-mri
AL	h • V ' š^1
	h::n: ijrjjr
Leto XVIII.
Litija, februar 1977
Članicam kolektiva
čestitamo ob dnevu žena!
Litijski predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Albin Ankon, Martina Kralj, Marjan Sonc, Niko Stamatovski, Matic Malenšek. List dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno. Tisk in klišeji: Gorenjski tisk, Kranj
Številka 2
Naš osmi marec ima več pomenov:
To je milijon in tristo tisoč delovnih mest v naši domovini zaupanim ženam — v gospodarstvu in družbenih dejavnostih, organih oblasti in političnih službah.
To je milijon in tristo tisoč delavk samoupravi j alk za tovarniškimi stroji, predavateljic v šolah, znanstvenih delavk v kabinetih in laboratorijih, inženirk v obratih in na gradbiščih, zdravnic v ambulantah in operacijskih sobah. To je tisoče in tisoče žensk v organih upravljanja in na voljenih funkcionarskih mestih. Poleg tega — več sto tisoč deklet na univerzah in visokih šolah in več kot tristo tisoč v šolah druge stopnje... Vse to je naš osmi marec. Za ta osmi marec so jugoslovanske žene prehodile dolgo in težko pot — od vrst delavk iz dvajsetih let, ko so demonstrirale proti buržujskemu izkoriščanju in izražale solidarnost ter podporo zahtevam svojih mož, bratov in sinov, do sodelovanja v oboroženi borbi, četrtina od sto tisoč udeleženk narodnoosvobodilne vojne je dala svoja življenja za boljši in lepši jutri, a devetdeset njih bo pomnila zgodovina, kot narodne heroje.
To leto v katerem praznujemo 35-letnico ustanovitve Antifašistične fronte žena Jugoslavije, je priložnost, da se vsega tega spomnimo, vendar ne le zaradi preprostega spoštovanja do velikega, opravljenega dela in ne le zaradi gole zgodovine. Naredimo to, predvsem zaradi sedanjosti in v imenu bodočnosti.
V Jugoslaviji niso nikoli problemi žensk poudarjeni kot »vprašanja žensk«, ampak vedno, kot sestavni deli boja celotnega dela vsakega razreda za boljše in srečnejše življenje.
Prav to potrjuje, na napori za nadaljni razvoj socialističnega samoupravljanja, za obvlado delavcev s celotnimi produkcijskimi odnosi — pomenijo tudi napore za boljši položaj žensk v družbi.
Za ves ta čas je bilo ženi, kot samoupravnemu članu družbe, namenjenih mnogo besed. Obudimo ob tej priložnosti in na tem mestu spomin na tiste lepe besede, ki jih je ženi večkrat namenil tovariš TITO. Besede so odkritosrčne in doživete. Besede revolucionarja, ki ženo vidi in spoštuje kot resničnega tvorca in graditelja.
To so bile besede priznanj ženi kot materi, delavki, vzgojiteljici, humanistki, samoupravi j alki. Od tistih zgodovinskih besed, ki jih je izrekel na prvi jugoslovanski konferenci AFŽ: »Ponosen sem, da stojim na čelu armade, v kateri je veliko žensk,« vsa ostala sporočila katera je izrekel ženam v celotnem času socialistične revolucije, sama po sebi govorijo, kako Tito resnično spoštuje žene, kot enakopravne člane skupnosti, žene so mu bile v oporo v najpomembnejših trenutkih naše zgodovine, seznanjal jih z vsemi življenjskimi problemi v razvoju naše družbe.
In žene niso nikoli razočarale.
Prevedel: Dušan Grubor Tanjug: Dragica Majstorovič
Poročila komisij
O delu komisije za norme v letu 1976 in program dela za leto 1977
Prva seja komisije je bila 22. 1. 1976. Obravnavali smo:
1.	Program dela za leto 1976 v predpredilnici, predilnici in sukalnici z vlagalnico
Predpredilnica:
organiziranje izpolnjevanja listov,
seminarji mojstrov in po-služevalcev na flyerjih norme za flyerje so izračunane, potrebno jih je uresničiti
(Poudarjeno je bilo, da zastoji močno vplivajo na realno doseganje norm) vsi zastoji bodo opravičljivi s podpisom vzdrževalca, obremenitev na flyerjih.
Predilnica:
organizacija izpolnjevanja delovnih listov, norme snemalk. priprave na izračun obremenitve prstančnih strojev,
Sukalnica z vlagalnico:
normativi za obremenitev sukalnih strojev,
Ugotoviti teoretično (števč-no) produkcijo avtomatov od tehtane (vložene preje), postavitev norm za »leteče vlagalke«,
delovna mesta na kiperju vezati na avtomate in dvojil-ne stroje za OD.
Pri točki razno je tehnični sektor predlagal, da bi izpo-
polnili delovna mesta v tem sektorju, konkretno v nor-mirski službi in izobraževalnem centru.
V vseh navedenih oddelkih je bilo v zgoraj naštetih točkah že večina nalog realiziranih. Natančno so te naloge opisane v eni naslednjih sej.
Druga seja, 30. 6. 1976, ni bila sklepčna.
Tretja seja je bila 15. 7. 1976, z dnevnim redom:
preglede opravljenih del po programu za leto 1976 po oddelkih,
obravnavana predloga o spremembah meril učinka pri posluževanju DD strojev, naloge, ki jih moramo še izpolniti.
Predpredilnica:
Organizacija v zvezi z izpolnjevanjem delovnih listov je realizirana, prav tako seminar z mojstri,
norme na flyerjih so uresničene,
o	zastojih, ki imajo vpliv na doseganje norm smo seznanili mojstre tako, da bodo v bodoče vpisovali dejanski čas zastojev.
Predilnica:
organizacija izpolnjevanja delovnih listov je bila realizirana,
delovni listi so v uporabi od 1. julija,
norme snemalk so že v poskusni fazi.
Sukalnica z vlagalnico:
s 1. julijem smo uvedli norme za »leteče vlagalke« na avtomatih in DD strojih, na avtomatih produkcijo
tehtajo (v času tekmovanja), delovna mesta na »kuper-ju« so za OD vezana na avtomate (v času tekmovanja).
Komisija je za tem obravnavala predlog za spremembo meril učinka pri posluževanju DD strojev in sklenila, da bodo za posluževanje teh strojev uporabljali 3. varianto nagrajevanja dela po učinku (predlog je priložen k poročilu).
Program dela za leto 1977:
1.	predpredilnica:
v oddelku sintetike bomo vpeljali skupinske norme (poizkusno). V teh normah bo zajet % zaposlenosti.
2.	predilnica:
Uvedli bomo normative za prstančne stroje.
3.	sukalnica z vlagalnico: priprave in uvedba obremenitev za
a)	klasične sukalne stroje,
b)	za DD stroje,
c)	BB (Almat stroje).
Predsednik komisije: Leon Škerbina
Delo komisije obrata družbene prehrane
Naša komisija se je v letu 1976 sestala štirikrat. Na sejah smo največ govorili o toplih obrokih. Veliko je bilo tudi razprave o delitvi blokov.
Z uvedbo toplega obroka (15. 4.) za dnevne izmene je začelo postopoma upadati število rednih abonentov za kosilo. Zaradi majhnega števila teh, je bila večerja ukinjena že 1. 3. 1975.
Tako je bilo število izdanih kosil v mesecu januarju 1976 5083 z 285 abonenti, v decembru 1976, 1867 z 95 abonenti.
Skoraj polovica abonentov se hrani le občasno, rednih pa je bilo le 44. Z zadnjo podražitvijo kosila se je število abonentov še zmanjšalo.
Cena kosila od 1. 1. 1976 do 15. 4. 1976 je 13.— din, od 15.
4.	1976 pa je 18.— din.
Vseh izdanih kosil v letu 1976 je bilo okrog 35.000 obrokov. V preteklem letu pa je bilo število za 45 % večje — 64.000 obrokov.
Po podatkih evidence je bilo poprečno mesečno izdanih 2.977 kosil, in sicer v januarju 1976 — ob delavnikih 204 kosil, ob nedeljah 61 kosil; v decembru 1976 — ob delavnikih 79 kosil, ob nedeljah 11 kosil.
Za nočno izmeno, ki še nima toplega obroka, je poskrbljeno z boljšo izbiro mrzlega obroka.
15. 4. 1976 je bila ukinjena dostava malic v posamezne oddelke podjetja. Po podatkih evidence je bilo poprečno mesečno izdanih 9.147 obrokov toplih malic, in sicer: v januarju 1976 — dopoldan — 276 obrokov, v decembru 1976 — dopoldan — 262 obrokov, v decembru 1976 — popoldan —- 122 obrokov.
, 1. 6. 1976 je prenehalo izdajanje abonentskih blokov na
kup in s tem vnaprej plačana akontacija za hrano. Z novim postopkom obračunavanja kosil sproti, je odpadlo plačevanje za pretekli mesec na dan izplačila osebnih dohodkov.
Postopoma bo potrebno odpraviti kosila ob nedeljah in praznikih, ker je takrat premalo abonentov (5 do 11) m so zato stroški preveliki. Še vedno pa bodo dobivali delavci brezplačno mleko v proizvodnji, v letni vrednosti preko din 96.000.— (Delavski svet je na seji, 2. II. 1977 sprejel sklep, da bodo nedeljska kosila ukinjena od
1.	marca 1977 dalje).
Za topli obrok sme podjetje kriti iz dohodka po novih predpisih v tem letu na delavca največ do din 250.— mesečno.
Vsak delavec, ki prebije na delu ves mesec (27 dni) prejme 27 blokov (odvisno od števila delovnih dni v posameznem mesecu), ki jih lahko vnovči za topli obrok ali kosilo.
Do regresa za topli obrok so upravičeni: aktivni delavci, zaposleni upokojenci, vajenci, pripravniki, dijaki in študentje na obvezni praksi, za vsak dan na delovnem mestu.
V tem letu je bilo ukinjeno regresiranje kosila dva milijona 800.000 din. Za topli obrok pa je podjetje regresiralo preko 2.80.—• din, kar presega lanskoletno kritje v višini 2.48.— din.
Z organizacijo izdajanja blokov za topli obrok so se med letom porajale večje ali manjše težave. Zadnji način vpeljan z oktobrom se je končno ustalil.
Kvaliteta kosil in toplega obroka se je izboljšala in delavci zadovoljni odhajajo od miz. V primerjavi z drugimi kolektivi je prehrana v našem podjetju pestrejša in cenejša, le da tega nekateri člani ne znajo dovolj ceniti.
Po zmerni ceni so delavcem na voljo tudi brezalkoholne pijače v točilnici in v 4 avtomatih v proizvodnih oddelkih.
Vendar ugotavljamo, da je bila potrošnja pijač v tem letu t. j. 87.000 litrov za 19 °/o manjša od preteklega leta, ko je bila 106.000 litrov.
Vzroki za to so verjetno hladno poletje in delne višje cene.
Obrat družbene prehrane bo dosegel malo manjši promet (od lani) ca. 4,420.000 din.
Za pravilno vskladiščenje prehrambenih artiklov je v teku popravilo in ureditev skladišča v konzumu.
Komisija za obrat družbene prehrane posveča skupno z vodstvom podjetja, v mejah razpoložljivih finančnih sredstev, vso pozornost prehrani delavcev, od katere je odvisen uspeh posameznika na delovnem mestu in tako celotnega kolektiva.
Predsednik komisije obrata
družbene prehrane
Dana Babič
O delu komisije za odlikovanja od izvolitve oz. imenovanja do 30. 11. 1976
Komisija za odlikovanja se je v tem letu sestala dvakrat in sicer 14. in 21. 7. 1976. Obravnavala je predloge za odlikovanja oz. za interna priznanja delavcem ob 90. letnici podjetja.
Izbirala je po kriterijih, ki jih je sprejel delavski svet, in sicer:
da ima predlagani preko 15 let delovne dobe v podjetju in da je večkrat sodeloval v samoupravnih organih in vodstvu družbeno-političnih organizacij v podjetju,
upoštevali smo tudi inovacijsko dejavnost, izboljšave pri strojih, itd., kakor tudi posebne zasluge in prizadevanja za podjetje.
Komisija je predlagala 25 delavcev za interna priznanja podjetja, o katerih je razpravljal še delavski svet in jih dokončno potrdil.
Odlikovanja oz. interna priznanja so bila podeljena predlaganim na svečanem zasedanju delavskega sveta ob priliki praznovanja 90-letnice obstoja podjetja.
Na tem svečanem zasedanju pa so bila podeljena tudi odlikovanja za katere je bil predlog poslan občinski skupščini že v aprilu 1975 in so bila odobrena šele v letošnjem letu. Teh odlikovanj je bilo 18.
V prihodnjem letu bo treba pregledati zasluge oz. prizadevanja posameznih delavcev in kolikor bodo predlogi s strani posameznih oddelkov, bo o njih razpravljala komisija in dala svoje predloge.
Predsednik komisije: Niko Stamatovski
O delu komisije za osnovna sredstva
1.	Komisija je v letu 1976 imela eno sejo dne 6. 4. 1976 na kateri je razpravljala o osnovnih sredstvih zaradi ukinitve stročname oziroma proizvodnje mehkih cevk.
Komisija je ugotovila, da osnovna sredstva stročnarne ni mogoče uporabiti v kakršnem koli drugem oddelku podjetja. Utemeljena bi bila eventuelna prodaja v kolikor bi bili interesenti zunaj podjetja za nakup le teh. Ker so osnovna sredstva v celoti odpisana in nimajo sedanje vrednosti naj se prodajo po ceni, ki bi jo v razgovorih dosegli.
Komisija je mnenja, da bi bil rok prodaje do konca leta. V kolikor pa v tem roku ni interesentov pa naj se odpišejo in prodajo kot staro železo. Delavski svet je na
5.	seji z dne 13. 4. 1976 predlog komisije sprejel.
2.	Komisija je med drugim pri obravnavi poslovanja z osnovnimi sredstvi zavzela stališče in sicer da:
— odgovorni vodje oddelkov, ki so zadolženi za pravilno stanje in uporabo os-
(Nadaljevanje na 3. strani)
Na svečanem sprejemu v počastitev občinskega praznika občine Litija je naša tovarna prejela občinsko priznanje leta 1976 za področje gospodarstva
(Nadaljevanje z 2 . strani)
novnih srdestev so dolžni, da vse spremembe, kot so odtujitev osnovnega sredstva na kakršen koli način (eventuel-no razbitje, prenos v drug oddelek ali nerabnost predmeta itd.) takoj javijo v finančni sektor — referentu za osnovna sredstva,
— direktorji sektorjev, o-bratovodje in vodje oddelkov so odgovorni za stanje osnovnih sredstev v svojem oddelku.
3.	Ker se osnovna sredstva med letom pokvarijo ali pa ne služijo več svojemu namenu je komisija mnenja, da bi v podjetju določili prostor v katerega bi se ta osnovna sredstva deponirala.
4.	Glede nabave osnovnih sredstev pa je komisija mnenja, da se vsaka nabava predmetov ali strojev ob likvidaciji računa določi odgovorno osebo, ki je predmet prevzela in se mu izstavi re-verz (v dveh izvodih, od katerih prejme en izvod prevzemnik osnovnega sredstva, drugega pa obdrži finančno knjigovodstvo).
Reverze naj bi prevzeli direktorji sektorjev, obrato-vodje in vodje oddelkov.
Uvede naj se tudi zapisnik o usposobitvi in zapisnik o izločitvi osnovnih sredstev.
5.	Na vseh osnovnih sredstvih v podjetju je potrebno novo oštevilčenje, zato komisija predlaga, da je najprej treba proučiti postopek številčenja in pa kakšne naj bodo inventarne tablice.
Predsednik komisije za osnovna sredstva Demeter Nastran
Delo komisije za inventivno dejavnost
V	letu 1976 smo imeli dve seji. Udeležba je bila vselej skoraj maksimalna. V teku so prijave tehničnih izboljšav in koristnih predlogov, za kar smo pripravili posebne formularje, katere zahteva pravni postopek. Pred sprejetjem je tudi samoupravni sporazum, prej pravilnih o izumih, tehničnih izboljšavah in racionalizacijah.
V	letu 1976 je bil v okviru republike organiziran seminar za organizatorje množične inventivne dejavnosti, katerega sta se udeležila tudi dva naša člana.
Po mnenju komisije je vsaka kritika tej komisiji neutemeljena, ker je ta komisija v letu 1976 posvetila tej dejavnosti precej časa in vso stvar prvič do sedaj postavil na noge in jo napravila funkcionalno.
Sestavil tajnik komisije: Franc Intihar
Delo komisije za programiranje razvoja podjetja
Naša komisija se je v preteklem letu sestala trikrat.
Glavna vsebina vsej sej je bila obravnava investicijske-
ga programa za obdobje 1976—1980, ki ga je bilo treba v nekaterih postavkah na novo opredeliti in dopolniti. Na osnovi tega programa so bili dani tudi podatki zbornicam in bankam.
Opravljen je bil vsklajeval-ni postopek pri republiški in zvezni gospodarski zbornici in smo od obeh organov že prejeli soglasje. Prav tako je Ljubljanska banka na naš predlog vključila v srednjeročni program banke financiranja investicij za odpravo nočnega dela žena pod ugodnejšimi pogoji.
Navedeni soglasji in pripravljenost banke za financiranje so bili osnova, da je komisija proti koncu leta pri čela z intenzivnim delom.
V obstoječem programu je ponovno proučila in pristopila k naslednjim delom: izbor asortimana, realne možnosti prodaje na domačem in tujem tržišču, izbor tehnologije za predvideni program in možnosti event. prilagajanja, izračun rentabilnosti investicije,
možnosti pridobitve finančnih in deviznih sredstev in lastne možnosti financiranja investicije, proučila postopek za pridobitev potrebnih dovoljenj in soglasij za pričetek investicije
Na seji v decembru se je komisija sestala z vodilnimi predstavniki Ljubljanske banke in skupno obravnavala možnosti in pogoje za kreditiranje načrtovanega investicijskega projekta. Ta banka je pripravljena prevzeti financiranje celotne investicije (poleg običajne lastne udeležbe in komercialnih kreditov oz. deviznih sredstev) s tem, da bi bila zaključena v srednjeročnem obdobju. V financiranju programa naj bi vključili tudi soudeležbo poslovnih partnerjev, kot to predvideva zakon o združenem delu.
Na zadnji seji je komisija opredelila tudi naloge in odgovornosti za izdelavo dokončnega investicijskega elaborata. Odgovorna in zahtevna naloga pa čaka komisijo v letošnjem letu, ko bo treba izpeljati ogromno dela za reali-ziranje programa.
Predsednik komisije: Jože Mirtič
O delu komisije za statut in ostale splošne akte od izvolitve oz. imenovanja do 30.11. 1976
Komisija za statut se je sestala enkrat in sicer 14. 4. 1976. Obravnavala je spremembe in dopolnitve statuta, ki so bile dokončno sprejete na zborih delovnih ljudi od 19. 5. do 24. 5. 1976.
Spremembe oz. dopolnitve so se nanašale predvsem na:
— predmet poslovanja za Obrat družbene prehrane
—	podpisovanje listin finančnega, kreditnega in knjigovodskega značaja
—	priključitev biroja za ekonomske analize in planiranje k finančnemu sektorju
—	organiziranje delovnih skupin in izvolitev predsednikov in namestnikov delovnih skupin
—	dolžnosti in pravice predsednika zbora
—	izvajanje družbene samozaščite in imenovanje komisije za družbeno samozaščito
—	o pristopih k samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom
Komisija za statut in ostale splošne akte bo v prihodnjem letu razpravljala predvsem o:
—	uskladitvi statuta in ostalih samoupravnih sporazumov z zakonom o združenem delu in zakonom o medsebojnih razmerjih, ki bo izšel v letu 1977.
—	uskladitvi statuta in ostalih samoupravnih sporazumov z zakonom o združenem delu in zakonom o medsebojnih razmerjih, ki bo izšel v letu 1977.
Predsed. kom. za statut: Ankon Albin
Komisija za izobraževanje
Komisija za izobraževanje se je tekom leta sestala šestkrat in tekoče obravnavala vsa vprašanja povezana z izobraževanjem.
Obravnavala je predvsem:
plan štipendiranja za leto 1976,
plan sprejemanja pripravnikov,
okvirni program izobraževalnih akcij,
prošnje za študij ob delu, prošnje za odobritev študijskih dopustov, uspehe naših štipendistov v I. polletju,
prošnje za obvezno počitniško prakso,
nagrade za opravljeno počitniško prakso, samoupravni sporazum o izobraževanju, imenovanje komisij za preizkus znanja pripravnikov, izbiro štipendistov na podlagi razpisa in ostalo izobraževalno problematiko.
Program dela do konca mandatne dobe:
Poleg zgoraj navedenih nalog, bo komisija v prihodnjem letu obravnavala še nujnost namestitve treh stalnih inštruktorjev za priučevanje na delovnih mestih in delala na usklajevanju Pravilnika o izobraževanju s samoupravnim sporazumom o izobraževanje ter predlagala spremembo cenika za honoriranje izobraževanja.
Člani komisije za izobraževanje so:
Mali Marjan, Jerant Štefka, Tišler Hilda, Grubor Dušan, Bajde Milena, Brlogar Majda, Kres Olga, Kodrman Vojko in Bizjak Branko.
Predsednik komisije: Mali Marjan
O delu
požarnovarnostne komisije v letu 1976 (11 mesecev)
Požarnovarnostna komisija je imela v letu 1976 — 4 seje.
Opravljeni so bili 4 pregledi podjetja s strani požarnovarnostne komisije.
V	I. polletju je bilo podano na delavskem svetu poročilo o delu komisije in stanju požarne varnosti. Delavski svet je to poročilo obravnaval in sprejel sklep, da se vse ugotovljene pomanjkljivosti odpravijo.
V	II. polletju je bila izvršena adaptacija gasilskega doma, urejeno centralno ogrevanje in delavnica. Zamenjana je bila dotrajana gasilna oprema, nabavljene gumirane cevi (300 m) in narejena prikolica za motorno črpalko Rosennbauer. Popravljen je bil tudi stolp ob gasilskem domu.
Gasilskih vaj je bilo 91. Na vaji je prisotno v povprečju 15 gasilcev. Neopravičenih izostankov na vajah je bilo 10.
V	mesecu oktobru je bilo organizirano tekmovanje gasilskih desetin. Od 10 desetin se ni udeležila tekmovanja gasilska desetina remontnih delavcev. Program tekmovanja je zajemal tudi preizkus znanja iz požarne preventive.
Litijski predilec je med letom poročal o delu industrijskega gasilskega društva in objavljal članke o uporabi gasilne opreme in drugo.
V	razpravi so bili samoupravni sporazumi požarne skupnosti občine Litija in osnutek pravinlika o varstvu pred požarom.
Požari: Do 30. 11. 1976 je bilo 29 zanetkov požarov. Od tega:
6 zanetkov v čistilnih strojih z odvodnimi filterskimi napravami,
11 zanetkov na mikalnikih z odvodnimi filterskimi napravami,
8 zanetkov na flyerjih (iskre od sklopk na pogonski gredi motorja),
1	požar v trafo postaji,
1 požar v drvarnici menze, in

Kot predstavnik podjetja je glavni direktor Jože Mirtič prevzel občinsko odlikovanje
2	zanetka v predilnici (elektromotorja — iskre).
Zaradi požarov v oddelku čistilnice in predpredilnice je bilo veliko zastojev in je prvenstvena skrb vseh samoupravnih organov in celotnega kolektiva odstranjevati vzroke, da se tovrstni zanetki v bodoče preprečijo.
En dežurni gasilec je uspešno zaključil šolo za poklicne gasilce v letu 1976.
Požarnovarnostne komisije stalno spremlja razvoj podjetja in sodeluje pri ukrepih za zagotavljanje varnih delovnih razmer.
Predsednik komisije: Lojze Pavliha
O delu komisije za reklamacije v letu 1976
Komisija je imela v preteklem letu 5 sej na katerih je obravnavala in reševala reklamacije naših kupcev v zvezi s slabo kvaliteto odposlane preje.
V letu 1976 smo prejeli skupaj 65 reklamacij. Večina od teh (to je 48) je bilo opozorilnih, ostale (to je 17 rekla-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Poročilo komisij
(Nadaljevanje s 3. strani)
macij) pa so bile z zahtevkom, katere je komisija na svojih sejah razpravljala in za upravičene delno tudi pristala na odškodnidski zahtevek.
Vse reklamacije najprej rešuje doma na sejah komisije, večkrat pa je potrebno reklamacije razčistiti na samem mestu, to je v prizadetih tovarnah, tkalnicah in pletilni-cah, ali pa tudi pri naših dobaviteljih oziroma pri proizvajalcih umetnih vlaken.
Najbolj pogoste reklamacije so bile:
—	pomešan j e gotovih izdelkov preje v kartonih,
—	odstopanje v zavojih, od normativov,
—	odstopanje v Nm preje od normativa,
—	odstopanje v trdoti na-vitkov preje namenjene za barvanje,
—	previjalne napake,
—	nepravilni vozli pri sukani preji,
—	raznobarvni zapredki in razne odebelitve v preji in druge.
Laboratorij vrši vhodno, medfazno in izhodno kontrolo in deluje skupaj s proizvodnim sektorjem. Veliko teh napak se je odkrilo in popravilo pravočasno že doma. Kljub temu pa nam še vedno uhaja nekvalitetna preja do tkalca in pletilca, katero ne moremo vedno preprečiti. To so subjektivne skrite napake, ki so narejene iz nepazljivosti delavca pri predenju, previjanju, sukanju in vlaganju. Razumljivo, da je veliko teh napak, ki se odkrijejo šele pri sami nadaljni predelavi enojne in sukane preje.
Zato bo v bodoče nujno potrebno posvetiti tej problematiki čim več kontrole, če hočemo, da se bodo te napake odpravile na minimum.
Predsednik komisije za reklamacije:
Vidovič Gojko
O delu uredniškega odbora našega glasila
Uredniški odbor se je v tem letu sestal dvanajstkrat ter na svojih sejah sestavljal delovni program, sprejemal osnovne smernice, razpravljalo zasnovi in vsebini, o obsegu in opremljenosti vsake številke glasila, dajal predloge za izboljšanje in razpravljal o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na urejanje glasila.
Številke od 1. do 9. so izšle v nakladi 1.600 izvodov, od 10. številke dalje pa v 1.700 izvodih.
Po odhodu tov. Štrus Toneta (30. 11. 1975) je skrbel za redno izhajanje glasila tov. Bizjak Branko. S 1. septembrom 1976 je delo referenta za tisk in informacije prevzel tov. Matic Malenšek.
Program dela do konca mandatne dobe:
Poleg dosedanjih nalog bo moral uredniški odbor v prihodnjem letu razpravljati tudi o popravkih honorarjev, saj so bili le-ti nazadnje prilagojeni 9. 7. 1974, tj. pred dobrima dvema letoma.
Člani uredniškega odbora so:
Anko Albin, Kralj Martina, Sonc Marjan, Stamatovski Niko, Malenšek Matic in Bizjak Branko (glavni in odgovorni urednik).
Urednik: Bizjak Branko
Delavski svet je na seji 17.
2.	1977 sprejel sklep o povečanju števila članov uredniškega odbora. Novi člani so: Alojzija Vehovec (sukalnica), Marija Zore (predpredilnica) in Rafaela Mele (predilnica).
Iz zapisnika DS
Poročilo
komisije oziroma upravnega odbora počitniškega doma Novigrad
in Velike planine za leto 1976
Upravni odbor počitniškega doma se je v tekočem letu trikrat sestal samostojno in enkrat skupno s kooperanti.
Direktor finančnega sektorja je sklical sejo zaradi napotkov finančno-administra-tivnega poslovanja z nekaterimi člani upravnega odbora počitniškega doma in delavci, ki neposredno delajo na teh poslih.
Na sestankih je bilo obravnavano:
1.	Poslovno poročilo za preteklo leto 1975,
2.	Izbira personala zaposlenega v počitniškem domu, cena penzionskih in drugih storitev tekoče sezone, način kritja stroškov za vzdrževanje počitniškega doma,
3.	Začasno poslovno poročilo za leto 1976,
4.	Tekoči problemi.
V	sestavi upravnega odbora je 6 članov, od katerih sta letos dva nova.
Počitniški dom je poslovno leto 1975 zaključil s pozitivnim rezultatom.
V	pripravah za tekočo sezono smo reševali splošne zadeve:
Priprava podatkov za sestavo kalkulacij cen penzionskih in drugih storitev, dalje iskanje personala s sodelovanjem kadrovske službe, sprememba in določitev 7 in 10 dnevne izmene, predsezonska vzdrževalna dela v domu, povečanje kapacitet in predlog nakupa prikolic (4 kom. s 4 ležišči), korigiranje lanskih tarifnih postavk osebnih dohodkov.
Delavskemu svetu so bile predlagane v potrditev nove tarifne postavke osebnih do-
hodkov, saj vleče delavce za-vsem dober osebni dohodek.
Na predlog delavske kontrole in drugih članov kolektiva je bila med glavno sezono ukinjena 14 dnevna izmena in uvedena 7 in 10 dnevna izmena.
Regres je bil izplač.an vsem članom kolektiva na roke, kar je dalo povod nekaterim spremembam za določitev cen penziona (člani s svojci in kooperanti so plačali enako enotno ceno, zakonski drug člana kolektiva, ki je zaposlen v drugem podjetju, je plačal nekaj višjo ceno, nečlani pa kalkulativno-eko-nomsko ceno).
Razliko med kalkulativno ceno penziona, ki so jo plačali gostje, razen nečlanov so krila podjetja iz sredstev za vzdrževanje počitniškega doma.
Delavski svet in kooperanti so potrdili dokončne cene penzionskih in drugih storitev. Potrjen cenik je bil poslan v odobritev SO Novigrad in Zavodu za cene Rije-ka.
Za prevoz gostov ob nedeljah je bila izvršena sprememba dosedanjega dogovora z avtobusnim podjetjem SAP Ljubljana tako, da je samostojno prodajal vozovnice v lastni poslovalnice v Litiji.
Za Veliko planino je bilo preverjeno, kako se upoštevajo navodila za bivanje v koči in poostrena kontrola na sami Veliki Planini, če so v hišici res tisti, ki se prijavijo in plačajo uporabo.
Predsednik se je udeleževal sestankov, ki jih sklicuje SO Novigrad z vsemi koristniki oziroma lastniki počitniških domov in so splošnega značaja ter je o njih poročal na seji upravnega odbora.
Razlike do polne cene penziona, to je fiksne in vzdrževalne stroške počitniškega doma lahko po zakonu zaenkrat še krije podjetje iz sredstev skupne porabe, namenjene za vzdrževanje počitniškega doma.
Obravnavan predlog sindikata Predilnice o nekaterih novih pogojih letovanja zaradi kompliciranosti pri nas ni mogoče izvesti, ker bi bila za to potrebna določena strokovna služba.
Zaenkrat smo ostali pri starem načinu prijavljanja oziroma pogojih letovanja z nekaterimi manjšimi spremembami, kar je bilo sproti med sezono objavljeno v dnevnih Informacijah in tovarniškem časopisu.
Sodelovanje s okoperanti: Slovenijales, Tekstil, Tosama (Mesarija L.) je določeno s posebnim sporazumom iz leta 1975 in v redu poteka. Za vsako leto posebej se ustmeno podaljša dogovor s Slovenijalesom in Predilnico za letovanje naših članov v Gozd Martuljku.
Letošnje poslovno leto bo počitniški dom po predvidevanjih, kljub slabšemu obisku gostov, zaključil uspešno. Višje penzionske cene, letovanje prehodnih gostov, večja udeležba članov kooperantov, je pripomoglo k večjemu prometu.
Od vseh razpoložljivih kapacitet v Novigradu, tj. 54 hišic z 211 ležišči dnevno ali v 99 dneh lezone 20889 ležišč je bilo koriščenih le 67 °/o. V preteklem letu je bilo zasedenih 72 % razpoložljivih ležišč.
Predilnica ima 37 hišic z 136 ležišči dnevno, ki so bila za-sdena prek cele sezone v poprečju 63 %. Izredno slabo vreme, precej visoke cene penziona, prepoved postavljanja šotorov in prepoved spre-
jemanja inozemcev so vzroki za slabši obisk.
Podatki kažejo, da kljub zadostnim zmogljivostim le 1/3 članov kolektiva koristi letni letni dopust v počitniških domovih. Potrebna bi bila večja reklama v glasilu OBČAN za letovanje v pred-po-sezoni in sprostitev prostih mest nečlanom. Sindikat naj bi apeliral na okrevance, da letujejo v juniju, ko je ugodno vreme in bolj primerno za oddih starejših.
Primerjava planirane in dosežene lastne cene penziona: a) Razpoložljiva kapaciteta =211 ležišč dnevno x 99 dni sezone = 20889 ležišč
planirana zasedbo 77 % = 160 ležišč dnevno x 99 dni =
= 15760 ležišč/P
Izračun planirane lastne cene penziona
skupni stroški znašajo od tega odpade na:
—	osnovni material (subst.)
—	ostala režija
Cena 1 penziona = (1,781.165.— : 15760/P) = b) Dosežena zasedba 67 % od 20889 lež.
1,781.165.— din
945.600,— din 835.565,— din 113,— din 13926 lež.
Izračun dosežene lastne cene penziona
skupni stroški bodo predvidoma znašali od tega odpade na:
—	osnovni material (subst.)
—	ostali stroški
Cena 1 penziona = (1,825.000 : 13926/P) =
1,825.00,— din
847.968.0 din 977.032,— din
131.— din
Za naslednjo sezono program dela ne vsebuje bistvenih sprememb, razen morda postavitev nekaj prikolic v druge campe.
Predsednik: Darko Primožič
Delavski svet je na svoji seji 2. 2. 1977, odobril nabavo dveh počitniških prikolic, kateri bi postavili v enega izmed campov ob morju. Ker bodo ogrevane, jih bomo lahko uporabljali tudi v zimskem času na Gorenjskem.
Iz zapisnika DS
'

•• , ;

Viličar znamke Indos, katerega smo po sedmih letih obratovanja generalno popravili v naših prostorih za vzdrževanje viličarjev. Delo je, s pomočjo delavcev v mehanični delavnici, opravil tov. Franc Perme in s tem prihranil okoli devet starih milijonov dinarjev
Letna skupščina osnovnih organizacij sindikata predilnica Litija
Pred pričetkom je moško pevsko društvo »Lipa« zapelo »Pesem o Titu«. Skupščina se je vršila pod geslom: »Nič kar je pomembno za delavca, se ne sme zgoditi mimo sindikata.«
Delovno predsedstvo je dobro skrbelo za povezovanje celotnega dela skupščine.
Poročila
komisij
O delu odbora za varstvo pri delu za leto 1976
Odbor za varstvo pri delu je imel v letu 1976 šest rednih sej. Na sejah je odbor obravnaval:
analizo poškodb na delu v letu 1975,
rezultate ekoloških meritev mikroklime, ropota, količine prahu in osvetlitve delovnih mest.
Na podlagi rezultata ekoloških meritev je DS sprejel investicijski program adaptacij v letu 1976.
Na podlagi izdelanega programa je predvidena rekonstrukcija klima naprav v su-kalnici, namestitve žarnic, kjer osvetljenost ne dosega normativov.
Adaptirali smo prostore garaže, gasilskega doma, konzu-ma, zgradili prizidek ob računovodstvu in uredili toplovodno ogrevanje.
Lepilka vretenskih trakov
Transportni delavci so dobili nove sanitarne prostore in kadilnico v samem skladišču,
V posameznih oddelkih so bile adaptirane obstoječe delovne priprave in naprave. Napredek je pri uvajanju palet, kontejnerjev v oddelku predpredilnice, predilnice in sukalnice.
Izobraževanje iz varstva pri deiu je obravnaval odbor za varstvo pri delu, zlasti še pri uvajanju delavcev in delavk iz drugih republik.
Potrebno bo nastaviti inštruktorja v oddelku čistilnice, predpredilnice in predilnice, kjer je uvajanje in samo strokovno izobraževanje nezadostno. Služba za varstvo pri delu izobražuje delavce na seminarjih in na delovnih mestih.
Poškodbe na delu so v letu 1976 v upadanju v primerjavi s preteklimi leti. V 11 mesecih 1976. leta je 10 poškodb manj kot v letu 1975 (43 pri 1170 zaposlenih).
Poškodbe so zlasti v oddelku čistilnice in predpredilnice in so v vzročni zvezi z neprilagodljivostjo za opravljanje posameznega dela in tudi
pomanjkljivosti zlasti zaradi neustreznih vozičkov v pred-predilnici in predilnici za prevoz predpreje.
Obratna ambulanta
Obratni zdravnik dr. Lebin-ger je prihajal tudi v letu 1976 vsak torek v jutranjih urah v podjetje, kjer je s-posameznimi strokovnimi službami obravnaval bolnike in zdravstveno ogrožene osebe. Skupaj in v sodelovanju s kadrovsko, socialno in službo varstva pri delu je obravnaval fizično in psihično sposobnost manjzmožnih oseb in nosečnic.
Bolniški stalež je razmeroma visok in se giblje v letu 1976 nad 8 ir. 10 % (povprečje 8,9 %). V bolniškem stale-žu je zajeto spremstvo otrok v bolnice in nega družinskih članov (0,81 %).
Ukinitev nočnega dela žena je še vedno skrb OZD, ki je vezana na izgradnjo nove predilnice sintetike in kreditiranja gradnje s strani banke in prizadevanj širše skupnosti.
Zobna ambulanta je bila odprta vsako sredo dopoldan in četrtek popoldan in je bila v tem času stalno zasedena.
V letu 1976 je bila obnovljena sindikalna dvorana in to električna instalacija, osvetlitev in zaščita pred nehotenim dotikom električnih instalacij.
Zgrajena je bila tudi nova zaboj arna s centralnim ogrevanjem. Urejeno pa še ni zajetje prahu zunaj oddelka predpredilnice.
Zelo pereč je stanovanjski problem za novosprejete delavce iz drugih krajev, ker običajno stanujejo po 2 družini v neustrezni sobi. Nerešen je tudi problem njihovih otrok, ki živijo pri starih starših v rojstnih krajih in to neugodno vpliva na počutje teh delavk.
Tudi medsebojno tekmovanje niso posamezniki vzeli dovolj resno, ko je bolniški stalež ravno v mesecu juliju, avgustu in septembru bil najvišji.
Počitniški dom je bil med sezono zaseden. Premalo ko-riščena je še vedno predsezona.
Sindikat je tudi v letu 1976 odobril 50 delavcem enotedensko okrevanje v Novigradu ali Gozd Martuljku.
Topla malica je kalorično zelo bogata in je bila v letu 1976 uvedena tudi na popoldanski izmeni.
Urejen je tudi prevoz delavk na delo in z dela (Litija •—Trbovlje). Tudi lokalne avtobusne zveze so ugodne.
To je del problematike, ki jo je obravnaval v letu 1976 odbor za varstvo pri delu.
Predsednik odbora: Lojze Koprivnikar
Člani delavskega sveta so 2. 2. 1977 sprejeli sklep, da bomo uvedli analitično evidenco bolniških izostankov, da bi ob koncu leta lahko sestavili poročilo in na podlagi teh podatkov skušali skrčiti te izostanke na minimum.
Iz zapisnika DS
Podana so bila poročila predsednikov osnovnih organizacij in konference, delovni načrt za leto 1977, sprejem
Predsednik konference osnovnih organizacij sindikata tov. Koprivnikar ing. Pavel: »Uresničevati moramo načela 8. kongresa ZSS in zakona o združenem delu«.
finančnega poročila in finančnega načrta za leto 1977, poročilo nadzornega odbora, poročilo predsednikov komisij, kot so:
komisija za pomoč članom kolektiva,
komisija za splošni ljudski odpor,
gospodarska komisija,
komisija za šport in rekreacijo,
komisija za oddih in rekreacijo.
Poudarjeno je bilo, da je bilo leto 1976 izredno pomembno na področju spreminjanja samoupravnih odnosov. Sprejet je bil zakon o združenem delu. Stabilizacija gospodarjenja v podjetju je bila ena izmed glavnih točk. Razprava je posegla tudi na kulturno in telesno-kulturno področje svojega članstva in na družbeno-poli-tično izobraževanje. Pomemb-
Predsednik občinskega sindikalnega sveta tov. Lojze Kotar je pozdravil naše osnovne
organizacije in podal nekaj smernic za delovni program osnovnih organizacij.
no področje je tudi splošni ljudski odpor in družbena samozaščita.
Po srednjeročnem planu razvoja smo prvi, ki smo pristopili k načrtni odpravi nočnega dela žena z izgradnjo nove predilnice sintetike. V lanskem letu smo tudi praznovali 90-letnico obstoja predilnice. Udeležili smo se protestnih zborovanj proti zatiranju naših narodnih manjšin v Avstriji.
Aktivno smo se vključili v referendum za izgradnjo zdravstvenega doma, za povečanje prispevka iz osebnega dohodka za šolstvo in izobraževanje, za posojilo za ceste in se pri drugih druž-
Delo v sukalnici
beno političnih akcijah. Vsi zaposleni v Predilnici Litija smo prispevali za Posočje.
Na podlagi poročil in razprave je bila organom sindikalnih organizacij podana zaupnica za preteklo delo in smernice za prihodnje.
Pevsko društvo »Lipa« je pod vodstvom tov. Kralj Vilija prispevalo kratek kulturni spored. Po zakuski pa je duet Kralj Vili in Deželak Vladimir zaigral v splošno veselje nekaj poskočnih skladb za ples.
ing. Pavel Koprivnikar
Po uradnem delu skupščine je sledilo krajše družabno srečanje
— Nasi otroci o svojih mamicah —
Moja mamica dela v predilnici v Litiji. Rada hodi v službo, da kaj zasluži. Kupi mi veliko stvari.
Sonja Potočnik,
1.	b razred
Moja mamica dela v predilnici. Njeno delovno mesto je ob stroju. Posluževati mora tri stroje. Vsak stroj ima veliko vreten. Na vsakem vretenu mora biti cevka na katero se navija nit. Mamica mora paziti, da se nitke ne pretrgajo in pravočasno zamenjati polne cevke. Mamica dela zjutraj, popoldan in ponoči. Zelo naporno je to nočno delo. Čez dan je utruje-jena, pa mora vseeno kuhati, prati in pospravljati.
Z bratcem se trudiva, da bi ji vsaj malo pomagala. Zelo si želim, da bi bila mamica prosta vse sobote, da bi z očkom šli na izlet.
Irena Stopar,
3.	c razred
Moja mamica je srednje velika. Ima kostanjeve lase in rjave oči. Je
marljiva pri delu. Je zelo dobra kuharica. Hodi v službo. Zaposlena je v predilnici Litija. V predilnici prede. Večkrat hodi v trgovino. Rada ima mene in vse v družini.
Tatjana Kunstelj 1. b razred
Moja mama dela v predilnici. Je vodja snemalne kolone. V tovarni je zaposlena že dvajset let. Delo v tovarni poteka v izmenah, dan in noč. Delavke delajo v neprestanem hrupu.
Moja mama dela v treh izmenah, zjutraj, ponoči in popoldan. Najlažje dela, kadar ima službo popoldan. Kadar ima službo zjutraj, začne delo ob pol petih. Včasih delajo tudi nadure. Od sedmih do pol osmih imajo v menzi malico, da se malo odpočijejo in okrepčajo. Delo se konča ob pol dvanajstih. V menzi vzame kosilo. Ko pridem domov iz šole me že čaka skuhano kosilo. S tem si
mama prihrani precej časa. Vseeno pa jo čaka še cel kup dela. Malokdaj je prosta, in kadar je, se malo odpočije. Včasih tudi plete. Služba ponoči pa jo najbolj izčrpa. Ko doma konča delo, mora že na delo v tovarno. Službo začne ob pol sedmih zvečer, konča pa ob pol treh.
V predilnici je več oddelkov: čistilnica, predpredilni-ca in predilnica.
Moja mama dela v predilnici, kjer predejo debelejše niti v tanjše. Ne samo moja mama, ampak tudi druge delavke imajo enake delovne dneve.
Delo v predilnici je v nekaterih oddelkih bolj naporno. Potrebna pa je tudi velika previdnost in potrpežljivost.
Biserka Lušina,
7. d razred
Moja mama je prav taka kot vse druge, pa vendar se razlikuje od drugih. Je požrtvovalna delavka, ljubeča mati, skrbna gospodinja. V sebi nosi neko toplino, ki privlači kot magnet.
Ko pride domov, utrujena od napornega streženja stroju, takoj prime za kuhalnico in skuha družini kosilo. Vsak dan vstaja prva in zadnja leže k počitku. Pri vsakem de-
lu je prva, toda ko žanjemo sadove, stoji ona v ozadju. In kolikokrat, ko že vsi spimo, ona še krpa ali lika ali opravlja še katero drugo opravilo.
Čeprav me mnogokrat ošte-je, lahko njeno ljubezen občutim v vsaki njeni besedi in dejanju. Če zbolim mi vsa v skrbeh lajša bolečine, in ob njih trpi bolj kot jaz. Ako mi kakšno razočaranje stre voljo do učenja, je zopet mama tista, ki mi jo vlije, saj je v skrbeh za moj jutrišnji dan nepremagljiva.
Nedoumljiva se mi zdi, saj neprenehoma dela zame, samo zame. Vsa se razdaja drugim, toda zato ne dobi primernega plačila. Večkrat sem jo vprašala, kako to zmore, pa se mi je vedno samo nasmehnila in krenila naprej po svojih opravkih.
Vsakič, kadar se ji postavim po robu, mi je žal, ko se spomnim njenega trpljenja zame. Zato se ji ponavadi tudi opravičim. Najbolj me pri-zadane njena skrita žalost, ki se zrcali v njenih, s solzami umitih očeh, ako napravim napako. Ta me boli bolj kot udarci.
Zdaj ko se bliža njen praznik — DAN ŽENA, je vedno bolj jasno, da je ne bom razveselila z dragim, velikim da-
rilom, bolj jo bom razveselila z drobnim darilcem, ker bo prihajal od srca.
Alenka Pintar,
7. d razred
Moja mama je zaposlena v predilnici Litija. Njeno delovno mesto je v kuhinji, kjer pripravlja malico in kosilo. Dela popoldan in zjutraj.
Ko pride iz službe, najprej skuha kosilo, včasih pa ga prinese tudi iz službe. Po kosilu pomijem posodo, nato pa sem nekaj časa prosta. I.ahko grem z bratom ven. Medtem ko sem zunaj, mama pospravlja in pere perilo, ki ga umažemo. Najbolj se umaže moj brat, ki še ne zna tako paziti.
Ko se zvečeri, moram domov. Do večerje gledam televizijo. Po večerji pa se umijem in grem spat. Mama pa pospravi posodo.
Milojka Povše
Moja mamica je lepa. Ima modre oči in svetle lase. Rada se igra in bere pravljice. Če bi imela manj dela v službi in doma, bi imela še več časa za igranje z menoj.
Uroš Uštar l.b razred
V našem kolektivu je zaposlenih večina žena — saj je od 1175 delavcev kar nekaj nad 800 žena. Obiskal sem jih na njihovih delovnih mestih in ljubeznivo so odgovorile na nekaj vprašanj o svojem delu.
Ido Krampušek vsi poznamo. Pri nas je že od leta 1948 — ves čas v kuhinji. Sedaj je glavna kuharica. Sku-
paj s sodelavkami sestavlja jedilnik in vsak dan nahrani celoten kolektiv. Njeno kuhanje vsi dobro poznamo. Tov. Ida najraje kuha tista jedila, ki jih hitro zmanjka, ker so nam všeč.
Tov. Zora Cegnar ima v
naši delovni organizaciji najdaljšo delovno dobo, saj je pri nas že od leta 1945. Večkrat se spominja svojih prvih delovnih let. Delovni pogoji so bili takrat mnogo težji,
ge. To so posledice betonskih tal, na katerih je stala ure in ure.
Tov. Marija Anžur, pred-predilnica sintetike, je pri nas
ta v različnih izmenah, da je vedno nekdo doma pri otrocih. Tako življenje ni najboljše za družino, ker se po cele dneve narazen. Najtežje ji je v popoldanski izmeni, ker mora ob enajstih od doma, ko so otroci še v šoli, vrne se pa takrat, ko morajo otroci že v posteljo.
Tudi tov. Terezija Rebolj, sukalka v drugi izmeni dobro ve, kako velika je razlika med
prehrana slaba. Kot mnogezaposlena sedmo leto. Ima druge starejše delavke, tudi štiri otroke. Deklici sta že
tov. Zoro večkrat bolijo no-
večji, fanta pa še osnovnošolca. Ker dela v štirih izmenah, si zelo želi, da bi bile v Litiji večje možnosti za celodnevno varstvo in vzgojo otrok. Želi, da bi imeli več igrišč in telovadnic, kjer bi otroci pod vodstvom izrabljali svoj prosti čas. Želi, da bi dobili vrtec pri tovarni, zaradi vseh malih mamic, ker ve, kako hudo je, če si med delovnim časom neprestano v skrbeh zaradi otroka.
Enako želi tovarišica Pavla Perc — brigadirka v predilnici sintetike. Z možem dela-
včeraj in danes. Ker ni imela otroškega varstva je morala prekiniti delovno razmerje za celih dvanajst let, da je lahko
skrbela za svoje tri otroke. Boljši standard jo je pri gospodinjskem delu zelo razbremenil. Dodala je še, da so tudi delovni pogoji iz leta v leto boljši, žene tudi poklicno napredujejo, saj lahko kar v tovarni pridobijo kvalifikacijo.
Tov. Eli Škoberne, ki dela pri evidenci proizvodnje in prodaje nam je opisala svoj delovni dan:
Že dvajseto leto mi teče, kar sem se kot predilniška štipendistka zaposlila v komercialnem sektorju v Predilnici Litija. Delo, ki ga opravljam, je prijetno ravno zato, ker ni enolično in
rutinsko. S strankami, ki se oglašajo po telefonu ali prihajajo osebno, je potrebno imeti polno mero potrpežljivosti, ustrežljivosti in vljudnosti.
Seveda ni moj delokrog samo delo s strankami, ampak imam tudi druge dolžnosti, včasih manj, včasih več. Pa poglejmo kakšen je moj delovni dan.
Takoj zjutraj, od 6. pa do 8. ure, je največ telefonskih pozivov. Pojasnjevati moram na razna vprašanja, kot npr.: kdaj bo izdelana ta ali ona preja, če prodajni referent v istem trenutku govori na svojem telefonu. Domeniti se je potrebno za ta ali oni poslovni sestanek med našim tov. kom. direktorjem in stranko, ki želi ta sestanek.
Ker je ta »telefoniada« zjutraj do nekako 8. ure, kot sem že omenila, na višku, in se potem v teku dneva nekako poleže, le redko uspem napraviti vmes še svoje redno administrativno delo. Zato to največkrat počaka, da se vrnem od malice. Seveda pa moram v tem času napisati kakšen nujen dopis, odposlati teleks po teleprinterju, odgovarjati direktno kupcu po teleksu itd.
Kmalu po malici, redko pred njo, prihajajo prvi gostje. Te je treba sprejeti, jih postreči s kavo, čajem ali sokom. Ker je naša menza v nekem oziru »predaleč«, si razen s sokom ne morem pomagati z njo, tako da sem tudi tako kuharica v malem.
Največkrat se zgodi, da sredi naj večjega trušča in direndaja strank ali telefonskih pogovorov pridejo možje iz proizvodnega sektorja (naj mi tega ne zamerijo!) s prošnjo, da jim takoj na te-
leprinter sperforiram trak za šantung prejo. Ustrežem jim in si rečem »veselo na delo«, saj je zaslužek pri šantung preji kar velik.
No, okrog 12. ure se ta komercialni utrip nekoliko poleže in z vso vnemo se posvetim svojim poročilom in evidencam.
Tako se moj delovni dan ob 14. uri konča z obilico zapiskov in naročil za našega vodjo za prihodnji dan, ki je, oz. bo podoben prejšnjemu, pa je vendar drugačen, zanimiv in vesel. Ko odhajam domov k družinici, se ne morem popolnoma otresti vseh vtisov in naročil, a jih zavestno potiskam ob stran do drugega dne, do jutri...
Kako se je zaposlila pri nas_ nam je povedala tov. Jelka Juvan:
Moja prva zaposlitev tu v predilnici je bila zame obvezna, saj sem v času šolanja prejemala vašo kadrovsko štipendijo. Res pa je, da bi bila danes lahko prav tako v lesni industriji ali pa v tovarni usnja Šmartno. Namreč takrat, ko sem si jaz iskala štipendijo še ni bilo štipendiranje urejeno tako kot je danes, na podlagi samoupravnega sporazuma o dodeljevanju štipendij, po katerem je glede na višino štipendije vseeno, kje jo Prejemaš saj je vse to usklajeno s tvojim socialnim položajem in kadar ne zadošča
kadrovska štipendija, prejemaš razliko do vsote, ki predstavlja življenjske stroške, od občine.
Takrat je bilo v večji meri od delovne organizacije same odvisno, kolikšne štipendije podeljujejo, čeprav je pri višini odločal tudi povprečni dohodek na družinskega člana. Na prošnjo za štipendijo iz IUV Vrhnika sem dobila negativen odgovor, lesna in predilnica pa sta mi odobrili štipendijo. Seveda sem bila takrat pred odločitvijo, kje naj vzamem štipendijo. Glede na pogoje, ki sta mi jih obe DO postavljali, predvsem pa na višino štipendije, sem se odločila, da vzamem raje vašo štipendijo. Sklepala sem tudi, da si bom svoje teoretično znanje, pridobljeno v šoli, v vašem, oziroma našem podjetju, ugodno izpopolnjevala v praksi.
Mineva že drugo leto, odkar sem zaposlena v predilnici. Po sklenjeni štipendijski pogodbi sem dolžna ostati v podjetju še najmanj leto in pol. Kot vsak začetnik, sem morala tudi jaz v pripravniški dobi skozi vse oddelke, kjer sem se v grobem spoznala z delom vseh služb, ki so potrebne v vsakem podjetju. Končno sem bila dodeljena v finančni sektor, kjer se postopoma uvajam v posamezna delovna področja v okviru računovodstva. To načrtno uvajanje pripravnika na različna delovna mesta je po mojem zelo koristno, saj vsakemu omogoča spoznavanje poslovanja DO v ožjem smislu. Ko se zapro za tabo šolska vrata in stopaš na svoje prvo delovno mesto, predstavlja način služenja svojega vsakdanjega kruha velik korak v življenju vsakega mladega človeka. Jaz sem bila že takoj ob zaposlitvi zadovoljna z delom in počutjem v podjetju, in želim ostati še dolgo član naše delovne organizacije.
O problemih žena pa so povedale še:
Tov. Nada Jovanovič — referent za socialno zavarovanje in delovna razmerja:
Največja skrb vsake matere je njen otrok — ko je majhen so majhne, ko odrašča, so večje. Vsekakor pa je ustrezno varstvo otroka velika skrb zaposlene matere.
Začetne skrbi pri negi dojenčka je zelo omilil zakon o podaljšanem porodniškem dopustu, saj je mati z otrokom polnih osem mesecev, ali pa je njen delovni čas zmanjšan do prvega leta starosti otroka. Po preteku tega časa stoji mati zopet pred zaprtimi vrati: v vrtec še ne more, ker je premajhen, ustanove za tako starost otrok nimamo, vsak otrok pa tudi nima stare mame, ki bi zmogla blažiti te težave. Mnoge matere iščejo varstvo pri tujih ženah, največ si jih pa uredi delo z možem v nasprotni izmeni, in tako je varstvo urejeno doma. Mnogo otrok pa še vedno ostaja samih brez varstva, med tem, ko je mati na delu.
Pred drugim letom otrok še ni dorasel za vstop v
vzgojno varstvene ustanove, po dveh letih pa mu je dostopna le tedaj, če je še kak prostor zanj. Zadnji dve leti že niso mogli sprejeti vseh otrok v vrtec, ker so premajhne kapacitete; enkrat imajo prednost starejši, drugič mlajši — pač po zmogljivosti v oddelkih.
Vrtec je odprt od 5.30 do 15.30 ure. To ustreza tistim staršem, ki imajo samo dopoldansko delo. Tisti pa, ki so zaposleni v dveh ali treh izmenah, si morajo še vedno iskati varstvo za popoldanski čas ali noč. Mnenja sem, da bi morali o takih problemih kmalu resno razpravljati, in misliti na naš, predilniški vrtec; najkasneje takrat, ko bomo prešli na dve izmeni.
Starši bodo pripeljali otroka s seboj, ga pustili v vrtcu in ga po končanem delu odpeljali zopet domov; enako v popoldanski izmeni. Težave bodo s strokovno usposobljenimi vzgojiteljicami. Za začetek bi morda naše žene, ki so zaposlene na lažjih delovnih mestih, usposobili za varuške, prehrano pa bi pripravljala predilniška menza.
Mislim, da bi moj predlog podprla vsaka mati, ki ima težave z varstvom otroka. Prepričana pa sem, da bi vsi zaposleni prispevali brez negodovanja del svojih sredstev za ureditev lastnega vrtca.
Zavedati se moramo, da imamo danes problem z varstvom otrok mi, v prihodnje pa ga bodo imeli naši otroci, če ga ne bomo pravočasno rešili.
Tov. Vera Bric — socialna delavka:
Tradicionalno vlogo žene danes vse redkeje srečujemo. Če pogledamo v preteklost, so žene opravljale trojno vlogo — vlogo matere, gospodinje in vlogo poročene žene. Danes se je tem vlogam pridružila še četrta, to je vloga zaposlene žene. S tem je postala materialno enakopravna možu in doprinaša
enak delež za materialni obstoj in razvoj družine.
Današnji tempo življenja ženam često ne omogoča, da bi svoje vloge opravljale tako, kot bi si želele. Predvsem je okrnjena vloga gospodinje pri ženah, ki opravljajo fizično naporno delo. Takšno delo pa srečujemo tudi v našem podjetju. Neredko slišimo pripombe, da večina naših žena opravi prvo službeno dolžnost v podjetju, drugo pa še isti dan na svojem domu.
Večkrat nam očitajo, da smo žene premalo družbeno aktivne in se premalo udejstvujemo v organih samoupravljanja. Smo kdaj pomislili tudi na to, da nam današnja družba tega največkrat ne dopušča.
Težko najdemo žene, ki bi vse vloge enako dobro opravljale. Nekatere žene so boljše matere in gospodinje, do-čim vlogo zaposlene in poročene žene v manjši ali večji meri zanemarjajo. Ne moremo jih obsojati, ker se tega sploh ne zavedajo.
Socialne težave, v katere žene zaidejo, so pogosto posledice neuspešnega »odigra-vanja« vlog in ne posledica objektivnih težav, ki nam jih žene naštevajo.
Tov. Martina Kralj — referent samoupravnih organov:
Enakopravnost ali neenakopravnost žensk je v naši socialistični družbi le še poredkoma obravnavano vprašanje. Cilji in naloge s tega področja so v glavnem že uzakonjeni v ustavi in nalogah družbeno političnih organizacij. Opredeljujemo le načine kako ta določila uresničevati v vsakdanjem življenju.
Menim, da je v današnjem času v ospredju predvsem problem kako zaposleno žensko čim bolj razbremeniti družinskih obveznosti, da bi se lahko posvetila delu na delovnem mestu in ostalim družbenim nalogam.
Samoupravljanje je področje na katerem bi morale zaposlene ženske še bolj zavzeto delovati, saj po tej poti lahko soodločajo in urejajo tudi najbolj pereče lastne probleme. Zavzemanje za urejene delovne pogoje in primeren delovni čas, družbeno prehrano in varstvo otrok je ne le pravica, temveč tudi dolžnost delavke današnjega časa. Sprejeti so družbeni standardi o zaposlovanju delavcev, o stanovanjski politiki in družbeni prehrani. Mednje bi vsekakor sodili tudi standardi o zagotovitvi otroškega varstva, saj v Sloveniji predstavljajo skoraj polovico delovne sile ženske. Smatram, da smo ob tej priliki še preslabo zastavile svojo besedo.
Kljub vsem obveznostim pa le lahko ugotavljamo, da se zaposlene ženske čedalje bolj uspešno uveljavljajo v različnih samoupravnih funk. cijah in delegatskem sistemu. Iz naših izkušenj lahko rečem, da si za to delo celo pogosteje utrgajo prosti čas kot njihovi sodelavci.
Še vedno premalo samozavesti in ambicij pa je med ženskami za vodstvena delovna mesta. Ne da bi bila temu kriva izobrazba, verjetno se večina še ne more odločiti za absolutno predanost poklicu prav zaradi dvojne vloge: delavka in mati. Daljši porodniški dopusti in nato še odsotnosti zaradi bolezni otrok, skrb za varstvo in vzgojo in končno še utrujenost zaradi dvojnih obveznosti, postavljajo mlade strokovnjakinje v različen položaj z njihovimi poklicnimi kolegi. Brez nenehnega dodatnega izpopolnjevanja, pogosto potovanj in obveznosti izven delovnega časa, je težko spremljati razvoj in stopati v korak z delovnimi mesti, ki to zahtevajo. Vendar tudi na teh področjih ženska ne sme in ne more ostati ob strani. Vključevati se mora na vsa področja dela in za to spreminjati, kar je treba spremeniti, da bi lahko v enaki meri uresničevala vse svoje zastavljene življenjske cilje.
Pripravil: M. M.
Srečanje starejših občanov Litije v nedeljo, 5. decembra 1976, katerega organizira vsako leto organizacija RK Litija
Premestitev delavcev za na lažja delovna mesta
V	letu 1976 je bilo na lažje delo v oddelkih proizvodnje premeščenih 39 delavcev zaradi bolezni in 28 delavk zaradi nosečnosti.
V	sodelovanju z delavci in vodstvom proizvodnega sektorja je bilo 30 delavcev premeščenih zaradi bolezni tako, da niso več opravljali dela na strojih, 9 delavcev pa je bilo premeščenih na drugo ustreznejše delovno mesto, na drug stroj.
Največ premestitev na lažje delo zasledimo v oddelku predilnice bombaža in sinteti-ke (19). V tem oddelku je bi-
10	na lažje delo za določen čas premeščenih 6 zaposlenih,
11	je bilo premeščenih za nedoločen čas, 2 delavki pa sta bili premeščeni na drugo delovno mesto na stroju.
V oddelku sukalnice in vla-galnice je bilo premeščenih na lažje delo 14 delavcev od tega 5 za določen čas in 5 za nedoločen čas. V oddelku sukalnice so bile izvedene 4 premestitve na bolj ustrezno delovno mesto, na drugem stroju.
Najmanj premestitev na lažje delo je bilo v oddelku predpredilnice in čistilnice.
V letu 1977 bo opravljalo preizkus znanja iz varstva pri delu preko 500 oseb
Varne delovne razmere se ustvarjajo tudi z vzgojnimi ukrepi — poučevanjem in vzgajanjem delavcev o varnem delu. Vzgoja in izobraževanje v zvezi z varstvom pri delu sta sestavni del strokovnega izobraževanja na delovnem mestu v organizaciji združenega dela. Potrebno znanje o varstvu pri delu dobijo delavci že na uvajalnem seminarju, ob razporeditvi na konkretno delovno mesto pa so poučeni še po programu praktičnega usposabljanja o delovnih razmerah, nevarnostih pri delu, varstvenih ukrepih in normativih. Tudi med delom je treba skrbeti za vzgojo in izpopolnjevanje znanja o varstvu pri delu.
To izobraževanje in vzgojo delavci v organizaciji združenega dela uresničujemo po programu priučevanja in preizkusa znanja iz varstVa pri delu, ki je sestavni del samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih — določbe varstva pri delu. Tako je v prvem členu omenjenega programa določeno, da mora biti vsak delavec ob nastopu dela ali premestitvi poučen o delovnih razmerah, varnostnih ukrepih in nevarnostih.
Deveti člen programa določa, da opravljajo občani preizkus znanja iz varstva pri delu, in sicer:
za delavce, ki vodijo, nadzorujejo ali neposredno opravljajo delo, in za delavce, pri katerih je večja nevarnost poškodb pri opravljanju dela; rok za ponovni preizkus znanja ne sme biti daljši od 2 let;
za vse ostale delavce rok ne sme biti daljši od 3 let.
Če delavec tega preizkusa znanja ni uspešno opravil, se preizkus ponavlja v rokih, ki ne smejo biti daljši od 1 meseca. Dokler delavec s preizkusom ne dokaže, da ima potrebno znanje o varstvu pri delu, ne sme samostojno
za določen čas sta bili premeščeni dve delavki, za nedoločen čas pa 1 delavka. Na drug stroj so bili premeščeni trije delavci.
Iz gornjih podatkov lahko zaključimo, da je bilo največ premestitev na lažje delo v oddelku predilnice. Razlagamo si lahko s tem, da je v tem oddelku zaposlena starejša delovna sila, oziroma delavke, ki imajo že dolgo delovni staž v podjetju. Narava dela, oziroma težki delovni pogoji, so vsekakor pospešili nastanek bolezni in s tem vplivali na delovno sposobnost delavca. Povprečna starost premeščenih delavcev za nedoločen čas je 43 let, za določen čas pa 32 let.
V letu 1976 je bilo na lažje delovno mesto premeščenih
opravljati, voditi ali nadzorovati del, kjer je večja nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare.
V naši delovni organizaciji imamo zaposlenih 41 % delavcev, ki delajo na delovnih mestih, kjer je večja nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare, oziroma nadzorujejo in vodijo taka dela ter morajo zaradi tega opraviti preizkus znanja iz varstva pri delu vsaki 2 leti. V letošnjem letu bo za večino teh delavcev rok potekel in bo treba organizirati omenjeni preizkus znanja, ki ga bodo morali opraviti: vsi vodilni in vodstveni delavci,
vsi zaposleni v čistilnici, vsi zaposleni v predpredil-nici (tudi delavke na razte-zalkah in flyerjih), mojstri in preddelavke v predilnici,
mojstri in preddelavke v su-kalnici,
transportni delavci, vozniki viličarjev in dvigal, vsi zaposleni pri remontu in klima napravah, vsi zaposleni v elektroobra-lu,
vsi zaposleni v mehanični, mizarski delavnici in zidarska skupina,
vzdrževalci in čistilci strojev,
delavci v valjčkami, skladiščni delavci, upravnik menze in kuhinje, gasilci.
Omenjeni delavci bodo opravljali preizkus znanja iz varstva pri delu pred strokovno komisijo. Obseg in vsebina snovi, ki jo bodo morali obvladati, bo prilagojena posameznim delovnim mestom.
Razmnožen bo tudi pravilnik o varstvu pri delu, ki določa tehnične ukrepe in normative na posameznih delovnih mestih. Vsem delavcem, ki bodo opravljali preizkus znanja iz varstva pri delu, bo omenjeni pravilnik dodeljen kot učni pripomoček. Poleg tega bodo poslušali tudi predavanje iz varstva pri delu.
Vsi, ki bodo uspešno opravili preizkus znanja, bodo dobili potrdilo o uspešno opravljenem preizkusu, kar pomeni, da bodo tudi s stališča varstva pri delu usposobljeni za delo na delovnih mestih.
Nepazljivost in neodgovoren odnos sta večkrat vzrok nepotrebnim okvaram. Na sliki: zvita gred števca predilnega stroja zaradi nepazljivega ravnanja s transportnim vozičkom
28 nosečnic, od tega 5 v pred-predilnici, 8 v sukalnici in vlagalnici ter 15 v predilnici bombaža in sintetike.
V oddelkih proizvodnje je trenutno na lažjem delu 46 že ocenjenih invalidov. Večina je razvrščenih v III. kategorijo invalidnosti. Ti delavci svojega prejšnjega dela zaradi zmanjšane delovne sposob-
nosti ne morejo opravljati, lahko pa poln delovni čas opravljajo druga ustreznejša delo.
Šest naših delavcev je razvrščenih v II. kategorijo invalidnosti. Delavci opravljajo lažje delo v skrajšanem delovnem času, 4 ure dnevno.
V. B.
V naši delovni organizaciji je zaposleno preko 40 delavk iz SR Bosne in Hercegovine.
Sprejmimo jih z razumevanjem, da se čimpreje vključijo v delovno okolje. Vsak začetek je težak.
Poročilo o izdajanju glasila »Litijski predilec« v letu 1976
V letu 1976 je izšlo 12 številk našega glasila, v skupni nakladi 19.500 izvodov. Posamezna številka je izšla v povprečni nakladi 1.625 izvodov. Glasilo prejemajo vsi člani delovne organizacije in povprečno 400 upokojencev brezplačno.
Stroški izdajanja glasila so bili naslednji:
Stroški tiskanja	175.977,25	din	86,05	%
Neto honorarji	24.797,80	din	12,13	%
Prispev. od honorarjev	3.729,45	din	1,82	%
Skupaj:	204.504,50	din	100,00	%
Stroški, oziroma cena za en izvod:
Stroški tiskanja	9,02	din
Neto honorarji	1,27	din
Prispevki od honorarjev	0,19	din
Skupaj:	10,48 din
Časopisni svet —družbeni organ upravljanja šteje devet članov. Uredniški odbor se sestaja redno pred izdajo vsake številke ter konkretno oblikuje vsebino glasila.
V letu 1976 je v glasilu sodelovalo s prispevki 41 članov kolektiva.
Branko Bizjak — urednik
A. Krhlikar
Poškodbe pri delu
Litijski predilec je v januarju obravnaval analizo poškodb v letu 1976. Iz podatkov je razvidno, da smo v posameznih oddelkih uspeli zmanjšati obratne poškodbe in poškodbe na poti na delo in z dela.
V letu 1977 si moramo prizadevati, da ne bomo strojev čistili med obratovanjem. Pri čiščenju strojev smo imeli v
letu 1977 dve lažji poškodbi.
Skrbeli bomo tudi, da bodo delovne priprave in naprave delovale brezhibno. Okvarjene ali neustrezne delovne priprave predstavljajo veliko nevarnost za nastanek poškodb.
Število delavk iz drugih republik dosega že 4 % vseh za-posleniih v delovni organizaciji. Te delavke izhajajo iz različnega delovnega okolja,
V predpredilnici se ne uporabljajo več leseni zaboji za skladiščenje cevk in flyerskih navitkov. Pravilno skladiščenje predpreje zagotavlja red in varnost delavcev in prebiralk cevk.
Skladiščnih prostorov za skladiščenje surovin in gotovih izdelkov nam še vedno primanjkuje. S pridobitvijo pravice uporabe zemljišča ob železniški progi, bo možno zgraditi potrebne skladiščne prostore na tem prostoru.
Letos nameravamo zgraditi skladišče za shrambo mazivnih olj, za katere nam sedaj primanjkuje primemo skladišče, kar je razvidno iz fotografije.
Iz čistilnih strojev se odvajajo odpadki in bombažni prah po transportnih ceveh. Dne 10. 2. 1977 so se ob ventilatorju v sesalni cevi nabrala bombažna vlakna (cof), ki so zaradi drgnjenja povzročila zanetek požara v odsesalni filterski napravi.
stanujejo v utesnjenih stanovanjskih prostorih. Zato je čas priučevanja za te delavke daljši. Upoštevajmo njihove razmere in jim pomagajmo, da se čim preje vključijo v delovno sredino.
Le strokovno usposobljeni in pri delu sproščeni delavci, zagotavljajo varno delo.
V	januarju smo imeli tri obratne poškodbe. Vse tri poškodbe so bile v notranjem transportu. Razmejitev pristojnosti za opravljanja določenih del pri dvigovanju ali prevozu bremen, bo odstranilo vzroke, ki čestokrat pogojujejo poškodbe v notranjem transportu.
V	informacijah so bili zaposleni 4. 2. 1977 opozorjeni, da je prevoz s tovornimi dvigali dovoljen le nadzornemu osebju in dvigalničarjem.
V jašku in sami kabini dvigala smo imeli že več zanet-kov požara, katere lahko pogasi le strokovno usposobljen delavec. Dvigalo se tudi ob izključitvi električnega toka ali ob okvarah ustavi, in pre-dice, ki bi se nahajale v kabini, same ne morejo iz kabine. Za pravilno posluževa-nje dvigal so odgovorni mojstri predilnice bombaža in dvigalničarji. Varnostne predpise za delo v višini je treba upoštevati tudi pri gašenju zanetkov požarov, odstranjevanjem snega iz streh in drugih delih v višini.
Zdravje je naj večje bogastvo, zato ga čuvajmo in ohranjajmo, dokler smo zdravi. Slovenski pregovor pravi: »Po toči zvoniti je prepozno!«
Hajd Marija — previjalka v sukalnici
Opis poškodbe:
Previjalka je pri posluževa-nju avtomatskega previjalne-ga stroja odvzemala kopse preje in potiskala voziček z zabojčkom po vodilu stroja.
Ko je bil zaboj izpraznjen, ga je previjalka dvignila. Pri dvigu se je spodnji rob zaboja zapel ob vzvodni voziček. Zato je po močnejšem potegu z rokami zdrsnil voziček iz vodila in padel po-škodovanki na golen leve noge in ji jo poškodoval.
Vzrok poškodbe: Naglica pri delu in nepredvidevanje nevarnosti.
Varnostni ukrep:	Pregled
vodil vozičkov na previjalnih strojih in objava poškodbe v tovarniškem glasilu.
Vahčič Vinko — pomožni zidar
Opis poškodbe:
Poškodovanec je s sodelavcem prenašal omare iz pisarne nad mehanično delavnico. Pred vrati zunanjih stopnic sta omaro odložila in jo pri ponovnem dvigu skušala okre-niti za prenos po stopnicah. Pri tem delu je rob omare pritisnil delavcu sredinec desne roke ob kovinski vzdolžni ročaj ograje in mu ga poškodoval.
Vzrok: Nepredvidena nevarnost brez uporabe zaščitnih rokavic.
Varnostni ukrep: Vodja zidarske skupine je bil opozorjen na uporabo zaščitnih rokavic ob dviganju in prenosu bremen.
Koci Polona — predica na flyerjih
Opis poškodbe:
V vlagalnici predpredilnice je poškodovanka s sodelavko zlagala navitke predpreje iz vozičkov v lesene zaboje. Pri pripravi zaboja sta s sodelavko nameravali položiti zaboj iz rok, in je zato poškodovanka, ki zaboja ni izpustila iz rok, udarila s prstancem desne roke ob betonski pod in si ga poškodovala.
Vzrok: Utesnjen prostor in neprevidnost sodelavke.
Varnostni ukrep: Predlog, da se v vlagalnici sintetike uporabljajo le pločevinasti zaboji (kontejnerji), ki se po razvrstitvi cevk in predpreje skladiščijo.
F. Lesjak
Kadrovske vesti
Po zidni steni komore se je razširil ogenj na stekleno ostrešje (šed streha). Gorel je bombažni prah med izolacijskim materialom (tervol plošče) in ostrešno stekleno površino. Gasilci so v težavnih pogojih ogenj pogasili. Po prvih ocenah je škode za 25.000 dinarjev in 60.000 dinarjev zaradi zmanjšane proizvodnje. Z izolacijo stropa v sesalni flyerski napravi bo v bodoče onemogočena razširitev morebitnega požara na ostrešje.
PRIŠLI V
JANUARJU 1977
5.	1. 1977 Krhlikar Andrej, Ribče 2, Kresnice — kadrovsko splošni sektor
6.	1. 1977 Milenkovič Radovan, Litija, Ljubljanska 12 — zunanji transport
10. 1. 1977 Klobučaric Josip, Litija, Prvomajska 3 — sukal-nica, 1. izmena
12.	1. 1977 Dragar Stanislav, Litija, Prvomajska 3 — sukal-nica, 2. izmena
13.	1. 1977 Primc Janez, Litija, Ulica 25. maja 31 — čistilnica, 1. izmena
17. 1. 1977 Pavšek Dragotina, Zagorje, Kopališka 13 — sukalnica, 1. izmena
17. 1. 1977 Hiršelj Janez, Preveg 1, Polšnik, predilnica bombaža, 2. izmena
24. 1. 1977 Djekič Stanojka, Litija, Parmova 11, predpre-dilnica, 2. izmena
24. 1. 1977 Curk Jožef, Litija, Trg na Stavbah 6 — čistilnica, 1. izmena
24. 1. 1977 Mrkaljevič Bahra, Zagorje, Kidričeva 31 — sukalnica, 1. izmena
24. 1. 1977 Džigal Kata, Litija, Ljubljanska 20 — predpre-dilnica, 3. izmena 28. 1. 1977 Hokič Mujesira, Trbovlje, Kolodvorska 12 — sukalnica, 3. izmena ODŠLI V JANUARJU 1977 10. 1. 1977 Vozelj Ljudmila, Dragovško 1, predilnica sintetike, 2. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke) 18. 1. 1977 Možina Ivanka, Zavrstnik 2, predilnica bombaža, 1. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke) 18. 6. 1977 Jurjevec Gašper, Podbukovje 7, sukalnica, 1. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavca)
Prenehanja zaradi neopravičenih izostankov
4.	1. 1977 Kozinc Marina, Šmartno 56, čistilna kolona predilnice sintetike
12. 1. 1977 Ceglar Frančiška, Litija, Trg na Stavbah 6, sukalnica 2. izmena 17. 1. 1977 Culibrk Nada, Litija, Rozmanov trg 9, predilnica sintetike, 2. izmena.
Joža Tomc
Osemdeseti rojstni dan naše upokojenke
Pred nedavnim je praznovala svoj 80. rojstni dan naša nekdanja sodelavka Jožefa Juvan. Prijateljice ji rečejo kar Pepca. Mati samohranilka s tremi otroki, je skoraj vso svojo delovno dobo prebila v naši tovarni. Pri sebi je imela še sestro Franco, ki ni bila zaposlena, je pa lahko skrbela za otroke, ko je bila mati v službi. Tako je morala Pepca zaslužiti za pet ust. Da niso bili lačni in da je k domu pritekel še kak dinar, je v prostem času izdelovala copate, tedensko šest parov. Obiskali smo jo na domu, da bi nam kratko opisala svojo življenjsko pot.
»V predilnici sem se zaposlila 1924 leta. Prej sem bila že štiri leta zaposlena drugje. Takrat je bil naš delovni dan daljši in tudi pogoji za delo so bili veliko težji. Delali
smo od 6. zjutraj do 12. ure in od 13. ure do 17. ure. Delovni dan je trajal deset ur. Med delom smo imeli prosto uro za kosilo. Jedli smo poleg strojev. Hrano so nam prinašali domači, ali pa smo jo prinesli s seboj. V času kosila smo dostikrat čistile stroje, da bi ob 13. uri lahko takoj pričeli z
delom, da bi dosegli normo. Delo je bilo težje kot sedaj. Tla so bila kamnita, lonci so bili celi kovinski in zato precej težji. Te smo morale prenašati da jih ne bi poškodovale. Mojster ni smel videti, da bi kdo te lonce vlekel po tleh.
Prašilo se je in večkrat smo morale čistiti stroje, ker takrat še ni bilo čistilnih naprav za odse-savanje prahu.
Garderob nismo imeli, stranišča so bila zanemarjena. Delali smo le v eni izmeni. Nočno delo so uvedli kasneje.
Po vojni je delo v tovarni pol leta mirovalo, me pa smo vseeno hodile na »šiht«. Čistile smo stroje, ker so bili konzervirani. Tako smo jih shranili prejšnji lastniki, ker so upali, da se bodo po vojni vrnili. No, to jim ni uspelo. Z delom smo pričeli v jeseni. Ostalo je kar dosti starih — prejšnjih delavk, veliko pa se jih je na novo zaposlilo.
Upokojila sem se leta 1952. Ko sem kasneje obiskala tovarno ob tovarniškem prazniku, sem videla, da so sedaj
S plesa predilcev
pogoji veliko boljši, čeprav vem, da je tudi težko, posebno materam. Člani kolektiva imajo možnost letovanja na morju in na Gorenjskem. Tudi za upokojence podjetje lepo skrbi —- dobivamo tovarniški časopis, katerega vedno težko pričakujemo, imamo popust pri letovanju, vsako leto nas pogostijo itd.
Ko sem se upokojila, sem živela 12 let v Ljubljani, kjer sem pomagala hčerki, ki je zaposlena. Najlepše pa mi je sedaj, ko imam svoje stanovanje. To je zelo sončno,
imam lep razgled. Veliko berem, ukvarjam se z ročnim delom.«
Pokazala mi je pletene in kvačkane izdelke, kateri so vsi mojstrsko izdelani. Veliko truda in potrpljenja je vložila v to. Delo jo kratkočasi in le delu in veselju do dela se lahko zahvali, kot je sama rekla, da se dobro počuti.
Na koncu smo naredili še posnetek za spomin in se prisrčno poslovili. Želimo ji še veliko zdravih in zadovoljnih dni.
Matic Malenšek
Pismo noše upokojenke


S"1	„ ...
S*iJZr '	-<>'t &	O ^	‘
y/	o.
r>
/^P-pri ^	^ q ^
/
z,y- ^^4 7""
/P
,v/
S pismom iz bolnišnice se nam je oglasila naša nekdanja sodelavka, sedaj upokojenka, Ivanka Mandelj. Za pismo se ji lepo zahvaljujemo in ji želimo čimhitrejše okrevanje.
Upokojitev
Zadnji upokojenci v letu 1976 so bili: Štefanija Kališnik, Viktor Semec in Pavel Krafogel. Razgovora in srečanja ob slovesu, v sejni sobi splošnega sektorja, sta se udeležila le prva dva. V prijetnem razgovoru smo o vsakomur zvedeli precej zanimivosti o delu v tovarni. Posebno nas je zanimalo, kako je bilo v njuni mladosti. Oba sta se spomnila težkega življenja med vojno, saj je bila tov. Kališnikova v internaciji, tov. Semec pa aktivno udeležen v NOB cd leta 1943.
Viktor Semec
Tov. Semcu je posebno ostal v spominu odhod v partizane. Delal je pri železnici. Ko so ga v Avstriji hoteli obleči v nemško vojaško suknjo, je pobegnil in se z vlakom pripeljal z Dunaja do Trbovelj, od tam pa v gozd, kjer je po enem tednu našel zvezo s partizani. V vojaški službi je ostal še dve leti po vojni, nato pa je prišel 21. 1. 1947 v našo tovarno. Pričel je kot mazač, napredoval do podmojstra in po dveh letih je postal mojster, kar je bil do upokojitve.
Po tolikih letih je vesel, da gre v pokoj. Tovarne ne bo mogel pozabiti, saj je v njej preživel največji del svojega življenja. Še vedno ga bodo zanimale vse novosti in uspehi v tovarni. Tudi kot upokojenec bo dovolj zaposlen in ga ne bo preganjal dolgčas.
Tov. Kališnikova se je takoj po vojni 1946 zaposlila v predilnici. Po internaciji je bila vesela, da končno dela za sebe in za svojo skupnost. Najprej je delala v predpre-dilnici. Rada je prihajala na delo, ker se je na tem delovnem mestu zelo dobro počutila. Zaradi zdravstvenega stanja so jo leta 1974 premestili v stročarno, in dve leti kasneje invalidsko upokojili-Ima 32,5 let delovne dobe.
Vsem želimo veliko zdravja in veselja še vrsto let.
Matic Malenšek
Dodatna
stanovanjska posojila
Izvršilni odbor Ljubljanske banke, podružnice za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, je na svoji seji 21. 12. 1976 sprejel sklep o dodatnih stanovanjskih posojilih občanov, ki velja od 1. 1. 1977 dalje.
Dodatno posojilo daje Ljubljanska banka, podružnica za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva vsem kreditno sposobnim občanom, ki poslovno sodelujejo z njo in Ljubljansko banko ter kupujejo stanovanja, zidajo ali rekonstruirajo stanovanjsko hišo na območju, ki ga pokriva podružnica.
DODATNA POSOJILA - MESEČNI OBROK - OBRESTNA MERA 6 %
POSOJILA	1 leto	3 leto	5 leto	7 leto
10.000.-	871,00	307,65	195,40	147,55
20.000.-	1.742,05	615,30	390, ’5	295,10
30.000.-	2.613,05	923,00	586,15	442,65
10.000.-	3.484,05	1.230,65	781,55	590,20
50.000.-	4.355., 10	1.538,30	976,90	737,70
60.000,-	5.226,10	1.845,95	1.172,30	885,25
70.000.-	6.097,10	2.153,65	1.367,70	1.032,80
Občan poslovno sodeluje s podružnicama, če izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
—	da je dobil v podružnici na podlagi svojega varčevanja stanovanjsko posojilo v znesku najmanj 30 000 00 din,
—	da je dobil v podružnici na podlagi prodaje konvertibilne valute ali na podlagi vezave domače ali tuje valute stanovanjsko posojilo v znesku najmanj 50 000 00 din,
—	da ima ali je imel kot varčevalec oziroma kot imetnik tekočega ali deviznega računa v obdobju zadnjih 5 let pri podružnici ali podružnici Ljubljana ali njenih poslovnih enotah najmanj 6 mesecev naložen v domači ali tuji valuti znesek vsaj v višini 20 % zaprošenega posojila, oziroma 10 % če prejema osebni dohodek preko podružnice Ljubljana.
Tako daje podružnica posojila:
—	za plačilo razlike do končne cene stanovanja po pogodbi o nakupu stanovanja,
—	za zaključna dela, kadar občan zida stanovanjsko hišo in ima gradbeno dovoljenje,
ki ni starejše od sedmih let,
— za rekonstrukcijo stanovanjske niše, -v a lar s '‘o rekonstrukcijo pridobi nove stanovanjske površine in ima za to gradbeno dovoljenje, ki ni starejše od sedmih let.
Občan mora sodelovati z najmanj 20 °/o lastne udeležbe pri nakupu stanovanja, pri zidavi ali rekonstrukciji stanovanjske hiše. Vlogi za posojilo priloži dokumentacijo o vloženih sredstvih v stanovanjsko enoto, za katero prosi dodatno posojilo.
Znesek posojila je do 70 tisoč din, če posojilo najema en posojilojemalec. Obrestna mera je 6%, doba vračanja je do 7 let. Znesek posojila je lahko tudi 140 000,00 din (družinsko posojilo), če ga najameta vsaj dva člana družinske skupnosti, ki bosta stanovala v družinskem stanovanju ali stanovanjski hiši za katero najemata posojilo. Za člane družinske skupnosti štejejo: zakonca, otroci, bratje, sestre in starši. Za družinska posojila je obrestna mera 6 %, doba vračanja do 10 let. Družinsko posojilo lahko znaša največ 40 odstot-
Plesali smo tudi med mizami
kov od predračunske vrednosti družinskega stanovanja ali hiše.
Občan vrača posojilo v mesečnih obrokih, ki znaša eno šestino polletne anuitete.
Občan, ki želi dobiti posojilo, mora podružnici predložiti pismeno vlogo za odobritev posojila. K vlogi pa mora predložiti:
Ce je v domovini:
—	potrdilo o povprečnem mesečnem osebnem dohodku za zadnje tromesečje, potrjeno od organizacije, v kateri je zaposlen,
—	potrdilo o višini mesečne pokojnine, če je upokojenec,
—	potrdilo pristojnega občinskega organa o višini dohodka in potrdilo o poravnanih davčnih obveznostih, če je kmetovalec, obrtnik ali če opravlja svobodni poklic.
Če je na delu v tujini:
—	potrdilo delodajalca o mesečnem zaslužku.
Pri družinskem posojilu upošteva podružnica za kreditno sposobnost dohodke vseh posojilojemalcev.
Da bi ugotovili namen posojila, mora vsak predložiti kupoprodajno pogodbo, kadar kupuje stanovanje, ali
—	gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo,
—	zemljiškoknjižni izpisek, če je lastnik stavbnega zemljišča,
—	zemljiško-knjižni izpisek z vknjiženo pravico do uporabe stavbnega zemljišča v gradbene namene, če gradi na zemljišču, ki je v družbeni lasti,
kadar zida ali rekonstruira stanovanjsko hišo.
Vsak prosilec bo dobil odgovor najkasneje v osmih dneh po predložitvi vloge. Posojilo lahko začne uporabljati takoj po sklenitvi posojilne pogodbe, porabiti pa ga mora najkasneje v 12 mesecih.
Občani, ki so že prejeli dodatno posojilo, lahko dobijo še razliko do predvidenega najvišjega zneska, če izpolnjujejo pogoje tega sklepa. Skupni znesek dodatnih posojil za isto stanovanjsko enoto, ne more biti višji kot 70 000,00 din, oziroma 140 tisoč din pri družinskih posojilih.
LJUBLJANSKA BANKA
podružnica za kreditiranje
stanovanjskega in komunalnega gospodarstva
Humor
Ti boš prenehal pili. jaz pa sc bom potrudila, da ne boš več kadil!
,, Vem, da imam umazane roke. Ampak saj igram samo po črnih tipkah. “
^>Jl7V7ng(fl

- Prosim, dajte mi 15 litrov bencina in pomijte posodo!
REBUS
Nagradna križanka:	Križanko rešil:
Rešitev nagradne križanke oddajte	Ime in priimek:
v skrinjico glasila Litijski predilec	
do torka, 15. marca 1977, do 12. ure.	
Nagrade:	
1. nagrada 50.— din	Oddelek, naslov:
2. nagrada 30.— din	
3. nagrada 20.— din	
Nagradno križanka »DAN ŽENA«
Dober mož
Nekega osmega marca je bil Drago zelo vesel.
Ko se je zbudil, je bila žena že pripravljena, da gre po opravkih.
»Dobro jutro, ženka! Kateri dan je danes?« jo je veselo vprašal.
»Torek«, je odgovorila.
»Ah, Jelka, -danes je tvoj dan, osmi marec, praznik vseh žena. Čestitam! Izvoli, tu je šopek cvetja za -mojo lepotico«!
»Hvala ti, srček. Popolnoma sem na to pozabila. Imam veliko dela.«
»In kam se odpravljaš?«
»Na trg.«
»Danes ne boš šla. Ne želim, da bi se za praznik jezila zaradi novih cen. Ampak, prosim te, prinesi mi iz predala cigarete.«
Ko je odprla predal, je Jelka zadovoljno vzkliknila: »Kakšno presenečenje! Nova bluza. Ravno takšno sem si želela. Ti si, dragi, pravi -kavalir.«
»Ali si mogoče prinesla nafto z bencinske postaje?« je spraševal dalje mož.
»Veš, nisem uspela.«
»Ne skrbi, danes ne greš v vrsto.«
»Ali -si šla po časopis?«
»Ne še.«
»V redu, tudi tega ti ni treba narediti,« je velikodušno odgovoril Drago.
»Kdo bo danes peljal Zvonka na prireditev v šolo?«
»Jaz, kdo drug!«
»Pravi srček si!« je veselo dejala Jelka.
»Danes ti ni treba prati našega avtomobila. Tudi v banko, zaradi posojila ti ni treba iti.«
»Hvala ti, dragi. Zelo si ljubezniv! Ali boš vse sam opravil?«
»Kje pa! Toliko pa vseeno nisem nor. Po telefonu bova k nam povabila tvojo mamo.«
Tanjug: Dušan Starčevič
Rešitev in izid žrebanja nagradne križanke
Do srede, 9. 2. 1977, do 12. ure je oddalo rešene nagradne križanke 93 reševalcev. Le eden reševalec je križanko oddal prepozno.
Žrebanje je bilo v sredo, 9. 2. 1977, ob 12.30 uri. Pri tem so sodelovali: Dušan Grubor (splošni sektor), Meta Rakar (čistilna kolona) in Nada Jovanovič (splošni sektor).
Izžrebani so bili:
1.	Marjan Keše (sukalnica)	50.— din
2.	Marija Češek (predilnica sin.)	30.— din
3.	Andrej Krhlikar (splošni s.)	20.— din
Tokrat je oddalo rešitev križanke dosti več reševalcev. Vabimo vas, da še v večjem številu sodelujete pri reševanju križank.