69arhitektov bilten • architect's bulletin • 207 • 208 Ilka Čerpes Nekateri projekti za ljubljanske vpadnice Ilka Čerpes_ STRUKTURNI NAČRT S PRVINAMI REGULACIJE V PROSTORU BARJANSKE CESTE V LJUBLJANI_ Strokovna podlaga dolgoročnega plana Ljubljana 2000 Načrt je sinteza dveh predhodnih prvonagrajenih ar- hitekturno-urbanističnih natečajev, ki sta bila izvede- na leta 1992 in 19931. Pravno-formalno je načrt stro- kovna podlaga dolgoročnega plana Ljubljana 2000 in prostorskih izvedbenih aktov za območje Barjanske ceste. Teoretsko se naslanja na strukturno–morfolo- ški pristop k načrtovanju mest, ki šteje načrt struktur- ne regulacije za najpomembnejši prikaz obveznih iz- hodišč, priporočil in usmeritev za izgradnjo uličnega prostora (Čerpes, I., 1997, Strukturni pristop k urbani- stičnemu načrtovanju, magistrska naloga). Značilnost fizičnih oblik in njihov prostorski potencial so repre- zentirani z enotno strukturno upodobitvijo, ki omogo- ča dojemanje fizičnosti prostora kot enovite celote različnih pojavov in dejavnikov. Načrt temelji na pred- postavki, da je stvarnost kompleksen pojav, ki se urav- nava po svojih notranjih strukturnih zakonitostih. Te so kompleksne in nepredvidljive, zato načrt struktur- ne regulacije izloča le nekatere najbolj berljive zakoni- tosti delovanja celote in jih prevaja v arhitekturna ter urbanistična oblikovalska določila. Predvidena spre- memba oblike je skladna s spontanimi, strukturni zgradbi prostora lastnimi težnjami. Na načrtu prikaza- ni različni urbanistični instrumenti za izvajanje pose- gov v prostor so razdeljeni v skupino obveznih izho- dišč in skupino usmerjevalno-priporočilnih določil. Med obvezna izhodišča sodijo zazidalna linija tipične etaže in pritličja, razmejitev javnega in zasebnega (parcelna meja), meja stavbišča, višinski gabariti, osi komunikacij, najpomembnejše drevesne ureditve in vhodi v stavbe. Usmerjevalna določila oziroma pripo- ročila so višinski in fasadni poudarki, smeri zidave pre- vladujočih stavbnih členov in kompozicijska določila. Načrt regulacije Barjanske ceste vsebuje pisna navo- dila in karte v merilu 1 : 1000. Opis načrta je povzet po izvirniku in se nanaša na sta- nje pred izgradnjo mostu čez Gradaščico, ki s širino profila ne sledi določbam regulacijskega načrta. Barjanska cesta je eden izmed mestnih prostorov, ki izpolnjuje pogoje za preobrazbo iz predmestnega v oblikovani urbani ambient. Na severu je cesta nepo- sredno navezana na izjemno kakovostno strukturo mestnega središča ob Slovenski cesti. Proti jugu se iz- teka na Ljubljansko barje, ki je sicer neurbani naravni fenomen, a v svoji edinstvenosti bistveno določa identiteto mesta kot grajenega dejstva v krajini. Stik Barjanske ceste z Barjem je priključek na mestno ob- Avtorica_ Ilka Čerpes Soavtorici_ Nena Gabrovec, Alma Zavodnik Sodelavka_ Konstanca Soss Leto_ 1994 vozno avtocesto. Križišče vpadnice in avtoceste je vo- zlišče, ki se, v času disperzne urbanizacije in mrežne organizacije prostora, po pomenu približuje mestne- mu središču. Barjanska cesta je torej razpeta med dvema urbanima poloma, ki ustvarjata zadostno medsebojno napetost za rast in razvoj urbanih struk- tur ob osi, ki ju povezuje. Analogno izkušnjam iz pre- teklosti je potrebno zasnovati strategijo izgradnje ob- cestnega prostora na metodi dograjevanja kakovo- stnega v obstoječem. Strukturno-regulacijski načrt je izdelan na podlagi na- slednjih predpostavk in ugotovitev. Oblikovalska in programska določila temeljijo na viziji Barjanske kot bodoče mestne ulice. Tipologija gradnje je prilagoje- na mikrolokacijskim značilnostim prostora, skozi kate- rega poteka Barjanska cesta. Severni del, bliže me- stnemu središču, je oblikovan v najbolj urbani tip uli- ce – koridorja s sklenjeno gradbeno linijo. V južnem delu (bližje Barju) ulični prostor razpade v ritmično menjajoče se sekvence grajenih mas in nepozidanih ozelenjenih prostorov, ki povezujejo grajeno struktu- ro z Barjem. Vozliščnost in generična sposobnost ob- stoječih struktur sta interpretirani v severnem polu s tipologijo obuličnega prostora, v južnem pa z lokacijo izrazito urbanih programov ob priključku na južno ob- vozno avtocesto. Glede na razvitost in stabilnost struktur je celotni potek Barjanske ceste med sredi- ščem in južno obvozno avtocesto razčlenjen na pet med seboj različnih, a v sebi homogenih območij. Pre- dlagane intervencije upoštevajo meje in strukturne zakonitosti teh območij, zato so razdeljene na pet podstruktur: segment uličnega prostora med Ašker- čevo in Finžgarjevo že ima dokončno izoblikovano ulično obrobje, ki je v celoti ohranjeno. Segment med Finžgarjevo in Eipprovo poteka skozi obsežno obstoje- čo zeleno površino ob Gradaščici, ki je naravna južna meja ožjega mestnega središča, pomembna za kvali- teto bivalnega okolja, zato ostaja nepozidana. Med Eipprovo in Ziherlovo ulico poteka Barjanska cesta skozi predmestno stanovanjsko strukturo, ki v stiku s traso še ni dokončno izoblikovana. Predlagane so do- polnitve, skladne z obstoječim značajem vrtnega me- sta in bližino mestnega središča. Med Ziherlovo ulico in Cesto v Mestni log je obrobje ceste obdano z zgrad- bami in programi, značilnimi za ljubljanska lokalna središča posameznih mestnih predelov ob vpadnicah. Potrebne so manjše korekture uličnega profila in do- končno izoblikovanje uličnih vogalov v merilu in po zakonitostih obstoječega. Prostor južno od Ceste v Mestni log zasedajo izrazito suburbane strukture, po- mešane z obsežnimi zelenimi površinami, ki so delno še v kmetijski rabi. Značaj obstoječega je izrazito ne- skladen z razvojnim potencialom Barjanske ceste. Predvideno je prestrukturiranje obstoječega, ki bo staro postopoma nadomestilo z novim. Nove grajene strukture so razmeščene in oblikovane tako, da v naj- večji možni meri izrabljajo obstoječe krajinske danosti za bogatitev urbanih ambientov ob cesti. Ureditev uličnega profila med mestnim središčem in južno ob- voznico je usklajena s tipom načrtovanega uličnega prostora po segmentih. V severnem, koridorskem se- gmentu, je ulični profil po širini identičen s Slovensko cesto. V segmentih, ki potekajo skozi predmestje, je profil širši in opremljen s štirirednim drevoredom. V segmentu, ki se navezuje na južni pol - vozlišče (pri- ključek na avtocesto), se profil ceste oblikovno in ti- pološko zgleduje po avtocesti, na katero se navezuje. Bulevar prekinjajo tri krožna križišča, ki sovpadajo z mejami polj homogene grajene strukture. Barjanska cesta bi prav z ureditvijo krožnih križišč pridobila zna- čaj posebnega in razpoznavnega v primerjavi z drugimi mestnimi vpadnicami, zato so ta križišča ključnega po- mena za dosledno uresničitev predlagane zamisli. Posebej pomembno je poudariti, da se bulevar za- ključuje v severnem križišču z Groharjevo cesto, kjer se razdeli v dva enakovredna kraka (mestni cesti), in sicer v smeri proti kinu Vič z možnostjo navezave na Tivolsko cesto ter v smeri proti Slovenski cesti. Pro- metna enakovrednost obeh krakov pogojuje enako- pravno obravnavo profilov obrobja obeh cest (ulic). Razdelitev prometnih tokov med Groharjevo in Bar- jansko cesto omogoča zožitev štiri-pasovnega profila Barjanske ceste med Ziherlovo in Aškerčevo na dvo- pasovni profil, kar je ugodno z vidika stroškov gradnje in z vidika ohranjanja kakovostne obstoječe mestne grajene substance med Finžgarjevo in Aškerčevo. V omenjenem zoženem profilu Barjanske je zajeta tudi trasa mestne železnice. Tiri potekajo ločeno levo in 1 Avtorji natečajnega dela so slušatelji IPŠPUP Univerze v Lju- bljani: Ilka Čerpes, Liljana Mahne, Dragana Nikolič, Vesna Pola- nec in arhitekta Nena Gabrovec ter Rok Klanjšček. 70 arhitektov bilten • architect's bulletin • 207 • 208 Sl. 1: Natečajni projekt – situacija. Sl. 2: Načrt tlorisne regulacije. Perspektive 1 2 71arhitektov bilten • architect's bulletin • 207 • 208 desno ob cestišču. Opisani profil dvopasovnega cesti- šča skupaj s tiri mestne železnice je mogoče speljati do Aškerčeve ceste brez rušitev obstoječih objektov. Profil mosta čez Gradaščico je prilagojen dvopasov- nemu cestišču (z izgradnjo mostu preko Gradaščice leta 2007 so v nasprotju z regulacijskim načrtom rea- lizirali štiripasovni cestni profil). Morebitne tire me- stne železnice je mogoče izvesti naknadno v obliki stranskih konzol. Stransko potekajoča tira mestne železnice se združita v skupni, sredinski koridor v kro- žnem križišču med Groharjevo in Barjansko cesto. Sredinski potek mestne železnice je predviden na od- seku med omenjenim križiščem in južno obvoznico, kjer je v sklopu krožnega priključka možna ureditev nadkritega obračališča. Sredinski koridor za mestno železnico med Ziherlovo in Malim grabnom je do iz- gradnje tirov izoblikovan kot zeleni pas z drevore- dom. Na odseku med Malim grabnom in južno obvo- znico je cesta dvignjena nad nivo terena, zato ozele- nitev z drevoredom ni izvedljiva. Kolesarski in peš promet poteka deloma vzporedno s cestiščem, delo- ma je speljan ločeno od motornega prometa. Ločitev je možna in zaželena na odseku med Aškerčevo in Eipprovo ter na odseku med Malim grabnom in južno obvoznico. Na omenjenih odsekih je peš in kolesarski promet speljan po sekundarnem prometnem omrež- ju, ki pretežno poteka skozi parkovne in druge mirne javne površine. Vzdolž obravnavanega odseka Barjanske ceste so predvidena tri večja parkirišča: na odseku med južno obvoznico in Malim grabnom je locirana parkirna hiša, ki jo je mogoče urediti v sistem “park and ride”. Ob križišču med Barjansko in Cesto dveh cesarjev je predvidena manjša parkirna hiša za oskrbo objektov z javnim programom. Večja koncentracija parkirnih zmogljivosti je predvidena še ob križišču Barjanske s Cesto v Mestni log. REALIZACIJE: - 2003_ Stanovanjski kompleks Trnovski vrtovi, Linear - 2005_ Stanovanjsko poslovni objekt Trnovska vrata, Genius Loci - 2007_ Most čez Gradaščico, Arhe, d. o. o. - 2008_ Ureditev dvorišča OŠ Trnovo, Čerpes, Kobe, Ivanič - 2009_ Center starejših Trnovo, Ravnikar-Potokar - 2015_ Parkirišče Park and Ride Barjanska, MOL COBISS zapis ČERPES, Ilka, ZAVODNIK LAMOVŠEK, Alma, GABROVEC, Nena, SOSS, Konstanca. Strukturni načrt z elementi regulacije posegov v prostoru Barjanske ceste. Ljubljana: FAGG, Katedra za prostorsko planiranje, 1994. 26 f., [2] načrta, ilustr. [COBISS.SI-ID 378977] Sl. 3: Načrt regulacije vzdolžnih profilov. Sl. 4: Načrt regulacije prečnih profilov. Ilka Čerpes 3 4 72 arhitektov bilten • architect's bulletin • 207 • 208 Perspektive Janez Koželj_ ŠTUDIJA REGULACIJE DUNAJSKE CESTE V LJUBLJANI Avtor_ Janez Koželj Sodelavci_ Matija Bevk, Polona Filipič, Jože Jaki Leto_ 1996 UVOD Vsaka struktura, ki zagotavlja celovito urejeno mestno tkivo, temelji na določenem pravilu. Po tem pravilu se struktura lahko razvija iz manj v bolj urejen vzorec oziroma iz bolj enostavne v bolj zapleteno obliko. Struktu- ra predstavlja celoto odnosov in povezav med posameznimi elementi mestnega tkiva, njene lastnosti je mo- goče pojasniti s pomočjo geometrije. Lastnost geometrijskega vzorca je težnja po celovitosti, ki se ohranja tudi, ko mestno tkivo raste in se preobraža. Poznavanje pravila nam omogoča odprto in prožno načrtovanje določene strukture skozi čas. Takšno pravilo se da enostavno prenesti v običajna regulacijska določila zazida- ve oziroma v numerične parametre regulacije. METODA V analitičnem delu študije je uporabljen postopek zaporednih branj prostora Dunajske ceste in njenega zaledja. Cilj tega postopka je bil odkriti razvojno za- konitost v prostoru, ki ga tvorijo različne morfološke enote, in jih na razpoznaven način povezati v celoto. To vlogo naj bi opravljala zazidava robov Dunajske ceste. Prostor ni urejen v preglednem vzorcu takrat, kadar je celota premalo ali preveč razvita. V prvem primeru se celota še ni izoblikovala v strukturo z jasnimi dolo- čilnicami ali je na prehodu iz nižje na višjo raven orga- nizacije strukture. V drugem primeru je celota zaple- teno urejena in nepregledno sestavljena. S proučevanjem strukture, morfologije in lastnosti za- znavanja je mogoče odkriti tudi v navidezno neureje- nem prostoru prikrito organizacijo in slediti njeni ra- zvojni težnji. S tolmačenjem in vrednotenjem struktu- re prostora, ki je še v procesu izoblikovanja, se da iz- peljati določena pravila urejanja, ki podpirajo enega od možnih videnj celote. Tako zastavljena analitična metoda se neposredno povezuje z načrtovalsko me- todo, po kateri se da uuravnavati preobrazbo obstoje- čega prostora iz manj v bolj organizirano strukturo. Na ta način se strukturna metoda načrtovanja pove- zuje z načeli kontekstualizma. Iz analize izhaja, da sestavlja bežigrajski krak Ljublja- ne sosledje razmeroma homogenih predelov, sosesk in četrti ter zaokroženih, manjših morfoloških enot, ki se nizajo po obeh straneh Dunajske ceste. Poveza- ve med njimi tvorijo najvišje in najbolj goste stavbne strukture, ki se kot posamični poli nizajo vzdolž ceste v menjajočem se ritmu. Drugo strukturno raven tvori v presledkih nepoveza- no in nizko stavbno tkivo, ki je deloma utrjeno in de- loma v preraščanju. Tretjo strukturno raven predstavljajo novi posegi in ureditve, ki jih v največji meri narekuje predvidena širitev ceste. Preurejanje ceste spremljajo posamični posegi, ki naj kot vmesna, posredovalna struktura postopoma vzpostavijo interakcije med povezanimi in nepovezanimi prvinami prostora. Uporabljena načrtovalska metoda sloni na nekaterih ključnih predpostavkah o zakonitostih sodobnega mesta. To so: 1 2 73arhitektov bilten • architect's bulletin • 207 • 208 Janez Koželj Sl. 1: Strukturna analiza – obstoječe strukture. Sl. 2: Strukturna analiza – strukture izoblikovanja. Sl. 3: Strukturna analiza – struktura javnega prostora. Sl. 4: Strukturna analiza – struktura mestnega zelenja. Sl. 5: Analiza zaznavanja – berljivost prostora in prvine identitete. 1. Prostor v mestu in v predmestju se spreminja z različno hitrostjo, vsepovsod, nenadno, nepriča- kovano in stalno. Centra in obrobja ni več mogo- če jasno razmejiti. 2. V okoliščinah stalnih sprememb se da z večjo goto- vostjo usmerjati fizične prvine prostora kot opre- deljevati namensko rabo prostora, pri čemer ima merilo skladnosti različnih dejavnosti večjo težo od ugotavljanja njihove optimalne primernosti. 3. Vse manj je možnosti za realizacijo časovno in prostorsko obsežnih projektov v velikih potezah. Novo tkivo nastaja danes večinoma v fragmentih in majhnih korakih. Relativna avtonomija fra- gmenta nudi več možnosti za prilagajanje na stalno spreminjajoče se robne pogoje. 4. Fragment postaja obvladljiva enota posega, ki mora prevzeti tudi funkcijo uravnovešanja med javnimi in zasebnimi interesi v mestu. Zato velja tudi fragment obravnavati na nov način kot ur- banistični projekt, v katerem posamezna uredi- tev ne deluje samozadostno, ampak zagotavlja celovitost posamičnim posegom v prostor. Iz teh predpostavk sledi, da naj v prihodnje podaja regulacija samo tista pravila in opredeljuje zgolj tista razmerja med obstoječim in novimi posegi, ki lahko povzročijo pričakovan učinek v prostoru. Namen regulacije zazidave območja bežigrajskega kraka je torej: - opredeliti trajne strukture in prevladujoče vzor- ce strukture oblikovanja zazidave, - opredeliti načine razporejanja, gostote in kombi- nacije rab oz. dejavnosti, - opredeliti stopnjevanje meril v prostoru, - odmeriti velikost in stopnje sprememb obstoje- čega tkiva, - opredeliti temeljne prvine in oporne točke nove organizacije območja , - opredeliti lokacije strateških točk za uvajanje sprememb, ki lahko sprožijo procese preobrazbe in razvoj območja, - določiti neopredeljene oziroma neopredeljive vmesne prostore. 3 4 5 74 arhitektov bilten • architect's bulletin • 207 • 208 PREDLOG REGULACIJE OBMOČJA DUNAJSKE CESTE Normativni del je sestavljen iz opredelitve trajno ob- stojnih struktur in struktur oblikovanja ter razmerij med njimi. Ker je tudi normativni del predloga usmer- jevalen, ga dopolnjuje vrsta, med seboj soodvisnih zasnov urejanja, ki izvirajo iz vrednostnih opredelitev in iz njih izvedenih tolmačenj analitičnih ugotovitev. Predlagane zasnove ponazarjajo pravila igre in poda- jajo načela prostorskega reda, po katerih je mogoče normativni del dopolniti v skladu s sprejeto strategijo preurejanja Dunajske ceste. Predlog regulacije je raz- slojen na posamezne zasnove urejanja, da bi bilo bolj vidno, kakšne razvojne cilje zasledujejo oziroma ka- kšen je njihov odnos do stvarnosti. Strukturni del regulacije pojasnjuje zasnova fizične regulacije v obliki urbanega projekta, ki ga je mogo- če v bolj podrobnem merilu prevesti v obliko določil. Glavne značilnosti predloga regulacije je mogoče str- niti v naslednje opredelitve: 1. Dunajska cesta ni enovita urbanistična poteza: po svojem značaju je razdeljena na značilne se- kvence, ki se skladajo z območji skupne identite- te in se menjajo pri prečkanju glavnih cestnih obročev Topniška–Drenikova in Severne obvozni- ce. Med prehajanjem skozi različne sekvence se menja tudi sestav celostnih prvin urejanja ceste. Te prehode zaznamujejo mestni poIi, medtem ko v svojem naravnem izteku cesta spremeni smer, sklon in širino. 2. V prostoru Dunajske ceste se odslikavajo različni ustroji desne in leve polovice Severnega mestne- ga kraka: s tem se smiselno sklada tudi različno izoblikovan obod uličnega prostora, ki je na zaho- dni strani bolj sklenjen, in na vzhodni meandriran v globino zaledja. 3. Mestni poli, ki učinkujejo v prostoru kot domi- nante in točke zgostitve, so razporejeni v poje- majočem in izmenjujočem se ritmu od južnega do severnega poslovnega središča. To so hibridne stavbne strukture velikomestnega merila, ki naj pritegnejo najbolj vitalne interese in uvajajo naj- večje spremembe v prostoru. Skladno z zasnovo mestnih polov prehaja tudi intenzivnost progra- ma iz linearnega v polarni vzorec. 4. Zasnova mestnega zelenja spremlja Dunajsko ce- sto v treh vzporednih pasovih: na zahodni strani kot bolj ali manj enovita poteza vrtnega mesta, v prostoru ceste kot aleja vzdolž niza mestnih par- kov in vrtov v sklopu mestnih polov, na vzhodni strani kot sklenjena poteza linearnega parka v za- ledju ceste, ki se neposredno navezuje na zeleni sistem mesta. Usmeritve za preurejanje Dunajske ceste predvide- vajo naslednje operacije: 1. izoblikovati nov ulični prostor, 2. utrditi ključne točke na omrežju, 3. dodati vmesne člene, zapolniti vrzeli, 4. uravnovesiti nasprotja oziroma izravnati motečo neskladnost, 5. zavarovati obstoječe kvalitete, 6. na novo vzpostaviti razvojna jedra, 7. vnesti novo, povezovalno strukturno raven, 8. oddeliti nova strukturna polja z razdelitvami ali z združevanjem obstoječih morfoloških enot. 6 7 Sl. 6: Analiza zaznavanja – berljivost prostora med gibanjem. Sl. 7: Geometrizacija topoloških struktur in struktur izoblikovanja – zasnova treh strukturnih polj. Sl. 8: Zasnova treh območij identitete – sekvence in prehodi. Sl. 9: Strukturna zasnova zelenega sistema. Sl. 10: Strukturna zasnova Dunajske ceste. Sl. 11: Zasnova povezovalnega tkiva med velikomestnim in malomestnim merilom. Sl. 12: Zasnova mestnega zelenja. Sl. 13: Zasnova izoblikovanja javnega prostora in razporeditve programskih težišč. Sl. 14: Zasnova linearnih in polarnih zgostitev. Sl. 15: Zasnova uličnega oboda. Sl. 16: Zasnova vertikalnih zgostitev. 8 Perspektive 75arhitektov bilten • architect's bulletin • 207 • 208 Janez Koželj 109 11 12 13 141516 76 arhitektov bilten • architect's bulletin • 207 • 208 Jurij Kobe_ PROSTOR KARLOVŠKE – DOLENJSKE CESTE V LJUBLJANI_ urbanistična delavnica & seminarski projekt Dolenjska cesta predstavlja eno od petih glavnih me- stnih avenij. Poteka po eni najstarejših poti, ki so ta prostor že pred rimskimi časi povezovale z jugovzho- dnim delom današnje Evrope in do nedavnega tudi Evropo z južno Azijo. Kljub njeni pomembnosti lahko rečemo, da prostor te mestne vpadnice še ni bil deležen temeljitejšega stra- teškega prostorskega in oblikovnega premisleka. Zve- čine se je dograjeval najprej naključno, pozneje pa je bil urejevan predvsem na nivojih coningov, ki so opre- deljevali v glavnem poslovno proizvodna območja južno ob Dolenjski cesti. V prvi fazi projekta v zimskem semestru so mešane skupine II., III. IV. in V. letnika obdelovale celotno ob- močje ceste: Analiza prostora celotnega poteka ceste je obsegala teme: Lega v mestu, navezave na zaledje, Analiza ob- stoječih prostorskih značilnosti prostora; nove suge- stije? (zaznavna analiza), Programska analiza: stano- vanjska, poslovna, storitvena in proizvodna dejav- nost, Večje zelene površine; visoko rastje, gozd, odpr- te površine, vodne površine, Mreže zazidav v prosto- ru, morfologija, Višina obstoječe zazidave, dominan- te, pogledi, Obstoječa in ev. možna nova mreža po- membnejših komunikacij na območju (strukturna analiza), Analiza generičnega tkiva, Prometna analiza (javni, individualni, peš promet ...) Območje Karlovške – Dolenjske ceste so skupine ob- delovale po segmentih: Prostor Levstikovega trga, Prostor južnega vhoda v Tunel, Prostor križanja z Gru- berjevim kanalom, Prostor ob vstopu na Strelišče, Ru- dnik, Peruzzijeva cesta, London, Semenarna, Vstop v mesto z obvoznice. Mentorja_ Jurij Kobe, Rok Žnidaršič Študentje_ Seminar Kobe, Fakulteta za arhitekturo_ Ajda Kranjc, Boštjan Košir, Kaja Kotnik, Kristina Frelih, Mojca Kranjc, Neža Kravanja, Špela Kranjc, Urša Koželj, Vesna Lapuh, Romana Erklavec, Jana Furman, Jernej Frangež, Aleks Tovornik, Hana Geder, Maja Trampuž, Janez Gačnik, Matic Smolej, Andraž Starčič, Žiga Kerševan, Nejc Lebar, Peter Prinčič, Peter Plantan, Dejan Fortuna, Maša Ogrin, Evgen De Gleria, David Azinović, Klemen Podjed, Domen Radosavljevič, Domen Barovič, Bima Kolenc, Nina Grlica, Mateja Obid, Karin Rožman, Anja Jutraž, Gorana Stipeč, Luka Školaris, Alenka Dolenc, Renata Jakopin, Jure Zule, Nadja Hribar, Ina Radšel, Nataša Blažko, Tomo Stanič, Nika Šturm Ostali sodelujoči_ mag. Miran Gajšek_ predavanje_ O strategijah razvoja ljubljanskih vpadnic_ Dolenjska cesta Leto_ 2006/2007 Prostorska in programska analiza sta prikazali številne še neizkoriščene možnosti, ki jih nudi prostor tako v programskem kot v prostorskem pogledu. Program- sko–prostorsko obravnavano območje odpira velike vrzeli, ki so lahko namenjene pozidavi. Zanimiv je tako predel od Levstikovega trga do križanja z Gruberjevim kanalom – zlasti v svoji nivojski razgibanosti, nastali zlasti z novim potekom Karlovške ceste, kot tudi na- daljnji potek proti jugovzhodu, kjer smo priče danes ne dovolj neizkoriščenemu vzporednemu poteku ce- ste in železnice. Druga faza projekta je predstavljala individualno delo na posamezni nalogi z območja, ki ga je v skupini po- sameznik obdeloval: II. letnik_ mladinski hotel (parkiranje v suterenu), Varianta: muzej z vstopom v Botanični vrt, III. letnik_ sodobna poslovna zgradba s spremljajo- čim programom, javno pritličje, parkiranje v suterenu, IV. letnik_ mali hibrid: a.) mediateka, javno pritličje in parkiranje v suterenu, b.) kulturni cen- ter, javno pritličje in parkiranje v suterenu, V. letnik_ veliki hibrid: na pomembnejših vozliščnih mestih: hotel višje kategorije s kulturno- -kongresnim centrom, javno pritličje, na- vezava na železniško progo. Objekti na območju sestopa z avtocestnega obroča naj vključujejo tudi ureditev javnega P+R, I. letnik_ se je seminarskemu delu priključil šele v poletnem semestru. Nalogi: a.) izkoristek jeklenega skeleta obstoječe zgradbe, predvidene za rušenje v obmo- čju novo oblikovanega mestnega parka 'Špica'. b.) peš in kolesarska brv med Gornjim tr- gom in staro Karlovško. Sl. 1, 2: Predstavitev prve faze, december 2006. Sl. 3 - 8: Zaključna razstava Fakulteta 2007. Sl. 9 - 11: Razstava Piranski dnevi arhitekture 2007. Sl. 12, 13: Razstava ljubljanski Magistrat 2007. 1 2 Perspektive 77arhitektov bilten • architect's bulletin • 207 • 208 Jurij Kobe 3 4 5 876 9 10 11 12 13 Projekt je bil predstavljen Zaključna razstava Fakulteta za arhitekturo, 2007. Razstava Piranski dnevi arhitekture, 2007. Razstava v Zgodovinskem atriju ljubljanskega Magistrata, 2007. 78 arhitektov bilten • architect's bulletin • 207 • 208 Perspektive Jurij Kobe_ PALAČA CELOVŠKA, LJUBLJANA_ idejni projekt Poslovno-stanovanjski kompleks naj bi v soigri z na- sproti stoječimi stanovanjskimi stolpi arhitekta Ilije Arnautovića tvoril enega od višinskih poudarkov prostora Celovške ceste. Njegovo kompozicijo sesta- vljajo: od ene glavnih mestnih avenij nekoliko odma- knjen stolp, ob njem je umeščen nižji kubus, ki ga na severu zaključuje Mali trg. Nadzemni del Stolpa oblikujejo trije segmenti: Parter z mezaninom in etažo je namenjen predvsem poslovnim programom. Srednji del Stolpa je name- njen nastanitvenim enotam. Telo tega dela zgradbe je z zamiki oblikovano tako, da imajo posamezna stanovanja iz svojega osrednje- ga bivalnega prostora omogočen pogled vzdolž jugo- vzhodne smeri Celovške ceste, proti središču mesta z Gradom in Golovcem kot point de vue. Poudarjeno drugače je oblikovan vrhnji del zgradbe, ki ga okrona penthouse s stanovanji a’ la carte, vsako s pripadajočo teraso, ki omogoča popolno zasebnost. Nižji kubus, telo z dvema etažama nad terenom, je namenjeno poslovni in gostinski dejavnosti in se proti mestnemu parterju odpira tako po svojem obodu, proti prostoru Celovške, kot na intimnejšo Notranjo ulico. Mali trg je razširjen, odprt, a nadkrit prostor ob Celov- ški, katerega osrednji del je izoblikovan v poglobljen atrij, ki atraktivno urbano življenje razširja v suteren- ski nivo in s tem tudi osmišlja že obstoječ, danes neko- liko zapostavljen podhod pod Celovško cesto. Avtor_ Jurij Kobe Sodelavci_ Tina Marn, Domen Bergoč, Ina Radšel Kvadratura_ 54.788,00 m2 Leto_ 2008 Sl. 1: Situacija. Sl. 2: Fotografija makete 1. Sl. 3: Fotografija makete 2. Sl. 4: Fotografija makete 3. Sl. 5: Vzdolžni prerez. Sl. 6: Prečni prerez. Sl. 7: Tloris urbane terase. Sl. 8: Tloris parterja. Sl. 9: Pogled s Celovške ceste proti Gorenjski. Sl. 10: Pogled s križišča proti centru. Sl. 11: Pogled iz atrija. 1 3 42 Projekt je bil predstavljen Jurij Kobe & Al.: Deli mesta, Ljubljana; DESSA, 2010. COBISS zapis CIP 711.4(497.451.1)(082) ISBN 978-961-90426-9-4 253165312 79arhitektov bilten • architect's bulletin • 207 • 208 Jurij Kobe 5 6 7 8 9 10 11 80 arhitektov bilten • architect's bulletin • 207 • 208 Maja Kovačič_ SREDIŠČE MOST OD KLINIČNEGA CENTRA DO KAJUHOVE CESTE V LJUBLJANI_ diplomska naloga Diplomska naloga Maje Kovačič v obsežnejšem delu obravnava širše območje Zaloške ceste od Kliničnega centra do Kajuhove ceste, ki je danes glede na druga mestna središča prostorsko in oblikovno razmeroma zapostavlje- no. Delo, poleg funkcionalne organizacije tega prostora z vidika sodobne mestotvorne rabe, posveča poseben poudarek navezavi že grajenega tkiva tega dela mesta na reko Ljubljanico. To vsekakor sodi v sklop širših tovr- stnih prizadevanj v celostnem oblikovanju našega mesta in po mojem mnenju pomeni dobrodošlo in tvorno osnovo za razmišljanje o novi podobi središča Most in širše. Območje je zaradi velikosti, različne programske razporeditve ter lažje prezentacije deljeno v štiri sklope. Študentka_ Maja Kovačič Mentorja_ Jurij Kobe, Rok Žnidaršič Leto_ 2010 Sl. 1: Pogled na celotno območje. Sl. 2: Situacija območja bolnic; situacija nivo ceste_m:1000. Sl. 3: Območje bolnišnic, v bližino vodne gladine spuščen nivo parka upraviči spuščen nivo vhoda v novo porodnišnico in zbližuje urbani prostor ambientu reke. Sl. 4: Območje bolnišnic, spuščeni prostor parka pod nivo Zaloške ceste se približa gladini Ljubljanice, poleg izhodov obstoječih zgradb nudi možnost organizacije funkcionalnih prostorov parka: razstavni prostor in depoji, lokali, sanitarije, itd. pod traso obstoječe in razširjene Zaloške. A – OBMOČJE BOLNIŠNIC Zahodni segment deluje kot tampon vpadnici, ki je močno pozidan z bolnišničnim in delno stanovanjskim programom. Tu predlaga rušitev degradiranih stano- vanjskih hiš in oblikuje »bolnišnični« park. Da bi se najbolj približal reki Ljubljanici, park spusti za nivo niž- je od ceste, da se umakne od hrupa in pločevine cest. Cesto nad parkom oblikuje v loku, kot poudarek doga- janju pod njo. Površina parka se po celi južni strani prilagaja reki Lju- bljanici, preostale tri strani sledijo poteku nekdanje struge Ljubljanice, regulirane leta 1835. Na SZ novi bolnišnični park omejuje porodnišnica, ki se danes oblikovno ne navezuje na mestno vpadnico, saj je njen vhodni prostor spuščen v kletni nivo. S spušče- nim parkom pridobi na pomenu vhod obstoječe zgradbe. Temu sledijo dograjeni in nadomeščeni objekti, ki obrobljajo park. Zelene površine so z brvjo, ki se spušča iz osi Koblarjeve ulice, povezane s sose- dnjim bregom. Oblikovanje parka sledi geometriji ob njem stoječih kubusov, zato so v smeri sever-jug obli- kovane linijske poti in vodni elementi. Pod nivojem ceste je nanizan utilitarni program: raz- stavni prostori z depoji, varstvo otrok, sanitarije, ka- varna, prehrana. 1 2 4 3 Perspektive 81arhitektov bilten • architect's bulletin • 207 • 208 B – OBMOČJE STANOVANJ IN PARKA MOSTE Območje B na zahodni strani zamejuje križišče Zalo- ške in Grablovičeve ceste, na vhodni pa se zaključi s križanjem Zaloške in Proletarske. Vstop v območje bolnišnic ponazarja na novo zasno- van lebdeč objekt z bolnišničnim programom na jugo- vzhodnem delu križišča. Stanovanjski program, rušene degradirane hiše na obeh straneh ceste nadomesti v stolpičih na severni strani Zaloške ceste, ki se nadalju- jejo od stoječe stanovanjske stolpnice proti zahodu. Garažni prostori so urejeni v suterenskem nivoju. Stol- pnice ob križišču s svojo vertikalo poudarjajo vozlišče. Južno stran oblikuje s parkovnimi površinami, ki se navezujejo na Ljubljanico in predstavljajo prostor na- sproti stoječim stolpnicam. Park je tu oblikovan vzdolž Ljubljanice. Kaskadno se spušča in se postopoma na- veže na vodo. Obravnavano območje se na južni, obrečni strani Za- loške zaključi z objektom v osi Proletarske ulice, kjer oblikovno nadaljuje dialog z obstoječo zazidavo. V objekt so umeščeni prostori Četrtne skupnosti Moste in poslovni program. Povezavo s programi na Kodelje- vim predstavlja brv v osi Ulice Jana Husa. C – OBMOČJE ČETRTNE SKUPNOSTI MOSTE Središče četrtne skupnosti zaznamujejo trgovski, kul- turni in poslovni program. Z ukinitvijo mirujočega pro- meta na nivoju ceste in rušitvijo degradiranih hiš na južnem obrečnem delu Zaloške bi prostor, ki kliče po močnejši programski navezavi in dopolnitvi mesto- tvornih funkcij, dobil nov urban značaj. Postane naj razširjeno območje trgovskih, kulturnih in poslovnih dejavnosti. Mirujoč promet umesti v suteren. Tako se izoblikujejo površine mestnega trga, ki jih nadaljuje čez cesto, pro- ti jugu. Na vzhodni in zahodni strani, na mestu odstra- njenih degradiranih hiš in bivše tovarne Teol oblikuje longitudinalna lebdeča kubusa vzdolžno ob Ljubljani- ci, ki objemata tržne površine. Osrednji prostor posta- ne prostor za druženje in posedanje in predprostor vhoda v Španske borce. Reminiscenco na nekdanjo tovarno predstavlja obstoječ dimnik, ki je vkomponi- ran v nov odprt prostor. Poslovni program zapolni že omenjeni volumen na skrajnem zahodnem delu območja C. Knjižnični pro- gram, v navezavi na Španske borce pa umesti v vzho- dno lamelo. Trgovski, navezujoč na tržnico, pa v zaho- dno. Obe lameli tvorita proti središču pokrite zunanje površine: vzhodna služi za površine knjižnega sejma, zahodna pa za pokrit zunanji prostor cvetličnega trga. Kubusa sta z mostom povezana na sosednji breg – Ko- deljevo in na suterenski nivo ob Ljubljanici, kjer so ki- oski mešanega značaja, orientirani proti Ljubljanici. Zahodni most, namenjen tudi dodatnim površinam za tržnico se nadaljuje v osi Pugljeve ulice, medtem ko vzhodni nadaljuje cesto Na peči in se krožno zaključi v osi Pokopališke ulice. D – OBMOČJE PROTI KAJUHOVI Območje D na zahodu zaznamuje Dvorec Selo, na vzhodu pa se zaključi s križiščem Zaloške in Kajuhove ceste. Sedaj prostor posamičnih nizkih stanovanjskih hiš in bencinske črpalke na južni strani ceste, postane prelep obrečni prostor, ki se z novim kulturnim progra- mom Hiše plesa navezuje na Dom španskih borcev in trgovskim programom v skrajnem SV delu območja. Oblikovanje volumnov narekuje okolica. Tako križišče, ki je na SZ in JV artikulirano s stolpnicami stanovanjske- ga značaja, ponuja možnost longitudinalnega oblikova- nja Hiše plesa. Le-ta bogati kulturno središče in pod isto streho združuje večnamenski teater, šolo plesa in hotel. Gledano širše – regionalno – pa je objekt s takšno vse- bino mišljen za širšo Ljubljano, ki je trenutno brez ome- njenega središča. Dvorec Selo, zaradi njegove arhitek- turne vloge v prostoru, v predelu zahodnega kraka po- višam, da sledi arhitekturni zasnovi ostalega objekta. Nasproti nadvišanega kraka stoji prizidek nekdanjega Karmeličanskega samostana, ki je sicer prazen, vendar ima zgodovinsko in arhitekturno vlogo. Tu je vodila mi- sel o spoštovanju do dobrega v prostoru ter iskanje načina, kako se to lahko ponovno uporabi. Sl. 5: Območje stanovanj in parka, situacija nivo ceste_m:1000. Sl. 6: Območje stanovanj in parka, območje med Grablovičevo cesto in Proletarsko ulico: Dodani stolpiči nadomeščajo sedanji niz stanovanjske zazidave tik ob Ljubljanici. Sl. 7: Območje stanovanj in parka, ureditev obrežja: park se kaskadno spušča na nižji nivo in postopoma prelevi v zeleno površino, s čimer park hote nosi pečat navezave na vodo in oddaljitev od prometnega hrupa. Namenjen je posedanju, ležanju, druženju, prireditvam, gledališču na vodi, itd. Sl. 8: Območje Četrtne skupnosti Moste, pogled na rečno postajališče ob suterenski etaži, kjer so nameščeni kioski mešanega tipa. 5 6 7 Projekt je bil predstavljen Diplomska razstava na Fakulteti za arhitekturo, december 2010. Središče Most, Od Kliničnega centra do Kajuhove ceste v Ljubljani, Desni atrij Mestne hiše v Ljubljani, april 2011. Razstava diplomskega dela v okviru »ZAMETKI« in »TEDx«, Pod krovnim naslovom Dan idej v Španskih borcih, november 2011. Predavanje na Urbanističnem inštitutu RS z naslovom »PROSTOR- SKA ZASNOVA SREDIŠČA MOST, Reurbanizacija ljubljanskega predme- stja ob Zaloški cesti; oktober 2011, predavateljica: Maja Kovačič. Nominacija za Študentsko Plečnikovo priznanje za nalogo Obliko- vanje središča Most v Ljubljani z idejno zasnovo Hiše plesa, 2011. Maja Kovačič 8 82 arhitektov bilten • architect's bulletin • 207 • 208 Sl. 9: Območje Četrtne skupnosti Moste, situacija nivo ceste_m:1000. Sl. 10: Območje Četrtne skupnosti Moste, pogled na celoto z vzhoda vzdolž Zaloške ceste. Sl. 11: Območje proti Kajuhovi, situacija_ nivo ceste_m:1000. Sl. 12: Območje proti Kajuhovi, pogled na celoto z juga, kjer predprostor Dvorca Selo postane prelep obrečni prostor namenjen raznim prireditvam. Sl. 13: Območje proti Kajuhovi, pogled na celoto z vzhoda na ulično stran Hiše plesa vzdolž Zaloške ceste. Sl. 14: Območje proti Kajuhovi, pogled na obrečni prostor. Sl. 15: Območje proti Kajuhovi, pogled na obrečni prostor: povezujoč javni program v pritličju komunicira z reko. Sl. 16: Območje proti Kajuhovi, ena od možnosti dopolnitve programa centralnih dejavnosti - Hiša plesa. 9 11 10 12 13 14 15 Perspektive 16 83arhitektov bilten • architect's bulletin • 207 • 208 Jurij Kobe_ PROSTOR TRŽAŠKE CESTE V LJUBLJANI_ urbanistična delavnica & seminarski projekt Tržaška cesta poteka po eni najstarejših poti, ki so ta prostor že pred rimskimi časi povezovale z jugozaho- dnim delom današnje Evrope. Ena od petih glavnih mestnih avenij se, lahko bi rekli, ponaša z eno naj- bolj zanimivih umestitev v mestni prostor. Njen ravni potek zaznamuje naravna parabola, ki na vsakem njenem mestu omogoča občutenje celovitosti nje- nega prostora. Premalo se tudi zavedamo pomembnosti njenega ravnega podaljšanja od viške cerkve naprej proti jugo- zahodu, kar ni njen originalni potek! Kljub njeni pomembnosti lahko rečemo, da prostor te mestne vpadnice že dalj časa ni bil deležen temeljitej- šega strateškega prostorskega in oblikovnega premi- sleka. Kot izrazit mestotvoren prostor glavnega mesta je začela to načrtneje oblikovati postavitev mogočne- ga kompleksa Tobačne tovarne. Na spodnjem koncu Tržaške so v začetku 20. stoletja njen prostor zastavili s postavitvijo nove cerkve sv. Antona Padovanskega. Ob izravnavi njenega poteka, ki je prej vodil mimo najstarejše ohranjene ljubljanske cerkve na viškem pokopališču, je bilo potrebno nadomestilo. V poznih dvajsetih je pomen Tržaške poudarila zazidava malih vil za srednji razred Stanindom, ki je Tržaško nagovori- la z zelo skromnim poudarkom. Lahko bi rekli, da od tedaj naprej prostor Tržaške ni bil dojet kot močan urbani potencial. V šestdesetih letih je ljubljanski LUZ – po tedanji Ravnikarjevi smernici postavitve stano- vanjskih zazidav v heliotermično geometrijo – zasejal večjo stanovanjsko zazidavo ob srednjem delu njene- ga poteka, ki jo je spremljala zasnova skromnega trgo- vskega centra. Poznejše pomembnejše zazidave so se zadrževale v njenem ozadju. V prvi fazi projekta v zimskem semestru so mešane skupine II., III. IV. in V. letnika z analizo širšega in ožjega vplivnega območja obdelovale celotno območje ceste: 1. strukturna analiza: ožje območje, širši prostor/navezava obravnava- nega prostora na kontaktna območja, analiza ob- močja v širši mestni mreži, 2. tipologija, morfologija: tlorisi, prerezi, 3. analiza zgodovinskega razvoja območja, arhivski podatki, arhivski posnetki, 4. foto in video dokumentacija (in interpretacija) ob- močja; teme: grajena strukture, prebivalstvo, gi- banje ljudi (pasantov). Pomembne točke, fokusi, 5. programska analiza, promet, 6. topografija, odprti prostori, zelenje, sence. Mentorji_ Jurij Kobe, Rok Žnidaršič, Paul Robinson, Karin Rožman Študentje_ Neža Furlan, Muhamed Gaši, Matevž Gazvoda, Petra Glavič, Jernej Golob, Gorazd Govekar, Nuša Gruden, Sara Hočevar, Monika Homar, Mihael Lunežnik, Jani Petrovčič, Monika Rus, Andrej Filipovič, Denis Drazuameric, Damjana Kenda, Tjaša Jerič, Ana Klofutar Hegeršič, Marko Fišič, Jasmina Medanović, Mihaela Vlachova, Tjaša Varšek, Jan Martinek, Bea Avguštin, Mojca Jandrek, Dino Mujić, Jone de Pablo, Sergio Sanches, Špela Žvonkelj, Lucija Penko, Andraž Keršič, Ana Brusič, Katra Jezeršek, Aljoša Kotnjek, Uroš Kogoj, Alja Ceglar, Urška Kopriva, Alja Košir, Aljoša Lipolt Leto_ 2011/2012 Analize so prikazale raznolik značaj in mnoge še neiz- koriščene možnosti, ki jih nudi prostor tako v pro- gramskem kot v prostorskem pogledu. Programsko – prostorsko obravnavano območje odpira vrzeli različ- nih obsegov, ki so lahko namenjene pozidavi, odpira pa tudi vprašanje sodobnejših zahtev in načinov biva- nja. Od vprašanja posodobitve stanovanj v pogledu prestrukturiranja samih tlorisov, dostopnosti starej- šim in oviranim, energetske sanacije zgradb, zado- stnih prostorov za otroško igro in druženje tja do po- treb po parkirnih oziroma garažnih mestih. Ob tem smo iskali razvojne možnosti danes ne dovolj neizko- riščenemu vzporednemu poteku ceste in železnice. Druga faza projekta v II. semestru je naloga predsta- vljala individualno delo na posamezni nalogi iz obmo- čja, ki ga je v skupini posameznik obdeloval. Naloge po letnikih: I. letnik_ železniško postajališče z izkoristkom pro- stora pod železnico (javne sanitarije, skate park, kiosk …), II. letnik_ stanovanjska vzidava (interpolacija) južno od Tobačne, javno pritličje, stanovanjski program v nadstropjih, III. letnik_ adaptacija&interpolacija zazidave v ob- močjih okoli stare bencinske črpalke – na obeh straneh Tržaške, zagotoviti povezavo z železnico, IV. letnik_ hibrid: Mediateka, stanovanja, mala gara- ža, javni program v pritličju (območje raz- cepa stare in sedanje trase Tržaške ceste), V. letnik_ terminal – garaža, železniška in avtobusna postaja, javni program v pritličju, v nave- zavi na hotel s kongresnim centrom ali bolnišnico v območju priključka na avto- cestni obroč. Sl. 1, 2: Železniško postajališče, I. letnik. Projekt je bil predstavljen Zaključna razstava Fakulteta za arhitekturo, 2012. 1 2 Jurij Kobe 84 arhitektov bilten • architect's bulletin • 207 • 208 Sl. 3, 4: Stanovanjska vzidava (interpolacija) južno od Tobačne, javno pritličje, stanovanjski program v nadstropjih. Sl. 5: Sanacija stanovanjske zazidave ob stari bencinski črpalki. Sl. 6: Hibrid: stanovanja, mala garaža, javni program v pritličju (območje razcepa stare in sedanje trase Tržaške ceste). 3 4 5 6 Perspektive