109. številka. Ljubljana, v soboto 13. maja. XXVI. leto, 1893. SLOVENSKI MARI Ishaja vaak dan ivefer, izimfii neđelje in praznik«, ter volja po po&H prejeman za AVBtro-ogerske deželo za vso leto 15 gld., za pol leta 8 glđ., za Cetrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez poftiljanja na dom za vee leto 13 gld., za četrt leta li gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje nadom računa s© po 10 kr. □a mesec, po itO kr. za Cetrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poStnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po G kr., če se oznanilo jedeakrat tiska, po 5 kr., Ce bo dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali većkrat tiska. Dopisi n»j se izvolć frankirati. — RokopiBi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu St. 12. U pravni St vn naj se blagovolijo poSiljati naroćnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Obrekovani Mladočehi. (Izv. dopis z Morave.) Že nekaj časa opazujem, s kako strastjo pi-šeta Vaš skofovski dnevnik, kateremu bo nekje na Stajerskem baje" pridejali jako primerni priimek „Glasilo nebeskih advokatov" in pa Goriški „Kike-riki" 2oper mladočeško stranko. Akoravno ae ni bati, da bi se s takira zavijanjem in netočnim poroče-vanjem zbegala zavedna slovenska inteligencija, se mi vender vidi umestno, da stvar nekoliko pojasnim. Mladočehi so t.orej od prvega do zadnjega sami brezverci, prostozidarji in protipapeževci, ka-li ? Tako saj trdi vaša skofovska garda. Seveda! Tedaj pa, ako bi se Mladočehi potegovali mesto za samostalnost svojega tlačenega naroda za politično hegemonijo skofovstva, meato za ravnopravnost in napredek svojega naroda, na podlagi lastne kulturne močf, za jačenje klerikalnoga mračnja&tvu, meato za gmotno in duševno blagostanje naroda za mastne dohodke posameznih skofov, i. t. d., o tedaj bi bili Mladočehi najboljši katoličani, tedaj bi jih nezmot-Ijivi „Slovenec" ne pečatil za brezverce, in Goriški „Kikeriki" bi jih ne razkričal za protipapeževce! Hvala Bogu, da je naš narod toli napredoval v evobodi in naobraženosti, da razločuje več ali menj vero od politike; zato bodi na to ostudno obreko-vanje Slovenčevo proti Mladočehom dostojno odgo-vorjeno s stavkom: „Vi klerikalci pri Slovencu pljuvate v lastno skledo!" Resnico te trditve do-kažem z govorom, katerega je govoril župnik Hrdlička na katoliško-političnem shodu v Prerovem na Moravskem meseca aprila t. 1., katerega pa so klerikalni listi hoteli zamolčati, dokler ga ni priobčil „Hlas". Župnik Hrdlička je govoril mej drugim tuđi sledeče: „Na Moravskom nahajamo dve stranki: stranko ataročeških in stranko svobodomiselnih narodnih t. j. mladočeških poslancev. V čem se obe stranki razlikujete, ne spada k načelom, temveo k taktiki. Staročeška stranka zasleduje taktiko oportuniteto, mladočeaka pa opozicije. Obo stranki i mat a povoda za svojo politiko in iz tega sledi naše geslo: „V zadevah nnjnih in gotovih naj vlada mej nami isto mišljenje, v negotovih zadevah pa svo-boda. Bodimo v resnici svobodoraiselni in naš narodni prepir se odstrani. Dokler se torej nišo volilci vseh okrajev po večini proglasili za oportunito ali za opozicijo, tako dolgo se prepušča poalancem ravnati se po svojem prepričanju. Narod pa naj to vprašanje brez nasilstva v smislu svobode uvažuje, a tajiti ne smemo, da do aedanjega vladnega sestava ne moremo imeti nobenega zaupanja. Najjači povod temu je krivično zastopanje našega naroda v moravskem deželnem zboru. Izkušnja je dokazala, da vlada more in srne s popravo volilnega reda ali s svojim uplivom to krivično zaatopanje popraviti, a ker se ona za to ne briga, je dokaz, da neče naših pravic dostojno zastopati. Ko bi torej naši staro-češko moravski poslanci prestopili k Mladočehom v opozicijo, bi bil to povsem opravičen korak. Toliko bodi povedano z narodnega stalisča. Mi se stri-njamo z načeli obeh strank, a nečerno pooštriti boja mej njima ter se torej danes ne izražamo brez-pogojno niti za taktiko jedne, niti za taktiko druge stranke. Kar se tiče vere, se mladočeška stranka ni ustanovila na podlagi lažiliberalizma ali proti-verstva. Mladočeška stranka se je rodila iz nezadovoljstva narodovega z vladinim sestavom. A dovo-ljevati ne smenio niti kot duhovniki niti kot na-rodnjaki, da bi se ta močno naraščajoča stranka smatrala za sovražnico vere. Kakor je vseobče znano, je svobodomiselna ljudska t. j. mladofeška stranka na velikem shodu v Brnu dne 12. sušca 1893 pojasnila pomen smisla svobode ter slovesno proglasila, da ni nikdar in da ne bode nikdar nasprotovala veri. V revoluciji tega ogromnega shoda se pravi, da mladočeška stranka dobro pri-znava vzvišeni namen vere v životu eloveatva ter da smatra za obrekovanje in hujskanje, če bi se drznil kdo trditi, da je protiverska. Ta resolucija se je slovesno in soglasno izrekla na shodu, h kateremu ho bile oči vseh Moravljanov, prijateljev in neprijatelje.v, obrntne. Tr slovesne beaeđe so zavez-Ijive za mladočeško stranko in zaslužujejo, da jih dostojno uvažujemol" Te besede poštenega katoliškega župnika nam dokazujejo, da rabi stranka Misija-Mahničeva v Ljubljani obrekovanje in laž za svoje orodje, da neti z nečastnimi sredstvi bratski prepir mej Slovenci in Slovani. Zategadnlj priobčim resnici na ljabo ta govor poštenega čeŠkega župnika. Klerikalna klika v Ljubljani pljuje pač s svojim obre-kovanjem v laatno skledo. Čestitamo! Ona se ne bojuje iz Ijubezni za narod, temveč za svoj žep, ona hoče v občini, v deželi i. t. d. povsotl oni upliv, ki ga je imela v minulih stoletjih mračnjaštva, ko je pod krinko vere uganjala vsakovrstne orgije, kar je veri Bilno škodilo; zato so nastali različni verski reforraatorji, vsled velike gnilobe v cerkevi. „Moje kraljeatvo ni od tega sveta", je rekel Božji Izveličar, a vi, ki oznanujete njegove svete nauke, bi si radi ustanovili svoje kraljestvo na zemlji, da bi vladali svet in se v dosego teh namenov poslužujete obre-kovanja, da črnite svojega bližnjika, imenujoč ga brezverca. Živimo v času prosvete in svobode ter vemo dobro, kaj je vera in kaj politika ; zato vam je odzvonilo! Nikdar se ne pregreši katoličan zoper vero, če neče duhovnika voliti v občino, v okrajni zastop, v deželni ali državni zbor ali če ne prizna posvetnega kraljevanja kukega skofa. Pomnite torej, narod se hoče vladati sam na podlagi narodne prosvete in svobode ter se ne da od nobenega stanu oklepati v okove; obratno: vsi stanovi bodisi du-hovniski, učiteljski, uradniški, bodisi obrtniAki i. t. d. vsi smo členi njegovi, poklieani, da delujemo v njegovi službi za njegov blagor in napredek. A ker se borite vi za svojo hegemonijo nad drugimi stanovi, vam kličem: Dajte narodu, kar je narodovega, a Bogu, kar je božjega, ne netite prepira mej narodom, ne škodite narodu in veri, govorite na lecah le resnico svete vere, politiko pustite narodu, a skrbite za notranjo organizacijo svojega stanu, to sem vam opravičen zaklicati. Ako bodete pa še nadalje obrekovali, vračala se vam bode laž z resnico, ki vas bode pobijala in svetu pričala, da je res kar pravi sveto pismo : Po njih dejanjih jih bodetfi spoznali ! O. LISTEK. Občinska hiralnica. (Crtica iz CloveSku tragikomedije. — Spisul Ivan Metov.) V ol>Če jo znano, da skriva ta dobrodelni zavod, stoječ v ozki ulici našega kraja, v sebi naj-večje leuuhe, da ne popije v njem na inoškem od-delku ogromnu žganja, da si kuhajo Ženske najboljšo kavo ne satno zjutruj, — to je za žensko že tako neobhodua potrebšftiua — ampalc tuđi popoludne in da opravljaju pri tej pijaci vse obfiane ne gled^ na starost, na spol, na stan ali na gmotuo Btališće, tako da snio »e že čeatokrat čudili, kako pridejo taki ljudje v to hišo ali bolje, kako priđe ta bi9a do takega imena. So pa tuđi Častne izjeme, katerim jo ta hiša rea dobrodelni zavod. Te izjeme opefiajo, pobijajoč &e v tujini za ljubi kruhelc, in Be priplazijo potein — večkrat tuđi po odgonu — na pol živi in nagi v doinaćijo in tu prav tiho urarjo — do pokopališfta putem ituk nimajo dalec. To je navadna vsakdanja peaem ali bolj bo morda zanimala vsakogar povest o onih izgubljenih ekatatencah, ki Be ne imajuč Bvojcev za tek 6 v najboljŠih letib v to bišo — le-udbo past. Najprej opiSem nekatere junake, potem pa povem še kako o žeoskah; oči mi menda ne bodo izpraskale radi tega, ker so jih že spremili sedauji bivalci v hiralnici k ve^oomu počitku. Dobro, da mi je prišlo to na ini sol! Smrt v tem zavodu jo tuđi neka) izrednega. Komaj 2api6 trudui Adamov potomec oci, stenj na ugasneni mrtvaški Bvečici Se Širi po z,aduhli sobi svoj vonj, (vaaj zame je to vonj, drugim morda smrdi) mej vrati Se govori duhovnik s cerkovnikom, ti „ubogi ljudje" se pa Žo prepirajo za ponoSeoo krilo, za svilen predpasnik, za dobro podkuvane škornje, za pražuji klobuk, za palico, za belo pkle-dico, za ttteklenico i. t. d. Duša ranjce ali ranjkega Se bega po sobi in si išče izhoda v zračne višave, tu se pa proklinja in Be vrži vedno isti prizor: ,Požerub!M „NeBrainoica!" „Ali bi jo rada imela to le ruto? Moja je \u nTi si mu že pipo vzell* „Kdo pa je spravil tište dvajeetice, kdo? Ti in nihte drugi oe, da boš vedel!" „Ti huđič, ti!" „Pomagajte, Baj me Se ubije!" — — — Drugi dan pa »ledi vea družba z razpraakanimi in začrnelimi obrazi priprosti rakvi svojega tovariša na pokopališCe! ♦ * Skokov Nćutel je bil bio nezakonBke matere in dasi se je pisal po nji, nazivali so ga vender z oče-tovim priimkom Skokov. Izuftil se je UBnjarstva in bil v svojih mladih letih prav priden delavee. Pri 25 letih je za(el misliti na ženitev, toda sturidi njegove izvoljenke bo hoteli to mise) izbiti iz glave obema b tem, da su poslali svojo hčerko v Ljubljano služit. AH Ijubezen prestavlja gore! Nćstel zapusti bvojo službo ter priđe v Ljubljano, saj i majo dobrega ćelavca povsod radi. — „Tebe sem Čakal, Micika, zvedel sem, da služiš v tej Liši, pa eem dejal, malo tu postoj, bo že prišla po vodo", oglasi se Neatel, zagledavši nekega večera svojo Miciko prvikrat po dolgi lotitvi. „Lej no, kako si tepa, pa gosposka!" ,Oh, Netstel, ali ae ti mesa? Kar v Ljubljanu priđeš za manoj, Če bi naji kdo videli" — in skrbnu se je ozirala okrog — „veš, Nestel, jaz moram naglo nesti vode goBpej, ah, ta je huda, će ne kaj za-mudiml" „Ali, Micika, rada me imaš pa še?u „Seveda, Beveda!" in zbežala je od vudnjaka proti domu, da jo je Nćstel komaj dohajai. Drugega dne Be je vedla ravno tako, Se nekoliko bulj odurno. Nejstlu ee je zdelo, dd ju na drugi strani mlad gospodič zvesto opažnje. Zdvoj in Ijubosumnoat vce pila sta se revežu v Deželni zbor kranjski. XIII. Beja dne 12. maja 1893. leta. Konec.) PobI. G r a s b e 1 I i poroča v imenu dotičnega odseka o letoem poročilu deželaega odbora § 3. C: Zdravstvene stvari. Odsele se je pečal zaradi važnost; predmeta temeljito a tem poročilom. Posebno mnogo ae je storilo za varatvo proti koleri, ćelo male obČine pripravite so svoje bolnice za silo, razkužilne struje i. t. d. Odsek za pregled poročila stavlja naatopne predloge : 1 ) Dež. odboru je skrbeti, da vai zdravstveni zastopi vsako leto pravočaano predlože izkaze o go-spođarjenji z deoarji. 2.) Dež. odbor si prizadevaj, da se popolne' vsa službinska me«ta okružnih zdravuikuv. 3) C. kr. vlada blagovoli zaradi nevarnosti glede kolere posvetiti posebno pozornost tištim pokraj i nam naše dežele, kjer se gradi železnica, in nujoo ji bodi priporočeno, skrbeti z vho mogoćnn hitrostjo za izđatno zdravniško pomoč io za druge potrebne naredbe v svojem področji, kadarkoli bi se prikazala omenjeoa kužna bolezen. 4.) Dat. za« top odobruje dež. odbora izjavo, da je dežela pripravljena občinam v potrebi dovo-Ijevati primerne podpore za nakup razkužil in za opravo bolnice za silo, zajedno pa uaglaša, da treba obćine vselej tuđi poučevati, katerih razkužil se jim je poaluževati in na kakšen način. 5 ) C kr. vladi bodi izrečena najtoplejša zahvala ua UBtauovitvi dveh uovih cesarskih sluzeb okrajnih živiaozdravnikov. 6 ) Dež. ztstop popolnem in s priznanjem odobruje poiielitev podpor, ki jih je dovolil deželni odbor za cepljenje zupur pasjo steklino, naroča dež. odboru, podeljevati take podpore tuii zanaprej v sluČaji potrebe nesretnikom in nesrečnicam popa-denim od steklib živalij, in z veseljem jemlje na znanje, da je tuđi kranjska hranilnica dajala podpore v isto Bvrbo. 7 ) Ddž. odboru bodi naročeoo, uvaževati in v prihodnjein zasedanji deželnega za sto pa pri proračunu deželnega zaklada poročati, ali bi ne kazalo, z ozi-rom na ugodni vspeh zdravljenja v morskih kopeljib Gradežkih pomnožiti podpore v ta namen. 3.) Oatale lofcke letnega poročila o zdravstvenih stvareh se vzerno na znaoje. Posl. II ribar pravi, da bi vlada storila lahko Se več za varstvo proti koleri io opo/arja na ne< katere velike nedostatke, ki se kažejo glede pitne vode in pomanjkanja vodnjakov v uekaterib občinah na Gorenjskem, kjer je vender lehko priti do zdrave pitne vode. Politična oblastva bi morala kategorično prisiliti take občine, da uapravijo vodnjake in dež. odbor naj bi podpiral take uaprave. Zatorej Btavlja uastopni resolueiji: 1.) Visoka c kr. dež. vlada ae pozivlje, naj z vbo energijo deluje na to, da se odpravijo ne-snažui kali po vaseb — zlaati na Gorenjskem — in da se na drug način preakrbi pitna voda. 2.) Dež. odboru se naroča, naj poapefiuje v tacib vuseh napravo vodnjakov in živinskih nupaja- ligč s primernimi podporami iz kredita, ki mu je v ta namen na razpolaganje. Dež. vlade voditelj baron Hein izjavlja, da polit, oblastva y tej zadevi ne rnorejo storiti več, ker spada to v samostojai delokrog občin. Pač pa naj bi se ljudstvo poučilo o koristi naprave dobrih vodajakov. Po kratkem ugovoru posl. H ribar ja, ki ieli, naj bi okr. glavarji uporabljali svoj upliv tuđi v gospodarskih rečeh, poal. Krsni ka, ki razloži zakaj on in nokateri drugi tovariši ne bodo glasovali za prvo reaolucijo io por. Grasseliija se vzprej-mejo vai predlogi odBeka iu druga resolucija posl. II ribar ja, prva pa se odkloni. Posl. Klein poroča o letnega poročila § 7. Deželni zavodi A Deželna prisilna delav-nica, ter »tavi v imenu dotićnega odseka nastupne predloge : 1 ) Poročilo § 7. Ćrka A o prisilni delavaici se vzHine blagovoljuo ua zuauje. 2) Dež. odboru se nalaga stroga izvrSitev sklepa XII. deželno-zborske seje dne* 5. aprila 1892., da su prisiljenci kolikor inugoče uporabljajo za delo zunaj zavoda in da se upravntštvo prisilne delavnice izogiblje vsakateri konkureuci s tukajšnjimi obrtniki, ter v to svrhu rokodelska opravila in takozvana naročena dela om ej i na brezpogojno potrebo. 3.) Napis nad velikimi vrati naj se v sloven-skem in uemškem jeziku takoj napravi. Po kratkem ugovoru posl. dr. Schafferja vzprejmejo ae ti predlogi. Posl. Grasselli poroča o § 7. B: Deželni dobrodelni zavodi — ter predlaga: 1.) Dež. odbor poročaj v pribodnjem letnem poročilu, po koliko doi se je povprek oskrboval jeden bolnik v bolnici leta 1890., 1891. in 1892 in to z« vsak oddelek, namreč za medicinski, ki-rurgiški, gifilitski in dertnatologiški, oftalmologiski itd., vbb druge oddelke poBebej; zanaprej pa poročaj o tem vsako leto sproti. 2.) Dt)ž. odbor delaj vedno z vsem naporom na to, da se bode z bolniki iz Kranjske v bolnicah zunaj nade dežele, zlasti pa v TržaSki bolnici ravnalo strogo po predpisih ministerskega razpisa z dne" 17. junija 1. 1869. St. 1713 3) Ostalo poročilo deželnega odbora o deželnib dobrodelnih zavodth se jemlje na znanje. — Predlogi se vzprejmejo brez ugovora. Poal. Stegnar poroča o § 7. C: Deželni muzej ter predlaga: 1.) § 7. letnega poročila pod lit. C „Deželni muzej" j era I je se odobruje" na znanje. 2 ) Blagim dobrotnikom, prijateljem in pospe-ševalcem deželnega muzeja izreka se priznanje in najtoplejša zahvala. Posl. dr. Tavčar pravi, da je deželni muzej jeden najlepšh zavodov nade dežele, a vodstvo ni v pravih rokah, kakor bi bilo zaleti. Ne govori z osobne antipatije, a reorganizacija je silno potrebna. Po te ni oavaja nekaj drastičnih slučajev o neki iz-kopini v graščini Gradac, kjer so zagrebli kos sta-rfga železa v razvalinab, o nakupu kavlja nečega ponočnega čuvaja, ki se je kupil kot rimska starina. srce! Ko je pa srečal neko nedeljo popoludne svojo Mtciko z onim mlad m gizdalinoin v drevoredu proti ŠiŠki, hotel mu ju srd raznesti prsi. — — TiBti večer pripeljala »ta ga dva redarja na policijo. Od tedaj pa je drdral njegov voziček oaglo proti prepadu. Popival je dan na dan, prihraujeni novci ho zginili, za uekaj let se je vrnil po odgoou v domovJR. odžel zopet, prebival nekaj časa tuđi na Ljubljanukem gradu ter se učil ondi ločevati svo-jilne zaimke. — Zgodaj oBiveM prispel je zopet domov — v hi-ralnico. Sedaj se je pa razlila njegova nadležnost na vse domačioe, bogataše je nadlegoval, reveže pa zmerjal. S palčico v rok i posedal je s Bvojim kolego Tinčetom Krevijo (o katerem Vam prihodnjič kaj povem) po klopicah na trgu ter beračil na jako znameuit način. Domačiou ali pa tujcu namigaval je z imenitno Bpretno gesto k sebi, fieš da mu ima uekaj važoega povedati in ko se mu je dotičaik približal, dejal je: nNaj mi dajo za kozarček žganjča ali pa za tobak!" Domaćini so mu dajali, da so Be ga otresli, tujce pa je red oaupnila taka novica. ObČinski redar mu je vuled višjega povelja branil tako počenjaoje na trgu, a zaman! Ko je pa Skok nekoč svojemu tovarišu Krovlji telovDik raztrgal raz telo in mu vzpnčo nekega oadzorn ka, ki je dal Krevlji veft nego njemu, nek»j prav gorkih pri loži I iu sta se po tein oba nekoliko čaai v cestnem prahu valjala, prepo-VBdali 80 mu goapdika, katere je bilo sram takega prizora, posedanje na trgu. Tedaj pa je zopet vzkipelo v njem. Čestokrat tie je razkoraćil pijan na trgu ter kričal: „Prokleta goH)j6la, meso ste vi požrli, kosti ste pa vrgli revežem! Živio socijalist!M V biralnici je bil odsihmal večen pretep iu krik, praskanie in lananje, dokler nišo naSli Skoka na veliki petek — obešeoega v hiralničnem pod-atrešji. Preduo mu je zaprla vrv sapo, pomdlil je desnico od sebe, atisnil pest iu porinil palec mej kazaiec in srednji prst, pa tuđi na obrazu se mu je bralo: „Svet, ti me pa v uho pifit!" Nekoliko od njega pa je ležal polomljen stol z oetalitni tremi nogaini proti nebu, kakor bi klical maščevanja za krepko brco, katero mu je dal ne-bvaležni Skokov NeVstel zadnji trenotek svojega življenja. — Zapudčinaka obravnava po njem vršila se je tiho, kakor ne Bploh spodobi veliketnu petku, le Tinče Krevlja je dobil, ker je nekoliko prehitro za-grabil Skokovo sukujo, prav ličon rožiček na čelo. S tak i mi rečmi ne smeSi se samo dotični u radnik, nego sineSi sh ves zavod. Govori o „žliodri", katera igra veliko ulogo v našem muzeji, ki utegne poBtati 8 časom vel k kup „žliodre". Deželni odbor dal je kustosu podporo 200 gld.t da gre v Icalija. Čudno je, da se je ta potreba pokazala ravno ob priliki romarskega vlaka. Zt take prazue eksperimente ni nobenega kredita. Mnogo b^je bi bilo, da Be je za ta denar dal natisiiti slovenski prevod Deži^aovega voditelja po muzeji. Ne stavlja posebni U predlogov, a želi, da doželni odbor stori kaj y toj zadevi, če no, se bode začelo streljati s hujinai l^anoai. Deželui glavar Detela in posl. dr. Papež skušata zagovarjati dovoljeno podporo, katero je dobil kustos, da si ogleda muzeje na Italijanskem in poroča o UBpeuih svojega putovanja, kar bode tuđi storil. Posl. Hribar pravi, da bi bil prof. ttutar prav rad izdelal tacega voditelja po muzeji, a stvar je zavleket sedanji referent. Ko je govoril Se poni. baron Schwegel o potrebi voditelja in o reorganizaciji, vzprejela sta Be predloga odseka. Posl. Stegnar poroča o letnega poročila §8. A.: LjudBke in srednje gole ter predlaga: 1.) DeŽ. odboru se naroča, da ponovi prošnjo do c. kr. deželnega šolskega sveta zaBtran učnih razmer na nemžkih ljudskih šolah v Kočevskem okraji, katere obiskujejo slovenski šulski otroci in da sa koustatuje njih Stt'vilo. 2.) Dež. odbor naj poizveduje, kako je z za-stalimi Solskimi globami osobito v Postojinskem okraji in naj vsaj v letnem poročilu za leto 1893. o tem deželnemu zboru poroča. 3) Vse druge točke § 8., lit. A. letnega poročila vzamejo se v vednost. Posl. Hribar kritikuje s krepkim! besedami dvojno mero, katero še vedno rabi vlada, ki tako hitro skrbi za par nemških otrok, na drngi strani pa niti odgovorila ni na resolucijo, ki jo je že pred 3*/s leti stavil posl. Svetec in ki se je poznuje ponovila. To je veliko bagatel izovanje dež. zbora od strani vlade. Tuđi na interpelacijo zaradi samo nemških napisov pri ces. uradih Se ni odgovora. Avstrija naj bode resuićno dobra ia skrbna mati vsem narodom, ne Ie glede" zahtev na krvi in denarjih, nego tuđi pri podeljevanji pravic. (Dobro.) DeŽ. vlade voditelj baroo Hein navaja neka-tere statiBtiČne date glede" slovenskih Solskih otrok v Kočevskem šolskem okraji, kjer je res 138 otrok všolanih v nemške gole in pove, kaj ae je do zdaj storilo v tej zadevi. Šolski svet imel se bode v kratkem baviti s tem vprašanjem. Potom so se vzprejeli predlogi odseka. Posl. Klein poroča o § 8. B.: Obrtni po u k ter predlaga: 1.) Dež. zbor jemlje hvaložoo in radođtno na znanje, da misli vis. vlada obrtni pouk razSiriti na pouk v kovinskem, pletarskem in lonćarskem obrtu ter želi, da bi se ta pouk ukoro otvoril. 2) Dež. odboru se caroča, naj se iz nova obrne do vin. vlade, da v zmislu deželuozborukega sklepa z dne" 31. oktobru 1890. leta /a nadziranje obrtnih nadaljevalnih Sol na Kranjskem imenuje zgolj take nadzornike, ki so strokovnjaki in popol-noma poznaju deželne razmere ter so do ćela vefiči obema deželnima jezi koma. 3.) Dež. odbor naj v prih )dnjem sestanku poroča dež. zastopu, kakfini so uspebi poučevauja v krojašifo-obrtoi Soli gotip. Matije Kunca in ali bi kazalo v pribodnjem letu zopet ustanoviti podpore za učence rečene sole. 4.) Vse drugo poročilo vzprejme deželni zbor blagovoljno na znanje. Vsi predlogi se vzprejmejo brez ugovora in se zaključi seja ob 2 uri popoludne. Deželni zbor goriški. V Gorici, 10. maja. Naš deželni zbor ima vsak tor«k sejo, vsa teče tako lepo iu gladko, kakor da bi bilo „namazano", poslužalce se pri vsaki seji lahko sešteje na prste jedne roke, obravnave so mrtve in brez vsakega duha. Odobri ali odbije se vsuka stvar, kakor želita to vsemogočui deželni glavar in vlada. Posebuo slovenski poslanci se odlikujejo z molčanjem, akopram imamo goriski Slovenci ćelo kopo opraviče-nihteženj in potreb. Volilci naj si to dobro zapomnijo, P9* Dalje v pri log i. ~^Q Priloea JSlovenskemo Narodu'4 &t, 109, dnć 13. maja 1893. kajti nič nam ne pomaga najpoštenejši poslanec ako ne zna o pravem časa izpregovoriti prave beseđe. Včeraj je bila torej šesta seja. Predseđmk pročita več peticij, mej temi ono obČin Gradež, Oglej, Fijomičelj, Ruda, Sv. Kancijan, Turjak, Sv. Peter ob Soči, Foljan in Ronke, ki prosijo, da bi deželni zbor posredoval zaradi zveze železnice Čer-vinjan-Ronke-Ttžič. Poslanec de. GregorčiČ predlaga nujnost te peticije, kar se sprejme. Po preči tanji peticije predlaga omenjeni poslanec, đa se deželnemu odboru naroči, naj to peticijo najhitreje in toplo pri-poročeno predloži. Posl. Lovisoni predlaga, naj se preide preko te peticije na dnevni red; ker ta predlog ni zadostno podprt, se vzprejme oni dra. Gre-gorčiča z vsemi glasovi proti Lovisonijevem. Prva točka dnevnega reda o zborovanji no-vega cestnega zakoua in o dopolnitvi cestne policije na neeraričnih cestah odloži se za drugo sejo, namesto nje se na predlog posl. Abrama razpravlja o poročilu cestnega odbora glede" pođpor cestnira in občinskim odborom za regijonalne ceste in druga podjetja. Občini Romans se od piše đolg 307 gld. 85 kr., dovoli se jej nadalje podpora 500 gld. za leto 1893 za popravo nasipov ob potoku Versa. Dovolile so se še sledeee podpore: cestnemu odboru Gradiščanskomu 1500 gld. za popravo regijonalne ceste pri Đoškinih; cestnemu odboru v Tržiču 300 gld. za cesto ob morskem zalivu, cestnenau odboru Červinjanskemu G00 gld. za most v Trču. (Zadnjemu odboru se tuđi naloži, da naj predloži deželnemu odboru za prihođnje zasedanje deželnega zbora podrobno pojasnilo glede prošnje za podporo o regulaciji reke Avše posebno pa naj opraviči v kakej zvezi je ta regulacija z cestnimi potrebami :) Cestnemu odboru Kanalskemu 800 gld. za cesto Gradec-Vlava; ceatnemu odboru Goriškemu 1300 gld. za cesto Bukovica-Vertojba in Vertojba-Sv. Peter, cestnemu odboru v Ajdovščini 800 glđ. za cesto v Ravnjak, cestnemu odboru v Koranu 1000 gld. za razna dela pri cestah, cestnemu odboru v Sežani 1000 gld. za cesto Križ-Sežana in Divača-Lokva, cestnemu odboru Tolminskemu 1300 glđ. za ceste * Staroselo-Log in Sv. Lueija-Čadra, cestnemu odboru v Bolcu 600 gld. in konečno cestnemu odboru v Bravnici 300 gld. Prošnje občin Berje, Rutars ter Lazec na Cer-kljanskera se odbijejo. Prošnja županstva v Tolminu za pođporo za graditev vodnjakov in vodovodov odstopi se deželnemu odboru z naročitom, đa jo priporoča vladi za podporo iz državnega zaklada. Deželnemu odboru se dalje naroča, naj javi na-mestništvu, da deželni zbor za sedaj nima pripo-močkov za graditev čest v Baci in Trenti. Glede prošnje cestnega odbora v Komnu za podporo za popravljanje ceste Sanpolaj-Nabrežina in pa za napravo viadukta pri Nabrežinski postaji se naroči deželnemu odboru, naj stori potrebne korake, da dovolita za ta dela primerno podporo tuđi vlada in južna železnica. Peticija političnoga društva „Slovenski Jeztf V Brdih glede regulacije regijonalne ceste pri Dobrem izroči se deželnemu odboru z nalogom, naj cestnemu odboru v Korminu naroči, da brez odloga pripravi vse potrebno- Na pretilog finančnega odseka se odobre sle-deći računi o raznih zalogah, o Werdenbe.r5kih sti-pendijah, o zakladu za ranjene vojake itd. Vzprejme se nacrt zakona o bolnišnicah za epidemične bolezni. Zavetišču sv. Alojzija iu onemu sv. Vincenca Pavlauakega ae dovoli podpora 150 gld., ravno tako Še nekatere manjše podporo. O prošnji društva za pod-piranje ubogih medicincev na Dunajskem vseučilišči, kakor tuđi o oni za pomoč italijanskiin slušateljem na Graški univerzi preide se na dnevni red. Prihodnja seja bode, kakor po navadi v torek, 16. maja ob 5. uri popoludne. Politični razgledi. .olran e dcžclc. V Li u b ! j u n i, 13. maja. Nemška sođba o Trzašfclh razmevah, Beroimaki list „Ntue Preussiaclie Zuitung", znan pod imunom „Kruu-iict-itunK", firiotič>l je zadnji Čas n^kai zanitu!|)-ih dopitjov u numerah na Pri-momkcu). V prvom dopisu pravi m«j drugim: 'RazpiiRt obft nveta TrŽaftlcegrt obrnil |e zopet jeden-krat onftni) pozornost nn Skandalozne pnhtičn«; raz-njtire v tem mestu. Mesto da bi ae tain pmlpirali koiiHrrvativai, »tiogo uvstrijridi in diiiHističuu irruleči Slovenci, delovalo ae je na to, da je na vsem Pri-morskem dobila prevlado tista stranku, katera de-luje na odcepljenje (talijanskih delov države. Hvala podpori, katero je dobivala italiianaka židovska stranka od vlade, prišlo je že tako dakč, da se v Primorju prezira vsalr, kdor se za Avstnjo interesira, ia ae mu dnla Skoda v materijalnem in v socijalnem oziru. Dunajsko Židovsko novinarstvo je pri vsaki priliki podptralo iredeutovgko gibanje in isto tako se je vsled neverojetne kratkovidnosti držala tuđi birokracija. Sedaj so razmere v Trstu postale Že take, da je ćelo Rinaldini čutil potrebo, razpustiti obč. svet. To pa Ae ne bo premenilo razmer vzlic temu, da je ćelo „N Fr. Pr." prinesla fulminanten Clanek zopar iredentovce, samo da hb np kompromitira nemška liberalna stranka radi svojih simpatij za sedanji sistem. — Tuđi o obč. volitvah v Gorici je priobčil imenovani list koreoit dopis, gleie Trža-Skih volitev pa pravi, da ee jih Slovenci ne bodo udeležili; naj zmaga iredenta; naposled bo vlada vender uvidela, kam jadra. Položaj na Ogemkem. Madjaruka vlada se nahaja v jako kritični si-tuvaciji. Dne 21. maja ue odkrije houvedski spomenik v Budi in slavno&tni komiti je povabil k odkritju tuđi ministre in parlament. Ministri se boje te slav-no8ti »luteć, da bi iz neprevidnosti ali hudobnonti moglo zgoditi ae kuj takega, kar bi navzočne ude-leŽnike in ves sistem kompromitiralo. I'oHlanska zbornica bo odposlnla poBebno deputacijo, katera bo na spomenik položila venec. Ta predlog priđe v današnji seji parlamenta v posvetovanje in bo, kakor su Be dogovorile vse stranke, vzprejet brez debate. — G!ed<5 udeležbe ruiuistrov Be 6e uiĆ ue \6 Ta slav uost se zmatra kot jako mtvarna za sedanji uisteni in zategudelj se delajo vse mogoče priprave, da bi ae ne zgodilo nič, kar bi moglo vladi škodovati. %' ib tfuajS e* «8 "rila v *-.■ • Italijnnaki parlament. Vae itulijaosku stranke so v tem jediue, da je državni bankerot prej ali slej neizogiben, ako se pravočasno ne urede državne fiaance in ne odpravi vsakoletni deficit. Kur velja vojaka najveć, se je za-htevalo, naj se zmanjša stalna vojsku vsaj za dva kora. Vlada se je izrekla zoper ta nusvet ia iz* jnvila, da je storila, kar je bilo uiogoče, da se kaj prištcdi, vojske pa ui moći zmanjšati, uiti mornarice — Ta izjava ni naredila dobrega utiša, ker se je ž njo molte puttdilo, kar že davno trde neodvisni listi, da je Dumreč Italija po troivezu: pogodbi vezana, imett toliko vojsko, kakor seduj in je ne nme zmanjšati. Ker pa vso političue simpatije nehajo, kadar je treba poBefti v Žep, je umevno, da ao zopet nekateri Italijaui premenilt svoje muenje gled^ trojne zveze. Sicer pa se sodi, da se v parlamentu zato več ue govori o trojni zvezi, ker je vlada obljubila, da je ue obnovi. Vlljetn II* in Vatikan. Krikor znano, potoval je cesar Viljnn II. samo zato k srebrui poroki italijauske kraljevske dvojice, da bi pri toj priliki obiskal tuđi papeža in ga pregovori I, naj pritisku na nemSki contrum, da glasuje za vojaško predlogo. Da bi sa v Vatikanu prikuptl, izustil je Vtljera uapram kralju Urabertu knlat^ beaede: Rnzpor moj Vatikanom in Kvirinalom je troini zvezi v nujveejo Škodo; v to isto svrho je duževoemu vodji uem^ki'^a ceutrnraa kardinalu Le dochowskmnu rekel, naj pozubi, kar ;e bilo ; zavoljo tega se je polja) iz hiSe svojega poslanika v Kvi-rinal, zavoljo tega odlikoval Hampollo — a ves trud je bil za mati. Papež, spotn ajajoč se velike hibe, katero je o jednaki priliki »torti 1. 1887, ni storil po želji ccRarja. Voja^kn pr^dloga je propndla in v tem hipu ja tuđi cesar Viljt'in zopet Rpremenil svojo nazore in pisal Skofu Flecku rezko piamo, kur je ta rekel, da jo papež jetuk v Vatikanu. V tem pismu prtivi cnsar, da je tuko guvorJAnJH ka/nivo Žaljenjt) zuveznika Nemčiu?, kralja itaLUnaketir., da (iict'r n«? bo ni^esar storil, da knzuuj« škofa Fiet'ksi, (ia pti žrli, iiHJ hh .»r.'lati a,'lnšUi iv unknjo v \\ •-litiko — Ti li«t jo ohudil pi|i<'<*i 8«n/»cij". Iz njepa je vidn;». da cesar Vtijem nima več tiatth na zoro v, kakor jih ju iinel v Hiirui. Do|ti;'*:L X, Diiiinjo, 11. maja. [Izv. dop.] (Češke gledališčne predstave na Dunaji.) CSovori se, da namerava gledališčni vodja Chmelensky po predstavah v osmem okraju Dunajskem s svojo družbo podati se na slovanski jug in v Ljubljani, Zagrebu iu Spletu nastopiti. Ker bode tedaj slovensko občinstvo rnorda v kratkem češke igralce v Ljubljani viđelo, bode gotovo maraikateremu bralcu „Narodovemu" vstreženo, ako že danes spre-govoriui par besedij o tej odlični družbi. Kako neotesano so nemško-narodni akadomiki češke goste prvi večer sprejeli, se je v tem listu že poročalo. Ko smo stopili drugi večer v Joaef-stadtsko gledališČe1, smo imeli precej pri vhodu neugoden utis, ko smo videli, koliko policijske aile je bilo to treba na noge spraviti, da se zagotovi red in zabranijo divji prizori prnjšnjega večera. Venđer je bilo dobro znamenje, đa se seđaj ne bodo ponavljali skandali. In nismo se motili. Ćeli večer je čisto mirno pretekel. Ali v nekem drugem obziru smo se zmotili. Sicer se je dalo pričakovati, da bodo demonstracije roarsikaterega odvrnile, vender smo se nadejali, da bodo drugi večer Cehi in drugi Đunajski Slovani v polnem številu pritisnili, da bode dvorana razprodana in da se bode s tem nekako zadoščenje dalo žaljenim gostom Toda ko smo malo pred začetkom predstave stopili v parter, smo bili neprijetno iznenadjeni, ker so bili skoro vsi sedeži prazni. Predstavljali so tuđi drugi večer Stčpanekovo burko „Ceh in Nemec", katera ima to posebnost, đa je dvojezična; sicer pa je v Ljubljani itak znana pod imenom „Slovenec in Nemec". To igro si je družba pač zato za prvi večer izbrala, da bi se napravil nekak prehod od nemških na čeake predstave in da bi gosti pokazali svojo spravljivost. Izmej igralcev so se posebno odlikovali gg. : Lier, Charvat, Gabriel in gospica Filrstova. Vsega priznanja je vredno, da igralci nišo bili nič popar-jeni niti vsled nemilega sprejema prvega večera, niti posebno vsled tega, da so morali igrati pred praznimi klopmi; vsi so z veseljem izvršili svoje naloge in pokazali, kaj znajo. Druga igra je bila „Jedenacte prikazani" (Enajsta zapoved), vesela igra v treh ilejanjih, spisal češki igralec R F. Šamberk, ud velikega narodnega gleda lišća v Pragi. Jednajsta zapoved se glasi: „Ne zataji nikdar svoje žene!1* „Enajsta zapoved" je konverzacijska, zares vesela igra boljše vrste, polna neprisiljeno izvedenih komičnih prizorov, zdravega humora in dobri li šal. Mej njene prednosti bi bilo tuđi šteti, da je jasna, Iahko razumljiva in enotna : ćelo dejanje se izvrši v ta isti sobi in sicer v nekaj urah, tako da se nastopajoče osobtt niti ne preoblačijo. Uprizoritev jo bila narav-noBt dovršena; od prvega do zadnjega igralea so vsi izvedli svoje uloge, da skoraj ni moč bolje. Pri tej priliki smo še le izpoznali, kakošne izvrstne in izvežbane moči ima v svoji družbi direktor Chmelensk^, kateremu k temu umetniškemu uspehu iz srca čestitamo. Žal nam je , da mu no moremo tuđi k gmotnemu uspehu čestitati, kajti več ko polovica sedežev ni bilo prodanih. — Pri tej predstavi so nam poleg že oiuenjenih igralcev ugajali posebno »e gg. ravnatelj Chmelensk^ in Kafka, in gospici Prnchazkova in Košnerova a tuđi vsi drugi predstavljale! bili so kakor rečeno izborni. Z igralsko družbo sodeluj« iloati dober orkester pod vodstvom g. Beniška, ki pred in raej predstavo poslušalce seznanja z najboljšo orkestralno godbo prvih čeških skladateljev. Tretja igra, katero so češki gostjo na odet spravili, je mična francoaka opereta nMamzelle Nitouche1*, godbo zložil llerve. K tej predstavi je prišlo đosti več gledalcev kot druge večere, gotovo jih je opereta privabila, opereto pač „vlečejo". Kaj se hoče — ukus! Kakor skoraj ni bilo dingače pričakovati, so se češki gostje tuđi to pot odlikovali. Zlasti naj omenirno tuđi tu gracijozno gospico Fiirstovo, ki jo nela in igrala korektno in decentno, nadalje gg. ravnatelja, Liera, Žvamperka in Charvata. Konečno se pa no moremo zdrzati, tla ne bi zapisali nekaj grenkih besedij, namenjenih Dunaj-skim Cehom v prvi vrsJi in potom tud i drugim na Dunaji bivajočim Slovanotn sploh, kateri bi tuđi imeli češke gost^ za svoje spoznati. Zakaj so vrše češko predstavu v Josefstadtu pred prazno dvorano? Vrli družbi bi bilo želnti najnijajnisi gmotni uspeh, zaslužila bi. da bi bilo gledališčo vsak večer na-tlačeiio, Čehi se radi ponašajo, in morda po pravici, da jih je na Dunaji blizo 200 000. Zakaj se jih izmej teli 200.000 tako malo pokaže na rlan, da ho majlmo Josef.stadtnko gledališče niti za silo ne napo'ni ? No rekel bi, ako bi bila družba slaba in bi se bilo zaradi narodne reprezentacije žrtvovati. Ali družba gospoda Chinelenskega je (ako dobro izbrana, da podaja dovolj zabave vsakerau, kdor žrtvuje en goldinar ali dva za vstopnico, tuđi ako ne. razume prav vsega, kar se na odru govori. Po-slednja opoinba veljuj drugim Dunajskim, nečeškim Slovanom. Pogumna družba vodje ChmelBiisjkega bi tedaj po V8f\j pravici zaslužila živo zanimanje v Dunajnkih slovanskih krogih. Chmelensky je pač le na .svoje rnjako v ožjem in širjom poinenu raiunal, kajti vkljub vsetn lepim frazam v Dunajskih novinah o gostoljubji in tolnranci bi bilo nahno, ako hi kdo prit'akoval, da bodo lnulili Nemui k predstavam v slovunskttin jeziku. Nam nafj[iroti su toleranco nu kaže, ali od nas se jo zahteva in — doseže. (Vide ni pr. Ljubljana.) Z ozirom na prazne proBtore v Josefstadtskem gledalisčn se je nerašk list že rogal ohtm „'200.000 Č^hom na Danajiu, in drug list je Ot»omnil, da se jn že pokazala nepotrebnost čeških p'ređHtav na Dunaji. Ako se bode imel Chmelensk^ na Dunaji z gmotnim neuspehom boriti, bodo nem-ški listi po končanih pređatavah napisali epilog, da je sodiij vsakemu jasno, da so bile čnške igre na Dunaji odveo in da ao se po nepotrebnem dražila čutila nemških Dunajeanov. „Nene freie Presse" že se daj v tem smislu piše. — Ali naj se vzame ta zadeva z narodno političnega stališea, kakor se hoče, toliko je gotovo, da bi bilo sramotno, na cedilu pustiti vrle rojake, kateri bi kot umetniki zaslužili vae priznanje in izdhitno podporo. Ako misli čeSka družba rea priti tuđi v Ljubljano, bodi s tem slovenskemu občinstvu prav toplo priporočetna; to zasluži zares v polni meri. Tišti, ki imajo o tem odločevati, naj bi si priza-đevali, da se češke predstave v Ljubljani zagotove. To bi bila sploh prva vseskozi dobra in umetniško izvežbana družba, ki hi v Ljubljani na stopila Slovensko občinstvo bodi zagotovljtmo, da na bode dobro zabuvalo, Ie pridno naj zahaja v gledališče. Ljubeznjivi družbi pa želimo na slovanskem jugu presrčen sprejem in boljše gmotne uspehe kot na Dunaji ; umetnišk i uspeh jej je gotov. Ias l*«Mlgorc pri Gorici 9. maja. [hv. 3tovanega gruii Attemna, kjer smo hm pošteno zabavali. V ome iijeuHm dopisu iz Gorice pa nišo bih omenieni Dekttten markantni đogodki , ker doj>isniku tukrat Se ciso bt'i zuaui. Navedimo naj jih toiei danes. V drogi, pri C(Hti v Ločnik b-žuči kinini, ki |e oii one, kjer smo bili mi zbrani, koraaj 200 korakov oddaljena, ubirali ao ae iz L>čuika vračajoči se Gonški legovci, ki 8o na vae grlo kričali .Evvivu ta Lega nazionale' t**r Slovence najnesramnejSe psovali in izazivali, misle?, da bud ino mi pret**p začeli Da je bila ta laftka Bodrga na pretep pripravljena, dokazuje to, da so imeli vei dehele goriače, nekateri pa tuđi revolverje, Ali mi jim nizino Ali na led, akopram je nas v dno duše pi'klo, dt ti brezdumovinski fi firici našo na-rotinoat sram it(5 ter ZHBtiirhujeju. Ker teiiaj vsa izzivuuja uiso imela oii iređentovcev zaželjenega UHpeha, raznenli so po Gorici in okolici neresaično vest, da Bta proti večeru dva Podgorca, v ceatuem jarku nkrita, dve Furlanki iz Ličinku, kateri sta z maijt ticium paradirali, nupadla, došla oroznika da Bta pa napadovalca v zapi>r odpeljala. Tu je gola izmišljotina, kajti obrekovalci ne morejo nobenega imena navesti in tuđi noheiin oBebe popisati; ravuo tako tuđi orožniki o vsem nic ne zoajo. Pn-tečeuo n^deljn hoio imeli v Podgori ple«a; alcoprum je /iciovskoumazani „Curnine ili Gori/ia" proti nam Sf.uval ia roval, došlo je vender iz Gorice in bližnjih vnsi| toliko nbčinstva, (ia je bilo vbh na poluji'tso; tuđi Furlanov iz Ljčuika in Mossa ni manjkalo. O plesu omermno samo to, da je bi I prostor okim'-ati zgol h Hit»vHnrt»j.iiiii trobujmeam', katere so Labone tako v oči zbadale. l^es hh h» vršil n* pro • Btem pred pnlafo grofa Atteinnit. Nad vnhkiin uhodom v palai'o vihntla je poriuHiio crno-rumena iv.' sarskti /auttiva, pi>d njo \m Icp truimpurt nt, na st.raui proti plesiSt%u •/. grofovskim grbom, na drugi Htraui proti pnlaf.i pa s rodovinskim grbom uaAe dobru in krasnu grofice Attems Preduo so \a pričel pl*'8, podali ho se nil.tdemfti z godbo v grad, kp*r sb je Bvirula avhtriiHka himna, iu $e več drugih komttdov ; na to hitio se podnii me.j Hviranjcin koračnice „Nr-prej zastava Stave" na pb'H-Scu Nore ia ni bilo naj • maoj&ega, kar je Furlaue iz Ločoika in Moase prav ježilo. Ker ne ti pulentovci v Podgori uiso upali razgrajati, odneuli no umn pnuo^i jeden inlaj, da bodo imeli drva za poleuto kuhati. K<» kg je okoli 11. uro /,vefer L^jftniiSki Slo-veiu'C Srtfdu Oekuta ilonniv vraćat, napadli no ^a nekttt^n Furlani iz Lićnika tt«r dobro pretupti. Mej napailovalci Be je najbolje odlikoval ueki zluglasoi Rafad BrenRau, Ui jo ž« ftest let vadi uboja v Gradihlu kbzniliiici sedel. OrožtiiSki stražmefttar je po srečiii uakljufhi prifiel na lice meata ter resi I napa leufiga morebiti anirti. Vredno se mi zdi zabile-žiti, da je bil oinenjeni Ituiuel ilrcHBao glavna priču proti jednuiuu i/mej šeBt pred porotaiki ob- 8ojenih Podgor^kih mladeuiftrtv. — — — — — — Badovedni amo, ali bo glasilo GoriSkih Židov in ire-deotarjev ta napad objavilo? Včeraj, poneđeljek, imel je obćinski zastop Ltčniški nejo, pri kateri jn pijani obĆiuMki sluga ob^inekim Hvetovalcetn zapovedoval Na (iaevnem redu bila je tncj drugimi točka mi oddaia tova. Znani rudeckir Atfred LnnasHi je ponudit 110 gl., Slo-venec Jakonf'.ić iz Brd pa 115 gld. Nato zakriĆi pijani obhoduik Loftnižki, da on da 125 gld. Jeden starašma o poni ni na to, da ou kut obćiniki nluga po zakonu u« ume lova v zakup vzeti. Ko se je zapisnik seje precital, prićne (»bhodnik — straBten ireduntar — zopet kričati, da zapisnik ni prav se* stavljen. Grof Ž'ga Attems na to vstaae razjarjon in zapusti sobo. V Lotuiku zapoveduje, kar se iz tega razvidi, vedno pijani iredeotaraki obcinski sluga Upati pa je, da bodu pri volitvah od 23.—26. muja zmagttla poštena iiHAa stranka in da bode po-tem ođklunkalo tuđi temu hujskaču. % liek.c, 11. maja. [I/,v. dop.] ( Madjari in hrvatsko Primorje.) Mej Hrvati in Madjari kali no v razpor, kateri bi utegnil postati jako ne-varen integriteti trojedne kraljevine, ako se hrvatski rodoljubi ne bodo odločno po robu postavili. Madjari silijo k m o r j u, — magyar-tenger je že dolgo jeden njihovih idejalov, a da ga še nišo popolnoma dosegli, tega — bogme — nišo sami krivi. Prisvojili so si Reko, hrvatsko mesto, in potrošili veliko milijonov, da bi položili temelj svoji pomorski sili. Ali pomorska država imeti mora kaj morskega obrežja, jeden sam pristan ne zadošča, in mora imeti kaj mornarstva. Madjari nimajo u i jednega, ni drugega, pač pa Hrvati, in ker se Hrvati iz lepa ne dado speljati, si hočejo Madjari si-loma prisvojiti to, kar jim po nagodbi nikakor ne gre. Za pravo ae Madjari dosti ne menijo, saj so ćelo določbo nagodbe glede Reke svojevo'jno „iz-premenili", kakor se je že opetovano trdilo v hr-vatskem dež. zboru. Znano je tuđi, na kak način je prišlo hrvatsko Mejmurje pod madjarsko oblast; sedaj pa bi si vrli Arpadovci radi prisvojili hrvatsko Primorje, čisto in ved.no hrvatsko obrežje niže Reke ob zeleni Adriji. Odkar je postala Reka del Madjarske, zastopa tu poseben guverner ogersko vlado. Dosedanji gu-vernerji so bili vsi čistokrvni madjarski aristokrati, elegantni gospodje s staroslavnimi imeni in raoder-nimi oblekami, sicer pa politične ničle, k u ter ih modrost je kulminirala v klasičnem reku: „Extra Hungariam non est vita et si est vita, non est ita". Takšni so bili vsi ti Urmenvi, Szechenvi, Zicby, ' Batthyanyi, ki so zapored figurirali kot zastopniki vlade in 8 finimi obedi pridobivali in vzdržavali naše aicer jako praktične iredentovce na svoji strani. Toda nobeden teh gospodov se ni doslej imenoval drugače, kakor guverner Reke, sele sedanji guverner, mladi grof Ludovik Batthyanyi, se je začel podpisovati kot „guverner Reke in oger-sko-hrvatskoga Primorja." — Kdo je dal grofičku arpadskega rodu pravico, navzdeti si ta naslov, kdo je ta, nagodbi mej Hrvatsko in Madjarsko naravnost nasprotujoči naslov določil — tega ne vo nihče povedati. — Iz začetka se hrvatski rodoljubi nišo dosti menli za to mimo vol jnost Reškega guvernćrja, ker imajo preveč drugega dela, da bi utegnili brigati se za vsako nesramnost ali budalost kakega mad-jarskega uradnika. To pa je grofa Batthyanyija še osokolilo in v družbi z nekim madjaronskim po-slancem šel je na potovanje po hrvatskem Primorju. Možnarji so pokali, najeta ciganska godba je svirala — Reski guve.rner pa je inspiciral vsa hrvatska primorska mesta, obiskoval sole in urade in se sploh vedel tako, kakor da je on namestnik kraljev in ne hrvatski ban. Uradniki so se grofičku poklanjali, ponekod so ćelo ruzobešali madjarska zastavo in guverner se je izkazttl za vse te časti hvaležnega in velikodušnega kavalirja ter daroval tu za solo, tam za cerkev nekoliko grošev misleč, da bo na ta način pridobil primorsko prebivalstvo za madjarsko idejo. Sedaj so izprevideli tuđi hrvatski rodoljubi — kam pes taco moli. Novi naslov Reškega guvernerja in potovanje po primorskih mestih — to je brea dvoma samo uvertura k veliki akciji za pridobitev hrvatskoga Primorja. Madjarska, hoteč imeti svoje morje, ne more biti zadovoljna z 19 štirija&kimi kilometri Ueškega teritorija — ona hoče široko morje z mnogimi pristani in ti pristani ae nišo madjarski, um pak še vedno h r v a 18 k i. To je bil povod in- spekciji grofa Batthyanyija in zato se mora že se daj narod hrvatski kar najodloČneja upre ti tej najnorejši madjarski nakani. Kakor se čuje iz zanesljivega vira, govorilo se bode o tem popotovanju Reškega guverne'rja še v deželnem zboru v Zagrebu. — Hrvatsko prebivalstvo je vsled teh dogodeb jako vznemirjeno in zahteva pojasnila — a dobilo ga menda ne bo, saj o tem ni dvoma, da ja grof Batthyanyi uprizoril stvar dogovorno z zakletim nasprotnikom hrvatske neodvisnosti — z bAnom Khuenom H4dervAryjem. Domaće stvari. — (Deželni zbor kranjski.) V da-oaSnji jutraoji seji, ki se je privela ob 1/a10. uri, nazoanil je dež. glavar gosp. Detela, da je želja muogih poalaocev, da bi se zaključilo zasedanje, ako se resi še danes 23 številk obgezajot dnevni red, Pot*l. Krunik in Murnik utemeljevala sta svoja samostalna predloga, ki Bta bh izročila upr. ods«ku. Vzprejel «e je posl. dr. VoSnjaka ia tovariSev uujai predlog gled^ odpisa davkov za take kruje, ki so trpeli vsled au$e. Poročilo o dež. vioaraki, aad-jar^ki in poljedelski goli ua Grmu se je vzelo na zuanje. Vzprejel se je nacrt zakona glede" plačevanja stroškov za straža pri živinskih kužnih boleznih. Resile so ae oekatere proftujc, druge pa izručile dež. odboru v prtmerno rešitev. DnljSa debata je bila glede* dež. razstave v Ljubljani I. 1894., o kateri fin. udaek ni tstavil nobeoegti predloga ia se je vzprejel predlog posl. Kl u na, da se dovoli za raz-stavo leta 1894 eveotuveluo 1395 podpora 15 000 gld. z dostavkom bar. Scbwegla, da de-žela ne prevzame nobeue garancije. Predlog poal. Hribarja gledć drugovratnih železaic izrocil seje dež. odboru. Djvolila bh je zgradba dekoracijslce sbrambe za dež. gledališče in naprava nekaterih potrebnih oovih priprav ia prostoruv. Ob 1. uri pretrgata bh je seja ter se je nadaljevala ob 3 uri in se je redilo še ostalih devet točk dnevnega reda ter za ljutila seja in Ž ujo [eto&oje spomladansko zasedaoje. — (O prevzvi5enem knezoškofu dru. Kahnu) „Sloveuec" šo vedoo ni povtjdal svojega mnenja, akoravno smo ga že večkrat pozvali, da naj blagovoli razjanuiti, kako hoče spraviti v sklad v „Politiki" in „Agr. Tagblattu" ožigoeano protislo-vensko delovanje tega moža a svoiitni načeli o pokliču episkopata za političnu vodstvo. Da olajšamo „Slovencu", ki se skriva liki tič noj, odgovor, po-vemo Se sledečo resnično anekdoto iz življenja pre-vzviSeoega knezoškufa Kr^kegn: Ko ga je nedavno prilikom vizitucije ueke faro dumači župnik naprosil, naj govori ljudstvu Hlovenski ker je fara čisto slovenska, odrezal 8e je g. knezofekof: „Aeh was, unser Herrgott verBteht auch deutsch, laBStsn Sie uoa nur deutach reden a G. dr. Kahn je, kakor iz tega razvidno, tuđi dovtipen mož in veren učenje tistega svojega „slovenskega" cerkvenega tovarila, ki je nekoč trdil, da je za viSjega dušaega paatirja odveč — znanje slovenBkega jezika. Sudaj bo imel menda vtinder-le besedo MSlovanecB . .. . ? Prosimo vnoviftl — (Osobna vest.) Te dai priSel je v Ljubljansko bolnico na oddelek g. primarija dra. Šlaj-merja odlični koro'kt rodoljub, komeudator in župoik na Reberci g. Matuj Service Ij iskat pomoći za lansko leto zlomljeno in po tein slabo zaceljeno nogo. Kakor čujemo, ju prav veliko upanja, da se noga, na katero dosedaj g. župnik niti stopiti ni mogel, izdatuo zboljša ter je bolnik prvo najtežjo operacijo tuđi Že danes srečoo prestal. Iz vaoga srca želimo odličnemu rodoljubu, ki si je Btekel za probujo nadih koroških rojakov že zares izvanrednih zaslug, po-poluega okrevanja. Dal Bog! — (Umri je) včeraj v tukajšuji bolnici gosp. Srećko Vidic, uradoik južue železnice, ki je po-neurečil te dm, kakor bdio že poročtli, na kolodvoru južne železnice. — (Odbor .Sokola") skleoil je v po-slednji svoji seji, da se korporativno udeleži slav-noBti, katero priredi ŠiSenska čitalnica oa korist „družbe sv. Orila in Metoda" v nedeljo dne 11. jlinija pri Žibertu v Gorenji Šiški. — (Občni zbor „pisateljskega tlru-fitva".) Opozarjamo oa danaSnji občni zbor „piaa-teljskega drudtva", ki bode ob 8. uri zvečer v či-talniSkih prostorih. — (Drugi izlet „SlovenBkega učiteljskoga društva") bode v četrtek doć 18. t. m. |^* Dalje v prilogi. *^| Priloga M8loveoskemii Narodu44 št 109. dnć 13. maja 1893. k St. JoStu. Oihod iz Ljubljane z opoludanskim gorenjskim vlakom do Krauja, oziroma do postaje Sv. Jošta in od tod peS na .Goro". Vabijo se vsi drufttveniki in prijatelji drufttva. — (BolniSka blagajna pom. zbora b I o v. zadruge v Ljubljani.) NafielniStvo blagajne je pri seji, katera ae je vrfiila v četrtek, volilo naBlednje faokcijunarie : NaCelnik je gospod Vfk. Lentek, na«, namestnik g. Karl Schai-felner, perovodja g. Drag«a Šuljak, blagajnik g. Josip Stadler. Blagajna prične z dnein 1. ju-nija svoje delovanje. — (Državna železnica) je odlofcila, da bo gasile« in gastluo orodje prevažala do 50 kilo-metrov daleč povaem brezplačno, aeveda le kadar gredo na poroofc pri požarih. Za prevažanje gasilcev in njih potrebSćin nazaj dovoljena je 5c/0 olajšava. Pristojbine je plaCati pri nastopu vožnje nazaj, oziroma pri izročitvi orodja. C. kr. železniško-obratno ravnateljstvo more vožnjo nazaj oziroma prevožajo dovoliti tuđi brezplaftno, ako so bili gasilci prihiteli kakemu državnomu objektu v poraoć-, ali ako je bil tak objekt v nevarnosti. Prevažanje ae vrši le z voznoredoimi, osebnimi in tovornimi vlaki izvzemši brzovlake. Posebni vlaki se dovoljujejo samo v zelo nujnih slučajib alt kadar preti nevarnoat. Ta naredba etopi takoj v veljavo. — (Tedenaki tzkaz o zdravatvenem stanju mestoe obćine Ljubljanske.) Od 30. aprila do 6. maja je bilo novorojencev 19 (=312O°/oo). umrlih 22 (=35 88°/oo)» mej temi je umrlo za otroftico 1, za Sk»rlatico 1, za jetiko 7, za voetjem eopilnib organov 2, vsled staroBtne osla-belosti 3, za razlićniini boleznimi 7. Mej umrlimi bilo je tujcev 7 (=a31'7«/,), iz zavodov 9 (= 40 9 "/„). Za iufekcijoznimi boleznimi so obolnli za oSpicami 1, za škarlatico 1, za tifuzom 1, za vratico 1. — (Inžener Toman — izgiuil) V ne-deljo zjutraj izginil je iz Kranja brez vsakega sledu tamoSnji c. kr. okrajui iožeoer g. K. Toman, član zoane Ljubljanske rodbine. Ker ni pustit doma ni-kakoršnega obvesttla, akoravuo je imel za torek napovedano važno uradno poslovanje, slutilo se je takoj najhujS'. — Današnja „Laibacher Ztg." porota, da ao vćeraj naSli g. Tomana mrtvega v Savi blizu Medvod, a z druge strani Čujemo, da to ni reB in da o g. Tomauu še sedaj ni sledu. — G. Toman bil j« izredno vesten uradnik, v privat-nem življenji pa ljubezuiv družabuik in značajen mož, star Btoprav 34 let. — (Učiteljsko društvo Kranjskoga Solskega o kraja) zborovalo bode dne 18. t. m. ob 11. uri dopoludne v Št. Juriji s sledećim dnevnim redoin : 1.) „Pokonfena pisava", praktični nastop, g. Luka Jelene. 2) Volitev dele-gatov k glavneuiu zborovanju „Zaveže". 3.) Slučajni predlogi. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. — (Tretjega, nemftkega notarja za Celje ne bo.) Pravosodno miniaterstvo je profinjo Celjskih Nemcev, naj Be uatauovi Se trelje notarsko mesto v Cilju in isto podeli kakemu prist-nenm Neincu, o d k 1 o n i I o, rekoč, da je ta proSnja povsem neosnovana. — (Obsojen iredentovec.) Graško po rotno Bod'fiče obsodilo je pred kratkim, kakor smo že javili, nekega Tižačaim Ceugio zaradi nabijanja lepukov veleizdajske vsebiae na tritedenski zapor. Državno pruvdniStvo je zoper to sodbo rekuriralo, CeP, da je priHnajh.ua iu višja instauca je tej pri-tožbi ugodila in obsojeuemu iredentovcu zvišala ka-zen na šeBt mesecev. — (Železnica na Žico na GraSkera gradu.) Trgovinsko ministerutvo dalo je itž.'uerju Sehmidtu iu tovariSem koncesije za napravo že-lezuic« na žico na Graftki grad. Zgradba sh mora takoj pričeti iu dogotoviti najdaljedu dna l'J.tnarca bodočnga leta in jo morajo koncesijonarji vzdržavati v prometu ves čas koncesije. Ako bi ao vozilo tuđi po noti, odredilo bode iniaiateretvo, kar bode potrebno za varnoftt. — (Goriške novice.) Tolminski c. kr. okrajni glavar grof M a r e u z i, ki je že dlje časa na dopuBtu, gre baje v pokoj; toliko vsaj je gotovo, da se v Tolmin ne vrue več. Vodstvo okrajnega glavar&tvu prevzame zatasuo c. kr. okrajni komisar g. li ari Kumar, rodom Slovence z GradiŠkute. V Gorici se BploSno sodi, da razkritja Tolmin«kib ra/,mer v kazeuski pravdi Braun contra „Riunova-meuto" nišo bila brez upliva na to premembo. S:cer Tolminoi za grofom Marenzijem ne bodo ravno jokaii. — „Slovensko braluo in podporao dtuštvo" v Go- rici ima dne 28. t. m. izvanredni obćoi zbor. — V Dornbergu bila je v nedeljo vinska razstava in veselica ženske podružnice sv, Cirila in Metoda. Proti taki kumulaciji menda tuđi naSa ultra klerikalna gospoda ne bo imela česa ugovarjati. — Nova pošta ustanovila se je v Plavah ob Soči. Sveti oče poslat je društvu „Slovenski Jezu v Điljanah jako laskavo zahvalo za pismeno čestitko o priliki skofovskega jubileja. — Včerajšnjo fitevilko „Nove Soče" za Gorico je državno pravdništvo zaplenilo. — (Ravnopravnost v cerkvi.) Pred kratkim umri je župnik ŠiSanjski (Skofija Poreško-Puljska) in še predno je bilo meuto razpiBano, vedel je neki lahongki listić poroćati, da je za to župo določen Rovinjski duhovnik in profesor dr. Girolamo Curto. V Šišanjdki župniji ni već kakor pet ali šest Italijanov, vae drugo prebtvalstvo je hrvatsko in vender namerava od Boga postavljeni škof Flapp poslati v ta kraj duhovnika, ki ne zna hrvatski. Ali treba še komentara? — (Ired en to vski izgredi v Bujah) Tuđi v Bujah, sredi I-jtre, so vrli (talijanski me-ftćanje slovesno praznovali srebrno poroko itatijanske kraljevske dvojice. Neka kavama je bila tišti večer sijajno razsvetljena, okoli gradu pa so goreli ćelo kretdvi. Bujski deluvci, hlapci itd., ,il popolo buaso" kakor jim pravijo Lahi, še nišo okuženi ire dentovskega duha in ti so naredili konce slavnosti s tem, da so v«e luči v kavarni upibnili in Lthom svetovalt, „naj gredo v Italijo, ako jiin pod našim cesarjem ni vdeču, na kar so Itulijaoi odgovorili s. „Viva Uraberto!" Iz prepira nastal je seveda pre-tep ; drugi dan je prihitel v Buju okrajui glavar v Poreču EtluBchegg — znan iz Spinčićevih interpa-lacij in govorov — ia kmaiu potem je okr. sodiš&e obsodilo razne iredeatovske gospode na globo od 30 do 100 gld., nekat^re pa v kaznovanje prepustilo okrožnemu sodižču v Rovinju. Vzlic temu nišo še izgubili iredentovci poguma. Vlada je vodno v strahu, da nastanejo izgredi; že vefkrat jo mobilizirala mestno stražo, orožnike in fioanfno stražo — ali kakor drugod, tako smrdi iredentovska riba tuđi v Bujah pri glavi in vse kaže, da vlada na to glavo ali neče ali pa se ne upa stopiti. — (Slovenski klub na Dunaji) ima v soboto 13. t. in. „zum alten Schottenthor* I. Schot-tengasae 7, svoj sedmi, v tej sezoni zadnji večer z berilom gosp. dra. Mat. Murka: „Jdo Kollar in njegova Blovanska vzajemnost.tt Začt'tek ob 8. uri zvečer — (Iz hrvatskih toplic.) V Stubiške toplice prišlo je do dne 30 aprila 119 osob, mej kateritni je većina stalnih topl\ških gostov. Ra/iiie vesti. * (Smetan ove skladbe na Dunaji.) V bodoči sezoni bode se pela v Dunajskein „Theater ati der Wiena Sruetanova opera »Dve vdovi", ker je njegova „Prodana nevesta" dosegla tako hi-jajen uspeh. Dvorna opera bude postavila v svoj repertoir operi „llubička" in ,Dal i bo r". Založna firma J. VVeinberger začela jo izdajati Sm»Manovf ouverture za klavir, priiejeuu zu dvoročno in čvet<'ri)-ročno igrauju in bode i/.dajala tuđi kompletnu opere Smetanove. Smetana poutal jo z jeduo heaedo zdaj — po tolikem času — na Dunaji — mod^rn * ( U m a z a u o p e r i I o ) je naslov brošuri, katero je obelodanil slovaški župnik Fran Stelzei v Risahu v Bački. Če je polovica tega resnićno, kar trdi župnik, potem vladajo v \Y\čk\ razmore, ka-k«'rSoe Sv) morda znaue samo Se v centralni Afriki. Župnik pravi, da pobirajo vhidtii uradniki, javni beležniki, kakor jih imenujejo tani, neko priHtojhiao od vsakpga vo/ti pridelane^a žitu tako da vzntilu£ijou vsitko leto do 800 in do 1000 gld. 01 ta svote dobi svoj delež tuđi kotarski načelnik. Župnik je na to opozoril podžupana, a ta je rekel: Naj si Ijuilje potnagajo, če si morejo. Podžupan SchmnuH jw v družbi z dvema drugima uradirkoma opeharil občino Petrovec za 80 000 gld., a veliki župan Sandor ni hotel proti njiinu postopati, ker mu pu-magata, da pri vojaških naborih zanluži u a leto 40 000 gld. To bo krasne razmere! * (Veliki knez in telegrafistinja. ) Veliki knez Jurij, najmlajši sin ruakega carja, zatotil se je v Kavkttzu/kjer biva zaradi slabotnega zdravja, z neko l^po Ćerkesinjo, ki je nastavljena pri brzojavu. Carica je proti tej zvezi, ker je pa veliki knez jetičen in bode teško še ozdravit, se menda njpgovi zvezi ne bodo delale zapreke. Tragična Ijubezen! * (Soči ja I is tičen milijonar.) Pri zadnjih delavskih nemirib v Belgiji odlikoval se je kot poseben huiskač neki Elmond Picard, mož, ki pre more ve6 milijonov frankov, a je vzlic temu silno unet za razdelitnv imetja — snveda le v teoriji. Ta socijalistički milijonar je pravi tip tiutih štre- ber jev, ki hoĆejo po vsaki ceni igrati veliko po I i ti Čio ulogo. Kot advokat bi je pridobil velikansko pre-moženje in popustivSi pravde hotel postati politik. Nekaj čaBa je bil fanatičen klerikalec, potem je posta! liberalec in naposled socijalist, a ktjubu noverou svojemu prepričan]u stanuje v luksurijozni palači, kjer mu etrežejo tivrirani služabniki, živi kot aristokrat in za kratek čas hujska ljudstvo k revoluciji. — Podobnih znaćajev poznamo tuđi v nas veft kakor treba ! * (Igralec in kritik.) Neki gledališkt igralec ohetal je zlate gore znanemu kritiku, ako ga pohvali v kaki kritiki. Kritik mu to obljubi ia nekoliko doij pozneje ušla je kritika o nekem igrokazu, v kateri se mej drugim čitalo o omenjenem igralcu: „Gr. M. obeta mnogo, zdaj le Ćakamo, da izpolni to, kar obeta". * (Angleški vojak na straži in princ "NValefiki.) Neki angleški časnik pri povedu je na-stopno dngodbo, za katere istinitost jamči. Nedavno Setala sta princ Waleški ia lord Carnarvon po sa-mutneni oddelku Londona, ko zapazita nečega na straži dtoječega vojaka, ki je prav mirno kadit emntko. Princ ga nagovori in mej drugim upraŠa tuđi, koliko velja njegova smotka. Vojaku zdel se je upraSalec nekako znant zato ga prosi, naj mu pove svoje ime. Princ mu ameje res pove kdo da je. »Oprostite kraljevska visokost" — pravi vojak — .bodite tako milostiv in držite mi »motko, da Vam morem prezentovati. Naša dolžnoet je namreč, da članom kraljevske rodbine vodno prezentujemo'. Književnost. — Nova skladba. Podoknici iz Tehar-skih plemičev, transkripcija za klavir, jfi naj-novej.ša kompozicija našega izbomega glaabenika g. K. Hoffmeistra, katera je ravnokar izšla v jako ukusni obliki in je posvećena skladatelju „Te-harskib plemičev" g. dr. Ben. Ipavcu. Podoknica, katero poje v Teharskih plemičih Celjski grof, ae je občinstvu zaradi prelepega napeva jako priljubila iu je jedna izraej najlepših toćk celftga dela. G. ITofF-meiater zložil jo je za klavir v jako elegantnera, modernem slogu in obogatil s tem našo doinauo aa-lonsko glasbo z jedno najlepših kompozicij v tem genreu. Jako prikladno je tuđi to, da je glavnernu napevu podložen te k st podoknico. Prepričani smo, da ne bo manjkala ta skladba v nobenom salona in v nobenem domu, kjer se goji domaća umetnost. Saj je čas, da se postavimo na lastne nogn, in da tako pospešujemo svojo domaCo umetnost, katera se more razvijati le ako izdattio podpiramo svoje domare umetnike. Skladba se zdaj dobi po 50 kr. pri vodji „Glasbene Matice" g. Fr. Gerbit:u v Ljubljani in pri vseh knjigotržeih. — „Slovanski Svet" prinasa v at. 0. na-stopno vsebino: Precenjevanje svojih sil; — Slovenski konservativci in pa nemaki; — 0 Lp onu XIII. in Rusiji; — P«»sem ; — Moii yr. trgovtc ne uči zadosti, ker ne razpolaga z mnogo.strannk»m znanjem, in često nimi niti v oblasti svojega rnaterinega jezika, kamoli da bi znal sintakso, rauunstvo, geografijo vsaj svoje domovine, ako ne Avstrije in Kvrope ali sveta, nasprotuo pa, ko se mu uriva ueinsi-ina po nemških popotovalcih, po Ljubljanski strukovni tr.'ovski Soli, po nemaki trgovinski korespondenci, prav zato se ne more povzpeti tako visoko, da bi niogiil jasno pregledati mnogostransko preprežena pota življenja in zato si v naa hh ni pridobil v javnem in društvenem življenji tisto veljave, ka kor dru god. Nobonenm narodu, tuđi angleSkemu ne, nišo se podarila bogatstva, ampak bogatstvo jh treba prislužiti v trdeni delu in v potu svojega obraza, zapusčajou za soboj biigo, strah in solze. Tako je bilo že v prujAnjih dobah gospoilar-skega življenja in dandanas ju tako ho bolj. Iz tega se tonj vidi jasno, da je poK-g po-polnega strokovnega izobraženja potreba tuđi občnega izobražonja, ako boco trgovec kaj doseći. (Dalje prib.) Listnioa uredništva. Gosp. Albin Arka v Ljubljani: Potrjojemo Vam, da Vi niste pisali notice o postopanji gg. Doberlet in Gerber glede venca « slovensko trobojnico in da sploh niste v nikaki zvezi b to vestjo. Družba sv. Cirila in Metoda je prejela meseca raarca in aprila t. 1. 1. Od podružnici moska in ženska v SUretntrgn pri Ložu 203 gM, 70 kr., Ženska v Kamniku 108 gld. 76 kr. Zeleznike 15 gld. 40 kr., Cirkno 3.1 gld., ženska v Tolmina 300 gld., moSka v Tolminu 100 gld., Slovenjigradec 20 gld., Grafika izvanakademiška 100 gld. 20 kr, Ljutomer in okolica 100 gld., Siska pri Ljubljani 50 gld. 2. Darovali so: Posojilnice: v Glinjah 5 gld., Mariborska 100 gld., KamniSka 10 gld., Vrhniška 20 gld., ►Šmihel pri Pliberkn 10 gld., Colovfika 5 gld., Šoštanjska 10 gld.. KonjiSka 20 gld., na Suhi f> gld., v Nabrežini 5 gld., kmetska Ljubljanska 20 gld.; — iz dr. Škufićeve za-puščine ^0 gld., pri igri v Vipavi 4 gld., Mohorjani v Drazgoftah 1 gld. 60 kr, V. Jeuko v Ljubljani 5 gld., Oton Bayer v Ljubljani 5 gld., J. Rakovec nabral 4 gld.. čital-nica v Kranji 100 gld., Cotelj, kaplan v Kanfanaru 20 gld., vesela družba v OlSevku ti gld., T. Virant v veseli družbi ti gld. 10 kr., P. Mikek 1 gld., G. Dolinar iz Trate 5 gld., vinotržee v Šifiki 2 gld., omizje v Mozirji 10 gld., vesela d.užba v L tiji 5 gld., pri veselici društva „Sava" 20 gld., Vclimir iz Gradca 4, prva krona f>0 kr., T. Virant pri Dol. Sokolu 14 gld., pri jour-h'xu Ljublj. Sokola 7 gld. f)O kr., Gdčna iz Opatija li gld., M. Sadnikar, krčmar „pri Sokolu" 2 gld., podpora Ljubljanskega mesta 2,'>0 gld , vesela družba v Vrlipolji pri Moravčah ii gld., J. Ćeba&ok v Poljanah nabral HO gld., gospa Koblar v Litiji 100 gld., skupinu do-moljubov 25 gld., društvo v Orehku 4 gld. 10 kr., „Ljublj. S()kol" pri streljanji 5 gld. 20 kr., Brezovnik v Vojniku 1 gld. ^0 kr., vesela družba v Podgradu 15 gld., J. Pokoren v veseli družbi 3 gld. 65 kr. V Ljublj an i, dno 30. aprila 1893. Đr. Josip Vošnjak blagajnik. Gospodarstveno. Dognana je stvar, da pri nafiih domaćih živalih nestalnu poletno vreme, prehod od po-hlevnega krmljenja od onegsi na paSnikih, ni brez upliva na njih organizem ter se posebno pri mladih živalih, pre-Sičih, ovcah, perutnini itd. pogosteje nego drugekrati pojav-Ijajo kužne bolezni. Priporofia se torej o pravem času upo-trebljuti prezervativna sredstva, in kot tako je že dolgo vrsto let prekušen „Kwizdin Korneuburfiki red i Ini praSek za živino", ,,Kwizdina restitucijska tekočina", „Kvvizdin praSek za prešifte", ,,Kwizdino sredstvo proti grizi ovac", ,,Kwizdin perutninski prašek za kokosi, race, gosi itd. itd." Tu jel: 12. maja. Pri NhIIčIi Dr. Fickcr, B'uu, Ile-zal, Markowaky, Singer, Deutach, Scheid«r, Prager z Dunnja. — Koth, Stranskv \i Pr^ge. — Skutzik iz Kofiovja. — Neubauer iz LincH. Pri Nlonnt Ileksch, Miksche, Mandl, Lune, Frankl z Dunftju. — Frant ii Miribura. — L«itnor iz Linča. — Stossier iz (Vlovca. — Klrinlercher iz Buljaka. — llun^er, Friedltmd, Ekert iz Londona. — Koman iz Rudolfovega. — Scbmolka iz Pruge Pri fnžnem kolodvoru: Ctirri iz Gradca. — He!ly z Dunaj u. Umrli so v ljul»ljaiii: 11. maja: Jožcf Cerar, delavčev sin, 2 leti, Mestni trg št. 3, jeli ka. 12. muja: Anton Sternad, delavfiev sin, 4 mesecov, Kravjii dolina št. 1, boijaet. — Edvard Regnard, davkarski uradilik v pokoju, 80 let, Klorjanake ulice fit. 30, otrpnjenje tnožgan. Meteorologično poročilo. ofl i ? 7. zjutraj Vdfrfimm. 11'4'C si. zah. obi. 12 HOnm S 2. popol. 73;>-8bb. l2ti°C »1. zali. dež. ^ 9. zvećer 734'3 ■■. 9 4°C si. zah. d. jas. dežja. *■"' I Srednja temperatura 111", za 2'3a pod normalom. dne 13 maja t. I. vfteraj — dunes Papirna renta.....gld. 98 2!) — gld. 98 — Srebrna renta..... , 97*80 — , 9765 Zlata n-nta...... „ 11740 — n 11725 4°/0 kronska renta ... „ 9li60 — „ 9H50 Akcije narodne banke . . „ 978"— — B 977-— Kreditne akcije .... „ 33f>-25 — „ 33550 Lordon....... „ 123*70 — „ 12395 Srebro ....... „ —'— — „ —-'— Napol........ „ 0-78«/i — „ 9'8) C. kr. cekini..... „ 680 — „ ft 82 NemSke marke.....60-40 — „ 6J-37*/, Dne 12. maja t. 1. 4°/0 državno srećko iz 1. 1854 po 250 gld. 148 gld. — kr. Državne srećke iz I. 18G4 po 100 j?ld. . . 1H7 „ 50 , Ogerska zlata renta 4D/0....... 115 „ 05 „ Ogerska papirna reuta 5°/0...... — n — » Dunava rog. srećko 5°/0 po 100 glđ. . . 129 „ — „ Zeralj. obc. HVbtr. 4l/,°/o zlati zaBt. listi. . 121 „ 20 „ Kreditno srećke po 100 gld...... 19tJ „ — „ Hudollbvo srocke po 10 gld...... — „ — „ Akcije unglo-avst. banke po 200 gld. . . 149 „ — „ Trarawaydru!it. velj. 170 gld. a. v..... 2G1 n — „ §s Komptoirist % i'Aiirjfii deliivcc, ?. lepo pisavo, zinoKon alovunšfiinti, ne inUoj vsprfjuio. — KjeV pove iz prijaznosti upravui-Štvo „Slovoaakegu Narodii". (4»3—8) AloJslJ* Vidio javlja v svojem in v imenu I svojih otrok Marije, Josipa, Ivanke in AloJ- I Slja vsem sorodnikom in softntnim prijateljem I vest o pretrosujoci jo smrti njenega iskreno ljub- I Ijenega, nepozabnega sina, oairoma brata, gospoda I Feliksa Vidioa prometnega uradnika c. kr. priv. južne železnico I ki je v petek dne 12. maja ob 7. uri zvečer po I kratki, jako mučni bolezni previđen s sveti mi za- I kramenti za umirajoče, v 44. letu svoje dobo I mirno v Gospodu zaspal. I Truplo dragoga pokojnika se bode v neđeljo I dne 14. t. m. ob '/„O uri popoludne t civilni bol I nici na Dunajski cesti svečano blagoslovilo in potem I na pokopalisci pri sv. Krištofu položilo v lastno I rakev. I Svete zaduSne maše brale se bodo v vefi I cerkvah. I V Ljubljani, dne 12. maja 1893. Prosi se tiliega aožalja I i ToBobat mrtTftSki listi bo ne Izdnđđ. I Podpisano prodatojnifitvo daje v imunu vseh kolegov nn ztmnje žalostilo vest, da ju preniinol goupođ Srećko Yiđić oficijal kateri jo dne 8. maja t. I. pri opravljanji Bvoje Blužbe ponesrečil. Truplo ninjkega prenosio se bode jutri dne 14. maja 1893 ob '/,<>. uri popohidte iz dcielno bolnico k većneuiu p"ćitku. (508) V Ljubljani, dno 13. maja 1893. Predstojništvo postaje c. kr. priv. južne železnice. Potrtim srcem javljamo vsera sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš pre-Ijubljeni soprog, oziroma ofio, sin in brat, gospod Janez čadež poseBtnik v sobota 13. t. m. ob 4. uri zjntraj po dolgi in mučni bolezni previđen z vsemi sv. zakramenti za umirajočo v 48. lotu svoje dobe mirno v Gospodu za&pal. Pogreb bode v ponedeljek, 15. t. m. dopoludne ob 9. uri. Nepozabnega ranjkega priporočamo vsem prijateljem in znancem v molitev in blag Bpomin. V Poljanah 13. maja 1893. Ilelenn C'ađ«>i roj. IiikII^, soproga. Nei» (nildž, mati. NHkno, Jauk«, IttmkM, Je« Hcm, Alblua, otroc.i Frnnce <'n«lcž, Anton fađdtf I((iihcIJ 1'imIcž bratje. Nari|H, Mu> rijauu, Frunćldltu, Juhana, sestre. -------------------------------------------------------------------------------- Zahvala. I Za meni došle doka/o sožiiljenja, kakor tuđi I za mnogobrojno Hpretntjtvo pri pogrebu, za da- I rovane nm oko I*'P« venco ob smrti mojega pr»- I runo umrlega nećaka I Josipa Jagodič-a izrekam v svojem, kakor tuđi v imena njegovih I Borodnikov tein potom presrćtio zahvatu. I V Ljubljani, dnć 12. muja 1893. I (509) Fran M. Regorschek I trgovec, kot atrije. I Iščcjo se nujno: Več lilupcev za laglja dela (jcdisn izmej njih mora /nati raviiHti s konji); — mlud to^Hf, jaku dober zaslužok, uiorii opravljati iiHtukarska dela. Priporoča ses ltrliko, iuočuo dekle za vnnko delo, z dobriuii spri^o-vali. — Već v urj07) posredovalnioi O-1^1 nx, na Bregu št. 6. Na Laverco! V neieljo dne 14. maja 1893 velika majnikova slavnost na Laverci v novourejenem parku in v novoopravljenem salona s Bodelovanjem (197—2j vojaške godbe 17. pešpolka bar.Kuhn. Ciodbeni vzpored izboren. Začetek ob 1/a4. uri popoludne. Ustopnina 20 kr. ■V~ Prostor, kjer bođo čak ali omnibuai za vožnjo na Laverco, nnznaui se po posebnih plakat h. KJv IVir^jifc Koroški (i9CG) <^9Egf rimski vrelec ^SRjHpBtB^y najbolj prebavna, najčisteja planinska ;:f. MrVH '£f'\**2 kiselica prost vseh ŽHlodncobtcžujoCih, W t|J gy 0 sliznice dražečih postranskih sestojin. V Ljubljani glavna zaloga pri M. k. Sapunu. fclS Solncmke i ti /li IJcJA !Y 'b nttJl)OU^e kakovoBti priporoča "Etiliflrti an^rl W v ve''^' >z»er' >n P° Jiizki'1 JHe£t5_1E^-J Xj. iyi ik u scu, tovarna so Inč ni kov in dežnikov ;j3i—14> v Ljubljani, ]>r«»«-itiii trg* wtov. lf». Oljni ekstrakt za uho od c in kr. sckunil. zdravnika tlt*. Hi|>«»l£-ti. Ta ekstrakt priporo^ajo zuradi »i^um^a iiuprlm h>. vetS lft uvt«»rit«>te, kur odpravi vsako ncpn-rojtMio gluliosL, uklanja takoj ttlnb poHlilll, UHfHiii lok iu ve;iko udomio iiolczeii; dobiva sti proti dopoAiljntvi £ld, l*7O V vsej Avstro-O^erski IVntikovHUo po poAti iz lukarn: glavna lAlogu v K-kurui „pri hv Duhu" g. Edo pl. To-maya, v lekarni r Aut. Ivii^la in v mestni lek.trni v Znitrebu; nadalje pri Zanet, ti-ju v Tr«tu ; Joiefu C r ist o f o lett i - j u v Gorici; mi Duimjl pri c. i u kr. vojni poljski lok aru i, na Sfetmioveni trn;u št. 8, in pri leknrju T w e r d y j n, MariabilfcrMtrHuse 10G. — I'ri.itno bbi^o hg uuw|i. : 1314-21 1 Klavirje I I^J izdelujeni in proda am po naimaii veeh d<- V^ć RJ zdanjih c^n, v jako ukusni ohlki in a pri- [Oj u!>\ j^tno tionetim RlaHoin, s c-luni žfleznimi &\ ^Q okviri, na ravno in križem strunj^ne po u^ \(f\ amerikanski B^stavi. (f»04—1) \rf\ | MARTIN ROPAS | ^ c. kr. priv. izdelovatelj klavirjev v Celji. g Največje skladišće raznega semena d. pr.: iieiiidkc, AtuJerNlc«*, inctariiut, tur-Nke iu truviilNltc , mokre, pe&Čene iu plinovite truvnike; volika i/bcra we-meiia sr,u Malalo, kumar«*, pclor^ilj, nc-lerljo, Nlaclki Kruh. ftžol m vne dru^n vrste Nenieim zu ««l**nja pri meni, tuđi jih pošiliam na zalit vhiijo t.a t'eželo in v drugo kraje. V moji gostilnici ho tofi vt-dno sveže pivo« tiujboljfta vina, h postrt-žba ju toćna iu doi>ć Kpo&toiani g^. gosti V8»tk dan rnke po prav nizki ceni. Olietajoi^, d» bodem fasf. p. n. očinstvo zadovolji) v vsakeui pogledu iti priporočujoč se za mnogobrojna naručila, bik'žitu 8 spoitovanjum (475 — 3) L. BlilTUćLUGr, posti\,uh\r in poHBHtfuk. r za/tiHinenovaiio z znauiko tfR;i zavoda (\'IH—3) Za izbornost blaga jumri izdelovatelj. — Star«' puSke poprav^jajo so rt*no — Cciiiki po^iljnjo se brt'zphiiiio. Pravi zaklad za nfHreon« irtve Niiniooskniuiliu (oiiHiiijc) in tajnib razpaSnoatij ju iiborn<» drlo jjebeohraaa. Ce«ko izdanja po HO tit'tuški izdaji. S *X1 podo-bauii. C'una '2 gld. h. v. C'ita naj je VHakiio, ki trpi na strašnih poHleilioth te mziizdauosti, rc-miifni njegovi pouki roSijo vtisikiv lulo na tiso^e bolni k o v gotove smrti. l>ol»iv« hi> v založni knjigami nVi'rl»{,'8-MH),'ii/.iii R. P. Bleroy v Lip-s k e ni Siiakoj, Nuiuuarkt ;)4", kakor utili v vsuki kujigarni. (2!ll— 9) |H\M NEUCHATEL(schwei2). A/IM V Šalcskcm prcnmgokopii T'elenje pri C«'l.|i iinbi traino m dobro delo 200 izurjenih kopačev in 100 talfih delavcnv, ki bi Hpravljali pre-mog na dao. — lati ne smejo biti čez štiridoset let stari. (503 — 1) p Zobni zdravnik | | DR ROMAN JACOBI i (a umetne zobe in zobovja. r^j ^ v> fOsJ l*I«»iiiblrn In I Kili rit zolie v narkod (nmetno \Sa VA spanje) br*»A bole«lti. (118—8) [^ i^ Zdravi sploh vsako ustno bolezen. >J* t^J Ljubljana, Stari trg1 št 4. fe> ^J^^___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___\A trgovina 8 knjigami in papirjem v Ljubljani priporoča t«-le tiajnuvejne knjige lastne zalo^bc: Nuiloljko Kr. — ^InW*liiil1i|nn I., ccNitr melilk»n- hUI. V'd kr. 1* Ih ni nuki J. p. — Zblrktt nnrotlnili prlpovedek t,\\ iiiluilluo. "I /,\{'7.k>\ po '20 kr. Leban — Šer*t«leH«>t mitith povestij eh olroke. lf> kr. Kosi A. — ,..Šiiljivi ,luk»<' «li zl»irkn imfhol|Hiii kralkučiiNiilf> in NloveiiHko iiil»«Iino. 24 kr. OoeoiMtii kHtokixciii. / nitiiv »li Hvntbene na- v»d«> in impilnlce. 20 kr. Koče var — Mliiiurjev Jauez, NloveiiMki fimak. 40 kr. Ve»eli <>tr«€^I. Knjižica s podobatui. 40 kr. Rolir ni a n n — Ki«ietJ|Hko uospOflnrMlvo. HO kr. AuKleNftiim brez uC-itolju v MloveiiNkcm Jeziku. i'omor-na knjigu zh potovnlre v Amrriko. .F>0 kr. 11 o i'l'ai a n n-Fu n t f k — ,.11»^ |M»umjf»*k, ,,l*eter FroNliik*', ,,Iinr Ilouf Ntori9 VHe> prav ^Jori*', ,.HuU pnfiti stanu vsak »vezek 3 kr. već. \ Svetovna razstava v Oikagi. i I f^^i Vožnji listki v AMERIKO \ 1 [Inaž9 (.'«00—6) pri ^ 4 Ip—ŠES^ nizozemsko-ameriški i 1 " parobrodni družbi. I J I Kolowratring 9 T^TTTVT AT I j IV Weyriiigerga88e 7« JJ U li xLJ . Z A 1*<>Ji»^iiUu y.iiHlonj. fe Proda se graščina novo popravljenu, oddaljenn 'J0 minut od Kamnlka« z vsomi drugi mi poalopji, sadnim vrtom in vrtom za HOĆivjo, kopoluim bnsinom, in pripadajočimi 'J«' orali njiv in trav-nikov, dalje ih) oralov lepo zaiaSCenega go/da, ki so lahko takoj poseka. ITa nereda.] je đ.a.l*e z gostilniško obrtjo, z vbo biftno opravo, oddaljena jedno uro od I kr. v piHinenib atiHinkah, se poSilja l»rex duljiijib troš tov iz Trnkoczy-jeve levje lekarne, Uimaij, VIII. okrnj. (4H7—3) Zalogu v Ljubljani: v vncIi lokarnuh. C. tr. glavno ravnateljstvo atslr. irž. železaic. Izvod iz voznega reda "V«l?«L-*rm.egra. ©<3- 1- <3.o 31. isa-euja, 1893. Nastupno omenjoni prihajalni in odhajalni čaši ozua-Ceni bo v srednjoevropskom *asa. Odliod iz IJubijane (juž. kol). Ob 12. ori 05 minut po nočl osebni vlak v Trbiž, Pun tabet, Ueljnk, Celovec, Framenst'este, Ljubno, Dnnaj, Solno^ra', Inomost, Linč, ISl, Budejevice, PIzenj, Marijine vare, Eger, Franco*e vare, Karlovo vare, PrHg >, PrnždaiM1, Punaj via Amstetten. Ob 7. uri 06 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Heljnk, Celovec, FrainensfeBte, Ljubno, Diinaj, Solnojjrad. Dnnaj via Amsftvtt«n. Ob 11. uri 60 minut đopoluđne osebni vlak - TrbiJ., Pontabel. Heljak, Celovec, Frnnzo!»sfesto, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri 20 minut popoludne onebni vlak v Trbiž, Heljak, Celovec, Solnn^rad, Inomottt, Linč, Ischl, Hu-dt'j»;vice, l'lzenj, Marijine vare, Etfer, Francovu vare, Karlove vare, IVugo, Drnždan«, Diinaj via Amstotton. Prihod v L1 ubijano (juž. kol). Ob 5. uri 65 minut Zjutraj onebni vlak z Diinaja via AujHtvth-n, Draždan, Pia^e, Francovib varov, Karlovib varov, Ktfr.t, M*rijimb vamv, Plztija, Budejevic, Solno-jfrada, Liticu, Ia. bla, Ljubne^a, Celovca, Franzvnsfeste, Trbiža. Ob 11. uri 27 minut đopoluđne osebni vlak z Dunaja via AM]»t*!tten, Dražitun, l'ra^e, Franoovih varov, Karlovih v;irov, E^ra, Mnrijtnih varov, Plznia, Budekvie, Solnograiia, Inomottta, Litica, Ljubua, Celovca, Pon-tabla. Trb.žu. Ob 4. uri 53 minut popoludne ostbni vlak z Dunaja, LjubiK^a, lk'lj;ika, Celovca, Franzeiisfeste, Pontabla, Ti bifca. Ob 9. uri 27 minut zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljnb-ueg'H Hetjuka, Celovca, Pontabla, Trbiia. Odliod iz Izubijane (drž. kol.). Ob 7. uri 18 minut zjutraj v Kamnik. „ 2. ,, 05 „ popoludne v Kamnik. ,, 6. „ 50 ,, zvečer v Karanik. „ 10. ,, 10 ,, zvečer v Kaiutnk (ob nedetjab in praznik ih). Prihod v IJubljano (drž. kol.) Ob 6. uri 51 minut zjutraj i/, Kamnika. „ 11. „ 15 ,, đopoluđne iz Kauinika. „ 6. ,, 20 ,, zvečer u Kumnika. „ 9. ,, 55 ,, zvečer iz Kamnik.i (ob nedeljah in praznikib.) Srednje-evropski čas je kraj no inu fiami v Ljubljani za 2 minuti naprej. (12 — 103) Da se svajanjem priđe v okom! * ?| Kdor hoče iuieti sloveći r^"* Plznski pivni grenčec hl priNlno orlKliittl in no ponarejene^a, mora žalite- •="? * vati Izrevuo le thte^a, ki gi\. ju glasovita, 50 let š-sn (439—*i) obHtojićii tvrdka 3,2f J5^ Moric Auer v Plznu ^55 ?ff izntiiila in ga jedina proizvaja. ^c ^T I>i*. I'rhloi'iKa Iji'iigi<*l-ii Brezov l>alzans. f^fi&jffi^^^ v ^° 8aui raatliiiHki aok, ka- //^JlitSSfe^^&kV t*-'r' te^e VL breze, ako se navrta lfu #5*j^vV^ai^Pm\ znan kut iinjizvrstnejAe lopotilo; m£ £j£* ^HhBiI :l^() Hu t':l 'Jl M"^ P° piedpisu tlu flrajL ^'r^^^BJll lzllI1J't('UH pripravi keiničnim po- \\ Šf/Sm iF^ESjI tul" ^ut 'lil'zault zadobi pa ču- NM^^^2dH9^ u)'ni obraz uli dru^i deli polt.i, "^sajJlj^P5^ ^(•||<» nt' /.«■ «1* 1.5«- (234—« Dr. Friderika Lengiel a ĐENZOE-MILO. NnjiniU'iftti in iiiijiiottrodt'jiicj.ic milo, za kožo naluftč piipni\ Ijrno, 1 komad OU kr. Dobiva hu v Ij|iil»l|uui v l!l». pl. Trtilt»c#.y-j« lukarni in v vsyn \iH-jib lekaruah. — PoStnii miro-c'ilii \Hprejt-uju W. lloiui, i»iinuf, \. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦ ♦ Odlikovan s častna diplomo In zlato kolajno v Londonu 1893 In z ♦ J (173-14) zlato kolajno v Brusetji 189Z. J ;; Najboljše sredstvo <> j xct ^elodeo9 : 4 y sr^iržž^r, katero želodec in opravila * * 11 wg*V • Vjđlđp prebavnih delov Života krepka J J o lp)' \Wm in tuđi odprtživot pospeSuje,je 4» j ^JI^ tinktura za želodec, \\ o ^r^-—^Pffljf katero pripravlja JJ i P^flSfP GalDriJel PICCOLI, ♦ ♦ j!^^^f^;! v Ljubljani, Dunajska cesta. $ 5 |©/lT7'/i i Cena 1 steklenici ♦ J P !iWtriŽn ! 10 nov5' X ♦ ^Hr'--------T^t Izđelovatelj rHzpoSilja to tink- JJ ^ —■--------LUiuiUtS* turo v zabojfikih po 12 steklenic <» ♦ in vefi. Zabojček z 12 steklenic stane gld. l-3tJ; s 24 ♦ ♦ Kld. 2tJ0; b 36 gld. 384; s 44 gld. 4 2t>; 55 steklenic J i> tehta 5 Ay s pofitno težo in velja gld. 526; 110 Btekl. ^ <> gld. 10-30. Po&tnino plaća vedno naročnik. ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦-♦••♦»♦♦■»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ 2 zlato, žS^J»U?Vvwgfci 9 častnih in 13 srebrnih svetinj ^^TRjIi^^* priznatnih diplora I{wisdina restitucijska tekočina pralna voda za konje. Cenn nteklenlcl nvntr. vel.|. Klđ. 1*40. Rubi ae 30 let v (Ivornlli lilevili, v većjlli voja-fiklli in saNeb.-.tli hlevih kot kre|»Allo pre^gsb^^ ^B TT| Tura se tuđi dobi : ^M rraško domaće zdravilo. I ^M To sredstvo pospc&ujo prav iznorno, kakor svo- ^M ^| ilofijo mnoge sknSnje, čiHtenje, zrnjenje in tečenje ^H ^H ran ter polcg tega tuđi I>la2i bnlećino. ^H ^M V Nkatljit-ah po :{"i kr. in ^^^JČ^^'^^lii^ž'^L ^H ffi«| 0-la.T7-n.ot zaloga ^M ffl B. FRAGNER, Praga, ■ Hj U. '.'Oo-'.MI, Mab sirana, lik;irii;i „pri črmni othi'4. ^M jHj g^F" P o & t n .1 raz pofiiljatev vsak dan. ^W9 ^H A Veliki krah! ^V |H New York in London ništa prizanašala niti ^^J^B evropski celini ter je bila velika tovnrna srebrnine ^^■^^V prisiljena, oddati vho svojo zalceo zgoli proti ^^^^^r majbnemu plaćilu de.lavnih naoćij. Poobla9£en aeaa ^^f izvriiti ta Lalog. PoSiljaui torej vsakoumr nledefie • ^W predmeto^lo proti temu, da se mi ;,ovrne gld. 6 60, M in sicer: Wm, 6 komadov najfinejsih namiznih nožev s priatno fl.. Kug!e#ko oBtr co ; ■«■ 6 komadov araer. patent-srebrnih vilic i« jeđ- JK' nega komada: II 6 komadov auier. patent-srebrnih jedi Inih žlic; mm li » * » kavnih „ ^^H 1 komad amer. (tatent-srebrna zajeinalnica za ^^H juho; ^^^P 1 komttd amer. patant-srebrna zajemalnica ta ^^B mleko; ^^H 2 koinuda amer. putflnt-srebrnih knpic za jajca; ^^H ti kumadov anpl-. Akih Viktoria-ćašic za puilklado; ^^■v ^ ketuada et* /* Texing, Gor. Avstrijsko, 21. svečani 1892. *»Tt Siučitjno «em videl pri Njega avetloati profu Wnrm- brandn vaše garniture ter se prepričal t> ni" lopoti in ce- noHti itd. Jožef Forat, župnik- V 0 lom ucu, 1. maja 1B92. S poSiljatvijo izređno zadovoljen, uadkrilili znatno moje pri6akovanje. Stotnik Cz . . ., plHckomanda. ■V Nepremočne ~^NI vozne plahte različue velikoati in kttkovonti ima vedno v zalogt in jih tiaje po ceni {59—iy> npt*dlt£r v. kr. prlv. |u>.ne želCKiilce, v Ij|ubl|nnl, 11» l>uuHjnkl ««»tl ^ staklenica. ftO kr, la strkleiiiu 5 ^ld. ^ Slaston 1 P* ® Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno, ^ LN vzbuja tek in pospešuje probavo. .° k Dobiva kc pri -I Ubaldu pl. Trnkoczy-ju i lekarnarju v Ljubljani. ---^= Pošilja se z obratno pošto. ^=--- %4jk ZSet želoc3-e c. \$k Najboljše vrste piva i/ združenih pivovaru Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu pri|)oroća po tovurniških cenah. (1UJ— li) Zaloga piva * prve Graške delniške pivovarne v Kolodvorskih ulicah št. 2a v LTUBLTANI. f~ Na plsmono polzvedbe odgovarja ae nemudoma In frankovano. " F. Wisjan \ sedlar J v Ljubljani, Rimska cesta št. ti > ~" priporoTa hvojo zalo^o / \ iz;đ.ela.n.ili in n.a, pol izd.eletn.ili R „landauerjev", koleseljnov, pokritih in 5 na pol pokritih voz V iz izdeluje vsa v njegovo struko spadajoča dela po nnjlepšcui mIoku in ^> uickl cenl. (;*61—G) I/ W* iV«**ocit/rt sr tte-čel** izvt'iuje tovntt. ^Q ^^fe. ^b. ^.k. ^^. Jk _^ ^^ ^m^. —■ — ^^W. ^^^k. ^^^ ^^^. — --- --- — ^^^^ ^^^b. rffc rf^i !rffci ^^^ ^^^k. ^1 jgŽgSl I*ocl Trnu«1'.' *t. SJ. (^^3 i II Veliko ^j^ U I zalogo^ć^iC&sX a' %|^y>^ priporoea s 3 ^g^ J. Soklič. |jg I »*»*»*<■*»*«»»« ****** »*»*»| i Jos. Stadler : J stnvbeni in ^nlantt'riJMki kl«'par in [ ■ ui'iulno potrjeni vodovodni instalater » J itai Btarom ti*£jn &t. 15 | ' priporoČA so za vsa v njegovo stroko ' \ Hf>n(lnjoeft stnvbinnkn dolu v inestu in na ) « dj^li, kivkor tndi za popravila. Voilo- i ' vodne uaprave vsake vrstu prevzeuj- ■ \ «IJ« ter z vho nutančnostjo in poroStvom | i invršuje. — TroSkovniki poSiljajo mi n;i , ' ; z»ht«v«nje zaslonj. (ti?) ' F. B1LINA & KASCHl j Židovske ulice St. 1 § priporočuta uvojo bogato zalogu vscli ,£ ■ vrat rokovlo, tuko 1 i»!(]uli'k ), knkor Muti od druz^ga bla^n. 5 Klrurgl6ne obveze (I« laaten i*d« '$ lek), jainćfno nn|boljA<; vrste, z raznimi 3 kinir^ičiiinn nripravumi. Velika izbcni 5 krava t, hladnlkov, krtad, glavni- | kov, mila in parfumov. Vse po nnj- 3 mijili c.ftuih. 5 I Brata E!b©rl 5 \f Ljubljana, Frančišksiiske ulice 4. r' tti ' t * Slikarja napicov, * tj otavljinskA. in pohlstrena pleskarja. J 7E Tovarna za ornate barve, lak % t? in pokost. (146) ■■» f~ Glavni zaBtop BMrllioli-|t'v«*|£» ori- \ rl glunliit'KH karl»oliiie)». Muščotni -*» 51 i-a kiiiijska kopita in usnje. X C3 wr- — i«yTy- _■.'—JJ — "i^'H i.\ikUtr Kanili) (UM) j jHnl>1 |unii, >liii'ijin ti-«; 1 . a priporoČK veliko /alo^o oprem za tro- j I jače in ćevljarje, "beloprtenega "blaga m v podvlok, tombaža in ov&je volne, preje i za vezanje, pletenje, čivanjo In kavlji- ' * ćanje, tkanega in nogoviiarskega blaga, u $ preipasnikov, životkov in rokovic, po- 13 zamentirakega in drobnega blaga, tra- li kov, čipk ni petljanj, čipkastih zaves in jl 5 preprog, umeteljnih cvetk in njih rieluv. ^ I MStel „Pri Slonu" 1 & I. vrsto tVj fi v sredi mesta in v blizini c kr. J? V poštnega in brzojavnega urada. "% 8^ Bobe od 70 kr. naprej. ^ V ReMtHvracija in kuviiruu stu v hiŠi.^ g Železna in parna kopelj :| ^ urojuna po Fnincovih koputih po v,. kr. W ^ vlaiiiiein hvćiniku g. prof. dqo M K trftljikovo lubje, ržone r< žifk« in dniffe S W poljftko pririelke. 8<>no zh konje iu gr- KS *> vnjo živino v ve^jih množinnb. Trgovina *.| M z rnki. BIh^o kupnj«; po *iajviAjil cenab. M [ IVAN VIDER I umetnl In knpdljakl vrtnar | : v Ljubljani, Gradišće št. 16 | priporo&it 8*) fantiteinn obfinutvu za iz I i delovanjt; Vdiikuvrntnib , ; vencev In šopls:o^7" i; j in vsch v njegovo stroko upatinji^ih dol. Na prodaj nna vtidiio umo^ovr tnw c»e- ! tll«e iu ovt'tllćnc KrinK*«* P° najinž- ; j jib ctijirth. J (200) ! ^■■11 IIIMI I ■■♦♦■♦♦■<«i»-»1»»— fc. 5 Josip R.eicH f ^ Foljanski nasip, Ozke ulice št. 4 £ 1 priporoča čast. olimisr\ n dobro nr«jouo B | kemično spiralnico ♦ ■ v kateri »e razparanu iu nerHzparHTu* ■ J nioSkti in žt'Uttke i»bleke H'po oćt'tJijo. J IPn-^rinjaia vfprtjuio ho za pranje in ■ cietu v pobsirvmiJL*. V barvariji vnpr«.*- I £ juniH 3i' Hvilnato, boinl);iž:io in nit'Aatio J Klilago. Biirva a>j v nnjnovejšib uiodah. a t SPRAJCAR IVAN | 2 stavbeni in umetni ključar • • Kolodvorske ulice št. 22 • # priporot'M «v«ije (l^'r>) • • valćasta zapirala za okna in vrata • S (Rollbalken) m 9 liiHtni iv.tlei« k, pr«va jckbjiia pleboviiiH, jjŽ 9 8 ti li im z»pi>rom in trajnost jo. Popra 9 • vila v tei stroki si> vapr^jfiuliejo ter • 5 izviAnjfjo n:«taiu'no ir 1 ;»n ui/.ki imu:. 5 ^*xfc G. Tdnnies \ v Ljubljani. "I Tovarna za stroje, fželezo In kovino--Of livnloa. ll lzili>lu.1n kot JHi.l'hiiOHt : tC^l v»e vrste strojem ^' 3 za lesorozntce In m žage. ll', S Prpvzaino colo napritvt* ii / _ OBkrlnijfl ]iitl-4»Nlr4k|l* 'i \4' —-. liOtlO ]>O IlUJlmljši H.HtiLM _^j^v3^* slm;nnr> tiirbinc in VIKllin I.O|*»HU. ^ ■^■miS3BI^BSHHHBBHBWBHHSK£ MW 1 stavbeni klepar. konc. vodovodni instalateur J 1 l,julil|HiiH (142) V fl DllllHJMltU «•«'>! H Hl. 7 111 11 % đ itriporni'.a s ni.1 bo^ to zalo^o klepar- ft TJ skega dela. l/.dclnjo vsa -» nji-^ov ? ^ obrt r4p:ul,. jot-a tii la v nicstii in 11 a P M (Ich'li. 1/. i-.i''\Mt''lj lesenlh, cement- ft j nih in klejnih atreh. Zaloga strci- ? ^| tu-.^a l.ik;t. I-sin-^a r,'U)ftit;i in klcja. Na I A \i[n\iir}) strelovodov po novi sisttiini.fc 1 Pivovarna J. Auer-ja ! jj GrleđaU&ke ulice. D n l/.vrMlno |»fvu lnMlnei;H lsdvlkt%. n !| l*ri*lm» 't'ii|Mka, lirvHtHku n> ~ U \ I lastnepa iztlclka za dame, ^ospo V Dobro delo i ti točna postruiba. ^| <£ Z vule»po5tovHii/n'm l.l«r>4) ^i i | Ivanka Toni Š , f v Ivi"iivji dolini št. 2. J5 I Ivan Soinnitz | 2 (prej Fr. Pettauer) ff * urar o. kr. priv. južne železnice 5 ♦- Ljubljana, sv. Petra cesta št. 18 $ *a ]»:ipuro^a svojo £ Jveliko zalogo ur.| 7 l'opruvc mo livrNuJvjo hitro In xt i *! d»br«». («>3) & i | Kavama in restavracija i | i v Švicariji. ^ >\ Od 23. aprila ntiproj o vsukem čaan >| I ^i tnej djevom j^orko Jo■ slikar-.- , zh bnrvanju (3* « liiS agrafito, /.a fi'tne in ili'k»)racije po fe «Mlovanje. (70) F. FetlinC, reatavritur. j ♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦<♦♦*♦-♦»♦++ ♦ i' i Evgenij Betetto \\ ♦ tovarna za nu*tlj»* \\ J v Ljubljani, Flcri?anske ulica št. 3 J; ♦ priporo^a Ćast. obćinstvu in %)>. trgovcem <" { svojo \i'.iiko /ulotro \NakovrHtiiib ^, i w*~ metelj ~m \\ J od iiajtinejšib do tia.cem-jšilt j»> iiajnižjib \\ 4 i'L'tiab. CtMiiki »o uh raipolit^niijts iaatoni i> ♦ in franko. * (15(i) J I J. MULL.ER ('C3)| P fotnguilično - artistirni zavod ?| 3't v Frnn^iMkmiKkib ulJi-nli št. H 5a H priporoi-a hvciJ atclior za v.sti v l'oto^r.i- yr 3"C čuo »troko .spiulnjoni «l«ilsi, kakor: p >r- ).C J.j trt'te, krajepise, int^rifiiiH, ropi'oduk-25 Jv eije, VfotkovrHtn>' podob--, j.».HiVi;, lmčito Vr K it cl. Mituji'iitne totoniiitiji-. &a otrokf, po- >X J.S viikftanja vsakc vrste p*» uajiiovejflih fra J-5 Hkušujab. Vsprcj.iulj.i vsii v roto^nifi&no )*c 5*C »troko optirlajo^M (W'la ju> najniži i ceni. *X i J. Hafner-jeva pivarna | 1 Ljubljana, sv. Petra cesta at. 47. a i Zaloga Vrhniskega piva. J Y Pri/.uann i/vrstna rcsiavr-K'ija i v«"liU«» Y ^ «lvor»u«> b» koiitcrte ittl. in Icpim b X vrtom. U:'-! A ][ == Kegliisće je na razpolago. = jt I Ubod jt! tuđi i/- l''. nlic. X Dni£f\- kr. drž. uradnik««, iiUUriiie urailiiiko c. kr. drž. 'r.v-W.t.w'w, jiiiviii. žrU'/.nic, kakor tuđi /-u v.. in in kr. vojsko izditlnjo pinl-niHJiii'1^' ]M> naj|>i>volj mj Aili c^tiiih ; tuđi prrakrluijo vst- /.nivou spadu-j(irt' (irciiiMt'tc, ktikor »»1»1|«*, inett*, ltloltiiUt' zn ]»uru«IOf /-late obrohko itd. 4i\ilii«' opravi' i/.dt'iuji»)o hu po nitjtiovi'jši tu^Din. Aii^IuSko, l'raiuosko in tiizuii)»ko robo itm na akUdišču. P. Casermann ^158) krnjai' za civiliH' ojiravt* in u u i forme. £•••••••••••••••••••••••»•• • Oilllknvnii % % >/!*■—i~tJ»vwrft vlImliiilhVii^Tritu, ■ % 7>' «*.*•——\ |>rHvl|mi|H 4 i i I točno iu po iiiimiZjib cenab. (10(3) 4 ••••••••••••••••• •••••••••l < i Podobe umrlih urednikov „Slovenskoga Naroda* (Ant.Tomšič, Jos, Jurcič, Ivan Zeleznikar) i dobivHJo se 1 na 3c©.rto2i-]oa.i55.iji tiskano komad po 2O kr. v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan-u iu pri dru/.ih knjigo-j tržeih. nHfir.M AT MENIER "asa? ||l|||l|||| AiA ■ IVI I__ IVI I__ I I Dobiva hovvs,!, spGoerijskih, delikate«- %^ | ■ ^0 %# %# !■■ 0V I IVI ■■■ IVI HHi I ■ nih prodajalnlcah in konditorljah. Zahvala in priporocilo. Čtist roi je naznanjati p. n. gospodom gostom, da sem z i 1. iii»vil»i otvovil gostilno „Pri vrtnarji" v Gradišci in tu nahajajofe so 1* «145-1 |Ii5u>«», tla bodem vodno skrbcl za dobra dolenjska, hrvatska in Utrška vina, za priljubljeno Kosler-Jevo marono pivo, kakor tuđi za gorko in mrzlo kuhinjo Ut da bodem najbolje Btregel svojim gostom. Zahvaljujoč se najprijazneje svojim flpoštovanim gostom na meni dosedaj iAkazanem zaupanji, jili ob jednem VRbi uljudno na mnogobrojni obisk. Z velespoštovanjem (34i;-o) Andrej Zaller, gostilničar. Naznanja se, da se bode z odlokom sliivne c. kr. okrajne sorlnijo v Log&tci z dne 9. marca 1893, st. 2145, dovoljena in na dl. in oziroma ltf. aprila in naslednje dneve t. 1. odivjuna prostovoljna javna sodnijska dražba po parcelali, v zapsiščiiio Antona Jir.šaiia na luci spndajocih , za uajcenejše, stalne preuiije ^ 1 generalno zastopništvo v Gradci I I2; (Pisarnica: Thonethof, Pfarrgasse, 2) ^| i Ogrsko-francoske zavarovalne družbe 1 | ^„FRANGO-HONGROISE".^ | l Šf Evoiituvclne škodu so Iculnntuo lilcviilujojo in točuo iz- ^ ■ ■ y i>iii<^ni**jo. k ra B^T* Premija su luhko uplučujo, če ju kuga volja, do v JchcuI. "^tQ w '/ Družba je plaćala doslej |y X čez 5O milijonov goldinarjev a. u-. ^ ;t) svojim zavarovanceni kot povračila za škode. (j-v &*) Radi prevzutja zastopništev bhigovoli nnj se obraćati do <^i: | glavnega zastopništva v Ljubljani | ^ J^-Oilie IIHCO Sait. 1S (4*25-2) 6; O^kjer ne ludi vzprejemajo predlogi in kjer se tuđi druge volje daj6 pojaanilft. op ii/^3W~ FHAN CHRISTOPH-ov^'^Jm*. 1 8\>s£ž^ svetli lisk za tmfH^/j ^ ^jgjggž' je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. ^ŠgffiSž' A j 5 Zanidi teh praktičnih lastnostlj in jodnostiivtie^.i rabljoiija se posebno pripo- Ji P rofii, kd')r hoću sam lakirati tlu. — Sobo hc v dveh unih /oprt luhko rubijo. m A—Dobiva se v nv/.\u nih b-irvnli (prtiv kakor oljnare barv«>i in bn>7.barveii (ki slavnemu občinatvn uljudno naznaniti, da ^P^ađHL^ imam v bvoji znlogi či.ito nove vrate ^^^^^^^ katvre iniajo na zapiralu lii'no urezano sv. podobe kot, ^^^^^^^\ Marijino oznanjenje, Kristus na oljskl gori, Kristusovo ■ ferđikJI ustaienje, Marijino vnebovzetje ^^^&/7a\>£>^v/# ^° seelaj se Se ni videlo tako lopo d«lo. — V zalogi imam tuđi ^^t^uk-bČ/S/f xlnt<* kr«»ii4»m«>lr«> in «>n 4*«*trt rt'pcrtirU«- in vso vrsto drugih ^Baipff^^^ Klntlli in Nrt>h«'ritll> ur. I'ojiravila izvrSujoni toćnu. Zunanja na-________________ roOila so hitro i/.vršujcjo. (3'JG—5) ^|£S2^ Jos. Gerne urar, sv. Petra cesta štev. 2 v Ljubljani. I Gospodarji in kmetovalci! I -«|4t Pomlad, das za naknpovanje različne žolcznine in poljske^a oro* ->,4 zidanje, okovana! za okna in vrata in s cementom. |$»- , c,. V zaln^i itnol IkmI.mii vedno najboljAi roman in portland cement, £* '® stare železniake šine /a obokc, preski'bim pa tuđi po najnižji ceni |t* -•!■£' traverze, i t. d. V zsi U»*»i imam razno vrstne priproste in najfinejSe okove a» i| za okna in vr;ita, okove za voze, vezi i. t, ti ^^_ "^§ Za btrchn kriti imam )>o<:;i1tj zulogo cinkaste in pocinkane pio- r" -•$! dčevine ter itrešnega papir ja. |>- ■+%£ V zalomi imam J ^ J vsakovrstno orodje za mizarje f^ ^ lepo in bogato pozlaćene nagrobne krize ||^ ■*^C posebno pa opozarjam na svojo veliko zalogo mnogovrstnih H** ^1 SMT štedilnih ognjišč *WS p "*♦? in njih posamoznih dclov. ot*" "*♦! "^T'iia.n.ja narcčila se točno in. vestno avršć. gf*" "*|j Za obilno nakupovanje in naroči-vanje se priporoca (17*1 — 14) Uf*" J ANDREJ DRUŠKOVIČ, f£ ^| trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg 9/10. #$.. ^il______________________I________________________li*— Vsi stroji za kmetijstvo vinarstvo in moštarstvo! ^**^55^ Mlatilnice, vitle, trieure fefflftjlLii^ri^^S^^ aparate proti peronosperi ^" "* mline za sadje predmete za kleti, sesalnice za vse namene, kakor v obče: vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in moštarstvo razpo.silj.i v najnovejših, rtajboljžih konstrukcijah IG. HELLER, DUNAJ BflF* 2 2 Praterstrasse Nr. 78. "m lioffato ilustroviini katalozi v ncniAkcm in slovonskeiu jeziku »untonj in (lt>y G) !>oMLiiiuo prt>Mto. il7 —15) Najkulantnejši pogoji. —- Jamstvo. — Stroj i se dajo na poskušnjo. Cene so se nm ZDižale! Mnpovalceni znaten popnst! —-^--------------------------—■----------------------____________________________________________________________________________________ ^g^^ — * ■ ■ ' m/ fl ' Jttko elegantni, fini in močni dobivajo se pri meni skozi leto in cUn in ^^^^ft fl ^r ^r I sicer v vseh barvah, kakor rudefie, modro, nivo in olivao po 6, 7 8, 9, H ■^■■^^^^ ^fek ■ ■ M M^^t^HFH^^I ^T ■ 10 &1(1> in viS'ft p" VHHki ceni do ^0 8ld- ~ Najvedja 7r1oJ:#! z varstvetiimn znamkama sliku in J* " ^1" „ kavi, dobi ne silravn, ceii«u» in hranllnn knvlut« ^—-----s/^o*. *7i*eiAyf\ i>lju^h, ki daleko prt-H«'^a bobovo kiivo. ki nium r*1- »rr=^»——7V7^"— (tilnr vrcdnoHti. Sxatj© Č>lsP Bregenz, od preč. ^f. žtiptiika Kneipp-n jedino poobljišfcna tovtirna za Knoipp-ovo sladno (!)G7 —19) kavo v Avstro-()j*«»rski. Dobiva se v vseh buliših trgovinah s kolonijalnim blagom. GRICAR l MEJAC prej M. Neumann Ljubljana, Slonove uiice št. II. Itfajvečja zaloga spomladanske obleke, ogrtačev, menčikov za gospode in dečke; dežniti plaščev, jopic, mantelet, pelerin za gospć in gospodicine. Obleke in plašči za otroke vsake starosti. Uniforme za državne uraclnike vseh kategorij. Zaloga suknenega blaga (štofa) iz kojega se izdelujcjo po meri obleke, Ogrtači in vsc elru«,'f) za gospoi konfekcijski predmeti za ^ospć in gospodicine po najuovejšem kroji na Dunaji, in ki se tuđi po jako ni/Jd cc-iii oddaje na meter. Najboljše ^~^ srajce, manšeti in ovratniki. •*«§ Najnovejše kravate. &^- i> I f Najbolje železo prodaja ~A. C. AHCIN* nri „zlati kosi" i wv 10 liulj ani, G-ledališke ulice št. 8. Piisoluin pripnrrifatii V orodja prve vrste ^ft» Zli (i4y—14) W^ rokodelce \n potjedelstvo- Za i>il<^ L I3HL vodne ±;ja,g^e ^? kalini- za i* 1*: o «s^ e \T\ se gaiantira, da .so dobre. |9b Grobni krizi, sine za obloke. kuhinjska oprava itd. W902 Razglas. Ob^inski sv^t Liubljanaki je doTolil tuđi za I etos 30O gUl. v ta namen, đn meMtiil niH^lfvtriit poAI|e primerno Atevilo iiltožnih Nkroruloziilli otrole v niorNlte kopciji v Grrndežl. Magistrat tu (»znanju s priRttivkom, da je prošnje za občmske p^dpore v umenjenu svrho izroćati mu đ.o đ.n© 25- Mcisija* lotos in v njih posebno naznaniti, ali bude boloega otroka apremljnl kd» doiuačth sHin d(» Gotice, ali ru bode treba t|K postati z najetim 8jirHmstvt>m. O4irati «e bt)de mHgistratu pri podelitvi podpor v prvi vrati na otroke, kuteri iinajo v Ljubljitui domovinsko pravicu. Magistrat deželnega stolnoga mesta Ljubljana dno 7. maju 1893. „ ^T ajvečja Izlosra, "3? vsake vrste » |_ s izprehodnih palic^% „J S ? ^ kakor tuđi *» •§ JJ 1,1" fin i li rezl>arij iz lesa in pleten i ib • % 6 pi-i "" §■ | F. Stanipfelu v Ljubljani g JQ na, Kongresnem trg-va. (rTonii&lle) *g (370—11) (Ko(cvNhH «l«»iunC'ik obrt.) NB. Naj se na znanje vzi-ti blagovoli, da nimamo v Ljubljani nikako fllijalko, in prosimo najnljudneje, naj se kupci blagovotijo potrnditi direktno do nas haiiio Kongresni trg (Tonhaile). ! Oarila za Binkošti! Jako lepe ure najnovejše vrste po zniia-nih oenah: SrubrtiH žepne ure za de^ke in gospodo od O «l«l. 5O kr. uapit'j; srebrno žepno ure za daiuu od "7 gld. nuprej; zlate žepiid ure za d;iiue od 14 k!«I. naprej; zlato žepne ure za gospodu od ŠIO tfll»rii«' in zl>»t^ A, v KamitJku .1 Močnik ; I **.''*•■'j'S^S žuljVm na poći- Xy*V v «VIov«l A. K^jje.r, VV. j ''W,Jf^ plHtih, pet«li in >f,rS^ ^^J^ o^/^ prizriulnih ehor; v ItiM>zah A. Aic-b- I "■"v" H ' prHskam >/\'^* č^^r PIHt'm j*' »a in^fr; v Trnu fini K:!> «ltelđUllS-Dun«J. ...sK S.iv„.k; « K...I- j nil|j >'^^^v*vy^'^ i'riaten satno, ic iuiatii na> od in K°-*i ('. K Andrij!:i; i I « >^jJnJu •* Wiirto ; v ' ^* ^r *§> v^*/ 'c' J<* t" r/'rt v<1" i tor *\$"]f i" zcvrro vso raauj vred:ie ponarođAc v<'<'JJ»,!. Kuntrr.-i-iiiniii. J g'oldm^riev »tam< i>ri itioni on niciiirin: ti porisili (FortiTiniitrntze) Ti ujo(li*ut mo Hi>lidn<> ix nujboljfto tvHriin; n:iruj«Mii, imajo j;o 30 dobro vt.zanih, uio*"'nih |>cri'M i/, nni-b(»lj5o^:i t)Hkn-tM't?a drat«, m> s fiirm :ifr;kom tuperintni iti ino^tunj |»l-»t-t«*-»n« rviltuiiit preoblt'fieni fer 10—15 lof noHonlli popruv \\v Knbtovtijo. 'J&~ !>l> iiiirtiAi'ih z dt^.ulo naznsuii naj se vscl* j nnlHii^nn »uth |.o-<.'-. !,i» \' iu»iruii',l Inči. "^BtJi — Ako ho tor*»j dobi Ka 10 irld. «lol»«>r t«ufcimn ujudro- n,. [>.-rooih, jo pač niMiuiuHtnn kupovati inalovrodno nadoiiiustk**, It-iti-ri piMveuui u---.-mcnii, inirti dobro po^tuljo, no ustrezajo. ANTON OBREZA tapecirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4. liiiHtnikoiu l:ot«*]»v, vil, k«»|H'lij in jeavfltiov |>o]Mi-xt od <»oni>. W ^ičaNte žiiuniiv z:t VNiit^o t"iStt<'.)o IJH" r vadtic velikoMti po >** ftfl«I« 1>O HoUiov ; z ti (Vikom tapecirane iu a »:\ illinii) ^rroblt-re'i* po 15 «1*1. (714—70) DOBRA ŠTEDLJIVA KUHINJA. (21) Vho .juhe postanttjo slastne, če se jim prklmio malo kapljic Maggl-Jeve zabele za Julie v originalnih ateklenicuh od 45 kr, začenSi. — Isto tako se priporoču Hfagicl-jcv mesni ekHlrukt v poHKinnih kos.h po 8 kr., a kateriui ai ju moć prirediti v hipu izborno mesiu juho. — Dobiva ae v vseli HpecerlJHkllt I u dellki»le»nili trgovlnah. „SLAVIJA" : vzajenmo zavarovalna banka v Pragi > zavaruje ' ; človeško življenje ', po vseh kombinacijah , ■ mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica. ; , Ćleni banke „Slavije" imajo brez posebnega prlplačila , ' pravico do dividende, katera je doHlej izuaSula po 10%, 20°/0> ; 25% in Jedno I eto <>elo 4S°/o-', Za Skndo izplnČHla je đoalej hunka „SiRviju" fez «lvajaet , > lullijonov goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvenih ) ioudih more ne mariti z vnako rtruijo zavarovalnico. ' ' Kakn koristno In potrebno je zavarovatije življenja, 15. oktobra 1873 inju umri dnć 11. Jivgusta 1874. Uplačnl je 30 glti. i ' »;0 kr.; dcdiči njfpovi pn so prcjeli otni oficijnl v Ljubljani, 7,Kv«ro\ul bb je < 5 dnu JO. iiprita 1874. Do svojo Binrti dn6 2'2. tuhruvn ju 1H7»> uplnčnl jo ) 125 gld. 28 kr., bunka „Slavija" pajo dedicreiu njegovim izpln^Hla lOOOfjld. ; I 3. Httnrik grof WurinbrHiid v Konjicah zavarovnl se jo du«5 , I 15. raarcija 187f> ter jo do svojo sturti dnć 15. raaivija 1«77 uplačal i 1188 (fhi.; dudiči njegovi pa so od hauke „Slavij«* prejeli G0OO gld. , 4. Anton AhCin, župnik v Hegtinjnh, zavaroval seje dnA 1 avijti- Bta 1870. l'o smrti njegovi dnć 17. julija 18S1 izphiCala jo banka „Slavija"1 f kapital 1000 gld., dasi je bilo u plaćane zavarov-Alnine lo atJ-i gld. iH kr. , 5. Janez Vi rbič, načelnik pontajt; na Kakeku, zavaroval se je ) dnO 5. aprila 1878; umri pa je dnć 25. uovumbra 1*83. V tt)j dobi uplafial je 174 gld. l^G kr ; bauka „Slavaja" pa je izplačttla dedićein i njegovim lOi O glyi. ♦i. Luka Sahec, trgovce in poseatnik v St. P«t.ru na Notranjskem, i zavaroval se je dno 30. januvarja 1"<82 za 1V0O gld. I)o svoje smrti , dnć 17. junija 188-i uplačal je 215 gld. 52 kr. in banka „Slavija" izphi- ) čala je rodbini njegovi vns zavarovnni kapital. . 7. Dr, Ivan Pitamic, odvetnik v Postojini. zavaroval se je dnć , 10. novembra 1882. Do svoje nuirti dne 9. oktobra 1891 uplučal je I 3159 gld.; banka ,Hlavijau pa jo dt di<"«in njegovim izpU6ala H()0o gld. ? 8. Siiuon Matejćić, župnik v Starem I'užinu, zavaroval bc je 'ino I 10. januviirJH lf$2 iu je umri žo dne 25. februvurja i*tega luta. Dasi ) je upluoal I« 7 gld. 4l> kr., i/.plaćuhi je banka „Slavija" tjegoviin de- j) "dičem 10OO gld." x 9. Putar IJcgovir, župnik v Lunu na otoku Rabu, zavuroval jo I ihu\ 10. maja 18^!t svojim treui nećakinjutn, Milici, Brni iti Andjeliji P Miletićevim, po 500 gld. dnti1. N* to zavarovanjo uplaćal je do sv<>je i smrti dne 28. l'ehruvarja 181)1 1H8 gld. 88 kr ; bauka „Slavija" pa boile ) VHnkej imenovanih deklic, ko doživi 1-. luto, izplačala 500 gld., tudnj I« vsetu trem 1500 gld. i 10. Josip Perki>, ufitt'lj v Hm holu pri Zuleinherku, zavaroval je I svojemu sinfiku Josipu ltHK> gld. dote. Do svojo smrti uplućnl je 25 gld. ? 53 kr.; banka „Slnvija" pa bode ainu ujugovemu, ko di»st;že 20. Utto i svojo »tarouti, uplaćala liKJO gld. t Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno i generalni zastop banke „Slavije" v Ljubljani I v 1 astni liiši, G-ospodske iilice št. 12. Š"^"^^"> C*\ (506-1) , v jedino dobri do najboljše kakovosti priporoča v največji izberi po najnižjili cenab ; I FRID^HOFFMANN ^,^1»«.». Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je Kathreiner-jeva Kneipp-ova sladna kava z ukusom bobove kave. ^ Ta kava ima zaso nedosoženo prednost, da se zamore odveCi \ kvavnemu uživanju nemeSano ali z surogati me&ane bobovo kave ^ \\n daje vnot prirediti mnoR.* i*1m4|ii4*JA'>, poleg tega x*irave|M»» ^^in te^ne|M» kavo. — Neprekofteni* kot> prlnteHek k n»-P^vudnl bobovi knvi. ( Priporoča se zlasti za gospe, otroke in bolnike. J Osobito ae je čuvati slabih posuemovauj. (417—4) DoblTtt »e povHod — • , kile po 25 kr. L odpisana si jemljeta east naznaniti, da sta popravljeno in novo prezidano gostilno „HOTEL SAMIM" -:^s v Celovcu 5c>- s l. malim travnom 1893 zopet v svojo last iu oskrbo prevzela. Priporočava tedaj prečastiti dubovžčini, potoval-cem in slavneimi občinstvu sploh najiu hotel najtoplejc ter prosiva za mnogobrojno obiskovanje. IJ. n. popotniki, ki v Celovec pridejo, naj bodo za-gotovljeni dobre postrežbe Izl)e so po ceni, jedi ukusne in dober kup, kakor prej. Točijo se le priNtllll \'liin9 ki sva jih sama nakupila, in HieŠČanskO piVO iz Bu-dejevic, ki je zdaj na Dunaju zelo priljubljeno, poleg tega pa točiva tuđi Gtttzevo marcno pivo. Z odličnim spoštovanjem tro-,,, Jurlj in Amalija Simon. Anton Zagorjan v Ljubljani na Kongresnem trgu (zvezda štev. 7) | priporoča: c! Bezenškovo „Slovensko steno- Vse šolske pisalne in risalne | ! _^ .- grafijo" po 1 gld., po pošti 110 tfid. potrebščine, | j Jj^ril^ Rohrmanovo „Kmetijsko go- pisarniški in pisemski papir; I \ ^ m spodarstvo« ,.o no u,-., po P»šti l koverte; 1 ^ a Gestrinovepesmi: „Izza mla- P° osvetu gg. profcsorjcv in učiteljev i I-« -B ^ đih let", po 80 kr., ek.g«ntno ve- kaligrafov crtane I razno inoitvBnkBi ^a3°si °^i^gd zvezke i IU£.IIU lliumvuiimui Gregorčičeve pesmi Po i gld., nnknnrtin ni^avo 1 h-po vezane 160gld.} po pošti 165 gld. ^« [JUKUIILIIU |JlbdVU. | Jurčičeve zbrane spise I (11 zvczkov") zvezi'k po 60 kr., vozan po 1 n-ld., po posti 1 ffld. 10 kr. B izdHjattilj )d odgovorni urednik: JoBip NoIIi. LaBtnina in tisk „Ndrodne Tiskaroe".