Slab zrak nad Ljubljano
V občinah nimamo samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo zraka
Vsi vemo, da je zrak nad Ljubljano večkrat prekomerno onesnažen. Obveščajo nas tu-di o alarmih, ki jih nejemljemo preveč resno.
KURlSČA, PROMET, INDUSTRIJA
Kdo onesnažuje Ijubljanski zrak? Kurišča, promet in indu-strija. V naše ozračje izpuščajo naslednje strupene pline: žve-plov dvokis (SO2), dušikove okside (NO2), ogljikov monok-sid (CO), svinec (Pb), v indu-strijskih predelih pa še težke . kovine in flouride.
V Ljubljani merimo načrtno in vsak dan le koncentracijo žveplovega dioksida v kubič-nem metru zraka. še dovoljena povprečna dnevna koncentra-cija žveplovega dvokisa znaša 0,300 miligrama tega plina v kubičnem metru zraka. Še do-voljena polurna koncentracija pa znaša 0,750 miligrama žve-plovega dvokisa v kubičnem metru zraka.
ALARMITREH STOPENJ
In kdaj pride do alarma? Do alarma I. stopnje pride, če je trikrat zapored polurna kon-centracija žveplovega dvokisa
večja od 1,2 miligrama v kubič-nem metru zraka, do alarma II. stopnje, če znaša ta koncen-tracija več kot 2 in do alarma III. stopnje, če znaša koncen-tracija tega plina več kot 3 mi-ligrame v kubičnem metru zra-ka. Alarm prve stopnje ra-zumemo kot priporočilo, alarm druge stopnje kot omejitev, alarm tretje stopnje pa kot pre-poved.
Odlok o uveljavitvi izrednih ukrepov (vse tri stopnje alar-mov) izda v Ljubljani mestni izvršni svet na predlog merske službe Meteorološkega zavo-da Slovenije ali mestne sani-tarne inšpekcije.
ALARMI.STOPNJE-PRIPOROČILO
Poglejmo, kaj pravijo pripo-ročila I. stopnje. Med drugim svetujejo prebivalcem, naj ne zračijo stanovanjskih prosto-rov, naj Ijudje s kroničnimi bo-leznimi dihal in srca, otroci in starejši Ijudje ne hodijo ven, priporočajo, da bi vsi, ki ogre-vajo svoje domove s slabim premogom ali olji, prešli na kuriva, ki zrak manj onesnažu-jejo (elektrika, plin, bolj kvali-teten premog ali olje). Priporo-čajo tudi, da bi zmanjšali pro-met z motornimi vozili. Vsega tega pa se Ljubljančani prav malo držimo, še posebno nas je težko spraviti iz jeklenih ko-njičkov.
Za nameček v Ljubljani ni-mamo niti ene same občinske SIS za varstvo zraka, čeprav bi že morale biti ustanovljene in delati s polno paro!
KAKO DO ČISTEGA ZRAKA?
Kaj pa potrebujemo za či-stejši zrak? Predvsem bi mora-li širiti toplarnlško omrežje tu-di na individualne hiše in pred-vsem večja naselja (Savsko na-selje), kjer še nimajo central-nega ogrevanja; bolje izolirati zgradbe; ogrevati več s plinom in elektriko, s kvalitetnejšimi olji in premogom. Predvsem pa bi morali boljše vrste kuriv uporabljati v vseh individual-nih kuriščih, ki imajo nizke di-mnike, slabša kuriva pa bi lah-ko uporabljala le toplarna, ki ima visok dimnik in čistilne na-prave.
KAJ PAIZPUŠNI PLIMI?
Ljubljanski odlok o varštvu zraka predvideva tudi alarm za
previsoko koncentracijo duši-kovih oksidov (NO2), ki jim pra-vimo preprosto tudi izpušni plini, saj jih v pretežni meri povzročajo vsa motorna vozi-la. Po lanskoletnih meritvah (v Ljubljani le za Bežigradom) bi alarm zaradi prevelike koncen-tracije teh plinov lahko sprožili vsak jasen zimski večer in če-sto tudi zjutraj.
Pa tega ne počno! Zakaj? Meteorološki zavod Slovenije ni imel in še vedno nima ureje-nih naprav za merjenje izpuš-nih plinov, ker jim manjka 150 tisoč dinarjev!?
Čas bi torej bil, saj nad sla-bim zrakom vsi jadikujemo, da bi vsak zase in vsi skupaj skr-beli za čistejši zrak, predvsem pa moramo od neuspešnega (vsaj do sedaj) samouprav-nega sporazumevanja na po-dročju zraka končno preiti k akciji!
N. Ž.