AMERISKft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN . " IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, FEBRUARY 11, 1941 LETO XLIV. — VOL. XCLIV Hm krogi bodo v f0 Počastili našega Nkega fanta večer bo prihitel šport-{ p1?' severne Ohio v Twi- L K , 0m' da P°ČaSti ene" rJ.b°ljŠih žogometnih igral- 1 ~ naše »ore list, Al Millet 6:30 bo slavnostni t - Pri katerem bo imel glav-|cahg°vor sodnik Frank J. Navzoč bo sam pred-clevelandskega žogomet-fioed^a; A1va Bradley, ter [ ai'čni ameriški športniki. Diplomatski odnošaji med Anglijo in Romunsko pretrgani Ameriški poslanik je prevzel uradne posle za Anglijo. --Govori se, da bo Anglija napovedala Romuniji vojno in začela bombardirati oljne vrelce, ki so vsi v nemških rokah. banW i zal Se b(> Pa razvila 'rje Za katero bo i»ral nketV. orkester. Vstopnice PleA?16" 80 po $1-50' sa" beJ .c> Stopnice se lah-■loo Rrf6 Pozelniku, 15721 irn , CI-> v Slovenskem de- fank°SU na Waterloo Rd., l-i K1ausu, 4645 W. 130. Ave M°dicu' 6025 St fKt' Pri JosePh Kovachu oviJU' v Gornikovi mod- Ci62l? St Clair A-., it, Prostorih na 815 E. Milnar i •ellen i pnznan P°Ie8' Re, ka najboljši metali 'te r jlh Je še imel cleve" tasei• 'Indians" Rojen hiberu6,^ našem slavnem daj u' v okolici 40. ce-|jubiS ftanuje v Euclidu. iškeg^ l1 te®a najlepšega žni, (i sP°rta so prijazno nitet a Pridej0 Jutri večer ;emu počast našemu slo-PleJUnaku> ali pa pozne-0 zabavo. [^ ^dnitn računom je ^ odsek mestne zbor- naložftka preložil akcijo, !»itov na odjemalce vode I čevlji VSakih i-000 kubi-FilmanVp Porabljene vode. Nš, da Ucel se je temu [' ak0 ; ?esto lahko dobi ta od J rja zaostale vodne Q predmestij. fe uradnice N izvoln air Grove št. 98 h j> za letos sledeči NpJTdniea Ana Tom- tai«ica rniCa %Mary Za" Corneii; iZakrajšek, z e"' blagajničar-rosie Be Upancič, zapisnika-'alena 7 °m' spremljevalka tephie MPančič: nadzorni-jn jj , ojedec, Theresa Kkl Mally- Seie so I Mesecu v SND. KS"?** ®ko 86 vrši sej'a 'iziW8? demokratskega " Slov1;* SeJ"a se bo vr-5 na Rp "Skem društvenem r°šeni h r Ave" Vsi člani 'Ugi> ki T,8' "deleže in tu-vSo Pri i* nanovo pristo-vabljeni. Po Sto okrepčilo. Bucharest, 10. febr. — Danes točno opoldne (ob petih zjutraj clevelandski čas), se je angleški poslanik Hoare zglasil pri romunskem ministrskem predsedniku Antonescu ter mu.uradno naznanil, da je konec diplomatskih odnošajev med obema državama. Ta korak angleške vlade je prišel nekaj ur zatem, ko je angleški premier Churchill gc-voril po radiu, da so naciji dobili čisto v svojo oblast Madžarsko, Romunsko preplavili z vojaštvom, da so naciji že na črnem morju in morda že v Bolgariji. V diplomatskih krogih ugib-ljejo, da bo morda Anglija zdaj napovedala vojno Romunski, ker imajo vse romunske oljne vrelce v rokah Nemci in bi angleški bombniki po napovedi vojne lahko postavno' bombardirali te oljne vrelce in razne nemške postojanke po Romuniji. Angleški poslanik v Bolgariji je že zadnji teden obvestil bolgarsko vlado, da bodo zaceli angleški bombniki takoj napadati Bolga- rijo, čim ta dovoli prehod nemškim četam preko njenega ozemlja. V romunskem pristan i š č u Constanta čaka parnik, ki bo vzel na krov vse uradnike angleškega poslaništva, ki jih je Rakih 50, in jih odpeljal v Istanbul, Turčija. Angleški poslanik je bil pri romunskem premier ju eno celo uro. Ko je prišel nazaj na poslaništvo, je izgledal precej izmučen, toda se je prav zadovoljno smejal. časopisje je začelo takoj svariti prebivalstvo, kako naj se vede v slučaju zračnih napadov. Bucharest je bil prošlo noč ves v temi in bo tako vsako noč za-naprej. Da so Angleži v Bucha-resti že dlje časa pričakovali prelom diplomatskih zvez kaže to, da so prirejali že par tednov od-hodnice s svojimi prijatelji. Ameriški poslanik Gunther je dobival že več tednov novodila radi angleški zadev, katere bo zdaj prevzel. Darlan je uradno izbran Pefainu za naslednika Laval dolži ameriškega poslanika, da mu je prekrižal račune Uradnik C. 1.0. protestira proti pomoči Angliji Trdi, da je pomoč za Anglijo kar naravnost fašističen predlog Belgrad odločno zanika vesti, da bi šel princ Pavel v Nemčijo Belgrad, 10. febr. — švedsko časopisje je prineslo vesti, da bo šel regent Pavel v Nemčijo na povabilo maršala Goeringa. Vladni krogi nazivljejo te vesti kot izmišljene, kot so bile izmišljene one, ki so se pojavile nedavno, da bo šel v Berlin premier Cvet-kovič, zunanji minister Marko-vič in drugi vladni uradniki. Princ regent Pavel bo res odpotoval, toda samo na Madžarsko, kamor je bil povabljen na lov od madžarskega regenta Hor-thya. Lov bi se bil moral vršiti že začetkom februarja, pa je bil prestavljen radi smrti madžarskega zunanjega ministra Csa-kya. Franco gre na razgovor z Mussolinijem Bern Švica, 10. febr.—Španski diktator Franco in njegov svak, zunanji minister Suner sta se odpeljala proti Franciji, kjer se bosta na italijanski meji sestala z Mussolinijem in njegovim zunanjim ministrom Cianom. Osišče bi rado dobilo oporišče v španskih pristaniščih v severni Afriki in to je baje vzrok sestanka. Osišče je najprej pritiskalo na Francijo za odstop pristanišč v Tuniziji. Ker ta ne mara nič slišati o tem, se bo poskušalo dobiti pristanišče od Španije. -o—- Maša za škofom Verniki škofije so vabljeni k sv. maši v sredo ob desetih, ki se bo brala v katedrali sv. Janeza za pokojnim škofom Far-rellyem. Pontifikalno mašo bo opravil sedanji škof clevelandski. Pozdravi iz Floride Iz Tampa, Fla. pošilja vsem prijateljem in znancem prav tople pozdrave Mr. Rudolf Cer-kvenik. Rusija je baje dovolila Nemčiji invazijo v Bolgarijo London, 10. febr. — Londonsko časopisje je danes prineslo vesti, da je prišlo v Bolgarijo na tisoče nemških avijatičarjev, oblečfenih v civilno obleko. Dalje se poroča iz dobro poučenih virov, da je izredni ruski poslanec Sobileff obvestil bolgarsko vlado, da Rusija ne bo nasprotovala, če bo hotela Nemčija poslati armado preko Bolgarije. Sobileff je povedal bolgarskemu premierju Filoffu, da Rusija ni pripravljena priti Bolgariji na pomoč, če bodo začele nemške čete korakati preko Bolgarije v Grčijo in Turško. Nadaljne vesti zatrjujejo, da je grška vlada ukazala svojemu poslaništvu v Sofiji, Bolgarija, da vsi uradniki z družinami vred takoj odpotujejo domov na Grško. Italija bi rada poslala civiliste iz Etiopije London. — Vlada zanikuje, da bi se vršila kaka pogajanja med Italijo in Anglijo za izpra-znenje civilnega prebivalstva iz Etijopije. Anglija bi tega nikakor ne dovolila, dokler italijanska armada ne položi orožja. V Etijopiji se nahaja kakih 200,-000 belih ljudi, ki bodo v veliko breme italijanski armadi. Zato je logično, da Anglija ne bo šla Italijanom na roke in jim olajšala breme. Važna seja Nocoj se vrši v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. važna seja skupnih društev za Zormanov dan. Vsi zastopniki in zastopnice naj bodo navzoči. Nov grob Sinoči je preminil Mihael Knez, stanujoč na 19508 Kewa-nee Ave. Pogreb ima v oskrbi August F. Svetek. Podrobnosti prinesemo jutri. Vichy, 10. febr, — Admiral Jean Darlan, ki je bil imenovan za ministrskega podpredsednika, zunanjega ministra in poveljnika bojne mornarice, je bil danes uradno izbran za naslednika maršalu Petainu, ki je danes načelnik francoske vlade. Petaina bo nasledil, če ta odstopi ali umrje. ičie bi pa Darlan iz kakega vzroka ne mogel naslediti Petaina, potem koncil ministrov izbere naslednika. Tako je dobil admiral Darlan oblast, za katero se je potegoval Pierre Laval, predno ga je 13. decembra odstavil Petain od vlade, ker je bil preveč naklonjen Nemčiji, j Iz Pariza prihajajo poročila, da so bili Lavalovi pristaši zelo presenečeni nad tem novim ustrojem vlade. Takoj so obdolžili ameriškega poslanika Lea-hya, da je imel svoje prste vmes in da je baje povedal Petainu, da ameriška vlada ne želi videti La-vala v vladnem kabinetu, zlasti ne na odgovornem mestu. Domoljubni Norvežani so linčali pristaša nacijev Stockholm, švedska. — švedsko časopisje poroča, da so raz-1 j učeni Norvežani do smrti pretepli Sven Erik Rolfa, sina slavnega skandinavskega glediške-ga umetnika. Mladi Rolf, ki je tudi sam nastopal v švedskih in norveških pevskih koncertih, je bil znan kot strasten nacij. Ko se je oni dan nahajal v mestu Drammen, je dražil patriotične Norvežane, češ, da je on sedaj njih gospodar. Ljudje so ga obkolili in tedaj se je pa mladi Rolf prestrašil, pa je začel milo prositi, naj mu prizanesejo. Oblju-boval je, da bo takoj zapustil na-cije in postal najboljši rodoljub. Toda bilo je prepozno, ljudje so ga do smrti pretepli. Washington, 10. febr. — Joseph Curran, predsednik mornariške unije, ki spada k CIO, je označil predlog za pomoč Angliji kot naravnost fašističen. Ako bo ta predlog sprejet v kongresu (poslanska zbornica ga je že sprejela), bo to zapletlo Zed. države v vojno, predsednik bo dobil oblast nad delavstvom in uničil bo delavske unije, je trdil Curran pred senatnim odsekom. Ameriško delavstvo je absolutno proti vsaki vojni, je rekel Curran in zato je tudi proti sprejemu predloga za odpomoč Angliji. "Ta predlog," je nadaljeval unijski uradnik, "je naj? bolj nevarna pot od našega demokratičnega načina življenja, ki je bila še kdaj pred kongresom. Ta predlog je naravnost fašističen, in besedo "fašističen" rabim s polnim razumevanjem kaj pomeni za narode onih dežel, kjer vlada fašizem. Ta predlog bi dal predsedniku diktatorsko oblast in bi odpravil vse sedanje civilne svobodščine in pravice organiziranega delavstva." Angleži vzeli 2 mesti v Eritreji Nima nič proti tatovom Harrisburg. — Al Storer je bil zelo jezen, ko so mu neznanci ukradli avto. Toda ko je čez par dni dobil avto nazaj, se je njegova jeza zelo ohladila. Ko je policija našla njegov avto, je bilo v njem 12 enogalonskih posod olja, in zabojček finih cigar, kar ni bilo v avtu, ko je bil ukraden; Ves kanadski polk je zaprt Quebec, Kanada. — Gorski lahki polk, ki je bil poslan iz Brantford, Ont. je zaprt v barakah za nedoločen čas. Policija je bila zaprla dva vojaka od polka, nakar je šlo na ulice 400 mož, ki so začeli razgrajati. Poškodbe je dobil župan, policijski načelnik in več »mestnih stražnikov. Boj je trajal celo uro. Smrtna kosa V pondeljek opoldne je umrl v St. Alexis bolnišnici Frank Jazbec, star 70 let. Stanoval je na 1400 E. 43. St. in je bil do-peljan v bolnišnico samo nekaj ur prej. Zjutraj je šel na delo kot navadno v Royal Brass Co., ko mu je naenkrat postalo slabo. Eden izmed uradnikov ga je peljal domov, poklicali so zdravnika, ki je ukazal prevoz v bolnišnico, toda nobene pomoči ni bilo več zanj. Rojen je bil v Lukovici pri Domžalah, odkoder je prišel v Ameriko leta 1913. Bil je vdovec. Njegova druga žena mu je umrla pred tremi leti. Od prve žene ima štiri otroke: Mrs. Le-opoldina Russ in sina Franka, oba v Clevelandu hčere Marijo in Ano v starem kraju. Bil je član podružnice št. 5 SMZ. Truplo bo ležalo do pogreba v hiši žalosti, 1400 E. 43. St. Pogreb ima v oskrbi zavod A. Gr-dina in Sinovi. Čas pogreba bo določen pozneje. Zadušnica V sredo ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojno Rozalijo Zupančič \ spomin 1. obletnice njene smrti Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. TUDI POLICIJA NI VARNA PRED TATOVI Minneapolis. — Detektiv Couch je napravil nekaj pogonov na butlegerje in spravil zaplenjeno blago v policijsko skladišče. Sodišče mu je ukazalo, naj nepostavno robo uniči, šel je v skladišče, ki je bilo pa izpraznjeno. Tatovi so vzeli vse pivo, en zaboj žganja in tri igralne stroje, da bodo imeli zabavo. Lincolnov obisk v mestu bodo ponovili v prizoru Ohijska Lincolnova zveza bo podala v sredo popoldne prizor, ki naj pokaže dogodke za časa obiska predsednika Lin-colna v Clevelandu 15. februarja, 1861. Prireditev se bo izvršila v počast Lincolnovega rojstnega dne in se bo podala od 3 do 4 popoldne v Weddell poslopju, 1434 W. 6. St., kjer je bil takrat največji hotel v Clevelandu. V osebi Lincolna bo nastopil sodnik Frank J. Lau-sche, takratnega predsednika mestne. zbornice, I. V. Mas-tersa, ki je pozdravil Lincolna v imenu mesta, bo predstavil župan Edward Blythin in prevozni komisar Mr. Edward J. Schweid bo imel vlogo predsednika mestnega odbora leta 1861. Ves program bo oddajala tudi radijska postaja WCLE ob treh popoldne. Iz bolnišnice Iz St. Luke's bolnišnice se je vrnila Mrs. Ana Kraševič, 13201 Durkee Ave. Toda še vedno mora biti pod zdravniškim nadzorstvom. Prijateljice jo lahko obiščejo. Dobri ženi želimo skoraj šno okrevanje. Glavni cilj Anglije je zdaj, da porazi Italijo London, 10. febr. — Iz vojaških krogov se poroča, da je zdaj glavni cilj Anglije, da spravi Italijp na kolena. Toda predno bo začela Anglija z vso silo bombardirati italijanska mesta, od Brindisi pa gori do Turina, mora dobiti v roke kakšno oporišče bližje Italiji. In za tako oporišče so si Angleži izbrali Valo-no v Jadranskem morju, proti kateremu prodira grška armada že dva meseca. Vendar mora Anglija najprej spraviti s poti nemške bombnike, ki so se usedli na Siciliji, da bodo imele tako angleške ladje prosto pot do Valone. Tedaj bo pa Anglija z vso silo udarila po Italiji, z morja in z zraka.. Rim, 10. febr. — Najmanj 72 oseb je bilo ubitih, 226 ranjenih in ogromna škoda je poročana na poslopjih v Genovi, katero so angleške ladje obstreljavale. -o- Slike pri sv. Kristini V šolski dvorani fare sv. Kristine v Euclidu bo nocoj pokaza-na govoreča filmska slika iz življenja Male Cvetke sv. Terezije. Kjerkoli je bila ta slika še po-kazana, se je ljudem zelo dopa-dla. Začetek predstave bo ob osmih zvečer in vstopnina bo samo 25 centov. Farno vodstvo prav prijazno vabi narod. Zadušnice V sredo ob 6:30 se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojno Johano Strumbel. — Ob sedmih se bo brala sv. maša istotam za pokojnim Anton Gole v spomin devete obletnice njegove smrti. — Ob osmih v sredo se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete zadušnica za pokojno Mary Kokal — Sorodniki in prijatelji so vabljeni k tem mašam. Armada prodira proti Tripoli, kjer bo odločilen boj 22 GENERALOV UJETIH Kaira, 10. febr. — Angleške čete, ki prodirajo od severa v italijansko Eritrejo, so danes zavzele pristanišče Mersa Ta-cl-ai ob Rdečem morju in mesto Karora na sudaftski fronti. Te angleške čete prodirajo proti jugu, medtem ko druga angleška armada prodira v Eritrejo proti vzhodu, da dobijo Italijane v past. Mersa Taclai je prvo italijansko pristanišče na Rdečem morju, ki je padlo Angležem v roke in je 40 milj južno od angleškega Sudana. Karora je pa 40 milj severozahodno od angleškega Sudana. Iz Etijopije se pa poroča, da so prodrle južnoafriške angleške čete že 50 milj v notranjost Etijopije ter da so dobile v pest mnogo municije in orožja, ki so ga pustili bežeči Italijani. Iz Libije se poroča, da so angleške čete že 200 milj zahodno od Bengazi in da neprestano prodirajo v smeri proti Tripoli. Toda tukaj se začne 300 milj dolga puščava, preko katere bi morale angleške čete, če bi hotelo dospeti do Tripoli, če bo šla angleška armada preko puščave, bodo šle najbrž© samo mehanizirane kolone, a vojaštvo se bo prepeljalo na ladjah v Tripoli-tanijo. Tripoli je zadnja italijanska postojanka v severni Afriki. Tukaj se bo zbral ostanek fašistične armade, če bodo prišli za njimi Angleži in jih premagali, bodo morali bežati Italijani v francosko Tunizijo, ali pa se do zadnjega moža udati Angležem. Koliko italijanskih vojakov so zajeli Angleži pri Bengazi še ni znano. Toda sodi se, da preko 20,000. Poročila zatrjujejo, da je prišlo Angležem v roke sedem italijanskih generalov, med njimi sam general Bergonzoli, ki je bil ušel iz Bardije v trenutku, ko so Angleži vkorakali v mesto. Govori se, da so Angleži dozdaj vjeli že 22 italijanskih genei-a-lov. Nov državljan John Šega, 991 E. 63. St. je postal v soboto, 8. februarja ameriški državljan. Čestitamo! KONEC BIVŠEGA RUSKEGA VOHUNA Washington, 10. febr. — V Bellevue hotelu so našli s prestreljeno glavo bivšega ruskega vohuna, člana tajne ruske policije in bivšega generala, Val-terja G. Krivitskya. Mrliški oglednik je navedel kot vzrok smrti samomor, toda žena ranj-kega, ki živi v New Yorku, trdi, da ga je umoril kak član ruske tajne policije. Krivitsky je živel zadnjih par let v New Yorku, kjer je pisal za ameriške revije o delovanju ruske tajne policije, o Stalinovih mahina-cijah ter je bil tudi od Diesove-ga preiskovalnega odbora klican večkrat na zaslišanje. Njegovo pravo ime pa je bilo Samuel Ginsberg. Krivitsky je sam večkrat rekel, da bo padel pod roko ruske tajne policije in opozarjal, če ga bodo kdaj našli mrtvega, naj vedo, da ni storil samomo- ra. Njegova žena Tanja trdi, da je bil Valter že pred enim mesecem opozorjen, da je dospel v Ameriko član ruske tajne policije, da ga spravi s poti. Krivitsky je bil ustreljen skozi desno sence. Ležal je na postelji, držeč v roki samokres. Policija trdi, da je umor izključen, leer so našli sobo za-4 klenjeno od iznotraj in skozi okno bi mogel priti kdo samo na ta način, da bi se spustil po vrvi iz nadstropja višje. Krivitsky je bil 17 let v službi ruske tajne policije. Dve leti je bil načelnik iste ter je deloval v raznih mestih zapadne Evrope. Leta 1937 se je spri s Stalinom, ko je ta začel na debelo moriti svoje nasprotnike. Zbežal je v Zed. države, kjer je začel odkrivati tajnosti Stalinove vlade. jcr-^s nf 35 E__ "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER H17 St. Clair Avenne Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: 5a Ameriko In Kanado, na leto Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year: Cleveland, by mail, $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year __Single copies, 3c_____ Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 35 Tue., Feb. 11, 1941 Kaj bi rekel Lincoln danes? V pretekli zgodovini Zed. držav se posebno svetijo v zlatih črkah imena/treh predsednikov: Washingtonovo, Lin-colnovo in Wilsonovo. Vsak izmed teh ima svoje oboževa-telje in največ jih ima menda Abraham Lincoln, katerega rojstni dan bomo praznovali jutri. Kateri izmed teh treh je največji v očeh ameriškega naroda, o tem tukaj ne bomo razpravljali, pač pa naj posvetimo par besed spominu tega, katerega bo slavila dežela jutri v govoru in pisavi. Lincoln je bil Čudak in niti njegovi najožji prijatelji ga dostikrat niso razumeli Bil je vedno otožen in človeku se je skoro smilil, če si ga pogledal. Toda kadar je njegovo otožno sivo oko ogrel ogenj iz njegove velike duše, tedaj se je preko njegovega obraza razlila lepota inspiracij in silne volje. Usoda je izbrala tega moža, da je vodil našo veliko republiko v najbolj kritičnih časih. Imel je težke čase in ker je hotel biti predsednik za vse države, ker ni dajal prednosti ne severu ne jugu, ne vzhodu ne zapadu, je izgubil prijateljstvo visokih vladnih uradnikov. Niso ga razumeli, da hoče biti predsednik vsemu narodu kot pravi Amerikanec. Leta 1863 najdemo utrujenega in strtega Lincolna. Državljanska vojna in kritika mu je ukrivila hrbet. Tak je prišel 18. novembra tistega leta v Gettysburg, kjer-naj bi se drugi dan posvetilo bojno polje v narodno pokopališče. Pripravljanj odbor mu je sporočil, da on ne bo glavni govornik. Toda ker je bil še vedno predsednik, se niso mogli izogniti, da bi ga ne povabili. Toda povedali so mu, da bo spregovoril samo par besed k svečanemu dogodku. Glavni govornik pa bo Edvard Everett, ki je bil takrat priznan kot najboljši govornik. Odbor je mislil, da bo Lincoln poslal svojo poslanico in se mu niti sanjalo ni, da bo prišel Lincoln osebno v Gettysburg. Toda Lincoln se ni oziral na politika-še, ki so ga črtili. Pred očmi je imef samo svoje junake, ki so padli v bratski vojni, za pravico in resnico, za enakost in bratstvo. !n ti so zaslužili, da obišče bojno polje osebno in spregovori spominu padlih junakov par besed. Drugi dan je govoril najslavnejši govornik tedanjega časa, Everett, dve polni uri. Za njim je pa govoril Lincoln dve minuti. Spregovoril je besede, ki so še danes priznane kot največji zgodovinski gevor vseh časov. Ko je Lincoln nehal govoriti, je vladala smrtna tišina. Nobenega aplavza! Lincoln je odšel počasi na'svoj sedež sodeč, da je bil njegov govor pravi fiasko. Tedaj pa stopi k njemu sam Everett, dene roko Lincolnu na rame in reče: "Gospod predsednik, kakor rad bi dal dve uri mojega govora za vaši dve minuti." Everett, najznamenitejši govornik, je prvi spoznal veličino Lincolnovega govora. Časopisje, ki je bilo v oblasti njegovih nasprotnikov, je hitelo zatrjevati, da je bil Lincolnov govor navadna politična vada, da bi obrnil nase pozornost. Toda to kritiko so takoj pobili najodličnejši možje, ki so Lincolna javno proglasili kot največjega m'isleca tedanjega časa. In kot tak je ostal ne samo v Ameriki, ampak .qo vsem svetu. Toda že davno prej, predno mu je bilo poverjeno vodstvo velike ameriške republike in predno je govoril zgodovinske besede v Gettysburgu, je bil Lincoln znan po,svojih globoko zamišljenih, da, skoro preroških besedah. Naj citiramo par besed iz njegovega govora, ki ga je imel 27. januarja 1838 še kot mlad odvetnik v Springfieldu, Illinois. Je rekel Lincoln: "Kje naj pričakujemo prihod nevarnosti za našo deželo? S kakšnimi sredstvi naj se oborožimo proti nji? Ali naj pričakujemo, da bo prišla kaka vojaška sila preko oceana, da udari po nas? Nikdar! Vse armade Evrope, Azije in Afirike skupaj, z vsem bogastvom sveta (naše lastno izvzeto) v njih vojn; blagajni, z Bonapartom kot poveljnikom, ne more s silo dobiti enega samega pcržirka .iz reke Ohio, ali da bi napravila pohod preko naše dežele, pa če poskuša to tisoč let. "Kje torej naj pričakujemo prihod nevarnosti? Na to odgovarjam jaz, da ako se nam bo kdaj približala, bo izšla iz nas samih; preko morja ne more priti. Ako nas bo zadelo "razdejanje, ga bomo sami povzročili. Kot narod svobodnih mož, moramo živeti kot taki večno, ali pa bomo umrli po lastni roki." Kakor so bile te besede silnega pomena takrat, tako so še danes. Pred 103 leti je videl Lincoln poraz Amerike samo v deželi sami in ne od zunanjega sovražnika. Lincoln je prerokoval, da Amerika ne bo umrla od zunanjega sovražnika, ampak če bo, bo storila samomor, to se pravi, da jo bodo uničili notranji spori. In bolj kot takrat, ko je govoril Lincoln te globoko zamišljene besede, so velikega pomena za to veliko republiko danes v teh kritičnih časih, ko moramo stati drug ob drugem, vsi kot en mož za principi demokracije, za onimi principi, ki so podlaga naši svobodi, naši ustavi. Ako bi živel Lincoln danes, bi rekel iste besede: armade vsega sveta nas ne morejo premagati, dokler smo edini BESEDA IZ NARODA Zimski dnevi na Hubbard Rd. v Madisonu Svečnica je že zanami in kakor pravijo, jazbec ni videl tisto jutro sonca, ko je prišel pogledat na vreme. Izkušeni Ame-rikanci pravijo, da je to dobro znamenje, da zima ne bo huda in če ne bo, saj je ne bo nihče pogrešal. Vsaj sam zase vem, da je ne bom prav nič pogrešal. Se reče, saj do sedaj še ni bilo nič hudega. Prevrnil sem se šele samo enkrat s polno košaro jajec in so me ženske takoj opazile, ko sem se zavalil po tleh. Pravijo, da je tako vreme kot ga imamo sedaj prav dobro za prehlad. Nekdo mi je rekel, da se prav hitro prehladi v glavo in da dobi potem flu. Mislim si, da gotovo nima prav dosti las na glavi, saj sem jaz to že sam na sebi opazil. Pred leti, ko sem imel še lepe košate lase, se tudi nisem prehladil kar za vsako sapico. Sedaj pa, ko postajajo lasje bolj redki, pa komaj pomolim butico skozi vrata, pa že na vse pretege kiham, tako da flu takoj preženem drugam, namesto da bi jo sam pasel. Ker je pa v naših krajih precej svežega zraka, zato pa ljudje tudi niso tako podvrženi vsaki bolezni. Nekje sem čital, da mestni ljudje povžijejo vsak dan precej' dima in druge vsakovrstne nesnage in da je tisto precejšen pripomoček za debelost. To prav rad verjamem posebno trgovcem in takim, ki največ pri mizah sede. Takim menda že precej zaleže, ker nosijo precej velike porče pred sabo, kar včasih opazim, da so tudi precej ponosni nanje. Podeželski ljudje pa imajo dovolj svežega in čistega zraka, zato so pa menda tudi bolj vitke postave in se prav nič ne ponašajo s tistimi okroglimi trebuščki, se bolj držijo mode in pravijo, da se jih tudi življenje dalj časa drži. Večkrat sem že rekel, kaj življenje, če pa drugega ni. Po mojem je bolje, da bi bilo vsega dovolj, če prav bi bilo treba malo prej umret, kot pa .dolgo in slabo živet. V volivni kampanji je Willkie nekaj jako kričal proti vojni, sedaj pa kakor se vidi, pa on najbolj zanjo tišči. Pa če bi že on nosil zastavo naprej, naj bi že bilo, a kakor izgleda je šel samo pot pripravljat za naše mlade fante in može, ki bodo kaj kmalu poslani čez lužo. No, pa naj se na koga zanesemo. Prej kričijo, mislijo in delujejo pa ravno narobe. Dobro je bilo povedano, ko se je reklo: z veseljem se gremo vojskovat in branit Zed. države, Evropa naj se pa vojskuje kot se ve in zna. Če bodo zopet naši fantje poslani na stari svet, jih bo na tisoče videlo novi svet nad zvezdami, kakor pravijo. O tem imamo že bridke izkušnje. Blagor samo tistim, ki delujejo za vojno, a samim ne bo treba iti notri. Matere pa bodo obupno zdihovale za svojimi sinovi in premišljale zakaj so jih sploh rodile. Tukaj v naših krajih se industrija vedno bolj širi. Rayon korporacija bo do prvega aprila dogradila novi del tovarne, ki bo stal več milijonov dolarjev in bo tam dobilo veliko ljudi delo. Tako gredo v naših krajih ljudje drug za drugim delat v tovarne, ker tam je groš, na njivah ga pa ni. Skoro se nam bo bati, da nam bo primanjkovalo živeža, kajti če na Hubbard Rd. opustimo poljedelstvo, potem je dežela v nevarnosti radi živeža, kajti če jaz sam ostanem tu r.a farmi, ne bo dosti koristi, ker mi že itak delo ne gre preveč od-rok, bojim se, da bi kdo tega ne zvedel in bi me prosil v žerna-do, pa ko se tako bojim motike. Res bi kakšen cent prav prišel, če bi se ga tako po strani zaslužilo, a se bojim radi tega, ker bo doma preveč dela. Toliko nujnega dela bo sedaj na spomlad, da bo le kaj. Najprej pride na vrsto solata, za katero sem že pripravil gredo in seme pa tudi že čaka v omari, samo pose j at ga je še treba, da bo za prvo silo kaj jesti. Tolaži me pa najbolj to, ker imamo dosti ocvirkov, da jo bo s čim zabeliti, ker taka mi gre najbolj v slast. Pozabiti pa ne smem na vrtnice, kajti v teh je pa moje veselje. Z njimi se radujem, ko jih osipljem in ogledujem. Kmalu bo treba za vsa taka in enaka dela 'prijeti. Samo , do krompirja pa nimam posebnega veselja, ker mi ni veliko zanj, da bi ga jedel, ga pa tudi obdelujem nerad, če ga kaj prida posadite, pa se ga primejo črvi-čki in tako nimate nobene koristi od njega, ker ga je jako težko "pogruntati." Če mu dobro pognojiš zpori, če mu pa spet ne pognojiš ga pa od nikoder ni. Tako sem popolnoma obupal nad njim. Če bi prav premislil, kar stane seme, umetno gnojilo in pa delo, pa bi bilo skoro bolje krompir v jeseni kupiti, ker je že navadno poceni. Nekateri imajo posebno veselje s krompirjem in menda ga znajo tudi tako saditi, da jim res lepo obrodi in zato pa jeseni tudi nima prave cene. čie bi bili pa vsi taki za krompir kot sem jaz, bi ga pa še za drag denar ne bilo dobiti, ker bi ga najbrže imeli samo v muzeju za pokazat kakšen je. Kadar se prične govoriti o krompirju, je to vselej dobro znamenje, da se že skoro bliža pomlad in lahko rečemo, da smo že na konju, kakor je rekel tisti Nande, ki je bil iz Postojne doma: "Ma Bog in Mati božja, nikdar več nie ne dobijo notri . . .", ko ga je bil v jami (pre-mogorovu) zadel električni tok. No, bom pa še prihodnjič kaj povedal. Vaš pozdravlja, Frank Leskovic. Obiskujte bolnike! V Glenville bolnišnici na 106. cesti se nahajajo sledeči naši rojaki in prijatelji: Frank žibert, John Gorišek, Joe čandek in iz Newburga dobi'o poznani rojak Ignac Godec, pa, seveda, kot vam je znano tudi moj mož John Jevnik. Ignac Godec je svak dobro poznanega slovenskega farmarja Joe Gramca iz Geneve, O. Ako je kateri od teh vaš prijatelj ali sorodnik, obiščite jih! Lajšali jim boste njih žalostno stanje in zelo vam bodo hvaležni za vaš obisk in sočutje, ker v resnici so vsi brez izjeme vsega usmiljenja vredni. Obiščimo jih, dokler smo vsaj mi še malo pri zdravju. Saj nič ne vemo, kaj nas čaka, morda prav tak položaj, v katerem se ti reveži nahajajo. Saj le v nesreči in bolezni človek spozna pravega prijatelja. V bolezni se pozna, kdo je pravi in zvesti prijatelj. Priporočam vam in vas prosim, pojdite in obiščite te reveže, ki trpijo eni za to, drugi za ■drugo boleznijo. Kako milo in žalostno pogledujejo, kdo jih bo prišel tolažit v njihovi nesreči. Ozirajo se okrog, kdaj se bo prikazal obraz znanega prijatelja. Saj še Bog ukazuje obiskovati bolnike, ker so t0 dobra dela usmiljenja. Lahko se pripeti, da bemo še mi na njih mestu in nas bodo prišli obiskat in povrnit in vsi z eno mislijo v srcu, za obrambo te naše lepe domovine. Naj ne bomo razdvojeni v teh časih preizkušnje! Naj nas ne cepijo stranke! Naj nas vse skupaj vodi samo ljubezen do te zemlje, da jo bomo ohranili svobodno tudi za naše zanamce. oni, za katere bomo mi zdaj kaj storili. Moj mož, upam in ako bo božja vojija, bo prišel ta teden domov. Naj vam ob tej priliki tudi sporočam, da sta bolni in pod zdravniško oskrbo moji jako dobri in zvesti prijateljici iz 61. ceste: Cecilija škrbec in Ana Tomšič. Zelo sem vesela, ker se jim zdravje obrača na boljše, kar jima iz vsega srca privoščim. Tudi ti dve priporočam, da ju obiščite in malo potolažite. H koncu tega pisanja pa želim vsem bolnikom in bolnicam, da bi jim Bog in Marija dala kaj kmalu to ljubo zdravje. Tončka Jevnik. Še bomo gledali slike (Pismo iz domovine) Podpisani sem prejel pismo od mojega sorodnika Ivan Tisch-lerja slikarja iz Vrhnike, ki mi ga je poslal po zračni pošti. Odposlal ga je še 5. januarja. V pismu mi pojasnuje o filmskih slikah, katere je posnel in končno tudi odposlal v Ameriko. Pismo se glasi: "Po zračni pošti ti sporočam, da sem prejel tvoje filme, katere si mi poslal, da ti zopet posnamem nekaj slik. Obenem ti naznanjam, da sem prejel tudi koledar. Iskrena hvala! Dalje ti sporočam, da sem ti že pred dobrim tednom poslal 10 "roll" filmov, kakor si me naprosil, upam, da jih boš tudi srečno dobil. O slikah je bilo delno že poro-čano po dr. Trdanu, kakor sem bral v prilogi tvojega pisma — v Ameriški Domovini, deloma pa ti opišem vsebino istih, ki so poleg onih iz Bele Krajine, ki so bile že opisane. To pot bo nekaj slik tudi za rojake*iz vrhniškega okraja in sicer: procesija sv. R. T. na Vrhniki, katere je ena cela "rolla," na drugi pa je sledeče: Cankarjev spomenik in križpotje pri Črnem Orlu, pogled na Vrhniko s hriba Turnovša, Vrhničanje pri sušenju sena, vozniki na cesti za cerkvijo sv. Trojice, dekleta pri delu na polju, pogled iz Tičnice pri sv. Trojici na hrib in cerkev sv. Pavla in okolico. Dalje so na tej sliki še: Hočevar jeva hišica (Weekend) na gričku sv. Trojice, kapelica sv. Antona, pogled na Blatno Brezovico, na klancu sv. Lenarta, rojstna hiša Cankarjeva. Tretja je iz Dolenjske, o kateri je že poročal dr. Trdan in prav tako tudi 4, 5, 6, 7, in 8 festival iz Belo Krajine in odkritje spomenika kralju Aleksandru! v Ljubljani. V številki 9 in 10 pa je posnetek pogreba dr. Korošca. Posnetek je v sledečem redu: pred škofovo palačo, špa-lirji vojaštva, korporacije in razna društva, topovska lafeta (za prepeljavo krste na pokopališče), godbe igrajo žalostinke, iz cerkve prihajajo oficirji, duhovščina in nato pa prineso krsto s pok. dr. Koroščem, zatem zopet višja duhovščina s škofom dr. Rozmanom. Krsto polože na lafeto in jo privežejo, mimo korakajo razna društva z zastavami in vojaške edinice. Drugi del pa se nadaljuje pred vhodom na pokopališče sv. Kri- 500 dolarjev v žepu že nekaj šteje; kamor jih denete, nekaj zaleže. Kaj bi rekli, če bi jih kje dobili, ne da bi bilo treba delati zanje? Kako se to lahko zgodi, boste sčasoma Zvedeli na tem le prostoru. Le pazite in se po nasvetu ravnajte. štofa, kjer prihaja sprevod z vsemi udeleženci: društva Slovenskih fantov in deklet, gasilci, Sokol, poštarji, uradniki, usmiljene sestre, dijaštvo, vozovi vencev, duhovščina, veliki dvor-niki, venci kr. vis. Petra II. in kneza Pavla itd. nato pa lafeta s krsto dr. Anton Korošca, za tem njegovi najožji sorodniki, ministri, dr. Maček in generali, višji državni in cerkveni dostojanstveniki z škofom dr. Gregorij Rožmanom. Zadnja slika pa je posneta na pokopališču sv. Krištofa, kjer v navzočnosti tisoč glave množice duhovščina opravlja zadnje molitve, vojska odda salve, godfta igra žalostinke, ob odprtem grobu govori dr. Maček. Nato pa polože krsto v grobnico narodnih veljakov. S tem je slika končana. Dalje piše: "Vedi, da bi mi bilo žal, če bi te slike ne dospele srečno, ker sem se toliko trudil in z menoj vred tudi dr. Trdan. Ne morem se dovolj zahvaliti dr. Trdanu za vso njegovo pomoč in naklonjenost. On je res vse-«ga spoštovanja vreden mož, poln ljubezni do vsega in vedno v delu za druge." Rojaki; pisma iz stare domovine še vedno prihajajo, sicer bolj počasi, a da bi le tako ostalo. Saj' nismo še pozabili kako je bilo v zadnji svetovni vojski, ko je bilo med nami in staro domovino, kot bi bil sezidan velikanski zid. Kako smo si vedno želeli slišati kaj o naših dragih v domovini. Dal Bog, da bi ne bilo kaj. hujšega! Slik se gotovo vsi veselimo in upajmo, da bodo srečno prišle. Zadnja zbirka in kar je danes opisanega bo napravilo med nami velik vtis. Posebno pa bo polna sočutja slika, ki je bila posneta ob pogrebu velikega državnika dr. Anton Korošca, katera je zelo dobro opisana, o drugih pa je bilo že opisano v poročilu dr. Trdana, Ko dobimo še to poši-ljatev slik, bomo imeli za preteklo leto prav dobre utise iz naše stare domovine v slikah, ki nam prikazujejo vse iz resničnega življenja in ni ničesar pretiranega. Slike iz Bele Krajine nam bodo v "Festivalu" predstavile narodno življenje v ondotnih krajih in prav tako nam bodo lepo predočile življenje na deželi tudi slike iz Vrhnike in Dolenjske. Slika pogreba pa nam bo pokazala narod v domovini ob priliki žalovanja ob smrti velikega Slovenca in državnika. Obema, dr. Trdanu in g. Tischlerju se tem potom prav iz srca zahvaljujem za vse delo in trud, ko sta nam posnela slike, ki so tako velikega pomena. Iskrena vama hvala! Prav tako tudi lepa hvala višjim oblastem, ki dovolijo, da se vse to lahko stori, da moremo tudi tukaj v novi domovini v živih slikah gledati resnično življenje naših bratov in sester doma. V slikah- se tudi mi veselimo in tudi žalju-jemo z njimi. Naj ta zveza med novo ih našo staro domovino še dolgo ostane kakor je in naj nas veže med seboj, da ne bomo pozabili drug drugega. Iskrena hvala! Anton Grdina, lastnik slik. --o- Kupčija z ženo ičtloveku se zdi kar neverjetno, da bi danes še kdo utegnil v Evropi kupovati in prodajati ženo. Na žalost se taki primeri še vedno dogajajo, kakor kaže naslednje poročilo: Bolgarski kmet ženko Kuranov je pred nedavnim z nekim sosedom zamenjal svojo mlado, lepo ženo Vero za dobro kravo-mlekarico. Sosed pa se je kmalu skesal, ker se lepa Vera kot gospodinja ni obnesla, j in zahteval od Kuranova, naj mu vrne kravo, svojo ženo Vero pa vzame nazaj. Ker Kuranov na to ni hotel pristati, ga je šel sosed tožit. Pred sodnikom je Kuranov dokazoval, da je njegova žena sicer lena, vendar pa zelo lepa, krava pa da sicer daje dosti mleka, vendar pa J' sta in muhasta, torej se napake nekako izravnava nik je te razloge in utei zavrgel, obema kmetofl očil njuno nemoralno r' ter ju obsodil, hkrati p1 zapleniti kravo. Kaj se dilo z ženo — o tem poro£ či. -o---- Solze ubijajo bak& Solze, posebno žensk imajo veliko moč. Ni t' se be j naglašati, kdaj je to že marsikdo skusi' pa poznajo še dva drož miva učinka solz. Poskusi s solzno tek0 pokazali, da solze ubija]' rije. Solze razmočijo f očesa in tako odplavijo zanost. Dokazali so tu<« solza še mnogo večji P01 damo na primer nekoM steklenico, v kateri goji' terije, opazimo, da bak« rajo in končno pogi'^ sprotno pa se bakterij6' prišle v stik s solzno * razvijajo še naprej. T vzroča sol, ki jo solz* marveč pred nedavni® lizocim. Če je lizAcir' vzrok pogina bakteriji P je vprav temu sredstv zahvaliti, da je tako $ rnerov očesnega vnetj" Na jdaljša cesta na severu Norveška je tista danes lahko ponaša s ima najdaljšo cesto v v-ni Evropi. Cesta je med Mosjenom in ob obali Barentskega * se razprostira med Spj Novo Zemljo. Dolga je. lometrov. Gradilo j° norveških delavcev F vom nemških inženM štiri mesece. Illlllllllllllllllll 4/jnrA Ce * fi verjamete v^M al' pa ne / iiiiiiiiiiiiiiiiuii /— To je bilo tiste čas®' Radecki še frajtar ins" ji v copatah hodili. čna ali ne, ne vem, ^ j bo vse prav izšlo, jo ve>, pol, jaz jo bom pa p0'', Mrganov Janez je ^, jakom. Bogve da nis. ni kazalo drugače. ^ pripelo šopek za klo^J jih nekaj prav korist" lo, naj ne meče oči P" frajlah, ali pa naj ji pred oči. "štrama," je reke',, šel. Ko je prišel v ^ dobil unif ormo. Vse m1' kam pristojalo, sam0, bila za vratom prem^ vse načine se je trud11, pel ovratnik, pa ni ^ bo tako, si je mislil . sem tudi doma nosil sf to za vratom. Kmalu nato so klic'l za nastop, da si jih nik, da se bodo dru£ privadili, on fantom J njemu, kakopak. Mei"J do glave in ker ni hot® > fantje prvi dan ušli> prijazen ž njimi. ,, Tako pride tudi do , se stotniku prijazn0 , kot bi bila že stara z*1 so mu še doma rekli' vojakih vljuden. K° . di odprto bluzo pri i vratu, ga prijazno si jo zapne. "Kako bom hudič»f mi je pa premajhna-nez brez ovinkov. "Če ti je premajhni po drugo," mu p^ i stotnik. "Tak ne sW* okrog. Ali ne veš, da A formo vojaka NjefJ^ čanstva kralja?" "O, tri sto milijo«0' se tedaj razhudi J a11, ^ mi pa tega niste tak0*1 Jaz sem pa mislil, d® ra narejena zame." Pismo iz domovine SATAN IN ISKARIOT Dvoletnica vlade Dragiše Cvet-kovica—Njen pomen Belgrad, Jugoslavija. Politični krogi in tisk v Jugoslaviji posvečajo posebno pozornost dnevu 5. februarja letošnjega leta zastran tega, ker je tega dne g. Dragiša Cvetko-vič sestavil vlado. Ta datum privablja v spomin politično stanje, v katerem je bila Jugoslavija pred dvema letoma, ko je g. Dragiša Cvetkovič na poziv Kraljevih Namestnikov sestavil novo vlado. Jugoslavijo je do tistega dne upravljala in vodila vlada g. drja. Milana Stojadinoviča. Poleg vseh pozitivnih strani, ki jih je imela politika g. drja. Milana Stojadinoviča, je imela ta dva silna nedostatka. Predvsem ni g. dr. Milan Stojadinovič nikakor razumel tega, da je bistvo notranji ureditvi Jugoslavije rešitev hrvaškega vprašanja in potem je dal on jugoslovanski zunanji politiki, kolikor je bila ta njegova, nekakšen značaj odvisnosti. Toda glavno vprašanje in eden najvažnejših razlogov, vsled katerih je moral g. dr. Milan Stojadinovič podati ostavko, je bilo pač hrvaško vprašanje. G. dr. Stojadinovič je menil, da se je Jugoslavija mogla poleg desetletne borbe in odpornosti hrvaškega naroda stabilizirati na mrtvi točki. Ali drugi činitelji, predvsem Nj. Kr. Vis. Knez Namestnik Pavle, so pa umevale položaj tako, da se more rešiti vprašanje jugoslovanskega odpora pred novimi dogodki le tedaj, če se najde modus vivendi v skupnem življenju med Srbi in Hrvati. Vlada g. Dragiše CvetkoViča, podpirana od dveh odličnih politikov in državnikov, gg. drja. Antona Korošca in drja. Meh-meda Spahe, je imela nalogo najti način, kako rešiti hrvaško vprašanje. V silnem neurju, ki je vladalo v San Franciscu, jc v dobre pol ure padlo skoro .68 palcev dežja, kar je povzročilo velike poplave. Slika nam kaže Market Street v omenjenem mestu. Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEndcrson 2978 Tako je pristalo italijansko bajno letalo r afiiški puščavi, ko je bilo v zraku obstrc Ijeno. Angleški-pilot pregleduje letalo, H je/uili) 2ndiio: v'kraj, kjer so zaloge kuriva. XXXTTTTXXXXXX r besede s0 prazne ka- vrečica za smodnik, ki v njej ^zrna več! Povem ti, jaz, ti povem, da boš sam svojim bojevnikom povelje, „ 6 ne branijo in naj se vda- [Nikdar!" ►dil^far —' noc°J se l30 • Tako popolnoma sem r . an> da bom vpričo tebe ^ 11 z Old Shatterhandom o Poslug Se morava še P°meni_ fcj »je k meni. u Cltl se morava. Eden od inimora spremljati ujetnika k , mprijateljem in jim naro-la J nairi pošljejo močno če-; Pomoč, drugi pa mora opa-. iw Kdo poj de?"

če bi skušala uiti. j jj 7 sem svojega vranca, Ni/1 v Za vajeti ter v skok 1 Dr Ar robu gozda v 1 feki r m°1Čala ujetn'ika. Pa 5 ho] Pijanec ni junak, da atiji Zr?smrti v bbraZl s p0" 1 loči /jačne' ee mu ni druge 't i V SGm Poglavarja Yu- i tagov Ja' Velika usta' J'e bi" ( Sj . 0 bojno ime. In pravo \ 'hopeVZbra1, bahač je bil> pa <}a llez- Prepričan sem s 1)0 oglasil, še preden \ H nj v tabor Mimbrenjev. Aij s6"1 Se zmotil- ( s^'mem govoriti?" je začel, t da Jezdili na južnem robu I Sri!» 1 ijndje, h kate- f pri.ul Old Shatterhand?" i tj^lji so." fti, se je ujezil. "Da to ] i bj ni kilo treba vprašati, i eWi Je vprašal: lnet°U jim Poveljuje?" i t." et°u je samo njihov ] 'S Pa?'- 1 e bilo K- ie'> d-i i 1111 s'cer Prišlo na iein tal mu izda1, k?lko je v bolje ** 0l'u- pa za topot je bife^ Je zvedel. Yume in PoSebeU s° si bili v sovraštvu ižil ja je smrtno so- ^imhCnega bivola. poglava-! rgvenjev- Vsakršno upa-1 PoJ?«* bi mu vzel, če bi je j^. aJ> da on osebno pove-!%rejmbrenjem. Oplašil bi Pted, ^Ijivejši bi bil za mo- Vldey v« , "orjj. c rnalomarno sem od- v fIU(1gu mokaši." 'ljff ^ je prestrašil. ^ti ^ „uff —Prav on mo- 'c, e ga K •• Hum llš? Ali ne veš- da 1obeneen bojevnik ne sme ba-nevarnosti in nobene- b .lka?" ^je^jl.msega! Nalgu mo- ^°liko v°J Sttlrtni sovražnik. ojevnikov ima pri se- več ko ti." b° Zahteval —" ^e b 7 Je pa dejal: s%riVZel v varstvo?" j;U sem se. "Ja^ da bi naj tebe vzel v varstvo —? Se ti je zmešalo —? Kako pa je bilo, ko si ti mene ujel —? Za smrt na kolu si me odločil, dolgo, mučno umjranje si mi obljuboval, vse mogoče muke si mi našteval, ki bi jih bil moral pretrpeti, preden bi umrl. Nobene besede o usmiljenju nisi našel —. Da se nisem sam osvobodil, za nobeno ceno bi me ne bil izpustil. Pa še vprašaš, ali te bom vzel v varstvo —! Pravim, zmešalo se ti je!" "Ampak lepo sem ravnal s teboj ! Obilo mesa si dobival, več nego si ga mogel pojesti. Vse smo ti storili, kar si si želel, še roke smo ti odvezali, da si lahko sam jedel. Ali mi ne boš za vse to hvaležen —?" "Kdo more reči, da je bil Old Shatterhand kedaj nehvaležen?" "Res je! Nihče tega ne more trditi. In zato te vprašam, ali boš tudi meni hvaležen?" "Bom. Prav tisto bom storil za tebe, kar si ti storil za mene." Moje besede so se mu le zdele sumljive. "Kaj misliš s tem reči?" je vprašal z negotovim glasom in me nezaupno gledal. "Močni bivol bo zahteval tvo-io smrt, ujetega te bo odpeljal v wigwam svojega rodu in tam boš imrl na kolu junaške smrti, ka-£or se spodobi za takega slavnega bojevnika in velikega juna-ca, ki mu je ime Velika usta." "In privolil boš v mojo smrt?" ie vzkliknil skoraj prestrašen. "Ne bom je mogel zabraniti. Prav kakor tudi ti meni nisi ob-jubil svobode." "Taka je torej hvaležnost Old Šhatterhanda — ?" "Da! Ampak ponavljam, prav isto bom storil za tebe, kar si 1 storil za mene. In zato bom joskrbel, da bodo spotoma lepo •avnali s teboj, da ne boš gla-ioval. Naročil bom, da ti bodo /se storili, kar si boš poželel." Razumel je moje zbadljive besede in molčal. Pa naprej sem /edel, da dolgo ne bo tiho. Mehiški Indijanec daleč za->staja za Indijanci Zedinjenih Jržav. Apaču, Komanču ali ce-o Dakoti bi se zdelo sramotno n nečastno, da bi se pogovarjal 2 menoj ali me celo prosil, naj ja vzamem v varstvo. Molčal bi in se na videz vdal v usodo, pa seljno iskal priliko, kako bi ušel. [n če bi je ne našel, bi ravnodušno trpel najhujše muke, niti trenil bi ne, besede bi ne rekel, ki ai iz nje sovražnik posnel, kako koprni po svobodi. Takega poguma južni Indijanec nima. Dela se sicer, kot da je pogumen, morebiti si tudi do-mišljuje, da je, pa ko se mu približa smrt, je pri kraju s svojo b 1 i n j e n o ravnodušnostjo in vsak, tudi naj sramotne j ši pogoj bi sprejel, samo da bi se rešil. In s tem značajem Yume sem računal. Vedel je, da ne bo našel milosti pri Močnem bivolu, napeto je razmišljal, kako bi se rešil, in si je končno res dejal tisto, kar sem pričakoval, namreč da bo našel rešitev le pri meni in po meni in da se mora do mene obrniti. Po nekaj minutah je res ?a-čel: "ičiul sem, da je Old Shatterhand prijatelj rdečih ljudi — "Tisto je res." "Tudi jaz sem rdeč človek —. Ali si tudi moj prijatelj?" "Prijatelj sem vseh ljudi, rdečih in belih, če so dobri, sovražim pa vse hudobne ljudi, pa najsi bodo bele ali rdeče barve." "Ali misli Old Shatterhand reči, da sem hudoben človek?" "Da." Spet je molčal. Si le ni upal ugovarjati. "Kaj pa, če bi se poboljšal?" jc dejal vabljivo po kratkem molčanju. "Ne moreš se več poboljšati." (Dalje prihodnjič.) Predsednik nove vlade g. Dragiša Cvetkovič prav za prav tud: umeval te svoje vlade drugač( kakor vlado, ki ima prinesti re šitev hrvaškega vprašanja. Or je v tem pogledu podpiran oc Krone in uživajoč njeno popolno zaupanje nastopil z obilico iskrenosti, politične načelnosti in poštenosti. Njegov prvi nastop je naletel na prav tako is-kern odziv tudi pri voditelju hrvaškega naroda g. drju. Vlad-ku Mačku. Govoriti o dvoletnici vlade g. Dragiše Cvetkoviča se pravi po tem takem govoriti v glavnem o vladi narodnega sporazuma, o vladi, ki je udejstvila sporazum med Srbi in Hrvati. In čeravno je bil sporazum dejansko uresničen dne 26. avgusta 1. 1939., je tistih par mesecev pred njim služilo za to, da se sporazum, ki je bil na mrtvi tpčki, oživi, razvozla in privede v delovanje. Vsa delavnost g. Cvetkoviča je bila napolnjena z osebnimi stiki in razgovori, kateri so se vršili v Zagrebu, med g. Cvetkovičem in g. Mačkom. G. Cvetkovič je takoj čez nekaj tednov po sestavi svoje vlade pohitel v Zagreb, da se tam sestane z g. Mačkom, v katerem je srečal človeka, vsega pripravljenega za razgovarjanje s ciljem, da reši usodo hrvaškega naroda v okviru Jugoslavije. Ko je bil ta pogoj zatrjen, je bilo g. Cvetkoviču jasno, da se bo rešitev hrvaškega vprašanja uresničila in utrdila. In čeravno so razgovori nekajkraj zastajali, vso vseeno prinesli uspehe zato, ker je bilo na obeh straneh mnogo dobre volje, uvidevanja in razumevanja. Evropa je bila tik pred vojno. Zato je bilo treba rešiti usodo Hrvatov in usodo Jugoslavije. G. Maček, kateremu so prihajala poročila z vseh strani, se ni prepuščal iluzijam, nego je jasno in konkretno izbral edino pravo pot, določeno usodi Srbov in Hrvatov in Slovencev, pot notra- i- njega sporazuma na podlagi ii enakopravne avtonomije. Z rešitvijo hrvaškega vpraša--- nja in ustanovitvijo' Banovine n Hrvatske je g. Dragiša Cvetko-'d vič kot poverjenik Krone dose-1- gel tisto, kar se ni posrečilo ni-■o ti enemu srbskemu državniku od ti Nikole Pašiča pa do vseh po-membnejših srbskih politikov. Pa naj reče kdo, kar hoče, usta-'- novitev Banovine Hrvatske je 1- najzdravejši politični čin, kar i jih je še bilo udejstvenih v Ju-e goslaviji od njenega početka v sem. Jugoslavija je bila nepre- - stano v krčih. Neprenehoma je i stala tik pred notranjimi spori • in razdori iz tega edinega raz- - loga, ker ni bilo rešeno hrva- - ško vprašanje. Nj. Kr. Vis. - Knez Pavle in g. Dragiša Cvet-i kovic lahko v enaki meri rečeta, i da nista z rešitvijo hrvaškega - vprašanja samo zapisala zgodo-11 vinskega dela, nego da sta obe- ■ nem tudi dala Jugoslaviji naj-» zdravejše in najkrepkejše lice, i kakor ga ni imela še nikoli v ta- • ki obliki. Vlada g. Dragiše Cvetkoviča • je poleg tega, da je izvršila zgo- - dovinsko delo ustanovitve Ba-i novine Hrvatske, tudi sodelova-i la skoro poldrugo leto v izvedbi • tega dela. Dasi ni bila izvedba ■ deželne federalizacije povsem i lahka, je vlada vendarle našla i pota in načine za to, da izpolni . vse svoje obveznosti do Banovi- ; . ne Hrvatske in omogoči udejsti- ■ tev popolne hrvaške samoupra- i ve, a obenem pa da tudi zagoto- ; vi popolno sodelovanje Hrvatov v notranji in zunanji politiki. Vse mobilizacije, ki so bile izvedene v deželi, so naletele na 1 polno soglasnost in popoln odziv Hrvatov in Srbov. Zraven ■ tega je bilo ekonomsko sodelo- ] vanje popolnoma lojalno, a zu- ( nanja politika pa se je vodila s ^ tolikšnim smislom za skupnost kakor vsa druga politika v de- ( želi. * Poleg notranjega učvrščanja ! razmer je dala ta vlada ob pri- sotnosti g. drja. Aleksandra; Cincar-Markoviča naši zunanji a. politiki značaj stroge nevtralno-ie sti in nenavezanosti ne na to, 0- ne na ono stran v sporu. Ta po-litika je učinila to, da se je Ju- j_ goslavija našla tik pred vojno d na strani tistih (dežel, katerih; )- narodni in državni obstanek nil i?, bil od nobene strani niti stav-ljen v vprašanje, niti ne ogro-e žan. r Zunanjo politiko g. drja. Cin- 1- car-Markoviča je povsem razu-a mel tudi g. dr. Vladko Maček. :- Kakor veliko število srbskih po- 1 e litikov tako je tudi voditelj Hr-i vatov menil, da ni imela Jugo- - slavija nobenega povoda za vme-. šanje v to vojno in da si po svo- . jih najboljših močeh prizadeva 1 - ostati izven nje. To je cel srni- ( , sel jugoslovanske zunanje poli- 1 i tike, ki je neprenehoma šla za 1 . tem, da ostane le in v prvi vrsti ^ . nevtralna tako proti osišču ka- 1 . kor proti zaveznikom. Ta poli- ^ , tika nevtralnosti je naletela na 1 - velike simpatije naroda v Hrva- c ški, Sloveniji in Srbiji. Kdor je 1 t videl razvoj te vojne, zlom ne- c . katerih velikih držav, nned kate- i . rimi je tudi Francija, mora pri- 1 . znati, da je to, da je Jugoslavi- l1 i ja doslej ostala pri življenju, ne- I t preceni j ive vrednosti za materi- 1 i jalni in kulturni napredek naše- 1 t ga naroda. Obenem je dal raz- 1' j voj dogodkov v Evropi in po l . svetu prav takšni politiki. Vse, ^ . kar se je doslej zgodilo v Evro- j . pi, samo potrjuje to, da je ta . politika ustrezala stvarno živ- j , Ijenjskim interesom dežele. Tem ® bolj, ker ni ta politika nikdar ob katerikoli priliki pomenila od-_ povedi narodne in državne suverenosti, okrnjenja naših me-[ ja, žalitve ali ponižanja narodnega dostojanstva, nego izklju- f čno, čisto in jasno izvajanje po- v litike nevtralnosti. Jugoslavi- s ja je danes z Bolgarijo in Tur- d čijo ena tistih redkih držav, ki H so po zaslugi takšne politike t' ostale na moči predstavi j a je ve- P liko moralno in vojno silo. V t' slučaju, če se ima ta vojna hitro j' skončati, bo Jugoslavija zato, n ker je ostala neprizadeta in ne- 11 poškodovana od vojne nesreče, k predstavljala veliko možnost rekonstrukcije v Evropi, če pa S; naj se ta vojna zavleče, bo Ju- t: goslavija s svojo odločnostjo in j« svojo Vojaško pripravljenostjo j predstavljala važno činiteljico v 1( Evropi. Zlasti dokazuje da naš- n nji položaj Jugoslavije na Bal- J kanu, kjer je ugotovljeno, da bi 1' Jugoslavija lahko izkoristila pri- 1J liko ter se vmešala v vojno, ka- s teri bi ona dala zmagovito ozna- s čbo, najbolje, kako predstavlja h Jugoslavija še vedno nedotak- b njeno silo. b Po tako začrtani notranji in 11 zunanji politiki je imela ta via- 51 da jako velike težkoče na gospo- s darskem polju. Dežela je vsled t vojne veliko pretrpela. In trpi k še sedaj. Ekonomsko navezana na Nemčijo je naša dežela pri- ' našala in še prinaša nepreneho- % ma velike žrtve na gospodar- ® skem polju samo za to, da bi si a ohranila politično samostojnost. c Toda z zadnjimi reformami, z c I imenovanjem g. drja. M. Proti- \ ca, ki je eden najboljših jugo-slovanskih ekonomov, za minis- < tra preskrbe, in s preosnovo go- ' srpdarsldh in finančnih usta-. 1 nov, predvsem Narodne banke, 1 pa s prejšnjo delavnostjo g. dr- • ja. Jurja Šuteja v finančnem mi- i nistrstvu je vlada učvrstila na- 1 redno premoženje — dinar — 1 tako, da se sedaj približuje ve- 1 likim gospodarskim reformam, J | ki imajo dati deželi gospodarsko I ojačenje. I Vlada g. Cvetkoviča je izgubi-i la dva velika politična voditelja, , in sicer g. drja. Antona Koroš- J ca in g. drja. Mehmeda Spaho, i voditelja Slovencev in voditelja -muslimanov, ki sta bila obenem tudi vodji Jugoslovanske radi- j kalne za jed nice. G. dr ju. Koroš- j cu je sledil g. dr. Kulovec kot minister brez listnice, a g. drju. Mehmedu Spahi pa g. dr. Dja-fer Kulenovič, ki je bil in je še I a;v vladi. Jasno je, da ima z g. i drjenn. Vladkom Mačkom ta vla- - da eno največjih moralnih oseb-i, nosti iz našega političnega sve- - ta, kar znači, da je ona usposob- - Ijena: voditi deželo v teh usod-) nih časih, ko se ima preurediti i j lice sveta. Vrh tega govore vse i j izjave, ki jih je doslej podal ali - sam g. Dragiša Cvetkovič, ali g. - dr. Maček, ali g. dr. Aleksander Cincar-Markovič, dovolj jasno . o nameri vlade, da vztraja do . konca v tej svoji politiki za obvarovanje narodne in državne samostojnosti. -,—o- Delfin uničil letalo Predkratkim se je v bližini Kube pripetil -nenavaden dogodek, ki bi skoraj zahteval življenje nekega pilota. Letalec je zaradi megle izgubil smer in zašel v pravcato nevihto, kakršne večkrat kar nenadoma prihrumijo v bližino tega otoka. Letel je v višini nekoliko sto metrov. Naenkrat pa je šinil iz morja proti nebu visok vodni steber. Voda je pognala v zrak tudi delfina in ga vrgla naravnost na krilo letala. Ker je bilo letalo s tako nenavadno težo na eni strani preobloženo, se je zazibalo in nenadoma pričelo padati proti morju. Pilot je v zadnjem trenutku skočil s padalom iz letala in pristal na morju, kjer se je nekoliko časa boril z valovi. Srečo je imel, da ga je opazila posadka nekega patrolnega čolna, ki je bil tedaj v bližini, ter ga rešila smrti. !Z DOMOVINE — žalostna smrt služkinje. Pri g. inž. Jancu v Gajevi ulici v Ljubljani je služila 23 letna služkinja Pepca Bratkovičeva, doma iz Št. Jerneja na Dolenjskem. Te dni pa so jo našli mrtvo v postelji. Poklicana je bila policijska komisija, ki je ugotovila, da se je Bratkovičeva, ko jo je ponoči napadla božjast, po nesreči udarila ob posteljni rob in da se je nato še zadušila. Bila je marljiva služkinja. —Hiša, v kateri so bivali cesarji, knezi in kralji. Pri Bistrici v Rožu na Koroškem imajo zanimivo delavsko hišico. Stoji v tako imenovanih Kotlah poleg več metrov visokega slapa. V njej je najprej stanoval Kaiser Josef, ki je umrl pred dobrimi leti. Nato se je v hišico priselila Knezova družina. Ker pa nista mogla dobiti dela, sta šla spet po svetu s trebuhom za kruhom. Pred mesci pa je dobila hišica novega stanovalca v osebi nekega Kralja in njegove žene. O njem vemo samo to, da nima krone in da je po rodu iz severne Avstrije. Ta hišica je torej dala zavetje cesarjem, knezom in kraljem. — Smrt uglednega rojaka v Trstu. Te dni je umrl v Trstu veletrgovec g. Franc Prime, star 64 let, rojen v Marijah pri Ilirski Bistrici. Prišel je kot mladenič v Trst in je služil v mladih letih kot učenec in pomočnik v trgovinah z jestvinami na drobno, ki so bile v Trstu v velikem delu v rokah slovenskih trgovcev. Kmalu je pa začel v Trstu lastno trgovino z moko, žitom in drugimi poljskimi pridelki, ki jo je s svojim bistrim duhom in izredno pridnostjo dvignil tako visoko, da je bila že pred zadno vojno prva te stroke v Trstu. Imel je večjo trgovino tudi v Št. Petru na Krasu. MALI OGLASI......... Delo dobi ženska, ki bi delno pomagala v kuhinji in pri čiščenju. Vprašajte v Flynn's Tavern, 21939 Lake Shore Blvd. (36) Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Ja^ Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSK* KATOLIŠKA JEDNOT* Najstarejša slovenska podporna organiz3 v Ameriki. . . Posluje že 47. leto Članstvo 37,000 Premoženje $4,500,' Solventnost K. S. K. Jednote znaša 122.55 f o Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najbolj šteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacij®' bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 6"' otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate ^ dobe od $250.00 do $5,000.00. A K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še »f' ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizac" trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnost« se obrnite na uradnike in uradnice' krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, "Saj, komaj vem, kaj sem mislil, Erling Vidkunsson — samo to, če se spomnite nje, ki je trpela vsa tista huda leta — in je nihče drugi ni tolažil in ji pomagal kot Bog — da boste tedaj voljni pomagati tolikim ljudem — kot le morete. Ker njej nekoč niste mogli pomagati, če ste kdaj obžalovali, da ste tistega dne odjahali z Mandvika in Halfrido pustili samo v rokah gospoda Finna —" "A nisem!" Erlingov glas je zdaj rezal. "Kajti jaz dobro vem, da ona nikoli ni — sicer pa mislim, da ti tega ne razumeš! Kajti, če bi'bil en sam tre-notek docela razumel, kako ponosna je bila žena, ki si jo ti dobil v zakon" — zasmejal' se je od jeze — "tedaj bi ne bil storil tega. Ni mi znano, kaj veš— sicer ti pa lahko povem. Poslali so me, Haakon je bil takrat bolan, naj jo pripeljem domov k njenim sorodnikom. Z Elino sta bili zrastli kot dve sestri, bili sta približno enako stari, čeprav je bila Elin njena teta — če bi se bila vrnila z Mandvika domov, bi se bila morala midva srečava-ti dan na dan, uro za uro. Govorila sva o tem, vso noč sva presedela na mostovžu hiše z zmajem na slemenu — za sleherno besedo, ki sva jo izgovorila, bova mogla oba*ona in jaz, odgovarjati na sodni dan pred Bogom. Potem naj nama on pove, zakaj je moralo tako biti —. Čeprav je Bog njeno pobožno mišljenje nazadnje vendar poplačal. Dal ji je dobrega moža v tolažbo za prejšnjega — takšnega mladega fanta, kakršen si bi) ti — ki je na njenem lastnem dvoru hodil ležat k njenim deklam — in mu je Halfrid dala vzgajati njegove nezakonske otroke" — vrgel je proč kepo zgnetenega mahu. Simon je obstal nepremično in nemo. Erling je spet izpulil kos mahu in ga zagnal proč: "Storil sem, kakor mi je ona velela. Ali ti je dovolj, kar si slišal? Drugega izhoda ni bilo. Kjerkoli bi se bila na svetu srečala — bi —-, Zakonolomstvo ni lepa beseda. Krvosramstvo — je še grša —" Simon je togo, rahlo prikimal. Razumel je — bilo bi smešno, ako bi rekel, kar je mislil, Erling Vidkunsson je imel tedaj šele nekaj čez dvajset let, bil je odličen in dvorljiv človek, Halfrid ga je tako ljubila, da bi bila tistega pomladnega jutra rade volje poljubila njegovo stopinjo v rosni1 travi na dvorišču —. On sam, Simon, pa je postaren, tre-bušast, grd kmetavz — in Kristina. Nemara ji ne bi nikdar prišlo na um, da utegne biti duša enega ali drugega v nevarnosti, pa če bi tudi dvajset let živela skupaj na istem dvoru. O tem se je vendar že dovolj prepričal —. Zato je rekel tiho, skoraj ponižno : "Ni hotela sprejeti nase od- govornosti, da bi se nedolžnemu otroku, ki ga je bila njena dekla dobila od njenega moža, nekoč slabo godilo na svetu. Ona sama me je prosila, naj bom dober s tem otrokom, kolikor le morem. O, Erling Vidkunsson — radi uboge in nedolžne žene Erlendove —. Umrla bo od žalosti —. Zdi se mi, da moram obrniti vsak kamen na zemlji, ko iščem pomoči zanjo in vse njene otroke —" Erling Vidkunsson se je naslanjal na podboj. Obraz mu je biij miren kat ivedno, Iglas pa vljuden in hladan, ko je spet iz-pregovoril: "Rad sem jo imel, Kristino Lavransovo, čeprav jo le malo poznam — lepa in častivredna žena je — in tolikokrat sem že rekel, Simon Andresson, prepričan sem, da boste našli pomoč, ako se boste ravnali po mojem nasvetu, čisto dobro pa vendar ne razumem, kam merite — s tem čudnim domislekom. Pa' vendar ne mislite, da bom -<— zato ker sem moral nekoč, mladoleten kajpada, prepustiti stricu, da je on odločil, katero bom vzel, in je bilo dekle, katero sem najbolj ljubil, že zaročeno, ko sva se spoznala —. Tako nedolžna, kot Vi trdite, pa Erlendova žena navsezadnje le ni. Seveda, Vi ste mož njene sestre, je že res, ampak da imava zdaj midva ta — ta nenavadni pogovor — tega ste krivi vi, ne jaz, in zato že morate dovoliti, da govorim o tem. Spominjam se, da je bilo dosti govorjenja, takrat, ko se je bil Erlend poročil z njo— vsa stvar se je izvršila zoper voljo in svet Lavransa Bjorgulfssona, toda mladenki je bilo več na tem, da bi njena zmagala, kot pa da bi se pokorila očetu in varovala svojo čast. No, pa kljub temu more biti dobra žena —- toda ona je vendar dobila Erlenda in je po-in sladkosti. Ne verjamem, da bi bil Lavrans kdaj posebno vesel svojega zeta — imel je že sam izbranega nekoga, drugega za svoj hčer, ko se je bila ta seznanila z Erlendom — bila je zaročena, kolikor vem —", prenehal je, kot bi odrezal, pogledal Simonu za trenotek v obraz in je precej v zadregi obrnil glavo v stran. Ognjeno rdeč od sramu je Simon sklonil obraz na prsi, vendar pa je rekel tiho in odločno: "Da, z mano je bila zaročena." Stala sta trenotek tamkaj, ne da bi si upala pogledati drug drugega. Nato je Erling Vidkunsson zagnal proč zadnjo kepo mahu, se obrnil in odšel na dež. Simon je ostal zadaj — ko pa je bil Erling že precej daleč v megli, se je ustavil in mu ne-potrpežljivo pomignil k sebi. Nato sta se vračala proti domu prav tako molče, kot sta bila prišla. Dospela sta bila skoraj do dvora, ko je gospod Erling rekel: "Pojdem, Simon Andresson. Počakajte do jutri, bomo lahko vsi štirje jahali." Simon ga je pogledal v oči — njegov obraz je bil od sramu in bolečine ves spačen. Rad bi se mu bil zahvalil, pa ni mogel, moral se je trdo ugrizniti v ustnico, kajti spodnja čeljust mu je neznansko drgetala. Ko sta stopila skozi vrata v sobo, se je Erling Vidkunsson kakor slučajno dotaknil Simonove rame. Vendar sta oba vedela drug za drugega, da si ne upata pogledati v oči. Naslednjega dne, ko so se pripravljali na pot, je Stig Ha-akonsson na vsak način hotel posoditi Simonu nekaj obleke — Simon ni imel ničesar, da bi se preoblekel. Pogledal je po sebi — hlapec mu je bil sicer obleko izkrtačil in osnažil, .a vendar je Desk Model 67-107 Kadar je zaprta izgleda kot pisalna miza, izdelana iz orehovega lesa in ima tudi predale za shrambo vseh šivalnih predmetov. Je De-Luxe izdelka, šiva naprej in nazaj. Drugi White šivalni stroji od naprej —Lahka odplačila— NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St. bila od dolge ježe v slabem vremenu še zmerom vsa grda in zdelana. Kljub temu si je šel z roko po stegnih navzdol: "Predebel sem, Stig —. Poleg tega pa ne jaham h kralju v goste —." Erling Vidkunsson je bil oprl eno nogo na klop in sin mu je pripenjal pozlačeno ostrogo — videti je bilo, kot bi gospod Erling hotel danes imeti služabni-štvo čim dlje od sebe. Vitez se je čudno jezno zasmejal. "Škoditi gotovo ne more, ako bo že na zunaj videti, da Simon Darre pri delu za svaka nič ni gledal nase, marveč da prihaja s svojimi vrlimi, dobrimi besedami naravnost s ceste. Veš Stig, govoriti pa zna, najin nekdanji svak. Samo nečesa se bojim — da sam ne ve prav, kdaj mora nehati —" Simon je stal nepremično, temna rdečica mu je zalivala obraz, vendar ni črhnil besede. V vsem, kar mu je bil od včeraj rekel Erling Vidkunsson, je čutil nekakšen porogljiv srd — in čudno uporno dobroto — in trdno voljo, da bo to stvar podpiral — ko se je že zavzel zanjo. Tako so odjezdili z Mandvika proti severu gospod Erling nje gov sin in Stig, vsega skupaj deset dobro oblečenih in dobro oboroženih ljudi. Simon, ki je imel le enega moža s seboj, si je mislil, da bi bil morda moral priti semkajl s stanu primernejšim spremstvom in v boljši opremi — Simonu Darreju s Formo bi ne bilo treba jahati poleg svojih nekdanjih dveh svakov kakor neznaten človček, ki se je bil v svoji nebogljenosti zatekel k njima po pomoč. Toda vsega tega mu je bilo malo mar. Bil je tako utrujen in potrt od tega, kar je bil včeraj napravil, da se mu je skoraj zdelo, naj se ta pot konča kakor hoče, njemu je zdaj vseeno. Simon se je doslej vgdno vedel, kot bi nič ne verjel ogabnim govoricam o.vkralju Magnusu. Tak svetnik sicer ni bil, da ne bi mogel prenesti robatega dovtipa med odraslimi možmi. Toda kadar so ljudje stikali glave in z zgražanjem šepetali o temnih in grozljivih grehih, mu je bilo vse-kdar neprijetno. Poleg tega se mu je zdelo nespodobno, da bi kaj takega verjel ali poslušal o kralju, ki mu je bil prisegel zvestobo. i Kljub temu se je začudil, ko je stopil pred mladega kralja. Magnusa Eirikssona sicer ga ni bil več videl od njegovih otroških let sem, vendar je pričakoval, da bo na njem nekaj ženskega ali uvelega — toda to je bil eden najlepših mladih mož, kar jih je bil Simon kdaj videl, in bil je videti kraljevski in možat kljub vsej svoji mladosti in vitki nežnosti. Nosil je svetlo modro haljo z zelenim vzorcem, ki mu je v širokih gubah padala prav do nog in je bila čez ozki život stisnjena s pozlačenim pasom — in s svojo visoko postavo, ravno kot jelka, se je kretal v težki obleki z dovršeno uglajenostjo. Kralj Magnus je imel svetle lase, ki so se gladko prilegali njegovi lepo oblikovani glavi, na konceh pa so bili umetno nakodrani, tako da se je okrog prostega širokega debla njegovega vratu kar penilo. Poteze njegovega obraza so bile tenke in odkrite, sveža barva njegove polti in njegova rdeča lica so bila rumenkasto na-dahnjena od zagorelosti, imel je čiste oči in odkrit pogled. Pozdravil je svoje može z lepimi kretnjami in s priljudno ljubeznivostjo. Nato je položil Erlin-gu Vidkunssonu roko na laket ter ga odpeljal nekaj korakov proč od drugih, medtem pa se mu je zahvaljeval za prihod. Razgovarjala sta se nekaj časa in gospod Erling je omenil, da ima posebno prošnjo do kraljeve milosti in dobrohotnosti. Tedaj so kraljevi strežaji postavili pred prestol posebno stolico za viteza, druge tri može pa so Mlad grški junak je 13 letni Anastasios Charalam-bopoulos, ki se je vtihotapil med vojaštvo in se odpeljal na fronto, kjer se je pri Ko-ritzi posebno izkazal, da so dobili Grki v roke več italijanskih špijonov. Zato je bil tudi odlikovan. LEP NAPREDEK SLOVENSKEGA PODJETJA posadili nekoliko bolj vstran ter odšli ven. Simon je kakor sam od sebe spet zadel tisto uglajenost in tisti nastop, ki si ga je bil pridobil v mladosti — navsezadnje se je bil tudi dal pregovoriti, da je vzel od Stiga dolgo rjavo haljo na posodo, tako da se tudi po zunanjosti ni razlikoval od drugih mož. Ko pa je tako sedel, se mu je zdelo, kakor da sanja, nikakor ni več tisti mladi Simon Darre — prožen, dvorljiv viteški sin, ki je nekoč pred neštetimi zimami stregel kralju Haa-konu v kraljevem dvoru v Oslu, mu podajal brisačo in mu svetil. Ni pa tudi več tisti Simon, kmet s Forma, ki je bil vsa ta leta živel svobodno in veselo življenje tam gori v dolini — nekako brezskrbno, čeprav se je ves čas zavedal, da je v njem ta žerjavica in da tli — toda odganjal je svoje misli od tega. V njem je zdaj zrastla zamolkla in preteča volja po uporu — nič še ni zavedal, da bi bilo v njem kaj želje po grehu ali kaj krivde, marveč je bila usoda razpihala plamen, in on se je moral krotiti in ni smel nič pokazati, kako se počasi peče nad ognjem. Vstal je, ker so ovstali vsi drugi — kralj Magnus se je bil dvignil. "Ljubi sorodnik," je zazvenel njegov sveži mladi glas, "zdi se mi, da je stvar takale: mladi gospod Haakon je moj brat, toda kljub temu nisva nikdar posku- sila imeti skupno sprem' nama ne morejo služiti1 žje. Sicer pa, kot vse W< Erlend ni mislil, da na) dalje ostane pri tem je nekaj časa opravlja' pri meni, v istem času P* vezal Haakonu. No, tis" mojih mož, ki jim je Haakon bolj pri srcu, slovljeni iz moje službe bo na prosto dano, da jo srečo v njegovi hiš1, so tisti. — hočem izvedet lendovih ust." Joe Louis je že trimjstič zmagal nad svojim nikom, ki mu je poskušal vzeti svetovno prvenstvo v Na tleh leži Clarence (Red) Burman, ki je podlegel v f spopadu. Poznani in podjetni slovenski stavbenik, Mr. Joseph Demshar, si je zgradil na 870 E. HO. cesti moderno poslopje, kjer- ima svoj urad in skladišče. Podjetje ima vedno dosti zgradb v delu, kar znači, da je firma zanesljiva. Kadar nameravate graditi hišo, ali kadar hočete pri hiši kaj prenarediti, se posvetuje z Mr. Demshar jem, ki vam bo svetoval prav. | Sigrid Undset: I KRISTINA - LAVRANSOVA HČI I II.—ŽENA Nemški letalec Franz von Werra je'' nil iz kanadskega v tracijskega taborišej? ga v Neiv Yorku Vzpostavili pod $5000 1 ne. Ušesa ima ob^ ker so mu na begu