v
MENGSAN
GLASILO OBČINE MENGEŠ
MAREC
2008 / leto XV
OGLASI
KARO INŽENIRING d.o.o. Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87 Slovenska 24, 1234 MENGEŠ Fax: 01/723-80-15
www.karo.si
PRODAMO:
Stanovanja:
-	Domžale, garsonjera, 36,44 m2, V lega, 5/11 nad., 2 dvigali, kletna parkirišča, l. 1986, menjane talne obloge, svetlo, lepo vzdrževano, velika loggia. Cena: 80.000 EUR
-	Kamnik - Duplica, Jakopičeva, enosobno stanovanje, 40m2, delno adaptirano, velik balkon, urejen blok, l. 1976, vselitev po dogovoru. Cena: 93.000 EUR
-	Domžale - Bistra, trisobno stanovanje 81,22 m2+atrij, 79 m2+klet 5,90 m2, dve parkirni mesti v garažni kleti, takoj vseljivo. Cena: 230.000,00 EUR
Hiše:
-	Horjul, hiša v dveh etažah, skupne bivalne površine 120 m2, spodnji del starejši, cca. 100 let, zgornji del kot nadzidava iz l. 1968, potrebna finalizacija. Etaži imata ločen vhod, 430 m2 zemljišča. Priključki: javna kanalizacija, elektrika, telefon, CK na trda goriva. Vsa infrastruktura v neposredni bližini. Cena: 100.000,00 EUR
-	Domžale - Količevo, dve enoti v stanovanjskem dvojčku, zgrajenem l. 2007, neto velikost posamezne enote (P+M) je 120 m2 + atrij, velikost pripadajočega zemljišča k enoti je cca. 200 m2. Stavba je zgrajena do III. pod. grad. faze (fasada, okna, vhodna vrata, zunanja ureditev), vsi priključki, možnost izdelave na ključ. Posamezna enota vključuje dve parkirni mesti. Cena: 185.000 EUR/enoto
-	Domžale - Količevo, stanovanjska hiša, l. 2007, 217 m2 neto površine, dve etaži, V. grad. faza, 457 m2 zemljišča. Cena: 385.000 EUR
-	Moste pri Komendi - dvo-stanovanjska hiša, 400 m2, l. 1983, zemljišče 1500 m2. V hiši je tudi poslovni prostor s skladiščem cca. 90m2. Cena: 480.000 EUR
Poslovni prostori:
-	Moste pri Komendi - gostinski lokal, 234 m2 , letni vrt 82 m2, l. 1992, zemlji-šče1556 m2, parkirišča urejena. Cena: 700.000 EUR
-	Kamnik - gostinski lokal, kava bar, 60 m2, možnost uporabe letnega vrta 30 m2, l. 1992.
Cena: 180.000 EUR
-	Ljubljana, Sp. Šiška, Drogerija - poslovni prostor, 52,50 m2 + shramba, parkirno mesto v garažni kleti, l. 2005. Cena: 105.000 EUR
-	Moravske Toplice - center, neposredna bližina kopališč; posl.-stan. kompleks: gostinski lokal s teraso in kuhinjo, 10 sob s kopalnicami za goste, štiri-sobno stanovanje, kotlovnica, pralnica, skladišče, urejena zunanja parkirišča, 211 m2 zemljišča. Cena: 870.000 EUR
Zemljišča:
-	Dolsko, Križevska vas, parcela v izmeri 5032m2, cca. 400 m2 zazidljivo, ostalo kmetijsko zemljišče (gozd). Zazidljiv del se nahaja ob javni cesti, možnost gradnje eno- ali dvodružinske hiše. Cena: 55.000,00 EUR
Tjaša Aleš s.p. SLOVENSKA CESTA 24 (OBJEKT KARO) MENGEŠ
FRIZERSKI SALON, UMETNI NOHTI LIČENJE, PODALJŠEVANJE LAS
PONEDELJEK - PETEK 8.00 - 20.00 SOBOTA 8.00-13.00 (DOGOVOR)
TEL.: 01/ 723 83 83, GSM: 031 557 730
mali oglasi mali oglasi mali oglasi mali oglasi
Vrtnarstvo Hubat za pomoč na vrtnariji za določen čas zaposli pridno in vestno delavko z veseljem do cvetja. Informacije dobite po telefonu:
01/7230-900._
Nudim nego in pomoč na domu. Katja, 041/944-520
Mesec marec je, lahko rečemo, mesec žensk. Skupaj s svojimi bližnjimi se veselimo naših posebnih dni, ko nas tirazvajajo in nam pripravljajo drobna presenečenja. Tudi v letošnjem letu se srečujemo z razmišljanji, kakšna je vloga in vpliv žensk v slovenski družbi. Mnogi se v svoji vnemi zagovarjanja ženskega trenutka v družbi ponovno spuščajo v preteklost. Res so bile ženske v preteklosti zapostavljene glede uveljavitve v želenem poklicu ali, če gremo še dlje v preteklost, za svoje, danes osnovne življenjske pravice. Vse to nam današnja družba omogoča, pa vendar se po drugi strani naša podzavest ni tako hitro spremenila in naš način razmišljanja potrebuje še nekaj generacij za popoln premik in uveljavitev položaja žensk v družbi.
Mlad politik mi je 8. marca segel v roko in mi čestital za dan žena, z besedami: »Ne razumem, zakaj se tako ženete za to enakopravnost. Nikoli je ne boste dosegle. Zavedajte se, da vam vaša biološka struktura in naloga tega ne dopuščata.« Bila sem šokirana, da človek, ki si je zadal nalogo oblikovati našo prihodnost, razmišlja na tak
uvodnik
način. Zakaj ne bi mogle doseči enake vloge pri sooblikovanju družbe - edino to je korak, ki bo pripeljal do enakosti med moškim in žensko. Sooblikovanju družbe, ki bo spoštovala in merila uspešnost tako s t. i. moškimi kot tudi ženskimi principi. Danes uspešnost merimo v rezultatu in doseganju zastavljenih ciljev. Zakaj ni pomembna tudi pot, po kateri pridemo do teh ciljev? Številni doseženi cilji prinesejo napredek za posameznika, pa vendar lahko hkrati prinesejo tudi škodo nekemu okolju, skupini ljudi ali celo družbi.
Zakaj dopuščamo to igranje, merjenje moči in druge nesmisle peščici ljudi, ki ima žal v sebi vse premalo ženskega principa? Vsekakor zato, ker razpolagajo z zame edinim kazalcem demokracije - imajo dostop do pomembnih, uporabnih informacij. Žal tega ne moremo spremeniti, vedno bo neka dobrina tista, ki bo na razpolago manjši skupini. Za nas, ženske, je pomembno, da smo čim bolj enak del te skupine. Takrat bomo imele enak položaj v družbi kot moški. Srčno si želim, da bo to lahko dosegla generacija moje hčere, čeprav se mi zdi za evolucijo napredka ženskih pravic to mala iluzija.
Urednica
Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko je petek, 18. aprila 2008, do 12. ure.
MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ
Odgovorna urednica: Tina Železnik, gsm: 051 684 404, e-pošta: tina.zeleznik@t-2.net, mengsan@menges.si
Uredniški svet: Peter Škrlep, Janja Verbančič, Smiljana Mayer Škofic, Andreja Polanec Kolenc, Andraž Rožman, Silva Dolinšek
Uredniški odbor: Urban Ropotar, Urška Vahtar
Naslovnica: fotografija prireditve 24. Mengeška marela, avtor: Vido Repanšek
Lektorski popravki: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1) 839 64 00, e-pošta: info@ir-image.si Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1) 839 64 00, e-pošta: info@ir-image.si Tisk: Set, d.d., Ljubljana, Vevška cesta 52, Ljubljana, tel: (1) 587 44 11, fax: 528 24 74, e-pošta: tiskarna@set.si Distribucija: Primož Kržan, tel: (1) 723 72 96
Trženje: Občina Mengeš, ga. Marta Kuret, tel. (1) 723 70 81, e-pošta: marta.kuret@menges.si Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, (1) 724 71 06
občinska uprava
SLOVO OD DR. JANEZA DRNOVŠKA
V	soboto, 23. februarja 2008, nas je v jutranjih urah presenetila novica o smrti nekdanjega predsednika Republike Slovenije, dr. Janeza Drnovška.
V	poklon preminulemu je bila tudi v prostorih Občine Mengeš 26. in 27. februarja 2008 odprta žalna knjiga, v katero se je vpisalo 209 občanov.
Vaš vpis bo ostal v trajen spomin in bo hranjen v arhivu Občine Mengeš.
Majhna, čisto majhna pesem je šla ob prvem mraku po ozki stezici
in se izgubila v polju zelenem.
Kdo ve, diši zdaj po trobenticah
ali po maku,
diši po plavici,
ali po vsem izgubljenem .?
(Tone Pavček)
UVODNIK
Izteka se mesec marec, v katerem narava poskrbi, da se iz navidez mrtve okolice vsakodnevno rojeva novo življenje in nam prve cvetlice polepšajo pogled. V znamenju le-teh je mineval tudi 8. marec, dan žena, ko smo se možje po najboljših močeh trudili nameniti svojim ženam nekaj več pozornosti kot običajno. Pri vseh težavah, ki jih prinašata čas in tempo življenja, prihaja tudi do drugačnih situacij, pri čemer je pametno upoštevati nasvet: »Bog nam je ustvaril žensko ne, da bi jo razumeli, ampak ljubili.« Za ženami smo na vrsto prišli tudi »mučeniki«, ko nam je trnje in suha sliva ali kakšna druga malenkost dala vedeti, da tudi one mislijo na nas.
Kot vsako pomlad, bomo tudi letos poskrbeli za čistejšo okolico in s tem za lepši izgled kraja z organizirano čistilno akcijo, ki jo bomo izvedli preko društev. Ne morem mimo problema odvoza in deponiranja smeti, kjer država zavlačuje s potrditvijo cene, ki je že bila dogovorjena. Vleče nas za nos in nas pušča v negotovosti, da se bo pred volitvami pokazala kot veliki rešitelj. Kljub vsemu pa je v marcu veliko več lepih dni. Lunine mene so poskrbele, da praznujemo tudi velikonočne praznike, ko se spominjamo trpljenja, smrti in vstajenja našega odrešenika. Ob vseh dobrotah, ki nam jih prinaša praznik, vam želim veliko veselja, da si napolnite duha in se z optimizmom spoprimete z življenjem, ki je pred nami.
Za konec želim iskreno čestitati vsem materam ob materinskem dnevu, saj je materinstvo dejanje, polno odrekanja, dajanja in je edino od vseh na svetu, ki zagotavlja naš obstoj.
Aleš Janežič
Želim Vam veselo praznovanje velikonočnih praznikov!
Franc Jerič, župan
ODPRTO PISMO
PREDSEDNIKU VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE, GOSPODU JANEZU JANŠI,
v zvezi s problematiko opravljanja javne službe zbiranja, ločevanja in odlaganja odpadkov na območju občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin
Spoštovani gospod predsednik vlade, obveščamo vas, da smo se pri izvajanju javne službe zbiranja, ločevanja in odlaganja komunalnih odpadkov občine Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin znašle v popolnoma brezizhodnem položaju. In to ne po svoji krivdi, temveč v veliki meri zaradi neusklajenega delovanja Vlade RS. Odlagališče Dob bo namreč v mesecu dni dokončno zapolnjeno, občine pa, kljub sklenjeni pogodbi o odlaganju odpadkov v eno od občin v sosednji regiji zaradi nepotrjene nove storitve in cene zanjo, z izvajanjem javne službe zbiranja, ločevanja in odlaganja odpadkov ne bodo mogle nadaljevati. Ta položaj je v celoti posledica naslednjih dejstev: Navedene občine so kot članice Konzorcija CERO za območje Gorenjske več kot 10 let sodelovale pri iskanju celovite rešitve za ravnanje z odpadki na Gorenjskem, vendar zaradi pomanjkljive asistence države do rešitve ni prišlo. Zato smo, zavedajoč se omejenih možnosti obstoječega odlagališča Dob, že v letu 2001 začeli izvajati pripravljalne postopke za njegovo razširitev, upravne postopke pa v letu 2004. Vse postopke so ustavile nerazumljive in neskladne odločitve ter zavlačevanje pristojnega ministrstva v zvezi z okoljskimi soglasji in dovoljenji. V nastalem položaju smo se navedene občine z Javnim komunalnim podjetjem Prodnik Domžale dogovorile, da v imenu vseh občin posreduje prošnjo za potrditev nove cene zbiranja in odlaganja odpadkov, ki bi zagotovila pokritje stroškov odvoza odpadkov na drugo odlagališče. Prošnja je bila oddana v oktobru 2007. Kjub temu, da je nova cena pripravljena v skladu s predpisi ter ima ustrezna soglasja pristojnih ministrstev, je Vlada RS še vedno ni potrdila.
Tako smo se občine znašle v povsem nemogočem položaju, saj nimamo nikakršnih možnosti za izvajanje obvezne javne službe zbiranja, ločevanja in odlaganja odpadkov ter bomo primorane v roku enega meseca kršiti zakon z neizvajanjem te službe ali jo izvajati na nezakonit način.
Spoštovani g. predsednik Vlade, pozivamo vas, da s svojo avtoriteto prispevate k čim prejšnji rešitvi problema.
S spoštovanjem,
Župan Franc JERIČ - Občina Mengeš, Župan Toni DRAGAR - Občina Domžale, Župan Matej KOTNIK - Občina Lukovica, Župan Martin REBOLJ - Občina Moravče, Župan Anton PERŠAK - Občina Trzin
Vsem materam čestitam ob 25. marcu, njihovem prazniku!
Franc Jerič, župan
občinska uprava
3. marca 2008 smo na Vladi RS predsedniku Vlade RS Janezu Janši predali odprto pismo, saj je Vlada RS pristojna za potrjevanje cen. V kabinetu predsednika so nas usmerili na Ministrstvo za okolje in prostor in kasneje še na Ministrstvo za gospodarstvo, ki sta naši vlogi za novo storitev in ceno zanjo v okviru medresorskega usklajevanja že potrdili. S predajo smo želeli simbolično potrditi, da je s problematiko zbiranja, ločevanja in deponiranja odpadkov seznanjen tudi predsednik Vlade RS, zato smo se dogovorili za oddajo pisma v glavni pisarni, na Gregorčičevi 20 v Ljubljani.
Žal nam tega niso dovolili. Vratar je v vratarnico (pri garažnih vratih) prinesel le žig vložišča, s katerim je potrdil datum prejema. S tem je Vlada RS pokazala svoj odnos do odvoza, ločevanja in deponiranja odpadkov, tako v občinah Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin kot v številnih drugih občinah v Sloveniji. Sprememba uredb in odlokov zahteva tudi ponudbo drugih rešitev, ki pa nam v našem primeru niso bile omogočene niti podane.
Zupan Občine Mengeš, Franc Jerič
MENGEŠ - NOVO MESTO
V letu 1996 je bila ob občinskem prazniku Občine Mengeš podpisana listina o sodelovanju dveh občin, in sicer Mestne občine Novo mesto in Občine Mengeš. Listino sta podpisala takratna župana, g. Koncilja (naš rojak iz Topol) in Janez Per. Mesti druži predvsem zgodovinska kulturna vez v podobi pisatelja Janeza Trdine. Čeprav so v teh dvanajstih letih bila občasna
VRAČANJE VLAGANJ
V	JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE V OBČINI MENGEŠ
Upravičence do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje obveščamo, da bo Občina Mengeš s predpisanimi postopki vračanja vlaganj začela takoj po sklenitvi poravnave pri Državnem pravobranilcu oziroma uspešno zaključenem postopku pri pristojnem sodišču.
Zahtevek Občine Mengeš za vračilo sredstev se trenutno nahaja v obravnavi na Državnem pravobranilstvu, kjer so nam pojasnili, da v predpisanem roku zaradi objektivnih razlogov našega zahtevka še niso mogli rešiti, saj so prejeli v reševanje 35.582 zahtevkov. Pojasnili so nam tudi, da za reševanje zahtevkov poleg rednega dela nimajo dodeljene dodatne strokovne pomoči, zaradi česar se zahtevki rešujejo poleg rednega pripada zadev. Glede na ta dejstva so nas prosili za razumevanje in obljubili, da bodo predlog poravnave pripravili takoj, ko bo to mogoče.
Občina Mengeš bo takoj po sprejeti odločitvi Državnega pravobranilstva o njej seznanila upravičence.
Vložena sredstva bo Občina Mengeš lahko začela vračati občanom šele, ko bo pri državnem pravobranilcu dosežena poravnava in bo Občina Mengeš lahko zahtevala vračilo vloženih sredstev.
V	občinskem glasilu Mengšan vas bomo sproti obveščali o poteku postopkov in reševanju problematike vračanja vloženih sredstev.
Marija Kos, direktorica Občinske uprave
srečevanja - zlasti ob stoletnici smrti pisatelja pred tremi leti, do večjih povezav vseeno ni prišlo.
V	obeh občinah so se v novem mandatu našli ljudje, ki čutijo, da se lahko obnovijo povezave na različnih ravneh in da občini lahko s primerno povezavo dasta druga drugi bogate izkušnje in vsebine.
V	sredo, 5. marca 2008, je bil prvi sestanek predstavnikov obeh
občin. Delegacijo Mengša je vodil župan Franc Jerič, prisotni pa smo bili še Marija Kos - direktorica Občinske uprave, podžupan Jože Vahtar in pobudnik ponovnih povezav - Janez Per. Sprejeti smo bili pri županu Alojziju Muhiču, direktorju Občinske uprave, mag. Sašu Murtiču, in ge. Sandri, ki vodi družbene in društvene dejavnosti.
V pogovoru in izmenjavi predstavitev občin ob namenu prvega informacijskega sestanka smo se
zadržali uro in pol. Sklenili smo, da sodelovanje pričnemo na več področjih - od kulture in športa, do izmenjave izkušenj na gospodarskem, kmetijskem in upravnem področju.
Predstavnike občine in župana smo povabili na naše praznovanje občinskega praznika, ki bo 29. maja. Naše povabilo so sprejeli in nas hkrati povabili na praznovanje njihovega praznika v mesecu aprilu.
Jože Vahtar
Ob
'bveščamo vas, da bo Občina Mengeš tudi v letošnjem letu občanom Občine Mengeš omogočila cenejši nakup letnih kart za vstop v park Arboretum Volčji Potok.
Karte lahko kupite pred vhodom v park Arboretum Volčji Potok, v Vrtnem centru Arboretuma v Volčjem potoku, na upravi Arboretuma v Volčjem Potoku ter v cvetličarni Arboretum v Mercator centru v Domžalah.
Letna karta s popustom za občane s stalnim bivališčem v Občini Mengeš v letu 2008 stane za odrasle 17,50 €, za otroke pa 12,50 €. Ob nakupu kart morate imeti s seboj osebni dokument, sliko in davčno številko.
intervju
INTERVJU Z MARIJO KOS,
direktorico Občinske uprave Občine Mengeš
v mesecu marcu sem se odločila za predstavitev ženske, ki ni iz »mengeške« sredine, a zelo pomembno vpliva na življenje v njem. To je Marija Kos, direktorica Občinske uprave Občine Mengeš. Vabilu se je prijazno odzvala s pojasnilom, da jo »Mengšani« pogosto vprašamo, kdo pravzaprav je.
Poročena mati treh sinov (Miha - 19 let, Grega - 15 let in Luka - 14 let) stanuje v Braslovčah. Po izobrazbi je univerzitetna diplomirana ekonomistka in ima že več kot dvajset let delovnih izkušenj na bolj ali malo manj odgovornih delovnih mestih v gospodarstvu in negospodarstvu.
Otroška leta je preživela v petčlanski delavsko-kmečki družini v Radmirju, v Zgornji Savinjski dolini, kjer so ji starši podarili pozitiven odnos do dela, privzgojili delovne navade in skrb za red. Prav slednje jo spremlja skozi celo življenje in se v njem tudi odraža. Urejenost je ena izmed lastnosti, ki jo vodi tako v službenem kot tudi v zasebnem življenju. Tako se v službi vedno trudi in skrbi, da bi bili dokumenti, ki gredo skozi njene roke, urejeni, ustrezno obravnavani in arhivirani. Pred leti, ko je imela intervju za časopis podjetja, v katerem je bila zaposlena kot vodja profitnega centra, je novinar poimenoval članek, v katerem jo je predstavil, »Želja po znanju me vleče naprej«. Mislim, da je s temi
besedami zadel bistvo, ki ga odražata njeno življenje in delo.
In ravno ta želja jo je pred več kot tremi leti pripeljala v Mengeš. Takrat ni vedela, v kaj se podaja, ni poznala župana, niti zaposlenih ali kogarkoli iz Mengša. Domači so jo spraševali, zakaj menja službo, zakaj se bo vozila tako daleč in na še nešteto vprašanj je bilo potrebno dati odgovor.
Danes ji ni žal, da je sprejela takšno odločitev. Služba v občinski upravi ji predstavlja izziv, ki se mu ne želeli odreči. Zanima jo tudi, kako diha kraj, o katerem je veliko prebrala še v času, ko je študirala. Ime kraja se je vedno omenjalo kot nekaj pozitivnega.
V	preteklosti so se direktorji Občinske uprave pogosto menjali. Vi pa ostajate. Se vam zdi, da so se spremenili delovni pogoji ali ste se navezali na Mengeš?
Razlogov, da nihče ni bil ustrezen za direktorja Občinske uprave Občine Mengeš je menda veliko. V nekaj letih se je zamenjalo kar precej kandidatov. Kaj jih je privedlo do prekinitev delovanja morda še pred ali po koncu poskusne dobe, niti ni pomembno.
V	Mengšu je pač bilo tako. Zamenjalo se je tudi precej oseb v finančno-računovodskem oddelku in zaradi potreb v tem oddelku sem se na podlagi razpisa, ki je bil objavljen v letu 2004, s 1. januarjem 2005 zaposlila na Občini Mengeš kot višja svetovalka župana za področje financ in računovodstva. Čakalo me je veliko dela, ki sem ga reševala večkrat tudi pozno v noč (dnevno sem delala po 12 ur in več ter tudi ob sobotah). Niti v sanjah si nisem mogla misliti, da se bom srečevala s tako neurejenimi knjigovodskimi dogodki, ki jih je bilo potrebno raziskati, razčistiti in evidentirati v poslovne knjige.
Ali to pomeni, da ste se bolj usmerili v reševanje zatečenih dogodkov oziroma dogodkov iz preteklosti?
Aktivno sem že od samega nastopa dela na Občini Mengeš sodelovala pri reševanju tako tekočih kot zatečenih zadev. Kot vodja Oddelka za finance in računovodstvo sem se srečevala z dokumentacijo, ki je prepletena z delovanjem celotne občinske uprave. Finance so prej ali pa posledično kasneje povezane z vsako poslovno odločitvijo in z vsakim poslovnim dogodkom oziroma poslovnim procesom, tudi s poslovanjem in delovanjem občinske uprave v ožjem in širšem pomenu. Kot vodja Oddelka za finance in računovodstvo sem morala podrobno proučiti krogotoke dokumentacije in delovanje Občine Mengeš.
Če se ne motim, ste v. d. direktorja Občinske uprave občine Mengeš postali že v času županovanja mag. Tomaža Štebeta.
Prejšnji župan mi je zaupal začasno vodenje občinske uprave, ker je bila občinska uprava brez direktorja. Imenovanje za v. d. direktorja občinske uprave je bila zame še dodatna potrditev, da sem delo na svojem delovnem področju opravljala uspešno in da bom tudi na mestu vršilke dolžnosti direktorja občinske uprave s svojim znanjem in delom prispevala k dobremu in uspešnemu delovanju Občinske uprave Občine Mengeš.
Kasneje, v letu 2007, pa ste bili imenovani za direktorico Občinske uprave.
Po volitvah v letu 2006 sem se prijavila na javni razpis za prosto mesto direktorja občinske uprave in bila v začetku leta 2007 imenovana za direktorico, za mandatno obdobje petih let. Zavedam se, da je to delovno mesto zahtevno in odgovorno. V času, ko mi je zaupana naloga vodenja Občinske uprave Občine Mengeš,

bom delala vestno, natančno in v interesu hitrega, kvalitetnega in ažurnega reševanja vaših vlog, spoštovane občanke in spoštovani občani Občine Mengeš. Trudila se bom upravičiti zaupanje nadrejenih, ki so me postavili na to mesto, in zagotoviti nemoteno delo občinske uprave predvsem v vaše zadovoljstvo. Za Občinsko upravo Občine Mengeš si upam trditi, da je zavel nov veter in da smo si zastavili jasne naloge in cilje. Kar nekaj časa bo potrebno, da jih bomo lahko uresničili, a verjamem, da bomo s skupnimi močmi (župan, uprava, svetniki in vi, drage občanke in občani) uskladili želje in interese, ki nam jih ne bo zmanjkalo, dokler bomo dihali.
Kakšno se vam zdi delovno vzdušje v kolektivu?
Verjetno smo si že vsi kdaj postavili vprašanje, zakaj sploh delam, če v osnovi niti nisem nagnjen k temu. Po naravi namreč človeku zadostuje že, da je prehranjen in da ima zagotovljene osnovne minimalne pogoje za preživetje. Ker pa mislim, da človek potrebuje in si želi nekaj več, lahko rečem, da ga za delo ne motivira le plača. Res je, da nam je vsem glavni interes vsak mesec dobiti zaslužen denar in v svoji dolgoletni delovni praksi na vodilnih delovnih mestih sem pogosto slišala mnenje, da delavec drugače ne bi delal ali da dela le po liniji najmanjšega odpora. A spoznala sem tudi, da le ni tako, saj so ljudje odgovorni in se nalogam ne izogibajo, če je njihovo delo dovolj cenjeno in delovno okolje prijetno. Za samo delo je najpomembnejše, da je strokovno, pravočasno in kvalitetno opravljeno, da so stranke oziroma partnerji zadovoljni. Na svojem sedanjem delovnem mestu se bom trudila, da bom sodelavce usmerjala, motivirala in tako vplivala nanje, da bodo naloge izvrševali čim boljše ob čim manjši porabi časa in energije ter s čim večjim osebnim zadovoljstvom. Zavedam se, da imamo vsi zahtevne in odgovorne delovne naloge, ki so nam dodeljene in zaupane v vsakodnevno reševanje in da smo pogoj za njihovo uspešno rešitev le mi
intervju
sami. Pozitivno delovno vzdušje v kolektivu je predpogoj za uspešno opravljeno delo. V službo moraš iti rad, ker drugače ni pravih rezultatov dela. Ni namreč toliko pomembno, kako kapljajo kapljice, važno je, kam teče potoček, reka, _ in vi nas sodite po našem delu.
Kaj se vam je v tem času najbolj vtisnilo v spomin?
Veliko je dogodkov, ki se nam vtisnejo v spomin. Lepih se radi spominjamo, žalostni pa nam slej ko prej zbledijo. Eden izmed res prijetnih spominov je Mihaelov sejem, ki ga vsako leto organizirate v Mengšu. Za izvedbo tako obsežnega projekta je potrebno ogromno dobre volje, medsebojnega sodelovanja, odrekanja in požrtvovalnosti vseh, ki so vpeti v tak projekt. Moram reči, da se redno udeležujem te prireditve in bi rada pohvalila organizatorje, da zmorejo v teh časih uskladiti želje, interese in ambicije posameznikov in pripraviti takšno kvalitetno prireditev. Skratka, veseli me, da delam v kraju, kjer je še prisotno družabno sodelovanje in da se ne gleda vse skozi denar. Veliko število športnih in kulturnih društev, ki delujejo v kraju, pripravlja številne prireditve, katerih se rada udeležim, če mi le dopušča čas.
V preteklosti se je pogosto očitalo, da so delovna mesta nezasedena in da se je s tem povečala obremenitev zaposlenih delavcev. Ta problem je še vedno prisoten. Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi je ogromno nalog naloženo občinskim upravam. Dela in naloge, ki so v pristojnosti občin, je potrebno opraviti, zato se občasno pojavljajo večje obremenitve zaposlenih delavcev. Ko sem prevzela vodenje občinske uprave, smo pregledali naloge in obveznosti zaposlenih. Nekatere naloge opravljam tudi sama, saj je Občina Mengeš ena izmed manjših občin in si nikakor ne moremo privoščiti, da direktor ne bi opravljal konkretnih del. Osebno sem mnenja, da če šef ne dela ali malo dela, se to slej ko prej odraža tudi na zaposlenih,
kar se je v preteklosti odražalo na delu Občinske uprave tudi v Mengšu.
Sedaj se ukvarjate s številnimi projekti. Kaj bi v tem trenutku najbolj izpostavili?
Težko je izpostaviti samo en projekt, saj se trudimo, da bi jih realizirali čim več. Trenutno se ukvarjamo s pripravo dokumentacije za obnovo Prešernove ceste, katere obnovo bi želeli pričeti še v tem letu, ker imamo za to obnovo tudi del sredstev rezerviranih v državnem proračunu. Želeli bi jo obnoviti še pred izgradnjo obvoznice, ker bo potem to občinska cesta in ne bomo upravičeni do sredstev iz državnega proračuna. Intenzivno potekajo priprave na izgradnjo obvoznice. Po zagotovilih odgovornih iz DARS-a potekajo aktivnosti skladno s terminskim planom. Pripravlja se dokumentacija za izgradnjo telovadnice za potrebe osnovne šole in kraja. Menim, da bi morali otrokom nuditi boljše pogoje za športne dejavnosti. V našem kraju smo v preteklem letu dobili novo telovadnico v velikosti rokometnega igrišča in moram vam povedati, da se je kar naenkrat spremenil večerni utrip kraja. Braslovče, kjer sem doma, so primerljive z Mengšem in verjemite, da vam ne bo žal, ko bo dvorana zgrajena. Pomisleki, ki se porajajo nekaterim ob tej nameravani investiciji, so odveč. V današnjem času ob hitrem tempu življenja in veliki odsotnosti staršev, ki žal delajo cele dneve, je vsaka športna in druga aktivnost zaželena, ker združuje otroke in jim krepi športni duh. Športni porazi so boleči, a iz njih otroci potegnejo tudi veliko koristnega za kasnejše življenje. Dajmo jim tudi v Mengšu to možnost! Pripravlja se dokumentacija za izgradnjo kanalizacije v severnem delu Mengša, dokumentacija za obnovo Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik in dokumentacija za oskrbo s pitno vodo.
Sama vas srečam skoraj vedno, kadar se oglasim na
občini. Zdi se, da ste veliko pri nas v Mengšu. Kako to?
Res je, da velikokrat pridem že pred sedmo uro zjutraj in delam pozno v noč. Vprašanje je mogoče na mestu. Zakaj? Za plačo? Verjetno ne.
Že prej sem povedala, da mi predstavlja delo na občini izziv. Dopoldne in v času uradnih ur je veliko tekočega dela, telefonov in sestankov. Če želim kvalitetno opravljati delo, za katero sem se odločila, ne morem gledati na ure, ko sem prisotna, pač pa na rezultate našega dela. Nikoli nisem hodila v službo zato, da bi mi minil čas, ampak da sem nekaj naredila. Vedno sem delala na odgovornih delovnih mestih, ko predpostavljenih ni zanimalo, koliko časa se kaj dela, ampak le, kaj je narejeno. V preteklosti je prišlo tudi do očitkov glede moje plače. Naj povem le, da imamo po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) in ostalih veljavnih predpisih direktorji občinskih uprav in ostali javni uslužbenci točno določeno plačo. Nadrejeni lahko odredi izplačilo za povečan obseg dela v okviru predpisanih procentov. Moja plača je javna in objavljena na spletni strani e-uprave.
Imate otroke. Kako oni gledajo na vašo odsotnost od doma?
Preden sem se odločila za delo na Občini Mengeš, sem se dogovorila s svojimi sinovi. Povedala sem jim, da bom malo več odsotna in da bodo morali biti malo več sami. Obljubila sem jim, da bom vedno dosegljiva na telefon in da me lahko pokličejo, kadarkoli bodo kaj potrebovali. Prav tako sem jim povedala, da jim popolnoma zaupam in da vem, da bodo uspešni, čeprav ne bom toliko časa z njimi. Vedno sem gradila na zaupanju in do sedaj nisem imela problemov. Se pa veliko pogovarjam z njimi, ko sem doma in aktivno spremljam njihovo športno pot. Vsi trije pridno trenirajo taekwon-do, dosegajo vidne rezultate na državnih in meddržavnih tekmovanjih in so v slovenski državni reprezentanci. Z aktivnim preživljanjem viken-
dov v njihovi družbi nadomestim izpade med tednom.
Kako torej združujete delovne in družinske obveznosti?
Kjer je volja, je tudi pot. In če delaš stvari z veseljem, lahko uspeš. Velikokrat je potrebno veliko usklajevanja in razporejanja, da uskladiš družinske obveznosti z delovnimi.
Kako pa vožnja vsak dan? Vas kaj utrudi?
Če povem čisto po pravici, me vožnja sprosti. Med vožnjo imam čas razmisliti o perečih problemih v službi in doma ter narediti zaključke. Marsikdaj se mi prav med vožnjo porodijo rešitve, ki jih lahko potem koristno uporabim. Vožnja me ne utruja in v njej uživam.
Kaj vam je v Mengšu najbolj všeč?
V nekaj letih sem že malo spoznala, kako diha kraj, kaj se pomembnega v njem dogaja, kako se razvija in na vaše vprašanje bi težko odgovorila. Všeč mi je, ker vidim, da ljudje znajo ceniti opravljeno delo in da je že vidnih nekaj rezultatov mojega dela. Ko mi je bilo v začetku nastopa dela včasih hudo, da bi kar obupala, ker je bilo potrebno toliko narediti - pa nikjer nobenega, ki bi pomagal, mi je prijateljica dejala, da je zelo pomembno, kakšne temelje pripravimo, saj je od njih odvisno, kakšna hiša bo stala na njih, zato sem danes vesela, da mi je uspelo »splezati iz teh temeljev«, kakšna pa bo hiša, boste ocenjevali vi.
Vidim, da imate veliko energije in izzivov. Želim vam, da bi jih nekaj uresničili tudi v Mengšu.
Zahvaljujem se vam za lepe želje. Tudi jaz si želim, da bi skupaj ustvarjali za dobro kraja in če bi me vprašali, ali bi se še enkrat odločila za delo na Občini Mengeš, bi vam z velikim veseljem odgovorila pritrdilno. V svojem delu uživam in to želim tudi vsem vam. Uživajte v tistem, kar delate in delajte tisto, kar radi delate!
Tina Železnik
mengeška marela
ŠTIRIINDVAJSETIČ POD MENGEŠKO MARELO
Pivo oziroma hmelj je bil tokratna tema Mengeške marele. Poleg hmeljarjev iz Savinjske doline so iz štajerskega konca prišli še ansambli Štajerskih sedem, Polka punce in ansambel Braneta Klavžarja ter humorista Strašna Jožeta. Z Mengeško godbo, pod vodstvom Primoža Kosca, je tokrat pelo in igralo kar nekaj ansamblov: Štajerskih sedem, Stanko Petrič s Svetlini, Stoparji in ansambel mengeških mojstrov Avsenikove glasbe, pod vodstvom
Janeza Pera. Kot solist je blestel zlati deček slovenske popevke -Edvin Fliser, voditelj in scenarist, kot že vrsto let, pa je bil tudi letos Franc Pestotnik.
Nasvidenje na našem srebrnem jubileju!
Lado Kosec, predsednik Mengeške godbe Foto: Vido Repanšek
Hmeljska princesa in Franc Pestotnik
Stoparji so se pripeljali kar z avtom!
Štajerskih sedem
Če Marela ni za na televizijo, je pa urednik prišel na Marelo.
Edvin Fliser in dirigent Primož Kosec
Zupan Franc Jerič je zabil pipo v lesen sod piva.
Mengeška godba

-Od 1
^geskc î^areo
- i il vV^v-
Stane Petrič in Svetlini
Stoparčki, novi upi na slovenski narodno-zabavnisceni
Žan in Janez Avbelj med igranjem skladbe Oče in sin
Stoparji v prvi zasedbi z odličnimi pevci
SPONZORJI
24. MENGEŠKE MARELE:
Iz Mengša prihajajo:
Armstrong - Kobilšek
Prevozi, gradbena mehanizacija in gradbeništvo - Kosec Miha
Dornik - Okno Vaše Hiše - Alojzij Dornik Kamnoseštvo - Makovec Matej Rolete Kosec - Steletova 4 Totter Midi
Benton - Salon Klavirjev Kovinopasarstvo Dolinšek Matevž Hram Rožice
RpTisk Na Tekstil, Sitotisk, Reklamni Napisi
Itd - Pišek Slavko
Slikarstvo . Jaklič Sandi
Strojne Instalacije - Testen Marko
Svečrstvo Pire
Karo Inženiring
Akrol - rolete, žaluzije , markize, Alojz Kosec Slapar - prevoz oseb Špas Teater
Avto Car Foto Repanšek
LGM - Prašno in klasično industrijsko barvanje Avs - audio video servis Budja Igor Bo-Me , Borin Štefan Medic
Lastra company Gostinstvo Per Sadni vrt - Ravnikar Franci ZU-MA, poslovne storitve, knjigovodsko, revizijsko in davčno svetovanje Zora Domžale Lek
Iz Loke Pri Mengšu:
Bife Juhant
Poučevanje diatonične harmonike Stopar Robi Servis glasbil Tomaž Šinko Iz Vodic:
Vrtanje in rezanje betona, zaključna dela v gradbeništvu - Jagodic
Gradbena mehanizacija in transport Ovijač Iz Trzina: Glaso - trgovina z barvami in laki Kalcer - skrivnosti enostavne gradnje Iz Domžal: Avtotehna Vis in Kosec - prodaja vozil Opel
Iz Ljubljane:
Grosist - Kmetijska zadruga Metlika - prodajni center Ljubljana Gardenia ars florae
Leanže - zaključna dela v gradbeništvu Monty - zaključna dela v gradbeništvu Set stanovanjski inženiring Svetina&Lazar- prodaja ogrevalne in sanitarne tehnike
Pivovarna Union Pivovarna Laško Iz Radovljice:
Vac-commerce, Marjan Grnkovič
Glavni sponzor pa prihaja iz Trebnjega:
Grading Pvc-Alu okna in vrata
Godba se zahvaljuje tudi Občini Mengeš, kijih
podpira po najboljših močeh.
Hvala tudi Mengeškim gasilcem za požarno
stražo.
Hvala tudi Loškim gasilcem za pomoč v dvorani.
Hvala tudi standardni ekipi: Krušni k Peter, Benda Tone, Pišek Slavko, Požar Miha in Zorka za izvedbo scene in mnogih drobnih malenkosti.
LUČ V VODO
Nekoč so bili ljudje veliko bolj zazrti v naravo in na poseben način v nebo. Sonce, planeti, posebno pa Luna, in ozvezdja so velevali, kdaj in kako kaj narediti. Če že bogovi niso, so pa glasniki Boga samega. Na različne načine je želel vstopiti v to druščino človek. Vodile so ga vsakdanje izkušnje in v hrepenenju, da bi se mu godilo dobro, je tenkočutno spremljal vse spremembe v naravi, jih poimenoval in jim prisluhnil.
Vsemu sta dajala ritem svetloba in tema. O kresu je sonce začelo popuščati, zato je človek prižgal velike ognje, da bi mu pomagal.
Tega prižiganja ognja je bilo vse do pusta v različnih časih in pri različnih ljudstvih veliko, toda na predvečer Sv. Gregorja se je od novega leta sonce tako okrepilo, da so se že pri dnevni svetlobi nadelali in luč, s katero so si podaljševali delavnik, ni bila več potrebna. Zato v vodo z njo!
V	Mengšu je to svojčas počel tesarski mojster Anton Kosec iz Pristave. Iz lesa je izdelal barčico, postavil nanjo prižgano svečo in jo brez posebnih ceremonij spustil po Pšati.
V	petek, 7. marca 2008, sta Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš in Mestni muzej Mengeš, kakor vsako leto, organizirala likovno delavnico, na kateri smo izdelovali barčice za spuščanje luči po vodi. Udeležba je bila izredna in vzdušje ustvarjalno. Zaradi pomanjkanja prostora so nekateri delali kar na tleh. Še več pa se nas je zbralo 11. marca, na predvečer Sv. Gregorja, pri Bognarjevem
mostu v Pristavi. Tako raznovrstnega rečnega ladjevja Pšata še ni doživela. V številnih družinah so imeli podobne likovne delavnice, kakor v našem društvu. Tega se še posebno veselimo, saj je to ena od imenitnih priložnosti, da družina skupaj ustvarja. Med izredno lepimi barčica-mi sta si letos prislužila Gregorjev pokal Ana in Matevž
Jenko, nagrade pa Ana in Luka Janežič, Nina Pogačar in Blaž Koncilija. Žal je bilo izredno lepih izdelkov veliko več od nagrad in za to vsem iskreno čestitamo. Ob ubranih glasovih dveh harmonik mojstra Zupana, na kateri so igrali Ambrož Jagodic, Nejc Zakrajšek in Marjan Šmajc, smo dali luč v vodo. Ob čaju in v dobri družbi smo se pri Bognarjevem mostu še dolgo zadrževali in spremljali plavajoče lučke, ki so ugašale nekje v temi proti Loki. Zdaj je dan dovolj dolg.
Janez Škrlep

društva
smeh je najboljše zdravilo ^
Če to res drži, potem smo si mé tega zdravila v soboto, 8. marca, privoščile velik odmerek. Verjetno se, dragi bralci, sprašujete, kaj je bilo tako smešno.
Prvi razlog smo bile ženske, skoraj šestdeset veseljakinj se nas je že devetič, da se ob dnevu žena in materinskem dnevu poveselimo ter utrjujemo medsebojne oziroma medgeneracijske odnose, zbralo na Dobenem pri Blažu. Drugi razlog je bila »Moravška Mara«, odlična humoristka in pevka. Človek se ji res od srca nasmeji in prav lahko bi ji rekli slovenska Nela Eržišnik oziroma Marica Hrdalo. Ker je tako pristna humoristka, ljudska pevka in recitatorka, smo je bile še posebno vesele, kajti Moravška Mara je zaželena prav v vsaki veseli družbi.
Tretji razlog, ki je povzročil salve smeha in nasmehe na ustih še naslednji dan, pa sta bili Vida Strajnar in Nevenka Narobe. Še prav posebno se je izkazala Vida - prava profesionalka je, vam rečem. Prav vse ji gre odlično od rok in z jezika, saj je režiserka, igralka, povezovalka, stilistka, humoristka - vse to v eni sami osebi. Ob pomoči tudi odlične Neven-ke sta izpeljali izbor za miss zrelega loškega klasja, miss pomladi, miss gostilne Blaž, miss najlepše zadnjice in miss najlepših nog. Vse to seveda v humornem stilu. Moram priznati, da kar malo zavidam prebivalcem Jarš in Rodice, kamor se je iz Loke preselila Vida, kajti imeti tako sposobne ljudi v občini, je privilegij. A kot jo poznam, na rodni kraj ne bo pozabila, raje nas bo še s čim presenetila. Pravzaprav ugotavljam, da je kar težko opisati te vesele urice, zato se naslednje leto tiste, ki ste letos manjkale, o tem same prepričajte. Ob koncu še iskrena hvala vsem za čestitke in pomoč pri izvedbi prireditve in srečelova: KD Antona Lobode, Robertu Ručigaju in Veri Vrhovnik - ti prav nobeno leto niso pozabili na nas - in še Tomažu Štebetu, Matjažu Anžlovar-ju, Robertu Hrovatu, Mateji Ručman, AZ netu, Prvim na vasi, Vidi Strajnar, Minki Repanšek, trgovinama Hani in Lila, Max bendu, Sonji Lož in naši sovaščanki Andreji Zupan, ki nam je letos že drugič poklonila veliko, slastno torto. Hvala pa tudi vsem zaposlenim v gostilni Blaž za gostoljubje, ki smo ga deležne vsako leto.
Za zrelo loško klasje, Justi Jerič
špela močnik je za dan zena od peča in pikca dobila veliiiko presenečenje
Špela Močnik je ves teden klicala poslušalke in jim podarjala cel dan razvajanja v okviru akcije radia Hit »Za 8. marec 8 ur razvajanja za 8 poslušalk« in bila ob tem seveda prepričana, da prav ona letos ne bo deležna ničesar. A njena jutranja kolega sta vedno polna presenečenj in tudi tokrat sta poskrbela za nežnejši del ekipe tako, kot se spodobi. Špelo
Močnik sta pod pretvezo, da jo peljeta na razvajanje, odpeljala v salon Avto Debevc, kjer jo je že čakal novi Golf plus 1.9 tdi!
Špela je ostala brez besed. Najprej je bila presenečena zaradi zelo pozornih jutranjih kolegov in potem še zaradi darila _ »Avta le ne dobi vsaka za dan žena,« je bila presrečna Špela. Takoj je preverila, ali bo v avto lahko brez težav »stlačila« svoje smuči, a jo je Pečo zbadal, da je v prtljažniku dovolj prostora za otroški voziček in zadaj v avtu za dva otroška sedeža ... Špela se je vsemu temu le smejala in na koncu obljubila, da res ne bo več zamujala, saj ji na avtu med drugim piše: »Nikoli ne zamudim, ker s VW hitim«.
Mirjam
Foto: Marko Ocepek
kd antona lobode - gregorjevo in tradicionalen spust lučk po pšati
Sprva je kazalo, da nam jo bo vreme letos zagodlo in da bo sivina prekrila nebo. Pa je sonce le posijalo in na večer pred gregorjevim se je ponovno zbrala prijetna množica različnih generacij Ločanov, pa tudi nekaj Mengšanov. S spuščanjem lučk po Pšati smo se poslovili od zime in kratkih dni. In mislim, da smo delo opravili zelo uspešno, saj je že naslednji dan sonce sijalo z vso svojo močjo in pomlad je bilo moč čutiti, slišati pa tudi vonjati.
Otroci so se ponovno izkazali z motivi lučk, saj so bile ideje tako različne in izvirne, da smo imeli tudi letos kar nekaj težav pri izbiranju najlepših. Po potoku so plule ladjice, snežaki, gradovi, ptički, hiške, splavi, _ in še bi lahko naštevali. Paleta različnih lučk je na Pšati ustvarila zelo čarobno podobo. Z malce glasbe in dobre volje smo pričarali veselo vzdušje, otroci pa so nam nato predstavili svoja dela in način izdelave njihovih mojstrovin. Veliko jih je uporabilo stiropor in naravne materiale, kot so veje
in mah, nekateri pa so ladjice izdelali iz umetnih materialov. Vse so bile nadvse zanimive. Veselimo se že naslednjega leta in novih idej. Do takrat pa nas čakajo toplejši letni
časi in daljši, pestrejši dnevi. Vsem sodelujočim se v imenu Kulturnega društva Antona Lobode lepo zahvaljujem. Se vidimo prihodnje leto!
Manca Vrhovnik
M AT E R I N S T V O
JE NAJDRAGOCENEJŠI DAR,
ZATO VAM, DRAGE MAMICE, MAME IN STARE MAME,
SPOŠTOVANE L O Č A N K E,
Č E S T I T A M O.
ŽELIMO VAM, DA BI V OBJEMU SVOJIH OTROK LEPO PRAZNOVALE!
KD Antona Lobode Loka pri Mengšu

društva
ZBOR MENGEŠKIH VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO
V petek, 29. februarja, je na Mengeški koči potekal svečani občni zbor mengeške sekcije veteranov vojne za Slovenijo. Udeležilo se ga je preko štirideset mengeških vojnih veteranov, zato je ob začetku predsednik Vladimir Skok izrazil zadovoljstvo ter se članom združenja zahvalil za udeležbo. Na zboru so bili poleg mengeških veteranov prisotni tudi predsednik Območne organizacije ZVVS, Janez Gregorič, župan Občine Mengeš, Franc Jerič, podžupan Aleš Janežič ter poslanec v Državnem zboru, mag.Tomaž Štebe. Vsi prisotni so pozdravili zbor in poudarili pomen njegovega delovanja, ki ohranja spomin na slovensko osamosvojitveno vojno. Veterani so obravnavali in sprejeli predsednikovo poročilo o delu ter finančno poročilo za preteklo leto. Glavna pridobitev v prete-
klem letu je bila pridobitev spominske sobe oziroma prostora za delovanje sekcije, na katerega so mengeški veterani čakali vse od svoje ustanovitve. Prostor je sekciji zagotovila Občina Mengeš. Izvoljeni so bili praporščak in dva namestnika. Sprejet je bil okvirni plan dela za letošnje leto, ki se bo izvajal v okviru Območnega združenja Domžale, v katerem deluje Mengeška sekcija. V razpravi je bilo izpostavljeno financiranje organizacije, saj svojega delovanja ne more pokriti zgolj iz članarine in občinske dotacije, zato so se veterani odločili, da bodo v naslednjem letu poskušali zbrati več donatorskih sredstev. Izraženo je bilo tudi nezadovoljstvo nad njihovim statusom, ki ga ureja poseben zakon, saj menijo, da jim glede na njihove zasluge za samostojno Slovenijo država
namenja premalo pozornosti. Predsednik je na zboru z zadovoljstvom izročil zahvale vsem donatorjem, ki so pomagali pri delovanju sekcije v preteklem letu. Poleg štirih mengeških političnih strank (LDS, SDS, SLS, SD) so sredstva prispevali tudi Agencija Karo - Roman Kalušnik, Pečarstvo Hrovat Jure in odvetniki Bregant, Volgemut, Hajtnik. Po končanem občnem zboru je sledilo družabno veteransko srečanje. Zveza veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) je domoljubna, samostojna, nestrankarska, nepridobitna in nevladna zveza območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo. Ta združujejo tiste udeleženke in udeležence priprav na vojno ali vojne za Slovenijo, ki so ne glede na njihova politična in svetovno nazorska prepričanja aktivno sodelovali v pripravah na vojno oziroma neposrednih obrambnih aktivnostih v vojni za obranitev samostojne in neodvisne Republike Slovenije v obdobju od 17. maja 1990 do 26. oktobra 1991. ZVVS sodeluje s sorodnimi veteranskimi organizacijami doma in v tujini. Od leta 1994 je polnopravna članica Svetovne veteranske federacije - World Veterans Federation, kjer aktivno sodeluje v njenih delovnih telesih, izvaja njene resolucije in sklepe.
Peter Gubanc, član ZVVS Mengeš
OTROŠKA MAŠKARADA V LOKI ODPADLA
Za 2. februarja smo vam v Loki obljubili otroško maškarado s klovnom Žaretom in kresom, a nam jo je vreme žal grdo zagodlo. Prireditev, ki bi morala biti na prostem - na igrišču, smo bili zaradi dežja prisiljeni odpovedati.
Kar nekaj maškar se je kljub temu zbralo na mestu dogajanja. Te smo s krofom in čajem tudi »nagradili« za vztrajnost, animacije pa nismo mogli izvesti. Vsem občanom oziroma tistim, ki ste na maškarado prišli ali mislili priti, se opravičujemo za odpoved in vseeno upamo, da se prihodnjega pusta spet vidimo.
Hvala tudi vsem, ki ste mi ali ste bili pripravljeni pomagati v izvedbi programa: Robiju, Matjažu, Slavcu, Branetu, Minki, Marku in Justi.
Za KD Antona Lobode, Tanja Dečman
SVOJ PRVI ROJSTNI DAN PRAZNUJEJO SKUPAJ Z VAMI
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mercedes-Benz na Gorenjski cesti praznuje svoj prvi rojstni dan. Vse svoje obiskovalce in stranke bodo razvajali v petek, 28. in v soboto, 29. marca. Za vse lastnike vozil Mercedes-Benz pripravljajo brezplačne preventivne preglede (rezervacija termina pri gdč. Diani Sepeta na tel.: 01/8344- 609), za obiskovalce pa testne vožnje in dodatne popuste za ugoden nakup vozil oziroma izjemne ugodne pogoje financiranja. Posebno pozornost namenjajo razredu C, saj boste lahko preizkusili limuzinsko in karavansko različico modela. V petek, 28. marca, vas vabijo med 9. in 18. uro, v soboto, 29. marca, pa med 9. in 13. uro. Center se nahaja na Gorenjski cesti 19 v Mengšu.	Tina železnik
SPREMEMBA ZASTOPSTVA V KOLESARSKEM DRUŠTVU
22. februarja 2008 smo imeli kolesarji občni zbor, na katerem smo med drugim izvolili novega predsednika, podpredsednika in blagajnika.
Ciril Porenta se je odločil za predajo predsedniških nalog, ki jih je opravljal enajst let, in ostaja v društvu na mestu podpredsednika. Na mesto predsednika kolesarskega društva je bil izglasovan Primož Jeretina. Tudi Stana Zabret, ki je kar dvanajst let opravljala delo blagajničarke, je letos predala svoje delo Poloni Dacar. Gospodu Cirilu in gospe Stani se za ves trud, ki sta ga vložila v uspešno vodenje društva, iskreno zahvaljujemo. S pričetkom pomladi bomo kolesarji prispevali k čistejšemu okolju in tako konec marca orga-
nizirali čistilno akcijo, obvestilo o datumu pa bomo objavili na oglasni deski. Bliža se tudi začetek kolesarske sezone, saj bo že 19. aprila prva dirka za Slovenski pokal. V letošnjem letu bo iz našega društva tekmovalo sedem članov z licenco, ki že intenzivno trenirajo, da bodo na tekmah čim bolje zastopali barve Mengša. Manjka nam le mlajših članov - mladincev in če je kdo zainteresiran, bi bili veseli, da se nam pridruži. V začetku aprila bomo začeli tudi z rundo, in sicer ob četrtkih, ob 17. uri. Zbor bo pred našo oglasno desko. Za relacijo se bomo dogovarjali sproti. Imeli bi dve skupini, zato se nam lahko pridružijo vsi kolesarji z željo do rekreacije in druženja.
Za KD Mengeš: Saša Jeretina

društva
letno poročilo poveljnika pgd mengeš za leto 2007
Iz leta v leto se vse večje zahteve in odgovornosti gasilske službe močno povečujejo. Administracije, papirnata vojna, usposabljanje, vaje, delovne akcije, redarske in požarne straže, vzdrževanje stvari, vozil, opreme, intervencije in še kaj, poleg tega še služba, je meja človeka, da svoj prosti čas posveti gasilski organizaciji, za nas vse, za sočloveka. Prostega časa v sodobni družbi skoraj ni več. Tempo človeka se povečuje, pa vendar z organizacijo dela vemo, da smo tudi tej nalogi z nekaj dobre volje in pripravljenosti kos gasilstvu.
INTERVENCIJE
Če pogledamo statistiko triletnega obdobja po številu in vrstah intervencij, lahko ugotovimo, da je število konstantno, isto. V lanskem letu smo intervenirali v 47 primerih, kar je ena intervencija več kot v letu prej. Število požarnih intervencij se manjša, močno pa se povečuje posredovanje v drugih primerih, kjer ljudje potrebujejo pomoč. S tem se veča tudi potreba po globalnem strokovnem znanju, usposabljanju in vajah, saj le z ustreznim strokovnim znanjem in organizacijo lahko uspešno nastopamo pri zahtevnih nalogah, ki nas čakajo, za katere pogosto ne vemo, kdaj.
Vse intervencije so bile zelo hitre in strokovno izvedene, saj je bilo v tem letu preprečene veliko materialne škode ali še kaj več.
INTERVENCIJE V LETU 2007
6.	januarja	Tehnična intervencija: vlom v stanovanje v Loki;
14.	januarja	Tehnična intervencija: vdor vode iz rezervoarja za vodo
nad skakalnico;
18.	januarja	Žaganje in odstranjevanje podrtih dreves zaradi močnega
vetra pri skakalnici;
1. marca	Požar na tovornjaku na kolodvorski ulici;
12.	marca	Odpiranje vrat v stanovanju na Trdinovem trgu (ženska
nezavestna);
19.	marca	Žaganje in odstranjevanje podrtih dreves zaradi močnega
sneženja na Ropretovi ulici;
20.	marca	Žaganje vej, ki so padle na telefonski vod na Kolodvorski
ulici;
18.	aprila	Puščanje plina na Gorenjski cesti;
25. aprila	Poziv za sanacijo izliva nevarnih tekočin na Gorenjski cesti;
9. maja	Požar na stanovanjski hiši Steletova ulica;
15.	junija	Prometna nesreča Slamnikarska - Zavrti;
16.	junija	Odpiranje stanovanja na Ropretovi ulici;
22.	junija	Gozdni požar pod Dobenom;
27.	junija	Izvlečenje vozila na Šubljevi ulici;
I.	julija	Požar kozolca v Loki,na Gmajani;
4. julija	Odstranjevanje drevesa na Ropretovi ulici;
4. julija	Odpiranje vrat stanovanjske hiše na Sadnikarjevi ulici (v stanovanju onemogla oseba);
13.	julija	Izlitje vode iz bojlerja na Zavrteh;
17.	julija	Požar kozolca in toplerja v Topolah;
19.	julija	Prometna nesreča pri AS Debevc v Mengšu;
21.	julija	Požar motorja na drevoredu v športnem parku;
23.	julija	Puščanje plina pri tovarni Filc Mengeš;
24.	julija	Prometna nesreča Grobeljska - Slovenska ulica;
29. julija	Odpiranje stanovanja Stara pot Mengeš (notri onemogla oseba);
31. julija	Zrušitev dela stavbe na Trdinovem trgu;
3. avgusta	Intervencija na Trdinovem Trgu;
3. avgusta	Požar na pobočju Mengeškega hriba Gobavice;
14.	avgusta	Deretacija sršenov in os na Liparjevi ulici;
28.	avgusta	Gozdni požar v Jablah;
29.	avgusta	Kletni požar stanovanjske hiše na Gorenjski ulici;
18.	septembra	Sanacija neurja v Železnikih;
18.	septembra	Neurje, poplave, črpanje na večih lokacijah;
19.	septembra	Črpanje vode, čiščenje na večih lokacijah po neurju; 19. septembra	Razlitje nafte in kurilnega olja v hidrotehniku;
23. septembra	Razlitje nevarnih snovi po reki Pšati;
29. septembra	Prometna nesreča Slovenska - Glavni trg;
07.	oktobra	Vlom v stanovanjsko hišo, Ropretova;
II.	oktobra	Požar stanovanjske hiše v Suhadolah;
11. oktobra	Dimniški požar v ind. coni, Gorenjska cesta;
19. oktobra	Lovljenje pobeglih ovnov v športnem parku;
21. oktobra	Odpiranje stanovanja na Novakovi ulici;
09. novembra	Reševanje otroka iz vozila na Kolodvorski;
14. novembra	Nenadzorovano kurjenje na Liparjevi lici;
17. novembra	Prometna nesreča Mengeš - Topole;
17. novembra Travniški požar ob progi proti Duplici;
17.	novembra Kletni požar na Liparjevi ulici;
18.	decembra Požar tovornjaka na Gorenjski cesti.
To je bil del pregleda iz intervencijskih poročil. Opravili smo še vrsto manjših intervencij in sanacije le-teh, ki pa v poročilih niso vpisane.
STROŠKI INTERVENCIJ
Glede na to, da v letu 2007, razen sanacije čiščenja in črpanja vode po septembrskem neurju v Mengšu in Železnikih, večjih intervencij ni bilo, znašajo stroški intervencij po ceniku GZS 14.480 €. V preteklem letu je bilo v intervencijah opravljenih 540 dnevnih in 320 nočnih delovnih ur operativnih gasilcev, na vozilih, črpalkah in agregatih pa 232 delovnih ur.
POROČILO O AKTIVNOSTIH V OKTOBRU, MESECU POŽARNE VARNOSTI
Aktivnosti v gasilstvu se dogajajo skozi celo leto. Ta niz se v oktobru, mesecu požarne varnosti, na operativnem, preventivnem in mladinskem področju še poveča. Tako je bilo tudi letos, in sicer:
4. oktobra Tehnični dan za učence 7. razredov osnovne šole: ogled doma, vozil in opreme;
Usposabljanje operativnih enot s praktičnimi vajami z lestvami;
Pregled hidrantnega omrežja po celotni Slovenski cesti in kompleksa stanovanj na lokaciji Melodija; Vaja evakuacije na OŠ Mengeš ter prikaz opreme in vozil učencem pred šolo;
Obisk gasilcev z vozili in prikaz dejavnosti ter opreme v vrtcih Sonček in Gobica;
Udeležba na državni vaji iz gozdnega požara v Novi Gorici; Društveno-gasilska vaja na objekt Semesadika v Mengšu; Medobčinska vaja v tovarni Lek Mengeš; ter redno operativna in preventivna dela na področju zaščite, reševanja in vzdrževanja.
ČIŠČENJA, PRANJA V LETU 2007
Čiščenje zbirnih rezervoarjev vode in jaškov na Jarški cesti;
Črpanje vode iz jaška za cisterno goriva pri Kulturnem domu;
Pranje prebivališč pri gasilskem in godbenem domu; Pranje površin v okviru očiščevalne akcije pred KD, vrtcem Sonček in Gobica, OŠ Mengeš, parkiriščem TVD, pred cerkvijo,
Pranje in čiščenje kapelice in okoli nje; Pranje ploščadi pri OŠ Mengeš; Polivanje ceste na Mengeško kočo zaradi izravnave tal; Pranje asfaltnih površin pri cerkvi po zamenjavi strehe; Dovoz cisterne vode v Dragomelj; Čiščenje kanalizacije na Liparjevi ulici; Čiščenje oljnega lovilca na Slovenski cesti; Dovoz vode na Liparjevo ulico v Mengšu; Polivanje Gorenjske ceste zaradi prahu; Čiščenje žlebov in jaškov na Japljevi ulici; Čiščenje in pranje na večih lokacijah zaradi nanošene zemlje od poplav;
Čiščenje in pranje ulic v Železnikih; Pranje površin pri Banki, ZD ter na Zadružniški ulici za Mihaelov sejem. Skupaj: 17 posredovanj pranja, čiščenja in dovozov vode.
REDARSKE SLUŽBE IN POŽARNE STRAŽE
24. februarja Dežurstvo in požarna straža za Mengeško marelo; 30. aprila Požarna straža ob prvomajaskem kresu na Gobavici; 1.-3. junija Požarna straža pod šotorom za prireditev ob občinskem prazniku;
v septembru Redarstvo na cestah ob začetku šolskega leta (varna pot v
šolo); 28.-30. septembra
Dežurstvo in požarna straža ob Mihaelovem sejmu ter redarstvo za povorko po Mengšu. SLOVESNOSTI IN PRAZNOVANJA 27. januarja Udeležba na občnem zboru PGD Mavčiče; 27. januarja Udeležba na občnem zboru PGD Štatenberk;
6. oktobra
6. oktobra
13. oktobra
16. oktobra
20. oktobra 23. oktobra 26. oktobra
DOVOZI VODE,
16. januarja
28. februarja
14. marca 1.aprila
7. aprila 14. aprila 25. aprila 25. maja 2. junija 7. junija
22.	junija 28. junija 6. avgusta 24. avgusta 20. septembra
23.	septembra 1. oktobra

društva, oglas
3. februarja 10. februarja 15. februarja 15. februarja 15. februarja 23. februarja
23.	februarja
24.	februarja 2. marca
2.	marca
3.	marca 10. marca
14.	aprila 20. aprila 6. maja 6. maja 20. maja 23. junija
25.	junija 30. junija 30. junija
22. julija 17. avgusta
15.	septembra
26.	oktobra 20. oktobra 20. oktobra
30.	oktobra
9.	novembra 29. novembra Udeležili smo se
POGREBI
13. februarja
8.	marca
20.	marca
10.	maja 15. maja 6. junija
21.	junija
4.	julija 10. julija
25. septembra 17. oktobra
31.	oktobra
9.	novembra
V letu 2007 smo
Udeležba na občnem zboru PGD Loka;
Udeležba na občnem zboru PGD Bevče;
Udeležba na občnem zboru Mihaelov sejem;
Udeležba na občnem zboru planinskega društva;
Udeležba na občnem zboru Balinarska sekcija;
Občni zbor mladine (aktivnosti in dejavnosti v mladinskem
poročilu);
Udeležba na občnem zboru PGD Topole;
Udeležba na občnem zboru PGD Semič;
Udeležba na občnem zboru PIGD Lek;
Občni zbor PGD Mengeš;
Udeležba na občnem zboru PGD Trzin;
Udeležba na občnem zboru PGD Kamnik;
Prevzem novega vozila v PGD Radomlje;
Občni zbor PGD Moravče;
Florjanova maša v Mostah;
Florjanova maša v Trzinu;
Prevzem novega prapora PGD Križ;
Udeležba ob praznovanju 80. letnice PGD Krašnja;
Praznovanje 60. letnice našega člana Per Janeza;
Udeležba ob praznovanju 80. letnice PGD Štatenberk;
Udeležba ob otvoritvi novega gasilskega doma v Logu pod
Mangartom;
Udeležba ob prevzemu novega vozila v PGD Semič; Praznovanje ob 50. letnici našega člana Burnik Janeza; Udeležba ob 60. letnici Lovske družine Mengeš; Praznovanje 70. letnice naše tajnice Koželj Juste; Maša v Loki za umrle gasilce; Udeležba ob 125. letnici PGD Kamnik; Udeležba ob komemoraciji na Zalokah; Praznovanje 60. letnice naše članice Mici Verbič; Praznovanje 60. letnice našega člana Slavka Burkeljca. na dvintrisesetih prireditev, slovesnosti in priznanj.
Pogreb člana PGD Jarše Rodica, Janeza Novaka; Pogreb podpornega člana, Avgusta Žibert; Pogreb člana, Slavka Piška st.; Pogreb častne članice, Francke Jenčič; Pogreb našega člana, Vinka Burgar; Pogreb podpornega člana, Vinka Rak; Pogreb podporne članice, Minke Kompare; Pogreb podporne članice, Marije Strle; Pogreb člana PGD Loka, Ivana Videmška; Pogreb podporne članice, Marije Vrhovnik; Pogreb člana PGD Radomlje, Janeza Orehek; Pogreb g. župnika, Mateja Zevnik v Cerkljah; Pogreb podporne članice, Magde Hribar. pospremili na zadnjo pot trinajst članov.
PRAKTIČNE VAJE
Praktične vaje za operativne gasilce se izvajajo vsako prvo nedeljo v mesecu v dopoldanskih urah. Poleg teh mesečnih usposabljanj in vaj smo izvedli še nekaj gasilsko-reševalnih vaj, in sicer: 1. junija	Občinska gasilska vaja na objekt bloki Lovec;
17. avgusta Gasilska vaja, objekt balinarska sekcija Mengeš;
13.	oktobra Gasilska vaja in vaja evakuacije na OŠ Roje; 20. oktobra Državna vaja gozdnega požara v Novi Gorici;
23. oktobra Društvena vaja na objektu Semesadike v Mengšu; 26. oktobra Medobčinska vaja v tovarni Lek Mengeš.
TEKMOVANJA V LETU 2007
Bili smo udeleženi na naslednjih gasilskih tekmovanjih: Mladinska tekmovanja
15.	aprila Tekmovanje mladine v orientacijskem teku v Homcu; 26. maja	Tekmovanje DMG v OŠ Dob;
16.	junija Tekmovanje v orientacijskem teku na Brdu pri Lukovici;
14.	septembra Tekmovanje mladine GZ Mengeš;
13. oktobra Regijsko tekmovanje mladine v Komendi. V naštetih tekmovanjih so bili udeleženi tako mladinci kot pionirji.
Veteranska tekmovanja
15.	septembra Občinsko tekmovanje v Topolah;
25. avgusta Prijateljsko srečanje in tekmovanje veteranov v Vačah pri Litiji;
25. septembra Področno tekmovanje veteranov v Zavrstniku. Na tekmovanjih je bila udeležena tako ženska kot moška enota.
Članska tekmovanja
23. junija Tekmovanje v vlečenju cevi v Topolah;
30. junija Občinsko tekmovanje članov A in B enot v Loki;
1. septembra Tekmovanje voznikov gasilcev v Preddvoru;
22. septembra Regijsko tekmovanje članov v Kamniku.
Za vse priprave in tekmovanja so se enote pripravljale na gasilskih vajah, ki
pa jih ni bilo malo.
Podrobna poročila bodo razvidna iz mladinskega poročila in poročila veteranov.
izobraŽevanje, usposabljanje v letu 2007
Brez usposabljanja in izobraževanja ter izpopolnjevanja v gasilskih enotah ne gre. Zakon nam predpisuje, da se morajo gasilci nenehno izpopolnjevati, pridobivati določene specialnosti in tečaje, saj brez tega ne morejo in ne smejo posredovati v intervencijah. Usposabljamo se doma, v izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu in v Sežani.
V letošnjem letu smo pridobili pet novih gasilcev s specialnostjo bolničar; tečaja so se udeležili v okviru GZ Mengeš. Tečaj je obsegal osemdeset ur usposabljanja, je zahteven, zanimiv in še kako koristen. Pridobili smo še enega gasilskega voznika s C-kategorijo, štiri kot specialnost za nošenje izoliranih dihalnih aparatov in še tri gasilce, usposobljene za tehnično reševanje (posredovanje v prometnih nesrečah in drugo).
RAZNE DEJAVNOSTI
Poleg vseh aktivnosti, ki so bile zajete v poročilu, skozi celo leto izvajamo še cel kup drugih stvari. Naj jih naštejem samo nekaj: celoletno izobešanje zastav, postavitev miz in stojnic za razne prireditve in sejme, udeležba na smučanju gasilcev na Krvavcu, posek in postavitev mlajev za obletnice in ob 1. maju, posek in postavitev novoletnih smrek pri gasilskem domu in cerkvi, spremstvo ob prvomajaski budnici, sprejem gasilcev in občanov ter pogostitev iz Velike in Male Bršljanice iz Hrvaške, udeležba ob tekmovanju kuhanja golaža v kamnolomu, udeležba na sejmu stare kmetijske mehanizacije z našim starim kombiniranim vozilom (39 let), udeležba na strokovni ekskurziji v Kobarid ob obletnici Soške fronte, pregled hidrantnega omrežja po Mengšu, sprejem gasilcev iz PGD Bevče, pomoč pri selitvi iraških priseljencev, vzdrževanje vozil in opreme ter priprava na zimo in še cel kup drugih dejavnosti in aktivnosti, ki so potrebne za nemoteno delovanje operativne dejavnosti in delovanje društva.
Ob tem res velikemu številu aktivnosti, ki jih opravljamo, sem verjetno kaj pozabil ali izpustil. Lahko me popravite ali opomnite. Prav rad bi se zahvalil vsem, ki ste z delom ali kakorkoli drugače pripomogli k organizaciji gasilstva. Spomnim se, da so starejši vedno govorili, da gasilca ne moreš narediti. Mora biti rojen, saj je to naše poslanstvo.
Na koncu naj omenim, da smo skozi celo leto opravili skupaj preko 19.200 ur prostovoljnega in humanitarnega dela ter požrtvovalnosti v prid naše in vaše varnosti.
Na pomoč, mi bedimo dan in noč.
Poveljnik PGD Mengeš, Tomaž Žargi
LCD-TV SERVIS
Mengeš, Hribarjeva ul. 38 Tel: 01/729-13-03
http://www.inforiinacija.net/kenwood-sharp-servis/
E-maii: avs.menges@siol.net odprto od 9-12 in od 15-18 ure

društva
75. LETNI OBČNI ZBOR
PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA LOKA
Prvi dan v mesecu marcu smo imeli loški gasilci občni zbor, ki se je začel in končal v prijetnem vzdušju v dvorani, sicer še ne dokončanega novega gasilskega doma. Uvod v jubilejni, 75. letni občni zbor, nam je pripravil Otroški pevki zbor Lastovke, ki nam je zapel nekaj pesmi tudi po uradnem delu. Po pozdravnem nagovoru predsednika društva Roberta Ručigaja vsem navzočim, je bilo na predlog Upravnega odbora izvoljeno delovno predsedstvo - za predsednico Marjana Brojan, za člana pa Slavko Sedeljšak in Feliks Šegatin, ki je nato prevzelo vodenje občnega zbora. Program je bil kar zajeten, vendar strokovno pripravljen, tako da je potekal hitro in brez pripomb zbranih gasilk in gasilcev ter gostov iz sosednjih društev: Mengša, Topol in Leka ter predstavnika Gasilske zveze Mengeš in Civilne zaščite obenem, Franca Hribarja. Občnega zbora se je udeležil tudi župan, g. Franc Jerič, ki ima kar nekaj zaslug za napredek našega društva. Poročila predsednika, tajnika, blagajnika in raznih komisij so bila kratka, a jedrnata in so navzočim dala vedeti, da se v našem društvu dela zelo dobro in strokovno, kar so potrdili tudi naši gosti. Brez dvoma gredo vse pohvale in zahvale pri gradnji novega doma in nabavi nove avtocisterne na račun trdega dela loških gasilcev, še posebno pa predsedniku, Robertu Ručigaju in poveljniku, Francu Malusu, ki sta imela vse niti v svojih rokah, tako organizacijsko, kot finančno, in sta jih tudi uspešno pripeljala skoraj do konca.
Na osnovi novo sprejetega Statuta PGD Loka pri Mengšu, kar je narekoval novi Zakon o društvih, smo opravili tudi volitve organov društva. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Robert Ručigaj, prav tako za poveljnika Franc Malus. Člani Upravnega odbora so postali: Miro Urbanc, Andrej Brojan, Miro Dimec, Lidija Muzga, Franc Urbanc, Slavko Sedeljšak, Marija Repan-šek, Gašper Urbanc, Andrej Bizjak, Anže Kveder, Branko Urbanc in David Bizjak. V Nadzornem odboru bodo odslej delovali: Miha Knez, Sonja Lož in Darja Lipovšek, v Častnem razsodišču pa: David Bizjak,
Feliks Šegatin, Marija Repanšek, Miha Kuzmič in Uroš Pogačar. Društvo je kljub obilici dela ob novogradnji in prizadevanju za nabavo novega tovornega vozila s polno paro delalo tudi na področju operativnih dejavnosti. Zato so bili društvo in posamezniki pohvaljeni in so za svoje aktivnosti prejeli spričevala oziroma potrdila s strani predstavnika Gasilske zveze Mengeš, tovariša Franca Hribarja. Tako so tečaj za bolničarja opravili: Andrej in David Bizjak, Brane in Gašper Urbanc, Blaž Sašek, Peter Frantar, Anže Kveder, Slavko Sedeljšak, Franc Malus in Uroš Pogačar; za uporabnike izolirnega dihalnega aparata pa Anže Kveder, David Bizjak in Miha Kuzmič. Za vodjo enote so tečaj opravili Andrej Brojan, Branko Urbanc in Andrej Bizjak ter napredovali v čin nižjega častnika. V višji čin so bili preimenovani Robert Pogačar - v gasilca 1. stopnje, Peter Petrič - v gasilca 2. stopnje in Franc Malus - v višjega gasilskega častnika 1. stopnje. Podeljena so bila tudi priznanja za sodelovanje na lanskem Občinskem gasilskem tekmovanju Gasilske zveze Mengeš.
Loški gasilci vemo, da je bilo v zadnjih dveh letih opravljeno veliko delo, zavedamo pa se tudi, da nas tudi letos čaka velik zalogaj - otvoritev novega gasilsko-kulturnega doma, prevzem avtocisterne GVC 16/25 Mercedes Atego 1328 AF 4X4 ter nove naloge in izobraževanja.
Jože Brojan

društva
V TOPOLAH 60. REDNI LETNI GASILSKI OBČNI ZBOR
Letos topolski gasilci praznujemo 60-le-tnico organiziranega gasilstva v Topo-lah. Praznično leto, ki pa zato ne bo nič manj delavno, smo v petek, 15. februarja 2008, ob 19. uri, začeli s 60. rednim občnim zborom. Poleg članov društva so se ga udeležili gostje iz sosednjih gasilskih društev, zelo veseli pa smo v naši sredi pozdravili tudi župana Občine Mengeš, gospoda Franca Jeriča. Občni zbor smo začeli z minuto molka, v kateri smo se spomnili vseh umrlih gasilcev, nadaljevali pa s poročili o delu društva. Predsednikovo poročilo je prebral podpredsednik Martin Aleš, saj je bil Franc Bergant, ki društvo že več let zelo uspešno vodi, prav v tistem času na operaciji kolena v bolnišnici. Poročal je o delu, ki so ga opravili člani, o ureditvi predprostorov, izdelavi podesta, najrazličnejših delavnicah, do vseh delovnih akcij, ki jih tudi v letu 2007 ni bilo malo. Topole živijo skupaj z gasilci in gasilci s Topolami, zato je skrb za skupno dobro naloga vseh.
Poveljnik Tomaž Grilc je predstavil delo operative v preteklem letu. Med intervencijami je bilo seveda najdaljše posredovanje ob septembrskih poplavah, ko so gasilci črpali naraslo Pšato iz prizadetih domačij, odstranjevali naplavine, hudo pa jo je skupila tudi cesta, ki vodi do prireditvenega prostora in igrišča, pa tudi igrišče samo skorajda ni bilo več prepoznavno. V letu 2007 so topolski gasilci opravili skupaj kar 678 delovnih ur, vozila in druge naprave pa so na intervencijah delovala 108 ur. Pri tem ne smemo pozabiti, da se pravo (naporno in morda za adrenalinske odvisnike manj privlačno) gasilsko delo največkrat začne prav z lopato, ko je treba po uspešnem gašenju še očistiti in urediti požarišče. Gasilci so svoje operativno znanje obnavljali in izpopolnjevali na društvenih vajah in gasilsko-reševalnih vajah sosednjih društev.
Člani društva so bili dejavni tudi na tekmovanjih, pohvaliti je treba dosežke vseh ekip, od najmlajših pionirk in pionirjev do mladincev, veteranska ekipa ter B-ekipa tako članic in članov pa so se z odličnim dosežkom na regijskem tekmovanju, ki je bilo jeseni, uvrstili na letošnje državno tekmovanje.
Poleg poročila o delu blagajnika in tajnika, delu članic in veteranov, smo se razveselili tudi obširnega poročila o delu mladine. Tudi v lanskem letu so sodelovali na več delavnicah, kjer so izdelovali pustne maske, velikonočne butarice, barvali pirhe in
izdelovali rožice ob materinskem dnevu ter voščilnice za božič in novo leto. Z maskami so seveda odšli na maškarado, kot vsako leto pa so se udeležili tudi izleta za mladino, ki ga pripravlja gasilska zveza. Sledili so pozdravi gostov, po potrditvi poročil, pa smo sprejeli pre(nov)ljen statut društva, ki nekatere naloge natančneje opisuje, določa pravice in dolžnosti članov in ureja delovanje društva. Takoj zatem smo razrešili staro vodstvo in izvolili nov upravni in nadzorni odbor društva. Društvo bo še en mandat vodil predsednik Franc Bergant, operativno vodenje pa smo zaupali Tomažu Grilcu.
Zatem so bila podeljena priznanja tekmovalnim ekipam, podeljene pa so bile tudi značke za dolgoletno operativno delo in delo v društvu. Delovni in finančni plan, ki si ju je društvo zadalo za letos, obsegata tudi pripravo praznovanja 60-letnice delovanja društva, ob katerem bomo izdali tudi poseben zbornik, ki bo predstavil tako življenje v vasi kot udejstvovanje gasilcev skozi čas. Prijeten večer smo sklenili v prijateljskem pogovoru in si obljubili, da se bomo letošnjih prireditev vsi aktivno udeleževali. Povabljeni pa tudi vi!
Mateja Jemec Tomazin
Podpredsednik Martin Aleš poroča o opravljenem delu v preteklem letu.

drobtinice
Odziv na dogodke, povezane z mengeško zdravnico
KAM SO SE IZGUBILE VREDNOTE?
Nedavni medijsko podprti dogodki, ki so dodobra razburkali javnost in sprožili vrsto pisnih in govornih (neprijaznih in celo zlonamernih) odzivov nasploh in tudi v Mengšu, terjajo najprej ustrezen razmislek, potem pa primeren odgovor. Ker že dolgo živim v Mengšu (skoraj četrt stoletja) in sem vrsto let deloval v Odboru za družbene in društvene dejavnosti, hkrati pa sem bil prisoten na številnih prireditvah ter ob razgovoru z ljudmi o različnih vsebinskih vprašanjih spoznaval stanje duha v kraju, lahko podam svoje mnenje tudi o teh zadnjih dogodkih.
Najprej pa nekaj uvodnih misli. Ker v prispevku govorimo o zdravju v lokalnem okolju (čeprav sam nisem strokovnjak s področja medicine, se ga pa moje izbrano strokovno področje dotika in se z njim prepleta), o njegovem varovanju in ohranjanju, predvsem pa o stanju, ko zdravje izgubimo ter posledično o zdravstvenih delavcih, naj najprej navedem nekaj resnic o zdravju, kakor o tem govorijo in nas ozaveščajo zdravniki. To je namreč posredno povezano tudi z navedenimi dogodki in z zdravstvenim timom, ki dela v Mengšu.
Danes postaja zdravje vse pomembnejša družbena dobrina in tudi dobrina posameznika, zato naj bi sleherni občan zavestno skrbel za svoje zdravje. Glede na sodobna spoznanja naj bi ga, skladno z navedenim, dvignil tudi na raven vrednote in ga ohranjal vse do poznejših let oziroma pozne starosti. Za svoje zdravje resnično lahko veliko storimo sami - s svojo lastno dejavnostjo, predvsem pa ga izboljšujemo in ohranjamo z zdravim življenjskim slogom. Žal zdravja kot vrednote vsi ne sprejemajo in ne dojemajo tako ali pa ga še niso dojeli in ne sprejeli. Kot pravi eden izmed slovenskih strokovnjakov, zdravje ni za zmeraj dana vrednota, čeprav mnogi (zlasti mladi) pogosto mislijo tako, predvsem zato, ker je človek v tem obdobju relativno zdrav. K tovrstni obravnavi pa spada tudi odnos do zdravnikov in zdravstvenega osebja. V zavesti in v sistemu vrednot mnogih ljudi, tudi v zrelem obdobju, je zdravje povsem v ozadju in mnogi se tega sploh ne zavedajo, dokler ne zbolijo in zdravja ne izgubijo. Seveda so tudi izjeme, kjer kljub upoštevanju vseh preventivnih dejavnikov
lahko zbolimo. Takrat pa stopijo v ospredje zdravniki, bodisi zdravniki splošne prakse ali pa posamezni specialisti z medicinskimi sestrami in tehniki ter drugim zdravstvenim osebjem. To pa je trenutek neposrednega srečanja z zdravnikom oziroma zdravnico in trenutek zavedanja, ko spoznamo, da zdravje ni vse, a brez zdravja je vse nič. Kakšen je naš odnos do zdravnikov, medicinskih sester in zdravstvenega osebja nasploh, zlasti v lokalnem okolju, skozi današnjo prizmo rojevanja »EGA« in »SUPER EGA«, ko vsak vidi le samega sebe, kar se posledično kaže v vse bolj odtujenih medsebojnih odnosih, je vprašanje, ki si ga zastavljajo ne le zdravniki in zdravstveni delavci nasploh, marveč tudi vsi tisti, ki neposredno ali posredno skrbimo za zdrav (tudi s športom) obogaten življenjski slog ljudi. Gotovo je zdravstvena oskrba v slehernem kraju zelo pomembna sestavina kakovosti življenja njegovih prebivalcev. V Mengšu ne more biti nič drugače, saj kot kažejo čakalnice v zdravstvenem domu mnogi obolevajo tako ali drugače in bolj ali manj pogosto. Do tu je vse tako kot v drugih občinah ali krajih po Sloveniji. Od tu dalje pa v zadnjem obdobju zaznavamo ustvarjanje določene nenaklonjenosti in negativne klime o sicer uspešnem zdravstvenem timu, ki že vrsto let odlično deluje v Zdravstvenem domu v Mengšu.
Prav mengeška zdravnica, o kateri je bilo v medijih govora, z medicinsko sestro že dolgo zelo uspešno in zavzeto opravlja svoje poslanstvo. Njena čakalnica je vselej polna, kar je hkrati priznanje, velika obveznost in tudi odgovornost. Večina pacientov ve, koliko
navedena zdravnica skupaj z medicinsko sestro dajeta kraju in ljudem, ko zdravje izgubljajo in ko zbolijo. Ne le to, kar se od zdravnic in zdravnikov oziroma zdravstvenih delavcev nasploh pričakuje, marveč še mnogo več. Brezštevilni obiski na domu, delo v ordinaciji v pozne večerne ure (v čakalnici se je dnevno nabralo ne le 40, marveč tudi do 100 in več bolnikov), daleč preko rednega delovnega časa, nadvse kakovostna zdravstvena oskrba in individualna obravnava, so samo del vsega, kar opravlja omenjena zdravnica v mengeškem zdravstvenem domu.
Prav individualna obravnava bolnikov s pogovori, ki ohranja predvsem njihovo čustveno in duševno ravnovesje, poleg telesnega oz. somatskega zdravlje-
nja, je nenadomestljiva. In prav z dolgoletnim skrbnim in poglobljenim delom, ki ga terja raznolika zdravstvena oskrba, se je navedena zdravnica dvignila visoko nad formalno obravnavo bolnikov. Tudi vsakoletni glasovi za zdravnico leta so izhajali iz navedenega dela, vse to pa jo uvršča med cenjene in spoštovane zdravnice in zdravnike v Sloveniji. Morda bi ob tem opozoril še na en pojav, ki ga ob svojem delu v zadnjem obdobju še zlasti občutijo zdravniki pa tudi vsi tisti, ki imamo dnevno opravka z ljudmi. To je odnos nekaterih bolnikov oziroma pacientov do zdravnikov in zdravstvenega osebja nasploh. Ta se je z leti namreč bistveno spremenil. Nekdaj spoštljiv odnos, z veliko naklonjenosti in spoštovanja, ki je bil visoko tudi v sistemu vrednot ljudi, se je oblikoval v njegovo nasprotje. Ker smo ob preteklih dogodkih ta negativni pojav zaznali tudi v Mengšu, je naše sporočilo jasno. Želimo si več strpnosti med ljudmi in medsebojnega spoštovanja, še zlasti pa v odnosu do zdravnice in zdravstvenega osebja v Mengšu, ki si to več kot zaslužijo.
Prof. dr. Herman Berčič
MENGEŠKE DROBTINICE
Vodni sistem in druge komunalne dejavnosti v Občini Mengeš imajo vse možnosti, da postanejo samostojna enota. V bližnji preteklosti je občina že imela podjetje, ki ga je Občina Domžale izničila. Biti gospodar v svoji občini je zagotovo prednost.
Ljubiteljem alpske vode posebno naznanilo!
26. februarja 2008 smo v poročilih Radia Slovenija slišali opozorilo, da morajo prebivalci in hotelirji v Gornjesavski dolini (Kranjska gora in okoliški kraji) za svoje goste pre-kuhavati ALPSKO VODO iz svojih vodovodov, ker je onesnažena. Sneg se hitro topi zaradi prevelikih temperatur za ta letni čas, nesnaga - sredstvo za betoniranje snežnih površin in zemlja - pa prihaja v vodovodne sisteme.
Krvavškim vodovodom se to dogaja že nekaj deset let. Od takrat je vodovod nehigieničen in je edino prav, da si izberemo izvirno vodo. Ne potrebujemo kalne in klorirane ALPSKE VODE. Ni treba delati vrtine na Mengeškem polju, imamo dovolj prostora za vrtine na Zalokah ali na travniku med obema gradovoma. Odločitev, katera voda je kvalitetnejša, ni težka! Izvirna iz globinskih vrtin je zagotovo kvalitetna, kar dokazuje vrtina pri nekdanji opekarni.
Stane Lužar
drobtinice
ODGOVOR NA TELEVIZIJSKI PRISPEVEK O »GOLJUFIVI« ZDRAVNICI
Spoštovani Mengšani! Pred kratkim sem s pomočjo enega izmed vas postala tarča preganjanja v slovenskem medijskem prostoru (POP TV, Polnočni klub, Forum, Radio HIT Da bi si ustvarili pravo sliko o dogodkih, sem se odločila, da pojasnim nekaj stvari, saj mi to do sedaj ni bilo dano. V Mengšu delam že skoraj dvajset let. Ves ta čas sem se trudila, da sem delo opravljala dobro, profesionalno in zavzeto, kar je pomenilo, da sem za vas opravila ogromno število ur tudi v svojem prostem času. Menim, da sem način dela iz leta v leto izboljševala (snemanje EKG-ja, odvzem krvi za laboratorijske storitve na istem mestu, manjši kirurški posegi, delovanje priročnega osnovnega laboratorija, vlaganje v opremo ambulante, da bi se v njej dobro počutili). Da v tem okolju ne bom nikoli postala zdravnica leta, mi je bilo kmalu jasno, da pa me boste po tolikih letih prizadevanj za boljše življenje Mengšanov pribili na križ in javno linčali, si prav tako nisem mogla predstavljati. Že nekaj let je število mojih pacientov tolikšno, da opravljam delo dveh zdravnikov. Zdravstvena zavarovalnica takšnega »razširjenega programa« seveda ne plačuje. Plačano dobim samo glavarino in predvideni del programa, ki ga mimogrede izpolnim že julija ali avgusta. Vse ostalo delo opravljam - NE ZASTONJ, temveč v svojo škodo. Tako veliko število bolnikov pomeni namreč tudi povečanje materialnih stroškov za laboratorijske storitve, obvezilni material, ampulirana zdravila, infuzijske sete ^ Za vse to obstaja pri plačilu, ki mi
ga nakazuje Zavod, določen limit in če ga prekoračim, je to pač »moj problem«. Za delodajalca sem pravzaprav »norec«, ki deluje na etični pogon, zato se v reševanje te problematike ne spušča. Kot plačnik storitev pa redno nadzoruje število predpisanih receptov, napotnic in dolžino bolniškega staleža, za kar sledijo ob zanj neugodnih rezultatih materialne kazni. Kljub temu sem se do sedaj trudila, da vas pri vaših »pravicah« ne bi ovirala. Predpisovala sem tudi recepte, naročilnice in napotnice, ki bi jih bili dolžni napisati specialisti in nikoli nisem popuščala pritiskom za zmanjšanje bolniške odsotnosti, če se mi je zdel bolniški stalež za pacienta upravičen in potreben. Imam pa bolnike, ki redno dvakrat tedensko prihajajo v mojo ordinacijo, pa niso poškodovani, niso onkološki bolniki, niti akutno zboleli. Enkrat pozabijo naročiti recept, drugič bi si želeli že petič ali šestič v tekočem letu izmeriti raven holesterola in sladkorja v krvi, tretjič so kupili zdravilo brez recepta in se želijo, tako kot piše na spremnem listu, samo posvetovati z menoj. Če jim poskusim lepo razložiti, da do določenih storitev kljub prostovoljnemu zdravstvenemu zavarovanju nimajo pravice, se takoj pojavi užaljenost in seveda tudi prepričanost, da je moja dolžnost, da vsem njihovim zahtevam ugodim. Nekateri med njimi razpolagajo z menoj, kot da sem javna lastnina. Večkrat prihajajo na dom z željo po receptih ali pregledu, skoraj vsakodnevno pa se pojavljajo zahteve za obiske na domu, pa čeprav bolnik ni ogrožen in bi lahko sam prišel v ambulanto.
Ko ostajam v ordinaciji pozno v popoldanski ali večerni čas, menijo, da sem dolžna sprejemati bolnike do odhoda domov, saj je moj avto še vedno pred vrati zdravstvene postaje, kar pomeni, da sem prisotna. Vedo, da pomoči NIKOLI ne bom odklonila. Zato želim znova poudariti, da ima vsakdo možnost priti do vseh storitev iz naslova prostovoljnega in obveznega zdravstvenega zavarovanja brezplačno, a le v rednem delovnem času. Nekaj dni prej se je potrebno naročiti na pregled, si vzeti čas in po potrebi tudi nekoliko počakati.
Zdaj pa še k jedru težav. Zavod za zdravstveno zavarovanje je konec leta 2007 zahteval, da moramo v dobro pacientov vpeljati sistem naročanja. Upam, da se še spomnite, da smo se tega problema poskušali lotiti že pred leti, vendar zaradi nesodelovanja bolnikov nobena od takratnih rešitev ni zaživela. Zato sem na vrata obesila obvestilo, da bodo pacienti, ki niso bolni, želeli pa bi biti istega dne pregledani, plačali polno ceno storitve, saj je naročanje samo tako smiselno in prinaša določene koristi. Mogoče je bilo obvestilo res nekoliko nerodno napisano, vsekakor pa menim, da z njim nisem zagrešila nobene nepravilnosti.
Zaradi povečanega obsega dela, ki ga zahteva naročanje, sem bila prisiljena zaposliti dodaten kader, kar pomeni za delovanje ambulante dodatno finančno breme. Dvigovanje telefona, opravljanje administrativnih del ter kvalitetno opravljanje sestrskega dela je namreč za eno osebo absolutno preveč.
Cena enega evra, ki jo še vedno zaračunavam za storitve, opravljene v mojem prostem času, pa je zgolj simbolna. Če naročite napotnico ali recepte po telefonu, jih zaradi obilice ostalega dela enostavno ne morem napisati med delovnim časom. Kljub temu, da menite, da to ni delo, ki bi me obremenjevalo, je za pripravo naročenega potrebno poiskati kartoteko, preveriti, če je naročeno zdravilo pravo in kakšno je doziranje le - tega, recept napisati, vpisati storitev v kartoteko, jo vnesti v računalnik in dokumentacijo pospraviti v kartotečne omare. Če je en evro za vse to preveč, se v bodoče na pregled predhodno naročite in storitve vam ne bo potrebno plačati. Tistim, ki ste se odločili, da me pred javnostjo oblatite kot goljufivko, pa naj povem, da ste s tem naredili meni in družini nepopravljivo škodo. Od objave prispevka sem deležna številnih žalitev, grozilnih telefonskih klicev in nadlegovanja anonimnežev. Moram pa poudariti, da je bilo veliko tudi tistih, ki niso pozabili, da sem jim v stiskah stala ob strani in so mi nudili moralno podporo. Zato menim, da kljub medijskemu linču, anonimnemu žaljenju in verbalnim napadom, še vedno lahko hodim z dvignjeno glavo, marsikdo pa bi jo moral ob naslednjem srečanju z menoj skloniti. Naj končam z mislijo znanstvenice Marie Curie: »Nikoli ne bo postal svet boljši, dokler ne postanejo boljši ljudje.«
Gabrijela Kovač - Mohar, dr. med.

drobtinice
RAZMIŠLJANJE O OBNOVI VODOVODA V MENGŠU
V Mengšu je že nekaj mesecev v teku ugotavljanje, kako zagotoviti zadostno oskrbo s čimboljšo pitno vodo za nadaljnih - recimo - petdeset let? Mnenja so različna, možnosti pa sta dve. Vodovod izpod Krvavca ali vodne vrtine na Mengeškem polju? Vodovod pod Krvavcem je seveda potreben temeljite obnove in morda tudi povečanja kapacitet. Kmalu bo minilo petdeset let, odkar je v obratovanju. Medtem so naselja, ki jih napaja, precej porasla v številu ljudi. Obrtno-industrijskih obratov, ki so tudi veliki porabniki vode, je v teh krajih precej več. To morda ne drži za Mengeš? Vse kaže, da bo potreba po zdravi pitni vodi naraščala. Ne morem razumeti, da se je tako »prepričljiva« večina občinskih svetnikov z županom Občine Mengeš odločila izstopiti iz vodovoda Cerklje-Komenda-Vodice-Men-geš, kot se je imenoval ob izgradnji, češ da bo obnova za Občino Mengeš predraga, ker je načrtovanih mnogo drugih projektov, pomembnih za Mengeš. Bojim se, da je bil ta sklep prenagljen in zelo napačen. Za obnovo tega vodovoda je možno dobiti znatna nepovratna sredstva od EU in nekaj tudi od države Slovenije. Morda bo izgradnja lastnih vodnih vrtin za našo ob-
čino na Mengeškem polju mnogo dražja. Kvaliteta in količina vode iz teh vrtin pa tudi zelo vprašljiva. Na poljih se za čimvečjo pridelavo uporablja več vrst umetnih gnojil in raznih kemikalij za zaščito rastlin. Obilno se v kmetijstvu uporabljata tudi hlevski gnoj in gnojevka. Vse to se zagotovo izpira tudi v podtalnico. Poleg tega bi bile črpalke, električna energija in vzdrževanje črpalk zelo drago.
Čudno, da se je Občina Mengeš tako »brezskrbno« pripravljena odpovedati svojemu deležu na sedanjem vodovodu, ki ima dokaj zanesljivo količino verjetno kvalitetnejše vode, kot bi bila z Mengeškega polja. Poleg tega tudi sama teče v Mengeš. Občina Mengeš nikakor ne more odstopiti od tega vodovoda s sklepom Občinskega sveta! Prav Občina Mengeš je bila glavni pobudnik izgradnje tega vodovoda v letih okrog 1959 do 1963. Vsa gospodinjstva Občine Mengeš so bila člani tega vodovoda. Ob vstopu v članstvo smo vsi plačali kar znatno članarino. Člani gradbenega odbora so bili v glavnem občani Mengša, med njimi Tone Blejc, takratni direktor tovarne TRAK Mengeš, in Ivan Zupan, uslužbenec Občine Mengeš, ki je bil prvi
in dolgoletni direktor tega vodovoda. Brez dvoma je bil ta vodovod takrat edinstven v Sloveniji, ki je samodejno obratoval s tako veliko kapaciteto. To je bil verjetno eden največjih uspehov Občine Mengeš v dvajsetem stoletju! Odstopiti od tega bi bilo po mojem mnenju možno le z referendumom vseh občanov Občine Mengeš. Neodgovorna se mi zdi trditev, da v obnovo tega vodovoda Občina Mengeš ne more iti kot soinvestitor zaradi drugih načrtovanih gradenj. Zanesljiva zagotovitev dobre pitne vode je pomembnejša kot vse ostalo!!! Ocenjujem, da je ta vodovod boljši, kot bi bile globinske vrtine na Mengeškem polju in bolj zanesljiv v količini vode. Še enkrat bi veljalo temeljito razmisliti o dokončni odločitvi. Napako bo najbrž zelo težko popraviti. Ustanovni člani tega vodovoda smo verjetno v veliki večini, če ne prav vsi, za to, da nam še naprej teče voda izpod naših planin! To je moje mnenje, saj se precej dobro spominjam izgradnje tega vodovoda in ponavljam - ne zavrzimo te velike pridobitve Mengša.
Jože Kunstelj starejši
ODZIV NA »MENGEŠKE DROBTINICE«
Načeloma se zelo nerad vključujem v razne razprave po medijih, vendar sem bil tokrat neposredno izzvan, zaradi česar se čutim dolžnega podati svojo interpretacijo in pogled na moje pisanje. Najprej glede »spakedranega pripovedovanja« in »moderne slovenščine«. Spoštujem in cenim svoj materni jezik, a se pri svojem pisanju rad poslužujem načela svobodnega izražanja ter umetniške svobode. Slednja uporabljajo in so uporabljali številni vrhunski ter priznani avtorji, tako v umetnosti in leposlovju kot tudi v novinarskih krogih. Veliko avtorskega dela znotraj naštetih področjih tudi sam ne razumem, zaradi česar mi je na trenutke kakopak tudi neprijetno. Ampak nikakor pa ne pričakujem, da bodo avtorji zaradi mojega nerazumevanja njihovega lastnega dela svoj način izražanja spremenili. Enostavno jih ignoriram in pustim pri miru. To je tudi poanta opevane demokracije - če vam je ob mojem pisanju neprijetno, me pač pri prebiranju Mengšana preskočite. Za svojim pisanjem stojim in ga nikakor ne mislim spreminjati.
Glede poskusa diskreditacije mojega dela z uporabo pridevnika »nepoznani« pa bi rekel naslednje. Uporabljati takšne besede, ki imajo močan pridih relativnosti pomena, brez definiranja slednjega, seveda, se mi zdi smešno in s strani pisca neresno. Naštejem vam deset ljudi, ki me poznajo. Mogoče je to malo, mogoče ne, ampak ne morem pa reči, da sem nepoznan. Imejte se radi in lep pozdrav,
Urban Ropotar
ODGOVOR
NA MENGEŠKE DROBTINICE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
V prejšnji številki Mengeških drobtinic je bila zapisana tudi pripomba na Urbanovo pisanje. Urbana Ropotarja sem si izbrala za dopisnika, ker je iskrivega duha in se ne pušča okvirjem, ki jih določa družba. Prav zato sem ga pustila, da je svoje misli oblikoval tako, kot si je to sam zamislil. Mnogim se je zdelo zanimivo, tudi meni. Njegov slog pisanja je pritegnil mlade, ki so tokrat našli vsebine tudi zase. Prav tako zame predstavljajo vsebinski dodatek tudi nedokončane misli, ki so značilne za njegove prispevke. V njih je kritičen tako do sebe, ljudi, ki so mu blizu, kot do ljudi, ki jih opazuje v družbi. Hkrati pa se moramo zavedati, da njegove misli potujejo širše, kot je dogajanje v Občini Mengeš. Njegova kritika pa še zdaleč ni ponižujoča, ampak so njegove misli usmerjene v izboljšanje stvari, položaja, družbe.
S to obrazložitvijo sem se želela dotakniti tudi nekaterih pripomb, ki jih je bilo njegovo pisanje deležno že v preteklosti. Ločeno mnenje, drugačen pogled in misel je pogoj za napredek v naši sredini. Urban to ima in zato sem ponosna, da je del moje ekipe.
Tina Železnik, odgovorna urednica
drobtinice, politika
ZDRAV RAZUM SKORAJ PREVAGAL INTERESE
Na eni izmed zadnjih sej na Občinskem svetu so svetniki prevesili predčasni sklep nepoglobljene odločitve o prehodu na oskrbo pitne vode iz Mengeškega polja. Ostal bo sedanji vir planinske vode in njen samotok v mengeški zbiralnik. Od zunaj gledano, je premagal sklep o pristopu k oskrbi s pitno vodo iz podtalnice mengeške ravnine z energetskim potiskom v zbiralnik. Oskrbe, pri kateri je neprimerno večja možnost onesnaženja zaradi že »storjenih grehov«. Toda poslušati je potrebno tudi »drobno« rečeno. Svetniki so, pri svoji odločitvi glede črpališča vode, izhajali iz verbalno podane primerjave možnosti. Umaknjena odločitev dokazuje, da tedaj ni bil vsebinsko ovrednoten podatek načrtovane dnevne porabe vode po občanu. Zagotovljenih 1320 m3 ali šestinsedemdeset odstotokov sedaj mogočega priliva. Do sedaj dodana vira sta povečala dnevni pritok v primeru delnega izpada. Pristop k drugim virom, kot varovalka in zaloga oskrbe z vodo v primeru nepredvidljivih dogajanj, stoji pred Mengšani. Toda ne kot zamenjava osnovne oskrbe s pitno vodo. Petdesetletna starost primarnega vodotoka ima za posledico približno tridesetodstotno izgubo zajetja na izviru. Njegova obnovitev poveča dotok za okoli 560 m3 dnevno. Najbolj smotrni poseg v dosedanji vodotok. Nova spoznanja o škodljivosti izdelkov iz azbesta - cevi pri dotrajanosti, dodatno poudarjajo potrebo obnovitve. Ostali solastniki so se odločili za strokovni pristop k povečanju vodne oskrbe s projektom dograditve in obnove vodovodnih sistemov Gorenjske regije (izdelal SL CONSULT iz Ljubljane, v juliju 2006), z vstopnico pridobitve potrebnih finančnih sredstev iz blagajne EU in R Slovenije. Toda naši svetniki povedo, da tega ne želimo in ne pristopamo. Zakaj??? Smo neuki?
Na pobudo civilne iniciative podan predlog, da »Občinski svet Občine Mengeš na seji marca 2008 ponovno presodi o lastništvu ter partnerskem in enakopravnem sodelovanju pri realizaciji projekta, povečanju zmogljivosti vodooskrbnega sistema Krvavec in pri kandidiranju za sofinanciranje EU in RS«, se ne sprejme. Zopet odločijo o nečem, česar ni mogoče razumsko in logično utemeljiti. Ostali naj bi na Krvavškem viru, toda ne sprejeli obveze pristopa k obnovi primarnega vodotoka!!!
Dodatno k umovanju naših svetnikov navajam tudi njihov nalog Občinski upravi, da mora v treh (!!!) mesecih izdelati - pripraviti generalno strategijo oskrbe s pitno vodo za naslednja desetletja (eno, tri, deset?). S sprejetjem tako kratkega roka naloge je Občinske uprava obelodanila svojo sposobnost in strokovnost per ekscelence!
Na eni izmed sej Občinskega sveta ga. Sitar, predsednice Odbora za finance, navaja, da bi se za kar šest let odrekli vsem vlaganjem zaradi saniranja primarnega vodovodnega sistema. Je mogoče, da naša predstavnica, zadolžena za občinski trezor, pove zgolj matematični podatek, ki ima v poslovnem svetu izhodišče, nikakor pa ne opredeljuje ekonomske kategorije in merodajne odločitve. Gospa je omenjala strošek 4,2 mio evrov. Je imela v mislih petnajst- ali stoodstotni delež? Izhajam, da celotni znesek. Toda ne pove, da bi bila pri sofinanciranju EU in R Slovenije potrebna lastna sredstva manj kakor, po njeni navedbi, mogoč izrabljiv letni investicijski znesek. Niti ni zaslediti navedbe pogojev morebitnega dolgoročnega kredita, ki je zanimiv za vsako banko, izračunljiv in natančno opredeljiv. Tudi ne anuitete. Z malo vedenja se lahko pove, da bi bil dodani strošek sedanji vodarini (plačilo nadstroška in obresti po m3 porabljene vode) zelo majhen. Velja za poravnavo ob sedanjemu številu občanov. Se predvideva, da v bodočnosti (20-50let) ne bo njihovega porasta?
V kolikor je samo denar vzrok nepotrebnemu vznemirjanju občanov, bi bilo nadvse pošteno izraziti stvarne zadržke ali interese. So osebni? Poudarjeno občinski? Če so zadnji, kateri? Kaj bi z nevzdrževanjem vodotoka prihranili občanom? Ima rekreativna dejavnost investicijsko prednost? Kolikor vem, je potrebno vlogo za sofinanciranje vložiti v tem mesecu. Pomeni odklonitev pristopa k investicijskem vzdrževanju alpskega vira ovinek do črpališča na polju? Upajmo, občani, da nas Občinska uprava in Občinski svet v našem imenu korektno zastopa in izvršuje opravila neodvisno od specifičnih interesov kapitala ali oseb. Saj si občani ne prizadevamo za odpiranje novega vodnega vira temveč obnovo sedanjega primarnega vodovoda!
Aleksander Markovčič
NENADOMESTLJIV PRISPEVEK NAŠI SLOVENIJI
23. februarja je umrl bivši predsednik vlade in Republike Slovenije, dr. Janez Drnovšek. Leta 1992 je postal predsednik Liberalnih demokratov Slovenije in bil nato istega leta izvoljen za predsednika Vlade Republike Slovenije. Pred tem je kot predsednik Predsedstva nekdanje Jugoslavije uspešno vodil pogajanja o odcepitvi Slovenije od nekdanje države ter imel veliko zaslug za mednarodno priznanje samostojne Slovenije. Slovensko vlado je vodil deset let in v tem času z zmerno in odločno politiko zagotovil, da je Slovenija postala ekonomsko razvita in socialno občutljiva evropska država. Leta 2002 je bil izvoljen za predsednika Republike Slovenije in se s svojim delovanjem postavil nad politiko ter doma in v svetu vzpostavil nekatere standarde, ki jih bodo morali upoštevati tudi njegovi nasledniki.
Z njegovim odhodom smo Slovenci izgubili velikega državnika, ki je s svojim delovanjem zaznamoval zgodovino našega naroda, ki ne bo nikoli pozabljena. Njegovemu spominu smo se poklonili tudi v OO LDS Mengeš.
Peter Gubanc, predsednik OO LDS Mengeš

politika
dolgoročna strategija oskrbe občine mengeš s pitno vodo
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Ne omenja (več) povezave na kamniški sistem, čeprav je bila sistemska povezava dogovorjena v pogodbi z Občino Komenda. Povezavi pa ni nasprotoval župan Občine Kamnik. Povezava na kamniški sistem je bila dogovorjena v pogodbi z občino Komenda, dne 14. oktobra 2004. Z Občino Kamnik je potrebno (le še) podpisati pogodbo o pogojih dobave vode. Navajam del, ki se nanaša na omenjeno. Katera so negativna mnenja oz. negativni dejavniki, ki nikakor niso v prid Občini Mengeš? Župan tu ne da odgovora. Ampak trdi, da se z obnovo ne bo povečala 'kapaciteta vode' (!?). Res so vodni viri omejeni, tako kot povsod. Klimatske spremembe, nekotrolirana dejavnost ljudi, urbanizacija in nespoštovanje do narave k temu pomembno prispevajo. Pogoj projekta, s katerim občine kandidirajo na EU sredstva, zanj pa je zagotovljeno tudi 25% sredstev države (Vlada in parlament sta to potrdila v proračunih za leto 2008 in 2009) je, da se povečajo kapacitete. Taka so pravila. Ker so viri omejeni, je možno kapacitete povečati le z izrabo vse razpoložljive vode, z boljšo hidravliko in z odpravo vseh izgub na cevovodih. To bo doseženo s filtriranjem vse vode in z zamenjavo cevovodov. Sedaj so izgube okoli 30%.
Skrb g. Franceta Jeriča bi razumel, če bi bil župan Občine Cerklje na Gorenjskem. Lepo je, da nas skrbi za druge. Zakaj se potem ne povezujemo in zakaj tudi drugi ne začnejo iskati vire v ravnini in na primer črpati vode iz podtalnice?
Strokovnjaki in župan Občine Komenda mi trdijo, da bo krak primarnega krvavškega sistema pripeljan v Nasovče, od koder bi ga morali položiti mimo Žej, Most do Topol - Mengša. Kamniški primarni krak pa bo speljan do juga Most. Prvi in drugi sistem bi lahko povezali in ju speljali ob novi navezovalni cesti Želodnik - Mengeš, z obvoznico Mengeš - Vodice. Idealna možnost in priložnost. Pobudo o tem sem posredoval odgovornim.
Straši se s problematiko pridobivanja služnosti. Pa saj jih bodo morali pridobivati vsi, tudi ostali partnerji na sistemu. Teh bo minimalno, ker se umeščjajo vodovodi praviloma v ali ob cestno telo (morda kolesarsko strezo). Za povezavo na mengeški del vodooskrbnega sistema je potreben dovod iz Našovč oz. iz Most.
Zadnji v sistemu so tudi Občina Komenda na kamniškem sistemu in občine Vodice, Šenčur in Kranj na krvavškem sistemu. Nov sistem bo moral tudi sorazmerno s pravicami posameznih občin regulirati količine vode na odsekih primarnega sistema. Zato mora biti predvsem primerno projektirana hidravlika sistema in možnost dodatne regulacije. V izrednih razmerah pa se mora preusmerjati ustrezne količine za osnovno oskrbo tja, kjer je osnovna oskrba z vodo nujna. V tem je bistvo obnove in povezovanja sistemov, različnosti virov in dovolj rezerv. Vsak vir lahko nenadoma odpove (presahne, je onesnažen, večja oz. trajnejša okvara). 'Študije koriščenja vodnih virov iz Mengeškega polja' ni bila 'podana'. Nam ni znana. Pač pa (le) zgoraj omenjeni dokument, primerjava variant: »Zagotovitev ustrezne oskrbe z vodo na območju Občine Mengeš - primerjava variant« (Hidroinženiring, oktober 2007). V bistvu je to le tabelarični popis elementov in stroškov.
Strokovnjaki in direktorja komunal iz Domžal in Kranja nista želela neposredno odgovoriti na vprašanje, kakšno odločitev priporočata.
Direktor iz Kranja je bil diplomatski in posloven. Rekel je, da bo vesel, če se Mengeš odloči za sodelovanje na projektu obnove krvavškega sistema. Jasno je odgovoril, da je odločitev povsem politična in na Občini Mengeš, da se odloči. Odločitev je zagotovo bila politična. Če politiko razumemo kot delo v javnem interesu, kjer (vladajoča) skupina ljudi sprejema odločitve. Bistvo dobre politike je njena etika in praksa vladanja ter uporaba oblastne moči in delovanje za dolgoročne, strateške razvojno trajnostne interese.
Vnaprejšnje mnenje, da je to, kar se pojavlja kot drugačno mnenje v javnosti, le neresnica, ni konstruktiven pristop k iskanju najboljših odločitev. Mnenja se morajo soočiti in predebatirati strokovno in politično (dolgoročne strategije, cilji in interesi), da bodo rešitve res najboljše. Odločanje na hitro pod časovnim pritiskom in črno belim slikanjem k temu zagotovo ne prispevajo. Drugačni pogledi so pri tem lahko samo dobrodošli. Nihče si tudi ne želi konfliktov, še najmanj medijskih. Razlog je dolgoročna strateška oz. življenjsko razvojna pomembnost krvavškega vodooskrbnega sistema za Občino Mengeš in njena ključna prednost kot najpomembnejšega solastnika. Finančni vidiki, dosedanje razmere in delovanje ter drugi (ne)resnični in kratkoročni problemi, po mojem mnenju, ne morejo pretehtati. To se najbolje vidi iz dejstva, da so si druge občine, ki so v podobni situaciji kot Občina Mengeš, veselo razdelile (naše) njim prepuščene 'probleme' in gradijo na dolgoročni razvojni viziji, za katero je (zdrava/pitna) voda ključna strateška naravna dobrina. O sami strategiji oskrbe s pitno vodo ni bilo od 'seznanjevalcev' navedenega praktično nič. Ni bilo nikakršnih navedb o koristnosti povezovanja sistemov, različnosti in količinskih rezerv v virih, sanaciji in varovanju vodozbirnih in vodovarstvenih območjih, varnosti in zanesljivosti oskrbe z zdravo pitno vodo. Odločanje o dolgoročni strategiji in viziji je možno na osnovi izdelanih variant, ki so ocenjevane na osnovi številnih ekonomsko-tehničnih in strateško-političnih kriterijev, ki so ustrezno ponderirani. Takšen, običajni strokovni pristop ni bil narejen in ni bil osnova za odločanje. Dokument »Zagotovitev ustrezne oskrbe z vodo na območju Občine Mengeš - primerjava variant«, ki so ga imeli svetniki, glede na to kako je izdelan, ne vsebuje vseh vidikov, ki so pomembni za primerjave, ocenjevanje in odločanje. Obnova krvavškega sistema je v dodatnih dokumentih obdelana do nivoja idejnega projekta in DIIP dokumenta. Bistveno bolje kot odločitev o »usmeritvi v vodne vire iz črpališč/vrtin na Mengeškem polju«, ki temelji le na prej omenjeni kratki in tabelarični 'primerjavi variant'. 'Zbalansiran' hidravlični izračun vodooskrbnega sistema ni bil izdelan niti za krvavški sistem. Je nujen predpogoj za dobro delovanje sistema v razmerah limitnih pogojev na strani virov oz. porabe. Pri krvavškem sistemu je še posebej pomembna odlična hidravlika zaradi poštenega sorazmernega delovanja, to je dobave vode glede na pravice posameznih občin. Tako da niso potrebni (večji) regulacijski posegi - daljinsko nastavljanje ventilov na posameznih krakih primarnega sistema. Ti naj bi bili šele drugi nivo uravnavanja sorazmerne oskrbe z vodo. V naravno uravnoteženo hidravlično gravitacijsko delovanje naj bi posegali samo ob izrednih razmerah večjega pomanjkanja, izpadov oz. okvar.
Mag. Tomaž Štebe
OGLED KRVAVŠKEGA VODOOSKRBNEGA SISTEMA IN POBIRANJE ODPADKOV NA VODOZBIRNEM OBMOČJU z gorniškim pohodom spodnja postaja-Krvavec Gospinca (osmič zapored) bo v soboto, 5. aprila 2008.
Odhod bo izpred občine Mengeš, ob 9. uri. Okoli 10. ure se bomo povzpeli do Gospin-ce ter spotoma pobirali smeti in si ogledali razmere v zbirnih grabnih virov vode Izviri, Luknjiški ali Brezoviški/Sredinski.
Letos se bomo lahko veliko pogovarjali o projektu 'povečanja zmogljivosti' sistema. Po koncu se bomo z žičnico odpeljali v dolino. Za svojo varnost odgovarja vsak sam. V primeru napovedi zelo slabega vremena
pohod odpade (Dnevnik TVS, na predvečer pohoda). Za malico, vreče in odvoz odpadkov bo poskrbljeno. Zaradi organizacije prevozov svojo udeležbo obvezno najavite na tel. 051/372-782.
politika
OBČINA MENGEŠ DOBILA PRAVILNIK ZA VREDNOTENJE IN SOFINANCIRANJE ŠPORTA
V Občini Mengeš je bil na predlog Aleša Janežiča, podžupana Občine Mengeš in člana svetniške skupine LDS Mengeš, oblikovan pravilnik za vrednotenje in sofinanciranje športa. Pravilnik je bil najprej predstavljen športnim društvom, ki so v prvi obravnavi podala svoje pripombe. Čez mesec dni so ga v drugi obravnavi skupaj s predlaganimi pripombami soglasno sprejela. Nato je predlagatelj podal usklajen predlog v sprejem Občinskemu svetu Občine Mengeš. Obravnavali so ga pristojni odbori in podali pripombe, ki jih je predlagatelj v večini tudi sprejel. S tem je OO LDS Mengeš realiziral eno od obljub volitev 2006, saj pravilnik predstavlja vzpostavljanje finančnega reda v občini. Sredstva za izvajanje športnih dejavnosti pa bodo lahko sedaj poleg športnih društev prejemale tudi druge skupine, npr. za vzgojno-izobraževalne vsebine oziroma programe.
OO LDS Mengeš
KATARINA KRESAL BO OBISKALA OBČINO MENGEŠ
Katarina Kresal se je odzvala vabilu Petra Gubanca, predsednika OO LDS Mengeš, in bo v aprilu obiskala Občino Mengeš. Pogovor po potekal v sproščenem okolju Harmonije v Mengšu in bo povezan z informacijami o konsolidaciji stranke, notranji reorganizaciji, programu stranke in njenim nastopom na bližajočih se parlamentarnih volitvah. O uri in datumu vas bomo obvestili naknadno. Vabljeni!
OO LDS Mengeš
še enkrat o vodi, športni dvorani ter o interpretacijah. manipulacijah ^
Glede na vse dosedanje pisanje o perečih problemih v naši občini se tudi mi čutimo dolžni občankam in občanom pojasniti ter predstaviti svoj pogled na problematiko pitne vode in športno-kulturnih aktivnosti. Pri tem pa želimo že takoj na začetku opozoriti, da sprejemamo različnost mnenj, predlogov in interesov, saj je to tudi smisel demokracije, mar ne? Vendar pa obstaja meja med omenjeno različnostjo na eni, ter populizmom ali celo namernim zavajanjem, na drugi strani. Preidimo na dejstva. Vodni vir Krvavec: trditi ob tem, da so tu nekakšni posebni interesi, lepo prosim, čigavi le? Tudi mi živimo v Občini Mengeš in si vsi želimo piti dobro in kvalitetno vodo - tudi svetniki in občinska uprava. Morda pa se komu zdi, da pijejo svetniki drugačno vodo? Dejstvo je, da je treba biti realen in povedati tudi to, da se v vseh teh letih na tem področju ni zgodilo nič, zato smo bili občinski svetniki enostavno prisiljeni, da smo se končno za nekaj odločili. Na podlagi vseh dejstev in razlag, ki so nam jih predstavili strokovnjaki, je bila za večino to najboljša rešitev. Nihče ne oporeka, da voda iz Krvavca ni dobra, vendar takšna, kot je bila pred dvajsetimi ali tridesetimi leti, zagotovo ni več. Govoriti o izrednem okusu, bistrosti in kvaliteti je res preveč poenostavljeno. Seveda je ob tem potrebno zelo jasno poudariti, da se Občina Mengeš nikakor ni odpovedala tridesetodstotnemu lastništvu krvavškega vodo-oskrbnega sistema. Ne vem, če je smiselno prepričevati prepričane, ampak tudi vodo iz Krvavca je potrebno filtrirati. Površinsko zajetje vode namreč ravno tako vsebuje mikrobiološko oporečne sestavine. Vprašamo se lahko le, zakaj se je že prejšnji župan zavzemal za vrtine in sam razlagal, kako onesnažen je Krvavec (intenzivna pozidava, umetno zasneževanje in posredno onesnažena voda). Prav tako se ob tem poraja vprašanje, ali so globinske vrtine res manj ustrezne in ekološko bolj sporne, glede na to, da kupujemo ustekleničeno vodo iz globinskih vrtin? Če je tako, potem res ne vemo, zakaj so strokovnjaki?! Ob vsem tem se ne moremo znebiti občutka, da smo Slovenci sami »osli«, saj nihče nikomur ne verjame. Ponovno vas sprašujemo, komu verjeti, katerim strokovnjakom, če jih očitno v Sloveniji sploh ni. Toliko bolj za prepričane.
Nekorektno pa se nam zdi namigovanje o osebnih interesih. Lepo vas prosimo! Ali so vsi strokovnjaki podkupili občinsko upravo in vse svetnike, razen enega??? Ker nam je bila zadeva o vodi s strani strokovnjakov korektno predstavljena, smo podobno razmišljali in se enako odločili. Še enkrat poudarjamo, da ne nasprotujemo drugačnim mnenjem in ne želimo nikomur vsiljevati svojih pogledov. Želimo le to, da si občanke in občani naše občine, kolikor se le da, o vodi ustvarijo realno sliko, saj si očitno nekdo prav v tej občini močno želi iz vode narediti problem številka ena. Zelo pa nas žalosti, ko beremo, kako razmišlja del mladih v Mengšu. Kar ne moremo verjeti, da mladi razlagajo o vrednotah prihodnosti, vendar samo o tistih, ki so jim trenutno pisane na kožo. Ob tem se vprašamo - kaj pa ostale vrednote? Na primer vrednote gibanja, aktivnega preživljanja prostega časa, športa? Ravno slednje bi moralo biti mladim osnovno gibalo v življenju. S športno dvorano bo končno lahko prišlo do kvalitetne športne vzgoje, raznih tekmovanj, uporabljali jo bodo lahko občani, športna in/ali kulturna društva, s čimer se bo še utrdil že dolgo prisoten športni duh občank in občanov. Zanimivo je namreč to, da je bil pred desetimi leti takratni župan proti športni dvorani, ob volitvah leta 2006 pa se je ravno tako zavzemal za športno dvorano. Neverjetno! Iz nam neznanih razlogov se sedaj veselo manipulira z besedami in vnaša pred športno dvorano različne pridevnike, kot so: ogromna, velika, megalomanska in podobno. Seveda nam svoboda vse to omogoča in prav je tako, ampak ob vsem tem ne manipulirajte toliko z besedami in imejte vsaj malo korektnosti, pa bo šlo, mar ne?
Nobene betonske džungle ne bo v Občini Mengeš, nobene megalomanske športne dvorane, ampak samo tisto, kar si občani, predvsem pa otroci in mladi, zaslužijo. Pred volitvami smo se vsi zavzemali za to, ob tem pa sedaj trditi, da je to za našo občino slabo, je res malo preveč populistično in poenostavljeno.
Razum človeku pove veliko, če hočete tudi vse. Za Mengeš želimo najboljše. Zavedamo se, da je težko ugoditi vsem, a se bomo trudili po svojih najboljših močeh!
Lista za Občino Mengeš in njen razvoj

občinski svet
ODGOVORI NA POBUDE IN VPRAŠANJA ČLANOV OBČINSKEGA SVETA 15. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ
1. Titov kip v razstavnem oknu stavbe Občine Mengeš
S kakšnim namenom in kdo je postavil oziroma razstavil kip nekdanjega dosmrtnega voditelja enopartijske, nedemokratične, komunistične SFRJ, Josipa Broza Tita?
Odgovor:
KD Likovno društvo je izdelovalo program možnosti postavitve začasne razstave skulptur avtorja Mira Kolenka v izložbah v prostorih bivše Zarje - »99«. V ta namen so dobili ključe, da bi pripravili ustrezne podstavke in pripravili ustrezno osvetlitev. To so delali v petek in soboto, 22 in 23. februarja 2008. Žal so iz neznanih razlogov pozabili odstraniti doprsno skulpturo Tita, ki so jo priložnostno uporabljali za zgornje namene. Krivdo priznavajo in se opravičujejo. Opravičilo bodo sami poslali na različne naslove. Menim, da je ideja o postavitvi razstave dobrodošla, saj v Občini Mengeš primanjkuje kvalitetnih prostorov za kulturno popestritev in drugačnih pristopov prikazovanja kulture. Žal se je dogodil ta »spodrsljaj«, ki ga, upam, nekateri ne bodo izrabljali.
Predsednik IO ZKD OM Jože Vahtar
2. Komunalni prispevki - doslednost, enakopravnost obravnavanja, sorazmernost prispevanja za financiranje primarnih in oskrbnih komunalnih naprav
V primeru območja opremljanja M28/3, pravokotnik med Ma-pis (Hidrometal) in Hidrotehnik (severno od Pšate) v Industrijski coni mengeš Topole (IC-MT), je na predlog župana svet občine na 7. seji, 17. maja 2007, po hitrem postopku sprejel odlok o programu opremljanja, ki ne zavezuje investitorjev k sorazmernemu prispevku za financiranje izgradnje primarne oziroma oskrbne infrastrukture (odlok o KP - komunalnem prispevku, Ur. v. OM 5/01, 6/03). To velja (je veljalo!) za vse ostale, tako individualne kot tudi poslovne investitorje. Tudi za tiste, ki so gradili v Industrijski
coni Mengeš Topole (IC-MT), kjer pa je v odloku o KP določen tride-setodstotni 'popust' kot podpora podjetjem oziroma stimulacija za preselitev dejavnosti iz mestnega okolja oziroma okolja, kjer je njihova dejavnost omejena oziroma moteča. Tako je bilo urejeno tudi z odlokom o opremljanju iz leta 2004, ki pa ga je sprejeti po hitrem postopku razveljavil.
Odlok o opremljanju v primeru območja z individualnimi hišami ME 32/2-S pri Cegvenci - zahod (sprejet na 5. seji, 15. marca 2007) pa določa pokrivanje stroškov izgradnje komunalnih naprav znotraj območja in plačilo sorazmernega deleža v skladu z odlokom o komunalnih prispevkih! V primeru M28/3, kjer v območju gradijo poslovni investitorji in kjer je predviden celo tridesetodstotni popust na sorazmerni delež, pa je bila odločitev župana, da slednjega le-ti ne plačajo.
Ali menite, da je to enakopravno obravnavanje?
Ali niso dolžni vsi investitorji plačati sorazmerni prispevek za izgradnjo primarne oziroma oskrbne komunalne infrastrukture (opreme, naprav, inštalacij, objektov - predvsem vodooskrbnih), ki služijo celotni občini?
Kako občina obravnava oziroma zaračunava KP od maja 2007?
Kako ga bo v primeru ME25 Mali Mengeš (ob Pšati nasproti INCE, za Bolto)? Kako ga je v primeru ME 26/IRTP 110/20kV Mengeš (pri Lek-u)?
Ali menite, da je ukinitev plačevanja sorazmernega deleža pravičen in zakonit?
Kaj meni o tem Nadzorni odbor in Komisija za statutarno-pravna vprašanja?
Odgovor:
Na podlagi določil prostorskega plana Občine Mengeš, določil prostorsko-izvedbenega akta za ureditveno območje M 28/3 ob Pšati - (poslovna cona), Odloka o zazidalnem načrtu in spremembe (Uradni vestnik
Občine Mengeš, št. 10/2002,
9/2004), je bilo potrebno upoštevati tudi določila 3. člena Odloka o komunalnem prispevku v Občini Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 5/2001, 6/2003), kjer je določeno, da se komunalni prispevek izračuna na tistih območjih urejanja, kjer je potrebna zgraditev nove komunalne opreme ali rekonstrukcija ali povečanje zmogljivosti obstoječe komunalne opreme in njenega priključevanja na ustrezna omrežja oskrbovalnih sistemov, na podlagi programa opremljanja, kar pomeni, da na podlagi omenjenega odloka ni možno zaračunati komunalnega prispevka za območje urejanja M 28/3 ob Pšati, saj gre za območje, ki je v smislu komunalne opreme popolnoma neopremljeno. Nadalje je na podlagi določil 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) določeno, da se opremljanje stavbnih zemljišč izvaja na podlagi programa opremljanja. Program opremljanja se pripravi na podlagi občinskega prostorskega načrta ali občinskega podrobnega prostorskega načrta. Program opremljanja sprejme Občinski svet z odlokom. Program opremljanja se lahko sprejme kot sestavni del odloka, s katerim se sprejme prostorski akt občine, kot spremembe in dopolnitve takega odloka, ali s posebnim odlokom o programu opremljanja, ki mora biti skladen s prostorskim aktom občine. Na tej podlagi in podzakonskemu predpisu Uredba o vsebini programa opremljanja zemljišč za gradnjo (Uradni list RS, št. 117/04) je občinska uprava skupaj z izdelovalcem pripravila predlog Odloka o programu opremljanja zemljišč za gradnjo za območje M 28/3 ob Pšati v Občini Mengeš ter ga posredovala v obravnavo Občinskemu svetu Občine Mengeš, ki ga je na svoji 7. redni seji, 17. maja 2007, tudi sprejel in je bil objavljen v Uradnem vestniku Občine Mengeš št. 5/2007. V njem so določena merila in pogoji za obračun komunalnega prispevka za izgradnjo kanalizacijskega in vodovodnega omrežja, omrežja cest in omrežja javne razsvetljave ter določa pogoje za obračun komunalnega
prispevka oziroma predstavlja osnovo za sklenitev pogodbe o opremljanju z investitorji.
Glede na omenjene sprejete akte je občina pričela z uvodnimi aktivnostmi v smislu pridobivanja zemljišč, ki so namenjena izgradnji dveh cest in javnih zelenih površin, v skupni izmeri 5645 m2. Ta zemljišča je občina pridobila od posameznih investitorjev v tem območju, in sicer z brezplačnim prenosom lastninske pravice. Omenjeni dve cesti bosta v nadaljevanju služili kot javni občinski cesti, med drugim tudi sosednjemu območju M 38-P, ki je prav tako namenjen poslovni dejavnosti.
Koncept opremljanja poslovne cone območja M 28/3 bo temeljil na sprejetem Odloku o programu opremljanja zemljišč za gradnjo za območje M 28/3 ob Pšati v Občini Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš št. 5/2007) in bo podoben, kot je bil koncept opremljanja sosednjega območja z oznako M 28/2 s tem, da je za območje M 28/2 bila kot osnova za opremljanje in izračun sklenjena pogodba o medsebojnih dolžnostih, pravicah in obveznostih, pri opremljanju s komunalnimi napravami dela zazidalnega območja M 28/2 ter načinu plačila komunalnega prispevka, št. pogodbe 420-07-15/2003 med Občino Mengeš in investitorji v območju.
V nadaljevanju vas seznanjamo tudi z 108. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/0), ki določa, da se postopki za odmero komunalnega prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po do tedaj veljavnih predpisih. Do poteka šestih mesecev po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta (OPN) se komunalni prispevek odmerja po do tedaj veljavnih predpisih. Na tem mestu vas seznanjamo, da je na podlagi 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) župan Občine Mengeš sprejel SKLEP št. 3500-1/2007-rš o začetku priprave občinskega prostorskega načrta (OPN) Občine Mengeš, ki je objavljen v Uradnem vestniku

občinski svet
Občine Mengeš, št., 8/2007. Prav tako je potrebno poudariti, da je s sprejetim proračunom Občine Mengeš za leto 2008 in 2009 občinska uprava že pristopila k aktivnostim za izdelavo OPN kot temeljnega prostorskega akta za področje cele občine in pristopila k izdelavi Programa opremljanja stavbnih zemljišč za celo Občino Mengeš, ki bo predvidoma obravnavan na Občinskem svetu Občine Mengeš v sredini leta 2008 in bo kot tak služil kot osnova za izračun komunalnega prispevka ter nadomestil sedaj še veljavni Odlok o komunalnem prispevku v Občini Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 5/2001, 6/2003), ki se uporablja za izračun komunalnega prispevka na območjih, za katere še ni vseh osnov za izdelavo programa opremljanja, kakor tudi na območjih, ki so komunalno opremljena.
Za ureditveno območje M 25-S Mali Mengeš pa je v teku izvedba pogodbene komasacije, ki bo na terenu med drugim oblikovala gradbene parcele iz sprejetega prostorskega izvedbenega akta ter uredila medsebojna premo-ženjsko-pravna razmerja. Za predmetno območje bo program opremljanja še izdelan. Za območje M 26/I RTP ob Leku je bil sprejet prostorski izvedbeni akt, trenutno bodoči investitor pridobiva zemljišča za nameravano gradnjo.
3. Plača direktorice uprave Občine Mengeš najvišja v Sloveniji v juniju 2007
V	objavi na http://e-uprava.gov. si/ispo/javneplace/ je plača direktorice uprave Občine Mengeš med najvišjimi v Sloveniji. Meseca junija 2007 celo druga najvišja, takoj za plačo župana MO Ljubljane. Prosim za pojasnilo in strukturo izračuna plače direktorice uprave Občine Mengeš.
Odgovor:
V	plači je zajeto redno delo po ZSPJS (Zakon o sistemu plač v javnem sektorju), nadomestilo za praznik po ZSPJS, nadomestilo za letni dopust po ZSPJS, položajni dodatek po ZSPJS, dodatek za povečan obseg dela, dodatek za mentorstvo in dodatek za minulo delo. Plača je izplačana na podlagi ZSPJS in mesečno v skladu z zakonodajo
in veljavnimi predpisi, ki veljajo za javni sektor. Plača se mesečno javlja pristojnim organom in je vključena v sistem e-uprave. Plača direktorice občinske uprave in župana je javna plača. Večja je zaradi izplačila iz naslova dodatka za povečan obseg dela in dodatka za mentorstvo. Zaradi povečanega obsega dela, ki ga dejansko tudi opravlja, menim, da je njena plača povsem upravičena. Nikoli ni dobila izplačane niti ene nadure za svoje delo. Zakon omogoča nagrajevanje zaposlenih v javnem sektorju na podlagi povečanega obsega dela, kar pa menim, da v tem primeru ne more biti sporno.
4. Ulica v 'SCT jamo' in za povezavo Gorenjske ceste in ceste v Topole z avtobusno postajo Topole
Ali in kako se pripravlja Občina Mengeš na urejanje ceste oziroma ulice po izgradnji obvoznice na Gorenjski cesti, na izvedbi ulice/ceste v SCT jamo, ki bo hkrati tudi povezava z Gorenjske ceste na cesto v Topole. Na stičišču slednjih bo nova oziroma prava stalna avtobusna postaja Topole.
Ob tem naj pojasnim moje stališče - bolj nasvet ali priporočilo
-	glede avtobusne postaje Topole
-	glavna cesta. Po izgradnji obvoznice bodo razmere na sedanji lokaciji avtobusne postaje popolnoma drugačne. Bolj pomembno je, da bo nova AP ob topolski cesti na JZ vogalu 'SCT jame', zgrajena pravočasno, skupaj z omenjeno povezovalno cesto, ki bo hkrati cesta oziroma ulica v 'SCT jamo'. Zato se mora čimprej pripraviti in potem zgraditi povezovalna cesta Gorenjska -Topolska po zahodnem robu (in znotraj) 'SCT jame'. To bo ulica/cesta in vhod tudi za celo 'SCT jamo'. Zato je sedaj, ko je obvoznica tik pred gradnjo, najpomembneje, da se pripravi vse za izvedbo te povezovalne ceste in izgradnjo dokončne AP ob topolski cesti! Najprej projekt, odkupi zemljišč, financiranje in izgradnja!!! Da bo avtobus lahko čimprej dejansko vozil na novo AP
-	blizu prve hiše, ki je na samem pred Topolami!
Urejanje avtobusne postaje na sedanjem mestu bo služilo namenu le leto ali dve. Njeno umeščanje
in urejanje je pogojeno z novo traso povezovalne ceste, ki se tu nadaljuje proti Mengšu. Zemljišče v športnem parku Mengeš nasproti parkirišča - vrnjeno v naravi!
Odgovor:
Območje M28/1 se ureja s Prostorsko ureditvenimi pogoji (PUP). Dokument je bil sprejet oktobra 2002. Ta dokument poleg omenjene dostopne ceste predvideva še izvedbo notranjih ulic v coni. Že dalj časa potekajo dogovarjanja sedanjih lastnikov komunalne infrastrukture (vodovod, kanalizacija) z občino o prenosu te komunalne opreme v upravljanje in lastništvo občine. Pogovori še niso zaključeni. O izgradnji dostopne ceste pa Občina Mengeš ni pričela nobenih aktivnosti. Iz navedenega PUP-a ni razvidno, da bi šlo za povezovalno cesto, kot se omenja v vprašanju, ampak za cesto, ki bi prevzela in preusmerila glavni promet v cono. Zato občina v tej fazi ne more obravnavati te ceste kot javne poti in je potrebno predvsem doseči soglasje z lastniki.
V trenutni fazi prostorskega načrtovanja v občini bi bilo potrebno to cesto definirati v prostoru (vsaj) kot lokalno cesto z možnostjo (v podaljšku) navezovanja na lokalno cesto Mengeš-Vodice. V tem primeru bi bilo ob ustrezni ureditvi križišča s sedanjo cesto Mengeš-Tople smiselno razmišljati (tudi s prometno-varnostnega vidika) o glavni povezavi za naselje Topole in s tem tudi ureditvi avtobusnih postaj, ki morajo biti urejene skladno z vsemi (predvsem varnostnimi) predpisi.
Ob obvoznici bosta v sklopu investicije zgrajeni novi avtobusni postaji. Zato naj bi Občina Mengeš v letu 2008 postavila na mestu sedanje postaje tipsko postajo, ki bi predvsem izboljšala stanje s tem, da bi bili potniki zavarovani pred vetrom in dežjem. Po izgradnji obvoznice se postaja odstrani in premesti drugam.
5. Poročila Uredniškega sveta, Uredništva in urednice glasila Mengšan
Zakaj ni poročil, ki bi morala biti podana najmanj enkrat letno?
Od Nadzornega odbora Občine
Mengeš zahtevam, da pregleda poslovanje uredništva, stroške uredništva z vsemi honorarji in stroške priprave ter tiska in distribucije. Skupaj s prihodki od oglaševanja mora Nadzorni odbor poročati Občinskemu svetu v okviru svojih polletnih oziroma letnih poročil.
Odgovor:
Uredniški svet in odgovorno urednico glasila Mengšan bomo pozvali, da pripravita poročila o delu, v skladu z Odlokom o javnem glasilu Mengšan (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 9/2005).
6. Mnenje župana in Občinskega sveta Občine Mengeš o uvedbi pokrajin v Sloveniji
Prosim za stališča in aktivnosti župana Občine Mengeš in drugih županov občin predvidene samostojne pokrajine pri usklajevanju medsebojnih interesov, območja pokrajine in sedežev posameznih pokrajinskih organov. Glede na sprejeta stališča sveta občine Mengeš prosim za odgovor.
Odgovor:
Občinski svet Občine Mengeš je na svoji 9. seji, 19. julija 2007, obravnaval predlog Vlade RS o območjih pokrajin v Sloveniji, z imeni in sedeži in sprejel naslednje sklepe:
Občinski svet Občine Mengeš sprejme negativno mnenje k Predlogu območij pokrajin v Sloveniji, z imeni in sedeži, v skladu z sklepom Vlade RS z dne 24. 5. 2007.
Občinski svet Občine Mengeš predlaga Vladi Republike Slovenije, da se mesto Ljubljana oblikuje kot samostojna pokrajina.
Občinski svet Občine Mengeš predlaga Vladi Republike Slovenije, da pri pripravi predloga zakona o ustanovitvi pokrajin upošteva predlog, da se območje severno in vzhodno od Ljubljane oblikuje kot samostojna »Kamniško-Za-savska« pokrajina, v katero se vključujejo občine Kamnik, Dol pri Ljubljani, Domžale, Komenda, Litija, Lukovica, Mengeš, Moravče, Šmartno pri Litiji, Vodice, Trzin in Zagorje ob Savi.
Občinski svet Občine Mengeš predlaga, da se sedež Kamni-

občinski svet
ško-Zasavske pokrajine določi na naslednjih skupnih pogajanjih navedenih občin.
Občinski svet Občine Mengeš pooblašča župana, da nadaljuje z vsemi aktivnostmi v smeri skupnega dogovarjanja s predstavniki vseh zainteresiranih občin za oblikovanje Kamniško-Zasavske pokrajine.
Občinski svet Občine Mengeš apelira na vse poslance in poslanke Državnega zbora RS z območja sedanje Podjetne regije, da podprejo prizadevanja, da se na omenjenem območju oblikuje samostojna pokrajina.
Pobude ge. Justine Jerič
Z današnjo pobudo bi rada opozorila na težave, ki so nastale v križišču na avtobusni postaji v Loki. Kot vam je verjetno znano, so pred kratkim postavili zaščitno ograjo in luči, kar je bilo sicer dobrodošlo, a so se takoj pokazale pomanjkljivosti in žal tudi prva nesreča. Ko se iz Loke pripelješ do križišča, zaščitna ograja in prometni znak zakrivajo preglednost, zato moraš zapeljati na vozišče glavne ceste, kar je pa lahko zelo nevarno, če vemo, da skoraj vsak voznik od semaforja pri Tušu do Trzina pritisne na plin, kljub znaku 60 km/h. Čimprej bo treba ukrepati. Jaz upam, da ne bo trajalo tako dolgo, da bo prišlp do kakšne tragedije. Precej nas je, ki menimo, da če kdaj, potem je zdaj pravi čas za semafor, ki smo ga pričakovali že ob postavitvi zaščitne ograje. Naj dodam, da to ni le problem voznikov, ki se zelo težko prebijemo na glavno cesto temveč tudi pešcev, ki želijo do oziroma iz avtobusne postaje. Pa še en razlog gre v prid semaforju: veliko voznikov se raje, kot da čaka in tvega v Loki, odpelje do Murnove ulice, kar pa tamkajšnjim stanovalcem, kolikor vem, tudi ni prav po volji. Semafor v Loki bi zagotovo razbremenil omenjeno ulico.
Odgovori:
Na sestanku z Vaškim odborom Loka ob predstavitvi proračunov za leti 2008, in 2009 je bilo s strani članov odbora zastavljeno vprašanje glede težavnosti vključevanja iz omenjene lokalne poti na glavno cesto	Men-
geš-Trzin. Kot je bilo obljubljeno
na sestanku, je Občina poslala upravljavcu državne ceste (DRSC) pobudo za proučitev razmer v omenjenem križišču (s poudarkom na vključevanje na glavno cesto). Prejeli smo odgovor, da je Direkcija RS za ceste na tem delu zaključila investiranje v letu 2007. Občina bi morala (ker rešuje problem vključevanja na glavno cesto) sama naročiti projekte preureditve priključka, upravljavec pa mora dati le
soglasje na projekt . Občina bo naročila študijo, v kateri bo strokovno poizkušala dokazati potrebnost reševanja tega problema in nakazala možne rešitve. Na podlagi te študije se bomo odločili za nadaljnje korake.
Pobude in vprašanja g. Boga Ropotarja
Prosim občinsko upravo za pojasnilo, ali nam število prebivalcev v Občini Mengeš (zakonsko) dovoljuje še eno koncesijo za zdravnika, saj je trenutno stanje nevzdržno.
Odgovor: Občinska uprava Občine Mengeš je septembra lani z vlogo zaprosila Ministrstvo za zdravje, da bi ji v skladu s 5. členom Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki narekuje občini zagotavljanje javne zdravstvene mreže na primarni ravni, omogočila širitev javne zdravstvene mreže. S strani Ministrstva za zdravje smo v mesecu oktobru prejeli odgovor, v katerem so nam sporočili, da glede na to, da je financer zdravstvenih storitev Zavod za zdravstveno dejavnost (v nadaljevanju ZZZS), ravno omenjeni zavod igra odločilno vlogo pri določanju možnosti širitve javne mreže in da so zaprosili ZZZS za natančno opredelitev možnosti širitve javne zdravstvene mreže v Občini Mengeš.
O perečem problemu zagotavljanja zdravstvenega varstva na primarni ravni v Občini Mengeš smo se pogovarjali tudi z Zdravstvenim domom Domžale, ki pokriva javno zdravstveno mrežo na primarni ravni na tem področju in je tudi sogovornik z Zavodom za zdravstveno zavarovanje. Število prebivalcev v Občini Mengeš se v zadnjih letih povečuje (leta 1999 je imela Občina Mengeš 6.539 prebivalcev, 31. 12. 2007 pa 6835, kar pomeni v zadnjih
osmih letih povečanje za 296 prebivalcev ). Delež mlajših od 15 let v Občini Mengeš znaša na dan 31. 12. 2007 0,158157 (1.081 prebivalcev) in je nižji od republiškega povprečja, ki znaša 0,143794 (v Sloveniji je mlajših od 15 let 280.825 prebivalcev). Delež starejših od 65 let znaša v Občini Mengeš 0,132260 ( 904 prebivalcl) in je nižji od republiškega povprečja, ki znaša 0,159128 ( v Sloveniji je starejših od 65 let 324.137 prebivalcev ). Občinska uprava Občine Mengeš je v mesecu marcu 2008 na Ministrstvo za zdravje ponovno poslala dopis, v katerem je ponovno zaprosila za pomoč pri reševanju težav zdravstvenega varstva na primarni ravni v Občini Mengeš.
Ali je možna prepoved prometa za tovorna vozila od Grobelj do Mengša, glede na to, da je Občina Mengeš tudi upravljalec in vzdrževalec ceste na omenjeni trasi?
Odgovor: Omenjena cesta je lokalna cesta (LC) 253011 in povezuje glavne ceste (G2). Občinska meja omenjene ceste se iz smeri Domžal začne po približno 250 m. Ker občina ne more postavljati znakov po sosednjih občinah in ker je promet potrebno usmeriti že na državni cesti, je potrebno za tako postavitev pridobiti soglasje DRSC-ja.
Potrebno bi bilo, da se skupaj z občino, Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, avtošolo in policijo pregledajo vse kritične točke prometa v Mengšu. Želja staršev je namreč, da se pogleda možnost postavitve ogledala pri izvozu iz vrtca Sonček.
Odgovor: Občina Mengeš bo organizirala sestanek skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in policijo, ter na podlagi ugotovitev pristopila k reševanju oziroma odpravi nevarnih točk v prometu. Predlog o tem, da se postavi prometno ogledalo pri izvozu iz parkirišča pri vrtcu Sonček, bo preverila pristojna služba Občine Mengeš.
Del občanov zanima, kakšen je plan ureditve parka v Mengšu (pri Ribnčanu, Sladoledni butik).
Odgovor: Občina je v predlogu proračuna za leti 2008 in 2009 predvidela sredstva za ureditev
površine ob križišču Lovec. V letu 2008 se predvideva izdelava projektne dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja, s katero bi celostno uredili to območje. V letu 2009 je predvidena konkretna izvedba ureditve. Hkrati bo občina z obstoječimi zakupniki zemljišč prekinila zakupno razmerje. Obstoječi začasni objekti na tem območju niso in ne bodo predvideni v novi celoviti ureditvi.
Kdo je zadolžen za čiščenje ba-jerja in okolice? Predlagamo, da se občina dogovori za čiščenje tudi z ribiško družino, ki upravlja z bajerjem (prodaja kart).
Odgovor: Okolico ribnika je v preteklosti vzdrževala ribiška družina Mengeš, predvsem je potrebno za vso skrb in opravljeno delo pohvaliti g. Adolfa Saksido.
V	lanskem letu so zaradi večje količine odpadkov, ki jih puščajo obiskovalci ribnika, zaprosili za pomoč Občino Mengeš. Na podlagi dogovora se tako okolica ribnika očisti enkrat tedensko. Delo opravijo delavci javnih del.
V	kateri fazi je ureditev knjižnice in kdaj je predvidena selitev v nove prostore?
Odgovor: Občinska uprava Občine Mengeš je že pristopila k aktivnostim, da se uredijo prostori za potrebe knjižnice v Mengšu. Naročeni so projekti in tečejo aktivnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja. Predvidevamo, da bomo selitev v nove prostore lahko realizirali v drugi polovici letošnjega leta.
Glede na to, da se bliža pomlad in s tem večja prisotnost mladine v parku, zaradi česar obstaja možnost uničenja imovine, predlagamo, da se uvede občasni policijski nadzor vsaj tri- do šti-rikratmesečno (ob vikendih, ko je verjetnost uničenja večja). Lokacije so znane.
Odgovor:
Občina Mengeš je že večkrat zaprosila PP Domžale, da se v Športni park Mengeš, mrliške vežice oziroma vse ostale lokacije, kjer se zbirajo mladi, večkrat napoti policiste. Zagotovljeno nam je bilo, da PP Domžale izvaja redne obhode omenjenih lokacij.
Občina Mengeš

izobraževanje
ljudski običaji - klekljanje
V okviru projekta OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE -LJUDSKI OBIČAJI, ki ga v tem šolskem letu izvajamo v obeh vrtčevih oddelkih v osnovni šoli, smo v mesecu februarju gostili klekljarja, g. DARKA LAUSEGERJA.
Sama predstavitev klekljanja je bila izvedena na prijeten, otrokom primeren način.
Otroci so preko neposrednega opazovanja, sproščene komunikacije z g. Darkom in lastne aktivnosti spoznavali ljudski običaj -klekljanje. Ob koncu predstavitve smo dobili v dar klekljan prtiček, ki ga je g. Darko končal med svojim obiskom pri nas - izdelek bo v bodoče krasil naše garderobne prostore. Otroci pa so g. Darka nagradili z iskreno zahvalo, s povabilom, da »lahko še pride« in z risbicami.
»sončki« in »gobice« z Zdravko in Anito
lutkovna ustvarjalnica
V mesecu februarju smo v vrtcu v osnovni šoli starše in otroke povabili na delavnico, kjer smo skupaj ustvarjali lutke iz pene in filca. Prišlo je kar nekaj mamic z otroki, pa tudi en očka. Starši so pokazali izredno veliko domišljije in ustvarjalnosti. Otroci pa so uživali ob delu in sproščenem vzdušju staršev in vzgojiteljic. Prijetno druženje smo zaključili ob piškotih in čaju.
»sončki« z Zdravko in Anito ter »gobice« z Mileno in Anko
v hiši eksperimentov
Slišal sem, pa sem pozabil. Videl sem, pa sem si zapomnil. Naredil sem in znam. (Kitajski pregovor)
Ste že ležali na fakirski postelji, ste že ustvarjali svojo pokrajino in jo prepustili naravi, da pred vašimi očmi opravi delo? Kdaj ste se nazadnje oblekli v milni mehurček, poslušali svoj odmev? To in še mnogo zanimivosti smo doživeli prejšnji četrtek, ko smo obiskali Hišo eksperimentov.
Tam so nas pričakali trije prijazni animatorji. Lahko smo se razkropili po prostorih in raziskovali, se zabavali in učili. Tri četrt ure je kar prehitro minilo. Poslovili smo se. Čakala nas je še ena dogodivščina: vožnja nazaj domov z avtobusom.
In za konec: še pridemo! Z očkom in mamico. Vabljeni tudi vi!
Otroci iz skupine Gobice, oddelek v OŠ Mengeš, z Mileno in Anko

izobrazevanje
ŽIVLJENJE JE UČENJE
Upravni odbor Šolskega sklada OŠ Mengeš je 13. marca organiziral že 6. humanitarno prireditev s tradicionalnim nazivom ŽIVLJENJE JE UČENJE. Številni obiskovalci prireditve so potrdili, da je osnovno sporočilo delovanja sklada v našem kraju pridobilo že domovinsko pravico: vsakemu učencu omogočiti, da se lahko vključuje v vse sestavine osnovnega ali razširjenega programa šole, ne glede na to, ali premoženjske razmere učenčeve družine to omogočajo ali ne.
To je bilo povedano tudi v nagovorih ravnatelja in predsednika Upravnega odbora. Od leta 2002, ko je bil šolski sklad ustanovljen, je upravni odbor obravnaval številne vloge za pomoč ter jih reševal s pomočjo sprejetega pravilnika. Največ se jih je nanašalo na pomoč pri plačilu stroškov udeležbe otroka v programih življenja v naravi ali šole v naravi.
Organizatorji so bili zadovoljni, da se je pri prošnji za nastop (brezplačen!) odzvalo lepo število posameznikov in skupin: Oktet bratov Pirnat, Balerine, ansambel Novi spomini, solistka Eva Čer-ne, ansambel Kontrabant, pevski zbor Stoji učilna, Pevski zbor OŠ Mengeš, solistka Aleksandra Matan (učenka OŠ Mengeš), Stoparčki, Harmonikarski ansambel Robija Stoparja, folklorna skupina OŠ Artiče, folklorna skupina OŠ Mengeš, tamburaška skupina OŠ Artiče in Franc Kompare.
Nastop tamburašev in folkloristov OŠ Artiče in Občine Brežice je zanimiv tudi zato, ker bo morda spodbudil sodelovanje in izmenjavo različnih skupin šol in krajev. Sodelovanje, medsebojno spoznavanje ter razumevanje so pomembna vodila za urejene medčloveške odnose ter dostojno življenje posameznika v skupnosti. Še posebej smo bili vsi veseli, da se je prireditve udeležila predstavnica Urada predsednika republike, gospa Magdalena Tovornik, svetovalka predsednika. Predsednik g. Danilo Turk se zaradi drugih obveznosti prireditve ni mogel udeležiti. Ob tem velja še povedati, da je prireditvi Življenje je učenje svojo naklonjenost doslej pokazal vsak predsednik; pred sedanjim tudi prejšnja predsednika, g. Milan Kučan in g. Janez Drnovšek. Že jeseni - predvidoma oktobra, v okviru tedna otroka - pa se obeta še ena zanimiva prireditev. Idejo upravnega odbora, da bi organizirali dražbo slik, ki so jih skladu podarili številni likovniki ožje in širše okolice, je z zadovoljstvom podprl g. Mitja Meršol, ki se je tudi udeležil prireditve. G. Meršol je v Sloveniji izvedel že vrsto takih dogodkov, najraje pa sodeluje pri takih, katerih izkupiček je namenjen v dobrodelne
namene. Izrazil je prepričanje, da bo akcija v celoti uspela. Po splošnem mnenju je prireditev lepo uspela. Zadovoljstvo občinstva in nastopajočih daje organizatorjem voljo, da si bodo tudi v bodoče prizadevali za uspešno delo šolskega sklada. Novi predsednik upravnega odbora, Branko Lipar, se je za prizadevno in vestno delo zahvalil g. Bogu Ropotarju, dosedanjemu predsedniku ter članu UO od vsega začetka, pa tudi vsem ostalim članom UO za prizadevnost pri organiziranju prireditve: Mojci Reven, Danijeli Frol, Viliju Fermišku, Gorazdu Štruklecu in Mateju Komparetu. Zahvalil se je tudi dosedanjima članoma, Francu Bevku in Maksu Slaparju.
Pri organiziranju prireditve so pomagali tudi: Radio HIT, cvetličarni Petra iz Mengša in Alegra iz Domžal, Mercator d.d., ansambel Dori (ozvočenje) s svojima članoma Boštjanom Perom in Petrom Žuničem, Primož Kržan (raznos obvestil), ARPA - Gorazd Štruklec, Slavko Pišek (razsvetljava) ter posamezni člani kolektiva naše šole. Tesno in uspešno je bilo tudi sodelovanje z vodstvom šole. Vsem hvala. Hvala tudi vsem obiskovalcem; med njimi so številni, ki so naši tovrstni podporniki že od vsega začetka. Da bi le dobili čimveč posnemovalcev.
Branko Lipar

izobraževanje
LAŽ IMA KRATKE NOGE
Pri pouku slovenskega jezika smo brali berilo Laži. Pogovarjali smo se, da lagati ni lepo, da laž, slej ko prej, vedno odkrijemo. Laž naredi veliko škodo. Včasih je dovolj, da te le enkrat dobijo na laži, pa ti nikoli več ne verjamejo. In tega se moramo bati. Učenci so tudi sami pisali pesmice in spise na temo laž. Nekateri so na lastni koži odkrili, da ima laž res kratke noge in da se lagati ne splača.
Laž ima kratke noge,
saj to se po celem svetu ve.
Lagati dobro ni,
ker pri laži se te dobi.
Na koncu ti je pa še žal,
da si se zlagal.
Martin Kunavar
Mami sem trdil, da zobe sem si umil. A prav kmalu se je izkazalo, da to ne bo držalo.
Mami me je zasačila in mi krtačko v usta stlačila. Drgnila je gor in dol, da dobil sem zobobol.
To me izučilo je, da lagati se ne sme. Laž prav kmalu pride na dan in takrat si kaznovan. Uroš Belošević
Laž ima kratke noge,
saj se resnica prav hitro izve.
Kadar se zlažeš, vseeno ti ni,
saj veš, da resnica kmalu na dan prileti,
tebe pa tvoj srček boli.
Zato se ne laži in dobro ti bo,
vsak naj se potrudi:
»Resnica naš zakon bo!«
Manca Dimc
Vsak pameten človek ve, da laž ima prav kratke noge in da z lažjo nikamor ne prideš, le v težave globoke zaideš.
Z lažjo pa tudi prizadenemo lahko in to je nadvse slabo. Prijateljstvo nazaj dobimo le tako, da se iskreno opravičimo.
Zato, dragi bralci, zdaj vidite, da je laganje res nesramno dejanje. Eva Avguštin
Premišljujem, kaj sem se zlagal. Nič mi ne pride na pamet. Potem sem se spomnil
dogodka, ko me je brat Miha zašpecal, ker se mi je maščeval.
Z Mihom sva v dnevni sobi igrala nogomet. Mami seveda ni bilo doma. Žoga je letela vedno višje in močneje in kar naenkrat je z žogo vred na tla padla tudi slika. Okvir je ostal cel, steklo pa se je razbilo. Z bratom sva sliko previdno postavila nazaj in se igrala naprej. A ne nogometa. Mami nisva nič povedala. To naj bi bila najina skrivnost. Naslednji dan je mami opazila, da je steklo na sliki razbito. Ko je vprašala, kdo je to storil, sva oba z bratom trdila, da o tem nič ne veva. Mami se je čudila, a rekla ni nič. A ob prvi priložnosti, ko sem nagajal bratu, me je zatožil mamici in ji povedal, da sem sliko jaz brcnil na tla.
Mami je bila huda in nama je rekla, da je treba vsako stvar, ki jo zagrešiš, takoj povedati. Ne mara pa laži, ker laž enkrat pride na dan. Aleš Škrlep
Tistega jutra sem se zbudil in se očiju zlagal, da me boli glava. Ni me bolela, le popoldan nisem hotel v glasbeno šolo, ker smo pisali test. Oči je rekel, naj grem v šolo, a če se bom slabo počutil, naj povem učiteljici. V šoli sem po koncu tretje ure potarnal, da me boli glava. Učiteljica je rekla, da je do konca pouka le še ena ura in naj ostanem v šoli. Ko sem po pouku prišel domov, sem se naredil slabotnega. Mama je vedela, da imam teorijo in posumila v mojo »bolezen«, a ostal sem doma. Nato je prišla domov mami, me začudeno pogledala in vprašala, kaj počnem doma. Povedal sem ji, da se slabo počutim. Takoj je vedela, da lažem. Starša sta bila zelo, zelo huda. Rekla sta mi, če bom to naredil še kdaj, da mi ne bodo več verjeli.
To me je izučilo. Nikoli več se ne zlažem in vedno povem, če me kaj muči. Iz tega sem se naučil, da so starši manj jezni, če jim povem po resnici. Timotej Fermišek
Ko sem bil čez vikend bolan, sem moral piti veliko tekočine in lekadola. Ker mi ni pomagalo, mi je mami dala še njene vitaminske tablete. Obljubil sem ji, da bom tableto pogoltnil. A kaj, ko ne maram zdravil. Ko sem bil majhen, sem bil v bolnici in takrat so se mi zdravila uprla. Ko me je mami vprašala, če sem pogoltnil tableto, sem pokimal in mami me je pohvalila. V resnici pa sem tableto vrgel čez kavč na tla. Laž me je tiščala cel dan. Zvečer, preden sem šel spat, sem priznal, da sem se zlagal in tableto vrgel čez kavč. Če ne bi povedal po resnici, bi mami tableto našla, ko bi čistila tla. Sedaj vem, da je bolje vse povedati po resnici, kot pa se zlagati, saj ima laž kratke noge.
Luka Torić
Nada Javh, učiteljica 5. a
POZDRAVLJENI!
Spet smo tu, da vas obvestimo, kaj zanimivega se z nami dogaja! Začeti moram z letnim občnim zborom, ki se je zgodil v petek, 15. februarja v Gasilsko-godbenem domu. Udeležba mlajših članov je bila majhna, saj je bil tisti dan začetek počitnic ter kar pet občnih zborov drugih društev. Kljub temu so nas obiskali tudi predstavniki nekaterih društev in mengeški župan. Bili smo sklepčni in občni zbor izpeljali do samega konca, ki je bil za vse najslajši, saj smo se pogostili s slastnimi sendvički in torticami.
Naslednji petek smo se odpravili na zimovanje, ki smo ga na pobudo mlajših vodnikov, ki so program izpeljali brez pomoči starejših, po nekaj letih premora zopet izpeljali. Odpravili smo se na Jezersko, ker smo pričakovali, da bomo okusili še malo zime in mraza, vendar nas je vreme presenetilo, saj nas je sonček spremljal ves vikend.
Bilo je zelo pestro. Že prvi dan smo se po slastni večerji z baklami odpravili po poti Palčka Smuka. Drugi dan smo zgodaj vstali, pospravili sobe in se podali v naravo. V bližini našega bivanja smo si ogledali kamnolom lehnjaka in si poiskali svoj kotiček v naravi, kjer smo si sami postavili ogenj in si skuhali čaj ter se zraven posladkali s piškoti. Preostanek dneva je minil ob različnih igrah in ob zanimivem večernem programu, po katerem smo se vsi utrujeni odpravili spat. Kljub temu, da je bil tretji dan hkrati tudi zadnji, smo ga vseeno do konca izkoristili z zabavno peko piškotov in z igrami v naravi. Po kosilu smo se odpravili nazaj v Mengeš, v upanju, da do naslednjega zimovanja mine samo eno leto. Z naravo k boljšemu človeku
propagandistka Teja

šport
17. DRŽAVNO PRVENSTVO ZA MLAJŠE KADETE IN KADETINJE
V	NAMIZNEM TENISU
Ponovno lep uspeh Kaje Skok
V	Logatcu je bilo v nedeljo, 2. marca, v prečudoviti športni dvorani 17. Državno prvenstvo v namiznem tenisu za mlajše kadete in kadetinje posamezno in dvojice.
V	Logatcu so ob obstoječi telovadnici, ki je za polovico večja od mengeške, zgradili res lepo in vsestransko uporabno športno dvorano, ki služi športni vzgoji OŠ, namenjena pa je tudi ostalim športnim in kulturnim dejavnostim v kraju. V industrijski coni imajo še športno dvorano z bazenom. Škoda, da se v Mengšu ne moremo ponašati s čim podobnim. Upam, da tako ne bo več dolgo, kajti večjo telovadnico tako šola kot naše mesto resnično potrebuje. Na prvenstvu v Logatcu se je zbralo sto deset tekmovalcev in tekmovalk iz vse Slovenije. Mengšane so zastopali Nejc Erjavec, Maja Tomšič, Šejla Dizdarevič, Anita Hadžipašič in Kaja Skok.
Najprej so tekmovali v skupinah s po štirimi igralci oziroma igralkami. Prvo- in drugouvrščena sta se uvrstila v finalno skupino, kjer so do konca igrali na izpadanje.
V	finalno skupino so se uvrstile Šejla Dizdarevič, Anita Hadžipašič in Kaja Skok.
Kaja je osvojila 3. mesto, kar je njen največji uspeh doslej. Čestitamo!
V	tekmovanju dvojic so se Šejla in Anita ter Kaja s soigralko Tjašo Kelih z Jesenic uvrstile na 5.-8. mesto.
MLAJ
SPINNING VADBA V HARMONIJI
Spinning je vodena vadba na stacionarnih kolesih (spin-nerjih) ob spremljavi glasbe in strogo načrtovanem treningu. Spinning program je najpopularnejša oblika »indoor kolesarjenja«. Milijoni ljudi po vsem svetu so našli svojo ljubezen v spinning vadbi.
V šport wellness hotelu Harmonija te dni uvajajo skupinsko vadbo na kolesih, imenovano Spinning. Na voljo imajo 14 spinning koles.
Spinning je svetovni fenomen skupinske vadbe. V štiridesetminutnem treningu »pokuri-mo« 500 kcal, fantastična skupinska energija pomaga premagovati različne klance in pomaga ohranjati vrhunsko telesno pripravljenost. Trening je zasnovan na dveh pokrajinskih reliefih -ravnini in hribih, s katerimi določamo obremenitev in tehniko kolesarjenja. Foto: Jenny Riding Spinning je ciljno usmerjena vadba, ki jo lahko obiskuje tako posameznik kot vrhunski športnik, ker gre za vadbo v skupini, pa vendar individualno obremenitev. Poudarek je na intenzivnosti vadbe, ki si jo lahko vadeči prilagodi glede na svoje sposobnosti.
Udeležujejo se ga tako moški kot ženske, ne glede na starost ali fizično pripravljenost. Pri spinningu ne gre samo za fizični napor ampak tudi psihično sprostitev. Spinning vključuje mentalni in fizični razcvet. Vadba poteka ob spremljavi glasbe, ki je izbrana glede na obremenitev in frekvenco pedaliranja ter karakteristiko izbrane tehnike kolesarjenja. Spinning je zaradi svojih karakteristik priporočljiv tudi za nosečnice, ker v sami vadbi ni poskokov ali kakorkoli drugače škodljivih gibov.
Še posebej je priporočljiv za ljudi s prekomerno telesno težo,
saj je obremenitev na sklepe nizka in ni možnosti poškodb zaradi odvečne teže. Priporočajo ga za rehabilitacijo po poškodbah kolenskih vezi, vsem, ki imajo težave s sklepi in jim druge vadbe, ki zahtevajo aktivacijo spodnjega dela telesa, ne ustrezajo. Spinning je edinstven vadbeni program, s katerim v optimalnem času naredimo največ zase. In to v tem tempu življenja potrebujemo.
Katarina Karlovšek
šport, vabila, kultura
POHOD
NA RAŠICO 2008
V klasičnih opisih planinskih in pohodni-ških poti se pripoved začne: »Na zbirnem mestu pred športnim igriščem v Topolah se nas je zbralo enajst pohodnikov
Tale je vsaj v začetku in tudi v nadaljevanju malce drugačen. Dva para in dva malo mlajša smo družno čakali preostanek skupine, ki naj bi v lepem, mrzlem jutru začela četrti, tradicionalni jubilejni - kako lepo - pohod na Rašico. Spet smo čakali sneg, zato smo ga iz januarja pohod premaknili v februar. Snega ni bilo, pohod pa bo, smo si mislili, in je tudi bil.
Ko so za zadnjimi hišami prikorakali še zadnji »dvonožniki«, se nam je na vsak način želel pridružiti še manjši štirinožnik.
Ker ni kazalo, da bi se pohodniška ekipa, kljub telefonskim klicem, kaj bistveno okrepila, smo ob 9.30 prečkali most in veselo zakorakali v prvi klanec. Hitri spredaj, večina v sredini, ostanek v obujanju spominov na vse dosedanje jubilejne pohode ter naše Anžeta, Mlinarja in ostale neudeležene pa zadaj. »Pehliško« cesto smo prečkali in pogledali, če je še kak zamudnik. Ker ga ni bilo, smo šli skozi gozd proti markirani poti v smeri Mengeška koča - Dobeno - Rašiški stolp. Skupinica je bila majhna (štirinožnik nam je še vedno vztrajno sledil), zato smo bili hitri in smo se čakali samo takrat, ko nam je manjkal kateri od družinskih članov. Temperatura je vztrajala pod nič stopinjami Celzija, zato so bili vsi postanki simbolično kratki. Gori, doli, naokoli (pa ne kot Radio SLO 1 ob petkih) smo se približevali rašiškemu stolpu po grebenski poti. Slabi dve uri in pod njim smo bili družno, cela skupina. Ker je bil čas nedeljskega kosila, smo hrano, pijačo in pripomočke potegnili iz nahrbtnikov. Nekaj tistih, ki so bili željni pogledov z višjega nivoja, je štelo stopnice na vrh razglednega stolpa, kjer je bil lep, vetroven pogled na okolico. Ko se je skupinica zbrala pod stolpom, je prijazen obiskovalec posnel našo skupinsko fotografijo. Mraz (in štirinožnik) sta še vedno vztrajala. Kaj moremo, oboje skupaj je bila samo - narava. Družna odločitev je bila: brez Dobena, po drugi gozdni poti proti Topolam. Rečeno - sprejeto - odkorakano. V Topolah smo bili okoli štirinajste ure. To je bil eden najhitrejših pohodov na Rašiški stolp.
Ker je naš pohod objavljen tudi na internetu, se nam lahko na njem pridruži tudi kak drug pohodnik. Start in cilj sta v Topolah, višino pa prispeva Koščev vrh na Rašici.
ŠD Topole
PLANINSKO DRUŠTVO JANEZ TRDINA MENGEŠ
vabi na
TRADICIONALNI TRIMSKI POHOD RAŠICA,
ki bo v soboto, 29. marca 2008.
Začetek: pri OSNOVNI ŠOLI MENGEŠ, od 7. do 9. ure.
Pri prvi KONTROLNI TOČKI pri OŠ Mengeš bomo dobili kartonček s svojim imenom in opisom poti. Pot je speljana po označeni poti mimo kontrolnih točk po GREBENSKI POTI do Rašice, cilj je na MENGEŠKI KOČI. Hoje je za dobre tri ure! Pohod bo v vsakem vremenu! Pohod je primeren za vsakogar, tako za male čričke kakor za že malo utrujene grče!
POT POD NOGE IN PLANINSKI POZDRAV!
INTENZIVNE PEVSKE VAJE
7. do 10. februar 2008
Hotel Salinera v Strunjanu je bil letos drugič kraj naših intenzivnih pevskih vaj. Zborovod-kinja Nana Weber je pripravila program, ki nas je štiri dni dodobra zaposlil. Vse je šlo po natančnem razporedu: ločene vaje po glasovih s korepetitorji, individualna vokalna tehnika in skupne vaje. Spoznali smo tudi nekaj novih, zanimivih instrumentov - »boom whakers«, ropotuljice, palčke, bobne, činelice ^
Za jutranje prebujanje s telovadbo in kratkimi družabnimi igrami je poskrbel naš baritonist Sašo.
Večeri so bili družabno obarvani:
Prvi večer: Pokaži, kaj znaš. Da so naši pevci sposobni še vse kaj drugega kot le lepo peti, so pokazali v številnih nastopih: skrbno izbranih in tenkočutno izvedenih deklamacijah pesmi - od Prešerna do Shakespeara, orientalskem plesu, solo petju, izvedbi gimnastičnih prvin, postavljanju ugank, napovedi vremena za tuje goste z ugotovitvijo: At Salinera side - will be hot ^ in res je bilo vroče.
Drugi večer: Koncert ob kulturnem prazniku
Na koncertu ob kulturnem prazniku smo peli predvsem slovenske ljudske pesmi ter nekaj tujih. Številni gostje hotela so bili navdušeni, saj so nas nagradili z močnim aplavzom.
Tretji večer: »Krst« novih članov zbora Vsako leto pridobimo nekaj novih pevcev, ki jih je potrebno krstiti. Seveda se mora »zelenjava« (kot jih v šali imenujemo) pomeriti v nalogah, ki jim jih zastavi stroga komisija. Če vse naloge uspešno opravijo in na koncu dajo še posebno zaobljubo, da bodo redno hodili na vaje, prejmejo »sprejemni list« in postanejo člani zbora.
Novi pevci so prestali »krst«.
Novi, zanimivi instrumenti
Koncert ob kulturnem prazniku
Radi bi se zahvalili naši zborovodkinji Nani za vse, kar smo lepega doživeli. Kaj in kako smo se pripravili, vam bomo pokazali na letnem koncertu, ki ga vsako leto pripravimo v drugi polovici meseca junija. Pridite na naš koncert. Veseli vas bomo. In na koncu še vabilo: če radi in lepo pojete, pridite na vaje vsak ponedeljek in sredo, od 20. do 22. ure, v Kulturni dom Mengeš, 2. nadstropje (stranski vhod).
Zapisala: Olga Pavlin
kultura
SPOMENIK GENERALU IN PESNIKU RUDOLFU MAISTRU V MENGŠU
Otrokom, mladini in odraslim želimo približati slovenski zgled junaštva, ki ga predstavlja Rudolf Maister, general in pesnik. Obletnica njegovega rojstva, 29. marec 1874, je dobra priložnost, da se spomnimo tega uglednega moža slovenske zgodovine, s katerim je povezan tudi Mengeš. Vsi civilizirani narodi časte take osebnosti. V protokolarne namene postavljajo spomenike celo neznanim junakom. V našem kraju zapoznelo postavljamo spomenike pomembnim rojakom. Zgodovinska in časovna razdalja nam gre tudi v škodo. Enako je s pretiranim poveličevanjem nekaterih oseb ter njihove vzornosti, častnosti, genialnosti in zaslug, pri čemer se merila nižajo, tako da se z razmetavanjem priznanj povzroča težko popravljivo »razvrednotenje časti«. Potrebujemo torej prave zglede.
Septembra leta 2003 smo v Mengšu gostili člane in vodstvo Zveze društev Rudolfa Maistra iz Ljubljane. Po pogovoru z njimi in njihovim predsednikom, mag. Milanom Lavrenčičem, so stekle priprave za ustanovitev Društva Rudolfa Maistra Mengeš. V Mestnem muzeju Mengeš smo začeli zbirati dokumentacijo za postavitev Maistrovega spomenika. Po dolgotrajnem prizadevanju, zbiranju potrebnih podatkov in sredstev kaže, da ga bomo letos, 23. novembra, slovesno odkrili. K projektu so kot soorganizatorji pristopili tudi Občina Mengeš ter Društvo veteranov narodne in civilne zaščite v vojni za Slovenijo Rudolfa Maistra Mengeš. Doslej so se nam kot donatorji in sponzorji pridružili: Lek, farmacevtska družba, d. d., OMV Istrabenz, Pošta Slovenije in Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik. Ker gre za pomemben in prestižen trajni projekt, vabimo k sodelovanju vsa društva, podjetja, šolo in posameznike. Pripravljenost za sodelovanje sporočite Mestnemu muzeju Mengeš, Trdinov trg 11, na tel. 01 729 10 03 ali e-pošto: info@muzej-menges.si. Sestanek pripravljalnega odbora bomo sklicali sredi aprila 2008.
Zasnovo za spomenik smo pripravili skupaj z akademskim kiparjem Dragom Vidom Rozmanom in prof. Mirkom Juterškom. Predstavlja Rudolfa Maistra kot dečka z mladim žrebcem in izraža odločenost v pravem času narediti dobro in pogumno dejanje. Zamišljen je kot bronasta kompozicija, deček in žrebec pa sta upodobljena v dinamičnem in zanesljivem koraku. Nebrz-danost živali izraža ljubezen do svobode in vendar tudi pripravljenost kreniti z dečkom naprej. Izžareva silno energijo antičnega pegaza, simbola pesništva. Obrnjen je k dečku, ki mu zaupa. Dečkova stegnjena levica nakazuje smer, desnica pa je ob telesu in z odprto dlanjo vabi, da mu sledimo. Stojita na poti, ki se vzpenja in je prepadna. Deček in žrebec bosta na kamnitem podstavku, ki bo predstavljal pot in klanec v ovinku. Pot, ki je v začetku ozka, se hkrati dviguje in širi. Oba lika bosta na vrhu tega klanca, ki se navidez končuje s previsom. Kljub očitno izraženi nevarnosti sta se pogumno odpravila na pot. Čutimo, da jo deček pozna.
Oblika kamnitega podstavka, skupaj z motivom iz kock, na okrogli ploščadi predstavlja stilizirano vitico nageljna, ki poleg znanih simbolov narodnega buditeljstva označuje umetnostno secesijsko obdobje, torej čas, v katerem je pesnik in general Rudolf Maister živel.
Odločitev za spomenik je utemeljena, saj je Rudolf Maister od
svojega drugega leta starosti, med letoma 1876 in 1883, živel v Mengšu, v hiši, ki se ji je po domače reklo Pri Gabru, zdaj pa Pri Kuharju, na Slovenski cesti 41. Do leta 1883 je hodil v takratno mengeško osnovno šolo. Od tod tudi odločitev za upodobitev Maistra kot dečka. Maistrova družina je bila tudi sicer tesno povezana z Mengšem: na župnijskem pokopališču je ohranjen grob, v katerem so pokopani Rudolfov oče Franc (1826-1887) in dva njegova brata: Artur (1868-1876) in Ernest (1871-1897). Na podstavek nameravamo napisati: RUDOLF MAISTER - VOJANOV, PESNIK IN GENERAL OD 1876. DO 1883. ŽIVEL V TEJ HIŠI, UČENEC MENGEŠKE OSNOVNE ŠOLE.
Sledila bodo imena Maistrovih borcev iz Občine Mengeš (morda tudi s širšega, nekdaj mengeškega območja). POSTAVILI MENGŠANI IN DONATORJI (izpis največjih donator-jev).
Ob tej priložnosti dajemo pobudo, da Občina Mengeš hišo, v kateri so živeli Maistrovi, zaščiti kot kulturno-zgodovinski spomenik. Poleg tega, da je bila dom Rudolfa Maistra, ima zelo lepe obokane notranje prostore. Njeno zunanjščino bi kazalo obnoviti v podobi, kakršno je imela v Maistrovem času.
V zgodovini Slovencev pogumna dejanja mož in žena niso bila neko oddaljeno idealizirano, nedosegljivo junaštvo, saj so rasla iz odločne drže v majhnih, vsakdanjih odločitvah, a so, ko je bilo treba, postala velika in pomembna za narodni obstoj. Prav junaška odločenost za dobro naroda je tisto, s čimer se odlikuje pesnik in general Rudolf Maister - Vojanov.
Janez Škrlep
ponovitev objave, društva
gr^ n r s
- il e Ira
frlV
odprto prvenstvo občine mengeš v veleslalomu - kobla, 9. februar 2008
Zaradi snežnih razmer smo tudi letošnje občinsko prvenstvo izvedli na Kobli. Prijazni upravljalci smučišča so nam tokrat že ob 8. uri zjutraj pognali vlečnico, da smo lahko progo postavili in do 10. ure uredili vse potrebno za start. Ob 11. uri pa je »štarter« že »spustil« najmlajše tekmovalce na progo in hud boj se je pričel. Razen nekaj odstopov, ki so bili predvsem posledica prevelike želje po zmagi, je nekaj nad 60 tekmovalcev in tekmovalk uspešno prevozilo kratek in hiter veleslalom. Na uradni podelitvi je predsednik društva Iztok Maver s pomočjo župana Občine Mengeš, g. Franca Jeriča, in podžupana, g. Aleša Janežiča, najboljšim trem po posameznih kategorijah podelil lične kolajne, vsem najmlajšim in tistim, ki so osvojili 4.-6. mesto, pa diplome. Pokala sta prejela tudi najhitrejša tekmovalca, pri ženskah je bila to Bojana Burnik, pri moških pa Peter Kosec.
Rezultati:
A - predšolska Deklice: 1. Reven Katja 41.80 Dečki: 1. Fermišek Žiga 45.34,
2.	Ručigaj Urban 1.12.58 B 7-10 let
Deklice: 1. Štebe Urška 39.42, 2. Brumec Urška 39.49,
3.	Letnar Ema 41.51,
4.	Janežič Špela 42.70,
5.	Gale Maruša 45.30,
6.	Ručigaj Kaja 53.96, Rot Mirjam 53.89 (D) Dečki: 1. Maver Luka 30.07,
2.	Legat Žan 32.70,
3.	Gale Gašper 35.18,
4.	Lužar Žan 36.43,
5.	Reven Jure 40.97,
6.	Sitar Nejc 44.70
C 11-17 let
Dekleta: 1. Žulič Katja 30.90,
2.	Zobavnik Nina 34.61,
3.	Štebe Sara 36.97 Fantje: 1. Janežič Žiga 28.07,
2.	Janežič Matic 28.32,
3.	Polak Sašo 28.37,
4.	Fermišek Tim 28.94,
5.	Omahen Klemen 33.14,
6.	Arh Anže 33.29,
7.	Podboršek Miha 35.77,
8.	Dermastja Jaka 36.90,
9.	Rot Janez 41.12
D 18-30 let Moški: 1. 52.92
Lemič Sašo
E 31-40 let Ženske:
1.	Burnik Bojana 24.84,
2.	Janežič Vilma 29.58,
3.	Reven Mojca 33.55,
4.	Gale Mirjam 39.68
Moški:
1.	Kosec Peter 22.22,
2.	Kosec Klemen 22.81,
3.	Gale Peter 24.54,
4.	Skok Robi 24.70,
5.	Sitar Miha 25.36,
6.	Janežič Aleš 25.89,
7.	Letnar Franc 28.84,
F 41-50 let Ženske:
1.	Rot Mojca 27.92,
2.	Cimprič Justa 29.18,
3.	Uršič Mojca 30.97,
4.	Vrhovnik Lija 32.47 Moški:
1.	Štebe Matjaž 24.35,
2.	Legat Niko 24.89,
3.	Berlec Marjan 25.38,
4.	Maver Iztok 25.69,
5.	Lužar Slavko 26.53,
6.	Podboršek Janez 27.98,
7.	Polak Rajko 28.13,
8.	Ropotar Bogo 28.17,
9.	Koželj Tone 28.81,
10.	Žulič Franci 29.01,
11.	Verbič Igor 29.29,
12.	Ručigaj Robert 29.54,
13.	Reven Albin 31.46,
14.	Zobavnik Igor 37.37, Cimprič Ignac (D)
G 51 - 60 let Ženske
1. Volkar Marička 32.45 Moški
1.	Kern Jože 25.52,
2.	Strehovec Franc 26.23,
3.	Volkar Janez 31.01,
4.	Vrhovnik Brane 36.22
H 61-70 let:
Ženske: 1. Binter Rika 69.44
Moški: 1. Štrubelj Janez 28.82,
2. Šimec Stane 31.28
Najboljši čas Ženske: Burnik Bojana Moški: Kosec Peter

Vsi udeleženci so prejeli tudi praktična darila, ki so jih za letošnje tekmovanje prispevali spodaj navedeni sponzorji, ki se jim za le-te toplo zahvaljujemo.
Sponzorji:
OBČINA MENGEŠ, RENAULT AVTOMEHANIKA BABNIK d.o.o. Ljubljana IGOR MAVER »IGMA« Ljubljana, MINI BAR BIBI Jana Horvat, Volčji potok KALCER d.o.o Trzin, KE-RAMIČARSTVO BERLEC MARJAN Kamnik FILC d.d. Mengeš, REAM d.o.o. Trzin
PROTECT GL d.o.o Ljubljana, MONTAŽA ŠKERJANEC Trzin
MINI BAR SKOK Mengeš, ROLETE KOSEC Mengeš FOTO REPANŠEK Mengeš, ELISA Mengeš PIZZERIJA TABERNA Šmar-ca, LGM Mengeš AVTOAKUSTIKA Ljubljana, KOVINOPASARSTVO DOR-NIK Mengeš
FRIZERSKI STUDIO VIDA Domžale, PREVOZNIŠTVO VRENJAK IVAN Radomlje FRIZERSTVO SEŠEK TONE Trzin, PEČARSTVO HROVAT JURE Mengeš FRIZERSTVO KOSEC Mengeš, GOREC D.O.O. DOBRA TRGOVINA Trebnje P.C. HAND Trzin, REPANŠEK JURE MENGEŠKA KOČA PULMODATA Mengeš, MER-CATOR D.D. Ljubljana MOKO TRGOVINA KOVAČ Vir, CVETLIČARNA ALEGRA Domžale
OPTIKA VID Radomlje, WATT Trzin
ELEKTRONČEK Mengeš, O.K.S. VESEL IN DRUŽBENIKI KAFE KORZINI HANI Mengeš, TRGOAVTO BURNIK Mengeš
Smučarsko društvo Mengeš
zegni za cvetno nedeljo
Cvetna nedelja je praznik Jezusovega slovesnega prihoda v Jeruzalem. V tistem času je bila Palestina pod rimsko zasedbo. Rimskemu cesarstvu je vladal cesar Tiberij (14-33), rimsko oblast v Palestini pa je poosebljal prokurator Poncij Pilat. Na tri dele razdeljeno deželo so upravljali Arhelaj, Filip in Herod. Podjarmljeni Judje so, tako kakor številna druga ljudstva v tem položaju, hrepeneli po svobodi. V Jezusu so mnogi prepoznali obljubljenega odrešenika, nekateri pa vodjo, ki jih bo rešil rimske tiranije. Ker se je bližal praznik velike noči, ki ga Judje praznujejo v spomin na izhod iz egiptovske sužnosti, se je po običaju tudi Jezus namenil v Jeruzalem. Sprejele so ga množice, pred njim so pogrinjali svoja oblačila in palmove veje _ V spomin na ta dogodek praznujemo cvetno nedeljo.
Ves teden smo zbirali bršljan, resje, brinje, pušpan in drugo pomladansko zelenje ter leskove palice za delavnico na prostem, v kateri smo izdelovali butarice - po mengeško žegne - za nedeljsko procesijo. Zbrali smo se v petek, 14. marca 2008, ob 17. uri, na ploščadi za Jelovškovim spomenikom. Mentorji, člani Kulturnega društva Franca Jelovška Mengeš, so dajali navzočim ustrezne napotke. Posebno velja pohvaliti mlade družine, ki so kakor ubrane ekipe naredile žegne za vse svoje člane, potem pa priskočile na pomoč še drugim najmlajšim udeležencem delavnice. Noč je že bila, ko smo končali delo.
Doma smo v žegne zataknili še oljčno vejico, navezali jabolka ali pomaranče in v nedeljo z njimi po naših običajih počastili spomin na veselje odrešenja. Skupina mladih, pod vodstvom Toneta Hribarja, vsako leto naredi butarico velikanko, ki jo po procesiji postavijo na cerkveno dvorišče. Letos je bila dolga 15 metrov.
Hrepenenje po notranjem očiščenju, po svobodi duha v nas je del naše narave. Velikonočni prazniki nas vsako leto nagovorijo - govorijo o poti, resnici in življenju.
Janez Škrlep

horoskop
HOROSKOP ZA MESEC APRIL 2008
Oven
(21.03. - 20.04.)
Obdajali vas bodo ljudje, ki vas bodo osrečili in nakazano je, da greste pogumno naprej. Zdelo se bo, da pravzaprav zelo blestite in sejete harmonijo. Jezik ljubezni bo nekaj, kar boste v prihajajočem mesecu govorili tekoče. Pravzaprav bo tako, da se boste ugodno znašli v vsaki situaciji. Služba: samoiniciativni in finančni uspehi.
Strelec
(23.11. - 21.12.)
Harmonija časa bo božala vašo dušo. Primerno bo, da se izrazite v vseh komunikativnih in intelektualnih opravilih. Notranji pogum vam bo v pomoč in finančno boste cveteli. Modro bi bilo, da bi na delovnem mestu vzeli vajeti v svoje roke. Čas je, da se poglobite v svet komunikacije in zasejete seme ljubezni.
Bik
(21.04. - 20.05.)
Obdani boste z notranjim nemirom, toda to bo čas, da se dodobra spoznate in da uvidite, kaj vam je blizu in čemu ni tako. Postopoma napredujete in osvajate lekcije, ki bodo vezane na duhovnost in duhovna znanja. Notranja modrost bo kot svetilnik na morju, spodbudno se bo potrebno odločati po intuitivnih signalih.
Kozorog
(22.12. - 20.01.)
Polne roke dela in obveznosti boste imeli doma in tako boste morali narediti določeno selekcijo. Pričakovati je čas, v katerem boste znali združiti prijetno s koristnim. O vseh zadevah se pogovorite in srčni izvoljenec vam bo ponudil neko pomoč. Sodelovanja in poslovni uspehi se bodo svetili bolj, kot vsi zakladi tega sveta.
Dvojčka
(21.05. - 20.06.)
April bo v svojem bistvu za vas precej komunikativen, zgovoren in sproščujoč. Čas bo ugoden, da si zavihate rokave in da se lotite vseh obveznosti, s katerimi ste odlašali. Pridobili boste možnost, da se vam odprejo nove poti in v vaše življenje zapiha svež vetrič. V ljubezni bo vladalo načelo: prijetno s koristnim.
Vodnar
(21.01 - 18.02.)
Pravilna odločitev vas bo ojačala in tako se boste pogumno soočili s svojimi strahovi. Spoznali boste, da je življenje čudež in na svoj način blesteli na vsakem koraku. Energija časa vnaša nekaj novih izzivov in tudi sami boste ugotovili, da kdor čaka, dočaka. Vzpodbudno bo delovala partnerjeva samoiniciativnost.
Rak
(21.06. - 22.07)
Delavno obdobje je pred vami in tako bo modro, da si naredite urnik in da ugotovite, kako se boste tega lotili. Pričakovati je več projektov, kot tudi neko pohvalo in priznanje. Kocke usode se bodo zasukale tako, da boste od tega imeli sami korist. Intuitivna moč se bo ojačala in čas bo, da v srčnem izvoljencu najdete prijatelja.
Lev
(23.07. - 22.08.)
Pričakovati je, da se boste nekaj izobraževali ali pa imeli pomembne kontakte s tujino. Korak za korakom napredujete v razmišljanju in naredili boste načrt, kako boste preživeli počitnice. Pred tem vas čaka nekaj novosti in osebna svoboda bo daleč v ospredju. Na delovnem mestu se vam bo izplačala diplomacija in v ljubezni ljubeznivost.
Devica
(23.08. - 22.09.)
Ojačala se bo notranja moč in tako boste kos nalogam in obveznostim. Zanimivo je, da se določenih zadev lotite z drugega zornega kota in da naredite določeno analizo. Finančno stanje se vam bo izboljšalo. V ljubezni bo tako, da bo partner plesal po vašem taktu. Nakazano je, da boste uživali v drobnih pozornostih.
Tehtnica
(23.09. - 23.10.)
V vaše življenje bodo prišli ljudje, ki vas bodo mnogo stvari naučili in vam pomagali, da spremenite določene vzorce. Ljubljena oseba vam bo stala ob strani in tako se bo izkazovala brezpogojna ljubezen. Na delovnem mestu bodo uspehi vidni skozi skupinsko delo in konec meseca sledi večja finančna odločitev.
Škorpijon
(24.10 - 22.11.)
Delavnih nalog in obveznosti se boste lotili učinkovito in tako najšli v sebi tudi moč in oporo. Nakazano je, da morate slediti intuitivnim nagibom in da si vzamete nekaj časa tudi zase. Vrata sreča se bodo na stežaj odprla v ljubezni. In v vaše življenje bo posijalo sonce uspeha in radosti. Pričakujte tudi duhovni napredek!
Ribi
(19.02 - 20.03.)
Notranja modrost in intuitivna sporočila bodo tista majhna kocka, ki bo naredila lepši mozaik življenja. Spomladanska jutra bodo božala vašo dušo in vnašala posebno radost. Na pravilen način boste znali ločevati zrno od plev. Na delovnem mestu se bodo uspehi stopnjevali in sledi ugodna finančna naložba. Čas bo ugoden tudi za nakupe!
Zvezdni pozdrav!
Tadej Šink, horarni astrolog
Astrolog Tadej Šink dela osebne in pisne analize, odgovori vam lahko na konkretno vprašanje, ustno ali pisno interpretira rojstno (natalno) karto in poda energetske smernice prihodnosti, kaj vam obetajo planetne energije za eno leto naprej. Lahko mu pišite na naslov: Tadej Šink, Grenc 24, 4220 Škofja Loka ali ga pokličete na tel: (04) 51 52 601 ali 041 428 966. Novost je njegova spletna stran: www.tadej-sink.si
Tadejev znakoskop za mesec APRIL
	ljubezen	posel	denar	zdravje
Oven	V V V	© © ©	€	*
Bik	v v	© © ©	€	* * *
Dvojčka	v v	©	€ €	* *
Rak	v v v	©	€ € €	* * *
Lev	v v	© © ©	€	* *
Devica	v v v	©	€ €	* * *
Tehtnica	v	© ©	€ €	*
Škorpijon	v v v	© © ©	€	* *
Strelec	v	© ©	€ € €	* * *
Kozorog	v v	© ©	€	* *
Vodnar	v v v	©	€ €	* *
Ribi	v	© ©	€ € €	* * *
1 znak - slabo
2 znaka - dobro
3 znaki - odlično

križanka
Med pravilno izpolnjenimi križankami, ki bodo do 9. marca prispele na naslov Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, ali jih boste dostavili v vložišče, bomo 11. marca izžrebali nagrado in tolažilno nagrado.
Nagrado podeljuje gostinstvo Pavovec Halo Pizza, 01/729-11-11 in 041/726-777. Glavna nagrada: pizza Tolažilna nagrada: osvežilna pijača
Glavno nagrado je prejela Breda Martinčič, Murnova 14, 1234 Mengeš; tolažilno nagrado pa Ljudmila Vrhovnik, Grobeljska 40, 1234 Mengeš. Nagrajence bomo obvestili po pošti. Čestitamo!
pomembne informacije
OBČINA MENGEŠ - telefonske številke, elektronski naslovi
Delovno mesto/področje	Telekom	GSM	Elektronski naslov
Župan	01 723 70 81	040 852 350	franc.jeric@menges.si, zupan@menges.si
Splošne zadeve, vložišče, tajništvo župana in uprave	01 723 70 81 01 724 71 00	040 852 352	marta.kuret@menges.si
Direktor občinske uprave	01 724 71 02	040 852 360	marija.kos@menges.si
Občinski svet	01 724 71 06	040 852 355	irena.podborsek@menges.si
Investicije, okolje	01 724 71 04	040 852 357	andrej.urbanc@menges.si
Prostor, lokacije, zazidljivost, zemljišče	01 724 71 09	040 852 359	robert.spenko@menges.si
Vzdrževanje, nadzor	01 724 71 01 01 724 71 05	040 852 353 040 852 354	boris.kavcic@menges.si mitja.dolinšek@menges.si
Računovodstvo, finance	01 724 71 08	/	/
Družbene dejavnosti	01 724 71 07	040 852 356	erika.lavric@menges.si
Podžupanska pisarna	01 724 71 03	/	ales.janezic@menges.si joze.vahtar@menges.si
OSTALE POMEMBNE POVEZAVE
Knjižnica Mengeš	01 723 73 74	
Vrtec Mengeš	01 723 02 20	
Glasbena šola Mengeš	01 723 71 93	
Pošta Mengeš	01 729 63 40	
Banka Mengeš	01 724 55 84	
Glasilo Mengšan (www.menges.si)	051 684 404 (urednica)	mengsan@menges.si
Policija dežurstvo Mengeš	01 723 75 68	
Policijska postaja Domžale	113, 01 724 65 80	
Center za obveščanje , gasilci, reševalci	112	
PGD Mengeš	01 723 75 99	
Prodnik - Javno komunalno podjetje: koncesionar za vodovod, kanalizacijo, odvoz odpadkov/ekološki otoki-DEŽURSTVO	01 729 54 30	
Zimska služba - izvajalec GRASTO	031 648 407	
PLINovodno omrežje - dežurna terenska služba PEIROL d.d.	040 679 344	
Medobčinski inšpektorat	01 564 47 20	inspektorat@trzin.si
Središče »Naš Slamnik« - Študentski klub Mengeš (Čitalnica in internet) in Turistično društvo Mengeš	01 723 02 06	Faks 01 723 02 07
Karitas (TOREK 16.00-18.00)	01 723 89 77	041 912 550 031 294933 (Jerca Stopar)
Rdeči križ	01 7 2 3 74 42	041 288 612
Inšpekcijska služba Domžale	01 729 59 50	
Elektro Domžale-Dežurstvo	01 724 12 89	
Veterinarska postaja Domžale	01 721 28 84	
Uradne ure Občine Mengeš: PONEDELJEK od 8.00 - 12.00 in od 13.00 - 15.00
SREDA od 8.00 - 12.00 in od 13.00 - 17.00 PETEK od 8.00 - 13.00. Županove ure za občanke in občane so vsako sredo od 14.00 do 16.00. Termin si rezervirajte v tajništvu pri ga. Marti Kuret na telefonu 01 723 70 81.
zdravje, zahvala
SPREMINJANJE PREHRAMBENIH NAVAD
S tem člankom želim spodbuditi vse, ki se želite prehranjevati bolj zdravo, a pri tem oklevate, da to tudi storite. Podala bom nekaj enostavnih napotkov, s katerimi si lahko pomagate, saj spreminjanje ustaljenih navad ni hiter proces. Ko se odločamo za neko spremembo, se v nas običajno bije več nasprotujočih si glasov. Eni nam prigovarjajo, drugi pa nas odvračajo (nimam časa, nimam denarja, prestar sem ipd.). Pustite jim, da pridejo na dan, nato pa se vprašajte, ali res držijo. Pred leti sem delala na neki osnovni šoli, kjer je nova vodja prehrane uvedla bolj pestro in zdravo malico. Naš prvi odziv je bil, da bo taka malica precej dražja, toda izkazalo se je ravno nasprotno.
Tisto, kar človeka pogosto zadržuje, je občutek, da se bo moral odpovedati vsemu, kar ima rad in da je zdrava hrana sicer zdrava, ni pa dobra. Tudi sama sem imela tak občutek, ko sem začela uvajati nova živila, sedaj pa se s tem ne strinjam. Nova hrana ni bila okusna, ker je nisem znala ustrezno pripraviti. Zato si poiščite ljudi, ki vas lahko naučijo novih receptov ali se vpišite v kuharski tečaj. Odsvetujem vam, da delate radikalne spremembe v prehrani. To ni priporočljivo niti z biološkega stališča (o tem se posvetujte z ustrezno usposobljeno osebo) niti s psi-
hološkega. Najprej naredite eno majhno spremembo (npr. če so vaše večerje preobilne, jih najprej razpolovite) in ko jo utrdite, naredite nov korak (npr. zamenjajte težko prebavljivo hrano z lažjo). V tem primeru je velika verjetnost, da vam uspe in prvi uspeh vas bo motiviral, da nadaljujete. Tako tudi ne boste imeli občutka, da se morate odpovedati vsemu, kar imate radi. Za uspehe se nagradite in te nagrade predvidite v naprej, tako da se jih boste lahko veselili (npr. če boste ves teden zdržali ob polovični večerji, pojdite na koncert). Nagrada naj bo nekaj, kar radi počnete in naj ne bo hrana.
Na listek si napišite pozitivne učinke nove navade (npr. če boste manj jedli zvečer, boste lažje zaspali in zjutraj se boste zbudili spočiti). Listek si nalepite na vidno mesto (npr. na hladilnik). Pomagal vam bo zlasti, ko vas bodo mučile skušnjave. Če boste po nekem času vztrajanja ponovno padli v staro navado, se ne obtožujte. Poiščite vzrok, obnovite odločitev in začnite znova. Kar ste zmogli enkrat, zmorete vedno.
Pripravila sodelavka Centra za kulturo zdravja Mengeš, Nevenka Kovač, dipl. psihologinja
TELESNA DEJAVNOST ZA ZDRAVJE
Zdravje je naše največje bogastvo in vrednota. Telesna dejavnost je ob zdravem prehranjevanju tista, ki bistveno pripomore k zdravju ljudi. Oba hkrati in vsak posebej ključno varujeta zdravje in bistveno pripomoreta k splošni kakovosti življenja.
Telesna dejavnost je telesno gibanje, opravljeno z močjo mišic in porabo energije. Telesna dejavnost za zdravje je torej kakršnokoli gibanje telesa, usmerjeno v krepitev zdravja, pri katerem porabimo tudi določeno energijo. Za krepitev in varovanje zdravja je pomembno, da smo telesno dejavni vse življenje. Minimalno priporočena telesna dejavnost, ki varuje naše zdravje je redna zmerna telesna dejavnost vsaj 30 minut vsak dan. Zmerna telesna dejavnost je dejavnost, ki privede do rahle zadihanosti, nekoliko povišanega srčnega utripa z občutkom ogretosti, vendar nikakor ne z obilnim znojenjem. Pomembno je, da telesno dejavnost vključimo tudi v vsakodnevna opravila, na primer hojo v službo, hojo po stopnicah namesto vožnje z dvigalom, gospodinjska opravila, pri katerih dvigamo in nosimo gospodinjske pripomočke, namesto da bi jih vlekli in porivali, ter težja gospodinjska opravila, kot so pomivanje oken, beljenje sten, vrtnarjenje, košnja in grabljenje listja.
Hoja je telesna dejavnost, ki jo zadnje čase najpogosteje priporočajo kot najlažjo in najbolj dostopno vadbo. Je naravna oblika človekovega gibanja, kjer delovanje mišic poteka kontinuirano. Poleg hoje se priporoča počasen tek, plavanje in kolesarjenje. V zadnjem času je vedno bolj priljubljena nordijska hoja.
Strokovnjaki priporočajo, naj bo telesna dejavnost čimbolj raznovrstna. Pomembno je, da izbirate tiste vrste telesne dejavnosti, ki jih opravljate brez večjega naprezanja in so vam všeč. Le tako vam bo telesna dejavnost nudila veliko sprostitve, razvedrila in veselja, poleg tega pa vam bo pomagalo ohranjati in krepiti splošno psiho-fizično kondicijo. Vedno poskrbite za ogrevanje, sproščanje in umirjanje telesa. Gibanje naj postane naša vsakdanja prijetna dejavnost.
Nataša Velepec Lunar, dipl. fizioterapevtka, strokovna sodelavka zdravstveno-vzgojnega centra ZD Domžale
Zahvala
Tiho je odšla naša mami, mama, tašča in mačeha
Štefka Oražem
Iskreno se zahvaljujemo celotnemu zdravstvenemu osebju,
negovalkam in negovalcem Doma počitka Mengeš za njihov trud, skrb in nego. Zahvala tudi g. župniku Janezu Avseniku za lepo opravljen obred in pevskemu zboru Zvonček za lepo odpete pesmi.
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovane maše in sveče. Hvala vsem, da ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni poslednji poti.
Pogrešali te bomo, Štefi!
Vsi njeni
SPOMLADANSKA ČISTILNA AKCIJA od 5. do 12. aprila 2008
Občina Mengeš in Turistično društvo Mengeš organizirata vsakoletno spomladansko čistilno akcijo v Občini Mengeš.
Vsi lastniki individualnih hiš, podjetniki, obrtniki, društva, javne ustanove ... ste povabljeni, da se vključite v akcijo. Očistili bomo bližnjo okolico hiš, pločnike, dvorišča, javne površine in sprehajalne poti v posameznih naseljih v Mengšu, Loki, Topolah in na Dobenu.
Za čiščenje javnih površin, ki so namenjene rekreaciji, pohodništvu ali izletništvu, bodo poskrbeli člani društev, in sicer po podobnem razporedu, ki je ustaljen v dolgih letih izvajanja čistilnih akcij. Posebej pa pozivamo, da občani očistijo svojo okolico bivanja. Tako nam bo bivanje v naši občini prijetnejše.
Člani društev in posamezniki lahko vreče za smeti v času uradnih ur prevzamejo na sedežu Občine Mengeš, na Slovenski 30.
Pomembno obvestilo
Kontejnerji za smeti bodo postavljeni na običajnih mestih: Dobeno (pri Blažu in pri »studencu«); Loka (pri prvem mostu); Topole (pri Gasilskem domu);
Mengeš (na Pristavi, na parkirišču Zdravstvene postaje, pri Emona marketu, na Kamniški cesti, na ploščadi ŠD Partizan).
Zadnja skupna akcija, organizirana za vsa društva in s sosednjo Občino Komenda ter Agroemono, bo organizirana 19. aprila 2008, ob 8. uri, na Drnovem. Začetek in razpored čistilne akcije bo pred posestvom Agroemone.
Po končani čistilni akciji bo za vse udeležence čistine akcije in udeležencev čistilnih akcij v tem letu pogostitev z golažem v Lovski koči v Mengšu.
S tem sklepnim dejanjem bomo počastili tudi mednarodni dan Zemlje, za katero smo vsi odgovorni. Zato vsi iskreno povabljeni, da pokažemo, da nam odnos do čiste narave ni tuj, predvsem pa pokažimo s tem dejanjem ostalim, da se lahko sramujejo svojih dejanj onesnaževanja.
S skupnimi močmi poskrbimo, da bo Občina Mengeš čista in urejena - pa ne le v spomladanskem času!