POLITIČNO
GLASILO
pošfenl urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	p. b. b.
LETO XXIV / ŠTEVILKA 22	CELOVEC, DNE 1. JUNIJA 1972	CENA 2.50 ŠILINGA
ugotavljanje manjšine:
Priznavalno načelo je protiustavno
Kakor bivši zvezni kancler dr. Klaus, tako °dklanja tudi njegov naslednik dr. Kreisky ugotavljanje manjšine kot podlago za uresničitev določila člena 7 državne pogodbe. Tudi obe osrednji organizaciji koroških Slovencev sta se izrekli ponovno proti takemu Postopku. Kljub temu pa zahtevajo krogi okoli FPd prav v zadnjem času spet ugotavljanje manjšine v zvezi z dvojezičnimi krajevnimi napisi. Vsem je skupno, da se poslužujejo večinoma političnih argumentov. Teh nimam namena ponavljati. Skušal bom osvetliti juridično stran tega problema.
Najvišje sodišče v Avstriji, „Ustavno sodišče" (Verfassungsgerichtshof), se je bavi-•o že večkrat s problemom narodne pripadnosti. Izid je bil vselej enak: človek se ne ^re prostovoljno odločiti za katerokoli dru-9° oz. tujo narodnostno skupino.
Najzanimivejša teh odločitev in hkrati naj-n<)vejša je iz leta 1959. Pomembna je tudi 2ato, ker pada v čas po podpisu državne Pogodbe. Obravnava podelitev avstrijskega državljanstva in pripadnost k narodnostni
skupnosti.
V smislu §1 zakona z dne 2. junija 1954, Zvezni zakonski list štev. 142, o podelitvi avstrijskega državljanstva za „Volksdeut-sche“, je bilo le tistim mogoče doseči državljanstvo, ki so izjavili, da bodo zvesti avstrijski državljani in če so dokazali pripadnost k nemški narodni skupnosti.
Milan T., rojen 2. novembra 1892 v Dalmaciji, prej advokat v Beogradu, je živel od julija 1944 dalje v Avstriji. 22. junija 1956 t® podal v smislu zgoraj imenovanega zagona izjavo, da hoče pripadati republiki Av-T(iji kot zvest državljan. Za stanovanje je ' uvedel Železno (Eisenstadt), izjavo pa je Podal gradiščanski deželni vladi. Deželna v|ada je Milanu T. sporočila z odlokom od S- julija 1956, da mu je podeljeno avstrijsko državljanstvo.
V to zadevo pa se je vključila varnostna direkcija za Gradiščansko. Ta je dognala, da Milan T. v Železnem nikoli ni stanoval, temveč je imel od tam samo naslov stano-vanja pri nekem prijatelju. Ker pa pri njem ni nikoli živel, ga je prijatelj kmalu odjavil, nakar je Milan T. menjal naslov, vendar tu-na kraju novega naslova ni nikdar živel. Gradiščanska deželna vlada je zaradi domnevnih neresničnih podatkov obnovila postopek za podelitev državljanstva.
V pisanju od 9. decembra 1957 je Milan T- Ponovno trdil, da je „Volksdeutscher“ in da je bil 20 let član nemške narodne organizacije „Kulturbund“, odsek Beograd. O ,em je imel tudi pismeno potrdilo. Poleg te-?a je imenoval pričo, ki ga osebno pozna m ki lahko potrdi, da je on Volksdeutscher. *ar se tiče stanovanja v Železnem pa je po-c*al Milan T. sledečo izjavo: Ker je zastopnik deke firme za vino, mora potovati po vsej . Vstriji in ima zato več stanovanj. Sedaj 'ma stanovanje v Železnem, v gostilni Wim-mer in ima namen tu tudi ostati.
„ Vse skupaj pa ni nič pomagalo. Gradi-sčanska deželna vlada je odvzela Milanu T. * °dlokom od 18. 3. 1958 avstrijsko držav-laristvo iz zgoraj navedenih razlogov.
Proti temu odloku se je pritožil Milan T. Pf' ustavnem sodišču s pisanjem od 18. ju-'ta 1958. Bil je mnenja, da so bile kršene djemu po ustavi garantirane pravice. Pri em se je skliceval na člen XIV Državnega hmeljnega zakona (člen 14, prvi odstavek: "Polna verska svoboda in svoboda vesti je jakemu zagotovljena"). Ker urad gradi-soanske deželne vlade ni upošteval priznali9 k nemškemu jeziku kot zadosten dokaz ža Pripadnost k nemški narodni skupnosti,
Ameriško-sovjetska izjava
v Moskvi
Od koeksistence k splošni razorožitvi — Obe velesili za varnostno konferenco — Naslednji vrh v Združenih državah Amerike
S podpisom dvanajst točk obsegajočo načelno izjavo Nixona in Brež-njeva ter skupnim uradnim sporočilom, se je v ponedeljek v Moskvi konča! vrh vodilnih politikov obeh velesil. Kljub podpisom sedmih sporazumov in delnih pogodb pa v treh glavnih vprašanjih ni prišlo do rešitve: o Vietnamu, o trgovinski pogodbi ter o vprašanju Bližnjega vzhoda.
V skupnem sporočilu se Združene države Amerike in Sovjetska zveza zavzemata za varno in mirno prihodnost Evrope brez razprtij, težav in sporov. Obe velesili pozdravljata pogodbe Bonna z Moskvo in Varšavo ter sta za čimprejšnje sklicanje evropske varnostne konference in za pogovore o o-bojestranskem zmanjšanju vojaških sil.
Kar se tiče Vietnama, sta obe strani razložili svoji stališči. Združene države Amerike so mnenja, da se mora „politična prihod-
je bil Milan T. mnenja, da je bil prizadet v svobodi vesti.
Ustavno sodišče pa je odločilo: Svoboda vesti v členu 14 se nanaša samo na versko področje, ne pa tudi na priznavanje h kaki jezikovni ali narodnostni skupnosti. Dobesedno se razsodba z dne 12. marca 1959, št. 3509 glasi: „DAS RECHT AUF GLAU-BENS- UND GEVVISSENSFREIHEIT BE-TRIFFT NUR DIE RELIGIdSE SPHARE,
n ost Južnega Vietnama prepustiti južnim Vietnamcem samim", sovjetsko stališče pa poudarja, „pravični boj vietnamskega ljudstva, Laosa in Kambodže za svojo svobodo." Sovjetska zveza podpira predloge Severnega Vietnama za končanje vojne, ustavitev bombardiranja in popoln ter brezpogojen umik ameriških sil iz Vietnama. Miniranje severnovietnamskih pristanišč po sedmem ameriškem brodovju sovjetska stran nič ne omenja.
V skupnem sporočilu obe strani izjavljata, da trgovske pogodbe „zaenkrat ne moreta skleniti", da pa bosta vprašanje obravnavali še nadalje. V sporočilu je tudi zabeleženo, da so vodja partije Brežnjev, državni poglavar Podgorni in ministrski predsednik Kosi-gin sprejeli Nixonovo povabilo, naj obiščejo Združene države Amerike. Sovjetski državniki so povabilo sprejeli, vendar točnega datuma še niso določili.
NICHT ABER DAS BEKENNTNIS ZU EINER SPRACH- ODER VOLKSGRUPPE."
To pomeni, da si lahko izbereš po svoji vesti vero, ne moreš se pa po svoji vesti priznavati h kaki tuji jezikovni ali narodnostni skupini.
Ugotavljanja manjšine po načelu priznavanja ne more biti in bi bilo, kot nam kaže razsodba ustavnega sodišča, protiustavno.
Dr. Zdravko Inzko
škega. Mešani zbor „Lojze Bratuš" nam je zapel nekaj pesmi.
Veseli študentje so nam zaigrali nekaj poskočnih viž. Skavtinje in skavti so nastopili s skeči. Višek letošnjega mladinskega dne je pomenil nastop nam vsem znanega akademskega zbora iz Gradca, ki so pod vodstvom Aleksa Schusterja v pravem pomenu besede vžgali, tako da so morali, potem ko so odpeli program, z dodatno pesmijo ponovno na oder.
Godba iz Št. lija nam je zaigral nato nekaj popevk, nakar je zbor plešivskih štu-
Občinska seja v Dobrli vasi: Župan Hafner napada ,Naš tednik'
stran 5
dentov pod vodstvom Boža Hartmana zapel nekaj spiritualov.
Ob koncu nam je zarajala folklorna skupina iz Železne Kaple nekaj slovenskih rajev. Vsekakor skupina, ki mnogo obeta.
Skupna pesem „Povsod Boga" je zaključila mladinski dan 1972. Ta mladinski dan je pomenil v reviji mladinskih dnevov pravi rekord. Okoli 1500 (!) mladih ljudi se je v ta namen napotilo v Železno Kaplo. V prihodnje bi bilo želeti le, da bi organizatorji program bolj skrčili. — Letošnja ..harmonika" je bila na vsak način predolga.
KRATKE VESTI
•	28. maja je v Parizu umrl vojvoda Wind-sorski, stric kraljice Elizabete in nekdanji britanski kralj Edvard Vlil. Pokojni vojvoda se je 10. decembra 1936 pod pritiskom takratnega ministrskega predsednika Baldvvi-na odpovedal prestolu, ker se je poročil z dvakrat ločeno Američanko Simpsonovo.
•	V katoliškem delu Belfasta je v nedeljo eksplodirala bomba ter dobesedno razmesarila šest ljudi, 28 je bilo ranjenih in hudo poškodovala več zgradb. Le-ta je eksplodirala po nesreči, ko so jo nesli iz neke hiše. Policija trdi, da so bombo podtaknili pripadniki IRA, katoličani pa, da je eksplozija delo protestantov.
•	Sestanku štirih velesil, na katerem bodo podpisali sporazum o Berlinu, pripisujejo v Londonu velik pomen. Prizadevanje za končno ureditev berlinskega vprašanja so stara že več kot petindvajset let.
•	Sestaneš za sklicanje konference o evropski varnosti in sodelovanju bo prihodnjo pomlad 1973 na ravni zunanjih ministrov, verjetno v Helsinkih. Udeležile se ga bodo članice NATO, varšavskega sporazuma in predstavniki evropskih držav, ki so zunaj blokov.
•	Ameriški obrambni minister Laird je zapovedal, da naj ZDA prenehajo gradnjo oporišča za izstreljevanje protibalističnih raket ter prepovedal začetek gradnje novih oporišč za te izstrelke. Ta korak predstavlja prvi konkretni rezultat podpisanega ame-riško-sovjetskega sporazuma o omejitvi strateške oborožitve. S tem podpisom v Moskvi so Američani in Rusi končali konferenco S ALT v Helsinkih.
•	Pari iz enajst dežel: Jugoslavije (Slovenije, Hrvaške, Srbije, Makedonije, Črne gore), Italije, Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Belgije, Norveške, švedske, Švice, Češkoslovaške, Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike, so si obljubili trajno zvestobo na osmi „Kmečki ohceti" v Ljubljani. Po poročnem obredu na magistratu so pari in svatje (nekaj tisoč) odšli v halo Tivoli, kjer so s svatovsko pojedino in piro-vanjem proslavili dogodek, v čast katerega je bila Ljubljana okrašena bolj kot ob kakem drugem prazniku.
!!jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti|u
|	VABILO	|
Zvezna	gimnazija za Slovence v Celovcu prisrčno vabi na	|
1	ŠOLSKO AKADEMIJO	j
| ki bo v nedeljo, dne 4. junija 1972, ob 14.30 v Delavski zbornici (Arbeiterkammer) | |	v	Celovcu.	|
|	Na sporedu bo godba in petje s prizori.	|
|	Vstopnice dobite v šolski pisarni Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. |
|	Ravnateljstvo |
|	|
iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiin
CERKEV VEDNO MLADA
Pod tem geslom je preteklo nedeljo priredila Katoliška mladina svoj tradicionalni Mladinski dan. Mladinski dan naj bi služil poleg srečanja tudi priznanju mladine k skupnim ciljem v okviru krščanstva in Cerkve. Le-ta je bil lansko leto v Selah, letos je bila na vrsti Podjuna, gostitelj je bila Železna Kapla.
V dopoldanskih urah je prišla v Železno Kaplo mladina iz vseh dolin: Roža, Zilje in Podjune, ki je napolnila občinski šotor. Tam je daroval sv. mašo g. Valentin Gotthardt, župnik v Galiciji. V svojem govoru je med drugim dejal, da vsak stremi za tem, biti mlad, da pa mladost sama še ni zasluga in ne vrednota. Mladina mora z dejanji dokazati, da je mlada. Ob spremljavi trobil so pod vodstvom komponista prof. Jožeta Ro-pitza izvajali dijaki Slovenske gimnazije ter vsa zbrana mladina ..mladinsko mašo", ki je tokrat odlično uspela.
Po kratkem opoldanskem odmoru se je mladina ponovno zbrala v šotoru, kjer se je odvijal pester in raznolik versko-kulturni program. Po pozdravni pesmi gostiteljske-ga cerkvenega pevskega zbora in pozdravu pokrajinskega voditelja H. Seherja je sto-
pil na oder slavnostni govornik Janko Mer-kač. Orisal je sodobnega kristjana. Kristjan mora biti danes prvič kritičen, izobražen, razumen in naj živi z odprtimi očmi. Druga značilnost je, da je kristjan na novo odkril evangelij, da smo vsi bratje in sestre. Tretja poteza pa je aktivno včlanjenje v Cerkev: Cerkev ne reprezentirajo le duhovniki in škofje, temveč vsi kristjani.
Sledil je nastop podjunskega mladinskega zbora pod vodstvom Jožka Koncilija. G. Vinko Zaletel nam je podal skioptično meditacijo ob priliki 900-letnice krške škofije. Nato je stopila na oder podjunska glasbena skupina, ki je pod M. Hajnžičem zaigrala nekaj otroških pesmi.
Dijaki Slovenske gimnazije so nastopili z zborno recitacijo. Novost v letošnjem programu je pomenil nastop skupine z Gori-
Koroškim Slovencem Kulturni dom
Moči naroda ne cenimo po zunanji fizični plati, marveč po njegovi notranji, kulturni plati. Ker je kultura za narodni dvig in njegov ugled izredne važnosti, ker je narodu duhovna hrana, je treba za rast kulture storiti vse. K poslanstvu posredovanja kulturnih dobrin je poklican ves narod, posebna odgovornost pa je naložena v tej zvezi slovenskemu izobraževanju na Koroškem. Talenti ne smejo ostati zakopani. Talentiranim ljudem je treba dajati stalne pobude in jim tudi o-mogočiti, da se razvijajo in uveljavljajo.
Tozadevno je v „Programu Narodnega sveta koroških Slovencev11 pod naslovom ..Koroškim Slovencem kulturni dom“ rečeno: „ Diferenciacija umetniškega in znanstvenega zanimanja in študija ter u-dejstvovanja nas vodi k sklepu, da bomo v nekaj letih potrebovali v Celovcu kulturni dom za umetniške razstave, prireditve in podobno.
Ta dom naj bo hkrati v službi človečanskega in kulturnega srečanja, žarišče ob stičišču germansko-slovansko-roman-skega jezikovnega in kulturnega prostora. V zavesti, da more slovenska manjšina na Koroškem mnogo prispevati k poglobitvi kulturnih stikov med Avstrijo in Jugoslavijo, je treba izkoristiti sleherno iniciativo, ki bi mogla utrditi obstoječe meddržavne odnose. V tako središče duhovnega srečanja z jugovzhodom in v Podonavju bi bilo treba izgraditi kulturni dom za znanost in umetnost. Vsak napredek dežele je tesno povezan z duhovno rastjo. Ta pa je možna le, ako država izrabi vse možnosti, ki jih nudita njen zemljepisni položaj ter etnični značaj dežele. Na podlagi medsebojnega spoštovanja se odpirajo ne glede na državne meje v alpsko-jadranskem prostoru vedno širše možnosti sodelovanja, ki jih je treba zaznati in docela izrabiti.11
„Zveza slovenskih organizacij na Koroškem11 je imela v soboto, 13. maja 1972, svoj redni občni zbor. V zvezi z izvedbo slovenske narodnostne koncepcije je dejal njen predsednik dr. Franci Zvvitter: „Da bomo vse nakazane naloge mogli tudi dejansko uresničiti, pa je neobhod-no potreben slovenski Kulturni dom za vso narodnostno skupnost v Celovcu.11
Dr. France Hočevar, podpredsednik slovenske vlade v Ljubljani, pa je na razpravi o zunanjepolitični dejavnosti Slovenije dne 16. maja 1972 izjavil v slovenskem parlamentu: ..Smatramo, da bi avstrijske oblasti v večji meri kot doslej morale finančno podpirati gospodarsko in kulturno življenje manjšine. Polno podporo dajemo težnjam slovenske manjšine, da se ji postavi kulturni dom v Celovcu.11
Izjava podpredsednika slovenske vlade kaže, da je Slovenija v vsakem oziru pripravljena, da podpre zamisel o postavitvi slovenskega kulturnega doma v Celovcu. Ker je dr. Hočevar v izvršnem svetu Slovenije hkrati pristojen za vprašanja odnosov s sosednjimi državami, razumemo njegovo izjavo tako, da želi slovenska vlada prispevati sporazumno s koroškimi in državnimi oblastmi v Avstriji svoje, da se ideja o kulturnem domu uresniči. Hkrati pa bi se zavzeli predstavniki slovenske vlade poleg zastopnikov koroških Slovencev za izvedbo te zamisli tudi še pri zvezni vladi na Dunaju.
Vprašanje Kulturnega doma za Slovence v Celovcu bi v zadostni meri upravičevalo srečanje predstavnikov izvršnega sveta Slovenije z zastopniki koroških Slovencev. To tembolj, ker sta izvedli to leto obe osrednji ogranizaciji Slovencev na Koroškem svoje občne zbore. Mnenja pa smo, da terja politična situacija tudi razglabljanje še o vrsti drugih problemov obojestranskega in meddržavnega interesa.	Dr. V. Inzko
UKRAJINEC NA VISOKEM MESTU V MOSKVI
Vrhovni sovjet je imenoval Pjotra Šelesta, prvega sekretarja ukrajinske komunistične partije, za podpredsednika sovjetske vlade. V tej vladi je že 11 podpredsednikov, vendar sta bila doslej samo dva — Dimitrij Poljanski in Kiril Mazurov— prva podpredsednika, ki dejansko nadomestujeta ministrskega predsednika Kosigina. Kot tretji je bil imenovan na to mesto zdaj Pjotr Šelest, star 64 let. Komentatorji pripominjajo, da pomeni imenovanje Šelesta priznanje Ukrajini, veliki sovjetski republiki.
Sovjetska zveza bo obhajala 50-letnico
Sovjetska zveza je bila ustanovljena leta 1922, pet let po boljševiški revoluciji. Prvih 5 let je vladala splošna zmeda, ki je vodila najprej do ustanovitve ..neodvisnih" sovjetskih republik, končno pa do združitve v Sovjetsko zvezo.
Ruska komunistična partija hoče porabiti to priliko za splošno praznovanje 50-letnice. V ta namen je pozvala urednike vseh večjih časopisov, naj objavljajo priprave za praznovanje in naj posebno poudarjajo politiko partije napram narodnim manjšinam, ki naj se predstavlja kot zgled sodelovanja med raznimi narodnostnimi skupinami.
Sodeč po pozivu partije se bodo proslave porabile predvsem za to, da se pokaže Sovjetska zveza kot dežela, kjer so bila vsa nasprotja med raznimi narodnostmi odpravljena in vsi predsodki izkoreninjeni, tako,
da vsi narodi lahko žive v miru skupaj. Vendar je partija začela kampanjo poučevanja državljanov o odnosih med etničnimi skupinami, kar dokazuje, da je nekaj predsodkov, nacionalizma in šovinizma še ostalo.
Vse tovarne, farme, šole, uradi in gradbena podjetja so dobila navodila, naj sklicujejo sestanke v spomin obletnice.
Mladinske organizacije so bile pozvane, naj prepoje mladino s komunističnim pogledom na rešitev nasprotij med raznimi skupinami.
Politkomisarji v armadi naj osredotočijo svoje govore za nadaljnje jačanje prijateljstva in bratstva med vojaki raznih narodnih skupin.
Seveda bodo poskušali tudi podreti vse dosedanje rekorde v proizvodnji, znanosti in tehniki.
Razkol na Južnem Tirolskem
Volilna agitacija med južnimi Tirolci ni bila samo živahna, temveč kar burna. Južno-tirolska ljudska stranka ni več tako enotno nastopila, kakor doslej. Med volilno agitacijo je prišel zlasti do izraza razkol med dr. Dietlom, ki je dosledno zavračal „paket“, češ da ne ustreza vsem zahtevam južnih Tirolcev, in Južnotirolsko ljudsko stranko. Dieti je nastopil pri volitvah neodvisno od kandidatne liste Južnotirolske ljudske stranke. Izid volitev je pokazal, kakor poroča „Neue Zurcher Zeitung", da se je Dieti močno utrdil in da so neodvisni pod njegovim vodstvom zbrali 20 odstotkov južnotirolskih vo-lilcev. Zato je tudi njegov odločen nasprotnik dr. Magnago, predsednik stranke, po volitvah ubral spravnejši ton in skuša vso zadevo poravnati v interesu enotnosti južnih Tirolcev.
Spor se je razvil okrog izvolitve tretjega južnotirolskega senatorja; za to mesto se je boril Dieti. Po njegovem prepričanju bi bil tudi prodrl, ko bi mu ne bila stranka metala polen pod noge. Vodstvo stranke je zamerilo Dietlu, da je s svojim nastopom ogrozil izvolitev senatorja Bruggerja v bozenskem okrožju. Dieti naj bi bil tudi v brixenškem okrožju odtegnil znatno število glasov kandidatu južnotirolske stranke Zanonu. Zaradi tega ni Zanon zbral zadostno število glasov, da bi bil izvoljen direktno. Prav tako naj bi bil Dieti pospešil zmago krščansko-demo-kratskega poslanca Rosatija, in to na škodo tridentinskega socialističnega kandidata
FRANCOZI HOČEJO SVOJE PREDSTAVNIKE V RIMSKEM PARLAMENTU
Lucchija. Na volilnem zborovanju je dr. Magnago vzkliknil: Kdor glasuje za Dietla, voli Rosatija in s tem italijansko!
Dieti je odgovoril, da ni padla odločitev med njim in kandidatom južnotirolske ljudske stranke, temveč med njim in Rosatijem. Ko bi ne bil Magnago tako hujskal proti njemu, je izjavil Dieti, bi ne bila izvoljena ne P.osati ne Lucchi, temveč on (Dieti) in tako bi bili južni Tirolci dobili še tretjega senatorja. V ta namen bi bilo potrebnih samo še 9.000 glasov in preostalo bi še vedno okrog 28.000 južnotirolskih glasov. Namesto tega je prodrl italijanski kandidat za senat; odgovornost, da je bilo 65.000 glasov južnotirolskih volivcev oddanih zaman, pada po Dietlovem mnenju na Magnaga.
Kaže, da namerava vodstvo južnotirolske stranke navezati zopet stike z »neodvisni-mi“, to je z dr. Dietlom. V ta namen naj bi bila že sestavljena posebna delegacija stranke, kakor poroča ..Dolomiten". Kaže tudi, da ne bo vodstvo stranke poklicalo na odgovor tistih, ki so Dietla podpirali med volitvami. Dr. Magnago meni zdaj, da nima smisla še poglobiti razdor med stranko in Dietlom.
Pristojna volilna oblast za Tridentinsko -Gornje Poadižje je medtem proglasila za izvoljene poslance kandidate južnotirolske ljudske stranke Riža in Mitterdorferja ter še tretjega Hansa Benedickterja. Poleg teh so bili izvoljeni krščansko-demokratski minister za državne udeležbe Piccoli, kakor tudi (na krščansko-demokratski listi) Pisoni, Berlof-fa in Monti, z ostanki glasov pa še krščansko-demokratski kandidat Postal, socialist Ballardini in komunist de Carneri.
ALBANCI SPREMINJAJO IMENA
SRBSKIH OTROK
Na meji med Jugoslavijo in Albanijo, to je v vasi Ostros, se je delj časa dogajalo nekaj nepojmljivega niti za nas, ki smo živeli pod fašizmom in nacizmom. Učitelji so namreč kar na svojo roko spreminjali imena in priimke mnogih srbskih otrok, da bi tako postali Albanci. Tako npr. so napravili iz Vukoviča Vukaja, iz Cukoviča Cukaja in po- , dobno.
To so delali, ne da bi poprej vprašali za mnenje starše otrok. Za to početje se je zanimal sodelavec beograjske „Politike“-Ravnatelj osnovne šole v Ostrosu Ismail Dedom je priznal, da se je to v resnici dogajalo. Drugi učitelj H. Hajdarovič je uredniku „Politike" pripovedoval, da so mu v Prizrenu, kjer je napravil zrelostni izpit, v diplomo vpisali priimek Adem Hajdari. Nekateri učitelji na šoli v Ostrosu so si tudi sami menjali priimke in krstna imena, a za to se sploh nihče ni zmenil. Občinski tožilec B. Brajovic je proti učiteljem, ki so otrokom spreminjali priimke, vložil ovadbo.
Tudi ta dogodek kaže, kako skušajo Albanci iztisniti Srbe s Kosova. Odkar je pokrajina avtonomna, se čutijo toliko bolj močne, ker so na njej številčno v premoči.
NEMIRNA LITVA
Prejšnjo nedeljo je 20-ietni Litvanec Roman Talanta izvršil v mestnem parku v Kov-nu samomor s tem, da se je polil s bencinom in zažgal; v 12 urah je nastopila smrt. „Tiesa“, komunistično glasilo v Kovnu, je objavilo sporočilo, da je preiskava dognala, da je bil Talanta zmeden in da je užival mamila. Po njegovem pogrebu prejšnji četrtek je prišlo do demonstracij mladine, ki je vzklikala „Svobodo Litvi". Demonstracije naj bi se bile ponovile v petek. Prišlo je/ ostrega spopada s policijo ter je bil merw en policaj ubit. V Kovnu živi 306.000 prebivalcev, po večini katoličanov. Ti so objavili že več protestnih spomenic, češ da ne uživajo popolne verske svobode. Litva je bila zopet priključena Sovjetski zvezi leta 1940.
LVNCH NAPOVEDAL BOJ IRSKI
REPUBLIKANSKI ARMADI
Ministrski predsednik Irske Jack Lynch je izjavil, da bo njegova vlada ukrenila vse. da prepreči delovanje irske republikanske armade IRA. Novi zakon bo prepovedoval delovanje ..zasebne vojske", čeprav bi imela ta namen zavarovati irsko manjšino na Severnem Irskem. Prepovedano bo delovanje IRA na ozemlju Irske republike, od koder hoče vsiljevati teror severnoirskem11 ljudstvu. Irska republika hoče živeti v miru, a ne v strahu. Lynch je očitno prišel do prepričanja, da je IRA postala nevarna tudi f mi vladi neodvisne Irske republike.
Francozi iz doline Aosta so nastopili pri zadnjih volitvah skupno s krščanskimi in socialnimi demokrati v »demokratični koncentraciji" (Concentrazione demokratica), a so zašli v nenavaden položaj. Kandidata odv. Greste Marcoz (za senat) in Germano Ol-lietti (za poslansko zbornico) sta se namreč smrtno ponesrečila tik pred volitvami, ko je že zapadel rok za predložitev kandidatnih list. Zato niso mogli nadomestiti umrlih kandidatov z novimi, pač pa je »demokratična koncentracija" dala nalog svojim pristašem, naj glasujejo za umrle kandidate. Tako so tudi naredili in omenjena parlamentarca sta bila izvoljena, ko bi bila ostala pri življenju. Predstavniki Union Valdotaine Mario Andrio-ne, krščansko demokratske stranke Muro Bordon in tajnik socialno demokratske stranke Giorgio Jorioz so se te dni mudili v Rimu ter obiskali ministra za notranje zadeve Rumorja in vodstvo krščansko demokratske stranke, da bi se posvetovali, kako bi menjali volilni zakon za Dolino Aosta ter je treba sestaviti osnutek zakona, s katerim tako zagotovili predstavništvo Francozov v rimskem parlamentu.
V SOVJETSKI ZVEZI ŽIDJE V ZAPORU
„New York Times" poroča iz Moskve, da je sovjetska policija tik pred prihodom ameriškega predsednika Nixona iz previdnosti zaprla več židovskih aktivistov, da ne bi kakor koli vznemirjali potek obiska. Iz židovskih krogov je dopisnik zvedel, da so zaprli 302 osebi. Med zaprtimi so tudi nekateri Židje, ki so podpisali prejšnji mesec pismo na predsednika Nixona, da bi jih podprl pri njihovem prizadevanju izselitve v Izrael. Pismo sta tedaj podpisala 302 Juda. Nekateri mladi Judje, ki jim je bil zavrnjen potni list z utemeljitvijo, da imajo namen priključiti se izraelski vojski, so se menda pripravljali, da bodo v četrtek ob 10. uri dopoldne demonstrirali na Trgu revolucije.
Gedenkfeier in Volkermarkt
Am 11. Mai 1972 kamen in Volkermarkt Traditionstrager und Abvvehrkampfer zu-sammen, um eine Gedenkfeier abzuhalten.
Ich will mich nun mit zvvei Punkten dieser Feier beschaftigen und stiitze mich dabei auf einen Bericht der Karntner Nachrichten vom 20. 5. 1972. Dort steht u. a. zu lesen, daB Herr Klinge und Herr Stukovnik im Ver-laufe ihrer Ansprachen die Jugend vvieder einmal „auffordern“, d as Erbe der Vater hochzuhalten und treu zur Karntner Heimat zu stehen. Eine Aufforderung, die man im-mer vvieder zu horen bekommt, die jedoch jeder Grundlage entbehrt, weil es keinerlei Vorkommnisse und Anlasse gab und gibt, die darauf hinvveisen vvurden, daB die Jugend Karntens nicht zu Karnten und Oster-reich steht. Also ist dieser gern gepragte Satz jener Leute nichts mehr als eine leere Phrase.
Wir jungen Leute hatten in unserem bis-herigen Leben im Gegensatz zur alten Ge-neration noch keinen AnlaB, uns freivvillig oder unter Zwang zu einem anderen Volk und Staat zu bekennen. Wir vvaren tatsach-lich noch nie etvvas anderes als Osterreicher und Burger einer demokratischen Gesell-schaft. Also ist es vollkommen uberflussig, ausgerechnet von uns Treue zu Karnten und Osterreich zu verlangen, ganz abgesehen davon, daB die Zeiten, wo man »aufgefor-dert" vvurde, endgultig vorbei sind und wir nicht die Befehlsempfanger fur Leute sind, die ihren soldatischen Ton bis heute noch nicht abgelegt haben, die jene „schone“ Soldatenzeit nicht vergessen konnen und behaupten, sie seien fur uns und d as „Va-terland" an der Front gestanden. Ich moch-te jene allerdings nicht fragen, fur vvelches
Vaterland sie damals gekampft haben (2' VVeltkrieg)!
VVeiters berichten die Karntner Nachrichten, daB der Verband der Karntner Slovve-nen Herm Stukovnik hoflich ersuchte, das Grenzlandheim in Bleiburg (wohl auch eih Haus der Begegnung) fur Veranstaltungeh benutzen zu durfen, was von den deutscheh Brudern, die sehr oft behaupten, ohnedie5 so tolerant und freundschaftlich gegenube1 den Slovvenen zu sein (wer’s glaubt, wird selig), selbstverstandlich abgeiehnt vvurde. Herr Stukovnik wuBte keine bessere Antvvod auf den Bittbrief der Slovvenen, als voh ihnen zu fordern, den Abvvehrkampfern zU' erst die Graber der Verschleppten zu zei-gen. VVarum verlangt Herr Stukovnik da$ ausgerechnet vom Verband der Kamine1, Slovvenen? VVill er damit vielleicht sageh-daB jener Verband fur die VerschleppunS verantvvortlich zu machen sei, oder wie sol1 man das sonst verstehen?
Obrigens, wenn wir so anfangen, Herr Stukovnik, dann kčnnte man ebenso nach deh unzahligen Grabern von Frauen und Kinder11 fragen, die ermordet vvurden, weil deh Machthabern (1938—45) z. B. die Rasse ie' ner Menschen nicht behagte. Vielleicht hatten jene auch nicht die rechten Merkma|e eines deutschen Menschen: blaue Augeh' blonde Haare usw. Oder fragen wir na eh den Grabern jener hunderttausenden Sold#' ten, die fur einen sinnlosen Krieg gefallerl sind, fur ein grdBenvvahnsinniges Regim6' Ich glaube, es ist besser, wenn keine Seit® nach den Grabern von Opfern fragt und ma11 endlich damit aufhort!
Herbert Guttenbrunner, Ebenth#'
g	™

Vsestransko zanimanje za brižinske spomenike
a Od I. 1803, ko so bili v arhivu brižinske 0 škofije (Freising) na Bavarskem odkriti do-■z s!ej znani najstarejši zapiski slovenskega je-' *>ka, imenovani brižinski spomeniki, pa do danes se je o njih razvila obširna znanost.
a
e Znanstveniki brižinskih spomenikov
K tej znanosti so prispevali ne le sloven-ski, ampak tudi hrvaški, nemški, češki, slo-vaški in ruski ter bolgarski slavisti. Tudi u Madžarski se živo zanimajo zanje in franco-ski. Med temi učenjaki srečujemo častitljiva
0	'n zaslužna imena kot so: Kopitar, Miklošič, i' Murko, V. Oblak, p. Stanislav škrabec, Nah-l' iigal, Ramovš, Fran in Milko Kos, I. Gra-^ fenauer, Grivec, Kolarič, Bajec, Tomšič, Po-c 9ačnik. Od Hrvatov je prispeval zlasti V. 11 Jagič, in v naj novejše m času Josip Hamm.
Med Čehi sta bila Dobrovsky (ki velja za ’ °četa slavistične znanosti), panslavist Kol-laf> kasneje Vondrak in drugi. Med nemški-dii imeni je J. Chr. Aretin, ki je prvi nekaj več poročal o ..spomenikih slovanskega je-z'ka iz 10. stoletja"; dalje Weingart, Sievers, p'rchegger, Zagiba; tudi Meyerjev katalog
-	^tinskih kodeksov omenja te slovenske za-
-	Piske.
" Visoka izobrazba za spoznavanje le-teh
Kdor se hoče ukvarjati z osvetljevanjem J teh naših najstarejših zapiskov, mora po-
-	Ie9 slovanskih jezikov in starocerkvene slo-
1	yanščine dobro poznati latinščino, grščino 5 in starovisoko nemščino; obenem pa mora
doma v primerjalni slovnici tako slovan-j kot indoevropskih jezikov sploh. Pozna-
-	mora literaturo, zlasti cerkveno, tedanje i d°be, prav tako pa tudi kulturo in politično
-	Rodovino poznega rimskega cesarstva in i Njegovih provinc, kakor tudi zgodovino bi-
z®ntinskega, ki je po razpadu zahodnorim-skega obsegalo (do 788) tudi del ozemlja
ob severnem Jadranu, kjer so se naselili naši slovenski predniki.
Različne domneve o nastanku brižinskih spomenikov Večina evropskih slavistov do danes pripisuje tekst brižinskih spomenikov etnični skupnosti naših slovenskih prednikov. Malo neprijetno za nas Slovence pa je, da sta te brižinske zapiske prva objavila in obdelala ruska slavista K o p p e n in V o s t o -kov leta 1827 v Petrogradu, šibkih deset let za njima šele jih je obdelal naš Kopitar v dodatku k svojemu slavnemu delu Glagoiita Ciozianus (1836).
Med redkimi slavisti in zgodovinarji, ki postavljajo nastanek brižinskih spomenikov izven slovenskega ozemlja, je Rus Aleksander I s a č e n k o , ki je bil pred
zadnjo vojno docent na ljubljanski univerzi, v začetku vojne pa odšel na univerzo v Bratislavo. V svojih slovaško in nemško pisanih razpravah zagovarja tezo, da so brižinski zapiski nastali na velikomoravskem (slovaškem) ozemlju. Pod Isačenkovim vplivom zagovarja to gledanje tudi slovaški slavist Stanislav. Bolgarski slavist C o -n e v pa trdi, da so brižinski spomeniki nastali v območju starobolgarskega, tj. mace-donskega narečja. Naš prelat Grivec dopušča možnost, da bi drugi spomenik, ki je znan pod imenom Adhortatio ad poeniten-tiam (Spodbuda k pokori), nastal na ozemlju misijonskega delovanja sv. Metoda, torej med Slovenci v nekdanji Panoniji, v naslednjih desetletjih pa bi zapis te pridige prišel med Slovence na Koroškem, ki naj bi mu dali sedanjo obliko.
Reči smemo, da so brižinski spomeniki (zapiski) predmet zanimanja vseh evropskih slavistov. Najbrž noben drug slovenski kulturni problem ni tako splošno evropski, kot so ravno ti naši najstarejši zapiski.
Program tedna srečanja 1972
Tudi letos bosta priredila celovška mestna občina in koroški radio teden srečanja treh sosednjih dežel Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije.
Srečanje se bo začelo v nedeljo, 11. junija, ob 19.30 v Domu glasbe s 1. koncertom: Bach in glasba 20. stoletja.
V	ponedeljek, 12. junija, ob 19.30 bo v Domu glasbe nastopil ansambel Slavka Osterca iz Ljubljane; to bo simfonični koncert.
Zvečer, ob 22. uri, istega dne, bo v Mestni hiši (Stadthaus) nočni studio v dveh delih. V prvem delu bodo uprizorili krstno monodramo Zrcalni glas od Dieterja Kaufmanna; v drugem delu bo kvartet priredil improvizacijo v mešani indoevropski instrumentalni zasedbi.
V	torek, 13. junija, ob 19. uri, bo v Domu glasbe 3. simfonični koncert Hosana in Excelsis; izvajal bo ansambel Les Menestrels.
V	sredo, 14. junija, cb 20. uri bodo brali iz svojih del razni avtorji v dvorani celovškega radia.
V	petek, 15. junija, ob 19.30 pa bo v Domu glasbe veliko srečanje folklornih ansamblov treh dežel: Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine.
Stoletnica rojstva dr. Josipa Tominška
Marca t. I. je minilo 100 let, odkar se je rodil na Slatni pri Gornjem Gradu d r. Josip Tominšek, eden najuglednejših prosvetnih delavcev svoje dobe, urednik Planinskega vestnika in pionir telesne kulture. Na univerzi v Gradcu, kjer je diplomiral na filozofski fakulteti, je končal tudi tečaj za telovadne učitelje. Tako je bil dr. Tominšek eden prvih — slovenskih kvalificiranih strokovnjakov za telovadbo.
Od vsega začetka, ko je deloval kot mlad Profesor na gimnazijah v Kranju in Ljubljani, le vneto sodeloval pri mladinskih športnih PoPoldnevih in obogatil šolsko telovadbo z Pogometom, atletiko, sabljanjem in drsa-niem.
Leta 1912 je bil kot prvi Slovenec imeno-za nadzornika telovadbe v avstrijskih šo-s slovenskim in italijanskim učnim jezi-
Kot ravnatelj klasične gimnazije v Ma-fiboru je rad pomagal dijakom s svojim
športnim znanjem, uvedel je skok s palico, omogočil je sabljanje, veslanje in jadralno letalstvo. Planinstvu je bil dr. Tominšek zapisan že od otroških let — Planinski Vestnik, ki ga je urejeval od 1908 do 1941, se je pod njegovim vodstvom vzpel na evropsko raven.
Čeprav je dr. Tominšek odmeril večji del svojih sil glavnemu strokovnemu in znanstvenemu področju (slavistiki in klasični filologiji), je našel časa tudi za pisanje o telesni kulturi. Leto pred smrtjo je še objavil spodbuden spis o drsalnem in plavalnem športu v Celju pred prvo svetovno vojno.
Svoje poglede na telesno kulturo je rad podajal tudi v zasebnih pismih. „Vse športe druži univerzalna telovadba, posebno orodna in lahka atletika," je zapisal v pismu, ki je nekaka njegova strokovna oporoka. „0-snova vse telesne izurjenosti od pamtiveka do večnosti pa je bil, je in bo tek, skok, plezanje, za kar ni treba priprave in naprave."
Furceva: ,Solženicin gre lahko po Nobelovo nagrado4
Sovjetska prosvetna ministrica gospa Je-katerina Furcova je te dni povedala, da ruskemu literatu svetovnega slovesa Aleksandru Solženicinu Švedi v Sovjetski zvezi ne bodo mogli izročiti Nobelove nagrade za literaturo, katero mu je Švedska akademija znanosti in umetnosti podelila lansko leto.
Novinarjem v Moskvi je Furcova izjavila: »Zakaj bi morali dovoliti tško politično dejanje v naši deželi? Solženicin ni dobil Nobelove nagrade za svoje literarne zmogljivosti. To je bila le politična nagrada za njegov boj proti sovjetskemu sistemu in sovjetskemu človeku. Sicer pa Solženicinu ni nihče prepovedal, da gre na Švedsko, da bi dobil tam svojo Nobelovo nagrado."
Gospa Furceva ne zanika, da nima Solženicin talenta. Le ta bi lahko ustvarjal poštena dela, če bi hotel," je dejala prosvetna ministrica. »Toda on noče priznati revolucije. On noče priznati, kar se je zgodilo v tej deželi. On je proti naši celotni družbi."
Slovenščina na univerzi v Clevelandu
Ameriški Slovenci v Clevelandu se zavzemajo za uvedbo slovenščine na clevelandski univerzi. Ta univerza ima odločbo, da mora vsak kandidat obvladati razmeroma dobro en tuj jezik. Med drugimi so Italijani, Madžari, Ukrajinci in Poljaki dosegli, da se med take, ki jih priznava univerza za tuje, sprejme tudi njihov jezik.
Univerza zahteva vsaj trideset slušateljev, da odpre tak tečaj, ki ima vrednost univerzitetnega študija. Obiskujejo ga redni slušatelji (z zahtevanim predštudijem), ali pa izredni. Univerza ima namen odpreti tak tečaj slovenščine prihodnje leto 1972/73, če se bo seveda priglasilo vsaj trideset slušateljev do konca maja tega leta. Potem bo najela že za prihodnje leto za to posebnega profesorja.
List Ameriška domovina poziva Slovence, naj izkoristijo to izredno priliko in se prigla-se na ekonomski oddelek clevelandske univerze, ki bo potem spravila zadevo v tek.
Novo vodstvo poletnih iger v Dubrovniku
Ker je dala direktorica dubrovniškega festivala Fani Mohoberac ostavko, so člani le-tega izbrali novo vodstvo. Novi direktor je postal ravnatelj Zagrebške filharmonije prof. Josip D e p o I o. V literatu Marjanu Matkoviču so našli namestnika za direktorja dramskega dela festivala, režiserja Koste Spajiča, ki je prav tako podal ostavko. Oba novoimenovana direktorja sestavljata skupaj z Milanom Horvatom, Mišom Račičem in Tomom Vlahutinom novi umetniški svet festivala.
Trajanje dubrovniških poletnih iger
Kot je znano, prirejajo vsako leto v Dubrovniku poleti svoje kulturne prireditve. Letos bodo trajale od 10. julija do 25. avgusta. V teh dneh bo potekal program, sestavljen iz dvanajstih dramskih del, v katerih bodo sodelovali dramski umetniki iz vse Jugoslavije in iz tujine, petinštiridesetih koncertnih sporedov, šestih polnočnih recitalov, sedmih polnočnih serenad in devetnajstih folklornih prireditev. Novost letošnjih iger bo slavnostni ceremonial ob koncu prireditve.
TRŽAŠKA PROFESORJA NA MARIBORSKI VISOKI ŠOLI
V zadnjem času se odnosi med Mariborsko visoko ekonomsko komercialno šolo in tržaško univerzo poglabljajo. V okviru tega sodelovanja je pred kratkim predaval tržaški profesor Gino Cardinal! študentom in profesorjem v Mariboru. Njegovo predavanje je bilo zanimivo glede na to, da v Jugoslaviji šele izgrajujejo kreditni trg. Prof. Cardinal! je namreč predaval o značilnostih italijanskega kreditnega trga.
Te dni pa je bil gost Mariborske visoke ekonomske komercialne šole prof. Aleš Lokar s tržaške univerze. Predaval je o osnovni teoriji odločanja v podjetju, ki jo danes začenjajo vse bolj uporabljati v Združenih državah Amerike, Evropi in drugod po svetu.
FrANCE KROPIVNIK:
(7. nadaljevanje)
Na morje, oj, na morje Adrijansko!
. Ženska me sumljivo gleda in si misli: »Ta Ze gotovo kak gorski norec, kar dva litra nnroči, pa je sam.« Prinesla ga je pol litra.
/ edaj prisedejo k moji mizi trije novi ^°stje. Dva velika fanta: eden z dolgimi asrni, drugi lepo oblečen in še 11- do 18-etno mlado dekle, sila prikupne zunanjo-stl- »Sakra miš, to je punca, kakor Vevera,« S(:in dejal v mislih. Bolj sem jo gledal, bolj >n’ je bila všeč. Začudeno gledam, ko fanta s tem dekletom niti besede nista spregovo-oa. »pti menda ja ni mutasta?« rečem pri S('bi. Tisti elegantni gospod mi ponudi ci-■l(lreto, katero vljudno odklonim, češ da 'je kadim. Čez nekaj časa me spet ogovori. x° pa sem govoril v brezhibni slovenščini, "le vpraša odkod sem. Po izgovorjavi me
i(; imel za Ljubljančana.
Povem mu, da sem precej daleč doma, in tCer z Dunaja, se mu zlažem.
, *Kaj, iz Avstrije ste? Potem znate nem-"■ Zato bi vas prosil, če bi mi tolmačili zgovor z gospodično, kajti jaz ne znam
Seveda sem šel takoj na delo. Iz razgovora z lepo Venero sem izvedel marsikaj, in sicer da je iz Miinchna in da so njeni starši tudi tu. Potem sem tistemu zaljubljenemu študentu (predstavil se je namreč tako) natvezel marsikaj lažnivega, češ da je njen oče od Interpola in tako naprej. Punca, da je res lepa in vredna ljubezni, toda nevarna, kajti le-ta je v policijski šoli in z vsemi žavbami namazana, zaradi tega naj bo previden. Fant je zaslutil, da ga vlečem za nos, zato me je začel spraševati po mojem imenu in poklicu.
»Ime pač ni tako važno,« pravim. »Če pa želite, pa naj bo: sem stotnik avstrijske tajne policije v Dunajskem Novem mestu.« T o rečem v nemščini. Sedaj je šele pogledal! Mislil sem, da mu bodo oči izstopile.
Ker mi je šlo vino že malo v glavo, si mislim: »France, sedaj pa je najbolje, da jo odkuriš.« Hitro vstanem in se poslovim. Lepi in zapeljivi Nemki pa ironično želim, dobro zabavo v hotelu. Ona pravi, če bi hotel priti še jaz, kar bi si sila želela. Seve-
da ji svečano obljubim in hitro odidem. Človek pač ne ve, če ni tisti elegantni študent nazadnje tudi kak policijski slepar, kakor jaz.
Prespali smo v deškem domu. Drugi dan smo imeli v načrtu vožnjo z ladjo v Trst. Ladja, ki ima zvezo s Trstom pripluje v Umag ob 8. uri zjutraj in odhaja popoldne ob 4. uri; torej neugodno za nas. Morali smo zasesti ponovno avtobus in se peljati nazaj do prelepega Portoroža in avtobus nas potegne ponovno preko Kopra proti Ljubljani.
V	Logatcu nas zapusti Štefan Čušin, ker se pelje z drugim vozom preko Idrije, Kobarida, do Breginja v svoj rojstni kraj Logje pod Matajurjem.
V	Ljubljani obiščeva z Jankom Hutter-jem mojo nekdanjo učiteljico v Šmihelu pri Pliberku. Ta je bila ena najboljših, kar jih je bilo pred 50 leti v Šmihelu. Nanjo se spominjata dva rodova z veliko hvaležnostjo in spoštovanjem. Je že 85 let stara, suha, a njen duh je še svež in čil. Piše Se Frančiška Pišek — otroci in ves rod jo pozna pod imenom »Piska«. Sprejela naju je z velikim veseljem na vrtu svoje hiše. Ob najinem odhodu je naročila pozdrave
vsem znancem in posebej še njenim nekdanjim učencem, njej tako dragim šmihel-skim otrokom.
Proti večeru se z Jankom odpeljeva na Gorenjsko v Podbrezje k mojemu dobremu znancu Pavletu. Bila je sobota. Naše potovanje bi zaključila drugi dan na Brezjah. Prijatelj nama pove, da je tisto nedeljo tam velik shod zn. vso Gorenjsko in da bo pelo 700 pevcev: gorenjski cerkveni zbori. Ta novica naju je zelo razveselila; tu prenočiva. V nedeljo pa naju zapelje moj prijatelj s svojim avtom na Brezje. Tu pa nama je malo vrag zagodel. Na Brezjah izstopiva in se hitro poslovimo. Janko Hutter potegne iz voza še moj jopič, misleč, da je moj; moj prijatelj Pavle jo odkuri v Kranj. V tem trenutku ugotoviva, da je Janko pomotoma potegnil iz voza jopič od najinega šoferja. Bilo je že prepozno. Kaj sedaj? Nazaj v Podbrezje, ter zamuditi slavje? Ne! Takoj sva šla k milici. Javiva se pri policiji, a tisti miličar ni kazal za najino zadevo posebno zanimanje. Dejal je, naj kar sama urediva. Treba mi je bilo malo pokazati zobe.
S5SS08
Jli&9n6- focdce/t
NAPAČNE INFORMACIJE
Na glavnem kolodvoru v Gradcu, kot povsod, so na peronih nameščene velike table, iz katerih lahko razbereš smer vlakov. Tako je na primer na enem peronu nameščena tabla z napisom: Spielfeld—StraB —-Marburg. To je vse v redu, ampak ni pravilno. Marburg je veliko, lepo mesto v Zahodni Nemčiji in ima slavno univerzo. Tja lahko potuješ naravnost in hitro iz Gradca čez Bruck a. d. Mur in Liezen, potem čez Salzburg in Munchen. Bruck, kot vemo, pa se nahaja severno od Gradca. Torej, zakaj je Marburg v južni smeri?
Potnik, ki bi želel potovati iz Gradca v Marburg, bi lahko prišel tja le po ovinkih, če bi potoval v južni smeri (kot kaže tabla!). Tedaj bi mora! prestopiti v Zidanem mostu ali v Ljubljani v direktni ekspresni vlak, skozi predor v Beljak in Salzburg. S tem pa bi izgubil čas in tudi vožnja bi bila dražja.
Kot je znano, so pred kratkim izbruhnile v Jugoslaviji črne koze, ki so jih prinesli romarji iz Meke. Zaradi prenosa te strašne bolezni v Avstrijo, so naše sanitarne oblasti na mejnih prehodih naredile stroge ukrepe. V zvezi s tem smo slišali v radijskih oddajah, da so izvedli sanitarne kontrole na mejnih prehodih v Asslingu, na Ljubelju in v Spiel-feld-StraBu in da se morajo cepiti vse osebe, ki pridejo iz Jugoslavije v Avstrijo, če nimajo potrdila ali rumene knjižice o cepljenju proti črnim kozam.
Mi vemo, kje je Spielfeld ali Ljubelj, ampak, kje je Assling? ABIing je vasica v vzhodni Tirolski, nedaleč od Lienza, in tudi nedaleč od italijanske meje, toda nikdar nismo slišali, da bi ta bolezen izbruhnila v Italiji, ker bi morala v tem primeru biti kontrola v Sillianu. Dalje je še kraj AlBling na Bavarskem, in oba kraja sta precej oddaljena od jugoslovanske meje.
Ti primeri pričajo, da bi morale biti javne informacije resnične, ker nima vsak človek pri sebi zgodovinskega atlasa, da bi se lahko pri priči informiral o krajevnih imenih minulih dob. Nikjer, na primer, ne najdemo v uradnih objavah krajevno ime „Ovi-lava“ namesto Wels.	I. Heyer
TOLERANCA BREZ DVOJEZIČNOSTI
Preteklo soboto je bila otvorjena nova ljudska šola v Podkrnosu, ali kot je časopisje pisalo, v Gurnitzu.
O tvoril jo je deželni glavar Sima sam. Kajti s Podkrnosom, kot je povedal v svojem govoru, se čuti zelo povezanega; njegov oče da se je rodil tam.
Šolsko poslopje je zelo moderno zidano ter je stalo 8,7 milijonov šilingov. V šestih razredih se bo šolalo 181 dečkov in deklic. Pri financiranju tega poslopja je pomagala tudi tako imenovana »Abstimmungsspen-de“. (Kaj bi bilo, če ne bi bilo abvvehr-kampfa in njegove petdesetletnice!)
Slavnostni govornik je bil seve Sima in je poudaril, da je najdragocenejša dobrina, ki jo ima narod in dežela, njegova mladina.
Poleg splošnih fraz se je lotil indirektno tudi manjšinskega vprašanja ter dejal, da bomo samo tedaj mogli ustvariti tisto mirno atmosfero, ki edina zagotovi nadaljni vzpon dežele, če bomo drug drugega spoštovali. Ne zadostuje samo, če mladini posredujemo znanje, temveč jo moramo tudi oblikovati njen značaj ter prakticirati toleranco ter človečnost.
Vse lepo in prav. Toda, je bila ta otvoritvena slovesnost res tolerantna predstava?
Znano je, da leži Podkrnos na jezikovno mešanem ozemlju in tamkajšnja šola spada pod manjšinski šolski zakon iz leta 1951. Šola v Podkrnosu ima sicer razmeroma malo prijav k dvojezičnemu pouku, je pa dejansko dvojezična šola. Potek slovesnosti pa je kazal vse drugače. Deželni glavar je sicer pridigal toleranco, toda organizator tega „volksfesta“ ni toleriral na otvoritvi slovenske besede. — Navzočnost inšpektorja za dvojezično šolstvo, Rudija Vouka, sama še ne pomeni tolerance!
Tudi ne, da so navzoče pogostili s klobasami in „Freibierom“!
Romanje koroških Slovencev v večno mesto
Dne 1. maja nas je po vrsti pobral Sienč-nikov avtobus, začenši v Podjuni, Celovcu, Rožu in Zilji. S šoferjem vred nas je bilo triintrideset. Prevladovale so ženske in to je prav, sicer bi se tu in tam poslužili moški več žlahtne kapljice kot je potrebno za žejo. Pisana družba si je bila takoj in v vsem edina, najsi bo pri petju, kot pri obisku cerkva in drugih znamenitosti.
Na meji nismo imeli nobenih sitnosti. V Žabnicah, v Kanalski dolini smo imeli sv. mašo, pri kateri smo se priporočili višarski Mariji, naj bi nas obvarovala vseh nesreč in nevšečnosti na romanju. S pesmijo „Je angel Gospodov oznanil Mariji" smo otvorili naš primitivni koncert v avtobusu. Starina je začela, mladina pa je potem pritisnila, da je zaplavala pesem po dolini Furlanije. Naša pesem je donela tudi po beneških planjavah, skoz do Benetk.
V Benetkah
Mesto je nastalo v petem stoletju po Kristusu, gradili so ga pa stari Veneti, bil je to najbrž slovanski narod, ki je bival med Alpami ter med Jadranskim morjem. Ko je prilomastil na čelu Hunov kralj Atila in raz-
Po tej predstavi se vprašamo, zakaj deželni glavar tako vztrajno pridiga svojo toleranco. Ugotavljamo pa hkrati, da to pridiganje zdaleč ni tisto raz- in pojasnjevanje prebivalstva, ki bo potrebno tudi za tako skopo rešitev vprašanja dvojezičnih napisov. Tudi doslej tako zanemarjena psihološka priprava to ne more biti. Treba bo drugih sredstev, dejanj, in ne le besed.
Praznično razpoloženje je premalo. Spo-
Udeleženci romanja pred baziliko sv. Petra
rušil Oglej, je ondotno prebivalstvo pobegnilo na sosedne morske otoke. Zaradi pridnosti in bistroumnosti so si s kupčevanjem vedno bolj širili svoje imetje in postali neomejeni gospodarji na morju.
Benetke imajo veliko cerkva. Najvažnejša med njimi je cerkev sv. Marka, zgrajena pred kakimi 900 leti. Sto let je minilo, da so jo zgradili v surovem stanju, 300—400 let pa, da so nakopičili v njo toliko lepote. Prostora ima za 25.000 ljudi. Najdražji zaklad v tej cerkvi pa je krasno izdelan sarkofag, kjer počiva telo sv. Marka evangelista.
V Loretu in Asisiju
V torek, 2. maja, smo se z enourno zamudo ob osmih odpeljali v Loreto. To je mogočna zgradba samostanskih sester z veličastno cerkvijo, izgleda kot trdnjava. Tu smo imeli sv. mašo, nakar nas je vodila pot naprej proti Asisiju, kjer je živel sv. Frančišek. Mesto leži na prijaznem griču, katerega obdajajo drevoredi oljk in lavorjev. Tukaj je začel sv. Frančišek delovati, tu je najrajši stanoval v borni hišici tik cerkvice, Porciun-kule. Cerkvica je ohranjena brez vsake spremembe, kot je bila za časa smrti sv. Frančiška leta 1226.
Prihod v Rim
Sienčnikov avtobus, katerega varno krmari šofer Šandor, hiti proti večnemu mestu, kamor smo namenjeni.
Različni občutki obidejo človeka, ko stopi na sveta tla. Sv. Bonifacij je poljubil zemljo, ko je prvič obiskal Rim. Cesar Karel Veliki pa je na bližnjem griču stopil s konja in se peš podal naravnost v cerkev sv. Petra. No, pri nas v avtobusu je bilo kar dobro razpoloženje, saj se v dveh dneh se-
minja me na stari Rim, kjer je ljudstvo zahtevalo od cesarja le dvoje: „Panem et cir-censes! — Kruha in iger nam dajte!11
—zz—
znaniš z vsemi in čas je mineval kot bi ga suval, saj nas je združevala pesem in molitev, pri kateri se Slovenec rodi, živi in umrje. Ob poldesetih smo se ustavili na samostanskem dvorišču španskih sester, ki so nam pokazale znane sobe.
Ogled rimskih znamenitosti
V	sredo, 3. maja, ob osmih, je bila sv. maša v čedno urejeni samostanski kapeli, potem smo zajtrkovali, nato pa šli v Vatikan. Levo od katedrale so pred dobrim letom zgradili ogromno dvorano, ki ima 10.000 sedežev, toda prostora je za 15.000 ljudi. Tam je sprejel papež Pavel VI. romarje naše zemlje, seveda tudi nas. Nato je sv. oče p recital listino vsakega naroda in mu dal svoj papeški blagoslov.
Po kosilu smo šli v cerkev sv. Petra.
V	četrtek, 4. maja, zjutraj ob šestih, je bil odhod v cerkev sv. Antona puščavnika, kjer je bila služba božja po vzhodnem obredu in sv. maša, seveda v ruščini, je trajala polni dve uri. V Vatikanu se nam je pridružila ga. Brigita Česnik, ki nas je vodila po večnem mestu. Gospa nas najprej popelje v cerkev Marije Snežne, ki je ena najstarejših bazilik in največja Marijina cerkev v Rimu. Postaviti jo je dal pobožni rimski bogataš po imenu Janez, sredi četrtega stoletja, posvetil pa jo je sv. papež Liberij.
Še eno cerkev sv. Petra smo obiskali, in sicer na južno-zahodni strani hriba, Eskvili-na. To prostorno hišo božjo je dala postaviti leta 450 cesarica Evdoksija.
No, ker imamo vestno in dobro podkovano vodnico, ne smemo spustiti iz oči Ko-loseja, razvaline gledališča, ki je bilo obenem tudi cirkus za krvoločneže. Zgradila sta ga od leta 72—80 cesarja Vespazijan in Tit. 40.000 Judov-sužnjev je pomagalo pri gradnji tega ogromnega kolosa.
Tukaj je bilo po legendi umorjenih na tisoče ljudi, zopet druga poročila pa zanikajo in pravijo, da so bile tam samo dve žrtvi. Naj bo resnica takšna ali drugačna, mučenju in preganjanju kristjanov je napravil konec cesar Konstantin; Kolosej pa je ostal še naprej, ne za moritve, ampak za kulturo še okrog tisoč let. Eden najlepših slavolokov je Konstantinov slavolok, sto metrov od Koloseja, ki so ga zgradili Rimljani cesarju v spomin po zmagi nad krvoločnim Maksencijem, katerega je premagal ta slavni vladar.
Pravi velikan je tudi Angelski grad, kjer je okrogel mavzolej cesarja Hadrijana in njegove rodbine, ki stoji na desnem obrežju reke Tibere.
Katakombe sv. Kalista
Tudi katakombe smo si ogledali. Le-te so ogromne podzemeljske rakve. Kapele in hodniki so izdolbeni nekoliko metrov pod površjem, kjer je rdečkasti „tuf“, to je pešč-nata skalovita zemlja, kot na primer naš lapor, mogoče malo mehkejši, vsekakor teh vdolbin in hodnikov ni bilo treba obzidati. Tukaj je pokopališče papeža in slovečega mučenika sv. Kalista, poleg pa še 174.000 svetnikov-mučencev in 46 papežev. Vhod drži po dolgih stopnicah navzdol v globoko klet. Šli smo eden za drugim po ozkih hodnikih zdaj navzdol zdaj navzgor, tu na levo tam na desno in kamor si se obrnil, si videl grobove po tri, štiri in še več eden vrh drugega v stenah, kakor predali velikanske omare.
SPD „Bilka“ v Bilčovsu vabi na PEVSKI KONCERT
v soboto, 10. junija 1972, ob 20. uri v dvorani pri Miklavžu v Bilčovsu. Gostoval b« moški pevski zbor „France Prešeren11 iz Bo ljunca pri Trstu. Na sporedu bodo slovenske narodne in umetne pesmi.
Vabi o d b oi
Slovensko prosvetno društvo »Bisernica11 v Celovcu vabi na
PREDAVANJE O NOVEJŠI SLOVENSKI ZGODOVINI
petek, 9. junija, ob 20. uri univ. prof. dr. Metod Mikuš: Čas narodnoosvobodilne borbe.
Predavanje člana ljubljanske univerze bo ob navedenem času v Dijaškem domu v Tarviser StraBe 16.
V nedeljo, 11. junija, bo v Globasnici pri Š o šta rj u
OTVORITEV NOVE DVORANE s pričetkom ob 15. uri.
Za razvedrilo bodo skrbeli »Fantje s treh dolin11.
Obilen obisk pričakujeta
Albert in R o z k a S m r e č n i k
ZA TISKOVNI SKLAD STA DAROVALA:
Mirko Hudi, Sinča vas 120.— šilingov; Anton Urbanc, Caracas, Venezuela 3,— dolarje.
ISKRENA HVALA!
4*1
Bazilika sv. Petra
Poglejmo še nazaj v Vatikan, prostor pred njim in cerkev prvaka apostolov. Ta prostor je ograjen z dvema stebriščema, ki sta podprta s 372 kamnitimi stebri, nad njimi stoji 162 kamnitih soh raznih svetnikov v nadnaravni velikosti. Sredi trga pa stoji orjaški obelisk s križem na vrhu, ki je visok 25 metrov, izklesan pa iz ene same skale, ki j® seveda granitna. Strmel sem na krasno fasado, katero olepšuje mnogo orjaških stebrov in podob iz marmorja. Čudil sem se o-gromni kupoli, ki gleda iznad cerkvene strehe kot majhna gora. Široke stopnice, ki držijo v cerkveno vežo, imajo ob strani kip sv. Petra in Pavla. Veža je na oboku pozlačena in okrašena s štukaturami, slikami' mozaiki in napisi. Na desnem kraju je spomenik prvega krščanskega cesarja Konstantina na konju, na levem pa spomenik cesfff ja Karla Velikega. Ta dva vladarja sta bi--mogočna branilca in dobrotnika katoliške Cerkve.
Ogled bazilike Sv. Janeza v Lateranu
V petek, 5. maja, je bil ogled bazilike s v. Janeza. Ta cerkev ima častni priimek mati in glava vseh cerkva na svetu. Bila je namreč prva cerkev, ki jo je zgradil cesar Konstantin, posvetil pa papež sv. Silvester. Poleg je palača, kjer so stanovali tudi papež* do leta 1308. Baš zaradi tega je imela ta cerkev prednost pred cerkvijo sv. Petra. Tukaj se je odigralo mnogo zgodovinskih dogodkov, saj so šli" od tu v širni svet o-znanjat sveto vero sv. Patricij na Irsko, sv-Bonifacij na Nemško, sv. Ciril in Metod pa med Slovane. Tu so vladali najslavnejši papeži, kot npr. sv. Silvester, Leon I., Grego*-I., Gregor VII. in Inocenc III. Tu je zasedalo pet splošnih koncilov. Lateransko ime je (Nadaljevanje na 5. strani)
Pisateljsko srečanje v Fresachu
V lepem in idiličnem kraju-vasi v Fresachu (Breze) na zgornjem Koroškem, so od petka, 26., do nedelje, 28. maja, zborovali pisatelji iz petih držav. Prišli so iz Švice, Nemčije, Madžarske, Jugoslavije in seveda Avstrije. Jugoslavijo so zastopali le Slovenci: Jaro Dolar, Kajetan Kovič in France Fili-p i č. Srečanje je organizirala Zveza pisateljev Koroške, na čelu s predsednikom VValtherjem Nowotnyjem, ki je to posvetovanje tudi odprl. Tema posvetovanja je bila »Umik v družbo ali v slonokoščeni stolp11. Le-ta je bila izredno zahtevna in aktualna, vendar nanjo pisatelji niso mogli dati pravega in končnega odgovora.
Iz predavanj je bilo slišati vrsto mnenj, izmed katerih je bilo gotovo eno najbolj zanimivih vprav predavanje slovenskega pisatelja Jara Dolarja, ki je med drugim dejal: »Za pisatelja je resnično tisoč razlogov, da se potegne v svoj slonokoščeni stolp in ga postavi tako visoko, kot je le mogoče, za umik v družbo pa je samo en razlog, ki je v biti pisatelja. Ni dvoma, pisatelj potrebuje družbo in brez nje ne more živeti. Na drugi strani je pa tudi res, da družba potrebuje pisatelja.11
»Večina se ne pusti posiliti od
manjšine"
Dr. Luka Sienčnik zavrnil neresnične besede župana Hafnerja na občinski seji v
Dobrli vasi
Občinska seja v Dobrli vasi dne 25. 5. t. I- je nam, koroškim Slovencem, ponovno Pokazala, da govori slovenski mandatar »pametno in dobro" v smislu odbornikov večine le, če podpre njihove predloge.
Že ob 1. točki, ko je šlo za mejne korekture med občinama Globasnica in Do-brla vas, je prekinil župan Hafner Slovenca dr. Luka Sienčnika, ki je stvarno hotel prikazati probleme meja med občinami z besedami: „Osupnilo nas je, da zavzema dr. Sienčnik stališče za Globasnico." Po njegovem mnenju se ravna on sam „gemein-depatriotisch", brez strankarsko-političnih in narodno-političnih argumentov.
Ena naslednjih točk je bil plan finansiranja kazaške ljudske šole, ki naj bi stala nad 8 milijonov šilingov. Po daljši debati so sklenili občinski odborniki soglasno podpreti gradnjo te šole.
Že naslednja točka je imela v sebi spet dosti političnega duška. Kdo naj bi prevzel dela v stanovanju, ki je last občine, je bilo vprašanje. Po lastnem sklepu dobrolske občine morajo dati svoj predlog tri različne firme, ena od teh mora biti izven občine. Ko je dr. Sienčnik predlagal, naj bi bila upoštevana poleg tvrdk Brodnik in Buchbauer tlJdi firma Pesjak, je bil prvi izgovor ta, da fvrdka ni iz dobrolske občine in potem so dolgo delali tako, kot da predlog ne bi bil stavljen, pogovarjali so se o mnogih drugih obratih v Celovcu in ne vem še kje. Šele ko w slovenski odbornik ponovno opozoril od-"timike na stavljen predlog, so le soglasno sklenili, naj bi oferirale omenjene tri firme.
Naj omenim iz ostalih točk vrstnega reda, ki jih je bilo nad 15, samo še cesto v Go-
selni vasi, ki jo hoče občina asfaltirati, pač pa si niso bili dolgo na jasnem, kateri občinski odbor naj bi prevzel predpriprave; govorili so o mrtvašnici, ki jo bodo gradili v Dobrli vasi, o koncesiji za prevažanje tovorov, o davku na pijače, ipd. Vsepovsod soglasni sklepi.
Pod točko slučajnosti je spet postalo živahno. Dr. Luka Sienčnik je govoril o situaciji Slovencev v dobrolski občini in skliceval se je na izvajanje župana dir. Hafnerja ob priliki seminarja mladinske komisije FUENS pri Rutarju meseca marca. Citiral je Naš tednik, kjer je govornik prevzel inkriminirane formulacije župana.
Med izvajanji, ki jih bomo v celoti objavili v naslednji številki NT, je župan dr. Sienčnika prekinil z besedami, da izrablja točko slučajnosti, da ga nihče ne sili brati Naš tednik, v drugih časopisih pa da pišejo o njem ugodnejše stvari. Potem pa se ni mogel premagati in napadel je navzočega tajnika Narodnega sveta, da je baje moral narekovati „edini“ stavek, ki ga je povedal g. VVastl pri županovem sprejemu udeležencem seminarja FUENS. „Mogel bi biti še bolj strupen," je zelo „velikodušno" govoril župan.
In potem so sledile znane Hafnerjeve besede, da je pač v Dobrli vasi vse v redu, da ni nacionalnih problemov, da v občini nima nihče pravice pritožiti se, da se večina ne pusti posiliti od manjšine, itd. itd.
Slišimo take besede še in še, zato smo zelo radovedni, kdaj bo pri Hafnerju in podobnih gospodih zmagal realizem, da bodo končno prisodili nam Slovencem to, kar nam pripada.	W.
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 4. 6.: 7.10 Duhovni nagovor — Po Vaši želji. — PONEDELJEK, 5. 6.: 13.45 Informacije — Pesem je tiha moč. — TOREK, 6. 6.: 9.30 Dežela ob Dravi — Land an der Drau. — l3-45 informacije — Šport od tu in tam — Za krmilom. — SREDA, 7. 6.: 13.45 Informacije — P°Pevka za popevko. — ČETRTEK, 8. 6.: 13.45 ir|formacije — Šege in navade okrog ziljske ">^sceti“ danes in pred 100 leti (Pripoveduje Ni-^ Kriegl iz Zahomca). — PETEK, 9. 6.: 13.45 informacije — M. Kumer: Po Komelju na vrhe — Cez vrhe v dol (1. oddaja). — SOBOTA, 10. 6.: 9-0o Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
TELEVIZIJA LJUBLJANA
NEDELJA, 4. VI.: 9.40 Po domače z ansamblom Vil'ia Petriča — 10.12 Kmetijska oddaja — 10.55 Mozaik — 11.00 Otroška matineja: Sebastijan in Mary Morgan, Boj za obstanek — 11.50 Mestece peyton — 12.40 TV kažipot (do 13.00) — Šport-n° Popoldne — 18.00 Lastna senca — barvni film ° Elizabeti I. — 19.30 Filmska burleska — 20.00
dnevnik — 20.30 Rezervirano za blejski festival
1 — pribl. 21.30 Zabavno glasbena oddaja — ^1-55 Športni pregled — 22.25 Poročila.
PONEDELJEK, 5. VI.: 16.15 Odprta univerza — '7-45 |. Rosič: Vrnitev — zadnja oddaja iz serije Riki — 18.05 Risanke — 18.15 Obzornik — 18.30 est srečanj z Barkerjem — serijski film — 18.55 Mozaik — 19.OO Mladi za mlade — 19.45 Kratek Hm — 20.00 TV dnevnik — 20.35 V ogledalu ča-*a: Trenutek miru — dokumentarna drama — 22 °5 Monitor — 23.05 Poročila.
Torek, 6. VI.: 17.45 L. Suhodolčan: Krojaček nlaček — ||. del — 18.00 Risanke — 18.10 Ob-zornik — 18.25 Nastopa Baden Povvell — barvna °ddaja — 18.55 Mozaik — 19.00 Enote zaznamovanja — oddaja iz cikla Možgani, barve! — 19.20 blikovanje — potrošniška družba in oblikova-6c — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Vrnitev v živ-Isnje — francoski film — 22.35 Stari mojstri — 'hael Stroj — barvna oddaja — 22.55 Poročila.
SREDA, 7. VI.: 17.50 Sebastijan in Mary Morgar serijski barvni film — 18.15 Obzornik — 18.2! ®2z na ekranu: Jazz orkester romanske Švice 19-05 Od filma do filma — 19.20 S kamero pc Svetu — Daleč je rodni kraj — 20.00 TV dnevni! .. 20.35 I. Sekulič: Kronika vaškega pokopali-*Ca — 21.20 Zbor volilcev Rateče — 22.20 Poučila.
Četrtek, 8. VI.: 17.45 Veseli tobogan: Cer-Vanjak — li. del — 18.15 Obzornik — 18.30 Boj
za obstanek — barvni film — 18.55 Mozaik —
19.00	Civilizacija: Protest in komunikacije —
20.00	TV dnevnik — 20.35 Četrtkovi razgledi: Primer Gorišnica — 21.35 Bos skozi pekel — japonska nadaljevanka — 22.25 Zgodba Ane Frank
—	balet — 22.50 Poročila.
PETEK, 9. VI.: 17.45 Vojvoda — 18.15 Obzornik
—	18.30 Glasba iz studia B — 4. del barvne oddaje — 18.45 Cesta in mi — Varno v temi — 18.55 Ekonomsko izrazoslovje — 19.00 Mestece Peyton — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Dogodivščine Robina Hooda — 22.10 Pokal pevcev — posnetek — 23.10 Poročila.
SOBOTA, 10. VI.: 16.35 Državno prvenstvo v jahanju — II. del — 17.35 Po domače z Zadovoljnimi Kranjci — II. del — 18.05 Obzornik — 18.20 Disneyev svet — 19.10 Mozaik — 19.15 Humoristična oddaja — 19.45 Kratek film — 20.00 TV dnevnik — 20.35 TV križanka — zabavnoglasbena oddaja — 21.35 Na poti k zvezdam — barvna oddaja — 22.00 Tekmeca — serijski barvni film
—	22.50 TV kažipot — 23.10 Poročila.
Zaradi obilice inseratov je tokrat odpadel del televizijskega sporeda ter precej zanimivega branja. Cenjene bralce prosimo za razumevanje.
UREDNIŠTVO
Našim kmetom in vrtnarjem
NA NJIVI: Okopavanje je posebno nujno v sušnih dneh za ohranitev vlage v zemlji; sicer je bilo zadnje dni obilo dežja. Okopavati moramo vse posevke in skrbeti za zatiranje bolezni in škodljivcev. Spoprijeti se bo treba s koloradskim hroščem. Tega škodljivca zatiramo z arzenati. Paziti moramo tudi na pojav krompirjeve plesni. Škropimo z modro galico tudi paradižnike.
NA SADNEM DREVJU: Skrbno moramo zatirati listne uši. V tem času bomo zatirali še rdečega pajka, jabolčnega molja in škrlup. Zatiramo jih s sintetičnimi sredstvi, ki jim lahko primešamo 40 dkg apnenega arzenala in 10 dkg koloidnega žvepla.
NA VRTU: Okopavamo in zalivamo rastline, sadimo cvetačo, zelje, glavnato solato, sejemo rdečo peso, peteršilj in druge zelenjadnice. Pincira-mo (prikrajšamo) bučke in kumare, da se rastlina pri premočni rasti ne izčrpa. Iz odpadkov ze-lenjadnih rastlin pripravljamo mešanec (kompost) tako, da odpadke mešamo na kupih z zemljo in zalivamo kup s straniščnico.
mild und aromatisch
inkl. aller Steuern
milder suffiger Rotvvein
inkl. aller Steuern
S”
$@1ET?I immerdabef
PHtfNDC-
Rindsgulasch
FIRN-Bonbon
Familienpackung
1/2 Dose
das kostlich kuhle Bonbon
gesund knusprig frisch
Angebot gilt vom 2. bis 8. Juni
unverbindliche nicht kartetlierte Richtpreise


Romanje koroških Slovencev v večno mesto
(Nadaljevanje s 4. strani)
podedovala bazilika po starorimski plemiški rodbini Lateranov, katerih lastnina je bilo nekdaj to zemljišče.
Vatikanski muzej
Zadnji dan nas je vodnica, ga. Brigita peljala še v vatikanski muzej, češ da je škoda za vsakega, ki je v Rimu, če si ne ogleda tega bogastva, ki je nakopičeno v teh prostorih. Imela je prav. Tukaj vidiš dragocenosti iz celega sveta, kar so darovali papežem: cesarji, kralji in drugi bogataši. Tukaj so razstavljena dela najboljših umetnikov vseh časov. Posebno nas je zanimala dvorana, kjer volijo papeže. Tu so slike vseh časov in najboljših mojstrov. Izredna pa je slika ..Poslednja sodba" od največjega mojstra vseh časov, Michelangela, ki predstavlja nebesa, vice in pekel. Dolgo časa je delal Michelangelo to umetnino v tej Sikstov! kapeli, kar je šlo na živce papeževemu komorniku, da je zmeraj sitnaril okrog njega. Na vse očitke, ki mu jih je serviral komornik, je mojster molčal. Tam spodaj v desnem kotu mu je še ostalo prostora za močno osebnost, in mojster je upodobil komornika, okoli katerega se ovija velika ostudna kača. Ko je komornik opazil, da ga je Michelangelo ovekovečil v dnu pekla, je ves srdit zahteval, da se odstrani ta škandal. Ker pa mojster tega ni vzel na znanje, se je prizadeti obrnil na papeža, ta pa mu je v svoji duhovitosti odvfnil: „Ljubi moj, če bi te bil mojster postavil v vice, bi bilo še upanje, da te potegnem v nebesa, ker te je pa Michelangelo kot dober strokovnjak, ki ve kaj dela, in kam kdo spada, postavil čisto na stran, v dno pekla, od koder te tudi jaz ne morem rešiti."
Stari Rim se je najbolj širil za časa cesarja Trajana. Kristjani pa so največ trpeli in umirali mučeniške smrti za časa Nerona. V njegovem gledališču so se dogajale krvave tragedije, ne pa v Koloseju. Neron je bil tisti osovraženi človek, pred katerim je imelo krščanstvo največji strah.
Vrnitev domov
Sedaj, ko smo toliko videli in slišali iz ust gospe Brigite Česnik, smo se morali ločiti. Pri Koloseju smo se ustavili, g. Jože
Kopeinig se je v imenu nas vseh prisrčno zahvalil za vso njeno skrb pri vodenju po Rimu. Oddolžili smo se ji za njeno skrb in pr'fazn?st s š°Pkom cvetja in ji voščili vse najboljše na njeni nadaljni življenjski poti.
Prvi pristanek na poti domov je bil v Or-vietu, kjer smo si ogledali stolnico, ki je ena najkrasnejših na zunaj, potem cerkev sv. Mihaela, ki pa jo sedaj znotraj popravljajo in še kratek ogled cerkve Matere Božje, potem pa naprej v Firence, ki slavijo po vsem svetu po izrednih umetnikih, celo kralj umetnikov, Michelangelo, je tukaj deloval nekaj časa.
Pot nas je peljala v Bologno, ki spada med naj starejša mesta v Evropi. Nekdaj je cvetela tu trgovina, obrt in veda. Prve in največje šole v Evropi so tu ustanovili papeži za krščansko omiko. Tukaj je tudi naj-
TEDEN slovenskega filma V Volkskinu v Celovcu bo od ponedeljka, 19., do četrtka, 22. junija, teden slovenskega filma. Več o tem bomo objavili prihodnjič.
starejša univerza v Evropi. Veličastna je cerkev sv. Petronija, kras in ponos mesta. V Bologni je bilo tudi naše zadnje prenočišče. Naslednji dan smo že stali v Padovi pred cerkvijo sv. Antona. Seveda pa tudi na kapucinski samostan nismo pozabili. Ker smo bili vsi že delno utrujeni, je vkljub temu pesem premagala zaspanost, saj je poleg mene sedeče gornjegrajsko dekle skrbelo, da se ni ustanovil v avtobusu „Trapi-stovski red". Hude konkurentinje so ji bile tudi Ziljanke, ne smete pa misliti, da so imeli Podjunčani in Rožani zalepljena usta. O ne, še rdečelični ata Sienčnik in njegova žena, sta se razživela, saj sta bila oba romarja. Nazadnje ne smem zamolčati, da sta za telesni in dušni blagor odlično poskrbela vodji tega uspelega romanja, gospoda Franc Hudi in Jože Kopeinig. Na koncu pa še vsem skupaj iskren pozdrav!
Romar Karl Rojšek
SAK prepričljivo zmagal]
Da bi se vsi navijači lahko udeležili tekme proti Vovbram, kajti bil je mladinski dan, je SAK določil tekmo ob 17.30. Igrišče je bilo v slabem stanju, a kljub temu so njegovi navijači pričakovali lepo igro SAK. Tako je tudi bilo. Po osmih minutah je le-ta vodil že z 1:0. Drugi in tretji gol je dal SAK z 10 igralci, kajti Jožko VVrohlich se je poškodoval in je moral z igrišča. Igra se je polagoma prenesla na nasprotnikov gol. Slovenski nogometaši so igrali izvrsten nogomet in so velikokrat navduševali gledalce. Tokrat je izredno dobro igral Peter VValdhauser, ki je dal kar 4 gole in je navdušil zlasti s svojimi prostimi streli. Nočemo hvaliti posamezne igralce, ker so vsi igrali dobro in se borili za zmago do konca.
Gole so dali: Peter VValdhauser (4), Pandel (2), Polti VValdhauser in Janez Tratar po enega.
Tri tekme še čakajo naše nogometaše. V nedeljo bodo igrali v Trdnji vasi. Vsi navijači SAK prisrčno vabljeni!
Tokrat so igrali: Olip, St. Olip, Oraže, VVakounig, Hribar, VVoschitz, Lampichler, VVrohlich, Pandel, Tratar, P. VValdhauser, F. VValdhauser.
Drugi rezultati:
DSG Borovlje — Met lova 1:2
Galicija — Žitara vas 5:2
AS KO Šmihel/Pliberk — Šmihel (v Labotski dolini) 2:1
SLOVENSKI MLADINCI — GLAVNA ŠOLA (Žel. Kapla)
14:3 (6:2)
Moštvo Slovenske gimnazije do 6. razreda je igralo v soboto prijateljsko tekmo z reprezentanco glavne šole iz Železne Kaple. Igrali so na Koschatovem igrišču. V prvem polčasu so se gostje iz Železne Kaple še nekako upirali našim, a v drugem polčasu so fizično omagali, tako da so domačini dosegli prepričljivo zmago z 14:3 (6:2). Treba je še omeniti, da so gimnazijci tudi prvo tekmo v Železni Kapli odločili v svojo korist s 5:0. Tokrat so dali gole: VVieser (6), St. Mečina (2), J. Pandel (2), KI. Sommeregger, H. Millonig, Schellander, N. Olip pa po enega.
Moštvo zmagovalca je nastopilo v tejle postavi: J. Tisch-ler, Sommeregger, Jug (Krištof), H. Millonig, N. Olip, Gabriel, Schellander, Mečina, Pandel, VVieser, A. VVakounig.
Ob tej priliki se moramo zahvaliti Jožku VVrohlichu, ki je, kot je znano, tudi trener in igralec SAK, in ki se močno trudi za naraščaj nogometašev na slovenskem Koroškem.
JUGOSLOVANSKI NOGOMET
V tekmovanju za jugoslovanski nogometni pokal ljubljanski Olimpiji ni uspelo uvrstiti se v finale. Splitski Hajduk je v sredo, 24. maja, v polfinalni tekmi za pokal Jugoslavije v Ljubljani pred 15.000 gledalci premagal Olimpijo z 2:0 (1:0) in se je uvrstil v finale. Napad Olimpije je bil neučinkovit in je zastreljal več lepih priložnosti, posebno v prvem polčasu. Gostje so, nasprotno, izkoristili vse priložnosti.
In še en neuspeh je doživela ljubljanska Olimpija. V Novem Sadu je v nedeljo igrala prvenstveno tekmo z Vojvodino. Gostje iz Ljubljane so morali z igrišča s porazom 2:0 in tako ostali praznih rok — brez točk. Sicer to ni za njih kaka huda nesreča, ker bodo v naslednjih tekmah gotovo iztržili še kakšno točko. 28 točk pa že zagotavlja obstanek med najboljšimi klubi v Jugoslaviji. Sedaj ima Olimpija 27 točk.
Drugi slovenski predstavnik Maribor je imel v gosteh nogometaše iz Skoplja, in sicer Vardarja. Kljub nenehni premoči zlasti v prvem polčasu, ni uspelo mariborskim nogometašem niti enkrat zatresti mreže Vardarja. Tako je ostala tekma neodločena 0:0. Maribor je z 19. točkami zadnji na lestvici.
-----------------------------------------------------------------------
i
„Mislim, da,“ se je pohvalil tudi sin. „To je plug, veselje . je z njim orati, samo lemež in črtalo bom zvečer naklepal j in priostril, in jutri, če Bog da, bo kar sam od sebe oral- .
„Res, res,“ je pritrdil oče in ukazal in hvalil: „Dovolj	■
ste danes zorali in lepo zorali. Sedaj pa konec. — Vzemi koso in nakosi nekaj redi detelje, jaz jo bom nagrabil, na- : pregel vola in šli bomo domov. Sonce stoji že nad gozdom."
Adam se je začudil, kako mu je čas hitro minil. Resnično, že je večer, in niti vedel ni, kdaj. Poslušno je vzel koso, ki je začela sikati kakor strupen gad v sveži, mladi detelji in jo rezati prav pri tleh. Stari se je medtem igral z vprego in vozom, voliča je izpregel in spet napregel. popravil voz, naložil plug in grabil. Za petami je bil Adamu in premišljeval, kako bi modro spregovoril s sinom, kako bi mu lepo razložil, kakšna sreča ga čaka: posestnik in gospodar bo, ker neumni Martin samega sebe ne razume več in si je vbil nekaj v glavo in se hoče na vsak nacia oženiti s tisto goslačevo Manco.
„Oče imajo svoje muhe," je ugibal Adam na tihem 'n tudi on ni začel nobenih pogovorov in se je ukvarjal le 5 svojimi mislimi.
„Tako!e domov bomo zapeljali in zmetali deteljo P° skednju, da se ne bi sparila. Potem pa še živino opraviva z Martinom, pa se za večerjo najeva dosita. Hej, pa klobuček na glavo, pa pražnji suknjič čez rame, pa malo pova' sovat. Ni vrag, da bi ne bilo Dodličke na spregled in pa K&I veselega pomenka z njo na samem. Seve, to ji bo že treba povedati, kako se mi je sanjalo o njej pod vozom v senci!
(Zadnja pravdaj
| Spisal J. S. Baar, iz češčine prevedel V. Hybašek J |
iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiif
„Vam danes nič," odgovarja pismonoša, — pač pa imam za vašo Katro nekaj iz Amerike; tu je, daj ji."
Morda nosi celo dolarje in marke, toda izplačal jih ne bo — samo nakaznico bo oddal in pripomnil: „V nedeljo pridite na pošto, tam podpišete in gospodična vam bo izplačala." V Klenči je ob nedeljah po prvem opravilu ljudi na pošti kakor v banki; lepa, rožnolična gospodična kaže s prstkom, kam naj se zapiše vsakdo, in že žvenketajo goldinarji in šume papirji...
„Hot-ej-hot-hot!“ je zavpil nenadoma Adam na vole in zgrabil za vajeti. Malo je manjkalo, da ni plug skočil iz brazde. Navihanec na desni je hotel potisniti levega iz ogona in gotovo bi se bilo skazilo. Adam se je trenutek jezil na vola, ju zmerjal in pozabil na Kutovega strica in obrnil. Pa glej, od Klenči po beli cesti navzdol gre zopet nekdo. To je gospod župnik; Adam ga je spoznal na prvi pogled, zato ker je ves črno oblečen, kakor bi vedno žaloval. „Hm, ta gre gotovo v Dobri," je spremljal orač tudi župnika v svojih mislih, „v Dobri ima vse svoje njive, oves gre gledat gospod župnik; ga ne bo posebno vesel. Preveč moče je bilo spomladi in je rumenel, sedaj je pa suša pritisnila in se najbrž ne bo ponekod niti steblil.“
V tem sta se voliča sama od sebe ustavila sredi njive. Adam ju ni ošinil z bičem. Kaj še! Nasprotno, pohvalil ju je kakor krščen človek krščenega pomagača: „Dobro, mala, le počijta se malo, le počijta se, jaz si medtem nabašem pipo." Potegnil je mehur in basal tobak v leseno pipo, pritiskal s palcem, da je kar v členku pokalo. Da ni pipa znotraj in zunaj dobro okovana in z obročki zvezana, bi počila — tako pa drži. Že mu gori in fant puha oblake dima, velike kot gosje perutnice; voliča pa mirno stojita in počivata.
„Kako to," se jezi zopet Adam, — „ali bomo stali tukaj do jutra? To bomo malo zorali, pa še tak strašanski kos imamo."
Voliča sta razumela in potegnila.
„Bog daj srečo!" se je oglasil ta trenutek nekdo za Adamovim hrbtom.
„Bog daj!"
„0, oče!" je radostno vzkliknil sin. „Kje ste se pa vzeli?" Po glasu je spoznal očeta, glave pa ni mogel okreniti k njemu, ker je bil prišel s plugom ravno na nevarno mesto, kjer sta se bila vola pred trenutkom ustavila. Deteljine korenine pokajo, zemlja se drobi, kamenje škriplje ob železu; vsak trenutek lahko skoči plug iz brazde, pa taka sramota pred očetom! Zato je držal fant plug, ga pritiskal v zemljo, se koračil z mišičastimi nogami, dokler ni srečno prevozil.
„Dobro orješ, z voliči in plugom," je pohvalil sina Porazil in vešče pogledal po zoranem deteljišču. „Dobro si zastavil plug in trdno, da se ti ne gane in reže ravno brazdo; ne trga, lepo polaga, kakor klešče se drži zemlje in gre gladko."
kelog
*
cJe/vt 'gcakiteJL
Wir wissen, da(3 Sie mit der nunmehrigen neuen Festsetzung der Strompreise, die das letzte Mal 1965, vor rriehr als sieben Jahren erfolgte, keine grol3e Freude haben wer-den. Wer greift schon fUr eine Sache, die ihm so selbstversttindlich gevvorden ist wie Luft und VVasser, gerne in die Tasche. Aber trotzdem, wir bitten Sie um Verstandnisl Es konnen namlich alle RationalisierungsmaGnahmen in der Elektrizittitsv/irtschaft nicht ausreichen, um die in den vergangenen Jahren eingetretenen Kostensteigerungen auch nur annahernd auszugleichen, zumal durch den Stand der Technik in vieler Hinsicht natUrl iche Grenzen gesetzf sind. Es waren dah er Strompreiserhshungen unvermeidbar. Trotz dieser,durch die Verhaltnisse aufgezvvungenen MaGnahmen,haben vvir uns jedoch bemUht,Ihnen neue Moglichkeiten wie z.B. den im Vorjahr geschaffenen 45 Groschen Tarif fur den allelektrischen Haushalt in Stadt und Land anzubieten, der Uberaus guten Anklang findet. Auch im Rohmen der neuen Strompreise werden Sie diesen Tarif mit ei-nem Kilowattstundenpreis von 45 Groschen nutzen konnen, der Vor allem fUr die elek-trische Direktheizung interessant ist.Damit hofft weiter auf Ihr Vertrauen und Verstand-
Itir Stromversorgungsuntemehmen
J
,1T.
KARNTNER ELEKTRIZITATS-AKTIENGESELLSCHAFT
. ‘•jmi:;’.	V'!	. ‘V ’	.
Karntner Elektrizitats - Akiiengesellschalt (KELAG)
^as Bundesministerium fiir Inneres hat im Einvernehmen mit dem ^Undesministerium fiir Verkehr lt. Bescheid vom 26. 5. 1972 Zl. 33675/20-1V/3-1972 gemSB § 2 Abs. 1, § 3 Abs. 1, 2 und 7, § 3b Abs. 1 s°vvie § 8 des Preisregelungsgesetzes 1957, BGB1. Nr. 151 in der der-geltenden Fassung die Tarife und Preise unserer Gesellschaft die Versorgung mit elektrischer Energie und der damit im Zu-Sammenhang stehenden Nebenleistungen mit Wirkung ab 1. Juni 1972 neu festgesetzt wie folgt:
A) Tarife fur Allgemeine Abnehmer
I. HAUSHALTSTARIF (H)
r)°r Haushaltstarif wird fur die Abrechnung des Bezuges elektrischer Energie fiir Wohnungen angewendet, die Haushaltszwecken (eigener Selbstandiger Haushalt) dienen und im iiblichen Rahmen mit Strom-Verbrauchseinrichtungen ausgestattet sind, daher z. B. nicht Saunen Schwimmbader.
^er Strompreis setzt sich aus einem Jahresgrundpreis, einem Zu-'chlag zum Jahresgrundpreis gem. VIII/7 (MeBpreis) und einem Arbeitspreis zusammen. Der Jahresgrundpreis wird in Teilbetragen ^tsprechend der Zahl der Verrechnungsabschnitte eingehoben.
le Hohe des Jahresgrundpreises wird durch die Anzahl der Tarif-^aume bestimmt.
1- Verrechnung erfolgt nach folgendem Tarif:
Als monatliche Teilbetrage des Jahresgrundpreises werden eingehoben:
Tarif I
Fur	j eden Tarif-Raum .............................S	6,50
Der	Arbeitspreis betragt...........................70	g/kWh
Der MeBpreis wird nach VIII/7 verrechnet.
Tarif II
Tur	jeden Tarif-Raum...............................S	8,—
Der	Arbeitspreis betragt...........................65	g/kWh
Der MeBpreis wird nach VIII/7 verrechnet.
*AwAls Tarif-Raum gilt unabhangig davon, ob in dem betreffenden aum eine elektrische Installation vorhanden ist oder nicht:
a)	jeder bewohnbare Raum ab 6 Quadratmeter Grundflache;
b)	jede Kiiche, jede Kochnische oder ahnliches, wie z. B. Koch-ecken, unabhangig von der GroBe der Grundflache;
c)	bei einem bewohnbaren Raum von mehr als 30 Quadratmeter Grundflache gelten je angefangene weitere 30 Quadratmeter Grundflache als ein Tarif-Raum.
^ Nicht als Tarif-Raume gelten:
a)	bewohnbare Raume von weniger als 6 Quadratmeter Grundflache ;
b)	Hausflure, Vorzimmer, offene Veranden, Badezimmer, Toilet-ten, Keller- und Bodenraume, Waschkuchen, Holz-, Kohlen-, Heiz- und ahnliche RSume;
c)	Garagen, die nicht gewerblich genutzt werden;
d)	vieh-, land- und vorratswirtschaftlich genutzte Raume des Haushaltes, wie Stalle, Scheunen, Vorrats- und Futterkammern.
Die unter b) bis d) genannten Raume bleiben nur solange auBer Ansatz, als sie vorwiegend den bezeichneten Zwecken dienen.
Stiegenhauser in Ein- und Zweifamilienhausern rechnen als ein Tarif-Raum.
Stiegenhauser, AuBenbeleuchtungsanlagen und gemeinschaftlich benutzte Anlagen in Mehrfamilienhausern werden nach dem Ge-werbetarif abgerechnet.
einzelne Raume in Wohnungen gewerblichen oder beruf-Zwecken dienen (z. B. Werkstatten, Laden, Buros, Ordi-Uationen, Amts-, Sprech-, Wartezimmer usw.), oder AnschluB-Werte aufweisen, die das ubliche oder der KELAG zumutbare NtaB uberschreiten, z. B. Saunen und Schwimmbader, wird hiefur ^er Grundpreis nach dem Gewerbetarif berechnet.
Als gewerbliche Nutzung zahlt nicht die voriibergehende Ver-btietung von hochstens drei Wohnraumen mit einer fiir die Frem-denbeherbergung ublichen Ausstattung. Zur ublichen Ausstattung Zahlen beispielsweise nicht: elektrische Koch- und Warmegerate.
^ Soweit -» uchen
^	II. GEVVERBETARIF (G)
r Gewerbetarif wird fiir alle gewerblichen, beruflichen und ahn-Anlagen, die nicht als Haushalt oder Landwirtschaft anzu-U h sind’ angewendet. Dazu gehoren auch Anlagen nicht gewerb-en Charakters, wie z. B. Schulen und Kirchen.
'ichen
Sehen
Schl:
Strompreis setzt sich aus einem Jahresgrundpreis, einem Zu-
aS zum Jahresgrundpreis gem. VIII/7 (MeBpreis) und einem ipreis zusammen. Der Jahresgrundpreis wird in Teilbetragen
^beitsj
^jtsprechend der Zahl der Verrechnungsabschnitte eingehoben.
Hohe des Jahresgrundpreises richtet sich nach dem Tarif-An-
flluBwert.
Die Verrechnung erfolgt nach folgendem Tarif:
Als
monatliche Teilbetrage des Jahresgrundpreises werden ein-
S 13,—
S 13,—
70 g/kWh
S 23,—
S 23,—
70 g/kWh
gehoben:
Lichtanlagen
^br je angefangene 100 Watt des TarifanschluBwertes
er Mindestgrundpreis betragt....................
^er Arbeitspreis betragt..........................
Der MeBpreis wird nach VIII/7 verrechnet.
^ r a f t -, W a r m e - und sonstige Anlagen je o,5 kW des Tarif-AnschluBwertes ....
^er Mindestgrundpreis betragt.....................
^er Arbeitspreis betragt..........................
Der MeBpreis wird nach VIII/7 verrechnet.
Dei der Ermittlung des Tarif-AnschluBwertes bei Lichtanlagen Werden Lampen bis 75 Watt mit einem durchschnittlichen An-^hluBwert von 50 Watt, Lampen mit einem AnschluBwert iiber J* Watt mit ihrem tatsachlichen AnschluBwert herangezogen.
eleuchtungskorper mit mehreren Lampen (zum Beispiel Luster) Gelten als eine Lampe.
^ind in einer Kraftanlage mehrere Verbrauchseinrichtungen vor-anden, die gleichzeitig in Anspruch genommen werden konnen, s° wird der Tarif-AnschluBwert wie folgt ermittelt: a) die Verbrauchseinrichtung mit der groBten Nennleistung mit dem vollen AnschluBwert;
• die zweite Verbrauchseinrichtung mit gleich groBer oder nachst kleinerer Nennleistung mit zwei Drittel ihres AnschluBwertes; Jede weitere Verbrauchseinrichtung mit einem Drittel ihres AnschluBwertes.
11 d die gleichzeitige Beniitzung aller Verbrauchseinrichtungen reh technische Vorrichtungen (plombierte Umschalter) ausge-
schlossen, so ist die Gruppe der Verbrauchseinrichtungen mit dem groBeren Tarif-AnschluBwert maBgebend.
Falls eine Arbeitseinheit aus mehreren Verbrauchseinrichtungen besteht, die zvvangslaufig gleichzeitig betrieben werden, ist die Summe der Einzel-AnschluBwerte fiir die Berechnung des Tarif-AnschluBwertes maBgebend (ArbeitsstraBe).
4.	Sind bei der Ermittlung des AnschluBwertes Umrechnungen er-forderlich, so gilt 1 PS = 1 kVA = 0,75 kW. Bei Lichtbogen-SchweiBumspannern (SchweiBigel) gilt 1 kVA KurzschluBleistung = 0,5 kW. Bei Widerstands-SchweiBmaschinen gilt 1 kVA KurzschluBleistung = 1 kW. Der Tarif-AnschluBwert von Kraftan-lagen ist auf 0,5 kW auf- oder abzurunden.
5.	Bei der Berechnung des Jahresgrundpreises bleiben Elektrovvar-megerate, die nur in Zeiten schwacher Last beniitzt werden, auBer Ansatz.
Fiir Elektromotoren, die mit dem Elektrovvarmegerat verbunden sind und fiir SchweiBgerate gilt diese Bestimmung nicht.
6.	Desgleichen bleiben bei der Berechnung des Grundpreises Motoren und sonstige dem Gewerbe-Krafttarif zugehorende Verbrauchseinrichtungen mit einer Nennleistung von weniger als 150 Watt auBer Ansatz, wenn die Summe der Nennleistungen der in einer Anlage vorhandenen Motoren und Verbrauchseinrichtungen dieser Art 300 Watt nicht iibersteigt und ihr Stromverbrauch mit einer anderen Tarifanlage gemeinsam gemessen wird.
7.	Bei Abnehmern, deren AnschluBwert fiir Lichtanlagen 5 kW (kVA), fiir Kraftanlagen 30 kW (kVA) iibersteigt, kann auf Wunsch des Abnehmers im beiderseitigen Einvernehmen der Jahresgrundpreis statt nach dem Tarif-AnschluBwert nach gemessener Lei-stung in Kilowatt (kW) oder Kilovoltampere (kVA) in folgender Weise berechnet werden:
Bei Abrechnung nach gemessener Leistung gelten die fiir den Tarif-AnschluBwert festgesetzten Jahresgrundpreise mit einem Zuschlag von 100 %. Bei dieser Art der Verrechnung ist die monatliche Abrechnung eine vorlaufige. Zum Ende des Verrech-nungsjahres findet eine Endabrechnung statt, bei der der Jahresgrundpreis ermittelt wird.
Als gemessene Leistung gilt der Mittelwert aus den hochsten, in drei verschiedenen Monaten wahrend der hochstbelasteten Vier-telstunde gemessenen Leistungen, jedoch mindestens 60 % des erworbenen AnschluBrechtes bzw. der bestellten Leistung.
Der Arbeitspreis betragt...........................70 g/kWh
Der MeBpreis wird nach VIII/7 verrechnet.
8.	Fiir Hotels, Gasthauser, Pensionen und ahnliche Anlagen des Fremdenverkehrs mit begrenzter Saison vom 1. April bis 31. Oktober wird ein NachlaB von 50 % auf den Jahresgrundpreis des Gewerbetarifes gev/ahrt. Voraussetzung dafur ist, daB auBerhalb dieses Zeitraumes die Anlage plombiert ist. Die jeweiligen Kosten fiir die Plombierung und Entplombierung werden separat verrechnet.
III. LANDVV1RTSCHAFTSTARIF (L)
Der Landwirtschaftstarif \vird fiir die Abrechnung des Bezuges elektrischer Energie fiir landwirtschaftliche Betriebe mit einer Nutzflache von mindestens 3 Tarif-Hektar angewendet.
Der Strompreis setzt sich aus einem Jahresgrundpreis, einem Zuschlag zum Jahresgrundpreis gem. VIII/7 (MeBpreis) und einem Arbeitspreis zusammen. Der Jahresgrundpreis wird in Teilbetragen entsprechend der Zahl der Verrechnungsabschnitte eingehoben.
Die Hohe des Jahresgrundpreises wird durch die Anzahl der Tarif-Hektar bestimmt.
1. Die Verrechnung erfolgt nach folgendem Tarif:
Als monatliche Teilbetrage des Jahresgrundpreises werden eingehoben:
Tarif I
Fur die ersten 3 Tarif-Hektar Fiir jedes weitere Tarif-Hektar
Der Arbeitspreis betragt...............
Der MeBpreis wird nach VIII/7 verrechnet.
Tarif II
Fiir die ersten 3 Tarif-Hektar.....................s 15,—
' Fiir jedes weitere Tarif-Hektar...................s 5,_____
Der Arbeitspreis betragt...........................65 g/kWh
Der MeBpreis wird nach VIII/7 verrechnet.
S 13,50 S 4,50 70 g/kWh
bis	80	ha	15,0	20
bis	100	ha	15,0	21
iiber	100	ha	15,0	l	je weitere 20 ha
Die Leistungswerte in kW beziehen sich nicht auf den gesamten AnschluBwert, sondern auf die groBte im landwirtschaftlichen Betrieb eingesetzte AnschluBwerteinheit.
Werden obige Leistungsvverte oder die Zahl der Tarif-Raume iiberschritten, so ist hiefur ein Grundpreis nach dem Gewerbe-tarif bzw. nach dem Haushaltstarif zu entrichten.
6.	Sind mit einem landvvirtschaftlichen Betrieb Raume verbunden, die gewerblichen oder sonstigen beruflichen Zwecken dienen, so wird der Grundpreis fiir sie, bzw. fiir die in ihnen vorhandenen Stromverbrauchseinrichtungen nach dem Gewerbetarif bestimmt, soweit dort nicht wertmaBig iiberwiegend Erzeugnisse aus eige-nem grundpreispflichtigen Boden verwendet werden.
7.	Als gewerbliche Nutzung gilt nicht die voriibergehende Vermie-tung von hochstens drei Wohnraumen mit einer fiir die Fremden-beherbergung ublichen Ausstattung. Zur ublichen Ausstattung zahlen beispielsweise nicht: elektrische Koch- und Warmegerate.
IV. KLEINSTABNEHMERTARIF (K)
Es steht dem Abnehmer frei, anstelle der vorstehenden Grundpreis-tarife den folgenden Kleinstabnehmertarif zu wahlen:
Der Strompreis setzt sich zusammen aus
einem Arbeitspreis, der..........................s 2,50/kWh
betragt
und einem MeBpreis gem. VIII/7.
Fiir Zusatz- und Reserveversorgung besteht kein Anspruch auf den Kleinstabnehmertarif.
V.	NACHTSTROMTARIF (N)
Der Nachtstromtarif wird nur fur Warmespeicher, die der Raum-heizung dienen, fiir HeiBwasserspeicher, Futterdampfer usw. bei Beschrankung der Abnahme ausschlieBlich auf einen zwischen 22.00 und 6.00 Uhr liegenden Zeitraum, gewahrt.
Der Strompreis setzt sich zusammen aus
einem Arbeitspreis, der............................35 g/kWh
betragt
und einem MeBpreis gem. VIII/7.
VI.	BLINDSTROMTARIF (B)
Die unter den Abschnitten I. bis V. genannten Tarife haben zur Voraussetzung, daB die Abnahme der elektrischen Energie mit einem nicht ungunstigeren Leistungsfaktor als cos phi = 0,85 und fiir Be-leuchtungszwecke praktisch induktionsfrei erfolgt. Der Mehrver-brauch an Blindarbeit iiber 62 der Wirkarbeit wird dem Abnehmer verrechnet.
Der Blindstrompreis setzt sich zusammen aus
einem Arbeitspreis, der.......................25 g/Blind-kWh
betragt
und einem MeBpreis gem. VIII/7.
VII. PAUSCHALTARIF (P)
Die KELAG ist nicht verpflichtet, die Stromlieferung an neue Abnehmer nach dem Pauschaltarif abzurechnen. Soweit bestehende Anlagen nach diesem Tarif versorgt werden, ist die KELAG be-rechtigt, nach Ablauf einer dreimonatigen Kundigungsfrist das Pau-schalabkommen zu losen.
Ab diesem Zeitpunkt ist die KELAG verpflichtet, gem. § 29 Abs. 1 des Landes-Elektrizitatsgesetzes 1952, LGB1. Nr. 7/1953, die Stromlieferung nach einem Zahlertarif abzurechnen.
Der Pauschaltarif ist ein Jahrestarif. Die Pauschaltarifsatze sind monatliche Teilzahlungen auf das Jahrespauschale.
Die Pauschalierung der Lichtanlagen erfolgt im allgemeinen je nach ihrer Verwendungsart nach folgender Abstufung:
S t u f e I : Vorrats- und Lagerraume, Keller, Aborte, deren Lichtanlagen nur wenig gebraucht werden, Badezimmer, Waschktichen (in Hausern mit hochstens vier Parteien), Kanzleien, Geschaftsraume, Werkstatten, die spatestens um 18 Uhr geschlossen werden. Ferner Schlaf-, Besuchs- und Dienstbotenzimmer. Im allgemeinen werden Schlaf-, Besuchs-, Schreibzimmer oder Raume mit ahnlicher Ver-wendung erst dann in Stufe I eingereiht, wenn je nach Ausnutzung und Umfang der Wohnung mindestens zwei oder mehr Wohnraume bereits nach Stufe II in Verrechnung stehen.
2.	Fiir die Ermittlung der Anzahl der Tarif-Hektar wird die gesamte landwirtschaftlich genutzte Flache, also Acker, Wiesen, Garten und Weiden — einschlieBlich Pachtland —, herangezogen.
Nicht als landwirtschaftlich genutzte Flachen im Sinne des Tari-fes gelten Walder, Gewasser, Odland, Heiden, Almen, Wege und dergleichen. Diese Flachen bleiben auBer Ansatz.
3.	Die landwirtschaftlich genutzte Flache wird auf ganze Hektar auf- oder abgerundet.
4.	Die Abrechnung nach dem Landwirtschaftstarif kann jeder Abnehmer beanspruchen, der mindestens 3 Tarif-Hektar landwirt-schaftlicher Nutzflache bewirtschaftet.
Begehrt ein Abnehmer die Verrechnung nach dem Landwirt-schaftstarif, obwohl er weniger als 3 Tarif-Hektar landwirtschaft-licher Nutzflache bewirtschaftet, dann muB er nachweisen, daB und warum er trotz der geringen GroBe seiner landwirtschaft-lichen Nutzflache als landwirtschaftlicher Abnehmer anzusehen ist. In diesem Fali hat er jedoch den Jahresgrundpreis fiir 3 Tarif-Hektar zu bezahlen.
Der Anspruch auf Abrechnung des Strombezuges nach dem Land-wirtschaftstarif ist ausgeschlossen, wenn die Landwirtschaft nur nebenbei betrieben wird.
5.	Uberschreitet der AnschluBwert von Anlagen und Einrichtungen, insbesondere von Motoren, die fiir den Betrieb der Landvvirtschaft oder des zugehorenden Haushaltes bestimmte GroBe, so wird der Grundpreis fiir den daruber hinausgehenden AnschluBwert nach dem Gewerbetarif berechnet.
In dem nach der Zahl der Tarif-Hektar zu entrichtenden Grundpreis sind folgende Leistungswerte und Tarifraume eingeschlossen:
Tarif-Hektar		grdBter AnschluB-	Zahl der Tarifraume
		wert in kW	nach H-Tarif
bis	5 ha	5,5	7
bis	10 ha	7,5	8
bis	20 ha	7,5	10
bis	30 ha	11,0	12
bis	40 ha	15,0	14
bis	50 ha	15,0	16
bis	60 ha	15,0	18
Stufe II: Wohn- und Kinderzimmer, Kiiche und Wohnstuben, vermietete Zimmer, Vorhauser, Gange, Treppen in Hausern bis zu vier Parteien, Fremdenzimmer in Hotels und Pensionen, Stallungen.
Stufe III: Vorhallen, Gange, Treppen, Aborte in Gasthausern und Hotels, Restaurationslokalen, Bier-, Wein- und Kaffeewirtschaf-ten, dunkle Geschaftslokale, LesesSle, Rauch- und Spielzimmer, Kiichen und Abspiilraume in Hotels und Gastwirtschaften, sowie alle sonstigen offentlichen Raume, die viel Licht brauchen.
Fiir Wohnungen, Werkstatten, Laden, Verkaufshallen, Lagerraume, Kontors in nicht heller, freier Lage, erfolgt bei hoherer Beniitzungs-dauer, als in den vorstehenden drei IClassen vorgesehen, eine entsprechend hohere Einschatzung.
Fiir offentliche Beleuchtung in Ortschaften werden Lampen, die der offentlichen Beleuchtung dienen, eingereiht: Bei einer Brenndauer bis 24 Uhr (halbnachtig) in Stufe II, ganznachtig in Stufe III.
Die KELAG ist berechtigt, die Ubereinstimmung der Lampenleistun-gen und der Beniitzungszeiten mit der Anmeldung zu priifen, diese gegebenenfalls nach vorhergegangener Anzeige zu andern und die Anbringung von Pauschalfassungen zu verlangen.
Die Pauschalpreise betragen:
a)	Lichtstrom:
Stufe I je Watt und Monat............................20 g
Stufe II je Watt und Monat...........................30 g
Stufe III je Watt und Monat..........................50 g
b)	Warme- und Kraftstromgerate:
Biigeleisen bis 500 Watt fiir Haushalt (4 Pers.) je Monat S 11,40
Biigeleisen bis 500 Watt fiir Haushalt
(iiber 4 Personen) je Monat.............................S 13,70
Radio bis 4 Rohren, Haushalt, je Monat..................S 11,40
Radio iiber 4 Rohren, Haushalt, je Monat .... S 14,80
c) Gewerbliche Motoren:
Stufe I bis 20 Betriebsstunden je PS (0,75 kW) und Monat S 28,50 Stufe II bis 50 Betriebsstunden je PS (0,75 kW) und Monat S 57,— Stufe III bis 100 Betriebsstunden je PS (0,75 kW) u. Monat S 102,— Stufe IV bis 150 Betriebsstunden je PS (0,75 kW) u. Monat S 130,— Stufe V bis 200 Betriebsstunden je PS (0,75 kW) u. Monat S 180,—
Vlil. ALLGEMEINE BESTIMMUNGEN
1.	Der Abnehmer hat der Karntner Elektrizltats-Aktiengesellschaft (KELAG) alle zur Bildung des Grundpreises notwendigen An-gaben zu machen und liber Aufforderung deren Nachweis zu erbringen. Er ist verpflichtet, der KELAG jede Anderung der tatsachlichen VerhSltnisse, die eine Anderung des Grundpreises zur Folge hat, unverzuglich mitzuteilen. Die Anzeigepflicht gilt dann erst als erfiillt, wenn die Anzeige von der KELAG schrift-lich bestatigt ist.
Wird bel einer Priifung festgestellt, daB sich die Verhaitnisse geandert haben, die fiir die Festsetzung des Grundpreises maB-gebend waren, ohne daB der KELAG Anzeige gemacht worden ist, so kann der Grundpreis fiir den ganzen Zeitraum seit der letzten Feststellung des Grundpreises nachberechnet werden.
2.	Der Abnehmer hat die Tarifwahl, wobei er fiir eine Anlage nur entweder den Grundpreis- oder den Kleinstabnehmertarif in An-spruch nehmen kann. Macht der Abnehmer von einem Tarif-Wahlrecht Gebrauch, so ist er an den gewahlten Tarif bis zum Ablauf des Kalenderj ahres gebunden. Die Bindung gilt jeweils fiir ein vveiteres Kalender j ahr, wenn der Abnehmer nicht spa-testens einen Monat vor Ablauf des Kalender j ahres der KELAG schriftlich mitteilt, vvelche andere Wahl er treffen will.
Macht der Abnehmer vom Tarif-Wahlrecht keinen Gebrauch, erfolgt die Tarifeinstufung durch die KELAG.
3.	Erklart sich der Abnehmer nicht, so kann ihn die KELAG nach fruchtlosem Ablauf einer angemessenen Erklarungsfrist mit ver-bindlicher Kraft in einen Tarif einstufen, langstens jedoch fiir ein Kalenderjahr.
4.	Der Abnehmer behalt sein Wahlrecht, wenn er nachweist, daB er zur rechtzeitigen Abgabe der Erklarung ohne Verschulden nicht in der Lage war.
5.	Soweit die Allgemeinen Bedingungen eine vorzeitige Kiindigung oder Auflosung des Vertragsverhaltnisses mit dem Abnehmer vorsehen, wird dieses Recht durch die Bindung nach den Ziffern 2 und 3 nicht beriihrt.
6.	Rtickrechnungen finden bel einem Wechsel des Tarifes nicht statt.
7.	Fiir die zur Abrechnung erforderlichen MeBeinrichtungen und fiir zusatzliche MeBeinrichtungen, die durch personliche Wun-sche des Abnehmers notwendig sind, werden als monatlicher Zu-schlag zum Jahresgrpndpreis 1,5 % des jeweiligen Wiederbe-schaffungswertes verrechnet (MeBpreis).
8.	Fiir die Anwendung der Tarife gelten die jeweiligen Tarifbe-stimmungen (Allgemeine Tarifpreise).
9.	Abnehmer, die bisher nach dem Pauschaltarif versorgt wurden, konnen diesen Tarif bis zu einem von der KELAG zu bestim-menden Zeitpunkt beibehalten. Der Pauschaltarif wird neu hin-zukommenden Abnehmern und Abnehmern, an deren Anlagen Veranderungen vorgenommen werden, nicht mehr eingeraumt.
10.	Die Stromlieferung zu den Allgemeinen Tarifpreisen erfolgt nur tiber gesellschaftseigene Zahler.
11.	Bei Nichtzahlung der falligen Rechnung erfolgt die Einstellung der Stromlieferung. Die jeweils anlaufenden Plombierungs- und Entplombierungskosten hat der Abnehmer zu tragen. Eigen-machtige Entplombierung kann strafrechtlich verfolgt werden.
12.	Die teilweise oder vollstandige Auflassung des Strombezuges ist nur zum Ende des Kalenderjahres gegen dreimonatige vorherige schriftliche Kiindigung zulassig.
B) und C) Preise fiir Scnderabnehmer
Die neuen Preise fiir die Versorgung von Sonderabnehmern, ein-schlieBlich der damit im Zusammenhang stehenden Nebenleistungen gelangen nach MaBgabe der im obzitierten Bescheid getroffenen Festsetzungen zur Verrechnung.
ANLAGE
zu den »Allgemeinen Bedingungen fiir die Versorgung mit elektri-scher Energie aus dem Niederspannungsnetz der KSrntner Elektri-zitats-Aktiengesellschaft (KELAG)".
Zu 111/5 Baukostenzuschusse
Die Bemessung der Baukostenzuschusse ist unabhangig von der ge-wahlten Tarifart. Bei VergroBerung einer bestehenden Anlage ist der BaukostenzuschuB fiir den Zuwachs an Tarif-Raumen, des Tarif-AnschluBwertes zu bezahlen.
Fiir Anlagen, zu deren AnschluB die KELAG gemaB § 29 Abs. 1 des Landes-Elektrizitatsgesetzes Karnten 1952, LGB1. Nr. 7/1953, verpflichtet ist, hat der Abnehmer zu leisten:
1.	HAUSHALT
Je Tarif-Raum...................................s 300,—
2.	GEWERBE
Fiir je angefangene 100 Watt Licht
des Tarif-Anschlu8wertes........................s 100,—
fiir je 0,5 kW Kraft des Tarif-AnschluBwertes ... S 350,—
Fiir Elektroherde, die im Gewerbe eingesetzt sind, wird ein Gleichzeitigkeitsfaktor von 0,6 angenommen. Solche Elektroherde sind daher mit 60 % der Nennleistung baukostenzuschuBpflichtig. Nachtstromverbrauchsgerate, ausgenommen Nachtspeicherofen fiir Raumheizung, unterliegen im Rahmen der wirtschaftlichen Zu-mutbarkeit gemaB § 29 Abs. 1 des Landes-Elektrizitatsgesetzes Karnten 1952, LGB1. Nr. 7/1953, mit 20 % des AnschluBvvertes der BaukostenzuschuBpflicht, wenn die betriebsbedingte Jahresbe-niitzungsstundenzahl mehr als 2.500 betragt; werden 2.500 Jahres-bentitzungsstunden nicht erreicht, sind 40 % des AnschluBwertes baukostenzuschuBpflichtig.
Der MindestanschluBwert betragt 100 Watt bei Licht und 0,5 kw bei Kraft. Teilvverte hievon werden jeweils auf 100 Watt Licht bzw. 0,5 kW Kraft aufgerundet.
Wenn die Abrechnung nach gemessener Leistung erfolgt, ist der BaukostenzuschuB jeweils einzeln zu ermitteln und anteilig je kW (kVA) nach den Wiederbeschaffungskosten der fiir die Versorgung des Abnehmers erforderlichen Umspannungs- und Uber-tragungseinrichtung zu bemessen.
3.	LANDWIRTSCHAFT
Fur den landwirtschaftlichen Haushalt je Tarif-Raum S 300,— fiir Verbrauchseinrichtungen des Iandwirtschaftlichen Betriebes fiir je 0,5 kw des TarifanschluBwertes, der nach dem Gewerbetarif ermittelt wird .... S 350,— Der MindestanschluBwert betragt 0,5 kW. Teilwerte hievon wer-den jeiveils auf 0,5 kw aufgerundet.
Sind mit einem landwirtschaftlichen Betrieb Raume verbunden, die gewerblichen oder sonstigen beruflichen Zvvecken dienen, so wird der BaukostenzuschuB fiir sle bzw. fur die in ihnen vor-handenen Stromverbrauchseinrichtungen nach dem Gewerbetarif bestimmt.
4.	NACHTSPEICHEROFEN
Die AnschluBkosten fur Nachtspeicherofen in Haushalt, Gewerbe und Landwirtschaft sind nach den tatsachlich anfallenden Auf-vvendungen fiir Netz- und Transformatorenverstarkungen usw. zu berechnen.
Der BaukostenzuschuB betragt je 0,5 kw
des NennanschluBwertes...........................s 350, 
5.	NEUERSCHLIESSUNGEN
Die Baukosten von neuen Verteilungsnetzen (z. B. Lichtbauge-meinschaften, AnschluB von Siedlungsbauten usw.) sind nach den tatsachlichen Aufwendungen fiir Material, Arbeitszeit usw. zu verrechnen. Fiir die Inanspruchnahme bereits vorhandener Umspannungs- und Ubertragungseinrichtungen ist ein BaukostenzuschuB von 50 % der Verrechnungssatze gemaB den Punkten 1. bis 4. zu entrichten.
Bruchzahlen beim AnschluBwert werden jeweils auf 0,5 kw auf-
gerundet. Der MindestanschluBwert betragt 0,5 kW. Bei Ver' groBerung einer bestehenden Anlage ist der BaukostenzuschuB fiir den Zuwachs an Tarif-Raumen oder des Tarif-AnschluBwerteS tjL zu bezahlen. Die Bemessung der Baukostenzuschusse ist unatr hangig von der gevvahlten Tarifart.
6.	ALLGEMEINES
Hat eine Gemeinde oder Interessentengruppe die Kosten det Errichtung einer Anlage getragen, die der gemeinsamen Versorgung der Abnehmer mit elektrischer Energie dient, und wird hiebei vorgesehen, daB AnschluBnehmer, die spater, innerhalt einer bestimmten Frist, anschlieBen, einen angemessenen Kosten-anteil zu entrichten haben, so ist die KELAG bis zum Ablauf dieser Frist, langstens jedoch bis zum Ablauf des 10. Jahres nad1 Inbetriebnahme der elektrischen Anlage, nicht verhalten, AntrS- '~. gen von AnschluBwerbern auf den AnschluB an die elektrischen Anlagen stattzugeben, solange der AnschluBwerber den angemes- ^ senen Kostenanteil an die Gemeinde oder an die Interessenten- ^
gruppe nicht entrichtet hat.
Die vorstehenden Bestimmungen gelten sinngemaB auch danu wenn die KELAG die Anlagen selbst hergestellt und die Kosten der Errichtung derselben ganz oder teilweise iibernommen hat.
Zu V/3 AnschluB und Inbetriebsetzung der Anlagen
Fiir Ein- bzw. Ausschaltungen von Anlagen sind die tatsachlich aul' gelaufenen Zeit-, Wege- und Fahrtkosten zu verrechnen,
mindestens jedoch........................................s 30,^
Die Verrechnungssatze fiir den AnschluB. die Inbetriebsetzung und die Abnahme einer neuen, ervveiterten oder abgeanderten Anlage betragen:
fur Heizgerate je angefangenes kW.....................
fiir Motoren je angefangenes 0,5 kW...................
fiir sonstige Installationen je AuslaB................
Die Uberprtifungskosten betragen fiir jede Anlage mindestens S 30,-^ Montage von Zahlern, MeBwandlern, Schaltuhren und Fernsteuef-empfangern:	'
Die erstmalige sowie jede weitere durch den Abnehmer verursacht* ^ Montage ist nach den tatsachlichen Aufwendungen fiir Material' B0i Arbeitszeit usw. vom Abnehmer zu tragen.
S 10,"
s 7r
S 5,-
Zu Vlil/3 Rechnungslegung
t
Fiir jede Einmahnung und Wiedervorlage einer Rechnung ist einflg,
Betrag von......................................s 10,--^
zu entrichten. AuBerdem werden bei nicht termingerechter Bezat' lung von falligen Forderungen bankmaBige Verzugszinsen in AH'!’® rechnung gebracht.	K(y
$6
Zu IX/6 Beendigung der Versorgung
Bei Wiedereinschaltung einer Anlage nach unterbrochener Ver ' gung werden die Kosten nach der aufgelaufenen Zeit, den Weg- •
.......................s so,6ki
9oi
Ubergangsregelung	^
Fahrtspesen mindestens jedoch mit verrechnet.
Fiir
die Abrechnungsperioden, die den Wirksamkeitsbeginn der u
neuen Strompreise iiberschneiden, z. B. Mal 1972/Juni 1972, werdef-, v Strommengen, die teils vor und teils nach dem 1. Juni 1972 bezogen wurden, taganteilig mit den alten und den neuen Arbeitspreisei1' entsprechend dem Zeitpunkt der Zahlerablesung, abgerechnet.
ll)
Wir bitten um gefSUige Kenntnisnahme.
Die Neuregelung ist insbesondere eine notwendige Folge der geafi' y 1 derten Kostensituation seit dem Jahre 1965. Ein enger Zusamrneh' I hang besteht aber auch mit dem anhaltenden Bedarfsanstieg. ®5 *9( wird somit — im Interesse aller Stromkonsumenten — zwingenden Erfordernissen entsprochen, um die sichere	und	ausreichende StroB1' (jj
versorgung aufrecht zu	halten.	b
v6|
Klagenfurt, am 31. Mai	1972
Karntner	y
Elektrlzitats-Aktiengesellschaf*,®*
<ai
n,
POHIŠTVO ZA DOM IN GOSTE
Rutar-Center
					
	bin?eAnUt^M				MOBE
				i3k	
A 9141 Dobrla vas — Eberndorf
Telefon 0 42 36 — 281
STIHL 050AV
eine Universalsage fiir dieWaldarbeit.5,5DIN PS stark und 9,8 kg Ieicht,au6erdem hatsie den vihrati-onsdampfen-den STIHL-AV-Griff.
Gospodarski in poljedelski stroji — traktorji — motorne žage in vsi nadomestni deli — kuhinje — kuhinjski stroji in vse za gospodinjstvo — otroški vozički — televizijski in radioaparati — šivalni stroji — motorna kolesa — mopedi — mladinska kolesa za birmo
najugodnejše pri domačem podjetja
Johan Lomšek
ŠT. LIPŠ — TIHOJA 2 9141 Eberndorf — Dobrla vas Telefon 0 42 37 — 246
Oglejte si zaloge in kupite u g o d n o I
IŠČEMO FANTA — pisarniškega na-stavljenca (tudi začetnika) — po možnosti iz Roža.
Potrebna je šoferska izkaznica.
FERLACHER BETONVVERK
J. PAGITZ
Telefon: 0 42 27 — 375
Betonske izdelke in gotove gradbene dele,
Katzenberger-
strope,
Purator
čistilne naprave,
Leča votle opeke in Leča opeke za dimnike
ugodno nudi tvrdka
Ing. Alois Leeb
VVolfsberg - Priel, telefon 0 42 52 Kottmannsdorf - Kotmara ves,
telefon 0 42 22 — 79 11 17
28 78
SESTANEK IZSELJENCEV IZ BENEŠKE SLOVENIJE
V Herisasu v Švici je bil pred kratkim se' ^ stanek članov in zastopnikov Društva slo' venskih izseljencev iz Beneške Slovenije, ^ v delajo v nemškem predelu Švice. Goste ie J pozdravil Pio Cragnaz, ki je nato orisal raZ' y ne probleme, ki tarejo Beneško Slovenij01 zlasti zaradi izseljevanja. Podčrtal je še P°' j sebej, da je deželna uprava sprejela do se' ( daj nezadostne ukrepe glede šolstva, zdraV' ' stvenih struktur in razvoja industrije v Ben®' ški Sloveniji. Prikazal je problem vojaških ^ služnosti, ki hromijo Beneško Slovenijo, °' s virajo gradnje, razvoj kmetijstva in turizma- 1 Nato je govoril Aldo Binutti, ki je omeni' ^ dosedanje uspehe raznih organizacij v kc' ^ rist izseljencev ter obrazložil ukrepe gled6 ^ prispevkov izseljencem za gradnjo, nakUP ali razširitev stanovanj ter za pomoč revma1 _ emigrantskim družinam.
Kupujemo ali zamenjamo rabljene konjske obračalnike in grablje, mlatilnice in slamoreznice za nove kmetijske stroje« mešalce za beton in električne stroje.
Pridite ali pišite na trgovino
Adolf in Katarina
KRIVOGRAD
9143 Šmihel pri Pliberku
Telefon 0 42 35 - 341 97
,|K*
m tednik HE™	k s irs-r?
yiiju o. t. sieri., za Jugoslavijo 60. N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na eto. — Lastnik in izdajatelj' Narodni svet koroških sinvpnrpv Janko Tolmajer, Radise, p. Zrelec. - Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.	j J"	koroških Slovencev.
Odgovorni ure
'•>	.j,-
idnik-