Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA. 25. maja 1930. Cena 1 Din. Izhaja vsako nedelo. CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare. Cena oglasov: cm2 75 par, med tekstom 1∙50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. S prilogov: Marijin List s Kalend. Srca Jezušovoga Uprava: Črensovci. Pošt. ček. pol. št. 11.806. Leto XVII. št. 21. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo: M. Sobota Telefon št. 28. DON BOSKO — NOVA ZVEZDA. (Pred prvim svetkom Blaženoga v M. Soboti.) Gospod vsega stvarstva tak modro vlada, ka razumen človek ma zmerom kaj občüdüvati. Zvezdoznanci občüdüjejo nove zvezde na nebi, nego dosta bole občüdüje ves svet edno resan lepo, svetlo i velko zvezdo na zemli. Ta zvezda je Don Bosko. Pod tem imenom ga vnogi tüdi pri nas že više dvajset let poznajo. Čteli i čüli so dosta od njega pa puni začüdenja djali; To je pa istinsko nenavaden človek, šteroga je Bog določo za velka dela na zemli! Rodio se je 16. augusta l. 1815. v maloj vesnički Beki ne daleč od Turina. Pri sv. krsti je dobo ime Ivan. Njegovi starišje so bili jako siromaški. Komaj dve leti staromi so oča mrli. Mati Marjeta so stali z Vanekom v naročji poleg mrtvoga očo pa njemi pravili: „Mali moj Vanek, nemaš več oče.“ Mali pa je ešče ne znao kak velka zgüba je smrt dobroga stariša. To je par let kesnej bridko občüto, kda je šteo v šole iti pa njemi je mati ne mogla pomagati. Že kak mali šolarček je zmerom pravo, ka bi se rad včio, da bi postao dühovnik. Lüdje so ga dostakrat vidili, kak je na paši v ednoj roki držao vajat, v drügoj pa knigo. Pa ravno iz toga sirmaškoga pasterčka je Bog šteo napraviti pastera vnogo jezero düš, posebno düš mladih, vzgoje potrebnih dečkecov. Svoj dühovniški cio je dosegno l. 1841. Nepopisno je bilo veselje matere Marjete, kak tüdi vseh tistih dobrih düš, štere so Ivani pomagale do toga vzvišenoga stana. Brezi pomoči dobrih lüdi se ne bi mogeo zošolati. Mladi dühovnik je ves goro za rešitev düš. Vido pa je, ka trbe začnoti pri mladini. Dne 8. dec. 1841 njemi je previdnost boža poslala ednoga siromaškoga dečkeca. Toga je včio moliti, ar je ne znao, čiravno je bio že v 15. leti. Kak se dobre včelice spravlajo okoli matice, tak so se zbirali dečkeci okoli dobroga Don Boska. S svojov lübeznivostjov je tak vse pridobo, ka či je šo po vulici, so dečkeci bežali k njemi kak bi njim bio pravi oča pa so kričali: Živijo Don Bosko! On pa je dosta premišlavao i molo, da bi njemi Bog pokazao kakši prostor, kde bi s pomočjov dobrih lüdi postavo zavod za dečkece. Postavo je velke zavode i cerkve. Ne s svojim, ne, ar je ne meo več kda je začeo kak 8 krajcarov. Šo je k bogatim i siromakom pobirat. Delo je naraščalo, on se je starao zato je ustanovo drüžbo, šteroj je dao ime „Salezijanska drüžba“. Njene kotrige se zovejo Salezijanci. Na smrtnoj posteli dne 31. januara l. 1888 je Don Bosko meo to velko tolažbo, ka je vido okoli sebe vnogo svojih dühovnikov. Tem je prepüsto zavode z dečkeci i vse drügo. Kda je Don Bosko mro, je minister Batazzi pravo: „Don Bosko je najvekše čüdo našega stoletja“. Istina. Ali je ne to čüdo, ka Salezijanska drüžba ma v tak kratkom časi ednoga kardinala, to je Dr. Hlond, primaš cele Polske, ma 15 püšpekov, 8036 Salezijancov, 620 zavodov za mladino, prek 50 misijonskih postojank po celom sveti? Ali je ne čüdo, ka je v našoj krajini nastao Don Boskov zavod Martinišče? Ali je ne čüdo, ka je Don Bosko po tak kratkom časi svoje smrti bio lansko leto 2. junija proglašeni za blaženoga? Don Bosko je povišani na oltare, zato ga smemo častiti i se k njemi obračati rekoč: Blaženi Ivan Bosko, prosi za nas! 2 NOVINE 25. maja 1930. Kalendar. maj (31 dni) 22. teden. Žid. kal.: 28. Ros Hachodes. Senje: 25. G. Radgona, 28. Puconci. Vreme: V glavnom ostane nespremenjeno. Proti konci tedna napovedüjejo oblačno vreme i dež. Novi vozni red: Hodoš: prihod iz M. S. ob 1114 i 1748 vöri odhod v M. S. ob 606 i 1204 vöri Murska Sobota: prihod iz Hodoša ob 745 i 1340 vöri odhod v Hodoš ob 930 i 16 vöri prih. iz Ormoža ob 912, 1541, 1935,2040 v. odh. v Ormož ob 516, 920, 1410, 1858 v. Ljutomer: prih. iz G. Radgone 543, 1415, 1923 v. odh. v G. Radgono 840, 1510, 2004 v. Ormož: prih. iz M. S. ob 702, 1310, 16, 2048 v. odh. v M. S. ob 728, 1355, 1615, 1854 v. D. Lendava: prih. iz Čak. ob 514, 906, 1257, 2031 v. odh. v Čak. ob 524, 940, 1407, 2126 v. Čakovec: prih. iz D. L. ob 625, 1152, 1514, 2210 v. odh. v. D. L. ob 423, 802, 1255, 1932 v. Što ma opravek v Maribori, Ljubljani i Zagrebi, naj potüje tak iz Sobote, kak iz Lendave s prvim jütrašnjim vlakom. Ka novoga v Belgradi ? Marinkovič doma. V Belgrad se je povrno naš zvünešnji minister dr. Marinkovič, ki je v Ženevi bio predsednik zasedanja Drüštva narodov. Spremembe v vladi. Na predlog ministerskoga predsednika so postali: dr. St. Šibenik minister polodelstva, Nikola Preka min. za socialno politiko i narodno zdravje, dr. M. Drinkovič i dr. A. Frangeš, dr. Ivo Schvegel i Mirko Neudauer ministri brez portelja. Razprava proti Bernardiči i drügim Hrvatom traja že skoro eden mesec. Obtoženci so že bili zaslišani, zdaj pa so zaslišani svedoki. Svetovna politika. Zveza evropskih držav. V soboto je bila razposlana Briandova spomenica 29 evropskim državam, ki pozavle države, naj se do 15. julija izjavijo, ka mislijo od zveze evropskih držav. Namen te zveze je, da bi zdrüžila vse europske države. Mir med vladov i Cerkvov v Mehiki. Med apoštolskim delegatom za Mehiko i med predsednikom republike se je vršo sestanek, na šterom je prišlo do sporazuma, ki obeta v Mehiki za Cerkev bolše čase. Vlada je pripravlena na mir. Večim püšpekom je dopüščeno, da se povrnejo v svoje püšpekije. Iz voz je püščenih tüdi več dühovnikov. Murska Sobota Tridnevnica — Boskov svetek. Sobota kak središče Slovenske krajine bo tüdi obhajalo svetek velkoga zgojitela i oče mladine. Na svetek se bo pripravila s tridnevnicov. Dnevni red bo sledeči: v nedelo: po večernicaj uvodni govor; v pondelek: ob ½7 h. govor za vse, prošecija, sv. meša; ob 10 h. sv. meša, govor za dekline; ob 6 h. (večer) križna pot, govor za vse, večernice. v tork i sredo bo vse kak v pondelek, samo ob 10 h. v tork govor za stariše, v sredo pa za dečke. v četrtek: ob ½7 h. sv. meša s sküpnim sv. obhajilom; ob ½10 h. sklepni govor, podelitev popunih odpüstkov, sv. meša, nato prošecija v Martinišče. Tridnevnica je za vse kak može tak žene, kak stare tak mlade, zato se naj po svojih močaj tüdi vsaki vdeležüje. - Zaročila sta se v soboto g. Ferjan Milan, vučitel i gdč. Barbarič Mancika, uslüžbenka v Prekmurskoj knigami. Prilüblenomi mladomi pari, posebno gdč. Manciki, ki že več let razpošila Novine, želemo vnogo sreče! — Zaklüček šivalnoga tečaja. Preminoči petek se je zaklüčo šivalni tečaj, šteroga je priredila drüžba „Singer“. Na tečaji so se vnoge vdeleženke, ki prle šivalnoga mašina niti neso mele v rokaj, dobro navčile izrezavati, šivati i ročna dela izdelavati. Vdeleženke so zgotovile 28 gornjih oblek, vnogo perila i ročnih del. — G. kanonik v toplicaj. Mil. g. kanonik Slepec je odpotüvao v tork v Varaždinske toplice, da si z blatnimi kopelmi zvrači reumatizem. Iz srca njemi želemo, da bi se iz toplic povrno popunoma zdrav. — Ping-pong tekme. Sobota i nedela bo za športni klub Mura, posebno za brata Nemec jako pomemliva. Na ping-pong tekmi, ki se bo vršila v Sokolskom domi, se naime odloči što si zaslüži državno prvenstvo. — Nabori. V soboto i naslednje dni so bili nabori. Nešterni dečki so se malo spozabili s sebe, a takšega kričanja kak prvejša leta, ne bilo. — Slabo senje. Pondelkovo senje je bilo jako slabo obiskano. Blaga je bilo malo, küpcov pa šče menje. Vzrok tomi je velko pomenkanje penez. — Zgübleno. Na zadnjem sobočkom senji je eden kmet zgübo bankaš s 4100 Din. Što ga je našeo, naj bo tak smileni i ga prinese v Kmečko posojilnico. Dobi lepo nagrado. — Seja občinskoga odbora. Preminoči četrtek se je v občinskom uradi vršila seja občinskoga odbora, na šteroj se je razpravlalo od važnih zadev. Pomenkanje prostora nam ne dopüšča, da bi popisali potek cele seje, zato omenimo samo dva sklepa, ki se nam vidita za zdaj najvažnejšiva: naküp grada s parkom, zidanje glavarstva. V zadnjoj številki smo spomenoli, da občina grada nemre küpiti, ar bi si naložila z naküpom prevelko breme. Občinski odbor je bio inačišega mišlenja i je skleno, da se grad s parkom vred küpi. Ali je te sklep občini v hasek ali ne, zdaj ne bomo preisküvali, v prišestnoj številki pa od toga pitanja šče ednok spregovorimo. Drügi sklep je zidanje glavarstva. Razmi se, da če se grad küpi, spravijo glavarstvo v njega, ar pa občinski odbor še ne zasigurani, ali se naküp grada posreči, se je razgovarjao tüdi od toga, kde se naj glavarstvo postavi. Z dvetretínskov večinov se je sklenolo, da se naj zida glavarstvo na „Bölčovom“ prostori, ar je te prostor za to najbole primeren. — Zvün toga se je na seji govorilo tüdi od nove bolnice, zdravstvenega doma itd. Od teh zadev spregovorimo par reči pri drügoj priliki. Vozni red. V Prekmurskoj knigarni se za 1 Din. dobi vozni red za železniško progo Hodoš — M. Sobota — Ljutomer—Ormož i za progo Ljutomer — Gornja Radgona. Što večkrat potüje pa se boji, da bi vlak zamüdo, si naj te vozni red küpi. Slovenska krajina Euharistični kongres v Zagrebi. Dnevi od 14. do 17. augusta ne bodo samo za Zagreb pomembni, nego za vse katoličane v našoj domovini. Tej dnevi bodo zmagoslavje Krala vseh kralov, Kristuša, ki je toti na križi vmro zasramüvani od svojega lüdstva, a vseedno vlada i bo vladao — vekomaj. Pomembna bo noč od 16. na 17. august. V toj noči bodo meli püšpecje v vseh cerkvaj predge. Na deset jezere vernikov privre 25. maja 1930. NOVINE 3 od vseh strani v Zagreb, da se pokloni euharističnomi Zveličiteli. Iz naše krajine jih tüdi more iti na stotine. Zagreb nam je blüzi, zato potni stroški ne bodo prevelki i tüdi drügih težav ne bo. Vsi, ki želete iti na kongres, se zglasite pri svojih düšnih pasteraj, oni vam razložijo vse. — Raskrižje. Preminočo nedelo je bilo proščenje na čast glasovitomi mantrniki spovedne mučečnosti, sv. Ivani Nepomuki. Prišestno proščenje bo dnesteden (1. jun.) na čast Mariji Pomočnici. Zvün toga se bodeta častila tüdi sv. Ivan Krstitel (29. jun.) i sv. Lovrnnc (10. augusta). — Prst njemi je zdrüzgalo. Triletnoga Bedič Kolmana iz Motvarjavec je zadela preci hüda nesreča. Z ednim vekšim dečkom sta se lodila pri mašini za rezanje slame. Dečko je mašin vrto, mali Kolman pa je občüdüvao drümline, šteri so se tak lepo vrteli. Naednok je samo zakričao, mašin pa se je stavo. Kolmanova rokica je bila med drümlini. Zobci so njemi prste čisto razmesarili. — Kmetijski odbor v D. Lendavi. Na prvoj seji kmetijskoga odbora, ki se je vršila pod predsedstvom višjega vladnoga pristava g. Počkaj se zvolo ožji odbor. Zvoljeni so bili: za predsednika inž. Mikuž, za odposlanca v banovinski kmet. odbor tüdi inž. Mikuž i Štefan Bakan, za drüge odbornike pa ešče inž. Wenko, Litrop i Matjašec. Proračün kmetijskoga odbora bo znašao 80 jezer Din. — Pozdrav iz Nemčije. Uredništvo je dobilo iz Nemčije sledeče pismo: „Znate, gospod, kda smo dobile Novine, smo tak vesele bile, da Vam nanč nemrem popisati . . . Najlepše pozdrave pošilamo svojim starišom, bratom, sestram, rodbini, sosidom i vsoj Slovenskoj krajini: Vehar Gizela, palerkinja (iz M. Sobote), Anika Lapoši, Anika i Rozika Gomboši, Pepika Žitek (vse iz Kroga), Oršula i Katarina Zver (iz Odranec), Ilonka Horvat (s Tišine). Zastopstvo Transoceanika, glavne italijanske linije je v D. Lendavi na glavnoj vulici. 40 — Treblenje grmovja ob cestaj. Ministerstvo za kmetijstvo je odredilo, da se mora ob cestaj i železniških progaj trebiti grmovje, osit i drüga nevalana trava. Što se toj odredbi ne pokori, de kaštigani. — Blagoslavlanje broda v Krogi. Občina Krog je mela preminočo nedelo pomenlivo slovesnost. Popoldnevi je g. kanonik Slepec ob navzočnosti velkoga števila lüdstva blagoslovo novi brod. Zvün toga je bio blagoslovleni tüdi novi križ na pokopališči, šteroga je dao postaviti Karas. — Predčasno sekanje orehovoga drevja. Po naročili ministrstva za kmetijstvo i kr. banske uprave opominam prebivalstvo na to, naj dobra i zdrava orehova debla ne poseka, ar se s tem napravi velka škoda. Nasprotno se priporoča v primernih le- gaj zasaditi orehovo drevje dobre fajte trgovske vrednosti. — Srez. načelnik Lipovšek. — Pozdrav vojakov. Pozdrave pošilajo svojim domačim, uredništvi Novin i celoj Slovenskoj krajini naši vojaki: Alojz Kolmanko, Anton Žökš, Štefan Pintarič, Štefan Bakan, ki slüžijo v Dalmaciji v Šibeniki, pri pešadijskom polki. — „INKA“ dišeča vinovica odstrani za gotovo i hitro vse bolečine reumatizma, zobobola, glavobola. Pri smicanji, prehladi, bolečinaj želodca pomaga „INKA“. Eden glažek z točnim navodilom košta 12 Din. Dobi se v apoteki pri SVETOJ TROJICI v DOLNJOJ LENDAVI. — V hišo je tresnolo. Preminoči teden je v Bodoncih tresnolo v hišo Barbarič Franca. Hiša se je vužgala. Plamen se je tak naglo razširo, da ognja neso mogli pogasiti. Zgorelo je vse, celo svinje i eden bik. — Küpüj premišleno, da küpiš po ceni a vklüb tomi dobro! Najprijetnejše je, kda se doma lepo udobno sedi pred ilustriranov knigov svetovne razpošilalne tvrdke Suttner i premišleno zbira vse, ka se potrebüje. Tü je na jezere predmetov za vse svrhe, štere se lehko nabavi brez vsakoga rizika, to ka ne vgaja se zamenja, ali pa se vrne penez. Tüdi naši čtevci lehko dobijo to praktično knigo popolnoma brezplačno, če jo zahtevajo od svetovne razpošilalne tvrdke H. Suttner v Lubljani št. 945. — Gornja Ledava. Z odlokom kralevske banske uprave v Ljubljani je apotekari Weiss Gustavi za edno leto vzeto apotekarsko dopüščenje. Dokeč apoteka ne dobi kvalificeranoga administratora, ostane zaprta i bo zdravila davao iz domače apoteke dr. Matiašič Zdenko, okrožni zdravnik. — Autotaksa v Beltincih. Že dugo so si želeli Beltinčarje, da bi meli v občini avto, šteroga bi si človek lehko naročo, kda ma poseo v Lendavi, Soboti, Dobrovniki ali kde indri. Zdaj se jim je žela spunila. Dobili so avtotaksi. Što ga bo nücao, se naj samo glasi v hiši poleg pošte (hš. št. 3.). — Pozdrav pošila iz Nemčije s svojov partijov Milačič Štefan vsem znancom, jürjanskomi g. plebanoši, jelenskoj fari s plebanošom i školnihom vred, g. Kereci, kak tüdi upravi i uredništvi Novin i sploh celoj krajini. ZA NEDELO. Po vüzmi pèta. Evang. sv. Ján. vu 16. táli. Vu onom vremeni pravo je Jezuš vučenikom svojim: zaistino, zaistino velim vam, či kaj bodete prosili Očo vu iméni mojem, dá vam. Do zdaj ste nikaj ne prosili vu iméni mojem, proste i zadobite; naj radost vaša puna bode. Eta sem po prilikaj gučao vam. Pride vöra, gda že ne bom po prilikaj gučao vam; nego bom očivesno vam od Očé nazviščávao. Vu onom dnévi vu iméni mojem bodete prosili i ne velim vam, ka bom jaz proso Očo za vas; ár sam Oča lübi vas. da ste vi mené lübili i vervali ste, ka sam jaz od Bogá zišao, Zišao sem od Očé i prišao sem na ete svet, páli ostávim te svet i idem k Oči. Velijo njemí vučenicke njegovi: Ovo zdaj očivesno gučiš i prilike nikakše ne práviš; zdaj znamo, ka vsa znaš i ne je potrebno tebi, ka bi te što pitao po tom verjemo, ka si od Bogá zišao. Na dén v nèboidenja Kristušovoga. Evang. sv. Mark vu 16. táli. V onom vremeni sedéčim edenájsetim vučenikom svojim skázao se je Jezuš i pokárao njihovo nevervanje i okornost srcá; ka so onim, ki so vidili njega, ka je gori stano, ne vervali. I velo je njim: idoči po vsem sveti, predgajte Evangeliom vsakoj stvorjenoj stvári. Ki bode vervao, ino se okrsti, zveličani bode; ki pa ne bode vervao, skvari se. Znamenja pa onih, ki bodo vervali, eta bodo nasladüvala: vu iméni mojem bodo vragé zganjali, z novimi jezikmi bodo gučali; kače do gori jemali; i či bodo kaj čemérnoga pili, ne de njim škodilo; na betéžne bodo roké devali i ozdrávijo. Gospon pa Jezuš, da bi eta zgučao njim: gori je vzéti v nébo i sedi na desnici božoj. Oni pa idoči predgali so povséd i Gospod je ž njimi delao i reč njihovo je potrdjávao z nasledüvajočimi čüdami. Razgled po domovini. Amerikanci na euh. kongresi. Pripravlalni odbor za euharistični kongres v Zagrebi je dobo iz Newyorka sporočilo, da pride na zagrebečki euharistični kongres, ki se bo vršo meseca augusta, tüdi 200 Amerikancov. Predavec pred sodnim stolom. Velko zanimanje vlada ne samo v Zagrebi, nego po celoj Hrvatskoj za sodno razpravo, ki se v Zagrebi vrši proti bivšemi Radičovomi poslanci, Predavci, šteri je obtoženi, da je nešterne banke i drüžbe osleparo za več miljon Din. Posvetovalni odbor za železniški promet je meo v pondelek v Ljubljani sejo, na šteroj je bio tüdi 4 NOVINE 25. maja 1930. g. Fr. Čeh, predsednik trg. gremija v Soboti. Na seji se je govorilo od zbolšanja prometa. Na vrsti je bila tüdi proga Ormož—Hodoš i pitanje otvoritve meje pri Hodoši. Boj proti kobilicam. V zetskoj banovini se je prikazala velka vnožina kobilic, ki pustošijo celo pokrajino. Oblasti vodijo proti njim boj. Morijo je s petrolom i nekšov karbolnov kislinov. V spanji se je zadüšo. Šefa tehničnoga oddelka Davida Mandič v Sombori je zadela žalostna smrt. V pondelek večer je čteo v posteli knigo. Pri tom je kadio cigareto. Naednok je zaspao. Cigareta je spadnola na odejo. Postelnina se je začnola smoditi. Mandiča je dimova saga zbüdila, a bio je že tak omamleni, da ne mogeo zbežati iz sobe. Drügo jütro so ga našli mrtvoga. Penezi v senjaj. V vesi Markužica na Hrvaškom se je ednoj kmetici senjalo, da so pod jablanov njene rojstne hiše zakopani penezi. Senje je razodela moži. On se je včasi podao na delo. Kopao je celi den. Lüdje so se njemi smejali i se norčarili iz njega, a on ne marao zato. Proti večeri je henjao s kopanjom. Žalostno je šo proti domi i je ženi potožo, da človek samo v senjaj najde pod jablanov zakopane peneze. Iz sveta. Trije novinari — blaženi. Listi poročajo, da sv. Oča proglasi za blažene tri novinare i to: brata Filiberta i Kamila Vran i I. Borsi. Smrt raziskovalca Nansena. V soboto je bio v Osli na najslovesnejši način pokopani Trifjov Nansen, slavni raziskovalec Severnoga tečaja. V Romuniji gori petrol. Blüzi Prahove so se vužgali petrolski vrelci i poleg vrelcov tüdi šume. Ogenj je strašen. Plamen seka do 100 metrov visiko. 200 hiš zgorelo. V rumunskoj vesi Takač je divjao ogen, ki je vničo 200 hiš. Zgorela je tüdi živina. Mrtvih je več lüdi, okoli 60 pa jih je ranjenih. Več lüdi je odnorelo, kda so vidili grozen plamen. 15.000 frankov za odgriznjeno vüho. V Parizi sta bili dve sosidi, ki se nikak nesta mogli trpeti i sta se v čemeraj večkrat skübli. Ob ednoj takšoj priliki je edna svojoj nasprotnici odriznola vüho. Ta je zakričala, pobrala vüho i Šla domo. Djala ga je v alkohol i je Šla z njim na sodnijo. Tam so sosido obsodili na dva meseca voze. Državni odvetnik s tov kaštigov ne bio zadovolen i je napravo priziv. Prizivno sodišče je obsodilo sosedo na edno leto voze i na 15 jezer frankov odškodnine. Deco Odavlejo. Kitajska je edna najnesrečnejših držav. Poleg neprestanih rabuk glad pomori na miljone lüdi. Da bi se starišje rešili grozne smrti, so začnoli odavati svojo deco. Samo v ednom menšem okraji je je bilo odanih 440 deklic i 76 dečkov. Deklice odavlejo dostakrat v sküpinaj. Eden voz deklic se oda za 25 dolarov. Velke poplave v Teksasi. V amerikanskoj državi Teksas je bila preminoči teden velikanska poplava, ki je vničila cele pokrajine. Vtopilo se je 20 lüdi. Železnice, ceste, telefoni i drüga prometna sredstva so vničena. Vest ga je pekla. Francoski vojak Viktor Martin je bio v svetovnoj bojni ranjeni. Vračo se je v nekšoj nemškoj bolnici. Pri sebi je meo bankaš z menšov šumov penez. To je vido eden nemški vojak. Bankaš je skrivoma vzeo. Vest njemi ne dala mir. Telko ga je mantrala, da je začno pozvedavati po francozkom vojaki. Zdaj ga je našeo. Pisao njemi je i njemi je s pismom vred poslao tüdi bankaš, peneze i 15 letni intereš. Za hišo i dom. Proti kürečim očam se priporoča mešanica krühovih drobtin i močnoga jesiha. To se deva na küreče oko kak obkladek. — Glavna pomoč proti kürečim očam je, da se nosi obütel, ki ne tišči. Kak se stavi krv? Če teče iz nosa krv, se stavi na sledeči način: nosnici se stisneta, na zatanik se denejo mrzli obkladki i krv se s smrkanjom vleče nazaj v nos. To navadno pomaga. AGRARNE ZADEVE Sodite sami! Agrarnoj zadrugi v Črensovcih nešterni zamerijo, ka bi prej zobston spravila zemlo agrarnim interesentom i se njoj nikaj ne smili veleposestnik, šteri je mogao oddati zemlo agrarnim interesentom. Kak krivična je ta trditev, to ščemo posvedočiti s tem člankom. Nikša tajnost je ne, ka je naša agrarna zemla last veleposestnikov, šteri so vogrski državlani. Znamo tüdi vsi, da na Madjarskom majo vso državno oblast veleposestniki v rokaj pa vseedno tüdi tam majo agrarni zakon, tüdi tam so mogli veleposestniki oddati eden del svoje zemle siromakom. Če so teda gospodje veleposestniki doma privolili v agrarni zakon, se njim tüdi od strani naše oblasti ne godi nikša krivica, kda terja, ka bi Siromaki, poledelci prišli na račun Veleposestva do lastne zemle, do lastnoga doma. Vogrski list, šteri je dobro informiran, piše, ka so v toj zdaj maloj državici 1,269.294 katastralnih oralov zemle vzeli pod agrarno reformo, to je približno osem krat telko, kak meri cela naša Slovenska krajina. Ka so veleposestnikom „vzeli“, naj to nišče ne razmi tak, ka so vzeli brez plačila. Kakše pa je bilo plačilo? Za dobro zemlo več, za slabšo pa menje. Vsi tisti, šteri so zemlo dobili, jo morejo plačati v pedesetdve letaj, što pa ceno lehko prle reši, tem bole je za njega, ar plačüje menši intereš. Njive, ograde, travnike, gošče, gorice, pašnike itd. so oblasti razdelile v osem vrednostnih razredov. Štera parcela več čistoga haska prinese gospodari, je vpisana v višji vrednosti razred. Po rešenji vogrske oblasti ma bivši vogrski lendavski srez — tri sküpine zemle — i vsaka sküpina osem razredov. Najdragša sküpina je zemla od D. Lendave, V. Polane i Beltinec dol do Müre. V toj sküpini majo njive po razredaj: 23, 20, 15.5, 12.5, 10, 6, 4.6 i 3.2 zlatih kron čistoga katastralnoga donosa. V drügoj vrednostnoj sküpini je okolica Genterovec i Dobrovnika. V toj sküpini je čisti katastralni donos po razredaj naslednji: 18.5, 14, 13, 11.5, 9, 6.7, 3.2 i 2.2 zlatih kron. Ostali kraji lendavskoga sreza so v tretjoj sküpini i tü je po razredaj katastralni čisti donos: 12.5, 7.5, 4.6, 2.2 i 1.1 zlatih kron. Za travnike prve sküpine je določen po razredaj te kat. čisti donos: 26, 19 5, 16.5, 9.5, 8, 5.4, i 2.2 zlatih kron. Ceno zemle pa dobimo, če čisti katastralni donos povnožimo s šestdeset. Takše cene so določili tam, kde majo veleposestniki vso moč v rokaj. Ali naj tüdi pri nas določüje cene veleposestnik po svojoj voli? Ne, nego bo meo svojo reč tüdi mali človek: kolonist, agrarni interesent. Zato pa mislimo, ka so od naših siromakov potom agrarne zadruge ponüjene cene ne samo krščanske, nego edino mogoče cene, brez šterih agrarna reforma ne bi mogla dosegnoti glavnoga namena, to je najmre, da pomore siromaki. Po vogrskoj ceni bi meli plačati naši za najslabšo zemlo v okolici Genterovec 1.320 Din., za senožet ravno telko. Smo ne ponüdili tüdi mi to ceno? Ešče več smo ponüdili! Zato pa pravimo: prijatelje i neprijatelje Agrarne zadruge, vzemite v roke klabajs, računajte i — sodite. Agrarna zadruga se ne boji od vaše sodbe! 25. maja 1930. NOVINE 5 Za naše male. Kristuš i sv. Peter. I. Kda sta hodila Kristuš i sv. Peter po zemli, sta ednok šla po cesti. Spotoma zagledne Kristuš podkov pa pravi proti Petri: „Vzemi gori to podkov!“ Peter pa pravi: „a za to podkov se ne vredno prignoti.“ Kristuš jo pa vzeme gor. Ideta dale po cesti pa pridete v varaš. Kristuš je odao podkov pa si küpo za njo čresnje. Da sta šla vö z varaša, te je Kristuš v pamet vzeo, da Peter požira sline pa je začno toriti črešnje. Peter pa jih je pomali gor brao. Te ga je pa pitao Kristuš : „Jeli, Peter zdaj je bolše se večkrat prignoti kak pa prle samo ednok?“ Petra je sram gratalo pa nikaj ne odgovoro. Pot jiva je vodila prek pola. Naednok se siple toča i v par minutaj je bilo vse vničeno. Peter je pravo proti Kristuši: „Čüj, prijateo, to je ne pravica ka ti vse lüdi kaštigaš kak dobre, tak lagoje. Kristuš je mučao. Peter pa si mislo: „Ej če bi jaz bio Bog, bi vse to inači bilo!“ Gospod pa je vido njegove žele i njemi je pravo: „Peter ali ščeš, ka boš ti eden den Bog, jaz pa Peter!“ Peter je rad privolo. Šla sta dale. Prideta do ednoga potoka. Pri potoki je v trdnoj lüknji bio roj. Peter se je malo pošalo pa je prijao edno včelo. Včela ga je vjela, on pa je v tistih čel meraj stepeo celi roj v vodo. Kristuš njemi pravo: „Zakaj pa kaštigaš celi roj, vej ti je pa samo edna včela žalec püstila! Peter je mučao. III. Prišla sta do edne hiše. Bila sta ešče natešče, zato sta prosila zajtrk. Gospodinja je ravno jemala vö s peči pogače i dala vsakomi falat. Šla sta po cesti dale. Nasproti njima pride deklina. Peter jo pita: „No deklina, kde je pa tvoj zajtrk.“ Deklina se malo nasmehne i pravi: „Moj zajtrk je še v božih rokaj.“ Gospod tiho opomene Petra: „Ti si Bog, daj toj deklini svojo pogačo.“ Peter nemilo pogledne pa da ta pogačo. Gospod jej pogačo, Peter pa za njim sline požira. IV. Šla sta po cesti. Prideta do pašnika. Pastir je ravno prignao goske na pašo i je prešto, potom pa veselo odišo v bližnji potok lovit ribe. Kristuš njemi pravi: „Što de pa pazo na goske!“ Pastir je odgovoro: „Naj je lübi Bog pazi“. Kristuš je pravo Petri: „No ti si Bog, ti je moreš paziti“. Peter je čemeren vstano i odišo, Gospod je pa sedo v senci. v. Proti večeri prideta popotnika v krčmo i prosita prenočišče. Ravno so meli mužiko. Gospodar je dovolo, da lehko spita pri peči. Komaj zaspita, že začnejo ščipati gostje Petra. Peter si je zmislo, ka de zdaj pa on pri kraji spao, da do potem pa Gospoda ščipali. Ali vse je prišlo inači. Po polnoči so pa tistoga začnoli ščipati, ki je pri kraji spao; naime Petra. Tak je sirmak Peter vsikdar gorplačao. Kda je zajtra Peter gorstano, je zdehno: „Raj sam Peter nego Bog. VGANKE. Predzadnja številka. Dobili smo 14 rešitev. Pravilno so rešili: Nepodpisani, 1. Bedič, Viktor i I. Glavač Sobota, Št. Vogrin i Fr. Horvat Rakičan, V. Hozjan Odranci, I. Forjan i Št. Sraka Lipovci. Za nagrado (Ilustr. Slovenec) je izžrebani Glavač Viktor M. Sobota. Knigo dobi v Prekm. knigarni. Zadnja številka. Rešitev: 1) 2.) 1. u, 2. pes, 3. Anton, 4. kladivo, 5. Australia. — 3.) Dimnikar. — 4.) Zdravje.— 5.) Kri. — 6.) Laž. Imena rešilcov objavimo v prišestnoj štev. Nove vganke: 1. Julio Varšek Split Ka je te mož? 2. Od začetka sveta je i denok ne več staro kak eden mesec. Ka je to? (Poslao Št. Koren, Renkovci. 3. mo ne člo ve ča ka sre iz dri Slovenski pregovor. (Poslao Gider I. Vančaves.) 4. Menše od maka pa zdigne junaka. Ka je to? 5. Kda se človek pod vodov ne vtopi? 6. Ka se v mrzloj vodi segreje? (Vse tri je poslala Marija Novak Satahovci.) Za nagrado razpišüjemo lepo knigo: Slovensko dekle. Za kühnjo. Črešnjin kompot. Do pol litra črešenj polej z vrelim kropom. Potem jih posamično jemli iz vode ino jih olüpli. Na olüpane vlej frtao litra vode, sipli za edno žlico zmenjenoga cukra, falaček cimeta i citronine lü- pine. To pokrij i püsti, da vre do 10 minot. Zabeleni krumpiši. Olüpani i na falate vrezani krumpiši se naj kühajo v slanoj (osolenoj) vodi. Kda so kühani, jih trbe ocediti. Potem se naj siplejo v skledo, posiplejo z dobro razrezanim petreželom i krüšnimi drobtinami. Vse to se zabeli z vročov mastjov ali z ocvirkami. V šoli: Vučitel: Poslüšaj, Tonček! Če maš pred seov shod, na levoj strani sever, na pravoj jug, ka maš odzaja? Tonček (sramežlivo): Strgane hlače, g. vučitel! Vučitel: Miškec, kak spoznaš, kelko je küra stara? Miškec: Po zobaj. Vučitel: No, no, pazi! Küra ne- ma zob. Miškec: Istina, mam pa jih jaz. Delavske zadeve. Vsem polskim, delavcom v Nemčiji se naznanja, da je odtegovanje na plači za davek, boln. blagajno, invalidnino i za varnost proti brezposelnosti upravičeno po pogodbi, štera je tak sklenjena med našov i nemškov državov, zato je od več i ne potrebno delati pritožbe za volo teh odbitkov, ar se tej godijo kak je povedano po, pogodbi. Javna Borza dela v Murski Soboti. Vsem delavcom, ki so me prosili Novine naznanjam, ka sam naslove izročo uredništvi s prošnjov, naj se Novine odpošlejo, prosim pa vse delavce, da se v stvari naročitve Novin ne obračajo na mene, nego na Upravništvo v Črensovcih tak tüdi oglase i sporočila kak tüdi naročnino, vse to naj pošilajo ta i ne več meni, ar to delo ne spada v moje roke niti nemam časa za to. Glede naročnine i drügih reči bo upravništvo samo odgovorilo vsakomi i ešče raje kak jaz. Mihael Šerüga Grond Loyis. Knige dobite naskori, vse bode koštalo 80 Din. 43 smo že dobili, 37 pa ešče morete poslati. Za poslane pozdrave se vsem dragim delavcom prav lepo zahvalüjem i vse ravno tak prisrčno pozdravlam! France Kerec, M. Sobota. Vse tiste delavce, šterim so bile zdaj poslane Novine se prosi, ka naročnino za pol leta pošlejo naprej i to po 38 Din. za edne što naročnine ne pošle, se njemi Novine nedo več pošilale. K Odaji je eden ženski šivalni Singer mašin, več se pozve pozve pri DENKO JAKOBI v M. Soboti Slovenska ul. 1. 6. NOVINE 25. maja 1930. Gospodarstvo Rana ali kesna košnja. Vnogo je vertov, ki pravijo: „Čakajmo s košnjov, da več zraste!“ To je jako napačna miseo. Istina, več zraste, če se s košnjov počaka, nego na edno trbe pomisliti: pri kesnoj košnji, kda trava že odcvete, kmet ne dobi sena, nego slamo. Pri košnji ne trbe gledati samo na to, kelko vozov bo sena, nego pred vsem na to, kakše bo seno. V tom pogledi je mlada trava dosta več vredna kak stara. Kda začne trava cvesti je puna sladkobe, beljakovin, zato je hranilna in sočna, tak da jo živina rada je. Po cvetenji preidejo hranilne snovi v seme, stebla pa ostanejo prazna i nesô dosta bolša od slame. Takšega staroga sena živinče dosta poje, nasititi pa se nemre i debelo od njega ne postane. Mladoga sena ponüca živina dosta menje, pa se vseedno nasiti. Što šče, da bo meo dobro hranilno seno, naj ne čaka, da trava odcvete i dobi seme, nego naj kosi kda večina trave cvete. Od takšega sena de mela živina hasek, ravnotak pa tüdi kmet, ar ga menje ponüca. Kmetijski tečaji. Od novoga leta naprej so se v vnogih občinaj tak sobočkoga kak lendavskoga okraja vršili kmetijski tečaji. V Sobočkom okraji so bili tečaji v občinaj: Puconci, Moščanci, Rogaševci, Kramarovci, Neradnovci i Gor. Petrovci, v lendavskom okraji pa v občinaj: Beltinci, Petešovci i Benica. Na vseh tečajaj so srezki referentje govorili od važnih gospodarskih zadev. Največji je bio šest tedenski kmetijski tečaj v Beltincih. Na njem se je v 25 predavanjih govorilo od vsega, ka spada v kmečko gospodarstvo. Cene: Penezi (22. maja.): dolar Din 50∙40, Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7∙90, lira Din 2∙90, pengő Din 9∙80, marka Din 13∙37, uruguajski peso Din. 50, frank Din. 2∙20. Zivína: biki, jünci i telice Din. 8—10 (jako debeli Din. 11), krave Din. 4—8, teoci Din. 14—15∙—, svinje Din. 16—17∙— (debele do 18 Din.) RITUPER ALOJZ mehanikar i trgovec z biciklini v MURSKOJ SOBOTI ma skladišče najbolših biciklinov i delov za bicikline. 10 VABILO na REDNI LETNI OBČNI ZBOR HRANILNICE i POSOJILNICE r. z. z n. z. v TURNIŠČI, ki se vrši dne 1. junija t. l. ob 3 vöri v hranilničnih prostoraj s sledečim DNEVNIM REDOM: 1.) Čtenje zapisnika zadnjega občnoga zbora; 2.) Poročilo načelstva i nadzorstva; 3.) Odobritev računskoga zaklüčka za leto 1929; 4.) Čtenje revizijskoga poročila; 5.) Slučajnosti. Če te občni zbor ob navedenom časi ne bi bio sklepčen, se vrši pol vüre kesnej na istom mesti i pri istom dnevnom redi drügi občni zbor, ki valano sklepa ne gledoč na število navzočih kotrig. Zrnje: pšenica Din. 175, žito Din. 140, kukorca Din. 130—140, krumpli Din 50, ajdina Din. 160, proso Din. 150, črešnjevec Din. 300, mešani Din. 200. Vino po 3 do 10 Din. i jabučnica po 2.50 Din. se dobi v Ljutomeri pri ZAVRATNIKI. 2 Ka na vöri lehko presodite je pravzaprav samo zvünešnjost. a najvažnejše je pa li stroj, za šteroga pri naküpi ne morete znati ali je dober ali slab. Od Suttner-vör z lastne renomirane švicarske tovarne vör se zna že skoz 32 let, da so prvorazredne i da ido točno do sekunde. Prave Suttner-vöre dobite po vseh cenah. Že za 44 Din. dobite pravo švicarsko AnkerRemontoir-vöro št. 120 najtočnejše regulirano, a samo 58 Din stane prava švic. Remontoir-Roskopf vöra št. 121 sI-a strojom svetlečim se radium-številkami i kazalci. A samo 98 Din stane zapestna vöra št. 3720 z kožnatim remenom, dobrim strojom, dobre kakovosti. Dalje plačate samo 49 Din za pravo Anker-büdilko št. 125 poniklano, 16 cm. visiko. Žepne i zapestne vöre, okrasne predmete i darove vseh vrst z zlata, srebra itd. v najmodernejšoj izdelavi vöre nihalke, kühinjske vöre itd. v ogromnoj izbiri najdete v velikoj novoj ilustriranoj domačoj knigi, štero tüdi Vi brezplačno dobite če jo zahtevate še dnes od strokovne vörarske tvrdke H. SUTTNER, Ljubljana št. 945. Sprejmem taki ednoga pomočnika i dva vajenca za mizarstvo. FRANC PETEK mizar Filovci 64. Zavozo ga je ar se ne znao v pravom časi varvati. Zato zdaj leži . . . Če se želete ob pravom časi varvati prehlajenja, gripe, bolečin v šinjeki, kašla, hripavosti i slinavosti — te morate vedno grgrati s Fellerovim prijetno dišečim Elsafluidom! „Elsafluid“ z zakonom zavarüvan! Skoz 33 let slüži to dobro narodno sredstvo i kosmetikum za ispiranje oči i vüh. Odznotraj pri krčih, želodčnih bolečinah i napnjenosti — taki nekeliko kaplic na cukri! To pomaga V lekarnaj i vseh spodobnih trgovinaj: poizkusne stekleničice 6 Din., dvojne steklenice 9 Din., specijalne steklenice 26 Din. Po pošti najmenje 1 zavoj z 9 poizkusnimi, ali 6 dvojnimi, ali 6 specijalnima steklenicama stane 62 Din. Pet takših zavojov že s poštninov i zavojom samo 210 Din. Naročila na naslov: EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Centrala 146. Če pa potrebüjete dobro odvajalno sredstvo, ki krepi želodec, te zahtevajte Fellerove Elsa kruglice, 6 škatlic 12 Din. 25. maja 1930. NOVINE 7 ŠTEFAN LAZAR: KRALJICA ESTERA. Povest po zgodbi iz Sv. pisma. Kserkses je potegnil s prsta diamantni prstan z grbom. — Daj ga Morusarju. Tihota ginjenosti. Navzoči so začudeno gledali gospoda držav. Zadonel je orkan navdušenja. — Kserkses! — Živel kralj! Kserkses je dvignil zlato palico. Svobodni ste. In vsobodni ste vsi! Pozdravljam vladarja Aku. XII. Čarobno ime. — Ni trpela dolgo, je vzdihnila Hadassa — zgrabila se je za srce in bol je prenehala . . . — Uboga Šnah! Vasti jo je resnično pomilovala. — Hešrove trave so dobre zoper srčno bol — je dejal Mardohej — toda njej že ni mogel pomagati Reva je bila že pri koncu . . . — Od česa je zbolela? — Dva sinčka sta nama umrla tekom enega tedna . . . — Uboga Šnah! Vasti je od srca občutila bol judovske žene, ker je bila tudi ona mati. — Konec — je mrmral Mardohej in je šel iz špilje. Hadassa je gledala za njim. — Zelo žaluje! — Ljubil jo je. — Mardohej je zelo dober človek. Dušo ima tako ko nedolžen otrok. In hraber, ponosen mož je. Mene je sprejel kot siroto k sebi in me je vzgojil kot dober oče. Sedaj nimam matere . . . Šnah . . . Kraljica jo je dolgo gledala, potem se je sklonila in jo poljubila na čelo. Ljuba hčerka, jaz ti bom mati. Hadassa se je zgrudila pred njo. — Oh, ti dobrotno srce, ti prejasna gospa, kako bi mogla biti mati ubogega judovskega dekleta, ki jo svet zametuje? Mi smo pregnanci in nesrečneži in pod milim nebom nimamo doma . . . Bog te blagoslovi! — En Bog naj je ustvaril — je dejala kraljica tiho. — In enaki sve tudi v nesreči, ubogi otrok! Pobožala jo je. — Ničesar nimam, le ljubezen ti lahko dam. Ako pa usoda vzame z mene prokletstvo, ne bom pozabila, da sem ti mati. Mardohej se je vmešal: — Artembares prihaja! — Dobro! — se je zasvetilo kraljičino oko. — Ako bi ne bilo njega, bi že zdavnaj poginila! Ko ima čas, vedno pride . . . — Dovoli, presveta kraljica, da ostanem od sedaj naprej v tvoji bližini in ti pomagam . . . Znam delati in pripovedovati lepe zgodbe . . . — Hvaležno te sprejmem. Artembares je z Mardohejem vstopil. — Pozdravljena, kraljica! — je dejal ponižno in ji je poljubil rob plašča. — Pozdravljena, Hadassa. — Kaj je novoga Artembares? Norec se je zresnil in je zavoj s hrano nemo odložil. Kraljica se je ustrašila: — Govori! Artembares se je vsedel k njenim nogam in ji je žalostno zrl v oči. — Po mestu so hodili trobentači . . . — Zakaj? — Oh, kraljica . . . Ni vedel, ali bi naj povedel? Sklenil je, da vse pove. — In trobentači so razglasili, da išče Kserkses ženo. Kraljica je obledela. — Ko da Kserkses ne bi dobil žene tudi brez trombentanja! — je nadaljeval Artembares z lahko ironijo. — Vidiš, kraljica, odkrito ti povem in upam, da me s čistim in junaškim srcem poslušaš . . . — Govori! — Aman in Mitridates sta svetovala kralju, da potom posebnih uradnikov nabere iz stosedemindvajsetih dežel najlepša dekleta, iz teh izbere dvanajst najlepših, eno leto naj bodo v olepševalni delavnici mojstra Hegai in potem naj Kserkses izbere izmed njih kraljico . . . Neumnost! Pregnano kraljico je napadla srčna slabost; videlo se je, ko da sta ji na obraz padli dve beli vrtnici. — Vendar torej . . . ? Kje se mudi bog moje pravičnosti! . . . — Pride! — je dejal norec s prepričanjem. Hadassa je jokala. — Odkrito govorim, tako je bolje, — je žalostno nadaljeval norec. — Oni, ki trpijo, imajo utrjeno srce. Pride naša pravica, presvetla kraljica, le prepusti meni! Iz oči so mu švigale strele. — Da, trobentači so razglasili . . . a nič za to. Sedaj izberejo dekleta iz vseh dežel in jih odpeljejo v olepševalno delavnico mojstra Hégai. Toda nič žalosti! Bolje je biti v gozdu puščavnik, kakor v kraljevi palači suženj. Kraljica je zaprla oči. — Prinesel sem tudi drugo novico. Bog ve kaj je delal Aman, a tako dolgo je spletkaril, da se je Kserkses razjezil nad Memukánom in ga je vrgel v ječo. Ta je dobil svoje. Ker iz ječe je Memukam izginil, dasi so ga vojaki čuvali i nikdo ne ve, kje je . . . Usmrtili so ga. — Gospod kaznuje in ne pozabi ničesar — je dejal pobožno Mardohej. — Zoper kraljico je dvignil obtožbo in ta obtožba je prišla nad njegovo glavo. — Tudi Amanu napoči čas, jaz Artembares, ki sem le prašek, rečem. Sploh sem že slišal neko stvar, da je prašek povzročil nekomu nesrečo! Kraljica se je predramila. — Kaj naj storim? Kaj naj sedaj storim? — Nič. Na norčevih ustnicah je krožila trpkost. — Obsodno pesem bi lahko povedal o Kserksu, toda ne morem zmerjati za hrbtom, ker je moj gospodar. Najbolje je prepustiti tako stvar času, ker čas dozori tudi najbolj trpki sad. Mi moramo le čakati in opazovati, ostalo pride samo po sebi. Kraljica se je zamislila. (Dale prihodnjič.) 8 NOVINE 25. maja 1930. Opravilna številka E 368/30 Dražbeni oklic. Dne 30. maja 1930 ob 10½ uri prodadó se v Radovcih in Bodoncih po javni dražbi sledeči predmeti: 1 nova mlatilnica — garnitura na parni pogon, 1 kup slame, nekaj pšenice in žita ter druge stvari. K draženju se bo žačelo pozivati šele pol ure po zgoraj navedeni uri; medtem pa se lahko ti predmeti ogledajo. OKRAJNO SODIŠČE v MURSKI SOBOTI, odd. IV., dne 5. 5. 1930. HALO! HALO! Najbolše mašinsko remenje od vsake širine iz najbolših čeških fabrik. Vsaki falat je fabriško garanterani. — Kak tüdi vsakefele ledra i šujsterskih potrebčin se dobi edino po najnižjih cenaj v trgovini CÖR ANA trg. z ledrom i čevlarskimi potrebčinami MURSKA SOBOTA Aleksandrova 2. 15 (GENERALNA TALIJANSKA PLOVITBA - GENOVA) GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16. NAJKRAĆI I NAJBOLJI PUT IZMEDJU EUROPE I AMERIKE — 40 — Kmečka posojilnica v Murskoj Soboti Ček rač. št. 15229. r. z. z n. z. V lastnoj hiši. Sprejema hranilne vloge i je obrestuje od 8% —9%. Za vloge je dobroga stanja že več, kak 30,000.000 Din. Posojila dovolüje na poroke ž knižbo (tabulacijo). Rentni davek od obresti plača posojilnica sama. Kmetje, obrtniki, delavci i trgovci vložite svoje peneze, v to kmečko kaso, štera podpira v stiski naše lüdstvo. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC KOLENC