Poročilo o poslovanju v letu 1979
. Leto 1979 je bilo po vsebini dejavnosti zelo dinamično.
V celoti je bila zakiljučena investicijska dejavnost tretje fazere-i nstrukcije in razširitve DO in s tem tudi realiziran srednjeročni Plan 1976-19S0, le manjši del programa v srednjeročnem planu je jSitalv za realizacijo v letu 1980, ven-*edaj ugotavljamo, da vsled akoniskih predpisov in omejitev ne °odo realizirani tudi v letu 1980.
Nove naložbe so s povečano pro-zvodnjo že znatno doprinesle svoj uelez k realizaciji naših planskih nalog in s tem tudi večji dohodek . primerjavi s preteklim obdob-Jem. Tu moramo predvsem omeni-1 nove moderne tkalsike avtomate, proizvodnjo netkanega blaga, stro-'v.ZP komjprese in več ostalih manj-s'ih izboljšav.
1*1 ^ drugem polletju so nastale ve-iKe težave z redno preslkrbo s su-ovinami in ostalim repromateia-0rn ter rezervnimi deli iz uvoza aradi sprememb in ostrejših ukre-
---------------Leto
Celotni prihodek orabitjena sredstva ruzbeni proizvod dohodek Cisti dohodek £2_P9Slovni sklad
Z doseženimi finančnimi rezul-smo lahko izredno zadovoljni, r-eto 1979 lahko primerjamo z zelo Gprim poslovnim letom 1975 kot ajuspešnejišim v celotni zgodovini
Celotni prihodek se je povečal .j' 27,6 o/o, na katerega je bistveno Pnval povečani obseg proizvodnje ,a 14,7 o/0 in formiranje mailopro-j ajnih cen. Po planu pa smo celotni prihodek dosegli v višini 99,9 /o-
pov v deviznem režimu izvoza- uvoza.
Z velikim angažiranjem celotne delovne organizacije, v Cilju zmanjšanja uvoza in povečanega izvoza, kakor tudi v združevanju deviznih sredstev s poslovnimi partnerji, smo uspeli premostiti vse težave uvoza in normalno poslovati.
Maloprodajne cene, katere šobile formirane v mesecu januarju preteklega leta, so v marsičem spremenile način prodaje in prodajnih pogojev za naše izdelke na trgu. Po enem letu prodaje po maloprodajnih cenah ugotavljamo velik napredek, odnosi s kupci so urejeni, ni več superrabata in kasa-skonta ter ostalih dajatev, ki so bile v preteklem letu.
To je le nekoliko karakterističnih ugotovitev, ki so bile v ospredju dogajanj preteklega leta.
Kako smo delali, gospodarili in kakšni so bili poslovni rezultati v primerjavi z letom 1978 pa nam pokaže naslednja tabela uspešnosti:
1978	1979 Index
540.473.664	689.440.436	127,6
385.499.523	454.256.486	117,8
154.974.141	235.183.950	151,8
126.190.453	189.612.631	150,3
21.869.452	43.744.085	200,2
na področju porabljenih sredstev saj so se povečale le za 17,8%, to je za celih 10% počasneje od celotnega prihodka. To je rezultat dobrega gospodarjenja, v zniževanju proizvodnih stroškov, predvsem porabljenega materiala. Tudi porabljena sredstva po planu so nižja za 3,3 %.
Dohodek in čisti dohodek sta večja za 51,8% oziroma za 50,3% v primerjavi z letom 1978.
Dohodek je zelo važna družbena kategorija kot kazalec uspešno-
sti gospodarjenja in je od Višine ustvarjenega dohodka odvisen naš osebni in družbeni standard.
Omeniti moramo tudi ostanek sredstev za poslovni sklad, ki je za 100,2 % večji v primerjavi z letom 1978.
Zelo pomembni so pokazatelji o izvajanju politike družbenega plana občine Domžale, za obdobje 1976-1980 za leto 1979 in kako se je v to izvajanje Vključila naša delovna organizacija.
Tasama Obč.
% %
—	stopnja rasti fizičnega
obsega proizvodnje	14,7	13
—	stopnja rasti
družb, proizv.	47,7	12
—	stopnja zaposlovanj a	5,6	4
—	obseg izvoza	17,1	20
—	obseg uvoza	1,4	8
—	produktivnost	8,8	7,7
Iz navedenega prikaza je razvidno, da smo se z rezultati poslovanja v širšem družbenem planiranju vključili pozitivno v vseh kazalcih uspešnosti. Posebno smo bili uspešni v rasti družbenega proizvoda in produktivnosti, le Stopnjo rasti zaposlovanja smo povečali za 1,6% od občinske resolucije to pa zaradi povečanja fizičnega obsega proizvodnje za 14,7%. Premalo pa smo naredili za zmanjšanje uvoza in povečanje izvoza z ozirom na to, da imamo še veliko možnosti pred Vsem v izvozu naših izdelkov.
Temeljni organizaciji se bosta morali izvozu naših izdelkov bolj posvetiti v izkoriščanju strojnih kapacitet izdelkov. Ravno talko pa tudi strmeti za zmanjšanje uvoza, skupaj s tehnologi, nabavno službo — v iskanju kvalitetnih substi-tutov na domačem trgu.
GOSPODARJENJE V LETU 1979
(Nadaljevainje s 1. strani)
Zelo resno moramo pristopiti k izravnavi naše devizne bilance, ker bomo v nasprotnem slučaju imeli težave pri poslovanju.
Tudi uvoz opreme iz zapadnega trga je pogojen z našim izvozom v ustvarjanju lastnih deviznih sredstev.
Navedeni podatki so prikaz u-spešnosti poslovanja obeh temeljnih organizacij združenega dela, kot Sanitete in Filtrov. Medsebojno sta se dopolnjevali v večini primerov ekonomskih kazalcev uspešnosti, kar je zelo pozitivno vplivalo na končne rezultate poslovanja celotne delovne organizacije.
Tudi ob tej priliki moram poudariti, da je solidarnost med obema temeljnima organizacijama bila v letu 1979 zelo .pozitivna.
Delavci TOZD Filtri so imeli veliko razumevanje v fiinančnd pomoči v kreditnem odnosu za dopolnjevanje potreb po obratnih sredstvih, za modernizacijo in povečanje proizvodnje TOZD Sanitete. Delavci TOZD Filtri so s takim razumevanjem dokazali svOjo zavest, da je združevanje dela in sredstev s TOZD Saniteta, tudi njihova največja garancija socialne varnosti, perspektive in razvoja. Vendar se delavci v TOZD Saniteta morajo zavedati, da bo potrebno vsa sredstva, po določilih sporazuma, kmalu vrniti in da delavci TOZD Filtri mislijo na lastni razvoj.
Nujno je potrebno razmislita o novi samoupravni organiziranosti v celotni DO, kar od nas terja že sedanji razvoj in zaokrožene tehnološke celote v TOZD Saniteta in v DSSS.
Sodelovanje s Tekstilno tovarno Senožeče traja že 25 let. Tudi v preteklem letu je bilo to sodelovanje uspešno za oba partnerja kar se lahko ugotovijo po bilancah uspeha obeh partnerjev. TT Senožeče je svoje planske naloge do TOZD Saniteta izvršilo v m2 100%, v volkih pa 101,5%.
Nadaljnje sodelovanje treba vsestransko razvijati v duhu Zakona o združenem delu in prihodkovnem povezovanju.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
1.	Komercialni sektor
— Prodaja
Prodaja gotovih izdelkov je bila v obdobju poročanja dosežena v višini 885.737.994 din, kar predstavlja 98,5% deleža letnega plana.
Od dosežnega zneska smo na domačem trgu prodali blaga v vrednosti 826,825.147 din, ostanek v višini 58.862.847 din ali 7,11 % pa predstavlja prodaja na tuja tržišča. Prodaja gotovih izdelkov v 1979
ni primerljiva z letom 1978, ker smo 15. 1. prešli na maloprodajne cene (Saniteta), 25. 5. pa smo dvignili cene vsem sanitetnim izdelkom.
Nadalje smo 1. 4. 1979 povišali cene cigaretnim filtrom. Zaradi tega so morda primerljive le netto vrednosti realizacije in zato navajamo le-te:
Nelto realizacija
1978	1979	Index
531.141.454	679.891233	128
Mnenja smo, da so doseženi rezultati dobri, še posebno če upoštevamo, da nam je posebno v zadnjem tromesečju močno primanjkovalo gaze, izdelkov iz gaze, kakor tudi higienskih vložkov VIR, MIMOSEPT KOMFORT, PRIMA ter VIR EXTRA.
Planirane količine večine izdelkov široke potrošnje so v prodaji presežene in to zaradi odprodaje začetnih zalog.
Precejšnje težave oziroma sorazmerno veliko pomanjkanja gotovih izdelkov smo imeli s tistimi artikli, katere surovine ali repro-materiali so vezani na uvoz, kot sadrona, aluplast, lepljivi obliži itd. Ravno tako smo občutili veliko pomanjkanje izdelkov, z ozirom na tržne potrebe in izvoz — sanitetne in cik-caik vate, vseh vrst higienskih vložkov, gaze in izdelkov iz gaze, posebno kompres, nekaterih vrst kaliko tkanih ovojev.
— Filtri za cigarete
Prodaja na domačem trgu je potekla dobro in smo presegli planirane količine.
S prenehanjem izvoza v drugi polovici februarja je bil ta del pr0"
izvodnih zmogljivosti preusmerjen
v proizvodnjo filtrov za domači trg, kar je povzročilo povečanje zalog, ki pa smo jih z izvozom v septembru zmanjšali. Popolnoma smo odprodali zaloge v zadnjem tromesečju, ko nam je filtrov zaradi pomanjkanja surovin celo pri' manj kovalo.
Na področju nabavnega trga nismo občutili večjih problemov zn nemoteno preskrbo naše proizvodnje s surovinami, reprodukcijskim materialom in rezervnimi deli m so obstojala le izmenično krizna
(Nadaljevanje z 2. strani)
obdobja, katera pa niso bistveno vpliva!la na naš proizvodni proces.
Omeniti moramo le nekatere težave v nabavi surovin, ki so še vedno prisotne in so postale že kronični problem, predvsem v preskrbi z bombažno in stanieno pre-1°; staničevino, embalažo in razni-{tj1 Papirji. Situacija se- tudi v letu y°0 ni popravila.
Prizadevamo si presikrbo iz raz-nib virov, da bi normalno posiova-ti; Tudi s preskrbo folije za hlačke nismo zadovoljni in to predvsem zaradi slabe kvalitete v Jugovinilu. K-vali teta lede se izboljšuje zaradi naise aktivnosti v sodelovanju, v Poslednjem času pa je Jugovimil tntli močno vezan na izvoz.
, V tako dinamičnem obdobju KQt je bilo leto 1979, so se pojavili razni objektivni in subjektivni mo-ntenti, ki so od časa do časa negativno vplivali na naš proizvodni Proces, vendar smo skušali vse po-manjkljivosti, kolikor je bilo pač mogoče, odstraniti v doglednem
. Z ozirom na povečan obseg proizvodnje ugotavljamo tudi poveča-jle zaloge surovin in pomožnega Materiala v sorazmerju s potreba-rtti proizivodnje. Nabavne cene so se v preteklem letu povečale v poprečju cca 5%. Na nabavne cene je zelo pozitivno vplivala zamrznitev cen od meseca avgusta do kon-a leta 1979, kar se očitno pozna tttdi na našem dohodku.
Način demonstriranja naših izdelkov zdravstvenemu osebju po bdMcah, veledrogerijah in apotekah je bil uspešen, saj smo povsod pridobil nekaj kočruh uporabnikov naših izdelkov. Takšne demon-stracije smo imeli v Prištini, Bosni, Hrvatski, v južnem delu Srbije in Makedoniji.
Poleg reklamiranja izdelkov na televiziji in radiu po celi Jugoslaviji ter oglašanja v časopisih in revijah smo sodelovali na raznih razstavah in revijah.
Za vse zgoraj omenjene akcije in posredovanja smo porabili od planiranih 3.541.000.- din, 2.272.041,75 din.
—- Uvoz
V letu 1979, v juliju mesecu, je prišlo do drastičnih sprememb vezave izvoza z uvozom in posledica tega je bila, da smo morali v drugam polletju zmanjšati oz. prilagoditi naše uvozne zahteve novim predpisom zunanje trgovine.
Še nadalje predstavlja naj večje breme uvoza nakup acetatnega kabla v TOZD Filtri in uvoz celuloze v TOZD Saniteta. Zmanjšanje uvoza teh dveh ključnih reproma-terialov se je odrazilo tudi v prehodnih zalogah ob zaključku poslovnega leta, ko smo bili praktično brez zalog.
Pregled uvoza surovin in repro-materiala v $ za 1979 je razviden iz tabele.
TOZD SANITETA Skupaj:	2.099.584,15
% izpolnitve
letnega plana	83,2
TOZD FILTRI DO 3.471.380,96	5.840.965,11
90,9	88,0
Manjši uvoz od planiranega po GN 79 gre na račun ostrejših kriterijev vezave izvoza z uvozom v drugem polletju v zvezi s tem z zmanjšanjem uvoza celul. acetata, celuloze, micropora in gypsone to je ključnih repromaterialav, potrebnih za našo proizvodnjo.
— Izvoz
Leto 1979 je v izvozu pokazalo možnosti večje prodaje gaze in izdelkov iz gaze na tržišče ZRN, kakor 'tudi Vklju-
čitve novega trga za gazo v Italiji. To so bila izhodišča za večji izvoz TOZD Saniteta od planiranega po GN 79. Še nadalje so naši glavni izvozni izdelki muli ovoji rezani, gaze v kosih k 40 m, komiprese, gaza v rolah k 700 m, higienski vložki Mimosept in Vir 55, Virfbc in rOlana vata. TOZD Filtri planiranega izvoza po GN 79 ni dosegal zaradi večjega izpada izvoza v štirih mesecih tekočega leta, zaradi česar nam ni uspelo nadoknaditi plansko zadolžitev v preostalih osmih mesecih leta.
Skladišče suroVin je premajhno slede na naše potrebe, posebno še sedaj, ko se v njem ureja prostor -a administrativno poslovanje skla-oišca. Nujno je potrebno dogradl-1 skladiščni prostor, da ne bo ma-samo pod ceradami (viakni-b kot itudi nakup takega vdli-vJ.3- W bi omogočal normalno t^stovanje ob skrčenju transport-poti med regali (boljše izkori-scanje prostora).
Raziskava trga
V lei?H Poganja je bila izdela-t analiza prodaje cigaretnih fil-inrlL stanJe bodoče prodaje na J goslavamskem tržišču. Prevelike apaotete domačih proizvajalcev hrov glede porabe teh na doma-trgu, je bila za TOZD Filtri t Jr^3113 analiza novih izdelkov, ka-e naj bi pričeli izdelovati. k 15 1- 7. 1979 je pričel veljati Za-n o standardnem zavitku za no-rojenčka, ki daje možnost izbire alteram, da se odločbo za denar-Ta P°rnoč ali standardni zavitek, f^v./ariltak se je lepo uveljavil na raišču, saj se danes odloča zanj večina mamic. V letu 1980 po maJlu Pa bo standardni za-tek prejel vsak novorojenček.
Izvoz v letu 1979 je razviden iztabele.
TOZD SANITETA Skupaj:	1.628.938,05
% izpolnitve
letnega plana	106,7
TOZD FILTRI DO 1.587.611,54	3.216.549,59
92,3	99
GOSPODARJENJE V LETU 1979
(Nadaljevanje s 3. strani)
2.	Razvojno tehnični sektor
Strokovne službe, ki so povezane v razvojno tehničnem selktorju opravljajo naloge s področja vzdrževanja, konstrukcije, tehnologije saniteitnih in higienikih izdelkov, kontrole kvalitete in investicijske dejavnosti.
Službe so postavljene naloge z gospodarskim načrtom v pretežni meri realizirale. Pri svojem deliu pa so prihajale do nekaterih težav, predvsem v pomanjkljivi in slabi organiziranosti.
Vodja sektorja in glavni direktor na ta problem opozarjata že dalj časa, vendar so subjektivne sile močnejše, ki zavirajo nadaljno samoupravno organiziranost tudi tega sektorja. Preduzeti treba vse, da se (ta problem uredi, kajti razvoj tehnologije in inovacijska dejavnost zaostajata za razvojem in obsegom DO.
3.	Splošno kadrovski sektor
— Splošne zadeve
V	letu 1979 je bilo v DO Skupno 125 sej samoupravnih organov in njihovih izvršilnih organov.
Delavski sveti so imeli v obravnavanem letu naslednje število sej:
—	SDS, 12 sej s povprečno udeležbo 66,6%
—	DS TO SANITETA; 16 sej, s povprečno udeležbo 60%
—	DS TO FILTRI; 20 sej, s povprečno udeležbo 66,6%
—	DS DSSS; 19 sej, s povprečno udeležbo 66,6 %
Povprečna udeležba delegatov oz. članov neposredno voljenih samoupravnih organov (neupoštevaje DK) v preteklem letu znaša 65%.
V	letu 1979 je bilo sprejetih 10 splošnih alktov in sicer s področij:
—	varstva pri delu in okolja (zraka)
—	disciplinske in odškodninske odgovornosti
—	obveščan1 a
—	urejanja OD v letu 1979
—	Oblikovanja cen
Disciplinska komisija je obravnavala 23 primerov kršitev delovnih obveznosti. Zaradi teh kršitev so bili izrečeni ukrepi od opomina do izključitve z dela kot tudi denarne kazni. En delavec se je po izreku pritožil na izrečeni diseiplin-ski ukrep.
Poleg itekočega obveščanja, ki je urejeno že z delom samoupravnih organov, je v ta namen izšlo 12 številk mesečnika TOSAMA ter 11 številk Tosaminega biltena.
Tekom lanskega leta smo se pri poslovanju obrata družbene pre-nrane nenehno srečevali z manjšimi poslovnimi težavami, ki smo jih z nekaterimi nadrobnejšimi posvetovanji sprotno reševali.
— Organizacija in nagrajevanje
V	obdobju januar — december 1979 so bila s tega področja izvedena razna dela v spremembi in dopolnitvi aktov o organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in odgovornosti v TOZD in DSSS.
— Izobraževanje
V	letu 1979 smo organizirali izpit za pet pripravnikov. Študij na srednji tehnični šdli so uspešno dokončali 4 dijaki, na visoki šoli pa en sluaštelj. V obravnavanem obdobju je OSZ dodelil eno štipendijo.
— Počitniška dejavnost
V	omenjenem obdobju smo povečali kapacitete za dve avtopriko-lici v Vrsanju. V naših kapacitetah je v letu 1979 letovalo 332 članov oziroma družin:
Obstoječe kapacitete še vedno ne zagotavljajo letovanje vsem interesentom, zaposlenim v našem podjetju.
— Stanovanjska dejavnost
V	letu 1979 je bilo dodeljeno preko 20.000,— din sredstev med 23 prosilcev za individualno gradnjo in 2 prosilcema za nakup stanovanja. Prav tako je bilo dodeljeno naši delavki stanovanje, ki smo ga kupih v novem bloku v Lukovici.
Stanje na dan 31. 12. 1979 v DO: 1.024 delavcev in 8 vajencev od tega 288 moških in 736 žensk
V	DO je v času od 1. 1. 1979 do 31. 12. 1979 prišlo v DO 61, odšlo pa 39 delavcev.
Povprečna zaposlenost v DO se je v letu 1979 povečala napram povprečni zaposlenosti v letu 1,978 za 5,56%, kar je nekoliko več kot dovoljuje resolucija, je pa v Skladu z gospodarskim načrtom za leto 1979.
Zaposlenost se je povečala predvsem zaradi zagona novih linij.
Varstvene zadeve
a) nesreče pri delu
V	letu 1979 je bilo v TO in v DSSS prijavljenih naslednje število nezgod:
—	TO SANITETA — 44, na poti na delo oz. dela: 10
—	TO FILTRI — 5, na poti na delo oz. dela: 1
—	DSSS — 20, na poti na delo oz. dola: 1
Skupaj je bilo v DO v omenjenem obdobju 69 nesreč.
Izgubljeni delovni dnevi zaradi nesreče pri delu v TO in DSSS so različni in sicer:
—	TO SANITETA: 772 delovnih dni
—	TO FILTRI:	29 delovnih dni
—	DSSS:	252 delovnih dni
b) zdravstvena odsotnost
V dvanajstmesečnem obdobje je znašala zdravstvena odsotnost za DO 8,8%. V istem obdobju lanskega leta je bila ta odsotnost 8,1 % kar predstavlja rahlo dvigovanje v letošnjem letu, ta pa je v:
—	TO SANITETA:	10,0%
—	TO FILTRI:	8,8%
—	DSSS:	5,9%
Naj večja zdravstvena odsotnost jev oddelku konfekcije I — 12,2 _%. najmanjša pa v oddelku belilnice 3,8 %. V lanskem letu je bila največja zdravstvena odsotnost v oddelku konfekcije I — 10,7%, najmanjša pa v vlalknovinskem oddelku 4,7%.
Detalj iz vlaknovinskega oddelka
4.	Finančno-računovodski sektor
Dela in naloge v finančno-raču-novodskem sektorju so določene v programu dela za leto 1979, so se odvijala ažurno in v Skladu z opisi del in nalog Služb v posameznih knljigovodlstvih, v Skladu z notranjimi samoupravnimi aikti in republiškimi ter zveznimi predpisi, ki so bili objavljeni v teku poslovnega leta.
Izvedena pa so bila tudi dela, ki niso bila v programu del za leto 1979, so pa bila nujna, da je delo v drugih sektorjih potekalo P0 programih.
GOSPODARJENJE v LETU 1979 (Nadaljevanje s 4. strani)
5- Ekonomsko planski sektor
P p Leto 1979 je bilo za celotni 1 Precej pelsitro obdobje, saj aiuko svojevrstne posebnosti najdemo y vsaki izmed petih služb, Kl sodijo v okvir tega sektorja.
V planski službi je bilo potreb-?(?7Qna.iPrej dokončati GN za lato c ' Pri letnem planiranju je bil ektor- angažiran nadalje tudi z iz-oeiavo rebalansa GN 79, izdelavo Načrta proizvodnje in storitev v °jni, izdelavo rokovnika za pripravo GN 80, viskilajavanlje prodajnega in proizvodnega plana, iizde-L dela GN 80 in pripravo II. oeia GN 80 ter izpolnjevanjem raz-n1^ Obrazcev (NUP, NUS, SISEOT
. Srednjeročno planiranje pa je ajernalo izdelavo predlogov DS za ^Prejem sklepov o pripravi sred-njeročnega plana, izdelavo rokovna, izdelavo analize uresničevanja srednjeročnega načrta 76-80, obli-ovanje smernic za pripravo srednjeročnega plana in elementov za amoupravno sporazumevanje, ob-i Kovanj e SS o temeloih plana DO osama 81-85, izpolnjevanje SPL
0brazcev
Zaracii polne angažiranosti sek-0rja pri tekočih delih je bilo v etu 1979 nemogoče razmišljati o Postavitvi metodologije letnega planiranja, zato to nalogo prenašamo Prvo polovico leta 1980.
]q_y službi kalkulacij se je let< k iic Pr^cl° z dodelaivo planskil Kulacij po sistemu neposredni! 'troskov.
.Analitska služba — je redno Pripravljala podatke Ln izdajala fnesečne poslovne publikacije Prva mtonmacija in Mesečno poročilo.
V stroškovnem računovodstvu lQ7oe v P^*1 mesecih leta delo nanašalo predvsem na obračun stroškov obeh TOZD in '-'bSS za leto 1978. Izdelana so bila vsa potrebna poročila in pregledi
za finančno računovodstvo kot tudi primerjava planiranih in doseženih neposrednih in posrednih stroškov po stroškovnih mestih, ter primerjava nomativnih in obračunanih neposrednih stroškov po stroškovnih nosilcih.
Računski center — je v letu 1979 pravočasno opravljal naloge
vseh obdelav podatkov že vpeljanih področij, pri tem je bilo potrebno obdel. prog., v skladu s spremenjenimi zunanjimi zahtevami, med letom, večkrat spremeniti. Precej pozornosti je bilo v EPS namenjeno vprašanju nakupa novega računalnika, v kar nas sili potreba po širitvi obdelav.
KAZALCI USPEŠNOSTI GOSPODARJENJA ZA ČAS JANUAR — DECEMBER 1979
štev.	VSEBINA	DOSEŽENO	Indeks
1978	1979	1979/78
1.	Dohodek na delavca (din)
2.	Čisti dohodek na delavca (din)
3.	Osebni dohodki in sredstva SP na delavca — mesečno (din)
4.	Cisti osebni dohodek na delavca. — mesečno (din)
5.	Osebni dohodek na delavca mesečno (din)
6.	Izločanje iz osebnega dohodka na delavca — mesečno (din)
7.	Izločanje iz dohodka na delavca (din) mesečno
8.	Poprečno uporabljena poslovna sredstva na delavca (din)
9.	Delež dohodka v porabljenih sredstvih (%)
10.	Delež dohodka v poprečno uporabljenih posl. sredstvih (%)
11.	Celotni prihodek primerjan s porabljenimi sredstvi (%)
12.	Celotni prihodek primerjan s popr. upor. posl. skredstvi (%)
13.	Celotni prihodek primerjan s porabljenimi obrat. sred. (%)
14.	Akumulacija, delež v dohodku ('%)
15.	Akumulacija, ddež v čistem dohodku (%)
16.	Akumulacija, delež v popr. up. posl. sredstvih (%)
17.	Akumulacija z amortizacijo pri-merjano s popr. upor. posl. sr. (%)
18.	Porabljena sredstva skupne porabe na delavca (din)
19.	Doseženi celotni prihodek primerjan s planiranjem (%)
20.	Doseženi dohodek primerjan s planiranim (%)
21.	Doseženi čisti dohodek primerjan s planiranim (%)
22.	Izplačani osebni dohodki primerjani s planiranimi (%)
Kazalci uspešnosti gospodarjenja v letu 1979 nam v vseh primerih prikazujejo boljše rezultate poslovanja v primerjavi z latom 1978. To je predvsem rezultat dokončne izgradnje tretje faze rekonstrukcije in modernizacije TOSAME, boljše izkoriščanje Strojnih kapacitet, dviga produktivnosti in na sploh dobrega gospodarjenja.
Na osnovi prikazanih podatkov v zaključnem računu in poslovnemu poročilu za leto 1979 ugotavljamo, da smo zelo uspešno poslovali, da so vsi poslovni rezultati mnogo boljši od preteklega leta. Analiza uspešnosti prikazuje realno stanje, ki temelji na podatkih
169.742 138.215	244.983 197.513	144,3 142,9
9.147	11.911	130,2
5.356	6.923	129,3
7.675	9.801	127,7
2.278	2.698	118,4
2.630	3.420	130,0
472.880	549.787	116,3
40	51,8	129,5
35,9	44,6	124,2
140	151,8	108,4
125	130,6	104,5
213	229,1	107,6
18,5	24,4	131,9
22,8	30,3	132,9
6,6	10,9	165,2
10,1	14,2	140,6
957	937	98,0
102,3	99,9	97,7
100,7	106,1	105,4
104,8	107,5	102,6
102,2	107,6	105,3
iz razprav o zaključnem računu po temeljnih organizacijah in delovne skupnosti Skupnih služb.
Ob tej priliki je potrebno poudariti, da nas čakajo v tekočem letu težje naloge in da bomo še boljše poslovne rezultate dosegli in s tem tudi naš osebni in družbeni standard, če bomo vsi, vsak na svojem delovnem mestu dosledno opravili vse samoupravno sprejete naloge. Še bolj kot do sedaj moramo prisluhniti predlogam naših delavcev, v cilju boljšega sodelovanja in doseganja boljših poslovnih rezultatov v letu 1980.
Slavko Bajec, oec.
glavni direktor
O k obletnici okteta ^Jo&ama
Leta 1967 so v domžalski .tovarni Universale ustanovili kvartet, ki ga je vodil tov. Tone Juvan. Le-ta je kmalu predlagal, da bi se kvartet razširil in pridružili smo se še pevci iz Tosame Pavle Kepec, Jože Kotnik in Avgust Potočnik. Ker smo bili enakomerno zastopani iz obeh tovarn, Tosame in Universal ter tovariša Jože Vahtar in vodja tov. Tone Juvan, smo se imenovali oktet UNIVBRSALE-TOSAMA. Na polovico smo si delili tudi vse stroške, vaje ismo imeli vsak teden v prostorih tovarne Universale. V taki zasedbi smo imeli več uspešnih nastopov. Ker pa organizirano petje zahteva resnost na vajah, po-žrtvovalnoslt in mnogo .truda, tega pa vsi nismo zmogli, je oktet Uni-versale-Tosama že leta 1969 spomladi razpadel. Mnogim je bilo žal za njim, še posebno tistim pevcem, ki smo radi hodili na vaje in ki smo bili iveseli vsakega uspeha.
mi v tovarni. Seveda smo imeli velike težave s pevci, ki so prihajali in odhajali iz zbora. Kmalu po začetku organiziranih vaj smo se pre-imeovali v oktet, saj se nam je pridružil še Stane Klopčič in bilo nas je osam.
Pesem nas je združevala, vendar nekateri niso zmogli poleg svojih rednih obveznosti še redno tedensko dvakrat ali po potrebi celo večkrat hoditi na vaje. Zato so se pevci .stalno menjali. To pa povzroči velike težave pri delu, saj smo večino pesmi morali dvakrat ali celo večkrat Obnavljati. To delo pa je zelo zamudno in nikakor ne vodi k napredku okteta. Večkrat smo se zato raje lotili kar novih pesmli, stare pa smo opustili, ker bi se sicer stalni pevci kmalu naveličali hoditi na Vaje.
V devetih letih smo izmenjali kar osem pevcev, torej za cel oktet.
Oktet Univerzale Tosama. Od leve: A. Cvetko, M. Čampa, J. Kotnik, P. Kepec, A. Potočnik, T. Juvan, J. Vohtar in M. Lah.
Verjetno se je prav zaradi tega začelo večje zanimanje za organizirano petje v Tosami še istega leta jeseni. Pobudnika sta bila predvsem tov. Pavle Kepec in Avgust Potočnik. Za proslavo 29. novembra 1969 v tovarni smo se že naučili dve pesmi štriglasno. Poleg zgoraj navedenih tovarišev, so peli še Matevž Florjančič, Franc Belci-jan, Bogdan Juteršek, Tone Andrej-ka in Miha Jerin. To je bil torej naš prvi septet, fci ga takoj od začetka Vodil Avgust Potočnik.
Ker so naš prvi nastop delavci tovarne in drugi lepo sprejeli, so nas vzpodbudili k nadaljnemu delu. Zato smo začeli z rednimi vaja-
Pri oktetu so sodelovali in peli naslednji pevci:
Pavle Kepec	od	1969	do	1976
Matevž Florjančič	od	1969	do	.1970
Miha Jerin	od	1969	do	1970
Avgust Klopčič	od	1970	do	1975
Vinko Hribar	od	1971	do	1972
Janez Zalokar	od	1972	do	1974
Miha Andrej ka	od	1975	do	1976
Peter Okorn	od	1976	do	1978
V Oktetu pa še vedno pojemo:
Bogdan Juteršek	od	1969	dalje
Tone Andrejka	od	1969	dalje
Franc Belci jan	od	1969	dalije
Stane Klopčič	od	1969	dalje
Avgust Potočnik	od	1969	dalje
10 let je dolga doba, pa vendar, če se ozremo po prehojeni poti, kratka; hitro mine čas, posebno tisti, ki nas o-srečuje, ko nekaj opravljamo z veseljem, ko je nekaj -— del nas, del našega življenja. Te uvodne besede so namenjene oktetu TOSAMA — ki slavi 10-letnico delovanja.
Silvo Prenar Tine Stare Jože Kozjek Tone Stare
od 1972 dalje od 1976 dalje od '1978 dalje od 1978 dalje
Posebno zahvalo zaslužijo vsi tisti pevci, ki že od vsega začetka resno sodelujejo pri Oktetu, posebno pa zasluži pohvalo in našo za-hvalo tov. Pavle Kepec, ki je vztrajno in zavzeto hodil na vaje in sodeloval na vseh nastopih okteta polnih sedem let, pa čeprav je bu že upokojen. Zahvala pa seveda velja vsem pevcem, ki so kakorkoli pomagali, da letos slaVi naš oktet že desetletnico svojega dela.
V tem času smo dvakrat snemali za radio, vsakokrat po pet pesmi, sodelovali pri radijski oddaji Koncert iz naših krajev na Varu, sodelovali na Srečanjih Oktetov v Šentjerneju vsako leto od leta 1974 dalje, nastopili na revijah pevskih zborov občine Domžale, na raznih proslavah in prireditvah ter komemoracijah v občini, torej P°' vsod, če nas le prosijo za sodelovanje.
Še posebno moramo omeniti, da smo sodelovali dvakrat tudi kot gostje na rednem letnem koncertu moškega pevskega zbora iz Bočne v Savinjski dolini. Poslušalci so nas zelo toplo pozdravili in so bih navdušeni nad našim petjem. P°' Stali smo že pravi prijatelji s Pev' ci iž Bočne in mislimo tudi v bodoče še sodelovati.
Samostojna koncerta smo imeli le dva, saj nismo nikoli utegnih naštudirati dovolj pesmi za samostojni koncert, še posebno, ker so se pevci tako pogosto menljali.
Vsi pevoi, ki so ali še nastopajo v oktetu pa so bili, oziroma so še člani naše delovne organizacije. Zato smo še toliko bolj ponosni, ker smo resrtični predstavnik naše tovarne, iv kateni pa imamo tudi vso podporo in razumevanje. Zato tudi najraje nastopamo za naše sodelavce, saj jim s tem dokažemo, da resno in zavzeto delamo.
Zahvaliti se moramo vsem samoupravnim organom, vodilnim delavcem in vsem delavcem v tovarni!, .ker nas pri delu podpirajo in včasih pač razumejo tudi naše težave.
iNajraje pojemo slovanske narodne, posebno 'koroške pesmi, de-
'
i | f


II t
Prvi nastop okteta leta 1969 (od leve: M. Florjančič, F. Belcijan, P. Kepec, A- Potočnik, D. Juteršek, T. Andrejka in M. Jerin
lavske in nekaj partizanski h pes-jj11- Znamo ,pa tudi ndkaj žalostink, Kl J®! zapojemo na željo najbližj.ih sorodnikov pokojnim ali na željo sindikata tovarne.
25. aprila bomo silovesno praznovali desetletnico našega dela. Prireditev bo v dvoranli na Viru. ^'alša želja je, da bi si to priredi-t0v ogledalo čim več naših delav-cev- 'ker bi nam s tem dali resnično moralno podporo, še posebno Pn bodo lahko uživali pri poslušanju pesmi, ki jih bodo poleg nas zalPeli še:
~~ oktet obratov Pirnat iz Jarš Sentjemejslki olktet iz Šentjerneja
Koroški akademski oktet iz Ljubljane.
Kaj čisto na kratko predstavim VSe, oktete, ki bodo nastopali na naši prireditvi:
Okltet Bratov Pirnat iz Jarš vsi m . o .Poznate, saj je to edini pni-jnor. da sestavlja olktet osem bra-l0v> ki imajo poleg tega še primer-ne.glasove za potrebe okteta. Sku-Paj pojeljo že več kot dvajset let, nastopali so že tudi v tujini, nji-noiv umetniški vodja pa je tov. To-ne Juvan.
. Sentjernejskii oktet deluje že se-oemnajst let. Nastopa doma in v zamejstvu. Oktet je bil pobudnlik organizator SREČANJA OK-^ TOV, ki je vsako leto v juniju Šentjerneju na Dolenjskem. Ok-et vodi tov. Janlko Avsenak.
Koroški akademSkli oktet prav gotovo sodi v sam vrh slovenskega Perovskega petja. Ta olktet je po-r slovensko in še posebej ko-osiko .pesem po vsem svetu. So tu-i ,stalni gostje na radiu in televiziji in smo jih prav gotovo že vsi vrdedi in slišali. Zato bo še poseb-doživetje, ko jih bomo videli in nsali neposredno med nami. Po-
jejo že iveč kot dvajset let, so zelo zasedeni in smo imeli pravo srečo, da nam niso odklonili sodelovanja
zaradi zasedenosti. Oktet vodi tov. Ciril Krpač.
Oktet TOSAMA pa vsi dobro poznate, če ste prebrali uvodni deil tega zapisa in prav gotovo ste nas že vsi Slišali peti. Zato pa se ob kancu resnično zahvaljujem vsem pevcem, ki ste sodelovali z nami, vsem sodelavcem, ki ste nas vseh deset let bodrili An vzpodbujali k na/daljnermu delu.
V desetih letih smo doživeli marsikaj lepega pa tudi težkih trenutkov smo doživeli precej. Zato smo še itolilko bolj hvaležni vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali iz težkih situacij. Še posebno zahvalo smo dolžni glavnemu direktorju tov. Slavtku Bajcu, ki je bil vedno zelo zainteresiran za naše delo in za naš obstoj sploh. Vedno je našel čas, da se je z namli pogovoril o petju, o naših planih in željah. Zato mu obljubljamo, da bomo tudi vnaiprej prepevali prelepe slovenske in koroške pesmi ter še bolj zavzeto peli tudi delavske in partizanske pasmi. Le tako bomo o-pravičeno in ponosno predstavljali
(Nadaljevanje na 8. strani)
Oktet bratov Pirnat
Šentjemejski oktet
OB OBLETNICI OKTETA TOSAMA
našo tovarno in njeno ime, kii ga tudi mi imamo.
Zahvaljujemo pa se tudi to/v. Tonetu Juvanu, ki nam je za pripravo prireditve ob našem jubileju, požrtvovalno pomagal. Še posebej se je zavzel za pesmi, ki jih
TOZD SANITETA
Na zborih delavcev organlizacij- 4. skih enot, ki so bili 22. 2. 1980 je prisostvovalo 480 delavcev od 666 upravičencev. Po predloženem dnevnem redu so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Potrdi se ugotovitev celotnega dohodka in čistega dohodka in njihova razporeditev za leto 1979.
2.	Sklene se, da se sredstva Skupne porabe to sredstva za druge potrebe do porabe, začasno uporabljajo za obratne namene s tem, da se jih prenese na žiro račun.
3.	Potrdi se povečanje mase za o-sebne dohodke, ki omogoča iz-
borno vsi skupaj zapeli na prireditvi, z nasveti pa je pomagal tudi pri interpretadiji naših pesmi.
Hvaležni smo tudi pripravljalnemu odboru TOSAME, ki je prevzel zelo odgovorno in veliko nalogo z vso zavzetostjo, da bo naša prireditev res uspešna ta bomo vsi zadovoljni.	Avgust Potočnik
plačilo 30% povprečnega osebnega dohodka leta 1979.
Analize razvojnih možnosti ter programi interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za obdobje 1981-1985 naj bodo talki, da se obveznosti delovne organizacije za njihovo izvedbo ne bodo povečale. V okviru finandiranja objektov družbenega standarda dn realizacije programa socialnega skrbstva se sprejemajo investicije:
—	objekt pokritega bazena Količevo
—	tekoče vzdrževanje kulturnih domov v KS in obnova gradu Krumperk v danih možnostih
—	gradnja dveh VVU
— center za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb Mengeš
Sprejme se Aneks, ki se nanaša na financiranje Ljudske obrambe v Občini Domžale, za leto 1980.
5.	Razivoj na področjih, ki jih zavzemajo interesne Skupnosti gospodarstva naj bo zasnovan tako, da bistvenega dodatnega obremenjevanja gospodarstva ne bo.
Ugotovi se zaključni račun tozd Santeita za leto 1979.
Javna razprava:
V 15-dnevno javno razpravo se preda Akt o organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in odgovornost j v tozd Saniteta.
Po sprejemu sprememb ovrednotenja del to delovnih nalog z dne 15. 8. 1979 jena sklep skupnega delavskega sveta prispelo več pri; tožb na nepravilno ocenitev. SDS je vse pritožbe ponovno predali v obravnavo komisijli za nagrajevanje, ki je ugotavljala utemeljenost zahtevkov po spremembi ovrednotenja. Velika večina pritožb se je nanašala na neusklajenost delovnih nalog, ki jih delavcu dejansko °' pravljajo in med opisom del in nalog v aktih o organizaciji, sisitenm-zaoiji delovnih mest in odgovornosti. Zato je služba za organizacijo in nagrajevanje izdala obvestilo, s katerim je pozvala vse delavce, da v ustreznem roku oddajo vse pri' parribe na obstoječe opis delovnih nalog. V službi za organizacijo in nagrajevanje so bili vsi prispeli predlogi to pripombe pregledam, in izvedena primerjava z že obstoječimi opisi ter se predlaga, da se omenjeni akt v tozd Saniteta dopolni ali spremerii.
Kredit za obratna sredstva
Na podlagi Sklepa občinske skupščine Domžale, da se organizacije združenega dela za svoje izvozne rezultate v letu 1979 stimulira iz občinskega proračuna, je iz; vršni svet občine odobril Tosarni tozd Saniteta 322.000.— dim kredita za trajna obratna sredstva. Višina kredita je določena na podlagi dosežnega konvertibilnega izvoza ,v 11 mesecih leta 1979. Kredit je odobren za dobo 8 let po 4% obrestni meri in s 3-letniim moratorijem.
Nakup osnovnih sredstev
Odobrijo se sredstva za nakup pnevmatskih vrat Visoflex v oddelku belitalice v zneSku 376.077.— din-Odobri se nakup omare za oddelek konfekcije I, katera bo stožila za shranjevanje vnetljivih tekočin v skupni vrednosti 22.000.— din.
Koroški akademski oktet
Sedanja zasedba okteta Tosama
S sej samoupravnih organov
'(NadaUjevanje s strani 8)
Imenovanje komisije:
Na podlagi 16. člena Pravilnika 0 mventurS je delavski svet imenoval člane komisije, ki naj ob red-a1 letni linventuri odpisani material Komisijsko uniči oz. odproda in o svojem delu obvesti delavski svet tozd Saniteta:
Rozman Stefan — predsednik
Gornik Franc — član
Anzii Friderik — član
t>SSS
Na zborih delavcev organizacdj-msn enQt v DSSS, ki so bili 22. 2.
je prisostvovalo 169 delavcev °d 273. Po predloženem dnevnem redu so bili sprejeti isti sklepi, kot v tozd Saniteta.
Javna razprava
V 15-dnevno javno razpravo se Preda Akt o organizaciji, sistemi-^ataji delovnih mest in odgovomo-, 1 v DSSS. (glej Obrazložitev pri tozd Saniteta)
Kadrovske zadeve in nagrajevanje
Na dela in naloge vratarja
za nedoločen čas razporedi tov. Urankar Franca s 1. 3. 1980 in se n'u določi 8. kategorija.
Tov. Kovič Mariji preneha lastnost delavca v DSSS in se je premesti v tozd Saniteta z dnem, ko nobi zamenjavo. Na mesto tov. Ko-iceve se sprejme v delovno raz-Jl Tle za nedoločen čas s poskusno Obo treh mesecev tov. Džumber j|ado in se je raizporedi v 6. kate-
goriijo.
3n Ti0vj' papuder Alojzu se odobri A* dni izrednega neplačanega do--PUsta, ki ,ga bo porabil kot aisiistent Pni snemanju filma Dražgoška bit-
Odbor samoupravne delavske kontrole tozd Saniteta in DSSS
.	predlog delavskega sveta
ozd Sanlitata in DSSS, je odbor amoupravne delavskega kontrole sprejel naslednje sklepe:
TOZD Saniteta:
Na podlagi inventurnega popisa 1979 je delavska kontrola auolzila 'komercialni selktor, da Pristopi k izboljšanju dela v pro-®su nabavljanja im skladiščenja materiala, tako, da ne bo prihajalo času iniveriture do precejšnjega asjtqpanja po dejanskem stanju. Rodovno se za odgovorne osebe skladišču surovin uvede disciplin-Ki postopek v skladu s Pravilni-om o disciplinski in odškodninski Zgovornosti.
DSSS:
Za primanjkljaj 3,13% od celot-ne vrednosti materiala v DSSS — naJveč primanjkljaja je bilo pri
obratnem materialu in pri drobnem inventarju ter avtogum na zalogi, je odbor samoupravne delavske kontrole DSSS sprejel sklep, da se takoj pristopi k reorganizaciji Skladišča surovin in pomožnega materiala, kajti iz razprave sodeč je bilo ugotovljeno, da je za nepravilno poslovanje v Skladišču krivo splet okoliščin, v katerih delavci opravljajo svoja dela in naloge, in ne vodja skladišča.
DELAVSKI SVET TOZD SANITETA
Nakup osnovnih sredstev
Odobri se uporabo sredstev v Skupnem znesku 1.124.585,65 din za izdelavo, montažo in dobavo (transportne opreme za transport embalaže in gOtovtih izdelkov v mikal-nici.
V gospodarskem načrtu za letošnje leto ije zajeta ‘investicija za transport embalaže 'in gOtovih izdelkov v mllkaMci. Normalno delo je zaradi velikega števila različnih tehnoloških linij ter zaradi dovoza surovin in embalaže ter odvoza gotovih izdelkov otežkOčeno.
Rešitev transporta bo naslednja: v oddelku miikalnice se bodo na začetku oblikovali kartoni (formiranje dna). Tako pripravljeni kartoni bodo na košarah, iki visijo na obešalih prihajali do posameznih palkirnih mest. Ko bodo napodnjeni z izdelki, bodo napolnjeni na košaro potovali v skladišče gotovih izdelkov. V Skladišču se ho vršilo zapiranje kartonov in sestavljanje palet posameznih izdelkov.
Odobri se sredstva za nakup pa-Mmega avtomata za (povezovanje kartonov mikalnici v skupnem znesku 255.000 din.
Notranji transport embalaže in gotovih izdelkov v oddelku mlikdl-nice narekuje tudi končno zapiranje kartonov. To se sedaj vriši s selotejpom na vsakem pakimem delovnem mestu. Z Vključitvijo pa-kirnega avtomata za povezovanje kartonov s supertrdkom ise bo to vršilo na koncu transportne linije. Kapacitateta pakirnega avtomata znaša 5000 vazov/8 ur. Trak je tudi cenejši kot selotejp za približno 10 %. Proizvajalec pakirnega avtomata je Rek Velenje in bo dobavljen takoj.
Potrditev cen nekaterim novim izdelkom
Ker se pripravlja proiilzvodnja nakaterih novih izdelkov, se odobrijo cene za naslednje artikle:
—	rjuha za enkratno uporabo dim. 228 x 120 cm — 24,10 din/ kom. — stopnja pokritja 50%
—	bebi hlačke estra št. 3, 4, 5 —
52,00	din/lkom. — stopnja pokritja 50%
—	netikano blago teža 18 g/m2 — neto cena 1,95 din — stopnja ipokritja 40%
— netikano blago teža 28 g/m2 — neto cena 3,80 din — stopnja pokritja 40%.
Izplačilo nagrade avtorjem
Delavski svet je odobril izplačilo nagrade avtorjem tov. Korant Jakobu lin tov. 'Koželj Štefanu v skupnem znesku 1.431,80 (vsak avtor) za predlog št. 72 — sprememba namestitve regulacijskih ventilov hladilne naprave vode (2 kom).
Tov. Svetlin Vinlko je avtor inovacije na Stroju za izdelavo molny plenic. Ker je bila 'izboljšava montirana še na drugem Stroju, je delavski svet sprejel sklep, da se tov. Svetlimi izplača enaka nagrada kot pretekla dva zneska, z upoštevanjem porasta živ tj eniških stroškov za leto 1979.
S.	Mežnar
SKUPNI DELAVSKI SVET
Imenovanje pooblaščene osebe
Za zastopanje delovne organizacije v zunanjetrgovinskem prometu Skupni delavski svet pooblašča tov. Slavtka Bajeca, oec., glavnega direktorja in tov. Janeza Babnika, oec., vodja komercialnega sektorja-
Za delegata, ki se bo kot predstavnik Tosame udeležil ustanovne seje Skupščine SKIS, se delegira tov. Janez Dimic. Kot kandidata za delo v organih SKIS in njene Enote pa tov. Janez Dirhic v 10 SKIS in tov. Hafner Marjan v 10 Enote za stavlbna zemljišča.
Tosama n. sdl. o., Šaranovičeva 35 se prijavlja v sekcije za ČSSR, Italijo, Avstrijo, ZR Nemčijo, Alžirijo, Libijo in Malto. Za delegata za CSSR, Avstrijo in Turčijo se imenuje tov. Slavko Bajec oec., za njegovega namestnika pa tov. Janez Babnik oec.
Za delegata v sekciji za Italijo in ZR Nemčijo se imenuje tov. Janez Babnik oec., za njegovega namestnika pa tov. Janez Rozman.
Za delegata za Alžirijo, Libijo ter Malto, se imenuje tov. Janez Rozman, za njegovega namestnika pa tov. Frančka Kerč.
Za člana Nadzornega odbora LB-banke Domžale, se delegira tov. Anžin Franc dipl. iur.
Predaja pravilnikov v javno razpravo
V 15-dnevno javno razpravo se predaja osnutek Poslovnika o reklamacijskih postopkih, ki vsebuje splošne določbe pri prevzemu materiala, vrste in načine reklamacij-ksih .postopkov ter roki.
Služba za organizacijo in nagrajevanje je pripravila osnutek Poslovnika o izračunavanju OD 80. Poslovniku so predložene tabele ra-
zen tabele IV. o kateri bo še razpravljala Komisija za nagrajevanje. Poslovnik o izračunu OD 1980 se predaja v 15-dnevno javno razpravo.
Ostali sklepi
Ugotovi se zbirni zaključni račun za leto 1979 z naslednjo vsebino:
—	zbirna bilanca uspeha od 1. 1. do 31. 12. 1979
—	posebni podatki k bilanci uspeha
—	poslovno poročilo
—	drugi predpisani obrazci Krajevna skupnost Vrhpolje je
na Tosamo naslovila prošnjo za finančno pomoč pri rekonstrukciji ceste. Ker so sredstva za leto 1980 že razporejena in mli bilo v ta namen planirano ničesar, ne moremo Vloge ugodno 'rešiti.
Ureditev prostora požarnega varstva naj se reši ob ureditvi skladiščnih prostorov, kar so predvideva v Gospodarskem načrtu za leto 1980.
ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE
Vloga za odobritev finančnih sredstev
Smučarska sekcija Tosame je zaprosila za odobritev finančnih sredstev za smučarsko tdkstilijado. Odobrijo se sredstva v višini 8.683,20 din.
Smučarska sekcija organizira tudi tečaj smučanja na Krvavcu. V ta namen se jim odobrijo sredstva v višini din 6.000,—.
Krajevna organizacija Zveze borcev Vir, je zaprosila Tosamo za odobritev sredstev pri nabavi novega praporja. Prapor je dotrajan in ni več primeren za pogrebe in druge prireditve. Odobrijo se sredstva v višini din 1.000,—.
DISCIPLINSKA KOMISIJA
Na svoji 7. redni seji je Disoi-pMnska komisija Obravnavala naslednje kršitve delovnih dolžnosti: Nepravilen odnos do sodelavcev, najavljanje izostanka z dela, neupoštevanje ukrepov za varstvo pri delu, neupoštevanje navodil za delo z viličarji ter vinjenost na delovnem mestu.
DELAVSKI SVET TOZD FILTRI
V 15-dnevno javno razpravo se preda predlog sprememb in dopolnitev Akta o organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in odgovornosti v TOZD Filtri za delovni mesti vodje izmene in transportno-emba-lirnega delavca — pakovaloa.
Tov. Urankar Francu preneha lastnost delavca v TOZD Filtri s
1.	3. 1980. Premesti se na delovno mesto vratarja v DSSS.
S.	Rode
S sej skupščin
TEMELJNA DELEGACIJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA PREDLOG ZAKONA O USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU
Predlog zakona je razdeljen na 10 poglavij.
Usmerjeno izobraževanje obsega izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe, izpopolnjevanje strokovne izobrazbe in usposabljanje z delom. Usmerjeno izobraževanje naj bi mladi po končani osnovni šdli omogočilo pred vstopom v delo talko izobraževanje, da bi se lahko vključila v delo. Predlog o-predeljuje izobraževanje pred vstopom v delo, iz dela in Ob delu.
Celotno usmerjeno izobraževanje se izvaja po vzgojno-izobraže-valnih programih, v srednjem oz. visokem izobraževanju.
Delavci sprejemajo in izvajajo programe za izpopolnjevanje in u-sposabljanje v svojih TO in delovnih skupnostih za potrebe njihovih organizacij ter sprejemajo programe za pridobitev izobrazbe ter programe za izpolnjevanje v posebnih izobraževalnih skupnostih.
Uporabniki sodelujejo pri izvajanju vzgojno izobraževalnih skupnostih, zlasti pri izvajanju praktičnega pouka, proizvodnega dela in
delovne prakse ter programov za usposabljanje.
Vsak program mora omogočiti izobraževanje za več sorodnih poklicev na isti ali različni stopnji zahtevnosti. O številu in vrsti programov se zato samoupravno dogovorijo uporabniki in izvajalci. Program za sorodna dela in poklice je sestavljen iz enotnega in izbirnih delov — enotni del obsega vsebino znanlj, skupnih za vse poklice, izbirni del pa znanja, potrebna za določeno vrsto poklicev. Oba dela skupaj pa tvorita smer izobraževanja.
Predlog zakona opredeljuje tudi programe izpopolnjevanja, posebej tiste programe za pridobitev naslova specialista. Lahko gre za izpopolnjevanje srednje, višje ali visoke izobrazbe.
Izobraževalne organizacije se lahko organizirajo kot temeljne organizacije združenega dela, kot DO, delovne skupnosti ali delovne enote.
Predlog vsebuje tudi opredelitev obveznosti visokih šol, da opravljajo tudi raziskovalno delo. Dopolnjene so določbe glede univerz, zveze delavskih univerz in povezovanja izobraževalnih centrov, na novo pa je oblikovana širša funkcija izobra-
ževalne organizacije, ki je v tem, da skrbi za razvoj stroke in posodabljanja vzgOjoo-izobraževalnih
programov, nudi pomoč občanom, ki si želijo pridobiti znanja in strokovno izobrazbo itd.
Udeleženci izobraževanja imajo pravico, da se hkrati izobražujejo v več vzgojno-izobraževalnih programih.
Določbe o vpisu so razširjene. Predvideno število učencev oz. študentov za vpis se določa na podlagi kadrovskih potreb ter v skladu z obsegom izobraževanja. V poglavju »Delavci v usmerjenem izobraževanju« je sprejeta pobuda, da se kot sodelavci v srednjih šolah imenujejo tudi: šolski pedagog, psiholog, socialni delavec, knjižničar, laborant in inštruktor. Naziv »profesor« oz. »predavatelj višje šole« pa se spremeni v enotni naziv »višji predavatelj«.
Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje mora sprejeti smernice za Oblikovanje vzgojno-izolbraževalnih programov najkasneje do 30. 6. 1980.
V usmerjeno izobraževanje se bo vpeljalo že v naslednjem šolskem letu, t. j. 1980/81.
Z uveljavitvijo zakona o usmerjenem izobraževanju prenehajo veljati:
—	zakon o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij
—	zakon o srednjem šolstvu
—	zakon o visokem šolstvu
—	zakon o organizacijah za izobraževanje odraslih
—	zakon o štipendijah in posojili** 1 za izobraževanje.
SKUPNOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
1.	Poročilo o poslovanju SPIZ v SRS v letu 1979
Delovanje skupnosti v preteklem lotu:
V letu 1979 se je povečalo število uživalcev pokojnin za 4,6 %> pa tudi število uživalcev drugih denarnih dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se je povečalo bolj kot v prejšnjih letih-Zaradi neugodnih ekonomskih gibanj je skupnost v latu 1978 povečala pokojnine za 7 %, s L *• 1979 za 12 %, v marcu pa še za 1,8 %. Skupni prihodki v letu 1979 so znašali 14.602,7 milijona din. Prispevna stopnja je znašala 10,9 % iz OD, iz dohodka temeljnih orga-nizjacij pa je osltala enaka kot v letu 1978.
Odhodki so za 5,9 % presegli načrtovane, predvsem zaradi nenačrtovane medletne valorizacije dajatev (pokojnin), povečanje pokojnin, višijiih stroškov za opravljanje zadev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja itd.
(Nadalljevamije z 10. Strani)
Ker federacija ni izpolnila svoje obveznosti za soraizmarni del po-KojmMiških prisipavlkov in drugih strašlkov skupnosti, dolguje federa-01ja skupnosti po predhodnem obračunu še 579,8 milijona din, kar Je povzročilo primanjkljaj za 156,1 rnilijonoiv din. Rezervna sredstva skupnosti so se po zaključnem ra-cunu zmanjšala in .so znašala 51. 12. 1979 leta 1.033,9 milijonov din.
2.	Uskladitev pokojnin in drugih
denarnih dajatev za leto 1980
Skupnost predlaga uskladitev Pokojnin s 1. 1. 1980 za 3,5 %, glede na skupno povečanje pokoj-P.ln in na povečanje povprečnega čistega OD na zaposlenega v letu
7p l25;5 % : 21
Pokojnine borcev NOV pred 9. h 07- do 13. 10. 1-943 se naj odmerijo na novo, od novega zne-o vi zajamčene pokojninske osnove 8-&94,17 din.
S 1. 1. 1980 naj se določi nov mejni znesek najnižjih pokojninskih
Povečanje starih mejnih prejem-Prejemkov v višlini 3.631,00 din (t.j. kov za 3,5 o/o).
. Premoženjski cenzus za priznanje pravice do varstvenega dodat-iq naj se poveča za 25,2 %, t.j. 19.930,54 din letno oz. 9.950/27 din letno na posameznega člana gospodinjstva.
Zneski invalidnin naj se s 1. 1. Povečajo za odstotek porasta ždv-'Jeniskih stroškov v letu 1979 vpri-nterjavi z letom poprej.
SKUPNOST za zaposlovanje
.	1. SS o solidarnostnem in vza-
jemnem združevanju sredstev za uresničevanje pravic delavcev med acasno brezposelnostjo, za oprav-Janje nalog na področju priprave elavcev za zaposlitev in za pro-sram skupnih nalog v letu 1980.
, S tem sporazumom se občinske Kupnostii za zaposlovanje dogo voljo o solidarnostnem združevanju ojOdistev za opravljanje nalog in hveznosti pri uresničevanju pra-•c delarvcev med začasno brezpo-oiinostjo in pri pripravi delavcev jč? zaposlitev na ravni republike. Kupnostii se dogovorijo da za na-.°go. ki se za potrebe vseh ob-_ inskih skupnosti opravljajo na avtii republike, vzajemno združu-Jdjo sredstva.
, Z zakonom določene pravice rezpasellnih so: denarno nadome-iilo, denarna pomoč, zdravstveno aiistvo, potni in seflitveni strošiki Pri , iskanju zaposlitve v drugem Krajiu.
d .Stapnasfli se za posamezno ob-.dbje dogovorijo o prispevni stop-.h' Priprava delavcev za zaposlili .zajema razne oblike usposab-l^ahja, pridobivanja znartj ter de-
Plan usposabljanja delavcev sprejema občinska skupnost na podlagi potreb v OZD, in po tem ugotovi potrebna sredstva.
Polovico potrebnih sredstev prispeva TOZD ali samoupravna organizacija oz. skupnost, 25 % občinska skupnost iz sredstev, ki jih združuje na svojem območju in 25 % občinska Skupnost iz sredstev, združenih na ravni republike. Tudi za združevanje sredstev občinske skupnosti se določi prispevna stopnja.
Potrebna sredstva se priznavajo le za usposabljanje brezposelnih delavcev, ki so brez poklica, so težje zaposljivi ali imajo sufioitar-ne poklice. Delež združeriih sredstev prejemajo skupnosti največ za planirano število delavcev na usposabljanje za posamezno obdobje.
Obseg in vrste dejavnosti in storitev se za vsako obdobje določijo s programom skupnih nalog, katerega podlaga so SS o temeljih plana zaposlovanja.
Potrebna sredstva za realizacijo programa slkupnih nalog združujejo občinske skupnosti. * 1 2 3 4
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST
1.	Pravilnik o upravljanju in gospodarjenju z združenlimi sredstvi za kredi tiranije usmerjene in organizirane ,stanovanjske gradnje v občini Domžale
Pravilnik ureja upravljanje in gospodarjenje s sredstvi za kreditiranje usmerjene in organizirane stanovanjske gradnje. Z njimi upravlja SSS, združuje pa se pri LB — Banki Domžale.
Stanovanjska skupnost preko javnih natečajev kreditira stano-vanijiSko graditev tako, da namenja 70 % združenih sredstev za kreditiranje nakupa ali izidave blokovskih stanovanj oz. združene gradnje, ostanek pa je namenjen kreditiranju gradnje ipd. v lasti občanov. Posojilo po tem pralvilniku lahko dobijo:
1.	OZD, ki združujejo v banki svoja sredstva
2.	delavci, ki delajo v teh OZD in namensko varčujejo ali vežejo svoja sredstva pri banki za sta-nlovanljislko gradnjo
3.	delaivci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih, namensko varčujejo, vežejo sredstva
4.	pooblaščene organizacije za komunalno urejanje stavbnih zemljišč.
Stanovanjska skupnost daje posojila za Sledeče namene:
1.	organizacijam za gradnjo in nakup najemnih stanovanj
2.	občanom za nakup stanovanj v etažni lastnini
3.	Občanom za gradnjo ali nakup individualnih stanovanjskih hiš v okviru stanovanjskih zadrug
ali od pooblaščenih organizacij
4.	organizacijam in občanom za rekonstrukcijo in adaptacijo
5.	organizacijam za komunalno urejanje stavbnih zemljišč v okviru usmerjene stanovanjske gradnje.
iNatečaj se objavi v Občinlskem poročevalcu najmanj enkrat letno. Rolk za vlogo je 30 dni po objavi. Nepopolne Vloge se vrnejo, popravljene morajo biti v 8 dneh. Oglede stanovanjskih razmer izvede posebna komisija. O izidu natečaja se Obvesti vse prosilce in sicer s Sklepom, če vloga ne izpolnjuje natečajnih pogojev in z odločbo, če je vloga ugodno ali neugodno rešena. Obrestna mera za dana posojila je 4%, po preteku 10 let pa se poveča za 2%. Najdaljša odplačilna doba je 25 let.
Odplačilna doba se izračuna na podlagi mesečnega Obroka za varčevanje posojila.
Mesečni obrok se izračuna od povprečnega mesečnega OD na dru-žiniskega člana. V obrok se vštejejo tudi druga odplačevanja dolgoročnih stanovanjiSkih posojil.
Poisamezna OZD ali druge organizacije, ki združujejo v banki sredstva po tem pravilniku, lahko dobi posojilo do višine 200% sredstev združenih v letu pred odobritvijo posojila pod pogoji:
1.	da kupuje ali gradi nova stanovanja za delavce v mejah stanovanjskega standarda
2.	ima izdelan srednjeročni in letni program za reševanje Stano-vanjsfcih vprašanj svojih delavcev
3.	gradi in kupuje stanovanja v okviru usmerjene Stanovanjske gradnje
4.	da izvaja rekonstrukcijo ali a-daptacijo obstoječih stanovanj ali stanovanjiSkih hiš
5.	da sodeluje z lastno udeležbo najmanj 20% od zneska zaprošenega posojila
6.	da ima sklenjeno kupoprodajno pogodbo s prodajalcem ali proiz-vajallcem Stanovanj
7.	da je sposobna vračati posojila
Delavec lahko pridobi posojilo za nakup stanovanja v etažni lastnini ali za gradnjo ali nakup individualnih stanovanjiSkih hiš v Pkvi-ru stanov, zadrug v Višini do 60% vrednosti ustreznega standardnega stanovanja, izpdlnjevati pa mora sledeče pogoje:
1.	je brez stanovanja il je lejto neustrezno, je najemno stanovanje
2.	lastna udeležba 20%
3.	namensko varčevanje, veže sredstva pri banlki
4.	ima sklenjeno kupoprodajno pogodbo s proizvajalcem stanovanj
5.	je sposoben vračati posojilo
(Nadaljevanje z 11. strani)
Pri kreditiranju gradnje a'li nakupa individualnih stanovanjskih hiš v oikvdru zadrug pa mara biti prosilec Član stanovanjske zadruge in imeti tehnično dokumentacijo. Podobno velja tudi za nakup ali
gradnjo stanovanjske hiše od pooblaščene organizacije oz. za adaptacijo in rekonstrukcijo — tu se pridobi posojilo do višine 20 % vrednosti standardnega stanovanja oz. do 20% predračunske vrednosti adaptacije ali rekonstrukcije (lastna udeležba 70%).
Kaj bo, če bo.
Tako so se že marsikje ispraše-vUM, ko so gledali okoli sebe in se spraševali, kaj je med njimi še napak. Ta vrag, »narobe reč« iti jo včasih nenadejano in prav vražje zagode.
Bil sem poleg, ko so naši gasilci »sejali« na občnem zboru. Možakarji in /redke prisotne dečve, da jih je veselje pogledati. So govorili in »sejali«, da ni vrag, da se ne bi kaj prijelo. Ko sem jih poslušal, imi je začelo nelkalko Čudno gomazeti tam po trebuhu in navzgor, saj sem imel pred očmi samo ogenj in vse, ikar ta zlomek lahko ušpiči. Predsednik in predsedujoč sta na kratko »izstrelila«, kar sta imela, pa tudi drugi niso prav nič /dolgovezili. Le glej jih, sem si dejal, če bodo z ognjem tako kruti, ta ne bo imel pri nas nobenih možnosti.
9
Ijamo z nam poverjenimi stroji in vsemi delovnimi sredstvi in prav bi bilo, da tega nihče od nas ne bi vzel neresno in bi vsak po svojih močeh prispeval kar največ, da bi vsa la naša lastnina ne postala žrtev nesmotrnosti male nepazljivosti, ki bi jo lahko še dolge dni obžalovali.
Tudi o skrbi za člane IGD To-sama im za njihovo orodje je bilo marsikaj rečenega. Reči moram, da vse ni bilo ravno v najlepši luči, vendar epilog vsemu je bil, da tudi temu problemu gori zelena luč. Pa saj je vsemu že tako, da ima vsaka stvar svojo sončno 'in temno plat. Kako enoličen bi bil naš vsakdan, če temu ne bi bilo tako. Pa je! Zatorej pa vsi nikar ne /pozabimo, da jih je precej izmed nas, sti do družbe in njene lastnine ki iz veselja in iz občutka ddlžno-
/ '......- f 11 >' / ’ ■//.'	' ? -;	■
Na srečo je bilo v času, kli je že za mami res tako. Kar precej je bilo slučajev, ko ismo bili v situaciji, 'ko je bila mala iskra Ita, ki je pognala v tek dtečen stroj dobro pripravljenih sodelavcev, kateri so v kali zatrli ogenj, tki se je pojavil iz /tega ali onega vzroka. Premno-gokrat se je že pokazalo, kalko velika je zavest vseh nas, ki uprav-
vsak teden maVlačijo nase uniformo in vse ostalo, kar bi naj gasilec v primeru nesreče potreboval, ter s tem dajejo sigurnost vsem nam.
Člani IGD Tosama so to svojo dejavnost že večkrat dokazali, saj so s svojimi zgovornimi rezultati dokazali, da zaslužijo vso našo podporo in priznanje.
Naš razgovor
Vsakokrat, ko zaslišimo zavija* nje sirene, nas presune in zaskrbi: »Kije gori?«. Čeprav si doma, takoj pomisliš: upam, da ni poz&r v naši tovarni, v našem oddelku. Velikokrat preskoči le mala iskrica in požar je tu, nastane škoda v materialu, v zastojih. V naši organizaciji združenega dela Jahko rečemo, da so požari omejeni na minimum in tudi takrat ko nastanejo, jih naši delavci, gasilci, v glavnem takoj na začetku zadušijo.
Eden takih požrtvovalnih gasilcev je tudi naš sogovornik JANEZ-ZALOKAR, ki je pri nas od 1964. leta, enajst let pa je že zaposlen kot poklicni gasilec v Tosami. Zaradi svoje prizadevnosti bo na Pobudo našega gasilskega društva in občinske gasilske zveze prejel Republiško gašilSko odlikovanje ID-stopnje.
O svojem delu mi je pripovedoval:
»Z delom, katerega opravljanj sem zelo zadovoljen. Seveda nastanejo tudi težave, na katere pa moraš biti pripravljen. Ko hodimo P° oddelkih in pregledujemo aparate ter druge priprave, marsikdaj sj" širno, da se gasilci le sprehajam in rtič ne delamo. Ob delovnih dnevih, posebno v prvih dveh izmenati, je naše delo res olajšano. Saj imamo v vseh oddelkih ljudi, ki takoj zadušijo požar brez intervencijje poklicnega gasilca. Tudi ženske so pri nas zelo prisebne in dobro pri' stopijo če je treba intervenirati začetnem požaru. Precej .drugače pa je ponoči im ob dela prostih dnevih. Takrat imata vso odgovornost vratar in dežurni gasilec in morata po svoji presoji kontrolirati m ukrepati, če pride do nesreče oziroma požara.
(Nadaljevanje z 12. strani)
Zato tudi ob sobotah, nedeiljah ter ponoči nihče rad ne dela. Vsak Je rad prosit, pa še odgovornost je zelo velika. Pni tem bi želel izvedeti kdaj se bomo kadrovsko to-nko Okrepili, da ne bo treba toli-kolM-at delati v nočni izmeni.«
Zanimalo me je tudi kakšna je organiizacija in pripravljenost naših gasilskih desetin ter predvidena tekmovanja.
»Letos je kongresno leto gasil-stva in bo veliko tekmovanj kate-rin se tudi nameravamo udeležiti, takoj po občnem zboru občinske gasilske zveze bo prvo tekmovanje troJ (troboj) in veteranov.
Imamo tri moške desetine, dve tekmovalni in veterani ter eno žen-sko desetino. Sedaj je za gasilke Postavljen nov refrent tov. Tone peterka in upam, da mu bo uspe-‘o ustanoviti še kakšno žensko de-setono. Zato vabim predvsem de-kleta naj se prijavijo našemu gajskemu društvu.
Tudi letos bomo izvedli redne ooratne gasilske vaje za vse člane kolektiva. Vidimo, da tak način IT) ljudem pomaga, da si vsako eto obnovijo znanje ravnanja zga-Unimi aparati in tako lahko ta-^Tl uspešno intervehirajo pri po-
V gasilskem društvu sem s troj-1 referent in moram skrbeti tudi a naš avto, ki je že precej dotra-Jan. Ko naložimo na avto potrebno Prom0 in se vanj vsedejo še naši r*^zJe, je hitra vožnja ob taki ohre-memtvi že zelo tvegana. Zato bo Potrebno kmalu mlisliti na inivesiti-‘Jo za nakup novega avtomobila.
j30'! pa potrebujemo gasilsko rodjarno, katero nam že dolgo obljubljajo.
in ^delavci se dobro razumem o si želim, da bi tako ostalo še Poprej.«
im ^o.021-1 tudi mi želimo, da bi -j10' dim manj intervencij pri po-hIi ? in bi še naprej z veseljem delal v tej službi
na ^ koncu tega razgovora bom avedla še odgovore na vprašanja, Ptcra je postavil tov. Zalokar in mi nanje odgovorili v splošno Kadrovski službi.
... Osnutek organizacije službe zavarovanja in požarne službe je bil e .Pripravljen, vendar pri zainte-ostranih delavcih ni bil v celoti Prejet. Po novem zakonu požar-varnostne službe se zahteva za gasilce, ^ ki opravljajo to delo po-kticna šola oziroma šestmesečni te-aJ, katerega je do sedaj pri nas Pravil le en gasilec. Verjetno se (l°do morali za šolanje odločiti tu-m drugi gastloi. Po novi orgartiza-bt naj bi bilo zaposlenih pet vra-Jarjev in trije gasilci, kar bi zmanj-aib nadure in tudi manj nočnega
dela bi prišlo na enega delavca.
Vsekakor bodo morali gasilci sami razmislita o možnem izobraževanju in se poglobiti v nov osnutek organizacije požarno varnostne službe in ga čimprej sprejeti ali s primarnimi predlogi dopolniti.
Skupni delavski svet je na seji v marcu sprejel sklep, s katerim se predvideva, da bo v sklopu novih Skladiščnih prostorov urejena tudi gasilska orodjarna, kjer bodo imeli gasilci lahko primerno spravljeno in vzdrževano svojo opremo.
Kje bomo letos letovali?
Tudi v letošnjem letu bomo letovali v Vrsarju, Čnvarju, Novigra-du, Izoli, Kranjski gori in Veliki planini.
V	VRiSARJiU imamo letos šest avtoprikolic, naročene iso še štiri avtopiriikolice in upamo, da jih bomo koriisltili že v letošnjem letu. Cena avtoprlikOlice na dan je 80 din.
V	ČRVARJU so štiri stanovanja. Cena za stanovanja is štirimi ležišči je 80 din na dan, s šestimi ležišči pa 90 din na dan.
V	NOVIGRADU imamo itudi letos sedem hišic, od tega trli po pet ležišč in štiri po štirli ležišča.
Cene so naslednje:
—	člani del. org. v sezoni na dan pension — 90,00 din
—	člani družine v sezoni na dan pension — 210,00 din
—	otrodi družine v sezoni od 4 do 14 let na dan pension — 126,00 din
—	člani del. org. izven sezone na dan pension — 90,00 din
—	člani družine izven sezone na dan pension — 168,00 idin
—	otroci družine izven sezone na dan od 4 do 14 let pension —
100,00	din
— za otroke 'do 4 let se plača za
komunalne dajatve na dan —
10,00	din
Glavna sezona traja od 1. 7. do 31. 8. 1980.
Predsezona traja od 9. 6. do 30
6.	in posezona od 1. 9. do 10. 9 1980.
V	IZOLI limamo dve hišici. Cena hišice na dan je 40 din.
V	KRANJSKI GORI ista tudi letos dve garsonjeri.
Cena na dan je 80 din.
Stanovanja v Kranj'ski gori bosta zaprta zaradi popravil od 7. do 25. aprila 1980.
Na VELIKI PLANINI sta dve hišici.
Cena Zlatoroga na dan je 70 din in IRENCA 50 din na dan.
Vsi koristniilki počitniških domov v Noviigradu, Vrsarju, Črvaiju in Izoli morajo pred odhodom dvigniti napotnico, katero bodo moraili predložiti v recepciji.
Menjava za Vse koristnike bo od petka do petka in sicer do 10. ure dopoldne.
V	Kranjski gori in na Veliki planini bo lahko kdor bo želel letoval tudi manij kolt sedem dni.
Želimo vam, da bi prijetno preživeli dopust.
Alkoholizem - družbeno zlo
Alkoholizem zavzema vedno večji obseg in postaja vedno večji, socialni, zdravstveni, gospodarski in splošno družbeni problem.
Ob tem pa vse bolj čutimo pomanjkanje organiziranih in sistematičnih prizadevanj za preprečevanje in omejevanje alkoholizma.
Boj proti alkoholizmu pa je gotovo ena naših najpomembnejših nalog v letu stabilizadijiskih prizadevanj.
V sodelovanju s klubom samo-upravljalcev sta Občimlski svet ZSS Domžale in Občinska konferenca SZDL Domžale, pripravila posvet o problematiki alkoholizma v OZD.
Problematika alkoholizma in drugih odvisnosti je v našem dru-
žbenem prostoru vse bolj pereča; prisotna je na vsakem koraku in v vsakem trenutku. Opažamo jo tako v našem vsakdanjem življenju na ulici, cesti, v javnih prostorih, v delovnih organizacijah, zelo pogosto pa tudi v družini. Posledice so vidne — ogražujoče: povzročajo težave — materialno škodo, tragedije, pa vendar pred tam problemom nemalokrat zavestno ali podzavestno zatiskamo oči.
Res je, da se v zadnjem času o alkoholizmu in drugih boleznih, odvisnostih, posledicah in o samem zdravljenju teh družbenih bolezni vse več govori, piše in informira v javnih sredstvih obveščanja. Vedno
znova se opozarja, da je to problematika družbenega značaja, da smo zanjo odgovorni visi, talko posamezniki kot celotna družbena skupnost (delovna ongandlzacija, družbene in pofliiltAčne organizacije, šole itd.). Vsi naj bi povezano in kreativno pristopili k preprečevanju in odpravljanju teh pojavov, vendar vedno znova ugotavljamo, da smo preveč indifirentni.
In kalko je v naši občini?
V naši občini ugotavljamo, da je alkoholizem vedno bolj pereča problematika. To občutijo zlasti tisti dejavniki, ki se neposredno ukvarjajo s to problematiko, to so: Skupnost socialnega skrbstva, dispanzer za mentalno higieno — zdravstveni dom Domžale, patronažna služba, postaja milica idr.
Zlalšti v okviru socialnega skrbstva je ugotovljeno, da se večina obravnavane problematike izkazuje kot posledica alkoholizma, pa naj bo to pri rejništvu, varstvu otrok, razvrščanju otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvo-
ju, mladoletnem prestopništvu, domskem varstvu, skrbništvu in mnogokrat tudi pri dodeljevanju družbene denarne pomoči.
Na referatu za delo s socialno neprilagojenimi osebami je vsako leto v obravnavi preko 100 alkoholikov, večina jih ima družino in se v svojem najproduktivnejšem žMjenjskem obdobju, večina jih je zaposlenih, precej pa jih je že v talki fazi, da so izgubili tako družino, kot zaposlitev. Vedno več je ženskega alkoholizma. Vendar se zaivedaimo, da so ti podatki o številu alkoholikov še zdaleč pomanjkljivi, .saj je veliko primerov, ki so še neodkriti, kjer se alkoholizem v grobi obliki še ne kaže navzven in tudi takšnih, kjer se preprosto ne da ničesar veic storiti.
Iz teh razlogov in na pobudo republiških organov je bil v letu 1977 na novo organiziran koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu pri OK SZDL, ki je dokaj aktivno pristopil k delu. Na osnovi ankete, ki je prinesla dokaj za-
skrbljujoče podatke o pojavih alkoholizma, odnosu do tega problema in dosedanjem načinu preprečevanja in odpravljanja te problematike pri nas je bil zasnovan zelo konkreten in dokaj širok akcijski program za boj proti alkoholizmu-V njem ima vsako področje dela in dejavnosti svoje konkretne naloge, ki naj bi se izvajale nenehno in povezano. Le v takšni obliki bi bilo mogoče čez nekaj časa pričakovati določene uspehe pri odprav 1 jan ju tega pojava. Akcijski program je bil posredovan v vse delovne organizacije, krajevne skupnosti, šole, organe SIS, vendar Pa je razen nekaterih razprav vsa akcija ostala le pri tem. S tem P0" svetom želimo delo nadaljevati —; konkretno in akcijsko. Tu naj bi ugotovili ob neposredni konfrota-ciji, kakšni so problemi v delovni organizacajah, kalko pristopiti k u-krepanju in se dogovoriti za nadaljnje usklajeno delo.
Mali Maksimiljana,
služba soc. skrbstva
Vodstvo OOS Tosama Domžale 1980-82
V prejšnji številki »Tosame« smo vam predstavili predsednike OOS, v tej pa si še oglejte ostale člane izvršnih odborov in ‘konferenc OOS Tosame 80-82.
TOZD FILTRI
1.	JANČAR Betka — predsednik
2.	ANDREJKA Miha
3.	OCVIRK Tinca
4.	LIMONI Janez
5.	MERKUŽIČ Cveta
6.	PERVJNŠEK Anton
7.	SMOLNIKAR Jelka
8.	URBANC Ida
9.	VERBIČ Marinka
Tkalnice
1.	PETERKA Tone
2.	OGOREVC Ivanka
3.	VRBNJAK Mimi
4.	KUHAR Danica — predsednik
5.	ČRV Ivanka
6.	URBANIJA Tončka
7.	PETERKA Ana
8.	ZEMLJARIČ Terezija
9.	MARKOVIČ Milena
10.	POTOČNIK Avgust
11.	HRIBAR Martina
SANITETA I
1.	KOSMAČ Albina — predsednik
2.	FLORJANČIČ Vasilija
3.	JANČIK Terezija
4.	STARBEK Minka
5.	KVEDER Vika
6.	KOSMATIN Neva
7.	PRENAR Jože
8.	IVANETIČ Majda
9.	JEMEC Stanka
10.	CVETKOVIČ Stanka
11.	DRES AR Pavla
12.	MERKUŽIČ Marjan
13.	KLOPČIČ Nnda
SANITETA II
1.	PAVLI Ivica — predsednik
2.	MERKUŽIČ Stane
3.	KERČ Helena
4.	CERAR Vida
5.	ČERNELČ Joži
6.	MALIN Tanja
7.	CERAR Ivanka
8.	BURJA Dragica
9.	RODE Zinka
10.	CERAR Franc
11.	PLANINC Peter
12.	KVEDER Poldka
DSSS
1.	JBRETINA Metka — predsednik
2.	BIZILJ Franc
3.	MEŽNAR Silva
4.	VODLAN Vida
5.	DOMITROVIČ Vanda
6.	ŠORN Janez
7.	DOLGAN Marija
8.	BRNOT Irena
9.	URBANIJA Martina
10.	DROBNE Ljuba
11.	URANKAR Srečko
12.	SVETLIN Janez
13.	KOKALJ Zdenka
14.	PRELOVŠBK Marija
15.	MOHAR Helena
Konferenca OOS TOSAMA
1.	OGOREVC Ivanka — predsednik
2.	JERETINA Metka
3.	BIZILJ Franc
4.	MEŽNAR Sdlva
5.	JANČAR Betka
6.	ANDREJKA Miha
7.	OCVIRK Tinca
8.	KOSMAČ Albina
9.	MERKUŽIČ Marjan
10.	PRENAR Jože
11.	PAVLI Ivi
12.	PLANINC Peter
13.	ČERNELČ Joži
14.	PETERKA Tone
15.	KUHAR Dartica
Drobne misli
—	Kaj mi pomaga prostranost vesolja, če so moji čevlji pretesni-
—	Dolgo pričakovana darila so P^a' čilo, ne na darilo.
—	Neumnost ob pravem času je boljša kot razumnost ob nopra' vem.
—	Nekateri žrtvujejo zdravje, da si pridobijo bogastvo, potem Pa žrtvujejo premoženje, da bi sPet ozdraveli.
—	Kdor se te boji, če si tu, te bo sovražil, ko ne boš tukaj.
—	Poznam veliko ljudi, ki hi radi popravili svet, niso pa zmozni da bi pravilno zabili žebelj.
—	Majhen razloček: če dobim več plače kot ti.
Osebne vesti
ROJSTNI dan praznujejo od 12- 4. DO 11. 5. 1980
TOZD saniteta Otroška konfekcija
?' 5. Galič Nada, 9. 5. Jančar Ivanca. 28. 4. Križnik Ivanka, 18. 4. Mi-Iranka, 25. 4. Urbanija Pavla, 4. Žebalc Tončka, 6. 5. Praini-i^r Slanika, 23. 4. Križman Nada, 4. Gomboc Darinka, 16. 4. Vre-far Vera;
Sanitetna konfekcija
v l- 5. Bizjak Mailiija, 21. 4. Gostin-car Francka, 24. 4. Gregorin Dani-Ca. 12. 4. Gabrič Marija, 29. 4. Hrovat Marija, 28. 4. Koršič Ema, 26. • Miklič Monika, 6. 5. Poznič Fran-17. 4. Paterc Gvata, 3. 5. Popo-.lc_ Radmiila, 24. 4. Stoje Darinka, ■ 5. ŠeLja Ljubica, 18. 4. Tepež An-Sela, 27. 4. Vrečar Ivanka, 18. 4. ajvlič Raginca, 2. 5. Hribar Mimi, /■ 4. Lukan Matjaž, 10. 5. Grošelj ^gelca;
likalnica
26. 4. Markiužič Stane, 22. 4. Gre-Sorin Milana, 4. 5. Kem Danica, 24. Kovič Rezka, 26. 4. Kerč ALma, 4. Monata Frančka, 25. 4. Novak j^avka, 3. 5. Pohorič Mortilka, 16. 4. £ozič Ani, 8. 5. Rems Ivanlka, 7. 5. lunica Joži;
Tkalnica ovojev
,	‘6. 4. Ganič Ani, 15. 4. Gotar He-
^a, 26. 4. Bale jan Pavla, 23. 4. Sa-Helena, 1. 5. Švigelj Ančka, j • 4. Kočar Angelca, 6. 5. Svetlin
Avtomatska tkalnica
T 3. 5. Kovač Janko, 4. 5. Kovač raka, 16. 4. PesItOtnilk Ivan, 3. 5. VerTar Ivartka, 1. 5. Barle Joži, 18. *’ Lipovšek Marija, 25. 4. Žankar
Antonija;
Pripravljalnica
tj. 15. 4. Kuhar Danica, 7. 5. Modlic ^tniko, 24. 4. Rode Peregrin;
Belilnlca
4. 5. Duraševdč Rajsko, 2. 5. Pe-stotnik Janko;
Vodstvo sanitete 25. 4. Podpeslkar Jože, dipl. ing., 20. 4. Kurnik Dragica, 15. 4. Urbanija Marija;
TOZD FILTRI
28. 4. Keršič Kati, 16. 4. Kovač Dragi, 18. 4. Narobe Majda, 16. 4. Prašnikar Marinka, 21. 4. Trlep Majda, 24. 4. Voličini Jelka, 27. 4. Švare Sonja;
DSSS
Pomožni obrati
28. 4. Cerar Jože, 24. 4. Cerar Martko, 13. 4. Kotnilk Jože, 6. 5. Ma-rinčelk Dani, 29. 4. Rožič Zdravko;
Skupne službe
9. 5. Brodar Iva, 1. 5. Keršič Jože, 18. 4. Repnik Marinka, 14. 4. Podbrežnilk Tončka, 10. 5. Ristič Stanka, 24. 4. Rožič Stane, 10. 5. Vrenjalk Elica, 7. 5. Vrenjak Milena, 9. 5. Pirc Breda;
Komerciala
22. 4. Babnik Janez, oec., 13. 4. Blatnik Brane, 28. 4. Drobne Ljuba, 27. 4. Frankovič Boris, 10. 5. Kocjančič Franc, 3. 5. Močnik Rajko, 2. 5. Miculimč Dušan, 19. 4. Rožič Jože, 30. 4. Šarc Levi, 6. 5. Lakič Radivoj, 1. 5. Ocepek Vinko.
PRIŠLI V DELOVNO ORGANIZACIJO:
Kveder Mavriicij — KS — šofer Džumber Nada — SKS — v o-krepčevalnico
ODŠLI IZ DELOVNE ORGANIZACIJE:
RODILI SO SE:
T
Svetlin Mariji in Janezu — hči Keršič Emi — hči Maroflt Marti in Francu — hči Hribar Mariji — sin
ZAMUDNIKI
BERDAJS Srečo — 1. 2., 6. 2. in 9. 2. 1980
TRATNIK Janez — 6. 2. in 9. 2. PLANINC Janko — 25. 2. in 26. 2. 1980.
PEVEC Franc — 25. 2. in 28. 2.
DIMIC Janez — 5. 3. in 14. 3. KRIŽMAN Zoran — 7. 3. in 22. 3.
MIŠ Franc, MIŠ Albina — 10. 3. in 24. 3.
LUKAN Matjaž — 11. 3., 21. 3. in 22. 3.
DEČMAN Viktor — 12. 3. in 21. 3. BERDAJS Srečo — 21. 3. in 25. 3.
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za izraz sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Enako se zahvaljujem tudi sindikalni organizaciji za denarno pomoč.
Dragica Kurnik
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega očeta Viktorja ŠUŠTARJA se najilepše zahval jiujem vsem soddlavkam dn sodelavcem v oddeOkju filtrov za izrečeno sožalje in denarno pomoč.
Vlaknovinski oddelek
22. 4. Klopčič Slavko, 23. 4. Jere lvllro, 29. 4. Merkužič Jože;
Cerar Francka — inv. upokojena Vollkar Peter — sporazumno Debevc Silva — upokojena
Jelnikar Terezija
<|0 št. 4 — april 1980
N
A
G
R
A
D
N
A
K
R
I
Z
A
N
K
A
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega očeta KRULC Ignaca se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem v ivlakno-vinsikem oddelku za izrečeno sožalje in darovano cvetje.
Zahvala vsem, ki ste očeta spremljali na njegovi zadnji poti.
Kruilc Srečo
ZAHVALA
Ob prerahi izgubi mojega dragega moža Malksa VRHOVNIKA, se sodelavkam in sodelavcem pripravljalnice iskreno zahvaljujem za denarno pomoč.
Zahvaljujem se tudi vsem, M ste mi izrekli sožalje in ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Pavla Vrhovnik
ZAHVALA
Boleča je bila smrt moje predrage mame. Najtopleje se zahvaljujem za iskreno sožalje sodelavkam in sodelavcem iz oddelka mi-kallnica, ter za denarno pomoč.
Iskrena hvala!
hčerka Rezka Bešter
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz ekspedita za izraze sožalja, darovano cvetje in denarno pomoč. Enako se zahvaljujem sindikalni organizadiji ze denarno pomoč. Še enkrat hvala vsem, ki ste se ga kakorkoli spomnili in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Vidovič Ivan
ŽREBANJE KRIŽANJE
Od 32 prispelih rešitev, so izžrebane:
1.	nagrada URBANIJA Tončka iz pripravljalnice
2.	nagrada PRELOVŠEK Mimi iz tkalnice ovojev
3.	nagrada ULČAR Ani — iz tkalnica ovojev
Izdaja: TOSAMA
Uredniški odbor:
Franc Arnuš — OOZK Franc Kerč — KOOS Janez Kerč — OO ZSMS Jože Podpeskar — dipl. ing-Mojca Jarc, Julijana Avbelj, Martin Kos
Tone Stare — fotograf Marija Presekar — korektor Dušan Borštnar Glavni urednik:
Vladka Berlec
Naklada: 1400 izvodov. Tisk: Papirkonfekcija Krško