50: a PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Postale I gruppo - Cena 7# lir Leto XXVI. Št. 167 (7661) TRST, četrtek, 30. julija 1970 POGAJANJA ZA REŠITEV VLADNE^ KRIZE BODO ŠE DOLGOTRAJNA Colombov razgovor z delegacijama PSU in PSI je potekal v nekoliko bolj umirjenem ozračju Zelo lakonične in splošne izjave vseh političnih predstavnikov Berlinguer o perečih političnih in gospodarskih vprašanjih' j ~ RIM, 29. — Kandidat za seitavo vlad* Colombo se j* dan** .Poldne sestal s socialdemokrati, popoldne s socialisti, nato pa z J?|*9acijo svoje lastne stranke krščanske demokracij*. Po vseh n r*$9ovorih so predstavniki strank sicer dali daljše izjave, vendar 'rtno tako splošne, da je iz njih težko kaj konkretnega izluščiti. « tega dejstva, kot tudi iz ve- da se bodo pogajanja na dvo-anski naivni zaivlekla še nekaj jJ~®\kGt tudi iz de.jstva, da se je jJ^hala ostra polemika med JS^patMi leivegia centra, kaže, da r“)aja do resnejšega poskusa ob-|^’rVe levega centra v bistvu v Jr^Podobi. Morda gre sedaj za ŽTrfKo. kako se umakniti na pr-položaj, ali bolje, kako po-S** na vse to, kar je bilo pred in med krizo izrečeno, j^eda pa ne gre saimo za za-temveč t i vi i temveč tudi za resne po- h*?*1 odgovc kriza, odgovornosti, saj bi bila kaj ki bi se v bistvu levega centra. Vprašanje: Obstajajo pogoji za to politično razčiščenje? Odgovor: Mi smo navedli, kar smatramo, da je nujno potrebno. Kandidat za predsednika bo do-slušal tudi druge stranke, da napravi svoje zaključke in nam jih bo sporočil. Vprašanje: Se boste še videli? Odgovor: Mislim da. Kasneje je načelnik skupine v senatu Iannelli dejal, da je Colom-bu pokazal občutljivost glede tako političnih kot gospodarskih vprašanj in dodal, da je bilo ozračje razgovora prisrčno in jasno. Za sedaj je mnenja, da še ne bo skupnih sestankov vseh štirih strank. Ob 17.30 je Colombo sprejel delegacijo PSI, v kateri so tajnik stranke Mancini, De Martino in predsednika parlamentarnih skupin poslanec Bertoldi in senator Pierrac-ni. Razgovor s socialisti je trajal do 20.45. Po sestanku je tajnik PSI Mancini dejal, da so obrazložili sklep izvršnega odbora PSI, potem ko je Andreotti vrnil mandat. Kandidat za predsednika vlade jim je razložil svoje namere v zvezi z mandatom, ki mu ga je poveril predsednik republike. Razgovor je bi! obsežen in je zajel vprašanja splošne politike ter gospodarske politike, pri čemer je prišla do izraza nujnost trdne vlade, s čimer se socialisti strinjajo. Razgovor se seveda ni končal in se predvideva, da bo prišlo do novih razgovorov. Mancini je nato povedal novinarjem, da bo sklical vodstvo socialistične stranke za petek. Načelnik poslanske skupine PSI Bertoldi pa je dejal, da je šlo za široko in mestoma poglobljeno razpravo. Nekatera vprašanja je Colombo že dokončno izdelal, glede drugih pa obstaja možnost nadaljnjih razgovorov. Ob 21. uri je Colombo sprejel demokristjansko delegacijo ki jo sestavljajo tajnik stranke Forlani, Zaccagivni, Andreotti, Spagnolli, De Mita, Gullotti in Morlino. Razgovor z demokristjansko delegacijo se je končal ob 22.40 in je nato tajnik KD Forlani izjavil novinar-1 tije je Berlinguer dejal, da so mne-jem, da se v celoti strinjajo s po-1 nja, da sedanjemu razdobju pred- globljenim delom kandidata za sestavo vlade z drugimi strankami levega centra na osnovi tudi njih navodil. KD se je obvezala, da bo podpirala Colomba, da bo lahko oozitivno odgovoril na mandat in da bo lahko sestavil vlado na osnovi trdne in stabilne demokratične solidarnosti. Namestnik tajnika KPI Berlinguer je imel včeraj tiskovno konferenco na združenju tujega tiska, kjer je izjavil, da je današnja vladna kriza odraz splošne krize, ki traja že dalj časa. Izvor te krize izhaja že iz političnih volitev maja 1968, ko so komunisti napredovali in ko so močno napredovale levičarske sile. Sedaj pa je v osredju krize boj med uradnimi vladnimi strankami in znotraj strank, pri čemer je bistveno vprašanje odnosa do delavskega gibanja in mesto, ki ga mora imeti v socialnem in političnem življenju. V tej zvezi je namestnik tajnika KPI dejal, da je zelo zanimivo, da so predsedniki republik od leta 1948 do 1969 dali vedno zelo široke mandate za sestavo vlade, po socialističnem razkolu lanske pomladi pa so mandati zelo omejeni in točno določeni. Berlinguer je dejal, da je prišlo tudi glede mednarodnih vprašanj v zadnjih dveh letih do novih te-ženi in do zbdžanja stališč komunistov s stališči določenih sil vladne koalicije. Tako je bilo na primer glede obsodbe ameriške agresije v Kambodži, o vprašanjih Srednjega vzhoda, o evropski varnosti in o drugih vprašanjih. Nove težnje napredujejo in vse to seveda povzroča divjo reakcijo konservativnih in reakcionarnih skupin, ki hočejo preprečiti demokratični in levi preokret ter ustvariti pogoje za preokret na desno celotne italijanske politike. Tu je izvor socialdemokratskega razkola in sedanje politike socialdemokratskih voditeljev. Očitno hočejo izigrati karto stalnega poslabšanja gospodarskega položaja in političnega ozračja. Dolgotrajna vladna kriza ima nekativ-ne posledice tako gospodarskega kot političnega značaja, povzroča dolgotrajno paralizo parlamenta in ustvarja plodno torišče za reakcionarne avanture. Odgovorni za to sta PSU in skrajne sile v KD. Glede stališča komunistične par- stavlja največjo nevarnost zmanjšanje produkcije, kar bi takoj prizadelo delavske dosežke, onemogočilo reševanje vprašanj italijanske družbe in povzročilo resno zamudo v gospodarskem razvoju Italije. Zaradi tega se komunisti borijo za politiko proizvodnega napredka, ki pa seveda ne more biti politika objavljanja socialnih odnosov, ki so jih delavski boji v zadnjih časih razbili. Politika gospodarskega razvoja mora imeti za osnovno obrambo delavskih dosežkov, dosledno spoštovanje delavnih pogodb in pričetek reforme. Zaradi tega so komunisti za razvoj produktivnih investicij in proti restriktivnim kreditnim ukrepom, za take javne izdatke, ki so povezani z razvojem proizvodnje in izvajanja reforme. Na političnem področju pa je KPI za dosledno in korektno delovanje demokratičnega sistema, kot je to predvideno v ustavi in kot to zahtevajo obstoječa resna vprašanja. Gre za polno spoštovanje lokalnih avtonomij. Berlinguer je nato odgovarjal na vprašanja raznih novinarjev in je med drugim podčrtal pomembnost mednarodne politike, ki se zgleduje na aktivno nevtralnost, za kar je kot primer navedel Jugoslavijo. V petek se bo sestala vlada, ki bo preučila proračun za prihodnje finančno leto. še pred tem se bo sestal medministrski odbor za gospodarstvo, na katerem bo minister za proračun poročal o letošnjem proračunu. Po zakonu mora vlada IZRAELU GROZI VLADNA KRIZA? k nobenih sklepov izraelske vlade glede odgovora Rogersovim predlogom Libija odobrila Naserjevo stališče - Demonstracije Palestincev v Jordaniji - ZAR osvobodila 80 Židov TEL AVIV, 29. — Bo v Izraelu prišlo do vladne krize? To vprašanje si zastavljajo politični opazovalci glede na dejstvo, da je izraelska vlada razbita na dva tabora. Jabolko spora so Rogersovi predlogi za rašitev krize na Bližnjem vzhodu: osemnajst ministrov z Goldo Meir na čelu je mnenja, da je treba predloge sprejeti, pa čeprav z nekaterimi pridržki, šest ministrov, ki pripada stranki «Ga- hal», pa odločno zavrača to možnost, češ da bi ameriška pobuda nikakor ne -privedla do miru ter da bi bila velika napaka pristati na premirje z Arabci. Tudi današnja seja vlade v Tel Avivu se je zaključila brez sklepov glede odgovora na Rogersove predloge. Pred začetkom seje se je Golda Meir z nekaterimi poslanci svoje stranke sestaia z zastopniki »Gahala* in jih skušala prepričati, naj bi se na glasovanju o izraelskem odgovoru, ki bi moral biti pozitiven, vsaj vzdržali glasovanja, da bi se tako ognili vladni vsako leto predložiti proračun do [krizi. Poslanci »Gahala* pa vztra-31. julija. jajo na svojih stališčih: če bo Izrael pristala na ameriško pobudo bodo izstopili iz vlade in tako povzročili krizo, ki nikakor ni običajna v izraelski politični zgodovini. Jutri bo nova seja vlade: do takrat bodo skušali prepričati predstavnike »Gahana*, naj omilijo svoja stališča, kar pa se zdi za sedaj malo verjetno. «Gahal» ima namreč tudi volilne pomisleke: na zadnjih volitvah lansko jesen, ko se je stranka v volilni kampanji zavzemala za priključitev nekaterih zasedenih arabskih ozemelj, je pridobila štiri sedeže v izraelskem parlamentu in prešla tako od 22 mest na 26. Medtem je tudi Libija odobrila egiptovsko stališče glede Rogerso- 1iiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiii<'i>iiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiii">n'i'iiiii'iiiiiiiuiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiii SOVJETSKO-ZAH0DN0MMŠKI RAZGOVORI 0 NENAPADALNI POGODBI Še ni soglasja med Moskvo in Bonnom o kočljivih vprašanjih Berlina in meja ■ # Gromiko odvrača možnost, da bi v osnutek pogodbe vključili «nove ele-mente» - Nov napad demokrsčanske opozicije na zahodnonemške pogajalce MOSKVA, 29. — Težave obstajajo, vendar bi bilo zgrešeno govoriti o krizi pogajanj. To je ocena, ki jo dajejo v krogih zahodnonemške delegacije o razgovorih s Sovjeti za sklenitev nenapadalne pogodbe med ZRN in SZ. Težave zadevajo »nove elemente«, ki bi jih hotel zahodnonemški zunanji minister VValter Scheel vnesti v osnutek pogodbe, ki je pripravil podtajnik Egon Bahr po razgovorih s šefom sovjetske diplomacije Gro- mikom. Gre za problem «nekršlji-vosti« meja, ki so izšle iz druge svetovne vojne, kar bi bilo treba po mnenju bonske vlade razumeti tako, da je še vedno dopustna možnost z mirnimi sredstvi te meje spremeniti. Drugo kočljivo vprašanje je Berlin, glede katerega bi hotela zahodnonemška delegacija doseči od Sovjetov nekatera izboljšanja predvsem glede zvez z ZRN in prehodov med obema deloma mesta. Na današnji plenarni seji obeh delegacij so govorili o vseh točkah osnutka pogodbe. Govorila sta Tajnik PSU Ferri s^*^a točno na istem stanju, kot začela. l tiamo™,™... s socialistično de- i je " i <* p M i*. V Iti se jie Coiombo nekaj časa SlJSpl z novinarji, Jri so mu za-.&ir .razna 'vprašanja. To: Ijhjr^anje: Gospod predsednik, daste nekako «barometrsko» Po zaključku pnve faze raz-sv predstavniki levega cen-(jjJ^fcno je vreme, dlobro? jj^Sovor: Med1 razgovori, ki sem St z raznimi delegacijami Iftin*,. j z delegacijami treh strank centra (sedaj se bom še ^ 2 delegacijo svoje stranke) to omogočili, da sem neposredni jjr^al ozračje in vprašanja, l^an&majo posamezne stranke. Vtiljo a8®111 ugotovil odkritosrčno J da se vprašanja poglobe in •btaj ugotovi obstoj pogojev za to llJ5adO, ki bo stabilna in ki nu0n*m potrebam drža Jr2 toga zaključujem, da gre ^jeov in konstruktvine h' To delo je treba potrpežlji- j^anje: Sem prav razumel, k p^”Ja iz izjav sogovornikov, da s&odaTton? stabilnost pogoj za go-napredek? ^ r,i .i*r: ^a’ prav gotovo gre za goljati _ politična stabilnost in ^ napredek — ki sta tes- te Vezani med sabo. Menim, da 44^ ^ splošno osvojeno. Ta sta-Vftr^topajo posamezne stranke. ft^^Sanje; Kakšen je vaš pro-tovcL, Prihodnjih dni? Mancini je , Ort™,. 0 novih sestankih. Jutri bom sprejel de-^bijvLdrugih strank in se bom •j s« s« Ai \% rJL i» v «3 1«« M S1, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiinmiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN PO NEKAJ DNEH RELATIVNEGA MIRU V Reggio Calabrii se je pričela dvodnevna splošna protestna stavka Včeraj so v Rimu predstavniki štirih strank ponovno razpravljali o globalnih vprašanjih Kalabrije tj, jb°®vetoivail s fcilimd stranka-Sgj Jne pripadajo področju le-•41 Zvečer pa bom izde- . lw!r5'aTn prihodnjih dni. W^dait 7,a sestavo vlade Co-je danes dopoldne v Mon-(krij. 11 °b 10. uri sestal z dfele-ki so jo sestavljali stranke Ta/nassi, tajnik gtr-M -k .Predsednika parlamentar-.. -J senatorja Iannelli in jo r M ^ Razgovor je trajal dobre 1 de^Sovoru je tajnik PSU Fer iti »L novinar jem, da so obsež-^Poglobljeno izmenjali stališča s° Colombu predloži1! do- fjfp. '''o " «o colombu predloži'! do-f JT %jv^a!no stališče njih strank. #3 to so zahtevali, da prid« jpl toi^Uctiega razčiščen ja. Povserr (ti J dl ®° obravnavali tudi pro- 1 r SovnTa ie no- ■vprašan.ja in to je po-razčiščen ja, ki je pred-Qa se lahko sestavi vlada REGGIO CALABRIA, 29. — Danes se je pričela dvodneva splošna stavka, ki jo je pred dnevi proglasil »odbor za zaščito mesta», da protestira proti vsedržavnim politikom in politikom Kalabrije, ki hočejo »ponovno izigrati pravične in svete zahteve ljudstva glede dodelitve glavnega mesta dežele*. Študentski odbor je tudi pozval deželne svetovalce Reggio Calabrie, da se ne udeleže seje deželnega sveta, ki bo jutri v Catanzaru. Kljub resnim poskusom, da se položaj pomiri je bila danes stavka skoraj stoodstotna. Avtobusi so ustavljeni, gradbišča prazna, na tržnici ni bilo nobenega in tudi velika večina trgovin je zaprtih. Zjutraj so po mestu krožili številni avtomobili z zvočniki, ki so pozivali prebivalstvo, da se složno udeleži stavke. Tokrat je demo-kristjanski župan pomirjevalno vplival in je rekel novinarjem, da je stavka neprimerna, ker se sedaj obravnavajo v vsedržavnem okviru globalna vprašanja in se preizkuša resnost volje političnih strank. V Rimu je prišlo danes na sedežu poslanske skupine KD do ponovnega sestanka najvidnejših predstavnikov levega centra o Reggio Calabrii odnosno o celotnem položaju dežele. Na sestanku so ugotovili, da obstajajo obsežni državni programi in da je industrija z državno udeležbo te programe že do konca izdelala. Gre za industrijske in turistične investicije'po membnega obsega, ki globalno u-poštevajo socialno - gospodarska vprašanja Calabrie. Sklenili so, da bodo nadaljevali z razgovori, h katerim bodo poklicali tudi lokalne predstavnike in da je zaradi tega nujno, da normalno deluje deželni svet, ne da bi že v naprej določili, kjer bo sedež dežele. Čim se je zvečer izvedelo o zaključkih rimskega sestanka je prišlo v Reggio Calabrii) do novih demonstracij in so skupine skušale vdreti v občinsko palačo. Nato so demonstranti odšli pred sedež KD v Ul. Possidonia in sedež PSI v Ul. Torrione, kjer so zahtevali, da stranki jutri ne pošljeta deželne svetovalce na sejo deželnega sveta, ki bo v Catanzaru. j Stavkovno gibanje v Palermu PALERMO, 29. — Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so proglasile stavkovno gibanje na celotnem področju Palerma v zvezi z napetim po'ožajem, ki se je ustvaril v ladjedelnici. Sindikalne organizacije so napovedale pobude za splošno borbo v podporo delavcem ladjedelnice, saj vpliva sindikalni spor na celotni gospodarski razvoj področja. Sindikati so na skupnem sestanku tudi ugotovili, da je trmasto zadržanje ravnateljstva povzročilo dramatičen položaj in da je ravnateljstvo zavrnilo celo predloge odbornika za delo in to z namenom, da nadalje zaostre položaj. Pogajanja se bodo nadaljevala jutri na prefekturi po posredovanju prefekta* Delegacija kitajske vlade obišče Francijo PARIZ, 29. — Po današnji seji vlade je glasnik Leo Hamon povedal, da bo obiskala 1971. leta Francijo uradna vladna delegacija ki tajske republike. Gre za povratni obisk, ki ga je francoska delegacija imela v Pekingu, ko je obiska! Kitajsko francoski minister za načrtovanje Andre Bettencourt, ki je bil prvi državnik zapada, ki je uradno obiskal Kitajsko. Hamon je izjavil, da morajo odnosi med državami temeljiti na njih neodvisnosti in. da lahko vsaka država sama izbere svojo pot razvoja. Končno je glasnik francoske vlade tud’ izrazil upanje, da bodo stiki med Francijo in Ljudsko republiko Kitajsko ' prispevali k zbliževanju in k utrditvi miru. . s* »V *v»~ Scheel in Gromiko, ki sta potrdila stališča svojih vlad. O poteku zasedanja ni kot običajno uradnih vesti, zvedelo pa se je, da se je sovjetski zunanji minister kritično izrazil do zahodnonemških zahtev o razširitvi dokumenta Bahr. Gromiko je tudi odbil zahtevo, da hi v dokument vključili izjavo o pravici nemškega ljudstva do samoodločbe. Zaradi tega se bo morala bonska vlada verjetno zadovoljiti z enostransko izjavo o tem problemu, ki naj bi jo poslali moskovski vladi ob priliki podpisa pogodbe. Popoldne ni bilo srečanj med delegacijama, ki sta proučili dosedanje rezultate razgovorov. Jutri bo novo plenarno zasedanje, pogajanja pa bodo trajala še najmanj do srede prihodnjega tedna, če ne celo dlje. Vzdušje na razgovorih, kot trdijo v krogih zahodnonemške delegacije, ostaja »stvarno in normalno*. Ob robu pogajanj beležimo tudi srečanje ministra Scheela z veleposlaniki Velike Britanije, Francije in ZDA v Moskvi. Edini argument razgovora je bil menda JSerlin, za katerega so tri velesile skupaj s Sovjetsko zvezo odgovorne. Demokristjanska opozicija v Zahodni Nemčiji nadaljuje medtem ostro polemiko proti pogajanjem s Sovjetsko zvezo. Bivši obrambni minister in predstavnik demokr-ščanske desnice Franc Josef Strauss je danes izjavil, da so postala sovjetsko - nemška pogajanja v Moskvi za bonske in moskovske voditelje vprašanje prestiža. Po mnenju bivšega ministra si bonska vlada sedaj ne more dovoliti neu- speha, potem ko je napravila iz »ostpolitik* središče svoje politike. »Zelo neverjetno je — je dejal Strauss — da bi si Scheel upal vrniti se iz Moskve praznih rok*. Na vprašanje glede možnosti u-speha moskovskih pogajanj je Strauss polemično odgovoril: »Obstajajo ljudje, ki prodajajo blago pod ceno in se nato veselijo, da so opravili dober posel. Taki ljudje pa navadno končajo pred sodnika za stečaje*. Stavka podzemske železnice v Madridu MADRID, 29. — Prvikrat po državljanski vojni je podzemska železnica v Madridu docela ustavljena zaradi stavke vsega osebja, ki zahteva zvišanje plač. Stavka vseh 3.800 zaposlenih in je zaradi stavke prišlo d« resnega zastoja v prometu, saj podzemska železnica prepelje dnevno po milijon in pol potnikov. Poveljnik policije Eduardo Blanco vih predlogov: zunanji mimisteir Šalah Buessir je izjavil, da «Libija odobrava Naserjev sklep, da sprejme ameriški načrt*. Minister je tudi poudaril, da ni načrt nič novega ter da v bistvu ponavlja resolucijo varnostnega sveta OZN. Tudi Francija je pozitivno ocenila Rogersove predloge: na današnji vladni seji je predsednik repubdke Pampidou izrazil zadovoljstvo nad diplomatskimi prizadevanji ameriškega državnega sekretarja Rogersa. Glasnik jugoslovanskega državnega tajništva za zunanje zadeve pa je v Beogradu izjavil, da dajejo nove pobude za rešitev bližnje vzhodne krize upati v možnost mirne rešitve tega problema. Glasnik zunanjega ministrstva SFRJ je poudaril, da sta za mimo rešitev spora potrebna umik izraelskih čet iz zasedenih ozemelj in spoštovanje zakonitih pravic arabskega ljudstva Palestine. Najbolj odločni nasprotniki Rogersove mirovne pobude pa ostajajo Palestinci. Polemika med njimi in arabskimi vladami, ki so pobudo sprejele, se je nekoliko zaostrila po včerajšnji začasni prekinitvi dveh palestinskih radijskih oddaj iz Kaira, po drugi strani pa se palestinski voditelji zavedajo, da jim je potrebna pomoč arabskih držav in zato si vsaj delno prizadevajo rešiti spor z diplomatskimi sredstvi. Tako je na primer predstavni najvažnejše palestinske odporniške organizacije Al Fatah dospel danes v Kairo, da bd se z egiptovskimi voditelji pogovoril o novem razvoju krize na Bližnjem vzhodu. Delegacije palestinskih organizacij so v teh dneh tudi v drugih arabskih prestolnicah. Mimo teh diplomatskih poskusov pa beležimo danes tudi nekatere demonstracije, ki so jih Palestinci priredili proti Rogersovemu načrtu. Kakih sedem tisoč oseb se je udeležilo protesta v Žarki, kakih Bagdadu. Centralni komite pale- mobilizacijo, če ne bodo prenehali s stavko, češ da napad na javni red. gre za resen COLOMBO, 29. — Cejlonsko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da je Cejlon prekinil diplomatske odnose z Izraelom. Sklep, ki je že stopil v veljavo, so sporočili izraelskemu odpravniku poslov Navonu s priporočilom, naj »sproži primerne ukrepe*. V teh dneh se mudijo v Cejlonu predstavniki palestinske odporniške organizacije Al Fatah. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii INTERVJU GENERALNEGA TAJNIKA CGIL Luciano Lama nasprotuje «sindikalnemu premirju» Vendar povezuje razvoj proizvodnje s sindikalno akcijo in reformami RIM, 29. — Generalni tajnik | nji razpravi v poslanski zbornici o CGIL Luciano Lama je dal intervju položaju Italijanov v Libiji. V Vi- tedndku «Vita», v katerem je dejal, da se CGIL ne strinja s »sindikalnim premirjem, ki bi pomenilo prekinitev borbe*. Istočasno pa je tudi podčrtal, da sindikati še zdaleč niso indiferentni glede vprašanj proizvodnega razvoja in menijo, da jih mora upoštevati sindikalna politika. Dejal je tudi, da obstaja očitna logika, ki povezuje politiko reform in sindikalno akcijo in da bd sindikalno premirje povzročilo nepremostljiv prepad med sindikati in delavci. Glede sindikalne enotnosti je Lama dejal, da obstajajo nedvomni novi dogodki. Ni mogoče zardkaiti, da Je prišlo do kongresa FIOM, ki predstavlja za sindikalno gibanje novo stvarnost ,0 kateri je potreben razmislek. Glede sistema, v katerem deluje sindikat, je Lama dejal, da (»sindikat ne more biti v copatah in da vsak sindikat v določenem smislu oporeka*. Sindikat noče predložiti novega modela sistema, ki bi ga predlagal delavcem, saj je to naloga strank, ki obravnavajo Ideološka vprašanja. Glede sistema je zaključil Lama, da sindikat ne predlaga drugačnega, niti obstoječega ne sprejema takšnega, kot je. Sistem je stvarnost, v kateri sindikat deluie. Vsakodnevni prizor iz vojne v Vietnamu: sajgonsko oklepno vozilo je zavozilo na mino in eksplodiralo. Vojak s posebno napravo pregleduje cesto v iskanju še drugih min, s katerimi partizani uspešno zavirajo napredovanje kolaboracionlstičnih kolon Položaj Italijanov v Libiji TRIPOLIS, 29. — Danes so sporočili, da so na osnovi včerajšnjega dekreta o zapori bančnih računov italijanskih državljanov, ki žive dalj časa v Libiji, zaplenili tudi varnostne skrinjice v bankah in da so prekinili tudi ves promet preko bančnih nakazil v zvezi s trgovskimi operacijami. Danes je predsednik republike Sa-ragat sprejel zunanjega ministra Mora, ki mu je poročal o včerajš minalu pa je bil sestanek, kateremu je predsedoval notranji minister Restivo in na katerem so obravnavali položaj beguncev, ki so se že vrnili v Italijo, pomoč beguncem in ukrepe da se čim prej vključijo v normalno življenje. Iz Tripolisa poročajo, da je predsednik revolucionarnega sveta Ge-dafi odgovoril na poslanico, Ki mu jo je naslovil v soboto Saragat. V odgovoru Gedafi zagovarja stališče, da država lahko ne priznava pogodb, ki kršijo njene interese ter izraža željo po dobrih odnosih med Italijo in Libanonom. Gedafi se je tudi obvezal, da bo zaščitil nedotakljivost Italijanov v Libiji. stlnskegH odporništva je za jutri proglasil v Amanu dvourno splošno stavko. Glede radijskih oddaj, ki so jih prekinili, je glasnik Al Fataha napovedal, da se bodo oddaje nadaljevale po valovih radia Aman. Danes oa je tudi Sudan sledil egiptovskemu zgledu in začasno prekinil oddale palestinskih organizacij po sudanskem radiu in televiziji. Poročilo sudanske vlade pravi, da so ukrep sprejeli zaradi stališč, ki so jih palestinske radijske postaje zagovarjale glede pristanka na a-meriško mirovno pobudo. V poročilu se tudi poudarla, da Sudan še vedno podoira palestinsko odporniško gibanje. Iz New Yorka poročajo, da je generalni tajnik OZN U Tant sklical na posvetovanje finskega generala Slilasvua, novoimenovanega poveljnika opazovalcev OZN na Bližnjem vzhodu. V tej zvezi se je razširil glas, da se misli U Tant posvetovati z generalom o okrepitvi nadzorstva OZN v Palestini t primeru, da bi se dogovorili o trimesečni prekinitvi ognja, ki Jo predvideva Rogersov načrt. Egiptovske oblasti so danes osvobodile še zadnjih 80 Židov, ki prebivajo v ZAR in ki so jih zaprti za časa arabsko-lzraelske vojne leta 1967. Jetniki, ki so jih osvobodili na posredovanje francoske vlade, so že odpotovali iz Kaira v Francijo. Izraelska letala so tudi danes bombardirala egiptovske položaje na osrednjem in severnem sektorju sueškega prekopa. Izralski vojaški glasnik je sporočil, da so se vsa letala vrnila v svoja oporišča. Izraelsko letalstvo je napadlo tudi jordansko ozemlje v pokrajini Je-rash, kjer naj bi bila tri taborišča arabskih gverilcev. Mednarodna zveza pravnikov obsodila vojno v Indokini PARIZ, 28. — Odposlanstvo mednarodne zveze demokratičnih pravnikov je izročilo delegacijama Severnega Vietnama in južnovietnam-ske revolucionarne vlade na pariških pogajanjih za Vietnam dokument, v katerem pravno izpodbijajo vse ameriške teze o intervenciji v Indokini. Kongres zveze demokratičnih pravnikov, ki je bil od 15. do 19. julija v Helsinkih ob navzočnosti juristov iz 55 držav, je obsodil ame riško politiko na azijskem Jugovzhodu ter sklenil organizirati svetovno konferenco o mučenju. Generalnemu tajniku OZN so tudi priporočili, naj ustanovi mednarodno komisijo, ki naj vodi preiskavo o kršitvah človečanskih konvencij v oboroženih sporih. V delegaciji pravnikov, ki je izročila dokument, sta bila profesor prava na univerzi v Tokiu Ioshita-ra Inamoto in odvetrvk iz Buenos Airesa Edoardo VVarshaver. Končana v Veliki Britaniji stavka pristaniških delavcev LONDON, 29. — Sindikalni predstavniki britanskih pristaniških delavcev so sklenili prekiniti stavko, ki je za dva tedna popolnoma paralizirala vsa pristanišča. Delodajalci so namreč pristali na priporočila vladne komisije, ki je sicer zavrnila zahtevo po zvišanju osnovne plače, pač pa sprejela druge zahteve gmotnega značaja. Stroški delodajalcev se bodo tako zvišali za pet milijonov funtov šterrlin-gov letno (7,5 milijarde lir). Pristaniški delavci se bodo vrnili na delo v ponedeljek. HELSINKI, 29. — Finski zunanji minister Vaino Leskinen je napovedal za jesen pripravljalno konferenco o evropski varnosti, ki naj bi se vršila na ravni veleposlanikov. Leskinen se je vrnil iz ZDA, kjer je spremljal finskega predsednika Kekkonena. Povedal je, da gre za predloge, ki so jih med drugimi navedli Belgija in Jugoslavija in da M predlogi vedno bolj prodirajo tudi v ZDA. Leskinen Je tudi najavil obisk predsednika ZDA Nixona prihodnje leto v Finsko. ZAVLAČEVANJE TRŽAŠKIH DELODAJALCEV Trgovci naj spoštujejo novo pogodbo: v nasprotnem primeru zaostritev spora Sindikalisti so na torkovem sestanku zahtevali uveljavitev pogodbe in novih plač od 1. julija dalje, trgovci pa zavlačujejo in se sklicujejo na sklepe rimskih krogov - V veletrgovinah pogodbo spoštujejo V torek popoldne so se srečali z vodstvom tržaškega združenja trgovcev sindikalni predstavniki trgovskih uslužbencev. Do srečanja je prišlo, po nekajkratni odložitvi, zaradi nepopustljivega stališča tržaških trgovcev, ki nočejo aplicirati nove delovne pogodbe. Trgovci se pri tem izgovarjajo, da imajo težave z INAM glede plačevanja socialnih prispevkov in da ne morejo sprejeti načel nove delovne pogodbe, dokler stvar z INAM ne bo urejena. Gre, v b'stvu, za nova določila za primer bolezni uslužbencev. Po novem morajo slednji sprejeti načelo enakopravnosti med delavci in uradniki tudi v primeru bolezni. Prvim morajo izplačati vse dni poteka bolezni, brez takoime-novanega ■*mrtvega roka* dveh ali treh dni brez plače. Očitno INAM tega načela še ne izvaja in bi torej trgovci morali svojim uslužbencem ali uslužbenkam plačati iz svojega, šele nato pa zahtevati od zdravstvene ustanove povračilo. Od tod sklep, da enostavno ne bodo uveljavili določil celotne delovne pogodbe, dokler snor z INAM ne bo rešen. Popolnoma nasprotnega mnenja so sindikalne organizacije in, seveda, osebje zasebnih trgovin. Spor med INAM in trgovci je spor notranjega značaja, ki v nobenem primeru ne sme pogojevati uveljavljanja delovne pogodbe (med drugim imajo delovne pogodbe zakonsko veljavo!). Sploh je delovna pogodba dvostranska zadeva med o-sebjem in gospodarji in se tretji dejavniki vanjo ne smejo in ne morejo vmešati. Sindikati zahtevajo zato, naj se delovna pogodba takoj uveljavi in naj osebje v trgovinah prejme nove plače, z retroaktivnim efektom od 1. julija. Žal pa tudi torkov sestanek ni rodil stvarnih sadov. Združenje trgovcev vztraja pri svojih stališčih in pogojuje sprejem vsakršnega sklepa s poprejšnjim posvetovanjem v Rimu s svojim osrednjim vodstvom. Očitno je torej stališče dogovorjeno z rimskim vodstvom združenja trgovcev in teži po za- in manjšimi trgovci, kar pomeni --večino osebja in drugih uslužbencev, katerih je v Trstu nad 16 tisoč. Sindikati so sprejeli odložitev zaradi rimskih posvetovanj, do ponedeljka, ugotavljajo pa, da pomeni to še novo zaostrovanje, ki je na las podobno novemu sindikalnemu sporu. Kaj to lahko pomeni? Tudi nov sindikalni nastop s stavkami v manjših podjetjih. Tak nastop pa bi za trmoglave trgovce pomenil veliko izgubo, saj bi v dneh stavke delale veletrgovine in bi bila torej »fronta delodajalcev* razbita in pritisk na trmasto večino tudi gospodarsko učinkovitejši iz dveh strani. Sindikati upajo, da bo zato prevladala zdrava pamet in da bo njihova načelna in tudi preprosto pravična zahteva 6'mpre.j sprejeta in da bodo uslužbenci tržaških trgovin prejeli že ta mesec nove plače, čeprav z nekajdnevno zamudo. • Vladni komisar dr. Cappellini je sprejel včeraj zjutraj dr. Ame-dea DegMespasditi ZobOllija, M bo v prihodnjimi dneh nastopil službo inšpektorja državnega monopola. Zaključek vpisovanja v tečaj za popravne izpite Opozarjamo vse starše, ki so prejeli ali tvso prejeli dopisa za vpis svojih otrok v tečaj za popravne izpite v Slovenskem dijaškem domu v Trstu, da se vpisovanje zaključi danes, v četrtek, 30. julija t.l. V tečaj smo povabili tudi tiste dijake prv:h razredov višjih srednjih šol, katerim je ministrski odlok dovolil, da lahko prestopijo v drugi razred višjih srednjih šol s slabimi redi iz posameznih predmetov. S tem smo hoteli takim dijakom pomagati preko težav, na ka tere bodo gotovo naleteli v novem šolskem letu, zlasti iz jezikov in matematike, če so bili na koncu šolskega leta iz njih negativno ocenjeni. Vpisovanje je vsak dan od 10. do 13. ure v pisarni Slovenskega di jaškega doma v Ul. Ginnastica 72 ali Čampo S. Luigi 11 (avtobusa štev. 25 ali 26 s Trga Oberdan do prve postaje od bolnišnice INAM). Kdor ne more iz razumljivih razlogov priti osebno k vpisu, lahko to stori tudi po telefonu na štev. 93-167. RAVNATELJSTVO V PALAČI «DIANA» Drevi spet srečanje levosredinske peterice S pospešenim ritmom razgovori župana Spaccinija z načelniki skupin KD, PSU, SSL, PRI in PSI - Seja svetovalcev KD uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiininii,nuni,l|llll,lllllmilll||l||||||||||||||||I||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||| VČERAJ V ČASNIKARSKEM KROŽKU Tiskovna konferenca o XX. jubilejnem mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju Lani je obiskalo sejem 185.000 ljudi, letos pa jih pričakujejo nad 200.000 Na sejmu je tudi 61 tujih razstavljavcev in med njimi 25 italijanskih Letos bo od 7. do 18. avgusta v Kranju XX. jubilejni mednarodni gorenjski sejem. Ob tej priložnosti sta imela direktor velesejma Alojz Okorn in velesejmski zastopnik Ignac Laharner včeraj v časnikarskem krožku na Korzu tiskovno konferenco, na kateri sta prikazala pomen in obseg letošnje jubilejne sejemske prireditve. Spričo tega jubileja so se letos še posebno dobro pripravili. Predvidevali so namreč, da bo del letošnje sejemske prireditve že v novo zgrajenih sejemskih prostorih, česar pa ni bilo mogoče zaradi objektivnih težav uresničiti. Zato bo letošnja prireditev še vedno v običajnih starih prostorih. Pri tem so izkoristili vse razpoložljive notranje in zunanje razstavne prostore ter s tem povečali razstavni prostor za vlačevan ju uveljavitve delovne po- 12 odstotkov. godbe, ki — med drugim — znat no izboljšuje gmotno stanje trgovskih uslužbencev. Resnici na ljubo ni povsod tako. Veletrgovine namreč že plačujejo po novi delovni pogodbi in velja sindikalni spor samo s srednjimi Sejem v Kranju je nedvomno osrednja gospodarska prireditev na Gorenjskem, ki povezuje domače in tuje proizvajalce in kupce. Pri tem ima tudi velik pomen za turizem. Iz prijav razstavljavcev je razvidno, da bo letošnji sejem dosegel visoko raven, tako v izbiri kakor v kakovosti. Letošnja sejemska odreditev bo na treh razstaviščih. Prvo razstavišče bo v osnovi šoli »Smion Jenko* z 2.800 kv. m notranjega razstavnega prostora, 7.400 kv. m zunanjega razstavnega in gostinskega prostora, drugo bo v tekstilni šoli z 2.500 kv. m notranjega in 2.800 kv m zunanjega razstavnega prostora, tretje pa v Delavskem domu »Franca Vodopivca* s 1.360 kv. m notranjega in 400 kv. m zunanjega razstavnega prostora. V območje sejemskih površin je treba prišteti še avlo skupščine občine Kranj, kjer bo vsak dan v času sejma velika mednarodna modna revija. Za sejem je značilno, da ne bodo raznih predmetov le razstavljali, marveč tudi prodajali. Na prvem razstavišču bodo razstavili, izdelke lesne industrije, pohištvo in ostalo stanovanjsko opremo, izdelke živilske industrije, stroje in ostalo opremo za gostinstvo, kmetijstvo in gospodinjstvo, uspie-no galanterijo in kozmetiko. Na'zunanjem razstaviščnem prostoru pa tuji razstavljavci V prvem polletju je znašal promet blaga 12.848.874 ton V primerjavi z istim razdobjem lani se je promet povečal za 7,2 odst. - Trgovinski promet pa je znašal 981.946 ton Po podatkih avtonomne tržaške jristaniške ustanove je znašalo število natovorjenega in raztovorjenega blaga v tržaškem pristanišču v juniju 2,351.306 ton. ki so bile tako porazdeljene: petrolej za nafto- vod 1,732.102 toni, druga mineralna olja 299.573 ton, blago v zavojih 130.438 ton, rudnine 63.633 ton, premog in drugi razsuti tovor 68.602 toni, dobave za ladje 37.073 ton, žito in oljčna semena 11.565 ton, les 8.716 ton. V prvem polletju je znašal promet blaga v pristanišču 12,848.874 ton, kar pomeni 858.567 ton oziroma 7,2 odst. več kakor v istem razdobju lani. Zvišala se je količina rudnin (za 211.878 ton), blaga v zavojih (65.831 ton), premoga (51.925 ton), dobav za ladje (43.416 ton) in lesa (8.968 ton). Če upoštevamo samo trgovinski promet blaga skozi pristanišče, je ta znašal junija 136.281 ton. V prvem šestmesečju letos pa je znašal trgovinski promet 981.946 ton, to je 133.529 ton (15,7 odst.) več v primerjavi z istim obdobjem lani in 155.942 (18,8 odst.) več v primerjavi s prvim polletjem 1968. Deželna udeležba na celovškem velesejmu Tudi letos, to je že sedmič zapovrstjo, bo naša dežela uradno navzoča na celovškem velesejmu, ki je že 19. te vrste. Velesejem je posvečen predvsem lesu in bo v Celovcu od 6. do 16. avgusta. Dežela ima sedaj na njem stalni paviljon, ki ga lahko uporabljajo gospodarstveniki iz naše dežele za organsko in izbirno razstavo. Letos se bo naša dežela predstavila v Celovcu z gradbenim ma-. terialom, in sicer s posebnim pou darkom na marmor. Gre za temo, povezano z drugimi mednarodnimi dnevi za marmor, ki so bili na letošnjem tržaškem velese.imu. Pod okriljem deželne uprave je bilo namreč v Trstu takrat mednarodno srečanje, pri čemer so organizirali tudi ogled krajev, kjer lomijo marmor. Takrat so gospodarstveniki, ki se ukvarjajo z marmorjem, nave zali koristne stike z avstrijskimi gospodarstveniki, ki se ukvarjajo s to panogo. V deželnem paviljonu v Celovcu bodo razstavljali keramiko za o-blogo sten, ploščice za pode. štuk, firnež, razne vrste marmorja, par-kete in razne druge gradbene proizvode. Gre za polizdelke in za končne izlelke, k' so zelo cenjeni na avstrijskem tržišču. Za časa razstave priredi deželna uprava vrsto srečanj in manifestacij. 6. avgusta bo ob navzočnosti ministra Weissa obiskalo velesejem močno odposlanstvo iz naše dežele, ki ga bo vodil odbornik Varisco. Odposlanstvo bo imelo številne stike s koroškimi oblastmi in oblastmi drugih dežel, ki so zastopane na velesejmu. Sestanki z gospodarstveniki pa bodo ob dnevu Furlanije - Julijske krajine na velesejmu, ki bo 10. avgusta. Ob tej priložnosti bo imel odbornik Varisco tiskovno konferenco. Dežela priredi ob tej priliki tudi sprejem. ^ bodo domači in iniiiiMiitnii' razstavljali in prodajali lahko in PODATKI O PRISTANIŠKEM PROMETU SU^ptsto^pf S' obt skovalcem na voljo poleg izbranih jedil tudi domače specialitete na žaru, ribe ter pristna domača vina in ostale alkoholne in brezalkoholne pijače. Na drugem razstavišču bodo v notranjih prostorih prikazali predvsem tekstilno industrijo, pohištvo, konfekcijo in pletenine, obutev in usnjeno galanterijo, posteljnino, o-troške vozičke itd. Posebno zanimiva bo razstava zmrzovalnikov za potrebe gostinstva in kmetijskih gospodinjstev s prikazovanjem reklamnih fiimov o njihovi uporabi. Na tem razstavišču so tni montažne hale, v katerih domači in tuji razstavljavca razstavljajo in prodajajo vsakovrstne stroje in tehnično blago za potrebe industrije, kmetijstva, trgovine, gostinstva in gospodinjstva. Na zunanjem prostoru pa bodo razstavljali kolesa, mopede, avtomobile in gradbene stroje ter kmetijsko mehanizacijo. Na razstavišču štev. 3 bodo raz stavljali tekstil, elektroindustrijo, konfekcijo, stanovanjsko opremo, plastiko, material za oblogo tal, peči, itd. Na zunanjem prostoru pa bo kmetijska mehanizacija, manjši stroji ter oprema za gradbeništvo. Zanimanje razstavljavcev in obiskovalcev za Gorenjski sejem je vsako leto večje. Letos sodeluje na njem 373 razstavljavcev, od katerih jih je 61 iz tujine, in sicer 25 italijanskih, 21 avstrijskih, 8 iz ZRN, 2 iz ZDA, 1 iz Japonske, 1 iz Danske, 2 iz Švice in 1 iz Švedske. Med italijanskimi razstavljavci jih je med drugim 6 iz Gorice, 5 iz Trsta, 2 iz Vidma, 1 iz Trbiža itd. Za letošnji XX. jubilejni Gorenjski sejem je torej zlasti značilna močna mednarodna udeležba, ki dokazuje zanimanje tujih razstavljavcev za ta že tradicionalni sejem. Ugodna lega, veliki gospodarski potencial Gorenjske, neposredna bližina Italije in Avstrije in dobri sosedski odnosi in vse večja liberalizacija v blagovnem prometu uvrščajo Kranj v sejemsko mesto, v katerem se stekajo gospolarski interesi ne le jugoslovanskih narodov, marveč tudi dežel srednje Evrope. Sejem - razpolaga vsako leto z večjo devizno kvoto za odkup razstavljenih predmetov, zaradi tega je tudi zanimanje inozemskih razstavljavcev zanj vsako leto večje. Zaradi pestrosti in zanimivosti sejma narašča tudi vsako leto število obiskovalcev. Lani jih je obiskalo sejem 185.000, od katerih 50.000 iz inozemstva. Predstavnika velesejma sta poudarila, da za letos pričakujejo, da se število obiskovalcev poveča nad 200.000. Nudi se jim namreč priložnost, da se seznanijo z najnovejšimi izdelki gospodarstva številnih dežel in razstavljano blago na sejmu lahko tudi kupijo. Obisk sejma pa lahko povežejo z ogledom zanimivosti Kranja in turističnih lepot Gorenjske. V okviru sejna bo tudi modna revija, ki bo vsak dan v avli skupščine občine Kranj. Dne 8. avgu sta bo na Bledu. Na reviji bodo Včeraj začetek miljskega poletnega karnevala V Miljah so se sinoči začele vesele poletne prireditve, ali poletni miljskii karneval, ki ga na pobudo odbora za razvoj turizma prirejajo znane pustne skupine. Poletni karneval se bo zaključil v soboto ponoči z »nočno ekstazo* na kopnem in na morju. Včeraj je bila na vrsti skupina »Lampo*, ki je poskrbela za smeh in zabavo domačinov in turistov. Po miljskih ulicah in na obrežju je bilo zelo živahno, gneča in vrvež, vse polno mask, radovednih turistov in veselih domačinov. Za veselo razpoloženje in ples so skrbele tudi godbe, ki so igrale zdaj tu zdaj tam. V sprevodu, ki se je razvil po ulicah do portiča, so vlekli papirnate slone in kamele, s našemljeni jezdeci so jezdili krotke osličke in bele konje, fantje in lekleta pa so na čelu sprevola nosili bakle, s katerimi so na pomolu sežgali pustnega pajaca in ga vrgli v. morje. Tedaj se je začela zabava in pies po trgih in ulicah, v okrašenih kioskih pa so že prej-lačni in žejni-turisti in domao'ni s pravim užitkom jedli ribe, piščance, čevapčiče itd. ter vse zalivali z domačim vinom. Kioski so dobro založeni in bo do delovali do konca prireditev, vsak večer bodo tudi igrale godbe. Danes bo izvedla svoj program skupina «Brivido» z vodnimi vragolijami'. jutri bodo v Milje pripeljali »Havajske otoke*, višek pa bo se veda v soboto zvečer. Nadaljujejo se s pospešenim ritmom pogajanja za ositvairitev nove petsto-anske levosredinske koaicif ske uprave v pokrajini in obnovitev dela občinske uprave, ki jo je zamrznila polemika med PSU in KD ter PSI po nastopu Giuricino-vega vodstva v PSI. Tedaj je, kot znano, občinski odbornik Dušan Hreščak podal ostavko in so občinski svetovalci sklenili z glasovi večine, da se bo o njej razpravljalo po volitvah. Po 7. juniju pa so preveritev obvez in programov zahtevali tudi socialdemokrati, medtem ko so republikanci postavili vprašanje svoje organske vključitve v odbor. Sinoči so se sestali pod predsedstvom župana Spaccinija načelniki svetovalskih skupin PSI Pittani, DC Rinaldi, SSL Dolhar, PRI Fragia-corno in PSU Cesare. Razpravljali so o urbanističnih vprašanjih in socialnem skrbstvu, medtem ko so na predvčerajšnjem srečanju obravnavali predvsem vprašanja javnih del. Gre namreč za preverjanje sprejetih obvez januarskih sporazumov v luči petletnega delovnega načrta tržaške občinske u-prave in nedokončanega dela. Vsekakor pa so predstavniki občinske »peterice* že izjavili, da bo občinski svet lahko obnovil svoje delo septembra v novem vzdušju. Pri tem je že postalo jasno, da bo Dušan Hreščak umaknil svoj odstop in ostal na svojem mestu. Na ta način bo kriza v občinskem svetu tudi formalno «ozdravljena». Drevi se spet sestanejo na plenarnem sestanku predstavniki petih levosredinskih partnerjev (KD, PSU, SSL, PRI in PSI)._ Gre za dokončno definicijo političnega o-kvira nove pokrajinske fcaolicije. Sinoči sta se sestala tudi vodstvo PSI in skupina pokra,finskih svetovalcev KD. Glede prve seje pokrajinskega sveta pa predvidevajo nekateri, da se bo sestal čez teden, dva največ, vsekakor pa pred prazniki velikega šmarna. Občinski svet pa bi se moral sestati zadnje dni septembra. Lani v naši deželi za 300 milijard naložb Zveza trgovinskih zbornic v deželi Furlaniji - Julijski krajini je poslala osrednjemu statističnemu u-radu v Rimu podatke o naložbah v gospodarstvo naše dežele v letu 1969. Statistični urad te podatke proučuje in je prišel že do nekaterih zanimivih ugotovitev. Celotne naložbe so znašale lani 300 milijard lir. Največ so investirali v indu- uiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiMiiMiiiAiiiiiMiiiiiiiiimiiiiimiitiiiiiiiiHMpjtJiiii,iiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii VČERAJ ZGODAJ ZJUTRAJ NA NABREŽJU Priletni moški zdrknil z avtom v morje in utonil Potapljač je zagledal vozilo 8 metrov na dnu morja - Dve tezi o vzrokih nenavadne nesreče domača in tuja podjetja prikazova la najnovejše modele sodobnega o-blačenja. Na reviji sodeluje 45 proizvajalcev blaga in konfekcije iz Jugoslavije, Italije in Avstrije s približno 200 modeli. Za ves čas sejma so pripravili pester in kvaliteten zabavni program s priznanimi ansambli zabavne in narodne glasbe. XX. Gorenjski sejem bo odprt od 7. do 18. avgusta, vsa razstavišča pa bodo odprta dnevno od 8. do 19. ure, zabaviščni prostor pa do 24. ure. Modna revija v Kranju bo vsak dan ob 18. uri, 8. avgusta pa v festivalni dvorani na Bledu ob 20.30 uri. Po opisu teh zanimivosti in podatkov o velesejmu je direktor Okorn odgovoril še na vprašanja časnikarjev ter pojasnil razne po drobnosti. Pri tem je poudaril, pozitivno sodelovanje z Italijo, saj so zasedli italijanski razstavljavci kar petino razstavnega prostora. Med drugim je omenil tudi načrte za več specializiranih sejmov ter podobnih prireditev. Napovedal je tudi, da so bo otvoritve sejma udeležilo precejšnje število gospodarstvenikov iz Trsta, Gorice in Vidma. strijo sploh, to je 115 milijard lir ali 39 odstotkov, in v gradbeništvo 90 milijard ali 31 odstotkov. V primerjavi s poprečjem v severni Italiji so se naložbe v naši deželi zvišale še za 2 odstotka več v primerjavi z letom 1968 v naši deželi pa 9 odstotkov. Gasilci so včeraj ves dan nadzorovali gozdnato področje ki ga je uničil požar Na približno 30 hektarjih gozdnatega področja na hribu Grmada pri Medji vasi, ki ga je predvčerajšnjim uničil silovit požar, so včeraj gasilci skoraj do 5. ure zjutraj ostali na ogroženem področju in gasili še zadnja žarišča dramatičnega požara, ki je uničil 80 od sto iglavcev in 20 od sto listnatega drevja. Tudi v včerajšnjih jutranjih in večernih urah so ekipe gasilcev iz Trsta, Opčin in Milj nadzorovale ogroženo področje. Tri «campagr.o-le* gasilcev s približno 18 možmi so v daljših izmenah stalno krožile po Krasu in še zlasti okrog gozdnatega področja med Medjo vasjo, Cerovljami, Vižovljami in Št: vanom, da bi nemudoma preprečile vsako, še tako neznatno, žarišče. Torkov požar je zapustil tudi svoje, sicer rahle sledove. Včeraj že ob 17.30 se je na približno 15 tisoč kvadratnih metrih poraščenega zemljišča pri Devinu vnela suhljad ta ko, da je bilo na tem gozdnatem pasu vse polno žarišč. Manjši požar, ki je uničil smrečje, so gasilci z Opčin, sodelovali pa so tudi agenti devinskega komisariata javne varnosti in agenti gozdne policije. Popolnoma so ga obvladali šele zvečer, nekaj pred 22. uro. Med kopanjem v Umagu ga je oplazil vijak motornega čolna Predvčerajšnjim popoldne se je 31-letni Domenico Bradco iz Ul. B. Angelico 2/1 kopal oddaljen kakih 10 metrov od obale, v Umagu. Nenadoma pa je z Izredno hitrostjo priplul mimo njega motorni čoln, katerega vijak ga je oplazil po obrazu. Zaradi zloma ličnih kosti ln pretresa možganov so ga včeraj pripeljali v tržaSko glavno bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v približno 40 dneh sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Včeraj zjutraj ob 5.30 so položili v mrtvašnico glavne bolnišnice truplo 68-letnega Pietra Semerara iz Ul. Margherita 15, ki je, kot je razvidno iiz zdravniškega poročila zdravnika tržaškega RK Franee-sca Arene, umrl za posledicami u-topitvi*. Vest o nenavadni, a prav zato toliko bolj kruti smrti priletnega moškega, se je z bliskovito naglico razširila po uradih kvesture in bližnjih ulicah okoli Nabrežja, ko je 21-letni Fabio Grison iz Ul. Bea-to Angelico 2/3, nekaj po 4. uri zjutraj prihitel v urade tržaške kvesture in ves zasopljen povedal »-gentom, da je videl kakih deset metrov od nabrežja na morski gladini nasproti hotela Excelsior, črn avtomobil z osebo v notranjosti. Agenti letečega oddelka kvesture so ob tej vesti takoj sedli na svoje »giulie* in se s polno brzino odpeljali proti Nabrežju. Še prej pa so telefonsko obvestili gasilce in bolniško osebje RK ter pomorsko policijo. Kmalu je bilo na Nabrežju vse polno policijskih avtomobilov, rešil ni avto RK ter tovornjak gasilcev Na mestu je bila tudi kopica ljudi radovednežev, ki so sledili reševal ni akciji in ugibali o usodi šoferja Ko so gasilci uvideli, da sam ne bodo mogli rešiti nesrečnega avtomobilista, so poklicali na pomoč potapljača Micatovicha, ki se je tako spustil v morsko gladino. Potapljač je kaj kmalu, približno 8 metrov na dnu morja in 10 metrov od obale, zagledal avto in-nocenti austin TS-58004, ki je bil obrnjen s streho navzdol. V njem je bil nesrečni Semeraro, ki je bil mrtev. Z avtomobilskim žerjavom gasilcev so nato dvignili vozilo iz morja in ga položili na obalo. Na kraj hude nesreče je prispel tudi namestnik državnega pravdništva dr. Borraccetti, ki je izdal dovoljenje za prenos Semerarovega trupla v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Agenti letečega oddelka kvesture in gasilci Še vedno preiskujejo o vzrokih nesreče, ki je ovita v popolno temo, saj je treba upoštevati dejstvo, da ob tisti zgodnji jutranji uri ni bilo nobene priče, ki bi lahko povedala, kako so se dejansko odvijali dogodki. Vsekakor obstajata dve tezi. Po prvi naj bi Semerara privozil do Nabrežja ter ustavil avto nekaj metrov pred morjem v drugi prestavi. Vedno po terh sklepanju naj bi vozilo nenadoma začelo drseti proti morju, kar je voznika presenetilo tako, da ni utegnil pritisniti na zavore. Druga teza, nekoliko verjetnejša, pa je, da se je moški sam pognal v morje z avtomobilom. Padla je s stola: tri mesece zdravljenja Včeraj ob 19.15 so sprejeli na ortopedskem oddelku bolnišnice 79-letno Marijo Pancera vd. Cillo iz Ul. A Volta 4, ki si je v svojem stanovanju pri padcu s stola zlomila desno stegnenico. V bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti približno tri mesece, jo je z rešilnim avtom RK spremljal njen nečak, Gianfranco Dorighieri iz Ul. Pisani 4. 47-letna Pia Poiaunich vd. Ca-maur iz Ui. Catalani 9 se je predvčerajšnjim prijavila komisariatu javne varnosti, da ji je neznani dolgoprstnež okoli 17.30 v trgovini z oblačili «Emporio», v Ul. S. Ca-terina, izmaknil iz torbice denarnico s 17.000 din in osebno izkaznico. Včeraj ob 11.50 so sprejeli na ortopedskem oddelku bolnišnice 89-letno Ceeffio Magris Iz Ul. Beato Angelico 3, M sd je pri padcu s posteljo v svojem stanovanju zlomila desno stegnenico. Zdravniki so sd pridržali prognozo. Prav talko so sd zdravniki pridržal prognozo za 88-letnega Vittoria Grandusa s Stare istrske ceste 24, krt je včeraj, nekaj pred 13. uro zdrsnili v kuhinji svojega stanovar nja dn sd zlomi! levo stegnenico. Razna obvestila KASTA obvešča, da danes, 30. t.m odpade odborova seja ’’ Slovensko dobrodelno društvo v Trstu sporoča, da bo povratek deklic lz kolonije v Nabrežini v petek, 31. Julija. Vsi starši naj jih čakajo na Trgu Oberdan ob 16. uri. Istočasno obvešča, da bo odhod dečkov v ponedeljek, 3. avgusta. Ob 16.30 naj bodo na sedežu v Ul. Ma-chiavelli 22. SPD Trst organizira v dneh od 6, do 16. avgusta turo v Dolomite ž osebnimi avti. Na programu je obisk sledečih gorskih skupin: Tre Cime di Lavaredo, Totane. Pordol . Sella, Catlnaccio in Marmolada. Nekaj pro^ stih mest v avtomobilih. Plan ture in pojasnila v Ul. Geppa 9. tel. 31119. Zveza partizanov na Opčinah pri-redi 9. avgusta izlet s tovariškim srečanjem na Nanosu ln sicer na grobnico padlih, kjer bo počastitev njihovega spomina s položitvijo venca, potem k Vojkovi koči in k raz-gledni točki. Prevoz z zasebnimi avtomobili. Vpisovanje pri tov. Renerju na Opčinah, Proseška št. 6 (tel. 2118 31). Cena za hrano (čevapčiči In kosilo) 120o lir mala ms >==s_ *----!*- ZAKAJ PA NE Ansambel Bratov Kovačič Pojeta FRANC KOREN BRACO in DRAGICA SMEJ 12 poskočnih Zakaj pa ne Kukavica Piki - poki polka Venite rož'ce moje Poskočna viža Izabela Slepi pastir Polka potepuhov Moj mlinček To je ta pesem Pojdem u rute Zimsko razpoloženje Profesorji in odbor Glasbene matice čestitajo svojemu delovnemu tovarišu Aleksandru Vodopivcu in ženi Odineji ob rojstvu Arama in Dejana ter jima želijo dolgo in srečno življenje ZAHVALA Ob prilM poroke Stevota Kosmača iz Zabrežca z gdč. Slavo Pipan, ki je bila 25. t.m. v Velikem dolu pri Dutovljah, se zahvaljujeva vsem, ki so raovoporočemca počastili s cvetjem, z darili in voščili ter članom p. d. Slovenec ln folklorni skupini iz Brega. Posebno se zahvaljujeva cerkvenemu pevskemu zboru, ki Je pod vodstvom Draga Petarosa pel med poročno mašo v Velikem dolu. Starši ........................m.....,.,,,........... VČERAJ V KOLONIJI SLOKflP PRI DRAGI STRUPENA KAČA PIČILA FANTKA IZ RICMANJ 10-letni Igor Berdon bo okreval v dveh tednih sTERE« eomeeoe« eeooeeeeee ♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦ Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 30. julija KRILAN Sonce vzide ob 5.46 in zatone ob 20.37. — Dolžina dneva 14.51 — Luna vzide ob 2.27 in zatone ob 20.22 Jutri, PETEK, 31. julija IGNAC Vreme včeraj: Najvišja temperatura 29,8, najnižja 20,5, ob 19. url 27,7 Stop., zračni tlak 1014,2 rahlo pada, veter 5 km/h severozahodnik, vlaga 65 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,7 stop. ROJSTVA, SMRTI !N POROKE Dne 29 julija 1970 se Je v Trstu rodilo li otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 70-letnl Alberto Tolus-so, 64-letni Agostino Grieson, 83-let-na Argia Cosciancic vd. Vareton, 67. letni Renato Pezzl, 29-letna Rosaria Fanelli por. Spongia, 69-letni Colom-bo Tamagnini, 79-letna Maria Renzi vd. Rustla, 73-letni Donato Pellegrl-no, 76-letni Sebastlano Marchettl, 82-letni Giovanni Bensi. Gledališča POLITEAMA ROSSETTI «Festlval operete 1970», ki s” J* začel v torek, se bo nadaljeval J’ tri ob 21. url z drugo premleto, sicer z Benatzkyjevo opereto *“ belem konjičku«. Kot smo že pisali, bo opereto rigiral prof. Hans Walter KSfliP'“ z izrednim sodelovanjem znanih metnlkov Alda Fabrizija, TonyJ> niša in Giselle Pagano. V ostal' vlogah bodo nastopili Edith Mark' li, Carlo Gaifa, Sandro Massll#”1, Lino Savoranl, Graziella Porta, C,r' lo Rizzo, Lino Robi, Gianfranco S* letta, Gianna Jenco, Maria Loto18*' Dario Zerial, Gianni Brezza, tj*' cello Stramacci, Rosina Poggi In gio Pieri. Opereto Je zrežiral Vito MolloJ,|' koreografijo je priredil Glno Un“' scene Gianni Villa, kostime pa “ bastiano Soldati. Pri glavni blagajni v Pasaži P,cl' tl se nadaljuje prodaja vstopnic jutrišnjo premiero, kot tudi za F r.ovitev 2. avgusta (ki se bo pmf' ob 18. uri) In za sobotno ponovi* »Dežele zvončkov«. MIRAMARSKI PARK Predstave «Luči ln zvoki«: ob ^ (fMaximilian of Mexico» v anlljf' ni; ob 22.45 «Masslmiliano e C>' lotta« v italijanščini. Avtobus <(M» iz BarkovelJ (P°s,i' Jališče avtobusa «6») od mi ra1"*, skega parka in obratno pred vsa predstavo ln po njej. Nazionale — Zaprto zaradi doPu’!! Eden 16.00 «11 disertore e 1 Nomal“. Češki film, režiser Juro JakpbiP, Prepovedano mladini pod 18. 1'*° Penice — Zaprto zaradi dopusta. Grattacielo 16.00 «Le pillole d1 L cole«. Silva Koščina, Nino Ma"'J di. — Prepovedano mladini P°“ letom. g[, Excelsior 16.00 «L’assassinto dl j ster George«. Susanne York, Reid. Technicoclor. — Prepoved mladini pod 18. letom. j, Ritz 16.30 «Dracula il vampiro«. ^ steopher Lee in Peter CUSCriri Technicolor. Prepovedano ml* pod 16. letom. „ Alabarda 16.30 ((Gangsters 70». J((, seph Cotten, Franca Polesell«- ‘ povedano mladini pod 18. Ie Technicolor. j Filodrammatico 16.30 «Armlda dramma di una sposa«, Franca,.jt risi, Peter Hunter. — Prepove” mladini pod 18. letom. ji. Aurora 16.30 «LTnghllterra sa» strutta«. |, Cristallo 16.30 «Tango verde«. TeC color. Capitol 16.30 «Confessloni I n t i111 j.po tre giovani sposi. — Prepove” mladini pod 18. letom, Moderno — Danes zaprto V ob 16,30 «Mucchio selvaggio® llam Holden. Cinemascope Impero — Zaprto zaradi dopUsta., Vittorio Veneto 17.00 «Glalld cof' Terhnicolor. ^ Ideale 16.30 «Quella notte mvenj, rono lo spogliarello«. Britt E1*' Yason Robard, Techcnlcolor Astra — Zaprto zaradi dopusta. Abbazla 16.30 «L’uomo dalla cf8^, ta dl cuoio«. Clint Eastvcood. |, san Clark, Lee J. Cobb. TeC color DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlPEscuiaplo, Ul. Roma 15, Al Cam. mello, Drevored XX. Settembre 4, Alla Maddalena, Ul. Istrla 43, dr. Codermatz, Ul. Tor S. Pletro 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0.30) Busolinl, Ul. p. Revoltella 41, Plz-zul-Cignola, Korzo Italia 14. Prendinl Ul. T. Vecellio 24, Serravallo, Trg Cavana 1. KINO NA OPČINAH danes ob 18. uri barvni fl®”' TRE CONTRO TUTTI Igrajo: Frank Sinatra, Martin, Sammy Davis Jr., ” ter Lawford ln Joey jr.. Bisl**’’ KINO «|R1S» PROSI* danes ob 19.30 barvni drari9' ■ tačnii film: DI STRUGGETE FRANKESTEIN Igrajo: Peter Cushing, Veroh ca Carlson in Freddie Jo11** Mladini pod 18. letod* vstop prepovedan > **** ,,ST i BANCA Dl CRED1TO Dl TFHfc3 A TRŽAŠKA KREDITNA BAh1 TRST • Ulica F. Filzl 5*- .!{ Tel 38101/3®®" opravlja vse bančne Poslflta kupuje tujo 'ialu j Včerajšnji odkupni devizni ** Ameriški dolar Kanadski dolar Brit. šterling Svic. frank Franc, frank Belg. frank Hol. florinf Nemška marka Avst šiling Jug. dinar (vel.) Jug. dinar (mali) 625.^ 590^ 1490^ 145/^ 12'^ 172/" 45/" 46/" Mati, 10-letni Igor Berdon iz Rdc-manj št. 12, verjetno ne bo tako hitro pozabit letošnjega poletnega letovanja v počitniški koloniji SLO KAD v Dragi, kjer ga je strupenjača pičila v sredinec leve roke tako, da so ga morali nujno odpeljati v glavno bolnišnico. Igor, ki je z drugimi dečki v počitniški koloniji Slovenskega karitativnega društva iz Trsta že od prvih dni tega meseca, je šel, kot vsak dan, po jutranjem zajtrku z otroki in vzgojiteljico na krajši sprehod v bližnji gozdiček pri Dra-gi. Ura je bila pol enajst, ko so se otroci IV. čete, v kateri je bit tudi Igor, ustavili in se pričeli igrati. Eni z žogo, dtrugi so se šli razne kavbojske gre, Igor in njegovi prijatelji pa so se podali po neki stezici med smrečjem in z rokami skušali doseči nižje veje, bi so molele iz dreves«. Nenadoma pa strašen krik. Igor je prijel za večjo vejo, ko je začutil v sredincu leve roke hudo bolečino. Bila je strupena kača, ki ga je skrbno ovita za vejo, pičila v roko tako, da sta mu kmalu vsa roka in podlaket otekla. S prijatelji je pritekel do vzgojiteljice, nato pa so se vsi skupaj vrinili v šolsko poslopje v Dragi, kjer je sedež kolonije. Ravnatelj kolonije, 49-letni učitelj Marcel Petkovšek iz Ul. Fairnatelio 14, je nemudoma posadil Igorja na svoj avtomobil in ga z vso brzino odpeljal v glavno bolnišnico. _Tu so ga sprejeli na oddelku za oživljanje s prognozo okrevanja, če ne bodo nastopile komplikacije, v približno dveh tednih. Malemu Igorju iz srca želimo čimprejšnje okrevanje, da bo lahko kmalu čil in zdrav preživel še dva meseca brezskrbnih počitnic PREDEN GRESTE NA DOPUST, naročite se n8 PRIMORSKI DNEVNI* Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstv® 15-DNEVNA NAROČNINA L 600 Telefonirajte na št. 93-808 KASIN0 V LJUBLJANI Kazino oa evropski ravni v slovanskem »Milanu« s sedežem * modernem izbranem ln središčne*® HOTELU SLON Dve restavraciji, od katerih «2 tipična, nočni klub. dva bara, <*ve kavarni slaščičarna sladoledarn* snackbar ROULETTE, BACCAK.V CHEMIN DE PER, BLACK JAC® ONESNAŽENJE MORJA V TRŽAŠKEM ZALIVU Je zdravje številnih tržaških kopalcev v nevarnosti ali ne? Smer vetra pogojuje čistost morja in plaž Medtem ko se otroci kopajo ali veslajo pobira «morski pometači) s površja razno umazanijo in drugo navlako Po vsej Italiji je naravnost eks-1 naibiraijo smeti. Delovanje tega «po-W°d4ralo vprašanje onesnažene vo-1 metača« je kar zadovoljivo, saj na-<*®- V nekaterih krajih so celo pre- j bere okrog 150 stotov smeti dnev-Povedali kopanje ln preplah ali vsaj I no, kar je res dosti. Vendar pa o-^gotovost se je razširila po vseh 1 staja del obale še umazan, pred- Plažah. Skušali bomo odgovoriti na vpra-“®bje, ali je tudi v Trstu ta pro-“tern pereč, in če je, v kakšni meri •j* zdravje kopalcev v nevarnosti. izjavah pokrajinskega zdravnd-p kaže, da ni stanje morja v Trža. »kem. zalivu alarmantno. Sicer se Ts,i pritožujemo, da ni morje več ®sto in prozorno kot včasih in prej Mi slej se je vsakomur pripetilo, “k Je prišel iz vode zamazan od fkite. Vendar pa po ogledu tržaških ih okoliških kopališč, ki smo ga iz-^edii v teh dneh, moramo priznati, fla 'zgleda voda še kar čista. Sicer pa nam enkratni ogled ne p°re dati dokončnega odgovora. P° sobotnem nalivu se je vreme bremenilo in piha predvsem s kop-nega proti morju. Kot nam je Izja- 111 {č ob iv/firp.m a rok em drev^edu ta-.vil° več kopaliških uslužbencev ln ' »zakrknjenih)) kopalcev, je prej-mesec v glavnem pihal nasprotji) Južni veter. Pri tem se je nabd-ralo po raznih kopališčih toliko ne-Snage, da v določenih dneh sploh bilo moč stopiti v vodo. «Ce še rjko imenujemo vodo tako plavajo zbirko odpadkov zlepljenih z 2*t»v>, kot je rekel starejši kopalki mojster. Torej čistoča morja je precej od-pha od vetra: ko piha s kopnega j® Položaj še dober, saj veter in va-odnašajo nesnago na odprto ?°rje, verjetno v veliko «veselje» rjadeža, kjer se te smeti nabirajo, rogače pa se smeti kopičijo v Trknem zalivu. Avtonomna ustano-za tržaško pristanišče je poskr-J®1® za posebnega «morskega po-?•*#&#. To je čudna ladjica, ki na kmu neke vrste lijaka, šibkega na(j 7 metrov, v katerem se vsem 1z dveh razlogov. Prvič ker je delovanje «pometača« omejeno do Barkovelj, in to seveda na škodo devinskih in grljanskih kopališč. Sicer je navadno v tem predelu voda čistejša, ker je vir onesnaženja morja predvsem v mestu in bližnji okolici. Drugi razlog pa je, vsaj po trditvah nekaterih u-pravnikov kopališč, da se »pometača« vidi bolj poredkoma. «Jaz sem ga videl samo, ko so nam razkazali njegovo delovanje!« nam je rekel upravnik nekega barkovljan-skega kopališča. Resnici na ljubo, pa moramo dodati, da smo med svojim ogledom večkrat opazil to čudno ladjico, ki je plula po zalivu in pridno opravlfala svoj posel. Verietno so se upravniki kooa- ko pritoževali, ker je tam morle posebno onesnaženo zaradi oolnltve obrežja nasproti barkovljanskega pokopališča. Voditelj tega dela se ni držal predpisov ln je kar polnil morje brez sleherne varnostne mere, tako da so deske, tramovi, celo mrtve podgane zaplavale po okoliških kopališčih. Komaj po ogorčenem protestu je pristaniško poveljstvo pozvalo družbo naj poskrbi da se smeti ne širijo več po bližnjih nabrežjih. Ko pa že govorimo o pristaniškem povel.jstvu, je treba reči tudi, da smo slišali več pritožb na račun tega organa, češ da ne čuva dovolj, da ne bi ladje izpirale rezervoarje te metale smeti v morje. Pravijo, da. predvsem ponoči pažnja pomorskega poveljstva precej popusti im da to izkoriščajo ladje, da kršijo zakonske predpise. Kljub temu moramo reči, da smo IZPRED TRŽAŠKEGA OKROŽNEGA SODIŠČA Vinjeni Jugoslovan brez vzroka to vlaku napadel sprevodnika Pretor ga je pogojno obsodil na 8 mesecev zapora in 20 dni pripora . nasptašmo videli še kar čisto in prozorno vodo im to predvsem ob obali med Barkovljami im Devi-' Mm. Žal pe je prav v tem predelu | prostih plaž malo in so večinoma težko dostopne, medtem ko so za sobna kopališča, ki so sicer udobnejša in lažje dostopna, zeio draga, celo do 450 lir za osebo. Na splošno, so zasebna kopališča precej ' draga, občinskih pa je malo: bar-1 kovljanski «Topolino» in majhno i kopališče pri Lantemi. O tem zad-I njem kopališču je treba reči, da je, čeprav je znano kot najbolj zamazano kopališče, v resnici precej čisto, če pomislimo na njegovo nesrečno lego — sredi pristanišča. To j predvsem, ker je občinska uprava ) poskrbela za odlično obrambo proti smetem in plavajoči nafti in sicer i večji plavajoči kosi plastične mase, ! ki segajo precej visoko nad vodo j in globoko pod njo. Toko smeti ni-' ti ob rahlo razburkanem morju ne priplavajo do pla.’e. V zasebnih kopali č.ih pa imajo to vlogo navadno leseni trami, ki so seveda preveč nizki, da bi zaustavljali smeti, da sploh ne omenimo vrvic, ofcdržamih na površini z redkimi kost plutovi-ne, ki rabijo samo za označitev meje kopališča, ne pa za obrambo pred odpadki. V zadnjih dneh se Je v nekaterih kopališčih razširil preplah, ker so se nekaterim ljudem pojavile otekline. Psihoza onesnaženega morja je zelo razširjena. Strah pred zastrupitvami se je kmalu polegel, ko se je izkazalo, da se je plavalec dotaknil meduz ali podobnih mehkužcev. Vseeno pa ostaja dvom, ali je res voda našega morja kemično in bakteriološko čista, ali pa lahko prištevamo tudi maš zaliv med plaže, kjer ni priporočljivo kopanje. Na to vprašanje bomo skušali odgovoriti v prihodnjih dneh na podlagi podatkov znanstvenih raziskav, ki so jih izvedli urad za higieno tržaške občine in zavod za higieno medicinske fakultete tržaške univerze. ^ted tržaškim kazenskim sodi-5|h se je predvčerajšnjim moral tovarjati 42-letni jugoslovanski •*'vi jan, pleskar Marko Maraš iz 'jeka, ki ga je pretor dr. Barbano sodil po hitrem postopku. , itor, ki se je 23. julija letos 'Sral na brzovlaku Trst - Beo-0d in v katerem je glavno vlo-igral prav Jugoslovan, je bil ®>ben pravcati kavbojki, tako da s ščepcem ironije povedano, "likal le filmski operater, ki bi snel ves prizor . . . ”'ak je privozil že do Nabreži-> ko je sprevodnik, 47-letni Bru-Muffato, pričel pregledovati po-•"eznim potnikom vozovnice. Ko Prišel do kupeja, kjer sta se-b dve gospe, se je po pregledu ^'h vozovnic zavedel, da nista r®du. Vse bi se mogoče lahko (in ?raj verjetno) zaključilo s kakim •tesnilom ali pa neznatno globo, ne nastopil Maraš. Nenadoma vdrl v kupe, zagrabil sprevodni- ka za desno roko in mu jo skrivil za hrbtom, nato pa ga skušal potisniti do okna. Nesrečnega železničarja so na srečo kmalu rešili nekateri potniki in ko je vlak prispel na tržaško postajo, je Muffato poklical policijo in izročil Jugoslovana agentom. Oba, Muffata in Marasa, pa so najprej odpeljali v bolnišnico, kjer so prvemu ugotovili izpah desne rame in ga odslovili s prognozo okrevanja v ene tednu, drugemu, napadalcu, pa so ugotovili močno vinjenost. Maraš je na razpravi pred pre-torjem dejal, da ni nameraval raniti Muffata Tako javni tožilec, odv. Sabini kot branilec, odv. Loisi, sta zahtevala za obtoženca najnižjo kazen. S priznanjem splošnih olajševalnih okoliščin je pretor obsodil Ma-rasa pogojno na 8 mesecev zapora in 20 dni pripora ter odredil njegovo takojšnjo izpustitev iz Koroneja. 0 Vzdolž Sprehajališča sv. Andreja je bilo zaradi, cestne ožine, kd jo je povzročala tramvajska proga št. 9, prepovedano prehitevanje avtomobilov. Ker pa so to progo odprava! i, ta prepoved ni več imela smisla in jo Jie zato občinska uprava preMltoala. Nadomestila jo je stalna prepoved parkiranja vseh prevoznih sredstev na obeh krajih ceste med križiščem z Drevoredom Romolo Gessd in železnim mostičkom. Med prehitevanjem oplazila lambretista Včeraj dopoldne je 67-letni Valentino Husu iz Ul. Pascoll 7 vozil s svojo lambreto 125 po obalni cesti iz Sesljama proti Devinu. Ko je zavozil že nekaj metrov po Sesijanu (km 135 + 100) ga je bočno oplazil avto bianchina, ki ga je v Isti smeri vozila 19-letna Gduliana Zurru iz Ul. Crispl 43 in kd je prav tedaj prehitevala lambreto. Zairadii sicer ne močnega sunka, je Husu padel z lambreto vred na asfalt. Na ortopedskem oddelku bolnišnice, kamor so ga pripeljali z rešilnim avtom RK, se bo zaradi odrgnin po levi rami, lažjih ran po obrazu in brazgotin po gornjih lin spodnjdh udih moral zdraviti kakih 40 dni. PRVI MED POKRAJINSKIMI SVET! V NAŠI DEŽELI Goriški pokrajinski svet se bo sestal 4. avgusta Izvolili bodo predsednika in odbornike ■ Krščanski demokrati ponovno kan-didirajo za predsednika dr. Bruna Chientarolija - Podpredsednik bo naš rojak Marko VValtritsch - Na občinski ravni nadaljevanje pogajanj za sestavo odborov Prva seja na volitvah 7. julija izvoljenega pokrajinskega sveta bo v torek, 4. avgusta ob 21. uri v pokrajinski palači na Korzu Italija. Pokrajinski odbor se je včeraj sestal na svoji zadnji seji in, poleg obravnave številnih drugih sklepov, sprejel tudi tega, ki določa sklicanje pokrajinskega sveta. Pokrajinski odbor je tako zaključil svoje petletno delovanje. Na seji se je predsednik dr. Chientaroli zahvalil trem odbornikom: Dissettu, Pecorariju in Vezilu, ki niso bili ponovno izvoljeni. zasedel mesto podpredsednika go-riške pokrajine goriški Sovenec. V goriškem pokrajinskem svetu so tokrat trije Slovenci. Poleg že omenjenega Waltritscha, ki je bil izvoljen na listi PSI, so bili izvoljeni še Jože Jarc na listi KPI in Manija Ferletičeva na listi SDZ. Medtem ko niso v drugih pokrajinah naše dežele prišli še do sporazuma so se pogajanja na pokrajinski ravni v Gorici zaključila. V Trstu tečejo te dni pogajanja za sestavo enako pobarvane večine na pokrajinski upravi, v Vidmu in v Pokrajinski svet bo tako prvi med Po”ten?nu ,pa so. še stlY?ri večjimi na Goriškem, ki se sestane po zadnjih volitvah. Svet se sestane skoro dva meseca po volitvah, po več kot mesecu dni trajajočih pogajanjih med strankami leve sredine. Razmerje sil v pokrajinskem svetu se ni spremenilo v primerjavi s prejšnjim. Stranke leve sre-Oiine bodo imele tudi tokrat petnajst svetovalcev (10 KD, 2 PSI 2 PSU, 1 SDZ). V pokrajinskem svetu imajo komunisti 6 svetovalcev, socialpro ctaroi pa enega, liberalci enega in mdsini enega. V pokrajinskem svetu je tokrat zelo veliko novih svetovalcev. V krščaTLskoaemokratski skupini je kar šest (od skupno deset) novih svetovalcev, socialisti so zamenjali enega, socialdemokrati so praiv tako zamenjali enega, tudi slovenska demokratska zveza je svojega svetovalca zamenjala. Pri komunistih bodo kar štirje novi svetovalci od skupnih šest, enako sta nova svetovalca PLI in MSI. Od skupnih 24 svetovalcev jih je torej, v primerjavi s prejšnjim svetom, kar petnajst novih. V "po-krajiaiski svet se je vrnil po desetletni odsotnosti komunist Po-letto, ki bo po vsej verjetnosti načelnik skupine. Ni še znano ali bodo vsi svetovalci sprejeli kandidaturo, morda bo že na prvi seji prišlo do kakšne spremembe. Si'ji bo predsedoval socialdemokrat Zor-zenon, ki je najstorejši svetovalec. Sporazum med strankami leve siredliine določa, da bodo imeli krščanski demokrati predsednika, 2 odbornika in 2 namestnika, socialisti podpredsednika, socialdemokrati pa enega odbornika. Sporazum so stranke leve sredine sprejele že prejšnji teden z izjemo socialdemokratov, ki so ga odobrili šele v torek zvečer. Krščanski demokrati so določili za predsednika dr. Bruna Chientarolija, ki bo na to mesto izvoljen žij“'v tretje. Socialisti pa so za podpredsednika pokrajinske uprave določili dosedanjega odbornika Marka Wal-trfccha. Prvič po letu 1923, ko je fašistična oblast nasilno razpustila goričko pokrajino in z njo vred tudi tedanji pokrajinski odbor, bo zraku ker tam ni moč doseči globalnega sporazuma med strankami leve sredine. Tako v Vidmu kot Pordenonu sta številčno možni s socialdemokrati. KD pa v obeh primerih noče take dvostranske koalicije. Zaradi tega bo najbrž prišlo do enobarvnih odborov krščanske demokracije, ki jih bodo od zunaj podpirali socialisti in morda tudi socialdemokrati. Enak položaj jje tudi v drugih občinah v Furlaniji. V Čedadu je bila seja občinskega sveta v soboto, socialisti, komunisti in predstavniki krajevne liste so zapustili sejno dvorano, ker niso hoteli krščanski demokrati prisiliti do ostavke nekaj svojih svetovalcev, ki so bili po mnenju opozicije neizvoljeni. V Čedadu bo verjetno prišlo do sestave večine KD - PSU. Pisali smo že, da se v Gorici nadaljujejo pogajanja za sestavo občinskega odbora. Zelo počasi napredujejo tudi pogajanja v Krmi-niu, Gradiški, Tržiču in Gradežu. DELOVANJE IN JASA Električarji in karoseristi lahko dobijo zaposlitev Ker nimamo takega slovenskega zavoda so med tečajniki tudi slovenski učenci večini KD - PSI in tamkajšnje socialistične federacije se opirajo na to dejstvo ter nočejo sodelovanja Te dni so zaključili šolsko leto tudi pri državnem zavodu za strokovno izobraževanje obrtnikov v Gorici (INIASA), ki ga obiskuje tudi precej slovenskih otrok, zlasti vajencev, ker te vrste zavoda nimamo med slovenskimi šolami v Gorici. Zavod ima svoj sedež v Ul. Malta. Številni učenci so dosegli diplomo usposobljenosti za elektravto in za avtomobilske karoseriste, ter bodo lahko takoj začeli s praktičnim delom, ker .je povpraševanje po strokovno usposobljenih delavcih ta ko na Goriškem kot na širšem področju dežele še vedno precejšnje. V tečaju za elektromehanike so imeli v učnem programu poleg teorije tudi praktično delo v delavnici, zlasti kar se tiče ugotavljanja okvar in njihovega popravila. Pred nekaj dnevi so imeli zaključne izpite iz raznih tečajev. Čez prvo leto za elektravto je opravilo izpit 13 učencev, med katerimi so tudi Henrik in Italo Bizjak, David Brešan, Jordan Cej, Mavricij Černič, Jane Jurič. Zaključni izpit čez drugo leto je opravilo 8 učencev. Pravtako 8 jih je opravilo izpit čez drugi letnik za karoseriste. Začeli so tudi že z vpisovanjem za novo i šolsko leto, ki se bo začelo, kot po navadi, v jeseni. KONFERENCA O PROMETU NA PREFEKTURI S primernimi ukrepi vseh prizadetih za zmanjšanje prometnih nesreč v avgustu Poudarili so potrebo po varnostnih organih z znanjem nemškega in slovenskega jezika . Strožji ukrepi proti mladim razgrajačem z mopedi Pred im po velikošmarenskih praznikih je po navadi tudi na Goriškem izredno velik prometni vrvež, ko vse hiti k morju ali v hribe. Prav v tem obdobju, ki gre od konca julija pa do konca avgusta, se pripeti pri nas tudi največ prometnih nesreč, pa čeprav imamo večino cest v dobrem stanju. Da bi se primerno pripravili na poletno - počitniški promet, je notranje ministrstvo izdalo posebno okrožnico z navodili vsem tistim, ki so posredno ali) neposredno pri tem prizadeti, o povečani pažnji pri prometu na cestah. S tem v zvezi so včeraj dopoldne sklicali na goriški prefekturi tiskovno konferenco, ki so se je poleg predstavnikov prefekture in kvesture udeležili tudi predstavnik cestne policije, kapetan Zilli za o-rožnike, pokrajinski zdravnik/ predstavniki Avtomobilskega kluba, mestnih stražnikov, goriške občin-ske-uprave, župani iz Gradeža, Gradiške, Škocjana in seveda predstavniki krajevnega tiska. Predsedujoči predstavnik prefekture je najprej obrazložil določila okrožnice notranjega ministrstva, nakar se je razvila debata, v katero je posegla večina prisotnih. Pri tem so ugotovili, da telefonski poklic št. 113 ob nesrečah dobro deluje na Goriškem, čeprav jo pokličejo še razmeroma bolj poredkoma. Pomanjkljivosti je bilo opaziti ob priliki stavke osebja pri reševalni službi, čeprav je bila organizirana v takih primerih iz redna služba. Govor je bil tudi o strokovni mehanični pomoči ponesrečence-n zlasti ob nedeljah in praznikih, ko so delavnice zaprte. Predstavnik AK je povedal, da ima ta ustanova dogovor s tremi delavnicami na Goriškem, da plačajo člani AK za tako pomoč po 1000 lir, tuji avtomobilisti pa imajo celo pravico do brezplačne pomoči. Na sološno pa velja cena za odvoz ponesrečenih vozil po okrog 5000 lir. Razpravljali so tudi o mladih razgrajačih na mopedih, ki delajo hrušč in trušč po mestne: ulicah ob absolutnem neupoštevanju prometnih predpisov, predvsem kar se tiče brzine. Predstavnik mestne policije v Gorici je s tem v zvezi povedal, da so v številnih primerih take razgrajače ustavili, jim naložili globo, obvestili starše in v hujših primerih zaplenili moped ter odredili pregled vozila na kontrolnem uradu. Kolikor bodo taki u-krepi izboljšali položaj se še ni dalo ugotoviti. Župani iz Gradeža, Gradiške in Škocjana ob Soči so stavili nekaj predlogov glede ureditve prometa na svojih področjih, zlasti na nekaterih važnejših križiščih ter pri- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiirmiiiniiMiiiMiiiiiiMiiiiitiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii V Štandrežu še vedno razpravljajo o avtotekmi V Štandrežu se še niso polegli komentarji o nedeljski ocenjevalni av-totekmi. Mladina precej živahno razpravlja, udeleženci odkrivajo svoje napake, medsebojni očititi so na dnevnem redu. Vsekakor je bila štandreška mladina zelo zadovoljna s to pobudo in vse prebivalstvo Štandreža je zadovoljno, da se je v vas organizirala tako velika športna prireditev. Na sliki, ki jo danes objavljamo, vidimo starterja Karla Nanuta, ki daje znak odhoda prvemu avtomobilu. Naš Karlo je moral devet-intridesetkrat dati znak odhoda tolikšnim avtomobilistom. Prireditev je našo mladino tudi v drugih vaseh tako navdušila, da se že čujejo glasovi, da bodo kaj podobnega kmalu priredili v kakšni drugi slovenski vasi na Goriškem. Imena vasi ne bomo za sedaj izdali, ker hočemo da pripravijo naši prijatelji vse kar je potrebno kar na tihem. iiiiiiiiiiifiiiiMiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM VESTI Z ONSTRAN MEJE Cesta Podbrdo-Petrovo Brdo najkrajša zveza Posočje-Gorenjsko Zato hi bilo treba popraviti in asfaltirati še preostalih 33 km najslabšega cestišča v Baški grapi in proti Škofji Loki poročali tudi upravi državnih cest ANAS, naj bi to bolje uredila. Kar se tiče prve pomoči na prometnih križiščih pri mostu v Zagraju in pri Štivanu, pa so bili mnenja, naj bi se v prvem primeru obrnili na rešilno pomoč iz Gradeža, v drugem pa na RK iz bolnišnice ali ZK iz Gorice. Govor je bil tudi o potrebi po prometnih organih, ki bi znali tudi nemščino, zlasti v Gradežu, kar bi olajšalo delo pri prometnih nesrečah. Pri tem je nekdo pripomnil, da bi bilo potrebno imeti tudi tolmače za slovenščino, ker je vedno več slovenskih turistov na naših cestah. Drugi pa so bili mnenja, da to ni tako nujno, ker da slovenski turisti v večji meri obvladajo tudi italijanščino. Seveda pa tak odgovor skuša le zakriti tisto jezikovno nestrpnost, ki se je nekateri elementi še vedno ne mo-t*ejb povsem iznebiti. Pred zaključkom konference se je predsedujoči zahvalil vsem udeležencem in priporočal zlasti predstavnikom tiska naj s svojim pisanjem pripomorejo, da bo letošnja kampanja za varnost poletnega cestnega prometa dosegla še večji uspeh kot prejšnja leta. Priziv Ffrletičcve proti sklepu o njeni neizvolitvi Jtezskrbno življenje deklic, ki so v koloniji Slovenskega dobrodelnega drirtva v Nabrežini, gre h k zaposluje danes le polovico te vojske znanstvenikov in tehnikovi Mnogi znanstveniki so že zapustili ustanovo in vesoljske raziskovalce je zajela tako imenovana »moralna kriza*. Pravzaprav ta kriza ni prišla do izraza z novim proračunom, poč pa že po »neuspelem uspehu* ali po »uspelem neuspehu* z »Apollo 13». Število poletov se je takoj skrčilo in to že v načrtu samem, tako da namesto treh poletov na leto bosta odslej le dva, in še ti se bodo zaključili v 1972. letu. Tudi vesoljski junaki, ne le tisti, ki so stopili na Luno, pač pa tudi ostali, živijo »od slave*. Pa tudi od kapitalov, ki so jih in jih še predstavljajo njihovi vesoljski rezultati. Nekateri bivši kozmonavti, kot na primer Shepard, ki bi moral biti komandant «Apolla 14» katerega polet so odložili na prihodnji 21. januar, in Conrad, ki je bil komandant »Apolla 12», želijo še leteti, toda drugi, kot na primer Aldrin, Stafford in Armstrong, o-stajajo sicer zvesti NASA, toda kot funkcionarji ne pa kot potencialni kozmonavti; Collins pa je postal pomočnik državnega sekretariata za zunanje zadeve in to za splošna vprašanja; Borman je bil svetnik predsednika Nixona za znanost in sedaj je podpredsednik neke znane ameriške družbe, ki se ukvarja z izdelovanjem elektronskih računskih strojev; Walter Shirra pa je predsednik neke družbe, ki se ukvarja i izposojanjem letal in opreme za iskanje nafte; celo Glenn je zapustil NASA, pa čeprav mu njegovi načrti z javnim udejstvovanjem, s politiko, niso uspeli, skratka, cela vrsta kozmonavtov je svoje kozmonavtske tute obesila na klin. Morda smo napravili nekoliko preveč mračno sliko o tem in bi ta rve bila povsem na mestu v trenutku, ko zapušča NASA njen direktor, toda gotovo je, da razne napovedi, ki so se delale pred le- tom dni, predstavljajo danes ne več neko utopijo, pač pa resnično le daljni sen, kajti komu še pride danes na um, da bi na Luni gradil velike hotele in ogromne plavže, o čemer je bil govor pred letom dni. Toda navdušenje je splahnelo tudi v tistih, ki so bili z vesoljskimi programi neposredno povezani. Mnoge velikanske ameriške korporacije, ki so bile angažirane v pripravah za razne naprave za vesolje, so preusmerile svojo dejavnost in vso proizvodnjo na stvari, ki jih ne potrebujemo v vesolju, pač pa na Zemlji. Menimo, da so napravili prav, kajti vsem in vsakomur je pri srcu uspeh v vesolju, toda še bolj je ljudem pri srcu rešitev problemov na Zemlji. In teh je veliko, često še preveč. V času od 26. t.m. pa do 24. avgusta je v teku vsedržavna kampanja za varnost na cestah. Gornja slika nam prikazuje enega izmed ustreznih vzgojnih panelov, ki prikazujejo, kje vse ne tiči nevarnost. Zares, dovolj je le trenutek nepozornosti, kakor piše na panelu. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiii|l|||l|||||l||l|||||||||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||iiiiiiiiii|M|||||||||||||||||||||||M||||||||||||||||||||||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iii|l|||||||||||||iiiiiniiiiii PRED LETI SO ZNANSTVENIKI ZAMAN OPOZARJALI SVET Velika področja Združenih držav pod «kapo > zastrupljenega zraka Newyorški demokratski poslanec Ottinger očita Nixonu, da vodi deželo «v novi Pearl Harbour» - Zaradi porabe elektrike za naprave za kondicioniran zrak zmanjšana dobava elektrike za druge potrebe - Vreme se ne bo spremenilo Ena petrolejskih »sester*, družba Shell dela poskuse, kako bi očistila morja razne Hesnage. Z druge strani pa je znano, da odpade prav na petrolejske družbe pretežna krivda za onesnaženje morij. Znanstvenikom, ki so pred kakimi desetimi leti opozarjali svet, da bo tempo motorizacije in razvoj industrije privedel civilizirani svet v težave zaradi klimatskih sprememb, kolikor ne bodo sprejeti ustrezni ukrepi, so poslovni in tudi drugi krogi očitali da zganjajo alarmizem. V zvezi s tem je bil zanimiv spor glede spremenjenih razmer v San Franciscu in v Filadelfiji na oni strani Atlantika, ostre pa so bile tudi polemike v zvezi s Posarjem in Porurjem v Zahodni Nemčiji. Danes znanstvenikom ne očitajo več alarrruzma, ker se je vse prebivalstvo ci vibriranega sveta znašlo pred zelo kočljivim vprašanjem pomanjkanja čistega zraka, pitne vode in v zadnjih dneh tudi morja v tipičnih obmorskih krajih. Problem zastrupitve zraka in vode postaja ne le vedno bolj pereč, pač pa skrajno pereč in ni več problem posameznih velikih centrov ampak že velikanskih področij, celo zemljepisnih regiopov. Od New Yorka do Atlante se razteza plast zelo toplega lepljivega zraka, ki je tako rekoč prepojen ali prenasičen s strupenimi plini in sestavinami, tako da je zastrupljenost zraka že na robu nevarnosti za vse prebivalstvo, ne pa samo za tiste, ki so šibkejšega zdravja, za tiste, ki jim nagajajo okvare na pljučih in srcu. Že šesti dan milijoni prebivalcev New Yorka s težavo prenašajo vreme, kajti v zraku je veliko MMiiiiiiiimiiiiiiiimiiiimmiiiiimHHHimiiiiiiiifiifiiuumiiHKiminmiiimiitmitiiiiiMiiiiiHiniiiiiiiiiiiii HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Obveznosti, ki ste jih prevzeli, terjajo celega moža. Preveč se zapirate vase in v preozko družbo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Razmere so kot nalašč, da uveljavite svoje zamisli. Pismo ali vest od ljubljene osebe. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Čemu bi ne upoštevali tujih zamisli, ko vendar veste, da so pozitivne. Isto velja tudi za razmere v družini. RAK (od 23.6. do 22.7.) Nekdo vas skuša spodnesti. Prijetno srečanje, ki bi se znalo spremeniti v veliko več. LEV (od 23.7. do 22.8.) V splošnem se bo vse dobro končalo, toda često ste površni. Ne vsiljujte svojih teorij. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Delo, ki ga sedaj opravljate, terja več sil, kot jih zmorete. Ne bodite vsiljivi, ker to odbija. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Prijetno se boste počutili v delovnem okolju in posli vam bodo uspeli. To razpoloženje se bo preneslo na družino. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Nepredvideni stroški. Drugič več pozornosti. V družinskem krogu neznatno trenje. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Veliko dela in upov, toda malo bo pravih uspehov. Preveč ste nervozni. To vpliva na bližnje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne računajte na zaslužek. Bolje bi bilo, da se dela ne lotite. V družini več odločnosti. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Veliko naporov in stroškov, veliko manj pa zadoščenj. Osebi, ki vas ima rada, posvetite več pozornosti. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Več diplomacije, da ne zrušite tega, kar ste s težavo zgradili. Počitek iščite med svojci. žveplenega in ogljikovega dvoki-sa. Zrak je že toliko zasičen s temi strupi, da ljudje s težavo dihajo in mnogim se solzijo oči. Neki newyorški poslanec je izjavil, da bi to stanje moglo spraviti marsikoga na drugi svet, kolikor se vreme čimprej ne spremeni. Zadeva je tako resna, da wa-shingtonske zvezne oblasti imajo že pripravljene odloke, s katerimi nameravajo omejiti uporabo avtomobilov. V Washingtonu in njegovi okolici je « kontaminacija » zraka dosegla raven, kakršnih doslej še riso nikoli zabeležili. Zvezna meteorološka služba, ki ima svoj sedež v VVashingtonu, je v svojem včerajšnjem poročilu obrazložila vzroke sedanjega stanja, seveda kar zadeva stagnacijo zraka, in povedala, da »plaz toplega zraka prekriva pretežni del jugovzhodnega področja ZDA*. Če izključimo metropolitansko področje New Yorka, se posebna plast zraka razteza od Filadelfije pa preko Raleigha, Atlante, Chattanooga pa vse to Morgan towna. Visok pritisk je staciona-len tudi nad osrednjimi zveznimi državami ter nad delom južnega pasu na atlantski obali ZDA, skratka, ta vroča plast zraka, ki se rikakor ne premakne in pod katero se Američani «kuhajo», bo ostala še dolgo, kajti tudi nekaj neviht, ki jih predvideva meteorološka služba, «bodo kaj malo pomagale za to, da bi se zganil zrak, ki stagnira nad vsem tem področjem*. Že v torek so oblasti s področja Columbie hotele omejiti u-porabo avtomobilov, toda merilne naprave za ugotavljanje zastrupljenosti zraka, še niso dale alarmnih podatkov. Toda nevarnost za omejitev uporabe avtomobilov obstaja in možno je, da stopi v veljavo sklep, ki je bil že sprejet in da se nalepijo letaki, ki so prav tako že sestavljeni. V New Yorku se je temperatura povzpela na 32 stopinj C. Toda 32 stopinj C ni tisto, kar spravlja vodilne ljudi v skrbi, pač pa zelo slab zrak, ki je prenasičen z najrazličnejšimi strupenimi plini in prahom. Zrak v New Yorku je od ure do ure vedno bolj «uma zan* in naprave za kondicioniran zrak delujejo s polno paro, da bi rešili ljudi po lokalih in prostorih prevelike vročine in prevelike vlage, ki je v zraku. Električne naprave sploh delujejo s tolikšnim ritmom, da so v vodstvih električnih central začel' že ukrepati za skrčenje porabe. Glavni dobavitelj električne energije newyorške podzemeljske železnice družba »Consolidated Edison* je skrčila dobavo elektrike že pred dvema dnevoma. Zato je newyor-ška metropolitanska železnica morala zmanjšati brzino svojih vozil, v velikih nebotičnikih pa so odpovedala tako imenovana nagla dvigala. Pomanjkanje električnega toka se čuti tudi drugod, na drugih področjih dejavnosti. Zrak v New Yorku je tako u-mazan, da se to vidi s prostim očesom. Posebno ob sončnem zatonu je bilo vse mesto zavito v sivo meglico, tako da človek, ki je s kakega visokega nebotičnika šmmmmmmM I ‘ M TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 11.50 «50 prstov, 5 kitar*; 12.10 Vzroki nesreč pri otrocih; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Bevilacqua; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Simf. glasba deželnih avtorjev; 18.55 Lucchinijev orkester; 19.10 Godeli: Življenje na drugih svetovih; 19.25 Izbrali smo; 20.00 Šport; 20.35 Josephson: »Prebliski*; 21.35 Trio; 21.45 Beethovnova komorna glasba; 22.10 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.30 Juke box; 15.45 V Ogleju; 16.00 Bizet: Carmen, 3. dejanje. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Vesela glasba; 9.45 Plošče; 10.00 Juke box; 10.15 Uspeli motivi; 10.30 Parada plošč; 11.00 Popevke; 11.30 Pesem sledi pesmi; 11.45 Glasba in pesem; 12.00, 12.45 in 16.30 Glasba po željah; 14.30 Lahka glasba; 15.15 Uspeli motivi; 16.00 Prenos RL; 18.10 Pevec dneva; 18.30 Znane popevke; 18.45 Melodije; 19.00 Mali umotvori velikih mojstrov; 19.30 Plošče; 20.30 Prenos RL; 23.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Program z Gigliolo Cinquetti; 16.00 Beethovnova klavirska glas- gledal čez Hudson, ni mogel videti preko reke, kajti gosti zrak je pri vsem vedrem nebu onemogočil pogledu, da bi segal poldrugi kilometer daleč. Glasnik «ustanove za zaščito amrienta* na področju newyorške občine je izjavil, da je raven žveplenega dioksida dosegla me ro, ki je že življenjsko nevarna, če mora človek vdihavati ta zrak šest ur zaporedoma. V istih krogih pravijo, da ni rikakršne možnosti, da bi v kratkem prišlo do korenitih sprememb v vremenu in posebno starejši ljudje bodo prišli v težave in jim zato svetujejo, naj ne hod'jo od doma. To svetujejo tudi v mestnem u-uradu za higieno in zdravjej ki sicer tolažijo javnost, da zastrupljenost zraka še ni zaskrbljujoča, ki pa menijo, da je za ljudi ter za ljudi, ki imajo šbko zdravje, bolje, da ostanejo doma. Demokratski poslanec v Wa-shingtonu Richard Ottinger je obtožil N:xona, da «gre proti Pearl Harbouru okolja*, to se pravi, da bo Washington, da bo New York, da bo marsikatero ameriško me sto dožrielo polom, ker bo množicam njihovih prebivalcev zmanjkalo čistega zraka za dihanje, za obstoj. Seveda se to ne tiče le zraka, pač pa tudi voda in marsičesa drugega. In tudi v ZDA se oblasti omejijo, podobno kot pri nas, na to, da posamezne probleme »preučujejo*. To je ugotovil tudi a-meriški poslanec Ottinger, to ugotavljamo vsak dan pri nas, tako v Milanu, tako v Genovi, tako v Rimu, pa tudi pri nas v Trstu, kjer pri vseh kilometrih obale v kratkem ne bo toliko čiste plaže, da bi si človek mogel privoščiti malo sonca. ČETRTEK, 30. JULIJA 1970 ba; 16.30 Program za mladino; 18.15 Nove pesmi; 19.15 Sindikalna tribuna; 19.45 Luna park; 21.00 Pisan spored; 22.30 Schubertove skladbe. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Mezzosopranistka G. Fioroni; 9.35 Orkester; 10.00 Radijska priredba; 10.15 Poje Lando Fiorini; 10.35 Telefoaski pogovori; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 14.05 Juke box; 15.00 Poljudna enciklopedija; 15.40 Orkester lahke glasbe; 16.00 Pesmi neapeljskega festivala; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.05 Počitnice v čolnu; 20.10 Glasbena prireditev; 21.12 Plošče danes; 21.27 Kitara; 22.10 Folklorna glasba; 22.43 Fantastični Berlioz. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.45 Klavirske skladbe; 12.20 Mezzosopranistka M. Horne; 13.55 Sopranistki H. Traubel in B. Nils-son; 14.30 Dunajski plesi na ploščah; 15.30 Trio Haydm; 16.25 Sodobna ital. glasba; 17.10 Janač-kova simf. opus 60; 17.40 Nunzio Rotondo; 18.15 Lahka glasba; 19.15 Koncert; 20.15 Leoncavallo: «Kralj Ojdip*; 21.45 Mascagni: «Zanetto». FILODIFUZIJA 8.00 Koncert; 8.45 Glasba in podoba; 9.45 Sodobna ital. glasba; 10.10 Na sporedu je Mozart; 10.20 Chopin in Smetana; 12.00 Glasba izven programa; 12.20 Ariostove skladbe; 13.20 Haydnova Stabat Mater; 15.30 Lahka glasba. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, ZA TISTE, KI ŠE NISO BILI NA POČITNICAH Nekaj nasvetov za vaše zdravje Poletje je prav tako nevarno kot je nevarna zima - Vpliv sonca na organizem - Kdo naj gre k morju in kdo v gore Vročina. Poletje. Poletje v znaku počitnic. Pred nedavnim smo govorili o tem, kako vpliva vročina na avtomobile, oglejmo si danes nekoliko, kako trpi človeški organizem zaradi vročine in komu koristi morje oziroma gore. Kljub temu, da so počitnice za nekatere zelo kratke, se velika večina ljudi odpravi iz mesta k morju ali v gore. Pri tem je treba pomisliti, katero okolje bo najbolj prijalo našemu organizmu. Najprej moramo ločiti primerne počitnice po starosti osebe. Za najmlajše bo od primera do primera moral svetovati zdravnik, katero okolje jim bo najbolj koristilo. Od treh let naprej pa je že lažje nekoliko posplošiti kategorije letoviščarjev. Otrokom od treh do desetih lot starosti, ki čez vse jesenske in zimske mesece kažejo znake prehlada, bronhitisa, faringitisa in drugih bolezni vrla, bo nedvomno zelo koristila morska ktima. Toda tudi v tem ne smemo pretiravati, počitnice naj trajajo največ trideset do štirideset dni. Najbolj koristno bo menjavanje klime. Tudi osebam, ki bolehajo za revmo, koristi morje. To ne pomeni, da se morajo ves dan pražiti na soncu. Že samo bivanje ob morju koristi. Kar se sončenja tiče, mora biti to postopno, kajti, če je sončenje do neke mere koristno, lahko povzroč1, če z njim pretiravamo, mnogo motenj in bolezni. To ne samo v zvezi s kožnimi opeklinami, pač pa zaradi tega, ker nastopi med sončenjem akcija organizma, ki se želi pred žarki obvarovati, v tem trenutku je za ostale nevarnosti organizem manj od; poren, zaradi česar lahko zboli prav za tistimi boleznimi, ki smo se jih hoteli otresti. Seveda so to le splošni nasveti, kajti na zdravniku je naloga, da od osebka do osebka svetuje primerno klimo. Kar se tiče odraslih, je morska klima koristna za tiste, ki bolehajo za vsemi vrstami artritisa. Ob morju nastop več faktorjev, ki so koristni. Predvsem se lahko rešimo znatnega dela obleke in dovolimo na tak način koži, da pride v največji meri v stik z zrakom. Pri tem sta dva učinka najvažnejša: .jod v zraku in ultravijoli; časti žarki. Morje pa prinaša tudi številne možnosti rekreacije. Na pr. plavanje, ki razgiba vse naše mišice, pri tem je seveda zopet treba paziti na postopnost trenui-ga in ostajanja v vodi. Tudi ni res, da kdor boleha za artritisom, mora ves čas biti na suhem in .zavidati tistim, ki se brezskrbno hladijo v morski vodi. Tudi ti bolniki si lahko privoščijo ohladitev, s cer je bolje, da nanjo počakajo do popoldanskih ur, ko se je morska voda dovolj segrela. Vse to ne velja za tiste, ki bolehajo za bronhitisom ali so pred kratkim preboleli vročični revmatizem. Zanje je bolje, da ostanejo na plaži. Za starejše osebe, ki 'majo srčne motnje in motnje ožilja, niso primerne poletne počitnice pri morju. Če si želijo morja, je bolje, da ob njem preživijo počitnice spomladi ali pozimi in v najslabšem primeru, da obiskujejo plažo poleti le v zgodnjih jutranjih urah Za tiste, k; bolehajo za krčnimi žilami, svetujejo, da se ne izpostavljajo soncu, z druge strani pa je zanje koristno, da se sprehajajo po peščenih plažah in močijo noge do meč, tako da jim valovi nekako masirajo bolne ude. V nekaterih primerih zdravnik odsvetuje letovanje ob morju. To velja za nemirne in stalno napete mrnzm v, / \ »*]■ 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 20.30 Poročila; 8.45 Informativna oddaja; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 10.25 Orkestra Falke-nauer in Heinz Geese; 10.45 Filmske melodije; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Violinist Yehudi Menuhin; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Lahka glasba; 14.30 Priporočajo vam; 15.10 «Pesem iz mladih grl*; 15.25 Orkester Berlinske filharmonije; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Skladbe slovenskih skladateljev; 17.00 Vsak dan za vas; 18.10 Operni koncert; 19,15 »Rad imam glasbo*; 19.45 Klavir v ritmu; 20.15 Ansambel Ole Olafsen; 21.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.00 Večer z Ado Škerlj; 22.40 Glasbeni nokturno; 23.15 Večer pri domačih skladateljih; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Jazz; 00.40 Plesni zvoki. ital. televizija 15.30 Kolesarske dirke; 18.15 Spored za najmlajše; 19.10 Izžrebanje loterije; 19.15 Sindikalna tribuna; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 »Upor deka-bristov*; 22.10 Fantastična zgodba Don Kihota; 23.10 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Rischiatut-to; 22.10 Boomerang. JUG. TELEVIZIJA 21.00, 23 55 Poročila; 19.15 Obzornik; 19.30 Jubilejni tabor; 20.05 Enkrat v tednu; 20.20 Reportaža; 21.35 Zabavno-glasbena oddaja: 22.35 Kulturne diagonale; 23.05 Mannix. osebe, ki bolehajo za hipertrofičnim gastritisom, za črevesnim čirom ali za motnjami, ki so odvisne od njihovega posebnega emotivnega stanja. Žal so sedaj obale v Italiji tako onesnažene in prenasičene * bacili tifusa in paratifusa, da i» ne bilo napačno da nas cepijo proti tifusu preden gremo na letovanje k morju. K temu naj še dodamo, da je v teh posebnih razmerah priporočljivo, da ne jemo školjk, ki so okužene. Za osebe> ki so zdrave, iv problemov, izbira kraja je odvisna le od lastno izbire. Jezera so navadno zelo ugodna za tiste, ki bolehajo za srčnimi motnjami, za motnjami ožilja, žleze ščitnice in so živčni. Kar s® gora tiče ločujemo visoke in srednje visoke gorske predele. Na vi; šoke naj se odpravijo le tisti, ® so v odlični formi in zdravi, n® srednja področja od 500 do 10|,(1 metrov višine pa starejše osebe-Srednje visoko gorsko področje j® koristno tudi za tiste, ki so pred kratkim preboleli kako pljučno bo lezen, živčne bolezni ali kužne bolezni. Tudi poletja se moramo varovati, kot. smo navajeni varovati O zime in njenih neprilik. človeški organizem lažje prenaša vroč'®® kot mraz, zaradi tega večkrat lab' ko pozabimo, kako nam vročina lahko škodi. Industrija je ponekod jasno pokazala, kako lahko vročina škodi človeku. V tovarnah, ki®r je bilo veliko delavcev v majhnem prostoru in so za izdelavo predmetov uporabljali vir toplote, a® se motnje pri organizmu zaradi vročine jasno pokazale. Znano je, da nekatere snovi v organizmu uravnavajo njegovo tol* loto, kri prihaja do centrov v °r' ganizmu, ki beležijo površinsko ta' ploto kot tudi notranjo toploto m z delovanjem živčnih, hormonskim biokemičnih in fizičnih proceso* ustvarjajo ali razpršujejo toplota' Pod 24 stopinjami Celzija začenJ" organizem ustvarjati toploto, na® to mejo pa organizem toploto razpršuje. Toplota se razgublja z izžarevanjem, znojenjem in dihanjem ta* z izhlapevanjem. Ko postaja v ok® lju vročina večja, centri ne ta®] rejo več v zadostni mer' razprševati toplote. Tedaj nastopita dnri dva faktorja: krvničke se razširil in izhlapevanje je večje, ker 5 periferično znojenje poveča. To ne posredno vpliva na srce. ki zadnja hitreje hiti, da bi pošiljalo P® ožilju večje količine krvi, trenta no pa se tudi poveča krvni Pr’ tisk, zaradi katerega popustijo n® koliko periferne krvmčke. Pl.iuC intenzivneje delujejo, ker hitre' dihamo, zmanjša pa se dotok kr'"j v trebušno votlino, zaradi tega 1 prebava težja. Zmanjša se tiri produkcija seča, kajti veliko vod8 izločamo z znojenjem. Po vsem tem lahko sklepata;1' zakaj zdravmk odsvetuje vroč® klimo srčnim bolnikom. Ker sta srce in krvni obtok že dovolj h®' na, bi se zelo počasi lahko pri'3' godila na zahteve organizma, J je vroče. Tudi zelo napeta oseb'1 se ne more hi tip prilagoditi vta čemu okolju. .. Z druge strani je treba P®2* tudi na sončenje. Vsakdo bi h0'!, postati zagorel in to v najkrajši; času. Pomisliti pa moramo, da sk® zi zemeljsko atmosfero pridejo ž®r čenja, ki so močna od 2800 ® 3200 angstromov, ki povzročajo s carico kot tudi opekline. V najb°'_ vročih urah dneva se lahko °P čemo že po 15 do 20 minutah s0 čenja. . Organizem se pred žarčenF brani s pigmentom, ki ga imeP jemo melanin. Ta snov potemni |1. šo kožo. Melanin izdelujejo P0*6, ne celice, ki so tesno povez®1., z živčnim sistemom in ki melapL lahko sintetizirajo v tiroxin. pride v stik s katalizatorjem (sp®< jo, ki pospešuje kemične reakcij,^ Povečanje tiroxina v krvi povzeti živčnost. V zgornjih plasteh k®' šč:ti organizem pred žarčenjemJb leg melanina tudi posebna kis*1® Ko se preveč časa sončimo, 1®P j, dobimo ob izrabljanju teh dv zaščitnih snovi opekline in w spremembe pri mehanizmu obn® ljanja celic, ki lahko privedejo nekaterih rakastih obolenj. uta Sinjo obalo uničujejo z betonom PARIZ, 29. — Sinjo obalo -čuje beton. Že se slišijo v Fr®'' ciji protesti, zaradi »betonske* zidu*, ki kvari naravni videz svetovno znane letovščarske ob le- . Tudi francoski «boom» rij premičnin je nastal v letih ®: 1956 do 1962. V tej dobi so % turističnih zemljišč vrtoglavo JV, raščale. Brez premisleka so ®i. lasti odobrile številne napačne o. črte. Večje družbe za nepreta nine so vedno počenjale, kar želele, ne da bi jih ovirala k® prepoved. Sedaj so se pojavile Pj sledice te nepremišljenosti: tun množično zapuščajo Sinjo obal0' Pred kratkim so ustanovil' ... ganizacijo «Branilcev Sinje f.. je», ki naj bi ščitila naravno jino. Predsednik te organiza®-. Marius Colomb, ki je tudi žuP®. v neki vasi, pa je kijub temu Pr^ cej črnogled. Dejal je, da so , družbe za nepremičnine znale v no ogniti oviri, brž ko je on P povedal gradnjo V RIMU SE JE SESTAL ZVEINI SVET ITALIJANSKE NOGOMETNE ZVEZE Nobenih sankcij proti Gianniju Riveri MandellS je podal ostavko «iz zasebnih razlogov» - V bodoče ne bodo trpeli takšnih izjav, kot jih je da! Rivera RIM, 29. — Danes se je sestal Zve'an|i sivet italijanske nogometne zve®e. Na dnevnem redu je bila Predvsem diskusija o ostavki predsednika tehnične komisije Mandel-ja. Svet je Izrazil nasprotno mne-Je glede te ostavke, kljub temu P® je Mandelli na tem vztrajal, ker a mu zasebne zadeve ne dovoljuje0. da bi posvečal toldiko časa, ko-™r bi Mo potrebno nogometu. V poročilu, ki ga Je Mandelli po-.a o svojem delovanju in pred-o italijanski odpravi v Mehi-/° 1141 svetovno prvenstvo, je dejal Prvi vrsti, da je bilo delo tre-Valcareggija vredno vsega ob-Pdovanj-a, saj je italijanska repre-"Jaanea pokazala bodisi v Izločil-jr” srečanjih bodisi v četrtfinalu Polfinalu, da je kondicijsko za razred boljša od nasprotnikov. De-je tudi, da so skušali uporabiti manjše število Igralcev v raz-P tekmah. Kar zadeva izključitev ~odettija je dejal, da je igralec Iz-svoje negodovanje zelo omi-*®n° in da torej nii-so bile potreb-pitobene disciplinske sankcije. Je Mandelli obravna.val lzja-Rdivere pred tekmo s švedsko. J? , je, da mu je časnikar itali-hske radiotelevizije Amerl zavrtel 'Magnetofonski posnetek intervjuja. Je Rivera imel z ltalijansld-?? novinarji in v katerem se je Precej nekorektno izrazil o Man-mju samem. Magnetofonski po-etek je takoj potem poslušaj tu-ife ^,Care^i: skupaj sta odločila, bodo počakali na prihod zvezne-r . Predsednika Franchija, ki bi mo-tiste dni priti iz Italije. Kljub r’“'u Pa je Rivera naslednji dan ^ Povil in potrdil svoje izjave. Ta-PJ po svojem prihodu je Franchl t^ro poklical na razgovor, na ka- srn° pred tednom poročali, , , . . . „ in D“°rova člana Silvan Ambrožič Borova predprvenstvena doba bo tila^ter Starc trenirala skupno z letos precej pestra. Po turnirju, ki radi^r Jugoplastike iz Splita Za j bo 8. in 9. avgusta na Padncaii. Iren: *ai Poslovilnih govorov, molče, brez besed, in se vrnili j v četo, k tovarišem. 4*^0 je trajalo ves teden, in tudi več. četa se je manj-, ‘ ^pretrgoma v borbi, z grižljajem suhega kruha, žejen lth sohini grlom, v dežju, ki Je neusmiljeno lil po glavi, .Jf* in hrbtu, se je Lazar moral odreči spanju in postelji, rJ11 nad glavo in toplemu požirku, kot ga je bil navajen ■četa je pomenila vse, borba je zamenjala cel6 dihanje, ion °ral je hoditi neobrit. Pet dni se ni obriti. Po toliko •gandlh «a Je premagala in vrgla utrujenost. Po nepre-tehaT naPadih in umikih, ko so postojanke po desetkrat ^jate iz rok v roke, se Je Lazar zgrudil na tla, na otep žita, na naročaj sena ali slame, na kup listja, na veje ali na golo ledino, pa tudi na mokro travo ali v mlakužico. Padel je ko posekan in zaspal. Spal je dve, tri ure, kot mrlič, potem ga je kdo dregnil in prebudil: ali je kaj iskal ali sporočil ali prinesel. Prihajali so kurirji, od žarka ali šoše, pritekli vojaki iz udarnega bataljona, od Ranke Špike, s sporočilom. In spet se Je začelo znova; kurirji so prihajali in odhajali, puške so pokale, streli odmevali, topovi grmeli. Kčlo se Je odvijalo, Lazar pa je poveljeval, vpil, tekal, nadziral, svetoval, pretil in psoval (sveto nedeljo in tristo bogov). Ni bilo razločka med dnevom in nočjo. Tako je četa prekrižarila vzdolž in počez kraje od Une do Karana in od Pastireva do Gradine, dubdške ceste in Po-gledjeva. Desetkrat je prešla cesto in se vrnila, varovala je tunik ljudi, ki so bežali proti Kozari, oddaljeni dvajset kilometrov proti vzhodu. Zmeraj je bila pred očmi, tako rekoč na dosegljaj, pa vendar tako daleč, toliko muke in pešačenja... Prekopali so nam zemljo, toda mi jih bomo pomlatili ali vsaj pregnali od tod in rešili ljudi, je stiskal zobe in šklepetal, moker, prestradan, željan spanja, toda odločen, da do smrti ali zmage ostane zraven teh štorov in dreves, teh ždi in teh korenin. Opazoval Je kraj z jarki, ki so bili videti prazni in zapuščeni, ker so bili vojaki pokriti z vejami, listjem in travo. Jarki v daljavi, na marinsklh in strigovskih gričih so morda res bili zapuščeni in prazni, ker se je bojišče stalno pomikalo na vzhod, proti Kozari, zajemalo nove bregove in nove vasi, za seboj pa puščalo podrta drevesa, poteptano žito, požgane hiše, globoke jame in trupla. Rovi ob dubiški cesti so vsekakor polni, to je lahko videl z golimi očmi: včasih Je naglo pokukala ven glava ali vojak do pasu; ustrelili so proti njemu, da ga primorajo za umik ali ga morda celo zadenejo. Potem so spet ostali le prsobrani, rumeni, čmi, naježeni, z linami za puške in mitraljeze, iz katerih je grmelo. Začenjali so napadati zelo zgodaj, toda previdneje in počasneje kot tedaj, ko so šli od bregov Une. To niso bili več podivjani, besni, nagli in vpijoči fantje, ki teko, dirjajo, psujejo in tekmujejo med seboj, kateri bo ujel živega partizana, in se je zato zdelo, da streljajo v zrak ali ga kratko malo nočejo zadeti. To niso bile trume, ki ne poznajo strahu, ne mislijo na pogin in se ne bojijo smrti. Prve satnije in bojne, najbolj izbrane, so bile že rakropljene. Pripadniki teh satnij in boj n so tičali v zemlji. Kazalo Je, da so sedaj vojaki modrejšl in bolj zviti: niso se brez potrebe In neumno izpostavljali nevarnostim. Čakali so pravi trenutek, se dvignili ob določenem času, napadali so združeno, na vsej fronti, z vseh točk. Izrabljali so prednosti hribovitih, razoranih in pogozdenih tal. Vdirali so iz megle, Iz hoste, iz dežja, iz žita, izza prevalov in ovinkov. Včasih so pršli daleč na partizanske postojanke. To ni bilo težko, ker partizani niso kopali jarkov, ampak so se branili brez dobrih zaklonišč, za drevesi in skalami, za štori, ležali so v kotlini-cah, ki jih je ustvarila narava ali so jih bili izkopali kmetje, ki so obdelovali zemljo in niso pomislili na boj in obrambo. Zato se je lahko zgodilo, da je močnejši odred vdrl v Lazarjevo zaledje in da je brez napora zajel borca ln konja, ki je bil privezan za deblo. Zaradi tega Je Lazar podvojil straže in patrulje, povečal število stražarskih mest in zaostril nadzorstvo, sam pa je vsak dan obšel postojanke, od vojaka do vojaka, od desetine do desetine: spraševal je, svetoval, grajal, Iskal napake, popravljal slabosti in pomanjkljivosti. Nadzor je še podvojil: najprej Je na obhod postojank in borcev poslal komisarja Ivana, nato svojega namestnika Hamddja, za njima pa Je šel preverjat še sam. In spet je bil v strahu. Vedel je, da bo sovražnik, komaj bo vstalo sonce, morda še prej, vdrl semkaj, k četi, in skušal zavzeti njene postojanke. To se je ponavljalo vsak dan. Spomnil se je dneva, ko Je četa prišla na Patrijo, da Je ljudstvu ščitila umik. Tam je srečal Ranka Spako, komandanta udarnega bataljona, s katerim Je bil pred nekaj meseci šel v srednjo Bosno na četnike Rade Radiča, da jih kaznuje za smrt doktorja Mladena Stojanoviča in kozarskih proletarcev, ki so jih pobili v Jošavci. Rad je imel Špika. Zdelo se mu je, da sta si podobna, čeprav je bil starejši od njega. Križarila sta po Bosni in preganjala četnike, od smrti pa ju je ločil samo korak, kot na primer na Karaču in Snjegotini, ko so ju ob-koliki četniki Rade Radiča in Lazarja Tešanoviča in ves dan stiskali v obroč; iz njega sta se rešila šele ponoči, imela pa sta osem mrtvih to dvanajst ranjenih, potem pa je prišel ukaz, da se vrneta na Kozaro. Prišla sta z borci v osvobojeni Prije-dor, z oblakom, ki so ga vzdignili njihovi čevlji, to postavili so se v vrsto na trgu pred gimnazijo. Obkolila jih je pisana množica radovednih Prijedorcev, starcev s fesi, žensk v dimljah in s feredžo, dijakov, otrok in mladine. Na zborovanju je govoril Osman, prvi komisar kozarskega odreda: stopil je na sod, dvignil pest, zakričal: «Smrt fašizmu, tovariši in tovarišice!* potem pa govoril na ves glas, zvijal hrbet to mahal z rokami, da bi dal svojim besedam večjo moč in prepričljivost. Bil je to eden od najboljših govornikov v Bosni in Lazar se je rotil, da razen pokojnega Mladena nikoli ni slišal boljšega govornika na mitingu. Seveda se je spomnil tudi zborovanja pri cerkvi v Marinih, po vstaji, ko sta Mladen in Osman nastopila skupaj pred nekaj tisoč mož in ženš, zbranih na travniku pred zvonikom. Lazar je stal to se smehljal, zategoval pas in otipaval puškino kopito. Ko je Osman govoril, je stopil k Lazarju črnolas mladenič z bombami za pasom to ga vprašal, če pozna Človeka, ki govori. Lazar je odkimal. Tedaj je črno-’ lasec povedal govornikovo ime to Lazar je osupnil. Kar ni mogel verjeti. Od kod Turek med nami? Hotel Je vprašati čr-nolasnega junaka, vendar Je molčal, ker tudd njega ni dobro poznal. To je bil Rartko Špika, študent, M je na Kozaro prišel z Osmanom to Sošo iz Banjaluke, živahen, drzen to pogumen študent Je kmalu postal desetar, nato vodnik to komandir, ln moral je pasti v oči, zlasti Lazarju, ki je pri ljudeh cenil zgo^j tisto, kar je balo videti Izjemno in neposnemljivo. (Nadaljevanje »leMj trrednlltvo TRST Ul. Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 uPr»va TRST Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 95 823 Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna Številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ «AOIT» . KS, Ljubljana, Stari trg 3/1 telefon 22 207 Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 150» finančno-upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. »Mali oglasi« 50 lit beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italiana*. Stran 6 30. julija 1970 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT-Trst ZARADI MUČENJA POLITIČNIH ZAPORNIKOV Mednarodna komisija pravnikov je obtožila brazilsko vlado V Ženevi so objavili sporočilo o strahotah v brazilskih zaporih ŽENEVA, 29. — Mednarodna ko misija pravnikov (Commision inter-national des juriste), ki ima svoj sedež v Ženevi, je sklenila, da bo nadaljevala preiskavo o ravnanju s političnimi jetniki v Braziliji in da bo sprejela vse potrebne ukrepe, da bi jim učinkovito pomagala. Prejšnjo sredo je komisija objavila posebno poročilo, ki je vzbudilo veliko zanimanje in tudi ogorčenje po vsem svetu. Še preden bi omenili, kak odmev so imele te vesti v svetu, bi na kratko navedli najvažnejše u-gotovitve komisije. Poročilo CIJ se oslanja v glavnem na pričevanja in dokumente, ki so prišli skrivaj v svet iz zaporov in koncentracijskih taborišč, ali pa so jih posredovali komisiji bivši zaporniki), katerim se je posrečilo zbežati iz pekla brazilskih zaporov. V poročilu komisije je rečeno, da je mučenje postalo »politično orožje«, ki ga policija sistematično uporablja ne samo, da bi prisilila zapornike na priznanje resničnih ali namišljenih prekrškov političnega reda v Braziliji, temveč tudi kot sredstvo za duševno uničevanje nasprotnikov režima. Mati nekega študenta je izpovedala, da imajo voditelji zapora na »cvetnem otoku« navado, da pripeljejo v sprejemnico, kjer se sorodniki pogovarjajo z zaporniki, kakega pohabljenega fanta. Po mnenju policijskih in zaporniških oblasti bi morali neskladni gibi in očitni znaki posledic mučenja pohabljenja napotiti sorodnike, da bi svetovali svojcu (sinu ali hčerki, možu ali ženi) naj vneto sodeluje s policijskimi organi. V poročilu je nadalje rečeno, da se mučenje izvaja na znanstven način in se navajajo metode mučenja, ki so najbolj v navadi: mučenje z vodo (zapornikovo glavo večkrat potopijo v čeber, ki je napolnjen s slabo vodo, oziroma s človeškim blatom ali sečjo), mučenje z električnim tokom (apliciranie e-lektrod na spolovila, ušesa, prsi, na spodnjo stran vek), moralno mučenje (nekega dečka so mučili pred materjo, več sorodnikov so mučili hkrati). Komisija navaja nadalje, da imajo v vojaškem zaporu v Belo Horizontu policijske pse, ki so jih posebej izvežbali. Psi navadno zagrabijo človeka za najbolj občutljive organe njegovega telesa. V prostorih zvezne civilne policije (DOPS) v Sao Paulu je zelo v navadi mučenje zapornikov s tem, da jim izdirajo nohte, ali pa jih spolno, pohabljajo. V Sao Paulu, Curibti in Juiz de Fora so sežgali nekaj zapornikov na slami. Poročilo mednarodne komisije pravnikov navaja po imenu vse vladne organe, katerim je v Braziliji poverjena naloga političnega zatiranja ter. se zaključuje dobesedno: »Ni nobenega upanja, da bi zatiralni aparat postal liberalnejši, ker raste število agentov, funkcionarjev in častnikov, ki so se specializirali v mučenju svojih rojakov. Edini način, ki se jim nudi, da bi se izognili kazni, da ne rečemo maščevanju svojih rojakov, je da nadaljujejo in krepijo represijo. Mučenje pa potrebuje popolno tajnost in molk, sramežljivost prič ali krinko normalnosti. Javno mnenje civiliziranih dežel ima danes resnično možnost, da prepreči s stalnimi in točnimi ovadbami nečloveško ravnanje z brazilskimi političnimi zaporniki. Ta dokument mednarolne komi sije pravnikov je zelo razburil brazilsko vlado, ki je takoj zanikala, da bi v Braziliji sploh obstajali politični zaporniki (v resnici pa jih je kakih 12.000). Komisija pravnikov je zahtevala od brazilskega diplomatskega predstavništva v Ženevi, naj ji posreduje besedilo protestne note brazilskega ministra za pravosodje Buzaida Diplomatsko predstavništvo je odsekano _ odgovorilo komisiji, naj sama poišče dokument, ko je že tako dobro informirana o razmerah v Braziliji. Generalni tajnik CIJ Sean Mc Bride se je udeležil sestankov, kjer se je razpravljalo o mučenju in ki sta jih priredili papeška komisija »Pravica in mir« in komisija za družbeni razvoj in mir — Sode-pax (ta organizacija je nastala ob sodelovanju Vatikana in ekumenskega sveta cerkva). Visoki pravnik razpolaga sedaj z zelo izčrpno dokumentacijo o tem vprašanju ter je zato poslal brazilskemu pravosodnemu ministru naslednjo brzojavko: «Sprejel sem na znanje vašo izjavo s katero ste zanikali, da bi ostajali v Braziliji politični zaporniki in s tem tudi izvajanje mučenja. Spoštljivo svetujem, naj vaša vlada pristane na izčrpno javno preiskavo, ki naj jo izvede komisija za človečanske pravice Organizacije ameriških držav. Prav tako naj se omogoči takoj mednarodnemu odboru Rdečega križa in organizacije «Amnesty International« obisk zaporov.« Mednarodna komisija pravnikov je v tej zvezi ponovila postopek, ki ji je svoj čas omogočil, da je dosegla od Evropskega sveta obsodbo grške vlade v zvezi z njenim ravnanjem z grškim' političnimi zaporniki. Zato se je obrnila naravnost na komisijo za človečanske pravice pri Organizaciji ameriških držav. McBride je pozval to organizacijo, naj uvede preiskavo o razmerah v katerih živijo poli-tični zaporniki v Braziliji . Ponesrečila se je avstrijska gornica AOSTA, 29. — 21-letma avstrijska gornica Helga Gruber iz Innsbrucka je izgubila življenje na pobočju slovitega «Dent du Geant». Ko se je spuščala z vrha gore skupaj s skupino avstrijskih alpinistov, jo Je med nevihto zadela strela. Njeni gorski tovariši so privezali njeno truplo ob klin v steni ter obvestili o nesreči gorske reševalce. Tl so pozneje prenesli njeno truplo v dollino. PORT MANSFIELD, 29. — Skupina potapljačev je našla nekaj španskih galej, ki so pripadale po mnenju zgodovinskih strokovnjakov večji skupini, ladij, ki so se potopile v Mehiškem zalivu 1. 1553. Ladje so prepeljavale bogat tovor zlata in drugih dragocenosti. Komisija za zgodovinske najdbe v Teksasu je potrdila da pripada top, ki so ga potegnili iz morja blizu teksaške obale prav omenjenemu brodovju. Spomladi 1. 1553 se je 14 ladij (od skupno 20), ki so malo prej odplule iz pristanišča Vera Cruz v Mehiki, potopilo zaradi viharja. Komisija za zgodovinske najdbe meni, da so predmeti, ki so jih dio sedaj potegnili iz morja, pripadali sedmim potopljenim ladjam. Inteligenten papagaj NEVILL’S CROSS (Anglija), 29. — Majhen avstralski papagaj «Tim-my» se je vrnil na svoj dom nekaj dni potem, ko je zbežal iz kletke. Ptiču se je vrnitev posrečila, ker je znal na pamet telefonsko številko svoje lastnice. pa se je Zaradi ljubosumnosti možak hudo opekel: v zasledovanem avtomobilu je bila namreč slovita filmska igralka Liz Taylor s svojim zdravnikom, ki je obvestila policiste, da ji je nadležnež skušal prekrižata pot. Policisti so moškega po skrbni preiskavi izpustili na svobodo. Sef policije je izjavil, da so skrbno preiskali vso zadevo, le ene okoliščine niso ugotovili: če je namreč krivčeva žena v resnici podobna Liz Taylor. RIM, 29. — Približno 1000 oseb je včeraj organiziralo na rimskem Republiškem trgu solidarnostno demonstracijo za češkoslovaško. Zborovanje je trajalo približno eno uro in je potekalo popolnoma mirno. Navzoči so bili v glavnem študent je in mladinci. MNENJE AMERIŠKEGA STROKOVNJAKA FOSTERJA Kitajska napreduje na raketnem področja Smotrnost pekinških načrtov Los Angeles — Susan Atkins, Linda Kasabian in Leslie Van Houten (od leve proti desni) v družbi policijske agentke na procesu proti »Satanu« NEW YORK, 29. — Po mnenju ameriškega znanstvenika Johna S. Fosterja ne namerava kitajska vlada izstreliti v krožni tir okoli zemlje umetnih satelitov z atomskimi ali jedrskimi naboji. Sum, da bi Ljudska republika Kitajska utegnila napraviti ta korak, se je porodili tistega dne, ko so na Kitajskem prvič uspešno izvedli izstrelitev umetnega zemeljskega satelita. John F. Foster je strokovnjak za vprašanja atomske in jedrske oborožitve pri Pentagonu. Znanstvenik je poročal o teh vprašanjih posebni komisiji ameriške zbornice. Njegovo mnenje je merodajno, saj je vodja oddelka za tehnične in znanstvene raziskave pri ministrstvu za obrambo ZDA. Po Fosterjevem mnenju niso Kitajci s svojim letošnjim vesoljskim podvigom (26. aprila so izstrelili svoj prvi satelit, ki je tehtal 177 VESTI IZ JUGOSLAVIJE Sporazum med podjetjema Generaleksport in AGIP Podjetji programirala gradnjo moto-hotelov v Jugoslaviji Podjetje Generaleksport v Beogradu in italijansko podjetje AGIP bosta začeld v jeseni graditi tri motele v celinskem delu Jugoslavije, Po sporazumu med obema podjetjema bodo začeli graditi moto-hotel v Beogradu, ki bo spadal v kategorijo B in ki bo imel okoli 650 ležišč. Razpolagal bo s parkirnim prostorom, servisnimi delavnicami, garažami, samopostrežnimi trgovinami in bencinsko črpalko. Predvidevajo, da bo gradnja stala 60 milijonov dinarjev, od katerih bo AGIP prispevala za 49 od sto. Moto-hotel bo sprejel prve goste čez dve leti. Pozneje bodo zgradili dva podobna moto-hotela v Zagrebu 'in v Ljubljani. svojem listu napadel ministra, za delo polk. Jarbasa Passagtnha, Obtožnica je trdila, da je Lilyo objavil vesti, ki so bile žaljive za državo In za ministra. Vesti iz Slovenije REYKJAVIK, 29. - Neka so vjetska ladja je na Atlantskem oceanu našla razbitine letala za blagovni promet vrste »antonov 22», ki je strmoglavilo pred 11 dnevi in na katerem je bilo 23 oseb. Letalo je odpotovalo iz Keflavika 18. julija, namenjeno pa je bilo v Peru. Mnoge ladje in letala iščejo sedaj eventualne preživele in ostanke letala. Igralko Liz Taylor je zamenjal za ženo BEWERLY HILLS, 29. - Policija je aretirala nekega moškega, ker je predstavljal pri vožnji z avtom nevarnost za druge avtomoliiste. Pozneje se je zvedelo, da je moški zasledoval neki avtomobil v katerem se je po njegovem mnenju peljala žena s svojim ljubimcem. Novembra bo minilo 25 let, odkar je na Jesenicah začelo delovati Slovensko ljudsko gledališče, današnje «Amatersko gledališče Tone Čufar«. Na zadnji seji gledališkega in umetniškega sveta so razpravljali predvsem o repertoarju za prihodnjo sezono, ki bo posvečen temu srebrnemu jubileju. Okvirni program gledališča obsega 13 dramskih del, med drugimi tudi Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, s katero so pred 25 leti prvič nastopili na jeseniškem odru. Kulturno dejavnost v tem letu pa bo prav gotovo popestrilo še 14. srečanje dramskih skupin iz Slovenije, ki bo to sezono na Jesenicah. * # * Pri založbi »Mladinska knjiga« v Ljubljani je izšla te dni nova pesniška zbirka Jožeta Šmita z naslovom »Kaiko bomo umirali«. Ob tej priložnosti — gre za sedimo knjigo pesmi tega priznanega slovenskega pesnika — je pripravila založba intimno srečanje s pesnikom. Poglavitna pozornost srečanja je veljala novi zbir ki Jožeta Šmita, ki jo je založba objavila v rekordnem času, dva meseca po izročitvi rokopisa. Jože Šmit velja v slovenski poeziji za samosvojega liričnega izpovedovalca. V njegovih pesmih, ki jih objavlja že več kot tri desetletja, odmevajo tako spremembe časa kot najgloblje osebne izpovedi. O tem še posebno priča njegova najnovejša pesniška zbirka, ki v štirih ciklih izpoveduje zrela spoznanja v ljubezni in obupu, o praznoti in smislu človekovega življenja. DRAGO KOSMRLI RIO DE JANEIRO, 29. — B razil sfco sodišče je obsodilo časnikarja Mury Jorge Lidyo, kd piše za opozicijski časopis »Tribuna da impre-sa» na eno leto zapora, ker je v ..........m,umi..„..........................................................llllll"l"I"tllllllll"l»IIIIIIIIHIIII Skrivnosten zaklad na «Hrastovem otoku» »Hrastov otok« je pust in skalnat otok, ki štrli iz Atlantskega oceana približno 60 kilometrov od glavnega mesta škotske Halifaxa. Vendar ima sivi zapuščeni otok tudi svoj poseben čar: na njem naj bi bil zakopan skrivnosten in bogat zaklad, ki naj bi ga bil skril na otok pred mnogimi stoletji morda kak karaibski gusar. »Zaklad Hrastovega otoka« čarobno privlačuje raziskovalce že dolgo let. Prvič so začeli razkopavati otok pred 175 leti še sami prebivalci, ki so pa kmalu opustili kopanje, ker so se bali, da bi bil zaklad kot v pravljicah začaran in bi jim lahko prinesel nesrečo. Na otoku so se spet pojavili raziskovalci leta 1804, ko je morje napolnilo predor, ki naj bi povezoval zaklad, oziroma vodnjak, v katerem naj bi bil skrit, z odprtim morjem. Ljudsko izročilo in nekateri zgodovinarji poročajo namreč, da je zaklad skrit v posebni vdolbini, ki je zagrajena s kokosovimi pregradami. Predori povezu- jejo vdolbino s čudnim približno 70 metrov globokim vodnjakom, ki je zares podoben skrivališču, in z odprtim morjem. Zanimanje za zaklad je postalo spet živo ob koncu prejšnjega stoletja. Leta 1909 je za kopanje investiral nekaj denarja celo poznejši ameriški predsednik Franklin Roos-velt. Zdi se, da je bilo v zadnjeh 175 letih investiranih nad milijon in pol dolarjev, kar znaša približno milijardo lir. • Zanimanje za zaklad, ker so razni raziskovalci od časa do časa našli tudi zanimive predmete, kot zlate verižice, španski kovanec, pergament ali podobne manj vredne predmete. Odkrili so tudi, da so pregrade izdelane na tipično karaibski način iz kokosovih debel. Govori se, da znaša vrednost zaklada približno 30 milijonov dolarjev. Precej različna pa so mnenja o »lastniku« tega fantomatičnega zaklada. Nekateri trdijo, da ga je skril kapitan Kidd, drugi so pre- pričani, da je to naredil znani gusar AVilliam Morgan. Znanstveniki so bili pred časom prepričani, da je način zgraditve vodnjaka tipično vikinškega izvora. Po mnenju nekaterih pa naj bi bil to zaklad indijanskega plemena Inkas. V vodnjak naj bi ga bila pripeljala perujska ladja, ki ji je uspelo uiti grabežnjivim konkvistadorjem Francisca Pizarra še leta 1528. Zadnjih pet let se za «zaklad Hrastovega otoka« zanima 25 ameriških in kanadskih industrijcev. Združili so se v družbo «Triton Alliance LTD« in so do sedaj potrošili približno 520 tisoč dolarjev za raziskovanje okrog stoletnega hrasta. Raziskovanju načeluje in-dustrijec David Tobias iz Montreala, v skupini pa je tudi bivši predsednik torontske borze George Jennison. Zdi se, da bodo v treh mesecih zaključili raziskovanje in bodo tako lahko točno vedeli, če zaklad res obstaja ali ne. Škoda, potem »Hrastov otok« ne bo več tako skrivnosten ... LONDON, 29. — Preteklo noč je v Londonu izdihnil 70-letru dirigent «Halle» odkestera iz Manchestra Sir John ParbiroM. Mina je hudo ranila častnika in 5 vojakov AVEZZANO, 29. — mine je hudo ranila e pega častnika in štiri vojake. Nesreča se je pripetila na vojaških poletnih vajah blizu Čelana. Vse ponesrečence so prepeljali v bolnišnico v' Čelanu, kjer jim zdravniki skušajo rešiti življenje. Najbolj kritično je častnikovo stanje, kateremu je eksplozija zdrobila jetra. Nfl PROCESU PROTI »SATANU« Zanimive izjave Linde Kasabian o umoru v Tateini vili v Bel Airu Podroben opis «družinskega» življenja v «Spahn Ranchu» in umora filmske igralke ter njenih prijateljev LOS ANGELES, 29. - Na procesu proti «SatanU» Charlesu Manso-nu je Linda Kasablian danes nada ljevala s svojim pričanjem in opisovanjem življenja «družine». Na vprašanja sodnika je Kasa-bianova točno povedala, kako je potekalo življenje v «Spahn Ran-chu«. Ženske so imele nalogo, da pripravljajo hrano, paz;jo na otroke in tudi da ponoči stražijo «ranch«. Moški pa so navadno preskrbovali hrano, čistili vozila in Eksplozija1 eventualno popravljali pohištvo, «Druž:na» se je hranila y fi'aY' nem z zelenjavo, ki so jo fantje pobirali med odpadki v supermarketih. Mesa ni^D nikoli jedli. Man-son .je' tudi odločal, kdo naj ponoči straži «ranch«. «Družini» je razlagal, da se boji napada «črnih panterjev«. Tudi umore, o katerih jim je večkrat govoril, kot o ah- .......................................iiiimiilllimiiiiNiliiiiiuin GUSAR JE NAMERAVAL NA KUBO Poskus preusmeritve urgentinskegu letulu Premislil se je zaradi nevihte, ki je na tem področju divjala CORDOBA (Argentina), 29. — i jankam je predvidena smrtna ka-«Zračni gusar« je poskusil včeraj zen s takojšnjo ustrelitvijo. Albor-preusmeritt argentinsko letalo vr- noz, kii so ga aretirali, ko je sto- ste «boedng 737» diružbe »Aerofliimeas Argentinas« na Kubo. Na letailu Je bilo 49 potnikov ln pet članov osebja. Letelo je na progi Salta - Buenos Aires im imelo se je ustaviti v Cordobi za napolnje-nje rezervoarjev. Medtem ko je bilo ustavljeno v Cordobi so obkrožili letalo policijski agenti. Najprej se je zdelo, da je gusarjev več. Glasnik letalske družbe Je namreč v začetku poročal, da je gusarjev kar pet, kasneje da so trije, končno pa dva. Malo pred Cordobo naj bi bil eden prisilili pilota, naj se ustavi in naj med pristankom ne dovoli nikomur, da se približa letalu, drugi pa naj bi bil zaprl ostale člane osebja v zadnji del letala. Dejansko so kasneje odkrili, da je bil «gusar» eden. V Cordobi je dovolil, da je letalo zapustilo 22 potnikov, med katerimi je bilo 9 žensk in dva otroka. Ostalih 27 potnikov in osebje pa so morali nadaljevati pot. Pridružil se jim je še en pilot letalske družbe »Aerolineas Argentinas«, ki je slučajno bil v Cordobi na počitnicah. Kasneje se je letalo še ustavilo v Mendozi, od koder bd bilo moralo nadaljevati pot na Kubo mimo mesta Santdago de Chlle in jre-ko Andov. Na tem področju je ravno tedaj divjal močan vihar, ki bi ne bil dovolil letalu, da bi preletelo gorovje. Pilota sta prepričala «gusarja», da bi bila ta proga prenevarna. Mladenič se Je pravočasno premislil in sedem ur kasneje je letalo zopet pristalo v Cordobi, da bi nadaljevalo pot proti Kubi po drugi progi. Zaradi težav, ki so nastale pri polnjenju rezervoarjev je letalo o-stalo nekaj ur na letališču. «Gusar» je tedaj prosil, naj bi prišel na letalo bolivijski konzul. Po daljšem posvetovanju z njim je »gusar« zapustil letalo. Tedaj se je tudi zvedelo za njegovo ime. »Gusar« je bil 25-letni Bolivijec Lorenzo Fermin Jurado Albomoz. Argentinska vlada je pretekli mesec izdala zelo stroge ukrepe v zvezi z »zračnim gusarstvom«. Za ugrabitve, preusmeritve letal in gverilske akcije proti vojaškim posto- pil z letala, je prvi »zračni gu sar« po omenjenih vladnih ukrepih. solutno potrebnem dejanju, je u-pravičeval, češ da z vrsto umorov, katerih krivda bi padla na «čme panterje«, bodo sprožili boi med belci in črnci, tako da se bodo vzajemno uničili. Kasabianova je povedala, da je takoj po vstopu v «družino» imela spolne odnose s «Satanom«, kakor tudi z vsemi ostalimi člani »družine«. Navadno so take «orgije» organizirali vsi skupaj in «sužnje» so morale biti na razpolago sicer maloštevilnim moškim v «družini». Včasih so morale «sužnje» imeti spolne odnose tud' z obiskovalci «Spahn Rancha«. Karabianova je omerffla tudi 16-letno dekle, ki je bilo za nekaj dni gost «družine*. Povedala je, da .jo je Manson sicer nameraval sprejeti v skupino in jo je podvrgel osebnim testom. Naslednji dan jo je iz neznanih vzrokov poslal domov. Zelo zanimive so bile Kasabianine izjave v zvezi z umorom filmske igralke Sharon Tate in prijateljev, ki so bili gostje njene vile v Bel Airu. Tisti večer se je skupina, ki so .jo sestavljali Charles Watson, sama Kasabianova, Susan Atkins, Patrizia Krenvrinken in seveda Manson, z avti odpravila do Tateine vile. Atkinsova je najprej prerezala telefonske žice, nato pa so se ženske odpravi1.«; v samo stavbo. Ravno tedaj je prispel 18-letni Števen Parent, ki ga je Watson umoril s štirimi streli v glavo. Potem so vdrli skozi okno v poslopje. Ka-sabianovi je Manson ukazal, naj počaka na vrtu. Res je dekle obsedelo v avtu, vendar ko je zaslišala kričanje in stokanje iz vile, se ni mogla zadržati in je stekla proti poslopju. Zagledala je tedaj moškega z okrvavljenim obrazom Za njim je pritekel AVatson, ki ga je zabodel in tako umoril. Patrica Krenvrinken je istočasno večkrat zabodla igralko Abigai Folger. Ko je dekle to pripovedovalo, so jo zalile solze in sodnik je prekinil razpravo za nekaj ur. Ko se je Kasabianova nekoliko pomirila, jo je sodnik začel spet zasliševati. Povedala je še, kako so odvrgli orožje in okrvavljene obleke in kako so se nato vrnili v »Spahn Ranch«. Iz pripovedovanja je bilo kasneje razvidno, da jih Manson ni spremljal. Šele ob povratku domov, so mu podrobno povedali, kako so izvršili njegove tl-kaze. »Člani družine« so bili jezni s Kasabianovo, ker je med pokolom skušala zbežati). Ko je dekle to pripovedovalo, jo je še obhajala groza. Ob koncu je še dodala, da so se po poti v «ranch» ustavili v neki vili, da bi se umili. Nenadoma je Charles Manson skočil na noge in zavpil Kasabia-novi, naj preneha z lažmi. Z roko je še grozil dekletu, ki ga je prestrašeno pogledalo, nato mu pa nekoliko tresočim in vendar odločnim glasom odgovorilo: »Charlie, zaman je, saj veš, da je vse res...« MOSKVA, 29. — Moskovskaja Pravda piše, da so vode rek Mo-skova iin Oka zelo onesnažene zaradi preliva nečistih odpadnih vodo, ki prihajajo iz številnih industrijskih podjetij. Onesnaženi so tudi nekateri pritoki Moskve. članek v Moskovska! 1 Pravdi je napisal inž. Dubrilov, ki je šef nadzornega urada na področju reke Moskve. kg) hoteli doseči samo določen prt" pagandističn-ii uspeh. V resnici je bila njihova pobuda začetni člefl širšega in zahtevnejšega vesoljske-ga načrta. Ta načrt bo seveda služil tudi kitajskim vojaškim ciljem- Foster je poročal o teh vpraša njih že naslednji dan po izstrelitvi kitajskega umetnega satelita. P° njegovem mnenju niso Kitajci *?' sledovali z izstrelitvijo ciljev, ® zadevajo namestitev na krožni ■j’ okoli zemlje vojnih naprav. Cilj j* bil nekoliko skromnejši, a zato tu® pomembnejši: gre predvsem za izgradnjo informacijskega in komunikacijskega vesoljskega sistema. Po mnenju strokovnjakov Pentagona Kitajci izpopolnjujejo sedaj raketo s pogonsko silo kakih 680.0W konjskih moči, kar odgovarja zmogljivostim vesoljskih strojev ob začetku sovjetskih poskusov. Američani menijo, da so Kitaj® zelo zainteresirani za razvoj informacijskega in komunikacijskega »j stema s sateliti spričo razsežnosti njihovega ozemlja. Istočasno pa P®-udarjajo, da bi jim bil tak satelitski sistem zelo koristen zaradi nadzorstva nad sovjetskimi oboroženimi silami vzdolž večtisočkilomejf' ske meje z ZSSR. Kaj pa mislil0 Kitajci o ameriških domnevah Pe' de možnosti izbruha vojne s S vjetsko zvezo, strokovnjak Foster ni povedal. Izredno važna pa je Fosterjev* trditev, da Kitajska razpolaga ®a' nes s primerno tehnologijo za j2' strelitev raket z medcelinskim dometom. Res pa je, da Kitajci napredujejo precej počasi po tej P®1, Zastanek in obotavljanje je treh* verjetno pripisati visokim stroško®' ki jih ti poskusi terjajo. »Mislim, je dejal Foster — d* gredo Kitajci na področju raket®11 gradenj po pravi poti, čeprav ne; koliko počasneje, kot bi to stori11 mi. Ta ugotovitev pa ne zadev* jedrskega področja, kjer misliim aa so Kitajci napredovali zelo uspeš®5' tako kot druge velike države«. Obilica požarov v gozdovih na jugu Apeninskega polotoka RIM, 29. — Po vsej Italiji, P? sebno v južnem delu polotoka )e prišlo v zadnjih dneh do P®?0' stejših požarov gozdov in grmičev)8' V naslednjih odstavkih navaja®8 imena važnejših krajev, kjer so |Z' bruhnili požari. BRACCIANO PRI RIMU: p»ž*r je divjal na področju kakih 50 h®*" tarov, ki je poraščeno z grmičjem in oljkami. Škoda je pr?c. velika. Požar so zadušili gasili karabinjerji in vojaki. Domnev*” da je nastal na spontan način- CHIETI: požar je skoraj poP°' noma uničil večji pridelek žita snopih. Škoda je precejšnja. LATINA: gasilci se borijo s meni že več kot 15 ur na podre® Circea. Precej hud veter je ra. pihal zublje, ki so se razširili 'L področju na površni kakih 50 h^, tarov. Pn1 gašenju so sodel®® in še sodelujejo gasilci, karabin.r, .ji in vojaki nekega bližnjega po*J Škoda je zelo velika. Cirkus ni prvič nastopil v Latini, *?-niso razpolagali s predpisanimi jL tocistemami (te so namreč up®8 ljali pri gašenju požara). . MESINA: hud požar tudi področju Salice. Požara še niso r. rerujska lepotica se na počitnicah v Francoskih Alpah ukvarja s poletnim smučanjem v višini 3300 m oblečena — oziroma slečena — kot za na plažo.,. gasili. Po devetih urah napol®1 ,eg8 dela je sem ter tja še vedno tlel45' NEAPELJ: požar vzdolž žele® ške proge Neapelj - Torre Altf'% ziata. Oblasti so začasno uki® . železniški promet. Zabeležili so di več drugih požarov okoli 1 re Annunziata. . LECCE: hud požar je zajel P°v|) ročje med varicama San Fosc*\Jjt San Cataldo. Zublji so se razs®|. zaradi močnejšega vetra. Prebij ci so zapustili ogroženo podro®. Gasilcem se je posrečilo, da so Pr prečili upepeljitev nekaj vil. AVASHINGTON, 29. — Pred $ leti je v nekem washingtonske\. gledališču John AVilkes Booth . strelil tedanjega predsednika *** Abrama Lincolna. V teh dneh ^ gledališče znova odprli, da b* prireditvi «Luči in zvoki«, P®* zali ta atentat. , «Ford Theatre«, tako je naH®* gledališču ime, so po atenta.j, spremenili v muzej Lincoln®*) spominov, sedaj so ga preuref® na tak način, da morejo upri^j, riti novo prireditev in s tem ■L diti turistom novo atrakcijo-levi strani dvorane so nam®?* balkon, s katerega je predseduj Lincoln sledil 14. aprila leta L« Taylorjevi komediji »Naš arneri®^ bratranec«. Na desni pa so 2<5j*. postavili kulise komedije n* r*.ji dališki oder. Za prireditev in zvoki« so v gledališču na®, stili 26 zvočnikov, ki so jih * hronizirali s 153 reflektorji. lec Lee Cobb s svojim gl3?*-oživlja Lincolnove besede, dva.Lilj ga^ igralca pa poudarjata važne trenutke tistega večerov tem želijo na novo prikazati a godek, za katerega je produ®* Charles Guggenheim dejal, d* * pomenil »konec nekega živil®,* in začetek boja, ki se še ve<5 nadaljuje«.