^U. 216. h O Ljubljani, v ponedeljek, dne Zl. septembra 1308. Velja po poŠti: sa celo leto naprej K 26'— ga pol leta „ „ 13-— n četrt leta. „ „ 6 50 SM en mesec „ „ 220 V upravniStvu: ga celo leto naprej K ?2 40 M pol leta „ „ 11,20 U četrt leta „ „ 5 G O U tn mesec „ „ 1.50 Za poSilj, na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. i Uredništvo i* * Kopitarjevih ulicah št 2 (vhod E« - dvorile nad tiskarno). — Rokopisi se vračajo; nefrankirana pisma se nc sprejemajo. (JrcdnISkega telefona štev, 74. Mitičen list za slovenski narod Leto XXXVI. Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta & 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja Vsak dan, izvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — Vsprejcma naročnino, Inserate In reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 4 strani. Dogodki u Ljubljani. Slovensko prebivalstvo Ljubljane brez razlike mišljenja je danes združeno v globoki žalosti in silnem ogorčenju nad včerajšnjimi krvavimi dogodki. Nobenemu Nemci? v Ljubljani se ni skrivil las, pobite šipe ne bodo plačali Nemci, in ven-, dar je padlo za vse to dvoje slovenskih življenj. Ljudstvo se zbira v gručah na ulicah, posebno pred gostilno gosp. Bižila pred škofijo, kjer sta se nesrečni žrtvi zgrudili in umrli. Poročilo brata ustreljenega Rudolfa Lunderja. Brat ustreljenega g. Rudolfa Lunderja nam je prijazno podal sledeče podatke: Popoldne je bil Rudolf Lunder na tiskarskem sestanku v »Narodnem domu«, od tam je šel na Breg v gostilno Debevc. Nekaj pred 9. uro se je napravil proti domu na sv. Petro cesto. Ker je bilo mimo frančiškanov vse zaprto, šel je čez Glavni trg proti jubilejskem mostu. Na vogalu pri Mayerju je postal. Tam je stalo že precej občinstva, ki je vzklikalo ogorčeno nad postopanjem vojaštva 27. pešpolka na Mari-yfnem trgu in Miklošičevi cesti, kjer je na-čeloval poročnik Mayer. Zadnji pa na to pridrvi na drugo stran mostu proti Stritarjevim ulicam ter ukaže vojaštvu naskok na občinstvo, kjer je bil obstal Lurtder s svojo nevesto. Z občinstvom vred je bežal pred vojaki na sadji trg proti cerkvi. Vojaštvo je teklo za posamezniki ter streljalo. Od zadaj zadet se je zgrudil nad §topnji-cami ob škofijskem dvorcu. Kroglja mu je popolnoma predrla telo, medtem ko je ostala gospodična (držala sta se pri teku za roko) ostala nepoškodovana. Vojaki so drli nato še mimo cerkve pod hodnikom ter streljali za ostalim bežečitn občinstvom. Sploh so streljali posamni vojaki bežeče ljudi kakor pse. O Adamiču se govori, da ga je še mrtvega neki vojak sunil. Še nekaj podrobnosti o nesrečnih žrtvah. Takoj, ko sta bila prenesena ustreljena ranjenca pred Kolovraterjevo gostilno, sta bila pri ponesrečencih stolna vikarja dr. Jerše in Potokar, ki sta podelila umirajočima sv. poslednje olje. Dr. Jerše je hitel tudi na magistrat ter ondi ležečemu smrtnonevarno ranjenemu podelil sv. poslednje olje. Strahovit je bil prizor na stražnici. Ko je dr. Jerše dejal mlademu Adamiču: »Fantek moli za menoj!« je vse jokalo. Adamič je bil še pri zavesti in je stražnika, ki mu je tiščal rano, prosil: »Naj se to ne pove mami, da tudi ona vsled žalosti ne umre. Jaz bom kmalu umrl.« Na policijski stražnici, v kateri so bila vsa tla krvava so obvezovali ranjence policijski zdravnik dr. Illner ter zdravnik dr. Dolšak, dr. Foedransperg, dr. Rus in štabni zdravnik. — Služkinja »pri Kolovratu«, Ant. Kain-poš, je obstreljenemu Lunderju, ko sta ga dva prinesla pred gostilno, prihitela pomagat. Močila ga je z vodo, a Lunder je samo parkrat zazeval, potem je pred očmi svoje neveste umrl. Ljudje so mislili, dasi je zdravnik konstatiral smrt, da Lunder vendarle živi, zato so bili jako hudi na rešilno postajo, zakaj ga ne odpelje. Tudi Fran Dolinar, pekovski pomočnik pri Jančarju, je Lunderju prihitel na pomoč, a zaman. Prizor v bolnišnici. Bil sem priča prizoru, ki jc moral privabiti solze v oko vsakomur, — ki je človek. Priboril sem si vstop v deželno bolnico — tja, kjer so ležale žrtve — (kakšen izraz naj rabim) — ! — Mladeniči, ki niso zakrivili ničesar, da bi morali biti kaznovani s smrtjo. Ob vhodu stojita oče in sestra. — V krčevitem joku sestra, oče se premaguje. Vprašuje le vneomer.« Zakaj?! Tam so ležali vrstoma vsi ranjenci. Ranjence smo že zjutraj omenili. Rane imajo: Bratranec ustreljenega Ivana Adamiča, Anton Adamič, je ranjen z bajonetom od zadaj. Jožef Simončič, ima prestreljeno levo nogo v podkolenu in kost popolnoma zdrobljeno. Albina Tomšiča je kroglja zadela v levo stran prsi. Pavel Štrukelj je od krogi je ranjen nad kolenom. Božidar Borštnik ima v levem podkolenu od kroglje prebito kost in nad desnim podkolenom meso. Martin Štrukelj je bil ranjen z bajone-' torri v desno stran prsi. Miha Golovšek je ustreljen v levo ključnico. Pred mrtvašnico. Ze zjutraj pred osmo uro se je zbiralo nebn/.j slovenskega občinstva okolu mrtvašnice in je jokalo na glas. Pogled je bil naravnost pretresljiv: na kamenitih odrih sta ležali obe žrtvi vse v krvi okoli njih pa potrti možaki in na ves glas jokajoče ženske. Trupli ležita deloma razgaljeni tako, da se vidijo krvave rane. Ljudstvo z robci briše kri proč. Očividec g. Vlado Štamcar nam poroča: Od množice sem se ločil pri frančiškanskem mostu ter sem šel pred vrata gostilne »Pri zlati ribi«. Nakrat za-čujem poročnika Mayer-ja, ko je koman-diral vojakom, naj se pripravijo na strel. Dr. Mathias z dež. vlade je še zaklical: »Nicht schiessen, nein, nicht schiessen.« Poročnik Mayer je nato zaklical »schies-set«. nakar so vojaki ustrelili. Po skrajnosti razburjena množica se je nato razkropila po ulicah. Misleč, da so vojaki ustrelili v zrak, sem šel nekoliko naprej. V tem prileti k meni neki dijak in zakliče: »dva so ustrelili«, nakar se podam na Škofijski trg. Pripomnim, da ljudje niso metali kamenja, najmanj pa, da bi se vojakov dejansko lotili. Videl sem ves prizor na lastne oči in slišal na lastna ušesa, kar lahko pod prisego potrdim. Zabodena Ana Traven. Kakor blisk je švignila včeraj zvečer novica, da je bila prebodena in smrtnonevarno ranjena tudi neka gospica in sicer gospodična Ana Traven. Danes se je govorilo po Ljubljani, da je že mrtva. Govorice so bile pretirane, a vsekakor je gospica ranjena, res je tudi, da je bila zabodena z bajonetom. Našetnu poročevalcu je gospica Ana Traven, ki stanuje v Tobačni ulici št. 3, danes opisala, kako da je bila ranjena. Stala je okolu polu 9.-9. ure na stopnjicah Frančiškanske cerkve z več gospicami. Vojaki so stali pod stop-njicami. Kar prično vojaki kričati: »Marš herunter!« S stopnjic so gospice zbežale. Neki častnik je udaril nekega mirnega gospoda po hrbtu.. Ljudje in gospica Traven so bežale proti »Unionu«. Častniki so tekli naprej proti »Unionu«, vojaki za njimi. Tu začuti gospica Traven hudo bolečino v levem ledju. Neki vojak jo je sunil v ledje z bajonetom odzadaj. Gospodična je šla sama domov. Danes ne leži. Gospica Travnova je služila svojčas pri tvrdkah Bernatovič, Lukič in Hlavka. Zdravniška pomoč ji še ni bila podeljena. Toži, da jo rana močno boli. Rojena je ranjenka leta 1889. Pribijemo le to, da je bila gospodična sunjena z bajonetom odzadaj, ko je bežala pred soldatesko. V smrtni nevarnosti. Gosp. Maks .Černe, ranjen je na levem ušesu. Oprasnila sa je krogla precej globoko. Lc za las je manjkalo in bi bil ustreljen skozi glavo. Še nekaj ranjencev. G. Vinka Kovačiča bi bili dragonci včeraj kmalu ubili. Šel je mirno na kolodvor, a je bil od dragoncev napaden. Ranjen je tudi lahko od zadaj uradnik »Vzajemnega podpornega društva« g. Ku-šar. Vojak, stoječ za njegovim hrbtom, ga je zabodel, ne da bi g. Kušar kaj naredil. Res fini nastop vojakov! Gospod Filip Turk, uslužbenec tvrd-ke Krisper ima nogo ubodeno. G. Turk je šel s svojo soprogo mirno od večerje. Gosp. Turk leži doma. Še ena žrtev? Prestreljeni Albin Tomšič je bil danes popoldne v bolnici jako slab ter ga bodo težko ohranili pri življenju. Še en donesek k včerajšnjim dogodkom. Slučajno sem včeraj popoldne napravil nek izlet in se vrnil z vlakom ob devetih zvečer v Ljubljano. Na kolodvoru se spravimo v tramvaj, ki se po nenavadno dolgem obotavljanju prične pomikati proti mestu. Med potjo zvemo, da je vojaštvo streljalo na Marijinem trgu. Na Dunajski cesti skoči tramvaj skupaj z drugim vozom, ki mu je prišel nasproti, in obstane. Moramo izstopiti in iti peš. Ker ne moram iti čez Marijin trg, grem s celo družbo dalje po Šelenburgovih ulicah, Kongresnem trgu v Judovske ulice. Tu zvemo, da so mrliče prepeljali na magistrat in da je tam mnogo ljudi. Torej vstopimo vsi v gostilno »K lipi«, da tam počakamo, dokler se mesto nekoliko ne pomiri in da bo potem mogoče čez Črevljar-ski most in Mestni trg na Poljane domov. Od vseh strani prihajajo nove vesti in podrobnosti o izgredih. Nek možak pride z veliko rano na tilniku, katero mu je vsekal nek dragonec od zadaj s sabljo. V predsobo je prišla neka stara, prosto oblečena gospa in izven sebe od upanja vrgla na stol in na ves glas jokala in plakala. Ob desetih nam rečejo, da mora biti zdaj kavarna zaprta, drugače udere v njo vojaštvo. Torej moramo peš dalje, domov. Pred magistratom je stala gruča oseb, večinoma moških, nekaj tudi ženskih. Prizor je bil grozen. Stariši so prišli poizvedet po otrocih, bratje po bratih, od vseh strani prihajajo nove vesti, kilici obupa, žalosti, jeze se razlegajo v noč. Ko grem mimo magistrata, me opozori nekdo: »Tukaj je kri umorjenih.« In res: na tlaku in na pragu veliki madeži krvi. Obrnem se od magistrata dalje, da grem domov. Ko stopim od magistratnih vrat na cesto, zagledam sledeči prizor. Ravno nasproti magistrata stoji pod hišnim portalom, na pragu mirno in molče nek starejši gospod. Ljudi okrog njega nobenih. Naenkrat skoči s ceste pred menoj na njega žandar, prime ga za vrat kot mačko, potlači na prag, z drugo roko pa zagrabi za bajonet. Zdelo se mi je, da bo zaboden pred mojimi očmi. Dotični gospod — danes sem slišal, da je bil nek uradnik deželnega odbora — zavpije v pretrganih besedah, da ni nič naredil. Mene strese groza. Hitro stopim blizu in hočem reči orožniku, da sem tudi jaz videl, da je bil čisto miren. Orožnik za-kriči, izpusti njega, prime z obema rokama za bajonet in špica se dotakne moje suknje. V tem trenotku me zagrabijo ljudje in potegnejo nazaj. Nato se obrne orsžnik in skoči za prejšnjim gospodom, ki je med tem smuknil med ljudi, zavihti bajonet proti nekemu človeku, ki je bežal in sune. Dotični človek pade na zemljo. Imel sem vtis, da ga prebode čez život. Nato zagrabijo tudi za njim stoječi vojaki za bajonete, potegnejo, ljudje beže, vojaki in orožnik kot divji za njim. Tako nas pode do Starega trga. Tam počakani nekaj časa in potem poskusim vnovič priti mimo. Stopim torej na novo izpod magistrata na cesto. Kar se nam pridrvi nasproti oddelek dragoncev na konjih s sabljami v rokah v divjem teku. Mi se umaknemo v največji naglici pred magistrat. Jaz se stisnem čisto k portalu magistratnih vrat. V tem trenotku pridrve od zadaj vojaki z ba- joneti v rokah ter nas pode doli. Zbežimo na cesto, tu se vrnejo dragonci, ki so se med tem že nekoliko umaknili ter pridrve nazaj. Za nami bajoneti, pred nami konje in sablje, umakniti se nikamor, presledka nekaj korakov. Tu se dragonci obrnejo in nam puste prosto pot. Dva znana gospoda me spremita do doma. To so suha dejstva, katera se lahko vsak čas izpričajo s prisego in s pričami. Dr. Leop. Lenart. »Die vvindisehen Hunde miiss'mer heut' totschlagen!« Sinoči je šel trgovec gospod Korbar iz Cerkna (Goriško) iz kolodvora, kamor je prispel s polnočnim gorenskim vlakom, skozi Kolodvorske ulice, da gre prenočit. Skozi ulico pride patrulja polka štev. 27. In čul je gospod trgovec sledeče besede: »Die windischen Hunde miiss'mer _ heut' totschlagen!« Gospod je šel nato k Štruklju spat. Vojak udri v cerkev! Neki četrtošolec je vračajoč se iz sprehoda, prišel okoli osme ure do frančiškanske cerkve. Ko je videl nevarno vrvenje, je zbežal v cerkev in se skril za vrata. Kar pridrvi za njim prostak 27. pešpolka in fantu strga vso suknjo, da je v capah od njega visela, nato pa ga bil s puškinim kopitom po ramah. So priče za to. Vojaki nekega človeka prebodli z bajoneti dvakrat, od zadaj in od spredaj. Pri Urbancu je včeraj zvečer stal mlad poročnik s svojim oddelkom 27. pešpolka. Kakih 50 ljudi je ondi demonstriralo in kričalo, dalo pa ni niti najmanjšega povoda, da bi se rabilo orožje. Kljub temu je dal poveljnik naskočiti množico z bajoneti in verodostojne priče izpričajo sledeči dogodek: Neki vojak je prebodel nekega človeka od spredaj, da se je sesedel. Komaj je vstal, pride drug vojak in istega moža prebode od zadaj. »Wenn geschossen vvurde, ist das eine Schvveinerei!« Kar se tiče streljanja Mayerjevega oddelka, je o njem izjavil neki stotnik 27. pešpolka: »Wenn geschossen vvurde, ist das eine Sch\veinerei!« Mayer. Poročnik Mayer je s svojim oddelkom stal, kakor znano, ob Prešernovem mostu. Nasproti njemu je stalo kakih 80 ljudi, ki niso drugega nič storili, kakor da so vzklikali. Proti tem je dal dvakrat ustreliti, in sicer brez zakonitega razloga, ne da bi bil postopal po strogih in natančnih tozadevnih vojaških predpisih, ne da bi imel za to ukaz od politiškega uradnika in ne da bi po reglementu ljudi pozval, naj se razidejo. »Kranjski psi!« Drug mlekozobi častnik, ki je stal s svojim oddelkom okoli 10. ure pri Bam-bergu, je mesto da bi ljudi pomirjeval, kričal nanje: »Kranjski psi!« To je kričal ope-tovano. Celo psa, ki ga je imel v službi s seboj, je na ljudi ščuval. Gospodu polkovniku Radičeviču! Polkovnik Radičevič je v prvi vrsti odgovoren za postopanje vojaštva, ker bi bil moral po predpisih komandirati za azi-stenco starejše oficirje, izkušene ljudi, kakršnih pri 27. polku ne manjka. (Gospodje stotniki Schneider, Rigetti itd.) Osobito pa je zagrešil skrajno malomarnost, ker je izročil vojaški oddelek Mayerju, kateri je že v petek, izvršujoč vojaško azistenco, zakrivil nezakonitosti, katere so se 11111 v obeh slovenskih dnevnikih očitale in o katerih je gospod polkovnik moral vedeti. In gospod general Gherardini? On vendar mora poznati svoje vojake, dasi si je pri letošnjih manevrih zaslužil s svojim tak-tiškim nastopom — cilinder. Pričakovali smo, da bo ob takih skromnih demonstracijah znal voditi par vojakov. Gospoda Radičevič in Glierardini — poglejta domobranski polk, kako je v soboto dostojno postopal brez vsakih nezakonitosti. Ministrstvo in vlada. Odgovorna za brutalni nastop sta ministrstvo in vlada, ki sta dala nalog, naj se mora ob najmanjšem povodu nastopiti z orožjem. Bila je v tej zadevi pri vladi tudi tajna seja. Mayer nI pustil zdravnika k ranjencem! Višek škandala je povzročil poročnik Mayer s tem, da potem, ko je pustil ob frančiškanskem mostu streljati, ni pustil k ranjencem na policijsko stražnico policijskega zdravnika dr. Illnerja, kateri je bil v to telefoniško poklican od stražnice iz »Uniona«. Dr. Illner je hitel proti stražnici, a Mayer ga ustavi. Dr. Illner se legitimira, da je pozvan k ranjencem, a mlekozobi Mayer mu odgovori: »Jaz ne pustim nikogar skozi!« Celo v vojnem času se mora zdravnika pustiti k ranjencem in bolnikom, v Ljubljani pa je 27. pešpolk zakrivil, da je zaradi navadnih demonstracij ni pustilo zdravnika k ranjencem, na katere so oni streljali. Oficir streljal iz Mayerjeve hiše. Marija Štucin (Prešernove ulice) priča: Iz Mavrjeve hiše je neki oficir streljal na ljudi! Pred pošto. Poštno uradništvo se menja zvečer ob 9. uri ko nastopi nočno službo. Včeraj zvečer jc bil pristop c. kr. poštnim uradnikom zelo otežkočen. Vojaški kordoni gospodov uradnikov niso pustili na pošto in zahtevali legitimacije od njih. Le z veliko težavo so gospodje prišli na pošto. Ljubljanski ognjegasci napadeni. Ko se je včeraj ljubljansko ognjegasno društvo vračalo z izleta s Stošc, napadli so jih pred »Bavarskim dvorom« dragonci. Bilo bi prišlo do prelivama nedolžne krvi, da ni to zabranil vladni zastopnik. Vojaštvo v cerkvi. Na ukaz nekega častnika, baje Ma-yerja, ker drugega takrat ni bilo tam, je šel neki kadet s šestimi možmi izpoditi ljudi s stopnjic frančiškanske cerkve, in ko so se v cerkev zaleteli, so šli trije vojaki celo v cerkev, a so kmalu se obrnili. Dragonec v kavarni . V soboto zvečer se je predrznil priti dragonec s konjem celo v kavarno Prešeren, seveda samo na prag, potem so ga napodili. Zlomljeni bajoneti v vratih in častnikove kroglje. — Orožnik in višji svetnik deželne sodnije Andolšek. V vežnih vratih Urbančeve hiše je zalomi en bajonet Ta kaže, kako silo so rabili vojaki! Ondi se tudi poznajo odtisi puškinih kopitov. V veži Urbančeve hiše, je bilo, kakor smo že dopoldne poročali, mnogo ljudi. Le srečen slučaj je bil, da tudi tu ni bilo nekaj mrtvih. Tam so našli tudi kroglje, katere je izstrelil poročnik Moravetz in k sreči niso zadele nikogar. Tu je okusil prijaznost orožnikov tudi višji deželosodni svetnik, gosp. Andolšek, ki je bil v družbi svoje soproge. Dasi je orožnikom novedal, kdo je. se je komaj rešil proti >.Unionn«. Kroglje v semenišču. Pi vi streli so padli včeraj od Kresije v smeri proti semenišču. Nad vrati prodajalne črevljev (Treo), katera je nastanjena v semenišču, v zidu ostale so tri kroglje. Druge so se zapičile v drevesa. Ljudem, ki so kroglje pobrali, so jih vojaki z brahijalno silo vzeli. Luknje na bodo pričale o »Einzelnfeuer-ju« c. in kr. Maierja. Kolikokrat so vojaki streljali. Ivan Umek, krojaški pomočnik pri Ivanu Slani, Sv. Petra nasip 67, je priča, je videl in bil zraven, ko so vojaki streljali štirikrat po vrsti med ljudi in tedaj so se izvršile ranitve Slovencev. Tega dogodka je priča tudi Rezi Hočevar, stanujoča Stari trg št. 11 a, ki je bila v družbi g. Ivana Umeka. Ker je hotel na tramvaj, aretiran. Iz Šiške se je včeraj zvečer vračal z večjo družbo gosp. Ivan Kristan, livar pri Samassu. Na Marije Terezije cesti so čakali tramvaja, ki je odhajal, zato so klicali, naj tramvaj počaka. Orožnik je takoj ustavil družbo in aretiral Kristana. Nastavili so družbi bajonete. Tudi več drugim osebam so se zgodile slične prijetnosti. Človekoljubnost Nemcev se je sijajno dokazalo sinoči. Soproga fin. svetnika Lenarčiča in rodbina vladnega svetnika Kulavic, pri kateri je bil tudi c. kr. okrajni komisar dr. Sima, je, ko so se začeli prvi streli, ploskali in upili »bravo«. Lastnik hiše je rodbini Kulavičevi takoj odpovedal stanovanje. Ploskanje ob truplu umorjenega. Ko so peljali mimo Zajčeve gostilne po Scdnijskih ulicah truplo ustreljenega, so Nemci to videči pričeli ploskati. Predrznost Nemcev. Včeraj zvečer okoli 10. ure nabralo se je do približno 200 demonstrantov. »Pod trančo«, kjer so demonstrirali proti zagrizenemu nemškutarju zlatnine Mai-setzu. Med vriščem je ljudstvo zaupilo, da je iz hiše padel kamen. Na to je hilo ljudstvo takoj še bolj razburjeno in vihtelo pesti proti hiši. Kolikor vemo iz verodostojne strani, stanuje v prvem nadstropju mirna stranka, in kar se je tudi zatrjevalo, so bila okna (lesena polkna) prvega nadstropja ves čas zaprta. V tretjem nadstropju stanuje Slovenec. Oseba, proti kateri se je demonstriralo, t. j. Maisetz, pa stanuje v drugem nadstropju. Od kod je prijetel kamen, nam še ni znano, toda mislimo, da ni treba za to preveč premišljevati. Baje se trdi, da je neka oseba na ulici videla, da jc padel iz drugega nadstropja. Med tem, ko se je poizvedovalo, od kod je priletel kamen, priletela je na demonstrante steklenica s črnilom, kar je pobral med občinstvom se nahajajoči stražnik. KPamen in steklenica je že na policiji, katero bo zadevo preiskovala. Občinstvo je videlo, kako so se okna drugega nadstropja več čas odpirala. Več kakor preveč drzno je nemškutarstvo, da se drzne že itak razburjeno ljudstvo, še na ta način razburjati in žaliti. Surovosti Belgijcev nam opisuje očividec tako: Ko so na bežeče ljudi posamezno streljali, so ti videli, da jim ni pomoči. — Zato se je nekdo ulegel na tla in simuliral smrt. — Prišel je Belgic, ki ga je sunil večkrat v brbet in trebuh in klical: »Jetzt liast' gnug, du ver-tluchter windischer Hund!« Le s tem, da se ni ganil, se ie rešil smrti. — Skrajni čas, da merodajni krogi Maierja, Koniga in drugih nemških kulturonoscev v vojaški suknji ne puste več nastopati. Ogorčenje proti Maieriu je tako silno, da ne pozna mej. Pod Tivoli sta bila star gospod in bolehna gospa od nekega vojaka 27. pešpolka napadena in je staro gospo vojak ranil. Vojaki, ki psujejo. Pred Tonniesovo hišo na Dunajski cesti št. 27 so včeraj zvečer ob 9. uri zahtevali Belgijci naj se prebivalci po predpisih umaknejo v hišo. Prebivalci so šli, zaprli vrata, na dvorišču pa zaklicali: »Zi-vio!« V vrstah korakajočih vojakov so nato zaupili: »Windische Hunde!« Tudi po Prešernovih ulicah so Belgijci klicali »Windische Hunde«. In to vojaštvo naj napravlja mir. Ta polk bi moral iti v najslabšo avstrijsko garnizijo! Na Andrettovi tovarni na Viču je bilo včeraj zbito mnogo šip. Predrznost poročnika Mayer. — Mayer se odpeljal. Včeraj se je čutil mladi poročnik Maver kot gospodar v Ljubljani. V Wolfovih ulicah se je naravnost uprl vladnemu voditelju varnostnih odredb g. Mathiasu ter mu zaklical: Ich bin Kommandant! Čujemo, da se je poročnik Mayer odpeljal iz Ljubljane. č »Ein verlorener Gottscheer«. Danes dopoldne je množica prignala na policijo nekega moža, ki je po cesti na ves glas zabavljal Slovencem. Bil je vinjen. Mož je neki raznašalec sodnijskili spisov. Policija ga je spravila na varno. Mož jc izjavljal, da je »ein verlorener Gottscheer«, imena pa ni hotel povedati. V znak sožalja so danes izobesili Slovenci črne zastave. Častno bi bilo, da se v ta namen vsi Slovenci jutri zapro svoje trgovine. Ljubljana mora pokazati, da sočuv-stvuje z žrtvami! Tudi nemške tvrdke danes izobešajo zastave!! A ljudstvo tega ne pusti, da bi se ga s tem begalo. Vse nemške tvrdke so morale črne zastave nazaj potegniti. Tvrdka Krisper je morala na splošno zahtevo zbranega občinstva izobeslo zastavo nazaj potegniti. Ker se je tvrdka dalje časa branila ugoditi tej želji, je nastalo ljudstvo nemirno; pomirilo se je šele, ko se mu je ugodilo. Obisk v vojašnici 27. pešpolka. Naš somšiljenik, — ki je bil, kot vsi drugi — brez vsakega povoda ob včeraj-šnih demonstracijah surovo insultiran od poročnika Koniga, napravil je danes dopoldne obisk v vojašnici. Poročnika Koniga, ki je baje Ljubljančan, seveda ni mogel najti; zato ga jc povabil na dogovor k sebi. Čudno je, da imajo pri 27. pešpolku tako točne adrese, da ga ni bilo mogoče dobiti. O nastopu imenovanega častnika bo go- vor, kakor hitro dožene naš poročevalec celo zadevo. —r Sedaj konstatiramo le, da niti eden izmed onih, ki jih je surovo ata-kiral, ni črhnil niti besedice. Dodatno k tej notici nam poroča še naš somišljenik, da poročnik Konig ni hotel priti ob določeni uri, ampak ob času, ko ni bilo dotičnega doma, kar je poročnik seveda moral znati. Njegov sirovi nastop pa se pojasni seveda na primernem mestu ter se v to svr-lio izvrši pismena ovadba posredovanjem naših poslancev. — Takrat se tudi pojasni, kdo je »Dummkopf« itd. »Če ne greš proč, te ustrelim!« Nekega izmed fantov, po obleki soditi hlapec, je sunil žandar, ko so šli mimo mirno, ter mu rekel: »Ti si strgal tamle tablo z zida!« Ta je odgovarjal, da ni bil on, nakar mu je rekel orožnik: »Če ne greš proč, te ustrelim!« Židje v spremstvu orožnikov. Proti eni uri zjutraj je orožnik spremljal žida in Židinjo, ki stanujeta v Plavče-vi hiši na Starem trgu, domov. Z njima je bil tudi en častnik, ki ga je potem dalje spremljal proti Zabjeku. Torej žandarme-riia spremlja j ude. Ali so davkoplačevalci psi? Ko je včeraj bila oddana prva salva, oglasil se je v Wolfovih ulicah neki demonstrant z opazko: Sedaj so z našim denarjem na nas streljali. Na te besede se je neki lajtnant zakadil v dotičnika z besedo: »Verfluchter Hund«. Ko je na to drugi demonstrant povedal dotičnemu lajtnantu, da je to popolnoma prav rečeno bilo, tedaj se ie lajtnat na vse grlo drl: »Verfluchte Hunde sind beide, sofort zu aretiren.« Nemške trgovine. Pri Meisetzu je poškodovana napisna deska, tudi Goldsteinova trgovina je poškodovana. Viteški častniki 27. pešpolka pretepajo še danes slovenske žene! Danes opoldan sta se dve dami blizu vojašnice 27. pešpolka pogovarjali o včerajšnjih dogodkih. Kar skoči za njima nek častniški namestnik in eno damo sune v prsa! Gospod dr. L. Lenard, ki ie to videl, je dal temu človeku karto in zahteval, naj mu tudi on svoje ime pove. Tega pa ta junak ni hotel, ampak razsajal. Na stražnici je dejal vojakom: Nicht sagen! Bravo! Ritterlich! Koslerjevo pivo. S čisto zanesljive strani se poroča, da je dal Kosler vojakom 2 hI piva in dva zaboja steklenic. Vojaki so pili pivo v petek in v soboto. Akcija nemških trgovcev? Govori se, da so nemški trgovci v Ljubljani sklenili odpustiti iz službe sčasoma vse slovenske uslužbence in jih nadomestiti z nemčurskimi in Nemci. Proti nemškim napisom. Danes opoldne je začelo ljudstvo na Starem trgu z vso odločnostjo zahtevati, da se odstranijo nemški napisi. Zdaj ob pol 2. uri popoldne so Nemci že zaprli trgovine na Glavnem trgu. Množica demonstrantov je vzela proč firmo g. Kendi. Demonstranti so pozdravlii to z živahnimi živio-klici. Občinski svetnik Trnkocy je tudi zakril nemški napis. Čuden je dal nemški del firme pokriti s črnini papirjem. Isto je storil tudi Berna-tovič. Vsled pritiska javnosti so bile snete oziroma prelepljene nemške napise nad trgovinami sledeče tvrdke: Gotfrid Gotzl, starinar na Starem trgu, Johann Jesene, Josep Pok, Leutgeb, rokovičar pod trančo, Mardetschlager, lekarnar na Jurčičevem trgu, Worms Roza, mehanik na Mestnem trgu, Glavna trafika na Mestnem trgu. Bili so sneti nemški napisi: »Zum Schafferhut«, Stadler, Gartner, Skofich, Jos. Kordin, J. Habjan na Starem trgu je sani dani odstraniti nemški napis. Isto se je zgodilo še z mnogimi drugimi nemškimi napisi. Goldsteinovo in Kastnerjevo tvrd-ko so vrgli v vodo. Tudi Kastner je zaprl trgovino. Svoje .trgovine so danes ob pol 2. uri popoldne zaprli: Eberle, zlatar, Giontini, papirna trgovina, Haman, Persche, Mei-setz, zlatar, Ohler, manufakturna trgovina in Rudholzer — vsi na Mestnem trgu; Schmidt, trgovina Štefana Nagy na Vodnikovem trgu. V imenu gosp. Regorschka je gosp. Jagodič obljubil, da se nemški napis, če je tudi že 50 let star, odstani. Tudi pri Miklavcu so sneli tablo. Okolu tričetrt na 2. uro se je pripeljal v dvovprežnem vozu župan Hribar. ; ki je izpočetka. stoje v vozu, precej mirno opozarjal občinstvo, da naj se razide. Seveda jc ljudstvo, videč župana, še bolj sililo na kup. Zupan je klical na občinstvo: Razidite se! Policija naj nastopi z vso strogostjo! Nevarnost je največja! Odgo- i vorni bodete sami za vse. Vi, študentje, kaj imate tu opraviti. Ali Vam ni dovolj še žrtev. Mi imamo drugih skrbi. Dame, ženske, otroci, kaj delate Vi tukaj. Ženske, ali nimate nič srca v sebi. Razidite se! Ivan Janša, delovodja pri tvrdki Ko-lar, je ponesrečil, ko je snemal na zahtevo množice desko. Padel je z lestve in se poškodoval. Veliki napis trdke Heinrich Kenda sta hotela po naročilu poslovodje te tvrdke dva pomočnika ključavničarskega mojstra gosp. Rebeka odstraniti, kar pride orožni-štvo ter ju za noge zvleče z lestve. Heinrich Kenda je skozi okno napram orožnikom zanikal, da bi se bil napis odstranil z njegovim dovoljenjem ter bi bil tako kmalu spravil gosp. Rebeka v zapor. Na trgu je bilo v službi šest mestnih stražnikov, katerim je prišlo na pomoč sedem oržonikov, ki so hittro razpršili množico. Nato ie prikorakal v mestno stražnico na magistratu pod poveljstvom okr. stražmojstra še 18 orožnikov. Ob dveh je Mestni trg popolnoma miren. Ljudje v večjih gručah ogledujejo luknje, ki so jih naredile vojaške kroglje v zidu Kolovra-tarjeve gostilne. Tvrdka N. Hoffmann se je tekom pol ure izpremenila v M. Kalan. Dvojezični napisi so po celem mestu izginili skoraj popolnoma. Tako se n. pr. glase nekatere tvrdke: Regorš=ek, Pers=e, Ljubljanska kreditna banka = itd. Izginil je napis: »Stadtisches Arbeit- u. Wohnungs-Vermittlungs-Amt«. Razne vesti. Truplo Lunderjevo bodo raztelesili, da doženeio, kje je šla krogija vanj. Vest, da bi bil aretiran dr. Tavčar, se ne potrjuje. Ze zjutraj omenjeni Martin Štrukelj je bil ranjen pred Urbančevo hišo, vlekel se je do kavarne »Austria«, kjer se je zgrudil in kjer ga je dobiia policija. Mnogo oseb je aretiranih in oddano dež. sodišču. V jutranji izdaji je tiskarski škrat iz »sodišča« napravil »strelišče«. Avtentičen dogodek. Gdčna. Josipina Schlaipach je stala včeraj v veži hiše v Šelenburgovih ulicah, v kateri stanuje. Kar pride poročnik od 27. polka, Sychrowski, potegne sabljo in jo pomoli gospodični proti prsim, češ, da naj se takoj odstrani, če ne —! Neki vojak 27. pešpolka, je, ko so ljudje vzklikali »Zivio!«, v vrsti zaklical: »Halt's Maul!« — To je vedenje po »Dienstreglementu«? Kedaj smejo vojaki pri izgredih rabiti orožje? O tem jasno in določno pravi »Dienst-regleinent«, I. del; XI. poglavje, § 72., sledeče: Orožje se ima rabiti: a) Pri tumultih in vstaških gibanjih na izrečno in utemeljeno zahtevo v to poklicanega politiškega uradnika v vseh onih slučajih, v katerih so njega pozivi, da se upostavi zakoniti red, ostali brezuspešni in če je tudi poveljnik dodanih mu čet o nujnosti takega postopanja prepričan; b) če se četo dejansko insultira ali celo z orožjem napade; ravno tako, če ljudje z orožjem ali drugimi nasilnimi orodji tišče proti četam in se je bati, da se s tem njihova akcijska možnost prepreči ali preveč omeji. c) če pri četi, poslani, da vpostavi red in varnost, ali pa pri kakem njenem samostojnem oddelku, ni navzoč politiški uradnik, tedaj mora, kadar nastopijo nasilni čini proti varnosti osebe, lastnine in javnih naprav, poveljnik čete pozvati ljudstvo k vpostavi zakonitega stanja in če se pozivu ne pokori — tudi ako bi se čete same ne napadle — rabiti orožje po lastnem prevdarku. Posamezna izzivanja, kakor tudi z ljudskimi tumulti navadno združeno vpitje in žvižganje razburjene množice ne smejo, dokler take sovražne izjave nimajo za četo nevarnih posledic zapeljati takoj k rabi orožja, posebno ne k streljanju. Kadar pa nastopi nujnost, da se orožje rabi, se zahteva popolna razpršitev ali pa brezpogojna uklonitev nemirnežev in pod nobenimi pogoji ni dovoljena kapitulacija ali kak kompromis. Orožje se mora posebno obrniti proti kolovodjem. Da se razprši uporna ljudska množica, ima pehota, kjer to dovolijo razmere in je smotreno, po zastonj-skem pozivu, da se prostor izprazni, pod varstvom rezerve izvršiti napad z bajoneti, pri čemer naj se neoboro-ženim ženskam, otrokom in nemočnim starčkom prizanaša. Če napad z ba-joneto ni zadosten, če se na četo strelja ali pa se jo spravi do silobrana, potem se mora streljati, pri čemer pa Je slepo streljanje aH streljanje v zrak popolnoma izključeno. Bajonetni napad se naj, če mogoče, napove s signalom za »napad«, streljanje s signalom »streljati«. O kavaleriji je rečeno v »Dienstregle-ment«, da ima naloga »s hitrimi gibanji« ceste izprazniti, ne da bi že v to svrho rabila orožje. Atake sme izvršiti, če treba, ne sme pa zasledovati razpršenih, ampak se po ataki takoj zopet formirati v »zaključen red«. Pevci pozor! V očigled ljubljanskih dogodkov ima načelstvo »Zveze slov. pevskih društev« danes zvečer ob 6. uri sejo. Jutri, v torek, se vrši ob 2. uri popoldne skupna pevska skušnja vseh ljubljanskih zvezinih društev. Nikdo naj ne manjka! Vsak pevec-Slovenec naj se udeleži skupnega nastopa na pokopališču, da pošlje zadnji pevski pozdrav nesrečnim žrtvam! Seja in pevska vaja se vršita v prostorih »Glasbene Matice«. Mestni svet ljubljanski. Ljubljana, 21. septembra. Pred magistratom stoje goste gruče ljudi. Galerija je natlačeno polna. Župan Ivan Hribar otvori sejo ob poldvanajstih. V početku njegovega govora se dvignejo mestni svetniki s sedežev. Zupan pravi: Častiti gospodje svetniki! Raz hiš ljubljanskih vidite vihrati danes črne zastave. To je znamenje žalosti nad nedolžno prelito krvjo. Razburjenje, ki je zadnje dni vladalo po mestu, se je izpremenilo v globoko žalost, ki jo čuti vse prebivavstvo, ki je dobrega srca in dobro misli. Kot žrtve nepremišljenosti od strani tistih, ki bi morali skrbeti za to, da se pri vzdrževanju reda ne prekoračijo prave meje, padli sta dve mladi življenji. Na ulico sta prišla kot mirna gledalca. Sedem drugih je težko ranjenih. Srce se mi je trgalo, ko sem prišel v mestno stražnico in tam videl uboge ranjene žrtve ležati v mlakah krvi. Res je, da so se primerile obžalovanja vredne demonstracije, ki pa niso bile take, da bi opravičevale tak žalosten zaključek. Z ozirom na žalost, ki vlada v naših srcih in po celi Ljubljani, predlagam, da se umrlim žrtvam priredi pogreb na stroške mestne občine ljubljanske (dobroklici) in da se mestni svet in corpore udeleži pogreba. Ukazal sem že, da se bo v vseh ljubljanskih cerkvah na mestne stroške zvonilo. Nadalje predlagam, da dovoli mestni svet za spomenik na grob žrtev znesek 1000 K, ki ga bo pač tudi občinstvo še popolnilo, da bo mogeče postaviti ustreljenima dostojen spomenik. (Dr. Tavčar: umorjenima!) V Vašem odobravanju vidim znamenje, da so ti predlogi soglasno sprejeti. S tem, da ste se praznično oblekli in vstali s sedežev, izrazili ste družinam žrtev svoje sožalje, ki se bo izrazilo v zapisniku seje. Nato se svetniki vsedejo in župan razvija razloge, iz katerih so nastale demonstracije. V Ptuju je imelo občni zbor v zaprtih prostorih oblastveno dovoljeno društvo, ki je že zborovalo v Mariboru in Celju in tam pokazalo, da noče demonstrirati. Pred očmi mestnega župana se je mirne Slovence in Slovenke napadalo in ranilo. Ko se je dr. Ploj obrnil na deželno oblast za asistenco, se mu je odgovorilo, da ista iz dosedanjih izgredov še ne vidi potrebe za asistenco. Pripomniti pa je treba, da je deželna oblast morala vedeti, kaj se pripravlja, iz oklicev, ki so bili razširjeni, in pa iz okolnosti, da je občinski svet ptujski poklical iz Celovca, Celja, Maribora in Beljaka policijske stražnike na pomoč, torej tujce, ki razmer v Ptuju ne poznajo, ko ima država vendar orožništvo na razpolago . In pred očmi teh tujih stražnikov se je napadalo Slovence in Slovenke in pljuvalo na slovenske dame. Obžalujem tak narod, ki pravi, da je edini kulturni element v Avstriji, pa je zmožen takih surovosti. Res je, da so bili napadalci večinoma re-negati, toda med njimi je tudi mnogo pravih Nemcev, ki so ravnotako navdahnjeni iste bruture. To je skrajna sramota za nemški narod, in ni se čuditi, če je Slovencem zavrela kri. Zupan je pričakoval, da se bo protestni shod v mestnem domu mirno končal, zlasti ker sta oba govornika na shodu pozivala na mir. Vendar je prišlo do izgredov, kakor v drugih krajih večkrat, ki pa drugod ne vedejo do tako resnih posledic. Izgrede so mislili potlačiti z mestno policijsko stražo, o kateri se je sam deželni predsednik jako pohvalno izrazil. Prišlo je do ekscesov, ki jih moramo obžalovati. Zupan izreka skrajno ogorčenje nad nepremišljenostjo nekaterih elementov, ki so napadli tujo lastnino. (Klic: Nemci vedno tako delajo!) Vendar pa demonstracije niso bile take, kakor bi jih nam sovražni živelj, ki vporablja vsako priliko, da bi Ljubljano oblatil pred tujim svetom, radi pokazali. Zavrača laži »Grazer Tag-blatta« in »Tagesposte«, ki sta pisala, da je | bilo veliko Nemcev ranjenih in da je šola nemškega »Schulvereina« demolirana. Nobenemu Nemcu se ni skrivil las in na šoli je razbito le 33 šip. Zupan je brzojavil ministrskemu predsedniku, naj ne verjame pretiravanju brezvestnih mazačev, marveč počaka uradnih poročil. Demonstracije so se ponovile predvčerajšnjim. (Klic: Vojaštvo jih je izzvalo!) Uradne preiskave še niso končane. Nastopilo je vojaštvo, ki mu je poveljeval vladni tajnik dr. Mathias. Tudi včeraj je bilo občinstvo mirno. (Klici Pa vojaštvo ni bilo!) Zupan je opozoril vlado, naj pouči vladnega svetnika, da je bila včeraj nedelja, ko so ljudje nekoliko bolj veseli; naj tega živahnejšega razpoloženja ne smatra resno, kakor sicer. Župan je takoj brzojavno obvestil ministrskega predsednika, da sta bila dva mirna sprehajalca ustreljena. Število ranjenih oseb je popravil z drugo brzojavko, izjaviv-ši, da zadenejo posledice tiste, ki so krivi. Mestna policija je ves čas vršila vestno svojo naporno službo; občina se je zavedala dolžnosti, ki jo ji nalaga mestni štatut. Demonstracije se utegnejo ponoviti. Zupan posvari vnovič z oklicem, naj bo občinstvo mirno in previdno, naj opusti vse, kar bi moglo dati povoda, da bi vojaštvo zopet nastopilo. Naj tudi mestni svetniki pomirjevalno vplivajo na ljudstvo. Čast mesta zahteva, da se izgredi ne ponove. Svetnik dr. Tavčar pravi, da v naših srcih ne vlada samo žalost, ampak tudi srd in jeza. Temu čutu moramo dati izraza. Nam je čisto vseeno, če nas razpode, kakor pretijo, in še morda tudi zaprejo. Naša dolžnost je, da se postavimo za pravice umorjenih, za pravico in čast Ljubljane. Te demonstracije ne bodo prenehale. Dokler nas bo vlada sleparila, bo žalila naš narodni čut in izzivala demonstracije. Če je vojaštvo včeraj moralo nastopiti, lahko bi se pokazalo že prvo noč. V tem se vidi brezglavnost in nerodnost vlade. Govornik je sam včeraj opazil samo nekaj žvižganja, živio-klice in petje narodnih pesmi. Pa to ni tak nered, da bi morala puška peti. Nastopil je nezrel poročnik, Mayer, ki je na prepoved dr. Mathiasa, da ne sme 'Streljati, odgovoril: »Sie haben hier nichts zu kommandiren« in pustil streljati. To je fakt. Nalašč je pustil streljati na ljudi, ki mu niso ničesar storili, ta fante, ki se igra v Ljubljani avstrijskega lajtnanta. In zakaj je bil za intervencijo poklican v prvi vrsti nemški polk? Kdor jih pozna, ve, da so ti ljudje navdahnjeni najhujšega sovraštva do Slovencev. Da se je za pomirjenje uporabljalo tako krvoločne ljudi, to je krivica, proti kateri moramo protestirati. Govornik pravi, da nimamo svojih ljudi za to, da bi nam jih nemški vojaki streljali. Predlaga resolucijo ^Mestni svet zahteva strogo preiskavo: Čemu je civilna oblast rabila za napravljanje miru nemški polk, o katerem je znano, da je Slovencem sovražen? Čemu se je izročilo vodstvo mlademu častniku, ki živi po načelih »Halt's-Maul«-kulture? Čemu se je streljalo na mesto, kjer bi demonstranti ne mogli napraviti nobene škode? Zakaj se je streljalo na bežeče? Zakaj se je streljalo večkrat in posamično? Zakaj se je streljalo brez ukaza političnega komisarja in zakaj se ni ljudstvo opozorilo, da bo vojaštvo streljalo? Apelira se na vse slovenske in slovanske poslance, da vse potrebno ukrenejo, da bo vojaška strahovlada v Ljubljani prenehala in da zadene krivca vsa odgovornost za nedolžno kri, ki se kadi z ljubljanskih ulic. Ko je župan pojasnil, da po cesarskem patentu iz 1. 1844 nima politična oblast nobene ingerence na rabo orožja, zakliče dr. Tavčar: Kaj nas briga tisti stari patent, saj ne živimo v letu 1844. Nato je bila resolucija soglasno sprejeta. Dr. Oražen pravi, da ga, ko je padla salva, niso pustili k ranjencem, dasi se je legitirimal kot zdravnik. Poročnik Konig mu je rekel, da je že vojaški zdravnik tam. Govornik je odgovoril, da je pač več ranjenih in da en vojaški zdravnik ne zadostuje. Šele s posredovanjem policije se mu je posrečilo priti do žrtev. Ko so ljudje bežali pred kavalerijo v Wolfovih ulicah in se zatekli v dr. Oražnovo vežo, je za-ukazal isti poročnik: »Ausraumen! Wer nicht hinausgeht, den muss man nieder-stechen!« Poročnika Mayerja je po salvi vprašal govornik, kaj ga je napotilo, da je dal streljati. Odgovori mu je: Kamenje je letelo na nas. Pokažite nam rane, vpraša govornik. Nato zapove poročnik: Die Ver-\vundeten vor! Iz vrste stopi mož, ki je imel en zadnji členek enega prsta nekoliko črn. Zaradi enega črnega nohta torej ste ukazali streljati, mu reče govornik. Poročnik je molčal. Čez nekaj časa je rekel, da so imeli demonstrantje tudi revolverje. Zakaj jih niste aretirali? ga vpraša dr. Oražen. »Zum Teufel sind sie gegangen,« odgovori poročnik Mayer. Ko sta še govorila svetnika Lenček in Franchetti in po pojasnilih županovih, da ga niso pritegnili k posvetovanju glede uporabe vojaštva, marveč ga postavili vedno pred fait accompli, je bila sprejeta resolucija dr,. Majarona, s katero občinski svet protestira proti kršenju občinske avtonomije s tem, da se je kršil § 3 orožni-škega zakona iz leta 1894 in se je brez vednosti župana odredilo varnostne mere, ki so dovele do takih posledic. Zupan zaključi sejo, povabivši mestni svet k pogrebu včerajšnjih žrtev. XXX Tudi uradno je sedaj konstatirano, da so Belgijci streljali na bežeče ljudi. XXX Policija je preiskala Pogačarjev trg in okolico in ni našla tistih kamnov, o katerih pravijo Belgijci, da so nanje leteli. Našli so samo en kamen. so tudi mirne Slovence, ki niti znali niso, čemu. Tako nekaj okoličanskih kmetov, ki so slučajno prišli nasproti organizirani tolpi, hruleči »heil« in zahtevajoči, da i ti isto store. Nekaj so jih pobili na tla, da so jih morali odnesti v bolnišnico. Smrtno 50 pretepli tudi nekega slovenskega visoko-šolca. Iz Gradca je prišlo Nemcem z vlakom na pomoč, baje okrog 500 ljudi, moških in ženskih. V Narodnem domu zbrani j Slovenci so morali do jutra ostati v pro-i štorih. Noben Slovenec, ki je prišel v roke ni všel zdrav. Razbite so tudi šipe hotela Terscheck, istotako tudi pri Narodnem domu. Škoda je velika. Izgredi o Celju. Dopoldne še so pri vsakem vlaku stali pred kolodvorom nemški nacionalci, večinoma »naraščaj«, da počaste došle Slovence. Razširjene so bile namreč govorice, da pridejo Sokoli in kmetje iz okolice. Dopoldne in popoldne je vse pričakovalo in bilo napeto. Zvečer ob sedmih je bila napovedana dijaška slavnost v »Narodnem domu« v prid Sokolskega celjskega doma. Demonstracije so se pričele takoj z mrakom, da ni mogel nihče v bližino. Ob 8. uri je bilo vse mesto popolnoma pokonci in razburjenost velika. Demonstrantje, celjska znana fakinaža, je vpila in hodila po mestu. Naskočila je in razbila zvezni trgovini napise, šipe, isto trgovino Stra-neeki ter bombardirala stanovanje nad trgovino stanujočega dr. Hrašovca. Napadli Dnevne novice. + Vlada je, kakor se čuje, izročila vse vodstvo v Ljubljani županu in Belgijci ne smejo iz vojašnice. Zupan poziva občinstvo k popolnemu redu. + Poživljamo »Slovensko odvetniško zvezo«, da preskrbi vsem, pri nemirih prizadetim brezplačne zagovornike! + Od državne železnice. Imenovan je za transportnega kontrolorja Makso Jeglič, revident pri c. kr. žel. ravnateljstvu oddel. VI. v Trstu, in Fae Rudolf, pri-Stev za vodjo blagajne c. kr. žel. ravnateljstva v Trstu. Premeščeni so: Testen Lovro pristav iz Podbrda za načelnika v Kanal, Potočnik Ivan, asistent iz Ljubljane za načelnika v Podbrdo, Horak Rudolf urad. aspirant iz Lesec k ravnateljstvu v Trst. Med gostilničarji se je pričela živahna akcija, da se pivo ptujih pivovarnar-jev odpove. Št. 30.778 Razgl Z ozirom na osodepolne dogodke povodom demonstracij dne 20. t. m. odrejam v svrho vzdrževanja javnega reda in miru sledeč«': Od danes naprej do preklica imajo se hišna vrata ob 8. uri zvečer zapirati. Mladini do 16. leta je prepovedano po 6. uri zvečer na ulico in imajo hišni gospodarji ter gospodinje strogo na to paziti, da se mladina tej zapovedi pokori. Znjedno svarim kar najresneje pred zopetnimi demonstracijami, ker bi posledice bile nepreračunljive in utegnejo, kakor kaže si-nočnji slučaj, zadeti tudi nedolžne. 2347 Mestni magistrat ljubljanski, dne 21. septembra 1908. Župan Ivan Hribar. Društvo tiskarjev na Konjskem je primorano beležiti pretresljivo vest, ki se |e pripel tila na dan slavitve društv. 401etniee po nesrečnem naključju. Sinoči ob poldeveti uri so vojaki ustrelili našega vrlega člana, tovariša Rudolfa liundra strojnika v »Narodni tiskarni" ki se je mudil vračaje se z naše slavnosti na javnem prostoru ob Šolskem drevoredu. ^ Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v torek ob Ufi popoldne iz mrtvašnice pri Sv. KJrištofu na pokopališče k Sv. F^rižu. Tovariši, vljudno Vas vabimo, da sprejmete pokojnika vsi k zadnjemu počitku. V Lijubljani, dne 21. septembra 1908. Odbot*. Proda se izvrstno ver>ziB«® (GepeBj) niDatilnica in slamoreznica, vse lahko za enega konja, 500 mernikov lepega krompirja, 2 kravi v župnišču v Dobrni&ah pri Treb~ njem. 2343 2-1 Fran^aise donne cours et Ie= cojis de grommaire et de con= 2289 versation. 3-3 Sv. Petra cesta, št. 20, 1. nadstropje. Naznanilo. Cenjenim damam naznanjam, da me je tvrdka Henrik Kenda — kjer sem nameravala sčasoma odpreti lastno trgovino z damskimi klobuki — kar službeno odstavila. — Podam se začasno na Dunaj, da se v tej stroki temeljito izobrazim in se tem potom najudaneje poslavljam, s priporočilom in s prošnjo, da mi cenjene dame, do vrnitve ohranijo svojo naklonjenost. 2341 1- 1 Z odličnim spoštovanjem Ivana Schiller. Ljubljana, 21. septembra 1908. Glavna zaloga: lekarna Ub. pl. Trnkoczjr :: Ljubljana. :: Primarius dr. V. GREGOR IČ Ljubljana kronska o o ustna o voda (Zakonito zavarovan.) Specialiteta za kadilce, o 10 do 15 kapljic v kozarec ::: vode. ::: Cena 2 kroni. •m V (ti 0 rt (5 rt P N P r s & i-« ** o ® Glavna zaloga: lekarna Ub. pl. Trnkoczjr Ljubljana. 1898 35 Dobro ohranjen harmonij se kupi. Kje pove uprav. Slov. 2346 2-1 Proda se poceni = omara - za 10 kron, umivalnik, železna peč (Fiill-ofen), citre, sablja, štelaža. Tobačna tovarna 2 stopnjišče. 2345 i—i Nova hiša z velikim vrtom iz katerega se proda za 800 K na leto in ima upeljano špecerijsko trgovino, poleg te se lahko dobi gostilna in trafika. Stoji na najlepšem prostoru v novem delu Ljubljane. Gotovine ni treba velike. Pojasnila daje gospod I.Toni, mesar. Lingarjeve ulice. 2308 11 Posest fej blizu Maribora izvanredno dobička S nosno se takoj po jako nizki ceni SJ proda. Posest ima nova lepa po-gjl slopja (vredna 15.000-16.000 kron), meri 46 oralov, od teh 26 oralov lep pri cesti ležeč gozd (vrednost Žjj lesa za posekat 16.000 kron). Druga zemlja izvrstno dobra. Novo nasadi jeni vinograd, mali kamenolom. Cena 35.000 kron. Cena je pri-ž! merno jako nizka, mora se pa svota po 28.500 kron takoj v gotovini tjjj izplačati. Natančneja pojasnila daje radovoljno prodajalec: H. Drofe-»ik, c. kr. davč. oficijal, Maribor ■SJ n/D. Schillerstr. 8. 2346 3—1 i l/čni in v^gojevalni 2avod $a deklice, „šolskih sesier" v Jrstu. ulica P. tfesenghi štev. 1 Jjvrstna lega, krasen razgled na J^drijo in okolico, čist zrak, prostoren vrt, novo moderno opravljeno poslopje, električna 1 rajsvetjava, parna kurjava, kopališče, telovadnica. 2286 14-6 V šolskem letu 1908\ 9 se otvori poleg ljudske jole in trgovskega tečaja prvi in tretji razred dekliškega liceja in gospodinjska šola. J(rana in stanovanje mesečno 60 Jf; deklice, ki S° samo čez dan v zavodu 24 Jf. Šolnina 2a ljudsko Šolo in trgovski tečaj po 10 Jf, za licej 16 Jf, ja gospodinjsko šolo 20 Jf. Začetek Šole 1. oktobra. 79 2238 4 4nt on Sarc JLjubljana, ^v. Petra cesta št. 8 priporoča v lastni šivalnici izdelano — perilo = Za otroke, gospe in gospode. 2a izdelovanje perila doma priporoča svojo bogato zalogo platna in $ifona v vseh širinah in kakovostih, švicarsko vezenje, prte in prtiče, brisalke i. t. d. ){akor znano le dobro blago in zelo primerne cene. /Zaročila za venkaj točno in zanesljivo. Opozorim na razstavljeno perilo v ,,/fa-rodnem domu". mmmmniiiffffm!miff?mmfmmm Kdor hoče varno, mirno in hitro v AMERIKO potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika 1539 11 Fr. Seunig, Ljubljana Kolodvorske ulice štev. 28. Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani s Kaiserin Augusts Victoria nosi 25.000 ton Amerika......, 24.000 „ President Lincoln . . *. „ 20 000 » President Grant .... „ 20.000 Vožnja Ljubljana-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo 1' .> dneva ter ima potnik pravico porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Eger) naprej. Dr. Julij Dereani okr. zdravnik v Kamnika Zr odpotuje S od 22. t. m. do 8. oktobra t. i. Havre New-York Franooska prekomorska družb«. Udpotuje se Iz Ljubljane vsah loreu. Vozne liste Itn pojasnil« dale ffi«aswr>it» EdL Šma^dla obl. konc. potovalna pisarna Ljjubljann, Dunajska cesia it, 18, nasproti zna n gostilne pri „Fifjottow". 1878 26—16 DVE HIŠI v Kamniku na prodaj Ena majhna in ena večja hiši, obe s pravico n* drva se pod ugodnimi pogoji prodasta. Hiši sta nasproti župne cerkve, torej pripravni za ka-c ga duhovnika. Več se izve pri Josipu Jarnko, urarju v Kamniku. 2312 2-2 Veliko zalogo absolutno zajamčenega pristnega vina, 1097 priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijala ljubljanskega p. n. vIč. gg. župnikom za rnašna vina, ima Kmetijsk o društvo v Vipavi. — Izborna kvaliteta: belo namizno vino 40—50 K, pinela ter fina desertna vina, kakor ital. rizling in beli burgundec od 50- 60 kron, postavljeno v Posiojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 120 K. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega. Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi. llstanovljen mj 1870 Fotografski zavod J-ulij jV{uller Ustanovljen t870 Si usoja najvljudneje naznaniti, da je zopet otvoril svoj novi, v modernem slogu zgrajeni atelje v hiši „JLjudske posojilnice" nasproti hotelu „l(nion" ^^ in se priporoča cenjenemu občinstvu v izvršitev vseh vrst slik v ~ ' najlepši, najmodernejši izvršitvi. j * Proseč mnogoštevilnega obiska, bi/jej i velespoštovanjem Jiulij }/[uller, fotograf, 2316 2 cJltodna trgovina df. cffiosfevc JujuBljana, iH II >, TI Hamp«a lorf et rti. M, Tli. M>rl.klltrilrii>. T«, VIII. Lirih.al.li.ritriH. 111, IX. Altrulraii. I>, XVIII. Vlkrlag.rilriMi II, XIX. Dlkllacar Baaplilr. II >1«. Hll,lllr.lll «» Ako. MaBjalniina dsinilka dražba « i« M E R CII R" iOimnj, L, Wo!izeile 1 kapltsJ K 90.000 009. ».«««• gftkla« % B 0 >«• «»« <>« i.n .ijsii ftakup in fr« r«nt, dr*»vnlh paptrjiv, akci), prioritet, snaUvnic, dBVi*. '^alut ln denarls ^mnenja v & in eNkomptiranJe ^ -»h? li* r,hn»«cn .VTtfllr trnlf...'. »Jf