210. Številka. Ljubljana, v ponedeljek 25. septembra XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan ivofer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta H jrl«l., za F o t rt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 11 gld., za četrt leta li gld. 80 kr., za jeden mesec 1 L'ld. lO kr. pošdjanje na dom ničuna se' po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znafta. Za oznanila plačuje se od četiristonne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkvat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvold frankirali. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši ^Gledališka stolba". D pravni Stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne šivan Vabilo na naročbo. Gg. naročnike, katerim je koncem tega meseca naročnina potekla, prosimo, da jo o pravem času ponove, ako hote list dobivati redno v roke, ker ^Slovenski Narod" pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino. »SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za pol leta ... ^ ... . 6 gld. 50 kr. „ četrt leta .......3 „ 30 „ jeden mesec......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta........8 gld. — kr. „ četrt leta .......4 „ — n „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upvmmištvo ,,Slov. Naroda*'. 0 potrebi narodnih meščanskih šol na Kranjskem. Pred 10 leti je zboroval kranjski deželni zbor tako, kakor zboruje letos, samo s tem razločkom, da so imeli v njem takrat Slovenci svojo naravno narodno večino. Takrat so sklepali naši poslanci uže v drugič o novih šolsk'h postavah, katere so bile potrjene v dan 29. aprila 1873. Po volji narodne večine je torej prišel v te postave tudi §. 5., ki se glasi: „V vsakem Sol skem okraji naj se napravi najmanj j edna meščanska šola". Ako bi se bil ta §. v teku poslednjih let izpeljal — in mislim, da bi bila 10 letna doba za izvršitev te določbe zadostovala — imeli bi toraj na Kranjskem najmanj 12 meščanskih šol in to brez dvombe (?) slovenskih, kajti izvršiteljem postav je dolžnost izpeljevati jih po duhu zakonodajalcev, kateri so trotovo želeli narodnih, a ne ponemčevalnih učilnic. Koliko imamo dan danes uže meščanskih šol na Kranjskem? Samo jedno i" še ta je nemška. Nastane vprašanje: Ali je dotični tj. brezpotre-ben? Izraža morda le pobožno željo, katerej nij tivba vstreči ? So-li meščanske šole malokoristni in nepotrebni zavodi ? Morebiti tudi druge avstrijske kronovine teh učilnic nijmajoV Na poslednje vprašanje hočem najprvo odgovoriti. Po vsej Cislajtaniji je 338 meščanskih šol, in sicer jih ima Češka 151 (nemških in čeških), Dolenja Avstrijska SO, Moravska 48, Galiciji 18 Štajerska 10 itd. — Kranjska in Rukovina pa iinati samo po jedno meščansko šolo. Kakor sta ti poslednji dve deželi (poleg Galicije in Dalmacije) glede splošnih ljudskih šol na najnižjej stopnji v Avstriji, tako tudi zastran meščanskih šol, ki so najvišja kategorija občnih narodnih učilnic. Iz navedenih številk se razvidi, da omenjane večje, premožnejše dežele cenijo tudi meščansko šolstvo. Zakaj pa naša ne? V prvič se mi dozdeva, da naša inteligenc nij še dovolj jasno poučena o bistvu in stroji teh zavodov, ali vsaj, d& takrat nij še bila, ko se je omenjani kategorični §. 5. v deželno šolsko postavo vzprojel. Pred 10 leti je bilo namreč na Kranjskem še nekaj šolskih okrajev (Litija, Krško, Radovljica), v katerih niti jedne čveterorazrednice (normalke) nij bilo, marveč samo enorazrednice, in brž ko ne so nekateri narodni poslanci umevali pod besedo meščansko šolo le čveterorazredno občno ljudsko šolo, kajti pokojni dr. Bleivveis je gotovo imel važno besedo pri sklepanji kranjskih šolskih postav, torej tudi pri tem §., in vender se je v „Novicahu večkrat 7oper meščanske šole izruževal in to po pravici, kajti kako hočejo okraii, kateri še niti čve terorazreduice imeli nijso, osnovati vrh tega še tri-razredno meščansko šolo, t. j. kako se hoče siliti človeka, da postavi prej 2. nego 1 . nadstropje in pritlični stan. Res, pred 10 leti je bilo v istini težko, skoraj nemogoče, da bi m t>ilo v malih krajih, kakor so Krško, Litija, Radovljica, postavilo če tudi s pomočjo celega šolskega okraja, kakor postava terja — posloje za 7 ali 8 razredov, t. j. za i razredno ljudsko in 3 razredno meščansko učilnico. Pa tudi dan danes kaj tacega zahtevati za kraje, kjer imajo komaj dobro urejene razmere za ljudske šole ali pa še za te ne, ne hi bilo umestno. In tacih okrajev je tudi dan danes še večina na Kranjskem; zato pa tudi nikoli ne Čujemo od vladnih organov, ki bi morali gledati, da se postava izpelje, nagovarjanj ali priganjanj, da bi se k tej jedinej meščanske j šoli, ki obstoji, pridružilo še ostalih 11. Slovenskih domoljubov je pa vender dolžnost preiskovati, ali so ne bi mogel ta ij. zdaj, ko uže 10 let obstoji, v korist našemu narodu izvesti. Da nam na Kranjskem, kjer sicer vsak davkoplačevalec tudi šolski davek plačuje, še šol, namreč občnih ljudskih šol pomunjkire, o tem priča še veliko število (kacih 30"/,,) otrok, ki v oika-koršno šolo ne hodijo. To tudi priča razmernn majhno število učiteljev in učiteljic na Kranjskem; vse sosednje naše dežele imajo v razmerji svojega prebivalstva več učiteljstva, nego naša Kranjska, n. pr. Koroška ima za kacih 200 učiteljev več, nego Kranjska, a za 150.000 ljudi) manj. (Dalj« prihodnjič.) Politični razgled. Notraiijt* dežele. V L j u bij a n i 25. septembra. V Ronkah ujeti Oberdank obstal je v TrMtfu preiskovalnemu sodniku, da se je v ltimu v „Cir-colo Garibaldi" z žrebanjem določilo, kdo da ima izvršiti atentat in da je njega zadelo. Prvo bombo hotel je vreči v park Miramarski in, če bi bila ta (spodletela, vrgel bi bil drugo mej vožnjo v gledališče ali pa v njem samem. V «'«'ii< raliioni komlll jomi za reguliranje zemljiškega davka volil seje odsek LISTEK. Litvanske in slovenske razmere. (Konec.) Dodatek prijateljev. »Pruski Litvanec je vreden, da se izobražuje in odgojuje kakor to zahteva njegov značaj; da pa je jezik izvrstuo sredstvo, da se more to doseči v čistej materinščini v šoli in cerkvi, to se razvidi iz besed Heilsbergovih; pristavim še to, da Litvanec manj pete liže svojim uradnikom, kakor drugi narodi, da s svojo gospodsko prijazno in odkritosrčno občuje, kakor vrstnik z vrstnikom. Ponos, celo prost napuha, kakor ga nahajamo pri nekem sosedu, če višja oseba govori s prostakom, samosvest, ki naznanuje srčnost in h krati tudi zvestobo, odlikuje Litvanea." „Ne glede samo na to, da je koristno za državo, da se narod tacega značaja ohrani, je tudi za vedo in znanost velevažno, da se tako čist jezik ohrani, ki ga govori sUri, zdaj uže na ožji okraj omejen in osamljen narod." nBiischiug obžaluje prerano smrt profesorja Thurmanna, ki je preiskovaje ta jezik prenapel svoje telesne moči." „Dasi tudi ne ponuja vsak jezik mnogo gradiva za znanost, je vender za omiko vsacega narodiča n. pr. na pruskem Poljskem potrebno, da se v cerkvi in šoli rabi in širi čist pismen jezik; samo na tak način se more poučevati primerno narodnej indivi-duvaliteti*)". J. Kant. Vrlo zanimljivo se mi pa zdi to, kar Benisch, protestantovski duhoven v Berolinn, v drugem predgovoru pravi; on reče mej drugim to-le: „Litvanci gorko ljubijo svoj jezik kakor vsak osamljen narod, in gosposka mej njimi si ne more drugače zaupanja pridobiti, kakor tako, da v njihovem jeziku ž njimi občuje; zaradi tega se mladina v cerkvi in šoli samo vlitvanščini poučuje. Ko bi kdo rekel: naj se uvede nemščina *) Stvar vsem pravim pedagogom jasna ko beli dan, našim nemSkutarskim a fterpedagogoin pa meglena. Pia. v njihove šole, kajti s tem se jim podaje važno sredstvo za občevanje; ko bi kdo trdil, da bi se na ta način nemščine lehko privadili, kakor severni Nemci (ki govore tako zvani Plattdeutsch), visoke nemščine, ko bi se z uvedenjem nemščine tudi ne hotelo germanizovati, bi do cela ne bilo mogoče to storiti, ker Litvanec gorko ljubi svoj jezik ; on spoštuje samega sebe tako, da v prislovici pravi: „Glej, Nemec hoče biti tako pameten, kakor je Litvanec". On ne trpi nemščine v svojih narodnih šolah. Mi tedaj razvi-dimo, da je Litvanec z svojim bistrim umom to spoznal, kar vedo vsi pravi pedagogi, da v narodnih ali ljudskih šolah za drugi deželni jezik nij mesta. Lep vzgled daje ptujski okraj drugim slovenskim pokrajinam, ker je tukajšna učiteljska konferenca sklenila, da se ima v narodnej šoli samo v slovenščini poučevati. Kako izvrstni vspehi se morejo doseči v narodnej šoli s samim slovenskim poučevanjem, to je pokazal izpit v trirazrednej šoli pri sv. Barbari v Halozah koncem mesca avgusta. Veselje je bilo slišati in gledati kako lepo in osemnajsterih. Na novo voljeni so bili le Meznik, Doblhamer in Coronini. Predsednik mu je baron Apfaltrern, podpredsednik S m a rz e w s k i. Dela tega komisijona bodo trajala več tednov. Dosedanji vodja deželne vlade v Nl«-ziji, dvorni svetovalec Marquis liacquehem, imenovan je za deželnega predsednika. V soboto bilo je v lludapentl skupno posvetovanje ministrov pod načelništvom ministra viim-njih zadev grofa Kalnokyja. Udeležili so se posvetovanja vzajemni ministri grof By 1 a n d t-Il e i d t in pl. Kallay, predsednik grof T a alf e, vitez Dunaj evski potem Tisza in Szapary. Določil se je vzajemni budget, ki bode baje letos manjši od lanskega. Wusvte države. Potovanje carjevo v Moskvo nijma namena da bi se kar na vrat na nos vršilo kronanje. Ruski listi zatrjujejo, da se kron.mje nikakor ne bode ou-hajalo na skrivnem in samo s cerkvenimi obredi, temveč sijajno in očitno, kakor je to uže starodavna navada, ter v vsem blesku, dostojnem ruskega naroda. Pred prihodnjim letom pa tega gotovo ne bode. — Črnogorski knez se povsod prav simpatično pozdravlja. — Trdi se, da sta Rusija in Črna-gora sklenili zvezo, ki obsega te-le točke: 1. Rusija jamči Črnej Gori njeno samostalnost, ter obljubi po vsej moči pomagati črnogorskim težnjam, da se jim raztegnejo meje. 2. Zato pa stopi Orna Gora k Rusiji v odnošai podanika, ter se obveže ob vojni pomagati. Za vojaške potrebe dobiva Črna Gora od Rusije vsako leto po 400.000 rubljev. Raznesla se je bila novica, da se je v Odesi prikazala kolera. Mestni načelnik pa sedaj poroča, da je bila ta novica brez vsake podlage. Do sedaj v Odesi še nobeden nij zbolel na koleri. V soboto je bilo dvaiset let, odkar je llis-■narclt na čelu ministerstvu nemške države. Nemškim listom daje ta prilika povod, da so zopet je-denkrat jedini v njegovej pohvali. „Times" pravijo ozirom efriptovMltoira vprašanja, da Angleška ne misli na to, da bi žalila pravice in rahločutnosti kake vlast> in da neče sa-mopadno uporabiti zadnjo zmage. Angleška želi pač po miren je in ure jen je Kg i p ta sama izvesti, ne bo pa pri tem prezrla pravic Francoske. — Garnizija Damiette postajala je vedno manjša, ker so vojaci močno uhajali. Iz 7000 mož ostalo je bilo le ^e 800 zamorcev v mestu. V soboto se je poveljnik Ah del la I podal generalu "VVoodu. Posadka je oplenila vse boljše hiše ter ušla z mnogo strelivom. Doj Da ai iz Go- USI. E/. Kotili. 21. septembra. |Izv. dop.] je imel „Slovenski Narod" uže dva dopisa rice, katera sta obžalovanja vreden dogodjaj o lovu irredentobombežev v glavnih črtah narisala, nadejam se, da čitateljem vašega lista vstrežem, ako vam v tej zadevi še jedno poročdo pošljem, katero morete smatrati kot avtentično in zajeto iz najboljšega vira. Ako to učinim, jemljem tudi ozir na to, da imajo vsi dunajski in drugi listi jednaka poročila, toda niti jedno nij povse istinito. Dogodjaj se je vršil tako-le: stranskih potih ob 8. uri zjutraj Čez mejo vodil, mej tem, ko je šla pralna kareta na dveh kolesih, s katero sta se ona dva iz Vidma pripeljala, pri Cioprisu čez mejo. Ker mu je bilo to sumljivo, opozori na to župana v Cioprisu, selu tik meje na avstrijskej strani. Župan se odpelje takoj v Gradiško in ovadi vse tamošnjemu glavarstvu, katero je takoj vso žan-darmerijo in vse župane alarmiralo. Takraj Ctoprisa sta stopila gospoda zopet v kareto ter dala kočijažu povelje, naj ju pelje v Ronke, toda naj se ogne vsakej vasi. In res so dospeli na tak način, brez da bi jih bil kdo zasledil in videl, v Ronke v krčmo. Jeden popotnikov si je najel sobo, druzega pa je krčmarjev sin takoj odpeljal v Trst, kjer je mej množino ljudstva izstopil ter se mej ljudstvo izgubil, in do danes ga nijso še zasačili. Kočijaža, vrnivšega se tudi po stranskih potih, zapazi poljski čuvaj iz Verše tVersa) kmalu popoludne ter naznani to svojemu županu, ki je reservni lieutenant. Župan hiti za ko-čijažem ter ga prosi, naj ga v Gradiško pelje, čemer se je kočijaž v začetku ustavljal, a potem dostavil, da bode župana tja peljal, ako mu dobro plača. Župan mu odgovori, da kur zahteva. V Gradiški izročil ga je znndarmeriji in ta glavarstvu, kjer je bil zaBlišan ter dobil povelje, 'la mora z žandarjem tja, kjer je ona dva gospoda odstavil. Kočijaž je trdil da se je to v Tržiči (Moufalcone) zgodilo. Po poti ga je žandar Tomasini opozoril na nasledke, ako resnice ne pove. Ko sta se potem skozi Ronke mimo omenjene krčme peljala, reče kočijaž: „Zdi se mi, da sem tu gospoda odstavil". Krčmar potrdi žan-darju, da je oni kočijaž dva gospoda pripeljal, katerih jeden je v prvem nadstropji v sobi, druzega pa je njegov sin odpeljal v Trst. Žandar veli spreči ter i'.100} kočijaža krčmar ju v varstvo, sam pa gre v prvo nadstropje, potrka na vrata irredentobom-beža, a nij dobil odgovora. Še le, ko je žandar za-klical: „aprite, presto, e gran pericolo, amici!" (odprite, naglo, je velika nevarnost, prijatelji!), je tiček vrata odprl in žandarm naglo za njim v sobo stopil. Soba je imela jedno samo okno in ono je bilo zaprto, tako da nij žandar s početka nič videl, pa vender je za nazaj pomikajočiin se tujcem stopal, kateri je bil v srajci in sviticah. Cez nekaj trenotkov še le je žandar zapazil v roki zločincevej nekaj svit lega, cev revolverja; a v tem trenutku je zločinec tudi uže vstrelil ter žandarja mej palcem in kazal cem ranil, žandar pa nanj planil in za revolver pri jel. 25 minut sta se borila potem z žandarmom, obrača je revolver j evo cev sedaj proti tujcu, sedaj proti žandarmu, toda v srečo je držal žandarm roke | zastavic na revolverjev«) tomborici, v katerej je bilo še pet strelov. Nazadnje s« vender posreči žandarmu, da je malopridneža na tla vrgel, in ko sta na njegov klic še dva moža v pomoč pribitem, so zločinca zve zali in direktno v Tržič peljali, kjer je bil zaslišan in od koder je bil drugi dan odpeljan v Trst. Ko se je cesar v nedeljo iz Miramare v Trst peljal, nij gotovo slutil, da prvi vlak za njim pelje onega V Manzanu, onkraj laške meje, je poizvedel neki tihotapec, da je njegov sodrug dva gospoda po 1 človeka, kateri Ga je hotel usmrtiti. točno so uže učenci prvega razreda odgovarjali in se vedli. Čitah so gladko in potem to, kar so čitali lupo pripovedovali. Nekateri spiski so bili tako ugledno lepi, da se moram čuditi, kako se more učenec prvega razreda v jednem letu naučiti, da tako lepo piše. Tudi računih in deklamirali so vrlo lepo. Nobene nemške besede nij bilo slišati. Taktno, mirno in dobrotno obnašanje učitelja G. Salamona je jako ugajalo. Zanimalo me je potem posebno izpitavanje v tretjem kot zadnjem razredu (učitelj g. Kelec), da bi videl, kakov je konečni uspeh tacega poučevanja. Tukaj se je čital natoroznanski spis ; kakor v prvem, tako so tudi v tretjem razredu učenci čitano tvarino gladko in jasno razlagali. V zemljepisji se je povpraševalo po slovanskih narodih; odgovarjalo se je jako povoljno. Kar se pa slovnice in računanja tiče, smem reči, da bi gimnazijski učitelj jako zadovoljen bil, imajoč v tej tvarini tako dobro podkovane učence. Deklamovalec, ki je imel zadnjo besedo pri izpitu, se pa sme imenovati govornikom. Tudi tukaj nij bilo slišati nobeno nemške besede.*) Iz tega praktičnega slučaja se vidi, kako lep sad bi rodile narodne šole, v katerih se čas ne gubi z nepotrebnim drugim deželnim jezikom; kako bi pa še napredovali naši gimnazijci, učeči se raznih predmetov v materinščini. Dozdeva se mi, da v sedanjih razmerah nasproti Nemcu najmenj jedno ali dve leti izgube v svojem napredovanji, ker se morajo tem ukom nemščine kot sredstva v pouku privaditi. Ven z nemščino iz narodnih šol! bi moral biti dosledni in jednotni program vseh Slovencev od jadranskega morja do Mure. Vodo bi v Muro nosil, ko bi hotel na drobno razlagati, koliko časa se iz gubi s temi jezikoslovnimi poskušnjami za druge tvarine, ki so za življenje potrebne. Posebno ob mejah bo težavno ljudstvo prepričati, da je to koristno ; pa upam, da bo šlo. V Ptuj i 7. septembra. _ K. Glaser. *) Da Ima tamošnji Šolski nadzornik g. župnik Bož. Kaifi /.a uzorue vspelio veliko zasluge, nij treba nam Široko razpravljati. l'is. Iz Zagreba 24. septembra. [Isv, dop.] Iz Oseka se javlja, da je mešani vlak, ki odhaja ob 1. uri 45 minut popoludne, včeraj ponesrečil na mostu preko Drave. Lokomotiv, prvi tovorni vagoni in dva osobna vagona pali so v Dravo. V vagonih so bili odpustniki 15. husarskega polka, ki so se vračali z Bosne v domovino. Utonilo jih je 27, ranjenih je pa kacih trideset. Izmej civilnih potovalcev nij nihče škodovan, kajti ostalih 20 vagonov ostalo je v tiru na mostu, ker so se k sreči verige odtrgale. Most, na katerem se je pripetila ta nesreča, je navaden lesen most. Zlomljeni, GO metrov dolgi del mostu izginil je v deročih valovih. Pri prelomljenih tramovih in šperovcih se vidi, da je bil lcr, uže strohnjen, deloma gnjil, tedaj brez prave moči. Veliko pripomogla je k nesreči v prvej vrsti tudi nenavadno velika voda, kajti Drava narasla je skoraj za 4 metre. Železnični promet je začasno ustavljen. Mašina in ponesrečeni vagoni leže v Dravi, samo strehe so videti mej stebri mosta. Kdo je kriv te nesreče, pokazala bode preiskava. S* nIo* enakega Št.ijerja 22. septembra flzv. dop.] (Dirka ua Cvenu.) V št. 215. „Slo-venskega Naroda" t. 1. nahaja se pod rubriko „na-rodno-gospodarstvene stvari" poročilo o dirki na Cvenu pri Ljutomeru. Kar se „narodnega gospodarstva" tiče, nij mam nikakega uzroka gosp. poročevalci kritikovati, a v poročilu je tudi rečeno, ka je vodstvo dirkarskega društva v „narodnih" rokah, le-ta izjava mi pa da povod o dirki dne 17. t. m. se vršečej, nekoliko besedic izpregovoriti. Marsikdo mi bode morebiti zavidal, ka se jaz na treh besedah jako obširnega poročila izpodtikam, češ, bodimo veseli; da j e vodstvo v narodnih rokah. Da, te takte nas tudi veselijo, samo dejanja bi tudi radi videli. Ako ima dirkarsko društvo narodno vodsvo, potem je tudi njegova dolžnost, da se dirkanje v narodnem duhu aranžira in vodi, vsaj zvunajnost bi mora.la strogo narodni značaj imeti, ker le na ta način za-more se prostemu ljudstvu ljubezen do naroda, narodna zavest i narodni ponoB vcepit'. Jedua slovenska zastava (dve drugi sta bili celo popačeni) veselici še ne da narodnega značaja. Na cesti pred Cvenom stal je slavolok, na tem se je slovenski „dobro došli" ponižno stiskal pod nemški „willkommen". Ko so dirkarji do cilja prišli, so ti vsikdar jednolični glasovi: „eins durch", „zwei durch" na uho vdarjali. Okoli odra bilo je kakih 10 prav lično prirejenih zastav zataknjenih, ki so bile preminulim dirkurjem namenjene. Na sredi vsake teh prišita je bila rudeča tablica z napisom kakor: „I. Preis — 5 Dukaten — Luttenberger Renn-Verein". Zastonj si pa ogledaval te zastavice, iskavši na njih slovenskega napisa. Slovensk: kmetje ponesli so jih domov, jim bodo li tudi narodno zavest dramile, to nečem preiskavati, konsekvence se nam je pa učiti od naših nasprotnikov. „Narodno vodstvo" naj si pa Jurčičeve besede globoko v srce vtisne: „Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklen". Iz "Vipave 22. septembra. [Izv. dop ] Gotovo je marsikedo pričakoval uže poprej, da se bode veselica priredjena po vipavski čitalnici 8. t. m. kaj bolj opisala. Da se to nij zgodilo, temu je uzrok prihod Nj. Veličanstva cesarja v Gorico in Trst, kamor se je večina čitalniških odbornikov napotila. Zares srečna je bila ideja, ta dan, ko Slovenci od vseh krajev priromajo v Vipavo k Materi božji v Log na božjo pot, — prerano umrlemu očetu Slovencev, gosp. dr. Janezu Bleiweisu vitezu Trsteni-škemu v čast prirediti narodno veselico. Je pa tudi Vipava pokazala, kako zna slaviti narodne podpiratelje in kako jim je hvaležna. Kdor je bil navzočen pri tej veselici, trdil je, da Vipava take veselice še nij priredila. Mali Šmaren dan popoludne po crkvenem opravilu naznani mogočni strel možuarjev prihod mnogobrojnih gostov bližajočih se prijaznemu holmu na Zemoni. Zmagovito je na čelu vihrala čitalniška zastava in dobrodejno je vplivala godba goriških veteranov na v resnici rodoljubna srca. Na Zemouu je bilo vse praznično okinčano. Vsak je čude se vprašal: koliko časa se je vpotre- bovalo za to dekoracijo? Sobana za predstavo je velika, vsa bila je preprežena z venci in zelenjavo, tudi je bda popolnoma napolnena z občinstvom. Na jednej strani videla se je podoba Nj. Veličanstva Cesarja Prane Josipa na drugi strani pa podoba dr. J. Bleiweisa. Obe podobi bili sta prav okusno okinčani z lavorovimi venci. Gospodje: Žiga Furlani, R. Ravnikar in F. Kalin so se tukaj pokazali v resnici v dekoriranju prav spretne mojstre. Posamezne točke programa so se, kakor so uže „Novice" v zadnji številki obširno popisale, prav izvrstno izvršile. Občinstvo se je splošno čudilo, da ima čitalnica toliko izvrstnih moči in sicer doma čin. Nagovor čitalničnega predsednika, obče priljub ljenega visokorodnega gospoda grofa Dragotina Lanthieri-ja, kateri je k tej velikanski narodni svečanosti največ pripomogel in žrtvoval, je občin stvo z veliko simpatijo poslušalo in ga, se ve da, radostno s ploskanjem sprejelo, isto tako slavnostni govor g. Ivana LavrenčiČ-a iz vipavske Planine. Iz njegovega govora se je razvidelo, da je govornik ranjcega goreče ljubil in da želi, naj bi se njegov duh preselil v srca vseh Slovencev Petje pod vodstvom spretnega pevovodja gosp. A. Lavrenčič-a, učitelja na Slapu, bilo je krasno in vbrano. Posebno dopadli sta pesni: ,,Pri oknu sva molče alonela", čveterospev, in „Tarn gdje stoji", zbor, kateri obe sta se morale ponavljati, pa kaj bi se tudi ne, saj je bil duša svečanosti in petju, tenor, naš znani vipavski Slavček g. And. Ditrich. Šaloigri sta se prav povoljno izpeljali, ker toliko spretnih diletantov se malo kje nahaja, kot jih ima naša čitalnica, mej njimi gdč. Ivaua Ko balova; zlasti pa je komični prizor, predstavljen po g. A. Ditrichu vsej predstavi podelil prijetno celoto in jo krasno ovenčal. Po končanej predstavi se je občinstvo zadovoljno podalo v postranske sobane. Mladina se je s plesom razveseljevala do zjutraj, drugi pa so si hladili žejna grla s hladnim pivom in dobro vipavsko kapljico. Prav prijetno je bilo videti, kako so se Slovenci iz raznih krajev bratih in si roke podajali. Naj bi duh pokojnega vladal Slovence in jih ohranil v jedinosti in bratovski ljubezni. Dostavimo še, da nas je več narodnih diu-štev in mnogo odličnih osob počastilo s telegrami, kateri so se od občinstva z velikim navdušenjem sprejeli. Posebno je občinstvo razveselilo pismo Bltal-niškemu predsedniku, v katerem se vrli, mnogoza-služni sin g. Dragotin Bleiweis vitez Trs teniški' zahvaljuje vipavski čitalnici za prvo, njegovemu neumrljivemu očetu v spomin prirejeno svečanost. Podpisani odbor je v svojej seji dne 21. t. ni. sklenil, v teku tega leta napraviti še dve društveni veselici in sicer prvo dne 22. oktobra in drugo dne 2G. decembra. Zanašamo se, da nam ne bode nihče pri tem nasprotoval, kakor se je uže zgodilo. Naši nameni pri napravah veselic so, ljudstvo izobraževati in zaslužene može častiti, kakor je bila ravno pri zadnjej veselici nam prilika dana, spo-minati se onega moža, katerega ime vsak Slovenec in tudi vsak poštenjak druzih naroduostij z velikim spoštovanjem izgovarja. Pričakujemo tedaj, da nam v bodoče nihče ne bode delal ovir, sicer bi bili pri« morani svojej opravičenej nevolji dati javen izraz. Odbor vipavske čitalnice. navdušeno. Red izvrsten. Pohodi po mestu z zastavami so povsod imponirali.u Podrobneje poročilo, ki bode razlagalo zlasti fatalno „soparieou, nam je obljubljeno. — (Deželni zbor k r a n j s k i ) je danes debato o normalnem šolskem zakladu zarad poznega časa odložil na jutri. Jutršnja seja, ki prične ob 10. uri dopoludne, utegne biti izredno zanimljiva. — (Prvi jour fixe) literarnega in zabavnega kluba bode v soboto dne 30. t. m. pri Tavčarji. — (C. kr. kmetijska družba kranjska,) bode v Ljubljani v 7. dan oktobra t. 1. ob 0. uri dopoludne na dvorišči gostilnice „zum baieri-schen Hofu na dunajskej ce-»ti kakih 5 bikov in 5 telic štajerskega muriškega (sivega) plemena po očitnej dražbi domačim živinorejcem z navadnimi pogoji prodajala. Častiti živinorejci se uljudno vabijo te dražbe obilo udeležiti se. — (Iz Belega Grada) se nam piše v 22. dan t. m.: Gotovo bode slovenski svet, osobito pa tiste, ki se interesirajo za slovensko gledališče, zanimalo, poizvedeti kaj o gospici G. N ig ri no vej , ki je sedaj angažirasa pri tukajšnjem narodnem gle dališči. Bila je pri g. intendantu, odbornikih in tudi po občinstvu tako lepo vzprijeta, da jc bila iznena-dena. Stalne plače ima 800 gld. na leto in vzprijeta je takoj za redovno „članico", na kar morajo druge po 3 do 4 leta čakati. Prvikrat nastopi meseca oktobra v „Deborah". O uspehu vam poročam. — Pred nekoliko tedni je tukaj nagloma za mrtvudom umrl Slovenec K1 i n a r , rodom iz Radovljice. Bil je inženirski nadzornik ter živel je tu več nego 20 let. Bil je značaj en in obče spoštovan. Lenka mu srbska zemlja ! — (lludolfo vo.) Sedma porotna obravnava. Na zatožencev klopi sediti Ana Petje in Mica Gole, zatoženi radi zavratnega umora s strupom. Ana Petje, doma iz Doline, okraja Mokronoškcga, služila je za pesterno pri Mici Kohal in je še-le 13 let stara. Dne lî). februvarja t. 1. je ona 7 mesecev starega fantiča Mice Kobal ost.rupila z mišnico, ne da bi se znal kaki pravi uzrok temu zločinstvu. Zatožena je sicer obstala, da je ona kriva tega hudodelstva, toda nepoznajoč strup in nevedoč, du ima tako moč. Zatožena je ravnala po nasvetu Mice Gole, katera je njej strup dala in rekla, da ga naj za jedno koruzno zrno otroku povžiti da, kedar bosta sama, in očividno, da je ona kriva pospeševanja zavratnega umora, so porotniki njim stavljena vprašanja potrdili in hudodelka je bila obsojena na 10 let t•■.'■ke ječe, poostrene vsaka dva meseca z jednim postom in vsako leto na jeden dan v tamnici ali posamnem zaporu. Ana Petje pa je bila radi svoje mladosti samo prestopka krivo izpoznana in le na ."> 0)88608 zapora obsojena. — Osma porotna obravnava. Na klopi zatočencev sedi Jane/. Mavsar zaradi hudodelstva požiga. Zatoženi je 3(J let star, iieoženjen, doma iz Trnovca, okraja Kočevskega. Po obrti postopač. Večji del svojega življenja je preživel pri konjedercih, tudi zadnji čas je služboval pri konje-dercu v Ribnici. Od tu se je podal proti Kočevji in je 25. maja t. 1. prenočil v nekem koruzji poleg Salske Vasi in na jutro dne JG. maja t. 1. zapalil šupo Jožeta Lobišarja. On je namreč celo pot od Ribnice do Kočevja pil, večji delj le žganje in . e ga do dobrega nasekal. Mej potjo se je pa v nekaj kremi sešel z Antonom Jakličem, katoivinu je po sili izvil iz rok vinsko kupico ter je botel piti. Jaklič ga za to ošteje, sosebno, ker je bil ves slin:1 it okoli ust ter mu reče: Vsaj nijsva prašiče skupaj pasla. Na to ga on vpraša: Ali me ne poznaš ? me boš pa še poznal! Nadalje beseduje: .laz poznam tudi tvojo hči, katera ji; omožena z Jožetom Lobišarjem iz Šalske Vasi. In ta dogodek je bil povod, da se je on maščeval s hudodelstvom požiga. Škoda vsled požiga se je cenila na lino g|. K obravnavi je bilo povablenih II prič. Porotni sod, kakor tudi porotniki so se na podlagi pričnih napovedeb in ovih hudodelnika Bamega popolnoma prepričali, da je ta učinil hudodelstvo požiga. Porotniki bo njim stavljena vprašanja povoljno rešili in hudodelnik je bil obsojen na 13 let težke ječe poostrene z jednim postom na vsnki drugI mesec in na povrnitev storjene škode. Domače stvari. — (O včerajšnjej slavnosti v Trstu) piše nam naš poročevalec: „0 prihodu Hrvatov Bi noči molčimo — prišli so kot Sokoli in Kolaši v korporaciji. Posebni vlak se zaradi goste megle in soparice nij videl — v 15 vagonih bilo je 80 gostov. Sprejem bojazljiv in tih — velika soparica Pogum mej prišleci se dvigne, prijazen veter raz krije zastavam futerale, da trobojnice privihrajo na slavnostni prostor. Veli se, slovenske zastave smejo vihrati razen hrvatskih, a slovenske reko, brez teh ne! — Nebo se razvedri, niti vetriča nij, ljudstva do 5000 privre vkup. Maša, blagoslovljen je, velikansko navdušenje, impozantno marširanje z zastavami pred Politeamo. Pri banketu bilo vsaj 300 gostov. Na bergoj, Polič, Dolenec, Hrvatje govorili so lojalno Telegrami »Slovenskemu Narodu": Petrograo. 25, septembra. Carska obi-telj prišla je včeraj opoludne pri najboljšem Zdravji v Petrovi dvorec (Peterhof) nazaj. Carigrad 25. septembra. Said paša in Konduriotis pogodila sta se, da, Turčija odstopi Grške j Štiri sela na meji, zaradi katerih je bil prepir. Uredenje meje v okolici Gounitze pridržano jo poznejšemu sporazumljenju, — Za-tako je Ana Petje tudi minila. Dne 11). februvarja j povija so, da jc/veliki sherif Abdul Mutaitib v Meki odstavljen in v zapor dejan. London 25\ septembra. Kraljica podelila je \Volseley-u in Se\ moiir-n zaradi zaslug Egiptu naslov baronov ter jih povzdignila t. I. je ona mlademu, Be le 7 mesecev staremu Francetu Kobalu ravno ko je spal, potlačila stolčeno mišnico v usta. Otrok s^ zbudi in počne jokati. Ko mati otrokov jok zasliši, pride v lešo in mu poda prsi. Pri tej priložnosti pa je zapazila, da ima otrok mišnico v ustih. Hitro mu jo ven pobere in ^a počne z mlekom zalivati, misleč otroka rešiti, toda prepolno, ker drugi dan je moralo dete umreti. Pestrno so zahtevali ojstro na odgovor in kouečno se je udala, da jej je ta strup Mica Gole dala ter jo ob jednem poučila, kako naj stori. Kobalovi so pestrno Ano Petje takoj pro': spodili. Ona pa je šla naravnost k Mici Gole ter je njej vse natanko razložila, kaj da se je z njo dogodilo ter konečno pristavila : sedaj pa le beži, ker te bodo iskali žandarji ; — in tako je tudi bilo. Mica Gole se mora zagovarjati zaradi pospešitve zavratnega umora. Ona je jako priskutna osobu, 52 let stara, doma iz fare St. Rupert in se nazivlja po domače tudi Jajčarica". Nijma nobenega premoženja. Že nje obraz jo znoči hudobno, in kako ne, ker je ta hudodelnica uže tolikokrat s strupom „mišnico" nameravala oškodovati ljudi, kar je tudi večkrat v resnici storila. Jedenkrat je ostrupila iz same hudobije nekega psa. Drugipot je hotela sosedu ostrupiti prašiče ter je natrosila mišnice v pominjak. Svojemu možu je tudi večkrat pretila, da mu zavda in ravno radi tega se je mož od nje ločil in živi uže poldrugo leto sam za bc Kaj je bil povod temu zlodejstvu, da je ona Ano Petje tako prekanila, to še nij jasno. Hudodelka odločno taji, da bi ona kaj takega storila, ker še mišnice ne pozna, in da jo še nij nikoli imela, še menj pa Ani Petje dala. Toda obravnava je povoljno dokazala, da se ta peklenska baba le laže in da je ona jedina kriva tega zlodejstva. In ker je bilo torej mej „pair -e MeteorniOgiČllO poročilo. A. V LJubljani: Dun Čas opa- ' zovsnja Stanje barometra v .11111 Tem* penit m,i Vetrovi Mo-Nebo kriioi v mm. 22. septembra Ob 7. uri zjulntj ol> 2. uri popiludno ob 9. uri neder t ji ;•!)»; mu. 72619 u. 727-70 mm. 4- tl-4"c ■4-14-0° 0 +- ll»2°0 slabotni tzIiuiI slaboten nhod »l.iU.-n t z h ml oblačno oblino diltn jasHo 12-«)Oiiim. dežja. 23. septembra ob 7. uri zjutraj «b 2. uri popoludiif ob 9. uri neder 729-34 mm. 729770101. 73337 min. 4- 8-4° C 4- 18-0«C -|-13-20C brci-letrije slaboten juçoialiod slaboten juiroiahod IImIN.I jasno mmzu jasno ilrlillll.1 jasno 1-20 mm. dežja. E •o a o. S (M ob 7. uri zjutraj ob 2. uri popoluilll" ob 9. nri 735-33 mm. : 735-8Hmtn. 788-Uwé. ,-f-llO^C +18-3» c + 10 4« C slaboten nhod slaboten Tihod slaboten wh ud deloma jasno dtloma jasno ja.sno 0-OOmrn. t dežja. B. V Avstriji sploh : Zračni pritisk je bil povsod zelo nizek; sploh j'- l>il pa So vedno precej jednakomorno razdeljen, tako J° znašal razloček mej maksimum na ju^u in mej iiiinimom na severu samo ti min. Vetrovi »o postali sieer precej niočnejši, vender so ie prevladovali Jtiini vetrovi nmd severnimi. Tem: poratura je povsod precej močno pala in bila podnormalnaj tudi je bila še precej ekstreuma, ker je znašal Cftllooek mej maksimoni in minimum 11° U. Nebo je bilo večinoma ali popolnoma ali pa saj deloma oblačno in le redkokdaj popolnoma jasno; vreme je bilo 8e vedno zelo nestanovitno, po nekaterih krajih Se neprestano deževno. Tržne cene v Ljubljani dné 23. septemba t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, , ... Ječmen „ ... Oves, „ ... Ajda, „ ... Proso, „ ... Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ . . . Fižol „ . . . Kmmpir, 100 kilograTcv . Maslo, kilogram. Mast, „ . . Speh tVišen „ . . n povojen, „ . . Surovo maslo, „ . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... i Goveje meso, kilogram Telečje Svinjsko „ „ 1 Koštrunovo „ n Kokoš........ Golob........ ! Seno, 100 kilogramov . . ; Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metie . „ mehka, „ „ „ «1(1. kr. 7 80 5 20 4 22 \ a 7t> B 53 5 4 f» hO H 60 BO 9 — 2 50 -— 93 — 80 _ HO — 78 — 78 — 2Vt — 8 — 56 — 50 — 58 — 28 — 35 \ — 18 j S 68 1 60 ; 6 _ 4 — | ^"CL:n.E*o slsa "borza, dne 25. septembra. (Izvirno telegrufično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .... ..... Zlata renta........ . . 5°/0 marčna renta......... Akcijo narodne banke....... Kreditne akcije...... . . London . ........ Srebro . . ....... Napol. ........... C. kr. cekini. ......... Nemške marke ..... 4°/„ državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke ta 1. 1864 . . 100 „ 4"/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata nmta 6°/0...... n n j» 40/o...... „ papirna renta 5°/0 . . . . 76 tfld. 80 77 n 40 95 , 65 92 „ 85 826 „ — 320 „ 90 11«) „ 20 n 9 n 45'/, 6 „ 64 58 , 20 180 , 50 no „ 25 95 „ 45 119 „ 50 88 10 87 15 kr. 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 „ — Dunava re*. srečke 5°/p . . 100 tfld. 114 „ 75 Zemlj. obč. avstr. 4'/,°/,, zlati z,ast. listi . 118 „ 75 1'rior. oblig Klizabetine zapad. MsssJsS 98 „ 50 Mef. oblig. Ferdinandove aev. železnice 10H „ 25 Kreditne srečke.....pM) j^ld. 174 „ 75 Rudoltove srečke..... 10 „ 19 , 50 Akcije anglo-avstr. banke . 190 „ 128 , 50 Trainraway-društ. velj. 170 gUl. a. v. . . 231 , BO Gostilna Da Št. l,et«'r*kein predmestji 4, po domače ,.iiu- laers *w«-i"". t zaradi bolehnosti sedanjega krčmar)a ha kromariee takoj odda. Več se izvé ravno ondnkaj. (612—2) XJm«*t ne (574—9) [zobe in zobovja ♦ postavlja po naj novejšem ame r i k a t. s k e m zistemu £ v zlnlm vulkanifu ali e«»lul<» jin-/. bolečin. 0> 1'loniliini i. Klatoiii itd. x Zobne operacije izvrsujo popolnem bfSS bolečin J s prijetnim mamilom 5 zobni zdravnik A. Paichel, poleg HradeefceSjS mostu, V I. nadstropji. e : : : ♦ ♦ ♦ e : ♦ e ♦ ♦ sr c" i I _ Bi "-1 "c ' _. 2. N ti «Si a. 2 -: 1 » • r i 1 1 5 O a 2- SB C. 9 a n _. B* —i 31 B3 "s 9 6 S M 03 P. 3 ■ * N * I / « 1 fflft 3 as •• jo is rs PC I N rt> o A % y O a- rs P —• • 3 s , £ a. » a. rs B is w 3(5 N e to C 3 b "5* O "o S. » A l£ 0 2, I t«) c" S, o B.& S ■ 3 I g g £ r o* ■» Iti s. rji s. p -i M A P r Q 1 0 co j i H i—i ,x s e o. — «J rt ff1 •o a 3: © o o. cr s: o m f n O i B oo I o ~ - CD 7? El o JP p aMsai^M^^ti^^f*«^^ Ny*'N^^Ar*>^^ sàf* VAr^Lai"* vA-* *\Sr* *\AS \àf* BH Jesenske obleke . . . „ vrhnje suknje „ hlače . . k Zimske suknje . . . Menčikofe iz sukna. . „ ^ lodna. . Saceo iz lodna . . . Kožuhe za lov in dom Spalne halje .... K Deževna ogrinjala za civil in vojake od irl. 14 do 42 12 5? 32 w 4 12 w 16 n 50 w 18 v 54 w 12 Vi 30 n 6 v 10 » 16 20 tO w 24 97 8 » 24 Obleke za dečke in otroke v mnogej izbori prodaje najcenejše (589—6) M 5 v Ljubljani, Slonove ulice št. 11. Izvanjska naročila se promptno izvedejo in, kar se ne bi dopadalo, se brez ugovora zamenja. i \)/ N^* ^J/ \V* Ni/' '^sf W1" N?.1* Vf V/*^^ >^"^f*"'^^*^,s^M*^^â^^^^é^l vajeni avstrijskega društva rudecega kriza, SUBSCRIPCIJA na loterijskega zajma avstrijskega društva rudečega križa v liin*x:ii **1<1. l52.i50 Loio;i<1. C. kr. privilegirana avstrijska deželna banka ponuja od lozov, ki jih je kupila od avstrijskega društva rudečega križa, oddelek 250.000 komadov v občno subseripcijo s temi-le pogoji: 1. Subscripcijska cena za jeden komad je gld. 12.50 a. v., od te se mora gld. 4 gotovega denarja za vsaki komad precej pri naznanitvi subseripcije uložiti. Ostanek gld. 8.HO a. v. plača se naj dva dni po izjavi reparticije. Od tega roka naprej računijo se zraven še obresti po 6 od sto ter se ima uplačilo najdalje do 81. oktobra 1882 izvesti. 2. Subscripcija se bodo vršila dne Id sicer: na Dunaj! pri likvidaturi c. kr. priv. avstrijske deželne banke, v ifiiHiag»<>H