t gotovini
Leto LXV„ št. 168
Ljubljana, sreda 27. julija I932
cena um 1.«
BI
popodne, izvzemal nedelje m praznike, — Inseratl do 90 petit A Dm 2,—, do 100 vrst Dta 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji mserati petit ▼rata Din 4.—» Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno t Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UFRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica ftt. 5 Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126
PODBD2MOE:
MARIBOR, Grajski trg St. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — Tel. 1S0,
NOVO MESTO, Ljubljanska c TeL št. 26.      JESENICE, Ob kolodvoru 101. — ^ — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
PONAREJEVALCI BANKOVCEV
PRIJETI
Lep uspeh ljubljanske policije, ki je izsledila dve družbi ponarejevalcev stotakov in tisočakov — Zaplenili so za 400.000 Din ponarejenih bankovcev — Aretiranih je bilo 9 ponarejevalcev in razpe-
čevalcev
Ljubljana, 27. julija.
Javnost so zadnje čase vznem.riile 1e-sri, da so se pojavili v prometu ponarejeni sto din ar sic i bansko vci. Pojavili so se tudi že prvi falziiikatfi tisočakov. Ljubljanska policija je rra to ta koti opozorila vse naše bančne zavode, trgovce in tvrdke spfloh, da naj pazijo in eventuehr^ga r?z-pečevalca takoj prijavijo oblastem.
Dne 21. julija se je pojavil v trgovini Rudolfa Držaja v Kolodvorski mici Si 28 moški, ki je kupil za motorni ško-beirrk rezilo, ki je veljalo 240 Din. Mož je plačal račun s tremi bankovci po 100 Din di odšel Šele po njegovem odhodu je g. Držaj opazil, da gre za faVzifikate, :n je denar izročil policiji. Podal je tudi opis kupca, ki pa je bii precej površen, ker se ga g. Drža»j ni mogel točno spomniti.
Naslednjega dne je prinesel trgovec z 2eleznc.no g. Josip ZaMa na Dunajski cesti št 9 v Narodno barako barakovec za 100 Din, češ da gre brž-kone za falzifikat. V Narodni banki so res spoznali, da je bankovec ponarejen. Na podlagi opisa neznanca je policija ugotovila, da je isti. ki je kupoval že pri Držaju. Potrjena je bi*a ta domneva tudi z dejstvom, ker si ie i^ri Zaiti nabavil mizarske stvari. Denar je sprejela blagajmičarka, kfi ga pa ni spoznala.
Dne 25. julija je popolnoma enak falzifikat stodinarskega barakovca dobila v roke blagajničarka trgovine Pavel Magdič na Aleksandrovi cesti. Istega dne popoldne je prišel mlajši človek v trgovino s kolesi J. Goreč na Gosposvetski cesti in si kupi! kolo za 1500 Din. Plačal je z baukove: po IOO Din in izročil 15 stotakov. Prodajalec je takoj spoznal da gre za fa 1-zifikate in je bila telefonično nemudoma obveščena policija.
Mladeniča so odpeljali v kriminalni urad, kjer je izjavil, da je France Okorn, doma iz Kotredeža pri Zagorju, sin kmečkega posestnika. G. upravnik Keršovan mu na verjel, da se tako imenuje In da je res doma z dežele, ker njegova zunanjost ni prav nič kazala, da je kdaj opravljal kmečko delo. Pustil ga je še enkrat temeljito preiskati in med spodnjimi ter zgornjimi hlačami so
naši i še 9 falzif ikatov, vseh   skur>aj   torej   24.    Po dolgotrajnem zasliševanju so končno ugotovili mladeniče v<o pravo i d ea ti teto.
Med tem se je istočasno vršila policijska preiskava zaradi druge zadeve v zvezi s falzifikatorsko afero. V tem primeru je šk>
zaradi   tisočdinarskega falzifikata.
*ki se je tudi pojavil v prometu. V Prešernovi uhci je namreč neka ženska v večji trgovini oddala tisočdlnarski falzifikat, ki so ga v Kreditnem zavodu za trgovino In industrijo takoj spoznali. Policija je izsledila to žensko v osebd Olge G. -Iz Spodnjega Brnika ženska je zatrjevala na policiji, da ji je denar dal neki neznanec.
G. policijski upravnik, ki pozna take bajke o neznancih, seveda žensk: ni ver-jeL OdloČil se je za naglo In energično akcijo. Vzel je avtomobil, s seboj dva detektiva in se odpeljal v Spodnji Brnik, kjer je vzel s seboj še dva orožnika Pri Olgi G. je napravil hišno preiskavo. Rezultat je bil presenetljiv. Po dolgem trudu in naporu so našli kriminalni uradniki ob strugi potoka kos kolesne zračne cevi. v kateri je bulo
okrog  20   stodinarskih   falzif ikatov.
Pri nadaljnji preiskavi so našli v raz-eih skrivališčih opalograf, razne barve, kemikalije in tehnične pripomočke za po-narejevanje bankovcev. Vse je bilo prav dobro skrito in je policiii povzročila izsleditev mnogo truda
Kljub dejstvu,  da je izsledila gotovo
pravo gnezdo ponarejevalcev
pa policiji nekaj še ni bilo jasnega. Na domu Olge G. in njenega moža Andreja je našla ponarejene stodmarske falzifikate, dočim o tisočdinarskih, ki ga je enega menjala Olga G. v Ljubljani, ni bilo sledu. Po temeljitem zaslišanju je Andrej G., ki je po poklicu mlinar, povedal, da se s ponarejanjem banke vcev pečajo še drugi. Na-Itel je tudi nekatera imena.
de istega dne sta bila Andrej in Olga SL prepeljana v LJubljano, ponoči
zaslišana. Drugo jutro na vse zgodaj ob 5. je policijski upravnik g. Keršovan v avtomobilu z detelttivi odbrzel v Suhi dol pri Mostah v kamniškem srezu, nadzornik pclicijsltih agentov in drugi uradniki pa so se odpeljali v Moravče, in sicer zato, ker je morala biti
delavnica v Suhem dolu, zaloga že izgotovljenih bankovcev pa blizu Moravč. Res je policija našla vse tako, kakor je domnevala. V zvezi s tem je bilo
aretiranih 9 oseb.
V Suhem dolu je policija našla res pravo delavnico za ponarejanje bankovcev. Zaplenila je tam veroorraf, razne kemikalije, barvila in druge tehnične pripomočke, poleg tega pa je izsledila blizu Moravč za približno
400.000 Din falzifikatov.
Ponarejeni tisočaki in stotaki, ki so bili zaplenjeni blizu Moravč, so skoraj mojstrsko delo in se ne razlikujejo dosti od pravih. Na tisočakih so manjkale samo še Številke, ki so se jih baš lotili delati. Res sreča je, da se ni posrečilo ponarejevalcem razpečati več tisočakov v promet. Bankovci, ki so bili zaplenjeni v Brniku, so slabše izdelani, tako da jih lahko vsakdo spozna na prvi pogled.
Obe družbi
sta sicer vedeli druga za drugo, vendar nista bili v ožjih stikih. Policija nepretrgoma noč in da«n nadaljuje preiskavo, kri
bo gotovo odkrila še nekatere zammrive podrobnosti. V interesu preiskave zasedaj ne moremo še objaviti imen ponarejalcev in oseb, ki so denar razpeta vale. Gotovo je, da so
pod ključem vsi ponarejale!
in razpečevaJci. V zvezd s tem opozarja poEcija vso javnost, da ni nikakega povoda za nadaljnje vznemirjenje zaradli kroženja ponarejenih bankovcev. Policija natančno ve, koliko bankovcev je brlo natiskanih, in je zasegla že vso količino. V roke je dobila tudi večino bankovcev, ki so bili že v prometu. Vse tvrdke, ki so bile oškodovane, bodo dobile povrnjeno škodo, ker so med aretiranci tudi precej premožni ljudje, policija je tudi zaplenila vse predmete, ki so bili kupili eni za ponarejeni denar.
Uspeh ljubljanske policije je gotovo velik, zlasti je treba poudariti od'ločno in naglo intervencijo samega policijskega upravnika g. Keršovana, ki se je šele vrnil z dopusta in je sam nepretrgoma noč in dan več dni po vrstf vod«i.l preiskavo. Na drugi strani je pa tudi res, da so policijii omogočili naglo izsleditev po-narejevalskih tolp ljudje, ki so prinesli bankovce na policijo oziroma v Narodno banko. Zato prosi policija, naj ji vsakdo, kri dobi v roke kak falzifikat, gre tudi v bodoče na roko in po možnosti osebo, kii skuša oddati ponarejen denar, takoj prijavi oblasti.
Ukinitev obsednega stanja v Berlinu
Vojni minister Schleicher o ukinitvi obsednega stanja — Upanje socialnih demokratov na uspeh pri volitvah
Berlin, 27. julija. AA. V zvezi z ukinitvijo obsednega stanja v Berlinu in Bran-denburjru, je pruska policija izpraznila Liebknechtov dom, kjer je centrala berlinskih komunistov in ki ga je policija predvčerajšnjim zasedla.
V goveru, ki ga je snoči imel po radiju, je nemški vojni minister general Schleicher med drugim izjavil:
Osebno nisem pristaš diktature. Dve stvari sta vsakemu vojaku nesimpatični: izvrševanje policijskih funkcij in vmešavanje v politične dogodke, toda prvemu se je prav tako kakor drugemu težko ogniti, kadar se nahaja država v izjemnem stanju. Zato sem tudi stremel za tem, da se čimprej ukine obsedno stanje, proglašeno v Berlinu in Brandenburgii.
V izjavi berlinskemu dopisniku pariškega >Journala«, je vodja nemške socialno-demokratske stranke med drugim naglasil pomen nedeljskih parlamentarnih volitev ter izrazil prepričanje, da bodo socialisti
pri nedeljskih volitvah v najslabšem slučaju ohranili svoje sedanje postojanke, možnost pa je tudi, da dobe nad 200 mandatov. V nobenem primeru ni pričakovati, da bi narodni socialisti dobili 31. t. m. večino, tudi tedaj ne, če bi jih podpirale vse naci-jocame skupine. Voditelj socialistične stranke je nato naglasil, da bodo socialni demokrati šli v volilni boj silno borbeni, vendar pa njihova borba ne bo prekoračila mej zakonitosti.
Leipzig, 27. julija- AA. Včeraj je prišlo tu do resnega spopada med komunisti in narodnimi socialisti, v katerem je bilo 13 ljudi nevarno ranjenih. Oblasti so več oseb aretirale.
Berlin, 27. julija. AA. Uvedba prostovoljne službe daje tudi akademski mladini možnost, da si zasluži nekaj denarja s prostovoljnim delom. Poskrbljeno je, da bo dobilo posla od avgusta do oktobra t. 1. 2000 do 3000 dijakov. Prejemali bodo po 2 marki za delovni dan.
Katastrofa nemške šolske ladje
V Vzhodnem morju se je potopila nemška šolska jadrnica »Niobe« 38 mož rešenih, 69 pa jih pogrešajo
Klel, 27. julija Včeraj ob pol 3. popoldne se je ponesrečila v Vzhodnem morju šolska jadralca nemške mornarice »Hlebec. Neki angleški panrik je rešil okoli 40 mož posadke. Reševalna dela se nadaljujejo. Na >Niobi« je bilo vsega 100 mol
Berlin, 27. jul: j a. AA. Dane« je nemška vojna mornarica v veliki žalosti, ker je izgubila cel razred svojih bodočih mornariških oficirjev. Nič več ni namreč upanja, da bi bili še pri življenju mornarji, ki jih pogrešajo od včerajšnja katastrofe
nemške šolske ladje >Niobe< v Baltiku!'
Poročila nemške admiralitete potrjujejo, da so doslej rešili samo 38 članov posadke >N'iobe<. usoda ostalih 69 mož pa je do tega trenutka popolnoma neznana. Na žalost je najbolj verjetno, da jih je ladja, ko se je potopila, potegnila s seboj v morske globine.
Vest o katastrof: >Niobe< je navdala vso državo z veliko žalostjo. Mornariški poveljnik admiral Roder je prekinil dopust in odpoval v K tel.
Japonski vpad na Kitajsko
Pariz, 27. julija, d. Agencija Indopaci-fique javlja iz Nankinga. da so Japonci vpadH z oklopni mi vlaki in letali na ozemlje Jehola, južno do Čaojanga. Z brzojavno okrožnico so bile pozvane vse kitajske civilne in vojaške oblasti, naj se pripravijo za energičen odpor proti japonskemu prodiranju. Kitajska vlada je obvestila Svet Društvu narodov da so Japonci pričeli napad V oficijeTnih kiogib v Nankmgu so mnenja, da predstavlja ta dogodek pnte-
Dobrodelnost v Angliji
London, 27. julija. AA. Celotni dohodki 142 londonskih bolnic. 1 i se vzdržujejo iz prostovoljnih prispevkov, so lani dosegli vsoto 3,811.000 funtov sterlingov (nad tri četrt milijarde Din), z« 34.000 funtov t tč kakor 1. 1930. Toliko dohodkov londonske bolnice še nikoli prej niso imele. Čeprav so si neka/vile 330 novih postelj in se todi sicer modernizirale, so vendar imele 'sni 76,000 funtov   prebitka dohodkov nad tt-
Poljska zunanja politika
Pofjsko-nrsfca pogodba o nenapadanju bo ratificirana jeseni — Zboljšanje odnošajev med Poljsko in Anglijo
Varšava, 27. julija. V potiski notranji politiki je že par tednov popoln mir. Maršal PUsudski je odpotoval v svoje poletno bivališče v Pifciliszkah, večina ministrov je skupno s predsednikom vladnega bloka odpotovalo v Skandinavijo na poletni oddih, dočim se zunanji minister Za-lesfla mudi zaradi zdravljenja v Karlovih varfh. Vsled notranjepolitičnih počitnic posveča javnost vso pozornost zunanjepolitičnim vprašanjem, predvsem te dni z Rusijo sklenjeni pogodbi o nenapadanju, ki bo jeseni predložena parlamentu v ratifikacijo. Po splošnem prepričanju se bo že pred jesenskim parlamentarnim zasedanjem dosegel v tem pogledu sporazum z Rtrmunijo, ker je poljska vlada v tem smislu že posredovala v Bukarešti. Politični krogi so precej vznemirjeni zaradi pisanja rumunskega tiska, po katerem bi se moglo sklepata, da so se prijateljski odnošaji med obema državama poslabšali, ker je Poljska prej podpisala pogodbo z Rusijo kakor Rumunija. Merodajni krogi odločno demantirajo to možnost, vendar pa opozicijski tisk še nadalje ostro kritikuje poljsko zunanjo politiko ter ji očita, da kaže pretirano popustljivost napram Rusiji. Osebe iz okolice maršala Pilsudskega in zunanjega ministra izjavljajo nasprotno, da ni nobenega razloga za domnevo, da so nastale v polisko-ru-munskem razmerju kake izpremembe, ker sta obe vladi postopali sporazumno.
Poljski politični krogi se tudi mnogo zanimajo za sporazum o medsebojnem zaupanju, ki sta ga sklenili Francija in Anglija. Po podpisu sporazuma med ministrskima predsednikoma obeh držav, Herrio-tom in Macdonaldom, Je zunanji minister Zaieski takoj  izjavil, da se Poljska pri-
družuje temu dogovoru, doslej pa tega nI storila samo zaradi ozirov napram Nemčiji. Ker je sedaj tudi Nemčija prijavila svoj pristop, ie gotovo, da bo sedaj to storila tudi Poljska. Poljski Listi posvečajo mnogo pozornosti tej zadevi in izražajo mnenje, da bo po pristopu Poljske k fran-coskoangleškemu dogovoru došlo tudi do izprememb v pol'jsko-nemškm in poljsko-angleških odnošajih, ker so doslej angleški politični krogi motrili s precejšnjo rezervo razna vprašanja poljske zunanje politike in so nekateri angleški krosi celo podpirali nemške revizijonistične namene proti Poljski.
Varšava, 27. julija. AA. V zvezi s podpisom poljsko-ruske pogodbe o nenapadanju, prinašajo listi poročila, po katerih razpravljajo v varšavskih finančnih in gospodarskih krogih o možnosti pogajanj za zaključi te v posebnega gospodarskega dogovo* ra z Rusijo. Zdi se, da gre poljskim gospodarskim krogom predvsem za ureditev izvoza industrijskih izdelkov v Rusijo.
Bukarešta, 27. julija. AA. Rumunski listi ne prikrivajo razočaranja nad nenadnim podpisom poljsko-ruske pogodbe o nenapadanju. Tako pravi »Cuventul« med drugim: Popolnoma razumemo položaj Poljske, prav tako pa tudi vemo, da mora vsaka država upoštevati ne samo svoje najnujnejše potrebe, nego tudi moralne elemente, ki zahtevajo, da se tako potrebna mednarodna solidarnost ne razbije na brutalen način.
Berlin, 27. julija. AA. V tukajšnjih političnih in gospodarskih krogih živahno komentirajo sklenitev poljsko-ruske pogodbe o nenapadanju. V vladnih krogih nagi asa jo, da se sme Nemčija samo veseliti zaklju-čitve te pogodbe, ki bo brez dvoma v zvezi z drugimi podobnimi dogovori pripomogla k okrepitvi svetovnega miru in razširjenju mednarodne solidarnosti za gospo* darsko obnovo Evrope.
Angleško mnenje o izjavi Boraha
Svetovno gospodarsko konferenco naj bi ne sklicalo Društvo narodov, temveč Amerika ali kaka druga država
London, 27. julija. AA. Vsi svetovni listi so zabeležili iri komentirali poslednje izjave predsednika ameriškega senatnega odbora za zunanje zadeve Boraha. Angleški listi mislijo, da je ta izjava zelo pomembna, čeprav se še ne ve, ali je Borah poda\ samo svoje osebno mnenje, ali pa tudi mnenje Bele hiše, predsednika Hoovra in zunanjega ministrstva. Vsekakor bo ta izjava napravila velik vtis v mednarodnem svetu, ker pomeni poziv Evropi, naj razširi področje bodoče mednarodne gospodarske konference, tako da se bo na njej obravnavalo tudi vprašanje vojnih dolgov.
»News Chronicle« pravi, da sicer ni zveze med vojnimi dolgovi in razorožitvenim vprašanjem, da pa bi bilo vsekakor v korist napredka sveta, če bi se mogli ti dve
vprašanji urediti obenem. Kakor se vidi rs poročil iz Washingtona, je senator Borah mnenja, da bi bilo za Ameriko koristno, če si pridobi blagostanje namesto povračila dolgov, in da bi se zato Amerika morala pogajati z dolžniki ne na podlagi njihove plačilne sposobnosti, temveč na podlagi njihove sposobnosti za konsum ameriških izdelkov.
Zdi se, da stoji Amerika na stališču, naj bi svetovne gospodarske konference ne sklicalo Društvo narodov, nego Amerika sama ali pa katera druga država. Senator Borah misli, da bi morala biti na tej konferenci zastopana tudi Rusija, Konferenca bi se vršila šele po ameriških predsedniških volitvah.
Ureditev bolgarskih finančnih obveznosti
Trgovinska pogajanja z Ameriko — Finančna kontrola Društva na-
rodov
Sofija, 27. juMja. AA. Ministrski svet je imel včeraj sejo, na kateri je predsednik vlade poročal o svojem bivanju v Lausanni in v Parizu. Po končani sejd je ministrski predsednik sprejel zastopnike listov in jim odgovoru na nekatera vprašanja. Med drugim je izjavdl, da je imel razgovor z zastopnikom ameriških Zedi-njenih držav o zaključltvi trgovinske pogodbe ž njimi. Predsednik vlade je rekel, da bo bolgarska vlada to vprašanje še proučila
Nato je Mušanov govoril o bondb, ki jih izda bolgarska vlada na račun vsot, ki tiranih   v bolgarski   Narodni   banki za
bolgarske obveznosti v inozemstvu. Izdaja teh bonov se bo izvršita z odobritvijo zastopnika Društva narodov, Watteauja, za pokritje proračunskega primanjkljaja. Ti boni se bodo glasili na zastopnika DN Watteauja in na ime zastopnika lastnikov obveznic bolgarskih posojil, kakor so to bolgarski listi prej napačno poročali.
Na vprašanje novinarjev, kaj bo z delavskimi demonstracijami 1. avgusta, je predsednik vlade odgovoril, da jih bolgar-* ska vlada v nobenem primeru ne bo do-voKla in da bo s strogimi ukrepi preprečila vsako akcijo v tej smer L
Letalski nesreči
Dunaj, 27. julija. Snoči ob 19.45 se je pripetila na letališču v A spermi letalska nezgoda, ki je zahtevala življenje mladega pilota. 23Jetni pUot Alfonz Paulitsch se je s svo>im zasebnim letalom dvignil v zrak, v višini 300 metrov pa se je nenadoma odlomilo desno spodnje krilo dvokrov-nika m ietak> je treščilo na letališče. Pau-litscha so potegnili izpod razvalin mrtvega-
Sofija, 27. julija. AA. Potniško letalo družbe »Odna«, ki vzdržuje promet med Carigradom in Bukarešto, je včeraj treščilo na bolgarskih tleh blizu vasi Kimanlai z višine 150 metrov na zemljo. K sreči ni bil soben potnik ranjen. Potnike so prepeljali z vlakom v Djurdjevo v Rumuniji. Vzrok nesreče je bflo najbrž pomanjkanje
Iz gozdarske službe
Beograd, 27. julija, Podšumar 9. stopnje Valentin Tomše je premeščen iz Ljubljane na Bled.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 2269.60—2280.96, BerMn 1S37^7_134«.01, Bruselj 781.30 do 785.24, Curih 1097.35—1102.85, London 198.52—201.12, Newyork ček 5617.*0 do 5645.26, Pardz 220.84—221.96, Praga 166.78 do 167.64, Trst 285.80—289.20.
INOZEMSKE BORZE Curih: Pariz 20.12 in poL London 18.21, Newyork 513.7 osmini. Bruselj 71.20, Milan 36.18, Madrid 41.10, Amsterdam 206.826, Berlin 122.05, Sofija 3.70, Praga 1&20, Varšava 57.60, Bukarešta 2.06.
Stev »68
Težave naše lesne
industrije
Minister M obori« je »oi, ki |e prišel • prave« tem na
pravo mesto
Bogastvo na živilskem trgu
Tudi danes Je Ml trs Izredno dobro založen z živili, zlasti s sadjem
in Jure«
Za^TcMke *WovcrstJ« pri občuj efo rzpod peresa t- Josipa Selaka dafši članek o težavah nase tesne industtje. Nas sedanji trgovinski minister g. hran Motiorič, ptse g. Sel a k med dragim, se te lotfl z veliko energijo in s še veESo požitvuvdhiosfio !n ljubeznijo težkega dela, da najde novi pota za sanacijo m ponovni procvit naše tako težko ogTOžene in prizadete trgovine in industrije. Njemu ne gre za popularnost, kS se najiažje doseže z demagogijo, temveč za stvarno pomoč in povzdigo našega gospod a rstva. 2e doslej, v razmeroma krafkem času svojega javnega delovanja, se je odlikoval kot pomočnik ministra m kot minister s svojim strokovnim znanjem in odlkritim nastopom na raznih konferencah m javnih zborovnTrjm. Naj opozorimo med drugim samo na njegov govor na ljudskem shodu na Jesenicah, pa !ahko trdimo, da je on pravi mož, ki je prišel ob pravem času na pravo mesto.
G. minfster Mohoric" se zanrma intenzivno tudi za našo lesno industrijo in !e 25., 26. in 27. t m- skKcal v Beogradu konferenco, da sliši težave, želje in predloge njenih glavnih predstavnikov rz vse države, da bi potem prifskočrl na pomoč, kolikor bo le mogel. V njegove iskrene in dobre namene verujemo vsi in smo prepričani, da bo na konferenci zbral mnogo podatkov o križih in težavaih, bi nas teže in ki bi se dale z malo dobre volje odstraniti.
V prvi vrsti bi bilo treba revidirati železniške tarife za razne vrste gradbenega tesa, za hlode, za drva, za tančnski les in za oglje. Druga velika težava, ki se prot« nji bori lesna industrija že celo desetle;-?e, ie sekanje in obdelovanje lesa v državni režiji. Država ima od tega često veliko škodo, lesna industrija pa hudo konkurenco, ki ji ne more kljubovati. Ce ministrstvo za šume in rudnike na vsak
£e nekaj dni in začel se bo najvažnejši dogodek v našem plavalnem sportu, državno prvenstvo. Letos se bo vršilo že dvanajstih. Pričelo se je na Bledu I. 1921. tokrat pa se bodo že dvanajstič sestali plavači obmorskih krajev z onimi v osrčju države. Letos je tekmovanje prav posebno važno. Splitski »Jadran«, petkratni zaporedni državni prvak, je že štirikrat zaporedoma osvojil dragoceni Petrinovičev pokal, ki ga prejme vsakokratni najboljši plavalni klub v Jugoslaviji. Ako se mu to posreči tudi letos, preide pokal v trajno last »Jadrana«.
Najnevarnejša konkurenta »Jadrana« sta naša »Ilirija« in sušaška »Viktorija«, ki sta se z vso resnostjo pripravila, da odvzameta Splitčanom prvenstvo in pokal. Borba bo zaradi te^a zelo estra, odločevala bo vsaka točka. Za vsako posamezno prvenstvo, na razpolago jih je 6, se bo razvila ogorčena borba. V waterpolu je velik favorit dubrov-niAki »Jug«, ki se za to panogo plavanja specijalizira. Slo bo predvsem za ostala mesta, kjer bo plasma »Jadrana«, »Ilirije« in »Viktorije« odločilnega pomena. Povsem nesigurno je vprašanje prvaka v seniorskem in juniorskem plavanju. »Jadran« in »Viktorija« imata močno izenačeni moštvi, v kolikor je »Jadran« bolj m pri moških, je glede dam »Viktorija« močnejša. Tudi »Ili-ria« ima zelo močno ekipo, katero bo letos znatno ojaeila prvakinja in rekorderka Lampretova, ki nastopi kot jtmiorka in. se-niorka. Pri juniorjih ima »Ilirija« najmočnejše orožje v sijajnih juniorkah. za katerimi moški tovariši prav malo zaostajajo. Pričakovati je, da bo borba za prvo mesto med »Viktorijo« in »Ilirijo«, dočim se bo moral »Jadran« zadovoljiti s tretjim mestom — če nima med novinci kakih nežna* nih talentov, o katerih še nismo slišali. V skokih je siguren favorit »Ilirija«, ki si bo s svojo preizkušeno gardo skakače v skoraj gotovo priborila juniorsko in seniorsko prvenstvo.
V Ljubljani bomo torej imeli prvenstvo juniorjev. Spored je oba dneva isti, v soboto bodo pred tek m man j a, v nedeljo finalne tekme:
Dopoldne: 50 m juniorji. 100 m junior-ke, 100 m hrbtno juniorji. 100 m prsno ju-niorke. 4X50 m juniorji, 3X100 m mešano juniorke. vaterpolo; popoldne: 200 m juniorji, 50 m juniorke. 100 m prsno juniorji, 100 m hrbtno juniorke, 3X100 m mešano juniorji. 4X50 m juniorke, waterpolo.
Za posamezne discipline so se prijavili*.
JTMIORJI
50 m prosto: 25 tekmovalcev iz 7 klubov. Ilirija: Ziherl, ^rbec. Fux, Lavren-čič: Viktorija: Pajkulič. Palic. Stoker, Šuštar; Jadran: I vic. Petrič. Kevo. Čičin-Sajn; *Jug: Ciganović Laika in Drago. Radič, Duvnjak: Bob: Monatić. Grčič, Vranican. Ra-jić; Primorje: NVilfan. Močnik, Nachtigal; Concordia:  Crnkovič, Petrovič.
200 m prosto: 21 tekmovalcev iz 8 klubov. Ilirija: Ziherl. Fu.\, Lavrenčič. Micha-lek; Jug: Ciganovič L.. Duvnjak, Dabrovič B, Radič; Viktorija: Bezjak. Šuštar, Stoker, Pajkulič; Jadran: I vič, Čičin-Sapi. Petrič; Bob: Plamenac. Vranican; Concordia: Crn-kovič, Petrovič; Primorje: NVilfan; KSU: Laškarin.
100 m prsno: 22 tekmovalcev iz 9 klubov. Ilirija: Lavrič, Svetek. Hribar; Primorje: Mikuletič, Kiirbos, Dolenc; Gradjanski (Karlovac): Turkalj; Concordia: Sj-epel, Bo-rič; KSL": Laškarin, Gavrilovič; Jadran: Pera, Mihalovič, Jelovac; Viktorija.: Bier, Marcela II., Veselinovič; Bob: Novakovič, Dizdar. Kotljarevski; Jug: Tarana, Orlic.
100 m hrbtno: 16 tekmovalcev iz 6 klubov. Ilirija: Lavrenčič, Tavčar, Lavrič, Ziherl; Jadran: Cičin-Sajn. Tebaldi, Ivdč; Viktorija: Tokič, Tičac, Skopin, Polič; Jug: C5-
Smovič. Duvnjak, Tarana; Primorje: Wil-n; Bob: Grčič. 4X50 m: 11 štafet in to Ilirija, Jadran, Viktorija in Jug po 2 ter Bob, Concordia in Primorje po 1.
2X100 m mešana: 11 štafet kot preje.
način hoče sekati in obdelovati les t lastni režiji, naj se dotični gozdovi prej oce-niio, da se bo vedek), kaj je bilo posekano in obdelano in naj se vse dela na trgovski podlagi z vsemi bremeni, ki jih mora nositi privatna industrija w ki i:h mora n. pr. nosati tudi državno podre tj e >Štipad«. Cim bo to storjeno, ne bo sekanje in obdelovanje lesa v državni režni več škodovalo industriji.
Velike ovire vidi naša lesna industrija v načinu javnih licitacij za državne dobave. Razpise se javna dražba, javi se 20 do 30 dobavfteSjev, vsi polože kavcije In stavijo ponudbe na več stotisoč pr.M.go^ itd. Minejo meseci, a ministrstvo se na podlago teh ponudb ne odloči. Ponudnik: seveda čafcajo na odločitev, blaga ne smejo nikomur prodati ki kavcije jim le/e mrtve. Cez dva aH tri mesece pa pride vest, da je dražba razveljavljena In da bo razpisana druga. Pripetijo se je pa tuđi, da ponudniki več mesecev niso dobili nobenega obvestila in so lattko šele privatnim potom zvedeli, da niso na'ihovc ponudbe sprejete in da je dobil dobavo pod roko tretji. Potem pa traja še mesec alt dva, da izpo slu jejo, da jim drŽava vrne kavcije.
Naša lesna industrija je eminentno i-zvozna industrija in zato bi se morah naši konzulati v Inozemstvu brigati za našo lesno industrijo, a država bi morala imeti trgovske agenture po vseh večjih evropskih tržiščih in pristaniščih. Lani jeleni je kupilo prometno ministrstvo pod roko od francoske tvrdfloe Carel Fouche & Oie S. A. okrog 500.000 bukovih in Va-stovih pragov, ki jih je bila ta tvrdka lani kupila pri nas, da bi jih izvozna v Francijo. Tako je naša država olkirprla prage, ki so že nad leto dni ležali na Sušaku na prostem na dežju in vetru, a domače tvrdke so ostale brez naročil.
JUN:IORKE
50 m prosto: 17 tekmovalk iz 6 klubov. Ilirija: Lampret, Bradač, Groschel, Lavrenčič; Viktorija: Meranič, Zupan, Polič, Sch\varz; Jadran: Jerinič, Stipanovič, Culič, Rossi; Bob: Goršič, Lozanič; Concordia; Crnčič. Radoševič; Primorje: Pretnar H.
100 m prosto: 14 tekmovalk iz 4 klubov. Ilirija: Lampret, Bradač, Groschel, Zalo-kar; Jadran: Kovačevič, Stipanovič, Jerinič, Culič; Viktorija: iste kot na 50 m; Concordia: Crnčič, Radoševič.
100 m pr^no: 14 iz 6 klubov. Ilirija: Jam-nik, Babinek, Keržan. Sever; Viktorija: Schvvarz, Letonja, Polič, Bier; Bob: Goršič; Primorje: Aplenc; Concordia: Kuhar, Kova-čiček;   Jadran:   Mrkušič   II., Makale.
100 m hrbtno: 13 iz 4 klubov. Ilirija: Lampret. Sever, Ozimič. Zalokar; Viktorija: Medanič, Schwarz, Topič, Zupan; Jadran: Grisogono, Jerinič, Dvornik, ČJulič; Bob: Goršič.
4X50 m: 7 štafet: Ilirija, Viktorija in Jadran po 2: Concordia 1.
3X100 m mešano: enako kot prej.
VVATERPOLO se bo igralo po kombiniranem cup in toč-kinem sistemu. Sodelujejo: Jug, Bob, Viktorija. Ilirija in Jadran.
V soboto dopoldne: Viktorija : Ilirija, sodnik inž. M. Popovič, štopar: Esapovič. Popoldne: Bob z zmagovalcem prve tekme; sodnik Serič, štopar: Bedenko; Jug : Jadran, sodnik Kramaršič, štopar: inž. Popo-vič.
V nedeljo dopoldne: Jadran z zmagovalcem tekme Viktorija : Ilirija, sodnik Esapovič. štopar: inž. ropovič; Jug : Bob, sodnik Kramaršič, štopar: Esapovič. Popoldne: Jug z zmagovalcem tekme Viktorija : Ilirija, sodnik Macanovič, štopar: inž. Sen-djerdji: Jadran : Bob, sodnik Kramaršič, Stopar: Esapovič.
V kopališču Ilirije se je že pričelo običajno živahno vrvenje, ki smo ga vajeni vsako leto ob priliki državnega prvenstva. Brhki sinovi in hčerke našega Jadrana — tekmovalci sušaške Viktorije in splitskega Jadrana so včeraj popoldne prispeli v Ljubljano — že trenirajo v bazenu. Včeraj, ko so ravno polnili bazen, so s strahom iz-praševali, če je voda vedno tako ledeno mrzla. Danes dopoldne so že bili potolaženi in se v sladki vodi prav dobro počutijo. Za danes ali jutri pričakujejo še Dubrov-ničane in Beogradčane, dočim bodo plavači iz Zagreba in Karlovca ter naši podeželski klubi dopotovali najbrže šele v petek.
★
— Članstvu SK Ilirije. Upravni odbor obvešča celokupno Članstvo, da se vrši po« greb dolgoletnega, tragično preminulega odbornika in člana g. Jožeta Pogačarja danes ob 17J0 izpred palače Viktorija na Aleksandrovi cesti. Zaslužnega in ne pozab-nega, iskrenega športnega tovariša naj spremi na njegovi zadnji poti khibovo članstvo, zlasti pa članstvo teniške, smučarske in nogometne sekcije korporativno. Zbirališče ob 17.15 pred palačo Viktorijo.
— SK Ilirija (bazenska sekcija). Današnji trening prične zaradi pogreba tragično preminulega člana g. Jožeta Pogačarja šele ob 19. Članice sekcije naj se udeležijo pogreba.
— Hazenefca tekme po novih osnutkih pravil. Ljubljanski bazenski podaavei te je odločil predlagati potom JHS-a interna-clonalnv federaciji ženskih športov v Parizu spremembo sedanjih haaenakin prava!, ker je prišel do prepričanja, da izgublja naša športna javnost Interes sa, bazenski sport valed prekompllclranih ln prerieoroznuh pravil, ki napravljajo igro vsled večnega žvižganja rn prekinjanja neinteresantno. V ta namen priredi J utrl ob 18.30 na igrišču Ilirije poskusno tekmo, ki se bo odigrala po norih osnutkih pravil. V tekmi nastopita družini Ataavo Jn. Uli-
je v evo Jih najmočnejših postavah, kar nam jamči za' napeto in ogorčeno borbo. Osnutak novih pravil obsega predvsem sledeča Moebe: Velikost Igrišča se poveča od at krat 31 na 60 krat 40, folman-ski prostor pa od 8 krat 4, ki je bil doslej začrtan kot pravokotnik , na polkrog s porameroaa 6 m. Dosedanji tehnični predpisa Igra na spremenijo v toliko, da a« dovoli metanje žoge do poljubne višine, da se dovoli metanje loge ob tla do neomejenega iteviia metov, dalje se dovoli odbijanje toge tudi s pestjo, izbijanje žoge in roke, dodavanje toge bllije od 1 metrov itd. Vodstvo podsaveia jn prepričano, da bo igra na podlagi takih pravil inatno pridobila na privlačnosti in zanimivosti, ker bo odpadla obfcgatna dolga serija golov, Igra sama pa bo mnogo manj motena po večnem prekinjanju po sodniku. Ker želi podsavez, da izreče svojo eodbo k temu poizkusu tudi naša športna javnost, bo tekma brez vstopnine, tako da bo obisk tekme, ki nam obeta prav dober sport, čim številnejši.
— Službene objave L. H. P. Danes seja upravnega odbora ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emona. TKD Atena in SK Ilirija se opozarjata ponovno, da postavita jutri ob 18. uri po eno družino, ki se mora javiti podsaveznemu tehničnemu referentu na igrišču Ilirije s kompletno opremo.
— Športni klub »Disk« Ditnčale, kolesarska sekcija, razpisuje medklubske dirke v nedeljo 7. avgusta kot prvi del prireditev letošnjega športnega dne. I. Prvorazredni* ki: Domžale—Vransko—Domžale 75 km; n. juniorji: Domžale—Trojane—Domžale 53 km; m. novinci: Domžale—Lukovica— Domžale 20 km; IV. težka skupina: Domžale—Krašnja—Domžale 30 km; V. senior-ji: Domžale—Kamnik—Domžale 15 km; VI. polževa dirka: kolodvor Domžale—trgovina Menart 80 metrov. Darila: Za vse skupine so razpisana lepa darila in kolajne. Splošna navodila: Vozi se po pravilniku ko-turaškega saveza. Vsak vozač vozi na lastno odgovornost in se ima strogo držati cestno policijskega reda. Kolesa morajo imeti zvonec ln rabno zavoro. Pravico do starta imajo vsi člani klubov-članov Koturaškega saveza. Startne številke se dobe na startu proti kavciji Din 10.—, ki se ob vrnitvi vrne. Start: ob 8. url pri igrišču S. K. Diska. Cilj istotam. Prijavnina: Din 10.—, za polževo dirko Din 5.—. Prijave je poslati do 3. avgusta na naslov: S. K. Disk, Domžale. Naknadne prijave proti dvojni prijav-nini. Eventuelne proteste je vložiti 15 minut po prihodu na cilj. Kavcija Din 50.— se v slučaju ugodne rešitve vrne, sicer pa zapade klubovi blagajni S. K. Disk si pridržuje pravico eventuelne izpremembe razpisa.
Joža Pogačar na mrtvaškem odru
Ljubi]ana, 27. julija.
Joža Pogačar, splošno znani in priljubljeni športnik, leži na mrtvajškem odru. Kruta usoda mu je pretrgala nit življenja v naiJepši moški dobi, v 33. letu starosti. Hudo ga bodo pogrešali zlasti naši športniki, saj je bil rajnki doma v vseh športnih panogah in splošno cenjen radi redkega tovarištva Ln družabnosti. Slovel je tudi kot dober lovec, izvrsten strelec in velik prijatelj narave. Seda) ga ni več med nami. Pogrešali ga bodo beli teniški prostori, nič več se ne bo smučal po zasneženih bregovih, naše gore so izjgubrle vir?e-tega turista. Njegov zdravi humor ne bo nikdar več razveseljeval prijateljev.
V palači Viktorija leži v srebrni krsti sredi neštetih vencev in šopkov. Na krsti leži krasen venec rdečih vrtnic, zadnyi dar obupane matere. Ob vznožju je prislonjen venec belih dalij in vrtnic, poslednji pozdrav dobremu stricu. Ob straneh krste sta krasna venca sorodnikov, spletena iz kardinalno rdečih gladijol ter iz oranžnih vrtnic ki gladijo! Ob vhodu visi na steni ogromen venec rdečih dalij, zastrt s črnim pajčolanom. Kakor sneg se blesti venec belih levkoj in nageljnov z belo-zele-nim trakom SK Ilirije, kjer se je do zadnjega udejstvovai pokojni Joža. Prijatelji v teniSki sekciji so mu poslali rdečkasto rumene marjetice, pomešane z gladijola-mi in dalijatni, katerim se prav lepo poda zelen svilen trak. Najljubši prijatelj Mirko ga je razveselil s kardinalno rdečimi ci-klamami in giadijolami. Kakor rdeča kri se sveti venec iz rdečih vrtnic z behm trakom, zadnuti spomin pokojnikove izvo-Uenke, s katero se je hotel v kratkem poročiti. Zavarovalnica Royal Exchange, katere ravnatelj je bil premmtrti, je poklonila venec iz srebrnega osata, v katerega so vpletene rožnatobarvne vrtnice in da-lije. Izredno lep ie venec nekega prijatelja iz Beograda, spleten iz vijoličastega a4iuma, neke vrste lepo cvetočega Česna, ki je zelo priljubljen zlasti v sedaj modernih kamenitih vrtovih. V alrj so na vrhu vpletene bledo vijoličaste funkije in bele dalije. Vse vence je izredno okusno izdelalo znano staro domače vrtnarsko podjele Herzmanskv.
Da je bil pokojni Joža izredno priljubljen, pričajo vedno nove pošiljke najlepših vencev in šopkov. Soba, kjer leži pokojnikovo truplo, ie podobna bajnemu v--tu, v katerem so nagomilane naj razno vrst-nejše cvetlice. Ves čas prihajalo prijatelji in znanci, da se zadnjič poslove od svojega prijatelja, ki jih je tako nepričakovano zapustil.__
Svšeol
— Mtronoko sokolsko okrožje. Vsa br. društva ponovno oposarjamo na nastop aokoL društva Žužemberk, ki bo v nedeljo SI. t m. Vala dolžnost je, da se ga udeležite polno*teTdlno. Skušnje so ob 3. uri, nastop pa ob 1€.30 — na trgu. Br. načelniki naj poekrbe, da bodo vsi telovadci na mestu, in ob lt. url pri skušnjah. Na »viđanja —- vsi v Žužemberku! Zdravo! Okr načelndk.
LJubljana, 27. julija. Uboge gospodinje res niso nikdar rešene skrbi in lahko rečemo, da, odkar Je nadprodukcija na živilskem trgu, nimajo nič mani skrbi kot so Jih imele ob pomanjkanju iiviL Samo pomislite, koliko truda jih stane, preden si ogledajo ter pre-cene vse to ogromno bogastvo, zlasti ob tržnih dneh! Ob sredah in sobotah morajo zaradi tega bolj zgodaj na trg, vračajo se pa seveda še pozneje kot navadno. Čeprav se nagibije mesec h koncu, vendar je na trgu še vedno živahno. Sploh je datum zadnje čase nekoliko zmešan in ljudje se ne morejo več mnogo zanašati na koledar.
Na sadnfrm trgu na Pogačarjevem trgu te preseneti ogromno bogastvo sad*a, ki ga je čedalje več. Jesen se bliža, vedno več je jesenskih sadežev, breskve, marelice, hruške, pa tudi že jabolka se kupičijo v pravih stolpih. Dovolj je- tudi že sliv skoraj vseh vrst, ringlo višnjev in bel, danes so se pa tudi pojavile že bosanske slive, ki so jih prodajali na kmečkem sadnem trgu po 4 Din kg kot ring-to. Prava senzacija je pa bilo na sadnem trgu grozdje, ki je prispelo iz Novega Sada in so ga prodajali po 18 Din kg. Prodajalci so zatrjevali, da je zrelo, čeprav je bilo videti zeleno, češ da je muškat zelen. Seveda se ni treba bati, da bi kdo zbolel po njem, ker se ga bodo Ijudlje nekaj časa izogibali v največjem loku.
Kmečki sadni trg ni še razbremenjen, čeprav domače sadje, hruške in jabolka, ni še zrelo. Jagod je letos toliko, da bi jih nedvomno metali v morje, če bi si obiranje lastila kakšna družba ameriškega kalibra. Največ je še vedno borovnic, ki jiih prodajajo »na debelo« po 1.25 do 1.50 Din liter. Toda tudi na drobno jih lahko kupiš poceni, po 1.50 Din. Poleg borovnic ie zadnje čase tudi poplava rdečih malin. V začetku so jih prodajali po 8 Din liter, danes pa že po 4 Din. Maline ne gredo tako dobro v denar na drobno, ker so le redki vešči proizvajanja malinovca. Davi si lahko dobil na kmečkem sadnem trgu tudi še črešnje, bile so pa najbrž gio-b-nice, ker so bile precej drobne. Liter po 2.50 Din nedvomno ni previsoka cena za tako pozne črešnje.
Jurčkov je zadnje čase toliko na trgu, da gobe zavzemajo poseben trg. Gobarjev ni treba več učiti, da morajo biti gobe prerezane in nečrvive. Sicer pa prodajajo skoraj same mlade jurčke, tako drobne, da jih res ne moreš še rezati, če hočeš
kaj pokazati. Prodajajo jih najraje po merici, če jih daš na tehtnico, so preveč lahke. Merice so pa tudi precej različne, iz ene lahko napolniš tri, če je zvrhana. Cena Je pa seveda v vseh primerih ista, 3 do 4 Din. Po kg so prodajah jurčke za 8 do 10 Din. Ne more se reči. ali si na boljšem, če kupiš gobe na merico ali po kilogramu, treba je pa naglasiti, da uboge kmetice nikogar ne opeharijo, kot se morda komu zdi.
Prekupčevalci »so se vrgli* na sadje. Zasedli so tudi polovico ulice ob semen.-šču, kjer so se prej košatile Skofjeločan-ke. Prodajali so tudi lepa jabolka, ki so jih označili, da so za vkuhavanje. Vse lepo sadje na trgu je navadno namenjeno za vkuhavanje, kar je grdega, pa morajo ljudje pojesti, kakršno je. Ta jabolka so bila po 7 Din kg.
Kmetice so tarnale pri zelenjavi in so-čivju, da ni kupcev. Ce jih povprašaš, kako je s kupčijo, tudi rade potožijo, da gospodinje od dne do dne bolj barantajo in zlasti še, da cene živil že padajo. Stročji fižol hočejo kupiti po dinarju, ko je že po 2 Din kg. Ce bi pa bila splošna cena po dinarju, bi prav tako barantale. Kmetice vedno navržejo pri nreri in vagi, toda gospodinje niso nikdar zadovoljne. Cene so-čivju in zelenjavi so pa res nizke brez izjem. Vsega je na izbiro in pri vsaki prodajalki je gospodinja dobro postrežena.
Pri jajčaricah je bilo tudi danes živahno. Na kokošjem trgu se gnetejo gospodinje nazadnje, ko obredejo že ves ostali trg. Ogledovanju piščancev je pač treba žrtvovati več časa in z zajci se ni varno gnesti na trgu med tesnimi prehodi. Moti se, kdor misli, da se meščani ne maste ob delavnikih s piškami. Gospodinje so danes tudi kupovale piščance, niso j.ih le ogledovale.
Nekoliko manj živahno je pa pri mesarjih/ Mesa je dovolj, najbrž preveč, a stojnice niso tako dobro založene kot so bile pozimi. Nekateri prodajalci se kratkočasijo s tem, da odganaajo z vejami nadležne muhe. Meso se v tej vročini seveda ne more podražiti. Cene še neznatno padajo. Telečje meso lahko že dobiš prvovrstno po 10 Din kg, je pa seveda tudi dražjo pri nekaterih prodajalcih, po 14 Din prvovrstno. Goveje ie najdražje d* 12 Din kg, prašičje pa po 18 Din.
Časi niso še nanhujši, saj se tudi mesarji Še ne morejo pritoževati, da so jih zapustili vsi kupcL
Velika razstava „Živalce"
Od 3. do 12. septemibra bomo imeli na velesejmu v Ljubljani v paviljonu J, takoj pri glavnem vhodu na desno vel'i'ko razstavo drusšftjva »Živalca«.
Spored razstave je naslednji: 10. avgust: Priglasitev živali za razstavo po priloženi prijavni poli. 20. avgust: Odbor pošlje potrdila o sprejeti prijavi. 1. sept. (četrtek): dovoz razstavnih živali in predmetov na razstavni prostor ter veterina raki pregled. 2. sept. (petdk): Ocenjevanje in razdeljevanje nagrad (pokalov). 3. sept (sobota): Svečana otvoritev razstave. 8. sept. (praamilk): ob 10. dopoldne žrebanje nagrad za pravdikie odgovore na razpisana tekmovalna vprašanja v listu »Moj Dom«. 13. sept. (torek): Od pošiljanje razstavnih živali in predmetov.
Odbor vaibi vse čJanstivo in ljubiiteJje reje malih žirvaii, da se udeleže razstave. Razstavljajo samo člani društva »Živalca«. Član lahko postane vsakdo, kdor plača 'etno članarino Din 24.— in Din 2.— za člansko izkaznico s pravili.
Jesenska razstava »živalce« bo nameščena v paviljonu J in bo urejena po skupinah. Takoj pri vhodu bo književnost poleg kožuhovme in izdelkov iz usnja. Dadje bodo razstavijeni kunci in bobni Nurrija, psičOci, mačice, morski prašički in bele miši. Zatem bo oddelek za predmete in razne vrste kranni, dalje bo videti kontrolna 2nez-da, napajalnike, umetne kokle, valilne aparate, orodje za kapunjenje, tehtnice ?a jajca, strorje za mletev. kosti, žične kletke za ptice, jasli m kletke za kunce, škatle za pronos jajc m enodnevnih piscet. Dalje bo poseben oddelek domačih m tujih ptic Zatem oddelek z golobi, grlicami, fazani, pavi itd. Končni oddelek je namenjen kokošim, racam, «osem in puranom.
Razstavtnma za perutnino in kunce znaša Din 10.—, za golobe, grlice itd. po Din 5.— od kletke za ves čas razstave. Drugo po dogovoru. Društvo razpolaga ^acno s kletkami za perutnino, kunce in golobe. Za druge ži-vali, kot ribice, ptice, bobre *Nu-trija« itd. si morajo preskrbeti sami klertke, odnosno posode. Hrano in snaženje za časa razstave oskrbuije drustivo. Prijavne pole naj pošljejo razstavijalci točno izpolnjene do 10. avgusta t. 1. zaraidi pravočasnega vpisa v ve»!eseje*nsiki katalog. Na prepozno doSle prijave se odibor ne bo oziral. Od prodane živali obdrži društvo 10% od kupnine. Radi tega naj člani navedejo natjnržjo prodajno ceno.
Živali, namenjene za razstavo naj posije Slanstvo v prostornih zabojih, opremljenih s točnimi podatki o njih vsebini. Bolne in za razstavo neprimerne živaii bo veterinar zavrnil. Zaboje z razstavnimi predmeti :n žirvaVmi je opremiti z označbo »razstavno blago« in nasloviti na velesejem, Ljubljana, gorenjski kolodvor. Vsakemu razstavljavcu broTiplacno vrnemo razstavljeno blago po železnici.
Koledar.
Danes:    Sreda,   27. juHJa katoličani: Pantaleon, Dušan, pravoslavni 14. julija Današnje prireditve. Kino Matica: Mamselle Khtouche. Kino Ideal: Ljubavna parada.
Dežurne lekarne. Danes: Suinik, Marijin trs, 5 in Kuralt, Gospoevetska cesta lt.
šah
Sahisti-turisti, pozor
Šahovski odsek »Svobode« na Jesenicah je nameraval prirediti koncem junija svoj prvi šahovski turnir na prostem, in sicer na GolicL Turnir smo morali zaradi nepredvidenih tehniških ovir preložiti. Zdaj se bo ta turnir vršil, vendar smo iz tehtnih razlogov izpremenili kraj, kjer se bo vršil. Golica mnogim šahistom za sedanji čas ne ugaja, zaradi tega se bo vršil turnir na drugem, prav tako lepem kraju, in sicer na Galerijah kraljeviča Andreja ob Pokljuških luknjah pri Gorjah nad Bledom. Turnir se bo vršil v dneh 14. in 15. avgusta t. 1. (nedelja in ponedeljek) na prostem v primeru lepega vremena, ob slabem vremenu se bo pa vršil v restavraciji Vint-gar v Vintgarju. Turnir se bo vršil nepre-fclicno. Vabljeni so vsi šahisti in šah. kiubi iz dravske in sosednjih banovin. Od dispozicij omenjamo:
1. Turnir se začne 14. avgusta t. 1. ob 10. uri dop. po prihodu turistovskega vlaka na postajo rodnom. S postaje skupen odhod na poldrugo uro zmerne hoje oddaljeno prizorišče. Igran bo po izločilnem sistemu, tako da premagani odpadejo, zmagovalci in oni, ki so igrali neodločeno, pa igrajo naprej. Posamezne igre ne smejo trajati nad 1 uro. Ce kakšna igra v tem česu še ne bo dokončana, razsodi o zmagovalcu razsodišče, ki bo izvoljeno pred pri-četkom turnirja na licu mesta.
Igra se za srebrni pokal, ki ga dobi zmagovalec. Pokal bo imel tozadevni napis. Pokal dobi zmagovalec v trajno last. Ce bi izpadla finalna partija remis, odloči žreb ali pa določi v slučaju nesoglašanja s tem načinom razsodišče.
2. Turnir bo vodil g. Vencclj Perko, član prireditelja.
3. Prijavnina znaša za člane zveze »Svobode« in njenih 40 podružnic Din 10, za vse ostale pa Din 20. Prijavnino je treba nakazati na račun Poštne hranilnice, Splošne hranilnice in posojilnice za Jesenice in okolico, r. z. z o. z., Sava-Jesenice št. 11.950. Prijave se sprejemajo na naslov g. Ivana Žena, šahovski odsek »Svobode«. Jesenice.
4. Zaradi pričakovane velike udeležbe se prosi, da udeleženci po možnosti prinesejo šahovnico s seboj in to javijo s prijavo vred prireditelju. Oprema udeležencev naj bo po možnosti ruristovska.
S šahovskim pozdravom
Šahovski odsek Svobode, Jesenice. ★
— Turneja šahovskega mojstra Pirca. Za turnejo šahovskega mojstra Vasje Pirca so se prijavili doslej šahovski klubi Celje, Zagreb, Sušak, Šibenik, Sisak, Gjurgjevac, Virovitica, Osijek, Vinkovci in BeogTad, nekateri klubi se pa še prijavijo, Lahko ee računa, da se bo prijavilo še enkrat toliko klubov, kajti honorar našega šahovskega mojstra v znesku 500 Din za vsako prireditev je res zelo skromen. Turneja naj bi se pričela 7. avgrusta ali pa malo pozneje.
Še ne ve.
— AR je bil tvoj stric do zadnjega pri popolni zavesti?
— Tega še ne vem, ker Še ni bila odprta njegova oporoka.
Brez skrbi.
Gospodinja: Kaj vidim. Nežka! Kako morete vtikati prst v juho?
Kuharica: Brez skrbi, gospa, saj ni vroča.
Pred državnim prvenstvom v plavanju
Prvenstvo junrorjev bo 30. In 31. t. m. v Ljubljani
»SLOVENSKI NAROD«, dne 27. jnMja 1932
Dnevne vesti
— Tajski promet z Madžarsko, v Bu-dšnpeSfci je bila te dni sklenjen« predimi-nacna pogodba med zastopniki n«še države in Madžarske, ki bodo po nji madžarski
državljani na podlagi potnega lista. sm&Ii jemati s 6eboj v Jugoslavijo za 5000 Din madžarskega denarja.
— Izletniški   vlaki   pri   nas in drugod. Sušaški »Novi list« razpravlja o izletniških vlakih pri nas in drugod in prihaja do zaključka,   de bi morala   železniška uprava vozn-šno za izletnriske vlake še znižati. Za vožnjo iz Zagreba   na Sušak   in   nazaj se plača 82 Din, v Italiji se pa plača za vožnjo z izletniškim Hatkom od Reke do Besiotk m nazaj 78 Din. z Reke v Benetke in Firerbco ter nazaj pa 145 Din. Od Reke do Benetk je 572 km.   od Reke   do Firence in nazaj 1160 km, iz Zagreba na Sušak m nazaj pa samo 458 km. Ce bi vožnja z izletniškimi viAi ne bila tako draga, bi se vozilo mnogo več izletnikov.
_ Skupščina   domače   lesne in<*u«trije
odgođena, izredna glavna skupščina udruženja domače lesne industrije savske in dravske banovine, fcl bi se bila morala vrsrti 23. t. m. na Sušaku, Je odgođena in se bo vršila 4. avgusta na Sušaku.
_ Hrvatski planinci na Triglavskem pogorju. Hrvatsko planinsko društvo >Slje-me< priredi za svoje člane 6. avgusta skupno turo na Triglavsko pogorje ln sicer skozi Prag mimo Sedmerih jezer čez Komarčo v Bohinj. Hrvatski planinci ostanejo na Triglavskem pogorju pet dni.
— Nove telefonske zveze. Prometno Tninistrstvo je dovolilo, da se uvede telefonski promet med Kranjem in vsemi kraji v Belgiji. Pogovori se lahko takoj začno. Taksa za navaden pogovor znaša za enoto 3 minut 8.50 zlatega franka.
— Prošnje    za »prejem    v učiteljsko srnino. Prosvetno ministrstvo je objavilo nova navodila za učiteljske kandidate, ki hočejo bati   sprejeti   v učiteljsko službo. Kandidat mora priložiti prcšnji krstni list, zdravniško izpričevalo, izpričevalo o vedenju, policijsko potrdilo, da lahko stopi v državno službo (to velja samo za poročene), potrjeno potrdilo roditeljev ali varuha, da lahko prosilec stopi v državno službo (velja samo za nedoletne), potrjeno potrdilo o državljanstvu, potrdilo o diplomskem izpitu učiteljišča, potrdilo vojaških oblasti o ureditvi vojaške obvezm-sti, potrdilo pristojnega sodišča, da prosilec ni v konkurzu al: pod varuštvom ter da ni bil obsojen    na izgubo  državljanskih pravic. Kandidati, ki so v državni službi, morajo predložiti še potrdilo pristojnega ministrstva, ki je iz njega razvidno, koliko časa in do kdaj so bili v državni službi. Vsakemu originalnemu dokumentu je treba priložiti dva prepisa, na vsakega pride kolek po 2 ]>ln, na prošnjo pa kolek za 5 Din.
— Slovenci v Ameriki. V G ros s u si je končal življenje Anten Kremžar. V smrt ga je pognala neozdravljiva bolezen. — V Brooklvnu je umrl 22-l^tni Ivan Pauli, v Calometu 60-1 e t ni samec Mike Kune, v Forest City Eva Borštnik, Ivana Turk in Marija Bežek, v Duluthu Marija Murko-vič, v Gilbertu pa Marija Kern, doana iz Podboršta pri Komendi. V Sandy je postala žrtev avtomebilske nesreče 22-letna Julija črufar. V Prontenacu sta se poročila Amelija Rugelj in Josip Divjak. V bolnici v M:lwaukee je umrl 43-letni ^ranc 2ugelj, doma iz Bele Krajine; v istem kraju je umrl Franc Komar, star 8G let, doma iz Spodnjih Kras v Savinjski dolini.
— NOv grob. Snoči je v svoji prijazni hiši v Zgornji Hrušici izdihnil g. Franc Hlebš, splešno spoštovani oče našega uglednega pleskarskega mojstra Jakoba. Vedno veseli in družabni poštenjak je bil skoraj 20 let tesar na mestni pristavi, a pred 10 meseci je vedno trdnega moža vrgla na posteljo potuhnjena želodčna bolezen in opešala mu je tudi noga, da ni nikdar več vstal, vendar je pa dočakal lepo starest 69 let. Ker je bil vedno naprednega mišljenja, je tako vzgojil tudi svoje 4 sinove in 2 hčeri, ki so že vsi dobro preskrbljeni. Pogreb bo jutri ob 17. z njegovega doma na pokopališče k Božjemu grobu. Zavednemu naprednjaku časten spomin, njegovi ugledni družini pa naše iskreno so žal je!
_ Veliko zborovanje JRKD v Žireh. V
vsakem kraju, tako tudi v žrfreh imamo vsakovrstne pokrete ■ in važnejše dogodke, ki se jih človek rad spominja. Tako se spominjamo, da je bil 21. julija 1892 za župana izvoljen g. Anton Sedej, posestnik in gostilničar v Novi vasi; torej smo imeli letos 40. letnico tega dogodka. V nedeljo 31. t. m. bo pa pri nas veliko ma-nlfestacijsko zborovanje JRKD to jutranja maši pred cerkvijo.
_ Zagrebški »Lovački rog« ima norega gospodarja. Znano zagrebško restavracijo »Lovački rog«, ki Je bila nekaj časa zaprta, je prevzel lastnik restavracije »Novi Zagreb« Milan šepetanc in jo je včeraj zopet odprl.
_ Gospodinjska šola v šmihelu pri No-vem mestu razpisuje sprejem gojenk v devetmesečni gospodinjski tečaj, ki se prične dne 15. septembra 1932 in traja do 15. junija 1933. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesno in duševno zdravje, nravstvena neoporečnost in dovršena ljudska šola z dobrim uspehom. Ostale pogoje sporoči na željo vodstvo. Prošnje za sprejem je poslati Gospodinjski šoli v šmihelu pri Novem mestu najpozneje do 10. septembra 1932.
_ Zbori. Revija nove zborovske glasbe. Ureja Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo >Ljubljansk.i Zvon«. Letnik VIII., št. 3. Vsebina glasbenega dela: A. Sachs yO Gospode (nagrobnica), moški zbor. S. Stegnar >Dneva nam pripelji far«, metan zbor. L Ocvlrk >T1ho potok teče«, ženski ' zbor. A. Grobnving »Hrepenenje«, moSfci četverospev. M. Tome >čakala bom Jezusa«, ženski zbor. H. Svetel »Ah, lepi ča
rovnikc, sotospev s klavirjem. — Vsebina    rajo prtiti Se drugi ni vrsto, zdaj Jih je
književno priloge: D. M. Domjanič: Po-£>čnice (pesem). Naši skladatelji (Srečko Stegnar, A Sachs, H. Svetel). Koncerti Novosti.   Razno.   Iz uredništva in nprav-
nristva.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, zmerno toplo in spremenljivo vreme. Včeraj je bilo skoraj po vseh krajih naše drŽave lepo, čez noč se je pa vreme poslabšalo, a upajmo, da ne na dolgo dn da ne dobimo zopet deževnega vremena. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Skoplju 31, v Ljubljani 30, v Zagrebu 29, v Beogradu 28, v Splitu in Sarajevu 27, v Mariboru 25 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761, temperatura je znašala 16.
— Požar na Verdu pri Vrhniki. Snoči kmalu po 23. uri se je lz neznanega vzroka vnelo gospodarsko poslopje, last g. Furiana, po domače pri Mikliču, in je kljub vsemu naporu gasilcev zgorelo do tal. Vzorni gasilci z Verda in Vrhnike so takoj prihiteli na pomoč in rešili živ inventar, dočim je vse drugo zgorelo, škoda je znatna, ker je zgorelo vse seno in žito. Nesreča je bila še občutnejša in gašenje otežkočeno, ker so morali gasilci dovajati vodo iz 300 m oddaljene Ljubljanice. Požrtvovalno gasilstvo je ubranilo ogrožena Lenarčvčeva poslopja.
— Številne nesreče in nezgode. Desno roko si je zlomila žena poštnega uradn'ka Kraker Uršula, stanujoča v Baragovi ulci 10, ko je danes padla po stopnicah. — kletni delavec Gerl Stanislav, stanujoč na Starem trgu št 20, je včeraj plezal na neki drog, je pa pri tem padel in se močno pobil. Dobvl je tudi precejane notranje poškodbe. — Valenta Franja, 171etna 'aseb-nica iz Ljubljane, Cetjnarjeva ulica 8, ie snoči v samomorilnem namenu pila lizol. — 31etni sinček posestnika na Pristavi. Lovec Ignac, je doma včeraj tako nesrečno padel, da se je precej hudo poškodoval na glavi. — Trgovski vajenec Josip Palon, stanujoč na Javorniku št. 47. je včeraj padel e kolesa ter se poškodoval na desni nogi. — Močne opekline je dobila posestnikova hči Rupan-Čič Marija iz Retij. ki se je polila s kropom. Vse navedene je sprejela v oskrbo ljubljanska bolnica.
— Neurje nad Kragujevcem. G. Marjan Telatko nam piše iz Kragujevea, da je d'.vjalo tam v soboto zjutraj strahovito neurje. Nad mestom in bližnjo okolico se je vsula debela toča, kakršne ljudje še ne pomnijo. Skoda je neprecenljiva. Drevje, posebno sadno, je toča tako oklest'.la, da je ostalo popolnoma golo. Tudi vse poljske pridelke je uničila. Cene na živilskem trgu so takoj poskočile.
— Tragična smrt lepe ciganke. V vasi Grku bLizu MItrovice je živela lepa ciganka Danica Jovanovdč zaradi katere so se cigani večkrat stepli. Pred meseci se je ^poročila; s ciganom Dušanom Mari-čem. ki ga pa ni ljubila. Kmalu je našla nekega Vukašina Marica, ki je hodil k njd, kadar je mož spal ali kadar ga ni bilo doma. Vaščani so moža opozarjali, da mu je žena nezvesta, pa nj hotel verjeti. Nekega dne mu je lepa Danica pobegnila k Vukašinu. Toda kmalu se je naveličala tudi Vukašina in potem je začel hoditi k nji Dušan. Pozneje se je vrnila k Dušanu, a Vukaš;.n je nI mogel pozabiti. Nekega dne jo je pred Dušanovo hišo zopet prosil naj se vrne k njemu, a ker ni hotela, je pograbil nož in jo zabodel v prsa tako. da je kmalu izdihnila. Včeraj se je mož zagovarjal pred sodiščem v Mitrovnci in obsojen je bil na 4 leta težke ječe
— Tramvaj povozil 10-letno deklico. Včeraj dopoldne je pcvozil tramvaj v Zagrebu 10-letno Ankico Mrcin. Nesrečo je zakrivila deklica sama, ker je hotela tik pred tramvajem čez cesto.
— Sin ubil očeta. V vasi Deliblato pri Pančevu je bogati kmet Jovan Kovar zanemarjal dom in družino, ker je bi lpreveč navdušen za dobro kapljico, često se je vračal pijan domov in pretepal ženo. Tudi v nedeljo zjutraj se je vrnil pijan domov in začel zmerjati ženo. žena ga je hotela pomiriti, pa je vedno bolj divjal, tako da je mc rala zbežati iz hiše. Na njene klice je prihitel sin in videč, da hoče oče s palico navaliti na mater, je skočil predenj. Oče je navalil na sina. ki je pa potegnil nož in mu ga zasadil v srce.
— Foto-sport zadovolji vsakogar s kamero, kupljeno pri Fr. P. Zajec, optik. Ljubljana, Stan trg 9. Ceniki brezplačno
Iz LtaMiane
—Ij Italijansko letalo se vrača po železnici. Vojaška komisija, ki je bila določena, da preišče zadevo glede pristanka italijanskega letala v Mengšu, je točno ugotovila, da je bil pristanek prisilen. Danes so naše vojaške oblasti izročile letalo oflcielnemu zastopniku Italije, vice-konzulu italijanskega konzulata v Ljubljani, g. Relnaldčju. Letalo, ki si je pri pristanku polomilo levo krilo in rep ter strlo sedež, se ni moglo vrniti po zračni poti v Italijo. Danes so ga ob navzočnosti ordonančnega oficirja komandanta dravske divizije g. kapetana živojina Stanoje-viča prepeljali na kolodvor, od koder bo z vlakom krenil v Italijo. Nase vojaške oblasti so pri tem pokazale največjo uslužno&t. Pilota Giovannija Marce so že preje odpremili čez mejo.
_I j Z vriskanjem in petjem so se vrnili. Snoči ob 18. je pridrvel v LJubljano velik avtobus, ki Be Je ustavil pred Mestr nim domom. Potniki so burno pozđravlja'I Ljubljano, da so meščani začudeno strmeti za njimd, nekateri so jo pa tudi ubrali za avtobusom umih nog. Pred Mestnim domom »o ie zbrali številni roditelji ter svojci, da počakajo male letovlscarje, lrt so letovali v Kamni gorici. Čeprav je b\!o svidenje tako težko pričakovano, v«n«lar je mnogo prehitro minilo 24 dni in so se otroci težko ločili od Gorenjske. Toda mo-
letovalo 84, t soboto pa odrine druga skupina i« Ljubljane. Da je bilo sa te le-toviščarje, otroke mestnih uslužbencev, poskrbljeno tako, da so ree imeti'lepe počitnice, ni treba posebej omenjati. Letovanje je finanslrala bolniška blagajna mestnih uslužbencev. Vodstvo kolonije je bilo v skrbnih rokah, za vsestranski počitniški blagor otrok so skrbeli g. Golar, ki je organiziral več lepih izletov, ga. Gorkičeva, gdč. 4gličeva, g. Pelan, pa tudi drugi gospodje so se skrbno zanimah za otroke ter so jih večkrat obiskati. Po prihodu v Ljubljano so se otroci stehtaM v Mestnem domu in vsak se je lahko pohvalil, da ga je prišlo več kot odšlo, česar so bili seveda vose* tudi roditelji.
—lj Prulski most se je začel podirati sam. Leseni prulski most na koncu Opekarske ceste je nedvomno nesodoben, pa tudd zgodovinske znamenitosti mu ne more nihče naprtiti. Praktičen Človek bi mislil .da bo ta mestni del dobil najprej pošten most, kar je že dolgo prometna nujnost. Ni se treba sklicevati na težko pro-
I metno nesrečo, ki se je lani pripetila na tem mostu, in tudi ne na to, da je bilo lani zgrajeno v Ljubljani kar 7 mostov, nihče se pa ni spomnil na prulski most. Na prulski most so sicer tudi mislili, toda zdelo se jim je, da so drugje potrebnejši novi mostovi. Leseni prulski most bo itak sam opozarjal, da se bo podrl sam. preden bo postal zgodovinska znamenitost. Včeraj se je udrla strohnela mostnica na trnovski strani, nastala je velika luknja in most je bil uporaben za promet samo na eni strani. Nevarno mesto so ogTadili, dokler ne popravijo poškodbe.
—lj Pa je le še dober konj. Avtomobil vedno bolj izpodriva konja, kar najbolj občutijo izrvasaki, ki so skoraj že izginili, posebno po večjih mestih, kjer so že prava redkost. Avtomobilski promet ?e na^lo razrvLja in motorna voziiLa so začela izpodrivati konje tudi v kmetijstvu. Včasih se pa le pripeti, da mora konjiček priskočiti avtomobilu na pomoč. Tako izjemo smo videli snoči v Ljubljani, ko je krepak konj vlekel manjši avtobus, ki mu je bila pošla sapa, da sam ni mogel domov v garažo. Će bi se bil konj zavedal, da vleče svojega najhujšega konkurenta, bi bil tudi odpovedal pokorščino.
_|j Pevsko društvo >LJutoljanski Zvone
je sedaj po naklonjenosti občinskih svetnikov, zato, ker se je moralo izseliti iz Gajeve ulice št. 2, ker bodo hišo podrli — v Mestnem domu. Odkazani so mu bivši prostori Mestnega vojaškega urada. Društvo se je tja že preselilo, uredilo, poslikalo prostore (poslikali so pevci) in bo začelo s pevskimi vajama 1. avgusta. Za selitev in preureditev prostorov je porabil ves svoj dopust neugnani, požrtvovalna društveni arhivar ter upravnik >Zborov« br. Joško Jamnik.
_lj Pevcem in pevkam > L jutri j. Zvona«! V ponedeljek, dne 1. avgusta zvečer ob 20. se prvič zberemo na sestanek in pogovor v novih društvenih prostorih v Mestnem domu I. nadstropje, vhod levo, nasproti finančne direkcije. Pridite vse in vsi! Važen pogovor, smo pred koncertom v radnu. Odbor.
_lj Redni letni občni zbor Aerokluba >Naša krila« kraljevine Jugoslavije, oblastni odbor Ljubljana se bo vršil Jutri ob IS. url v prostorih Avtomobilskega kluba v Ljubljani, Zvezda, Kazino I. Vabijo se vsa Člani Aerokluba. da se občnega zbora zanesljivo udeleže. Aeroklub v Ljubljani.
_lj G. Potočnik Alojzij, mestni učitelj je daroval svoj honorar za spremljanje tujcev po Ljubljani v znesku Din S2 za mestne reveže. Srčna hvala!
—lj Lutkarski tečaj SKJ v Ljubljani. Udeleženci  tečaja    so    predložili vodstvu
II načrtov raznih glav in kulis za igro: »Kraljevič iz podzemlja.« Žirija treh predavateljev je po soglasnem sklepu prisodila I. nagrado br. ščuki Cvetku, mariborske sok. župe. — Nadaljnja tri prvenstvena priznanja so se dodelila br. Bakicu Vo-jinu, bjelovarske sck. župe, br. Ferjanu Gustavu, ljubi j. sok. župe in br. Erženu Francetu, ljublj. sok. župe. — Pri vseh ostalih, sicer nenagrajenih načrtih, je žirija ugotovila viden izraz resne volje in zdravega pojmovanja predstavljajočih likov.
_lj  Mestni socijalno politični  urad se
preseli v Mestni dom v TI. nadstropje — vhod iz Streliške ulice. Dne 28., 29. in 30. juKja 1932 bo urad radi selitve za stranke zaprt.
_Jj Tehnično vodstvo avtomatične centrale v Ljubljani je Imelo doslej telefonsko številko 21-09. To številko ima sedaj Narodna Odbrana, ki obvešča vse telefonske naročnike, naj za morebitna pojasnila, ki se tičejo telefona, kličejo sedaj samo številko 9.
_lj |. počitniška kolonija mestne občine ljubljanske prispe iz Breznice dae 29. t. m. z vlakom ob 20.24 na glavni kolodvor. Starši, ki imajo svoje otroke v tej koloniji, se pozivajo, da pričakajo otroke na glavnem kolodvoru.
_lj Tyrševj znaki, okrog1!, 10 mm in
20 mm v premeru, so na razpolago po Din 3.50 pri juvelirju A. Fuchsu v šelen-burgovi ulici.
_Ij Dan c in g na vrtu hotela Tivoli vsak
večer. Program po 9. uri.
—Ij Izgubljeno. Včeraj ob prihodu jutranjega dolenjskega vlaka je bila Izgubljena zlata zapestna verižica z obeskom. Posten najditelj naj jo odda na policiji.
Ahasver v novi izdaji
Pet suknjičev, pet telovnikov, dve volneni jopici in dva šala hrta na
sebi, pa ga še zebe
Ljubljana, 27. julija.
Pasji dnevi, ki po koledarju nastopijo že 23. julija in trajajo do 23. avgusta, so letos nekam ma^tij m muhasti, vendar pa ob lepem vremenu vse beži v vodo, konzum piva se je pomnožil in sladoledarji komaj zma-
gujejo naval. V pasjih dneh se je pojavil v Ljubljani zanimiv gost. Gre za moža, ki ga kljub poletni vročini zebe in ki je oblečen tako, kakor bi se mudil nekje na severnem tečaju in delal družbo belim medvedom. Nikar ne mislite, da vam hočemo za sezono kislih kumaric servirati debelo raco! Samo oglejte si moža na naši sliki, pa
se boste prepričali, da je vse res, kar trdimo.
Originalen možak je Žid Leopold Inger, ki je zagledal luč sveta 1. 1890. v Braili v RumunijL Mož je zagotovo eden največjih originalov našega časa, Na sebi ima pet suknjičev, enega vrh drugega, pod njimi pa pet pisanih telovnikov in pod temi še dve topli zimski volneni jopici, okrog pasu pa je ovit z dvema šaloma, od katerih je eden celo podložen s kožuhovino. Na sebi pa ima tudi dva para spodnjih in dva para zgornjih hlač, za vratom pa debel volnen šal, pa še pravi, da ga zebe.
Inger je v Braili absolvirai gimnazijo, v Antwerpnu pa trgovsko visoko šolo. Pred vojno je služil v Nemčiji, potoval je 1. 1910. v Rusijo, nato pa v Buenos Aires v Južni Ameriki. Svetovna vojna ga je zalotila v Nemčiji, odkoder je 1. 1915. odpotoval v Bukarešto, kjer je ostal do 1. 1921. v privatni službi. Ahasverska narava ga je pa kmalu znova pognala po svetu s trebuhom za kruhom. Toda od 1. 1921. še ni prijel za pošteno delo. Po svetu hodi kakor vagabund, preživlja se z odpadki jedi in potuje iz kraja v kraj. Seveda je povsod oblastim v napoto in povsod so ga zaradi potepu-štva že zaprli. Pretekli mesec je bil v Italiji, kjer so ga v Trstu zaprli, nato pa pri Postojni pustili čez mejo. V Podpeči so čudnega gosta prijeli naši orožniki in ga izročili sodišču v Ljubljani, uprava sodišča ga je pa prepustila policiji.
Inger je velik Čudak. Govori gladko deset jezikov, rusko, nemško, francosko, angleško, holandsko, špansko, rumunsko, italijansko, hebrejsko in latinsko. Spi samo na prostem in potuje samo po krajih, kjer je vroče. Pravi, da ga trese mrzlica že Štiri leta. Med potovanjem študira sv. pismo. Zdaj je namenjen v Jeruzalem,
Inger je prosil policijo, naj mu dovoli nadaljevati potovanje v Jeruzalem, češ, da ni nikomur v nadlego in da tudi ne berači. Policija se je zanimala za njegovo pretek-nost in ko je zvedela, da nima na vesti nobenih grehov, ga je izpustila. In nemirni popotnik je odjadral iz Ljubljane.
Kamor dezertirajo Ljubljančani
Kaj vse vidiš, če jo mahneš vzdolž Gradaščice od Glmščice do
Ljubljanice
Pri zdravniku.
— 100 Din za eno konsultacijo, to je malo predrago, gospod doktor.
— Predrago? Menda ste pozabili, da imate šest bolezni, od teh dve smrtni.
Zvecdoftlovec Slavni astronom pride k zajtrku. Vso noč je čepel v zvezdami in ves srečen pravi ženi: — Dušica, lahko mi čestitaš! Ponoči sem našel novo zvezdo izredno velikega obsega in tebi na Čast sem jo krstil Evlalija,
Ljubljana, 27. julija. Iz Ljubljane ob delavnikih ne moreš zbežati daleč, nedvomno pa meščani nekam pobegnejo, ker jih ni nikjer. Če imaš količkaj zasledovalnega talenta, jih prav lahko zasleduješ in izslediš. Nekateri se namreč tudi spuste na svetlo ter jo uberejo celo proti Trnovemu in Viču, tam pa nekje kar na lepem izginejo. Moti se pa tisti, kdor misli, da jih bo našel pri vodi, vode je zadnje čase malo, pa ljudje tudi ne hrepene baš tako po nji, kot se morda zdi. V prostranem Mestnem logu izginejo in le plapolajoče srajce na grmovju ti izdajo kot dvorne zastave, da nekje v bližini ložira spoštovani meščan. Grmovja je še k sreči v Mestnem logu precej, zato je to mestno gozdovništvo lahko tudi zavzelo precejšen obseg.
Dobro se pa lahko tudi poučiš vseeno o našem kopališkem življenju, če jo mahneš vzdolž Gradaščice od Glinščice do Ljubljanice. Ni še dolgo, ko je bila na obeh bregovih Gradaščice tako idilična okolica, kot si jo le moreš misliti za najidealnejše kopališko življenje. Grmovja in trave je bilo dovolj celo za krdela zveri ,tega čudovitega sveta ni križala nobena stezica, nihče ni vedel zanj, razen brenči je v. V nekaj letih se je pa vse silno izpremenilo. Gradaščica je regulirana, na obeh bregovih stoje že hiše in ceste so vsaj že v zarodku skoraj povsod, kamor pogledaš ter vzdolž struge držita tudi nekakšni kravji stezi, ki pa nista nič kaj idilični.
Pri mostu na Glincah, kjer se pridruži Glinščica Gradaščici, se je nudil včeraj idiličen prizorček. Fantiči so brozgah po vodi, dva sta čepela v nekakšnem koritu, ki ga seveda ponosno imenujeta čoln, v rokah sta pa imela mogočne preklje ter možato ribarila, Nenadoma se prikaže na bregu stražnik in pogumna ribiča je spreletela takšna zona, da se je čoln mahoma prevrnil. Eden je bil prisoten ter je takoj zlezel v >jahtoc, drugi je pa začel hočeš nočeš lezti na breg naravnost proti stražniku. Toda prijeti se ni pustil, cdskočil je kot splašeno tele ter se začel pogajati s stražnikom iz primerne razdalje. Najprej je pa moral ribič iz struge izročiti ribiško palico. Ker ima vsaka palica dva konca, se je fantič bal, da bi konec, ki je bil pri njem, ne padel po njem, ko bi izročil palico. Zato je izredno previdno izročal ta corpus delieti in s primernim strahom, potem jo je pa odkuril na čolnu, kar se je dalo. Stražnik je fantiča seveda primerno poučil, kdo se sme mastiti z ribami in kdo ne. Fantalini pa niso bili tako boječi, kot se je zdelo. Eden je celo svetoval stražniku, naj ujame tistega na trnek, ki mu je ušel po vodi. Stražnik je polomil prekljo, seveda ne po plečih pobalinčkov.
Kopalcev vzdolž Gradaščice ni bilo mnogo. Nekateri so se pa vendar solnclli na bregu, to se pravi, na stezi. Ce si hotel mimo njih, si se jih moral izogniti v velikem loku. Voda je tako nizka, da ne sega do kolen odraslemu človeku, toda če se vležeš V strugo, se vseeno nekoliko zm - '% Glavno pa ni voda, nego solnčenje ' sploh kopališko življenje. Na teh javnih kopališčih namreč dame javno pokažejo prekrasne kopalne obleke, saj ni kar tako, če se solnčiš kar na cesti. Ob Gradaščici je sploh vse bolj domače, V bližini so prale ženske perilo in se ZtSO niti zmenile sa kopalce, čeprav so nekateri brozgah skoraj v neposredni bližini, malo da niso perice ploskale po njih.
Pravo velemestno kopališko življenje je pa v Koleziji, kar spoznaš Se po mogočnem zvočniku in vriščan ju kopalcev za planka-
mi. Kopalci v tem kopališču imajo tudi boljšo vodo od onih zunaj, saj teče skozi čistilni rezervoar, kar je pa tudi dvakrat potrebno, česar bi seveda zunanji kopalci ne potrdili radi.
Tudi nižje od kopališča lahko vidiš kopalce, čeprav je tam okolica že povsem obljudena. Toda ljudje prav nič ne motijo kopalcev, zlasti še, ker jih ne vidiš te dni niti sredi mesta. Pač, na Mir)u so se mestni delavci, ki so že nekakšni veterani, ukvarjali s travo, ki je poganjala iz obcestnega jarka. S to travo je pri nas še vedno izredno mnogo opravkov tudi v najhujši vročini. Človek je pa vseeno vesel, četudi opazuje to žalostno delo, ko vidi, da ne gledajo vsi še tako zviška delavcev; gospod je čez ograjo svojega vrta stregel delavcem z malinovcem, ki se jim je seveda zelo pri-legel v pasji vročini
Beseda o debelih ljudeh
V nekam ameriškem listu čitamp zanimiv članek o debelih ljudeh. Naj-debelejša žena sveta je bila Ima Wha-le, ki je nastopala v cirkn m je tehtala 315 kg. Med moškimi je bil najde-belejši Dairiel Lambert, ki je umrl leta 1809 v Angliji in je tehtal 368 kg. Oba je pa prekosil Američan Harrv R., ki živi v Los Angelesu in je zdaj najde-beleflsi mož sveta. Tehta namreč 384 kg. Harry ima pa ljubico, ki tehta samo 45 kg. Najdebelejši mož je dobrodušnega značaja, kakor so večinoma vsi debeli ljudje. Dobrodušnost debelih ljudi pojasnjuje neki ameriški zdravnik takole:
2leze nadledvic izdelujejo hormon, ki podpira v človeku aktivnost. Ljudje, ki imajo dobro razvite nadledvi-ce, so kremenitih, močnih značajev, ki znajo uveljaviti svojo voljo in ki dobro vedo, kaj hočejo. Nasprotno pa nastane pri okrnitvi teh žlez v človeku slaboten, miren značaj. Ameriški zdravnik pripoveduje o primeru, ki ga je napravil s psom in mačko. Zaprl ju je v Metko in ju začel dražiti. Ker je pa bila med njima mreža, da nista mogla skupaj, se je njuna zloba stopnjevala. Ko se je zdravniku zdelo, da je dosegla zloba višek, je vzel psu in mački kri in jo preiskai Ugotovil je, da je v krvi velika množina maščobe. Hormon, ki ga izdelujejo nadledvice, izloča več maščobe v kri in s tem se poveča aktivnost mišic, ki imajo dovolj hrane. Zato človek hujša, če se jezi, če je slabe volje, in sploh če je vznemirjen, nasprotno" se pa redi, če je miren in vesel. In ameriški zdravnik meni, da se nekateri ljudje rede zato, ker so dobrodušni, ne pa nasprotno, da bi bila dobrodušnost posledica debelosti.
Ah, tako!
— Marička,  zakaj ne ometete te pajčevine?
— Gospa,   mislila sem,   da spada pajčevina k radioaparatu.
Na smrt obsojeni
— Kaj bi si Se želeli pred usmrtitvijo?
— Prinesite mi porcijo ostrig; nikoli jih nisem jedel te strahu, da bi se ne zastrupil.
\
Jim 4
»SLOVENSKI NAROD«, dne 27. julija 1932
Sta*. 168
F.
10
(Prcteletstvc
Roman.
Noč jo je bila tako zmedla, da ni slišala klicev svojega moža, ki je bH med prvimi, ki so poskakali v rešilni čoki. Zavita v širok plašč iz belega kašrnirja, je mirno in resignirano čakala, da jo pogoltnejo valovi.
Samo v hipu. ko je že mislila, da je izgubljena, se ji je izvilo iz prs ime tistega, ki je mrslila nanj še pred smrtjo.
Potem je pa zatisnila oči in se prepustila usodi.
Kar so jo objele krepke roke in mlada žena je začutila, kaka so jo pri-vile k moškemu telesu.
Valovi so zagrnili oba.
Carmen je čutila, da so jo roke posadile na kos razbite ladje in jo trdno privezale s svilenim trakom nočnega plašča.
Potem je čutila, kako jo premetavajo valovi in kako jo morje žene naprej. Spoznala je, da nekdo plava za njo in pazi na njen zasilni splav. Obraza svojega rešitelja ni dobro videla.
Kar je zaslišala rezek žvižg in za-ČTrtila. kako so jo dvignile iste roke iz vode in položile nekam na trdo.
Pritisk, ki jo je potiskal po valovih nanrej, je odjenjal. Carmen je odprla oči. Bila je na enem onih velikih rešilnih sodov, ki jih je mornarska iznajdljivost namestila v primerni razdalji od velikih pristanišč.
Bila je še noč. Carmen je šepetala ime. ki ga je bila že izgovorila na parnicu, šepetala je neskončno nežno in hvaležno:
— Robert!
Njegove ustnice so ji odgovarjale.
In tu, na tem gugajočem se sodu, sama sredi oceana, ne vedoč, ali je smrt res izpustila dve žrtvi, tu sta se prvič strastno objela in poljubila.
III.
BRETONCEVA SVATBA. Grofica de Montlaur, rojena de Pen-hoet. je pripadala eni tistih starih bretonskih rodbin, ki so poseben pojav te dežele, trde in prekaljene, kakor so prekaljeni njeni prebivalci.
Vsi Penhoeti so bili mornarji, skoraj vsi so umrli na mor jot. Zadnji član rodu Penhoet, grofičin oče, je umrl po mehiški ekspediciji 1. 1838; podlegel je ranam, zadobljenim pri obleganju Ve-racruza.
Na očetovo željo je vzela grofa de Monoiaur, potomca stare španske rod-
bine iz Mehike. Z možem sta bila enako nagle jeze. Grof je umrl 1. 1860 ter zamislil vdovi dvoje nepreskrbljenih otrok, Ramon a in Ca imen.
Na stara leta se grofičin značaj ni mnogo izpremenil. Njeno premoženje je bilo neznatno, vendar je pa zadostovalo za vzgojo obeh otrok. Ko je ovdovela, se je vrnila na grad Penhoet, a v Parizu je preživljala samo nekaj zimskih mesecev, da bi ne izgubila visokih zvez, ki je o njih mislila, da bodo nekoč njenima otrokoma koristne.
Ta čas je dobila iz Mehike žalostno vest. Začela je bila špekulirati in naenkrat so zašM njeni interesi v nevarnost. Edina rešitev je bila prisotnost izkušenega, agilnega in odločnega moža. Ramonu je bilo takrat enaindvajset let. Študije je imel že za seboj, bil je inženjer, toda služiti se mu ni hotelo. Ko mu je mati povedala, kakšen je položaj v Mehiki, ni prav nič okleval. Odpotoval je s trdnim prepričanjem in najboljšo voljo rešiti rodbinske interese.
In v Mehiko, kjer so ga zadržali opravki dokaj dolgo, mu je mati pisala, da se je njegova sestra omožila. Ta čas je pa grofica de Montlaur poklicala sina nazaj. V Mehiki je bilo vse urejeno in Ramon se je vračal tem srečnejši.
Mati je obvestila sina, da se zet, de Saint-Hyrieix, slednjič vrne z dolgega potovanja skora> istočasno, kakor Ramon s svojega ,in da se zbere torej vsa rodbina v penhoetskem gradu.
Ramon je poganjal ponija, zapreže-nega v voziček, ki so mu ga bili poslali s slugo naproti. Najbližja železniška postaja je bila oddaljena od gradu dve milji.
— Dejal si, Pornic, — se je obrnil Ramon k slugi, — da sestra in svak še nista prispela.
— Ne. gospod grof, — je odgovoril sluga. — Prispeti pa morata vsak hip.
— Torej v gradu ni nikogar, razen moje matere?
— Oprostite, pri gosrpej je gospodična Helena, vaša sestrična.
— Helena?... Helena de Penhoet? Ona!
Presenečenje je pričalo, da bi bil Ramon zelo rad zvedel podrobnosti te novice, ki ga je tako zanimala, ko se je naenkrat pojavila tik pred vozičkom od morja sem gruča prestrašenih moških in žensk; begali so sem in tja. mahali z rokami in kričali.
— Kaj neki se je zgodilo? — je pomislil Ramon. Pognal je konjička, kar se je dalo, in kmalu je dohitel kmeta, ki je hitel na vso moč v dolino, kjer je stala vasica.
— Cujte, kaj se je pa zgodilo? — Kaj pomeni to kričanje? — ie vprašal grof.
— Ah, gospod grof! — je odgovoril upehani in zasopli kmet. — To vam je nesreča! — Strašna nesreča!
— Povej no, kaj se je zgodilo?
— Ladja se je potopila... ponoči. Nad morjem je ležala gosta megla, a morda...
— Kje pa?
— Nekje blizu je moralo biti... Morje je že vrglo na suho tri trupla. Ker pa pRma še ni končana, jih gotovo vrže še več.
— In pravite, da so vsi trije mrtvi? Ah niste mogli nobenega obuditi?
— Ne, vsi trije so bili že mrtvi. Toda valovi gotovo prineso k obali še druge. Ljudje že pripravljajo čome in nosilnice, a naši fantje so se razkropili po obali in iščejo povsod___
— Pomagati vam hočem. — je dejal Ramon.
— Hiti v grad! — je zaklical slugi. — Pojasni materi vzrok moje zakasnitve. Vem, da me željno pričakuje, toda oprostila mi bo, ko zve, da sem pomagal reševati ljudi.
Voziček se je naglo oddaljeval.
— Naprej, prijatelji! — je zaklical Ramon gruči kmetov, ki jih je bil dohitel na cesti. — Sem grof de Montlaur in pomagati vam hočem.
Kmetje so navdušeno pozdravili mladega grašcaka; večina ga je poznala že iz otroških let.
Morje je vrglo na suho še pet trupel. Vse prizadevanje obuditi jih je bilo zaman. Dan se je že nagibal k večeru. Vse okoliško orebivalstvo je iskalo po obali žrtve strašne nesreče na morju. In nihče ni vedel, kako se je imenoval ponesrečni parnik.
Z največjo vnemo je iskal žrtve katastrofe Ramon. V svoji gorečnosti se je vedno bolj oddaljeval od kmetov in ribičev, ki jih je pri iskanju trupel vodil.
Tako je prišel do nekakšnega naravnega nasipa, do kupa kamenja med obalo in morjem. Zlezel je na kup Ln se ozrl okrog. Mračilo se je vedno bolj. Ramon je stopal počasi naprej. Kar se je zdrznil.
Med dvema pečinama je bil nekakšen preliv, zelo ozek in dolg samo nekaj metrov; na koncu je bila veliki posodi podobna kotanja, skrita za kupom kamenja.
Ramon se je ustavil in ostrmel nad nenavadnim prizorom. Na ostri skali je visela debela, s pločevino obita deska, na nji je bilo pa z belimi črkami napisano: »Prins Hendrik«.
Spomin iaite se slepih!
Santos Dumont
in njegovi uspehi
Dosegel je v letalstvu sicer neznatne uspehe, ki so pa
vendar velikega pomena
2e včeraj smo kratko poročali, da je umrl v Rio de Janeiro pijonir letalstva Santos Dumont. Pokojni je bil rojen v Braziliji, po mišljenju in delu je bil Francoz in življjenje mu je teklo gladko. Bil je večkratni milijonar, v svoji domovini je imel velike plantaže in tako se je lahko posvetil zrakoplovstvu, ker mu ni bilo treba iskati sredstev, kakor jih morajo mnogi drugi pijonirji in izumitelji. Prva njegova zasluga je bila. da je obnovil s svojim delom in denarjem zanimanje za motorni balon in zrakoplov. Kot samouk se je pa kaj malo brigal za dela svojih prednikov. Do gotove meje je bilo to celo dobro, kajti kdo ve, da-li bi ne bil izgubil poguma, če bi bil dobro poznal zgodovino letalskih poskusov, polno neuspehov in razočaranj. Santos Dumont je pa k sreči delal v času, ko so luudje že poznali lahek avtomobilski motor. Dočim je tehtal na pr. motor njegovega prednika Giffarda na 1 PH 50 kg, motor Avstrijca Krebsa pa 27 kg, je LmeJ Santos Dumont na razpolago motor Dion-Bouton na 1 PH, ki je tehtal samo 8 kg.
Santos Dumont je zgradil celo vrsto motornih balonov. Na šestem se mu je posrečilo 19. oktobra 1901 oble-teti Eifflov stolp in priboriti si nagrado H. Deutscha de la Meurthe v znesku 100.000 frankov. Pomen tega Du-montovega uspeha je zelo velik, če pomislimo, da se je, moral dvigniti v zrak določenega dne in po točno določeni poti. V 30 minutah in 40 sekundah je prejadral s svojim primitivnim zrakoplovom 11 km, torej hitrost, ki se^zdi letalcem zdaj polževa.
Sloki, elegantni Brazilec je postal po tem uspehu idol Parižanov in eden najslavnejših mož svoje dobe. Interesom letalstva, ki je bilo takrat še v povojih, ni znal služili samo s svojim sistematičnim delom in pogumom, temveč tudi s plemenitimi gestami, ki ima za nje Francija toliko razumevanja. Nagrado 100.000 frankov je razdelil na dve polovici, prvo je podaril pariškim siromakom, drugo pa svojemu osebnemu novinarju. Dumont je imel namreč v službi poročevalca, ki je obveščal svet o njegovih uspehih. Prvi uspehi pa Dumonta niso premotili, da bi počival na lavorikah, temveč je zgradil nad 12 balonov do trenutka,
ko je spoznal, da zraka ne bo mogoče obvladati z balonom odnosno zrakoplovom, temveč z letalom, težjim od zraka.
V začetku tekočega stoletja se je vrnila Francija k duhovni zapuščini svojega velikega rojaka Adera. Ne da bi jih motile vesti o delu bratov VVright v Ameriki, ie delalo v Franciji nekaj mož neumorno na zavojevanju zračnih višav, toda večjega uspeha nihče ni mogel doseči. VVrighta sta se pa dvignila v zrak že leta 1903 in sta preletela v 59 sekundah 260 m. Francija to z njo Evropa je morala čakati na pomembnejši uspeh v letalstvu še tri leta. Prvi polet v Evropi je napravil Santos Dumont 23. avgusta 1906., ko je preletel v Bagatelle pri Parizu 220 m.
Santos Dumont ni ostal na tej poti, temveč je dočakal zmago motornega balona in letala. V luči sedanjih uspehov letalstva se izpreminja njegovo prizadevanje v otroško igračo, vendar pa svojega pomena nikoli ne bo izgubilo. Sicer pa vidimo pri vseh velikih odkritjih in uspehih človeštva, da so rasli iz malega. Dumont je umrl kot letalski polkovnik. _
Ljudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamnih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Fran« Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Jose-fova« grenčica sigurno, skrajno zanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri kilah, trebušnih, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ne na dolgo.
— Slišal sem, da se je vaša hči pomirila s svojim ženinom.
— Pomirila se je res, toda ne na dolgo, kajti čez tri tedne bo svatba.
Dva strah opetneza.
— Dušica, nimam poguma priznati tvojemu očetu, da sem zadolžen.
— Vi moški ste pa res prave Šleve. Moj oče si namreč tudi ne upa govoriti s teboj o svojih dolgovih.
HSKE
J, E T E •
za hujšanje
Vam vrnejo vitkost, mladost in lepoto,  ker  raztope  in odstranijo preobilno mast.
Tekom enega leta izgubite na
težini 8—14 kg. Doza 100 tablet Din 46.—, doza 200 tablet Din 74—.
Proizvaja:
Lekarnar
Mr. BAHOVEC, Ljubljana
i
GRAMOFONSKE PLOSKE OD DIN 15—
prodaja »Šlagera. Aleksandrova cesta 4 (prehod >Viktoria« palače). 69/T
KUPIM
SLUŽBENI LIST
letniki 1929, 1930 in 1931 kupi dr. Ig. Rutar, Vrhnika. 2942
TRGOVSKO TEHTNICO za 10 ali 15 kg, že rabljeno, a dobro ohranjeno, kupi Mandelc Jaka, Bohinjska Bela 9. 2949
ŠPEDICIJA TURK
LJUBLJANA Masary-kova c 9 (nasproti carinarnici ) prevzema
OCAR1NJENJE
vseh uvoznih ud izvoznih pošiljk, ln to hitro, skrbno m po najnižji tarifi. Revizija pravilnega zaračunavanja carine po njej deklariranega blaga ln vse informacije brezplačno. Telefon Uiterurban štev. 2157.
PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga, oodisi Kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani m izven Ljubljane z vozovi na konjs uprego kakor tudi s trtf-ml najmodernejšimi avtomobili po dve, tri ln sedem ton nosilnosti 117 Telefon uiterurban Stev 2157.
POSOJIlA
RESITE SE DOLGOV
postavite si lasten dom z brezobrestnim posojilom > Stavbne hranilnice in posojilnice«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 15/c.
HIŠE IN POSESTVA od 35.000 Din dalje prodaja Posredovalnica,   Maribor, Sodna ulica Št. 30. 2925
HIŠO
z 10 stanovanji prodam proti gotovini. Vprašati v Mariboru, Koroška cesta št. 41. 2948
PLETARNO
za nogavice poceni proda Jeg-litsch, Maribor, Gregorčičeva 12/n. 2951
"'i
Reprezentacija Rova! Exchange Assurance v Ljubljani
javlja pretužno vest, da se je v ponedeljek, dne 25. t. m. po poldne smrtno ponesrečil njen dolgoletni sodelavec, gospod
Joža Pogačar
ravnatelj
Neusmiljena smrt je nenadno iztrgala iz nase srede dobrega sodelavca, prijatelja in tovariša, kateremu bomo ohranili trajen spomin.
Ljubljana, dne 26. julija 1932.
9391
MESARIJO
z inventarjem, ledenico in stanovanjem takoj poceni oddam v najem. Naslov: P. Vari, Oplotnica. 2953
SfANMNA
VEC STANOVANJ oddam v novih vilah, 10 minut od cestne železnice. Stanovanja so eno-, dvo- in trisobna s kuhinjo in vsemi pritiklina-mi. Oddam tudi same sobe, za takoj ali s 1. avgustom. Naslov pove Olga Martinšek, Ljubljana, Streliška ulica 10.
2930
^iii»y^i
PRODA SE
krasno izrezljana jedilnica iz orehovega lesa. Kdo, pove upr. >Slov. Naroda«. 2903
OTROŠKI VOZIČKI športni od Din 220.—, globoki, moderni, od Din 650.— naprej. Ljubljana, Sv. Petra cesta 52.
STARINSKO SKRINJO vloženo s starinskim okovjem, ceno proda Japel, mizar, Zab-jak 14. Sprejme se tudi vajenec 2946
156 ZABOJEV ~~ od tobaka, enkrat rabljenih — proda Zaloga tobaka v Litiji.
2952
SLUŽBE
TRGOVSKI POMOČNIK
mešane stroke, dober prodajalec, samostojna moč, želi premeni ti sedanje mesto. Ponudbe poslati na upravo >Slov. Naroda« pod šifro >Zanesljiv 2933«.
^ PRODAJALKO
popolnoma samostojno moč, za vodstvo fUijalke v Zagrebu — išče ljubljanska tovarna. Znanje hrvatskega in nemškega jezika pogoj. Reflektira se le n prvovrstne moči, brezpogojno zanesljive, po možnosti s kavcijo. Ponudbe na »Društvo industrijcev in veletrgovcev«, Ljubljana, Trgovski dom. 292S
NOVO ČEBULO
domačo, sveža jajca in perutnino, dobavlja promptno po najnižji dnevni ceni Josip Lah, Oslusevci pri Ptuju. 2941
PUHASTO PERJE
čisto, čohano, kg po 48 Din, drug a vrsta kg po 38 Din, čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem povzetju — L. Brozović, Zagreb, niča 82.
2947
Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA
ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra e, 14.
72/T
MODROCE
otomane, divane, fotelje m vse tapetniške izdelke   vam nudi najceneje IGNACIJ NAROBE, Ljubljana, Gosposvetaka cesta št. 16 (pri Levu!    25'T
OBRTNO PRAVICO
dam tistemu, kateri mi lahko nudi dobro in stalno mesto. Verziran sem v vseh strokah trgovske obrti. Ponudbe poslati pod »Zmožen 2935« na upravo »Slov. Naroda«.
TRGOVSKI SOTRUDN7K
Iščem službe, dober prodajalec, zanesljiv, izložbeni aranžer. Cenjene ponudbe pod šifro »Hvaležen« na upravo »Slov Naroda«. 2902
NOVI VINODOL
najlepše kopališče na Gornjem Jadranu z velikimi in lepimi plažami. 2 km dolga obalna pot ob lepem parku. Tenis igrišče, Prvorazredni hoteli in penzioni ter mnogo vil, obdanih od borov. Pojasnila daje Zdraviliška komisija 146
2 MIZARSKA POMOČNIKA
sprejme mizarstvo Gasilni dom v Smledniku pri Medvodah.
2950
RAZNO
»SCHAFFHAUSEN« precizne žepne ure prodajam z 20% popustom. Ivan Pakiž, Ljubljana, Pred škofijo 15.
2877
ČEVLJI
NA OBROKE
»TEMPO«, Gledališka ulica
(nasproti operi).
TUDI POHIŠTVO
NA OBROKE! Kompletne spalnice od 2200 Din omare od 450 »
postelje od 250 »
kuhinjske odprave od 900 » kuhinjske kredence od 500 »
Največja izbira pohištva! Vse drugo pohištvo se izvršuje po najmodernejših načrtih; sprejemajo se vsakovrstna mizarska naročila in popravila po najnižjih cenah — samo pri
MIZARSTVU »SAVA« Kolodvorska ulica 18
Dunajska cesta 86. 77/T
VEZENJE ZAVES. PERILA,
MONOGRAMOV ENTLANJE, AŽURIRANJE, PREDTISKANJE >BREDA< ŽEPNI ROBCI, RAZNA PREDTISKANA ŽENSKA ROČNA DELA
t
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl naš dobri soprog, oče, brat, stari oče in stric, gospod
^rane HCe6i
posestnik
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 28 t_ m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti v Zgornji Hrusici št 31 na pokopališče k Božjemu grobu v Stepanji vasi.
V Zgornji Hrusici, dne 27. julija 1932.
Žalujoči
Urejuje: Josip Zupančič, Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezersek. — Za upravo m Inseratnl del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.
o.