V spomin pesniku Francetu Prešernu 
1. Vas Vrba, tvoj domači kraj -
si mož rodil se tu nekdaj, 
je mala hiša rojstni hram 
v deželi kranjski pod goram. 
2. Te dete mati je ljubila, 
v plenice te s skrbjo povila; 
imel si, sinček, v sebi ti 
dar pesništva za vse ljudi. 
3. Prevzel te pesnišk je talent, 
ko bil si v šoli mlad študent; 
ti pesmi govore vrstice, 
da bil si borec za pravice. 
4. Kulturo v verzih si gojil, 
iz spanja narod si budil, 
in pride ura, pride dan, 
ko stopil narod bo na plan. 
Postal si mož in pesnik Slave 
tje v širna mesta in daljave; 
pesmi so tvoje umetnine, 
zaklad so naše domovine. 
Bil slovenske si krvi, 
zvest narodu vse žive dni; 
imel grenko si življenjsko pot, 
a danes slavljen si povsod. 
V ljubezni ni ti sreča mila, 
nam pesem tvoja je tožila; 
ti kratko je bilo življenje, . 
si skušal v njem gorje, trpljenje. 
Je osmi februar tvoj dan, 
od vseh Slovencev spoštovan; 
v kulturnem delu vsepovsod 
tekmuje zdaj slovenski rod. 
9. Umrl si - tvoj grob častimo, 
te zvesto pesnika slavimo; 
še zdaj nam v duhu govoriš, 
čeprav v grobu mimo spiš. 
Janez Dolenc 
199