Politični ogfled. Avstrijske dežele. A,vstrijsko. (!rof TaaiTe spravlja še vedno v tir češko-nemško spravo, toda nič mu ne gre povolji, kajti dosloj ima le neniška stranka korist od nje, češka pa več ali nianj škode. Vsakdo pa izprevidi, da taka sprava ni — sprava, ampak sila in češko ljudstvo ni tako, da vsprejme kar tako silo in vsled tega tudi staročeška stranka ne mara več za tako spravo. Gtiško. Mladočeški poslanci so predložili v dež. zboru v Pragi adreso ter se tirja v njej, naj se obnovi češko državno pravo. Večine ta adresa v dež. zboru ne dobi in zato pade h koncn pod klop, toda mladočeški poslanci labko udrihnejo po staroeeških, češ, da niso pravi rodoljubi. Več pač ne pomoni ves mladočeški predlog! Štajarsko. Predsednik višje sodnije v Gradci, dr. vitez Waser stoji že v svojem 81. letu in čuti potrebo pokoja. Pravi se, da je že vložil prošnjo za pokojnino. Mi ,jo »nemškeinu možu« privoščimo iz srca ter želimo, da njegov naslednik, brž ko ne grof Gleispach, ne stopi v stopinje svojega prednika in ostane pravični sodnik, ne pa nemški politik. — Graško meslo ima v jeseni občinske volitve in nemški nacijonalci se pri- pravljajo že na boj zoper stare — nomške liberalce. Naši niso ne zadnji, ne prvi: vsi so zoper ver.ska in narodna načela, kakor jili mi zagovarjamo v našcm listu. Koroško. V deželnem zboru je prcdlagal posl. Kirsclmer, naj se premcni volilni red lcr vpolje direktna volitev t. j. kmečki volilci naj ne volijo samo volilnih inož, ampak naj dajo na ravnost svoj glas za poslanea, prav lako, kakor se godi pri veleposostvu in po meslili. To bi bilo cdino prav, ali ležko. čc obvelja njegov prodlog, kajti liberalce obliaja strah, da jim tu \n lam odklonkne za kako poslanstvo. Tudi vlatli take volitvc brž niso povolji. Kranjsko. Novo gledišče v Ljubljani je golovo in nocoj bode v njein prva slov. predstava. — Znana zvonarna A. Samassa v Ljubljani obstoji že 125 let ter je bila v ponedeljek vsled toga v njej velika slavnost; nje se je vdeležil tudi dež. predsednik, baron Winkler ter je pripel delavcu Eberlu zlati križec za zasluge. Mnž je v isti tovarni že dolga leta v nepreslani službi. Primorsko. V šolskili zavodih slov. društva »Sloge« je vpisanih letos nad 200 otrok in ker vGorioi ni druge slov. šole, bjli bi ti vsi s časom — prislni Lalii, saj se zna, kako moč ima šola do otroka, izlasli še, kar se tiče narodnosti. TržaSko. Dež. zbor v Trstu je vsprejcl resolueijo, naj visoka vlada zopet skliče meslo za prosto luko t. j. za tako, v katero sc blago uvaža brez carine. Ni pa upanja, da vlada to sLori, saj pa tudi ni za to nol)cne polrebe. — V Greti pri Trslu odpre so dne 4. oklobra slovenski »otroški vrtec« in se otroci vpisujojo poteni še tudi med letom labko. To je za stariše, ki niso celo leto na enem kraji, velika dobrota. Istcrsko. Okoli Kopra imajo žc Irgatov; kakor se poroča, se nabera lepo grozdje in vse kaže, da bodo vino izvrstno in bolje, kakor je lansko. Hrvaško. Novi meslni zastop je izvolil Ad. Mošinskega za župana. Da bi no stal na strani vlade, bil bi moža dovolj za župana, tako pa ga gleda veeina prebivalcev po strani ter inu nc zaupa veliko. — Duliovščina je jako nejevoljna, da se tako dolgo ne imenuje nadškof, kajti škodo trpi cela dežela, pa kaj lo inar madjarski vladi! Ogersko. Poveličevanje Kossutba proseda tudi madjarski vladi, toda ne npa si toliko moči, da ga odpravi, kajti trpela ga je predolgo in celo možje, ki stojijo v vrsti vladne stranko, so ga krivi. — Grof Apponvi še vedno misli, da pride tudi za-nj kmalu ura, ko se pokliče v vlado, ali če je ravno katoliške vere, vendar ne želimo, da bije kedaj ta ura, kajti mož je — veternjak in tak je labko na večjo škodo, kakor na korist. Vunanje države. Rim. Sv. oče Leon XIII. priporočajo novo bratovščino, bratovščino krščanske rodbino«. Njo dolžnost obstoji samo v vsakdanji kratki molitvi eele rodbine pred »podobo sv. rodbine v Nazaretu«. Korist take bratovščine bode jako velika, ako se vpelje po kršč. rodbinah. Italijansko. Zadnje posvotovanjo ministrov jo veljalo razpuščenju drž. zbora. Ni dvoma, da kralj privoli, ali veliko vprašanje je, če dobi sedanja vlada tudi večino za-se pri novih volitvah. Ge je ne dobi, no kaže jej druga, kakor da zveže »svojo culico«. Škoda pa meniino, da za njo ne bode, saj je ludi ona v službi framasonov. Francosko. V Marsiliji so se zbrali odposlanci raznih delavskili druStev zadnjo soboto. Po niislib teb mož obstojita sodaj le dva naroda: nemaniči — delavci in imoviči bogatci, prvi narod je vočji, torej gre njemu oblast. To je nevarna sodba, kajti iz nemaničev postali bi radi uzmovič ! — V novi dobi ae snujc stranka, ki prizna republiko pa jo želi konservalivno t. j. bolj krščansko, kakor je doslej. Težko se reče, bode-li kedaj ta slranka tuliko močna, da dobi vlado v roke, vse eno pa je zanimiva poskušnja. AngleSko. V Windsoru so se spunlali lamoSnji vojaki, kakor se pravi, kcr se preveč od njili tirja pri vsakdanjih vajab. Da bi teh vsaj nekaj časa ne bilo, porozali su jcrnienje in sožgali sedla. No za nekaj časa že n<> dobijo vnj, pa ludi pro.slega ziaka ne. Nemško. Cesar Viljoin pride brž že priliodnji loden na Dunaj ter ostano gosl našega cesarja. — Ncmška država dobi k malu poslavo glede na kužne bolezni. — Kolera pojcina v Haniburgu, pa š« jih vso eno po 59 na dan uinrjo in zboli po llli Ijudij. Rusko. Državne linanee niso posebno v rodu ali vsaj novi minister toži, da je malo denarja v kasah, plačil pa je šo mnogo. Posojila pa neki ne bode Ueba. No bode treba pa naviti davek na višje! Srbsko. Po nekalerib krajib so neslali nomiri, ker libeialna vlada odstavlja uradnikc, ce ne stojo na strani libcralcev, ljudslvo pa so upira. teinu in to po pravici; ako so uradniki dobri, pač je krivica jili odstavljati. Tursko. Sullan še vcdno nima mirii od strani rusko vlade, ker je v.sprojel bolgarskega ministia, ne da )>i bil vprašal eara, sine-li to storiti. Žuga se mu celo, da inora sedaj plačati ves dolg, kar ga še je iz zadnje vojske. Doslej j<; ruska vlada potrpela, kor zna, da nima lurska vlada cvonka: more biti pa še iz drugih uzrokov. Grško. Vlada ugovarja zoper sklnp bolgarske vlade, da se v Rumoliji zataro grški. jezik po žolali ler vpolje po v.seh le bogarščina. Veliko pač ne bude i/. tcga ugovora! Azija. Kilajci so branijo na vsc kripljc lujcev I. j. evropskih jtrisoljoncev in lo ,jc najvcč krivo, da tudi krislijane napadojo, r(>prav so dojnaiii, češ, da ti držijo s lujci! Amerika. V Now-Yorku so je prikazala kolera, prinesli so jo Ije iz Hambui-ga.— V Huenos-Aires so se v/.dignili vujaki zoper vlado, loda dovolj - šo je oslalo vladi zvestih in zato so vzoli šo o praveni času uslajnikoni orožje ter jili pozaprli.