli, Milost, milost grešniku! 3. Terdovraten dolge leta, Zdaj po bolj Sanje obeta , Glas k pokori zdaj posluša, Poravnati vse poskuša: Milost, sveti Duh! mu skaži, Milost, milost grešniku! 4. Jasno grešnik je spregledal, Se pregreham odpovedal j Greha zginja že bolezen, Vnema Božja se ljubezen: Milost Oče, Sin, Duh Sveti! Si dodelil grešniku. 5. O Marija, serčna Mati! Zdaj se nam več ne bo bati; Ti si milost nam sprosila, Božja kri je nas omila: Hvaljen za mis'jon, Bog Večni! Hvaljen , hvaljen vekomaj ! Kar sveto je, psaj nikar, Da te kje Gospod ne vdar'! Velikrat slišimo, da prederzni ljudje s cerkvenimi rečmi, šegami, s svetniki in s samim neskončnim Bogom prešerno norčujejo, ali celo skrunljivo in bogokletno go-vorč. Kako nevarno je to, se je brez števila krati že poterdilo in naj pojasni tudi resnična dogodba. V knjigi: „Življenje svetnikov in svetnic Božjih," ki ga daje na svitlo družba sv. Mohora, se bere: „Po-sebno znan med keršanskim svetom je sv. Blaža blagoslov. Duhoven derži vernemu dve goreči, po posebnem obredu blagoslovljeni sveči križema krog vratu, ter moli: Po priprošnji sv. Blaža, škofa in mučenca, te reši in obvaruj Gospod slednjega zlega in bolečine v gerlu — v imenu Očeta in Sina in sv. Duha. Amen." — Pristavlja tudi, da že greŠki zdravnik Aecij v 6. stoletji je omenil to keršansko navado. — Očitno v besedah blagoslova ni druzega kakor prošnja sv. Cerkve, da bi Bog obvaroval ali otel človeka neznanih bolezen v vratu. Zalibog pa, da ni brez ljudi, ki radi zaničujejo in za-aramujejo lepe obrede sv. Cerkve!*) Leta 1859, 3. svečana gre množica vernih iz okolice kamniške v cerkev čč. oo. frančiškanov se vdeležit omenjenega blagoslova sv. Blaža. Kavno takrat sedi prileten mož v neki kerčmi Homške lokalije, gleda skoz okno verne, ki so šli v Kamnik, in zaničljivo nekako to in takole govori: „Pač nespametni ti bedaki, da tako dero po žegen sv. Blaža! Kaj neki jim bo koristil nedolžni žegen sv. Blaža V.." Derže kosec pečeake v roki govori dalje nespametnež: „Meni pa je ljubši ta pečenka kot sto žegnov sv. Blaža, in več mi bo koristila kot vsem unim žegen sv. Blaža." Mož hoče vžiti zalogljej, toda — kosec mu obtiči v gerlu in noče naprej, -- v trenutku je bil merlič. Vse prizadevanje pričujočih rešiti nesrečnega strašne neprevidene smerti bilo je zastonj. Zadavil se je s tistim kosčekom, ki mu je bil več vreden od blagoslova sv. Blaža. **) In vi, ki dan za dnevom gerdite po svojih umazanih časopisih sv. Cerkev, njenega vidnega poglavarja, njene svetnike, njene šege in obrede: mislite, da bote vi odšli pravični roki Božji V Naj bi si slehern bogokletnež z debelimi čerkami zapisal v spomin besede: Kar sveto je, psu j nikar, Da te kje Gospod ne vdar'! Ivan Zamik, učitelj. Mere časnike si naročimo r novem letu? Naša doba bi se po pravici smela imenovati časniška doba, ker jih v raznih jezikih izhaja brez števila, vsaka vednost in umetnost ima svoje časnike, vsaka stranka in družba si iše in preskerbi primernih pisalcev in spisov; učeni in priprosti, mladi deček in sivi starček, verni kristjan in mavtarski opičar po časnikih sega in si iše v njih dožeiene dušne hrane. Ne šesta, perva velika moč je časništvo mnogim ljudem, ker ima nezmeren Ravno undan je imel Tagblatt spis , ki v stupidni butoglavosti vse preseže ter celo tega ne razume ali noče razumeti, zakaj da katoličani svetnike na pomoč kličejo, pri čemur je ravno tndi na sv. Blaža lopato blata vergel. Celi spis kaže, da njegov kovač — kdor koli — še tega ne zna, kar bi se imenovalo .,abeceda" katoliškega katekizma. Toda za tagblattarje je vse dobro, da je le zoper njih lastno mater — Cerkev. Vr. **) Kje so bili neki takrat tisti ,,natorni pomoč'a,u ki pravi Tag-blattov skrunivec svetnikov, da so tako blizo? — Kakor Bog bogokletnika včasi v trenutku vdari, tako pa tudi dostikrat kar v trenutku pomoč podeli, ki je noben natorni pomočnik ska-zati ne more, — podeli jo mnogokrat prav na prošnjo Marije ali kacega svetnika, ki ga človek v sili na pomoč pokliče. Vr. vpliv do posameznih in do vse človeške družbe; kajti veliko veliko jih kmalo tako misli in Čuti, kakor bere v svojih časnikih, in ker to tudi drugim naznanuje, in d: ugi spet sami take spise ber6, je vsa družba vedoma ali nevedoma pod žezlom te oblasti, iz ktere izvira očitno mnenje, ki kmalo človeka dobi na svojo stran, boli si dobro ali slabo. Ako velja od tovaršije pregovor: ,,Povej mi, s kom se pečaš, in ti bom povedal, kakšen si." velja dan danes ravno to od čitanja časnikov. Ka-k ršne časnike bereš , takošen si več ali manj že sam, aii boš ob kratkem. To velja vsim, dobrim in slabim, iiur bolj pa mladim, v kterih se še ne vterjeni značaj in mehko serce hitr j in globoko vtisne resnica ali laž, dobro ali malopridno. kar bere v časnikih. Kes, lepa pr .vica je svoboda tiska, da se smo in more hitro širiti vednost, in omika: pa je tudi nevaren dar, ki prinese mvogim nar veči nesrečo; kajti ako čez vojnice skoči, i i. zunaj prave poti resnice in pravice trosi laži in zvija« e, stori več hudega kot meč in kuga, je nevaren kakor otroku ojster mož, slehernemu, ki ni v vsakem oziru značajen in zveden: pač se sme reči, da nar več aiu?de in spridenosti v vsakdanji družini in med celimi II rodi izvira iz slabega tiska; da slabi časniki so vsim omika-iim narodom glave zmedli iu serce okužili, da se f. .kor pri babilonskem iurnu komaj med seboj razumejo, k- r nasprotniki imenujejo černo-belo, belo-čern >, pravico-kr.vico, krivico-laž: ne razumevajo se več nasprotne-stranke ne v verskem, ne v narodnem, ne v političnem oziru, ker je slabi tisk napčne pojme (zapopadke) zmislil in jih sv »jim bralcem vcepil, da se navadni človek mora bati pomenkovati se z ljudmi nasprotne stranke, ker ve, da imajo vse druge misli in zauraene v verskih in narodnih zadevah. Zato se nikoli no more do3ti svariti pred tiin spridenim kvasom novega iarizejstva, in slehernemu kristjanu je sveta dolžnost, da ne le sebe varujete go-b- ve bolezui slabih časnikov, temuč da tudi razširja dojre, poducljive, keršanske časnike, ki ne žalijo ne vere ne narodnosti, tudi sicer ne resnice in ne pravice, h »-prot pa odsvetuje garjevo bolezen naše dobe —slabe t snike, ki glavo motijo, serce spridijo, resnico in lju-»j.'Z-'n teptajo. Dokler tega ne bo, bo malo izdalo vse t: u_ro - cerkev m š-.la, domača izreja in dobri zgledi, ker vso to zdiavo hrano spridi strup slabih časnikov, in z'a->ti višji ali tako imen »vani olikani stanovi, ki po taki kugi segajo, ae zmiraj globokeje v spačenost po-gremjt-jo. Ako jo* kaka družba potrebna in koristna, bi bila to r'.t »vo družba zoper sla'»e časnike, v kteri bi si po--te.ii kri-tjai.i besedo in roko dali, du nikakor ne bo.io po i ji r a. i iist v, ki jim skruuijo naj dražji svetinje, vero III narodnost, ki grešijo z<»per resnico in ljubezen. Združena m č vcrlih katoličanov bi kmalo ua cedil > djala žii »vske in mavtarske sp;se, ki si s pisanjem laži in j-ovražljivoiti zoper cerkev mavhe polnijo ali pa svojo zop -rversko strast pasejo, in zat rla bi njih vpliv. Ker vsak sam za se ne pozna dovelj različnih listov, in ravno uovo leto pred vratmi, se nam ne zdi od več, a-io li--ktere po njih značaji kratko z.tznamvamo, ter jih j riporočaiuo ali o -svetujemo. Med domačimi listi so dovolj in dobro znane i:aše lnnogozaslužene „Novice" in „Da-nicatoraj o teh listih ne bom govoril, le to rečem, tiu noben Slovenec ne more njihovega branja opušati, kourir j«? le malo mar domača olika in povzdiga našega naroda \ vsakem dobrem oziru. — Tudi „Učitelski Tovarš" dobro izveršuje svojo tehtno in težavno nalogo: de'a za šolo, pa tudi za cerkev in narodnost; sej brez tih dveh podlag šola ne more napredovati, še menj pa more biti v omiko in osrečenje ljudstva. „Besednik" se še dovelj pošteno derži, dasiravno bi bilo nekterim povestim želeti nekoliko več krepkosti in kreposti. — „Slov. Narod" je v narodnem oziru izversten in ne-prestrašen za domačo politiko, in poslednji čas je tudi v cerkvenem oziru nekoliko bolj previden, želeli bi pa, da bi se on popolnoma določil za slovensko prislovico: „za vero, dom in cesarja;" in le potem, ako pokaže, da je vera več in sveteji kot narodnost, bo njegov obstanek bolj gotov, in se bo smel naravnost in sploh priporočati. Med domačimi nemškimi listi sedaj pač nobenega ne smemo in ne moremo priporočati. Stara „Laibacherca" se mora ravnati, kakor veter pride; zato pri vsi svoji starosti nima še terdnega značaja, ali saj kaj prida ne, ter ni ne cerkvi ne narodu dovelj pravična. *) — Umazani „Tagblatt" pa ne pobira le laži in škandalov iz vsih kotov , temuč naravnost napada verske resnice in narodne pravice. Noben katoličan in Slovenec ne sme in z dobro vestjo ne more podpirati kacega brezsramotnega šeškarja , ki ima veselje dražiti in žaliti vero in narodnost, kakor neznačajen malopridnež, ki hudobno in pre-derzno kamnje luča v domači vert in pa v svojo mater. Kavno take baže so marsikteri vnanji nemški časniki, n. pr. stara in nova „Presse," ,,Tagespost" id., ki tudi bolj mavtarstvo zagovarjajo kakor pa katoliško reč, ter so narodom slovanskim enako malo pravični. Zato je pregrešno in velike graje vredno, da tudi sicer poštene in keršanske hiše imajo le liste take baže, ki njih same zasramujejo in jim polagoma tudi svojega raalovrednega duha vdihnejo za drag denar, s kterim lih podpirajo. Brez pravega značaja je tudi tista pri nas jako razširjena .,Gemeindezeitung," ki ni vredna , da bi človek čas z njo zgubljal, še menj, da bi denar za njo dajal. Podobna je tisti juhi, v ktero so se nekdaj ostanki vsih jedi v eno posodo skupaj metali in beračem dajali. — „Zukunft in Politik" ste čversti v narodnem oziru in slovanstvu pravični, niste pa tako hvale vredni v cerkvenih rečeh. — Se celo sicer katoliški „Volksfreund" se je preveč navzel liberalizma in centralizma ter je s tiin sebi in dobri reči škodoval. „Vaterland" je med večimi dunajskimi časniki izversten v političnem in cerkvenem oziru; ker je pravičen vsem narodom, tudi Slovanom, in skoz in skoz v katoliškem duhu vredovan se nepre-strašeno poganja za federalistično politiko, ki edina more Avstrijo oteti in osrečiti. Zato se ta po zapopadku silno bvgati časnik ne more dovelj priporočiti; kajti le njegovi principi nas morejo spet nazaj pripeljati iz napčne nevarne p ti, na ktero nas je zapeljal lažnjivi liberalizem in centralizem. „(Jrazer Volksblatt' in „Tiroler-Stimmen" pa nista tako bogatega obsežka; kakor drugi veči časniki. ,,Wie-ner Kirchenzeitung" je še vedno izversten cerkveni list in se možato ter neprestrašeno vojskuje zoper nejevero in hinavšino na cerkvenem in politionem polju, ter do-naša vsak teden dve poli bogate in pridno izbirane tva-riue. - Na časnike vnanjih deržav in druzih jezikov se danes ne bomo ozirali, ker bi taki utegnili med nami menj bralcev imeti, le omenjena naj bode dobro znana in izverstna laška ,,Unita cattolica.4' —a — IPgleti po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Zastran raisvitljevanja po mestu ob nedeljah zjutraj je imela Danica v 47. listu vprašanje do mestnih očetov. Nismo vedili takrat, da so bili ravno nekoliko poprej gg. mestni fajmoštri prošnjo oddali mestni gosposki v tem oziru, kakor je bila želja v Danici izrečena, in s priznanjem se mora reči, da že dva dni po oddani prošnji je bilo mesto v jutro raz-svitljeno. *} V mnrsikterih spisih ni bila Cerkvi našega naroda nič manj sovražljiva kakor Tagblatt. Vr. Vabilo na naročbo. Dolgo že čutimo živo potrebo, da bi izhajal za našo slovensko mladino poseben list, kakoršnega smo im eli v nekdanjem „Vedežu ki je pervi razširjal koristne nauke med našo slovensko mladost. Otroci, ki so brali nekdanji „Vedež," so zdaj odrasli možje, kterih mnogo se odlikuje tudi na slovstvenem polji, a slovenski rarod stoji med pervimi izobraženimi nare di v našem cesarstvu. Da bi tedaj naši slovenski otroci imeli zopet svoj časopis v poduk in zabavo, namenil sem se o novem letu izdajati ilustriran časopis za našo slovensko mladino pod naslovom Vertec *) ki bo donašal v prijetni mnogoverstnosti: povestice podučnega in zabavnega zaderžanja, zgodovinske, priro d opisne in natoroznanske spise, pravljice, basni, zastavice, rebuse, številne naloge, otročje igre, pesmi, in kolikor bode mogoče tudi muzikalne priloge. Ako pomislimo, da slovenski otroci radi bero, pa da ravno od naše mladine zavisi bolja in vcseleja prihodnost naše domovine, priznali bodo radi vsi slovanski rodoljubi, da je zdravega in tečnega berila našej mla dini neobhodno potreba, da me bodo gmotno in duševno pri težavnem mojem podvzetji radi podpirali. Vertec bo izhajal za zdaj le enkrat v mesecu in sicer 1. dne vsacega meseca na celej poli z najmanj dvema ali tremi podobami. Ako se pa število naročnikov toliko namnoži, da mi bode mogoče list izdajati dva krat v mesecu, rad bodem to storil pozneje. Naročnina mu je za celo leto 2 gl. 40 kr., za pol leta 1 gl. 20 kr.; po pošti pa za celo leto 2 gl. GO kr., za pol leta 1 gl. 3U kr. Naročnina naj se naprej pošilja pod naslovom: Ivan Tomšič, učitelj, kapuc, predmestje štev. 52 v Ljubljani (Laibach). Najceneje se naročnina pošlje po poštnih nakaznicah, ki se dobe za 5 kr pri vsakej pošti. Prosim, naj bi tudi drugi slov. časopisi to vabilo blagovoljno vzeli v svoje predele Ivan Tomšič, učitelj na c. k. vadnici. Z fjiorenskesa. (A. Vojska laži-liberalizmu, raz- širjajmo pravo ■ jiko!) — Obilno se piše in toži, da sedanji čas je so v ranljiv sv. veri in pobožnemu življenju. Zares menda ni kmal: peklenski zmaj tako široko svojega žrela odpiral ter toliko pa tako zvitih, sleparskih in prederznih vragov na svet spušal, kakor današnje dni; pa tega ne bom popisoval, ker se sicer že t- likrat sliši, temuč prestopiti bom skusil k pomočkom in zdravilu zoper bolezni in kužljivosti, kar jih rodi naša doba med nekt rimi rečmi, ki se zamorejo napredek imenovati. Vedno rohnenje hudobnih časnikov zoper vero, cerkev in duhovne je osmodilo in okužilo sedanji čas večino oinikancev, kteri take reči veči del željno bero, pa jim navadno tudi {»olj verjamejo, kakor sv. evangeliju in pridigam, ako že kterikrat ktero slišijo. Po takem branji so zgubili vero ter postali naj pred mlačni kristjani, potem pa celo nasprotniki božjih reči in zaniče-vavci sv. vere. Po zgledu takih revežev se ravnajo drugi puhloglavci, ki imajo ž njimi opraviti, ali kteri lažnjivo mislijo, da je pohujšljivo življenje in surovo vedenje proti cerkvi in veri gotovo znamnje omike in gospošine. •) Dobro pomnimo ».Vedeža," ki je mladim in -tariin služil v poduk in razvedrilo, torej vošimo in serčno želimo, da bi ..Vertec" stopil v njf-gove stopinje in pa v toliko poj.olniši razmeri, kolikor smo od tist<-ga č&^a že napredovali, posebno pa da bi ljubo mladino našo v nravni čverstosti ol i koval. Vr. Lulika brezbožnosti se je torej med omiko in oliko rodila in odtod se zaseja med prosto ljudstvo; priča te resnice so kraji, po kterih kaj več brezbožne olikanosti gospoduje, n. pr. velik del po mestih, po mnozih fabr«-kali, pri mnogih členih vradnij itd. Slovenski narod je katoliški veri zvest ostal o naj hujših viharjih in nevarnostih. Premagal je okrutnost turških napadov in ravno s turških časov ima gotovo lepo trumo muČencev, ki so za vero kri prelili in zda; pred obličjem Božjim zanj molijo in stanovitnosti prosijo. O Lutrovih zmotah so odpadali mestnjani, grajšaki in ple-menitaši ter so sejali krivo vero tudi med okoličane in podložne, da je bila sveta katoliška vera v veliki lo-varnosti. Ali Bog je hotel Slovencem predragi zaklad svete vere čist in neoskrunjen ohraniti, zato je navdihnil in vnel tadanjega škofa Tomaža Hrena (('hr«"»n>t da je nastopil apostoljsko popotvanje po mestih in deželi ter je s pomočjo gorečih dušnih pastirjev vse zmotene ov-čice k pravi čedi pripeljal, in tako je postal drugi apo-stelj kranjske dežele, ker ji je otei biser svete katol. vere. Takrat se je širila pa tista kriva vera, ki je bila sicer silo sovražljiva katoliški resnici, pa imela je še precej keršanskega jedra v sebi: danes se pa širi po-popolna vnemarnost in celo nevera, ki taji Botra in od Boga razodete resnice ter zasmehuje in zaničuje v*c božje in cerkvene reči. Ali b"mo v mnogoterih nevarnostih kimali, spali ali pa roke križem deržali ter mirne gledali, ako bi ljuti volk med verne ovčice se plazil in jih klal in mesaril? Bog nas varuj take grešne zložno-sti ali boječnosti: kako bi zamogli odgovor dajati Pastirju vsih pastirjev? — Toraj na noge zoper zmote in poša-tnosti laži-liberalizma! Ne dremajmo in no spimo, temuč delajmo po zgledu apostoljskega Tomaža Hrena, in Bog nam bo po prošnjah brezmadežne Device pa sv. apostolov naših Ilermagora in Fortunata gotovo dodeld pomoč zouer greh in zmote. — ( e pa hočemo vspešno in srečno laži-liberaiiz^m ali prostomiselstvo pobijati, moramo biti v sercu prepričani, da je ta spaka prava kužljiva zalega. To pte-pričanje ima današnje dni pač lahk » vsak, ki nekoliko premišljuje, kaj se po širokem svetu g- di, odkod "se to izvira in kamo meri. Prevrati in kervavi punti na strašne grozovit« -t;, vnebovpijoče krivice in prav peklenske divjačnosti, k* re so se godile po Francoskem fr -e zdaj g« ep kdor se mu noče ustavljati in njegovih krivic zavr«n'-ati, on zlo greši; kdor ga boža in čehlj;i, je odpadnik: kdor bi njegove napake celo podpiral ali iz boječnosti, časti, ali zavolj kruhka, je iškarjot. Prepričanje v hudobii laži-liberalizma moramo toraj imeti, ako ga h'četno srečno zavračati , ker le tako prepričanje nas bo v nemalo za boj ter nam dajalo serčnost in pogum, ročr st, znajdenost pa nevsahljivo moč v vojski zoper Božjega sovražnika. Ali s kakovim orožjem bodemo spake tega sovraea pobijali ? Ce liberalizem ali prostomiselno>t bliže in natančneje ogledujemo, zapazimo, da šari, baha, se zvera in šopiri kakor štempiharski O dijat, dokler ni Davida s kremenom na frači, ki mu čelo zadene in zavest vzame, da prevzetni hrust na tla tele bi. Mori ven tak kremen in pravi kij laži liberalizmu je ostri meč resnice. Opira se namreč ta Golijat samo na zunanji lišp, slepljenje oči in uma, na zvijače, goljufijo in laž, prav kakor satan, ki je oče njegov, lažnik od začetka. 8 početka je namreč vselej in povsod sladak in gladek, priliznjen, vabljiv in prikupljiv, kaže se sperva v angelski prijetnosti in lepoti, v blišobi omike in olike, v laži prostosti in enakosti, ljudomilosti itd. Kakor hitro pa je dobil moč v kaki deželi, potem gorje vsim tistim, ki predenj ne padejo in ga ne molijo! To nam pričajo grozovitne zgodbe o francoskih puniih in že tudi sedanje počenjanje nekterih zanikar-nežev na južnem Francoskem, ki celo med strašno vojsko ne morejo zakrivati svoje togote do jezuitov in sploh duhovstva. Kavno to priča nesrečno Spanjsko, Laško itd., da ne govorim o množili nadlogah naše Avstrije. Ker je laži-liberalizem ves hinavsk, sleparsk in goljufen, zato se boji resnice kakor sova luči. Kavno zato pa tudi hitro hitro lajajo in tulijo, obrekujejo in z blatom ome-tujejo laži-liberalci in vsi v njih službi stoječi časniki vse govornike in pisatelje, ki jim šemo hinavšine z obraza vlečejo, resnico uče ter njih laži in zvijače razodevajo. To rohnenje , zasmehovanje in psovanje ima najpred ljudi od razodete resnice oberniti, tedaj jih zopet slepiti in goljufati, potem prestrašiti vsakega, da ne bi še kaj zoper liberalizem pisal ali govoril. Toda serčen vojak se ne boji ropota, krika in vika, tako tudi nasprotnik laži-liberalizma, prepričan po večletnih skušnjah, da tisti, kogar liberaluški ljudjč in Časniki povzdigujejo in bvafisajo, je veči del odpadnik; kogar pa grajajo in po blatu mečejo, je skorej zanesljivo možak poštenjak, zlata in časti vreden. Ne bojmo se torej, ampak brez strahu prižigajmo luč in baklo resnice, ter podirajmo in tergajmo zanjke in mreže, ktere stavi dostikrat satan tudi slovenskemu ljudstvu. Vse verske resnice in častitljive stare cerkvene šege in navade, ktere zdaj prostomišljaki zasmehujejo, zaničujejo in taptajo, razlagajmo in vterjujmo ljudstvu z mirno besedo, hladno kervjo ter previdno in modro pa tehtno, določno, ne-overžljivo in otipljivo: vse ugovore pa krepko ometujmo in uničujmo , da se bode resnica veličastno prikazovala kakor zlato solncc izza sivih oblakov. Ccrne namene in peklenske naklepe priseženega našega sovražnika bi pa menda naj zdatniše razgrinjali in dokazovali z živim opisovanjem strašnih nesreč, dušnih in telesnih, ktere je toliko hvalisani laži-liberalizem napravil po Francoskem in jih napravlja še na Spanjskem, Laškem in drugod. Resnica bo ljudstvo do živega prepričala in vnela zoper neversko zalego, da se ne bo dalo slepiti kakim vlačugarjein in stradovtom, pa tudi ne marsi-kakim bradačem surovim ali olikanim vekačem, kteri se nahajajo po svetu. Kdor verske resnice in cerkvene šege tako razsvitljuje in uterjujc, posnema zgled sv. Očeta in gorečih škofov, ravna toraj v duhu cerkvenem in spolnuje svojo dolžnost. S čverstim podukom bode ljudstvo bolje, bodo njegovi zastopniki bolji, bodo torej dajane postave čedalje bolje in namesto cerkvi neprijaznih bodo Cerkvi prijazne nastopile. Postave delajo poslanci v deželnem in deržavnem zboru ; kakoršnega duha so toraj poslanci, tacega duha postave bodo delali; keršanski, narodni možje bodo skušali tudi postave v keršanskem duhu in narodu v korist dajati, ter se bodo branili z vso močjo cerkvi in ljudstvu sovražnih in nasprotnih ukazov in postav. Da bo vender ljudstvo to umelo, mora imeti vsaj nekaj politične zavednosti in omike, toraj mora se mu razložiti sedanja vlada, ki je vsa drugačna memo prejšnje. Za tak poduk bi bila neznano potrebna taka knjižica, ki bi razlagala priprosto in umevno vlado in djanje postav na vstavni podlagi današnjega časa. Po več iz-tisov bi se je med ljudi razdelilo, veljavniši in umniši možjč v vasi bi jo brali zase, pa tudi prijatlom in sosedom, težavnije in temnejše reči bi se jim razložile in pojasnile in znana bistrost slovenska bi se hitro zavedala in po svojem prepričanji delala in ravnala. Taka knjižica bila bi vzhajoče solnce slovenskemu narodu v oziru politične zavednosti in omike; dajte nam jo toraj prav kmalo!*) Za večo politično zavednost in omiko so posebno potrebni dobri časniki, kteri ljudstvo vedno bude, brav-cem politične razmere in okolišine, zamotanosti in težave pojasnujejo, vsako nevarnost že naprej naznanjajo ter o vsaki sili dobre svete, poduke in vodila dajo, zlasti že o volitvah in splošnjih deželnih ali narodovih potrebah. Vsaka veča vas potrebuje vsaj enega časnika, da ga veljavniši in umnejši možje o nedeljah in praznicih bero in se o branih rečeh pomenkvajo, pozneje se za-more ravno ta časnik v dragi vasi brati, ker bo ljudčm še tako vse novo kar bodo slišali. Tako branje dobrih reči bi marsikaj dobrega storilo; podpiralo potrebno edinost, zavednost bistrilo, množilo in širilo, pa tudi še nravnosti pomagalo ter marsikaj hudega in nerodnega odvračevalo in prav gotovo ljubezen, hvaležnost in po-koršino do tistih mož budilo, ki se za vero in dom bojujejo. Dobre časnike za branje po vaseh bi mogel duhoven ali kak drug dobroten človek sperva sam plačati, čez kaj časa pa bravci sami radi prikladajo ali jih cel6 čisto plačajo; naj se ne boji nobeden kakega darilca dati za stoterni sad, ki ga je od tod upati za narod na vse strani. Na noge tedaj za vse dobro! Duhoven.**) Z Gorenskega. — Proti koncu mesca novembra pridem po nekih opravkih v naš gorenski terg Kropo, ki je častitim bravcem „Danice4< gotovo še v dobrem spominu z mnogimi v poslednjih letih ondi obhajaniini cerkvenimi slovesnostmi. Pot me pripelje v bližnjo okolico ondotne farne cerkve ; ker pa gospoda, kterega sem iskal, ni bilo doma, se napotim naprej. Ljudje — ker je bilo v jutru — so hiteli ravnostno k sv. maši; tudi jest stopim v cerkev. Zadovoljno se začudim ko vkljub pozne jeseni vidim zbrano šolsko mladino pri sv. maši; še veliko bolj dopadljivo pa je bilo viditi in slišati, kako je verli gosp. učenik M. Z. s šolsko mladino na glas molil mašne molitve, in sicer tako, da so se pri vsih posameznih delih sv. maše strinjale z molitvami mašnika pri altarju. V. č. g. fajm. II. K. so opravljali šolarsko sv. mašo. Namenjen sem bil sicer le za trenutek postati; ali očitno povem, da ta nenavadni prizor me je bil prevzel tako, da sem ostal do konca pričujoč. — Našel sem sicer že večkrat, da so ljudje, in tudi šolarji molili med sv. mašo na glas roženkranc, taka lepa navada pa, kakor sem jo zapazil v Kropi, bila mi je Čisto nova in je tudi posneme vredna. — Po sv. masi sem potem še zvedil, da je novi krajni šolski svet kropniški sklenil, ker je bilo tačas jesensko vreme še precej prijetno in vgodno, da naj bo šolska mladina tako dolgo k sv. maši hodila, dokler ne pritisne huji mraz. Se vč, da taki sklepi dandanašnji niso ravno navadni, niso novo-šegni", ali kakor tako imenovana olikana gospoda *) Marsikaj dobrega ▼ tem oziru je spisal verli in učeni gospod J. Šuc, kakor: Koukordat, Cerkev, Šola" (kterih je še lep kupec), ,,Slovenci! snujte si katoliško-slovensko-politična društva," kar je bilo po večem tudi v Danici. Podučilen je Razlagov „Pravnik.u Čebašekov ,,Zlatomašnik" in „Nezmotljivostu; pod-uČljive so knjižice, ki jih daje katoliška družba in še dosti druzega. Toda gospodje pišejo in se terpinčijo, spisanih reči pa se vse preveč pusti červom v živež. Razširjajte bolj in se bo več pisalo. Vr. *') Kar je v opominu, se skorej bolje poda za zasebne pogovore. Vr. pravi: „niso moderni" ; — pa verli KropniČani se menda za tako „novo šego" ne brigajo, kakor se tudi o hvale vrednem g. učeniku sme reči, da ga čast, ker je postal okrajni šolski svetovavec, ni čisto nič prevzetnega storila; zakaj on spoznava svojo vero očitno, in se ne sramuje pred zbrano srenjo z otroci v cerkvi na glas moliti. Ne včm, ali bi storil dandanašnji to vsaki učitelj. Čast toraj, komur čast! — Pa to ni bilo še vse, kar sem ta dan naletel hvale in posneme vrednega. Pozneje prišel sem tudi v prijazno Kamnogorico. Slišal sem že prej, da so to jesen dobili Kamnogoričani iz dunajskega Novo-mesta od slo-večega zvonarja g. Ililzer-ja tri nove velike zvonove, ki verlo dobro in vbrano pojejo. In bila mi je prilika slišati ravno ta dan tudi kamnogoriške nove zvonove. Govoriti sem sicer včasih že slišal: čez fabrikat ljubljanske zvonarije ga ni, in čudil sem se takim govoricam, češ, kako bi to mogoče bilo, da bi tudi kje drugje kaj enacega narediti ne znali. Dan mojega bivanja v Kamnogorici me je prepričal, da g. Hilzer je verli zvonar; kdor tega ne verjame, naj gre kamnogoriške zvonove poslušat. Že sedaj sprelepo donijo; kadar pa se še malo utečejo , ali kakor naši ljudje pravijo, „izli-žejo," bodo brenčeče godli, da jih bo veselje slišati. Tako zvonilo je pač res čast za v. čast. g. fajmoštra in za celo farno srenjo. Slišali smo, da so bili Kamnogoričani svoje nove zvonove kaj slovesno sprejeli, in le čudimo se, da se ni dozdaj v kakem domačem časniku nič o tem spregovorilo. Sej taki prigodki so vender za fare častni, so zgodovinsko-znameniti, in služijo zraven tega tudi drugim v spodbudo. Naj dostavim pri tej priliki še nekaj. Znano je, da pred čelom kamnogorske farne cerkve (pred velikimi vratmi, na evangeljski strani) počiva v hladnem krilu domače zemlje slavni našega naroda voditelj rajni dr. Lovro Toman. Na kaj milo-prijetnem prostoru in pred obličjem velikanskih gorenskih snež-nikov so mu sorodniki in rojaki postlali grobno posteljico. Svesti smo si, da ta krajček bo slovenskemu narodu čezdalje bolj znamenit; čezdalje bolj ga bo čislal, cenil in brez dvombe tudi obiskoval ves jugoslovanski svet. Slišali smo, da naročen je pokojnemu ver-lemu narodovemu boritelju že grobni spominek; vender pa bo po našem mnenju grob sam vremenskim nevihtam preveč izpostavljen. Prav zelo bi bilo želeti, naj bi se nad celem grobom rajn. nepozabljivega Lovreta pozidala lopi enaka kapela; še lepšej pa bi se podalo, ako bi se celi cerkvi postavilo novo čelo, kakor je to n. pr. v št. Vidu zunaj Ljubljane, v Stari loki in morebiti še kje drugje. Ker bi zvonika ne bilo treba zidati, kakor je to izpeljano pri ravno omenjenih dveh cerkvah, ampak le samo lopo, bi strošek gotovo ne bil prevelik, čelo cerkve pa bi kaj tacega gotovo zelo zelo ozaljšalo, zlasti ako bi se delo kakemu umetnemu mojstru izročilo. Skozi srednjo stran te lope naj bi bil vhod v cerkev; — leva stran bi služila, kakor je menda ondotni prostor že dozdaj, v pokopališče slavne Tomanove rodbine — desna stran pak bi se lahko prihranila za pokopališče vv. čč. duhovščine. Če se ne motim, so rajni v. č. g. fajmošter, zlatomašnik Jem. Uršič tako že tudi blizo tam pokopani. — To pa sem omenil, se ve, le kot nasvet, ki bi se ne mara dal kdaj dobro spolniti, ko bodo Kamnogoričani malo pozabili obilne stroške, ki so jih imeli poslednje leta z olepšavo svoje cerkve, z napravo novih zvonov itd. Brez dvombe pa bi tudi vdova rajnega Lovreta in njegovi spoštovani sorodniki pri kaki taki stavbi po vsi moči segli sorojakom pod roko, da bi breme ne slonelo preveč le na enih ramah. — K sklepu pa naj še dostavimo: dokler bode vladal med Slovenci taki za čast Božjo in olepšavo cerkvi vneti duh, bo seme novo črnega liberaktva padalo po večjem le med ternje in na skalo, in le še se bo pital od strani protivnikov naših narod slovenski z novo skovano zabavljico, da sprevergel se je v „narod slovensko-tirolski." Ali take zabavi j ice Slovencem niso sramota, ampak v ponos, — v poštenje, da stavijo nas na stran naj hrabrejšemu avstrijskemu narodu, ki o času nevarnosti ne pozna str&ha, temuč ve za sredstva, kako se neprijatelji domovine gonijo v kozji rog! Rod. Podratitovski. Iz šent-Ruperta na Dolenskem, 9. grud. M. K. — Veliko se čuje, kako katoličani svojo vdanost naznanu-jejo Očetu vesoljnega keršanskega sveta. Povej, ljuba Danica, kako lepo in goreče tudi naši vis. čast. duhovni opominjajo verne, da naj molijo za sv. Očeta. Pervo adventno nedeljo po kerš. nauku so šli v veliki množici s procesijo na Veselo goro k sv. Frančišku in spet nazaj. Tudi se vsak dan po maši molijo primerne molitve in litanije. Ljudstvo in duhovstvo razodeva v molitvah enako sočutje do sv. Očeta. Goriški knez nadškof so 5. grud. razglasili po svoj i nadškotiji papežev okrožni list (encikliko) v dotičnem pastirskem listu in v ti priložnosti so častito duhovšiuo zopet na vse to opomnili, kar so priporočevali v poprejš-nem pastirskem listu, razposlanem 5. listop. t. 1. Veliko je med tim časom čast. duhovšina že storila svetemu Očetu v prid. Ljudstvo naše je povsod vdano rimskemu Prestolu, in grozno želi, da bi se od kake strani kdo oglasil, kteri bi papežu pomagal iz zadreg. Dobro ve verno ljudstvo, da bi bilo zgubljeno prosto občenje sv. Očeta z verniki in ž njih pastirji, ako bi pri tem ostalo, kar se je zgodilo z Rimom. Kako na ravnost potrebna pa jc ta prostost, to tudi dobro vč naše katoliško ljudstvo. Zraven tega mu je dobro znano , da na enake obljube se ni nič zanašati, kakor jo je očitno naredil italijanski minister Lanza leta 1S04 v parlamentu zbranem 15. grud, namreč: „V Rim se ne bo šlo nikdar s silo, zakaj hoteti s silo iti v pervaško mesto katoličanstva, to bi bila misel in početje vladarja grozoviteža, in divjega naroda." In glej! ravno tisti Lanza je zopet minister, in on, ki je tako govoril leta 1*04, ukaže leta 1M. Zares imajo sv. Oče pri nas kakor drugod zveste iu dobre otroke. Slišati je tudi, da nekteri izmed mladine so tih blagih misel, da se prihodnji predpust hočejo zderžati vsih veselic — ker pravijo, da sc ne spodobi, da bi sinovi in hčere po plesih (balovih) in veselicah hodili, kadar njih oče v ječi zdihujejo. Denar pa, ki ga sicer porabijo v veselice, hočejo sv. Očetu darovati — prav po Kristusovih besedah, da se veselimo z veselimi, — da pa žalujemo z žalostnimi. Mladenči, dc-kliči, posnemajte vsi taki lepi sklep! Iz Gorice. Prečastitemu g. dr. Janezu Hrastu, sem. vodju in prof. cerkv. zgodovine in cerkv. prava, je njih veličanstvo podelilo častno korarstvo, prečast. g. dr. Al. Zorn, prof. veroznanstva je postal častni c. k. dvorni kaplan. — V. č. o. Janez Stare, iz Jezusove družbe, gre iz Gorice v novovstanovljeno bivališe oo. jezuitov v Repnjah na Goren9kem. Iz Jlihvatikee piše 30. okt. G. J. Pavlin marsikaj, kar utegne mikati častite bralce. *) — Vino je tukaj iMilwaukee) silno drago, polič navadne sorte velja 2 gl., naj bolje sorte 6—10 gl. ^Mesto vina se tukaj pri jedi pije kava ali pa čaj (te). Ce kdo hoče v gostivnici jesti, m< ra naprej plačati, navadno 1 gld. ali 1 gld. 50 kr. Potem dobi pred se 3, 4 ali 5 jedi na enkrat brez juhe. Zdaj naj pa je, kolikor hoče in kar hoče, samo hitro mora jesti, počasno jesti je tukaj podoba lenobe in sramota. Tako imamo tukaj, kjer sem sedaj, gotovi čas zajesti. Jedi so dobre in jih je d o vel j ali silno hitro se mora jesti, sicer si lačen. Južina je v 10 minutah, večerja v 8, zajutrek v 6 minutah navadno pri kraji. Nekteri tako hitro jedč, da jim vroče prihaja, mojemu sosedu je celo pot po Čelu neki večer pritekel, tako se je revež trudil. Hiša, kjer sem sedaj, je blizo mesta Mihvauki, ki ima 70000 ljudi. Je v tej hiši blizo 2<"> študentov, kteri se uče za duhovni stan, nekteri so še majhni in mladi, drugi zopet so že priletni, kakor gorenski fajmoštri. Smo pa iz vseh krajev, iz vseh delov sveta; Avstrijcev je samo sedem, največ je Nemcev in Angležev, eden je celo od černega morja sem. Imamo pa v celi hiši eno samo peč, iz te peči so napeljane cevi v posamezne sobe, po teh cevih pa stopi vroč krop in greje, peči so nekako narejene, kakor pri železničnih mašinah. Sobe, v kterih po dnevi stanujemo, so strašno velike, tista, v kteri sem jaz, ima prostor za t>n—70 ljudi, pa si nismo na poti. Zraven hi>e je silno veliko jezero, mieigansko po imenu, kjer se včasih celo mejnika led naredi. Mraz je tukaj še enkrat huji kakor pri vas, vročina ravno tako. — Mesta silno hitro rastejo in ljudstvo skupaj suje . Tudi mesto Cikago. Pred 30 leti so bile tam samo 3 revne koče, sedaj je že tako mesto kakor 4 Gradci, ima3oo.iNM> ljudi, tudi nekaj Kranjcev; tako neki Kočevar, ki je pred 10 leti kupčeval z drobno kramo, sedaj pa ima premoženja za liJO.oOO gl. Neki Kranjec v Cikagi ima že blizo milijona premoženia. — Denar pa tudi nima take veljave, ko pri Vas. Tukaj je silno veliko ver; veliko, veliko ljudi neče nobene vere poznati, mnogi starši otrok v šole , kjer se keršanski nauk uči, pošiljati nikakor nočejo. Vera, menijo, premalo nese. (Torej v tem oziru tisti svoj zarod postavijo v nevarnost zastran zveličanja, kteri se v Ameriko preselijo. Vr.) — Pri železnici tukai ni nič zagrajenega, zato se veliko ljudi povozi in nesreč se veliko zgodi, ker pota so slabe in včasih tako hitro potegne, da je groza. — Kdor hoče v Ameriki više priti, mora biti nekoliko zvit , slame ali ajdovice ne sme v glavi imeti, zameriti s«» ne nikomur, ali usmiljenih ljudi tudi ne smč pričakovati: tukaj vsak za-se skerbi. Brezvestnih se ne manjka v Ameriki, zlasti tacih, ki ne poznajo nobenega razločka na lastnem in tujem premoženji. V novem Jorku je silno veliko denarnih tatov. Na ulicah se bo ponevedoma v t«'* z »letel in med tem ti bo uro odšipnil ali pa v mavho segel kar v trenutku. V Iram-i^kii pri >1il\\ aukcci piše g. L. Mo-žina, 11. listop. 1>70. Dragi sošolci in prijatelji! Ne jemljite mi v zlo, če bom spisa' svoje misli brez reda in če ne bo imelo pismo ne nog ne glave: kajti pišem Vam v naglici. Popis svojega popotovanja naj začnem pri Terstu, kler se sedaj spravljajo spat, ali pa že spč, kakor tudi v Ljubljani, kajti imate skoraj gotovo že '„11 zvečer, ii tukaj je 1 .1 popoldan, ko to pišem. Veste, včasi mislim na Vas in vaše študije med tem , ko jaz tukaj angleščino žvečim. Ta mi dela več sitnosti, kot morje Hvala; pr<>«mo večkrat kaj. Vr. in viharji, ker morska boiezen ne L.ara za me, ne vem kaj sem se ji zameril. Zvečer ob osmih smo odpluli iz teržaške loke (barkostaje) proti Benetkam, kamor smo zjutraj prišli ob sedmih. Ko so mil. škof Mrak odmaševali v cerkvi sv. Marka, sva se vozila do poldne v nekem „gondeljnu" (beneškem čolnu) po mestu, ter sva tako ogledala ta „mirakel uboštva 1 v sedanjem času. Zvečer ob sedmih 3. sept. smo zapustili to mesto. Cincali smo dalje v barki Adriji do Sicilije prav po domače, ker jaz nisem imel nič druzega opraviti kot neko angleško slovnico pregledovati, jesti, spati in pa molčati, če se nisva s preč. g. škofom kaj pogovarjala; kajti drugač nisem žive duše razumel, temuč bil sem kot božji volek mutast med drugimi. — Jesti sem pa vendar znal koj pervi večer z Angleži, ali to je bila težava, ker nisem vedil, kedaj imam zadosti. Postrežnik mi je toliko časa nalival čaja, da sva se oba že naveličala , jaz pitr in uni nalivati; ker od konca bolj če sem migal z glavo, da imam dosti, bolj mi je nalival, kakor bi ga bil prosil... Bil je 6. sept. pervi veterni dan na morji! Koj grem na verli gledat kako je nemirno morje. Ladija je ravno tako plala po morji, kakor kaki vinski brat po kamniti poti, zdaj se je nagnila na to, zdaj na drugo stran. Jaz ogledujem in ogledujem to prikazen tako dolgo, da me je parkrat dobro opralo in osolilo, potem grem zopet v svoje gnjezdo. Tak veter se imenuje še dober, to še ni nič ... Do Sicilije smo pri-opihali s parobrodom 7. sept. zvečer. Drugi dan greva z mil. škofom v mesto Likata, ki je v južni strani Sicilije nekako v sredi južne strani. Tu so prečast. g. škof maševali in po zadobljenem dovoljenju tudi birinovali. Popoldan na šmarni dan sva šla na bližnje višave pri mestu. Na tej poti sva naletala na ljudi, ki so nama ponudili sadja kaktove baže. Prav dober sad je, samo jesti ga moraš znati, ker je od zunaj hudo bodeča reč. Prinesli so tudi grozdja, kakorš-nega še žive dni nisem vidi i, jagode so bile kakor orehi debele, zraven pa še prav sladke in okusne. Ko v mesto nazaj prideva, so naju meščani peljali v neko kazino, tam so se pogovarjali z g. škofom; jaz sem bil, se ve da, povsod nem gledavec in spremlje-vavec. Dostikrat me je kdo kaj vprašal po laški, jaz sem se pa odrezal nazaj: ,,io non capisco Italiano" itd. Po latinsko sem nar boljši govoril in nekoliko sem se tudi silil po tranc.osk«', ker nemščine ni znal nihče, čeravno se z nemško „šprah»»" povsod pride! Ljudje so sploh katoliškega duha, pa bolj nevedni in premalo snažni. Nesnaga in smrad je po ulicah taki, Y- j«»j, 'n l)r' tem še vročina, da bi lahko vrana zevala. Otroci v sterganih in „zašpehanih" capah štercajo po ulicah prav po Diogcnovem pravilu. — V cerkvi 90 pa Lahi pogosto viditi prav domači, ker se ne vedejo nič kaj spoštljivo. Imajo stole v cerkvi, ki se lahko prenašajo t je in sem, toraj se gre ž njimi lahko od enega človeka do druzega, ter se tako pogovorijo zdaj s tim , zdaj z onim in tako se včasi prav lepo kratkočasijo v cerkvi. Nekteri pridno rabijo to razvado, kakor sem vidil; drugi pa se prav pošteno obnašajo. Vedili so se pa tudi spodtikati, ko sem ogledoval slikarije in druge naprave po cerkvah. Tako čedno pa nikjer nisem vidil ljudi se obnašati, kakor pozneje v Gibraltar-u; tu je prava resnoba in sv. kraju spodobno vedenje. 12. sept. smo bili v Gibraltar-u, drugi dan sva šla v mesto, in po maši sva se peljala z nekim duhovnom na kaj čudnem vozu k Gibraltarskemu škofu, ki je viditi pravi mož. Gibraltar je strašanska terdnjava. Dvojno silo močno obzidje obdaja mesto proti morski strani, od koder polno topov moli žrela; znotraj je vse polno vojaščine in bojnih naprav, krogel, topov itd. Le od morske strani je mogoče bližati se mestu, ki čepi v znožju skalnatega griča. En sam vhod je v mesto. Opoldan 17. sept. smo pluli med Španijo in Afriko, ki je bila 4 ure oddaljena od nas. (Konec nasl.) Teriaški škofijski list naznanuje iz sprejmiša sv. Duha v Rimu, da je ondi k pokori ginjen se apreober-nil g. Kajetan Rocconi, duhoven laške škofije Jesi. Ta nesrečnik je bil pred nekimi mesci postal odpadnik ter je s sejanjem zmot po Terstu in Gorici delal očitno pohujšanje. Zdaj slovesno preklicuje ves lažnjivi, kri-voverski, brezbožni nauk , ki ga je trosil kakor koli si bodi, in močno želi, da bi njegovo odkritoserčno spre-obernjenje zvedili vsi, kterim je on ko voditelj pot pogubljenja gladil. Iz Carigrada se naznanuje, da je nekaj katoliških Armenov razkolniških postalo, ker niso hotli podpisati veroizpovedi, ki jim jo je predložil apostoljski poslanec msgr. Pluym. Med njimi je tudi lt) antonijancev, 11 melhitov, 2 gojenca v beneški propagandi in 8 duhovnov kongregacije v Bzommaru na Libanu. Dandanašnji so zmešnjave obilne, napuha čez glavo, torej se lahko zgode odpadi. To ravno zopet spričuje, da resnica ne more z zmoto nikoli mešetariti: ali jo verno sprejeti, ali pa se od nje ločiti. Molimo za siepe odpadnike. Slovo oastitljevemu gospodu L. Aleš-u, bivšemu fajmoštru v Cernem verhu. Nas ovčice zapustiti, V prijaznost' smo živeli, 0'1 prijatlov se ločiti, Za očeta Vas imeli, Oh, osoda Vam veli! Saj smo bratovske kervi! Žalost' serce nam zdihuje, T;ižno zdaj se poslovimo, V solzah plava in tožuje : Bratje, združeni recimo: Z Bogom, oče ljubljeni! Z Bogoia, oče ljubljeni! Zmiraj lepo ste učili, Dušno hrano nam delili , Ktere serce ne zgubi; Težko se je posloviti, Težko nam je govoriti: Z Bogom, oče ljublj- ni! Mlado leto je miaulo. Pa se cvetje ni osulo , Venec naš se ne vsusi, Ker ljubezen hčerka raja — Oua nima, nima kraja: Z Bogom, oče ljubljeni! t e tud' — mila al nemila — Zgoda zdaj bo nas ločila, S tem ljubezen ne skopni! Če Vas v tujem smert zadeue. Nas ljubezen gori sklene: Z Bogom, uče ljubljeni! Iskreni spoštovale« Kr. Bezeljak. Pet i norec. koliko premore modro dekle? V dunajskem Novomc3tu so neki profesorji realne šole blezo hotli ,,avansirati" do bogoslovskih velikašev in prišla jim je muha v glavo protestirati zoper versko resnico nezmotljivost." Med njimi je bil podpisan profesor dr. Kopielz. Komaj je bil pa oporek razglašen, žc dobi Kopielz. dopis od svoje neveste, ki je bila z njim že v zaroki in v prosencu bi imela poroka biti, zdaj pa mu je s stanovitno določnostjo napovedala: ,,Z najino poroko ne bo nič, izobčenemu (ekskomuniciranemu ali od Cerkve ločenemu) ne dam roke." — Gospod profesorja je to vender malo pogrelo, reče teraj, sej da hoče dober katoličan ostati in se kakor zvest sin Cerkvi popolnoma podvreči, kadar bode njegov knez in škof vse zavezal to versko resnico verovati... Prašal je v tem oziru pri duhovskem vradu in čez nekaj dni je razglasil v enem časnikov preklic svojega brezglavnega protesta. Stanovitnost njegove poštene neveste ga je storila katoliškega. tla zgteci po svetu. Rimsko. V sredi unega mesca so bili častniki in vradniki papeževega vojnega ministerstva sklicani. In ko je bilo 60 zbranih, jih je nagovoril eden vikših pie-monških častnikov, da naj povedo , če hočejo stopiti v službo Viktor-Emanvela. 53 jih je brez pomislika odreklo, 2 sta prosila 24 ur pomislika, le samo 5 jih je bilo voljnih stopiti v italijansko službe. Eden izmed odbora, ki je imel ta posel v rokah, višji piemonšk častnik, je rekel svojemu tovaršu z razumljivim glasom: „To je tudi neki plebiscit" (ljudsko glasovanje). Iz vsega dragonarskega polka, ki je imel 34 oficirjev , jih je dosihmal le 5 stopilo v piemonške službe: precej enako je pri druzih verstali vojaščine. Izmed prostakov so zamogli le samo tiste prisiliti k vojaščini, ktere no-vaška postava veže. „Tirolski glasi" pravijo dalje, da je itali janska vlada ugrabila papežu pet milijonov milih darov; da se v Rimu naglo bližajo rudeči republiki; da Lamarmoru ima nasledovati grof Ponza di San Martino. V papeževem letniku Kvirinalu so prederzni la-honi kapelo papeža Pavla V predelati v pleaiše. — Ne mara bota izobčenca Viktor Emanvel in Garibaldi v nji plesala! Utegne se pa plcsavcem v glavi zvertiti in jih treslica napasti, kakor nekdaj kralja Baltazarja. Na Spanjskem in Portugalskem ravno rovarstvo zoper Cerkev in mavtarska prederznost pripomore, da se sveta gorečnost za vero, Rim in papeža še bolj vnema, nasprotniki dosegajo nasprotno tega, kar namerjajo. Z bojišča se to sliši, da neprenehoma kri teče, Čisto določilnih dogodb pa šc ni, če tudi se je Francozom ob Loari hudo godilo. Nove kardela se zbirajo povsod , kar še imajo v oblasti. Zdaj oborožujejo po sebno terdnjavo Havrc, na ktero sovražnik meri. Il Ljubljane. Pretekli torek opoldne se je po slovesnem blagoslovljenji in postavljenji misijonskega križa in končnem govoru doveršil 10 dnevni ljudski misijon, ki so ga vodili čč. oo. in rojaki, Dolijak, Valjavec in Kos v ljubljanskem predmestji Ternovem. Premilostni knez in škof, ki so že med tednom prečast. gg. fajmoštra in misijonarje z obiskanjem počastili , so bili prišl; k zadnji pridigi ter so sv. misijon sklenili s podeljenj« m apostoljskega blagoslova, zahvalno pesmijo in z blagoslovom s sv. Rešnj. Telesom. Neštevilno zbrano množico iz vsih stanov je pričujočnost višega pastirja silno razveselila in navdušila, — vse je po snegu klečalo, ko s o so blagoslavljajc odpeljali. Vse dni je bila cerkev natlačena po vsih prostorih, zlasti pri govorih in slovesnih opravilih, z ljudmi vsih stanov ter se mora resnici pričevanje dati, da se je tudi moški spol prav obilno vdeležsval. Spovcdov&Io je ves čas od zgodnjega jutra do poznega večera po —10 spoveduikov, vender niso mogli vsim kaj ; ravno tako so veliko spovedovali po vsih druzih duhovnijskih cerkvah po Ljubljani. Iz tega je očitno, da je silo vernikov prejelo ss. zakramente iti tiedvomljivo se jih veliko z Bogom spravilo, kteri so prej nesrečno živeli v okovih greha, kar se sliši govoriti in se vidi iz veselja mnozih, ki so o misijonu prejeli ss. zakramente; torej je že zdaj v pervem trenutku sad sv. misijona neprecenljivo velik. Gotovo bi bilo vredno misijon imeti, ko bi se tudi le en sam božji rop ustavil ali odvernil, — kaj še le ko se jih zaupljivo brez števila veliko! Kdor misijon skusi, kdor vidi gorečnost ljudstva, kdor si le kaj malo zna misliti, kako je človeku pri sercu, kteri je čez vse druge teže težko butaro greha odložil, kdor opazuje mir, ki se je v marsiktere hiše vernil; taki bo tudi vedil soditi, koliko je misijon vreden. Da misijon ima tudi pozneje dobre nasledke, to pričajo tisti duhovni p&ttirji kteri so misijon že imeli in so poznali pred in potlej svoje ljudstvo, njegove slabosti in potrebe; oni so v tem veljavni sodniki, ne pa drugi, ki sodijo misijon po ne-kterih zabavljicah pijancev in zanikarnežev in po Tag-blattovih pretiranjih in lažeh, ne pa po njegovem Badu in po tem, kar skušeni možje o njem pravijo. V štev. 281 je Tagblatt „svojim preljubim" izropotal mavtarsko formulo, s kakoršno oni misijone navadno psujejo; skor z ravno takimi besedami je bila zadevna zabavljica v lahonskem listu „Natison-u," ko je bil pred dvema letoma v Čedadu sv. misijon. Povedal je Tagblatt, da misijoni so »teatralske skazovanja, s kterimi največ terpi vera in nrava" (mavtarska — se ve da)... Ako so ktere reči v formi manj navadne in ne vsakemu po njegovem kusu, misli naj, da pod solncem je ni reči popolnoma, in pa da poglavitno je namen: buditi s krepkimi sredki ljudstvo iz spanja grehov in ga k nravnosti povzdigovati. Noben razumen ne bo terdil, da duhovni pastirji sami niso zmožni ljudstva učiti in voditi, temveč ravno goreči duhovni, ki svoje dolžnosti vestno spolnujejo, misijone žele in napravljajo, da bi z nenavadnimi pomočki marsikterega zveličali, kteremu navadni več ne teknejo. Zakaj pa slaboverci, ki že sami toliko nevere in pregrehe sejejo, še opičar-ske pridigarje na pomoč kličejo (celo v Ljubljano se je bil eden zaletel, toda njegov misijon je bil tako luk-njičast, da je bilo celo liberaluhov skorej sram), napravljajo škandale zoper samostane itd. po kazališih, dopuste vratarje, ki može kajfajo zoper žene, da jih pretepajo, ko domu pridejo, dajejo po očitnih tergih razgrinjati podobe, kako mnihi mlade osebe na žerjavici pečejo, in še veliko tacih »nenavadnih" pomočkov, s kterimi lovci denara in^sovražniki vere in katol. duhovstva svojo ljuliko sejejo? Cimu pa take ,,posebne pomočke," ali še ni dosti, da imajo umazane časnike, krivoverske knjižure, liberaluhe, ki so povsod potaknjeni itd.? Tagblatt se sklicuje na ranjcega škofa Wolfa, češ, kaj bi bil pač k takim teatralskim s k a z o v a-njem po cerkvah rekel, ki seje stanovitno branil zoper povodenj jezuitov. Mi pa bi nasproti poprašali, kaj bi neki bil ran j ki škof rekel, ako bi bil vedil, kako bode čez malo let neki umazan list katoliško cerkev, duhovstvo itd. po njegovi škotii gerdil in psoval, krivoverstvo pa čebljal in podpiral? Ranjki škof Wolf, pravim, kterega zadnji vradni čin je bil, da je privolil misijon v Smartnu pri Kranji, — on ki je 0. kim. 1855 na Gorieanah pred dvema znamenitima osebama željo izrekel, da bi rad čč. oo. jezuitom izročil svojo novo mladenšnico „Alojznico ;" toda častiti očetje niso k temu dosti moči imeli. — Kam bode neki potuhnjeni list zdaj svoj parkelj vtaknil, od kod mu bo nov rog izrastel ? Verlemu ternovskemu gosp. fajmoštru, ki ga vse mesto pozna in kakor moža brez graje spoštuje, pa čast in poštenje za toliko skerb, k; jo ima za 3voje ovčice ! Zidal jim je 8 tolikimi skerbmi in trudom tempelj iz kamna, ki jih ni veliko njemu enačili, olepšal jim je zdaj z misijonom tudi njih duhovni tempelj, in miren bode kdaj smel reci: »Nanc dimittis... Sedaj, Gospod, pusti svojega hlapca v miru!" — Poštenje blagi ternovski fari, ki vse mesto pozna njeno ljubezen do njenih duhovnov, ki je misijon z veseljem sprejela, se o misijonu tako lepo obnašala, se tudi gospodom misijonarjem po posebno spoštovanih možeh k sklepu zali valila. — Alfred Meniiiger, vitez Lerchentlialski, je bil v ponedeljek zavoljo dvoženstva obsojen na 15 mescev v težko ječo, z enim postom vsak teden itd. , plemstvo zgubi in druga poroka je neveljavna. IMuhovske spremembe• V ljubljanski škodi. Č. g. Jak. Rusu, fajm. na Strugah, je podeljena Smartniška fara pri Litiji. — Umeri je 11. grud. čast. g. Fr. Sporn, duh. pastir v Nadanjem selu. V Terstu je umeri č. g. Jož. Zamejic, vojaški duhoven. R. I. P.! — V goriški nadškofii so bili mesca oktobra in novembra naslednji čč. gg. *) vstanovljeni: Vodopivec za vik. v Cez-Sočo; Mihelutti za vik. na otok Moro-zini; Visintini za kapi. v Faro ; Juri Marcina za vik. v Sovodnje; Žnidaršič za vik. vBanjšico; Mle-kuš za kapi. v Podberdo; ^Sitar za vik. v Ravno; Vester za vik. v Otalež; Štrukelj za 1., in Har-mel za 2. kapi. v Cirkno, Pervajne za vik. v Ster-žešče; Stres za 2. kapi. v Kanal; Pipan za kapi. v Libušino; Polde Vuk za kapi. v Renče; Tomažič za kap. v Staniel; Ceket za kapi. v Serpenico; Ton. Juh za 2. kapi. v Tmin ; Sober popusti prostovoljno službo kateheta pri Uršulinaricah v Gorici, in namesto njega postane katehet g. Mahaček; Boschi za vik. v Topoljano; Tilgner za kapi. v Romans; Hrast S i m. za prefekta v malem semenišču, in 3V kapi. pri sv. Ignaciju Gorici; Traversa za kapi. v Sent-Petru pri Soči; Amorotti za kapi. v Sent-Kocijanu ; Evgen dr. Valussi je postal moralsuplent v bogosl. šoli goriškega skupnega semeniša; Constantini za kapi. v Moši, in D on d a za kaplana v Terzu. V pokoj so stopili: č. g. Klanšič, vik. v Tapoljanu; č. g. Kristan, vik. v Otaležu, in č. g. Zernic, vik. v Gabriji. V teržaški skolii. Preč. g. dr. Trani, kateh. nater-govski in mornarski akademii , je šel v pokoj. C. g. Fr. Pašič, zdaj v pokoju, bode administrator v Bazovici. C. g. Jož. Mikuš, subsid. v Bazovici, je postal kaplan v Dolini. Č. g. Vil. v Vesel, admin. v Klani, je prestopil v križanski red. C. g. Nik. Spadaro, koop. v Bujah gre za šolskega učenika pri Solnicah v Pirano. C. g. And. Pahor bode začasni katehet na ljudski šoli stare ladijostaje itd. Nova posvečenca gresta na službo: č. g. Jan. Benati v Buje, č. g. Nik. Burlin v Grizinjano. Oobrotni darovi• Za sv. Očeta. Neimenovan Gorenec pokloni sv. Očetu Piju IX kot novoletni darek 6 starih dvajsetic z vošilom: naj bi s starim letom — in tudi še pred — minule vse Njihove težave in britkosti; novo leto 1871 in vse prihodnje dneve Njih življenja pa naj obsija solnce milosti Božje in žarki ljubega miru in sladkega pokoja. Sebi in svojim sorodnikom pa prosi od sv. Očeta blagoslova pri vsih dušnih in telesnih potrebah. — Vodi-ška fara e: -A in obžaluje prežalostni stan sv. Očeta — in prosi Njih sv. blagoslova: G. P. S. 2 gl. st. d.; neimenovan 1 gl.; mnogi 8 gl. 35 kr. (Drugi darovi prih.) t3ugovori z gg• Uopisovavci. Za več opisov prosimo poterpljenje. — G. —de — ; Reč je preveč osebna, ne gre v očitnost. — G. —b— : Pesmi potrebujejo piljenja, in sploh za take reči ni -ila; poterpite, storilo se bode, kar bo muc. — G. P. v G.: Sercna hvala! Več pismeno. — Opomnimo tudi, da naj bi dopisniki vselej sv>je ::ne za vrednistvo podpisali, ker sicer jc dopis lahko «umljiv. — G. t?t. v Gr.: Precej prihodnjič, — hvala! — *) Ta pristavek vel j A pri prestavah za vse, da se pri vsakem ne ponavlja. Vr. Prosimo: \arooujte, naročujte na »Danico" nadalje, da jih bo drugi pot že 6000, kadar bomo povabilo raiglasili. Vr. Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blazuik v Ljubljani.