---- ___—--'—-—— —H f AMD 1AUUUBUUD UNDER (i*. IT AUTHUSIIBP Jf APT OF OOTOBKE«. Hg. WIMH TM fOf 00111 OT gWIQHH.T,By Največji slovenski dnevnik j v Zdruienih driavak. i Velja u oelo leto......____$.«00 Za pol leta.................$3.00 r Za Mew York celo leto.....$7.00 !j Za inozemstvo celo leto.....$7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Dally in the United States * ssued every day except Sunday* and legal Holidays. IdT 70,000 Readers. ^ fELETON: 2876 CORTLANT. £ntered as Second Glass Matter, September 21, 1908, at the Post Office at New York, M. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. 38. — STEV. 38. NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 15. 1921. — TOREK, 15. FEBRUARJA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. STROŽJE ODREDBE GLEDE PRISELJEVANJA PREISKOVANJE PRISELJENCEV. — DVOJNA POLICIJSKA ČRTA NA PROGI, KI VODI IZ ELLIS ISLANDA. — PARNTK "NIEW AMSTERDAM" JE BIL POSLAN V BOSTON, KER JE ELLIS ISLAND V NEW YORKU PRENAPOLNJEN. New York, X. Y., 14. februarja. — Po daljšem posvetovanju z i lpanom Hvl&nom je prijel zdravstveni komisar, dr. Copeland do prepričanja, da je treba na vsak način preprečiti zavlečenje tifusa ali trebušnega legarja v New York. Na strop način se bo odsedaj naprej preiskalo vse priseljence, ki se bodo izkrcali z Ellis Islanda. l\.«l voilstvom dr. Tlarrisa, ki je član občinskega departmenta za I reprečenje nalezljivih bolezni, je bil potegnjen dvojni policijski kordon kro^r iykr«-aln^ postaje v Now Yorku In vce kot dvesto prise-]j«'iii-»*v so spravili na opazovalno postajo. Potem ko je postalo znano, da je prišla v Boston ladja z evropskimi priseljenci, je stopil dr. Copeland v zvezo s tamošnjimi oblastmi ter jim naročil, naj se preišče tam vse priseljence, predno se jih -•pusti naprej in predno bi stopili v ozemlje New Yorka. Dr. Copeland se je obrnil brzojavnim potom tudi na predsednikovega tajnika Tnmulty-ja. V svojt-m poročilu je rek^l. da je vse preje kot primemo pustiti v dospel semkaj iz Kotterdama, je tretji parnik, katerega so ameriške priseljeniške oblasti poslale semkaj, ker je Ellis Island v Ne\v ^'orku prenapolnjen. Xa krovu parnika ni bilo nobenega človeka, o katerem bi se lahko sumilo, da je okužen pd legarja. Parnik jpo izkrcanju 1100 potnikov v med krovu odplul naprej proti New Yorku, kjer bo izkrcal preostale potnike in tovor, katerega ima na krovu. KAZEN JO JE VSEENO ZA- SODNIK, KI NI PO VOLJI SU DELA. FRAGETK. Toledo, O., 14. februarja. .— Mrs. Myrtle llemsley, ki je bila r*di amnra svojega moža obsojena n? dosmrtno jičo, je skušala vČe-; taj pobegniti iz okrajne jetnišni-. Ce. Pri svojem poskusu, da pride: nr prosto, je padla dva nadstropja globoko ter obležala mrtva. POGODBA MED POLJSKO IN RUMUNSKO. Pariz, Francija, 14. januarja.—j Poljski zunanji minister knez Sa-j pieha se je včeraj odpeljal od tu-, kaj v London. Iz Lodndona bo odpotoval v Rim in v Bukarešto, kjer bo poskušal skleniti v imenu PolJ-| »•ke trgovske zveze z Rumunsko. POGREB KNEZA KROPOTKINA London, Anglija, 12. februarja. V skoro vsakem slučaju sem našel, da je krivda žene, če jo mož pretepa, — je rekel sodnik Sym-mons, ko je podal razsodbo v prilog moža, kojega mlada žena je prosila za ločitev zakona radi o-krntosti. Mož je priznal, da jo je napa del, a rekel, da je zahajala v druž ko, katere on ni odobraval. — Mož ni več gospodar v svoji lastni hiši. — je rekel sodnik. — Ženska obljubi, da bo ljubila, spoštovala in se pokorila, a pogosta tega ne stori in pokornosti se ne da izsiliti. Pod staro postavo je mož labko našeškal svojo ženo, če ni bila palica, katero je rabil debelejša kot palec. Sedaj pa imamo postavo s slabimi nogami iu posledica tega je, da ni nikake družinske sreče več. SPORAZUM GLEDE ZRAKO-PLOVBE. Kodanj, Dansko, 24. februarja. Iz Moskve je dobil tukajšnji list Politikam" poročilo, da se je pogreba kneza Kropotkina, rtavnega ruskega pisatelja in revolucijo-narja vdeležil i silna množica lju- Ženeva, Švica, 13. februarja. — d i. Pred pok«pom je ležalo truplo. Angleška vlada je poročila tajništvu Lige narodov, da se je sporazumela s Francijo glede bodoče jrrakoplovbe. x- dvorani de!av»kih zadrug. BAKMETJEV JE ODPOTOVAL1 IZ PARIZA Pariz Francija, 14. februarja.— Jutri bo odpotoval proti Washing-tonu ruski "poslanik" Boris Bak-r.ietjev. V Pflriiu je prisostvoval ustavotvomi skupščin:, katero so sklicali ruski nasprotniki boljše-vikov. PADEREWSKI SE JE VRNIL. S parnikom "France" je dospel v era j v Ameriko slarni pianist ter bivši predsednik republike Poljske. Ignac Paderewski. Pravi, da je prišel v Ameriko na počit-niee. ZANESLJIVO IN HITRO ▼ stari domovini in opravlja oskrb«je DENARNA IZPLAČILA druge bančne posle Frank Sakser State Bank 82 Cortlaodt Street . New York Rojaki, poslužujte se vseh zadevah te slovenske .banke, ki je pod stalnem nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo 1100,000.00 glavnice in $50,000.00 rezervnega zaklada. Frank Sakser, predsednik. Včeraj smo računali za poiiljatve jugoslovanskih kron po sla dečib cenah: 300 kron .... $2 35 1,000 kron____ $ 7.60 400 kron .... $310 5,000 kron ____ $37.25 500 kron .... $385 10,000 kron .... $74.00 Vrednot denarju sedaj nI stalna, menja se večkrat ne ričako vemo; is tega razloga nam ni mogoč« podati natančne cene vna prej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dosp* v rek«. Order, aH |a I? fcrtutl Stmt, In Yofc ___L . V Albany v. Y, so zaštrajkali uslužbenci pocestnih železnic. Dražba obratuje s stavkokari Ker se 3e pripetilo sadnj, ca, več izgredov, so stopUe državne čete v akcijo. Sliki kLTtako^truljo. VELIKE ZAROTE V LATINSKIH DRŽAVAH Komunisti so hoteli strmoglaviti' Turški prestolonaslednik se poseb- 'potovanie ianonske^a orestolona ln° Z ist*m P°roZilom Se-bilo deportiranih le dvanajst odstotkov ži-vlade Italije, Španske In-Franci- no zanima za politiko nrihodnie^a .wi^A V™™ :doTskih Priseljencev. (To je raditega, ker imajo Žid je velikanski TURKI PREDLOŽILI UUBAVNE SPLETKE SVOJE ZADEVE; JAPONSKEGA PRINCA PROTI NOVI PRISELNIŠKI POSTAVI - V NEW YORKU SE JE VRŠILO VELIKO ZBOROVANJE, NA KATEREM SE JE PROTESTIRALO PROTI NAMERAVANI ZAKONODAJI, TIKAJOČI SE PRISELJEVANJA. Več kot pet tisoč oseb se je zbralo včeraj v Hipodromu v Xew Yorku in treba je bilo posebnih policijskih stražnikov, da so odgnali one, ki niso mogli več dobiti prostora. Vsled tega jih je bilo dosti, ki niso mogli dobiti vstopa v gledišče. Po par nagovorili od strani uradnikov neke židovske pomožne organizacije se je sprejelo resolucije, ki so se obračale proti omejevanja priseljevanja. Zahteval se je, da se poviša odstotek priseljencev istega naroda v razmerju kot prebiva tukaj, od petih na deset odstotkov. Nadalje se je zahtevalo, naj se vzame za podlago ljudsko štetje iz leta 1920 mesto onega, ki se je vršilo leta 1910. Glavni govornik glede priseljeniškega vprašanja je bil Post, pomožni tajnik v delavskem department!!. Rekel je med drugim, da mu je bilo mučno poslati nazaj toliko židovskih izseljencev (katerih si Amerika ne more nikakor želeti!) ter nadaljeval: ■— Zasledovanja v deželah Evrope so imela za posledico, da je priseljevanje vedno bolj in bolj naraščalo. Kakorhitro pa pridejo priseljenci, vidijo, da se nahajajo v rokah neizprosne stroge postave, ki ovira njih gibanje. V nadaljnem je rekel, da ni mogoče preko noči izpremeniti ljudi v čistokrvne Angleže ter angleško mislece ljudi. Na temelju statistik, katere se je predložilo zborovanju, je razvidno, da je prišlo v Ameriko tekom pretekegla leta 65.000 Židov, ki i so imeli skoro vsi tnkaj živeče sorodnike ali dobre prijatelje. Soglas- je. — 1. maja naj bi počilo. politiko prihodnjega slednika v Evropo in Ameriko je predsednika Združenih držav. imelo tajne namene. Tokio, Japonska, 14. februarja. Pam Francija, 14. maja. - Carigrad, Turčija, 13. februarja. VIadm detekHyi so prišli na sledijnrški prestolonaslednik Abdul Kot se je izvedelo tukaj tiči za obširni komunistični zaroti. Za-j Med j id Effendi upa, da bodo za- Cmerav/ plenih so dokumente, !z katerih j vezniški delegati, ki se bodo se je razvidno, da so hoteli komuni- stali prihodnjega tedna v Londo pul" v Ameriki in ker je vlada preslaba in preveč popustljiva, da bi zabranila priseljevanje takih zajedavcev kot 3 Židje.) NEMIRI V ITALIJI. KOMUNISTI V PARIZU. anim potovanjem japon- London, Anglija, 12. februarja. Pariz, Francija, 14. februarja, skega prestolonaslednika dvorna Rve os^bi sta bili ubiti in petnajst W-posredno je pričakc/ati areta- iutriga "Svet najstarejših" je ba- j jih je bilo ranjenih včeraj ob pri-j ci je dveh članov poslanske zborno milostno odločevali glede Tur-; v nasvetov«! potovanje, da prc-|llki nekega konflikta med komu-'nice, ki sta se vdeležila neke ko- t> i- .. . . T ki Je že predložila svoje za- preči zaroeitev prestolonaslednika nisti in skrajnimi nacijonalisti v niunistične zarote. Glasi se, da ne foiicija je tudi aretirala dva hteve --------~ " ■ - st" dne 1. maja strmoglaviti špan sko, italjansko in francosko vlado člana poslanske zbornice. Zaroto je financirala neka ameriška fi- Zavezniški delegati se ne bodo pogajali s turškimi nacijonalisti. na p ena organizacija, ki je imela V slučaju, da so res sklenili zve-svoj glavni stan v Parizu. 70 2 boljsevisko Rusijo, bodo za- Policija je nadalje izsledila ček vozniki proti njim z orožjem nastopili. ' — Na prihodnji zavezniški konferenci v Londonu — je rekel tur- ITorihito z osemnajst let staro j T™ ču (Montaleone), kjer se na- puščajo dokumenti, katere je pred hajajo ladjedelnice. | kratkim zaplenila vlada, nikake- Nemiri so bili. posledica vpepe- ga dvoma glede tega in tudi gle- 7.a dvajsettisoč frankov, ki je bil izstavljen na ime glavnega urednika komunističnega lista "L'Hu-manite". Vladni uradniki zatrjujejo, da priwesinjo Nagako, hčerko gene-uila in princ i Kuni. Svet je od-urno proti tej zvezi in to iz vzrokov, katerih se ne more obelodaniti. Ministrstvo "cesarskega gospodinjstva" se je že čutilo prisilje- ,rata prevladovati zmernost in pre so se po celi Franciji organizirali .mišljenost. Glede turške mirovne boljseviški sovjeti, kojih namen Je pogodbe se je že preveč dolgo od- . , , nitr. ic izjavi da so vsa poročila, sTii ministrski predsednik — mo- • -„ i . .. . . . tiitajoi-a se zaroke, neutemeljena. bil v pripravnem trenutku vbzeti kontrolo nad železnicami in industrijami. Zarota je bila baje organizirana brez vednosti francoskega komunističnega voditelja Cachina. Francosko komunistično Časopisje ostro napada francoskega ministrskega predsednika Brian-da. češ, da je kot bivši tovariš izdal delavsko stvar. lenjoca Baron Nakamura. minister za notranje zadeve, je istočasno obja- nrp <1 i -r, , . . ho odložil svoj posel, kal- I,rc Irsalo. Enkrat se mora priti na či- ■ ' icami * - • . ti glasi se. da je bil tudi on za-sto, pa ce je rešitev ta«ra ali taka. Co se bodo nacijonalisti zvezali z boljševiki, bo to v prvi vrsti krivda zaveznikov. Turčija^ naj zasle- NOVI X ZAEKI. Cambridge, Mass., 14. febr. — Profesor William Duane s Harvard vseučijiča je objav!! metodo, po kateri bi bilo mogoče ozdraviti ljudi, ki trpe na raku. Vseueiliče jc vstanovilo nov zavod v te svrhe in zavarovalne družbe za življenje v Bostonu so prispevale svoto $30,000 za pospešnje tega hvalevrednega načrta. Profesor Duane je bit nekaj Saša zaposlen v laboratoriju znanega kemika, profesorja Curie v Parizu, ki je razkril v družbi svoje žene radij, oni zagonetni metal, ki se roga vsem znanstvenim pre-iskusom. BRZOPARNIKA "San Ginsto", (prej nemški parnik Fuerst Bismarck), Costi-lick proga in "Calabria", Cunard proga, odplujeta 2. marca v Trst. Cena: III. razr. II. razr. San Giusto, $12000 $180.00 Calabria, $130.00 $205.00 vojno takso vred. Kdor želi potovati z enim izmed teh dveh parnikov, naj se nemudoma pojavi, ker sta to zadnja parnika, ki odplujeta v Trst, dokler bo jugoslovanski konzul Se izdajal potne liste. Odločite se takoj in pridite najkasneje 25. fe^rnarja! fntak Sakser State Bask. Dunaj, Avstrija, 13. februarja. Dr. Richard Schuller, načelnik trgovskega oddelka v zunanjem ministrstvu je danes odpotoval, da se —---------------- — ----------. . .bo vdeležil bankirske konference, duje mirovno politiko ter naj se *kronpnnca v An- ^ se bQ pHhodnji torek n ( rmpšara v ovi-fintL-n Cn v-« U'-JO. io razpOiOzenje izvira iz i _ _ .__, ________ pleten v celo zadevo. V najbolj obširnih krogih prebivalstva so vsi proti namerava- litve hiše v Trstu, v kateri so se nahajali uradi socijalističnega lista "Lavora^ore". Par komunistov se je sprlo z dvema narodnjakoma in posledica je bil pretep. Pozvane so bile čete, nakar so se izgredniki umaknili. FINANČNA KONFRENCA. ne vmešava v evropske spore. Nekoč sem si na vse načine prizadeval preprečiti, da bi Taalat paša in Enver paša napovedali vojno. Žal moja moč je bila preslaba, da bi se mi posrečilo. Le z največjimi napori sem dosegel, da ni vlada napovedala Ameriki vojne. Upam, da bo prihodnji ameriški predsednik Harding kmalo obno- simpatij do obeli zaljubljencev, oetoma pa iz prepričanja, da bi nova zveza z Anglijo, katero naj /i potrdil prestolonaslednik, koristila le Angliji, ne pa Japonski. Vodilni japonski tednik, imenovan "Azijski Ilerald", je zavzel stališče pr^ti obnovljenju te zveze, ker bi se z njo vzbudilo le u- vi; z nami prijateljske odnošaje. jtis» da se obrača proti Združenim Edina napaka predsednika Wilso- država m na je bila, da se je preveč zanimal za Armensko. v Parizu. Cela stvar gre za to, kako bi bilo mogoče dobiti za jtv-strijo dvesto miljonov rranKOv posojila. ŽIVINA JE SEDAJ MANJ VREDNA KOT JE BELA PRED VOJNO. iffisiissa LV^IkV^liVi^l^ Potni listi, katerih izdajanje je bilo prejšnji teden prekinjeno, se bodo sedaj zopet dobili, toda samo do 1. mar-ta. Od 1. marea dalje se jugoslovanski potni listi za nedoločen čas ne bodo več izdajali Kdor tedaj želi po 1. marcu potovati v Jugoslavijo, si mora že Med drugim se je tudi predlagalo, naj se imenuje presolona-slednika japonskim regentom, vsled česar bi mu bilo preprečeno potovanje v inozemstvo. KOVANJE HABSBURŽANOV NA OGRSKEM. Budimpešta, Madžarska, 12. fe-Regent, admiral Horthy, je v četrtek o4godil narodno skupščino za nedoločen čas in to radi neprestanih spopadov radi vprašaja sedaj preskrbeti potni list in sicer povratka Habsburžanov na pre-se mora VSAKDO SAM OSEBNO stol. Povabil je voditelje stranX zglasiti pri jugoslovanskem kon- na konferenco, na kateri je oseb-zulu, bodisi v New Yorku, Chi-.no zagovarjal spravo ter povdar-eagi, ali San Francisco. jal potrebo, da nadaljuje narodna Potni list, ki bo sedaj izdan, bo skupščina z rekonštrukcijskim de-veljaven za vedno, tako da bo lom. žnjim mogoče potovati še le čez j yse stranke soglašajo v tem, da nekaj mesecev, ali še-le čez eno]j* vprašanje zasedenja ogrskega leto. Potuje pa se lahko tudi takoj.!prestola izključna briga dežele sa-Kaka določba glede potnih li-jme. Če bo nemogoče priti do do-stov bo prišla po 1. marcu v ve- govora glede vladarja, bo regent ljavo, se sedaj še ne ve; naznanili Horthy najbrž izdal proklamacijo pa bomo, kakorhitro bomo izve deli. Italjanski potni list! za one, ki sedaj spadajo pod Italijo, se tudi se nadalje dobivajo ravno tako kot do sedaj. State Bank. na narod, razpustil narodno skupščino ter razpisal nove volitve. ■ , ROJAKI. NAROČAJTE SB 1TA OLAB NARODA", NAJVEČJI gLOVKHBKI lOUtVIE T Washingter, D. C., 13. febr. — Iz poročila poljedelskega departmenta je razvidno, da prodajajo sedaj farmerji živino po nižji ceni kot so jo prodajali pred vojno. POŽIGI NA IRSKEM. London, Anglija, 14. februarja. Članom Sinn-Fein organizacije se pripisuje celo vrsto požigov, ki so se završili v pretekli noči v različnih angleških mestih. Edinole v Manchestru se je zapalilo štiri tvoraice. Policisti na Irskem so se, soglasno s poročili iz Dubllna, o svetili nad umorom svojih dveh tovarišev s tem, da so v Gleenpol, kjer so bili završeni umori, požgali več hiš, poteiff ko so obvestili lastnike in prebivalce, da bi bilo boljše, če bi se premestili. ČUDNA BOLEZEN. de vprašanja, če stoje francoski komunisti v zvezi z Rusijo in da se njih dejanja vodi od tamkaj. PIVO KOT MEDICINA. Washington, D. C., 14. febr. — Zakladniški department je naprosil urad generalnega pravdnika za pravni svet. če je dovoljeno zdravnikom soglasno z določbami prohibicijske postave predpisovali bolnim osebam pivo. Potem ko je prohibicijski urad pred kratkim uveljavil, da mogoče zdravnikom predpisovati vino za bolnike v neomejenih množinah, če bi smatrali zdravniki kaj takega za potrebno, je dobil prohibicijski urad številna vprašanja, če bi ne bilo tudi primerno, da bi se dovolilo pivo za bolnike, ti bi bili v resnici potrebni tega okrepčila. Zdravniki, katere se je vprašalo za svet, so izjavili, da je v gotovih slučajih dajati prednost pivu in sicer raditega, ker ima manjšo alkoholno vsebino in ker je v gotovih okolnostih dajati prednost pivu pred vinom. DENARNE POŠILJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO. Chicago, III., 14. februarja. — Prvič v 212-najstih urah, je prenehala osemletna Miriam Rubin govoriti ter spala spanje, ki je tiajalo 45 nr. Kakorhitro pa se je zbudila, je pričela zopet govoriti Njeno telesno stanje je izvrstno in tudi jedla je z dobrim tekom. Zdravniki preiskujejo ta zagonetni slučaj. ' V^ I kV*.^ I I Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Gariikem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi. Včeraj smo računali za poši-• jat ve italjanskih lir po sledečih enah: 60 lir 100 lir 300 lir 600 lir 1000 lir $ 2.40 $ 4.20 $12.00 $20.00 $39.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, mesnja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi rafcmamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke. Denar nam je poslati najbolj po Domestic Postal Money Order, ali pa New Tork Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York ______ .. .« i v - - • - . ■ X GtiAS KAftOPA, 15. FEB. 1921 GLAS NAHODA LWIl ■KNCDIR, Nnr York City. N. V, nMJ In fmalka*. ■LAI NARODA CVM * mm PWM) mm m prtobCnMo. Dmkt tnji BfcroCnlkov proriM 4a UtraJ* otMtao ILAi NARODA of MMhattM. V. Znamenje propada. goče napraviti le potom razgovora ankete, ki naj se skliče v ta namen. Industrijei morajo pričeti novo, toda sinotreno gospodarsko politiko, ker z dosedanjo anarhijo v tem ožim ne pridemo nikamor. Za delavstvo tiči v sedanjih gospodarskih razmerah še neko drago silno pomembno vprašanje. Tarnanje, da industrija propada, je tako splošno, da ima z industrijei vsa javnost veliko sočutje. To sočutje javnosti znajo industrijei jako dobro izrabljati. Izgovarjajo se na konkurenco iz Nemške Avstrije in na izvozno carino, poleg tega pa špekulirajo in verižijo s svojimi izdelki z inozemstvom, zlasti z Italijo in delajo pri tem prav dobre kupčije. Belgrajska vlada ima v enem pogledu prav, da zahteva izpopolnitev industrije doma ter brani izvažati napolizdelke. Industrije! pa tega ne marajo, ker z ek-sportom zaslužijo ogromne svotc in prav verjetni da bodo skušali sabotirati produkcijo iz navedenega razloga in pa zaraditega, da ustvarijo množiee brezposelnega delavstva, ki l>o moralo potem iz bade sprejemati delo i.a vsako ceno, neglede na 10. ali mu je zagotovljena eksistenca aji ne. Vse to slutimo. Čel udi ni posebnega dogovora med industrijalci jc vendar gotovo, da se na tak napad pripravljajo in da hočejo zadati delavstvu v tem pogledu občuten udarec. ,"?araditega in zaradf nujnosti zdrave gospodarske politike, zahtevamo, da se čimprej skliče državna anketa, ki bo podala pravo sliko dejanskih razmer in pokazala. katere smernice morajo obveljati. Delavstvo ne mara živeti v bedi, ker v Jugoslaviji nun ni potrebno, če zmaga pamet. opisi Pred veliko industrijsko krizo v Sloveniji- Ne, nismo le pred veliko industrijsko krizo \ Sloveniji, marveč s< nahajamo globoko v njej in čl ne bo pri&Ia prav hitra pomoč, bomo imeli v mesecu dni tisoče delavec v, zlasti kov! urokih, na ee-sti brez zaslužka in bi*?z nade. da dobe delo drugod. ker je bila gospodarska politika dosedanjih belgrajskili vlad le politika malenkostnih vidikov. Tako -

•» soodgovorne tudi pokrajinske vlade, napravila o pravetn časa pameten politično-gospodfcrski program upoštevajoč. gospodarske od-nošaje, potrebe posameznih pokrajin oziroma kon uma sploh, bi naša industrija danes i-e /<■ ne cvetela. pa vsaj bila pregazila najhujšo krizo in se razvijala Tako pa propada. Seja strokovne komisije, ki se je nedavno vršila, je obravnavala to snov in prišla do zaključka, da je tukaj treba resnega dela. — lire v prvi vrsti za delavstvo, irre pa tudi za gospodarski razvoj, ker more blajrostanje nastati le ob dobrem narodnem gospodarstvu. Zato zahteva pokrajinska strokovna komisija najprej dvoje in sicer začasne odredbe. ki preprečijo. d;i ne ustavi večina industrijskih obratov, potem ^a. da se skliče državna anketa, sestoječa iz zastopnikov delavstva indus1 rijeev in pripadajočih vladnih organov (socialno skrbstvo, pavna dela, šuuie in rude, trgovina in obrt). Industrija v Jusroslaviji se nahaja v popoini anarhijj. Srbska zakonodaja je umerjena izključno n? predvojne razmere, ki nikakor ue odgovarjajo današuji državi, kateri so pripadle nove pokrajine s popolnoma drugačnimi gos|>odarskimi razmerami. Naravno je torej, da se mora tu napraviti velika izprememba v grupaeiji industrije, če hočemo, da se v tem pogledu saniiajo razmere. Ni v see UP, če ostane industrija taka kakršna je bila pred vojno ker je Tula umerjena v Sloveniji. Hrvaški. Sfavoniji ter Bosni po avstro-ogrskih gospodarskih in političnih interesih, je naravno, da se bo morala sedaj ta industrija urediti tako. kakor zahtevajo nove razmere. Industrija, ki je služila avetro-o^rski politiki, državi, ki je bila vsaj deloma indu-strijalna in ki je »tremila zlasti za tem. drf se je iazvijala industrija v notranjosti države v čimveč panogah, ne pa na periferiji, je doved-la do tega, da so se pri nas razvijale tiste industrije, ki jih je rabila država v ožjem Icrojru doma ali pa za eksport. ne pa za splošno potrebo. Tako je prišlo, da imamo pri nas večinoma industrijo, ki je vezana na import surovin in ki je j^ko malo raznolika. Razen kovinarske, tekstilne in deloma lesne, ki so pa vse -peefalizirfcne in jako nepopolno urejene, lahko trdimo, da nam industrije za sedanje nove potrebe, slasti ▼ oftih panogah, ki jih najbolj potrebujemo, sfcoro popolnoma manjka. Ne vagonov, ne lokomotiv, ne sladkorja ne moremo delati d6ma. To je vprašanje, ki se mora rešiti. Industrija v Jugoslaviji se mora izpopolniti, preurediti. Sedanje tovarne, ki niso zmožne za konkurenco na svetovnem trgu. se morajo preobrazitiv tovarne, ki bodo gospodarski politiki v novem položaju, k&r p* je iho- Mayburgr, Pa. Ker vsak dopisnik začne z deklini razmerami, bom tudi jaz bro dela. seveda, srečo jc, treba imeti. Tukajšnja steklarna obra- 1400 delavcev, sedaj jih je pa komaj. polovica. Slovenca sva samo dva. drugi so pa večinoma Italja-ni in Švedi. Mene za svojo osebo postavljen na cesto, ker imam — hvala Bogu — par dolarjev na strani. Zakonski stan me zaenkrat še nič ne mika. ker sem še vedno tega prepričanj«}. da človek lažje sam živi kot če ima še koga drugega pri sebi. Česar niso mogli doseči bivši carski generali, kar se ni posre-čilo zapadnim buržoaznim državam, kar ni šlo od rok ruskim proti-boljševiškim strankam, to bo lx>ljševiški sistem .sam od sebe napravil. Itoljv*\ izetn je vrhunec svoje moči danes že prekoračil, dasij'avs Utegne še preeej traj;.ti. da stvari prižene do popolnega poloma. Zna- l>',ve<|al. se tukaj še precej do menja se prav zadnji čas čudovito množijo. Imamo poročilo laških komunističnih delegatov, na čelu jim Serrati. ki s« se vrnili cul svojega potovanja v Moskvo in predložili laškim socijalistam referat, v katrm ostro obsojajo terorizem rtiskih tovarišev, pogrešeuosi njihovega sistema, pomanjkanje vsake svobode in propadanje gospodarstva. To poročilo je zelo vplivalo m potek italjanskeg.« socijalističnega kongresa v Livoruu in so trojni komunisti ostali v manjšini. Ameriški komunist Schwartz, ki se je vrnil pred kratkim iz Moskve, izjavlja v Matinu", da v Rusiji pod sovjeti ni ne svobode tiska ru mišljenja ne vere in združevanja. Povsod pa vlada nepopisna beda. Schwartz smatra za svojo dolžnost, da se razvije velika pro-pagada. da se masam v Evropi in Ameriki odpro oči. kam vede boljševizem po ruskqin vzorcu. Nepristranski učenjak, švedski geolog Hansen, ki se je vrnil iz zanstvene ekspedieije v Mongoliji domov črez sovjetsko Rusijo, piše kratko: "Moskva, to je izropano mesto■ Petrograd mrtvo truplo; v*a Rusija pokopališče, po katerem se klatijo maroderji in roparji. Kontrarevolucija ne bo izšla od earistov, ampak od rdečih delavcev in kmetov, in kdor pozna ruski značaj, si lahko predstavlja, kakšne grozote bomo takrat doživeli. Tretji pojav, ki kaže. kako že vre ludi v rdeči armadi, je sledeče armad no povelje, ki ga je izdal nedavno Trocki: "Domovina je v nevarnosti. Nepravilno pojmovanje državljanskih pravic od strani armade ogroža obstoj svobodnega ruskega naroda in revolucije. Jaz, vaš rdeči poveljnik, imenovan od vlade in opirajoč se na zaupanje ljudstva zahtevam neomejeno vero. Vsa moja prizadevanja merijo samo lia en cilj: osvoboditi domovino od pretečega pod-jarmljenja od strani Anglije In pa Francije. Dovolj je besedičenja \ armadi! Kjer gre za borbo, ni mesta posvetovanj m in kritikam, zato kategorično zapovein, da se opustijo odslej vsa politična zborovanja vojaških oddelkov. Ta prepoved velja kot vojni ukaz in ne podleži nobeni kritiki \ — Kdor ve, da ima boljševizem zahvaliti \ so svojo moč ravno političnim zborovanjem med armado, ve. kaj ta ukaz pomeni. Boljše viki bodo seveda svoj položaj skušali rešiti fia eni strani s poizkusi, Rusijo naznotraj gospodarsko okrepiti, ober.em pa 11 a-znotraj netili dalje - vetovno revolucijo. To pa ue :nore imeti uspeha. ker Rudija gospodarsko propadi, ravno v»led militari-»tično-iii-perijalistične politike sovjetov. Cleveland, Ohio. Iz domovine poročajo, da je preminul dne 10. januarja 1921 vobče spoštovani in priljubljeni mladenič Vencelj Poljšak iz Er-zelja pri Vipavi. Pokojnik je bil tuje s jw>lovično paro. Še pred P« desetletnem bivanju v Združe-kratkim je bilo usluCžbenih v nji nih državah na obisku pri svojcih v domovini, kjer je po kratki bolezni podlegel na vnetju slepiča v svoji najboljši dobi, v 26. letu. -Rojaki v Clevelandu in Cheat ne skrbi, če bi bil ^a par mesecev Bra^ge, W. Ya.. se ga bodo znali spominjati in ga ohranili v trajnem spominu. L. P. Chicago, HI. Lepo slavnost smo tukaj obhajali. ko sta se poročila brat in sestra en in isti dan. namreč gospod Pred kratkim se je tukaj poro-'John Rupnick, 24 let star. iz Chi-čil rojak John Federnič s cvetko, cage, z gospodično Florentino ki je prišla pred kratkim iz sta- jJerčin, 18 let staro, iz Celja 11a rega kraja v Ameriko. Želim muj štajerskem. Sestra Emma Rup-obilo sreče. i nick. 18 let stara, iz Chieage. se je Pozdrav vseiu rojakom! poročila z gospodom Štefanom F. Segaliu. jSchmidtom, 28 let starini, iz Pitts-Opomba. — Ravnokar smo do- burglia, Pa. Bilo jih" je prav lepo bili pismo, v katerem nas vprašujete. zakaj ta dopis še ni bil pri-občen. Mi ne znamo eoprati. da bi bil dopis isti dan objavljen v listu. ko ga Vi napišete. — Ured.) videti. Svatbo smo obhajali po amerikanski navadi. Želimo jim veliko sreče v zakonskem stanu. Mrs. Angeline Beeker. sestra Johna in Emmc Rupnick. Clevel&ndske novice. Dne 4. februarja«je bil pogreb z varni Johna Krušiča. ki je naredili v starem kraju. stanoval v^če bi dobili pri vas kotliček?" je Collinwoodu. Star je bil 60 let in j vprašal sodnik Stevens. "Nič*', doma s Krasa, kjer zapušča ženo odvrne Slovak, "pri nas sme vsak in sina. J svoje žganje kuhati." "Jaz ini- Dne 6. februarja je umrla Mrs. slim", pravi sodnik, "kaj bi na-Ana Prinčič v Charity bolnišnici.'redili, če bi bili obtoženi kakega Njen sili Rev. Anton Prinčič je zločina?" Slovak odvme: "Za- ter pričel govoriti: Alkohol Peter Zgaga Ljubljanski Slovenec pise: Slovenski častniki dobivajo zadnje leto ocene, da ne odgovarjajo službi, ker ne obvladajo dovolj srbskega jezika* Potemtakem torej vendar ni res, da je slovenski jezik istoveljaven in enakopraven in mi smo po takem samo kraljevina Srbov, Hrvatov in Srbov, nikakor pa Slovencev. Treba bo skrbeti, da se ta velesrbska nasilnost ne razpase v državi predaleč, Čeravno smo menda vsi prepričani, da ni slovenskega častnika, ki bi se v kratkem vsaj toliko srbščine ne priučil, da službeno izhaja In zadovoljuje! — Da, Če bi vsak srbski oficir /in al že vsaj toliko slovenski kot znajo slovenski oficirji srbski, bi bilo olrajt. Srbski gospodje so čudni gospodje. Če jim kaj ne gre v gla vo, pravijo, da je švabski. 1 * 1 Prijatelj, ali si ie kdaj mislil, kako neumna vprašanja si stavimo ljudje? Gotovo si že hodil več ur po dežju naokrog ter se vrnil domov ves premočen. Le povej, če te ni res vprašala žena : — Ali si kaj mokear? Kaj bi odgovoril na to? Najboljše je molčati. Drugače bi prišlo še do ločitve zakona. In če tečeš kot divji za karo, te vstavi prijatelj rekoč: Ali se ti mudi? Gotovo si že po letih srečat znanca, ki ti je stavil najbolj neumno vprašanje na svetu: Pa že vsaj nisi ti? In če se v siTnili bolečinah kriviš pri zobozdravniku, se uljudno skloni preko tebe ter te sladko vpraša : Ali vas boli ? To so samo brezpotrebna vprašanja. I11 brezpotrebno je bilo tudi, ko me je zadnjič rojak v pismu vpra šal; Ali bi se ti morda sameril, če bi ti v znak svojega velikega občudovanja poslal pet parov pristnih kranjskih klobas? * Učitelj je vprašal učenca: Kolikokrat nam da ljubi Bog zobe 7 — Dvakrat na?#i jih da zastonj — je odvrnil učenček — vtretje jih je treba pa plačati. * *•* — Ali me smatraš za bedaka? — Ne, nikakor ne. Toda motiti se, je človeško. * a. * * Vodni apostol je stopil na oder ŠugiislmmjtBka Ustanovljena I. 1898 SCatuL 3^turta InkorDorirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: RUDOLF* PERDAN, U33 E. ISatli St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Avenue, Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Mian. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 624 N. 2nd Ave., W. Duluth, Minu. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, &43 E. Ohio St., N. S., 'Pittsburgh, Ta. Nadzorni odbor: MAX KERŽIŠNIK, Box 872, Rock Springs, Wyo. MOHOR MLADIČ, 260.*? So. Lawntlale Ave.. Chicago, 111. FRANK ŠKRABEC, 4822 Washington St., Denver, Colo. Porotni odbor: LEONARD SLABODNIK, Box 4S0, Ely. Minn. GREGOR J. POREN'TA, Box 176, Black Diamond. Wash. FRANK ZORICH, C127 St Clair Ave., Clevenland, 0. Združevalni odbor: VALENTIN P IRC, 310 Meadow Ave., Ro<-kdale, Joliet. 111. PAULINE ERMENC, 530 — 3rd Street. Iji Salic. 111. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue, Pueblo. Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street, Waukegan, 111. - Jcdiiotino urutlno glasilo: ,'GLAS NARODA". - Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne posilja-tvo naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se i>ošilju na predsednika iHirctne^a odbora. FroSnje za sprejem novih članov iu bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasi tajniku hljižnega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z 8. člani ali članicami. Iz Slovenije. Premogovnik "Globoko" pri Brežicah jčiču do 10.000 kron škode, zgorelo mu jc tudi '06OO kron v goto- prišel iz Oolorade v Cleveland, da prli l>i me. toda za kuhanje žg-a vidi še enkrat svojo mater, dasi.nja ni nobene kazni.Sodnik: je sani težko bolan. Po-greb pokojne se je vršil 9. febr. Starišem Končan na vzhodni 6O. eesti ^e umrla hčerka Marija. l>ne 9. febr. popoldne se je rojak Josip Janear, ki je preLskuše-valee avtomobilov pri White Mo- je piokletstvo tega sveta. Alkohol je korenina vsega zla. On je kriv -Pri nas jf> pa imamo in raddteg*! , z]oHn(>y vsega trpljenja. O. vas obsodim na $1000. Preiskal •• i • - - 1 1 + J. ^i^aa^j^j^ m0J1> kaj je se hllJse kot alkohol ? bojn vaš slučaj in če ste vredni milosti, bom nekaj odpustil." Štefan Ki* je bil vstavljen z avtomobilom od policije. "Bolan sem", pravi Kis. "Pijani ste!" tor Company, z dvema tovarišema r>rHVI P01 »^ja. *10 kazni!" pravi vred podal 11a svojo poslednjo vožnjo. Na poti v Willoughby je na zagoneten način avtomobil na nekem ovinku izpodletel ter s*e za Konično so vinu venflar priborili ne>kako postavnost med za\*r-ženinii in zatiranimi pijačami v letel v bližnji telefonski drog. Su-j^d^enih državah. Dosedaj se je nek je bil tafco silen, da so vsi tri- j «gibaTo in irgibalo, ali smem ali je popadali raz avtomobil, todai110 smem, sedaj je pa prišla vlada medtem ko sta ostala dva meha-!11 a z jasnim naznanilom, da 111'ka dobila le manjše poškodbe, vi"0 j© posta\nia pijača, radi kapa je Jančar tako nesrečno padel j *ere se ljudi ne bo preganjalo, na glavo, da je eno uro pozneje Rose o e Render, ki je prohibieij-v bolnišnici sv. Marka, kamor je skl Komisar v Clevelandu. je 7ga — Žeja — se jc oglasil pijan-ček v kotu. * * Komuni stična zarota v Jugoslaviji. Morda je komunisfleita zarola proti \ladi, morda je vladna zarota proti komunistom. * Banditi so napadli v New Yorku igralnico ter oropali vse goste. Nazadnje je vse en zlodej, kako izgubi človek denar. * Neodgovorni bivši jugoslovanski minister Trnmbie se je začel bil prepeljan, izdihnil. Pokojni bi|februai"ja izjavil, da je dobil od j pojavljati s tako. eneržijo kot je bil čez par dni star 34 let, ter je zakladniškega oddelka Združenih živel pri svojih stariših na 10622 ržav iz Washington a uradno li-Everton Ave. Poleg starišev žalu-f^^no, na katerL je črno na belem jejo za njim še tri sestre in brat. tiskano, da se sme delati vino do-Bil član društva Carniola števJ013 za domače potrebe. Glasom te-1288 Maccabees. Pogreb se je vr- j -a vladnega cirkularja je glavam šil 12. febr. pod vodstvom Mr. Jo. idru-žine dovoljeno narediti 200 sipa Žele. |ga!on vina v njih stanovanjih in .#»sip K rajni k, 10609 Parkview; Pogojem seveda, da se to vi-Ave., je dobil precejšnje poškod-!nn P^ije doma. Raditega zvez-T>e. ko ga je podrl na tla avtomo-!1" P^ohiljicijski agenti ne bodo bil na vogalu St. Clair Ave. in 72.!ve* »tikali privatnih stanova-J?t. Policija išče lastnika avtomo- Mjitrza vinom- Vmo lalLko dela bila. ki je po nesreči odpeljal na-;iz Z™^*- regrata, jagod in dru- . ^ prej gega sadja ter zelišč. Dosedaj pe zapuščini tudi naslednje stvari: V Cleveland je dospelo tekom je sl>ložno smatralo, da je izdelek|kočija. voz. ^adna preša. slamo-meseea januarja 1282 novili nas?- vina nepost^ven glasom Volstead rcznica, komai, sodi, postelje, vpre kot odgovorni zunanji minister Jugosla\*ije nikdar ni imel. * * * Dolg je obleka, katero človek liliko hitro obleče, sleči je pa 11c ne more zlepa. * " V nekem starokrajskem listu sem čital, da jc umrl na Gorenjskem župnik Cebašek. Ker ni zapustil nobenega potomca, bo prodana njegova zapuščina na javni dražbi. Med drugim so v njegovi postave. Končno so vinu le pribo rili nekako postavno stališče. Pomniti pa je treba, da se vina ne sme imeti nikjer drugje kakor v strogo privatnih stanovanjih, 'proč od vsake trgovine. Vsak po- Ijeneev iz .Evrope. V warrensvillski prisilni delavnici se nahaja John Sobic, ki je obsojen na 13 let zapora, ker je bil .spoznan krivim dvakratnega knsenja prohibicije. Sobica je; , , , _ , .. ,. sečnik Stevens obsodil na $3000! ^is prodat.. kupovat 1 ali prena- kazni, ker pa iste hi mogel pacati, bo moral sedeti 13 let. ako se ga preje ne po milost i. V ngk^ff* Slovaka je poli- eija dobila kotliček in rozine. Mož je bil zaprt, " Kaj mislite, kaj'bi ^ •šati vino je kazniv. M "O LAS KARO i) A". »fAl gs itd. * * * Ce človek to prečita, mora nehote vzkliknil: Moj Bog, s kakšnimi sredstvi odpravljajo duhovni gospodje ljudi v nebesa! nesreča. Pri Frohnleitnu pri Gradcu sta trčila dva tovorna vlaka skupaj. Ranjenih je bilo 7 sprevodnikov, 3 strojevodje, 2 kurjača, 2 orožnika iu 2 spremljevalca živine. je kupilo novoustanovljeno dru-j vini; Pcrvarju pa je povzročil po-štvo "Xova Nada", v katerem žar škode 2230 kron. Požar bi se imajo veliko večino zagrebške bil razširil, če bi ga ne bil Pervar banke. V tem rudniku »»kopljejo pravočasno zapazil in če bi ne bili dnevno 2 do 3 vagone lesnega pre-! gasilci takoj nastopili, moga. Premogorov leži pod cesto, i tako da je nakladanje zelo lahko1 Samomori, in je oddaljen 5 do 6 kilometrov! v Dumžalah se je kovaški moj-od Brežic. Navedeno društvo jejster Fralle Vidmar spričo svoje dobilo koncesijo na železnico, ki žone llstrelil v prsi l>repeljali so jo že trasira. Iz tega premogoro-j v ljubljansko bolnišnico, kjer va dobiva premog zagrebška! upajo da l>f> okrevaK elektrarna in paromlin. | v Mariboru ^ je ustrelil 55let- ni mešetar Anton liokavec. 15il j« Smrtna kosa. j takoj mrtev. Umrl je 2. januarja popoldne Kmetski sin K. Novak iz Zen-Lovro Lenac. Župnik v Turkih; kovcev pri Radgoni je bil neva-pri Osilnici. Zadela ga je kap na ren tihotapec, ki je ustrelil neke-potu k bolniku in je bil na mestu! »a jugoslovanskega finančnega mrtev. Ljudstvo .ie z mrličem, ki stražnika ter pobegnil v Avstrijo, je imel 11a sebi Najsvetejše, ča- K,.r pa S(, gH tutIi aVstrijski orož-kalo tri ure, da je prišel odvzet i nik; iskali zaraji poneverb in tat- Najsvetejše župnik iz Osilniee. vin. pri bežal je v Cankovo ter so Pokojni je v Turkih služboval ce- v neki hiži zabarikadiral. Ko s<» lih 35 lot in j^ imel pri ljudst\ii jugoslovanski orožniki obkolili velik vpliv. i hišo. se je Novak ustrelil s samo- Umrl je 6. januarja A. Poklu-i kres<>m. kar. ravnatelj Blasnikove tiskar-i i>0ucijski stražnik, ki je stal y ne v Ljubljani, sin bivšega dežel- bližini dolenjskega mostu v l.jub-nega glavarja kranjskega. 'Ijani, je ponoči začul žensko vpi- tje. Hitel je 11a most. Videl in sli-Eretep fantov v Vodicah. ;ai ničesar več, pač pa je tam Bratje France, Lojze in Lovro naM okrvavljen ženski muf in iS Pern e iz Kepenj so v Vodicah P°- pismi. Iz teh dveh pisem se da pošteno pretepi i Kreša. Iludi brat je sneti, da sta skočila v Gruberjev so se zagovarjali pred kazenskim |,rekop ofioijal deželne bolnišnic« senatom deželnega s»>di^a ljuh-jAnton Adamič in žena železuičar-Ijauskega, ki jc obsodil Franceta ja j;(,/a Kleiner. ^Vdamič se je j»o-in Ixijzeta na 2 meseca, Lovra na r0(.j] ^^ decembra 1920, imel 11a 3 mesece ječe. "Protestira-jpa je lujj razmerje z Kozo Klci-mo!" so klicali vsi trije obsojen- kar je oba privedlo do tega ci, ki so šele utihnili, ko jim je! obupnega koraka. Ker je vsled .predsednik senata grozil, da jih uarastle Ljubljanice zat vomica v bo discipliniral, če ne bodo tiho. j Orrrberjevom prekopu odprta, je voda trupli gotovo odplavila na-Preprečena goljufija. prej. Antona Adamiča so domači Tvrdka Kune v Ljubljani je že „ekaj dni pogrešali, imela pri špediterju Ranzinarer ju J dva šivalna stroja, vredna 40.000, Žena okradla moža. kron. Nekega dne j>a jo prišel k . . . « - - , - - „ t reu nekaj dnevi je bil ukra- Ranzmgerju neki moški, rekoc: , . . , . 1 - -- , , ™ Iden novosadskemu baimnemu rav- da je prmel po Kuneovem naro-| . . . • t> 1 i. • « natelju Pajeriu pri nekem trgov- cilu po stroja. Previdna uradnica J '., ... ,AAh_ : . ... . ^ skem opravilu eek za oOO.OOO K. pa ni izročila strojev in se je ugo- - 1 tovilo. da je poizkušal neki neznan zvit ptiček si na goljufiv način prilastiti stroja. Preprečen požar na Brezovici. Mlekar Jakob Paviovcič ih nje- _. . . gova žena Marija sta 2. januarja ^nenega ravnatelja Pajerja. Iz- 11. uri ponoči zapustila stano- l,la< a»a sv6ta Je blla vanje, ko sta se prepričala. daI ^vilno povrnjena ter je bančni otroci: petletni Oskar, štiriletni wnatelj umaknil ovadbo. ^lilan in 11 mesecev stari Ljubo- Cek je predložila v izplačii<» pri hudimpeštanski komercialni banki v črno oblečena ženska ter jo banka svoto tudi izplačala. Policija je žensko izsledila ter se je izkazalo, da je ločena soproga mir že spijo. Odšla sta na svatbo sorodnika. Pavlovčieeva stanujeta Lep uspeh ljubljanske policije. Organom III. kriminalnega od- v prvem nadstropju hiše kova- <*olka Fran Tomše. sin ge-lana ; le z vellk<» težavo s<» odnesli' nerala i. s. Toiošeta. z gdč. Marrt iz postelje Ljubomira. ki je bil že Šavnikovo, hčerko finančnega de^ mrtev, Jožar je povzročil Pavlov- legata dr, Ravnika. 'i; 1 ■J' (GLAS NAHODA, 15. FEB. MB MB'< Nekaj o predpotopnem iti duplmskem Piše Rudolf M. Binder, profesor sociologije na uewyorikem vseučilišču. mim stran ali pa prepuščena sama sebi Če .bi imela v sebi sploh , kako čast, bi jo tako postopanje gotovo ubilo. Mi poznamo le višje oblike mnogoženstva, kot jih najdemo x haremih in selamlikih. Te oblike pa so mogoče le v družbi, ki je v ekonomskem oziru že dosti napredo- — Držite koze, — je očividno- zadnje geslo, katerega je sprejp-vala in tudi v tej družbi se morejo p^služiti mnogoženstva le bogatiaT,Fieško poljedelsko ministrstvo. V enem izmed buletinov tr*a — Du plinski ali predpotopni človek je bil idealno človeško bitje, — pravijo nekateri pisci. # — l>u plinski človek je bil hujši kot živina, — pravijo drugi. Kje je resnica? Resnica je. da ni bil niti prvo, niti drugo, temveč da je bil uboji ot nevedno, praznovcrno, tJabo prehranjeno ter zelo preplašeno Litje. Dupliiiskega človeka m? je preveč hvalilo ali preveč obreko-valo. Nemogoče je obrazložiti njegovo resnično naravo in to iz enostavnega vzroka, ker ni pustil za seboj skoro nikakih sledov. Vse, kar moremo uganiti glede njegovega življenja ter značaja, se opira na naše poznavanje divjih človeških plemen, li so se ohranila do danes. • Mi vemo, da je lovil z gorjačo, ali kamenoin, da zavžival ribe in >koljket da pa je v glavnem živel od koreniu in raznih jagod. Ta Irana seveda ni mogla pripomoči k razvoju, večjih duševnih sil, kajti znano je, da smo v glavnem vendarle to, kar zavživamo. Ker M l ik njegove duševne sile slabe, je imel povsem naravno tudi slabo moralo iu slabo družabnost. Ravno v zvezi s tem se ga dol.^, da j»- bil divja žival, ki je potikali; naokrog, da mori in pobija, — j«i le zverine v gozdu iu na polju, temveč tudi bitja svojega lastnega plemena. Tudi njt-jrovo zakonsko *>tanje moramo soditi s stališča njegove uboge iivljfcjuske sile tet slabe moralnosti, človek, ki je bil vedno v tnanjši ali vrfj' meri sestradan, ki ni mogel misliti dalje kot za trenutek, ni mogel biti popustljiv, velikodušen ali pozoren napram žen-kaui. Bil je enostavno samec s spolnim nagonom, kot vsaka druga *ivsl. Kot t»e višji sesa ve i bore za samice, tako se je boril tudi on. Boril se je z drugimi moškimi za posest one ženske, ki mu je obetala najvei v tem oziru. Kadar pa jo je enkrat smatral za svojo, seveda ni nikdar hotel, da bi mu bila nezvesta. Kazen za nezvestobo ni bila majhna in tudi ne preložena na poznejši čas. Kaznoval jo je takoj iu sieer na prcej korenit nači. Kar je imel pri rokah, je slutilo njegovemu namenu, kamen, gorjačo ali gola pest in ker ni bil v stanu kontrolirati samega sebe, je imel udarec ponavadi za posledico smrt. Kadar je šel na vojno, je bil eden njegovih glavnih ciljev dobiti nadaljno žensko, mogoče več kot eno. V svojem življenju je poznal le malo zadovoljstev in med temi sta bila glavna spol in hrana in v sled teira je ropal in pobijal. Pri tem seveda ni poznal nikake' dvorljivosti. Gotovo ni hodil naokrog s posetnico, da jo pusti pri \ratih /enske, katero je hotel. « Treba pa se je ozreti tudi na drugo stran slike. Ce je bil du-plinski človek surov v svojih metodah, kako dobiti žensko, je bila tudi duplinska ženska^približno istega duševnega in moralnega standarda. Oil je bil močan, a tudi ona ni bila uikak slabič. V prvotnih dobah človeškega življenja je bila ženska brez dvoma prav tako inočna kot možki. Mogoče je znal on boljše vihteti batino, a ona ni dosti zaostajala za njim. Prav do današnjega dn najdemo med Pat ag one i primere, kako je ženska v stanu braniti samo sebe proti usiljivemu ali surovemu !■ <>žkeruu. Če pride do preiskušuje moči, je ženska vedno deležna pomoči drugih žensk, uočim se mora boriti možki sam, Nikdo pa ni \esel prilike, da se bori s pol ducata razjarjenih žensk. Mi smo vedno pripravljeni prestavljati slabost ženske, ki se je pojavila šele pozneje v zgodovini človeškega rodu v pradavne ča-s. , ko je bila ženska približno prav tako močna kot možki. To je bili naravno stanje, podtalovauo od prednikov. Lev je mogoče močnejši kot levinja in možki gorila močnejši ko"t samica, a niti lev, niti gorila se ne bosta lotila odrasle samice in ta'c je bil tudi položaj med duplinskimi ljudmi. Vsled tega na mni treba izgubljati preveč simpatij nad "nežnim'' spolom v duplin>kih časih, kajti ženska je bila vedno pripravljena sledit i zmagaleu ter Ji ni niti padlo v glavo, da bi obžalovala dejstvo, da je njen prejšnji gospodar mrtev. To je navada, ki se je ehranila prav do današnjega dne med številnimi divjimi plemeni in to nam kaže, da ni imela ženska iz onega časa niti najmanjšega pojma o ljubezni in zvestobi, temveč da se je ozirala le na telesno udobnost. Možki, ki sč je izkazal močnejši v bitki, bo najbrž tudi boljše skrbel za vsakdanje telesne potrebščine. Vsled tega je bila ženska, če je hotela, v poini meri v stanu odkloniti neljubega^ snubača ter poiskati onega, katerega je hotela. * . • Med naj prvotne j&o dobo popolnega pomanjkanja vsakega reda v tetn oziru pa do poznejše dfcbe, ko je bila uvedena monogamija ali cnoženstvo, je opaziti oelo število prehodnih stopenj, ki predstavljajo napredek v gotovem oziru ter nazadovanje ali poslabšanje v drugem. x 1 i - g.g Mogoče je bila prva oblika ureditve začasno paren je kot ga je opaziti pri nekaterih višje stoječih živalih. To pomenja, da čutita samec in samica posebno privlačno silo drug do drugega ter se združita za eno sezijo ali dve ali mogoče še za dalj časa. če je zveza harmonična. Ponavadi pa so take zveze trajale najmanj za čas. ko so bili otroci še zelo majhni ter potrebovali varstva obeh starišev. Iz te primitivne oblike so se razvili v teku časa trije glavni zakonski sistemi, — namreč mnogomoštvo. innogoženstvo in monogamija to je enomoštvo in euoŽenstvo. Ti trije sistemi imajo seveda več pododdelkov. Mnogomoštvo pomenja, da je iinela ena ženska več inožkih, ki so bili lahko v sorodu med seboj ali pa tudi ne. Ta oblika zakona pomenja višje stanje ženske med prvotnim^ ali primitivnimi narodi, 1-ajti istovetna je z matriarbijo. ali vlado ženske. Ženska je bila v tem slučaju ediui staini element v družini. Vse tradicije, navade in običaji se niso le osredot oče vaji krog nje, temveč jih je celo ona sama ustvarjala in uvajala. Možje so bili v številnih slučajih člajii plemena, iz kafereca je prihajala ženska ali pa se jih je smatralo le za posetnikc v rodu ženske. Vsled negptovosti očetovstva, so dobili o-troei ime matere in to je bil nadaljni vzrok za njen trdni opri je m ua družino, vsled česar je postala ženska glavna opora prvotne družbe. Ta doba pa je kmalu minula ter je sedaj omejena na manjše skupine človeškega renin kot uaprimer na Tibet ter par drugih neznatnih plemen. §|| ,U;.'B Hi-tOfJ-v.J Poliandrija ali mnojromoštvo je bilo seveda posledica polihinije ali mnogoženstva. Močni, bojeviti narodi so odhajali na pohode ali ekspedleije ter zajeli toliko žensk kot so jih le mogli. To je imelo za posledieo pomanjkanje žensk med nebojevitimi in slednji so se mo rali vsled tega poslužiti mnogouioelva. Vzrok za to je, da so možki in ženske v človeškem plemenu precej enakomerno zastopane, čeprav se rodi nekoliko več možkih kot pa žensk. V odraslem stanju pa je razmerje približno petdeset proti petdesetimi. Vsled tega bi monogamija eventualno postala naravno stanje. Pod mnogoženstvom je bila ženpka deležna mogoče najslabšega postopanja, kajtj služila je skoro izključno le enemu namenu. Ka- m mogočni, ki morajo vzdržati gotovo dostojanstvo s svojo razkoš-r.ost jo. Ena oblika obstaja v tem, da ima človek ne le dosti žen, temveč da ima tudi razkošna stanovanja zanje. Edina stvar, katere je deležna ženska v takem stanju je telesno zadovoljstvo, razven če je slučajno favoritka lastnika. Dalje na-j.sj v zgodovini je bilo mnogoženstvo seveda neizmerno hujše, kajti ženska ni bila ne le nepreskrbljena, temveč tudi deležna najslabšega postopanja od strani možkega. # * * (Konec sledi.) , Zagonetno darilo. Novo poročeni in novo pečeni j. Gospod predsednik pouči slugo okrajni glavah na Štajerskem sejO svojem namenu in o vsebini zaje s svojo ženo že več časa pre- b'oja, ki ga je zanesel na vrt. rokal zaradi dveh tisočev kron,'Francu da karabinko z ukazom, ki jih je zahteval od nje, ne da bi j da gresta na vrt, da se postavita j: razodel, zakaj jih rabi. Končno i dvajset korakov od zaboja in darkoli nje, kajtj ni v spolu« oziru več uudila zadovoljstva, je bila vržena na ftVfir' pregovori ženo, da mu dovoli vzeti iz šatule dvatisoč kron misleč si, da ji najbrže k*ipi kako daii-lo. Pa kaj pravim! Za novo man-tiljo je to vendar premalo, dru-kega takega pa zaenkrat ne rabim. Tako si je žena okrajnega glavarja grebla po možganih. Drugi dan ob štirih popc4dne odide okrajni glavar ves vesel proti Kiffmaunovi trgovini z urami v Mariboru. Ko pride do vrat, se ozre desno in levo ter smukne skozi vrata v prodajalno. Gospod Kiffmann se mu pokloni in ga povabi z ovinkom v drugo sobo. Tam mu razkazuje tri salonske ure, ki so veljala po tri, štiri in pet tisoč kron. Gospod okrajni glavar se je nekoliko namrdnil in pričel nervozno bobnati s prstf ob pult. "Dragi ste, prijatelj moj" "Kaj hočete, gospod glavar, so pač taki časi, prej bi bila veljala taka ura dvesto kron". " Veste kaj, gospod Kiffmann, vzamelh ono za štiritisoč kron, ampak pod dvema pogojema, prvič, danes vam dam dva in konec meseca pa druga Dalje prosim, da jo pošljete na tale naslov v lesenem zaboju, skrbno vloženo, da se ne pokvari." "Gospod glavar, ako nimate drugih zahtev, to se vse lahko zgodi!" * * * PLsmonoša prinese predsedniku avizo za zaboj, ki se dobi na pošti brezplačno. rPedsednik si beli glavo, kaj neki more to biti; mi slil si je, najbrže je žena naročila kako darilo. Pokliče slugo in ga pošlje na pošto. Na pošti dobi podolgast zaboj, na katerem je bi lo vidno z debelimi črkami zapisano na treh straneh: "Paziti, ne podmetavati Sluga odnese zaboj v stanova-; nje predsednika. Ob eni uri popoldne pride predsednik domov in žena mu pokaže zaboj. "Ali nisi ti naročila?" Na, jaz nisem naročila in nič n« pričakujem !" Ko si deželni predsednik odda-leč ogleda zaboj, vzklikne, jej-mene, bog nas varuj; to je nekaj zagonetnega, pokliče kuharico, ki je morala iti takoj po slugo, in ko ta pride, mu predsednik naroči: "Nesite ta zaboj na vrt iu g previdno položite na tla, ampak sredi vrta, da ne bo blizu zida! Danes o polnoči pa pridet$ v .moje stanovanje, pozvtfnite trikrat, da vem, da ste vi. Alj znate streljati s puško?" Da, znam, bil sem tri leta vojak in osem let sem služil orožnike". "Dobro, tedaj o polnoči!" Sluga odide in v predsednik si mane roke. bodi p<^ sobi ter mr-nra med seboj: hm. človek ni življenja varen, ti preklicani soeija-listi, ne, to so več, komunisti, ne anarhisti so, ki se zavijajo v socialistično kožo; pa zaenkrat me ž* ne bodo. Ni, prav nič drugega nI v tem zaboju, kakor dinamrt-: sreča moja. rla ga nisem odprl.* Ko udari ura polnoči, zadrhta električni zvonec v treh presled kih. Predsednik odpre vrata in v desnici drži italjanski karabiner, ki si ga je dal o času demobiliza-cije prinesti. "Dobro, Frane, kakšna noč je zunaj, se kaj vidi, ali sveti mesec t" "Da, gospod predsednik, svetlo je, 'fcolni mesec, vidi se vsaka Držite več koz. lepartmenta se izvaja, da se drži na kontinentu koze v velikem." šte-\ilu, da pa v gotovih delih Anglije ni videti niri ene koze, aeprav primanjkuje mleka, deloma raditega, ker primanjkuje krav in deloma raditega, ker absorbirajo skoro vse mleko večja mesta. V teh ne srečni situiranih krajih je moralo stopiti namesto mleka kondenzi-rano mleko, čeprav je sveže mleko bistvene važnosti za blagobit o-Irolv. Mleko koze pa je soglasno z vsemi zdravniškimi avtoritetami se'bolj prikladno za otroke in tudi odrasle kot pa kravje. Razvou višje redilne vrednosti ter lažje prebavljivosti ima kozje mleko še nadaljno veliko in neizmerno važno prednost, da je prosto vseh tj-berkutov ali bacrlov ietike. Številni, ki so pričeli piti kozje mleko na nasvet zdravnika, ga iuiajo sedaj rajše kot pa kravje. Najti je štiri glavne vzroke, zakaj ne drže koz ljudje, ki niso v stanu držati si krave. Prvi vzrok je splošna nevednost glede dobrih lastnosti koze. Druki vzrok je predsodek proti kozjemu mleku in to je predsodek, ki nima nobene stvarne podlage. Tretji vzrok je težkoča, kako dobiti za primerno ceno dobre koze, ki bi dajale primerno množino mleka. Četrti vzrok pa je težkoča, da se najde primerno kozo v bližini r e da bi jo bilo treba importirati od daleč. Kot vse vrste domačih živali, zahtevajo tudi koze primeru* postrežbe, hrane, strehe in seuee, če hočejo uspeva, i. Če se jim da primemo prostost, si bodo večino hrane poiskale rame. Koza. dobrega plemena daje po pol'galone mleka tekom devet nioseeev v letu iu nekatere ga dajejo celo še več. Z ozirom na ta predlog piše baronica Bathunst: Ker držim koze že celili šestnajst let, sem bila zelo razvese-Ijena, ko sem čitala, ca je poljedelsko ministrstvo gorko priporočilo držanje koz. Ob istem času pa moram pripomnit', da ni hotelo p:die-[ delsko mjnistrstvo dovoliti uvažanja švicarskih koz ter vedno izjav-, ■MM Severova fdravila vzdržujejo zdrjvje v dru inah. Kašelj prehlad, hripavost, so v tam času splošna bolezni v ie-' j tu. Skušajte se jih fcnebiti. Hitro ozdravljenje lahko prepreči resne posledice. Severa's -Cough Balsam (preje Severov pljučni balzam) je bil vporabljan skozi .Štirideset let z izvrstnim uspehom za zdravljenje hripavosti, ranjenega grla, prehlada, pokašljevanja in kašlja, ki prihaja iz sapnika. Prijeten zavžitek. Odrastli, otroci in celo dojenčki ga lahko vTSimejo. Na prodaj po lekarnah. Cena 25 c in 5Qc. W. F. SEVERA CO. CED^R RAPfD?, IOWA lja, da radi bolezni na parkljih in v gobcu. Koze pa ne trpe na teh boleznih. Kozjemu mleku je vedno dajati, prednost pred kravjim ali kondehziranim, kajti trajno zauživauje slednjoga proizvede gotove tcSezni. Vprašanje reparacij. Franc naj odda tri do pet strelov a pazi naj, da bo zaboj dobro zadet. Gospod predsednik vzame browning pištolo in oba odideta. Ko prideta na vrt, se postavi Franc dvajset korakov pred zaboj vn se pripravi. "Čakajte, glejte, da dobro za-denete!" Gospod predsednik skoči za vogal in komandira, haalo, ena, dve, tri. Franc sproži zaporedoma vseh pet strelov, in pri petem strelu zabrenka v zaboju, kakor če pride otrok do klavirja in udari z obema rokama po tastaturi. "Vzemite zaboj in ga nesite v stopnjišče", zakliče polglasno predsednik. Frane skoči k zaboju, ki je bil v^s.preluknjan, ga pograbi in od- 1>ne 3J deeembra 1920 je francoska vlada stavila na nemško vla-nese. Gospod predsednik odpre do vprašanj^ zakaj nt, začenja z vplačevanjem vojne odškodnine. izročitvijo zahtevanega kontingenta dajatev in uničenjem vojnega materijala, ki se ima še uničiti. Nemška vlada je 5. januarja t. 1. odgovorila, da Nemčija z ozirom na svoj gospodarski položaj fi-v.ično nI v stanu zadostiti zahtevam versaillskega miru. Dočim nemška javnost opOzarja, da bi izpolnitev ie ga miru stalo Nemčijo letos" 41 milijard, kar bi Nemčijo pognalo naravnost v obupen položaj, menijo francoski listi, da je to le izgovor monarhistienili krogov v Nemčiji, ki se pripravljajo na maščevanje. V Angliji gledajo na celo zadevo nekoliko drugače. Anglijo začenja skrbeti boljševiška propaganda v Aziji. Zato izražajo nekateri angleški krogi bojazen, kaj bi se zgodilo, ako bi se Nemčija popolnoma oslabila. Ti krogi mislijo, naj bi se Nemčija uporabila kot stena proti boljševiskemu navalu na zapad, iz česar bi seveda sledi-dilo, da se Nemčija ne sme gospodarsko in vojaško uničiti, narobe, se mora še okrepiti. Francoski listi, ki se Nemčije boje kot vrag križa, nočejo o tem nič slišati in menijo, da je Nemčija vedno v stanu odvrniti boljševi-ško nevarnost, tudi če bi boljševiki pogazili Poljsko. Zavezniške zahteve ne gredo predaleč, vsako pouščanje bi le ojačilo monarliistično strujo v Nemčiji, ki je jako močna in se opira na velik del prebivalstva. Zavezniki se morajo naslanjati na demokratske kroge v Nemčiji, ki^so potlačili monarhistični puč in bi potlačili tudi boljševizem. Ti krogi bodo tudi v stanu Nemčijo gospodarsko dvigniti, ne da bi __ , . , v , .bilo treba revidirati versaillske pogodbe. Gospod predsednik seze v suk- * ---------- ujič po listnico, vzame tri dvaj-setkronske bankovce in jih da Francu s pripombo: "Molčite o celi stvari 1" Da, gospod predsednik, kakor riba, nihče naj o tem ne izve!" Franc odide in gospod pred-seduik pograbi zaboj ter ga odnese v stanovanje. Drugi dan so se ljubljanski dnevniki pritoževali o zlikovcih, tla-s streljanjem kalijo nočni mir. Policijsko ravnateljstvo je dalo primeren ukaz na stražnike. Taborišča za ruske ujetnike. "Berlingsk? Tidende" poročajo iz Helsmgforsa: Ruski sovjetski časopisi objavljajo, da je sedaj na Rimskem S4 taborišč za ujetnike, k^er je 89.000 častnikov in eivrhrih uradnikov iz carske dobe. Pred enim letom je bilo 1*1 ječ s 16.000 jetnikofo. potniki; ki so prišli s pamikoma "President Wilson" in "San Giusto" iz Trsta, se zaradi bolezni na obeh parnikih nahajajo v kvarantini za nedoločen čas. Gotovo bodo morali ostati pod zdravniških nadzorstvom najmanj dva tedna. Toliko na znanje onim, ki pričakujejo potnrke, ki so prišli s te-Jma dvema parnikoma. Frank Sakser State Bank. električno luč, Franc pol oči za boj na tla, predsednik mu pa ukaže, da ga odpre, toda skrbnor da se kaj ne zgodi. Previdno sta odprla pokrov zaboja. v katerem sta našla salonsko nro in pismo naslovljeno na dva tisočaka.-gOspoda predsednika; zadnji strel je zadel v struno, na katero je ura bila četrt, pol in ure. Gospod predsednik odpre pi.smo in čita vsebino: Visoko spoštovani gospod predsednik v Ljubljani! Po dolgem Študiju kako bi se Vam zahvalili! za mesto okrajnega glararja, ki ste mi ga blagohotno podelili, sem prišel do drznega zaključka, da Vam pošljem to malo darilce, katerega blagovolite sprejeti. Vam nadvse hvaležni N. N., okr. glavar v C___ IŠČE SE USNJARJE. Vprašajo naj samo oni, ki so vešči delati na yardn, v Serub house in Beam hands. Dobra plača, stalno delo brez delavskih nemirov. — Proctor Ellison, Co., Elkland, Pa. SVARILO! Če ste bolni, morate imeti pristni Bolgarski Krvni Čaj z mojim imenom na škatlji. <~'e se pojavlja bolezen v vašem želodcu. jetrih, ledicah ali krvi je najboljši in najbolj zanesljivi prijatelj bolnih Bolgarski Krvni Čaj. Vzemite KJ. vrelega pred počitkom, in pomagal varcv bo odpraviti hud prehlad. Zdravniki prlporofajo ta čistoželiščni čaj. Vsi lekarnarji prodajajo pristnega « mojim imenom na Skatlji. Ali vam pošljem svojo veliko družinsko Skatljo po pošti, poštnina plačana in zavarovano, za $1.25. Xasloyite name: H. H. v on SCHLICK, president 9 Marvel Building. Pittsburgh. Pa* JUGOSLOVANSKA ZGODOVI NA ur književnost XA COLUMBIA UNIVERZI. • 116. St. & Riverside Drive, New York City. V tern mcesecu so se na Columbia Univerzi začela predavanja o srbo-hrvatskem jeziku ter jugo slovanski zgodovini. Od treh tečajev je prvi (elementarni) tečaj za ameriško ,jarv-^ nost. drugi in tretji višji tečaj pa za. širšo jugoslovansko javnost Predavanja so dnevna in večerna, tako da zamorejo slu&alei, ki soi podnevi zaposleni, študirati zve čer, dočim oni, ki so zvečer zaposleni, tudirajo lahko podnevi. Columbia univerza je ena naj večjih ameriških prosvetnih institucij. Upati je. da bodo naši rojaki izkoristili to ugodno priliko za« in za svojo bodočnost. Predavanja so v poudeljek. sredo in petek v Hamilton Hall R. 518 ter v Philosophy Hall R. 308 od sedmih do devetih zvečer. <0 L A S * A ft 08 A' --=5=5 B NA has NAZNANILO oddelek države New York je dne 1920 mkorporiral Sakser State Bank 82 Cortkuidt St, New York • v* a se vrst bodisi v cor preje, z razločkom, državna fcanka, a ne več privatna. ostalo staro in ima zveze sedaj bolje ^domevtili kakor tudi v Zdr. državah. jmoneyordri, drafti in čeki, katere bodo ro-jafa cA sedaj naprej pošiljali za denarne pošilja- tve v *tatadm&viii0 afi p&tne listke naj se glase: Frank Sakser State Bank je polno čaroU $150,060.00 in sicer: K*tt4 $100,000. R«stwm sklad $50,000. . '-£* ,' v " ** Za* Frank Sakser State Bank , FRANK SAKSER, predsednik aOsi'■„:::... " i : ■ JG^A^^TABOPA, 15. FEB. 1921 ŽENSKA VOJNA. Zgodovinski roman. — Franco ki spisal Aleksander D n m as. Za "Olas Naroda'* priredil O. F. I cite zdravnika Bonrdelot in ker bomo kmalu rabili hleve in ekvi-, paže, oznanite vsepovsod, da je vaš namen, vpdizoidti lov na jelene s v parku. Na ta naein ne bo nikdo presenečen, ko bo videl jludi, o-rožje in konje zaposlene — Tako previden človek kot ste vi, Lenet, mora vendar čutiti, da se bo vse čudilo temu čudnemu lovskemu izletu v trenutku, Jto je moja mati zbolela Tudi zato je vse preskrbljeno vnaprej, madama. Ali ne bo vojvoda de Enghien jutri sedem let star ter ga bo treba vzeti iz rok žensk f — Da. — Dobro. Rekli bomo, da velja ta lovski izlet prvim hlačam mladega princa in da je njena visokost vstrajala pri tem, da ne sme njena bolezen motiti veselja, vsled česar ste se udali njenim prošnjam. „ , „ „ ... — Izvrstna misel, — je vzkliknila udova, ki je bila ponosna na - Ki bo oteikocala našo pot. Meni bi bilo ljubše, ce bi imeli da vnnk mQi _ D eza dobra pet ali šest služabnikov mesto te čete. Sedaj pa bo skoro nemogoče. v ^^ Lenet dober svetovaJec ^ priti na jug, ne da bi nas vznemirjal*. | _ Vojvoda de Ebghien bo vendar v vozu, da sledi lovcem? - (Dalje prihodnjič.) 34 (Nadaljevanje.) PREDNO SE ODLOČITE sa srojo družino —• Tem boljše, če nas vznemirjajo. — je vzkliknila prfncesinja, •. . . J * . , _ , . , ! je vprašala pnncesinja. — kajti v takem slučaju se bomo borili ter zmagali. Duh vojvode. le Conde bo korakal z nami. j- Lenet se je ozrl v princesinjo udovo, kot da hoče izvedeti tudi za njeno mnenje. Vzrejena v državljanskih vojnah pod vlado Ludo-wka XIII. pa je videla Šarlota de Montmerency sklonjenih toliko \.N«'kih glav, da odidejo v ječo ali na morišče, ravno ker so hotele al i ponosno pokonci, da je posegla preko čela z roko ter rekla: — Da, na to se moramo omejiti. Skrili se ali pa boriti. Strašna »ivar! .Mirno -»tno živeli s slavo, katero js naklonil Bog našemu ime-iiu. Skušali smo ostati v časti, v kattri smo se rodili in sedaj nas že-t ejo -.lučaji časa v boj proti lastnemu gospodu. Madama, — je odvrnila nestrpno mlada pnncesinja, — jaz l It dam z maujo žalo^jo kot vaša visokost na potrebo, v katero smo '.abrcdli. Moj mož iu moj svak sedita v sramotm ječi. Ta mož in ta ta \aša siuo\a Kazventega pa je izgnaua tudi vaša hčerka. 1 o upruvičuje bn*z dvoma vsa podjetja, katera bi vprizorili. — 1>h. — j«* n-k'a udova z žalostnim glasom, — da, Jaz prena--.< u to / v« <" jiiii potrpljenjem kot vi, madama. x zdi se mi, da je po- Vsem onim, ki so nas vprašali j JTJ^1^^0 ffti^K.i/ . i ^^^.rSiPotovanje iz starega kraja Mont., sestre moje žene Marije Oštir, njenega moža in otrok, O-j maha, Neb., in Janeza Urek, O-j . „ , ^ --------- maha, Neb. Iskrena hvala tudi'v 5adevl .vof1,h hstkov.P° " vsem nevvvorškim domačinom zJ!10*?™«1' katere V*™** vozijo, njihov prisrčni sprejem » gosto- " Trst* tem potom javljamo, da.c=c ljubnost, posebno družinam Cvet-j8« ***** zoPet ,lahko Rajajo voz-, [EOPOLD1NA i - t i tt-^v 111 listki po tej progi iz Trsta do, Rotterdam kovic, Jurkas, Urek, Ivanaek, r „j - * , X calabria Granc Hotko in drugim. Lepa!vseh krajev Zdruzenih držav. ce'iua lorraine tj rane, notico m POSebn<) Pa Mat- p i i o! STATE BANK kavf.a in njegovo družino ter Ig-82 Cortlandt St., New Tork l,, - - ® , v ,B ! jiiaeija itusa m druzuio v Noko-j rnisu in Coaltonu, III. Z Bogom!! Janez Zor, Ljubljana. - t IŠČEM služkinjo Slovenko, četudi že 40 let staro, za gospodinjstvo pri treh otrocih, najmlajši star 5 let. Plača po dogovoru. Katero veseli, naj se oglasi, ali pa piše na naslov: Jacob Jamnik. 1009 East 66th St.. Cleveland. Ohio. (15-17—2) 19 febr. — Cherbourg 17 febr. — H*vri 19 feor. — Boulogne 26 febr. — Cherbourg 26 f^br. — Hevr« 26 febr. — Qenoa 26 febr. — Cherbourg 1 marca — Havre 1 marca — Boulogne 2 marca — Havre 2 marca — Havre 5 marca — Cherboura 8 marca — Havn 8 mr.rca — Genoa iO marca — Cherboura 2 marca — Cherbourg 12 marca — Cherbourg i2 marca — Havre marca — Genoa 16. marca — Trat 17 marca — Havi 19 marca — Cherbourg 19 marca — Boulogne 19 marca — Cherbourg 19 marca — Trat 22 marca — Cherbourg W marca 2 Cherboura sjvntal CAPSULES MIDY Ozdravi katai Amsterdam 26 marca — Boulogne ' HRES. WILSON 26 marca — Trst mehurja in od LA SAVOie strani vse v 24 belvedere urah. ^ Inm*™A,NE V~k.pi.uU m(maurj)ania bmiimesr ^ i aquitania Varajte se pongredb, »evreJal v «MkUk>»»k 26 marca — POZDRAVI IZ NEW YO&KA. Vsem prijateljem in znancem sirom Amerike naznanjam, da Pred odhodom v domovino po-j usoda biti pregnan ali pa v ječi. Komaj sem postala iena sem"odpotoval v's^r'Sj ter javljam Žužkovo družino, Sla-; --------- dieev<» družino, t*lane društva sv. Jožefa št. 89 -ISK-J.. člane dru t) obn jim pošiljam sivne pozdrave. — Ivan Kvaternik. Hrib-Luzari. ob- čina Gerovo. Hravtska. štva Zarje Svobode št. 325 SKPJ. ter vse Slovence in Slovenke, ži-v Gowandi. X. Y., kakor tudi sirom Združenih držav. — Tr- Predno podam v rojstno do-moviuo s parnikom ilPresident ('n<' . Wilson", pozdravljam vse znance ;ftM'aej y,'m,ovrc- 1La potu v 'X'jc pri Kranju. no moji sestri Marijo in Mar^a-! Ireto ter njuna moža. Pozdravljam i vašega soproga, ko sem morah« zapustiti Francijo, zasledova- d ljubezni kralja Henrika IV. Komaj smo s-e vrnili v Francijo, im > morali \ Vincennes, zasleilovani od sovraštva Riehelieu-ja. s v j«*či jt moj sin, tudi v ječi j»* prišel na svet, ter je lahko po pretekli d\a in tride^tib lit zopet videl sobu. v kateri je bil rojeu. , vas ta>t. gospod priti«-, jei luel prav s svojimi temnimi proroko- \un i. Ko mu spoi-očili zmago pri Koerov, ko so ga povedli v dvo- . .. ^ .. , • , , jf. • i i ,m prijatelje v Elv, Minn., poseb- k ta se no / zastavami, katere se je odvzelo Špancem, je rekel, ___.. • .. . ... ' x 'no moji sestri Marijo m Mar^a-; ]>rotl meni: |reto ler njuna Pozdravljam odhodom v staro domovi- Ho«r po;na veselje, katero mi povzroča cm mojega sina. fudi znance in prijatelje v Eve- no pozdravljam vse znance in Opomnite pa s»e, madama, da bo naša Liša deležna tem več nesreče, ^|tnn ? posebno moje board- Prijatelje, posebno pa moje so- ■ i m v cja bo njt na ^iava. Ce bi ne imel {jrba Francije, ki je preveč in^bo^e in v?e fante, ki so me » odnike, ki so me spremiili na ko- J.-p, da bi vra «.pu>til, bi si vzel za grb sokola, kateraega označujejo spremili na kolodvor. Z Bogom in lodyor. Xa svidenje doma! — To- verige in geslo: — Fama nocet. (Slava škoduje). na vpvV svidAnip v Jugoslaviji! maž Novak. Preveč triča &mo napravili, hčerka moja iu to^nam škoduje. Ali Janez Kuzma, Črnomelj. j - ! !. tudi vi istega mnenja, Lenet f | —--I Predno se podam s parnikom M a lama, — je odvrnil Lenet, ozlovoljen vsled spominov, ka-i Pred odhodom na pamik "Pre- "Giuseppe Verdi", pozdravljam t ere je vzbudila v njem prineesinja. Še več, vspjričo okoliščin, v ka-'sldent "Wilson" še enkrat lepo po- Jakoba Brunien in družino ter tnh h' nahajamo, gre za to, da pridemo do naglega sklepa, kajti zdravljam vse prijatelje in znan- sorodnike v Greensburgu, Pa.; s\ oj»'ga položaja si ne smemo prikrivati. Mi smo le navidez prosti, širom Amerike, posebno Jane- kakor tudi vse znance in prijate- kajti kraljica ima svoje oko na nas in gospod Saint-Aignant nas:za in Lenko Čebul, ki sta mi bila lje v Clear ( reeku, Utah. Xa svi- oblega. Skrbeti moramo za to, da zapustimo Ckantilly kljub čuječ- dobra v Pozdravljam denje v Knežaku na. Notranj- nosti kraljice in kljub obleganju gospoda Saint-Aignan. ,hteneo, ki ni nič manj dragocena, na življenje vojvode de Enghien, vašega sina in unuka. Ali se hočete" izpostaviti nevarnosti, da bo v istem grobu zakopana sedanjost in bodočnost vaše hiše? Ali mislite, da ne bo vzel Mazarin očeta kot talca tekom drznih podjetij, katere se bo vprizorilo v imenu sina? Ali ne poznate več ^ rivnosti stolpa v Vineennes, katerega je na tako nesrečen način proučil veliki prior iz Vendome ter mašal Ornano? Ali ste pozabili na u>odepolno sobo, ki upliva kot arzenika, soglasno z izjavo gospe Kambouillet f Ne, dame moje, — je nadaljeval Lenet ter sklenil roki, - - ve boste zapodile Chantilly kot se spodobi Ženskam, katere zasledujejo. Spomnite se, da je vaše najboljše orožje slabost. Dete, katerefa m1 je oropalo Očeta, žena, kateri so vzeli moža in mati, kije izgubila sina, — vsi ti se skušajo kot pač gre izmotati iz pasti, v V itero so padli. Čakajte na dejanje ter glasno govorenje do časa,! ko ne boste več služili močnejšemu kot zastavni predmet. Dokler ste jetniki bo« I o vaši pristaši molčali. Kakorhitro pa ste prosti, se bodo i/javili, kajti potem se jim ne bo treba več bati, da se jim diktira j-ogoje vaše oprostitve Naš načrt je dogovorjen z Gourville-om. Go-t«.\i smo varnega spremstva, s katerim se lahko izognemo žalitvam i a poti. Dvajset rcfzličnih strank je danes v polju, obrnjenih proti prijateljem in nasprotnikom. Privolite, vse je pripravljeno. — Na skrivnem odpotovati, se splaziti proč kot zločinec! — je vzkliknila mlada priucesinja. — Ali. kaj bo rekel gospod princ, če I o izvedel, da so se njegova mati, žena in sin podvrgli taki sra-rooti! i i . .?*i7. \<-iu, kaj bo rekel, a če sc vam posreči, se bo moral \.»ni zahvaliti za svojo prostost. Če se vam beg ne posreči, ne boste t !_'ri»/.,i]i njegovih sredstev in tudi ne njegovega položaja, kar bi gotovo storili, če bi prišlo do bitke. Udova je prebledela za trenutek ter rekla nato otožno: - Moj dragi Lenet, pregovorite mojo hčerko, kajti jaz za svojo o-ebo sem prisiljena ostati tukaj. Dosedaj sem se borila, a ko-i ečoo podlegla. Jad, katerega zaman skrivam, da ne vzamem svoji okolici poguma, me bo vrgel na posteljo, ki bo mogoče moja smrtna. Vi pa ste rekli: — Treba je predvsem skrbeti za varnost Conde-ja. Moja sinaha in moj vnuk bo^a zapustila Chantilly ter bosta toliko pametna, da se bosta pokorila vašim nasvetom ali vašim poveljem. Ukažite, Lenet, in ubogali vas b^do. — Ali vam je slabo, madama? — je vzkliknil Lenet ter podprl udovo, kiitem je na drugi strani že prijela prineesinja. Da, — je rekla udova, ki je postajala vedno slabša. — Dobre novice današnjega dne so me bolj oslabile kot ves strah preteklih dni. Čutim, kako se me loteva mrzlica. Ničesar pa ne povejte O tem, kajti lahko bi nam Škodovalo. — Madama, — je rekel Lenet s pritajenim glasom, — bolezen vaše visokosti bi po menjala blagoslov nebes', če bi vi ne trpeli pri tem. Ostanite v postelji ter razširite novico o tej bolezni. Vi, madama, — je nadaljeval ter se obrnil proti mladi prmcetinji, ~ po&H- SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA ANTON ZBAŠNIK Mba 1« BaketreU Bife. Ftttaborgh. Pa. vogal Diamond and Grant Sta. (nasproti Courts). Iadeluje raznovrstne notarske dokumente, kot na pr. pooblastila, kupne pogodile, pobotnice, zapriseSene Izjave in prošnje za dobavo svojcev iz starega kraja. Preiskuje lastninsko pravico ®eml.J4Jč tu in v starem krajo, posreduje v talbealli zadevah med strankami tu in v domovini, izdeluje prevode iz slovenščine na angleški jezik, ali obratno, tolmači na sodniji ali pri kompezacijsklh razpravah ln r. REGINA D* ITALIA — 23. marca laoajajo aa direktni voanl UatU do Slavnih meat v JuaoslavtfL Braaplateo vino potnfkaae I. French Line C0MFA6HIE GENERALE TRANSATUXTIQUE v jugoslavijo preko havre FRANCE ____ CHICAGO ____ LA SAVOIE LEOPOLDINA ......./-.-. 17 februarla 15». februarla 26. februarja ... 1. marca NARAVNOST DO HAMBURGA. NIAGARA .................. 15 marca NEW YORK - VIGO - HAVRE. ROUSSI LLON 24. SLOVENKE, POZOR! Žel im se seznaniti s Slovenko v ^jsvrho žen it ve v starosti o«l 25 do let, naj si bo dekle ali vdov« rajši pa vidim, da se mi sam ja- z pnim ^ dvema otrokoma na to vi. ker gre za njegovo korist.—;^ ne oziram gamo da ^ požtene_ jra obnašanja. Katera resno misli, naj mi piše in pismu priloži tudi sliko. M«.j naslov: Fant od fare, Box 125, Export, S. R,. Pa. Frank Iii«čak. 2163 Oak Ave.; AVellston, St. Ijouis, Ho. (15-16—2) Rad bi izvedel za naslov MIHA-EIjA PREŠEREN, doma iz vasi Šenčur št. 129 pri Kranju. Ker mu imam nekaj važnega sporočiti, zato prosim cenjene rojake, ee kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Jacoib Širca, Box 64, Ralpihton, Somerset Co.. Pa. (15-16—2) (12-15—2) SLOVENSKO - AMERIKAKSKI KOLEDAR s a leto 1081. Največji slovenski koledar v Ameriki in edini za 40 CENTOV (s poštnina vred) Pošljite ga sorodnikom m prijateljem v Jugoslavijo. Cena sa Jugoslavijo Ista. Vsebuje povesti, členke razprave, potopise, šalo itd. — Krasne slike. V zalogi ga ima le še par sto iztisov: Slovenic Publishing Co., 83 Cortlandt St. New York Gitv Blaznikova Pratika Ceoa je 15 centov. Posebno izdajo za Ameriko smo prejeli iz starega kraja. Kdor jo hoče imeti naj pos.je takoj poštne znamke in natan^fn naslov in poslali mu jo bomo Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St^ New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave. V Clevelandu, O., se jih dobi v naši podružnici: Direktna ž*l«znlika iveii lx P»rli« < vte glavn« točke Juuo»lavlje> Hitri p^i-nlkl • Stlrlml In dvoma vijakoma. Poseben zastopnik juaoslovangke vlade Ko prltakcl potnike ob prihodu naSIh par-nlkov v Havru v^r Jih točno odprem U. kamor eo namenjeni. Parni ki Francoske i rte so transportlrall tekom vojne na tisoče čehoaiovMklh vo-lakov brez vse neorlllks. Za ftlfkarts In c«nt vprašajte v DRUZBINI PISARNI, 19 State St.. N.t. G. all pa p. I lokalnih a&antlh. mit v j Cosulich črta Dlrekta« p«tovaaje v (Gravosa) trn Trat #SA\ Gfl STO ...... 26. febr. COLUMBIA ____.... 16. marca ARGENTINA ...... 19. marca Potom i lat kov. Ii'inlh za «M ki«. J« v JutoelavlJI In »rtoljl. Rukoin« ugodnosti prvega, druaa-■a In tratleaa rurWL Petni ki tretjega razrgSa SeMvaJe brezplačno vino. PHELPS BROTHERS & 00. 4 WcJtlstreet New T«k iiiiiuuHiiiiiimiimiiinmtmiiiimiu PripocnHH Vi JeasaJte Nun. norele iz«ubiti siti penija. Ceste Im Hr. a K. F. S.. Dr. Koler Pittsbergkt Pa. Dr. Koler je naj- staxejSi alovenskl zdravnik Specja-llat v mttaburghu. ki ima 24-letno prakso v zdravljenju \-seh mofiklfa boiesoL Z&strupIJenje kr- vl zdravi a gla- eovltem «©C; U ga je izumel dr. prof. &lich. Če imate mozolje ali mebur- ike po telesu, v crlu, izpadanje las. bolečine v kosteh, pridite Id izčiatu vam bom krt. Ne čakajte, ker ta bolezen naleze. V »c molke bolezni zdravim po o- krajiani metodi. Kakor hitro opazit« da vam prenehuje zdravje, ne Čakajte, temveč pridite in Jaz vam ra. bom zopet povrnil. Hyroaolo ali vodno kilo ozdravim r Z6. urah ln slce^ brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v križu in hrbtu in vCazih tudi pri puACanju vode. ozdravim ■ goto-IMtJO. Revmatlrem. trganje, bolestne o-tekline srbečice, ikrofle In dra^e ko-Cne bolezni, ki nastanejo vsled ne«l-•te krvi, ozdravim v kratkem čaza tn ni potrebno leteti. Nekateri druci zdravniki rabijo tol-naaSe, da vas razumejo. Ja« znam le Iz starega kraja, zato vas laSJe adravim. ker va« razumen slovenski. Uradno ure: ob delavniki* od a do S. — -—ud Ti ' RED STAR LINE DIREKTNA SLUŽBA NEW YORK -- HAMBURG Najbolj pripravna pot na Cehoslovaško. VELIKI MODERNI PARNIKI NA DVA VIJAKA. S. S. POLAND S. S. GOTHLAND 17. februarja 5. marca Prevaža se samo potnike tretjega razreda. Veliko prostora za letanje. Velika svetla, dobro ventilirana Jedilnica na promenadnem krovu. Udob. nI zaprti prostori z dvema, fttirimi ali šestimi posteljlml rezervirani, Vpra&ajte pri kompanljski pisarni 9 BROADWAY, NEW YORK all pri lokalnem agentu. DOCTOR LORENZ KDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDKAVNIK ipceiJALirr moških bolezni 644 Penn Ave PITTSBURGH, PA Moja vtroka jt zdravljenje akutnih in kroničnih bolem! Jaz sam ie adravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in kej ■nam slovensko, sato v&z morem popolnoma rasnmeti in gpoaua ti vaio beleten, da vols ozdravim m vrnem moj in saravje. Skozi 28 let sem pridobil posebno skušnjo pri osd*wVlj«»jn bolezni Zato «e morete popolnoma zanesti na mene, moja skrl pa je, da vaz popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak phditi šimpreje. * gadanJeTae. boMIng v kogtgh, atars rang, tivCng bolezni, ^gtaMoet& boleoni vjmahui^^ Hdnah. jeeizli sa tel s gen. lassulss, revmatUzem, Ura« ne ure ae: V malSHfc, ere#an in petki h «g g. ur« gjutraj eg Is V torklk. Četrtkih In eobotati o4 S. ure zjutraj Sa S. ire »veter. OS neOeljan pa So a urg plpoMng. 'I M« ZDRAVIM. MiDKTK OSEBNO. NE POCAaiTB ISB IM ^ _ NAetov. Dr. LORENZ w **** Ave, Pittsburgh, pa. Smgl aSravnlkl raMjo tofcw6z, Sa vh rsLZumaJo- Jt