Jože Dolar
SvatoTske pesmi
On                                                   Ona
Bil sem kot nemirni plamen, bil sem trst in krhki kamen, bil sem v vetru list zgubljen. A odkar zdaj čutim tebe, našel samega sem sebe, zdaj sem v sebi ustaljen.
Nisem vedel, kam stopinja mene vodi, kaj razgrinja se pred mano brez besed. Zdaj pa vem, da sem te čakal, da v srce sem kri natakal, ko sem stopal v tvojo sled.
Zdaj sem tu. V nevidne mreže
vkup usoda naju veže:
eno sva odslej oba!
Zdaj sva le še svetla kaplja,
ki neslišno se potaplja
v dno žarečega srca.
Oba
Skupaj bova v slast nemira šla objeta čez poti, dokler z nama v mrak večera zadnja sled se ne zgubi.
Zame nisi trst nemirni, nisi list v svobodi širni — ti si le dragulj bil skrit. Ah, saj nisi mrzel kamen, ti si mi le vroči plamen, ki prežarja mojo bit.
Glej me! Sem kot polna trta, ki jo sonce sredi vrta v radost in nemir zori. Pridi, skloni se, objemi, vse sadove sladke vzemi, kar jih nudi vroča kri.
Na ljubezni žrtveniku nama naj v tegobnem kriku vrata se odpro srca, da bom tebi vrč prepolni, ki v omami sladkobolni se razdajal bo do dna.
5