f^ Radovednost ni povsod dobra. red nekaj leti je bila nekemu staremu gospodu v Novemjorku v Amo-riki ukradena zlata žepna ura tako na tihem, da gospod niti čutil ni. Okradeni gospod je javno obljubil onemu, kateri mu prinese ukradeno uro nazaj, dati 20 dolarjev*) plačila ter ga, naj si bode kdor koli, ne bode naznanil sodišču. Kmalu po tej objavi, sreča ga na ulici lepo opravljeni gospod, ter ga vpraša: ,,Ali ni bila vam ura ukradena ?" ,,Da", odgovori gospod. ,,OWjubili ste dati onemu, kateri vam prineso uro. 20 dolarjev?" ,,Da", reče gospod. nDalje ste tudi obljubili, da človeka, kateri vam je uro ukradel, ne bodete naznauili sodišču.'1 *) Dolar = amerikau8k denar, 2 gld. naše vrednosti. 179 ^^^^^^f nDa, tudi to sera obljubil," reče gospod. <^^^| nAK ste mož beseda?" ^^^^ nDa, tudi to sem," odgovori gospod. ,,Tuk»j je tedaj vaša ura!" To rekši seže tuji človek v žep po uro in jo poda čudečemu se gospodu, kateri mu plača 20 dolarjev, kakorjebil obljubil. V tem, ko si pripenja uro k telovniku, lnnnra gospod: ,,Ead bi vender vedel, kako mi more kdo uro ukrasti iz žepa!" — ,,Ali bi to radi vedeli, gospod?" vpraša tujec; Bako želite, vam lehko pokažem." ,,Da, da, pokažite; rad bi vedel, kako je to inogoee." ,,Tedaj pazite! Morda se še spominate, kako vas je oni dan, ko vam je bila ura ukradena, nekdo po neprevidnosti suuil in vas potem prosil od-puščenja." nDa, da, prav dobro se še spominam!" BGlejte, to sem bil jaz!" ,,Veseli me, da vas poznam — ali — kako je to mogoče, to je neverjetno." nAJi dovolite, da vam tudi to pokažem?" nDa, da, pokažite!" Nato ga tujec pahne nekoliko v stran, prosi ga odpuščenja in otide. Gospod gre tudi po svojih opravilih in ker meni, da je vže čas za kosilo, hoče pogledati, koliko je ura — ali glejte! vže zopet je nima. — Tako je plačal ubogi Amerikanec za svojo radoveduost 20 dolarjev in še zlato uro po vrhu. Iz tega se pač učimo, da prevelika radovednost ni povsod dobra. Ferdo Šarc .