^ ■.....-r TELEFON: 4687 COETLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, aft the Post Office at-Kew York, N. Y., under the Aet of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 2876 COETLANDT. NO. 113. — ŽTEV. 113. NEW YORK, TUESDAY, MAY 14, 1918, — TOREK, 14. MAJA, 1918. VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI. ( Navdušenje med amer. vojaki -ooo- ČASNIKARSKI POROČEVALEC LINCOLN EYRE JE POSLAL NEKEMU NEWYORSKEMU LISTU DO PIS, V KATEREM PRAVI, DA SO VSI AMERIKAN CI OD POLKOVNIKOV PA DO ZADNJEGA VOJA KA NAVDUŠENIH ZA VOJNO IN DA SO SI SVESTI ZMAGE. — SEDAJ IMAJO AMERIKANCI PRILIKO POKAZATI, KAJ ZNAJO. -ooo- Tru* translation f1l-.se, ravi, da cesarja Karola v gluvncui namerava avstrijski /ivilsk adnii-stanu nemško armade pravi, da seJnistra-tor udrediti, da ljudje m je storilo vse potrebno, da se oja-či bodo smeli en dan na teden jesti zvezo uicd Avstrijo in Nemčijo. krnlia. Dunajski lisi i pravijo, da Poročilo se j*la,si: j0 vlada prisiljena boriti to, ker t esar Karol jc v nedelu ob okal se zaloge moke neprestano mauj-uom.škeK-a cesarja v ujeemeinjšajo n jji nobenega upanja, da se glavnem stanu. Cesarja so sprem- bodo poverile prej prihodujo že Ijali sledeči: zunanji baron l»u- tvijo. riau, feldinaršal vou Arz, šef genera inegy itnba iu prlue Holieu-lohe, avstrijski poslanik v Berlinu. Nemčijo *o zastopali: kanclei vou Hertling, feldmaršal Hiiuleu-burjr. jreneral LudciiJorff. zunanji tajnik Kuelilmami in jrrof Wen-del, nemški poslanik ua Dunaju. Cehi za neodvisnost. Washington, D. C., 13. maja. Neko diplomatiC-nu poročilo z Ženeve pravi danes, da je dunajsko časopisje priobčilo deklaracijo čeških članov dunajske gosposke ...... . -, , . . . „, i---- ------—■ ---------— ^uuuju. Liuiiut iiiiiiairosposKC \ SI \ojaki so pri prost a človeška bitja, cista lil tezko) Posvetovanje je bilo zelo pri- zbornice. V tej deklaraciji zahte- zaposliMia ter polna želja, da storijo to, kar zahteva dumo vina od njih in nato nekaj". Vsak mož v 4'mojem*'polku, od polkovnika navzdol do najbolj zelenega novinca, ve, kaj se pričakuje od njega. Vsi vedo, kakšne narave je boj, ki jih čaka. Ne vrjamem, da je med njimi le eden, ki ne pozdravlja s pravim vojaškim ponosom prilike, dn pokaže, kaj more storiti ameriški vojak proti najbolj uničevalnemu vojaškemu stroju, ki si ga je*.izmislil niilitarisiieni duh Pninije. Seveda nisem govoril z vsakim posameznim v polku, vendar pa sem tfovoriis številnimi in njih mnenja, tako oua častnikov in navadnih vojakov, so presenetljivo, enolična. Čeprav bomo morda izvršili svoje delo v Pikardiji še p redno l»o izšel ta članek, je mogoče vendar dati izraza nekaterim nazorom naših vojakov, ki so tipični za vse sinode strica Baina, kjerkoli jih je najti po Fraociji. — Kako čutite vspričo misli, da greste v veliko bit- srčno. Zborovale i so razpravljali v j vajo neodvisno češko državo. Do-prvi vrsti o temeljnih ekonomskih kuraent vsebuje tuJr'protect proti iu vojaških vprašanjih z oziron.1 nesramnim napadom grofa Černi-na sedanje m bodoče razmerje med J na ^roti češkemu narodu ter se .o je bilo vprašanje, ki sem ga povsod stavil. Polkovnik je rekel: — Veselim se na 1o — in tako je mislil tudi celi polk. Mislim, da je to dobra stvar za nas in tudi za deželo. Najbrže bomo imeli precej težke izgube, vendar pa upam, da bomo mogli zadati prav take kot jih bomo doživeli sami. Francozi nas seveda potrebujejo, kajti drugače bi ne vprašali za nas. Na drugi strani pa bi nas ne porabili v krizi te vrste, razen, če smo gotovi, da bomo v stanju vzdržati svoj del. Vsled tega je to velik kompliment, ki so nam ga dali ter mislim, da priznava to vsak častnik iu navadni mož in da se bo spomnil tega, ko pride trenutek, da udarimo na — Nemce. * *V**«4#tfY Nek bataljonski poveljnik je rekel: . — Ne mogli bi si /.eliti boljše prilike, da pokažemo blago, ki je v nas. V celem bataljonu ni enega, ki bi se ne veselil prilike. Mi si ne hvalisamo samim sebi, da zainore-nto iti ter iztrebiti Nemce s sveta ter prepuščamo to goto-> im "daiufulls" doma. ki nas slikajo kot rešitelje Franei-ter se topijo pri teli solzah. Moj bataljon ima še prokle-to dosti naučiti, vendar pa imamo veliko zaupanje vanj, iu <*e nam bodo naši francoski prijatelji pokazali pot, lipam, da bomo šli naprej s polno paro. Nek kompanijski poveljnik se je izrazil: — jVsaj petdeset mož v moji kompaniji je prišlo k nu ni ter mi povedalo, kako strašno so veseli vspričo ve- Z DOHAJA, sti, da pojdejo v "big show". Večina jih je rekla, da želi priti čimprej mogoče tja in še preduo bo cela igra končana. Nek mož je rekel: Mislim, da nas bo .uipravilo to pranim vojakom, gospod stotnik, kaj nef To je način, kako čut i jo vsi, in vsi so sedaj pravi vojak i. pripravljeni na najokrutejši način boja. Mogoče bodo ljudje doma pričeli dobivati ista čustva in če se bo to zgodilo, bo to veliko pripomoglo k hitremu izvojevanju te vojne. Nek poročnik je rekel: — Od časa, ko sem izvedel, da gremo na fronto pri Sonune, ni bilo v mojem oddelku nobenega kaznjenca. S tem je dosti rečeno. Nek podčastnik je rekel: — Stvar je takale: Oni izmed nas, ki so bili vojaki lekom večjega dela svojega življenja ualik meni, so vedno hrepeneli po tem, da pridejo v največji boj v srdino bitke. Oni pa, ki so bili civilisti e pred kratkim, pa so željni priti nad Nemca raditega, ker bodo doma temprej, čimprej ga porazijo. ... • ■ -..' obema državama. Glede tega so bili vsi edini. Namen vsega tega je ojačifti sedanjo zvezo. Glavne točke te medsebojne pogodbe žc obstajajo v priaetpa. AVSTR. NEMCI ZA NEMČIJO. Amsterdam, X izozemsko, 13. ma-y*. -— Na tiekcin koitjfre.su avstrijskih Nemec v, ki se je vršil nekje na Tirolskem, jc bilo sprejetili več rc.tolueij slede tesnejše zveze / Nemčijo. To poročilo je dobila berlinska "Vossisehe Zekun^" \z Sterziug, Avstrija. Resolucije zahtevajo tes-nej&j vojaško hf ekonomsko zvezo ter uvedbo nemških 'državnih institucij in ustavn/h postav v Avstriji WILSON IN SLOVANI. fcira, Italija, 13. maja. — "Predsednik Wilson je najbolj popularen mož." To poročilo bi nikogar ne presenetilo, če bi prišlo 'Iz te ali oiie zavezniške države, toda to poročilo prihaja iz Avstrije, kjer vsi zatirani narodi, hrepeneči po prostosti, vidijo v trhiuifu Wii novih priueipijcv največje upanje za osvoboditev. N'a C-eškem so vse tflrauKe prepričane, da bodo uspele, če bodo s sodelovanjem predsednika AVil-soua proglasile svojo dežele za ne odvisno republiko. . Srbi iu ostali Jugoslovan so prepričani, da ima edinole Wilson moč. sdružiti jih v prosto jugoslo vansko državo, katera bo vladam sogliiMio z željami naroda. Vse U dela a atrijski vladi velike preg-la vice ter jo sili poiskati si te al one poti za čimprejšnji konet vojne. končuje z besedami: Hindenburg mrtev? Ujetniki pravi jo, da je Hindenburg mrtev. — Vrhovni poveljnik na zapadni fronti je gen. Mackensen. True translaU«« filed with the jrt)st msster at New York. N. T. on May 14. 1918 as required by the Act of October 6. 1317. London, Anglija, 13." maja. — Kakor poroča "Da ly Express*', pišejo anjrleški častniki na vpadni fronti v svojih pismih, da pripovedujejo vsi nemški ujetniki, ki so bili zajeti v Franciji, da je feldmaršal Huidenbur«; mrtev. Ob istem času pa je zopet prišlo na površje ime generala Ma '/k en.sen a, katerega smatrajo za velikega moža, ki bo prinesel Nemcem zmago. "Express" meni, da krožijo te govorice zaradi tega, da bi se razložilo izjalovljenje velike ofenzive. — Zadnje dni prihajajo s fronte poročila, ki se trdovratno vzdržujejo, da bo ali pa voje zaveznike. Poročilo pravi, da so italjanske jetn kc slekli ter jili pustili brez hrane in varstva, tudi čo so bili ranjeni. Veliko izmed njili jib je umrlo vsled lakote m pomanjka nja. Najbolj divja jetika. Na ti soče jetičuih se, nahaja v koncentracijskih taborSčih. Ko tem revežem žc ni mogoče več. pomagati. jih pošljejo nazaj v Italijo ter jih izmenjajo za avstrijske jetnike, katerim se je v italjanskrli taboriščih povrnilo zdravje. C«lede zadnjih 300 jetnikov, katere je vrnila Avstrija Italiji, krožijo vesti, da so vsi jetični in sicer v zelo nevarnem stadiju. VINO. . ' " . , J , I , , v Amsterdam, Nizozemsko, 13 aprila. — Dobički,'ki jiii le na]>ra-vila Avstrija zadje leto s svojim vinarstvom, znašajo $110,000,000 To poročilo je priobčila "Frankfurter Zeitung*'. V letu pred za čet kom vojne so znašali ti dobički samo $5,000.000. POZIV JUGOSLOVANOM. Kim, Italija, 13. aprila. — (Ass. Press Corespoudenee). — Združite se. zlomite jarem Habsburžanov iu vstanovite veliko jugosoivansko konfederacijo. Napram tej konfe deraeiji ne bomo zavzeli stališče seslre, pač pa stališče dobre matere. ki dela za vašo rešitev. To je rekel stotnik Fierello H liaguardia. član ameriškega zračnega zbora, ko je pozdravil zborovanje zastopu.kov Češke. Uuinun-ske, Srbij-e in drugih slovanskih 'dežel, katero se je vršilo tukaj ta teden. Stotnik Laguardia je na poti na Italjansko fronto ostal toliko časa v Rimu, da je imel priložiio»t pozdraviti skupščino. Delegate je zelo presenetil, ker je govoril v srbskem jeziku. V navzočnosti italjanskih senatorjev, poslancev in diplomatov ki so se s vseslovenskimi zastopniki posvetovali, kakšno akcijo naj začno zaeno z Italijo proti Avstriji, je rekel stotnik Laguardia da ameriški narod ne razume zapletene politike balkanskih držav ter pristavil, da razume to politiko popolnoma samo nekaj domačinov. — To morate čisto preprosto pojasniti — je pristavil. — V.se naj se združi v velik narod, v močan narod — take vrste politiko razumemo mi — in na ta način vam moremo pomagati. Mi vam bomo stali na strani, mi vam bomo pomagali. in sieer toliko časa, da boste Nek strojni puškar je rekel: — Ni ga človeka, ki bi si bolj želel priti v to mešan i-eo kot jaz. Dosedaj sem imel priliko izstreliti le dvajset do trideset patron -- pa kaj je to za Strojno puško i Ko zmožni skrbeti sami zase. Vašo re-sem cul, mi bo sedaj mogoče streljati na cele divizije in to solucijo bom poslal poslanski *bor- ° zame* . ... . , ] niei iu vašo resolucijo bo čitalo v jxe* aavaoni vojait je rekel: Umeriti na miljone Slovanov, kn — i>oi)ro! Ce bomo te Nemce dobro nabili, bomo mo- žive kot prosti državljani v svo-^oce <*fl$aa ozica! 1 bodni deželi True translation filed wltl* the postmaster at New York. N, T. ou May 11. 1918, as required by the Act of October 6. 1917. Petrograd, 13. maja. — Kake pogoje je Nemčija stavila Rusiji, se ne more natančno izvedeti iz celega kupa uasprotstev, zagotovil in trditev. Živimo v ozračju laži in sluten j, ki v predrznost' kimajo primere niti v najslabšili dobali izdajstva in nereda pod staro carsko vlado. . - » Včeraj je v Moskvi nastala velika panika zaradi nem škega ultimatuma in vlada je takoj vse govorice zanikala, Tudi tukajšnja delavska komuna je to zanikala. Zatrjuje se, da Nemčija ni zagrozila z zavzetjem Pe-trograda in Moskve. Kiu-tska Nemci še tudi niso zavzeli in tudi niso zahtevali, da se razpusti letski polk. Značilno pa je. da se uikjer ne zanikuje nemška zahteva glede pristanišča Ino ob finski obali. Buržoazni in izzivalni listi se bodo poklicali na odgovor zaradi razširjevanja napačnih vesti o zagroženi nemški okupaciji. Opozicjonalni člani centralnega sovjeta pa iiiso zadovoljni s samim zanikanjem. Zahtevajo, da se jim jasno pove, kaj nemški poslanik grof Mirbacli v resnici zahteva. Da se vstreže tem zahtevani, se je za prihodnje sovje-tovo zasedanje obljubila popolna objava ruskih zunanjih odnošajev. Sovjetovc-oblasti pot rjujejo poročilo, da je bil bivši car Nikolaj Romanovič s svojo ženo in eno hčerjo prepe-ljan iz Tobolska v Ekaterinbiirg v srednjem Uralu, ker se je odkrila zarota kmetov, ki sq mu hoteli pomagati pri begu. Njegov sin Aleksij pa zaradi zdravja še ostane v Tobolsku. Bivši car stanuje v neki privatni hiši v Ekaterinbur-gu z dvema služabnikoma. Noben tujec se mu lie sme približati. Car se je pred kratkim pritožil, da so osebe, ki so inu prideljene v varstvo, surove in vsiljive. Sverdlov, ki je eden narodnih komisarjev, je rekel, da se bo Nikolaj Romanovič moral sprijazniti z mislijo, da je — sovjetov ujetnik. Pri preiskavanju carjeve lastnine so našli 80 tisoč rubljev, katere so zaplenili. Domneva se, da je hotel porabiti ta denar za plačo kmetom za njihovo pomoč. London, 13. maja. — Neka brezžična brzojavka ruske vlade, poslana v Berlin, pojasnuje nemške metode v Rusiji. Ukajinska naslebina v Petrogradu je prejela obvestilo, da so Nemci zaprli mejo za vse Ukrajince. Ukrajinsko prebivalstvo zapušča Rusijo na vozovi!i pod žalostmini razmerami, zlasti, kar se tiče bolnikov iu otrok. To bi se prav lahko izvedlo potom reke Dnjeper, toda to pot so Nemci zaprli za Ukrajince. Nemški poslanik grof Mirbach, na katerega so se Ukrajinci obrnili za pomoč, je rekel, da ne more ničesar storiti. Ruska vlada je naprosila nemški zunanji urad, da i^aj pritiska ua nemško vlado, ker se ukrajinski begune i iiahajajo V zelo žalostnem stanju. Neka druga vest pripoveduje o izmenjavanju nemških vojnih ujetnikov, kar še vrši v mejah praktične možnosti. Po petrograjskem sporazumu izmenjava invalidnih vojnih ujetnikov ne pomeni izmenjave po. glavah. Na podlagi tega ruska vlada zahteva, da se Rusi v Vilui ne zadržujejo. V brezžičnem poročilu poslaniku Joffe-ju v Berlinu naroča ruski zunanji minister Čičerin, da naj poslanik "poskuša doseči v Berlinu, da se končajo vse sovražnosti katerekoli vrste." Poročilo se glasi: • — Zavzetje naše zemlje krši mirovno pogodbo z Nemčijo ter povzroča -mnogo vznemirjenja* med masami našega naroda. — Joffe-ju je bilo tudi naročeno, da naj obvesti Nemčijo, da se nahaja del ruskega čmomorskega brodovja, ki je pobegnilo iz Sebastopola v Novorosisku na vzhodni o-bali Ornega morja, katero pristanišče bodo Nemci zavzeli iz razloga, da so njihove lasne ladje v nevarnosti, da jih napadejo Rusi. Cičerin pa pravi, da ruske-ladje ne bodo izvedle takega napada. . Izgube nemških avijatikov. True translation filed with t be post master at New York. X. Y. on May 14. 1318 aa required by the Act ot OcU» C. 1317. London, Aii^lija, 12. maja. — Nemško cesarsko zrakoplovstvo se razbija ua kose. Od 21. marca so Nemci izgubili 700 pilotov in opazovalcev ; uničenih pa jc bilo 1000 strojev. Iz tega si je mogoče razlagati prenehanje zračnih napadov na Ikw^oii in Pariz, kajti sovražnik | je prisiljen vporabljati nočne lc-i talce za dnevno službo in za opa-zovanje bojne fronte. Nemci potre-jbujejo tudi svoje velikansko ac-roplaue, ki so določeni za bombardiranje blizu fronte, kajti ^zffubili so veliko število malih strojev. Nikaka tajuot ni. da so angleški letalci v prvih odločilnih dneh rešili situacijo, ko je Hindenburg vrgel 40 divizij proti angleški peti armadi, ki je imela samo 14 di« ■ A I The largest Slovenian daily | -o in |ke United States, J | Issued everyday except Sonda ft I and Legal Holidays. I SO,OOO Reader* sl-ji_jul -r— b GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki Največji slovenski dnevnik ||| I < v Zedinjenih državah r lil i m m m » I Velja za vse leto ... $3.50 ITI j Za pol leta......$2.00 jST Ruski položaj .i., -- — Povsod so čakale cesarja deputacije, ki so mu oi>i-sovale strošiio pomanjkanje lirane ter lakoto, katero trpi narod. — V Scliluckeuau je neka deputacija ugotovila, tla je 50 odstotkov prebivalstva slabo prehranjenih in da je velik del ljudi vsled tega nesposoben za vsako delo. Povsod je opaziti lakoto, legar in jetiko. Tekom preteklega tedna se je v. uvodnih člankih ameriškega časopisja veliko razpravljalo o avstro-ogr-skili zadevah. Dočini prevladuje splošna tendenca zma-trati zadnje razvoje za zelo bodrilne za Ameriko in zaveznike, je opaziti tudi skeptieizem s strani urednikov, ki kažejo na druge slučaje, ko je bila Avstrija na tem, da se razruši. — , 4'The Xew York Times'' zavzema to previdno stališče. Piše namreč: j — Položaj v Avstriji mora biti bolj resen kot se je 1 domnevalo, če smatra vlada za potrebno preprečiti na-i daljno zasedanje državnega zbora. Reči to pa se še dolgo ne pravi, da je položaj'dejanski obupen ali da so prikipe-! le stvari do viška. Kljub temu, dasiravno je morda položaj dalekood skrajno obupane točke, ni kljub temu preveč. Nobena vlada ne more dovoliti, da bi se predstavila očem celega sveta v taki luči. Nihče bi ne storil tega, razen gnan od skranje sile. -ooo- Dopisi Simptomi revolucije v Avstriji r -ooo- Tru* translation filed with the poat master at New York. N\ Y. oil May 14. as required by the Act of October 8, 1817. Poročila iz Avstrije, ki so prihajala zadnji teden, silijo do sklepa, da postaja položaj tam, tako z ekonomskega kot s političnega stališča, vsaki dan bolj zapleten in nevaren. Avstrijska vlada sama je dala povoda za sklepanja najhujše vrste, ko je pretekli teden nenadno razpustila avstrijski državni zbor. Mladi cesar je pri naročilu na ministrskega predsednika, da odredi odgodenje, obenem dal navodila, "naj se odredi vse potrebno, da bo nemogoče nadaljno zborovanje tega zastopstva". Ta povratek k metodam despotizma, potem ko je Avstrija par mesecev kazala znake bolj liberalnega vladnega sistema, je bil najbrž sklenjen kot edino sredstvo, da se od pomore zelo kritičnemu položaju, — kot obupno sredstvo za obupno bolezen. Ministrski predsednik von Seydler jc soglasno z neko brzojavko motiviral odgodenje parlamenta z resnim ekonomskim in živilskim položajem, "ki nujno zahteva, da se vladi prihrani kritiko parlamenta". Oči vidno ni ministrski predsednik izgubljal mnogo besed pri obrazloževanju celega koraka. Voditeljem strank jr naznanil, da bo vlada s silo preprečila nadaljno zborovanje parlamenta, če bi se zbornica sama ne odgodila. Predsednik poslanske zbornice je skušal parirati ta udarec z izjavo, da delajo slabe razmere, ki prevladujejo v deželi obenem z zahtevami večjih političnih strank v deželi, da se vrše zborovanja naprej, vsako nadaljnje za-vlačenje nemogoče. Kljub temu pa so se voditelji strank odločili za odgodenje, kljub protestom Poljakov ter soeijalističnih hkupin. Očividno je bil eden vodilnih motivov, ki je dovede! ministrskega predsednika do sklepa, da pošlje poslanec domov, pričakovanje, da bo vojaška zmaga nekega dne izbistrila politično obzorje v Avstriji ter olajšala rešitev nujnih notranjih problemov. — Naš celi vojaški in politični položaj. — je rekel, — i«, dospel do viška. Naslednjih par mesecev bo prineslo^ tako otročarijo se prerekajo o- i i ii v., m i i troci na pasi. Rarse mislimo, kako veliko odločitev. Trdno sem prepričan, da bo odločitev na . ^ ^ ^ ^ i35boijžamo bojnem polju v prilog Avstriji 111 njenim zaveznikom. razmere, v katerHi živimo mi, ozi- Poluradna obramba odgodenja je objavljena v "W. roma bodo živeli iiaži otroci. Journal" z naslednjimi besedami: | Moj dopis se mi je zavlekel, to- — Kljub eni ali dvema obetajočima tendencama ni mi drugače. Po-parlament zamogel najti stalne politike. Kot so stvari v« atatjjice m sita 1 . . , . ° ; . , , , tel je. Marica Baragu. sedaj, bi zopetno zasedanje parlamenta ne izboljšalo položaja. temveč bi le poostrilo politični antagonizem ter vsled tega otežkočalo iz vršenje onih ekonomskih nalog, od kujili uspešne rešitve je odvisno vse. — Dokler se parlament zopet ne sestane, kar se bo zgo-| dilo kakorkitro mogoče, bo vlada posvetila celo svojo si-( lo ekonomskim problemom dneva, posebno pa nalogi, kako dobaviti narodu zadostne zaloge živil in skušala bo na vsa knačin vstvariti razmere, ki so potrebne, da bo moj glo prebivalstvo vzdržati. j Kratka smisel teli dolgih izjav je, da trpi narod ta-( ko zelo vsled lakote, da se morajo Avstrijci za sedaj iz-: nebiti vseh misli političnega značaja. I To odgodenje parlamenta pa ni končalo zadreg vlade.1 Soglasno z neko brzojavko iz Kodanja so koncem te- ( dna odstopili trije člani avstrijskega kabineta. Tudi socialist i niso sprejeli odgodenja povsem ponižnega duha.I Komite j njih poslancev je baje sklenil objaviti mani-' lest, v katerem je naslednji ominozni stavek: j — Oe se bo zopet ustanovilo absolutizem iz obzira na pan-germaustvo, ki podaljšuje vojno, če se namerava Avstriji zopet vladati po načinu grofa Stuerkgha, potem bodo delavski sloji prisiljeni boriti se za svoje pravice.« Medtem pa so se težkoče ministrstva povečale vsled skepa, da se začasno priklopi Nemčiji nekaj okrajev Češke in Tirolske in sicer v zadevah razdelitve hrane ter, vsled zahtev nemškega reakcijonarnega časopisja, ki, zahteva stroge odredbe za uničenje ustaških tendenc med' Celii in Jugoslovani in o slednjih se poroča, da se nal:a- j jajo prav posebno v obupnem duševnem razpoloženju. ( V vsem tem vrvenju in nemiru pa je videti, da je lakota — gonilna sila. Mladi cesar je pred kratkim obiskal Češko in dunajska " Arbeiter Zeitung" poroča o nekaterih stvareh, katere je videl. - m^^rn - | Limestone, N. Y. ( C'e se ne motim, ni -bilo se nobe-j nega dopisa iz tega ki-aja. To je( zelo malo mestece in blizu države PcnnsWvanije. Tukaj so zaposleni! dekivci v gozdu, delajo drva in še precej dobro zaslužijo, kolikor je. meni znano. > Sodaj spomladi je zelo kramo ( življenje v gozdu. Vse zeleni ter cvete, da človek vsaj za trenotek, pozabi ta vojni h rum, ki se v me-j stih vedno sliši, sedaj to, sedaj ono, da človeku poka srce. Saj ves svet igra neko čudno tajnost-no uloigo. Sem že mnogo mislila in po mojih mislih je vsega tega krivo največ samo ljudstvo. Toda tudi mi nismo krivi, ampak naša vzgoja in finančne razmere. Naši tirani imajo mnogo moči in mi, iz-žeta cu?ija, smo jim orodje. Pridi že čas, pridi iu reši nas teh solh in trpljenja! Žalost prešinja moje srce. ko . . vidim dan za dnem ubogega de- nabavljene v prodajaln« lavea, kako od zore do mraka nabija po kladah in (pot mu lije z o-braza, ko pa pi-ide domov truden, nima časa misliti na kako korisrt-■no stvar. Pri kozarcu piva si hladi svojo dnšo. Tukaj je vzrok gorja, ki divja. Drage matere, vzgajajte svoje otroke za trden obstoj svobodnega življenja in ne zastrupljajte ji'h, kar jih bo oviralo v bodočnosti. Oprostite mi. drage č ilatelji.ee in čitatelji. po mojih mislih bo tako prav, Ako mislite vi drugače, pridite na svetlo z mišljenjem in 1'ajše z resnimi &tvarani, kakor pa s prerekanjem (peclarjev in kuharic, oziroma reisr&doui in žganci. ceneje kot v zadrugi, pojdi v zadrugo in kupi tam ter imej zavest, da sebe podpiraš- Zakaj pa je drugod eetieje kot pri nas.' bo kdo I vprašal. Zato, ker trgovci p roda-' jajo pod tovarniško ceno, ker ho-!<-ejo našo zadrugo uničiti, ker ve-|do.da so tiste ljudi izgubili, ki so i jim pošteno plačevali. Al i bodo pa 1 potom tudi tako ceno dajali svo-i jim ki ij en toniNe, ako bi ne bilo zadruge, bi takoj poskočili v cenah. Prijatelj i, rojaki, možje in žene, 'pomislite to iu šlo bo. Bodimo venski r možje, ne pa mevže! Poglejte v bližnjih naselbinah, kakšno ceno ima meso. Je veliko dražje kot v isadrugi. Mi nimamo nobenega dobička: sedaj gre ravno tako. da pokrijemo naše stroške. Ako bi se pa ljudje tako držali kot možje, bi bili pa že lahko danes na taxi ni podlagi. Tretba jc imeti potrpljenje. Tisti ljudje, katere imamo nimajo izobrazbe, pa bodo vedno boljši, kajti učen ni bil nobeden rojen. Zenice bi pa prosil, da bi svoje jezičke malo bolj brzdale. Ne po dirajte, kar smo težko zidali, da ne bo še vam žal! Mož naj reče * Jaz moram zaslužiti denar, jaz sem gospodar in jaz plačam; žena, ti pa moraš v naši delavski prodajalni naročati vse in tako bo šlo vse dobro.Zdramimo se in ne se jprerekovati kot otroci! Opazovalec in zvesta delničar. Jugoslovanska tal = Katol. uednota E? Meadow Lands, Pa. Ne bom oznanjeval preveč o delu, kako obratujemo tukaj v okolici Meadow Lands, ker vsakdo ve, da pri delu ni drugega, kakor 1 trpljenje. Pač pa bonu. malo opi- 1 sal. kako so se tukaj zavzela štiri slovenska društva in socialistični klub za delovanje novega Slovenskega Izobraževalnega Doma na Meadow Lands. Dom nam bo v korist vsem Slovencem, da borno krneli vsaj eno svojo streho, pod katero se bomo lahko učili izobrazbe in kjer bomo lahko rekli; "Tukaj je naš Dom, katerega smo mi Slovenci potrebovali." Seveda. rojaki, začetek je težak, auu-pak vse se da napraviti z dobro agitacijo in ua pravi podlagi. Seveda 2r- denarjem nismo bili preveč založeni, zato pa je bilo izvoljenih pet mož, da obiščejo tukajšnje rojake in pobirajo prostovoljne prispevke po uaselbiui, kar se tudi v i resnici zgodilo. Iz tega se razvidi, dia se tukajšnji rojaki v resnici zanimajo za to prekoristno stvar. Nabrali so lepo svoto denarja, ki so ga tukajšnji rojaki darovati, za kar jim gre vsa čast. (Sledijo trije-listi imen darovalcev, pa jih zaradi pomanjkanja prostora ne moremo navesti. Op. ured.) Nabrana svota znaša $341.20. Iz tega je razvidno, da se rojaki za to zanimajo. Torej, bratje, le naprej z dobro voljo in skupnim delovanjem, pa se bodo naše želje prej ko mogoče uresničile in maš Slovenski Izobraževalni Dom se bo ponosno dvigal v naši naselbini. Bratje, pot je začrknua in ne smerno je zapustiti, temveč moramo še bolj trdno po nji stopati, pa se bodo naše želje izpolnile. S pclidravoin Andrej Posega. i Southview, Fa. | Težko smo že pričakovali in sedaj se je uresničila naša iskrena želja, začeli smo namreč graditi j Slovenski Narodni Dom, katerega I smo Eeio potrebovali. Delo gre do-Jbro izpod rok, dasiravno smo ime- Ustanovljena leta 1898 — Inkorporirana leta 1900. Glavni urad v ELY, MINN.] GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bx 251, Conemaugh, Pa Podpredsednik: LOUIS BAL A NT, Box 106 Pearl Ave., Lorain Ohio. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn, Blagajnik neizplačanih imrtnin: LOUIS COSTELLO Sallda. Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK; Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. B. PitUburgu, ra. NADZORNIH: JOHN GOTJŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, El. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNINI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wuh. LEONARD SLABODNlk, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St, Cilnmet, Mhh. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 Yf. Madison St., Room 605, Chicago. IU, ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver, Colo. Vri dopisi, tikajoči se uradnih sadev, kakor tudi dsn srne poiiljatre, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bodi odralo. Druitveno glasilo: "GLAS NARODA"* hi pripravimo, da se otrese ni o svojih starih zatiralcev ir. dosežemo svobodno Slovenijo. Mi ne maramo niti lvarola. niti Petra, temveč svobodno republiko, v k a tori bomo koueeiio svobodno dihali. Zato pridite v naše vrste, ne glede na versko in politično prepričanje, kajti vsi smo sinovi in hčere •Sloveai-ije. Vsakdo, ki se še. smatra za Slovenca, naj pride na sejo, ki se vrši \4ako prvo nedeljo v un seen. Delamo, kakor po navadi, le včasih nam primanjkuje železniških voz. Delavcov pa tod ne primanjkuje, kajti vedno prihajajo, pa zopet odhajajo. Pozdrav vse in zaivednim ameriškim Slovencem in \a?n kličem: Xa delo zu svobodno Slovenijo! Anton Glavan. Will-r d Wis. bač, ali Uakor se že piše. Pozurav njemu iu vsem roja* kom ]»o Širni Ameriki. Frank Schwartz. Box :'>7. ORATORIJ ELIJA. nedeljo junija ob treh p<>-'poldue se bo proizvajal na !'i»lo (iroinuLs. I."»<>. cesta in S. Avenue, Now York, veliki .Mendelssohiiov oratorij Klija. katerega ho vodil slavni ameriški skladatelj .John Philip Sousa. Nastopilo ho pole^ najboljših solistov ,a v plamenu, ie potrebno, da se zedinimo Ker -sein dobil več pisem od prijateljev in drugih rojakov, ki so1 me vprašali za svet in kdaj hi hiio| rudniku in mogoče kaj dobrega kupiti, jim s tem odgovarjam. Kakor sem jaz in oni ibrali v oglasu, ima Anton Trunkel na prodaj farmo, zato vam svetujem, kateri imate denar, tla ga v tako kmetijo naložite, ker holjega se sploh težko dobi. Ne glejte za par stotakov,' ker ne bodo vstnui vrženi, ker ne bo dolgo traj.'ilo, da se ne ho dobilo aker za +HH). Veliki moderni hlev bo še ta teden po koncu. Skladišče i'a-riMerske unije ho še ta teden pod streho, tako da smo za veliko stopinjo naprej z napredkom. Rojaki, oklenite se unije in držimo skupaj kakor členi na verigi, drugače bomo za pokoro z dvojno mero dobiček arai/.aj dajali. Vzemite si za vzgled naše rojakinje v slamnikarski obrti. Skrbimo prej za naše otroke, potem za druge. Delavec in kmeto'i valeč morata držati vse pokoneu, to se vidi zdaj v teli resnih časih, in ako ne bomo dobro organizirani, bomo imeli jako slabo plačilo za naš trud in trpljenje. Žene, pošiljajte vaše može k sejam, ker skupno se lahko otresemo marsikatere pijavke. Nekateri krvoses «e vozi v avtomobilu za naše krvave žulje, medtem ko moramo mi in naši otroci pomanjkanje trpeti. Različni t rust i delajo na mi-ljone dobička, ko reven delavec in fawner včasih od skrbi ne more -zaspati. Jako dober načrt (sistem) smo dotbiii od našega okrajnega odbo-ira, namreč ceste v dobrem stanu držati. Kateri :4iia večje posestvo, večji kos je dobil. »Soproga dobro znanega Ignacija Cesnika si je zlomila roko in se nahaja v bolnišnici.. Škoda za Ifospo Ce«nik. ker je s tisto roko že nasitila nekaterega slovenskega rojaka in dnigorodea. To tudi lahko priseže g. G-ajžlja pl. Koro- Jf "GLAS NARODA"! BLO VE NIC PUBLISHING COMPANY] (Slovenian Daily.) Owned and publisbed by tb*» I; (a corporation.) FRANK SAKSER, President._LOUIS BKNED1K. Treagurcr. Place of Business of the corporation and addresses of above officers: j Si' Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City. N. T.__j Za celo leto velja list za Ameriko Za celo leto za mesto New York $5.00. In Canado................... $3.60 Za pol leta za mesto New York.. 3.00 Za pol leta.................... 2.00 Za f-etrt leta za mesto New York 1.50 J Za četrt leta .................. 1.00 Za inozemstvo za celo leto...... 6.00 "GLAS NARODA" Izhaja vsak dan izvzemsi nedelj in praznikov._ "GLAS NAHODA'' " ("Voice of the People") Iuned every day except Sundays and Holidays v _Subscription yearly $3.50._ ( __Advertisement on agreement. _ Dopisi brez podpira in osebnosti se ne priobčujejo. j Denar naj ne blaporoli pošiljati po — Money Order. Pr< gpremembi kraja naror-nikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivsLLSCe | naznani, da hitreje najdemo naslovnika. j "GLASNABODA" | 82 Cortlandt St., New^York^Clty. • Telefon: 287W Cortlandt. li tudi nekaj nasprotnikov, pa vseeno smo preimajraii vse zapreke. Ker naša iiaselbinb* ni posebno velika, zato iso obračamo z velikim zaupanjem na vsa mnpretlna društva, kakor tucli \-s>e kkibe, da nam pi-iskočijo lila pomoč s prostovoljnima doneski, ker s tenu pomagate nam do cilja. Tukajšnja društva iSXIM. SSPZ. Slovensko izobraževalno dnuštvo in Klub so «e /xlvužila ter se zavzela /41 prekoiTwt.no stvar in zdaj ilelaino skupno za napredek lmše naselbine. Doni bit še dolgo spominjal naše otroke na naše delo. Z veseljem bomo gledali na naše delo in pozabili bomo na vj's trud, ko bomo imeli lastno posluje Slovenski Narodni Dom. Con j. S ob nitje in Pestre SNPJ-. SSPZ. in slovenski Domi. ne prezrite našega ape>a, katerega smo vam poslali. Obenem pa prosimo tudi »vse klu-be in Slovence po ravnili na-selbimili. kjer Ae imajo svoje dome. -da nam priskočite na pomoč s prostovoljnimi doneski. Tajniki omenjenih organizacij pa so improšeni. da na sejali svo-j jih dmštev prečitajo in priporočajo sobratom naše ideje. Prosimo vas, da ne pozabite na nas. kajJil !(tudi mi bomo gledali na to, da j vam bomo pomagali, da vam po-i 'moremo do vašega cilja. Pustimo sovraštvo in nasprotstva. poday-1 'mo si roke kot brat bratu, delavec delavcu in pomagajmo eden 1 drugemu. Bodimo vsi enega in I 1 eden za vse. ka j-ti v slogi jo moč. J Ker smo prepričani, da nam bodo; ' zavedni in napredni Slovenci po svoji moči pomagali, zato se jim že vnaprej iskreno zahvaljujemo. ' Obenem pa prosimo vsa društva - v miši naselbini m v bližnji oko-' lici, da ne prirejajo nobenih vese- - lie ali pa kaj sličnega dne 2. sep-L tembra, ker bomo tukaj priredili 1 slavjiost otvoritve Doma. Prosimo 1 rojake, da nas ob tej priliki pose-i tijo in pripomorejo k boljšemu ? uspediu. da pokažemo, da je slov. 1 delavec vedno pripravljen podati * bratovsko roko za napredek brat-} stva, svobode in e mi k op ra vn ost i, > za katero se \ts*i brez razlike vere t in političnega preprieaaija borimo ter žrtMijcmo svoje življenje in 2 moč. - Odbor Slovenskega Narodnega 1 Donita: : John Žabkar, predsednik. 2 Frank Stainer. tajaiik. , Peter Bajt, blagajnik. Opomba: Vsi darovi naj se po- 0 šiljajo na naslov: Peter Bajt. Box 1 26, Southview. Pa. Vsi darovi bodo priobeeni v slovenskih listih. K'ar se tiče naše slavnosti, «e bo vse poročalo o pravem času. Dr. Koler slovenski zdravnik 6» Pena Ave., Pittoburgh. Pa jjkm Dr. Kolar >• naj- jHEjZF* atarejt! BloTtaakl \ ■draTnlk, lp«d|a- Sf . flat t Plttabnrvka, g^jgQ ki lm» lM«ti» HLa. A prakso t Unrll«- aja THk w«0klk ^PV ItitrolfnJ* * 1 fafc n 11 i ■ fcrrl adravl a «1«-•orltlm «•«, ki «a J« lauMtl ir. »r»f. ■rllaku Ca buta aaoaoU* »U aiahmr-ika »o lalaau. r grlu, Ispaduja tea, kolaCla* t koatok, pridite !■ IsOatU rmm bom kri. K« tekajta. kar te ka-laaen aa salama. Vaa stoika kolasnl idrtTlM p4 afcraj-Sanl aaatodl. Kakor kltro opaslta, ▼am pranakoj« adraTj«, iakaft*. tearral prt41 ta ta )aa rut va Na ■opat poTTalL Kydroaala aH T«d»« kilo titrurta T ■• mrak la »laar kra« oparaalja. Bolasal aakurja. ki poraro«Ja ka-laClaa ▼ krit« in krkta in T«aalk tail prl paliaafa Till. oBirarlm a ««te-TMrtf«. Rnmitlnm, trpanj«, Palaila«, r-teklhte, irMlM, Ikrofla In i rum kalna kalaznl. ki aaateaalo vatei aa-ilata krrl osiravlai t kratkaaa »m* bi'nI potrakno loiaO. Uradna ara: raakdaa od V. kra antral do I. mter; t patklk od I. aj«-traj do I. popoldno; «k aadallak ad i. afatraf do I. popoldaa. ■ poito aa dalaat. — Frtdlte Mili«. — Na poaaklte Ima la IteTflkaf k mdravtaa mmm otoika oaaka. POZOR BO JAKI I SNaJaspeSiieJa mazilo za ženska lase, kakor tudi aa možke brka ga mazila ara* dnlb krasni go- kakor tudi mo fiklm krasni brki In brada ln ne bodo odpadali ln osiveli. Revmatlzem, kostl-bol ali trganje ▼ rokah, nogab ln t križu, v osmih .1neb popolnoma ozdravim, rane opekline, bule, ture, krasta ln grlnte, potne noge, kurja očesa, ozebline v par dnevlb popolnoma odstranim. Kdor bi moje zdravilo brez uspeha rabil mu jamčim za f5.00. Plglte takoj po cenik, ki ga takoj poSljem zastonj. Krasni žepni KOLEDAR za leto ldto 1918, pošljite 4 cente aa poStnina JAKOB WAHCI0, •7*2 Bonna Ave, Cteretaod, OUiM Imperial, Pa. Spregovoriti h oveni par besedi 0 naši zadrujri. ki je bila lansko leto vstanovljena. Se*veda začeli j 'smo v kritičnem časni, pa vendar; 1/.e še gre, pa še boljše /bi lahko šlo, ko bi ne bilo toliko tgkoime-liovanili skebov in največ Slovencev. Žalostno in sramotno je to, toda resnično. Premislimo. kako so nas prej odirali trgovci in nie-j sarji ter očitno goljufali, dobra 1 misel pa je prebudila nekatere nekatere može. da bi si vstanovili .svojo prodajalno in mesarijo, kar se je tudi naredilo z (združenimi i z . m (Krnu. | Alt pri nas je že taka navada: , z velikim hrupom začenjamo, ako pa ne gre vse po mislih enega, pa začne podirati in še druge hoče odtegniti. Žalostno, da san-ega sebe po igiavi bijejo in ne premislijo. kako je bilo prej. Ali ne veste, ;da je to naše in da je dobro za 'delničarje, ako v zadrugi kupujejo vse pot rebščine. Ravno tisti, ki je najibolj vpil hos.ma, ravno or; bi rad sedaj zadrugo križal in po-medel. j Škandal, da imamo take gar-jjavee ki skebe! Nekaj jih je pa ipoiovičerjev; le Jretina jiti je, da ,so zvesti obiskovalci zadruge in da se zavedajo, sta ktuj se gre,! I namreč, da se rešimo pijavk. j Razume se. da se trgovci jeze tna nas. pa me zato; ako bomo sta-I novitnL, se bodo že potolažili. Sa-, i tu o to ninj ima vsak pred očmi, Ida, če kupiš drugod deset odstotkov i GLAS NAHODA. 1|. MAJA 1913 u Zborovanje Narodne Napredne Stranke | v Ljubljani True translation tiled with the imotuiaHter at New York. Y. uu Maj 14. 11*18 as required by the Act of OctoN - 6. 1917. V teli dneh je postal zrel tudi naš narod do svojih, najnižjih slo-. v. Izvršil je v sebi ogromno evolucijo, oklvrgel je čez noč s sebe ves last predsodkov; iuiajoč pred seboj samo en orlj: svobodo, jc sti-■'1 -voje vrste." (Pet vrst zaplenjenih.) Prišla je balkanska vojna iu tafcrat je naša stranka povdarja la : Mi Jugoslovani smo eno, Srb, Hrvat ali Slovenec, to so samo tri imena enega raroda. Njih politično ze«linjenje je absolutno potrekuo \ L>eu* Korošcev jc bil. da borne vsakemu «lnigemu dovolili moratorij, nikakor pa ne Clainu. Nestrpno in s skrajno napetostjo smo pričakovali v klubu Korošecvcga po-vratka. V naših prosim* h so s,- zbrali tudi Ukrajinci in Poljaki. Ko maj je stopil naš predse luik čtez prag, zt nam je javil telefon: ("lam je p red I o/, i I svojo ostavko. Tako je prišlo do našega glasovanja za provizorij, «losegli smo v«-lik trenutni uspeh, ki j«' rešil parlament, in pokazal svetu položaj v pravi luči. Ta uspeli jc še povečala nekoliki/ duij kasneje objavljena amnestija, ki je prinesla tolikerim žrtvam zlato svobodo. Ako odobravate naše korake, s tem še nr zahtevamo, da imate elepo zaupanje v nos. Nismo še niti na polovici poti in treba bo še mnogo truda, mnogo žrtev, tla bomo mogli reči: približali smo se cilju. Resuiea je, da je malo narodov, ki bi doprinesli toliko krvavih žrtev za svoj svobodo, kakor jugoslovanski narod, kajti vsi, ki so pali lia tej in na oni strani meje, vsi, katere pokriva domača gruda in tuja zemlja, v>i, katerim s«) bile zapaljene hiše, vsi, ki so pali v roke krvnikom — vsi ti so enako prišteti med žrtve za eno veliko idejo: svobodo. Vsi ti so rešitelji nas drugih, ki jim dolgujemo večen spomin in večno hvaležnost. Za to bi grešil vsakdo, storil bi greli na I narodom in na«l njegovimi idejami, greh nad njegovimi iiinčcnci, ki l»i se odtegnili od skupnega dela za skupni cilj. Na to delo vas poživljam. Danes smo storili važne korake za to skupno delo. Na pojdimo (linnov govoreči: lepo je bilo danes! temveč: vstani narod na delo! Svoboda domovine te kliče! (Burno odobravanje.) Adolf Rilmikar, deželni poslanec, jc rekel: "Dovršujc se. kar so za počele ali otvorile verske borbe, francoska revolucija iu mednarodne borbe XIX. veka. Kušijo se poslednji privilegiji oseb, razredov in % narodov. Z naj v«-«"« jo, pri nas dosedaj še nepoznano sil" je izbruhnila pri Slovencih, Hrvatih iu Srbih ua GUDBA: ICRA ORKKSTEIt. •Ji ŠALU IG K A V T HI". H L>KJANJIH: "NE DA SE PREVARITI" Sj>l$al Ktbin Kristau. OS F. BE: TONY BUČAR, gostilničar.......................... NEŽA. njejrova sestra ............................ ; Glicrit P1 VODIČ, vinotržee..................... PAVLE I'ETELlNf'EK ............................ FItANK ŽPLUD. uiešetar.......................... FANV. lijeirovn [i«"i ................................ DŽt l.A. cipuika..............................- PROSTA ZABAVA IN PLES DO P«»|.NoCt. . Frank ;i Mary r«1«>vl.-h . g. Filip GtMlilia Elbin Krislan .V. .1 IVrlioviv . ^1«*. Katb- Pin-Eiiiuia It. Ko«>ui^ Frank v prtnlproduji plača vojni davek lokalna organizacija. Za vstopnice prodane pri vratih pla'-ajo u«!elež*-i:«-i. Za izvrstno zabavo iu postrežbo bo preskrbljeno. ČISTI DOBIČEK JE NAMENJEN < K. Vzemite vsako karo. ki vozi do < »^«l«-n Ave., poulične železnice in potem Ogden karo do kon«-a i o-, cesta v Cieerui ; potem imate še pur "blokov" do dvorane. PRIDITE PRAVOČASNO! UDliUK. ANGLEŠKA SSIZASKA "VIKDICTI KI ZAPIRA DOHOD V OSTENDE. Čez Vesuvij v Pompeje L; prav kakor pred našimi Uo-•lodvori i>oslrL?ccki in izvošecki, tako čakajo lulvjij \odniki na potnike; nekateri Ham: ali z vrvmi, xlrujri z osli in- limhiini. Vrvi porabljajo, ila vlačijo kvišku p«>tJii-kc. ki hoje nevajeni onuiLMijejo, a nočejo jezditi oslov in mul. Jaz in moj dragi tovaritš, s ka-t«-riin .sva potovala ves čas, .sva si izbrala vodnika, naiua jc zdel najbolj soliden, to je najmanj sleparski, in ž njim na čelu t»va nastoq>ila turo prva iz eclc dniž-be. Pot pelje doliro izhojeneni pepelu in lavi v daljših serpentinah precej strmo navzgor; ob straneh pa so se nahajali pod t.;in-' po plast jo kupi goreče lave, ki se je prejšnje leto nI i vala Vesu-viju il žrela. Vodnik nama je nuj-prej v pravilni t"raneošstopivši v polukrogu, z Uacdekerjcm (ka-žipetom) v roki zvesto poslušajo, ko jim razlajra umetnine. Tako imajo A-^i od nje^a dobiček, stroški zanj se pa lepo porazdele. Po-, luenibno jc t udi to, da med njimi ■ne najdeš niti ene lepe dame. So i ali sJarikave uiatronc ali paše ne-( dorasile deklico To pa baje zaradi tega, ker hodijo A meri kam k e na I d djna potovanja navadno, pred no s.- poročijo, ali pa ko dora-stf\"p» njihovi otroci, češ, kot mlade matere se posvečajo gosjmdinjst.vu in vzgoji. Previdne gospodinje im»jo doma t*4do «do ctckUtii^o Dr. Rkliltrjevcta PAIN-EXPELLER SaDaaljiTO arMstvo z* ▼»»»nj* pri r«rm»tKnlQ bol^tuab. |.r«bhidu. i»T«t»Tlj«nJu itd. ledino pravi s TarsUeno znamko : fdr; Ur. »Kc. ▼ I«karnmh in naniTnuit od P. AD. RICHTER * CO. 74-HO Washington S^e«. New York. N. V. ] In tako smo pičli poldrugi uri hoda stali na vrhu ob k rate r-'ju. Vsled v n«vinc in lu»j»* izuinče-•iicinu se mi je prav prilegla ste 1 Menica višin ijskega vin.% lacri ime 1'liristi »solze KriMovc) ime-'uovaiiega. i metrov. I/ dna se ka
  • are iu plini. In ker si ti 'z vso močjo iščejo izhoda, povzro-' čajo p«»trcs in podzemeljsko bobnenje: k«i ga pa zadobc. nastane j izbruh. Več sto metrov visoko leti iz žrela drobno kamenje, ua mešalno s pepelom in vodno paro, natl jstož<*cMu se vzdigujc ognjen ste-bor. p«» obočju }>a se uliva goreča Tava. Le ta j«' najnevarnejša, ker j požgre vse, do česarkoli prileze; jima pa tudi to lastnost, tki se zelo 'počasi ohlaja. Poguben je tudi | p-'pcl in kamenje, ako ga ognje-■ nik v veliki iituožrni isiplje "lz sebe. i Daleč diaokrog pokrije nasade in I polja, ali pa zasuje cele vasi ter I mesta. »- 1 ( I t 1 nttlli/ifl II \ Ko sem tako v naglici premeril svojo družbo, st-m začel opazovati okolico, kar mi je bilo tem pri-ipravnejše. ker wiiio >,«' pomikali j višje iu višje. I>ujuo!epa j«' iu buj-■in»zelena. četudi v sredi vro«"ega i poletja. Da se ubranijo suše, imajo na vrt ih vodnjake, <>d katerih 'so napeljane cevi n;i vse strani. (>ko!i vodnjaka se pa suče potrpežljivi osliček iu dovaja vodo iz glob« čine. Zlasti lep je pogled na i morje in na amfiteatraličuo ležeči ' Napolj; vile. postavljene po «»b-Ironku griča Pozilipa. su videti k>a-j k or beli golobi, otoki v bližini na-ipoljskega zaliva p« kakor veliki, ■zeb'iii bukeji (šopki). Medtem smo pa ze zdrknili mi-J mo observatorija, v katerem opa-; zuje s ignore direttore če se ne 'motim. Hrvat z Heke. vulkanske I prikazni nu Vesuviju: junak-;znanstvenik, ki je vstrajal na svo-Ijem mostu vis čas zadnjega bru-|l::mju. dasi je pepel zakrival sobice. goreča lava se p j valila pred ! duri njcifovega stanovanja. Sl.'«Lnjič smo dosjxsli do zadnje (postaje: električni voz se je irsta-j vil in treba je bilo izstopiti. Žvep-len duh nam jc udaril na nos in iz kakih .štiristo metrov oddaljenega zr«*lti smo videli vzditrovati se ko-lobarje belkastega diana. lzsto»pa-jo**e pa nas je opozoril uslužbenec <';»okovcga podjetja, da si mora vsakdo, kdor hoče na vrh, vzeti vodnika, ki ira spremi do žrela in! nazaj. Ker tura na vrh ni nevarna. ako hodiš po raz ho jen i poti in J prišcdši do žrela jic steguješ pre-I radovedno vratu vanje, zato mi I slini, da se je izdala tozadevna na-redba bolj iz izkoriščcvalnih nego \%-fmostnih ra-zlogov. Vodniki soj namireč nastavljeni od občine, po] katere ozemlju vodi ij»«d -na oguje-3 nik. Lti morajo taks«». ki j«» dobijo od potnikov — pet lir od osebe — izročiti občinskemu stražniku, ki straži oi) potu. ' veni pobočju. Visoki ograjeni zidovi so. ki so si jih napravili lastniki spodaj ležečih vinogradov iu •■'rtov. «l,t so za prvo si|() zavarovali svoje nasade pred pepelom in lavo, ki se o izbruhu vali Vcsuviju iz žrela. Toda vse to s* ni si drugi dan »wl ■ blizu ogledal, iu sicer na poti na-zgor prav Lagotno iu brez poseb-! nega truda: !<•■:• tura na Vesuvij, IJ .je višek 1 - K M > metr«iv. :ii nika-ikor naporna, ako se dr/.iš ('ooko-1 ill n: prav iii nj«'go\ih nasvetov. ! )a jc in itn. pojasni naslednje. Še! - v napoljsko liiijalkoj 1 »:v'.-tov-ni'ga pol ovalnega biron I < o o k tei poka/nI legit imae.ijo, kij si-:n - i j«i za 1 •*> frankov že v Ljub-j 1 j; r j i i n; ročil i/ isl«'«rM zavoda tili-j jalke na Dunaju. Ta mi je »lajala pravici*. «i;i se brez nadaljnih stroškov i;i kakih n ».^prilik i»opeljem A'esuvij do tja. kamor je bila : . .... i vo/.:i.ia taca- u'oiro«-a. to je. .Na-s polja nekake j dobre polov ce hriba pa z zobčnoj električno. Do izbruha let« PKM.J ]>.! -e je bilo nioiroče p.-Ijati sko-j raj do vrh;« ] bil to *Tuni-: culo" zasid in uničil, ta1.o »la j«'| sedaj treba kako poldrugo uro ho-] • liti :'cš ali »>a jezditi. — Vse te! iiapr ive - • las' tiriue ("ook. katere j gknna centrala je v Lon«h>nu. ki pa i m« svoje Hlijalke p^di-užni-! v vseh večjih evrop: kili me- j st«h. Z 1 ilt• * uaeij') v roki s5— vieno. Kftr pn je bil družb i u omnibus že zaseden od izletnikov, ki >'o bili namenjeni 1 a kisi o na Vesuvij. ]»reskrhe:la mi je firma na - oje -troške izv»>-<'-eka. »la me je popeljal na postaj«*. Sie»lajočemu na a oz pa mi je pisarniški vodja rekel naj ne dajem nikomur napitnine, češ. »la so uslužbenci žel <>•! firme plačani ter se z uaipitru-i le> snu:« razvadij«». na'lalje t>a. da naj nič u«* /aupam domačinom. "Ti I i udje s». krvuNesci"'. je pristavil • '"če se jim u daste, vam bodo izsesali kri in mozeg." Tako poučen o krvoločnosti — kri je seveda denar — ljudij, s katerimi imam priti v dotiko, sem ;>i dnem u •lugo^h.vants' i nov moder n program, ki naj beleži prav. ce iu cilj«- smotreiiega delovanja za zeuinjenje H kasneje napore za ureditev naše nove svobodne države.... Splošno narodnemu pro- gramu mora odgovarjati tudi splošno narodna organizacija: \' novi D. S. naj složno delujejo za skupi:- cil.'e in po skupnem programu Slovenec. Srb, Ilrvat." Raziilimo se širom naš«- kj*a«-:jo! Živela Jugoslavija! Navzoči s<» zapeli: "lepa naša domovina'* in "Hej SSovain '. (Slovenski Xar»; 1. !. H. "Na zbor je dosjndo tudi več brzojav-i nil) in pismenih po/.ilravov. Poskinec v hrvatskem saboru dr. isrdjan j liiKlisavljcvič. ki je bil ž«-najavil svoj prihod, .je moral zaradi nepri-J čakovaih ovir osluti v Zagrebu h r j.- poslal »Ir. Tavčarju pozdravno brzojavko, ž»*!cč zboru najb-nš. ira uspeha. Zbor je pozdravil ti li dr. Paveljč %• imenu Staičovičanske stranke, ki je nameravala poslali na zborovanje svojega zastopn ka. 44 Včerajšnji sestanek zaupnikov N. N. S. je dal ljubljanski «lr-žavni policiji povod za korake, ki s»> napravili utis. kakor da je lieija prepričana, da bodo zaupn'ki N. N. S. na sestanku zaključili, da sc prične takoj revolucijo. Policij -ke straže so bile podvojene, v poslopju finačne direkcije pa se je utaborila cela rezervna armada šlailno nnlir>ilinrave vlak prihajal Napolju. tem na- !a ':<"•!!'-jše so • Ikrivjd«' nje.i«. ])oseImo>ti. Po-stiijala je podobna piisei-.aiiesMii s1ož«*ii iu kazala se ]e goia sivorii j (It* vznožja. To J- esuvij Vi7.ll' . sem -i ursjil. Io r«*s. ko sem pogledal na z»'mi I ; • ■« id, - > i se pot d i! \ s\ lijem »liiivnju. Le »tvojega -.i ni-'-m znal ra/.i »žiti: knlvo e. ••-!»• /. -n il pias!• u :ii go-r- ■ pozni pomladi ali zgodnji je • oi. Pre\zeb» me je čustvo ve seli p/" .eni -enja. kakršno na vi:a cl«>\ 'ka. kedar se mu izpolni »h jo na žoljii. ivo s« ■:1 e pa tisli dan izpnlia ja1 pre: r:!.-ui napoljski obali Sani.! I.U.-ia kj::r se vrši vsak Večer nic-sjije i-!: lijince korzo s konj:, p i I 'hIi i' mulami m icd!. sem ]>;ič \idcl, ke ' je l»i| zrak zelo čist. kako se \ ije redek belkast »lini Ve-suvija izarid vrhu. T i n je po-tiihnjet:! •. Ka».lar je miren, .i1dva da je ognjenik: kadar pa zbesai v svojcu drobju. te kij razsaja. !< iu ži\al pre»i n .j <"_»'< vo jezo. I >a!jiiiigb'd mi jc pa tudi pojasni!. 1 .-.j so bele proge m« n.iego- Dilo ,:».' vr».«-e julijsko popehlne h't;i 1007. !;o s. ii s,. o/; 1 iz iiima proti \;.;e "j i. DireU si lt,, i brzo-\ lak je «bxlr;i' s prav vražjo na gli»'o. .Mintilo s-- i,i!i je. i,, ua ' »•eij »1 ol e j pro-ji utegnil i; ?a\i:i samo t i ikrat a;i - rikrat Vozovi. so ji ce j.i •skakovid'. (! 'es.-j in ■ redk;t p" ®':pja p.i so blisokm.i! huškala miino bližini Kupne pa! smo peiilrveli v »liv.ji «-:klon. Zu-I tulilo jo f/krog vozo. . o!.na so z.u-i klepetala, s «-e-:t -o -,«• ]i;i »zdignilij neproflimi ««blai:i umazanegti pivi lin. Na-;ta!a jc niab»d;:ne nočna 1e-j ma : zabniele so lučiee v kupejih.i p»» šipah pa so za- le udarjati »le-j bele kaplj«v. Toda t" ni trajalo rci«gn:li. bili smo ze zopet! izven nevihte. Vnovič m' nam je} u:o'iiiejaio modro južno in-bo. naj katerega večerni strani j«- velič-tm ■ stveno žarela solnčna obla, žgoej in p.d« da se je tiesavica »bdala v zi;iku. Nii levi 1 j;i ;>!-ot.i jugovzhodu pa. se je. kakor da bi bila vzrastla iz tal. i>rikazala na samem stoječa! gora. Po obl*ki iu \*i>.o!;osti bi se v prw.u hipu »lula piinierj.iti z našim Krimom. Toda |V:in bliže je t i NAZNANILO IN ZAHVALA. I \ M'i!! prijaieljetrn in znancem lUilZliaiijam /ah. iii«. \e-:t, <1.1 je I U1:■ i J;i \ nedeljo uui j i \ Shc-11'-»vgaiiu^ Wis., mi j.i ljubljena * | žena MARIJA VALENTINCIO. l*<»k«.jnica je doma iz vasi 1 K »rije !:;i X«;.-anjd. n. \' Aim ; ' je '<■'■' ht. 'i .i j /. i j > i i -a žvduj« -cga - |• i« _;.! . a otroka v sta!'ost i ' :!. d- ."» i . t , e ni It i- eiie^a !H':i!:; «. \ ,stu.ri domovini {>a O- ; , . iH. sestro. Pokojna je bule;.: ' . d 1 marca /.a shpičem ti* j« ' i.i operirana ; kit 11:11 se j- i>. Iružil.i še pljučnica. ki jc p:< .o.da ljeuo nt!:tfI«» življenje v > • ■ . . i i!s he. Ni: t« n it: - : Ii :/.: v ■'. na.ipri- ^r-:iie;.M» zahvalo /. .-.!:eiu;i društvu k;.\!j'u-a Majnik.i KM\.J., ka-turej»a čki> dca j,- p .;.-.. <;,a bila. ker N ji je priredilo tako -i [ajni p«>grei» ter ji po' lonilo krasni vemoc. Srčna hvala vsem ps;s iMv/.nim elaui-«-nni ter ostalim roja >ni za • oh krsti. Posebna lahvalr r.,Joe Shu-sne m njegovi -oeroea za obilen trud in postrežbo :>oi •>,ini \. a rasa njeiie bolezni: m -na hvala vama za darovane ven ••• ::i evct.lrce. Tebi. nepozula CoeteUo. Somerset, Colo.: Matb. Kernel?. Clinton. Ind.: Lambert Itolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Iiudman. Aurora, 111.: Jernej iJ. Verblč. Chicago* 111.: Jos. BostiC, Jos. lillsh in Frank Jurjovec. Joliet. III.: Frank Bambieh, Frank Lanrieh in John Zaletel. La Salle, 111.: Matija Kom p. Livingston, 111.: Mih. Clrar. M&scoutah, III.: Fr. Aumistln. Nocomis, 111. in okolica: Math Galshek. North Chicago, 111. in oltulica: Anton Kobal in Matli. Ogrln. So. Chicago, 111.: Frank Cerne. Springfield, I1L: Matija BarboriC. Waukegan, 111. in okolica: Math Ofjrin in Frank Fetkovšek. Cherokee, Hans.: Frame He?.isnlk. Franklin, Kans. iu okolica: Frank Leskov ic. Kansas City, Kans.: Geo. I'.njuk Id Peter Schneller. Kingo, Kans.: Mike Pencil. Kit/miller, Md. in okolica: Franfc ■ Voe, Jlartin Itade in Pavel Shaltz. Chisholm, Minn.: Frank CJovžc, Jak Petrich. Ely. Minn, in okolica: Ivan Gouže. .Tos. J. Pcshel, Anton l'oljanee in Louis M. Perusek. Eveleth, Minn.: Louis GovŽe in Jurlj Kitze. [•mudite te ]>rilike ter ne odlašajte uiti ene minute več! Dr. Joseph Grahek, ! t "ia i ni i;: n of Slovenian War Saving Stiiinps. j Si:; E. Ohio 4St., Ninth Side, 1-ittsburiib, Pa. Konštanin umira. j True translation filcl witli the post I ' ni.-tster al New York. X. Y. ori May 1 !. j lUlS as required \>y the Act of October C. 1917. j Pariz, Francija, PJ. m;i.j«i. — i !'»:• > uKi kn-erem !■ >• je reklo, "ia j*' prestal nevarnost.. i se nab i ja, kakor pravi neko |»o- . ro.'-ilo Ir. (Juriha na '"Petit Jon.r- Siia!.. v kritičnem položaju, liole izeu se mu j'- ponovila in ima vi-1 , 11 v roei no. Ve-raj >o se \>i člani nj«jgove ■ <1 nižine zbral: ob njegovi bolniški postelji. Nekateri prinei. ki so so \ nii I i jaii v Lucerne. Lausanne in '- 'mirih krajih, so bili brro.javnc ; poklieani v < "nriii. P RISE ZNA IZJAVA. P.'ipisana Katarina Križman-« ie. katera sem v raznih izjavah v !:-tih obdolžena, da s-^in pitši-Ijala n:: glavni urad >XP-I. pisma ■>ko(i! ii\e vsi biue i»leala iu ne d volila mojega iMwjpisa na nikaka jns-nia na noben urad kot sem obdolžena od Avgusta Kužnika. in s tem na vse i'/.jave Avjrusta Kužnika izrekam, Ida so »jjroli meni lu-opravičenc. i ("level an d. ().. L maja 101S. Kalai ina Križuumčie. - jl>i*žnva Ohio. < Mira j ('uvi hoga. Ptdpisaui l-*rauk lluss, javni nolar v ('levebimlu. Ohio, potrjujem s tem. d ' je me ii osebno znati;« Katarina K i ižmančič na tu j pred.srtoječo izjavo osebno postaiv-jiio zaprisegla ter lastnoročno pod-: pisala. 1 Cleveland. <».. -L maja 1018. Frank Kuss, javni notar — Notary Public. (Pečat.) (14-15—'») POTREBUJEM dobre dolarje za stalno delo sko/.i >-elo leto. .Ia-/. pl;ie;im zelo visoko ecjie in imam zelo iiu h-s. 3Iax Kleiseher. Lewis St., Memphis. Temi. (14-5 1 It.) S K je je moj bral *TKKA\" Pd»K-ZOVAli[Mislim, da se nahaja nekje v Pittsbur.ohu. Pa. Prosim tam živeče rojake, tla mi ain/nanijo n,je«jfo\ nasbiv, ali če pa sami to čitM naj e nn oglasi. Frank llrezovar. TOO X. ntt':i\\u S!.. Joliet. 111. ^ 14-Hi- 5) IŠČEM j n-vno sk»\cusko vdovo ali dekle, ! katera bi mi kuhala in snažila. j Vee pismeno. Najiaj-- ! i imel !>"-jlenjko okroehar South Bethlehem, Penna.: Jernej Slovencem v Ameriki brez razlike, n::jsii>o tiemokrait,] republikanec, soeijalist iili kdor-j kifii. kateri naj bi pokuzidi svoj. pat rijoti.;em ur.prnm Združenim j državam. Druua naloga te zveze j naj bi biki. pobirati pri društ vih i ali uuaj društva imena dotičuih,-: ki mi kn > i i i Lihe rt v boiitle in no-l , 1 seono pa voji.o-varče-valne zimiu ' Ike War Sa \ i :ttr St,;.mps 1 - - /.a iviii ra i ni odbor se je ; lilo predsednik.!, tajnika in i , Uikarja; i-; o t podpred-.-tinika ] »a i j izvoli v-ako društvo kateri I iiiij por .čajo o njih thlovaai.ju; I ct- ilridnciru r-djboru. ("entralni! j od bo;- > i oskrbi knjigo. ' a ko/.vauo • "Zla,; o Knjigo Anic i A k • Pa", rijo-J j t i e' i i i i S i i' vene e v \ k. •:< i s< \-.>i le tis; i za beležijo, kaier; mijmaiij; le eno vojno-var< evaluo znamko jku:>ijo. !'a l;n.ji-a »o z,, ne.s Slo-', 1 ! I • i I ' j \ enee ze-.o ,,-like \;'Ziio>i. pos«f>-' no kadiir bomo potrebo\ali kako pon11 le od i m -le Sama. » ( as je blizu, ko bomo prosili ... , j i pomoči iu edino tako delo. kate-' j r«-ga smo sedaj započeii bo Imelo' | uspeh i» r i vladi, da se nam naša! I prošnja ne odbije. Kakor vidim, nekatere jednotej že približno v tem su.islu deluje-i jo, kar je zelo lepo. Ali še bolje bi' jp:'- bilo, da l>i >< eiiiike zveze ]>«■, v.-ch »Iru-iih mestih po eeli A:ne-j triki pod enakim imenom osnovah*,! 'j kakor smo tu za znpadno Penil-! i s\ Ivjinijo zajiočeli. Zatorej |>,-i]>o-! "j ročam za v>ako mesto. I: j--r se na I 'j haja več slovenske javnosti, da l|VN-'ajiovi "Slovenska Ameriška! ' i Pat rijotb-na Z\ <-z;i" h'vohjo naj si odbor ter delu 'j.jejo. kakor jim bolj ugaja razpo-.jloženje. Pod enim imenom vse i povsod, ker to bo imelo veliko ve'-'j vpliva, kot pa ]>od raznimi imeni, 'j Kdor si /x i več pojasnil glede j " Slovenske Ameriške P.itrijotič-j|ne Zvesce" naj nIi-reneo. katere mmii seje tudi jaz vdeležil. — Zastopano so i bile narodnosti, kakor Cehi, Slo a vaki. Poljaki. IJusi. Hoivati. Slo- 1 vem i. Nemei ild. Na konferonei.v s' je mai*sikaj razmotriv.vlo in'i vs:i!\ zastopnik .je imel čast. da jej zamourel osebno j?ar bes«-ti .-.prt-go- i voriti s pi-edseduikoni Wilsonean,! ter z državnim zaklatzničai je;!*j i MeAdoo. Na prošnjo :eJi dveh;] smo obljubili v,-i lojalnost in pod-!< pirati z vsemi -redstvi našo vlado j ( do končne demokratične zrnate, i- V imenu Slovencev sem svečano i i obljubil, da naš narod ne bo v tem [ ozii u z"i-)stal. Pregovor pravi, da ! obljubil dolg dela. ker je tudi iv.s-; j niea. Da se ]>ri nas Slovencih kaj J i l.dicgii ne prijuti. kar bi bilo tudi:j zelo neznačajno in vrhu tega tudi j z«-lo sramotno naš narod, hoče-j ino na vsak ni.čin po!:azstti miši j vladi, da hočemo dane besede ob-, ljube tudi v resnici izpolniti. j, 1'orcj, cenjeni rojaki, ^edaj je'j čas, da so izkažemo n;iši novi d««- niovini ]>ožrtvovalni in lojalni. Skupno in složno nastopimo ter. delujiiio po naših skromnih nioeeh ... ... 1 iu polo/.uu«) venec piit njotJzma nr;ši novi d«nm>vini na oltar. Marsikateri izmed vas živi s. svojo družino že več k<»t deset let... v novi domovini ter ste imeli do-! volj prepričanja, kakšno življenje vam je dala ameriška država naj ra/.polago Da je bolje živeti pod j demokratično vlado kakor pod " avtokraeijo. vam je dovolj jasno,! kajti marsikdo jo je popihal z le -1 pim prihrankom, tja čez lužo, ali-kaj hitro zopet nazaj priroma.1,! ker je spoznal, da tam ni /nanj j nooeciega prostora. Ne smete misliti, da je Amerikiij f imela že od nekdaj demokratični sistem na razpolago; ne, zianj so se morali naši predniki krvavo boriti te.r le onim gre vsa čast in j zasluga z:i ta dragoceni sad. kate-j roga mi danes oživaiuo. "Vsakega rzjned ims je -tlolžnost. «hi sp<>štu-| jemo stNJanjo obliko našo vlade in ; jo podpiramo v tej strahoviti voj-j ni proti zdivjani hunski dnihali.1 tl katera hoče z vso s:i<> uničiti pro-! a st«.»sit celega sveta. i ( Moja mi>el je bila /.«• od nekdaj ta. da naj bi se \ skupnem združenju vseh Slovencev pod gotovim t| i men,,mi ilelovalo in dtnprina^ulo j. požrtvovalnost domovini na oltar j. V tii na t.'.en sano osnovali v Pitts-e bin-gnu. Fbi.. dne 28. aprila "Slo-»eiisko Ameriško PatrijotF-no Z\ezo". Ta zveza nima tiikakega stika s kako drugo organizacijo ali pa kako nasprot&tvo. y Nje namen je edino organizirati i t>o4 gotovixu imeiioni isg bitaeuco Zelo koristne stvari, — med njimi boste našli več takih, ki jih nujno potrebujete. i-- j tŽUiTc ^ V zalogi imam, poskrbujem ter ra j,- ~ ^^Sj^MEO^ poSiljam čirom Združenih držav zel« koristna naravna sredstva in pripo-Č^tfj^ttT?p^jj^jt močke, kakor: &>Iav cvet, lapuh, tavženrožc, vinska ruta, ter druge enake stvari ki eo obširno opisane v knjigi "Domači zdravnik" in se vporabljajo zelo vspešno po celem svetu. Potem imam tudi raznovrstne dišave, ki se priporočajo v knjigah "Dobra kuharica" in "Slovenska kuharica", in se potrebujejo za pripravo okusnih jedil, na primer majaron, Satraj, muškatov cvet, paprika (prašek), lorbarjeva peresca, žajbelj, žefran i. t. d. Post reči vam zamorem tudi z raznimi semeni, kakor: seme za salato, peteršilj, fižol, peso, korenje, zeleno, i. t. d. Pišite po cenik. MATH P E Z DIR P. O. Box 1611 New York, N. Y. Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandero, zastavo, regalje, godbene inštrumente, kape itd„ ali pa kadar potrebujete ure, verižice, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. Uprasanjc vas stane le 3c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike več vrst pofilljamo brezplačna Pišite ponj. IVAN PAJK & C0.f 4 426 Chestnut Street, ^ _______ _ fionemaugh, Pa. I'"bui smo tmli več brezžičnio brzojavnih sporočil od nekega mi- , sterijo/.nega poveljni-Ka podnmr- ^ -kega čolna, ki se je podpisoval z imenom "Kelly" ter pošiljal brzojavke nekako naslednje vsebine: — Z:il. tla sem vas zgrešil. Boljšo srečo prihodnjič! — Najhujša stvar, ki smo jo motali pre>tati, je bil mraz, — jo končal Burke svojo povest. — < lo poleti sino nosili kožuhe ter \ i-soke škornje. Kaj sem m m is! 1. kad ar sem videl podmorski čoln'.'i (■lavna misel v glavi vsakega vo-ijakii je: - - Jav bom dobil prvi. [kajti drugače me boš dobil ti. — Seveda sem s'; želel priti zopet <-n-krat e jih boje kot smrti.! Povprečni poveljnik podmorskega |( čolna je premeten iu bo jaželjan ! gosjMid. Ce |>i! zagleda ^k«i/.i svoj; j peri-kop rnšilca .ali %led o njem. I „ izgine t.ikoj poni vodo in redko-l., koda j nam še prid" pred "«'i. — Veliko štev.lo iiineriških ru- ^ šilcev je sodelovalo z angleškimi! rušilci na najbolj u>peš.'n način ( «l Ian-ki s|M>m'adi naprej in še j celo pre.| časom, ko sein jitz cmišci j na drugo stran, so bila številna angleška pristanišču. ki ^o bila ibtigo zaprta, zopet na stežaj o«l-prta ter vršila svojo običano t r- 1 go\ iii». (iotoVe odsek:1 so nato po- 1 poln nua prevzeli Jimeriški rušilci ter > tem odvzeli Angležem lum j vsako zavarovalno delo. Burke je sin/il skozi tri leta \ mornariški milici države New ' York ter je stopil \ pričet k u voj 'J ne v zvezo mornarico, llojen je VI ' in vzgojen v mestu New Vorku. J — Kušilec. na katerem sem 1>i 1 nastanjen jaz, je imel /. drugimi ametiakimi rušilci iu z nekaterimi j angleškimi nalogo patruirati ve razdalji nekako sto milj v vojnem! ozemlju ter paziti na p«nhuorskc j čelne, - je pričel svojo povest. — Bilo je v prvih '.m h junija, ko smo potopili svoj prvi nemški podmorski čoln. Odšli smo, da j spremljamo neki določeni slavni j parnik, ki je imel na krovu n«'k«»j celo ameriško osnovno bolnico. Nahajali smo se tristo milj od obali., na »lesni strani. Sko/.i nekaj < asa smo opazovali na strani pariirka nekaj, kar se nam jc zdelo kot zbit , rešilni čoln. Vodovje v vojnem I ozemlju je namreč polno takih podrtij in plavajočih človeških trupel j. \ sak nmz na svoje mesto: -Jaz sem vz.i svoje mesto pri topu št ■ i. Obrnili smo ga v kotu !H) sto piiij i -r ustrelil naravnost prek« lodmorsk *gii čolna. < Mt istem č;usi; i a s i a 11 spustili dva izsti*elka pod votlo. Vem, da je bil po I morski čoli zadet, kajti razven običajnega o Ija sino videli phn ali po vo ii kh> buke. \ s«ikdo na trausportuen parit.ku je sedel v svoj rešilni čoli: in slednje se je vrglo preko stra ni parnik;«. pripravljene, «ia s? jil takoj -|.nsi 1>a vodilo površino Vibriicijii izstrelkov, ki so šli p«>-\«>do. je bi!a tako močna, da um /je na transportu z.n treiint k ni so \e«|eii. j,. i»jj parnik toiT>e >rpeda.' se ;za jc vjira-šiilo. Knkrat bi bili skoro zadi ti ii š' nikdar \ svojem življenju se ni s m Jako ustrašil kot takrat, — je Burk«* povsem priprosto pri znal. — Bilo je to eno onih stra šu h meglenih popohlno smo ravno lezli skozi vodo bri .sake ga upanji, -ro poilrl, je uničil oni podmorski čoln še i>te noči. Uoeim smo st. nahajali na pii-truiuih vožnjah, smo vzeli na kro\ veliko število preživelih /. ribiških lad j in drugih bark. Imeli sino dosti časa brigati sC /a ranjene in bolne, kajti na razpolago nam seveda ni bilo nobeno redno bolniško pristanišče. Enkrat smo rešili ■ Kitajcev, ki -«» se nahajali v majhnem "čolnu l."»0 milj od brega in na v sokeni morju. Na francoski obali s|H>, vzeli iz vode deset francoskih ribičev, pet živih iu pet mr- : t vili. Francoski ribiči odhajajo na morje v majhnih ladjali in nemški I p«.-«imorski čolni se zabavajo s tem i da streljajo na te čolne s svojimi ■topovi na krovu podmorskih čolnov, kadar nimajo ravno nobenega drugega opravka. To je seveda le čisto navaden umor. V Los Anjieles so vstanovila o vseli kopališčih ž< iiske-rcše-.'all.e. I Ilieviio je. da se bo vsled tega tudi število ljudi, ki bodo p-ri-nijali v kopališča vsled te privlačne sile pr eej povečalo. Sko-•aj l)i rekli. «la je ie malo mo/.kih . •ci bi ne hotel vsak dan po parkrat uipol vtoiiiti. samo d;i bi jih ta-lekleta reševala. Kako uničuj 'jo ameriški t« »-pe,: u! rušilci nemške podmorske čolne. kako od|»irajo angleška pristanišča, ki so bila zaprta od priči i-ka vojile naprej h, kako varuj-jo transi m »rie ameriških vojakov, h« !-n ških zb irov iu muiiieije im z«i padno fnuito, je im živahen način opis.il moiiiiii Kohert W. Burke. I riind vajset let stari mlad. nič L New Volka, ki j - odš d v Kvtopo na lorpetlu« ui rušdeu v pričetku preteklega maja s prvimi umeri-' škilili četami, katere s,- j,, j,, -,1a!«.; preko u ki je bil sam četrti anie J riiki vojak, ki se je izkrcal nn francoski zemlji po naši nupowdi! vojne. Burke je služil sko/.i «tc^et me secev V akthni shižbi pri patruLi-l ranju v ozemlju, v katerem uir-l goli nemških podmor.sk h čolnov Torpe.lni rušilee, na katerem j< služil, je potopil najmanj tri *iu«»r-j ske kače kot iincniije Burke nemške podmorske čolne ter je sam kuniHj ušel tol'pedit. ki je zgrešil ruših-ii le /ii deset jar«b»v. \* pre-1 tck'em d«*ee!i;bru se je vi nil Burke v Ameriko s poselmo nalogo ter sedaj tkoniaj pričakuje časa I ko se ga bo pozvalo nazaj v vojn«; cono. i Ameriški rušilec in nemški podmorski čolni AMERIŠKI MORNAR, KI SE JE MUDIL V EVROPSKIH VO 1>AH, PRIPOVEDUJE. KAKO SO GLOBOCINSKE BOMBE UNI UILE NAPAD NEMŠKIH PODMORSKIH ČOLNOV NA PREVOZNI PARNIK IN KAKO JE AMERIŠKI TORPEDNI RUŠILEC KOMAJ UŠEL TORPEDU. True translation flle«l with the poettua lci at Ne« York. N. Y. ou Ma\ U. lt>18, as required bj the Act of October 6. 1917. Nekaj o Španiji Moderni svet se ozira ua Španijo kot na deželo, ki je žalostno zaostala. Znana je predvsem po bikoborbah, bolhah, beračih, nepismenosti in lenobi. Ce pa je to naziranje pravilno glede ostale Španske, gotovo ni primemo z ozirom na prijazno severno provinco Katalonijo. Ta provinca jc skoro nzorna dežela, dop.i svobodomiselnosti, izobrazbe, bogastva, trdnosti in podjetnosti. j Res je, da je Katalonija tudi doni revolucij in da je krik: — Dol s špansko! — pogosto odmeval po cestah Barcelone. Haveloek Ellis pa pravi v svoji knjigi "Duša Španske'", da celo vspričo prek e ga soda ni bilo drugače kot prijetno živeti v tem mestu. Opozicija Katalonije napram vladi sr poraja iz povsem naravnega ogorčenja, ki ga čuti uspešen, energičen narod, nahajajoč se pod pritiskom korumpirane, nezmožne vlade. Haveloek Ellis nudi zanimiv opis katalonskega značaja*, ki je določen, da bo nekoč vladal usodam Španske v političnem oziru kot obvladuje že sedaj Špansko \ trgovskem in industrijalnem oziru. Katalonci so trden in žilav narod, ki je bil že od nekdaj stalno nastanjen ob iztočnem delu Pirenej. Neka neodoljiva sila jim je omogočila ohraniti si precejšno stopnjo neodvisnosti. Nikdar se niso voljno uklonili — in danes manj kot kedaj preje, — diktat0111 iz Madrida ter se niso nikdar obotavljali sprejeti radikalne teorije. Katalonski jezik je karakterističen produkt žilavega in močnega plemena, in vsled tega mu manjka i udi zunanje lepote. Lahko bi bil izumljen od naroda, kojega usta so običajno polna. Katalonci so trgovski in str«;go pošteni, celo v poslovanju s tujci, ki si ne znajo pomagati. Tujcu, ki pride v Barcelono, se sprva zdi, da je nekaj izvanredno trdega v značaju Katalouca. Ta nt is pa rsc izgubi, kakorhitro spoznamo, da je temeljna značilna poteza Katalouca — človečnost, ki se ne skuase jo izgubil menda v boju, o-st al o mu je samo še en konec brk ter nekaj malega brade. (Konce prihodnjič). kako se bo končala komedija. Enia jc sedela na štoru in tiho. ihtela. Papež in Soba sta se delala! kakor bi dremala. Coklja je pa' sira žil. Videl sem vso to čedno družbo' precej natanko, ker je mesec do-j liro razsvetljeval ta se precej odprt prostor. ! ('cz nekaj časa prereže Cokljtt skrivaj lirtonelju vezi na rokah in noigah. Ta je pa komaj čakal tega. | I'm« plane pok one i terse začne dreti na ves gias: "Ema zbežite: le čez moje truplo pelje pot do vas!" 1 Kma se je pa pobrala s čudovito naglico in jo takoj odkurila Brtoneclj je pa medtem zagra-' bil ono izmed gorjač in loputnil papeža, da je kar zapelo. Ta mu jo je takoj vrnil in nato se je vii«:l resen tepež. ; "Ti zaljubljena fcrota", kričal jc Griža, kaj, ti boš mene tepci.' Ali smo se tako zmenili''*' Naenkrat se *pa zasliši glas: "Le držite se. smo že tu. Al o po rokovnjačih!" In j 4 h ost c planejo 'trije drvarji s sekirami v rokah. Kokovnjači so takoj spoznali, da se je stvar začela obračati na resno. Šoba in Coklja sta takoj izginila v gozdu kakor kafra Tudi papež je popustil Bntonelja in jo hotel popihati; toda izpodtakuil se je nad korenino in padel. 1'redno je mogel vstati, sta že klečala dva drvarja na lijem ter kričala: "Enega imamo že: pojdite urno lovit še druge!*' Tretji je pa rekel malomarno: "Kaj mislita, da sem padel na glavo, da bom lovil v h ost i rokov-njiače? Eden naj me ipotiplje iz zasede z nožem, pa bom imel. Poglejmo raje tega t'ica!" Papež je bil velik isironiak. Vsega so osuvali in od regal i tei ga naposled trdo zvezali. Zatrjeval je sicer, da ni pravi rokovnjač in da naj ga puste v miru. Toda eden izmed drvarjev, širokopleč fant s .silno debelo glavo, ga je takoj potolažil: "Ako nisi rokovnjač, si pa gotovo-svetnik. No, gospodje v Kaiu-•liiku te bodo že spoznali, kdo si!" Brtoneelj se pa ni prav nič zmenil zanj. Menda mu jc eelo privoščil. Venomer «e je drl, klieal gospodično Emo in ji izatrjeval, dla so rokovnjači že zbežali. Naposled jo je vendarle priklical. Prihitela je z veliko sapo ter mu padla krog vratu z besedami: "Moj rešitelj!"5 Potem se je pa obrnila šc k ostalim "rešiteljem", poleg katerih se je i naenkrat prikazal Jurček. Sedaj mi je bilo jasno vse. če bi tudi ne bil slišal, karj so drvarji pripovedovali Eni i. Poba jo je po napadu pobrisal nazaj k drvarjem, in jim povedal, da so trije možje napadli eno gospodično in "dva gospoda. Jurčku še poti ni bilo treba kaeati, kei so slišali strel in BrtoucJjevo kri čanje. "PrihJi smo ravno v pravem ■ času*', pohvalil se je debek>glav: i lant. i Enia se jim je lepo zahvalila obljubila jim večjo nagrado za po i moč in pobožala Jurčka po licih. Jaz sem pa za bukvo stiskal imo odkupnino, ste še isto uro ■prosti, ako pa me, bode te še isto j noč viseli na najvišji smreki."' ;t Nato me papež sune pod rebra l in zarjovo: >t "Ti bos pa nesel pismo. Toda * glej, da ga nikomur ne pokažeš j razen materi te-lc babnice. Ako -(nas pa izdaš, ti je iiajgroznejšdt i smrt igotova. Najdemo te, če se i tudi pod zemljo skriješ. Rokov-. njačem še nihče iii ušel'" ^ | Brna mi je jokaje izročila list in i me prosila, naj goto*v6 prinesem . odkupnino. Ja|5 sem se ji zarota 1 - na vse pretege, da se vrnem z de-i na r jem živ ali mrtev, potem sem 'pa odrti rjal — do bližnje bukve. & Tu sem se lepo skril, da bi videl, ki naju pa ni šlo kar nič v slast. Jaz bi se bil lotil najraje vina. toda Griža ni pustil, ker se je bal, da bi nam piekmalu ne zmanjkalo. Pognal nas je gasit žejo k i 4-viiti JSistriee. I)o:u«:ili soio sc z t'rš<> glede premoč."ei. jMitem smo se pa napotili proti sedlu. Sopihali smo po strmem gozdu navzgor v največji popcldriMiski vročini. Pot nam je o- čudovali. Jaz sem pa raje pre- ! iskaval torbe in občudoval krasen okus vinske in žgane pija«*e. Potem ko sem se nekoliko po- • k repeal, sem sc pa tudi jaz oui j malo na okrog. Iu povem vam, daj^ ve še nikdar nisem kesal, da sem 1 zlezel na sedlo. Zakaj pijača mi še nikjer ni dišala tako, kakor gori. ^koda le, ila ni noliene gostilne na vrhu. (Op.: Slovensko planinsko društvo je leta PMJ6. ]»ostavilo na | Kamniškem sedlu, visokem 1900 j metrov, lepo kočo, ki je dobro o- skrbovana. j . - ! liitoncelj je pa šel medicin nekoliko v stran in začel nekaj čeč- ' kati po papirju. Takoj srno s^ki- -znali, da kuje pesmico. Pripravljali smo se že ua odV hod, ko pride zopet k nam ter nas h poprosi, naj mu dovolimo, da pre-1 ■ • i bere pesem, katero jc mvnokar j zložil na čast gospodični Eini, ipr- ^ \i slovenski "hniboiaziei". \"sto])il se je z eno nogo na Kranjsko, z drugo pa na Koroško ] (Kamniško se nam kmalu izginili iz oči. Ostala ► sva pri Emi sama z Prtoneljem. r (Pridružil se nam je pa še med pot-' jo nek majhen pobič, ki je tudi šel v dolino. ,1 Emi jc na prijazno vprašanje >lu'_e jc /.v /aeclu -prevM'j gitrti. 1 ;«» s<> nam j«- pa toliko bolj pri- . |K.flo. ko nas t-nkiaj Strmij sprej- < košiit goztl \ hladno senco. < .iki»j ukrenemo \-e varnosine I odredbe, ila odbijeiuo morebitni 1 rokov ii jaški napad. Pripravili smo tudi nože. nastavili goi-ske j jialiec kot sulice ter obkolili Emo iu ltrtoiielja, ki se vso pot ni ga- - nil aijeme stiaui. Kuio su te pri- ] prav«- skoraj nekoliko oplašiie. i zato jo je hitel lil ton. el j tolažit;. Vilitel je \ desnici -wimokres ter t klical i;a korajžo rokov'iijače. sc- 1 ved» le zato. ker je vedel, tla jih i nik^of- ni. h "Gospodična", zatrjeval je Ur- I toneelj Koii, "dokler se bo ta des-j niea gibalu, skrivil si« vam ne bo i niti las 4ia glavi. Pot do vas pHje 1 le čez moje truplo." |t Hvaležen pogled iz njenih očij liogato pojilačal za iiavdu- > Me besede. ;] Kakor vojaška patrulja smo ko- i rakali dalje po senčnatem gozdu.' Hodili pa nismo, kakor divjate H | hribol>»«ei. kar po štiri' ^ 'Vt-elo več ur brez |>očitka. Poči- J s r/4i smo marveč vsake ]x>! ure ter i prijetno knpčali. <* Tako >mo bili ]u*e4ožili že pre- j cej bivmeua s brlrta v želodee.'c p red no smo dospeli na kras-ni na-j , ravni inosi Predaselj. Moji tova-| ^ risi !«o zijali t/, mostu v globoko'1 i temno strugo, jaz sem jwje poku-.s kal v trebušnato steklenico vina, ' ki seiu jo srečno pouzmal CokVji. ' .Mo/, me je pa prehitro zasačil, si- s «-er bi ji bil gotovo pogledal na ^ *lllO. < Po kratki zamudi ua mostu pri- l demo kmalu na lepo zeleno rav- i nino. Sedaj stoji tu ob izviru Hi- s stiire lepa, prostorna gostilna, v kateri ste prav dobro postrežem 1-liii spravljeni. Mi smo pa takrat našli le par nizkih bajt. Prva je'/ bila zaprta, iz druge se je pa kadilo. sij smo torej noter. I; V prostorni veži opazimo ob og- ^ lijišeu starikavo babnico. Gletlala I nr-s je začudeno, češ, kaj iščejo Li / ljudje tukaj. \ Ko Kma vidi, da še gori na ognjišču, jo prosi da bi nam skuha- 1 la kavo. ( [ "Kavo.'" »ponovi ta zategnjeno. i "Ne, teg» jra nc znam kuhati." t " To je čist" lahko", jioučuje jo 5 Enia; "zavrite en lonec urleka, v drugem pa pristavite vode. Kadar zavre, pa vsujte iz twga zavitka ^zmlete kave vanjo. Nekoliko časa p letite vse skupaj vreti. potem pa ocWtxlite ill kava je kuhana.*' Mati L rša so vzeli kavo ter so rekli: No, sedaj pa razumem; mislim, da bom znala skuhati to Istvar. Sedite kar tja v senco; prineseni vam ven, kadar bo kuhano. Samo premalo "moke" se mi zdi za \sc; takle majhen škrnicelj." "Zadosti bo", hiti ji Enia zatrjevati: " vseg-s še pristaviti ne smete. Prinesite pa mleko posebej iu kavo posebej, da bo vsak lahko mešal, kakor bo hotel." Sedemo v senco za unizo in ogledujemo sive vrhove, ki so nam tako lepo kazali svoja razoraua rebra. Prepirali smo sc ravno, kateri vrh je Grintovcc iu kateri Skuta, ko prinese v eni roki p its ker mleka, v drugi pa skledo — kavi-ne gošče. Nesrečnica je čisto kavo udlila in nam prinesla goščo. "Kaj ste pa vendar naredili.'" vriščala je Enui, "Ta gošča aii za /nič? Kam ste pa odiili vodo .' Tista y Viia votla je kava, pa ne ta god-ija." " listi črni krop je kava.'"' začudi se L*rša. "Tega pa jaz nisem vqdcla; mislila sem, da je ta-le mesta kava in da jo hodete jedli z uilekotn, kakor mi zgaiiec." "Kani ste pa odiili kavo.'" vtakne sc vmes Šoba. "Ktiui neki! Na gnoj sem jo vlila; v pomije se je nisem upala, t ker sem se bula, da bi ne škodovala svinjam." Vsi smo se suiejali Urši prav iz srca. samo Kma je gledala grdo. "Dajte sein ostalo kavo", pravi ji. "grem sama kuhat." "Je ni več", odvrne ji Urša ^ liodušno; "prestavila sem Ko Kma vidi, da je ob svojo ijubo rjavo pijačico, agrabi jezno 4 skledo s "kavo" in jo trešči ob( via, da se je razletela na drobne e. v>diti smo sc morali z mlekom, iz lepših Časov = HUMORESKA -- (Nadaljevanje.) LIBERTY LOAN. Podpisani sem po svojem lastnem prepričanju ter ua poziv Glas Naroda podpisal: I. Posojilo Svobode za $...... II. Posojilo Svobode za $...... III. Posojilo Svobode za f • -. Podpis ........................... Naslov .......................... Mesto ............................ Država........................... Izrežite ta kupon iu pošljite uredništvu 41 (Jlas Naroda". Vaše zdravje zahteva snažnost in natančno ( ravnanje pri vseb zdravniških predpisih in nasvetih. Da vam ( bo mogoče odstraniti marsikako | bolečino, ki preži od vseh strani : na vas kot hud sovražnik, bodite 4 vsled tejra vedno pripravljeni. ^ Imejte vedno pri rokah Severa's AntiaepsoL J To je izvrstno higijenično in anti- ( septično sredstvo, ki naj bi se rabilo sleherni dan pri izpiranju ust, 1 pri grgijanju. pri izpiranju užes, ( nosa, ali pri antiseptičnem izpiranju ran in otiskov. To zdravilo ' vam hladi in leči bolestne dele in ( srbeče izpahke. Navodila so ozna- t čera na zavitku. Cena 35c. ' Na prodaj v vseh lekarnah. < True trans'atl-.n filed with the no.' master at New York. N. Y. oil May 11. 1918. as required Dy the Act or Oc'tohe. 6. 1917. fWšš. I WAR SAVINGS STAMPS 119 SUED BY THE UNITED STATES GOVERNMENT Rojaki! Kupujte vojno-varcevalue znamke! Nikjer na svetu ne morete boljše, bolj varno in bolj obrestonosno naložiti svojega denarja kot v tem vladnem podjetju. Ce ste slu-eajno v denarni zadregi, lpbko vojno-varčevalno znamko vsak liip izmenjate. S kupovanjem teb znamk pomagate sebi, pomagate vladi Združenih držav ter vsem zatiranim narodom k prostosti. Vojno varčevalna znamka stane za mesec maj $4.16. Leta 1923 bo vredna $5.00. Kupite jili lahko na vsaki pošti ter pri glavnih in podrejenih agentih. Ce se vam zdi bolj primerno, pa lahko tudi nam pišete, in mi Vam jih bomo preskrbeli. UBEDNI&TVO "GLAS NARODA". CiLAgJJAR^DA. 14. MAJA1918 SLOV, DELAVSKA Uiiansvljeni dne le. avgusta ; Iitfos. .. r," PODPORNA ZVEZA Inkorporirana 22. aprila 1909 ▼ driavi Penn Sedež: Johnstown, Pa. GUVNl URADNIKI: Praflaednlk: IVAN PROSTOR, 1098 Norwood B*d., Cleveland, OM«. Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. O. 2, Bni 118, We»t Newtom, Ft Glavni tajnik: BLAŽ NOVAK, 624 M»ln St. .Tohn*town, Pa. 1. Pom. tajnik: FRANK PAVUIVČI^. «i.'14 M«tn St. .Iotmst«>*vn, Pa. 2. Pom. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street, Conemaugn, Pa Blagajnik: JOSIP ŽELE. 6002 St Clair Aye., Cleveland, Ohio. Pom. blagajnik: ANTON HOČEVAR, R F. D 2. Box 27. Bridgeport Obla NADZORNI ODBOR: Predsednik nadeor. odbora: JOSIP PETERNEU Box 95. Wllloek, Pa L nad-ornlk: NIKOLAJ PovSE, 1 Grab 8t_ Numrey Hill, N. 8. Pitta burgh. Pa. i. nadaornlk: IVAN GROŠELJ, 885 E. 137tb St.. Cleveland. Oblo POROTNI ODBOR: Predsednik porot odbora: MARTIN OBEEŽAN, Box 72. Bast Mineral. Kana I. porotnik : FRANC TEROPČI^, R. F l> 3. Bo* 14*. Fort Smith. Ar*? I porotnik: JOSIP GOLOB. 1W1« So. 14»h St.. Springfield, lit VRHOVNI zdravnik: Dr. J.ORIP V. C1RAHF.K, 843 E. Oblo 8L. Plttuburgh, Ps Glavni orad: C.*.« Main .St., .loho«tuvm, Ta URADNO GLASILO: **GliA8 NARODA". 8L' Cortlandt Street, New Xork Oltjr. Onjpna »tmfitra, orlroir.fi njih uradniki, «o uljudno protoni. jKiailJad ras dopise naravnost na glavnego tajnika in nikogar drngnga. 'Denar naj se jioftlje edino potom Poštnih, Exp*-csnth. ali Bančnih denarnih nakssnb*. nikakor r* ne :v>ton» privatnih čekov. Nakaznice naj M n:i-lovijoj«.: p.laž Nov;ik, Titi«* Trust & Ouarantee Co. in tako naslovljene lKitiljajo z mesečnim poročilom na uaslut gl. tujnla. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo nradu giavnega tajnika, da se v prlhodnj* popravi. SP0MLADNI VALOVI ROMAN. I. TURGENJEV. — ZA "GLAS NARODA" J. T. (, Nadaljevanje.) Deveto poglavje. Emil jc priletel Saninu nasproti. Več kot. eno nro *ra je priča koval. Skrivaj tnn je zašepetnl na nlio da mati ničesar .ne ve o včerajšnjem doi jo nekoliko pomiril, ji j«' rekel, tla je vse uravnano in da se ji ni treba čislo nič razburjati. Ali ni bilo danes nikogar pri vas? j«- vprašala. I>.». ink gospod j- bil pri meni. pa .sva se d«vbro pogovorila ill pobotala (temina je o 1*1« za prodajalno mizo. Ne v rja iip' mi je mislil Sanin sam pri scbL '/..lični je stopil v sow. dn.io s,,|M». kjer je bila gospa Lenora. lilava je sic. • ni več bolela, kljub temu pa ni bila,posebno do bro ra/pol »/.en a. Sanini. s» je nasmehnila ter pripomnila da sc bo moral danes* najbr/.e dolgočasiti, češ, da g;i ona ne more zabavat;. Sedel je k nji 1cr tako opa/il da >o njene oči rdečkaste ler koža pod očmi obrekla. Kaj vhiti je, gospa Lenora? — Ali ste jokali? Psi ' je rekla ter pokazala v trgovino, kjer je bila njena hči. N k.ir ne govorite preglasno. /akaj sle pa jokali? (i< -pod Sanin. še sama ne vem. — Ali vas je kdo raz žalil T Ne, ne. - Naenkrat sem postala žalostna. — Spomnila sen. s,- svojega pokojnega moža. (i'mannija l»atlistc. Im svoje uilado->1. Min se spomnila. — Moj llog, kako naglo je prešlo! — Zda.j se staram. drti«;i prijatelj iu te misli Sc ne moreni privaditi. — Pri srcu mi je ravuotako kot mi jc luio prej, t\»da starost! — Tukaj je in ti i pomoči.. V očeh gospe Lenore sU se /.»»pet pojavile solze. — t uilna se vam dozdevam, kaj ne. — Poslušajte, prijatelj — Tudi vi se bo-te postarali tedaj boste izprevideli. kako strašno je to. Sanin jo je hotel tolažiti. Govoril je o njenih otrocih ter pristaVil da >e v njih zopet pretvarja in da zopet živi drugo mladost. Slednjič ji jc predlagal, naj igrajo partijo *"tresette", s čemur je bila gospa takoj zadovoljna. — Tekom igre je zopet postala dobre volje. Igrali so do poldne, po obedu pa zopet pričeli igrati. — Igre se je vdeležil t ud*. Pantaleon. — Tokia še nikoli ni bil tako molčeč in še nikdar mu ni bila zlezla brada tako irloboko v ovratn k. Vsak. kdor bi ga videl, hi si moral nehote misliti: — Bog ve, kaj 6 kri v a ta človek v svojem srcu? — Toda — seeretezza ! — Seeretc/zn ! Saninu je izkazoval največjo pozornost. — Jedila uiu je prvemu delil in tekom igre ni pustil, da bi izgubil. Večkrat je tudi povdarjal. dimitrij — je rekla s šepet a j oeiiu glasom — ves dan sem vam že hotela nekaj dati. pa nisem mogla. — Oziroma upala si ui-hhi. Sedaj, ko vas vidim tako nepričakovano, mislim, da vam lah-iio da m. tl< miua jc nehote umolknila. — Govoriti pa tudi ni mogla več, {ker se je zgodilo v tem trenutku nekaj posebnega. Kljub neohlačnemu nebu iu sredi najtišjega miru, se j,, naenkrat utrgal nekje vihar, tako silen iu močan kot da bi hotel pretresti zemljo in uebo. Zvezde so se tresle u bledele, vse ozračje se je zavrtelo v vrtincu. ! Pihal pa n: mrzel, ampak goiak. skoraj vio»- veter. Moins: drevesa so se pripogiluila. opeka je padala -. streh. Sanina i jt pritisnilo k zidu. odneslo mu jc klobuk z glave, Gemmini črni kodri >o začeli valoviti. Sauinova glava je bila v enaki višini z oknom. Nehote sc je oprijel rob pri oknu. Gcinina se ga je z obema rokama oklenila krog ramen ter pritisnila njegovo glavo na svoja prsa. — Skoraj celo minuto jc trajalo šumenje in pokanje Kakor tropa velikanskih ptičev je šinil vihar skozi zrak in zupet je bilo vse m rno. Sanin jc pogledal kvišku ter opazil dvoje tako velikih, tako strašilih in vendar tako krasnih oči. — Opazil je tudi tako čudovito (krasen obraz, da mu je začelo srce silovito utripati. Mehak pramen las, ki mu je padel na prsi, je pritisnil k ustnicam in mrmral: — Gemma! — Gemma! — Kaj je bilo to? — je vprašala. — Blisk? Strela? — Pri tem pa iti odtegni! svojih mehkih golih rok od njegovih ramen. — Gemma ! — je šc enkrat za še petal Sanin. Ona se jc zdrznila in pogledala v sobo. — Zatem je segla v nedrije ter mu vrgla rdečo že oveuelo rožo. . .... — To rožo sem vam hotela klati. .. . Sanin jo jc takoj spoznal. — Bila je ona roža, kaiero j: jc bil prejšnji dan osvojil. Toda okno sc je že zaprlo in skozi šipo ni mogel opaziti uiti obrisa bele. postave. Sanin se je vrnil brez klobuka domov. — Niti opaž.] ni, da ga je bil izgubil. Little Americans Do your bit Eat Corn meal musk-Oatmeal- Corn, flakes-Hominy "and rice with-milk^ Eat nojwheat jcereals. Leave nothing on your plate. UNITED STATE S »BMINISTU^TION SLUŽBO IŠČE na dttželi pri kaki slovenski farmers ki družini 21 letim Slovenka, ki je zmožna vsakega dela. Pisma naj se pošiljajo na: B. M. b., 2140 AV. 22. Place, Chicago, IU. (11-14—5) FOOD vm vin the VAJL Rad bi izvedel za TONETA KA-STKLC, kateri je bil pred tremi leti na Kvrhv Camp, Cle\eland, Texas. Ikona, jc «»d Vrbovcga pri Ilirski Bistrici. Prosim, da sc mi oirlasi, ker um imam ne kaj ^i/npga pihati, ali pa ako kdo \r njoga. da mi javi, lj l-.ar mu bom jako hvaležen. Lake š«be-\ Box :;<"». I'tal, La. (11 M 5j Rojaki naročajte se na "tj I as Nare-th". največji slovenski dnevnik v Zdn ženib državah. 644 Peon ^^ avenue Pittsburgh, Pa. Enajsto poglavje. Dr. L0RENZ EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI Jfoja stroka je zdravljenje akutuih iu kroničnih bolezni: J:iz ssiin že zdravim nad 'Jo let ter imam skušnje v vseli Uilezuili iu ker znam slovensko, zato vas morem ]>oi>oln<>iiia razumeti in spoznati vašo bolezen, da vas ozdravim in vrnem moc iu zdravje. ?>kozi L'3 let sem pridobil posebuo skušnjo pri zdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na inene, moja skrb pa je, da vas poopoluoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čiin-preje. Jaz ozdravim zastrupljeno kri. mazulje iu lise po telesu, bolezni v grln, izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane. živčne bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledicah, jet rah iu želodcu, rmenieo, revmattzem, katar, zlato žilo. navduho itd. rr Uradne ure so: V poatetleljkib, sredah In petkih 0. are zjutraj do 5. popoldan. V torkih, četrtkih in sobotah od P. ure zjutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah pa do *-'. ure popoldne-. — To pošti ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite ime in naslov: Dr. L0RENZ, 644 Penn ave., Pittsburgh, Pa. drugi zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz znam hrvatsko še iz starega kraja, zato vas lažje zdravim, ker vas razumem. SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJI, Meri imajo v rokah naia potrdila ia denarne poiiijatve, ■ fterflka mi, kakor bo označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoda avoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera tm< jim poslali, so se nam povrnila. Trrdka tank Saks«. Danilo se je že, ko je šele zaspal. — Pa to ni nič čudnega. — V onem viharju mu je bilo naenkrat jasno, — no, da je Gemma lepa in da jo občuduje, ampak da jo resnično ljubi. Ta ljubezen je nastala tako hitro kakor oni vihar. — In sedaj ta neumni dvoboj. Sanin jc mislil žalostne misli. — Tudi če bi era nasprotnik ne ubil, kaj mu pomaga ljubezen do dekleta, ki je že nevesta drugega? — ln aku bi ne bil ta tekmec prav posebno nevaren, uko bi ga tndi Gemma začela ljubiti, kam bi ga privedla ta ljubezen? — Toda kaj ! — Če gre tnkrat za tako čudovito lepoto.. Začel je hoditi po sobi. sedel je iu napisal na papir par vrstic, kater«' je pa takoj zatem prečrtal. Pred seboj je videl G eni m in o postavo. — Vso v blesku zvezd, sre-«; temnega okna. Zopet jc videl pred seboj njene, kakor iz mramora izkles a ne roke, podobne rokam olimpijskih boginj, čutil je pritisk na svojih ramenilu spomnil sc je rože, ki je dnhtela drugače hi lepše kot vse rože na svetu. ln sedaj se bo moral dvobojevati. — Morda bo umorjen, morda pohabljen za celo svoje življenje! Na posteljo ni legel, ampak je oblečen zaspal na zofi. (Dalje priliodnjič.) Ali ste bolni? Čitajte ta oglas in Jaz zdravim vse kronične spoznajte resnico. bolezni možkik in žensk. Dr. Cowdrick, špecijalist z K žarki nudi svojo službo moškim in ženskam, ki trpijo tia kroničnih boleznih. Moj urad Je popolnoma opremljen z najbolj znanstvenimi in modernimi električnimi stroji, katere ne lahko dobi. Moj veliki stroj za X-žarke je zelo mogočen ter ml pogoato pokaže bolezni, ki niso razvidne vsled n_vudne preiskave. MOJA PREISKAVA, Moja skrbna in natanka preiskava vsakega bolnika, kt pride k meni, je eden Izmed vzrokov mojega uspeha v moji stroki. Moje metode so različne od onih, ki ae jih navadno uporablja. Zdravim ° vsakega bolnika na podlagi natančnega stanja ln bolezni, na kateri trpi. Če *po skrbni preiskavi vaSe bolezni najdem, da vam morem pomagati, bom t veseljem storil to. Če vaa pa na drugI strani ne morem sprejeti v zdravljenje, vas bom obvestil ter vam svetoval na najbolj prijazen način. Moja preiskava, vključno uporaba stroja za X-žarke ter floure-skopa, ml kaže vaše resnično stanje ln. bolezen. Moja konzultacija in preiskava je zastonj, če as podvržets mojemu zdravljenju. POSEBNO OBVESTILO. Potrebujem vašega zaupanja, hočem da s« oglasite ter govorite s menoj glede ■vujili trublov v vašem lastnem jeziku. Zapomnite si, da nisem navaden zdravnik, temveč Specijalist, s leti IzkuSnje ▼ zdravljenju bolezni kot Je vata. Čim bolj komplicirana Je vaša bolezen, tem bolj se Hnlmim sanjo. Vsa moja zdravljenja so prijetna ln nobena stvar ne boU ali povzroča veliko bolečin. Ko se oglasite, boste deležni moje pozornosti s eno samo mislijo. — da se vas spravi sopet k zdravju v najhitrejšem mogočem času. Ne odlašajte te stvari, temveč se oglasite takoj. — Pozneje re boste kljub temu oalastll. Zakaj ne sedaj? Nlktk« pristojbine za konzultacijo In preiskavo, če se zdravite pri meni. Va* jezik tolmačen. DOKTOR GOWDRIGK CLEVELAND, O. fePEOUAUBT 2047 K 9. oesta. — 4 nadstropja, r- Vrnite rspenjačo. Uratfne urst — Vsaki dan: t. zjutraj do S. srefcsr. V nedeljah ln prasulUb 1« -J rimtnil jn 1 _____________ _______ J____ * * • - « . » .. Baeknik Frank Orfuri« Blal Pintaf No. 829639 No. 260979 No. 880849 Bartol J. Gnbert Giuseppe Bamide Frank No. 830789 No. 928089 No. 880721 Bear Dan. Kaotslie John 8in6i*John No. 260689 No, 44709 No- 830761 Be^ Mary Mlm Kora« Frank No. 830069 No. 260641 a.No; ™88** Starževii Jokans No 260589 ^ No, 881079 No. 260589 No. 45015 Tebler Ann» Bofičkovi« Djngo Mikolieh Joktf a No. 82889« No. 260581 No 828259 Tnrk Charles Brnim Mary Modic Ivan . No. 880851 No. 260649 < % No 329720 1 * Turk Ivsn * Dolar ValentK ..........Novak Rozi -560647 No. 880089 ' ^ No. 45313 ^ ■lender Vineena Oswald Jo« W Žagar Frank No. 206241 No. 260611 ~ No. 44272 Uad bi izvedel za uioja dva prijatelja MATIJO ANDRO, doma iz Pod Cerkve pri Ložu, in /a FRANKA KOM J DAR. dama iz Vrh Jezera pri Ložu. Preti d velita let osna smo bili skupaj v Norwich. Pa., sedaj pa ne vem. kje se nahajata. Ker njima imam nekaj važnega sporočanj, zato prosim, da se mi tak-glasita na naslov: Jacob tii.čič. Box ti:J, Onnaliada, P. (11-14— POZOR, ROJAKI! Na [»rodaj FAKAIE, velike in male, z živino, orodjem in hišami. Kdor želi znali kaj \ečf uaj mi piše. Vojni Atlas. Izšel je najpopolnejši Vojni Atlas, ki vsebuje zelo natančno razvidne raznovrstne mape v velikosti 20X27, kakor zapadno fronto. Evropo. Malo Azijo, celi svet z vodnimi črtami, evropsko vodovje označeno z blokadami. Zedinjene države z vojaškimi vežbališči in kampami ter zastave Za veznih držav. Naše rojake bo gotovo najbolj zanimal zemljevid italijanske fronte na katerem so s pravimi slovenskimi imeni označeni vsi kraji kjer se je vršila tako strahovita bitka. Na karti so označena vsa mesta in skoraj vse slovenske vasi, ležeče zapado od Ljubljane. Vse je slikano v barvah. Cena je le 30 centov, dokler zaloga ne poide. RAVNOKAR JE IZŠEL NOV VOJNI ATLAS v barvah, ki vsebuje jako natančno in obsežno risano italijansko in zapadno fronto; CENA 30 CENTOV. Velikost 20x27 inčev. Slovettic Publishing Company 82 CORTLANDT ST., NEW YORK. mm Martin gchutte. |{. l>. Nv». I. Lee tenter, topnina /.a moške Dame so vstopnine proste. Vljudno vabimo v-,a »osednja druživa, kakor tudi ]>osanieznc rojake in rojakinje, da se te na>e veselice v polnem številu vdeležc. Za dobro postrežbo in nrijetno zabavo bo obilo preskrbljeno. K obilni udeležbi vabi odbor. (11-14-5) V Izšla je kujižlca: DVE SALOIGRI. Knjižica vsebuje dve Igri: "ČARLlJfcVA ŽENITEV In -TRUE ŽENEVI** ter stane saxno 25a Oni, kl nameravajo prirejati Igre, naj Jo hitro naroCe, ker 1»-Sla je v omenjenem številu. V zalogi imamo zopet vsak«* vrstne knjige, toda od vsake le po «1 ali dva iztisa in niso v ceniku označene. ' r Naročilom priložite deuar ln poSljite ua: 4 Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt SU New York. N. ¥ IMAMO V ZALOGI še|nek&j importirsmihjprintnih BERGANO brusilnih kamnov 40c. komad s poštnino vred. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Pittsburgh Pa. in okolici naznanajmo. da jili bo v kratkem obiskal naš zastopnik REMEMBER THE PAVS I SUNDfflT—THURW^Sgg TUESfttf ffi^ SAIURW^ TOJifESM" vbimus simtml Mr. J viko PMko, ki je pooblaičen spre jem A ti nnroi. oino za "Gina Nerodn" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred letL,. že večkrat prepotoval države, * ^ katerih sa nali rojaki naneljeni U | je povsod dobro poznan. Upati je, \ d« mu bodo rojaki t vieh oririb pomagali, ponebno le, jUn* Ar M^e^iib w Z*