Kamničan Časopis občine Kamnik, 30. avgusta 2019, leto 4, številka 15 Rekordni obisk, ki prinaša tudi težave Veliko planino je letošnje poletje znova obiskalo rekordno število domačih in tujih turistov, kar občini sicer prinaša dohodek, a tudi velike skrbi, kako zaščititi vodne vire in druge naravne dobrine ter kako primerno urediti dostop do planine. Meritve so namreč zaznale onesnaženost izvirov pod planino, lepe dneve pa je spremljal precejšen prometni kaos. Jasna Paladin Kamnik - »Velika planina, še nedolgo nazaj neodkrit biser, je čedalje bolj prepoznavna turistična destinaci-ja, ki jo vsako leto obišče vse več tujih in domačih gostov. Tako tudi že beležimo nov rekord v številu pripeljanih obiskovalcev z nihalko kot tudi obiskovalcev, ki se na planino odpravijo peš, je pred dnevi ponosno sporočil direktor družbe Velika planina Leon Keder (nadzorniki družbe so mu ob soglasju Občine Kamnik julija direktorski mandat podaljšali še za trideset mesecev oz. dve leti in pol). Številke kažejo, da so med 1. januarjem in 31. julijem letos z nihalko na Veliko planino prepeljali že več kot 35 tisoč potnikov, kar je največ od leta 1996, odkar podatke beležijo elektronsko. Številka bo do konca poletne sezone še mnogo višja, saj so glavne in najbolj obiskane prireditve na planini tradicionalno pripravili avgusta. Že sredi avgusta so v družbi pričakovali, da bodo ta mesec podrli absolutni rekord v mesečnem številu prepeljanih potnikov, ki je bil postavljen leta 2017, ko so na planino zgolj v avgustu prepeljali kar 22 tisoč obiskovalcev. Glede na to, da družba Velika planina, ki je v stoodstotni lasti občine, vrsto let ni delovala pozitivno brez konkretnih finančnih injekcij iz občinskega proračuna, so podatki seveda razveseljivi, mnogo manj pa težave, ki jih povečan obisk planine predstavlja za okolje. Analize vode v izvirih pod planino so pokazale na onesnaže- Število obiskovalcev Velike planine je vsako leto večje. / foto: nost oz. sledi človeškega delovanja. »Velika planina se sooča z vedno večjim pritiskom na okolje in naravo, ki je posledica povečanega obiska območja. Gre za kraško planoto, pod katero so po ocenah kamniških jamarjev štirje milijoni kubičnih metrov vode. Podzemne vode odtekajo deloma na savinjsko in deloma na kamniško stran, na površje pa pridejo v več izvirih v dolinah pod velikoplaninsko planoto. Na območju Kamniško-Savinjskih Alp (KSA) smo v okviru projekta Vodne zgodbe KSA v preteklih treh letih analizirali sedemdeset izvirov. Opravljene so bile fizikalno--kemijske meritve vode (pretok vode, temperatura vode in zraka, električna prevodnost, redoks potencial, TDS-delci, raztopljeni kisik, pH-vrednost, nitrati, amonij in eulfati), mikrobiološke analize vode (število bakterij Escherichia coli, število koli-formnih bakterij, število kolonij pri 22 °C in število kolonij pri 37 °C) ter biološke raziskave, ki so temeljile na ugotavljanju prisotnosti bio-indikatorskih vrst, med katere sodijo tudi podzemeljske in izvirske vrste polžev in sladkovodnih školjk. Meritve so izvedli člani Jamarskega kluba Kamnik, mikrobiološke analize je izvajal Center za mikrobiološke analize živil, vod in drugih vzorcev okolja Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano v Ljubljani, biološke raziskave pa je izvedel dr. Rajko Slapnik, samostojni raziskovalec in zunanji sodelavec Prirodoslov-nega muzeja Slovenije. V zadnjih treh letih smo v spomladanskem, poletnem in jesenskem obdobju na širšem območju planote Velika asna Paladin planina, dolin Kamniške Bistrice in Črne ter Podvolov-ljeka vzorčili in analizirali 25 izvirov in zajetij. Dobljeni rezultati so zaznali občutljivost vodnih sistemov na kakršnokoli onesnaženje, ki se pojavi v povirnih delih vodotokov. Vsaka človekova dejavnost v visokogorju se namreč pozna na izvirih v dolini,« pojasnjujejo na občini, kjer skupaj s strokovnjaki že iščejo ustrezne rešitve za ureditev odpadnih voda, ki nastajajo na višje ležečih območjih. Marsikatera mala komunalna čistilna naprava na tem območju zaradi vremenskih razmer, pomanjkanja vode, izpadov elektrike in neenakomerne obremenitve namreč ne more delovati optimalno in zagotavljati dovolj očiščenega iztoka odpadne vode v okolje. > 5. stran OBČINSKE NOVICE Novo gasilsko vozilo za gozdne požare Gasilci PGD Kamniška Bistrica so praznovali devetdesetletnico delovanja in ob tem slovesno prevzeli novo gasilsko vozilo GVGP-2, prilagojeno za delovanje na gozdnih in težko dostopnih površinah. stran 2 KULTURA Festival stare glasbe Med 5. in 8. avgustom sta se v prostorih Samostana Mekinje prvič odvijala poletna šola stare glasbe in festival stare glasbe BaroKam. stran 6 MLADI Počitnice pestre tudi v Motniku Da otroci iz Motnika in okolice, ki so najbolj oddaljeni od raznolikega dogajanja v mestu, za počitniški program niso prikrajšani, že več let skrbijo štiri dekleta iz motniške skupine Me4. stran 17 ZANIMIVOSTI Pred »Nošami« je bil čas za Stolov dan Letos mineva 115 let od ustanovitve tovarne Stol, ki je ni več že od leta 2003, a spomini ostajajo. Tudi na nekdanji Stolov dan, ki so ga zaposleni praznovali vsako leto v začetku septembra. stran 21 Letošnje »Noše« nekoliko drugače Jasna Paladin Kamnik - Že 49. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, ki bodo med 5. in 8. septembrom, prinašajo nekaj novosti, ki jih organizatorji želijo preizkusiti pred jubilejno prireditvijo prihodnje leto. Med spremembami v Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik opozarjajo predvsem na rahlo spremenjeno traso tradicionalne povorke narodnih noš, novost pa so tudi ulična glasba, ulične delavnice plesa, bogat program za otroke, delavnica izdelave zavijače za strokovno javnost ter filmske projekcije. ► 3. stran Razvijamo veselje do glasbe! klavir S kitara I flavta !u»E drugi inštrumenti Vpis: 031 226 205 info@skalar.pro www.skalar.pro ita Jezikovna sola m ANGLEŠČINA NEMŠČINA FRANCOŠČINA ITALIJANŠČINA RUŠČINA ŠPANŠČINA SLOVENŠČINA LATINŠČINA KITAJŠČINA M: 041 553 711, T: 01 831 73 60 www.ita-jezikovnasola.com, E: itadar@gmail.com S poukom za prve skupine bomo začeli 23. 9. 2019. V tečaje se lahko vpišete vsak delovnik, od 4. 9. 2019, od 14. do 19. ure. Tečajnike vpisujemo tudi med šolskim letom. Vabljeni! Z VAMI ŽE 30 LET! ♦ ♦♦♦ AAA* ▼ "WjW W ♦ ♦♦♦ 49. DNEVI NARODNIH NOŠ IN OBLAČILNE DEDIŠČINE Priloga od 9. do 16. strani 2 petek, 16. avgusta 2019 Kamničan ^ Občinske novice OBČINA KAMNIK OBVESTILO Občina Kamnik obvešča, da bosta dne 30. avgusta 2019 na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si objavljena Javni razpis za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva ter podeželja v občini Kamnik v letu 2019 - ukrep: - šolanje v poklicnih in srednješolskih kmetijskih programih ter Javni razpis za dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva za naslednje oblike pomoči: - pospeševanje zaposlovanja, - sofinanciranje zaščite licenc in patentov, - sofinanciranje najemnin v starem mestnem jedru, - sofinanciranje udeležbe na sejmih in razstavah. Razpisna dokumentacija bo objavljena na uradni spletni strani Občine Kamnik od 30. avgusta 2019 dalje. Vloge je treba oddati najkasneje do četrtka, 3. oktobra 2019, do 13. ure. Dodatne informacije lahko dobite pri Katarini Ščetinin, in sicer po telefonu 01/831 812 7 ali po elektronski pošti: katarina. scetinin@kamnik.si. Matej Slapar l.r., župan Javna predstavitev projekta StimulArt Kamnik - Občina Kamnik vabi na javno predstavitev projekta z naslovom Kreativnost v prostore nekdanje industrije v občini Kamnik, ki bo v sredo, 4. septembra, ob 17. uri v Domu kulture Kamnik. Gre za triletni projekt StimulArt, ki ga izvajata Občina Kamnik in Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik, v okviru zadanih ciljev pa bodo skušali povezati kulturo, kreativnost in opuščene industrijske projekte. Na javni predstavitvi, kjer bo zbrane pozdravil tudi župan Matej Slapar, bodo cilje, namen in priložnosti za širšo lokalno skupnost ter deležnike projekta predstavili direktor Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik dr. Tomaž Simetin-ger, vodja projekta za Občino Kamnik Maja Poravne in strokovni sodelavec projekta Sinan Mihelčič. Svojo udeležbo potrdite do 2. septembra na elektronski naslov: maja.porav-ne@kamnik.si ali po telefonu: 01/831 82 23. J. P. Nepovratna sredstva za projekt MUHA Kamnik - Z občine obveščajo, da so bili uspešni pri kandidaturi za nepovratna sredstva transnacionalnega programa Interreg Adrion 2014-2020, in sicer za projekt MUHA (gre za akronim iz naslova Multihazard Framework for Water Related Risks Management - projekt za upravljanje tveganj, povezanih z vodo). Občina Kamnik bo v okviru projekta v tridesetih mesecih s partnerji izvedla analizo odpornosti vodovodnega sistema na dejavnike, kot so razlitje onesnaževal, poplava, suša, potres ... in razvijala sistem odziva sil zaščite, reševanja in pomoči na naravne in druge nesreče, ki bi vplivale na oskrbo s pitno vodo. V okviru projekta je predvidena tudi oprema nove štabne sobe s ključnimi komponentami za izboljšani odziv, poleg vsega pa bo imela občina izdelano analizo in načrt izvedbe odziva skladen s sodobnimi standardi Svetovne zdravstvene organizacije za varno delovanje vodovodnih sistemov. J. P. Kamničan ODGOVORNA UREDNICA: ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE: Jasna Paladin malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, faks 04/201 42 13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, tokratna številka izide v nakladi 31.000 izvodov, brezplačno jo prejmajo vsa gospodinjstva v Občini Kamnik, priložena je tudi Gorenjskemu glasu. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2019 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 20. septembra 2019, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 12. septembra 2019. Novo gasilsko vozilo za gozdne požare Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Kamniška Bistrica so v soboto, 17. avgusta, praznovali devetdesetletnico delovanja in ob tem slovesno prevzeli novo gasilsko vozilo GVGP-2, prilagojeno za delovanje na gozdnih in težko dostopnih površinah. Jasna Paladin Zgornje Stranje - Gasilska slovesnost članov PGD Kamniška Bistrica se je v Zgornjih Stranjah, kjer stoji njihov gasilski dom, začela s slavnostno parado gasilcev, praporščakov, gasilskih vozil, godbenikov in narodnih noš skozi kraj, kjer so jih pozdravili številni občani in predstavniki gasilskih organizacij in občine, nadaljeval na 51 gasilcev. Zavedali so se, da je za gašenje treba dobiti osnovno orodje, in že leta 1930 so kupili lastno motorno črpalko skupaj z gasilskim vozom, istega leta pa so na cerkveni zemlji zgradili tudi gasilski dom, ki nekoliko večji (in od letošnjega leta z novo fasado) na istem mestu stoji še danes. Gasilci so vseskozi kupovali novo opremo, se izobraževali, posodabljali svoj vozni V soboto, 17. avgusta, dopoldne so se pred Osnovno šolo Stranje na srečanju in tekmovanju zbrali tudi veteranke in veterani PGD Kamnik in Gasilske zveze Kamnik. Predsednik PGD Kamniška Bistrica Nejc Koželj, za njim stojita poveljnik in predsednik Gasilske zveze Kamnik Gašper Baloh in Tomaž Zabavnik / Foto: Jasna Paladin pa pod šotorom ob Osnovni šoli Stranje, kjer so člani Mestne godbe Kamnik kot uvod v uradni del prireditve zaigrali slovensko in gasilsko himno. Kot je svojim sokrajanom na kratko povzel predsednik PGD Kamniška Bistrica Nejc Koželj, je bilo društvo ustanovljeno 15. avgusta 1929 na pobudo petih mož iz Godiča, Stranj in Stahovice in s podpisi 27 ustanovnih članov, že istega leta pa se je število članov povzpelo park in zadnja leta veljajo za gasilsko društvo znotraj Gasilke zveze Kamnik, kjer skoraj ne mine leto, da se pri njih ne bi zaključila kakšna pomembna investicija. In tako so letos kupili novo gasilsko vozilo GVGP-2. »Ker je v območju našega delovanja ogromno gozdnih in težko dostopnih površin, smo želeli okretnejše in za požare v naravi prilagojeno vozilo. Po tehtnem razmisleku smo se odločili za tipi-zacijsko oznako GVGP-2. Gre za zelo zmogljivo in okretno vozilo, dolgo le 5,5 metra. Vozilo je opremljeno in prilagojeno našemu območju delovanja, saj ima specialno opremo, primerno za gašenje požarov v naravi, kar je osnovni namen vozila, in splošno opremo za gašenje požarov, saj ima v nadgradnji dva izolirna dihalna aparata ter visokotlačno hitro napadalno napravo z večjim pretokom ter srednjo količino vode. Vozilo je primerno tudi za prevoz pitne vode. V njem je tudi veliko druge tehnične opreme za najrazličnejša posredova- nja ob tehničnih intervencijah ter nahrbtnik z opremo za vrvno tehniko za posredovanja na težko dostopnih območjih,« je novo pridobitev predstavil Nejc Koželj. Gasilce PGD Kamniška Bistrica sta nagovorila tudi poveljnik Gasilske zveze Kamnik Gašper Baloh in župan Matej Slapar. »Novo gasilsko vozilo je razlog, da se lahko vsi iskreno veselimo. A danes je poleg omembe novega vozila treba omeniti tudi izjemno delo PGD Kamniška Bistrica, ki dobro sodeluje tudi z Občino Kamnik. Članice in člani društva si priza- Novo vozilo gasilcev PGD Kamniška Bistrica je posebej prilagojeno za gašenje požarov v naravi. / foto: jas na Paladin V slavnostni paradi so gasilce pospremili tudi člani Mestne godbe Kamnik, praporščaki in člani Folklorne skupine Kamnik v narodnih nošah. / foto: Jasna Paladin Gasilski dom PGD Kamniška Bistrica v Zgornjih Stranjah je ob jubileju dobil novo fasado. / Foto: Jasna Paladin devate, da dobro sodelujete tudi s sosednjimi prostovoljnimi društvi, med vsemi drugimi prostovoljnimi gasilskimi društvi naše lokalne skupnosti pa imate visok operativni ugled,« je med drugim dejal župan. Ob jubileju so podelili priznanja in odlikovanja članom društva za zasluge in delo na področju preventive, operative, vzgoje in usposabljanja ter druge organizacijske dejavnosti v prostovoljni gasilski organizaciji. Po blagoslovu vozila, ki ga je opravil stranjski župnik Anton Prijatelj, pa je sledila še gasilska veselica. Kamničan ^ petek, 16. avgusta 2019 ii Občinske novice Letošnje »Noše« nekoliko drugače i 1. stran »Obljubili smo spremembe v programu in sedaj jih izvajamo,« odločitev za novosti pojasnjuje direktor Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik dr. Tomaž Simetin-ger in nadaljuje: »Pri tem smo se prenove programa lotili postopno. Letos smo se izrecno posvetili dopolnitvi spremljevalnega dogajanja, prihodnje leto pa bomo nadgradili še dogajanje na glavnem odru. Nekatere od teh idej so tudi plod pogovorov s posamezniki, ki so s svojimi idejami in pogledi pripomogli k obogatitvi te prireditve. Zahvaljujem se jim za vsa njihova mnenja.« Omenjeni posamezniki so: Manca Cvirn, Iztok Čeba-šek, Janez Repanšek, Mira Resnik, Boris Selko, Katarina Ščetinin, Sandi Uršič in Goran Završnik. Povorka se bo zaključila v središču mesta Med spremembami v Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik opozarjajo predvsem na rahlo spremenjeno traso tradicionalne po-vorke narodnih noš. Start te bo še vedno v nedeljo ob 15. uri na Ljubljanski cesti pri tako imenovanem svetilniku, tudi čez staro mestno jedro bo povorka potekala po ustaljeni trasi, sprememba bo na koncu Glavnega trga pri sodišču. Od tam bodo pot proti Domu kulture Kamnik nadaljevali le konjeniki in vozovi, drugi udeleženci pa bodo zavili na Tomšičevo ulico in svoj mimohod zaključili na Trgu prijateljstva. »Na to spremembo še posebej opozarjamo tiste obiskovalce, predvsem iz Tunjic, Mekinj, Stranj in podobno, ki so si povorko običajno ogledali na Medvedovi ulici. Vabimo jih, da se tokrat po- V Samostanu Mekinje je na ogled nekaj čudovitih primerkov oblačilne dediščine slovenske in hrvaške manjšine v sosednih državah. / maknejo nižje in si ta svečani sprevod pogledajo na Glavnem trgu, Samčevem prehodu, Šutni ali Ljubljanski cesti,« pravi dr. Tomaž Simetinger. Za spremembo trase so se organizatorji odločili, ker želijo po zaključeni povorki njenim udeležencem olajšati ogled dogajanja na osrednjem prizorišču: »Več udeležencev nam je namreč potožilo, da je pot od Doma kulture Kamnik nazaj na Glavni trg preutru-jajoča, zato so se raje odpravili domov. Letos pa bi jih radi po končani pogostitvi pozdravili pred glavnim odrom, kjer bodo lahko zaplesali. S tem bodo pridobili tudi obiskovalci prireditve, ki bodo še po koncu povorke uživali v pogledu na to živo-barvno kombinacijo noš. Morda se bodo z njimi fotografirali ali celo zaplesali.« Bogat program za otroke Med novostmi letošnjega programa so tudi ulična glasba, ulične delavnice plesa, bogat program za otroke, delavnica izdelave zavijače za strokovno javnost ter filmske projekcije. Organizatorji pravijo, da ima vsaka od teh novosti svoj namen. V anketi po lanski prireditvi so kot organizatorji zaznali pripombo, da se glasba sliši zgolj v bližini glavnega odra. Z nastopi uličnih glasbenikov bo glasbo moč slišati še na treh točkah: na začetku in koncu Šutne ter v bližini sodišča. Tudi ulične delavnice plesa bodo popestrile dogajanje, saj bodo obiskovalcem prireditve približali ljudske plese, ki jih bodo prikazali in mimoidoče tudi povabili k sodelovanju člani Akademske folklorne skupine France Marolt. Otroci bodo zasedli Park Evropa. »Sobotno dogajanje bo posvečeno čebelarstvu kot pomembnem delu slovenske kulturne dediščine, nedelja pa ljudskim igram, pripovedkam, glasbi ter domišljiji priljubljenega ribiča Pepeta. Menim, da tradicija ne more živeti samo s prodajo balonov ot- Avtorji razstave Skok čez mejo skupaj z direktorjem Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik dr. Tomažem Simetingerjem in vodjo oddelka za družbene dejavnosti na Občini Kamnik Tino Trček rokom, ampak morajo naši najmlajši v takšni prireditvi, kot so Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, najti svoj del programa ter tako na zabaven način spoznati preteklost,« razmišlja Sime-tinger. Več o novostih in programu prireditve v posebni prilogi Kamničan-ke na straneh 9-16. Štiri strokovne razstave Strokovno javnost želijo organizatorji na prireditev privabiti z delavnico zavijač in razstavami; dve so odprli že minuli teden, 23. avgusta. V prostorih Občine Kamnik je na ogled fotografska razstava Ljudska glasbila sveta, ki prikazuje različna ljudska glasbila iz 27 držav, pri čemer vsakemu pripada fotografija glasbila in opis glasbila v štirih jezikih, slovensko, angleško, špansko in francosko. Razstava bo v času uradnih ur občine na ogled do 20. septembra. V Samostanu Mekinje je na ogled razstava Skok čez mejo, ki prikazuje oblačilno dediščino slovenske in hrvaške manjšine v sosednih državah in je rezultat vnovičnega sodelovanja kamniških organizatorjev s hrvaškimi strokovnjaki iz zagrebške delavnice narodnih noš (Posu-dionica i radionica narodnih nošnji) ter Folklornega ansambla Zagreb Markovac. Tudi ta razstava bo na ogled do 20. septembra, zaradi obsežnosti pa so jo razdelili na dva dela. Drugi del bo namreč na ogled v Galeriji nad Kavarno Veronika, odprli pa ga bodo v četrtek, 5. septembra, ob 18. uri. Ta del postavitve bo spremljala tudi razstava starih žepnih ur. Četrta razstava bo na ogled v Galeriji Dika. Veronika Po-gačar bo z razstavo #Zlato in belo#, ki jo bodo odprli 5. septembra ob 17. uri, predstavila avbe. Drage prvošolke in prvošolci, drage učenke in učenci, drage dijakinjein dijaki, bližajo se dnevi, ko boste nekateri prvič, drugi pa ponovno sedli v šolske klopi. Verjamem, da se prvošolke in prvošolci še posebno veselite novih izkušenj in prijateljstev. Znanje, ki ga boste pridobili, uporabite koristno. V učnem procesu vam bo strokovni kader šole stal ob strani in verjemite, da bodo ravno oni veliko časa posvetili temu, da vas bodo pripravili za nadaljnje življenje. Zato spoštujte to in poslušajte nasvete, ki vam jih bodo namenili. Ob morebitnih neuspehih se ne ustavljajte, ampak vztrajajte in ponosno dvignite glavo ter dosegajte zadane cilje. Velike in male podvige ter priložnosti, ki se vam bodo ponudile na poti vašega šolanja, izkoristite do te mere, da se boste na vsakem koraku nekaj novega naučili. Resda se bo kdaj pa kdaj zgodilo tudi to, da vam bo težko prestopiti šolski prag, a prepričan sem, da vas bodo ob slabih trenutkih poleg vaših najbližjih spodbujali tudi sošolci. Šola je pomembna prelomnica in šola je ustanova, ki vas motivira, da pridobivate znanje. Šola je tudi privilegij, ki ga nimajo vsi otroci, in je popotnica za to, kar boste želeli postati. Znanja vam nihče ne bo mogel vzeti in tudi tega se venomer zavedajte. V šolskih klopeh se imejte lepo in uživajte, pri tem pa vam želim varno pot v šolo in domov! Vaš župan Matej Slapar Zapore zaradi del na cestah Jasna Paladin Kamnik - Občina Kamnik in Komunalno podjetje Kamnik obveščata o nekaj zaporah, ki so potrebne zaradi gradbenih del. Zaradi povečanega obsega del gradnje kanalizacije bo prometni režim še naprej spremenjen na območju Bi-stričice, kjer je zapora podaljšana do 28. septembra. Zapore veljajo v delovnem času med 7. in 17. uro. Popolna zapora ceste velja tudi na odseku Krivčevo- Kranjski Rak (cesta čez Šun-ce) zaradi obnove asfaltnega vozišča v naselju Krivčevo, ki bo predvidoma trajala do 10. septembra. Obvoz bo potekal po regionalni cesti na Kranjski Rak. Zaradi sanacije usada na cesti pa dela te dni potekajo tudi na cesti pod Svetim Primožem pri hišni številki Črna 24, zaradi česar je cesta do 6. septembra za vozila zaprta, urejen pa je obhod za pohodnike, ki so s tablami preusmerjeni na nadomestno pot. Popolno zaporo ceste zaradi sanacije usada morajo upoštevati tudi pohodniki na Sveti Primož, ki so preusmerjeni na kratko nadomestno pot. / foto: 4 petek, 16. avgusta 2019 Kamničan ^ Občinske novice, mnenja Ob obletnici očistili obeležji Jasna Paladin Kamnik - V letošnjem letu mineva sto petdeset let od rojstva v Kamniku rojenega duhovnika in pesnika Antona Medveda, na katerega v mestu, na cesti, ki nosi njegovo ime, spominjata dve obeležji, in sicer marmorna plošča na pesnikovi rojstni hiši na Grabnu ter doprsni kip v parku nasproti hiše. Obe spominski obeležji sta bili prejšnji teden obnovljeni, v okolici doprsnega kipa pa so uredili še zelenje in dostopno pot. Na kamniškega pesnika Antona Medveda, ki je bil rojen pred sto petdesetimi leti, spominja tudi doprsni kip ob Medvedovi cesti, ki ga je občina te dni obnovila. Varuh človekovih pravic prihaja v Kamnik Kamnik - Varuh človekovih pravic Peter Svetina bo skupaj s svojimi sodelavci v sredo, 4. septembra, prvič v svojem mandatu posloval v Kamniku. Občani, ki menijo, da so jim kršene pravice in bi jim lahko varuh s sodelavci pomagal, lahko pokličejo na telefonsko številko 030 720 225. To lahko storijo najkasneje do ponedeljka, 2. septembra, do 15. ure in se naročijo na polurni pogovor. Pogovori bodo potekali v prostorih Občine Kamnik, v sejni sobi št. 17. V primeru, da potrebujete tolmača za znakovni jezik, to sporočite v pisni prijavi na info@varuh-rs.si. Naglušnim omogočajo pogovor ob indukcijski zanki. Ta dan bo varuh obiskal tudi nekatere institucije v občini, kjer se bo seznanil z njihovim delom in težavami, s katerimi se srečujejo pri uresničevanju pravic ljudi. Srečal se bo tudi z županom Matejem Slaparjem in njegovimi sodelavci ter z njimi govoril o prizadevanju občine za spoštovanje pravic občanov. J. P. Azbestne cevi v kamniškem vodovodu niso nevarne zbirali v Županjih Njivah in v Podgorju. V obeh vzorcih je bilo število azbestnih vlaken manjše, kot jih omejujejo nemški standardi. Slovenskega standarda vsebnosti azbestnih vlaken v pitni vodi (še) ni. Nacionalni inštitut za javno zdravje je na podlagi zgornje analize zaključil, da uživanje vode s tako vsebnostjo vlaken predstavlja zanemarljivo tveganje za zdravje ljudi. Azbestna vlakna so namreč najbolj nevarna za pljuča, če se jih vdihava. Lahko so nevarna tudi za prebavila, vendar je potrebnih veliko več vlaken, da bi povzročila bolezen. Dokler so salonitne cevi nepoškodovane in obložene z vodnim kamnom, ni nevarnosti, da bi se iz njih sproščal azbest. Kljub vsemu pa menim, da je potrebno azbestne cevi v kamniškem vodovodu čim prej nadomestiti z novimi iz ustreznih materialov. Dr. Janez Rifel, član svetniške skupine NSi Kamnik Na 5. seji občinskega sveta 22.5.2019 je svetnik Anton Iskra iz Nove Slovenije vprašal, koliko g azbestnih cevi moramo v kam-| niški občini še zamenjati. i V kamniškem vodovodnem siste-| mu je po podatkih iz leta 2016 fod 160 kilometrov vodovodnih S cevi še dobrih 12 kilometrov salonitnih azbestnih cevi, in sicer § na področju Kamniške Bistrice | ter med Kamnikom in Iverjem. § Komunalno podjetje Kamnik je I maja letos pri Zavodu za gradbeniki štvo Slovenije naročilo analizo o § vsebnosti azbestnih vlaken v kami niškem vodovodu. Vzorce vode so N.Si Mnenje občinskega svetnika OŠ Frana Albrehta - Noetova barka? Anton Tone Smolnikar, svetnik LTS Na zadnji predpočitniški seji so občinski svetniki kritično govorili o enajstletni agoniji gradnje OŠ Frana Albrehta. Oktobra 2010 je bila po nekajletnih pripravah dokumentacije vložena zahteva za prvo gradbeno dovoljenje. Izdano je bilo naslednje leto, drugo na popravljene projekte 2013, tretje pa letos spomladi. In zdaj spet vprašanja, ali začeti gradnjo. Dvajset milijonov evrov za prvo fazo je res veliko denarja, v skladu za šole ga je le nekaj več kot dva milijona. Cena je enkrat višja kot leta 2010, v skladu pa je bilo 5,2 milijona, torej polovica investicije. Odločitev o začetku gradnje res ni enostavna, tudi če bi uspeli ceno nekoliko znižati. Spreminjanje načrtov potrebuje čas, dodatne stroške, ki se že približujejo dvema milijonoma. Slišati je, da bi občina najela 13 milijonov evrov posojila, a to ne bo dovolj. Najmanj po dva milijona bi morali še v treh proračunih nameniti za šolo, da bi se morda računica izšla. Lani je bilo v proračunu že načrtovanih sedem milijonov evrov posojila, pesek v oči tistim, ki že desetletja čakajo nove učilnice, čeprav je bila zahteva za novo gradbeno dovoljenje vložena šele marca. A tega načrtovanega posojila na žalost, nekaterim pa v zadovoljstvo, ni bilo treba koristiti. Rešile so jih dr-žavnozborske in lokalne volitve. Breme pa je padlo na novega župana, ki menda lani pred volitvami niti ni videl novih projektov, kljub temu da je bil podžupan. Svetniki, danes v opoziciji, ki so najmanj štiri leta upravljali občino, sicer podpirajo začetek gradnje, a kaj, ko ob zbiranju denarja za šolo zahtevajo še dodaten denar za ceste, pločnike ... Kje ga vzeti, ko pa vemo, da je letos treba nameniti milijone za sekundarno kanalizacijo v okviru kohezije? Prav ti svetniki mi večkrat očitajo, da prevečkrat govorim o svojih dosežkih 16-letnega mandata. Kako preroške so še danes misli, ki sem ji na tiskovni konferenci povedal 9. marca 2011, potem ko sem izvedel, da Občinski svet spreminja vrstni red gradnje šol: najprej obnova OŠ Toma Brejca, nato novogradnja OŠ Frana Albrehta. Povedal sem, da tudi številni strokovnjaki zagovarjajo najprej gradnjo nove šole, v času dozidave in prenove OŠ Toma Brejca pa začasno preselitev učencev v OŠ Frana Albrehta. Iz izkušenj sem povedal, kaj pomeni nov razpis, sprememba OPPN, nova soglasja ... Posledično v treh letih ne bo zgrajen niti en razred mestnih šol. Dobili smo jih po petih letih v prenovljeni OŠ Toma Brejca. Kje pa je OŠ Frana Albrehta? Večer pred tiskovno konferenco mi je projektant Ateljeja Hočevar, ki še danes spreminja projekte šole, dejal, »da glede na trenutno situacijo v slovenskem gradbeništvu končna cena nove šole ne bi smela presegati deset milijonov.« Ocena obnove OŠ Toma Brejca je bila takrat šest milijonov, čez pet let so jo obnovili za 11 milijonov evrov . S polno odgovornostjo, sodelovanjem stroke, ravnateljev in staršev smo pripravljali projekte, sem dejal na tiskovni konferenci, obračati vso stvar na glavo pa pomeni odgovornost tistih, ki to delajo. Bo kdo odgovarjal? Upam, da bodo moje takratne črnoglede napovedi kaj kmalu pozabljene in da ne bomo še za nekaj let od novih prostorov oddaljili učencev, učiteljev, staršev in jih prepuščali nevarnostim in nemogočim pogojem šolanja. Gozdovi v Kamniški Bistrici v obdobju 2019-2028 Kamnik - Javna gozdarska služba Zavoda za gozdove Slovenije - Območna enota Ljubljana je pripravila osnutek gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Kamniška Bistrica, ki obsega severni del občine Kamnik, za novo ureditveno obdobje 2019-2028. V dneh od 21. avgusta do 3. septembra poteka v prostorih Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevna enota Kamnik, v prostorih na Tunjiški cesti 21 javna razgrnitev osnutka gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Kamniška Bistrica (2019-2028). Ogled je mogoč od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. V četrtek, 22. avgusta, so na sedežu Krajevne enote Kamnik gozdarji osnutek desetletnega načrta za gospodarjenje z gozdovi gozdnogospodarske enote Kamniška Bistrica predstavili tudi zainteresirani javnosti. J. P. Nova učna pot Po stopinjah pastirjev Na Veliki planini so odprli učno pot Po stopinjah pastirjev, ki s pomočjo enajstih tabel predstavlja znamenitosti planine. Jasna Paladin Velika planina - Nova učna pot, ki bo močno olajšala obisk planine številnim domačim in tujim obiskovalcem ter jim omogočila samostojno raziskovanje in spoznavanje velikoplanin-skih zanimivosti, je plod ekipe enajstih študentov z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete, Ekonomske fakultete in Pravne fakultete ter njihovih mentorjev, ki so se vzpostavitve učne poti vsebinsko lotili že pred štirimi leti. Doživljajsko odkrivanje planine »Pred štirimi leti se je porodila ideja o povezavi, pod katero se bodo lahko predstavljali in promovirali vsi deležniki na planini. Študentom in njihovim mentoricam - dr. Barbari Lampič, dr. Alenki Slavec in dr. Irmi Potočnik Slavič - gre velika zahvala, da so pripravili idejo poti, s poudarkom na povezovanju deležnikov in razvoju edinstvenih turističnih programov. Prvi konkreten rezultat njihove ideje je na treh vstopnih točkah, in sicer na zgornji postaji ni-halke, na Svetem Primožu in ob dostopni cesti na planino, sestavlja pa jo enajst točk s tablami, ki skladno z zanimivostmi, ki jih opisujejo, poimenovane: Na vrhu, Pastirjev dan, Arhitektura, Vrtača velikanka, Prisluhni, Kamnita vrata, Rastje, Živali, Pripovedna bitja, Nebeš-kanje in Vetrnici. Besedila za table, ki so napisana v slovenskem in angleškem jeziku, je pripravil poznavalec Velike planine Borut Peršolja. Obiskovalci lahko obisk učne poti prilagajajo svojim potrebam in času, ki ga imajo na razpolago, za obisk celotne poti pa bosta potrebni približno dve uri in petnajst minut. Postavitev tabel na Veliki planini je zgled sodelovanja več deležnikov Občine Kamnik, Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik ter družbe Velika planina. Ocenjena vrednost projekta je dobrih 56 tisoč evrov, financiran pa je iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in državnega Programa razvoja podeželja 2014-2020. Ena od vstopnih točk učne poti je tik pod Svetim Primožem. danes predstavljeni projekt Po stopinjah pastirjev, s katerim obiskovalce na interaktiven način spodbujamo k odkrivanju Velike planine in jim obenem olajšamo spoznavanje njenih skritih kotičkov in zanimivosti. Doživljajska pot preko prostranih pašnikov ponuja preplet dih jemajočih razgledov in dediščino območja, ki na teh planinah še vedno živi in daje prostoru tako edinstven pečat,« je na uradnem odprtju in predstavitvi učne poti na Gradišču, najvišji točki Velike planine, dejal župan Matej Slapar. Učna pot Po stopinjah pastirjev se z osnovnimi informativnimi tablami začenja Novo učno pot so v družbi pastirja svojemu namenu predali direktor družbe Velika planina Leon Keder, direktor Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik dr. Tomaž Simetinger in župan Matej Slapar. Celotna pot je dolga 6740 metrov, ima 258 metrov višinske razlike, predviden čas hoje pa je dve uri in petnajst minut. Postavitev enajstih informacijskih tabel pa je le del oziroma začetek projekta učne poti Po stopinjah pastirjev, saj nameravajo projekt nadgraditi še z mobilno aplikacijo za pomoč pri navigaciji od ene do druge table. Kamničan ^ petek, 16. avgusta 2019 ii Aktualno Med počitnicami tudi dobrodelni S koncem počitnic se je zaključilo tudi poletno počitniško varstvo, ki ga je za otroke začetnih razredov kamniških osnovnih šol finančno podprla Občina Kamnik. Na humanitarni tržnici so otroci zbrali 635 evrov, ki jih bodo podarili pomoči potrebnim. Jasna Paladin Kamnik - Občina Kamnik je tudi letos spomladi objavila razpis za sofinanciranje poletnega počitniškega varstva otrok začetnih razredov kamniških osnovnih šol, ki ga je izvajalo izbrano Društvo Počitniško varstvo Kamnik. Otroci se v varstvu niso zgolj družili in zabavali, temveč so se tudi veliko novega naučili, in to v kar desetih tedenskih terminih. Društvo Počitniško varstvo Kamnik, ki ga skupaj z drugimi mentorji vodita Gordana Kotnik in Boštjan Košir, je varstvo tudi letos izvedlo v prostorih Osnovne šole 27. julija Ka- mnik, ki poletno počitniško varstvo gosti že zadnjih nekaj let. »Vsak izmed terminov je bil posvečen najmanj enemu zanimivemu poklicu, ki so ga otroci pobliže spoznali. Prvi teden je bil na primer posvečen poklicu lončarja, v drugem tednu so otroke obiskali ribiči iz ribiške dru- žine, ki so jih peljali do Nevljice in jim pokazali, kako je videti muharjenje. Nekateri otroci so prvič od blizu videli ribiško palico. Nič manj pestri niso bili naslednji tedni, lovec, gozdar, veterinar, kuhar, vrtnar, šivilja, znanstvenik, župan, poklicni športnik in kmet so bili tisti poklici, ki so navdu- ševali otroke in v katerih so se tudi sami preizkušali. Ko smo jih povprašali, kateri poklic jim je najbolj všeč, so bila mnenja različna - vsak je po svoje lep, če ga z veseljem opravljaš,« so povedali mentorji. Ob vsem pestrem programu pa so otroci našli čas tudi za izdelovanje zanimivih izdel- kov, ki so jih nato na humanitarni tržnici podarjali v zameno za prostovoljne prispevke. Starši in drugi obiskovalci so darovali skupaj 635 evrov. Zbrani denar bodo v društvu podarili dvema kamniškima družinama v stiski in organizaciji Anina zvezdica. Rekordni obisk, ki prinaša tudi težave 3 1. stran »Možne rešitve še preverjamo na terenu, saj smo zaradi negativnih izkušenj iz nekaterih podobnih območij v Sloveniji, ki so pokazale, da čistilne naprave na kraškem svetu niso ustrezna rešitev, zelo previdni. Ob tem pa obiskovalce, uporabnike in lastnike koč pozivamo, da so varčni pri uporabi vode, da uporabljajo biološka čistila, in da poskrbijo, da greznice služijo svojemu namenu in niso zgolj "ponikovalnice". Vse greznične gošče pa morajo biti odpeljane na Centralno čistilno napravo Domžale -Kamnik.« Vedno več težav je zaradi povečanega obiska zaznati tudi na cesti od Kranjskega Raka naprej. Občino smo zato vprašali, kako daleč so projekti z načrtovanim asfaltiranjem ceste do Rakovih ravni in parkirišča pri kamnolo- Na praznični dan, 15. avgusta, so z nihalko na Veliko planino prepeljali kar 2200 potnikov, kar je najvišje število prepeljanih potnikov v enem dnevu do sedaj, še mnogo več se jih je na planino podalo z avti, kar je na Kranjskem Raku povzročilo pravi prometni kaos. mu. »Na planini je ob poletnih koncih tedna tudi več kot pet tisoč obiskovalcev na dan, posledica tega pa je prezasedenost nihalke, obstoječih parkirnih površin, prometni kaos na dostopni cesti in nekontrolirano parkiranje ob cesti. Poleg prometnih obremenitev, ki jih povzročajo obiskovalci v času vrhunca turistične sezone, po planini vozijo in parkirajo tudi lastniki zemljišč, lastniki počitniških koč, upravljavci planinskih domov, upravljavci žičniških naprav in izvajalci različnih storitev. Občina Kamnik vodi proces usklajevanja glede srednje- ročnega razvoja Velike planine in hkrati tudi proces usklajevanja glede prometnega režima. Prometna neurejenost je namreč izjemno problematična, zato zahteva vzporedne ukrepe ob pripravi strategije. Pripravljene so strokovne podlage in predlogi rešitev, ki jih je pripravilo podjetje ZaVita. Na osnovi le-teh smo že odkupili zemljišče pri kamnolomu na Rakovih ravneh, kjer je predvideno največje parkirišče (projekt za ureditev parkirišča je v zaključni fazi), izdelan pa je tudi že projekt za asfaltiranje ceste Kranjski Rak-Rakove ravni.« Prometni kaos na Kranjskem Raku na praznični dan, 15. avgusta / Foto: Jasn Humanitarna stojnica Društva Počitniško varstvo Kamnik na Glavnem trgu AKCIJA ZBIRANJA ODPADNE ELEKTRIČNE IN ELEKTRONSKE OPREME SOBOTA, 7. 9. 2019 ODSLUŽENE E-ODPADKE LAHKO ODDATE NA NASLEDNJIH LOKACIJAH: URA LOKACIJA 8.00 - 8.45 MOTNIK - PRI POŠTI 9.00 - 9.45 GOLICE - PRI BENCINSKI ČRPALKI PETROL 10.00 - 10.45 ŠMARTNO V TUHINJU - PRI OŠ ŠMARTNO 11.00 - 11.45 SREDNJA VAS - PRI MARKETU TUŠ 12.15 - 13.00 STAHOVICA - NA PARKIRIŠČU PRI CALCITU 13.15 - 14.00 ZGORNJE STRANJE - PRI OŠ STRANJE 14.15 - 15.00 TUNJICE - NA PARKIRIŠČU PRI CERKVI HLADILNIKI, PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, MIKROVALOVNE PECICE, KLIMATSKE NAPRAVE, SESALNIKI, LIKALNIKI, BUDILKE, OSEBNI IN PRENOSNI RAČUNALNIKI, TISKALNIKI, KALKULATORJI, STACIONARNI IN MOBILNI TELEFONI, FAKSI, VRTALNIKI, ŽAGE, ŠIVALNI STROJI, ELEKTRIČNA ORODJA ZA VRTNARSKE DEJAVNOSTI, RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPREJEMNIKI, VIDEOKAMERE, ELEKTRIČNE IGRAČE, ŠPORTNA OPREMA Z ELEKTRIČNIMI IN ELEKTRONSKIMI SESTAVNIMI DELI ORGANIZATOR: PUBLIKUS d.o.o. odpadno električno in elektronsko opremo zbira, ZEOS d.o.o. pa jo nato v ustrezne obrate za predelavo transportira. tfi/ttOi zeos 6 petek, 16. avgusta 2019 Kamničan ^ Kultura Kamniške zgodbe Jasna Paladin Kamnik - Pripovedovalski večer z naslovom Kamniške zgodbe, ki ga že nekaj let na vrtu Frančiškanskega samostana pripravljata Knjižnica Kamničanov, ki to nesnovno dediščino ne le ohranjajo, ampak tudi oživljajo in jo s svojo interpretacijo prilagajajo sodobnemu načinu življenja in sodobnim potrebam,« je poslušalce nagovo- Franceta Balantiča Kamnik in Društvo svetega Jakoba, postaja vse bolj uveljavljen dogodek in dokaz, da se Kamnik razvija v pravo pripo-vedovalsko mesto. »Z veseljem in ponosom lahko povem, da imamo v Kamniku že pravo pripove-dovalsko gibanje. Poiskali, uredili in izdali smo kar nekaj knjig s kamniškimi pravljicami in pripovedkami, zdaj pa je tudi čedalje več rila direktorica kamniške knjižnice Breda Podbrežnik Vukmir - tudi sama pripo-vedovalka. Na odru so se ji s svojimi zgodbami s Kamniškega pridružili še Ljuba Lajmiš, Jožica Hribar (na sliki), Anže Slana, Matic Maček, novinka med kamniškimi pripovedovalci Nataša Pivec ter pripovedovalski duo Vroča župa, ki ga sestavljata Goran Završnik in Rok Kosec. Festival stare glasbe Med 5. in S. avgustom sta se v prostorih Samostana Mekinje prvič odvijala poletna šola stare glasbe in festival stare glasbe BaroKam. Mag. Nevenka Tršan Hočevar Mekinje - Poletna šola je bila namenjena glasbenikom vseh generacij, ki so se želeli izpopolniti v stari izvajalski praksi na instrumentih kljunasta in prečna flavta, violončelo, orgle in čembalo ter v solo petju. Letošnji mentorji poletne šole so bili violončelistka prof. Kaja Ka-pus, flavtistka in kljunasta flavtistka prof. Nevenka Tršan Hočevar ter čembalist in organist red. prof. Egon Mi-hajlovič. Vsi prihajajo z Oddelka za staro glasbo Akademije za glasbo v Ljubljani in so člani v letu 2018 ustanovljenega Slovenskega baročnega orkestra. Udeleženci poletne šole so se imeli pod njihovim vodstvom priložnost izpopolniti v solistični kot tudi v komorni igri. Svoje delo med tednom so predstavili na zaključnem koncertu udeležencev, ki je z odličnimi izvedbami ba- 22. sezona 2019/20 Vpisovanje abonmajev: od 12. do 24. septembra abonma © Kulturni dom Franca Bernika Domžale www.kd-domzale.si T (01) 722 50 50 GLEDALIŠKI KONCERTNI GLASBENO SCENSKI FILMSKI OTROŠKI 1 4 * t * p * k Festival stare glasbe BaroKam je poleg zaključnega koncerta udeležencev ponudil še tri koncerte. / Foto: arhiv organizatorjev DCStudio ročnih del navdušil občinstvo. Skupni vtis mladih glasbenikov je bil, da so imeli v prostorih Samostana Mekinje odlične pogoje za samostojno delo, prav tako so bili navdušeni nad znanjem in prijaznostjo mentorjev, ki so ves čas usmerjali njihove priprave. Komaj čakajo na poletno šolo BaroKam 2020. Zahvala za gostoljubje gre zavodu Mekinjski samostan in v. d. direktorice Saši Ceglar Vidmar. Festival stare glasbe Baro-Kam je letos poleg že omenjenega zaključnega koncerta udeležencev ponudil še tri koncerte. Na prvem koncertu Zrcala Versaillesa, glasba za čembalo na dvoru Ludvika XIV., se je kot čembalist predstavil red. prof. Egon Mi-hajlovič (J. Ch. Cham-bonnieres, J. - H. d'Angle-bert, F. Couperin). Na drugem koncertu Orgle Barok se je tokrat kot organist v Župnijski cerkvi Mekinje predstavil ponovno Egon Mihajlovič, in sicer z deli francoskega, španskega in italijanskega baroka de Cabezona, de Arauxa, Fre-scobaldija, Clerambaulta, Marchanda. Egon Mihajlo-vič se je s svojim izborom programa in poglobljenimi izvedbami del globoko dotaknil občinstva, ki je občutilo polnost in hkrati vso raznolikost zvena mekinjskih orgel, enih najbolje zgrajenih orgel v Sloveniji. Pri tem gre zahvala g. župniku Pavlu Piberniku in Župniji Mekinje, ki sta omogočila omenjeni koncert kot tudi nemotene priprave udeležencev poletne šole. Na tretjem koncertu so se predstavili mentorji poletne šole: Nevenka Tršan Hočevar na baročni in kljunasti flavti in Kaja Kapus na baročnem violončelu ob spremljavi čembalista Ego-na Mihajloviča. Izvedba del Sammartinija, Telemanna, Fescha, Gabriellija in Vival-dija je bila hrana za dušo občinstva. Ob zaključku velja omeniti obljubo in idejo Egona Mi-hajloviča o razširitvi poletne šole in festivala BaroKam 2020 v Samostanu Mekinje na mednarodne okvire z vključitvijo profesorjev in glasbenikov iz tujine. Razstava na prostem Po triletnem premoru se Foto klub Kamnik z razstavo na prostem ponovno vrača v mestno jedro. Jasna Paladin Kamnik - Člani Foto kluba Kamnik, ki bodo decembra obeležili že 15-letnico delovanja, so v Samčevem predoru odprli razstavo desetih veli-koformatnih fotografij, ki so jih posneli avtorji Ajda Seko-lovnik, Aleš Senožetnik, Ana Stanovnik Perčič, Dušan Let-nar, Janez Glavač, Bojan Mi-jatovič, Simon Podgoršek, Liza Praznik, Klara Galičič in Martin Fujan. »Zdelo se nam je prav, da se po nekajletnem premoru ponovno vrnemo v staro mestno jedro Kamnika, saj smo vse od začetka delovanja društva redno pripravljali razstave na prostem, ki smo jih včasih imenovali Oko Kamnika, zdaj pa preprosto Razstava Foto kluba Kamnik. Razstava Foto kluba Kamnik bo na ogled do 5. septembra. V prejšnjih letih smo fotografije razstavljali v lastni konstrukciji, ki pa se je pred leti poškodovala, zaradi česar smo tokrat razstavo pripravili v Samčevem predoru, ki so ga kot razstavišče že v preteklosti večkrat uporabili raz- lični razstavljavci in se je tudi nam ponudil kot odličen prostor, kjer so fotografije na ogled številnim Kamniča-nom in drugim obiskovalcem mestnega jedra,« je povedala predsednica kluba Ana Stanovnik Perčič. Kamničan ^ petek, 30. avgusta 20l9 7 Kultura Pogledi v Pogledu V Galeriji Pogled Miha Erič predstavlja svoja dela v tehniki lesoreza z naslovom Pogledi. Na grad za sedem grehov Grad Zaprice gosti večprostorsko postavitev vizualnega umetnika Oliverja Pilica z naslovom S.A.L.I.G.I.A.. Z oken nas namreč nagovarja sedem naglavnih grehov. Oliver Pilic je sedem naglavnih grehov umestil na zunanjo fasado gradu Zaprice. Miho Eriča je v Galeriji Pogled tokrat predstavil Marko Kumer. / Foto: Bojana Klemenc Igor Kavčič Kamnik - Z umetniško postavitvijo na oknih gradu Zaprice, v katerem domuje Medobčinski muzej Kamnik, ki je razstavni projekt omogočil, se prodorni kamniški ustvarjalec Oliver Pilic odmika od tradicije klasične razstave znotraj galerijskega prostora. Kot sam pravi, je s tem spremenil percepcijo gledanja. »Kar naenkrat dela gledajo na nas in ne mi na njih, zunanja postavitev pa hkrati omogoča tudi opazovanje od daleč in ves čas.« Kaj si pravzaprav lahko še do sredine septembra ogledamo na grajskih oknih? Pilic v povečanih printih razkriva bakroreze, ki jih je leta 1682 objavil zgodovinar in popisovalec dežele Kranjske Janez Vajkard Valvasor v knjigi Prizorišče človeške smrti v treh delih. Za izhodišče dela S.A.L.I.G.I.A. si je avtor izbral risbe, ki so v knjigi izvedene v grafični tehniki bakroreza in predstavljajo sedem naglavnih grehov. Te v akronimu iz začetnic v latinščini predstavlja tudi naslov razstave: Superbia (napuh), Avaritia (pohlep), Luxuria (pohota), Ira (jeza), Gula (požreš-nost), Invidia (zavist) in Acedia (lenoba). Lahko bi rekli, da umetnik Valvasorjeve podobe za lastni umetniški namen re- ciklira, govorimo o apropri-aciji oziroma prevzemanju nekega dela ter predstavljanju tega v drugačni likovni tehniki, tokrat v podobi printov na pročelju gradu. Pilic pa z dodatno intervencijo posamezno sliko tudi reinterpretira. »Iskal sem sodoben dodatek, zato sem si izbral povečan piksel, kar računalnik postavlja v kontrast s knjigo, tehniko tiska pravzaprav pa nekakšnim imidžem 17. stoletja. Drugi razlog, da je obraz grešnika zabrisan, je, da se s tem od- pira prostor za identifikacijo z grešnikom.« Kustosinja razstave Saša Bučan dodaja: »Avtor s tem zabriše identiteto in hkrati gledalcu nastavi svojevrstno ogledalo, v katerem se lahko ta vidi ali ne.« Mogoče bi namesto prozornih kvadratov veljalo dodati ogledala. Grehi so namreč večni. Obstajali bodo, dokler bo obstajalo človeštvo. Razstava ima še drugi del, ki ga avtor nadaljuje v knjigi, razstavljeni v vitrini v gradu. Knjiga ni knjiga, ampak ki- parsko delo. Pilic je uporabil keramični prah kremenit, vodo, oksidne pigmente in akril, iz katerih je izdelal hi-perrealistični posnetek Valvasorjeve knjige, ki pa nima vsebine, saj gre zgolj za odlitek originala. »Preizprašujem se o pomenu in uporabnosti knjige v klasični formi v dobi računalništva. Način podajanja informacij se je popolnoma spremenil,« razmišlja Oliver Pilic, ki je s knjigo kljub nevsebini hkrati ustvaril umetniško delo. Bojana Klemenc Kamnik - Letošnji Kamfest je postregel z močnim likovnim programom, ki je neločljivo povezan z glasbenim dogajanjem na odrih festivala. Likovno-glasbeni programski sklop Pogled skozi muzej v galerijo je bil pripravljen posebej za letošnjo izvedbo festivala in ni le besedna igra, je obiskovalcem ob odprtju razstave razložil Marko Kumer, ki je 10. avgusta v okviru Kamfesta odprl prvo likovno razstavo od treh. V Galeriji Pogled je spregovoril z Miho Eričem, ki se v manj kot enem letu že drugič predstavlja kamniški publiki. Miha Erič je eden vidnejših predstavnikov slovenske grafike nove generacije. Je izjemno aktiven tako na likovnem kot glasbenem po- dročju. Zanimajo ga drobne naključne sledi, v katerih vidi preprosto neposrednost nastajanja likovne kompozicijske raznolikosti in barvne impresije. V svojih delih se prepušča neposrednosti, improvizaciji in domišljiji, ustvarja idilični svet narave in imaginarnih podob brez napak ali pomanjkljivosti. Naklonjen je kompleksnemu izrazu, črtni grafični kompozicijski igrivosti in drobnim poudarkom, je povedal Miha Erič ob odprtju in dodal: »V času digitalizacije in novih medijev sem našel inspiracijo v tradicionalnih grafičnih tehnikah in obrtništvu. Največ ustvarjam v tehniki lesoreza, linoreza in bakroreza.« Po odprtju razstave se je podal na oder na Glavni trg, kjer je skupaj z duom Aritmija izvedel koncert Glasbe sveta. Bayani odpira vrata Jasna Paladin Kamnik - Kulturno-umetni-ško orientalsko društvo Bayani iz Kamnika v letošnjem letu praznuje že 15-le-tnico praznovanja. Veliki dogodek ob jubileju bo novembra v Domu kulture Kamnik, ko bo izšla tudi knjiga ustanoviteljice in vodje društva Nataše Kočar, že septembra pa za vse, ki bi radi spoznali, kaj v društvu počnejo, odpirajo svoja vrata. Dan odprtih vrat bo v četrtek, 12. septembra, ob 19. uri v društvenih prostorih. »Skupaj bomo spili egipčanski čaj, se pogovorili o tem, kaj počnemo, in zaplesali. Pridite vsi, ki vas srbijo pete in ste si vedno želeli pokukati v svet orientalskega plesa,« vabijo plesalke. Orgelske mojstrovine z naglasi violine Mekinje - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Kamnik vabi na koncert klasične glasbe z naslovom Musica Aeterna: Orgelske mojstrovine z naglasi violine, ki bo v petek, 30. avgusta, ob 19.30 v župnijski cerkvi v Mekinjah. Izborni koncertni spored, ki predstavlja rusko--slovenski poklon svetovni glasbeni dediščini, bodo izvedli priznani glasbeniki - organista Irina Rozanova in Aleksander Volkov ter violinist Vasilij Meljnikov. Vstop na koncert je prost. J. P. Likovna razstava Dušana Štrajharja Kamnik - Prireditvi Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine se bodo pridružili tudi v Domu kulture Kamnik, kjer bodo ob tej priložnosti odprli likovno razstavo kamniškega umetnika Dušana Štrajharja z naslovom Utrinki slovenske krajine. Odprtje razstave bo v sredo, 4. septembra, ob 19. uri v Domu kulture Kamnik. J. P. Dom kulture Kamnik vabljeni k vpisu abonmajev za sezono 2019/20 I I 4 m Dosedanji abonenti od 2. do 18. septembra, flovi abonenti od 19. septembra do 1. oktobra. V času Festivala Kamfest in Festivala Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine bo vpis mogoč na stojnici Doma kulture Kamnik po znižani festivalski ceni. Se vidimo ... pod krošnjo kulture 318318 226 I 01 8397 606 uuujuadomkulture.org I infoidomkulture.org 8 petek, 16. avgusta 2019 Kamničan ^ Društva Kolesarjenje od Snovika do Motnika Snovik - Občina Kamnik in Športno društvo Motnik vabita vse ljubitelje kolesarjenja na 12. Kolesarski izlet od Snovika do Motnika, ki bo v nedeljo, 1. septembra, ob 9. uri izpred Term Snovik. Udeležence čaka 22 kilometrov dolga pot, ki deloma poteka po gozdnih cestah, zato je priporočljivo gorsko kolo, obvezna pa je uporaba čelade. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno, organiziran pa bo tudi prevoz za kolesarje iz Motnika nazaj do izhodišča kolesarske poti. V primeru dežja prireditev odpade. J. P. Bliža se jesenska garažna razprodaja Radomlje - Turistično društvo Radomlje vabi na jesensko garažno razprodajo, ki bo v soboto, 7. septembra, med 9. in 13. uro. Rabljene osebne predmete bodo prodajali, kupovali, menjali ali podarjali pred Kulturnim domom Radomlje. Če želite na garažni razprodaji sodelovati tudi sami, se prijavite na naslov irena.razinger@gmail.com (Prispevek za prodajalce je osem evrov, število mest pa je omejeno!). J. P. Slovo poletju v parku Pod lipami Motnik - Turistično društvo Motnik pripravlja prireditev Slovo poletju, ki bo v parku Pod lipami, v soboto, 31. avgusta. Ob 9. uri bo začetek slikarske kolonije, druženje pa se bo popoldne nadaljevalo s slikarsko delavnico za otroke, ki se bo začela ob 15. uri. Zaključek ustvarjanja in razstava slikarskih del bosta ob 17. uri, ob 19. uri pa sledi še koncert skupine s tradicionalno irsko glasbo Beer Belly Band. J. P. Pete Tunjiške igre brez meja Tunjice - Člani Društva Tun'ški glas vabijo na Tunjiške igre brez meja, ki bodo znova poskrbele za obilo dobre volje. Ekipe se bodo v različnih igrah med seboj pomerile v soboto, 31. avgusta, ob 16. uri na travniku pod podružnično šolo v Tunjicah. Rezultate bodo razglasili ob 18. uri, takrat pa se bo začelo tudi zabavno druženje s skupino Suha špaga. J. P. Tridesetletnica Planinskega društva Bajtar Velika planina - Člani Planinskega društva Bajtar vse obiskovalce in ljubitelje Velike planine vabijo na ogled razstave z naslovom Planino so nosili v srcu, ki jo bodo odprli v soboto, 31. avgusta, ob 14. uri v prostorih Domžalskega doma na Mali planini. J. P. DRUŠTVO LIPA Domžale Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE DOMŽALE RAZPISUJE ZA ŠTUDIJSKO LETO 2019-2020: - jezikovne študijske krožke, - študijske krožke splošnega izobraževanja, - krožke kulturnega izobraževanja in ustvarjanja, - športne in rekreativne dejavnosti. Vpis od 9. septembra dalje. V času uradnih ur. DAN ODPRTIH VRAT 18. 9. 2019 od 9. do 12. ure. Društva Lipa -U3ŽO Domžale Več informacij lahko poiščete na naši spletni strani: http://drustvo-lipa.si/ DRUŠTVO fa UPOKOJENCEV KAMNIK Mešani pevski zbor Društva upokojencev Kamnik vabi vse ljubitelje petja in druženja v svoje vrste. Prijave sprejemamo na telefonsko številko 041364 875 ali na e-pošto: vincenc.polak@gmail.com, v društveno pisarno - telefon 018391015 ali na e-pošto: du.kamnik@kks-kamnik.si. Z vajami pričnemo 2. septembra 2019 in so vsak ponedeljek od 17.30 v društvenih prostorih na Kolodvorski ulici 5, Kamnik. VABLJENI! Brez moke ni kruha Že štirinajsti etnološki dnevi etnološke sekcije Turističnega društva Tuhinjska dolina so bili letos posvečeni mlinarski dediščini. Jasna Paladin Snovik - Mlinarstvo je bilo v Tuhinjski dolini nekdaj pomembna gospodarska panoga, ki pa je po drugi svetovni vojni začela naglo zamirati, a prizadevni člani Turističnega društva Tuhinjska dolina, ki pod vodstvom predsednika Ivana Hribarja sledijo zavezi, da dediščino ohranijo zanamcem, kljub vsemu še vedno imajo znanje in pripomoč- ke, s katerimi so pripravo moke na mletje in peko po starem približali številnim obiskovalcem. Tradicionalno etnološko prireditev ob koncu avgusta, ki je letos nosila naslov Ob bistrem potoku je mlin - brez moke ni kruha, so obiskali tudi župan Matej Slapar, direktor Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik dr. Tomaž Simetinger in mnogi drugi, glavno besedo pa so tudi letos imeli domačini, ki Prireditev je vodila Manja Žebaljec, na fotografiji v družbi mlinarjev Toneta Drolca z Raven nad Šmartnim in Lojzeta Kuharja iz Sovinje Peči. Jasna Paladin Kako narediti domače testenine, sta obiskovalcem prikazali Ana Mali in Nada Drolc. / foto: jasna paladin ob takšnih dogodkih vselej stopijo skupaj. Pod velikim prireditvenim prostorom so se predstavili spretni mlatci žitnih snopov. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi mla-tilnico, ki je v 19. stoletju zamenjala lesene cepce, pa ve-jalnik oz. »pajkl« za ločevanje zrnja od plev, ter mlin, kamor je romalo očiščeno žito. Na ogled so bile tudi različne vrste žit, ki jih da- nes marsikdo ne loči oz. prepozna več, pa seveda moke, ki so se pod rokami spretnih gospodinj spreminjale v domače rezance, ribano kašo in druge dobrote. Za kulturno obogatitev dogodka so poskrbeli Ljudski pevci iz Tuhinjske doline, Godba Tuhinjska dolina, harmonikar Boštjan Zajec ter Polona Trebu-šak in Ana Urankar. Bi znali prepoznati različne vrste žit? / Foto: Jasna Paladin Domačini so predstavili tudi delo z mlatilnico. / foto: asna Paladin Pestre aktivnosti za starejše Društvo Lipa - Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale je kot velika družina, ki v svoje vrste vabi tudi aktivne starejše Kamničane. Marjan Ravnikar Domžale - Poglejmo, kaj vse je mogoče obiskovati na prijetnih urah Društva Lipa, kjer ne manjka niti strokovnih ekskurzij in pogovornih večerov. Najprej so tu študijski krožki tujih jezikov: angleščine, italijanščine, nemščine in španščine, kjer lahko izberete med začetnimi in nadaljevalnimi krožki. Priljubljena je etnologija, kjer je govora tako o naravni kot kulturni dediščini. Zgodovina in umetnostna zgodovina je namenjena vsem, ki jih za- nimajo dogajanja v preteklosti. Pri geografiji pa posebno skrb namenjajo spoznavanju različnih kultur. Študenti radi obiskujejo računalništvo. Med ustvarjalnimi delavnicami so dobro obiskane zeli-ščarstvo, klekljanje, likovna in keramična delavnica. Ob nenehnem ustvarjanju čudovitih izdelkov se lahko pohvalijo tudi z razstavami, kjer se srečamo z eno najbolj humanitarnih aktivnosti Društva Lipa - izdelavo Unicefovih punčk iz cunj. Poskrbljeno je tudi za gibanje in šport, v okviru katere- ga potekajo programi poho-dništva, kolesarjenja, telovadbe in joge, qigong in meditacija. Za telo slušatelji lahko poskrbijo tudi z orientalskim plesom. Društvo Lipa je v več kot dveh desetletjih postalo pomemben kulturni dejavnik v občinah Domžale, Kamnik, Moravče, Lukovica, Trzin, Mengeš, Vodice, Komenda in Dol pri Ljubljani, saj z dejavnostmi na področju glasbe (citrarke, kitaristke), ljudskih plesov in literature prispeva k pestrejši kulturni ponudbi na našem in širšem območju. Z nekaterimi tradicionalnimi prireditvami, literarnimi večeri, nastopi ob prazničnih dneh, izdajo posameznih literarnih del in zbornika so študentje in študentke teh krožkov postali prepoznani ustvarjalci in skupine, ki so vedno dobrodošli. Vpis v novo študijsko leto Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale je v septembru 2019, še prej pa vas vabijo na dan odprtih vrat, ki bo v sredo, 18. septembra, od 9. do 12. ure v prostorih Društva Lipa v Domžalah (v stari knjižnici na Ljubljanski cesti). I KAMNIK IN OBLAČILNE DEDIŠČINE KAMNIK, 5.-8. SEPTEMBER www.narodnenose.si 10 petek, 16. avgusta 2019 Kamničan ^ Uvodnik Spoštovani Kamničanke in Kamničani, dragi obiskovalke in obiskovalci 49. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine Kamnik je v teh dneh v velikem pričakovanju ene največjih etnoloških prireditev v naši domovini, 49. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine. Dnevov, ko naše ulice in uličice oživijo v zapuščini etnološko-kulturne dediščine in v duhu pomembnih vrednot skupnega podedovanega kulturnega okolja. S prireditvami ohranjamo neprecenljiv zgodovinski spomin na naše prednike, ki nas vodijo v čas in zavedanje, od kod prihajamo in kam gremo. To je izjemen del tako naše kamniške kot tudi vseslovenske zgodovine, ki nam bo vedno vodilo in navdih za prihodnost tukaj pod kamniškimi planinami. Naši zvesti gostje in udeleženci prireditev pa nam vedno pokažejo, kako zelo spoštujejo svojo kulturno dediščino in kaj so jim njihovi predniki zapustili v trajen spomin. Kamnik se v začetku meseca septembra spremeni v številne barve tako imenovanih narodnih noš, ki jih med drugim spremljajo razstave in sejem domače obrti. Ob folklori in glasbi naša lokalna skupnost posebno pozornost namenja ravno kulturnemu programu. Na kulturi in ljudski dediščini letos zopet gradimo naš praznik izročila naših prednikov. Kako pomembno je ohranjanje in tudi razvijanje kulturnih posebnosti, boste lahko videli skozi celoten program letošnjega niza prireditev, katerih rdeča nit bo ravno dejstvo, da je treba izročilo naših prednikov ohranjati živo. Ohranjati tako, da ne bo nikoli pozabljeno. Od četrtka, 5. septembra, do nedelje, 8. septembra 2019, ste prisrčno vabljeni, da skupaj obeležimo 49. Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine. Oblačilno dediščino pa bomo še posebej ponosno opazovali ob sklepnem in tudi glavnem delu, ob nedeljski povorki, ki tudi letos prinaša mnoge zanimive zgodbe ter pisan sprehod s slovenskimi in tujimi pripadnostnimi kostumi. Dobrodošli v Kamniku, v mestu tisočerih etnoloških zgodb in v mestu pod čudovitimi Kamniško-Savinjskimi Alpami. Matej Slapar Župan Občine Kamnik Spoštovani ljubitelji kulturne in oblačilne dediščine Ko smo lani pripravljali Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine, smo zaradi arheoloških del v centru mesta morali uvesti nekaj sprememb in tudi letos boste v programu opazili nekaj razlik v primerjavi s prejšnjimi leti. Festival želimo vsako leto nadgraditi in se tudi na ta način pripraviti na prihodnje leto, ko bo praznoval petdeset let. Glavni oder vračamo na Glavni trg, ker se je skozi leta to izkazalo za najboljšo lokacijo, v park Evropa pa vključujemo otroški program. Tradicija namreč ne more živeti samo s prodajo balonov otrokom, ampak se mora prenašati iz roda v rod, zato je vključitev otrok v program največjega etnološkega festivala v Sloveniji ključnega pomena. Del kulturne dediščine, ki je osrednja bit tega festivala, je zagotovo tudi filmska umetnost. Zato smo letos v program uvrstili tudi filmske projekcije. Njihovo predvajanje smo umestili v Samostan Mekinje in tako simbolno povezali oblačilno, filmsko in kulturno dediščino. Ker to prizorišče ne bo prvič gostilo filmske projekcije, verjamemo, da bo ideja kina pod zvezdami v prijetnem okolju nekdanjega samostana dobro sprejeta. Nekoliko smo spremenili tudi potek tradicionalne povorke narodnih noš. Začetek in potek skozi strogo središče mesta bo še vedno enak, pri sodišču pa bodo pot proti Domu kulture Kamnik nadaljevali le konjeniki in vozovi, ostali udeleženci povorke pa se bodo zbrali na Trgu prijateljstva. Na ta način želimo udeležencem povorke olajšati ogled dogajanja na osrednjem prizorišču. Ker pa Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine poudarjajo tradicijo, okvir programa ostaja tradicionalen. Povorka narodnih noš bo še vedno v nedeljo ob 15. uri, dogodki ostajajo brezplačni, dogajanje pa bodo tudi tokrat spremljale štiri razstave. Pri pripravi letošnjega programa smo prisluhnili tudi obiskovalcem prireditve. Z lansko anketo smo dobili nekaj osnovnih usmeritev, v organizacijo pa smo vključili tudi posameznike, ki bi lahko pripomogli k pripravi programa. Za vse njihove ideje in sugestije sem jim izredno hvaležen. Naša želja je, da festival dobi veljavo ne samo v Sloveniji, ampak tudi v tujini. Lani ga je angleška medijska hiša The Guardian uvrstila med dvajset najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi in prav je, da ta sloves vsako leto tudi potrdimo. Dr. Tomaž Simetinger Direktor Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik OD CECJA ma tol%t,cma 'festival Gorenjski Glas RADII C7B935DQI3 e Energija za življenje KOSEC DOMŽALE IVOVARNA www.av1o&Q5ec.M KOLOFON u KAMNIK Prilogo 49. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine je pripravil Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik in je priloga časopisa Kamničan/ka in Gorenjski glas. Fotografije: Arhiv Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik, arhiv Občine Kamnik, arhiv nastopajočih. Organizator prireditve: Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. Vodja prireditve: Doroteja Narat Odnosi z javnostmi: Samo Trtnik, Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik Datum izida: 30. avgust 2019 Naklada: 31.000 izvodov Kamničan ^ petek, 16. avgusta 2019 ii Ne zamudite TRADICIONALNA POVORKA NARODNIH NOS nedelja, 8. september, ob 15.00 v starem mestnem jedru Vrhunec vsakoletne prireditve Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine je tradicionalna nedeljska povorka. Takrat se okoli dva tisoč v noše odetih posameznikov, skupin ter konjskih vpreg sprehodi skozi staro mestno jedro. Gre za privlačen prikaz različnih narodnih noš, tako domačih kot tujih. Povorka je navdušila tudi angleško medijsko hišo The Guardian, ki je festival uvrstila med dvajset najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi. Letos bo nekoliko spremenjena trasa poteka povorke. Začetek bo še vedno na Ljubljanski cesti kot običajno, sledil bo sprehod čez Šutno in Glavni trg, pri sodišču pa bodo pot proti Domu Kulture Kamnik nadaljevali samo konjeniki in vozovi, ostali udeleženci povorke se bodo zbrali na trgu za Občino Kamnik. S tem smo udeležencem povorke olajšali ogled osrednjega programa prireditve. NASTOP TUJIH FOLKLORNIH SKUPIN ♦ nedelja, 8. september, ob 10.00 na Glavnem trgu Posebej privlačen je pogled obiskovalcev na folklorne skupine iz tujine, ki rade pokažejo svojo bogato oblačilno dediščino. Na ta način obiskovalec lahko spozna raznolikost barv sveta. Tokrat bodo obiskovalci opazovali nošo in plese iz Belorusije, Turčije, Kosova, Bolgarije, Bosne in Hercegovine in pobratenega mesta Trofaiach (Avstrija). OTROŠKI FRESH OSVEŽILNI KOTIČEK sobota, 7., in nedelja, 8. september, v parku Evropa Festival, ki je posvečen tradiciji, mora to prenašati tudi na bodoče rodove. Zato se bo park Evropa letos spremenil v otroški park, kjer bodo na voljo številne aktivnosti za otroke različnih starosti. Sobota bo posvečena pomenu čebel in čebelarstva, kjer bodo otroci ustvarjali panjske končnice, umetnine iz čebeljega voska ter si ogledali interaktivno predstavo Čebelici Tinka in Tonka. Nedeljsko dogajanje pa bo posvečeno pomenu tradicije. Tako bodo v parku Evropa potekale različne likovne in glasbene delavnice ter spretnostne igre. Otroke pa bo razveselil tudi obisk Ribiča Pepeta. KRATKE ULIČNE DELAVNICE PLESA Z AFS FRANCE MAROLT ♦ sobota, 7. september, ob 14.00, 16.00 in 18.00 na Šutni Na Šutni, ki velja za najlepšo ulico v mestu, boste lahko srečali člane Akademske folklorne skupine France Marolt, ki vam bodo zaplesali kar na ulici in vas povabili tudi k sodelovanju. Izkoristite priložnost in se naučite svojih prvih plesnih korakov. Člani folklorne skupine se bodo sprehodili po mestnem središču, z njimi pa se boste lahko tudi fotografirali. Če boste fotografijo objavili na družabnih omrežjih, ne pozabite označiti Dnevi narodnih noš in #visitkamnik. SPREMLJEVALNE RAZSTAVE vse dni festivala v Samostanu Mekinje, Galeriji Dika, Galeriji nad Kavarno Veronika in v prostorih Občine Kamnik Festival Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine vsako leto spremljajo tudi razstave, ki obiskovalcu pokažejo raznolikost oblačilne in druge kulturne dediščine. Letos bo v Samostanu Mekinje in v Galeriji nad Kavarno Veronika na ogled oblačilna dediščina slovenske in hrvaške manjšine v sosednih državah, v Galeriji nad Kavarno Veronika bodo na ogled tudi stare žepne ure, v Galeriji Dika si boste lahko ogledali različne avbe, v prostorih Občine Kamnik pa fotografije ljudskih glasbil iz 27 držav. FILM IN DEDIŠČINA ♦ petek, 6. september, in sobota, 7. september, ob 20.00 na dvorišču Samostana Mekinje Del kulturne dediščine je tudi sedma umetnost. Zato smo v program 49. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine uvrstili tudi filmske projekcije. Te bodo potekale zvečer pod zvezdami v mirnem okolju na dvorišču Samostana Mekinje. Predvajani bodo filmi, ki se bodo vsak na svoj način dotaknili tradicije in kulturne dediščine. Več o programu na naslednjih dveh straneh ter na www.narodnenose.si. ZAHVALA K pripravi programa za 49. Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine smo na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik povabil tudi posameznike, ki so s svojim pogledom na festival in svojimi idejami pripomogli k obogatitvi te tradicionalne prireditve. Sodelovali so (našteti so po abecednem vrstnem redu priimka): Manca Cvirn, Iztok Čebašek, Janez Repanšek, Mira Resnik, Boris Selko, Katarina Ščetinin, Sandi Uršič in Goran Završnik. Za njihov prispevek se jim iskreno zahvaljujemo. 12 petek, 16. avgusta 2019 Kamničan ^ Program Razstave SAMOSTAN MEKINJE SKOK ČEZ MEJO - oblačilna dediščina v zamejstvu Močni kulturni vplivi različnih narodnih skupnosti, v katerih se manjšine nahajajo, sooblikujejo tudi izgled oblačilne kulture. Na razstavi bo na ogled oblačilna kultura slovenske in hrvaške manjšine v sosednjih državah. Na razstavi je izbor oblačil iz zbirk Posudionice i radionice narodnih nošnji, Folklornega ansambla Zagreb Markovac in Akademske folklorne skupine France Marolt. Zaradi obsežnosti razstave je ta razdeljena na dva dela, drugi del bo v Galeriji nad Kavarno Veronika. ♦ Razstava bo na ogled do 20. septembra v času uradnih ur Samostana Mekinje, torej ob ponedeljkih od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure, ob sredah od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure ter ob petkih od 8. do 13. ure. Za večje skupine odprtje po dogovoru. Od 6. do 8. septembra je razstava odprta od 10. do 18. ure. GALERIJA NAD KAVARNO VERONIKA SKOK ČEZ MEJO - razstava oblačilne dediščine v zamejstvu ter starih žepnih ur Slovenski etnični prostor presega meje današnje Slovenije. Kot avtohtona manjšina živijo Slovenci tudi na območju Italije, Avstrije in Madžarske. Razstava v Galeriji nad Kavarno Veronika bo prikazovala oblačilno kulturo Slovencev izven meja matične domovine. S tem bo tematsko dopolnila razstavo v Samostanu Mekinje. Razstava poteka v sodelovanju z Urarstvom Cerar, ki letos praznuje stoletnico, na ogled bodo tudi primerki starih žepnih ur. To bo tudi napoved prihajajoče razstave, posvečene izključno 100-letnici Urarstva Cerar, ki bo konec septembra v Galeriji Dika. Zaradi obsežnosti razstave je ta razdeljena na dva dela, drugi del bo v Samostanu Mekinje. ♦ Odprtje razstave bo v četrtek, 5. septembra, ob 18. uri. Razstava bo na ogled do 8. septembra vsak dan med 10. in 18. uro. GALERIJA DIKA ZLATO IN BELO - razstava avb in peč s starejšim datumom izdelave Peča je naglavna ruta in je najstarejše in na Slovenskem najbolj razširjeno pokrivalo. V srednjem veku so bile peče preproste in enostavno položene na glavo, proti koncu 19. stoletja so se začele uveljavljati bogato vezene, obdane z drago čipko. Žene so pečo zavezovale na različne načine, najpogosteje na petelina, v Kamniku so vezavo imenovale kamniška roža. Avba z zlato ali črno vezenim čelnikom ali z zlatim brokatom je praznično pokrivalo, ki so ga premožne žene nosile ob največjih slovesnostih. Posebno bogate so si na glavo nadele neveste. ♦ Odprtje razstave bo v četrtek, 5. septembra, ob 17. uri. Razstava bo na ogled v petek, 6. septembra, od 13. do 19. ure, v soboto, 7. septembra, od 10. do 19. ure in v nedeljo, 8. septembra, od 10. do 19. ure. OBČINA KAMNIK LJUDSKA GLASBILA SVETA - fotografska razstava S pomočjo nacionalnih sekcij CIOFF, tudi slovenske ZLTSS, je CIOFF Youth združil moči in pripravil razstavo Ljudska glasbila sveta. Razstava prikazuje različna ljudska glasbila iz 27 držav, pri čemer vsakemu pripada fotografija glasbila in opis glasbila v štirih jezikih: slovenskem, angleškem, španskem in francoskem. ♦ Razstava bo odprta do 20. septembra v času uradnih ur Občine Kamnik, torej ob ponedeljkih od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure, ob sredah od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure ter ob petkih od 8. do 13. ure. Spremljevalni program vse dni festivala ŠUTNA SEJEM DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI ROKODELSKI KOTIČEK - prikazovanje različnih rokodelskih obrti (pred cerkvijo na Šutni) MAISTROVA ULICA SEJEMSKA PRODAJA GLAVNI TRG SEJEM USTVARJALCEV DIVERSITY - EXPRESS YOURSELF FRANČIŠKANSKI TRG OTROŠKI ZABAVIŠČNI PARK Priporočamo PETEK, 6. SEPTEMBER AKTIVNI PETEK V ZDRAVILNEM GAJU TUNJICE 9.00 Relaksacijske tehnike 10.15 Nordijska hoja 12.00 Vadba za moč 11.00-13.00 Meritve krvnega tlaka SOBOTA, 7. SEPTEMBER SLOVENSKI DAN V TERMAH SNOVIK 7.30-10.00 slovenski zajtrk 12.00-15.00 slovensko kosilo 19.00 slovenski večer z živo glasbo Prireditve PETEK, 6. SEPTEMBER SAMOSTAN MEKINJE 4 20.00 // FILMSKA PROJEKCIJA: NA SVOJI ZEMLJI - OB 100. OBLETNICI ROJSTVA FRANCETA ŠTIGLICA France Štiglic / Slovenija / 1948 / 106 min / slovenščina Režija France Štiglic, scenarij Ciril Kosmač (po noveli Očka Orel), fotografija Ivan Marinček, montaža Ivan Marinček, glasba Marijan Kozina, igrajo Lojze Potokar, Franc Presetnik, Mileva Zakrajšek, Štefka Drolc, Miro Kopač, Avgusta Danilova, Majda Potokar, Boris Sešek, Stane Sever, Metka Bučar, Jože Gale, Andrej Kurent, Ivan Ivo Belec, restavracija filma Iridium Film za Slovenski filmski center GLAVNI ODER NA GLAVNEM TRGU 4 17.00 // NASTOP FOLKLORNE SKUPINE KAMNIK 4 19.00 // SLAVNOSTNO ODPRTJE FESTIVALA • nagovor direktorja Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik dr. Tomaža Simetingerja in župana Občine Kamnik Mateja Slaparja • podelitev priznanj pobratenim mestom Trofaiach in Andechs • nastop Mestne godbe Kamnik in Društva kamniških mažoretk Veronika 4 21.00 // VEČERNA ZABAVA • Ansambel Domačini • Skupina Harmonk'n'roll • Skupina Špica Kamničan ^ petek, 16. avgusta 2019 ii Program SOBOTA, 7. SEPTEMBER SUTNA NEDELJA, 8. SEPTEMBER ROJSTNA HISA RUDOLFA MAISTRA ♦ 14.00, 16.00 IN 18.00 // SI ZA PLES? - KRATKE ULIČNE DELAVNICE PLESA Z AFS FRANCE MAROLT DOM KULTURE KAMNIK ♦ 9.00-19.00 // SI ZNAS IZDELATI ZAVIJACO? - DELAVNICA IZDELAVE ZAVIJAC Delavnica je namenjena izdelovalcem folklornih kostumov, vodjem folklornih skupin, ki se ukvarjajo z načrtovanjem kostumske podobe, garderoberjem, članom folklornih skupin v kulturno--umetniških društvih, ki jih tovrstno področje zanima, ter vsem ostalim, ki bi se radi posvetili razpisanemu področju. Kotizacija seminarja znaša 30,00 EUR, v ceno je vštet znesek materiala in mentorstvo. PARK EVROPA - OTROSKI FRESH OSVEŽILNI KOTIČEK ♦ 10.00-18.00 // OTROSKE DELAVNICE CEBELICE MOJE PRIJATELJICE • Pisane panjske končnice • Eko čebelica • Umetnine iz čebeljega voska • Čebelje slike velikanke • Izdelovanje rožic iz pisanih balonov ♦ 16.00 // INTERAKTIVNA OTROŠKA PREDSTAVA ČEBELICI TINKA IN TONKA SAMOSTAN MEKINJE 4 20.00 // FILMSKA PROJEKCIJA: HLADNA VOJNA Pawet Pawlikowski / Poljska, Velika Britanija, Francija / 2018 / 88 min / francoščina, hrvaščina, italijanščina, nemščina, poljščina, ruščina Režija Pawet Pawlikowski, scenarij: Pawet Pawlikowski, Janusz Gtowacki, Piotr Borkowski, fotografija tukasz Zal, montaža Jarostaw Kaminski, glasbeni aranžmaji Marcin Masecki, produkcija Tanya Seghatchian, Ewa Puszczynska, igrajo: Joanna Kulig, Tomasz Kot, Borys Szyc, Agata Ku-lesza, Cedric Kahn, Jeanne Balibar, distribucija FIVIA - Vojnik GLAVNI ODER NA GLAVNEM TRGU ♦ 10.00 // ANSAMBEL LOJZETA OGOREVCA ♦ 11.10 // GLEDALIŠKA IN FOLKLORNA SKUPINA GLUHIH LJUBLJANA ♦ 11.45 // FOLKLORNA SKUPINA LEŠČEČEK IZ VERŽEJA ♦ 12.30 // ANSAMBEL VESELJAKI ♦ 14.15 // ANSAMBEL UPANJE ♦ 16.00 // ANSAMBEL LUNCA ♦ 17.45 // KVINTET POMURSKIH 5 ♦ 20.30 // VEČERNA ZABAVA • Obvezna smer Manouche • Andrej Šifrer s skupino 9.15 // BUDNICA: GODBA DOBROVA - POLHOV GRADEC Budnica bo potekala od rojstne hiše Rudolfa Maistra do spomenika Rudolfa Maistra na Medvedovi ulici. DOM KULTURE KAMNIK 4 9.00-13.00 SI ZNAS IZDELATI ZAVIJACO? - DELAVNICA IZDELAVE ZAVIJAČ PARK EVROPA - OTROSKI FRESH OSVEŽILNI KOTIČEK 4 10.00-18.00 PRAVLJIČNO IGRIŠČE IN ISKANJE IZGUBLJENEGA ZAKLADA • Delavnice etno spretno • Pravljična dežela • Likovna delavnica • Glasbena delavnica 4 11.00 // NASTOP RIBIČ PEPE 4 16.00-18.00 // PREDSTAVE Z ANIMACIJO STARO MESTNO JEDRO 4 15.00 // TRADICIONALNA POVORKA NOŠ S SLAVNOSTNIMI NAGOVORI • Slavnostni govornik bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Slavnostni nagovori bodo pred začetkom povorke v Samčevem prehodu. Start povorke bo na začetku Ljubljanske ceste pri t. i. Svetilniku. Udeleženci se bodo sprehodili čez Šutno, skozi Samčev prehod in mimo Glavnega trga. Konjeniki in vozovi bodo pot nadaljevali do Doma kulture Kamnik, ostali udeleženci bodo pri sodišču zavili na Trg prijateljstva. GLAVNI ODER NA GLAVNEM TRGU 4 10.00 // NASTOPI TUJIH FOLKLORNIH SKUPIN • KUSD Lučka (BiH) • KULA Ostrožac (BiH) • Gastinets (Rakau, Belorusija) • Aegeanfolk (Kocasinan Kayseri, Turčija) • FS Priština (Kosovo) • FS Bistritsa (Sofija, Bolgarija) • Heimat und Trachtenverein Trofaiach (Avstrija) 4 16.30 // NASTOPI NARODNOZABAVNIH ANSAMBLOV • Carinthia Live • Party Buam • Die Untersteirer • Od 18. ure dalje na Glavnem trgu ples z nošami 4 20.40 // ZAKLJUČEK FESTIVALA Z ANSAMBLOM POLJANŠEK Za vse dogodke v okviru festivala velja prost vstop. Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa. Aktualni program na narodnenose.si. 14 petek, 16. avgusta 2019 Kamničan ^ Izpostavljamo Spoznajte narodne noše drugih držav Nedelja, 8. september, od 10.00 dalje na glavnem odru na Glavnem trgu Folklorna skupina Bistritsa iz Bolgarije Skupina je nastopala na mnogih festivalih, domačih in mednarodnih, kjer je prejela mnogo nagrad in priznanj, redno pa organizira in se udeležuje domačih in mednarodnih plesnih in pevskih seminarjev ter delavnic. AegeanFolk iz Turčije Foklorna skupina Bistritsa letos praznuje 70. obletnico ustanovitve in združuje pevce, plesalce in godbenike. V svojih nastopih se osredotočajo na izvajanje arhaičnih avtentičnih pesmi, ki po raziskavah znanstvenikov izvirajo iz predgrških časov, na izvirni hitri ples iz vasi Bistritsa in šopske regije, na izvajanje glasbe na ljudskih glasbilih, v enakomernih in neenakomernih ritmih ter na rekonstrukcijo vaških običajev in ritualov. Pri tem uporabljajo ročno izdelana, bogato okrašena in vezena oblačila, izdelana po originalih, podedovanih od prednikov. Ansambel je edinstven pri izvajanju stare pevske tradicije, zaradi katere so legendarne Bistritsa Grannies, po naše Bistriške babice, ki sestavljajo pevsko skupino, prejele nagrado UNESCA Masterpiece of the Intangible Heritages of Humanity (Mojstrovina nesnovne dediščine človeštva). Folklorna skupina je prejemnica tudi številnih drugih priznanj iz različnih držav. Gasstinets iz Belorusije ■ Folklorna skupina Gasstinets je bila ustanovljena leta 1999 in preučuje ljudsko kulturo regije - organizirajo študijske izlete v beloruske vasi, da bi oplemenitili svoj program, dovršili svoje petje, ples in izvajanje glasbe iz različnih časovnih obdobij zgodovine te regije. Redno nastopajo s prikazi družinskih ter koledarskih svečanosti in običajev. S trudom vseh članov so raziskali mnogo običajev in rekonstruirali ljudska oblačila regije. Vsi člani, tako pevci in plesalci kot tudi godbeniki, so vključeni v izdelavo kostumov ter rekonstrukcijo različnih zvrsti ljudskega rokodelstva (lončarstva, kovaštva, izdelave pasov in preprog ter glasbil itd.). Ansambel sestavljajo tri sekcije, to so plesna sekcija, folklorni godbeni sestav in nacionalni orkester. Vse tri sekcije se lahko pohvalijo z velikimi uspehi, ki so jih dosegle na 38 festivalih doma in po svetu. Nagrade in priznanja so prejeli za kostume, solo in skupinske plese, koreografije, kot tudi za glasbene priredbe in izvedbo. Večino priznanj so prejeli v zadnjih nekaj letih, kajti njihova dejavnost je bila večkrat prekinjena tako zaradi političnih kot infrastrukturnih okoliščin. Albanski narod v svojih folklornih nastopih redno združuje tako ples kot tudi glasbo in pesem, še posebej solistično petje je pri njih zelo cenjeno KUSD Lučka iz Bosne in Hercegovine Društvo je začelo svojo pot novembra leta 2012 in v zelo kratkem času uspelo v folklorni, šiviljski, tkalski in humanitarni dejavnosti. Predvsem si prizadevajo za pomoč tistim, ki jo potre- bujejo. Želijo ohraniti vse stare navade svoje domovine in njene širše okolice. Na 49. Dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine se bosta predstavili mešana skupina Mila majko in mlajša skupina Bosanskih igara. S svojim nastopom želijo poslati vsem narodom sporočilo: pesem, ples, ljubezen do bližnjega, poštenost naj nam bo vodilo skozi življenje. Organizacija Kula Ostrožac iz Bosne in Hercegovine Folklorna skupina AegeanFolk je nastala leta 2006 kot nevladna organizacija. Njen namen je širiti prijateljstvo, ljubezen in medsebojno spoštovanje med mladimi iz vsega sveta. Folklorna skupina je sestavljena iz izkušenega strokovnega štaba, ki raziskuje turško narodno izročilo ter ljudsko kulturo in to predstavlja domači in tuji javnosti. Posvečajo se predstavitvam veliko plesov predvsem iz zakladnice ljudske kulture pokrajine Anatolije. Ansambel pesmi in plesov Priština iz Kosova Organizacija se ukvarja s številnimi dejavnostmi, kot so ples, igre in humanitarne prireditve. S svojim delom želijo ohranjati tradicijo in običaje v regiji Cazinske krajine ter tako spodbuditi mlade k ohranjanju starodavnih običajev svoje domovine. Na 49. Dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine se bodo predstaviti z dvema koreografijama Cazinske igre in Treskavica. Folklorna skupina Heimat- und Trachtenverein Trofaiach (Avstrija) Heimat- und Trachtenverein Trofaiach je bila ustanovljena leta 1921 kot folklorna skupina. Skozi leta se je sicer nekoliko preoblikovala in preimenovala, a ves čas ohranila rdečo nit poustvarjanje oblačilne, plesne in glasbene kulture. Skupina nastopa z lastno glasbeno skupino in skupino pevcev ter plesalcev, ki na številnih festivalih nastopajo v tradicionalnih oblekah. Nastop folklorne skupine poteka v okviru praznovanja 20. obletnice pobratenja med občino Kamnik in občino Trofaiach. Kaj bo novega v abonmajski sezoni 2019/20 Dom kulture Kamnik je tudi za prihodnjo gledališko sezono 2019/20 pripravil pester abonmajski program: Maistrov abonma, Abonma Kam'nček in Abonma Kam'na'smeh. V prihodnji sezoni se nadaljuje tudi projekt Glasba z okusom. Gledališka sezona 2019/20 v Domu kulture Kamnik prinaša kombinacijo izbranih gledaliških del, režiserjev in avtorjev predstav, ki so pod svojo umetniško taktirko ustvarili vznemirljive in ustvarjalne uprizoritve. Sezono bomo začeli s predstavo Tih vdih v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega, ki je letos v tekmovalnem programu 54. Borštnikovega srečanja. Abonma Kam'na'smeh bo odprla predstava SiTi Teatra z Ladom Bizovičarjem v glavni vlogi, otroški Abonma Kam'nček bo kot prvega v nizu gostil Lutkovno gledališče Maribor z lutkovno predstavo Čarovnik barv. »Uvajamo tudi novost - Abonma Kam'nček bo z novo abonmajsko sezono postregel z dodatno, šesto predstavo, ki je plod lokalne produkcije, abonenti bodo o njej obveščeni po zadnji abonmajski predstavi. V okviru otroškega abonmaja uvajamo še eno novost. Otroške delavnice, ki so spremljevalni program Abonmaja Kam'nček, bodo potekale v sodelovanju s Ciriusom. Namen takšnega sodelovanja je spodbuditi interakcijo z ranljivimi skupinami ljudi in jih vključiti v naše projekte,« pojasnjuje Anja Koleša, programska vodja Doma kulture Kamnik. Vpis abonmajev bo za dosedanje abonente, ki bi radi obdržali sedež, potekal od 2. do 18. septembra, za nove abonente pa od 19. septembra do 1. oktobra. V času Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine boste lahko abonmaje kupili po predprodajni ceni. Celotni program je na voljo na domkulture.org. Kamničan ^ petek, 16. avgusta 2019 ii Iz roda v rod Kamnik skozi čas Urarstvo Cerar, čigar izložba z urami krasi Maistrovo ulico, v letošnjem letu praznuje svojo 100-letnico delovanja. V počastitev te obletnice bo del razstave Skok čez mejo v Galeriji nad Kavarno Veronika v času 49. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine tudi razstava starih žepnih ur. V leto 1919 namreč segata učno pismo in pomočniško spričevalo Vilka Cerarja, očeta današnje lastnice Marte Cerar Leskošek, ki že več kot šestdeset let (še do nedavnega skupaj s pokojnim možem Benjaminom Leskoškom) vodi družinsko obrt, ki jo je prevzela od svojega očeta. Z urarstvom se je v družini Cerar skupaj z Vilkom ukvarjal tudi njegov starejši brat Mirko Cerar, vendar je o njegovi urarski obrti danes premalo znanega, zato Cerarjevi kot začetek svoje družinske dejavnosti štejejo leto 1919, bolj natančno 31. oktober 1919, ko je Vilko opravil preizkus in pridobil naziv urarske-ga pomočnika. Ta letnica krasi tudi obrtniški izvesek na pročelju njihove trgovine. Z urarstvom se je v družini Cerar, kot že rečeno, domnevno najprej začel ukvarjati Mirko Cerar, ki je imel delavnico v domači hiši na tedanji Šutni 78 (sedaj Parmova 1b). Bil naj bi prvi izučeni urar v družini, čeprav je bilo v širšem sorodstvu tudi še nekaj priučenih urarjev, ki so ob drugem delu popravljali tudi cerkvene in druge ure. Prva družinska delavnica je bila skromna, v domači hiši mu jo je uredil oče Alojzij Cerar. Del razstave Skok čez mejo, ki bo v času 49. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine v Galeriji nad Kavarno Veronika, bo tudi razstava starih žepnih ur urarstva Cerar. Gre za napoved celovitejše razstave ob 100-letnici urarstva Cerar, ki bo v Galeriji Dika. Odprtje razstave bo 27. septembra ob 18. uri. Ker je bilo v družini Vilka in Olge Cerar pet hčera, se je za urarko morala izučiti ena od njih, čeprav je bil to tisti čas moški poklic. Za ta poklic se je odločila Marta Cerar, ki je začela samostojno voditi domačo obrt po očetovi smrti leta 1963. Je ena zelo redkih šolanih urark pri nas. Obiskovala je kovinarsko obrtno srednjo šolo v Celju, kjer je program za urarje obiskovala kot edina ženska v svoji generaciji. Cerarjeva urarna je bila v osemdesetih letih 20. stoletja temeljito prenovljena, lokal je bil ponovno odprt leta 1988 in tako je urejen še danes. V svoji urarni Cerarjevi popravljajo vse vrste ur: žepne, ročne, budilke, stenske, kmečke, namizne, kukavice ... Cerarjeva družina urarsko obrt neprekinjeno opravlja že sto let. V tem času je delavnica postala pravi živi muzej starih ur, orodja, rezervnih delov in delovnega pohištva, predvsem pa zakladnica že skoraj pozabljenega znanja. Po zaslugi članov družine Cerar Leskošek, s pomočjo višjega kustosa Šolskega muzeja Marka Ljubiča in sodelavcev ZTŠKK, bo stara mestna obrt v obliki pregledne razstave predstavljena širši javnosti. Park Evropa prinaša otroško dogajanje Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so festival, ki poudarja tradicijo. Pogoj, da tradicija živi, pa je njen prenos iz roda v rod. Zato bo del letošnjega festivala tudi dogajanje za otroke, ki bo rahlo odmaknjeno od mestnega vrveža in prestavljeno v prijetno atmosfero parka Evropa. Otroški FRESH osvežilni kotiček bo v soboto, 7. septembra, in nedeljo, 8. septembra, prinesel živahno dogajanje v obliki otroških delavnic ter zanimivih predstav. SOBOTA, 7. SEPTEMBER 10.00-18.00 OTROŠKE DELAVNICE ČEBELICE MOJE PRIJATELJICE • Pisane panjske končnice: Čebelica Maja bo z otroki ustvarjala pisane panjske končnice, ki so del Slovenske kulturne dediščine. • Eko čebelica: Otroci si bodo ustvarili svojo čebelico in ji dali ime. Čebelica bo narejena iz recikliranega materiala. Čebelica simbolizira marljivost, delavnost in poštenost. • Umetnine iz čebeljega voska: Čebelice nam bodo posodile nekaj čebeljega voska, iz katerega bodo otroci naredili sveče, živali, kipe ..., skratka razvijali bodo motorične spretnosti in domišljijo. • Čebelje slike velikanke: Otroci bodo naslikali čebelice velikanke. Naredili bomo velikansko razstavo slik, najlepše tri čebelice pa tudi nagradili s slastimi čebeljimi izdelki. • Izdelovanje rožic iz pisanih balonov: Čebelici Tinka in Tonka bosta za vsakega otroka izdelali rožico, kar je čudoviti spomin na dogodek. 16.00 II INTERAKTIVNA OTROŠKA PREDSTAVA ČEBELICI TINKA IN TONKA Kraljica matica je vsem čebelam naložila ogromno dela. Medtem ko pridna in marljiva čebelica Tinka pridno nabira med, pa čebelici Tonki po glavi rojijo same neumnosti in vrago-lije. Namesto da bi nabirala med, se zabava in norčuje, ko pa je treba med odnesti v panj, si »sposodi« lonček od pridne čebele Tonke. Še sreča, da so tu otroci, ki Tinki povedo, kdo ji krade med. Tinka pripravi past in poglej, kdo se ujame vanjo. NEDELJA, 8. SEPTEMBER 10.00-18.00 PRAVLJIČNO IGRIŠČE IN ISKANJE IZGUBLJENEGA ZAKLADA • Delavnice etno spretno: spretnostne igre in zabava ob pozabljenih ali novodobnih igrah in naravnih materialih • Pravljična dežela: izbor slovenskih in svetovnih ljudskih pripovedk, povezanih s tematiko prireditve • Likovna delavnica • Glasbena delavnica 11.00 II NASTOP RIBIČ PEPE 16.00-18.00 PREDSTAVE Z ANIMACIJO Otroci v predstavi ves čas sodelujejo kot aktivni soplesalci in skupaj z avtorico soustvarjajo plesno pripovedko. Ob tem pa spoznavajo obrti, glasbila, oblačila, pravljico, običaje . Qlandia spodbuja bralno kulturo pri otrocih Nekateri otroci radi berejo, drugim branje predstavlja najhujše zlo. Kako otrokom pomagati do spoznanja, da je branje nekaj prijetnega? Qlandia ob začetku novega šolskega leta predstavlja svoj novi projekt za spodbujanje bralne kulture. V ta namen je izdala poučno knjigo za otroke med osmim in desetim letom starosti, pa tudi mlajše, ki jim bodo pri prebiranju pomagali starši. Zakaj je branje pomembno? Otroci z branjem razvijajo besedišče, govorne sposobnosti, domišljijo in ustvarjalnost. Skozi zgodbe spoznajo, kakšno je življenje v različnih okoljih in kulturah, zato bolje razumejo druge, pa tudi sebe. Na ta način krepijo svojo sa-mopodobo ter prej spoznajo, kakšna je njihova vloga v svetu. Zatorej: branje je QL! Zgodbica in dnevnik v enem Moja knjiga QL dogodivščin ni navadna knjiga. Je zbirka prigod na popotovanju z radovedno papigo QLaro, opisanih v kratkih zgodbicah, v katere so preko zanimivih nalog, izzivov in ostalih aktivnosti (inter)aktivno vključeni tudi otroci. Svoje dejavnosti v knjigo tudi zapisujejo in tako dobijo dnevnik dogodivščin, ki ga bodo radi prebirali tudi, ko bodo starejši. Izobraževalne vsebine, vezane na Slovenijo Namen knjige tako ni samo zabava, ampak tudi zabavno poučevanje. Otroci s pomočjo QLare raziskujejo kraje po Sloveniji, njihove zgodbe, znamenitosti, kulturne in naravne posebnosti ter splošno družbeno koristno ravnanje. Vsebine bomo v prihodnje nadgradili tudi preko drugih komunikacijskih kanalov. 16 petek, 16. avgusta 2019 Kamničan ^ Koristne informacije 'Jt f>- J f n Si I / r i&v "V . m ¿JTSfJV v © 1 Glavni oder Sejem domače in umetnostne obrti (2) Slavnostni nagovori B Sejem Diversity - express yourself ' (D 1 Rokodelski kotiček m Razstava E3 Gostinska ponudba Delavnica v Domu Kulture Kamnik Fi Stojnična prodaja H Razstava ter Film in dediščina 0 Ulična glasba v Samostanu Mekinje [3 Otroško dogajanje © Parkirišče Q Zabaviščni park Stranišče ZA VSE PRIREDITVE NA FESTIVALU VELJA PROST VSTOP PARKIRIŠČA ZA OBISKOVALCE • pri Osnovni šoli Frana Albrehta • pri Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik (Novi trg) • na Žalah • pri Domu kulture Kamnik (razen v nedeljo, 9. septembra) • na Trgu talcev • pri stadionu Prijateljstva Mekinje • pri mestnem kopališču Pod skalco PARKIRIŠČA SO BREZPLAČNA PO 15. URI MED TEDNOM TER CEL DAN OB KONCU TEDNA. POTEK TRADICIONALNE POVORKE NARODNIH NOŠ BREZPLAČNI AVTOBUSNI PREVOZI Start povorke je na začetku Ljubljanske ceste pri tako imenovanem Svetilniku. Od tam gre povorka čez Šutno, mimo Samčevega prehoda ter Glavnega trga, kjer konjeniki in vozovi pot nadaljujejo proti Domu kulture Kamnik, ostali udeleženci Odhod iz Ljubljane Odhod iz Kamnika Petek, 6. 9. 18.00 22.10 pa zavijejo na Trg prijateljstva. Sobota, 7. 9. 10.00 15.00 16.00 22.00 OSTALE INFORMACIJE V času trajanja prireditve bodite pozorni na zapore cest Nedelja, 8. 9. 10.00 17.00 v mestnem jedru Kamnika in okolici. 12.00 21.00 Organizatorji priporočajo pravočasen prihod na prizorišče. S ciljem zagotoviti optimalno varnost udeležencev v povorki vas prosimo, da upoštevate navodila varnostne službe. Prevoz zagotavlja Arriva Kam-Bus, d. o. o. Ob prihodu na avtobus opozorite voznika, da ste obiskovalec Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine. Kamničan ^ petek, 16. avgusta 2019 ii Mladi Počitnice pestre tudi v Motniku Da otroci iz Motnika in okolice, ki so najbolj oddaljeni od raznolikega dogajanja v mestu, za počitniški program niso prikrajšani, že več let skrbijo štiri dekleta iz motniške skupine Me4. Za njimi so tako še ene ustvarjalne počitnice. Jasna Paladin Motnik - Čeprav so od Kamnika oddaljeni kar 25 kilometrov ali več, v Motniku pogrešajo le malokaj; še posebno bi to lahko rekli najmlajši, ki so po zaslugi svojih sokrajank tudi letošnje počitnice preživeli kar se da aktivno. Za pester program so - tako kot je v navadi že šesto leto - poskrbele sosede Nina Semprimožnik, Vera Piskar, Špela Regulj in Petra Zupančič, ki v okviru Turističnega društva Motnik vodijo skupino z imenom Me4. »Do zamisli, da organiziramo otroške delavnice, je pred leti prišlo povsem spontano. V Mot-niku se namreč ni dogajalo kaj dosti, vse pa smo bile Članice motniške skupine Me4 / Foto: arhiv skupine študentke z veseljem za delo z najmlajšimi. Pri tem so nas podprli v turističnem društvu, kjer so si želeli aktivni podmladek in to nam je več kot uspelo. Otrok je v Motniku namreč iz leta v leto več, mlade družine se priseljujejo oziroma mladi obnavljajo stare hiše, kraj res zelo živi,« nam je povedala Nina Semprimo-žnik in poudarila, da jih v kraju že vsi poznajo, prav tako njihove delavnice, zato sta se skupini letos pridružili še dve članici - Katja Poljanšek in Lea Boršič. Dela imajo namreč vedno več. »Vsako leto se počitniških delavnic lotimo nekoliko drugače. Letos smo se odločile za en teden v juliju in en teden v avgustu in pripravile več zaporednih delavnic. Vse je odvisno od vremena in generacije otrok; ti so zdaj precej mladi. Julija imamo navadno temo vode in pripravimo vodne toboga- ne, bazene, škropljenje z vodo, ''pool party'' in podobno. Otroci pa imajo še vedno najraje lov na zaklad, ki ga iščejo po vsej motniški okolici, orientacijo in nasploh gibanje v naravi. Vsakokrat se nam na delavnici pridruži od 25 do trideset otrok, ob tem pa pripravimo tudi druženje za starše. Naše delavnice namreč potekajo v popoldanskem času,« nam je povedala Nina, ki je te dni na porodniškem dopustu, prav tako kot tudi Špela, vse štiri so zdaj mlade mamice in vse štiri tudi zaposlene, a na delo v skupini Me4 to ne vpliva. Vse delavnice izvedejo prostovoljno, brezplačno, starši prispevajo le za material, jim pa ob strani stoji Turistično društvo Motnik. »Vsi smo povezani, vsi se poznamo in tako tudi znamo stopiti skupaj in poskrbeti za to, da se imamo lepo. Trudimo se, da najmlajši čim več časa kakovostno preži- Delavnic se navadno udeleži okoli petindvajset otrok iz Motnika in okolice. / Foto: arhiv skupine vijo v naravi, s svojimi vrstniki, stran od računalnikov - in to nam za zdaj zelo lepo uspeva,« zaključi Nina Semprimožnik in povabi na še nekaj dogodkov, ki jih pripravljajo do konca leta. Že jutri, v soboto, 31. avgu- sta, bodo v Motniku pripravile slikarsko kolonijo in slikarsko delavnico v okviru prireditve Slovo poletju, delavnico za otroke bodo pripravile tudi ob noči čarovnic, decembra pa še igrico za otroke. Tv v • , • 1 v v • • Pocitnice v angleščini Učenci jezikovne šole Dude iz Domžal so del počitnic preživeli tudi v Arboretumu in Tunjicah, kjer so angleščino utrjevali na sproščen način. Marjeta Jurman Tunjice, Volčji Potok - Tudi letošnje poletje, 21. po vrsti, je jezikovna šola Dude iz Domžal konec avgusta pripravila zanimiv in poučen enotedenski program za vse, ki so želeli na zabaven način utrditi svoje znanje angleškega jezika še pred začetkom novega šolskega leta. V tem tednu so otroci obiskali Hišo eksperimentov, Arboretum Volčji Potok, na plezalni steni so pod vodstvom izkušenih plezalcev preizkusili svoje plezalne veščine, en dan so preživeli na Eko kmetiji Jeršin v Tunjicah, nato pa teden, poln doživetij, zaključili na prostoru za piknike v Dra-gomlju. Rdeča nit letošnjih delavnic je bila Rusija, zato so otroci v Arboretumu Volčji Potok iskali skriti zaklad, povezan z izbrano temo. Da so ga našli, so morali odgovoriti na vprašanja, povezana z zanimivostmi Rusije. Otroci so si izdelali lutke v obliki mačk, saj so te čuvajke ruskih nacionalnih zakladov. Ogledali pa so si tudi stalno razstavo kaktusov, metuljev ter nasade vrtnic ter ostalih rož, grmičkov in dreves. Pogovor je tekel tudi o ohranjanju rastlinskih in živalskih vrst ter naši skrbi zanje. Na Eko kmetiji Jeršin v Tunjicah so otroci v neokrnjeni naravi preživeli dan med domačimi živalmi in jih hranili. Seznanili so se s kmečkimi opravili, božali zajčke, piščance, mucke ter jahali oslička. Otroci so si tudi sami pripravili okusno kosilo s pridelki z vrta. Pogovor je tekel o življenju na kmetiji, kmečkem življenju in skrbi za živali. Otroci so ves teden v vsakdanjih situacijah utrjevali znanje angleščine na sproščen in naraven način, kar je bila tudi dobrodošla priprava na prihajajoče šolsko leto. Jezikovna šola Dude se vsem udeležencem iskreno zahvaljuje za dobro voljo in odlično preživet teden. Otroci so angleški jezik utrjevali tudi v Arboretumu. / foto: arhiv jezikovne sole LUK LJUDSKA UNIVERZA ("H J I h I KRANJ j 1 kdor se pri učenju nazaj drži, ;ovnosti idi. — Z novimi znanji do strokovnosti in poklicnih kompetenc. •AROMATERAPEVT •MLADINSKI DELAVEC • ORGANIZATOR POSLOVANJA •RAČUNOVODJA SOCIALNI OSKRROVALEC NA DOMU Vpišite se v septembru! V. 04 280 48 00 www.luniverza.si IIIMII! ------ a ciJfrj> je Mju^ul 98 petek, 16. avgusta 2019 Kamničan ^ Šport Mladi judoisti tudi poleti ne počivajo Katarina Kumer Komenda - Sedem judois-tov Judo kluba Komenda, ki v otroških sekcijah večinoma prihajajo iz kamniških osnovnih šol, klub pa je trenutno nastanjen v športni dvorani Virtus v Kamniku, se je pred dnevi mudilo na pripravah v Bosni in Hercegovini. Vodil jih je trener in predsednik kluba Boštjan Veinhandl. Že dobro znanega turnirja Mala Evropa Pr-njavor so se udeležili že šesto leto zapored in osvojili kar pet medalj. Na tekmovanju je tekmovalo tristo tekmovalcev iz osmih držav. Kot najmlajši član naše posadke je nastopil perspektiven član Leon Adrovič, ki se je boril z leto starejšimi ju-doisti in zmagoval vse do finala, kjer je vodil z wazaari-jem, a pred iztekom časa postal nepreviden in storil napako, ki ga je stala zmage. Vseeno je dosegel drugo mesto. Odlično se je izkazala tudi Haya Veinhandl Oba-id, ki v lastni kategoriji U13 še ni porabila vse moči. Kljub vrhunski uvrstitvi na drugo mesto se je pomerila še v višji kategoriji U15 med mlajšimi kadetinjami, kjer so tekmovale tudi pet let starejše judoistke, ter tudi tam pokazala vrhunske borbe. Osvojila je tretje mesto. Kolajno je osvojila tudi Angelina Pajič, ki se je komaj letos po dveh letih premora vrnila na tatami. Borila se je s prerojeno voljo in osvojila odlično tretje mesto. Maj Lokar Gros se je boril v kategoriji U15 in kljub poškodbi prsnega koša nadaljeval z borbami ter z lepo tehniko osvojil tretje mesto. Le ena zmaga v borbi za kolajno je zmanjkala Luki Žagarju, ki je pred letom in pol prestopil v naš klub in že izboljšal tekmovalno kariero, kar dokazujejo uvrstitve na mednarodnih turnirjih. Enako se je kolajna izmuznila Alexu Anželu Lari. Dobro se je boril tudi Karim Veinhandl, ki je vodil v borbi s kasnejšim prvakom, a po napornem in dolgem boju izgubil v zlati točki in na koncu osvojil sedmo mesto. GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA GIMNAZIJA IN SREDNJA SOLA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK GSSRM - IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH vas vabi k vpisu v programe: PREDSOLSKA VZGOJA EKONOMSKI TEHNIK GASTRONOMIJA IN TURIZEM MATURITETNI TEČAJ GIMNAZIJA MOŽNOST SOFINANCIRANJA SOLNINE PREKO JAVNEGA RAZPISA ZA SOFINANCIRANJE ŠOLNIN ZA DVIG IZOBRAZBENE RAVNI • TEČAJI TUJIH JEZIKOV - angleščina, nemščina ... VPIS od 3. septembra 2019 do zapolnitve mest. INFORMACIJE: 01 830 32 28 in 01 830 32 12 Strelci obiskali pobrateni Trofaiach Po seriji obiskov občanov, kulturnikov in občinskih funkcionarjev v partnerski občini Trofaiach je prijetno mesto v avstrijski pokrajini Štajerska znova gostilo Kamničane, tokrat strelsko zasedbo. Jure Ugovšek Kamnik - Srečanje preciznih iz obeh občin, ki ju druži zgodovina pridelave smodnika, postaja tradicionalno. Tokratno je tretje leto zapored. Na hladen poletni dan smo se Kamničani v zgodnih urah odpravili na prijateljsko tekmovanje. Po jutranji kavi in sprehodu skozi urejeno mestno jedro smo se na strelišču, urejenem z elektronskimi tarčami, pomerili v streljanju z zračno puško ter zračno pištolo v treh starostnih skupinah: mladinci, člani in seni-orji. Strelci v občini Trofaiach so bolj vešči streljanja z večjimi kalibri, tako da so rezultat-sko prevladovali gosti iz Kamnika. So pa številni avstrijski strelci dokazali, da so natančni predvsem, ko gre za streljanje s pištolo. Toda kot je na popoldanskem pikniku na strelišču za orožje malega kalibra, ki je umeščeno v avstrijsko podeželsko idilo, poudaril predsednik tamkajšnjega strelskega društva Druženje strelcev iz Kamnika in pobratenega Trofaiacha / Foto: Jure Ugovšek Peter Pointner, so bili zmagovalci vsi nastopajoči. Dobrodošlico nam je izrekel tudi župan Mario Abl, ki je poudaril, da se veseli obiska Kamnika ob Dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine. Izmenjavanje strelskih izkušenj ljubiteljev rekreativnega orožja je potekalo ob izvrstni hrani z žara, vselej gostoljub- ni avstrijski Štajerci pa so poskrbeli, da gosti nismo bili žejni. Bogatejši za poznavanje uspešnih praks, predvsem mlajši strelci pa za kakšno novo poznanstvo oziroma nemško besedo, smo se Kamničani popoldan vrnili v domovino. Še prej pa je predsednik kamniške strelske družine Marjan Repič za prihodnjo pomlad strelce iz Trofaiacha povabil na povratno prijateljsko strelsko tekmovanje. Srečanje ne bi teklo tako gladko brez pomoči Janeza Ivanca, Slovenca iz Trofaiacha, ki je pomagal koordinirati prijetno druženje. Zahvaljujemo se tudi kamniški občini za financiranje prevoza. Velik uspeh mladih nogometašev Nogometni klub Kamnik je v pretekli sezoni v Medobčinski nogometni zvezi Ljubljana zastopalo deset tekmovalnih moštev. Več kot sto osemdeset nogometašev je igralo za barve kluba (in) našega mesta. Denis Agovic Mekinje - Največji uspeh je doseglo moštvo U15, ki se je z izjemno sezono uvrstilo ligo višje in bo v prihajajoči sezoni igralo v drugi ligi Medobčinske nogometne zveze Ljubljana. Naši fantje generacije 2004 in 2005 so v pretekli sezoni vse leto kazali konstantno formo in navduševali z odličnimi predstavami iz tekme v tekmo. Zabeležili so 15 zmag, štiri remije in tri poraze z razliko v golih 61 : 18, kar jim je prineslo končno tretje mesto na lestvici in skok v višji rang tekmovanja. Čestitamo vsem igralcem in trenerju Izudinu Veladžiču! Ekipa U15 bo v prihodnji sezoni zaigrala v drugi ligi Medobčinske nogometne zveze Ljubljana. Z leve proti desni stojijo: Maks Baumann, Lucas Erjavšek, Arnel Ljubijankic, Filip Vrdoljak, Luka Repnik, Blaž Lorenčič, Tim Grofelnik in trener Izudin Veladžic; z leve proti desni sedijo: Amar Krasnichi, Lan Lamut, Gal Piskar, Nikola Lekovic, Stefan Milojevic, Žiga Sušnik, Daut Korac, Žan Pavlič in Izar Kvaternik Djalil. / Foto: Žiga Ogrin Sij Letno gledališče Khislstein Kranj M ©@ Air končno ___ _ __ 2025 KRANJ / JKti 31 | AVGUST Vstopnice so na voljo na vseh Petrol servisih in " prodajnih mestih Eventim. ^ DUBIOZA T 4'. * KOLEKTIV »■¿iL" M ZTKK hm<|) «BS IS & J Sí «i ■»AM» ! P ANDREJ j ^ ŠIFRER: 40 LET NOROSTI L* .. . www.visitkranj.com Kamničan ^ petek, 16. avgusta 2019 ii v Sport Hana in Ambrož na evropskem prvenstvu V italijanski Pili v dolini Aoste je zadnjih nekaj dni potekalo evropsko prvenstvo za mlade gorske kolesarje. Selektor Matjaž Budin je v slovensko reprezentanco uvrstil dva tekmovalca Calcit Bike Teama - Hano Kranjec Žagar ter Ambroža Vovka. Kot pomočnik je sodeloval Simon Erjavec, sicer vodja kolesarske šole pri kamniški ekipi. Kristijan Erjavec Kamnik - Prvi dan je tekmovalce čakal posamični kro-nometer, na podlagi katerega so določili startne položaje za naslednje preizkušnje. Hana ga je končala na 18. mestu, Ambrož pa na 64. V ekipni štafeti je imela Slovenija dve ekipi v konkurenci do 15 let. Hana je tekmovala skupaj z Žanom Pahorjem in Marcelom Gladkom, trojica je končala na izvrstnem osmem mestu. Ambrožu sta družbo v štafeti delala Tine Terpin in Ivana Klemenčič, končali pa so na 36. mestu. Zadnji dan je bil rezerviran za dirke v krosu. Oba calci-tovca v slovenskem dresu sta bila izvrstna. Hana je osvojila odlično sedmo mesto, Ambrož pa 15. Hanin rezul- Hana Kranjec Žagar / foto: calcit bik tat šteje še toliko več, saj je med dirko padla in dirko končala navkljub poškodovani rami. Ambrož Vovk / Foto: Calcit Bike Team »Startal sem na 64. poziciji. Po prvem krogu sem pridobil veliko mest in sem se vozil okoli 25. mesta. V drugem krogu sem držal pozicijo. V zadnjem krogu sem spet napadel in dirko končal na 15. mestu. Proga mi je všeč. Z rezultatom sem zelo zadovoljen, sploh zato, ker sem bil dva tedna bolan in nisem mogel trenirati,« je po zadnji dirki evropskega prvenstva povedal Vovk. »Dirko sem začela iz tretje vrste, kar mi je omogočalo soliden start. V startnem klancu sem pridobila večino mest in prišla na deseto mesto. Počutila sem se odlično in čutila, da v klanec dobro gre. Tako sem v prvem krogu prišla na šesto mesto, nakar sem na prečnih koreninah padla in se ujela na roko. Hitro sem skočila na kolo, vendar je moja roka trpela ob vsakem tresljaju. Zaradi padca sem prišla na 12. mesto. Vedela sem, da moram dati vse od sebe in priti višje. Kljub bolečini v roki sem se borila in dirko končala na sedmem mestu. Za nagrado sem se lahko peljala v dolino na slikanje roke s helikopterjem,« je razložila Kranjec Žagarjeva. Tina Perše državna prvakinja v enduru Na Krvavcu so se gorski kolesarji v disciplini enduro pomerili za naslove državnih prvakov. Za veselje v taboru kamniškega Calcit Bike Teama je poskrbela Tina Perše, ki je slavila v ženski članski konkurenci. Peter Vovk je bil četrti med mladinci, Maj Babačič pa se je izkazal z dobrimi vožnjami v konkurenci do 15 let. Jekleni Kamničani Kamničani odlični na Triatlonu jeklenih v Bohinju. Maja Bertoncelj Ribčev Laz - Triatlon jeklenih v Bohinju velja za eno najtežjih vzdržljivostnih preizkušenj, ki je sestavljena iz veslanja po Bohinjskem jezeru (letos so dodali tudi možnost supanja), kolesarjenja do Pokljuke in teka do Vodnikovega doma na Velem polju. Vsako leto na njem nastopijo tudi tekmovalci iz Kamnika in okolice ter se uvrščajo med najboljše. Tudi na letošnjem triatlonu, ki je potekal 24. avgusta, je bilo tako. Na absolutno šestem mestu je bil najvišje Iztok Arbajter (Športna enota Slovenske vojske - TK Tris-port Kamnik). S časom 2 uri 52 minut in 1 sekunda je bil drugi v svoji starostni kategoriji. V skupnem seštevku so mu sledili Aljoša Marti-njaš (Scott - Salomon team, tretji v kategoriji), Martin Mlakar (Naj crkne bukev, tretji v kategoriji), Metod Močnik (Slo maraton, prvi v kategoriji) in kot deseti Bojan Kemperl (KGT Papež, prvi v kategoriji). Metod Močnik, Kamničan, ki živi v Radomljah, je redni udeleženec Triatlona jeklenih. Letos je dosegel novo uvrstitev med najboljših deset skupno, v svoji starostni kategoriji pa je bil daleč najhitrejši. / Foto: Maja Bertoncelj Je utrujenost lahko posledica stresa? PROTI UTRUJENOSTI IN IZČRPANOSTI V vejah bele jelke so slovenski raziskovalci odkrili povsem novo učinkovino, njeno delovanje pa je potrjeno že s tremi kliničnimi študijami na ljudeh. Patentirano učinkovino so poimenovali Belinal®. Izvleček vej bele jelke vsebuje izredno veliko raznolikih fenolnih učinkovin z majhno molekularno maso, zato jih organizem hitreje absorbira. Vsakodnevni stres in slabe navade vodijo v utrujenost Vsakodnevni stres in nezdrav življenjski slog vodita v utrujenost, izčrpanost in bolezen! Stres je reakcija celega telesa, ne le naših možganov, vzrok pa je lahko psihične narave ali vpliv okolja. Jabolko oksidira in potemni, ko ga prerežemo. Podobno oksidacijo povzroči vsakodnevni stres m r CH-il našim celicam. Stranski učinki stresa so prosti radikali, ki povzročajo poškodbe celičnih membran in genskega materiala. Sposobnost telesa, da nevtralizira proste radikale, z leti upada, zato si moramo vsak dan pomagati s počitkom in vnosom naravnih antioksidantov. Strokovna sodelavka Karmen Markun, Bela štacunca Kamnik na Ljubljanski cesti 4 F Ko ste utrujeni in izčrpani, posezite po naravnih pripravkih, ki dokazano zmanjšujejo utrujenost in krepijo organizem. Pomagajte si z naravnimi antioksidanti. Privoščite si počitek in dovolj spanja. Obiščite nas v vaši najbližji Beli štacunci, kjer vam bomo svetovali. Močna zaščita pred škodljivimi posledicami stresa je pripravek Belina!®' superior, ki poleg izvlečka vej jelke vsebuje tudi naravni vitamin C iz divje češnje. V številnih znanstvenih raziskavah je izvleček vej jelke deloval močneje od najbolj znanih antioksidantov, kot so gozdni sadeži, zeleni čaj, vitamin C, vitamin E in resveratrol. V ugledni znanstveni reviji Journal of Wood Chemistry and Technology raziskovalci dokazujejo tudi izredno močno znotrajcelično antioksida-tivno delovanje izvlečka vej bele jelke. Izvleček vej jelke kot najmočnejši antioksidant krepi tudi imunski sistem Imunski sistem, ki ga sestavlja mreža specializiranih molekul, tkiv in organov, je glavna obramba našega organizma. Oksidativne poškodbe celic, ki slabijo imunski sistem, so lahko vzrok pogostih prehladov in resnih zdravstvenih težav. Izvleček vej jelke s svojim antioksidativnim in protivnetnim delovanjem nudi močno podporo imunskemu sistemu. Prostovoljci presenečeni nad dobrim počutjem V raziskavi je sodelovalo 10 prostovoljcev, ki so uživali dodatek Belinal® superior. Vodja raziskave dr. Peter Molek ugotavlja, da je vnos učinkovitih in raznovrstnih polifenolov, ki se nahajajo v izvlečku Belinal®, zelo zaželen in koristen, saj blažijo posledice oksidativnega stresa, delujejo pa tudi protivnetno. Po samo 14 dneh so bili prostovoljci v povprečju za 38 % manj utrujeni, splošno počutje je bilo boljše za 40 %. Pripravek iz vej jelke in vitamina C tako krepi imunski sistem in dokazano zmanjšuje utrujenost in izčrpanost. ^e£a/£tâcu/nca/ Belinal superior • za krepitev imunskega sistema • za zmanjševanje utrujenosti in izčrpanosti • za vse, ki so izpostavljeni vsakodnevnemu stresu Belinal® superior vsebuje antioksidativno zmes naravnih polifenolov Iz vej bele jelke In naravne vitamine B2, B3, B5, A, C, biotin in cink. 4 KUPON Tli O/ KUPON «ajb®«» ■ W % POPUST 5 tem kuponom vam v Tosamini Beli štacunci Kamnik, na Ljubljanski cesti 4 F, podarimo 10 % popusta na izbran izdelek ob enkratnem nakupu nad 10 evrov. Kuponi, boni, popusti in akcije se ne seštevajo. Kupon ne velja v spletni trgovini, na zaklenjene cene, darilne bone in izdelke na medicinsko naročilnico, ki jo predpiše zdravnik. Kupon je za enkratni nakup in velja do 20. 9 . 2019. 20 petek, 16. avgusta 2019 Kamničan ^ Zanimivosti Policijska kronika Intervencija v zasebnem prostoru Policisti so obravnavali intervencijo, kjer je moški kršil javni red in mir s tem, da je verbalno žalil in kričal na svojo zunajzakonsko partnerico. Kršitelju je bil na kraju izdan plačilni nalog zaradi kršitve Zakona o javnem redu in miru. Poskus vloma v vozilo Policisti so na makadamskem parkirišču v Kamniški Bistrici obravnavali poskus vloma v osebni avtomobil. Sledita zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno tožilstvo. Intervencija v lokalu V lokalu na območju Kamnika so policisti obravnavali intervencijo, kjer je moški kršil javni red in mir s tem, da je s plosko roko udaril zaposleno, da je dobila lahke telesne poškodbe. Kršitelju bo izdan plačilni nalog zaradi kršitve Zakona o javnem redu in miru. Prometna nesreča s telesnimi poškodbami V naselju Košiše je bila obravnavana prometna nesreča, do katere je prišlo zaradi neprilagojene hitrosti kolesarke, ki je trčila v vozilo in padla po vozišču in se telesno poškodovala. Povzročiteljici bo izdan plačilni nalog po zakonu o cestnem prometu. Pes ugriznil psa Policisti so na območju Županjih Njiv obravnavali intervencijo na javnem kraju, kjer je na sprehodu spuščen pes pog-rizel prijaviteljičinega psa. Po zbranih obvestilih bo kršitelju izdan plačilni nalog po Zakonu o zaščiti živali. Prometna nesreča v Godiču Neznani voznik z neznanim vozilom je 18. avgusta ponoči trčil v tri prometne droge s pripadajočo prometno signalizacijo in povzročil veliko materialno škodo, nato pa pobegnil. Sledi zbiranje obvestil. Policisti občane, ki vedo karko pozivajo, naj - če vedo karkoli o nesreči - to sporočijo na PP Kamnik na tel. št. 01/830 31 80 ali na 113. Tatvina lovske kamere Neznani storilec je v gozdu pri naselju Palovče odtujil lovsko kamero za nadzor divjadi znamke Denver WCM in s tem oškodoval lovsko družino. Sledita zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. Vlom v vozilo Policisti so na makadamskem parkirišču v Stahovici obravnavali vlom v vozilo, iz katerega sta bila odtujena sprej in denar. Sledita zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno tožilstvo. Intervencija v domu starejših občanov V domu starejših občanov Kamnik je stanovalec kršil javni red in mir s tem, da je verbalno žalil uslužbenko doma. Kršitelju je bil na kraju izdan plačilni nalog zaradi kršitve Zakona o javnem redu in miru. O nočnih metuljih Kamničan Matjaž Černila je pri Tehniški založbi Slovenije izdal knjigo Nočni metulji Slovenije. Aleš Senožetnik Ljubljana - Nedavno je v ljubljanskem živalskem vrtu potekala predstavitev knjige Nočni metulji Slovenije, ki je nedavno kot priloga revije Življenje in tehnika izšla pri Tehniški založbi Slovenije v precej visoki nakladi 7400 izvodov. »Slovenija je zelo raznolika. Pri nas živijo metulji, ki so značilni za Sredozemlje, za stepe, pa tudi vrste, ki živijo na nadmorski višini dva tisoč metrov in več. Alpske ende-mite smo opazili tudi pod Triglavom,« pravi Matjaž Černila, ki je knjigo pisal z mislijo na bralce, ki v svetu nočnih metuljev še niso do- Čeprav so med laiki precej bolj poznani in priljubljeni dnevni metulji, pa je nočnih kar sedemkrat več. Pri nas namreč živi približno 3400 vrst metuljev, od katerih je le 180 dnevnih, približno 1250 pa je nočnih. Preostanek prištevamo med t. i. metuljčke ali mikrometulje, ki pripadajo družinam moljev, vešč, zavijačev ... Avtor Matjaž Černila, zaposlen kot preparator v Priro-doslovnem muzeju Slovenije, prihaja iz Kamnika, z metulji pa se ukvarja že od malih nog, že vrsto let pa metulje preučuje tudi na področju ruskih step. Sodeluje s številnimi mednarodnimi znanstvenimi ustanovami in je soavtor nekaj novood-kritih vrst. Med njimi je ena poimenovana po njem -Xylena czernilai. Svet nočnih metuljev je večini ljudi precej slabo poznan. To pa si Matjaž Černila prizadeva spremeniti s knjigo o nočnih metuljih, ki na osemdesetih straneh skozi besedilo in slikovno gradivo bralcu poskuša približati te zanimive žuželke. Čeprav so med laiki precej bolj poznani in priljubljeni dnevni metulji, pa je nočnih kar sedemkrat več. Pri nas namreč živi približno 3400 vrst metuljev, od katerih je le 180 dnevnih, približno 1250 pa je nočnih. Preostanek prištevamo med t. i. metuljčke ali mikrometulje, ki pripadajo družinam moljev, vešč, zavijačev ... mači, še posebej vesel pa bi bil, če bi se za opazovanje metuljev odločali tudi otroci in mladi. »Otroci so po naravi radovedni, zato bom vesel, če bo koga ta hobi privabil in mu bodo starši omogočili ukvarjanje z njim,« pravi sogovornik, ki dodaja, da tudi zbiranje metuljev, če je namen učenje in spoznavanje, ne pa zgolj estetiki ali celo prodajni, ki je po zakonu kaznivo, ne predstavlja težave: »Če si otrok želi zbirati metulje, naj jih zbira. Spoznavanje metuljev s pomočjo zbirke je povsem nekaj drugega, kot le prek fotografij. S tem, da imamo v zbirki nekaj sto primerkov različnih vrst, v naravi ne povzročimo nobene škode, mladim pa privzgojimo čut do narave, kar je zelo pomembno.« Veliko več škode lahko povzroči že ena sama ulična svetilka. Metulji namreč vidijo temnejše in svetlejše dele. Ker temnejše lise ponoči po navadi pomenijo oviro, letijo proti svetlejšim, torej tudi proti soju svetlobe svetilk, ki jih zaslepi, metulji, ki ostanejo tam, pa sčasoma poginejo. Izšla je knjiga Nočni metulji Slovenije Kamničana Matjaža Černile. / Foto: Aleš Senožetnik Černilova knjiga razkriva številne zanimivosti o teh žuželkah. Denimo, da je naša največja vrsta nočnih metuljev orjaška sovka, katere razpon kril lahko meri več kot dvajset centimetrov. Izvemo tudi, da nekateri nočni metulji lahko letijo tudi, ko se temperatura spusti pod le- tako lahko k nam prileti celo iz tropske Afrike. Nočne metulje poznajo tudi v gospodarstvu in kmetijstvu. Marsikdaj namreč nastopajo kot škodljivci, ki lahko povzročijo škodo na poljih in v gozdovih, po drugi strani pa sviloprejko človek že tisočletja izkorišča za pri- Knjiga razkriva številne zanimivosti o teh žuželkah. Denimo, da je naša največja vrsta nočnih metuljev orjaška sovka, katere razpon kril lahko meri več kot dvajset centimetrov. Izvemo tudi, da nekateri nočni metulji lahko letijo tudi, ko se temperatura spusti pod ledišče, določene vrste pa se denimo v času kratkega življenja sploh ne hranijo. dišče, določene vrste pa se denimo v času kratkega življenja sploh ne hranijo, zadostuje jim namreč energija, ki so si jo nakopičile v fazi gosenice. Zanimiv je tudi podatek, da podobno kot pri pticah tudi pri metuljih poznamo selivce. Strmoglavec dobivanje dragocene tkanine - svile. Japonska svilop-rejka kot tujerodna vrsta živi tudi pri nas. Leta 1868 je namreč dolenjskemu učitelju Johannu Machu iz gojilnic ušlo več teh metuljev, ki so se z leti razširili tudi v sosednje države. SIRIMO SE GLASBENA ŠOLA JANI vabi k vpisu v programe: KITARA, BAS KITARA, TAMBURICA, BOBNI... • različne glasbene zvrsti (pop, rock, rock'n'roll, latino, country, otroška, narodnozabavna glasba, klasična...) prijazno podajanje znanja otrokom, programi za odrasle • zagotovljen uspeh v kratkem času podajanje teoretičnega znanja nevsiljivo preko instrumenta • zelo konkurenčne cene Vpis možen skozi vse leto. Info: 041 406 284 ali jani.kortnik@siol.net Kamničan ^ petek, 16. avgusta 2019 ii Zanimivosti Pred »Nošami« je bil čas za Stolov dan Letos mineva 115 let od ustanovitve tovarne Stol, ki je ni več že od leta 2003, a spomini ostajajo. Tudi na nekdanji Stolov dan, ki so ga zaposleni praznovali vsako leto v začetku septembra. Obujali smo jih z nekdanjim dolgoletnim sindikalistom Tinetom Breznikom z Bakovnika. Jasna Paladin Bakovnik - Čeprav od dokončnega pogroma nekdanjega paradnega konja kamniške industrije tovarne Stol mineva že 16 let, še precej več pa od njegovih zlatih časov, nas Tine Breznik v zgodovino te tovarne popelje s precejšnjo grenkobo v glasu. Kako tudi ne; precej od blizu je namreč opazoval, kako so uspešno tovarno uničevali nesposobni direktorji in pohlepni posamezniki, veliko gradiva pa še danes skrbno hrani v domačem arhivu. V Stolu je preživel vsa svoja delovna leta. Doma iz okolice Brda pri Lukovici (na Bakovnik je priženjen) je v Stol prvič prišel leta 1966, takrat pri svojih 15 letih, ko se je za mizarja začel učiti skupaj s še devetimi vajenci, tja pa se je vrnil tudi po služenju vojaškega roka in nato ostal vse do upokojitve. »Lesna stroka me je od nekdaj zanimala, saj je les nekaj, kar človeka spremlja od zibelke do groba, zato sem se tega lotil tudi sam - in ta poklic tudi vzljubil. V Stolu sem delal na vseh stopnjah obdelave lesa, v vseh obratih, bil sem tudi eden od tistih, ki se je selil s stare lokacije tovarne na novo lokacijo na Korenovo cesto,« nam pove in s ponosom doda, da je bil dvajset let tudi nepoklicni predsednik sindikata Stolovih delavcev (vse do leta 2003), kar ni bil mačji kašelj, saj je tovarna v zlatih časih zaposlovala okoli 1600 delavcev. Prizna, da je bil večkrat na razpotju, ali držati z vodstvom ali z delavci, a očitno mu je to dobro uspevalo, saj je veljal in še vedno velja za zelo priljubljenega. Spomni se, kako so vsako leto 8. marca delavkam razdelili rdeče nageljne. In kako so 1. maja generalno čistili delavnice. Vse stroje so razstavili, temeljito očistili in namazali, nato pa vanje zataknili bukovo vejico, saj so do strojev čutili veliko spoštovanje. Delavke, ki so bile zaposlene v obratih z lepili, so zaradi vdihavanja hlapov vsako pomlad in jesen za teden dni z družinami poslali na brezplačen dopust v tovarniške namestitve, ki so jih imeli v Podčetrtku, Piranu, na Krku, v Novigradu ... Spomni se tudi velikega obrata družbene prehrane, kjer so dnevno za zaposlene in številne druge Kamničane skuhali po 3200 obrokov. Eden od glavnih dogodkov zaposlenih, za katerega je v času Tine Breznik z osmrtnico, ki so jo zaposleni napisali ob stečaju Stola oz. zadnje družbe Ambienti. / Foto: Jasna Paladin vodenja sindikata skrbel prav on, pa je bil Stolov dan. »Ta dan je bil uveljavljen že pred mojim prihodom v Stol, pripravili pa smo ga vsako leto v začetku septembra, nekje pred dnevom narodnih noš. Zbrali smo se na Virtusovem igrišču ali katerem od okoliških travnikov. Dan smo zaznamovali s sproščenim druženjem, športnimi igrami, tudi priznanja zaslužnim delavcem so bila podeljena,« našteva Tine Breznik, nato pa se znova vrne k propadu tovarne. »Stol je v Veselje z obdelavo lesa ima Tine Breznik še danes. / Foto: Jasn občini pripomogel k ogromno stvarem - gradnji cest, ohranjanju Velike planine . Prav srce me boli, ko pomislim, kako so uničili vse. K nam so se hodili učiti mizarji s Kitajske in svoje znanje sušenja lesa sem predajal številnim obratom doma in v tujini. A Slovenska razvojna družba ni bila dober gospodar, država se je mačehovsko obnašala do vseh podjetij. Ko se je Stol spremenil v delniško družbo, so nam ''peli pesmice'': Leta 2054 bomo praznovali 150-letnico podjetja in takrat bo denar ... Seveda ni bilo nič iz tega,« se z grenkim priokusom danes spominja propada tovarne. Doma hrani številne izvode tovarniškega glasila Vestnik, stare fotografije in časopisne izrezke. Želi si, da zgodovina te tovarne ne bi šla v pozabo, in vesel je, da se z njenim ohranjanjem zadnja leta trudijo tudi v Medobčinskem muzeju Kamnik. Bliža se čas, ko bi spet moral biti Stolov dan. Pa se nekdanji zaposleni še kaj dobivajo? »Le pri zdravniku se srečujemo ali v trgovini, sicer pa ne,« nekoliko razočaran pomisli in zaključi: »Vsaj to bi rad, da se ve, da bi Stol bil letos star 115 let .« Seminar o izbiri toplotnih črpalk Domžale - V mesecu septembru podjetje Termaks pripravlja brezplačen seminar na temo Izbira toplotne črpalke v petih korakih, namenjen tudi občanom Kamnika. Predstavili bodo ponudbo in novosti nekaj v svetu najbolj uveljavljenih proizvajalcev in naredili primerjavo ključnih razlik med njimi glede zmogljivosti ogrevanja pri nizkih zunanjih temperaturah, glasnosti zunanje enote, cene in še česa. Seminar v Domžalah bo vodil Robert Žibrik. Udeležba je brezplačna, obvezna pa je prijava na številko 041 692 410, in sicer do petka, 6. septembra. O lokaciji in terminu predavanja bodo prijavljeni obveščeni, ko bo znano število prijav. J. P. Javno astronomsko opazovanje na Zapricah Kamnik - Člani raziskovalno-astronomskega krožka (RAK) Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra iz Kamnika skupaj z astronomi iz Astronomskega društva Komet iz Kamnika ponovno pripravljajo javno astronomsko opazovanje na Zapricah - tokrat v okviru stoletnice Mednarodne astronomske zveze (IAU) in sedemdesete obletnice ustanovitve kamniške gimnazije. Opazovanje Lune, Jupitra in Saturna ter nekaterih bolj oddaljenih objektov nočnega neba, kot so meglice, kopice in galaksije, bo na travniku ob muzejskih kaščah v petek, 6. septembra, od 19.30 do 22. ure. V primeru slabega vremena opazovanje odpade. J. P. Na Selih bodo odkrili Kip svobode Sela pri Kamniku - Člani Športnega in kulturnega društva Sela vabijo na zanimiv dogodek, s katerim se imajo namen zapisati med evropske države, ki imajo na svojih tleh Kip svobode. Takšnega, ki sicer močno spominja na podobo ameriškega predsednika, so sredi vasi postavili tudi sami, približno osem metrov visoko leseno skulpturo pa bodo svečano odkrili v soboto, 31. avgusta, ob 17. uri. J. P. Kamniški sudoku LAŽJI SUDOKU 5 6 2 8 7 7 2 6 3 6 4 3 7 2 8 6 9 3 1 8 5 9 6 2 6 1 9 7 8 1 8 3 TE ZJI SUDOKU 2 5 9 3 8 4 1 5 3 7 2 5 8 9 6 8 5 7 5 1 2 9 1 7 4 2 1 7 3 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se nebonobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. | ROVI POD STARIM 15 f* I IGRANJEM vinskapot Okusite vinorodno in kulinarično Slovenijo Več kot 40 degustacijskih točk 14. in 115. i" ¡j 16. ZTKK www.visitkranj.si Rešitev Rešitev: 22 petek, 16. avgusta 2019 Kamničan ^ Prireditve Prireditve v avgustu in septembru Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec ttp://bit.ly/VpisDogodka. Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v septembru ter tudi v elektronskem mesečniku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. ZAVOD ZA TURIZEM, ŠPORT IN KULTURO KAMNIK Petek, 30. avgusta, ob 18. uri, Park Evropa Kulinarični petek Za glasbo bo poskrbela skupina Skalp. Od petka, 5. septembra, do nedelje, 8. septembra 49. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine Podroben program v prilogi in na www.narodnenose.si. DOM KULTURE KAMNIK Sreda, 4. septembra, ob 17. uri, Klub Kino dom STIMULART: Javna predstavitev projekta Kreativnost v prostore nekdanje industrije v Občini Kamnik Vstop prost! Sreda, 4. septembra, ob 19. uri, Galerija DKK Dušan Štrajhar: Utrinki Slovenske krajine Odprtje razstave v okviru Festivala Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine. Vstop prost! Torek, 10. septembra, ob 20. uri, Galerija DKK Odprtje likovne razstave Aleša Horvata Hibiskus Vstop prost! JAVNI ZAVOD MEKINJSKI SAMOSTAN Sreda, 18. septembra, od 17. do 20. ure Kulinarična delavnica: Jesenski shranki kot osnova za dobre prigrizke Prijave sprejemamo na e-pošto info@samostanmekinje.si ali na 031 392 158 (obvezno z navedbo imena in priimka ter naslova) do 13. septembra oziroma do zapolnitve mest. V skupini bomo sprejeli do dvajset udeležencev. Prispevek za udeležbo znaša devet evrov. VELIKA PLANINA Sobota, 31. avgusta, od 10.30 do 12.30, Preskarjev muzej Otroška delavnica Pastirčkov dan ARBORETUM VOLČJI POTOK Sobota, 31. avgusta, od 18. do 20. ure, Spodnji angleški park Mantra Gajatri Čistost uma je znak ponavljanja Mantre Gajatri. S ponavljanjem Man-tre Gajatri širimo božansko svetlobo v nas in izven nas ter prebujamo intuitivne moči. Plača se vstopnina v park. Delavnica je brezplačna. Delavnica bo izvedena ob vsakem vremenu. Nedelja, 1. septembra, celodnevna prireditev Čarobni dan Čarobni dan bo postregel z nešteto športnimi, ustvarjalnimi in drugimi delavnicami, adrenalinskimi doživetji in poučnimi vsebinami. Zabavali nas bodo znani slovenski glasbeni izvajalci. Manjkalo ne bo tudi nastopov različnih društev, klubov in drugih sodelujočih. Sezonske vstopnice na prireditvi ne veljajo. Sobota, 7. septembra, ob 10. uri, pri otroškem igrišču Mali vrtnarji Plača se vstopnina v park. Delavnica je brezplačna. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si. Nedelja, 8. septembra, ob 16. uri, park Tapkanje po akupunkturnih točkah Plača se vstopnina v park. Delavnica je brezplačna. S seboj prinesite podlogo za sedenje. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si. Sobota, 14. septembra, ob 10. uri, pri otroškem igrišču Kako privabiti živali na svoj vrt Jesenski čas je idealen za postavitev ptičjih gnezdilnic. Ptice so znane obiskovalke tistih vrtov, kjer se vrtnari z občutkom za živo naravo. Nedelja, 15. septembra, ob 10. uri, pri vhodu v park Nordijska hoja Plača se vstopnina v park. Delavnica je brezplačna. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si. TERME SNOVIK Sobota, 7. septembra, od 7.30 do 21. ure Slovenski dan v Termah Snovik Slovenski dan v Termah Snovik bo obarvan z dobrotami slovenske kuhinje, živo glasbo in odlično zabavo. Zaželena je predhodna prijava na info@terme-snovik.si. MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Sreda, 11. septembra, ob 19. uri, Medobčinski muzej Kamnik Predstavitev knjige Ani Župančič: Spomini na Ota Predstavitev spominov žene Otona Župančiča Ani Župančič, ki pesnikovo življenje (tudi dopustovanje na gradu Zaprice) in ustvarjanje predstavlja kot verodostojen pogled v zgodovinske dogodke tiste dobe. Knjigo je izdala založba Forum 7, predstavila jo bo vnukinja Alenka Župančič. Sreda, 18. septembra, ob 19. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Vito Čop: Pomanjkanje drobiža med prvo svetovno vojno Numizmatik Vito Čop bo spregovoril o pomanjkanju drobiža v času prve svetovne vojne, od začetnega skrivanja ne le zlatnikov in srebrnikov, ampak tudi nikljastega in bakrenega drobiža, do provizoričnega izdajanja lokalnega drobiža ipd. TURISTIČNO DRUŠTVO TUHINJSKA DOLINA Nedelja, 15. septembra, od 7. do 13. ure, Terme Snovik Pohod na Menino Tradicionalni pohod poteka od Term Snovik, preko Gore sv. Miklavž, Jurčkove koče pa vse do ovčarske bajte na Menini planini. Pot nudi številne čudovite razglede, stik z domačini in dobro malico. Prevoz do izhodišča je organiziran. Zbirno mesto pred Termami Snovik Informacije in prijave na animacija@terme-snovik.si ali 051 313 966 do 12. septembra. ODBOJKARSKI KLUB KAMNIK Sobota, 7. septembra, od 10. do 22. ure in nedelja, 8. septembra, od 11. do 15. ure, Športna dvorana Kamnik Mednarodni odbojkarski turnir za pokal Kamnika Nastopajo ekipe: Calcit Volley, OK Vojvodina Novi Sad, HAOK Mladost Zagreb in SK Zadruga Aich/Dob. Vstopnine ni! GRAJSKA TERASA Petek, 20. septembra, ob 19. uri Uroš in Tjaša Vstopnina deset evrov. Vstopnice v prodaji od 2. septembra na Grajski terasi. SLOVENIA ECO RESORT Sobota, 14. septembra, od 12. do 22. ure Moto dogodek v Slovenia Eco Resortu skupaj s Slovenia Speed Cups KIKŠTARTER Četrtek, 12. septembra, ob 17. uri KIKon - Žiga Kršinar: Kako postaviti EKO kmetijo? Brezplačna udeležba. Prijave zbirajo na spletni in FB strani KIKštarter-ja 14 dni pred dogodkom. Četrtek, 12. septembra, ob 17. uri KIKon - Blaž Jamšek: Pravne osnove za podjetnike Udeležba brezplačna. Prijave zbirajo na spletni in FB strani KIKštar-terja 14 dni pred dogodkom. DRUŠTVO TUN'ŠKI GLAS Sobota, 31. avgusta, ob 16. uri, igrišče pri OŠ Tunjice 5. Tunjiške igre brez meja ZDRAVILNI GAJ TUNJICE Petek, 6. septembra Aktivni petek 9.00 Relaksacijske tehnike 10.15 Nordijska hoja 12.00 Vadba za moč 11.00-13.00 Meritve krvnega tlaka Skupaj imamo moč Mladi iz Mladinske skupine Feniks in animatorji oratorija z naslovom Imaš moč v Šmartnem v Tuhinju so znova združili moči v dobrodelni akciji. Monika Jeglič Šmartno v Tuhinju - V dveh že kar tradicionalnih akcijah so ob glavni cesti, ki pelje skozi Šmartno v Tuhinju, ob osnovni šoli s plakati, puščicami in smerokazi vabili mimovozeče, da se ustavijo na palačinkah in limonadi, hkrati pa so zbirali prispevke za enajstletnega Rožleta Valjavca iz Kranja, ki se bori z rakom. V starosti šest let je prvič zbolel za angiosarkomom, tumor je imel v srednjem ušesu na levi strani, sedaj pa se mu je rak na novem mestu pojavil že tretjič. Akciji, ki sta potekali dve zaporedni soboti (3. in 10. avgusta), sta animatorjem iz Šmartnega vzeli lep del dopoldneva in celo popoldne, čeprav so obakrat za cesto dežurali »le« tri ure (od 16. do 19. ure). Že zgodaj so se v več domovih začele peči palačinke, ki jih je bilo v obeh akcijah pečenih okrog petsto, poleg tega pa je v Šmartnem potekal pravi maraton v ože-manju limon, saj so pripravili naravno limonado iz okrog sto limon. V soboto, 3. avgusta, je začetek akcije prekinila ploha, ki pa animatorjev ni ustavila, saj so s plakati in puščicami mimovozeče pozdravljali z obeh strani ceste. Dobra volja je vse udeležene gnala vse tja do pol osme ure zvečer, ko so ugotovili, da jim je uspelo zbrati kar 610 evrov. Druga akcija je potekala teden dni kasneje v nekoliko okrnjeni zasedbi. So pa ani-matorjem ob cesti družbo delali domači gasilci, ki so se pripravljali, da zalijejo no-voporočena gasilca iz svojih vrst. Tudi tokrat je bila akcija precej uspešna, saj je bil ob koncu dneva izkupiček akcije 525 evrov, kar skupaj nanese 1125 evrov, ki jih bodo ani-matorji osebno predali družini malega Rožleta, saj so v stiku z njegovo mamo. Glede na večinsko pozitivne odzive tistih, ki so se ustavljali ob cesti ali vozili mimo, bodo tovrstne akcije nemara nadaljevali tudi v prihodnje. V bližnji in daljni okolici je namreč vse preveč ljudi, ki potrebujejo našo pomoč, mladi pa so dokaz, da ima vsak moč vsaj nekaj spremeniti na bolje. Mladi v Šmartnem v Tuhinju so s plakati, puščicami in smerokazi tudi letos vabili mimovozeče, da se ustavijo na palačinkah in limonadi. / Foto: Monika Jeglič KAMNIK Kamničan ^ petek, 16. avgusta 2019 ii JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 ODPADNE VODE: 041 326 256 VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST: 031 625 524 POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948 Zanimivosti, zahvale Spomin na izgnane krajane V soboto, 17. avgusta, se je na Slopeh odvijala vsakoletna prireditev, ki jo je pripravil Krajevni odbor Združenja zveze borcev za vrednote NOB Motnik - Špitalič, in sicer v počastitev krajevnega praznika Krajevne skupnosti Motnik in Krajevne skupnosti Špitalič. Marjan Semprimožnik Slope - Ob tej priložnosti smo se spominjali in častili ljudi, ki so v vojni sodelovali. Avgusta 1943 so namreč iz območja Motnika in Špita-liča v koncentracijsko taborišče Dachau izgnali približno trideset ljudi - in večina od njih se ni vrnila. Obe krajevni skupnosti v avgustu, tudi v spomin tem dogodkom, obeležujeta krajevni praznik. Ob prazniku sta zbrane nagovorila predsednika obeh krajevnih skupnosti, Marjan Semprimožnik in Marko Drolc, ki sta krajankam in krajanom čestitala za njihov praznik ter izrazila spoštovanje ob vsakoletni slovesnosti, s katero obujajo spomine na polpreteklo zgodovino v teh krajih. V imenu Občine Kamnik je spregovoril podžupan Aleksander Uršič, ki je ob tej Podžupan Sandi Uršič pri polaganju venca / Foto: Dušan Božič priložnosti dejal: »Tukaj prisotni se zavedamo pomena NOB, o čemer priča tudi dejstvo, da sta sosednji krajevni skupnosti v spomin na dogodke v času druge svetovne vojne izbrali datum krajevnega praznika. Živimo v času, ko je pogosto, da se posameznik briga samo za GG osmrtnice, zahvale e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas.s^ ZAHVALA Nisi živela, da bi sovražila -živela si, da bi ljubila. (prosto po Antigoni) 24. avgusta smo se poslovili od naše ljube žene, mamice, mame, tete in nečakinje Olge Ravnikar Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste prizadeto spremljali potek njene borbe in jo hrabrili. Vsi njeni ZAHVALA Tako tiho, skromno si živel, takšno tudi si življenje imel. Zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. Janez Rode (1931-2019) iz Šmarce Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečene besede sožalja, sveče in sv. maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem kvarteta Grm in trobentaču. Hvala vsem, ki ste ga v tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti in se ga boste spominjali še naprej. Žalujoči: žena Vida, sin Ciril in hči Vida z družinama ter ostalo sorodstvo Šmarca, Notranje Gorice, avgusta 2019 svoje probleme in skrbi za svoje interese. Veseli me, da sem prisoten na dogodku, ki potrjuje, da ni povsod tako. Krajanke in krajani Motnika in Špitaliča dokazujete, da znate stopiti skupaj, saj vas ne združuje samo krajevni praznik. Primere sodelovanja vidimo v več organizaci- jah in vsem dokazujete, da sodelovanje ni nekaj nemogočega. Pred nami je veliko izzivov, zavedati se moramo, da občinska sredstva niso neomejena, s sodelovanjem bomo zagotovo našli rešitve, s katerimi bomo lahko naredili še veliko.« Ob zaključku se je vsem, ki so pripomogli k organizaciji proslave, iskreno zahvalil še predsednik krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Motnik -Špitalič Jože Keršič. Za kulturni program, ki ga je povezovala Majda Zupančič, so z recitacijo dogodek obogatili člani Društva upokojencev Motnik - Špitalič, s pesmijo pa programu posebno noto dodali pevci omenjenega društva. Zbrani so prisluhnili tudi Tam-buraški skupini Bisernica iz Reteč pri Škofji Loki in Ljudskim pevkam Lipa. www.pogrebnik.si ZAHVALA Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. V 78. letu starosti je tiho zaspal naš dragi mož, oče, brat, dedek in stric Franc Bruser Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje. Iskrena zahvala gre tudi dr. Pfajfarjevi, patronažni službi in ge. Irmi iz Pristana. Žalujoči vsi njegovi Avgust 2019 ZAHVALA Človek nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... V 72. letu je po dolgi bolezni umrl mož, oče, brat, stric, bratranec, nečak Alojz Berlec 1948-2019 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, bivšim sodelavcem za izrečene besede sožalja, darovane sveče in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se, da ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala tudi sosedu Danielu za poslovilne besede. Žalujoči vsi njegovi Avgust 2019 h KPK Komunalno podjetje Kamnikd.o.o. Cankajeva 11, 1241 Kamnik 24 UR NA DAN Merilo naše uspešnosti je zadovoljstvo naših uporabnikov. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.O.O., CANKARJEVA CESTA 11, 1241 KAMNIK ZAHVALA Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, eno lučko mi prižgite in večni mir mi zaželite. V 58. letu se je utrujena od hude bolezni tiho poslovila naša draga Meta Marjeta Benkovič iz Mekinj Na zadnjo pot smo jo pospremili 25. julija 2019 v Kranju. Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili, za izrečena soža-lja, darove, hvala g. župniku iz Kovorja in pevcem. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Meta, počivaj v miru! Vsi tvoji ZAHVALA Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. V 88. letu se je od nas poslovil Milan Razdevšek z Duplice Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste se mu poklonili v poslovilni vežici ali ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo se osebju Doma starejših občanov Kamnik za skrbno nego med njegovim bivanjem v DSO. Zahvala gre tudi Združenju borcev za ohranjanje vrednot NOB Kamnik, pevcem in trobentaču. Vsi njegovi Kamnik, avgust 2019 ZAHVALA Odšla si. Ni te več moč objeti. Pa vendar si tudi ostala. Moč te je čutiti. Kot kristalno čisto in mogočno ljubezen. Mnogo prezgodaj in po težki bolezni se je od nas v 76. letu poslovila draga mami, babi, sestra in teta Elica - Jelka Krenn iz Vesce pri Vodicah Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste bili del njenega veselega življenja. Hvala vsem, ki ste ji v času njene bolezni in poslavljanja od življenja stali ob strani. Hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem, članom Društva upokojencev Bukovica - Šin-kov Turn ter gasilkam in gasilcem PGD Šinkov Turn za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala pevkam za krasno zapete pesmi. Hvala vsem za besede tolažbe, močne objeme in stiske rok, iskrene poglede sočutja, pisna soža-lja, za podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki jo boste še naprej ohranjali v lepem spominu. Vsi njeni Avgust 2019 24 petek, 16. avgusta 2019 Kamničan ^ Kamničan Tedenski strip o volkulji Beli Ivan Mitrevski in Kartini Djalil Kamnik - Volkulja Bela je prava volkulja. Žival. Kožuh ima, gobec in štiri noge. Znašla se je ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp. Skriva se v zelenju, globoko v širnem gozdu. Pomen ohranjanja biotske raznovrstnosti Ker volkove pri nas redko srečamo, je Bela dragocena. Zato sva se odločila, da Belo upodobiva v seriji stripov. KAJ JE BELA? Prašičke, ki si gradijo domove i slame ali šibja? Naslednjič opeko, Pipi! Opeko! Če jih Bela ne bi jedla, bi se srne precej namnožile. Ker bi jih bilo veliko, bi snedle večino poganjkov dreves. Nova drevesa tako ne bi mogla zrasti in gozd bi umiral. Poleg nje pa bi rada, da bralci izvejo več o naših gorah in gozdovih ter o pomembnosti ohranjanja njihove biotske raznovrstnosti ter o težavah, s katerimi se soočajo. Okolj-skih težav na Kamniškem namreč ne manjka: vodni viri so zaradi množičnega turizma pod precejšnjim pritiskom, motorna vozila so pregnala nekatere živali z Velike planine, nekaterih rastlin pa zaradi divjega na-biralništva ne srečamo več. Strip o naši volkulji nastaja v sodelovanju s strokovnja- ki iz sveta naravovarstva, lovci, gozdarji, planinci, reševalci, borci za ohranitev biološke raznovrstnosti v naravi. Bela nas v stripih opozarja na naš odnos do narave, v kateri bivamo in katere del smo. Opazuje in odkriva stvari, ki so se skozi čas prikradle v naravo in se tam skrile za samoumevnost. V strip vključujeva širšo okolj-sko tematiko, ker nama je mar za svet. Da ga ohranimo, kakršen je, in ga morda celo naredimo lepšega, zase Babice, ki živijo v hišicah sredi gozda? Mnjam, prvovrstna babica. Ne. Bela je jelene, kozoroge, muflone, najraje pa ima srne. Zato za Belo lahko rečemo, da je varuhinja kamniških gozdov. in vse, ki pridejo za nami. Da ga radovedni obiskujemo varni in varno. Strip bodo prevedli tudi v tuje jezike Vsak torek izide nova epizoda stripa o volkulji Beli, ki jo najdete na družbenih omrežjih (@volkuljabela). Projekt delno podpirata Občina Kamnik in SpeciAlps, vzbudil pa je tudi zanimanje mednarodne javnosti. Kmalu sledijo prevodi v italijanščino, nemščino in francoščino. www.maksi-servis.si 070 718 718 111M flH I SERVIS Vaša varnost - naša prioriteta PROTIVLOMNA VRATA OKNA ALU VRATA PVC VRATA NOTRANJA VRATA Hitra dobava in montaža O Protihrupna okna & vrata O Toplotna & zvočna izolacija Starodobna vozila so resen posel Člani Društva starodobnih vozil Kamnik so v Arboretumu, ki letos praznuje stoto obletnico osnovanja parka, pripravili mednarodno razstavo starodobnikov, ki je bila posvečena stoletnici Fordovega modela T. Na ogled je bilo še enajst starodobnikov častitljivih letnikov. Jasna Paladin Volčji Potok - Starodobniki z letniki izdelave pred drugo svetovno vojno so svoje mesto v Arboretumu letos našli pod velikim šotorom, in čeprav je po deževnem dnevu nedelja, 25. avgusta, sijala v soncu, so si lastniki enotni - gre za občutljiva vozila, za katera skrbijo z vso vnemo in razstava v blatni travi jim gotovo ne bi koristila. Tehnična kultura je namreč resen posel, je zbrane opozoril Janko Uratnik, predsednik Zveze starodobnih vozil Slovenije, ki združuje 25 društev in okoli 3500 članov, ki imajo v lasti okoli deset tisoč starodobnih vozil. »Naša zveza je del mednarodne organizacije FIVA, ki pa ima trenutno približno 1,6 milijona članov v 65 državah sveta. Ljubezen do starodob-nih vozil in do tehniške kulture ni neka drobna zadeva, ampak je velika stvar, ki ima tudi nezanemarljive ekonomske učinke. Kar okoli 15 milijard evrov letno se obrne na tem področju in obnova starih vozil zagotovo je resen posel,« je dejal. Da gre za resen posel, je dokazal tudi Marko Kveder iz Rafolč, ki je izdelal repliko Fordovega modela T iz leta 1919. Kot mizar po poklicu je vešč obdelave lesa, zato mu izdelava preciznih delov avtomobila ni povzročala težav, a kljub vsemu je za izdelavo avta porabil kar šest let. Rad ga zapelje po cesti, čeprav seveda ne vsakodnevno, oddaja pa ga tudi ob različnih priložnostih, saj je vse več posameznikov, ki delijo takšne stvaritve. Marko Kveder pred svojo repliko Fordovega modela T iz leta 1919, ki je v kar sedemdesetih odstotkih izdelan iz lesa. / Foto: Jasna Paladin Predsednik Društva starodobnih vozil Kamnik Miroslav Vrhovnik Na ogled je bilo še enajst starodobnikov, tudi replika piccolla iz leta 1906 lastnika Petra Svetlina, pa Fordov model T cabriolet iz leta 1924 Leona Šparovca in pa tri leta starejši buick 5950, ki ga ima v lasti Sašo Bene- dik. Velika večina lastnikov razstavljenih vozil prihaja iz domačega društva, Društva starodobnih vozil Kamnik, ki ga vodi Miroslav Vrhov-nik. Poudaril je, da je njihovo društvo edino v Sloveniji, ki se posveča izključno starejšim letnikom starodobni-kom, starejšim od letnika 1945, ter povabil na tridnevno prireditev z razstavo sta-rodobnikov, ki jo bodo pripravili konec maja prihodnje leto v Slovenia Eco resortu v Godiču, v središču Kamnika in v Arboretumu. Zbrane obiskovalce in razstavljavce so nagovorili župan Matej Slapar in direktor Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik dr. Tomaž Simetinger, za mednarodno udeležbo pa je poskrbel predsednik hrvaške zveze starodobnikov Antun Pre- sečki, nato pa so sledile predstavitve vseh vozil. In zakaj so se lastniki staro-dobnikov letos zbrali prav v Arboretumu? »Kaj imajo skupnega stara vozila in naš park? Veliko. Vozilo je čudovita stvaritev človeka, drevo pa je čudovita stvaritev narave. Prepričan sem, da stvaritev narave ljudje ne bomo mogli nikdar preseči, a sta-rodobniki še kako sodijo v naše okolje. Naš park letos praznuje stoletnico, ki se ne nanaša na starost naše ustanove, ta je namreč mlajša, ampak na prva posajena drevesa, ki jih je posadila družina Souvan, s katero še danes odlično sodelujemo. Ne nazadnje so bili tudi So-uvani veliki ljubitelji avtomobilov in umetnosti,« pa je povedal direktor Arbore-tuma Aleš Ocepek. ^onpoh/áf¡> dabor Kranjska cesta 3a, Kamnik T: 01 831 04 81, 051 399 577 www.pohistvo-dabor.si Slovensko pohištvo po najugodnejših cenah m a fp I es ■ludio-KarnnlN tudi brez popustov KUHINJE • VGRADNE OMARE • DNEVNE SOBE • SPALNICE • MLADINSKE SOBE • PREDSOBE Z VIZITKO 1