A IK. in ja ilei d ton * Urli) il List izhaja vsako soboto zjul/aj.^fosameli straneh 25 lir. Zao=f"1- ” . , Mlet" „ , , in Studijsko uprav; Narod.. Ceppa, Dopisi Kn) v.;inic rokopi r R 2 g S T 6 za vsa i . „aia:>i se plačajo vnaprej. POSTN.ina PLOCANA v GOTOVINI - SPED. IN Al ,-.i3SE ' On ' 44-047. fpnèjemàjD ntigš tjstoipea o\\ -V ... lO^AM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČKE PARTIJE T.O. Na 2. strani objavljamo važen članek „Množice, partija, voditelji“ ki razlaga, kako je prišlo do kulta osebnosti n MiNOVLJENA IZDAJA LETO Vlil. ŠTEV. 27 (406) la JNE TRST - SOBOTA, 7. JULIJA 1956 CENA 20 LIR ■*HV TOREK SE BO KONČNO SESTAL NOVOIZVOLJENI OBČINSKI SVET V TRSTU ržaško mesto zahteva ^mokratično občinsko upravo ličili. Kavi celli1 usai zensl Volilni rezultat je razbil monopol Krščanske demokracije-Volivci so se izrekli za odprtje »a levo, za demokratizacijofuprave, za prosto cono in za odpravo vseh diskriminacij ska ijse IV. 1 iar <' Lej. ceri :ve .43 S (i' l0(lnji torek se lin konč-tržaški občinski svet, 4 dci °li župana in občinski od Z 11° mesec dni trajajočih po- f. 1*1 in raznih srečanjih, po , se pa položaj ni čisto rtet »zbiatri]. 1 po 1 if' znano, je Krščanska >nisl Racija sklenila sklicati Zdr> ski 8vej p0,em- ko se jo vnjsif°^£raj inski odbor izrazil Janitev štiristranske for-izjavil, da si bo spričo stališča dveh skutna ; h‘ sla pripadali štiristran-30 V «avi (socialdemokratov in °Jot incev)’ KD T-- -rm" “Zgovornost predložiti e-ovsK vUi občinski odbor, mati ;;elji KD in njeno casopi-uiss: J! avičujejo to zadržanje z v 0 obljubam, ki so jih se°i!ilni kampanji, po ka-Lj; bo uprla vsakemu «od-- 2l' j “odisi na levo ali na Dv j' loda vsi so lahko vide-l|(tn°vi, Palermu, Pescari in ! občinah kako se je zve-© I obljubam konča- i*favim odprtjem na de- g, 0,’° bili župani izvoljeni WjU |js; 3° glasov monarhistov n°v- Tudi v Rimu ni bi- LÌSÌ; k i uui v nimu m m-ove* il^aòo, čeprav je krščanski ,„ral Tunini odstopil, ker glasove desničar- je ijaa.n^’ P° Saragatovem na ang1,JU in «taktičnemo skle-ri) ‘j Fanfanija. ma kj1.0 Je, da je v političnem rili», n’’~ ”~ ;n3u KD 'ovanj __ Volitev. Vzemimo kon- ^^rzjsr^i n- «' tjlr‘,tner “«šega mesta : vo-'de1 tvh?U tati so razbili mono-u in -• • ■ ’ 'i‘»lo staro štiristransko |iolj.-!er 3 tem obsodili nje-(iCi'1 (. l*‘°' To pomeni, da je >al31’ k° je občinski svet kot «glasovalni stroj» Ule ga je vnaprej sestav. ■ag*1 lotP<'.'na avtomatično spro-(V(l) 3e hotela, ne da bi u-Ono'I« 8 ostalih skupin. To je -pA' L|(.8 Posledico, da je bila roi' »r0y Prejšnjih občinskih pa( ), j “epremična, konserva-“*2,(1 Loi-|„8.3e malo ali nič brani-Trsta ii «vE.1 volivci so s svojim jo» ‘sti Trsta in prebivalstva. (linjem 27. in 28. maja %l .rat za vselej končati i f W sistemi. To dokazuje J* hgjj, glasov KD in štiri-i * ( 1 glasov v njihovi skupit Vi kandidatov Conf- 11 1 velik uspeh levičar-pit |]j^ ank ;n posebno še naše tli l,'s’fJ|'Veljavitev tudi v li-•lS‘, Suj ne» kandidatov, ki so L ' >e . za levičarsko usme-■ Vin ,Pripravljeni delovati I»*! I|||)p °šno obnovo, o čemer ir"! «Lavorili na svojih volil- %CvanjiH- a {l v*L.3e>. da namen ponovne-‘j Vj azneiši Genova in Rim. 'hljj.^bsrhofašistov so se 1 glavosom štirih sre-lirf %eJ!trank in tako so se t% /bokrati znašli v istem " SrP desničarji, kljub iz-Povedi vodstva stran- 1 t t>rva SenzacU'° je vzb“" I' d seja novega ob- jlll :\|a SVeta v Rimu, ki se Sv6( v Ponedeljek. Občin- ^arijanske prestolni- Č 34 80 svetovalcev; od Pripadnikov štirih " ?trank, kar ne zado-IS ‘Molitev župana. Ko-Alo ln socialisti imajo „. "i p *3 svetovalcev, radiji ^6. ne§a, monarhofašisti V ,j 3?rvem .glasovanju je /ni^arsko usmerjeni \js. atl Tupini 50 glasov, t Vnist vr uplm tiU glasov, ^ cHr,- toli 2°. neodvisni K, '3 Pa 10 glasov. S tem i V kida ^en za župana Tu-y sa takoj je postalo ja-s thn do izvolitve po- sv°jimi glasovi mo- stvar preveč očitna, je Sara-gat takoj pozval Tupinija naj odstopi. Vendar pa je ta Sa-ragatov nastop le krinka, ker se je pozneje izkazalo, da je sicer v prvem trenutku protestiral, ne misli pa protestirati, če bo Tupini na bodočih sejah, ko ne 'bo več potrebna absolutna večina, izvoljen tudi z glasovi desnice, ker bodo njeni glasovi smatrani kot «dodatni». Zaradi razburjenja, ki je nastalo spričo odkritega sodelovanja Tupinija z monar. hofašisti je slednji drugi dan iz taktičnih, razlogov odstopil, toda kot vse kaže, je ta njegov odstop začasen in 'bo trajal le do bodoče seje, ki se je imela vršiti včeraj, kar nam pa zaradi tehničnih ovir ni mogoče poročati. Prva seja rimskega občinskega sveta se je začela v precej burnem ozračju. Fašisti so namreč hoteli oporekati pravico do izvolitve tov. D’Ono-frija. To je povzročilo živahno prerekanje in končno so se naši tovariši spopadli s fašisti. Vendar pa je Tupini, ki je predsedoval, odklonil fašistično resolucijo. Ze teden dni se vrši stavka kmetijskih dtlavcev v Padski nižini, ki so jo organizirale in podpirajo sindikalne organi zacije. Stavka je bila proglašena za nedoločen čas, to je, dokler ne bodo agrarci popustili in pristali na pogajanja za skromne zahteve kmetijskih delavcev. Ker pa tudi po posredovanju ministra za delo ni prišlo do popuščanja agrar-cev, so v sredo vse tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL. sporočile ne samo, da se bo stavka kmetijskih delavcev Padske nižine nadaljevala in zaostrila, marveč tudi, da v podporo stavkajočim proglašajo splošno vsedržavno 48 urno stavko vseh kmetijskih delavcev. Stavka se je začela včeraj in bo trajala do danes zvečer. V nedeljo je prispel v Rim zahodnonemški kancler Adenauer s svojo delegacijo, ki je imela več razgovorov s posebno italijansko delegacijo pod vodstvom ministrskega predsednika Segnija. V sredo so se razgovori zaključili in izdano je bilo posebno skupno poročilo. V njem je poudarjena enotnost gledanja na vrsto vprašanj v okviru atlantske skupnosti in potreba po nemški združitvi kot predpogoj za trajno pomiritev in pravi mir v Evropi in v svetu. V bistvu pa poročilo ne pove nič posebnega ali novega, ne nakazuje nobene rimsko-bonnske pobude za konkretno rešitev številnih vprašanj, predvsem pa vprašan'' razorožitve m nemškega zedinjenja. CK KP SZ je načel vpraša nje boja proti čaščenju osebnosti v prepričanju, da je to čaščenje v protislovju z bistvom socialističnega sistema in ker ovira napredek sovjetske demokracije. 20. kongres KP SZ je smatral za potrebno, da govori odkrito in pogumno o hudih posledicah čaščenja o-sebnosti, o resnih napakah, ki so bile storjene v zadnji dobi Stalinovega, življenja in da pozove partijo, naj s skupnimi napori napravi konec vsemu. kar je povzročilo čaščenje osebnosti. Ko je Centralni komite postavil to vprašanje, se je v polni meri zavedal, da bo priznanje zablod povzročilo tudi škodo ki jo bodo sovražniki izkoristili. Mnenja pa je bil da bodo te težave le trenut nega značaja in da bo ta korak sčasoma rodil velikanske sadove za končne smotre de lavskega razreda Nadalje resolucija CK KP SZ razpravlja o vprašanju, kako se je moglo zgoditi, da se je čaščenje Stalinove osebnosti z vsemi svojimi neugodnimi posledicami moglo pojaviti in razviti v sovjetskem socialističnem sistemu in poudarja, da je treba na to vprašanje gledati s stališča objektivnih in stvarnih pogojev v ka, terih -se je gradil socializem v SZ. kakor tudi s stališča nekaterih subjektivnih činiteljev. ki so nastali iz Stalinovih o sebnih lastnosti. Sovjetska zveza, kot prva socialistična država, je bila obkrožena z nevarnim obročem kapitalizma in sovražniki iž Z apatia in Vzhoda, ki so neprestano kovali zarote,- da bi sprožili nove križarske vojne prot) njej. V resoluciji je nadalje rečeno, da so morali sovjetski državljani in KP SZ premagat) velike težave, da so lahko premagali stoletno zaostalost dežele in to brez kakršne koli tuje gospodarske pomoči. Zapleteni mednarodni položaj, kakor tudi težaven notranji položaj sta zahevala železno disciplino, nenehno krapiaev budnost, najstrožjo centralizacijo vodstva, kar je nujno neugodno vplivalo na razvoj nekaterih oblik demokracije In prav v tej politični in ideo-loški borbi je Stalin dosegel veliko avtoriteto in popularnost, pojavila se je -tudi napačna praksa povezovanja vseh velikih zmag z njegovim imenom; Za tem resolucija omenja (Leninovo pismo o kritičnih pripombah na račun Stalina in pripominja, da se je Stalin v prvem obdobju po Leninovi smrti ravnal po Leni novih načelih, pozneje pa je začel čez. mero precenjevati svoje zasluge in verjeti v svojo nezmotljivost pri čemer je omejeval partijsko in sovjetsko demokracijo in s tem grobo kršil leninska načela. Izogibal se je kritik in ni več redno skliceval plenumov CK in kongresov partije. Njegova formula, po kateri naj bi se med prehodom v socializem razredna borba še bolj zaostrovala, pa je omogočila najbolj grobe kršitve socialistične zakonitosti in množične re-presalje. Ta položaj je postal še bolj zapleten ko je na čelo državne varnosti prišla Beri jeva zločinska tolpa agentov mednarodnega imperializma. Resolucija nato poudarja da je XX. kongres partije in vsa politika OK po Stalinovi smrti jasno pokazala, da je v samem OK obstajalo leninsko jedro voditeljev ki so pravilno razumeli dozorele potrebe notranje in zunanje politike. Ni mogoče reči, da ni bilo o-pozicije proti negativnim pojavom kar se je videlo tudi v letih vojne ko so bile enostranske Stalinove akcije| o-stro omejevane in ko so bile precej zmanjšane negativne posledice nezakonitosti. Po Stalinovi smrti je šlo leninisti, čno jedro CK po poti odločne borbe proti čaščenju osebnosti in njegovim hudim posledicam, ki so se ponovno začele kazati po vojni. Resolucija tudi poudarja da voditelji niso mogli odkrito nastopati proti Stalinu za časa njegovega življenja in ga odstraniti z vodstva, ker v nastalih pogojih to ni bilo mogoče storiti. Sovjetski ljudje so poznali Stalina kot človeka, ki vedno nastopa v zaščito SZ pred sovražnimi spletkami in se bori za stvar socializma. On je v tej borbi od časa do časa uporabljal nedostojne metode, je kršil leninska načela in zahteve partijskega življenja. Toda vse to je otežkočalo borbo proti nezakonitosti, ki se je dogajala, ker so se v pogojih čaščenja osebnosti uspehi gradnje socializma in okrepitev SZ pripisovali Stalinu in vsak nastop proti njemu v takšnih okoliščinah ljudstvo ne bi razumelo. Jasno je, da nihče, ki bi bil v takšnem položaju nastopil proti Stalinu, ne bi bil dobil podpore ljudstva. Nato resolucija prehaja k obra-vhavanju sedanje problematike in navaja, da je poglavitni namen sovjetske vlade, da zagotovi čim večji napredek življenjske ravni prebivalstva. Ukrepi, ki jih partija in vlada izvajata, da bi razširili pravice in obseg pristojnosti republik, da bi zagotovile strogo spoštovanje zakonitosti, da bi izpopolnili in še izboljšali sistem planiranja in ohrabrili pobude od spodaj ,da bi povečali dejavnost sovjetov m razširili kritiko in samokritiko, ki so znaki nadaljnjega razvoja sovjetske demokracije. To je najboljši dokaz moči in življenjske sile sovjetske ga socialističnega sistema tei znak odločnosti, da se premagajo posledice čaščenja - oseb nosti in prepreči ponavljanje podobnih napak. Resolucija pa se na to dotakne vprašanja komentiranja, ki je "v teku o teh vprašanjih v bratskih komunističnih in delavskih partijah in trdi da ta komentiranja niso bila, ve dno poglobljena. Med drugim resolucija navaja da je tudi tov. Togliatti v svojem inter-vjuvu reviji «Nuovi Argomenti» dal, poleg mnlogih zelo važnih in pravilnih zaključkov, tudi zgrešene trditve in in da sé ni mogoče strinjati z njegovim vprašanjem, ali ni morda sovjetska družba zašla v «določene oblike degeneracije». -Na to pa resolucija navaja- Leninove besede, da je partija revolucionarnega proletariata dovolj močna da se odkrito kritizira, da napako imenuje napako, slabost pa slabost, brez kakršnega koli izmikavanja. V skladu s temi Leninovimi besedami bo sovjetska partija pogumno odkrivala in kritizirala in brezobzirno popravljala vse napake, pomanjkljivosti v svojem delu. Za tem pa resolucija pripominja, da s tem, da je prenehal delovati Komin-form, še ne pomeni, da je izgu-bila svoj pomen mednarodna solidarnost in nujnost stikov med revolucionarnimi partijami, ki temeljijo na načelih marksizma - leninizma. V sedanjih pogojih, ko se postavlja problem različnih poti za prehod v socializem, je naravno, da morajo marksistične partije "delavskega razreda ohraniti in okrepiti svojo ideološko enotnost in mednarodno bratsko solidarnost. Na koncu pa s« resolucija dotakne tudi vprašanj, ki so v zvezi z razdiralnimi dejavnost mi ameriških imperialistov v socialističnih deželah in med drugim pripominja, da tudi nedavni neredi v Poznanju izhajajo iz tega vira. To dokazuje, zaključuje resolucija, da ne smemo biti brezbrižni do novih spletk imperialistične a-genture, ki se skuša vriniti v socialistične dežele z namenom, da bi škodovala in izpodkopavala pridobitve delavskega razreda. Pretekli teden je prišlo do težkih neredov v poljskem mestu Poznanj. Delavci avtomobilske tovarne «Zispo» in nekaterih drugih podjetij so že nekaj časa manifestirali nezadovoljstvo, ker se je izpolnitev delavske zahteve za zboljšanje plač zakasnila. Posebna delegacija delavcev je zaradi tega odšla v Varšavo, kjer je posredovala pri poljski vladi. Vlada je vzela zahteve delavcev v pretres in v ta namen je prišel minister za strojno in dustrijo v Poznanj. Navzlic temu pa so delavci 38. junija zapustili delo in uprizorili demonstracijo po mestnih ulicah. Spočetka je bila to mirna manifestacija, toda kasneje se je zaradi ščuvanja provokatorjev spremenila v upor proti ljudski oblasti. Manifestanti so poskušali vdreti v razna javna poslopja, v sedež Poljske delavske partije, v sedež vojaškega tožilstva, jetnišnico in radijsko postajo, Narodno ban. ko in pošto ter zasesti železniško postajo. Zaradi vedno večjega obsega demonstracije, kj se je spreminjala že v pravi upor, je vlada poslala na ulice vojsko. V spopadih je bilo u bitih 38 ljudi, okrog 300 pa ranjenih. Zaradi napetega položaja so oblasti odredile policijsko uro od 9. zvečer do 4. zjutraj. Zaradi odločne akcije vojakov, miličnikov in organov javne varnosti je bil kmalu vzpostavljen mir v mestu in že 29. junija se je večina delavcev vrnila na delo. Predsednik poljske vlade Clrankiewicz je v zvezi s težkimi dogodki v Poznanju izjavil, da ti dogodki ne bodo zadržali niti oslabili naporov vlade in partije za demokratizacijo življenja v deželi, za razvoj gospodarstva in kulture, m za hitrejše izboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi. Dalje je dejal, da bo vsak provokator, ki si bo upal dvigniti roko zoper ljudsko o-blast, najstrožje kaznovan. Napake v predpisih in njih izpolnjevanje pa se bo takoj popravilo. Vlada je že pred dnevi ustregla upravičenim delavskim zahtevam. To pa ni motilo provokatorjev, da ne bi izigrali demonstracij za svoje načrte ki so jih že dolgo pripravljali s pomočjo tujih organizatorjev, O težkih dogodkih v Poznanju je spregovoril tudi CK KP SZ, ki je v svoji resoluciji o izvoru in posledicah kulta! o-sebnosti med drugim poudaril, da so bile protiljudske akcije plačane od tistih ameriŠKih krogov, ki so v teku hladne vojne uradno določili 100 milijonov dolarjev za prevratniško delovanje v deželah ljudske demokracije in v Sovjetski zvezi. Toda provokatorji, plačani iz virov, ki prihajajo z onstran oceana, so bili pogumni le za nekaj ur. Delavci Poznanja so- odgovorili na provokacije sovražnika, propadli so žalostni poskusi pr o- MOSKVA — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je ta teden prispel na obisk v Sovjetsko zvezo. Imel je važne razgovore s predsednikom vlade Bulganinom in s zunanjim ministrom Sepilovom, ki se je ravnokar vrnil s potovanja po deželah Bližnjega vzhoda in z obiska v Atenah. BEOGRiAD — Podpredsednik indijske republike Radakriš-man se je na potovanju po raznih evropskih državah u. stavil tudi v Beogradu. Doslej je obiskal Veliko Britanijo, Belgijo, Češkoslovaško, Polj. sko, Sovjetsko zvezo, Romuni- Svečane proslave 15-letnice vstaje v FLRJ 4. julija so po vsej Jugo,sla- praznik, ki se bo praznoval viji proslavili obletnico zgodo-vinske vstaje jugoslovanskih narodov proti okupatorju. Letos so te proslave imele še večji pomen in so jih tem bolj s' vesno proslavili po vsej državi. Obenem ,so bile to proslave 16-letnice zgodovinskega sklepa CK KPJ o začetku ljudske vstaje in narodno osvodilne borbe po vsej deželi. Zvezna ljudska skupščina je pred nedavnim sprejela zakon o proglasitvi 4. julija — dosedanjega dneva borcev — za praznik vstaje jugoslovanskih narodov in torej državni letos v vsej državi. Na predvečeri praznika so po številnih vrhovih Slovenije zagoreli kresovi, kraje kjer so bile večje partizanske akcije pa so obiskale številne partizanske patrulje, kjer so se bivši borci srečali s svojimi starimi znanci in prijatelji izza časa težke osvobodilne borbe. V vseh večjih krajih so bile komemoracije, govori, družabni večeri in druge raznovrstne manifestacije. Za to priliko so okrasili tudi partizanske grobove in položili vence in šopke pred spomenike padlih za svobodo. jo in Bolgarijo. Sedaj potuje še v negatere afriške države, kjer bo obiskal Nigerijo, Tan-ganiko, Ugando in Zanzibar, kjer so večje kolonije Indijcev. ATENE — Prvega julija je sovjetski zunanji minister Se-pilov odpotoval v Moskvo. Na poti se je za krajši čas usta-vij v Bolgariji. Kot je znano se je Sepilov mudil tri dni v lAtenah, kjer je imel važne razgovore s predsednikom vlade Karamanlisom in ministrom za zunanje zadeve Averofom. Razgovarjali so se o še nerešenih vprašanjih med obema državama. Državniki so ugotovili, da imata SZ in Grčija glede nekaterih mednarodnih problemov različne poglede. Kljub temu pa so razgovori potekali v prijateljskem ozračju. Predstavniki obeh držav so ugotovili, da se lahko pospeši razvoj medsebojnih gospodarskih in kulturnih odnosov. NIKOZIJA — Angleške okupacijske oblasti na Cipru so uvedle kolektivne kazni zaradi uporniškega delovanja. Tako so n. pr. v Famagusti obsodile prebivalstvo na 112.000 dolarjev globe katero morajo meščani plačati v teku enega tedna. Okupatorji so preko zvočnikov obvestili, da ako ne bodo pravočasno plačali globe, bo v mestu uvedena policijska ura in bo s . tem zamrlo sleherno trgovanje. Dvomimo pa, da bo tudi ta poi-skus rodil za Angleže pozitiven rezultat. vokacij proti ljudski oblasti Poljske. V Poznanju je uspelo provokatorjem, da so spremenili mirno manifestacijo za ureai iev še nerešenih ekonomskih vprašanj, čigar uresničitev se je zavlekla tudi zaradi še obstoječe birokracije, v krvav spopad, kateri se je žal izvršil prav v trenutku, ko je na Poljskem v polnem teku akcija za izgradnjo nevega gospodarstva in za preobrazbo nekoč zaostale dežele in razvoj socialistične demokracije Prav Poljska je tista dežela, ki je v zadnjih letih, zlasti pa v poslednjem obdobju pokazala, da se je resno lotila popravljati napake, ki so bite prej izvršene, zlasti pa si pri zadeva za to, da bo v dežen čimprej zaživela prava socialistična demokracija. Za sodelovanje in enofnosf Preteklo je že več kot eno leto od tedaj, ko je prišlo do prvih stikov med Slovensko-hrvatsko ljudsko prosveto in Slovensko prosvetno zvezo v Tr. tu. Po daljših razpravljanjih o možnostih sodelovanja med obema osrednjima prosvetnima organizacijama in prosvetnimi društvi, ki so v njiju včlanjena, je prišlo do pozitivnih rezultu-tov, do sodelovanju. Konkreten dokaz tega sodelovanja je bila skupna proslava stoletnice rojstva pesnika Aškerca, pevski koncert v Nabrežini, skupne akcije na šolskem področju itd Poudariti moramo, da smo povsod naleteli na, skoraj bi rekli, nepričakovano razumevanje in soglasje. Kljub temu, da so bili že pred časom vzpostavljeni pr, jateljski odnosi in je bilo u-stvarjeno ozračje medsebojnega zapuanja, ki je predpogoj za skupno delovanje, je v zadnjem času prišlo do dejanja, ki ga je mogoče smatrati kot dokaz ne zaupanja. Članek o sodelovanju ki je bil objavljen v nedeljski številki Primorskega dnevniku vsebuje namreč poleg objektiv nih tudi nekuj takih ugotovitev ki razodevajo, da so na strani Prosvetne zveze še ljudje, ki nt so prepričani v odkritosrčnost, v naš iskren namen sodelovanju in prizadevanja za dokončno e notnost na slovenskem prosvetnem področju. Morda je orne njeni članek delo poedinca ali neke skupine, ki ne pozna želja našega ljudstva in jih zato tudi ne more izražati. Na vsak način pa tako pisanje ne koristi interesom našega ljudstva in ne koristi razvoju sodelovanja, ki je že v polnem teku med prosvetnimi društvi in med SHLP in SPZ. Ako bi hoteli stopiti na pot polemiziranja, potem bi lahko rekli, da se pojavljajo tendence po monopoliziranju tudi na strani SPZ. In ako se že govori o moralnem pogumu, potem bi lahko rekli, naj se tak moralni pogum priporoča onim, ki še vedno odbijajo roko sprave, prijateljstva in sodelovanja, Tu jim ju s tako vztrajnostjo in iskre nosijo prožijo naši tovariši, ki delajo na prosvetnem področju. Mi lahko rečemo, da smo krenili na novo pot in veseli nas, da srno to storili, to je na pot sprave, sodelovanja in enotnosti. Naši prosvetni delavci že to. liko časa širijo plemenito idejo enotnosti in sodelovanja vseh naprednih Slovencev in so 1 prepričevanjem dosegli, da sko ro ni več v SHLP včlanjenega prosvetnega društva, ki ne bi pozdravljalo sodelovanja in e-notnosti in ni prav gotovo nobenega, ki bi se «balo» sodelovanju z bratskimi društvi včlanjenimi v SPZ. Še več, naši tovariši so že tako daleč, da ne postavljajo problema absolutne paritete, zavedajoč se, da ta rti važna pač pa je važno uspešno sodelovanje. Ker pa vemo, da ostra polemika nikomur ne koristi, razen nasprotnikom, nimamo niti naj rnunjšega namena seči po njej. Prepričani smo, da bo kljub vsemu naše skupno delovanje napredovalo, da se bodo v bližnji bodočnosti popolnoma ugladila pota po katerih hodimo, da se bo še bolj učvrstilo konkretno sodelovanje vseh pro. svetnih društev, da ni bistvenih razlik med nami na prosvetnem področju, da povsem izginjajo ovire takoimenovanih «vsedlirj preteklosti», da ni tendenc po monopoliziranju, pač na iskrenost in resna želja po enotnosti. Tudi naš pogled je uprt naprej, v bodočnost. Tudi naša priprava na jutrišnji dan je sodelovanje, najširše, predvsem pa najiskrenejše sodelovanje na podlagi popolnega razumevanja in enakopravnosti ! In ker vse to obstaja, potem na- pot, na delo! ODLOMEK IZ VAŽNE RAZPRAVE SOVJETSKE REVIJE "KOMUNIST’ MNOŽICE, PARTIJA, VODITELJI Zgodovina mednarodnege revolucionarnega gibanja in gradnje socializma v naši de želi, zgodovina delavskega gibanja pozna mnogo voditeljev, ki združujoč svoje življenje z življenjem ljudstva in udejstvujoč voljo marksistično-le-ninistične partije, so vršili in vršijo poglavitne funkcije m delajo za pospeševanje socialnega razvoja. Tak primer je lik Lenina, ki v perspektivah zgodovine zavzema velikanske dimenzije. Lenin ki je po znal dušo, ideale in želje ljud stva, je ustanovil partijo bolj ševikov. ki je povedla ljud st.vo k zmagi nad kapitaliz mom, k zmagi socializma Nedvomno je junaško delovanje Lenina pravi izraz zahtev socialnega razvoja; njegova neizčrpna sila, njegov jasen razum in njegova neupogljiva volja so imeli velik pomen za zgodovinski razvoj ne samo v naši deželi temveč za vse človeštvo. Velik delež v borbi za emancipacijo delavcev dežele so doprinesli tudi revolucionarji kot so: Babu-škin, Svedlov. Džerdžinski. Frunze, Kalinin, ki so vse svoje življenje posvetili stvari socializma. S svojim junaškim življenjem so ti možje in na stotine in tisoče drugih, znanih in neznanih braniteljev interesov ljudstva, pospešili rešitev problemov, ki jih postavljata zgodovina in socialni razvoj. Z druge strani pa je treba poudariti da se včasih funkcija osebnosti v zgodovinskem procesu spreminja s spre-minjevanjem njegovega delovanja. Vloga, ki je v tem smislu v protislovju, je tista, ki jo je vršil I. V. Sta-lin. Stalin je postal v naši partiji eminenten marksistični revolucionar. Imel je važno vlogo v borbi delavskega razreda naše dežele proti kapitalizmu in - je deloval za zmago izgradnje socializma v ZSSR in za uspehe osvobodilnega gibanja v svetu. Pod vodstvom Lenina in z drugimi voditelji partije se je Stalin aktivno udeležil oktobrske socialistične revolucije. V času državljanske vojne je po sklepih centralnega komiteja sprejel odgovorna mesta v Rdeči armadi in je dal svoj delež pri organiziranju zmage nad interventisti in belo gardo. Po smrti Lenina, ko so trockisti, buharinovci in nacionalisti o-jačili svoje napade na splošno linijo partije in so poskušali isto oddaljiti od prave poti leninizma, je Stalin skupno z drugimi leninističnimi člani Centralnega komiteja porazil te ideološke nasprotnike marksizma-leninizma, je branil splošno linijo partije, se je boril za uveljavitev leninskega načrta socialistične industrializacije dežele in kolektivizacije kmetijstva, torej boril se je za izgradnjo socialistične družbe. V svojih de-lih je Stalin posplošil na področju teorije probleme izgradnje socializma v ZSSR in je po drugi strani razvil vrsto vprašanj marksistično-lenini-stične teorije. Spisal je mnogo važnih znanstvenih del, ki s o del ideološke zakladnice zavzel degenerirane oblike in je povzročil veliko škodo stvari komunizma. Stalin je znatno precenjeval svojo vlogo v procesu gradnje socializma in se je oddaljil od prakse, od marksistično-Ieninistične kon- janski položaj kmetijstva, po svoji iniciativi odredil nekatere ukrepe, nanašajoče se na gospodarstvo in na kmetijstvo, za katere ni bilo nobenega razioiga in se je izrekel proti uveljavljanju pravičnih ukre- Letovišče Soči ob Črnem morju pov. To je v znatni meri zavrto razvoj proizvajalnih sil v kmetijstvu. Kult osebe je povzročil veliko škodo tudi pri razvoju socialnih ved v ZSSR ker je delal na tem, da uveljavi zgrešeno gledišče, po katerem morejo socialne vede razvijati samo izredne osebnosti, medtem ko ostali učenjaki, v najboljšem primeru, lahko samo komentirajo in popularizirajo dela «prvakov». Povsem razumljivo je, da je to povzročilo pravcato jalovost na področju socialnih ved. Mnoga zgodovinska, gospodarska in filozofska dela so imela samo karakteristiko komentarjev in so se omejevala na ponavljanje že znanih tez v dogmatični in pedantni obliki. Stalin, ne le da ni preprečil hvaljenja svoje osebe, temveč je to na vse načine favoriziral. Tako so se pojavila številna dela polna kulta osebnosti, v katerih je bil Stalin prikazovan kot stvarnik vseh zmag in vseh uspehov sovjetskega ljudstva. Bile so tudi druge pomanjkljivosti in druge napake v delovanju Stalina, V poslednjem času njegovega življenja je vse to zavzelo tak značaj, da je vloga Stalina kot eminentne delujoče osebnosti zgodovinsko bistveno spremenjena. Od osebe, torej, ki je de- lovala za napredek naše družbe, je postala oseba, ki je v mnogih sektorjih zavirala gradnjo komunizma. Kateri je poglavitni razlog za tako spremembo? Predvsem postopna oddaljitev Stalina od ljudskih množic in od partije. V poslednjem času njegovega življenja je Stalin deloval po večini kot voditelj za mizo, ki je upošteval procese socialnega razvoja na knjižničarski in abstrakten način. Bil je slabo povezan z ljudstvom in ni imel vezi z délavci, kolhoz-niki in izobraženci. Njegovo slabo poznavanje dejanskega položaja v raznih sektorjih narodnega gospodarstva, nalog ki jih je postavljala praksa v borbi za komunizem. Temu je sledila še oddaljitev teorije od prakse in v mnogih primerih se je obnašal na popolnoma nasproten način od onega, ki ga je pravilno postavil ali zapisal, oslanjajoč se na mark-sistično-leninistična načela. Ta analiza napak in slabosti, povezanih s kultom osebnosti še enkrat potrjuje, da kršitev pravilnega odnosa, z množicami, partijo in voditelji zelo škoduje ustvarjalni dejavnosti ljudstva, omejuje delovanje vodstva partije, vodi samega voditelja k velikim napakam, ki imajo težke posledice za stvar komunizma. Nekatere šibkosti diskusije v celicah in partijskem tisku V današnjem položaju je Komunistična partija bolj kot kdaj koli postavljena pred važne naloge. Zaradi tega mora biti vsaka organizacija sposobna, da se znajde v vsaki situaciji. V vseh partijskih organizacijah se vršijo diskusije, kritičen pregled in preučitev našega delovanja v luči XX. kongresa KP SZ. Na pragu tako odločilnih dogodkov, kakršni se razvijajo danes tako na mednarodnem kot tudi na krajevnem področju, moramo imeti pred očmi perspektivo, zavedati se mora-mo ne samo današnjih marveč tudi bodočih nalog. Partijsko vodstvo, komiteji imajo torej nalogo sistematično pomagati vsem članom, da se zgradijo v duhu marksizma leninizma. Zato je nujno potrebno, da se v vsaki sekciji in celici, poleg partijskih sestankov organizirajo študijski tečaji, konference o političnih, gospodarskih in socialnih vprašanjih, da politično in organizacijsko usposobimo našo partijo, da vzgajamo kadre, ki bodo na višku nalog, katere stoje pred nami. Letošnje volitve, kot tudi druge akcije so nam pokazale, da partija uživa zaradi svoje pravilne linije in dejavnosti simpatije širokih ljudskih množic. To dejstvo terja, da posvetimo našo dejavnost politični zgraditvi širokih ljud- cepclje, ki jo ljudstvo, partija in posamenznik predstavlja v borbi za socializem. Postavil se je nad partijo in nad ljudstvo, prenehal je upoštevati mnenje Centralnega komiteja, v mnogih problemih je sam odrejal in pogostoma so bile te odredbe zgrešene, kazal je duh samozadovolj-stva. Leninistične norme življenja partije so bile tako kršene in načelo kolektivnega vodstva je bito pozabljeno. Te kršitve leninističnih načel življenja partije in socialistične zakonitosti in neupravičeno zatiranje je na umeten način zožilo območje notranje demokracije v partiji in sovjetske demokracije, ki jih narekuje že sama narava ‘*naše partije, in narava sovjetskega socialnega in državnega režima. To je omejilo avtonomijo in delovanje komunistov, kakor tudi ustvarjalno delovanje ljudskih množic. Stalin, ki je zavzemal najvišje funkcije v partiji in v vladi, ni povzel vseh potrebnih ukrepov za še večjo utrditev vojaške sile in zmogljivosti obrambe socialistične države v času, ko je v Evropi divjala vojna in ko je bito jasno, da bo hitlerjevska Nemčija napadla Z.S. S.R. V povojni dobi, ko je bilo načeto kolektivnega vod-stva že povsem pozabljeno, je Stalin, ki je slabo poznal de- KAKO SE LAHKO VSAJ DELOMA REŠI PEREČE VPRAŠANJE Potreben je takojšen odlok za zaporo stanovanjskih izgonov V zadnjem času je bilo vrženih na cesto 140 družin - Kam pošiljajo brezdomce Razne intervencije Združenja za pravico do stanovanja pri oblasteh Vprašanje stanovanjskih izgonov postaja iz dneva v dan resnejše. Skoro ga ni dneva, posebno v zadnjem času, da ne bi bila kaka družina vržena na cesto, ali pa poslana v tako začasno bivališče, ki je za človeka nesprejemljivo. Združenje za pravico do stanovanja, ki se že precej let ukvarja s stanovanjskim vprašanjem in si stalno prizadeva za prizadeto kategorijo stanovalcev, ima na razpolago bogato dokumentacijo, ki kaže vso resnost položaja. V zadnjem času je bilo izvršenih 140 sodnih izgonov, za nadaljnjih 230 pa je že dotočen datum. Poleg teh je še naše partije, vsega sovjetskega ljudstva in svetovnega komunističnega gibanja. S svojo aktivno udeležbo v borbi za splošno leninsko linijo in za izgradnjo socializma se je Stalin uveljavil v partiji, med ljudstvom in med delavci vsega sveta. V teku časa pa je avtoriteta Stalina, kot enega izmed voditeljev partije in vlade polagoma, in začetkoma na nedojemljiv način, zašla v kult osebnosti, v kult, ki ga je sam Stalin podprl in krepil. K temu so pripomogli negativni znaki značaja Stalina kot človeka in kot v o ditelja: robatost, pomanjkanje takta, potrebnega upoštevanja delovnih tovarišev in človeška skromnost. Za nekaj časa ti negativni znaki niso vplivali na pomemben način na delo partije in sovjetske vlade, kjer je Stalin zavzemal • vodilna mesta. Toda v desetletju po letu 1930 so ti negativni znaki, z utrditvijo kulta osebnosti, postali napake, ki so negativno vplivale na delo Stalina in sd ga dovedli do resnih napak; prišlo je do sožitja med negativnimi in pozitivnimi stranmi njegovega delovanja in v določenih primerih so prvi prevladovali nad drugimi. Za objasnitev vzrokov, ki so dovedli do kulta osebnosti pri Stalinu, je potrebno upo števati tudi zamotan zgodovinski .položaj, v katerem se je razvijal proces gradnje socializma v ZSSR in je treba predvsem upoštevati obstoj kapitalistične obkolitve. Gradnja in utrditev nove družbe v naši deželi, ki je bila kot obkrožena trdnjava, sta zahtevali strogo centralizacijo državnega vodstva, močno organizacijo in strogo disciplino. Te okoliščine pravilne kombinacije centralizma, ki ga zahteva diktatura proletariata, z najširšo demokracijo, ki jo narekuje že sama narava socialističnega režima, so po zaslugi Stalina prispevala v veliki meri k razširitvi kulta osebnosti. V zadnjem času življenja in delovanja Stalina, je kult njegove osebnosti Socialistični svet STIKI MED BOLGARIJO IN JUGOSLAVIJO Pred nadavnim je bolgarski ministrski predsednik Jugov izjavil, da je politika njegove vlade usmerjena h krepitvi miru na Balkanu in k ureditvi prijateljskih stikov dobrega sosedstva med balkanskimi deželami. Dejal je, da je globoko prepričan, da se bodo stiki med Bolgarijo in Jugoslavijo še nadalje zboljševali. Narodi obeh dežel so življenjsko zainteresirani na nadaljnjem neprenehnem zboljševa-nju stikov. To izvira iz temeljnih koristi ljudi obeh de-žel, ki težijo k skupnemu cilju — izgradnji socialistične družbe. GRUZINSKI STOLETNIKI Po-sebna komisija sovjetskega ministrstva za zdravje, ki proučuje način življenja ljudi v visoki starosti, je registrirala v Gruzinski republiki p&ko 2000 ljudi starih nad 100 let. Najstarejši med temi je nedavno slavil svoj 155 rojstni dan. Med stoletniki je tudi neki 112-letni starec, ki je lani dobil prvo nagrado za ljudske plese in narodne plese. KITAJSKI OTUDENTJE OBIŠČEJO JUGOSLAVIJO Vsekitajskai federacija študentov bo poslala svoje delegate na mednarodno študentsko konferenco, namenjeni sodelovanju med študenti v mirni koeksistenci, ki se bo vršila v Dubrovniku. GRADNJE V MOSKVI V zadnjih letih so v Moskvi dodelili stanovalcem 305 tisoč kvm. zazidane površine, zgrajenih je bito nadalje 147 šol, 53 bolnic in 338 otroških zavetišč. Proti koncu 1956 bodo dogradili v Moskvi še drugih 200 šol na desetine bolnic, ki bodo skupno imele 17.000 postelj, ter novei kinodvorane, ki bodo imele skupno 22.000 sedežev. 270 SINDIKALNIH DELEGACJI ZSSR V TUJINI Vezi med sovjetskimi sindi-dikati in sindikati drugih dežel, se vedno bolj krepijo. Na povabilo sovjetskih sindikatov je v zadnjih 4 letih obiskalo SiZ okrog 500 delegacij iz 74 različnih dežel iz vseh delov sveta. V zadnjih 5 letih pa so delegarne sovjetskih sindikatov obiskale številne dežele. Samo v teku preteklega leta je 73 sovjetskih sindikalnih delegacij odšlo na prijateljske obiske v razne dežele širom sveta. Med drugim so te delegacije obiskale Kitajsko, Anglijo, Francijo, Italijo, Nemško dem. republiko, Poljsko, Finsko, Japonsko, Indonezijo. Jugoslavijo, Madžarsko in druge države. Od januarja do aprila 1956 je nad 40 delegacji sovjetskih sindikatov odšlo na obiske v tujino. 500 družin, ki jim sodnija lahko vsak trenutek določi datum izgona ter nadaljnjih 2000 primerov, ki imajo večji oddih. Kam pa gredo družine, ki jih sodnijskim potom vržejo iz stanovanja? Od 140,izvršenih izgonov si je samo kakih deset družin lahko z lastnimi sredstvi poiskalo vsaj začasno streho. Druge so poslali v neko rekvirirano stavbo v ul. Coroneo, zasilna zatočišča, v barake na Proseku in nekatere za par dni v hotele. Ima- mo pa kakih 20 družin, ki so že mesec dni in še več brez strehe, brez vsake ureditve; s svoje strani pa nimajo najmanjšega sredstva, da bi si same pomagale. Združenje za pravico do stanovanja je že posredovalo na pristojnem mestu, ne samo za sprejem delegacije, ki bo šla v Rim na razgovor s predsednikom ministrskega sveta, marveč je o resnosti tega stanja obvestilo tudi vsedržavno združenje brezdomcev. Omenjeno združenje je poslalo spomenico o tem problemu ministrskemu svetu, po-udarjajoč nujno potrebo naglih ukrepov s strani vlade. Zgleda tudi — vsaj tako poročajo nekateri tukajšnji časopisi — da bo vladni komisar izdal odlok o zapori sodnih izgonov, ki naj bi veljal dokler ne bo nakazan potrebni denar za granjo večjega števila ljudskih stanovanj. Vest seveda ni uradna. Tak odlok bi bil v resnici nujen in potreben. Poleg tega pa so še druge možnosti, da se vsaj deloma ublaži stanje družin, ki so ostale na cesti ter tistih, ki jim grozi sodni izgon. Predvsem bi se morala komisija za dodeljevanje stanovanj končno zganiti in Stanovanjski izgoni so tudi danes, enajst let po končani , vojni, še vedno boleča rana našega mesta Vesti iz Jugoslavije NAFTA V PREKMURJU V Filovcih pri Dolnji Len davi v Prekmurju je lani začel bruhati plin, letos pa je začela bruhati še nafta. Na ustju vrtine so pravočasno postavili zaporne naprave s čemer so preprečili, da bi dragocena tekočina uhajala. Ce odprejo ventile, bruha nafta nad 40 metrov visoko. DR. BOŽIDAR LAVRIČ REKTOR LJUBLJANSKE UNIVERZE Univerzitetna skupščina v Ljubljani je izvolila za novega rektorja univerze dr. Božidarja Lavriča, ki je do sedaj opravljal posle prorektorja. Za novega predsednika univerzitetne skupščine pa je bil izvoljen prof. Milko Kos. Novi rektor univerze je star 57 let in je profesor medicine. Študiral je v Zagrebu, Parizu in Pragi. Nekaj časa je bil primarij splošne bolnice v Mariboru, leta 1936 pa je postal docent na medicinski fakulteti v Ljubljani. Za časa zadnje vojne je bil najprej konfiniran v Italiji, na to pa je vstopil v NOV in postal primarij partizanske bolnice v Bariju. Od leta 1949 je dr. Lavrič redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. JUGOSLOVANSKE ŽELEZNICE IN ELEKTRIFIKACIJA Elektrifikacija železnic v Jugoslaviji je šele v začetnem stažu. Pred vojno ni bila nobena proga elektrificirana. Po priključitvi Primorske so prešle v okvir JDZ proge od Sežane do Postojne ter od Pivke do Reke, katere so bile že prej elektrificirane. V teku je elektrifikacija proge od Postojne do Ljubljane (dela od Postojne do Rakeka so že dokončana) in od Reke proti Zagrebu. Vsega skupaj je do sedaj elektrificiranih 200 km. železniške proge. Elektrifikacija sicer počasi napreduje, toda pri tem je zlasti pozitivno, da vse potrebne naprave izdelujejo doma in jih zato ni treba uvažati iz tujine. VISOKA GOSPODARSKA SOLA V ZAGREBU Izvršni svet Hrvatske je sprejel načrt zakona o Visoki gospodarski šoli in ga bo predložil Saboru, v uzakonitev. Sola bo pričela delovati že septembra t. 1. Ta šola bo i-mela stalno in pomembno vlogo v strokovnem izpopolnjevanju gospodarskih kadrov. Šolanje na njej bo trajalo dve leti. Na njej bodo dobili primerno teoretično in praktično znanje voditelji raznih gospodarskih organizacij, gospodar-s' ' funkcionarji pri ljudskih odborih in skupščinah itd. poskrbeti za dodelitev novih so bila končana še aprila meseca. Nekaterim družinam, ki bivajo sedaj v zasilnih hišicah pri Sv. Ani so bila nova stanovanja že večkrat obljubljena, toda do danes je ostalo vse le pri obljubah. Ce bi te družine dobile novo stanovanje, bi se v zasilne hišice poslalo lahko na njihovo mesto tiste družine, ki so bile izgnane iz stanovanj sodnim potom. Baje gre za približno 140 družin. Imamo nadalje nad sto družin, ki so vložile prošnjo za stanovanje še pred več leti in so jih lansko leto pri dodeljevanju novih stanovanj uvrstili med takozvane «rezerve». Tudi teh preko sto družin še nima svojega stanovanja. Kaj pa stanovanja, ki so jih izpraznili anglo-ameriški vojaki. Tudi teh je precej in so še vedno prazna. Ljudje se upravičeno sprašujejo, čemu jih ne nakažejo družinam, ki se nahajajo v res kritičnih razmerah? V Trstu pa imamo še druga stanovanja, ki so tudi po več mesecev prazna. V tem primeru gre za nesramne špekulacije hišnih lastnikov, ki zahtevajo za stanovanja pretirano visoke najemnine in razen tega še posebno vsoto za dodelitev, ki gre v najboljšem primeru do višine par stotisoč lir. Razumljivo je, da take vsote uboga delavska družina ne premore in tako ostane stanovanje prazno tudi leto dni, stotine družin z o-troki, bolniki, starčki v družinski skupnosti, pa se mora potikati po nezdravih kleteh in temnih podstrešjih. In še za take luknje, je velika sreča, ce jih lahko dobijo. skih množic, da pod okriljem partije okrepimo borbe z množičnim razmahom. V diskusiji, ki se razvija potom našega tiska in partijskih organizacij, beležimo nekatere šibkosti. Namesto obravnavanja načelnih vprašanj, se vrši izme-njava osebnih mnenj, ne upošteva se marksistična metoda analize za rešitev vsakega vprašanja. So tudi nekateri e-lementi, ki danes skušajo uganjati politikanstvo in zavzemajo nepravilna stališča, ker ne poglobijo vprašanja, se spuščajo v osebnosti, nekon. kretnosti, izražajo nezadovoljstvo, obrekovanja in podtikanja, v.se prežeto s tujo ideologijo. Ne zavedajo se, da prav take nedoslednosti šibijo vsebino partijske linije. Zato je treba, da se pri vsakem takem pojavu stvar takoj razčisti v celici. V diskusiji ne smemo zapasti v škodljivo drobničar-stvo, marveč je treba zajeti vprašanje v širino. Pri takih neplodnih diskusijah se pojavljajo nemarksistični pojmi j partijski demokraciji, kjer se noče upoštevati najmanjša disciplina. Sklepčna resolucija V. kongresa naše partije postavlja vprašanje in nalogo o širjenju in utrditvi notranje partijske demokracije, in kolektivnega vodstva vseh partijskih organov in same partije. Vsaka o-mejitev demokracije prinaša posledice in ovira razvoj in iniciative ter slabi vsebino partijske linije. Zato je treba to vprašanje na komitejih in celicah izredno resno obravna. vati in povezati vprašanje partijske demokracije skupno z demokratičnim centralizmom vsega partijskega delovanja. To pomeni, da vse načelna vprašanja se morajo diskutirati in reševati v vseh partijskih organizacijah, od vodstva do celic ter skupno sklepati in reševati. Kdor gre s partijo iskreno in dosledno po njeni borbeni poti, ta bo napredoval, kdor pa skuša danes v odnosu do partije uganjati politikantstvo, ta se bo znašel prej ali slej na pozicijah, ki so tuje marksizmu in leninizmu, to je na pozicijah sovražnikov interesov delovnega ljudstva. Za utrjevanje notranje partijske demokracije je potrebna organizacijsko čvrsto povezana, enotna in disciplinirana partija. Za tako utrditev partije je treba prilagoditi or ga-niza-cijsko vprašanje, primerno današnjemu stanju, ki zahteva masovno politično delo ter tesno povezavo z ljudskimi množicami. Potrebna je večja iniciativnost večja samostojnost v sekcijskih in celičnih partijskih komitejih. Predvsem pa odgovornost za vse partijsko delovanje sloni na povečanju odgovornosti partijcev. Pogumno moramo dvigniti poštene in borbene ljudi na odgovorna mesta, pravilno vzgajati partijske voditelje in vse partijske aktiviste, pogumno odstraniti nesoo-sobne in oportunistične elemente in pravilno razporejati kadre. Načeto demokratičnega centralizma je tr;e-ba prilagoditi današnjim razmeram, dvigniti je treba avtoriteto sekretarjev in komitejev. Sklepe partijskih organov in direktive višjih forumov ki so bile odobrene je treba izpolnjevati. V naši partiji smo vedno podčrtali nujnost razširitve in pomladitve partijskih organizacij. Vsako podtikanje pri reševanju teh vprašanj je plod elementov, ki v partiji samo frazarijo in ne vršijo nobenega konkretnega delovanja. MARIJA BERNETIC Ameriški general za izmenjave s S.Z. List «New York Herald Tribune» je pred kratkim objavil pismo brig abnega generala a-meriške vojske Hugha Heste-rja, ki urgira večje izmenjave delegacij med ZDA in Sovjetsko zvezo ter večji razvoj mednarodnega sodelovanja. «Ni mogoče priti do dejanskega sodelovanja, dokler se ne znatno zmanjša propagando za hladno vojno- — pravi general Hester v svojem pismu. Cim bolj se bodo kategorije, skupine in najrazličnejši socialni razredi Vzhoda in Zahoda medsebojno obiskovali in izmenjavali informacije, tembolj se bodo mednarodni odnosi izboljšali in zožilo se bo področje sporov in tembolj bosta odnehala strah in sovraštvo». Pisani své TRGOVSKI SPO MED ITALIJO IN LR MADŽARI Med Madžarsko in I podpisan plačilni in skl sporazum, ki pre^ znatno povečanje med obema državama.j bo izvažala na Madžai rovine za tekstilno im kemične izdelke, proizP Trsta ter poziva tovariše, naj v večjem številu in v intenzivnejši obliki posežejo v diskusijo, pri čemer pa naj se izogibajo čenč in nesmiselnih graj imajoč v vidu ideološko jasnost in jasnost perspektiv, politično in -organizacijsko o-krepitev partije in demokratičnega gibanja, Večjo povezavo z množicami in z njihovimi borbami za takojšnje zahteve». KPI bo imela kmalu svoj VIII. kongres. Mi se ga bomo udeležili z močno delegacijo, ki bo izvoljena na teritorialni konferenci, katere sklicanje je dotočil naš 'V. kongres, da se odloči ali bomo še nadalje o-stali neodvisna partija ali pa se bomo spremenili v avtonomno federacijo KPI. To je problem o katerem je treba diskutirati, kajti delegati, ki se bodo udeležili konference, bodo morali iznesti mnenje vseh članov partije. Tovariš Togliatti je v svojem poročilu obravnaval mnogo in zanimive politične, teo-rične in organizacijske pro. bleme. Pozivamo vse tovariše, naj stalno sledijo predkongresni diskusiji KPI, ki bo zanimiva, poučna in koristna za v-so našo partijo in ki bo omogočila vsakemu tovarišu, da bj bolje spoznal italijanski položaj, njegove osnovne probleme, veliko Italijansko komunistično partijo, borbe italijanskih delavcev. Prepričani smo, da bo vsak resen doprinos k predkongresni diskusiji KPI, vsakega izmed nas, dobro sprejet in upoštevan pri komisijah, ki so bile izvoljene na C .K. za pri- ^ v« pravo osnutkov dokumentov, da ga - ,, ko uporabile pri svoieI Storiti moramo vse da se bo naša interV glavnih obrisih nana‘, točke, ki jih je nak^j v svoj' riš Togliatti Čilu. Zdelo se nam je napisati te vrstice, ^ imeli vtis, da so neH» •zumeli naše vzpodbU/ diskusijo o tajnem 1 tov. Hruščeva kot P predkongresno disku5*'1' di zato, da še enkra rimo in variše na diskusiji, Ijenju in vzpodbudim0 j a aktivno ude'.- pri delova inič borbah pat tv Tajništvo ________-^1 ZA VSAKOGAR NEK p< Prve % Da 1 tiu ‘n d haJ 1 “i n Vre Premi vQlavni Utjboije . rUtPen, Č Več r, '»te C1-la vj* in t0 ZDRAVNIKOVA ZA*£j ("ieti0 žit Zdravnik pride k bol^ na stelji-, prime ga za ne poslušati utripanje K) «Sedaj pa res ne v°V, vpraša čez ne-kaj sekvnj: se mi je ura ustavila-bolnik mrtev?» ove * gotovo več velja K o1 -lir». -j ' «iPo-sodi mi jih tor soč». Vbadati Vu “avle; *Coraj in ‘Oora, ^4 t S TRAS 8 meseca sepiembra leta 1920 e!c ,7C- avgusta 1920 so v trži-inštr- 1 ladjedelnici proglasili ‘ in ayko. V teku zborovanja na tu rrVtlem tr8u’ ko 50 delavci ridi i'rn° razpravljali o svojih med Ulemih, jih je nenadoma ‘‘Padla skupina fašistov, ki «' j' pomagali karabinjerji in -ODB^rsaUrji. Začeli so padati in več oseb je bilo ra-1Ž3„, V znak protesta se je a' a.vka razširila na vso Furla-m '° in imela je seveda svoje 'ti. "bledice tudi v Trstu. ^sir3*1 v odišč* V našem mestu je bil polo-,ovar!l iz dneva v dan bolj na-iria h ‘ ^ašisti so ustanovili «Itaci so lan^o delavsko zbornico, ki za L bivala močne podpore v , ;n r narju s strani industrijcev. 1, da organizacijo so pritego-/' lclL1 Predvsem priseljene jo vf(6,lte- Razbijaški sindiks kla',. Predstavljal dejansko po J-hi prvi. poskus industrij v za razbijanje sindikalne avib otnosti, je imel svoj sedež .odn® “1‘ci 'Pozzo Bianco, v biv-bil i 61 sedežu fascia. i Iti* .i’Sihovoljno < 't ' crai sin o or‘L‘ je postajalo na ^ P neznosnejše. to P yladal spet Sa, nastopanje obla-iz dneva) v V pokrajini še vedno režim pre-v veljavi so bili še ^n° avstrijski zakoni, ki jih PO'j.clhoma niso spoštovali, ita-sjlK ijvPski zakoni pa niso še stori i y v veljavo. ti satjg takem položaju je prišlo gosa |j|(1^Plošne stavke v vsej Ju- pisi«1 j() °tta izraz solidarnosti z irifo. 0 avci v Tržiču. Obenem pa pod ^ pile postavljene s strani ce. C iJ^Plistične stranke in sindi-ža, ? 5“lalistične stranke in 1 Naslednje zahteve: preneha® izrednega stanja, ukini-vojaških sodišč, ukinitev ®lv»nih obsodb, osvoboditev “ičnih pripornikov, od-,.Va vseh vojnih navlak, Janje upravnih volitev, da sestajanja in mani-stacij v'01 je bila proglašena spione stavka, je fašistični sindi-t Pozval trgovce v središču » ta naj ne zapirajo trgovin. k,° je prišlo do prepirov med ‘lavci ilj . Popolna, z izjemo nuj- in fašisti. Stavka je Ujilg |l,j. ravnih uslug. Stavkali so rftik **skarski delavci. 4. sep. Hv 3 je večja skupina faši-tj napadla na Trgu Goldo-EJfno skupino demonstranti ®il0 Je več ranjenih, Bojj ^ethi dva karabinjerja. Polj So fašisti poskušali napalm sedež Delavske zbornice. h)j Pa jih tokrat niso podpi- Avellina, ki je nato umrl v bolnici. S pomočjo «zaščitnikov reda» so se fašisti na ta način lahko prebili do mladinskega krožka socialistov, ki je imel sedež v ul. Bonda-res 4. Na sedežu so našli samo čuvaja s tremi otroci. Seveda so fašisti sedež do malega razdejali. Svoj zločin so nato o-pravičevali. češ da so našli na sedežu orožje, strelivo in celo telefonske aparate. Trdili so tudi .da so iz sedeža streljali. Isti dan je policija obvestila tajnika sindikata Malatesto, da bo izvršila na Združenih sedežih preiskavo. Malatesta in Juraga sta šla takoj na sedež, da bosta prisostvovala preiskavi. Cim pa sta prišla skozi vrata so jima osorno ukazali naj dvigneta roke kvišku. Takoj so oba uklenili in odpeljali v zapor. Malatesta je bil zaprt tri dni, Juraga pa še več. Čuvaja sedeža, nekega Vavpotiča so vrgli ven z brcami in tako se je začela «preiskava». Vse je bilo namreč samo. pretveza za novo razdejanje. Razbili so vse kar jim je prišlo pod roke. Niti kipu Garibaldija niso prizanesli. 7. septembra je bil položaj še bolj kritičen. Fašistične škvadre so razsajale po mestu in preteple vsakega, ki se jim je zdelo, da je delavec. Fašisti so lahko menoteno razgrajali, ker so bili pod dobrim varstvom karabinjerjev. Seja Glavnega Slovensb-hrvalske ljudski sveta prosvete (Nadaljevanje na IV strani) 13. julija 1920 so fašistične škvadre zažgale Narodni dom v Trstu, v katerem so imele svoj sedež razne politične, kulturne in gospodarske organizacije tržaških Slovencev. Obenem z Narodnim domom so fašistične škvadre istega dne opusto-šile tudi druge slovenske ustanove in številne trgovine, gostilne, banke, ki so bile last Slovencev VAŽNI SESTANKI GOSPODARSTVENIKOV IZ RAZNIH DEŽEL, Ki SO SE UDELEŽILE VELESEJMA VIII. tržaški velesejem še enkrat potrdil tradicionalno vlogo Trsta Kaj se je še posebno poudarilo ob „dnevu“ Jugoslavije - Pomen udeležbe arabskih dežel Pri kolektivni razstavi lesa, Jugoslavija in Avstrija na prvem mestu jiih. ,aPad ni obnesel, namreč takoj 6. l»ina °r?ani javne varnosti, se V beg pognala mladih socialistov. |kJ SePtembra so se fašisti . Pravili nad Delavsko dJ'0ic°. Na vogalu ul. Male “*ha in Corso Garibaldi Cl*lo do resnega spopada til-, s°cialisti in fašisti, ki so K- - tudi tokrat bežati. Na C0* 6» so prihitele «guardie *>_ ki so začele udrihati 6itjS°e*ahstih s puškinimi ko-W Kot bi to ne bilo do-"n začeli še streljati. Bi-iyc. več ranjenih; med de-■ 1 je bil smrtno ranjen 16-Vincenzo Forgioni iz VIII. tržaški mednarodni velesejem in še bolj številne stranske manifestacije, organizirane v okviru velesejma, so postavile še enkrat v o-spredje težko stanje tržaškega gospodarstva. Istočasno pa so postavile v ospredje široke obstoječe možnosti za njegovo poživitev, vsaj na področju trgovinskega prometa, ki je dejansko osnovna podlaga gospodarstva našega mesta. Vlogo, ki jo ima velešejem se je še enkrat potrdilo, bodisi v številnih govorih, ki so se vrstili v teh dneh, bodisi v strukturi velesejma. Ta vloga je okrepitev tržaškega em-porija, ki se ima smatrati kot posredovalec za trgovinske izmenjave med Srednjo Evropo in prekomorskimi deželami. S svojimi razstavami, predvsem s V. mednarodno razstavo lesa, ki je najbolj tipično blago za tržaški tranzit, z raznimi «dnevi», ki so bili posvečeni važnejšim deželam, je tržaški velesejem skušal izpolniti to svojo vlogo. Svoje «dneve» so imele Jugoslavija, Avstrija, arabske dežele, Madžarska, Zapadna Nemčija, lesna industrija ter skupnost jadranskih pristanišč. Na «dnevu» ki je bil posvečen Jugoslaviji se je podčrtalo potrebo, da se gospodarsko življenje Trsta tesneje vključi v okvir trgovskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Naše mesto je v resnici najbolj primerno kot središče za razvoj teh odnosov. Treba pa je pripomniti, da otvoritev sede- ŽA MASE KMETE Koledar za julij ■lrno žito popolnoma do-. h, lahko mnogo zrnja iz- ^ POLJU: Deževno vretij; Je zadržalo ob koncu ju-rav Prv° izkopavanje ali izo- i, ja aniei zgodnjega kaompi- Da ne j,0 krompir uma-tj,j in da se izognem o gnili ’ §a izoravamo le ob su-tij vremenu in ko zemlja Premokra. ,\^|“vni čas žetve je tu. tiplje je, da p »žanjemo - > ko je slama popolnoma (llllenela in se zrnje ne j, Več raniti z nohtom. Ako > *ti: >t - - vj in se poizgubi. Posebno z to za Pšenico, še bolj t|je a °_ves.':Le za seme name-tOfj zit° naj popolnoma do-9orj na steblu. Strnišče po. Jenio takoj, da se zemlja 6og?SUai in ne izgubi svoje O«. Za zgodnim 111 in žitom lahko seje-it(j c‘nkvantin, ajdo, repo, bitj padimo tudi pozni ka-trj|j/n ohrovt (vrzote). Ob ii (u“i> ko osipamo turščico, tli dl Pognojimo z dušičnati-bn0 «Pojili, ako je to potre-v tem mesecu lahko seco 2a zeleno krmo turšči-^ 1 kaj drugega. 9aje KLEVU: Živini lahko 0 le zdravo in nepo-brio JeP° zeleno krmo. Pose-v tgvjSkrh moramo posvetiti Jo rtBimesecu’ ko je vse pol-‘^Oltr .i tudi vprežni živini, iti ^ti jo moramo dobro %(>. . redu vsaj zvečer in v tQ aj ako ni dovolj časa ?oj{]-5ez. Poldne. Ne smemo ‘C ^ aati živini presvežega VU - vležanega sena.. V hle-s0ao °ramo paziti vedno na I l'ffes -in ^istočo. ‘Nadležen I > in prav posebno mu-^ °ramo skrbno zatirati. TRAVNIKU: Košnja travnikov je v polnem tiru. S košnjo ne smemo odnašati ker le z pravočasno košnjo ohranimo vse redilne in tečne lastnosti sena. V VINOGRADU : Kdor je pravočasno žveplal in škro-pil mu peronospora in oi-djum nista napravila škode Škropljenje in žveplanje se mora nadaljevati, da obvarujemo vinograde nadaljnje škode. Kdor je cepil v zeleno naj ne žabi škropiti tudi cepičev, ki so peronospori bolj podvrženi kakor stare trte. V KLETI: V kleti v tem mesecu ni posebnega dela. Skrbeti moramo, da bo klet hladna, da 'bo prazna posoda požveplana in sodi zaliti. Vinu dodamo od 3 do 10 g metabisulfita na vsaki hi. S tem ga čuvamo proti vsaki bolezni. . NIA VRTU: V tem mesecu dobimo mnogo prostih teh vsled pobrane zelenjave itd. Na proste lehe lahko sadimo zeleno, solato, karfijol itd. Sejemo pa nizki fižol za jesensko stročje, pozne kumare, radič, blež, na vadno repo itd. Paradižnike zakoličimo, in jih privežemo na kot, ali pa napnemo žico in jih privežemo ob isto. Priščipavajmo paradižnikom zakotne poganjke. Proti smodu škropimo ponovno paradižnike z 2 odst. rastopino modre galice in apna. Pobiramo skrbno zrelo seme razne zelenjave, osnažimo vsako seme in ga hranimo v suhem prostoru. Zrelo čebulo in česen iz-rujemo in spravimo v suh in zračen prostor pod streho. ža Italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice v Milanu, ni v harmoniji s tem, kar se je na velesejmu poudarjalo, tudi če obstoja v Trstu posebna delegacija te zbornice in v načrtu še druga taka delegacija. Drugo vprašanje, la se predolgo zavlačuje, so obmejne izmenjave. Kar se tega tiče obstoja sporazum med obema državama, ki je bil podpisan v Rimu aprila 1955, ni pa še stopil v veljavo, ker ga italijanska vlada ni ratificirala. Do leta 1955 so se izmenjave med bivšima conama A in B razvijale na podlagi takratnih sporazumov. Od leta 1952 se je beležilo letno izmenjavo blaga v vrednosti približno 770 milijonov lir. Prvih pet mesecev tega leta pa beležimo komaj 240 milijonov in to na podlagi prejšnjih sporazumov. Sporazum podpisan prila 1955 predvideva izmenjave blaga za 4 milijarde in 400 milijonov lir na leto. Ta je najbolj širok sporazum, kj je poznan v svetu. To je tudi popolnoma pravilno zaradi obstoječe potrebe blagovnih iz-menjav med obema področje-ma, ki jih upravljata Italija in Jugoslavija in so bile nekoč ozemeljska celota. Ce iz političnega stališča ni mogoče misliti na združitev, je pa potrebna intenzivnejša blagovna izmenjava. To se bo lahko doseglo s tem, da se začne izvajati podpisani sporazum. Glede arabskih dežel vemo, da predstavljajo 35% vsega pristaniškega prometa, kar je zadosten dokaz o važnosti, ki jo imajo za tržaški emporij. Avstrija je najboljši klient našega pristanišča, s skoro 2 milijoni in 300 tisoč ton blaga, 'ki je šlo v letu 1955 v tranzitu skozi našo luko. Znatno zanimanje je vzbudil na velesejmu «dan» posvečen lesni industriji, ki je važen artikel za tržaški pristaniški tranzit. Sedem dežel je leta 1955 odpremllo po železnici svoj les v Trst, 25 dežel se je poslužilo za svoje potrebe tržaškega tranzita, 9 dežel je odpremilo skozi Trst svoj tropično-ekvatorski les. Promet lesa je znašal 526.000 ton. Številka je sicer nižja v primeri s prejšnimi leti, vendar še vedno važna za našo luko. Zato so na velesejmu odkazali lesni razstavi enega izmed glavnih paviljonov ,kjer sta razstavljali Jugoslavija in Avstrija kot največja izvoznika lesa in lesnih izdelkov. Naj omenimo Vadi «dan jadranskih pristanišč» s sestankom predstavnikov Trsta, Benetk, Ravene, Ancone, Barija, Brindisija, Barlette, di sestavljajo «jadransko skupnost». U-menjena «skupnost» je bila u-stanovljena v cilju zaščite pravic teh luk za okrepitev svojih pomorskih prog. Na sestanku, ki je bil v okviru velesejma, je prišla še enkrat do izraza vsa krivica storjena pri razdelitvi ladjevja Finmare med tirenska in jadranska pristanišča. Slednja so dobila samo 13,5% in 13% subvenciji, ki jih daje država za te pomorske službe. Kljub temu je pomorski promet močan in zato je potrebna pravičnejša razdelitev ladjevja. Cim se je v svetu začela u-veljavljati pomiritev so se trgovinski odnosi ojačili in zavzemajo vedno večji obseg. Ce ne bo imel Trst pravočasno v rokah potrebnih sredstev, kot pomorske proge, prosto cono in dobre zveze po kopnem, preti resna nevarnost, da bo izgubil ugodno priložnost za uveljavitev svoje luke. Letošnji velesejem je to še enkrat dokazal in vlada bi se morala tega končno tudi dobro zavedati. F. Z. V ponedeljek je bila 8. redna seja Glavnega sveta Sloven-sko-hrvatske ljudske prosvete v Trstu. Na njej se je razpravljalo o tekočih vprašanjih- v zvezi z delovanjem organizacije s posebnih ozirom na korake, ki so bili doslej napravljeni in ki so v načrtu za bližnjo bodočnost na področju sodelovanja s Slovensko prosvetno zvezo. Po uvodnih besedah predsednika, tov. Košute, ki je vodil sejo, je tajnik podal poročilo o prizadevanjih za sodelovanje in zbliževanje kakor tudi o drugem delu SIILP, ki je bilo opravljeno v času po zadnji seji GS SHLP. V poročilu je tajnik poudaril zlasti razveseljivo dejstvo, da se je sodelovanje v zadnjem času premaknilo z mrtve točke in da se je od golega frazira-nja prešlo k dejanjem. To potrjujejo ne le redni stiki med obema prosvetnima organizacijama, temveč tudi uspela proslava stoletnice Aškerčevega rojstva, ki je bila preteklega junija na stadionu «I. maj», ka- Prelresel se je tudi predlog o ustanovitvi tako imenovanega paritetnega odbora za oživljanje mrtvih prosvetnih društev. Ta odbor naj bi čimprej pristopil k delu ter po možnosti sprejel pod svoje pokroviteljstvo še ona delujoča društva, ki so izven osrednjih prosvetnih organizacij. Podčrtano je bilo obenem, naj ostane živa skrb za skupno kulturno delo tudi pri drugih društvih. Zato pa dosedanje prosvetno delovanje ne sme ponehati, marveč naj se nadaljuje vzporedno s prizadevanjem za enotnost do končne spojitve. Izneseni so bili še razni drugi predlogi za skupne prireditve in nastope, tako pri Magdaleni, v Skednju, Rocolu, centru mesta in za skupni tabor, kakor Judi za vsestransko izboljšanje delovanja. Z zadoščenjem je bila pozdravljena vest o ustanovitvi pevskega zbora pri Sv. Barbari, ki ga bo vodil Miro Loredan. In nazadnje je bilo delegaciji SHLP za stike s SPZ še naloženo, naj z vnemo nadaljuje prizadevanje za skupno kulturno delovanje, kar bo le v ko- tero sta organizirali obe prosveti s sodelovanjem prosvetnih društev, nadalje pevski koncert . , , , . , v Nabrežini, ki se je vršil kljub j nSt V5ej s,ovenskl skupnost, nekaterim pomanjkljivostim in j neugodnostim. Rezultat kon- ' kretnega dela so tudi številni se. j Stanki roditeljev v mestu in na ' podeželju in ustanavljanje enot- ] v>ib roditeljskih svetov, ki jih organizirata obe prosveti. Kol pozitiven rezultat sodelovanja je treba gledati tudi na večje skupne kulturne prireditve, ki se bodo vršile ob priliki jubi-lejev nekaterih prosvetnih dru- ! štev v teku letošnjega poletja. : Vse te prireditve imajo ple-da zbližujejo na- HULTURne suesTis menit namen, še ljudstvo, da prispevajo k enotnosti Slovencev na Tržaškem. ki se je dejansko pokazala že ob zadnjih volitvah. Nedvomno je, da pri tem delu, četudi je tako plemenito in koristno, naletimo tu pa tam na večje ali manjše težave in ovire. Toda z dobro voljo obeh strani je mogoče vse to premostiti. Poročilu je sledila pestra diskusija, ki so se je udeležili vsi navzoči. Predlog tajništva glede odložitve občnega zbora na čas, ko bo izpadel kot prispevek k enotnosti, je bil po izčrpni diskusiji soglasno sprejet. Z zadovoljstvom je bilo u-gotovljeno, da je delegacija za stike s SPZ vestno opravljal'! svojo nalogo v smislu zbliževanja. FILMSKA DEJAVNOST V D.R. NEMČIJI Filmska družba Nemške DR DEFA bo letos posnela v koprodukciji z zahodnonemškimi družbami Thomasa Manna «Bnddenbrook». V koprodukci-ji je tudi v načrtu film «Till Eulenspiegel», v katerem bo glavno vlogo igral francoski i-gralec Gerard Philip. LESKA KNJIGA O TRSTU IN OKOLICI V Pragi je pred dnevi izšla knjiga Jana Severina «Na pru-sečiku Evropy»» (Na preseku Evrope). Knjiga opisuje tržaško mesto, njegove posebnosti, njegovo lice, dotika pa se tudi Goriške, Krasa, Slovenske Istre in eelo Reke, Tesata in Furlanije. Opisuje nadalje razne prizore iz ljudskega življenja, a-nekdote in zgodovinske drobtine. Toda za nas je predvsem važno, da lepo opisuje prilike, v katerih žive tržaški Slovenci in da daje posebnega poudarka naši žilavi borbi za obstoj na tej zemlji. JUGOSLOVANSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE V BUDIMPEŠTI Člani jugoslovanskega dramskega gledališča so na gostova- i L' u"™j« nju v Budimpešti. Doslej so u- grotesknosti prizorili Držičevega «Dunda P"‘V‘ ut,n^ ter doka, yf , , , številno občinstvo. 11 Maroja» ; prestave so se udeleži- NOVA PREDSTAVA S.N.G. Arzen in stare čipke Slovensko narodno gledališče v Trstu je prejšnjo soboto znova dokazalo svojo prizadevnost nuditi tržaškemu občinstvu čim-več novih predstav. Tokrat je. bila na vrsti premiera Kesset-ringove tridejanske igre a Arzen in stare čipke». Vsi nasto pojoči skupno z režiserko Nado Gabrijelčičev o so se potruditi za čim dostojnejšo ter adekvat no uprizoritev tega zelo tvega nega in dokaj zahtevnega odr skega dela. Ni lahka naloga gralcev in še bolj režiserja uspe ti s te vrste igro, grajeno na nekakšnih grozotnostih in posa-stnostih, prepleteno s satiro in psihoanalitskimi prijemi, kot je ta nova premiera SNG. A treba reči, da so v glavnem uspeli. Posebno prizori, v katere je bilo vloženo v dovoljni meri predo segli pravi učinek ter dokaj zabavali številno občinstvo. Mojstri v " i sz “it aasris so ustvarili tudi Ema Starčeva. Nakrstova, stražniki Starešinu\ Turk in Kobal, dalje Fišer, Tea Starčeva, Razstrešen, Požar in Guštin, le da so se bolj držali naturnosti podajanja, ki je sicer skoraj vselej na mestu, a se je tu morala podrediti stilu pisateljeve zahteve. Tudi Cesarjeva inscenacija je dobro odgo varjala. Vsi so obilno prispevat' k uspehu pisateljeve in tudi re žiserbine zamisli tega tako ekscentričnega dela. osebnosti, med katerimi sta bila tudi minister za prosveto I R Madžarske Darabos in veleposlanik FLRJ na Madžarskem Soldatič. Sledile so druge uprizoritve. VEČER RUSKIH IN JUGOSLOVANSKIH PLESOV V MOSKVI Ministrstvo za kulturo Ruske sov. soc. republike je organiziralo v Moskvi večer ruskih in jugoslovanskih narodnih plesov. Akademik Tihomirov je govoril o kulturnih odnosih med Rusijo in jugoslovanskimi narodi v 15. in 16. stoletju, prof. j Bogatirov pa o proučevanju jugoslovanske folkore. III. FESTIVAL JUGOSLOVANSKEGA FILMA Sredi julija se foo pričel v Pulju III. festival jugoslovanske, ga filma. Na njem bodo pred-vajali 12 celovečernih umetniških filmov, med katerimi skoraj vsi obravnavajo zgodbe iz narodno osvobodilne borbe. 7 izmed teh filmov bodo v Pulju prvič predvajali, kar je vsekakor lep dokaz napredovanja mlade jugoslovanske kinematografije. Razen že omenjenih filmov bodo predvajali še 36 krat-kometražnih jugosl. filmov. Vendar bodi dovoljeno pn pomniti, da kljub popolnemu uspehu nastopajočih in režiser ke žal ni mogoče trditi, da bila izbira igre za naše raz mere kdovedaj posrečena. To da naloga SNG je. da s svojim uprizoritvami ustreza zlasti ŠJr šemu slovenskemu občinstvu predvsem delavstvu, bodisi gle de vzgojnosti, bodisi glede rw polarnosti, kar je oboje tu v Tr stu od nemajhne važnosti. —sto NEWYORSKA OPERA Direktor newyorske metropolitanske opere je izjavil, da bo opera gostovala jeseni 1957 v Parizu, Moskvi, Berlinu, Mila nu in na Dunaju. ii Mikih književnikov v H Dovolj bo, če prelistamo nelco- skim občinstvom največje zani-liko sovjetskih revij in časopt- manje. Založba inozemske knjl-sov zadnjih let ter stopimo v I ževnosti je meseca februarja knjigarne, knjižnice ali stano- 1956 izdala roman D. Cosiča vanja sovjetskih ljudi, bomo koj j «Sonce je daleč», o katerem je j lepo opisana usoda partizanske- Jugoslovanski paviljon mednarodnem velesejmu v Trstu videli, kako živo se naši bralci zanimajo za jugoslovansko književnost ter se prepričali, da ima to zanimanje že stare in tradicionalne korenine. Zadnje leto- so bili v Sovjetski zvezi, po nepopolnih podatkih, objavljeni v ruščini štirje jugoslovanski romani, šest iger, nad dvajset povesti in odlomkov iz proze ter veliko število pesmi, med katerimi sta bila «Gorski venec» P. P. Njegoša, «Izbrane pesmi» F. Prešerna in druga dela. Bralci si v javnih knjižnicah ZSSR stalno izposojajo knjige jugoslovanskih književnikov. Pogosto jih jemljejo tudi v originalnem jeziku, kar pa ni nič čudnega, ker verjetno samo v Moskvi stanuje več sto sovjetskih ljudi, ki znajo srbo-hrvašči-no, slovenščino ali makedonšči-no. Nekateri so se jezika naučili v visoki šoli, drugi pa za osvobajanja Juslosavije, ko so z borci jugoslovanske Ljudske armade v borbenem sodelovanju doživljali težkoče v bojih in veselje v zmagah. Med ruskimi prevodi spisov bom navedel nekoliko izdanih knjig, ki vzbujajo med sovjet- ga odreda v minuli vojni ter njegova junaška borba s sovražniki. V začetku tega leta je izšel tudi roman I. Andriča «Most čez Drino» in eVišegrajska kronika». Andrič krasno opisuje večstoletni obstanek svojega junaka — mosta čez Drino, ki ga je bil zgradil Mehmed Sokoli. Sedaj I. Andrič piše nov roman «Sarajevska kronika», ki ga že nestrpno pričakujemo. Lani je drugič izšla prekrasna stvaritev jugoslovanske književnosti — Njegošev «Gorski venec». Pomemben dogodek je bila pri nas tudi izdaja Prešernovih «Izbranih pesmi». Sovjetski bralci se z velikim zanimanjem seznanjajo z dogodki, katerim je posvečen zgodovinski roman A. Senoe «Kmečki upor» — o kmečki borbi na Hrvatskem v 16. stoletju. Ta knjiga je pri nas izšla že drugič. V Sovjetski Zvezi je poleg posameznih spisov jugoslovanskih ! književnikov, izšlo tudi nekoli- j ko zbornikov: «Srbske narodne I pripovedke» — sijajni vzorci narodne ustvarjalnosti, — «Pesmi preprostih ljudi ter «Poezija zahodnih in južnih Slovanov». V omenjeni zbornik so poleg pes mi drugih slovanskih pesnikov vključene ludi pesmi srbskih, slovenskih, hrvaških in makedonskih pesnikov. Sedaj pripravljajo » Sovjetski zvezi za tisk več drugih spisov jugoslovanske klasične m sodobne literature. Sovjetski brala bodo• kmalu prejeli p ruiči.v «Popa Čira in popa Spira» S. S enica, «Skošeno polje» B. Cosiča, «Izbrane spise» sattrika P. Domanoiuča, «Izbrane spise» Klc-šiča. Založba za Inozemsko lit: Cankarja, «Izbrane spise» G: -šiča. Založba za inozemsko ite-raturo pa pripravlja «Antologijo jugoslovanske poezije» in Andričeve povesti: v Leningradu pa izhaja druga knjiga zbornika «Poezija zahodnih in Južnih Slovanov». V sovjetskih časopisnih in knjižnih kieskih prodajajo jugoslovanske časopise in revije; kmalu pa se bo pojavilo tudi veliko število knjig v Jezikih jugoslovanskih narodov. G. KARPINSKY «Kaj je to?» je vprašal Emilijo. «Ali so vam prinesli nazaj še nekaj pokradenih stvari?» «Da,» je dgovorila Emilija, nekako nerada ; «še nekaj.» «Ali jih je našel vaš služabnik?» Emilija je nabrala obrvi. «Kakšen služabnik? Saj nimava nobenega služabnika.» «Ali pa kak drug moški ? » «Moški ne zahajajo k nam.» «Toda, dovolite, dovolite... Videl sem zavih moške suknje ali ogrskega suknjiča. In pa tudi tale čepica...» «K nam nikdar nikoli ne zahajajo moški,» je trdovratno ponovila Emilija. «Kaj ste videli... Nič niste videli ! Tale čepica je pa moja». «Kako to?» «Kar tako. Potrebna mi je za maškarade... No, da, moja je und Punktum» ! «Kdo vam je pa prinesel tisti sveženj?» Emilija ni nič odgovorila, temveč je našo-bila usteča in odšla iz sobe za madam Fritsehe. Čez kakih deset minut se je vrnila sama brez tete in ko jo je Kuzma Vasiljevič vnovič spraševal, mu je pogledala v čelo in rekla, da je za viteza sramotno, če je radoveden (pri teh besedah se ji je obraz majčkeno spremenil, nekam potemnel), potegnila iz igralne mize šop starih kart in ga prosila, naj poklada na njeno srečo in na srčnega kralja. Kuzma Vasiljevič se je zasmejal, vzel v roke karte in sleherna slaba misel mu je v trenutku izginila iz glave. Toda še isti dan so se mu še enkrat vrnile, [n sicer : že je odšel skozi vratca na ulico, že se je poslovil od Emilije in ji zadnjikrat zaklical: «Adieu Zuckcrpiippchen ! » — ko je nenadoma švignil mimo njega moški nevelike postave, se za trenutek obrnil proti njemu (noč je bila že trda, a luna je svetila dosti svetlo) in uprl vanj suhljat ciganski obraz z gostimi črnimi obrvmi in brkami, črnimi očmi in kljukastim nosom. Ta možakar je ne- I. S. TURGENJEV Povest poročnika Jergunovag mudoma planil za vogal, a Kuzmu Vasiljeviču se je zazdelo, da je poznal, ne njegov obraz, še nikoli ga ni poprej videl, temveč zavih na njegovem rokavu : trije srebrni gumbki so razločno poblisnili v mesečini. Previdnemu poročniku se je zganila pri srcu vznemirjena osuplost ; ko se je vrnil domov, si ni prižgal kakor ponavadi pipice iz morske pene. Sicer je pa nepričakovano znanstvo z ljubeznivo Emilijo in prijetne urice, ki jih je prebil v njeni družbi, še povečalo njegovo razburjenost. 10. Naj se je Kuzma Vasiljevič česar že koli bal, vse se mu je kaj kmalu razkadilo in ni bilo sledu za bojaznijo. Začel je pogosto zahajati k obema damama iz Rige. Zaljubljeni poročnik se je zbližal z Emilijo. Najprej ga je bilo sram te domačnosti, skrival je svoje o-biske, potem se je nehal sramovati in skrivati ; konec je bil ta, da je rajši sedel pri svojih novih znankah kakor pri komer koli drugem, da niti ne govorimo o njegovih ne posebno veselih štirih stenah. Sama madam Fritsehe ni več zbujala v njem zoprnih občutkov, čeprav je občevala z njim neprijazno in kakor prej čemerno. Ne posebno premožni lju. dje. kakor je bila gospa Fritschejeva, pri svojih gostili predvsem cenijo radodarnost ; Kuzma Vasiljevič pa je bil skopušen in je daroval kvečjemu rozine, grške lešnike in lecet... Samo enkrat se je, kakor je sam dejal, «spozabil» in poklonil Emiliji lahkotno rožnato ovratno ruto iz pravega francoskega blaga : toda še tisti dan je njegov dar prežgala ob sveči. Začel jo je oštevati : pa je privezala ruto mački na rep ; ujezil se je: pa se mu je zasmejala v brk. Kuzma Vasiljevič je moral navsezadnje priznati sam sebi, da ne le ni deležen spoštovanja dam iz Rige, temveč da si tudi ni zaslužil njunega zaupanja : nikoli ga nista takoj spustili noter, ne da bi ga bili prej ogledali ; včasih je moral čakati, včasih sla ga odslovili meni nič tebi nič in kadar sta mu hoteli kaj prikriti, sta vpričo njega klepetali po nemško. Emilija mu ni nikoli nič pravila o svojem dejanju in nehanju in mu je na vprašanja odgovarjala nekako mimo, kakor da ni slišala njegovih besed ; poglavitno pa: nekatere sobe v domu madam Fritzsehejeve. ki je bil precej prostoren, čeprav je bil z ulice videti bajtica, so ostale zanj vedno zaklenjene.. Kljub vsemu temu Kuzma Vasiljevič ni nehal zahajati na obiske, nasprotno, še pogosteje je prihajal : navzlic vsemu je videl žive ljudi. Njegovemu samo-jubju je bilo zadoščeno tudi s tem, da mu je Emilija še naprej rekala Florestan, ga imela za nenavadno lepega in mu zagotavljala, da ima oči kakor ptica rajčica, «wie die Augen eines Paradiesvogels» ! 11. Nekoč, ravno na vrhuncu poletja, ko je Kuzma Vasiljevič vse dopoldne prebegal po soncu okrog podjetnikov in delavcev, se je opoldne privlekel utrujen in ubit do vratc njemu predobro znane hišice. Potrkal je: odprli so mu. Planil je v tako imenovano sprejemnico in se takoj sesedel na divan. Emilija je stopila k njemu in mu z robčkom obrisala premočeno čelo «Kako je utrujen, moj mali! Kako mu je vroče ! » je sočutno spregovorila. «Moj Bog! Vsaj ovratnik hi si odpel: Križ božji; Srček Ii kar poskakuje.» «Zbil sem se, ljubica,» je zaječal Kuzma Vasiljevič. «Od julra sem že na nogah in ves čas na največji pripeki. Groza ! Mislil sem iti domov. A tam je spet ta mrčes, ti podjetniki! Tule pri vas je pa prav hladno— zdi se mi, da bi malo zadremal.» «No. pa potlej? Kar odpočij si, piščanček li moj : tukaj te ne bo nihče motil...» «Pa mi je nekam nerodno...» «B-beži no ! Kaj ti bo neki nerodno. Počivaj. Jaz te bom pa... kako se že pravi po vaše?... ajatutajala. «Schlaf, mein Kindchen, sebi afe ! » je zapela. «Najprej bi srebnil malo vode...» «Tule Imaš kozarec vodice. Iz vodnjaka ! Kakor kristal ! Počakaj, ti bom položila blazino pod glavo... Na, tole pa zaradi muh.» Pokrila mu je z robcem obraz. «Hvala, amorček... Saj bom samo... prav majčkeno zadremal...» Kuzma Vasiljevič je zaprl oči in nemudoma zaspal. « Schlaf. mein Kindchen, schlafe!» je popevala Emilija, se zibala sem in tja in se sama natihoma smehljala svoji pesnici in svo-jemu pozibavanju. « Kakšnega velikega otročička imam ! » je premišljevala. «Korenjaka !» 12. Tez kako poldrugo uro se je poročnik prebudil. V spanju se mu je zazdelo, kakor da se ga nekdo dotika, se nagiba nadenj in diha vanj. Otipal se je in odgrnil robec. Emilija je klecala prav blizu njega ; njen obraz se mu je z»zdel čuden. Pri priči je planila na noge, odšla k okencu in spravila nekaj v žep. i Nadaljevanje sledi) RAZNE ZANIMIV0S1I PETELINČEK ALI JARCKA Američan W. Seltzer je znašel način, po katerem lahko z nego jajc poljudno spremi nja spol piščancev. Njegova metoda je kaj preprosta. Ce želi, da se zlezejo jarčke pobi-jajca v raztopino, v kateri ,e ženski hormon ostro,gen in 'ih pusti v njej nekaj sekund Ce pa želi, da se zlezejo pete linčki, položi jajča v raztop no z moškim adrogenom. Po tem položi jajca v inkubator Tako je že v več tisoč.primerih dosegel svoj cilj, da so se zlegli piščanci po njegovi želji. PTICE SE NE UČIJO PETI Nemški zoolog Saper je hotel ugotoviti, ali se ptice naučijo peti od staršev ali pa poje, o po nagonu. V ta namen je spravil nekaj jajc črnoglavke v posebno kletko, kjer so.se izvalile pri umetni toploti, potem pa jih je popolnoma izoliral, tako, da niso nikoli slišale petja ptic v naravi. Vendar so ptice znale zapeti v z e melodije ki spadajo v «repertoar» njihove vrste. SALKOVO CEPIVO Dr. Salk, ki je odkril cepivo proti otroški paralizi je pred kratkim izjavil na neki konferenci v Chicagu, da je njegovo cepivo skoro stoodstotno učinkovito. Izmed 4382 šolarjev v Pittsbourgu, ki so jih po trikrat cepili, je samo eden zbolel. ŽIVE KOZE KOT TARČE V Ameriki uporabljajo žive koze kot tarče, za izpopolnjevanje vojaških zdravnikov. Koze ranijo z obstreljevanjem, nato pa jih zdravijo. Predno jih obstrele, jih narkotizirajo. Proti tem poskusom je v imenu društva za zaščito živali, odločno protestiral demokratski senator Neuberger. DRLO Opči Sme Med potniki, ki se poslužujejo openskega tramvaja vlada veliko nezadovoljstvo zaradi povišanja voznih tarif, ki so bile uvedene s 1. julijem. Sprašujemo se, kako to, da merodajne oblasti dopuščajo navijanje cen in kam gre denar, ki se steka v blagajne tramvajske družbe. Domačine nemalo moti, da imajo pri vožnjah tujci mnoge olajšave, do katerih pa domačini nimajo pravice. Marsikdo tolmači sedanje povišanje tarif tako, da morajo prav za prav domačini kriti razliko popustov, ki so jih deležni begunci. Po drugi strani pa se potniki pritožujejo, ker je zlasti v jutranjih, opoldanskih in večernih urah tramvaj prenatrpan. Direkcija bi morala to upoštevati in dodati še nekaj vozov ali pa avtobuse za neposredno povezavo med mestom in Opčinami. Prizadeti potniki opozarjajo tem potom tudi novi občinski svet. ter ga pozivajo, naj se zavzame čim bo začel zasedati, za to, da se napravi vsaj nekoliko reda na openski tramvajski progi. Salež V petek 29. junija so učenci šaleške šole priredili razstavo svojih ročnih del in zaključno šolsko prireditev. Pred začetkom predstave je učenec Kralj Boris s primernim nagovorom pozdravil številno občinstvo. Mali in veliki so se lepo izkazali v igrici «Pomlad prihaja». Poleg že poznanih Colja Cvetka, Mileve Svetličeve, Anice Budinove smo letos videli tudi nekaj novih «igralcev»: boječega zvončka — Pipan Majdo, in teloha — Kralj Verico ter vedno lačnega vrabčka — Budin Miloša iz I. razreda. Predvsem pa je treba pohvaliti «zimo» — Štolfa Dragico. Deklice v Saležu pa zelo rade pojejo in plešejo. Tudi letos so nam učenke iz vseh razredov zapele in zaplesale dva narodna plesa. Nazadnje pa so kar z veseljem vsi zapeli pesmico «Prav vesel iz šo!e grem». Razstava je tudi omembe vredna. Dekliška in deška ro čna dela so bila z okusom razporejena v učilnici. Letos je bilo manj dekliških ročnih del kot lani, bila so pa težja, za to so zahtevala več truda in časa. Mizice so bile pokrite z lepimi prti v narodnih motivih, katere so izdelale dekli ce višjih razredov. Tudi deški izdelki .so bili lepi. Najlepše sta jih izdelala Kocman Ivan in Colja Cvetko PRVI USPEH ENOTNE BORBE KOVINARJEV V CRDA ne bodo zvišali norm in ne znižali tarif 60-letnica društva „Zastava ‘ v Lonjerju Sindikalni organizaciji prekinili stavkovno gibanje - FIOM izraža zadovoljstvo - Nadaljuje se agitaelja delavcev lesne stroke Ravnateljstvo CRDA je v vprašanju akordnih tarif in delovnih norm končno popustilo. V torek je vladni komisar sporočil sindikatu kovinarjev Delavske zbornice, da se je ravnateljstvo ladjedelnic končno odreklo zvišanju a-kordnih norm za '4 odst. in znižanju akordnih tarif. S tem so kovinarji CRDA v Trstu in Miljah dosegli " svoj prvi viden uspeh, ki je brez dvoma sad njihove odločne, enotne in vztrajne borbe. Kot znano se je ta borba posebno v zadnjih tednih zaostrila, ker ravnateljstvo sploh ni hotelo pristati na pogajanja. Na trmoglavost ravnateljstva so delavci odgovorili še bolj energično in to je Obrodilo pozitivne sadove. Odločna borba, ki so jo morali delavci zaostriti prav v trenutku nujnega dela, je prisilila ravnateljstvo, da je odstopilo od svojega stališča. Ni dvoma, da bi se spor lahko rešil na isti način mnogo prej, ne da bi pri tem trpeli prejemki delavcev ih la- Devin V tem tednu so v vsèh ma-terinskih posvetovalnicah, ki jih imamo v nabrežinski občini menjali zdravniško pomočnico. Premeščena je bila gdč. Ivana Jazbec, ki si je s svojim prizadevnim delom pridobila splošno priznanje in hvaležnost vseh mater. Matere, ki gdč. Jazbec dobro poznamo in cenimo — bila je med nami že od ustanovitve posvetovalnic v naših vaseh — se sprašujemo po vzroku njene premestitve, ki je prišla ' nenadoma, brez vsakega pojasni la. Morda pa bi se le dalo najti vzroke teh nenadnih sprememb. Res žalostni vzroki, če so tudi resnični. Morda je vodstvo ustanove za zaščito matere in detinstva napravilo te spremembe, češ da je koga le zbadala slovenska govorica. Ce tiči v tem pravi razlog, tak ukrep vodstva gotovo ne prispeva k medsebojnemu razumevanju in sožitju v duhu narodne strpnosti. Prvo srečanje, ki smo ga imele slovenske matere z novo zdravniško pomočnico, nam je bilo kot dokaz tem našim domnevam. V razgovoru je namreč še posebno pazila, da le ne bi spregovorila kako slovensko besedo, čeprav — kot domnevamo — pozna slovenščino. Na vsak način želimo, da bi vodstvo ustanove popravilo to krivico s tem, da namesti tako osebo, ki bo najboljše odgovarjala splošni želji mater, predvsem v tem, da bo dobro poznala slovenščino. Vaščanka Za volilni sklad Sekcija Sv. Križ 10.000, sekcija VOM 2.300, sekcija Magdalena 4.850. Sekcija Skedenj: cefi. Mezgec 2ti500, cel. Kermac 3.750, cel. Piego 2.050, moška cel. Piego 2.100, cel. Gerlanc 4.400. Celica Cocon 2000. Marella 600, Bitežnik 600, Brusa 600, Tomas 600, Rosina 600. Celica Sbisà: Macor 100, Crescia. 700, Rebula 100, Rossi ICO, Volpi 100, Černetič 10O, Lozej 100, L. B. 500, Alfeo 1550, N. N. 1000, skupina rad-nikov družbe raztovarjalcev premoga 1300, N. N. 50, Zonta 150, Bonivento 200, Jenko 10O, Sar 200, Gerdol 100. Potom tov. Fortunata: Zol 200, Fran. cescom 200, Barbier 50, For-tunat G. 100, Fortunat V. 100 Razni: Vico 500, Tominez 500, P. L. 2.000, Braun 1.500. Izlet v Avstrijo Komisija za šport in razvedrila nove Delavske zbornice CGIL priredi od 12. do 18. avgusta turistični izlet v Salzburg in na Dunaj. Cena za člane in svojce 19.950 lir, za nečlane 20.236 lir. V vsoti sp všteti prevoz z avtobusom prenočevanje in hrana v hotelih in kolektivni potni list. Vpisovanje na sedežu v ul. Zonta 2 in na sedežu nove Delavske zbornice v Miljah da 20. julija. djedelniška proizvodnja. Dovolj bi bilo, če bi ravnateljstvo ne vztrajalo toliko časa na takem stališču, ki ga delavci na noben način niso mogli sprejeti. Sicer pa bi moral ta spor služiti ravnateljstvu kot nauk za bodočnost. Delavci so dovolj jasno in energično pokazali, da jih nobena metoda izsiljevanja, pritiska in ustrahovanja ne bo uklonila,. Pokazali so tudi. da se poskusi razdvajanja ne obnesejo več. Sicer pa je to le delna zmaga. Na dnevnem redu imajo kovinarji CRDA še vrsto vpra-sanj, ki so bila tudi že predložena ravnateljstvu. Med važnejša spadajo izenačenje mezd s prejemki kovinarjev v Genovi, znižanje tedenskega delovnega urnika ob istih prejemkih in več drugih. FIOM je z ozirom na novo nastali položaj sklenila sporazumno z Delavsko zbornico CE5L, da se stavkovno gibanje prekine. Ob tej priliki je izdala tudi poročilo, v katerem izraža zadovoljstvo nad doseženim uspehom, obenem pa opozarja delavce na budnost, ker se spor ne more še smatrati kot zaključen. nedeljek so delavci lesne stroke še vedno v agitaciji, ker delodajalci nočejo pristati na izboljšanje mezdnih in delovnih pogojev. Vsako nadurno delo je še vedno ukinjeno, razen v nekaterih mizarskih podjetjih, ki so pristala na delavske zahteve in podpisala sporazum. Seja obč. sveta v Nabrežini Danes, v soboto 7. t. m. ob 18. uri bo v Nabrežini prva seja novoizvoljenega občinske, ga sveta. Izvolili bodo župana in občinski odbor. Seja je javna. Občinska Delavska zbornica v Dolini Nova Delavska zbornica CGIL bo ustanovila tudi v Do- lini občinsko Delavsko zbornico. V ta namen bo danes, v soboto 7. t. m. ob 20.30 na trgu v Boljuncu sindikalno zborovanje. Govorila bosta tov. Anton Gerlanc in Ernesto Radich, Nova Delavska zbornica vabi vse delavce dolinske občine, da se udeležijo zborovanja v čim večjem številu. Danes seja CK KPTO Danes, v soboto ob 16. uri bu na sedežu KP v ul. Capitolina 3 zasedanje Centralnega komiteja. Zaradi važnosti točk dnevnega reda, so vsi člani CK vabljeni na gotovo udeležbo. V Lonjerju slavijo letos važno kulturno obletnico. Pred 60 leti je bilo na pobudo zavednih vaščanov ustanovljeno prvo prosvetno društvo, ki so mu dali ime «Zastava». /a dostojno proslavitev zgodovinske obletnice se je v vasi ustanovil poseben odbor, ki bo organiziral proslavo. Odbor se je že sestal, sestavil program in razdelil delo med poedine člane. Sklenil je, da bo jjroslava 22. julija; imela bo značaj široke kulturne manifestacije. Za to priliko so Lonjerei povabili vrsto pevskih zborov iz mesta, okolice in podeželja ter dolinsko godbo. Vso slovensko javnost že danes opozarjamo na to veliko kulturno manifestacijo v prepričanju, da bo našla tudi ta proslava tako širok odziv, kot ga je imela svojčas proslava 160-letnice ustanovitve katinarske šole. Urnik avtobusov Bazovica • Padriče - Gropada Trebče (Odhodi s postaje na trgu Libertà in Largo B. Vecchia) Ob delavnikih: 7.30, 8.15, 9.30, 10.15, 11, 12, 13.10, 14, 15, 16, 16,50, 17.30, 18, 18.50, 19.50 20.40, 22.40. Ob praznikih: 7.25, 8.30, 10. 11, 12,30 13.10. 13.50. 14.30. 15, 15.30, 16, 16,30, 17, 17.30, 18, 18.30, 19, 19.45, 20.30. 22.30, 24. Blok Fernetič Odhodi s postaje na trgu Libertà) Ob delavnikih: 7.30 13.10, 18. Ob praznikih 10, 13.10, 14.30. 18. Blok Pesek (odhodi s postaje na trgu Libertà) Ob delavnikih: 7.45, 13.10, 17.30. Kozina - Herpelje Odhod s postaje na trgu Libertà ob 7. uri. Odhod s Her-pelj ob 9. Vožnje ob sredah in sobotah v vsakem 2. in 4. tednu v mesecu. Domjo - Boljunec - Dolina Prebeneg PRVA SEJA NOVOIZVOLJENEGA OBČINSKEGA SVETA Tov. Rloiz Pirc izvoljen za župana zgoniške občine Za odbornika izvoljena Vladimir Cibic in Stanislav Milič, za namestnika pa Karel Grilanc in Albin Hrovatin - Zaključni nagovor novega župana Po stavki, ki je bila v po- V soboto zvečer je imel novoizvoljeni občinski svet zgoniške občine svojo prvo sejo. Sejo je otvoril prejšnji župan Vladimir Obad, ki je pozdravil svetovalce. Obenem je nakazal nekatere občinske probleme, ki jih bo morala nova uprava rešiti. Do izvolitve novega župana je nato vodil sejo svetovalec Albin Hrovatin, ki je ugotovil veljavnost izvolitve občinskega sveta. Sledila je nato izvolitev župana in odbornikov. Za župana je bil izvoljen z 12 glasovi tov. Alojz Pirc, bivši župan v prvem izvoljenem občinskem svetu. V volilno strinjico so bile oddane tri bele glas-ovnice. Iz tega lahko sklepamo, da so se trije svetovalci SDiZ vzdržali glasovanja. Takoj po izvolitvi je tov. Pirc zavzel svoje mesto ter se v kratkem govoru zahvalil za izkazano zaupanje. Zagotovil je, da bo nova uprava posvetila vso svojo skrb in si prizadevala za koristi občine in občan-ov. Se posebno je podčrtal, da je treba nadaljevati borbo za rešitev številnih perečih vprašanj, ki zanimajo široke sloje prebivalstva, med temi v prvi vrsti uveljavitev Posebnega statuta in uzakonitev slovenskih šol. Svetovalci so nato izvolili iz svoje srede dva odbornika iil dva namestnika. Za odbornika sta bila z 12 glasovi izvoljena Vladimir Cibic in Stanislav Milič, za namestnika pa Karlo Grilanc in Albin Hrovatin. Sejo je zaključil tov. Pirc, SjftiVih doma in t/ svetu Ì MESTNI NOGOMETNI TURNIR UISP V nedeljo se je odigralo 4. kolo nogometnega turnirja UISP, v katerem so bili rezultati naslednji: Union - Rojan 0-2, Sv. Ana - Rinascente 1-1, Proletaria ■ S. Vid 2-0, Barriera - Sv. Ivan 0-2. Po nedeljskih tekmah imamo naslednjo lestvico: Proletaria 8 točk, Rojan 7, Rinascente 4, Sv. Vid 3, Sv. Ana 3, Sv. Ivan 2, Barriera 0, Union 0. Jutri bodo naslednje tekme: Barriera - Union, Rojan - Sv. Ana, Rinascente - Proletaria, Sv. Vid - Sv. Ivan. SKEDENJ ; CADONEGHE 1:0 V nedeljo je bila v Padovi nadvse zanimiva in napeta nogometna tekma med enajsterico- Skednja, ki n-o-si naslov pokrajinskega prvaka našega področja in četo Cado-neghe, ki je pokrajinski prvak Benečije in istočasno vsedržavni prvak turnirja amaterjev UISP 1955-56. Prvi gol je zabil Skedenj že v 8’ prvega polčasa s kazenskim strelom Pettirossa. Nato so obramba, kot tudi napad izbrali pravilno taktiko previdnosti, ki jim je omogočila uspešno obrambo- ptred st-lnimi napadi na vrata. Skedenj je v teku vse igre pokazal dobro povezavo med obrambo in krili, ki je prišla prav dobro d-o izraza v precizni igri Furlana. Padovan-ska eiia-j,storica je pokazala dokaj hitro igro, bila pa je precej neodločna v strelih v vrata. V resnici je bila- to zanimiva tekma, ki je privabila nad tisoč gledalcev. Posebno napeta je postajala proti koncu drugega polčasa, ko je domače moštvo zaman iskalo, da ubere pet do gola, ki naj bi privedel vsaj do neodločenega rezultata. Toda uspešna in hladnokrvna obramba ške-denjcev je to preprečila. Prav v zadnjem trenutku je vratar Fapadopoli moj-strsko ubranil skoro gotov gol in s tem zapečatil zmago Skedenjcev. Skedenj-ska ena-jstorica je igrala v naslednji postavi: Fapadopoli, Stocco, Cheber, Furlan, Zanella, Pettirosso, Moratto, Felluga, C'ecot, Petiucci, Braicovich. MEDNARODNA MANIFESTACIJA LJUDSKEGA SPORTA V dneh 14. in 1-5. julija bo v Bologni velika mednarodna prireditev ljudskega športa. Svoj pristop so že dala številna italijanska in francoska športna društva in ekipe. Tekmovanje bo v naslednjih di sciplinah: kolesarstvo, lahka atletika, košarka, odbojka, namizni tenis, balin-canje, jud-o Trs-t bo zastopan z moško in žensko košarkarsko ekipo, ki se bosta pomerili s francoskima ekipama. Za sestavo ženske ekipe bodo izbrali najboljše košarkarke iz poedinih čet; moško ekipo pa bodo sestavljali košarkarji čete Sv. Marka, ki si je priborila naslov italijanskega vsedržavnega prvaka. IZLET V BOLOGNO Ob priliki mednarodnih športnih tekem, o katerih poročamo v gornjem članku, organizira tržaška sekcija UISP izlet v avto-pulmanom v Bologno. Odhod iz Trsta v soboto 14. t. m. od 13. uri, prihod v Bologno okrog 20. ure. Ob 21.30 bodo izletniki lahko prisostvovali svečani otvoritvi športne manifestacije, ki bo na občinskem stadionu. Ves dan nedelje je na razpolago izletnikom za udeležbo na veliki športni prireditvi. Odhod iz Bologne ob 22. -uri, prihod v Trst v ponedeljek zjutraj -o-krog -6. ure. Cena vožnje z avtopulmanom 2500 lir, v kateri seveda ni vštet strošek za kosilo in prenočišče. Vpisovanja in informacije za izlet na sedežu UISP, ul. Canova 25/11 (tel. 93-848). DROBNE ŠPORTNE VESTI TRST — Prejšnji četrtek je bila na tržaškem gradu -boksarska prireditev, ki je privabila kakih 3000 gledalcev. Naj. večje zanimanje je vladalo za dvoboj med -Ajdom Fravisa-nijem in Josejem Hernande-zom, ki spadata v peresno kategorijo. Zmagal je Pravi-sani in sicer po točkah. Sledili so še drugi dvoboji v bantam in welter kategorijah. BEOGRAD — Prejšnji če-trtek se je zaključil šahovski dvoboj med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. -Zmagala je Sovjetska zveza z 38 točkami proti 26. RIM — Mario D’Agata sl je z zmago nad Francozom Cohenom osvojil naslov svetovnega prvaka kategorije bantam. Zmagal je po šestih rundah zaradi odstopa Francoza, ki ga je bil v zadnji rundi zrušil na tla. Na isti prireditvi, ki je bila prejšnji petek, sta se pomerila, poleg drugih tudi Tiberio Mitri in Anglež Mc Atter. Po desetih rundah, od katerih so bile nekatere za oba neodločene, je sodnik prisodil zmago Mitriju po točkah. MILAN — Na lahkoatletski mednarodni prireditvi, ki je bila v soboto prejšnjega tedna, je Poljak Sidlo postavil nov, svetovni rekord v metu kopja s 83,56 m. RIO DE JANEIRO — Brazilija je v nedeljo premagala v nogometni tekmi Italijo z 2-0. Tekmi je prisostvovalo nad 200.000 gledalcev. RE IMS — V četrtek je začela tradicionalna kolesarska dirka po Franciji. Obstojajo, kar se tiče zmagovalca, najrazličnejša mnenja. Letos so namreč odsotni vidnejši prvaki kot Coppi, Koblet, Bobet, Kubler itd. Med fav-orite prištevajo Forna.ro, Rollanda, O-ckersa in Brankarta, seveda pa nikakor ni izključiti presenečenj. ki se je zahvalil prejšnjemu občinskemu svefu za plodno delovanje in še enkrat poudaril, da bo tudi novi občinski svet dal vse svoje sile za dober razvoj občine. Splošna stovka septembra 1920 (Nadaljevanje s 3. strani) Tega dne sta prišla v Trst poslanca Repossi in Alessandri, ki sta imela razgovor z namestnikom guvernerja Cri-spo-M-oncado. Ta jim je dal običajna zagotovila in obljubil, da bo vzpostavil red. Čeprav so bile obljube precej dvomljive, sta Socialistična stranka in sindikat vseeno proglasila prenehanje stavke. , TAKIH IZJAV BI NE SMELI VEČ SLIŠATI “Londonski sporazum kos umazanega papirja" Že drugič, in to v razmeroma kratkem času imamo priliko slišati iz ust visokega državnega funkcionarja dokaj svojevrstno oceno londonskega sporazuma, pa čeprav so ga podpisali predstavniki štirih držav, med temi tudi Italije. Svojčas smo že pisali in dali tudi svoje mnenje o tem, kako je predsednik tržaškega sodišča dr. Gnezda 21. maja t. I. na javni razpravi proti odgovornemu u-redniku «Primorskega dnevnika» označil londonski sporazum. Na razpravi, ki je bila v sredo, vedno v isti zadevi, pa je šel omenjeni državni funkcionar še dober korak dalje. Prvič se je omejil na besede, da je zanj «londonski sporazum kos papirja brez vrednosti». V sredo pa je izjavil, da je «za sodišče londonski sporazum kos umazanega papirja brez vrednosti in nič več, ker ga ni nikoli ratificiral italijanski parlamenta. 8. septembra so se delavci vrnili le deloma v tovarne, agitacija je bila namreč še vedno v teku. Popoldne istega dne je bil pogreb mladega Forgionija, ki je bil ubit par dni prej v teku sjpopada s fašisti. V povorki je bilo kakih 15.000 delavcev. Ko je prišla povorka do trga pri Sv. Jakobu, so se nenadoma začul! streli. Nastala je velika zmeda, ljudje so začeli bežati na vse strani, ker nihče ni vedel, kaj se je v resnici pripetilo. Kljub temu se je povorka kmalu zopet uvrstila in šla dalje do pokopališča. Med potjo so se povorki pridružili še drugi tako, da se je o-krog odprtega groba zbrala prava množica. Se predn-o so utegnili spustiti krsto v grob, vo vdrle na pokopališče večje skupine «guardie regie», ki so se divje zagnale proti nič hudega slutečim delavcem. Začeli so pretepati in streljati vse vprek. Pri odprtem grobu je nastala seveda splošna zmeda, delavci so začeli bežati in večinoma poskakali čez zid pokopališča. Kogar so u-lovili je bil do krvi pretepen in nato še aretiran. Ranjenih je bilo večje število oseb. V prihodnjem članku bomo videli kako so razni listi poročali o tem dogodku in kako je tržaško delavstvo odgovorilo na novo zločinsko početje. Do izjave je prišlo v zvezi z zahtevo Stanislava Renka, odgo. vornega urednika «Primorskega dnevnika» po slovenskem prevodu obtožnice in tolmaču. Tudi tokrat se je predsednik sodišča skliceval na star fašistični paragraf 137, ki pod kaznijo prepoveduje uporabo tolmača tistemu, kateri obvlada italijanski jezik. Tako smo tržaški Slovenci prišli v zares absurden položaj. Na eni strani je italijanska ustava, ki jamči pripadniku katere koli narodne manjšine iste pravice kot vsem ostalim di-žavljanom. Ena izmed teh pravic je, da se poslužujemo svojega materinega jezika tudi v javnih uradih, in sodišče spada nedvomno med slednje. Poleg tega imamo londonski sporazum in Posebni statut, ki nam te pravice še enkrat priznavata in potrjujeta. Toda na drugi strani obstaja še vedno fašistični paragraf 137 in še cela vrsta starih fašističnih zakonov, na katere se sodišče in sploh vse oblasti seveda zelo rade sklicujejo in jih tudi dosledno izvajajo. Ta paragraf pa je v protislovju z ustavo in mednarodnima listinama. Zato je nujno potrebno, da pristojni forum to staro fašistično navlako čimprej odpravi, kot je istočasno nujno potrebno, da italijanski parlament končno ratificira londonski sporazum. Gre za načelna vprašanja, s katerimi se ne sme dalje igračkati. Kar se pa tiče zadnje izjave, ki jo je dal dr. Gnezda na javni razpravi, ni naš namen, da bi se spuščali v daljšo polemiko. Zadevo bi moral razčistiti pri- stojni forum. Skrajni čas bi že bil, da bi sličnih izjav ne slišali več, tudi če so dane samo iz juridičnega vidika. Ce bi človek hotel slediti oceni, da je londonski sporazum «kos umazanega papirja brez vrednosti», bi moral priti do marsikaterega zaključka. Med temi tudi do tega. da je prisotnost dr. Pa-lamare. kot vladnega komisarja v Trstu... nezakonita. Isto tako bi morali biti nezakoniti vsi njegovi odloki. Dejstvo pa je, da je sporazum veljavna listina in več njegovih členov se tudi izvaja. Kar se tiče ostalih, ki so padli v pozabo pa je dolžnost pristojnih forumov, da poskrbijo za n'jhovo izvajanje. (Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia) Ob delavnikih: 6.35, 7 25, 10.20*, 12.05, 13.05*. 16.35. 17.05*. 18.06, 1-8.35, 19:20, 20.45, 22.35. Ob praznikih: 9.05, 10.30. 12.35*, 14.36, 16.05, 17.05 18.15, 19.35, 20.40, 28.05. N.B. *) Samo te vožnje gredo do Prebenega, ostale se u-stavijo v Dolini. Domj"o - Ricmanje (Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia) Ob delavnikih: 7.35', 10.35. 12.20, 13.35, 18.05, 19.20. Adamič - Mačkovlje (Odhodi s postaje Largo Bar- riera Vecchia) Ob delavnikih: 11. 13.30' Ob praznikih: 13. 22.30. Osp - Mačkovlje (Odhodi s po-staje na trgu Libertà) Ob delavnikih: 18.15. Ob praznikih: 18.30. Podlonjer - Lonjer Sindikat slovenske šole obvešča svoje članstvo, da bo tajništvo sindikata med počitnicami odprto vsak torek in petek od 18. do 19. ure. (Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia) Ob delavnikih: 6.20, 6.40**, 7,, 7.22,*, 7.40, 8.07 , 8.25, 8.52, 7, 7.22 , 7.40, 8.07**, 8.25 , 8.52, 9.02, 9.30**, 9.40, 10.15, 10.30*, 11.02, 11.20**, 11.40, 12.02, 12.20, 12.40, 18, 13.20:**, 13.40, 14.1-5*, 14.45*, 15.16*, 15.45*, 16, 16.20, 16.40, 17 17.20, 17.40**, 18, 18.30**, 18.50, 19.20 , 19.40. 16.30 , 18,50: 19.20**, 19.40, 20.05**, 20.30, 20.52, 21.10, 21.40, 22.15*. 20.45*. 23.20 Ob praznikih: 8 8.31, 9.01, 9.31, 10.01, 10.31, 11.01, 11.42, 12, nato odhodi vsake četrt ure. N.B. *) odhod s trga Sv. Frančiška. — **) Vožnje do Lonje-vja, ostale do Podlonjerja. ODHODI 3.35 A v Benetke (2. r.); 4.10 A vx Videm (1. in 2. r); t.10 A v Videm (1. in 2. r.); 5.32 A na Opčine (2. r.); 6.00 R v Benetke Milan (1. r.); 6.20 D v Benetke - Rim - Turin - Zuerich (1. in 2. r.); 6.30 A v Videm (2. r.); 6.58 A, na Opčine (1. in 2. r.); 7.15 A| v Tržič (2. r., samo ob delavnikih); 7.25 A. v Tržič (2. r. samo od 28. 6. do 9. 9.; 8.20 DD v Videm - Trbiž (1. in 2. r.); 8.30 DD v Benetke - Rim - Milan - Pariz (1. in 2. r.); 8.43 D v Videm, Trbiž, Dunaj, Muen-chen (1. in 2. r.); 8.48 D na Opčine - Ljubljano (1. in 2. r); 6.45 A v Videm (1. in 2. r.); 10.10 A v Benetke (1. in 2. r.); 12.20 D v Videm (1. in 2. r.); 12,36 A v Videm (2. r.); 13.30 A v Benetke (2, r.); 13.45 A na Opčine (2. r.); 14.05 DD v Benetke - Rim - Ca-l-als - Pariz (1. in 2. r.); 14.25 A v Videm (1. in 2. r.); 15.48 DD na Reko - Ljubljano - Beograd - Istan-D v Benetke - Bari - Milan (1. bul - Atene (1. in 2. r.); 15,55 in 2. r.); 16.15 A v Videm (1. Urnik vlakov in 2. r.); 16.47 A v Benetke (1. in 2. r.); 17.38 A v Videm (2. r.); 17.50 A v Ljubljano (1. in 2. r.); 18.33 A v Porto,gruaro (1. in 2. r.); 19.07 D v Videm -Trbiž - Dunaj - Muenchen (1. in 2. r.); 19.27 A v Cervinjan (2. r.); 19.52 lA v Videm (2. r.); 20.05 A na Opčine (2. r.); 20.55 DD v Benetke - Milan - Venti-miglio (1. in 2. r.)l 21,50 A v Videm (1. in 2. r.); 22.05 DD v Rim (1. in 2. r.); 23.35 D na Reko - Ljubljano - Zagreb . Budimpešo (1. in 2. r.). PRIHODI 0.10 DD iz Zuericha - Rima • Turina - Benetk; 0.15 D iz Vidma (vozi od 29. 8, do 9.9. samo ob nedeljah in praznikih; 1.05 D iz Vidma; 6.30 D iz Budimpešte - Zagreba - Reke -Opčin (iz Budimpešte ob torkih, četrtkih in sobotah); 6.20 A iz Cervinjana; 7.05 A z Opčin; 7.25 A iz Vidma; 7.32 A iz Portogruara; 7.40 DD iz Turina - Milana; 8.15 A. iz Vidma; 5.28 DD' iz Rima; 8.32 D iz Vidma; 9.24 A iz Vidma; 9.40 D iz Ventimiglie - Turina - Benetk; 9.48 D iz Muenchena -Dunaja - Trbiža - Vidma; 11.35 A iz Ljubljane - Opčin; 11.50 bula - Aten - Beograda - Lju-D iz Vidma; 13.30 DD iz Ista-n-bljane - Reke; 13.57 A iz Barija - Rima - Milana - Benetk; 15.10 A iz Vidma; 15.24 DD iz Calaisa - Pariza - Rima -Benetk; 17.00 A z Opčin; 17.44 DD iz Trbiža - Vidma; 18.10 A iz Tržiča (samo ob delavnikih); 19.02 A iz Portogruara; 19.10 R iz Benetk; 19.35 A iz Vidma; 19.42 R iz Milana; 20.02 D iz Ljubljane - Opčin; 21.16 A iz Vidma; 21.26 DD iz Pariza - Milana - Rima - Benetk; 21.45 A z Opčin; 22.25 D iz ža , Vidma; 22.50 iz Benetk. Muenchena - Dunaja - Trbi- A — osebni vlak, D = brzi vlak, D-D — brzi vlak, R = posebni motorni brzi vlak. V četrtek prejšnjega tedna je izvršila samomor 53-letna Libera Škabar por. Loj iz Campi Elisi. Ko je prišla opoldne domov hči, j-e bila mati že mrtva. Zdravnik RK je ugotovil smrt zaradi zastrupitve s plinom:. *** Po dolgem: iskanju, ko je bilo izgubljeno že skoro vsako upanje, so prejšnji' četrtek našli truplo enega izmed ponesrečencev na jadrnici «Regolo» iin sicer Silvio Fragiacomo. Truplo, ki so ga našli- docela slučajno ribiči' v bližini Jesola, je bilo že v razpadajočem stanju. Prvi trenutek so mislili, da gre za moško truplo. Točna identifikacija je bila mogoča po kopalni obleki. Truplo so po uradni identifikaciji pre- „ 1 : .. Lin,» In it-iiil 17 C/"». peljali v Trst, kjer je bil v soboto popoldne svečan pogreb Trupla Novente niso še našli. *** Prejšnji petek je padel z lambrete 23-letn.i- Bruno De Ponte iz Doline 249. Do nesreče je prišlo, ker je 'kolo zdrsnilo na oljnatem m-adležu. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico z rešilnim avtom RK. Zdravniki so mu ugotovili udarec na glavi in verjetni, zlom lobanjskih kosti, zato so si pridržali prognozo. *** Med vožnjo z lambreto je isti' dan zadel z ramo ob tovornik 21-letni Karel Kozina iz ul Eremo 187. Pri padcu si je zlomil levo ključnico in se bo moral zdraviti najmanj 30 dni. *** V petek prejšnjega tedna se je pripetila pod vrhom Jol Fuarta v Julijskih Alpah prej tresljiva planinska nezgoda Plaz, ki se je utrgal z vrha je potegnil za seboj v prepad tri mlade tržaške planince. Deloma je zasul še dva druga mladeniča, ki pa so ju -lahko pravočasno rešili. Po dolgih naporih so vojaki 8. planinskega polka v soboto zjutraj potegnili iz prepada trupla: AttiMJa Clarija, Gčrola-ma Buzaja in Guida Pappija. Po golem naključju, sta, se rešila pred 'strašno smrtjo Bruno Škerl in Umberto D’Andrea. Isti dan se je pripetila v Alpah še druga nesreča, ki pa vendar ni terjala novih smrtnih žrtev. Tržačan Tullio Ogrisi je padel s precej visoke stene an Jofu de Miezegnot. Na srečo je padel na kup snega, kjer je obležal nezavesten. Mladeniča so rešili alpinei, ki so ga nato prepeljali v Trbiž. Sedaj se zdravi, v neki zasebni kliniki. Njegovo stanje, ki je bilo zaradi težkih poškodb prvotno zelo resno, se je pozneje nekoliko izboljšalo . V torek popildne je bil v Trstu svečan in ganljiv pogreb treh mladih žrtev planin. Ude ležila se je velika množica Tržačanov ter vsi -mladinci iz «Mladinskega doma» v ul. Manzoni, kjer so tragično preminuli stanovali. *** V ponedeljek je izvršil samomor 41-letni Bruno Todono iz ul. Commerciale. S samomorilnim namenon je spil nekaj solitrne kisline, ki jo je primešal v vino. Prepeljali so ga takoj v bolnico, kjer pa je kmalu po sprejemu um-rl. Vzroki samomora niso zn an i • *** Na delu se je v ponedeljek ponesrečil 23-1 etn i. Adolt Hrvatič iz Zavelj. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu zdravniki ugotovili več ran na nogah. Zdraviti se bo moral kakih 15 dni. *** v ponedeljek zjutraj se je pripetil v ul. del Bosco grozen zločin, ki je globoko pretresel vso tržaško javnost. Sin je v trenutku popolne blaznosti ubil z nožem svojo mater in se nato docela hladnokrvno sam prijavi1, na komisariatu v ul. C apr In. V ul. del Bosco 50 so stanovali 70-letna Teresa Della, Flora, por. De Martin, njeno mož in sin 3'3-letni Solferino. Sin je bil svojčas že v umobolnici, toda mati ga je, kljub večkratnemu čudnemu obnašanju, vzela na lastno odgovornost domov. Svojo neizmerno materinsko ljubezen pa je morala na žalost plačati z življenjem. Do tragedije j-e prišlo, kot smo že omenili, v ponedeljek, verjetno med 10 in 11 uro, ko sta bila sin in mati: sama doma. V divjem .navalu blaznosti je sin napadel mater in ji 2 žepnim nožem prerezal vrat m sapnik. Ko so po izpovedi blazneža prišli na stanovanje agènti, so našli truplo nesrečne ženske v mladi krvi. Seveda je bila vsaka pomoč zaman. Blazneža so iz zapora odpeljali v umobolnico. sebno vtžno je bilo pričevanje sodiščem se je v tem tednu nadaljeval proces proti Al-du Sal-saniju in Antoniji Vogliacco. V tednu so zaslišali več prič. Posebno važna je bilo pričevanje nekega Guština, ki je bil prisoten v trenutku, ko je Vogliacco-va padla skozi okno na vrt. Kot priča je nastopil tudi dr. Golli-mari, ki je povedal, da metanje, ki jih je dobila Vogliae-cova od babice ne prekinejo nosečnosti. Državni tožilec je zahteval za Salsanija 7 let zapora. *** V -tem' tednu so agenti letečega oddelka našli v neki jami blizu Trebč nekaj orožja in razstreliva, ki so ga potegnili na površje s pomočjo razstreljeval cev min. * * * V dneh od 28. junija do 4. julija se je v tržaški občini rodilo 56 otrok, umrlo je 58 oseb, porok je bilo 35. Za teden dni Sobota, 7. — Milica Nedelja, 8. — Elizabeta (mU Ponedeljek, 9. — Veronika Torek, 10 — Amalija Sreda, 11. — Olga Četrtek, 12. — Mohor in Forlp-Petek, 13. — Evgen ZGODOVINSKI DNEVI 7. 1941 začetek ljudske vsts, Srbiji proti nemškemu dl torju, 9. 1941 so bili v Zagrebu . ljeni voditelji odporni51 gibanja Božo Adžija, 06 Priča in Otokar Keršova 13. 1883 se je rodil slovenski likatur-ist Hinko Smreka! strelili so ga v Ljubi kot talca 1. 10. 1942 ital1 ski okupatorji. 13. 1920 so škvadristi Giunt< žgaii «Balkan» in opusi številne druge slovenski stanove v Trstu. stri pol upr Doj rok za PO? OBNOVI .ai živa imiiiili TRST A SOBOTA: motivi Swing ing Brothers 12.55 Jugoslovan-. Vlaa 14.45 Ritmični orK* ,!nSkem j-,1 vusi-vio 16. S<>^ ^ (levit novela - 16.40 Orkester Pacroetu ;e - 19.15 Sestanek s poslušalk'ja , J 21.15 Zbor S Proseka-Kontovjj. Italija NEDELJA: 8. Slovenski mfebiva 1 u*va v < 9. Kmetijska oddaja - 10- 1 kakršn-nos maše - 12. Oddaja za : i ‘ mlajše: Stanislav M-arša-k: »9ta cin dom - 12.30 Operna gla5' ’• Ualijar 13.30 Glasba po željah - 15- y Se slove tana: odlomki iz «Prodane Ste» Koncert za 2 klavirja - n. d.“«cela t moški zbor «Vinko Vadopiw'janjm nr 18. Čajkovski: Koncert -za . w 1 : 16. Vaughan^; str"f" 2 -klavirja - 17-T.n«cela 18. Čajkovski: Koncert -za Jtnn '„ lino - 18.30 Ritmične pope/', narot 19.15 Iz zgodovine pom°‘ "ravnost (pred.) - 19.30 Priljubljene i»s]stv lodije - 20.10 VVolff-Ferrari- * . rje grobijani-, opera v 3 čf ^drugi 23.30 Polnočna g-lasba. PONEDELJEK: 12.55 Igra “T v čki kvartet iz Doline - 13-3” to Gla-zjl ’ prak: perne uverture - 18. Glazwv -■ ker j. Violinski koncert - 18.30 « e od te čarane police (pravljica) -j ”ddaliiii Koncert pianista Dr. Go)«1, DejstvJ Demšarja'- 19.Ì5 Radijska!,,j verza (pred): O vzgoji otr<^ a ^pravil' 20.30 Igra «Srebrna'sedmork iro(]ne 21. Znanost i,n tehnika: O naR ,np , dovanju vremena - 21.30 >l„ ua hi Zenski kvartet - 22. Iz it ali mor književnosti in umetnosti (Pa-jnevati - 22.15 Beethoven: Koncert ; , , , TOREK: 13.30 Glasba po jf ti; , t,okle - 18. Franck: Kvintet v F-IR, vprasar -19.15 Zdravniški ve-dež - J "k svetov; Poje Slovenski oktet - 21. “f °sti ski oder: Willy Reupke: fo.„ I °tru -tiSčna -kad, radijska drama , “Vaici ? dejanjih. .'"un jezi SREDA: 13.30 Duo Harri5 'oje J mani - 18. McDowell: K-ia; > (-, , Pr< Rad1;, 11 visok koncert št. 2 - 18.30 mamka - 19.15 Radijska j*j Sje. za: O ban-karstvu _ . . ženski tercet Mtetuljček - 21- A. P0lOi letnica tedna (pred.) - 21™ ji Ja Irža. stopa Tržaški mandolinističbj 4 predvsc kest-er - 22. Sodobni slo*® vpj,ej ' pripovedniki (pred.) - 22.1’11 ,em-zet: Simfonija v D-duru. „ ,,, Povrtn ČETRTEK: 12.10 Za vsa» ma, -nekaj - 13.30 Operni .T*' ulivaj - Vicini , -- nncv„ kvarteti in zbori - 18. Prc-ko' trj(i ,esra Violinski ko-ncert št. 1 ' J i- ,mskil Francoske samospeve poje s? 1 Kulture nistka Vida Jagodic - 19.15 , Ni0ja j ^ grafska tehnika in m■-«-< n pred.) - 21. Dramatizirana | h * 'em h-O* AAikvoibl To t- tv e • nic * , ba: Mihael Jeras: «Spis 3.‘'«kaj tal ključen» I. del - 22.15 $ 1 Zgodil„ ski: Slike iz razstave „ 'etu 0 PETEK: 13.30 Glasba 'P Zato ljah - 18. Schumann: Kla,l;_,1, da je koncert - 18.30 Z začarali no5" v Trstu - 2-1.30 ce (pravljica) - 19.15 lK..-i?opo1 ;di ■st " L- -- književnosti i,n umetnosti '5j0 univerza: Napredek znanost, ^ -««k, v Trstu - 2-1.30' Ho Moški 'kvintet - 22. Iz ^Salci umetnosti 1 n o NABREŽINA Sobota, 7. julija: «Hlevar H1, gin-ja» (Lo stalliere^ ty! učiti granduchessa). Film Cfu Nedelja, 8. julija: se pano’ % Sreda, 11. julija: «Operacij U , slru larjev» (Operazione doli»' t- ue. Film Inalta. PROSEK Sobota, 7. julija ob 20: «‘I flei "" je na komis^i tilo (Accade al Comissari31" 6$]^, Ugoto Film Warner Bros. 4 , », ' Sreda, 11^ julija ob 20:" «Mj1, i^adi Nedelja, 8. novi. julija ob 17" k na». Fi'lm Warner Si*v‘lI1ih Večnih Razpis ol> Dijaške maticU ^,'^nst' Podporno društvo «D'\ i/'h, ki matica» v Trstu razpisuj6 v Pravic ganje prošenj za šolsk° (kj'^atièn, 1966/57. ug0 1. Prošnje se vlagajo K k Ueki r v; i:8 ii "'-. k; * Prošnje se sebnih tiskovinah, ki jH1« siici dobijo pri predS6.;». Ridi Dijaške Matice 15, II (pri SPIZ) ali pri *ij^kaj vi Dijaškega doma V -1, Hij, u Buonarroti 31. se v govor 2. Prosilci lahko pr°sl!j| ^ a) za sprejem v ^ ker p, dom za rednega ali zuna1, Ja sprg š°ienca' Visivo, b) za znižanje vzdrz* k-'nea v Dijaškem domu. ^ I,1 je dej c) za izposojo šolskih “ j,' «a dem; iz knjižnega sklada. j|t ’b'^'Ka di č) za podporo v druš : f/uje nej bilkah. , Jjdi, ki 3. Prošnje za podP°rX khio -jf >. smislu 2. točke tega _ I J1 .^oras sprejemata do 30. juliji 'ij *uiejo. predsednica Dijaške ik lj,'. ki sv ali pa uprava Dijaške#, 1, « pef,a ške Matl A>o iz„ ma. Odbor Dijaške M »"J ne obvezuje, da bo P', prošnje, ki bi bile odd# i, '»ili m zgoraj navedenem roku ;i e »v. n0] 4. Vsa potrebna poja5# k^tr navodila prejmejo pros» zgoraj navedenih naslov'' ^ sP ,jri • ■ h Popi Izidi izpitov (''i,‘d*’ k soboti Nabrežiu °'jenetra lfek 10. j !'sl trzaš nami ,teka obe 'itno na !,i,i hoče j« vlada uvom. em kom d * i,,> prav siU" si Mi dem b-tat,01'ek j treh sp: v trža ,pi de mokri no< ega r acije Pnos 5r Rodei na trgovski Na državni nižji tr® ■»e strokovni šoli v Trstu vršili nižji tečajni izph' do 21. junija 1956. K izpitu se je prij^v.,l|Nt, kandidatov in 22' kand1 Izdelalo je 5 kandid3 16 kandidatinj. Vi^".aiih ^^k j j kl^žin ,fhiUčSVet' ■N;'] 0 ni' "ree l>jejo 4kSi,Vn° SOŽALJE, — Celica vember» in vsa sekc--,^ ■ munistične partije pri V leni izrekata najiskren6; ! V">. i\|e C8iia > L SV".ii ! kc .iiT v - °"cep(, ^N?”j žalje tovarišici Može" riji in njeni družini tovariša Moženič Iva"^; starejšega in zvestega 6 sekciji. Sožalju se pridružuje^; «A. Cebulec» in uredn’ lektiv «Dela» Odgovorni urednici1 RUDOLF BLAŽI C <6, , Založništvo «DEL/L/ Tiska tip RIVA Torre» fin m -fr«1«- ,V Preč »Iti l95?