CELOVEC ČETRTEK VESTNI 10. SEP. 1998 Letnik 53 Štev. 36 (2978) Cena 10 šil. Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec P. b. b. ZUl.-Nr. !99S9K50U Preštevanje manjšine za ZSO nesprejemljivo Od 9. do 11. oktobra Umag, hotel Koralj Razpis in program na 6. strani REDSEDNIK Zveze slovenil skih organizacij dr. Marjan Sturm zavrača zahtevo koroškega Heimatdiensta po preštevanju manjšine. Sklicuje se na Zakon o narodnih skupnostih (BGBL. št. 396/1976 § 1 odst. 3.), kjer izrecno piše: »Priznanje k narodni skupnosti je prosto. Noben pripadnik narodne skupnosti ne sme utrpeti škode zaradi tega, ker se poslužuje pravic, ki mu kot takemu pripadajo. Nobena oseba ni obvezana, da dokaže svojo pripadnost h kaki narodni skupnosti«. Predsednik dr. Sturm meni, da Zakon o narodnih skupnostih govori jasen jezik: »Vsako preštevanje manjšine bi temu nasprotovalo! Razen tega številčno ugotavljanje manjšine po členu 7 ADP in Okvirni konvenciji za zaščito narodnih manjšin Sveta Evrope, ki jo je Republika Avstrija že ratificirala, ni možno. Zato za preštevanje manjšine, kakršno je pred kratkim ponovno zahteval koroški Heimatdienst, ni nobene zakonske podlage.« Nadalje dr. Sturm navaja, da iz razumljivih razlogov tudi pri ljudskih štetjih ne sprašujejo o pripadnosti h kaki skupnosti, temveč samo po pogovornem jeziku. »Zaradi tega tudi najostreje zavračamo istovetenje tega števila (1991 je navedlo 14.069 Korošic in Korošcev Preberite Koroška Preštevanje koroških Slovencev? Kaj menijo naši ljudji. Ustanovitev Boltzmannovega inštituta na celovški univerzi Stran 2 Pliberk Čeprav Pliberčanom vreme tokrat ni prizaneslo, vlada po sejmu splošno zadovoljstvo Stran 3 Knjige Jesenski program založbe Drava, ki ga je te dni predstavila tudi v Berlinu Stran 4 Argentina PD »Sele« in ansambel »Drava« sta zapela onkraj velike luže Stran 5 Posočje Kapeljčani pomagajo žrtvam potresa v vasi Krn Stran 7 Pliberški jormak je tudi letos privabil nad 100.000 ljudi s to in onstran meja. Prvi višek je bila tradicionalna povorka skozi središče mesta Stran 3 slovenščino kot svoj pogovorni jezik) s številčno močjo narodne skupnosti s strani Narodnega sveta koroških Slovencev«, tako dr. Sturm. Neresničen je po izjavah dr. Sturma tudi očitek, da prišteva Zveza slovenskih organizacij vse osebe, ki govorijo slovensko, k narodni skupnosti. Prav nasprotno: »Zveza slovenskih organizacij izhaja iz tega, da temelji zahodnoevropska manj- šinska zaščita na svobodnem priznanju in na individualnem pravu (s kolektivnimi elementi) in zato ni vezana na nikakršno številčno moč. Se več: kdor se na Koroškem spušča v takšne igrice s številkami, si želi po tihem radikalizacijo manjšinskega vprašanja, kot smo jo imeli v 70-ih letih.« Zato da je za ZSO vsaka vrsta preštevanja manjšine nesprejemljiva! KOROŠKA Krajevni sestanki ZSO POLETJE je minilo in z njim ra koroških Slovencev preko ■ tudi dopusti - tistih, ki so pogajanj za sestav narodnostne- ga imeli. Kajti Izvršni odbor ZSO tudi v poletni vročini ni počival. Od predloga za ustanovitev novega Koordinacijskega odbo- ga sosveta pri Uradu zveznega kanclerja pa do večne »bitke za denar« so bile postavljene marsikatere smernice za jesensko delo. To pa je lahko uspešno le, če ga podpira čim širši sloj dvojezičnega prebivalstva na Koroškem. Zato se je odbor odločil začeti jesen z novo vrsto krajevnih sestankov, kajti kot je že rekel slavni Che Guevara: »Ljudstvo se nikdar ne moti. Mi smo tisti, ki se motimo, in mi se moramo popravljati!« Natančen čas in kraj sestankov bomo še objavili, sicer pa se lahko s pobudami in vprašanji vsak čas obrnete na tajništvo ZSO ali pa osebno na Jo-zija Wutteja, ki je odgovoren za organizacijo sestankov. jo zgledni dvojezičnosti na vJ vabilih za Pliberški jormak je bilo na tem mestu le dosti zapisanega. Pa tudi o tem, da ta dvojezičnost le ni bila tako pohvale vredna. Toda vsako stvar je še mogoče stopnjevati, kajti na jormaku samem je dobila pliberška navidezna dvo- oz. več- ne prednosti). Michael Aus-senvinkler ga je zaradi tega nastopa imenoval kar »alpe-jadranskega« župana. A le kmalu nato je bilo te odprtosti konec. Sledilo naj bi odprtje razstave v »alpe-ja-dranskem« šotoru, a tega šotora pač ni bilo mogoče najti. O, t/ moj Bleiburg jezičnost prave alpe-jadranske razsežnosti. Vsaj ne, če si se orientiral po Tako je bilo odprtje jorma-ka v šotoru skupine »Jaunta-ler Trachtenkapelle« v znamenju prave večjezičnosti in odpiranja meja. Najbolj se je izkazal pliberški župan Raimund Grilc, ki je govoril kar v treh jezikih (kot dvojezični Korošec, ki vrhu tega poučuje italijanščino, ima pač določe- napisih. Kajti napis na omenjenem šotoru je bil tak, kot smo ga vajeni iz prejšnjih časov: »Klagenfurt«, je pisalo tam, pa še geslo olimijskega leta 2006, seveda tudi samo z nemškim besedilom. Je to tista odprtost, s katero želi prodreti pliberška občina v naslednje tisočletje? jo Pomagajte pri izdelavi dokumentacije kršitev človekovih pravic! Mreža avstrijskih nevladnih organizacij, ki se zavzema za boljšo zaščito človekovih pravic (med organizacijami, ki podpirajo tozadevni katalog zahtev, je tudi Zveza slovenskih organizacij, glej prejšnjo številko SV) se je lotila dokumentiranja aktualnih kršitev človekovih pravic v Avstriji. Pod geslom »Avstrija - dežela človekovih pravic? Popis aktualnega stanja« želijo zbirati primere kršitev v letošnjem »Letu človekovih pravic«. Ker spada med take kršitve vsekakor tudi diskriminacija zaradi materinega jezika, se obračamo na vse bralke in bralce SV, da nam sporočite, če ste se kot pripadnica/pripadnik manjšine čutili krivično obravnavano/nega s strani oblasti ali če vam je znan kak primer nekorektnega postopanja avstrijskih uradnikov glede uporabe slovenščine na Koroškem! Za vsako informacijo na tajništvo ZSO (Joži Wutte) se vam v naprej zahvaljujemo. Marjan Sturm kot opazovalec bosanskih volitev V soboto, 12. septembra 1998, bojo v Bosni in Hercegovini volili nov parlament. Potek volitev bojo nadzorovali posebni opazovalci Evropske organizacije za varnost in sodelovanje, kar naj zagotavlja demokratičnost in pravilnost glasovanja. Med mednarodnimi opazovalci je tudi predsednik ZSO in Sosveta za slovensko narodno skupnost dr. Marjan Sturm, ki se že od ponedeljka naprej nahaja v državi, ki jo nekaj let po bratomorni vojni še vedno pretresajo etnični in verski konflikti ter nestrpnost. PREBLISK PODPORA NSKS, DA JE TREBA SLOVENCE PREŠTETI Ljudje te načrte odločno zavračajo ^9 AHTEVA podpredsednika L Narodnega sveta koroških Slovencev Vladimirja Smrtnika, ki je očitno izrazil tudi uradno stališče te osrednje organizacije, da je rezultate ljudskega štetja iz leta 1991, po katerih je nekaj nad 14.000 oseb navedlo slovenščino kot občevalni jezik, treba praviloma priznati kot preštevanje koroških Slovencev, in takojšnja reakcija hajmatdinsta, ki je nemudoma zahteval preštevanje koroških Slovencev, sta med ljudmi zbudila nerazumevanje in odpor. ZSO je zahteve po kakršnemkoli preštevanju zavrnila kot popolnoma neutemeljene (glej izjava ZSO na 1. strani). Iz številnih odklonilnih stališč povzemamo dve mnenji. Micka Miškulnik, občinska odbornica SGS Šentjakob v Rožu in članica Zbora narodnih predstavnikov NSKS: »Zahteve podpredsednika NSKS Vladimirja Smrtnika, da je treba številke ljudskega štetja priznati kot uradno preštevanje koroških Slovencev, ne morem razumeti. Doslej je bila naša politika, da se o številkah ne pogovarjamo in da ne priznamo nobenega štetja kot osnovo za naše pravice. Sedaj pa takšen obrat. Na podeželju tega stališča sploh ne podpiramo in ga jasno odklanjamo. Prav pretresljivo pa je, da NSKS takorekoč podpira zahteve hajmatdinsta. Vsakdo ve, da na Koroškem živimo Slovenci, dvojezično ozemlje je znano in zakonsko določeno. Kar šteje je to, da živimo na tej zemlji, v tej deželi. Zato tudi jasno odklanjamo preštevanje. Otročja je tudi igra o tem, katera od obeh organizacij da zastopa več Slovencev. Vrhu tega bi Vladimir Smrtnik kot študiran človek in pravnik moral vedeti, da leta 1991 država ni vprašala po etničnem priznanju, ampak po občevalnem jeziku. To pa je velikanska razlika.« Ludvik Ogris z Radiš, dolgoletni odbornik ZSO in član Delovne skupnosti narodnih skupnosti v SPO: »Mnenje podpredsednika NSKS Vladimirja Smrtnika me sploh ne čudi, saj to je že več let cilj Narodnega sveta, ker mu gre samo za oblast nad slovensko narodno skupnostjo na Koroškem in na njen račun. Za oblast je NSKS pripravljen dati vse. Zahtevo NSKS jasno odklanjam in mislim, da ji večina koroških Slovencev prav tako ne bo sledila. Nadalje je treba vprašati, čemu pa smo se v se- demdesetih letih skupno borili proti preštevanju. Na demonstracijah v Celovcu in na Dunaju nihče ni vprašal, a si član ZSO ali NSKS, ampak enotni smo bili v prepričanju in pri odločitvi, da je preštevanje treba preprečiti. Preštevanje pa je tudi protizakonito in jasno v nasprotju s sodobnimi evropskimi norma- mi demokratičnega urejevanja in reševanja manjšinskih vprašanj. Preštevanje bi ponovno zanetilo nacionalna trenja v deželi. Zato apeliram na NSKS, da umakne to nerazumljivo zahtevo. A strah me je, da je soglasje med njim in hajmat-dinstom v tem vprašanju globlje kot si sploh predstavljamo«. /. k. w. Zgodovinski prizor z demonstracije proti preštevanju koroških Slovencev '76 DEŽELNI ZBOR IN ZADEVA KOLIG Bombna grožja v podporo svobodnjakom Izredna seja koroškega deželnega zbora v torek, 8. septembra, o umetniku Corneliusu Ko-ligu in njegovem načrtu za poslikavo Koligove sobe v deželnem zboru, se je začela dramatično. Neznana oseba je telefo-nično zagrozila, da bo v deželnem zboru eksplodirala bomba, če poslanci ne bojo ustregli zahtevam svobodnjakov, češ da je treba Koligu odvzeti nalog za poslikavo. Nacisti so z argumentom, da je to izrojena umetnost (entartete Kunst), leta 1938 uničili freske, s katerimi je stari oče Cor-neliusa Kojiga, Anton, poslikal po njem imenovano sobo v deželnem zboru. Sklep, da sobo naj poslika vnuk Cornelius, je na Koroškem sprožil gnusen val podtikavanj in političnih pritiskov, pri čemer so prav svobodnjaki bili najbolj glasni in agresivni v fronti proti C. Koligu. Govorili so o umetniku fekalij, zbirali so podpise proti njemu ter njegove stvaritve žalili kot »abartige Kunst«. Kljub bombni grožnji in pritisku FPÖ, daje treba obnovo Koligove dvorane takoj ukiniti, se socialemokrati in ljudska stranka nista dali zastrašiti in sta svobodnjaško zahtevo odbili. Kot načrtovano, bo Cornelius Kolig svoja dela končal 25. septembra. Bombna grožnja je ponovno razgalila, kakšen duh še zmeraj preveva določene kroge na Koroškem. Interesna skupnost Kulturne iniciative Koroška-Karnten (KIKK) v tem sklopu poziva, daje treba gonjo proti Corneliusu Koligu ustaviti. Ker je sedaj potreben upor proti tej gonji, bo v nedeljo, 13. septembra 1998 ob 16.30 v obnovljenem mestnem gledališču v Celovcu podijska diskusija na to temo. f. k. w. Delo Corneliusa Koliga v Koligovi sobi deželnega zbora CELOVEC Ustanovitev novega inštituta na celovški univerzi ^ elovška univerza je dobila ^■organizatorično zanimivost, ki bo v bodoče dala celotnemu znanstvenemu delu na Koroškem svoj poseben pečat. Na tiskovni konferenci v ponedeljek, 7. 9. 1998, je namreč rektor prof. dr. Willibald Dörfler povedal, da je med celovško univerzo, mestom Beljakom in deželo prišlo do pogodbe, ki omogoča, da se ustanovi »Boltzmannov institut za medkulturno izobrazbo«. S tem dobi tudi dežela Koroška svojo prvo Boltzmannovo ustanovo. Govora o podobni ustanovi je bilo že nekaj časa, v zadnjih dveh letih pa sta se posebno profesorja dr. Peter Gstettner in dr. Dietmar Larcher zavzela za to. da pride čimprej do konkretne realizacije. V ta namen sta izdelala vsebinski in tudi organizatorični načrt inštituta, ki naj bi bil pri svojem delu neodvisen, zazrt v mednarodne kooperacije in projekte ter odmaknjen tudi vsakemu možnemu političnemu posegu od zunaj. Za uresničitev teh ciljev je prišla v poštev samo ideja Boltzmannovega instituta, ki pomeni predvsem za celovško univerzo javno priznanje njenega znanstvenega udejstvovanja na področju medkulturne izobrazbe. Kdor samo nekoliko pozna mlajšo preteklost celovške univerze ve, da je ravno zavzetost celovških znanstveni-kov-pedagogov za uveljavitev dvojezičnosti in za zboljšanje manjšinskega šolstva naletela na Koroškem na velik odpor, medtem ko je mednarodna javnost ta angažma že od vsega začetka cenila in tudi primerno honorirala. Zato je ustanovitev Boltzmannovega instituta za medkulturno izobrazbo pravo zadoščenje in tudi na-doknadno rehabilitiranje tistih celovških znanstvenikov, ki so zaradi svojega kritičnega udejstvovanja utrpeli tudi mnogo osebnih žalitev in diskriminacij. Na ponedeljkovi tiskovni konferenci so bili tudi deželni kulturni referent dr. Michael Außerwinkler, beljaški župan Helmut Manzenreiter in njegova namestnica mag. Monika Kircher-Kohl. Vsi trije politiki so izrazili svoje veliko zadovoljstvo, da je končno prišlo do potrebnih podpisanih pogodb. Od tega instituta si pričakujejo novih znanstvenih in izobraževalno političnih impulzov ravno v času, ko gre za zbliževanje sosedskih regij in za projekt olimpijskih iger »Senza confini - Brez meja - Ohne Grenzen«. Prostore za institut bo dalo na razpolago mesto Beljak. Beljak, tako župan Helmut Manzenreiter, si od te lokacije pričakuje za mesto in za regijo nov zagon in tudi konkretne ideje za mednarodne kongrese. Namestnik deželnega glavarja dr. Michael Ausser-winkler upa, da bo s tako inštitucijo možno razviti mnogo projektov, ki bodo v prid sporazumevanja med manjšino in večino in ki bodo pomagali uveljaviti pomen večjezičnosti in večkulturnosti. Boltzmannov institut bo začel delovati z začetkom naslednjega leta. Vsebinsko težišče bo vsekakor zelo atraktivno, saj bo šlo za dvo-in večjezično vzgojo, premagovanje polpretekle zgodovine, vzgojno-mirovni projekt v Bosni in za vpliv globalizacije oz. regionalizacije na sožitje oz. na naraščanje nacionalizma. Pri projektih bodo sodelovali predvsem uspešni in zavzeti absolventi celovške univerze, ki naj bi preko take institucije lažje prišli do znanstvenih delovnih mest. Institut bosta v kooperaciji vodila dr. Peter Gstettner in dr. Dietmar Larcher. v. w\ CELOVEC Mednarodni mladinski jezikovni seminar Od 7. do 12. septembra poteka mednarodni mladinski jezikovni seminar pod geslom »Jeziki in narečja v Evropi«, ki ga organizira mesto Celovec. Na tem seminarju sodeluje 45 mladincev iz 15 evropskih držav. Udeleženci bodo lahko spoznali raznovrstnost jezikov in narečij v Avstriji in tudi v sosednji Italiji. Seminar obsega številne referate in ekskurzije, med drugim tudi na Gradiščansko in v Italijo. Mladinci naj bi spoznali, da se v okolici 250 kilometrov okrog Celovca govori 5 državnih jezikov (nemščina, slovenščina, italijanščina, hrvaščina in madžarščina), poleg tega pa še 25 manjših jezikov in krajevnih narečij. Med udeleženci je tudi osem mladincev iz Slovenije. Na javni otvoritvi seminarja v ponedeljek zjutraj so bile navzoče tudi številne osebe izjavnega življenja, kot npr. dr. Anderwald in slovenski generalni konzul v Celovu dr. Jože Jeraj. V zastopstvu župana Haralda Scheucherja je dr. Kanovsky-Wintermann otvorila prireditev. Mesto Celovec seveda tudi na tej prireditvi posebno poudarja kandidaturo za olimpijske igre »Senza Confini - Brez meja - Ohne Grenzen 2006«, saj je ta mednarodni seminar dobra priložnost za reklamo po celi Evropi. T. G. 605. PLIBERŠKI JORMAK Sejem na travniku izredno uspel Prvič na sejmu: predstavniki občine Ljutomer z Big bandom v ozadju It I A tisoče obiskovalcev iz lil cele Koroške in sosednje Slovenije se je preteklo soboto gnetlo na glavnem trgu v Pliberku ob slavnostni povorki v okviru otvoritvene svečanosti največjega in najstarejšega ljudskega slavja na južnem Koroškem. Široka ponudba Kot vsako leto so tudi letos na povorki, ki je trajala dobro uro, sodelovali razna domača podjetja, kulturna in športna društva regije. V Pliberk je prišla seveda tudi politična prominenca; na čelu namestnik deželnega glavarja Michael Ausserwinkler s pliberškim županom Raimun-dom Grilcem ter celotnim mestnim svetom, deželna svetnika Dieter Haller in Robert Lutschou-nig, župani sosednjih občin, predstavniki koroših Slovencev ter visoko število častnih gostov iz sosednje Slovenije in Italije. Razveseljivo pa je tudi dejstvo, da je potekala moderacija slavnostne povorke v obeh deželnih jezikih brez žvižganja in protestov s strani množične publike. Letos je bilo na sejmu približno 400 razstavljalcev, ki so obiskovalcem nudili malodane vse, kar si človek lahko zaželi: tekstilne izdelke, obutev, perilo, kuhinjske opreme itd. Čeprav je poslabšanje vremena v soboto številne obiskovalce DRAU MÖBEL Kdo je krivec? Spor med »Drau Möbel GmbH« in Hypo banko se nadaljuje in ni jasno, kdo in kaj je pravzaprav povzročitelj konflikta. Dejstvo je, daje Hypo banka razglasila stečaj podjetja »Drau Möbel« iz Steinfelda in da je podjetje šele iz medijev zvedelo o tem precej nerazumljivem ravnanju. Poslovodja Geg-ham Bayanduryan, ki je po rodu Armenec, je izjavil, da ima podjetje pravzaprav dosti sredstev za nadaljnje delovanje. Kot dokaz je na tiskovni konferenci v Celovcu tudi objavil številke, ki izpovejo, da znaša neto premoženje »Drau Möbel« 36,9 milijona šilingov. Zaradi razglasitve stečaja s strani banke pa od meseca julija naprej podjetje ni smelo več izplačevati plačil. Delavci so v petek demonstrirali pred Hypo banko v Celovcu in zahtevali obrazložitev za ravnanje banke. Problem plačil naj bi sicer v naslednjih dneh rešili s pomočjo sindikatov, toda vseeno delavce predčasno odgnalo domov, je bil obisk v nedeljo, ko je bilo kar 60. 000 obiskovalcev, in v ponedeljek ob prijetnem vremenu zelo zadovoljiv, kot nam je povedal soorganizator sejma Štefan Visotschnig. Skupaj je jormak obiskalo zagotovo nad 100.000 ljudi. Posebno zadovoljni pa so bili tako razstavljalci iz sosednjih slovenskih in italijanskih občin v šotoru Alpe-Jadran, kakor tudi skrbi obstoj podjetja. V primeru, da rekurz ne bi bil uspešen in bi tako bil stečaj veljaven, bi bila delovna situacija v Steinfeldu katastrofalna, saj je podjetje »Drau Möbel« s 159 delavci in nastavljenci največje med Špita-lom in Lienzom. Po izjavah sicer želita tako vodstvo podjetja kakor tudi Hypo nadaljnji obstoj »Drau Möbel« in vzrok konflikta za nobe- obiskovalci, ki so radi pokušali to ali ono specialiteto iz sosednjih regij, tako da seje pliberška občina takoj odločila, da bo to pobudo v prihodnjem letu ponovila. Veliko obiskovalcev pa si je že zdaj obljubilo: nasvidenje na jormaku 1999. Pozanimali smo se pri nekaterih razstavljalcih o poteku jormaka iz njihovega vidika Franc Jurša, sodelavec župana občine Ljutomer: »Moram reči, da smo s predstavitvijo naše občine zelo zadovoljni. Vse dni je bil obisk odličen. Predstavili smo nekaj našega gospodarstva in gostinstva. Obiskovalci so se zanimali za naše turistične zmogljivosti, zanimal jih je naš sir, ki smo ga tu predstavili in ponujali, kakor tudi za naša ljutomerska vina. Ljudje so spraševali, kje se te dobrote dejansko lahko dobijo. Dali smo jim nasvete in jim obljubili, da se bomo naslednje leto no stran ni popolnoma jasen. Zdi se pa, daje Hypo nezadovoljna s poslovodjo podjetja Bayan-duryanom in da zaradi tega hoče blokirati delovanje. To pa je spet čudno, ker je vodstvo banke še pred osmimi leti v pismu deželni vladi izrekla največje zadovoljstvo in zaupanje v Bayandurya-na. Zdaj vsi lahko le čakajo na odločitev rekurza graškega vrhovnega deželnega sodišča in predvsem v imenu delavcev podjetja »Drau Möbel« je upati na pozitiven rezultat. T. G. Foto: SV zopet vrnili na sejem. Upam, da se bomo takrat predstavili temeljiteje in seveda bolj organizirano kot smo se zdaj prvič«. Stanko Čik, Zadruga-Market Pliberk: »Z obiskom in prometom smo zelo zadovoljni. V primerjavi z lanskim letom pa je nivo ostal približno enak.« Jožko Hudi, SPD Edinost, Pliberk: »Odkar oddaja Koroški radio Letošnji mednarodni celovški lesni sejem je potekal v zadovoljstvo vseh. 1.6.000 štetih obiskovalcev, zvečine strokovne publike, potrjuje, daje delitev celovškega sejma na strokovno prireditev in sejem splošnega značja bila pravilna. Občinstvo se je predvsem zanimalo za gozdarsko tehnologijo, žage in lesnopredelovalne stroje. Precejšnje je bilo zanimanje tudi za strokovne simpozije, ki se jih je udeležilo nad 1400 obisko- Deželni govornik zelenih Michael Johann zahteva v tiskovni izjavi ob lesnem sejmu v Celovcu, da se obnovljiva surovina les na Koroškem bolje koristi. Svari pred kratkotrajnim povečanjem dobička in dolgoročnimi posledicami za okolje. Kot zgleden primer je imenoval Slovenijo. Gozdarstvo naj bi delovalo brez kemičnih sredstev in genske tehnike. Okoli 2000 delovnih mest naj bi bilo možno ustvariti na Koroškem z boljšim koristenjem lesa - je ugotovil govornik za kmetijstvo in gozdarstvo Zelenih inž. dr. Ulrich Habsburg-Lothrin-gen, ki poudarja neizmerni potencial energije iz biomas. Koroška je edina avstrijska dežela, v kateri gozdarstvo prinaša večje dohodke kakor kmetijstvo. Na vsakega Korošca pride pribl. 1,02 ha gozda (v direktno iz našega šotora in informira poslušalce o dogajanju na jormaku, prihaja spet več ljudi iz Mežiške doline na jormak in v šotor SPD Edinost. Glede obiska sem zadovoljen, žal nam je v soboto slabo vreme pokvarilo odlični obisk. Bili pa smo izredno zadovoljni z obiskom dopoldne. Naš šotor nudi prostor približno tisoč obiskovalcem. Organizacijsko je letos vse dobro potekalo, s postrežbo sem zelo zadovoljen, kar ni bilo vedno tako. Nekateri tudi kritizirajo naše visoke cene. Prosil bi jih za razumevanje: ker na eni strani nimamo vstopnine, režijski stroški so pa visoki. Kot društvo s koncesijo pa moramo tudi plačevati davke. Glede inovacij prireditvenega sporeda pa ne mislimo na spremembe. Imeli smo že nekaj poskusov pred nekoliko leti, vendar to ni tako dobro odjeknilo, kot smo si to predstavljali. Ljudje prihajajo v šotor, da se srečajo, pogovarjajo, nekaj popijejo in pojejo. Nadaljevali bomo z dosedanjim prireditvenim koledarjem. Helena Močnik, društvo upokojencev in upokojenk, Pliberk: »Z obiskom na našem tradicionalnem srečanju upokjencev v šotoru SPD Edinost, ki se ga se udeležujejo tudi gostje iz Slovenije - letos jih je bilo okrog 700 - sem zelo zadovoljna. Ljudje so bili prav navdušeni.« Mirko Štukelj valcev v štirih dneh. Predvsem predavanja o partnerstvu med gozdarstvom in lesnopredelovalno industrijo, dan lesogradnje ter mednarodni dan žagarjev so pritegnili mnogo poslušalcev. Zmago pri mednarodnem dnevu tesarjev so odnesli Švicarji, podjetja, ki so predstavila inovacije na gozdarskem in lesnopredelovalnem sektorju, pa so bila tudi odlikovana. Naslednji mednarodni celovški lesni sejem bo med 7.-10. 9. 2000. Avstriji 0,5 ha na osebo). Vzrok, da je gozdarstvo kljub temu v krizi pa je stalno padanje cen za les in lesne izdelke. Problemi nastajajo zaradi množičnega sekanja dreves, zaradi izgube raznih drevesnih vrst in s tem njihovih genetskih informacij, zaradi uporabe težkih strojev v gozdovih in efekta tople grede (suša, škodljivci, premeščanje vegetacijskih con, itn.). Prodaja lesa in lesnih izdelkov naj bi se povečala in neobnovljive surovine naj bi v večji meri bile nadomeščali, menijo Zeleni. Bioenergija da je naša pot v prihodnosti, čeprav do zdaj akcije v to smer potekajo le počasi. Zeleni so na področju gozdarstva predlagali sodelovanje s Slovenijo. To naj bi omogočal INTEREG-program Evropske unije. T. G. Demonstracija delavcev v Celovcu foto: sv MEDNARODNI LESNI SEJEM Dober obisk, zadovoljni razstavljalci ZELENI 2000 novih delovnih mest s surovino les Skoraj stoletje je moralo preteči, daje bila literatura Ivana Cankarja, največjega slovenskega pisatelja, ustrezno predstavljena tudi v nemškem jezikovnem prostoru in s tem vključena v svetovno literaturo. To priča o veliki moči nevidnih zaprek, namreč tistih med jeziki malih in velikih narodov, med Evropo znotraj in zunaj svojega zidovja. S knjigami, ki bodo izšle jeseni 1998, namerava založba Drava odpraviti nekaj takih barier. Tako bo oktobra izšla pesniška zbirka »Gedichte - Pesmi - Poems« Maje Haderlap; dra: maturginje v Mestnem gledališču v Celovcu. Klaus Detlef Olof je prevedel izbor njenih starejših in nekaj še neobjavljenih pesmi iz slovenščine v nemščino. Tom Priestly pa jih je prevedel v angleški jezik. Poezija Maje Haderlap sodi med mojstrovine današnje koroške slovenske književnosti. Vzrok temu, da doslej še ni tako močno prodrla tudi zunaj Koroške, da so doslej manjkali ustrezni prevodi. Zato je knjiga »Gedichte - Pesmi - Poems« zasnovana kot reprezentativen izsek iz njenega doslejšnjega ustvarjanja. Knjiga je opremljena z grafikami znanega koroškega umetnika Rudija Beneti-ka. Pred izidom že peti prevod Cankarjevih del Druga, vso pozornost vredna knjiga, so Cankarjeve »Podobe iz sanj«, ki jih je prevedel Erwin Köstler. V tej zbirki zbrane črtice je Cankar napisal med prvo svetovno vojno in so zrcalo vojnih grozot. Nemški prevod poslednje knjige mojstra slovenske besede ima preprosti naslov »Traumbilder« in je že peta knjiga Ivana Cankarja v Kostlerjevem prevodu. Karl-Markus Gauß je v tedniku »Die Zeit« zapisal, da se je s Cankarjem začela sodobna slovenska literatura in da je nemara prav on edini pisatelj, ki mu gre sporna oznaka »nacionalni pesnik«. Zanimiva knjiga se nam obeta tudi s knjigo »Schwarze Höfe«, prevod pesniške zbirke »Črna dvorišta« bosanskega avtorja Muhidina Šariča. Prevedla sta jo Emina Sarič in Klaus Detlef Olof, predgovor pa je napisal pesnik in fotograf Peter Paul Wiplinger. Šarič je s to zbirko napisal kroniko grozot, žalosti in brezdomstva pred ozadjem vojne in predvsem opisuje hrepenenje po izginulem. Avtor danes živi v izgnanstvu v Gradcu in je že zbudil pozornost s svojo knjigo »Keraterm. Erinnerungen aus einem serbischen Lager« (1994). Knjigo Marielle Mehr »Nachrichten aus dem Exil« je v romski jezik prevedel Rajko Djurič. S tem je avtorica vrnila pesmi svojemu zgubljene- ZALOZBA DRAVA Nove knjige v jeseni 1998 Založba Drava, ustanovljena leta 1953, torej že pred 45 leti, se v svojem delovanju posveča predvsem izdajanju literature, ki premaguje kulturne in jezikovne bariere med slovenskim in nemškim kulturnim prostorom. mu jezikovnemu svetu, saj izvira iz ljudstva Romov. Kot otrok je bila odpeljana iz svojega sveta, morala je zapustiti svojo mater in je preživela velik del mladosti v različnih zavodih. Mariella Mehr vedno spet opisuje te travmatične dogodke. Ivan Cankar Traumbilder Erzählungen und Novellen theorie«. Posamezne študije razlagajo bistvene osnove konstruktivizma in pripovedujejo o delovanju utemeljitelja te filozofske smeri Ernsta von Glasersfelda. Knjiga »Burenwurscht bleibt Burenwurscht« avtorja Rudolfa Drava de Cillia je že izšla in smo o njej že poročali. Gre za kritično obravnavo neobstajajoče avstrijske, se pravi, zanemarjene jezikovne politike. Knjiga je informativna in hkrati nudi zelo napeto branje. Gerhard Pilgram, Wilhelm Berger in Gerhard In^Klir« Wilbela lir|tr CtM In - Bi KÄRNTEN - UNTEN DURCH I Eilt Woidemg «n Dravograd U>leniravb*rg aodi Trrij/TrWi/Tormii prevod romana »Allemann« Alfreda Kolleritscha. V slovenščino jo je prevedel Borut Trekman. Pripoveduje o avtorjevem otroštvu in doraščanju v času nacionalsocializma. Ob koncu pregleda pa je treba opozoriti še na drugi knjižni prvenec, tokrat koroškega avtorja, namreč na pesniško zbirko Brigitte Busch Der virtuelle Dorfplatz Jm- ■HNHI Barbara Antkowiak je prevedla knjigo Maruše Krese, ki bo izšla pod naslovom »Von der Bora verweht. Ljubljana - Beograd - Sarajevo. Ein Feature«. Iz subjektivnega vidika treh žensk Maruša Krese pripoveduje o uporu proti nemški okupaciji, obarvano z refleksijami avtorice same. Knjižni prvenec Davida Šalamuna Z mladim Davidom Šalamunom, sinom pesnice Maruše Krese in pesnika Tomaža Šalamuna, se pojavlja novo ime v literarnem svetu. Bolan na ledvicah in čakajoč na transplantacijo, seje odločil napisati knjigo »Willkommen im Dialysium. Reisen auf eigene Gefahr«. V njej pripoveduje predvsem o svojih izkušnjah z dializo. Ker mnogo potuje, mora dializo opravljati v najrazličnejših mestih, vsepovsod po svetu, npr. v Ljubljani, Celovcu, Madridu. Dializijski oddelki so svet zase na vseh njegovih potovanjih. Šalamun pripoveduje o njih z veliko ironijo, predvsem tudi samoironijo. Brigitte Busch, lektorica na celovški univerzi, razpravlja v knjigi »Der virtuelle Dorfplatz - Minderheitenmedien zwischen Globalisierung und Regionalisierung« o vlogi manjšinskih medijev in jih primerja z navidezno rekonstrukcijo (zgubljenega) vaškega trga. Rektor celovške univerze Willibald Dörfler in Josef Mitterer sta izdajatelja knjige »Ernst von Glasersfeld - Konstruktivismus statt Erkenntnis- Maurer (slike) so napisali knjigo »Kärnten - Unten durch. Eine Wanderung von Dravo-grad/Unterdrauburg nach Tar-vis/Trbiž/Tarvisio«. V njej »prehodijo« področja z različnimi jeziki in kulturami. Nagrajena otroška knjiga Mojce Osojnik Dve drugi knjigi, ki sta prav tako že izšli, sta »Konferenca živali« Ericha Kästnerja in »To je Ernest«, zabavna štorija Mojce Osojnik o porednem mačku. Obe knjigi sta namenjeni predvsem otrokom. Zadnja pa je bila odlikovana z Avstrijsko nagrado za ilustracijo mladinske in otroške knjige leta 1998. Končno bo oktobra izšel tudi »Okamenela sled« Martina Ku-chlinga, ki ga doslej poznamo iz raznih objav v avstrijskem in slovenskem tisku. Če na kratko povzamemo letošnji jesenski program založbe Drava lahko rečemo, da nam nudi marsikaj novega in zanimivega. Predstavljene knjige pa seveda še daleč niso vse, kar je vredno branja, kakor to izpričuje pogled v novi katalog založbe. Vsekakor je upati, da bo založba Drava s svojimi knjigami dosegla svoj visoko zastavljeni cilj in bo lahko prispevala k odpravljanju barier med ljudmi, jih med seboj približevala in povezovala preko vseh meja. Tanja Gutovnik Predstavitev založbe Drava v Berlinu Preteklo soboto je založba Drava v Berlinu predstavila svoj jesenski program novinarjem nemških kulturnih in literarnih uredništev v tamkajšnjem Literaturhausu. Na pobudo avstrijske Delovne skupnosti zasebnih založb se je v okviru Avstrijske knjižne jeseni odpravilo sedem založniških hiš v nemško prestolnico, pet jih je prišlo z Dunaja, dve pa iz Celovca, in sicer založba Drava in založba Wieser. Da so se prireditve udeležili ravno založbe iz teh dveh mest nikakor ni slučajno. Kot je opozoril sodelavec založbe Drava Thomas Busch, kaže, da na prelomni črti kultur ni samo plodovita literatura, ampak da uspeva tudi založništvo. Tako je Celovec po Dunaju drugi največji založniški center v Avstriji. Nastop založbe Drava je bil vsekakor odmeven, saj so no- Maruša Krese, avtorica založbe Drava vinarji menili, da je njen program izredno zanimiv in da se bodo tudi zavzeli za promocijo založbe. K velikemu zanimanju o programu Drave je pripomogla tudi nova knjiga Maruše Krese »Von der Bora verweht«, ki sojo predstavili novinarjem. Po pesniških zbirkah »Danes«, »Postaje« in »Beseda« je to že četrta knjiga slovenske pisateljice, ki jo je založila Drava. Medtem ko jo v Sloveniji komaj poznajo, si je Maruše Krese v Nemčiji že ustvarila ime, saj sta ji dve knjigi izšli tudi že v založbi Shurkamp (Gestern -heute - morgen, 1992; Briefe von Frauen über Nationalismus und Krieg, 1993). Lani pa soji na predlog nemškega PEN-Cluba in združenja Börsenverein za njen humanitarni angažma v Bosni podelili visoko priznanje, križec za zasluge Zvezne republike Nemčije. Novinarji so se pozanimali tudi o vlogi pisateljic v Sloveniji, toda 1947 v Ljubljani rojena Maruša Krese že od leta 1981 živi v Nemčiji in je tam bolj zasidrana kot v Sloveniji, kjer njenemu kritičnemu pisanju o vojni v Jugoslaviji, nacionalizmu in ženskih pogledih na družbo komaj sledijo. PD »SELE« IN ANSAMBEL »DRAVA« V ARGENTINI Turneja je bila za vse izjemno doživetje I zčrpani, a veseli, da so po I več kot 40.000 prerajžanih kilometrih srečno pristali spet na domačih koroških tleh, so se prejšnji torek, 1. septembra 1998 vrnili iz Argentine pevke in pevci PD »Sele« ter člani ansambla »Drava«. Dobrih štirinajst dni, od 14. avgusta 1998 naprej so bili na pevski turneji med rojaki pod južnim soncem, v deželi tanga, pampe, puščav, gorskega sveta Aconkague in večmilijonskih mest. Da vrnitev ni nekaj samoumevnega, je dva dni zatem potrdila tragika letalske nesreče v Kanadi, kjer je z več kot dvesto potniki strmoglavilo letalo istega tipa švicarske letalske družbe Swissair. Isti pilot, ki je prišel v tej nesreči ob življenje, je varno pripeljal Selane domov. Zborovodja selskega Mešanega pevskega zbora mag. Roman Verdel je v razgovoru s Slovenskim vestnikom poudaril, da je turneja po vsaki plati, tako po pevsko-umetniški kot tudi po medčloveški in družabni, uspela. Zbor in ansambel Drava sta v Argetini imela 8 koncertov in štiri maše, pri čemer priložnostno petje in godenje na družabnostih ni všteto. Ansambel Drava in tercet »Sele« sta v živo nastopila tudi na slovenskem radiu v Buenos Airesu, predvideni nastop na argentinski nacionalni televiziji pa je na žalost odpadel. Sedem koncertov so Selani in ansambel »Drava« oblikovali na območju 18-mili-jonskega velemesta Buenos Aires, enega pa v puščavski Men-dozi v osenčju Aconkague. Vsi nastopi so bili v slovenskih kulturnih domovih, ki so se v teku časa razvili v družabna, športna in izobraževalna središča slovenskih zdomcev v Argentini. Prvi Slovenci so v Argentino prišli sredi prejšnjega stoletja, Nasplošno so se Slovenci v Argentini uveljavili kot delaven in marljiv narod in temu primerno visok je njihov socialni ugled, pojavov narodne ali kulturne mržnje ne poznajo. Zbor in ansambel sta za turnejo po Argentini pripravila pester spored, ki je seveda gradil na slovenski koroški in sploh narodni pesmi, vključene pa so PD »Sele« in »Drava« pred slovensko kočo v Mendozi po prvi svetovni vojni, ko je fašistična Italija okupirala slovensko Primorsko, je sledil drugi, primorski val. Tretji slovenski priseljeniški val pa je dosegel Argentino po drugi svetovni vojni, ko se je slovenska politična emigracija, združena v domobranstvu, razselila po svetu. bile tudi sodobne skladbe in pesmi drugih narodov. Ta dobra zmes je občinstvo docela nagovorila, predvsem mladina, ki odlično obvlada slovenski jezik, je bila navdušena. S tem v zvezi meni Roman Verdel, da bojo argentinski Slovenci morali spoznati, da zgolj tradicija ne pritegne mladine, in da bojo morali tvegati korak iz zaščitnega kokona med- in povojnih doživetij in sestopiti z ozkih ideoloških okopov. Turneja pa ni bila omejena na Argentino, ampak je obsegala tudi tridnevno bivanje v Braziliji z obiskom svetovnoznanih slapov v Igvazuju, na kratek obisk pa so Korošci skočili še v Paragvaj. Poleg globoke in srčne povezanosti s slovenskim izročilom, ki odlikuje argentinske rojake, so udeležence turneje najbolj prevzele razsežnost, prostranost in razdalje ter kulturna pestrost Argentine. To je prastar civilizacijski prostor, ki so mu neizbrisen pečat vtisnili nešteti narodi in njihove kulture, od Indijancev do Spancev, Italijanov, Slovencev, Angležev, Nemcev in drugih. Je pa to tudi država, kamor se je po drugi svetovni vojni zateklo veliko nacističnih, fašističnih in ustaških oz. kolaboracionistič-nih vojnih zločincev. Sedaj v dobi demokracije, ki je sledila krvavi vojaški diktaturi, skuša Argentina sprati ta madež in te vojne zločince vrača v njihove domače države. /. k. w. Sredin večer, 2. septembra, pa je sprva bil v znamenju »Barve v travi«, to je slik, postavljenih v Vrbnikov vrt okoli galerije Gorše. Okvire slik je poprej Julij Iskra iz Ca-horč, ki ima v Borovljah lastno podjetje, s tehniko »coating art«, to je suhega nanosa barv, primerno in zelo umetelno pobarval. Po travnati barvni avanturi pa je pri Adamu sledila jazzovska sešn z jazztetom Tonča Fei-niga, absolventa kraljevega konsevatorija v Amsterdamu. Ljubitelji jazza so vsekakor prišli na svoj račun. /• k. iv SVEŠKI SLIKARSKI TEDEN Barve, čopiči, art coating, jazz, branja, predavanja Z razstavo slik, ki so nastale v njegovem časovnem nedrju, se je v soboto, 5. 9. 1998 končal 18. sveški slikarski teden. In prav tolikokrat je Adamova dvorana bila svečana posoda za koncerte najrazličnejših glasbenih zvrsti in za omenjeni zaključek. Sploh pa si slikarskega tedna brez Adamove gostilne ne moremo predstavljati. Saj je za teden dni dom slikarjev in njihova informacijska borza. Kdorkoli že bo nekega dne pisal zgodovino tega tedna, bo Adamu moral posvetiti pomembno mesto. Predsednica SPD »Kočna« Tatjana Feinig je z zanosom in veseljem pa tudi s kančkom melanholije zaključila slikarski teden, ki je sodeč po številu nastalih slik bil zelo plodovit. Predvsem ljubiteljski slikarji so se potrudili. Sobotni zaključek so glasbeno olepšali sveški Otroci pod vodstvom Rudi Benetik in Julij Iskra Malke Feinig. pred galerijo Gorše V ODČARANEM SAMOSTANU Razstava slik o P. Handkeju v Grebinjskem kloštru Pravljica o Sneguljčici in zača-renem gradu se po geslu, da ima resnično jedro, občasno ponavlja tudi v stvarnem življenju. Sicer ne dobesedno, ampak vsaj v tendenci to velja. Tak primer delne veljavnosti jedra pravljične izpovedi je Grebinjski klošter. Desetletja je ta impozantni baročni meniški dom razpadal in ga je načel zob časa. In nekateri so že šteli mesece in dneve, kdaj bo veter odnesel zadnji spomin na ta arhitektonski dragulj. To pa se hvala bogu ne bo zgodilo, vsaj tako hitro ne. Na pobudo grebinj-skega župnika in dekana Hanzija Derzule, ki ga je razpad nekdanjega samostana bolel v dno srca, se je zbrala skupina občanov, da bi rešili poslopje pred razpadom. Ustanovili so društvo za ohranitev grebinjskega kloštra, prijeli za lopato in kramp, hkrati pa začeli zbirati potreben denar za financiranje obnovitvenih del. V pomoč in oporo jim je bil, ter seveda kot pomemben lobist stoji ob strani pisatelj Peter Handke, ki so mu namenili poseben simpozij. Preteklo soboto opoldne, 5. 9. 1998 je v obnovljenem refektori-ju bivšega samostana bila odprta razstava fotografij Lisi Ponger, ki je šla po Handkejevih literarnih sledovih skozi Koroško, Slovenijo, Furlanijo, Istro in Dalmacijo, in vtise ter pokrajine ovekovečila na celuloidu. Založba Wieser pa je vzporedno s tem izdala knjigo »Ein Wortland«. Odprtja razstave in predstavitve knjige se je udeležil tudi deželni svetnik za kulturo Michael Ausserwinkler. /. k. tv. K. L. A. S. 1998 Umetniški projekt v Vovbrah zelo uspešen Umetniška skupina k. 1. a. s., ki je znana po svojih gledaliških uprizoritvah na Vovbrškem gradu, je objavila rezultate letošnje sezone. Kaže, da poleg koroških gledalcev prihaja tudi vedno več ljudi iz drugih dežel in držav na gledališke predstave v edinstvenem grajskem am-bientu. Tako je na 19 predstavah »Urfausta« meseca julija in avgusta bilo skupno 4.560 obiskovalcev, kar pomeni, da je bilo 96 odstotka sedežev izkoriščenih. Štiri dodatne programske točke »Die curiose Box des Mr. Smith« (2), »The Virtual String« in »Kärntnerlieder« pa je videlo 230 gledalcev. Prvič je k. 1. a. s. tudi finančno lahko zadovoljen, kar je predvsem zasluga 35 sodelavcev, ki dobivajo zelo nizke honorarje. Njihova motivacija je veliki idealizem in identifikacija s celotnim projektom. Cilji za 1999 pa so sledeči: dežela in država naj bi prispevali višje podpore in tudi novi sponzorji naj bi finančno podpirali delovanje k. 1. a. s. Načrtovana je med drugim predstava »faust 123/.2 - Faust III« Petra Turrinija. To delo je nastalo v 70ih letih in je eno izmed avtorjevih eksperimentalnih del. »Faust III« je zasnovan kot nadaljevanje Goethejevega »Fausta I in II«. Turrini v njem razmišlja o tem, kako se je Fau-stova zgodba morda nadaljevala. Med drugim nastopata v precej moderni verziji tudi Donald Duck in Odisej. Silke Has-sler bo adaptirala igro za Vov-brški grad. Tudi ideja projekta k. 1. a. s. - namreč »Gledališče - glasba - skulpture« - naj bi bila vključena v predstavo. Veselimo se lahko na zanimivo gledališko sezono 1999 v Vovbrah! T. G. DENAR IN UMETNOST Simpozij v Vrbi Le nekaj dni po slikarskem tednu v Svečah je v Vrbi likovna kolonija, ki bo pet dni združevala umetnike iz Slovenije, Italije in Avstrije. Ljubljančana Milan Golob in Majda Skrinar, Tržačan Carmelo Zotti, v Italiji živeča Brigitte Brand ter Carolina in Martina Braun iz Avstrije bodo v posebej urejenem ateljeju v vrbskem Casinu ustvarjali nove slike. Obiskovalci igralnice lahko v živo sledijo nastajanju umetniških del. Simpozij se prične 15. septembra ob 19.30 z vemisažo ter predstavitvijo udeležencev in bo trajal do sobote. Umetnike čaka nekaj napornih dni in noči, saj bodo delali vsak dan od 15.00 do 03.00 ponoči. Ob zaključku simpozija pa bodo v »odprtem atljeju« od 17.00 do 19.00 ure na ogled nastala dela, kijih obiskovalci lahko kupijo. PRIREDITVE PETEK, 11.9. CELOVEC, Musilova hiša - IG Autorinnen Autoren Kärnten 19.30 Heino Fischer »O Schwalbe, leih mir deine Flügel« POTRNA/LAAFELD 30, Pavlova hiša - Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko 20.00 Odprtje razstave Georga Vinokica in Michaela Geyerja. Razstava je odprta do 25. septembra SVEČE, pri Adamu - SPD Končna 20.00 Poletno branje z založbo Wieser. Založnik Lojze Wieser bere iz niza prirditev »Evropa brati« SOBOTA, 12. 9. ŽELEZNA KAPLA, pri občinskem uradu - Društvo gorskih kmetov doline Bele 9.00 COPPLA KAŠA - praznik. Igra: trio Pegrin BOŽJI GROB, v romarski cerkvi - KKZ, MPZ Podjuna, Farna skupnost Pliberk 20.00 Koncert duhovnih pesmi APZ Tone Tomšič iz Ljubljane. Dirigent: Stojan Kuret NEDELJA, 13. 9. ŠENTJANŽ, k & k Vaški praznik po maši CELOVEC, Mestno gledališče - Kulturinitiativen in Kärnten/Korcwka 16.30 Podijska diskusija: »Schluß mit der Hatz auf Kolig« PONEDELJEK, 14. 9. TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas 18.00 Jezikovni tečaj iz slovenščine I, II, III DOBRLA VAS, v prostorih Posojilnice Bank -Slovenska gospodarska zveza 19.30 Razgovor z državnim poslancem Karlom Smollejem PETEK, 18. 9. CELOVEC, Musilova hiša - IG Autorinnen Autoren Kärnten 19.30 Predstavitev knjige Uwe Neuholda „Gruben" SOBOTA, 19. 9. PRISTANIŠČE DRAGOŽIČE, - k & k 10.00 »Ptice ob Dravi« - kolesarski izlet, do 17. ure; s seboj prinesite daljnogled in malico NEDELJA, 20. 9. RADIŠE, pred kulturnim domom - SPD Radiše 10.30 Radiško žegnanje. Igra: ansambel »Trio Pavlič« ŠENTJAKOB, v farni dvorani - Društvio upokojencev Šentjakob 14.00 Kulturna prireditev z družabnim srečanjem. Nastopajo: ansambel Korenika; Francka Mlekuš s štajersko harmoniko PONEDELJEK, 21. 9. TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas 17.30 Jezikovni tečaj iz italijanščine za začetnike TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas 19.15 Jezikovni tečaj iz italijanščine II. del TOREK, 22. 9. TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas 09.00 Jezikovni tečaj iz angleščine za začetnike TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas 18.00 Jezikovni tečaj iz italijanščine II. del SREDA, 23. 9. TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas 9.00 Jezikovni tečaj iz italijanščine za gospodinje CELOVEC, Evropska hiša 19.30 Branje »Lasse dich fallen in meine zarte Lust...«. Bere: Hans Friedrich Woschank; prireditelja: IG Autorinnen Autoren Kärnten in Josef-Friedrich-Perkonif-Gesellschaft GLASBENA ŠOLA MA KOROŠKEM Mikschallee 4, 9020 Celovec, tel.: 0 46 3/35 9 85 Razpored za vpisovanje novih učencev PODJUNA: Glasbena šola na Koroškem bo vpisovala nove učence za pouk naslednjih instrumentov: klavir, orgle, pihala (kljunasta in prečna flavta, oboa, klarinet, saksofon), trobila (trobenta, rog, pozavna, bariton, tuba), kitara, violina, violončelo, klavirska in diatonična harmonika, citre, tolkala. Solopetje: (avdicija sledi!) Izobrazba glasu: (tudi za zborovske pevce!) Zborovodska šola: vabljeni aktivni zborovski pevci z delnim znanjem klavirja! Balet: sprejemamo otroke od 4.-10. leta (pouk v Bilčovsu) Ponedeljek, 14. septembra ‘98 • Šmihel, farni dom, ob 14. uri • Šentprimož, kulturni dom. ob 15.30 uri ROŽ: Torek, 15. septembra 1998 • Šentjakob, društvena soba nad Posojilnico, ob 14. uri • Borovlje, pri Bundru (Post-gasse 4), ob 14. uri CELOVEC: Sreda, 16. septembra 1998 • Mladinski dom, klavirska soba (Mikschallee 4), ob 14. uri pavnateljstvo javne ■ »dvojezične ljudske šole v Celovcu, Ebentaler Straße 24 sporoča, da bo vpisovanje v vse razrede za šolsko leto 1998/99 v ponedeljek, 14. septembra, ob 9. uri. Tel. 0 46 3/53 77 34 Galerija Šikoronja Rožek Razstava Josefa Tichyja je zaradi velikega uspeha podaljšana do 26. septembra 1998. V galeriji so na ogled tudi dela Valentina Omana, Gustava Januša, Huga Wul-za, Caroline, Giselberta Hokeja idr. Obiski od srede do nedelje od 15.00 do 19.00 ure in po telefonskem dogovoru. m K išja šola za gospodarske w poklice soporoča, da so možne prijave za Gospodinjsko šolo in za 1. letnik Višje šole za gospodarske poklice. NASLOV: Višja šola za gospodarske poklice, Šentpeter 25 A-9184 Šentjakob v Rožu Tel.: 0 42 53/27 50 Faks: 0 42 53/27 50-15 mi Zveza slovenskih žena vabi na 4-dnevno potovanje v Nizzo-Monaco-San Remo od 22.9. do 25. 9. 1998 Cena potovanja: 2.950,- Prijave sprejema: ZSŽ0 46 3/514300-40 (Milka Kokot) VESTNIKOV IZLET Ä 9. do 11. oktobra' Umag, hotel Koralj Letošnji 13. Vestnikov izlet bomo ponovili v Umag, kjer nas bo v naselju Katoro gostil hotel Koralj. Z njim smo imeli na 11. izletu zelo dobre izkušnje. Program bivanja bo sicer nekoliko drugačen, vsekakor pa zelo zanimiv. Petek, 9. oktober • Potovanje do Umaga -vmes kosilo na slovenski strani • Prihod v hotel, dobrodošlica in razdelitev sob • Večerja v hotelu, prosta zabava s plesom (Trio Pavlič z Obirskega) Sobota, 10. oktober • Po zajtrku izlet z ladjo »Nirvana« - kosilo na ladji • Večerja in zabava s plesom Nedelja, 11. oktober • Zajtrk • Ob 11. uri odhod v Dragonjo - kosilo in pokušnja vina • Potovanje proti domu s postankom za večerjo Cena izleta - 1.600 šilingov, doplačilo za enoposteljno sobo - 300 šil. Prijavite se čimprej na upravo Slovenskega vestnika, Tarviser Straße 16, Celovec - Milka Kokot, telefon 0 46 3/51 43 00-40 ali Urška Brumnik, 0 46 3/51 43 00-14. Pojdite z nami, spet nam bo lepo! Dorica Kramer iz Nonče vasi -50. rojstni dan; Ingeborg Marija s Podgrada pri Bilčovsu - rojstni dan; Marko Smrtnik z Obirskega - rojstni dan; Tanja Kordesch s Podkraja - rojstni dan; Kristijana Krainz z Dvora - 60. rojstni dan; Franc Wo-schitz iz Železne Kaple - 65. rojstni dan; Andrej Schüttelkopf iz Velike vasi - 70. rojstni dan; PRAZNUJEJO Franc Wrolich iz Šentjakoba -rojstni dan; Edit Hribernik iz Sel - rojstni dan; Miha Hader-lap iz Železne Kaple - 86. rojstni dan; Marija Micheu - 70. rojstni dan; Hilda Gotthardt z Dul pri Šmohorju - 48. rojstni dan; Rozi Strmenik iz Encelne vasi - rojstni dan; Matevž Nachbar iz Nonče vasi - rojstni dan; Marija Jug iz Vogrč - 28. rojstni dan in god; Marija Smrtnik-Dovjak z Obirskega -rojstni dan; Mirko Ogris z Dra-bunaž - rojstni dan; Rozi Hal-legger z Gore pri Bilčovsu -rojstni dan; Pepej Dvoršek -55. rojstni dan; Miha Kap z Zgornjih Žamanj - rojstni dan. ČETRTEK, 24. 9. TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas 09.00 Predavanje: Jesenska dela v biološkem vrtu. Predavateljica: prof. Edith Santler ŠMIHEL, v farni dvorani - KPD v Šmihelu in SPZ 20.00 Koncert »A MORE« PETEK, 25. 9. VETRINJ, v Marhofu - Slovenska prosvetna zveza 20.00 Koncert »A MORE« SREČANJE PREGNANCEV ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV obvešča, da bo v nedeljo, dne 27. septembra 1998 s pričetkom ob 14. uri imela svoj redni občni zbor v Kulturnem domu v Šentprimožu. Občni zbor bo povezan s tradicionalnim družabnim srečanjem. Za uvodni kulturni spored bo skrbelo domače Slovensko prosvetno društvo »Danica«. Bivši pregnanci prisrčno vabljeni, da se srečanja udeležijo s svojimi družinami, prijatelji in znanci. Zveza slovenskih izseljencev RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE ČETRTEK, 10. 9. 18.10 Rož - Podjuna - Zilja PETEK, 11. 9. 18.10 »Romantika v glasbi« -3. (R. Klopčič) SOBOTA, 12. 9. 6.08 Od pesmi do pesmi -od srca do srca NEDEUA, 13. 9. 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (Heidi Lampichler) 18.00 Za vesel konec tedna PONEDELJEK, 14. 9. 18.10 Kratek stik TOREK, 15. 9. 18.10 Otroška oddaja SREDA, 16. 9. 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerna oddaja DOBER DAN, KOROŠKA NEDEUA, 13. 9. 13.30 ORF 2 PONEDEUEK, 14. 9. 2.30 ORF 2 (Ponovitev) 16.20 TV SL01 (Ponovitev) I Vstop v splošno- ali poklicno-izobraževalno šolo: pomembna odločitev ob začetku poklicnega usmerjanja I V Pliberci v jormaci so špi-lali, rojali, pa reči prodajali I »Hoam Art«: multikulturni praznik v Bad Radkersburgu tudi opozorilo na lastne dvojezične prvine občine I Votovnica: skriti naravni biser Pece I Poezija kot ena izmed možnosti: pesniški prvenec Martina Kuchlinga Vse slovenske oddaje na teletekstu ORF, stran 299 SLOVENSKI VESTNIK Umerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem inleresu. tel. 0463/514300-0 • faks -71 DEŽURNI TE ŠTEVILKE ..............Jože Roviek ODGOVORNI UREDNIKI Jože Roviek (-30) ... kultura, slovensko zamejstvo Sonja Wakounig (-34)...politika, manjšinska družba Tajništvo................. Urška Brumnik (-14) NaroCniška služba............Milka Kokot (-40) Prireditve.............Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 -------------------VSI--------------------- Tarviser Straße 16, A-9O20 Klagenfurt/Celovec »Velikonočni potres v Po-w sočju je v občinah Bovec, Kobarid in Tolmin povzročil mnogo škode. Štiri mesece po potresu škoda še ni odpravljena, večinoma so se priprave ali potrebna gradbena dela šele začela. V interesu prizadetih je želeti, da bi vsaj stanovanjske hiše kmalu popravili in bi se ljudje mogli preseliti iz prikolic v hiše preden se bo začelo slabo jesensko vreme in zimski mraz. Ena od prizadetih vasi pod Krnskim pogorjem na nadmorski višini 1000 m je vasica Krn - skupno 24 domačij, raztresenih ob vznožju Krna (2245 m), Batognice in Leskovškega vrha, v sedmih hišah ljudje ne prebivajo več stalno. V vasi stoji 12 prikolic. To pomeni, da ljudje v njih prespijo noči, ker bi bilo spati v poškodovanih hišah prenevarno. Zemlja se tam vedno spet strese, včasih večkrat na teden. Na srečo sta bila le dva potresa rušilna, prvi in eden meseca maja. Ta je že nastalo škodo v večini hiš podvojil. Popravila (vezanje sten z železom, zidanje) bodo zelo draga in dolgotrajna, vsaj tako so to ocenile številne komisije. Gradbena dela smejo izvajati skoraj izključno le gradbena podjetja. V Krnu z delom še niso začeli. Ljudje s to negotovostjo težko živijo. Ne vedo točno, koliko nepovratnih denarnih sredstev bo prispevala država in koliko bodo morali prispevati sami. Del stroškov za popravilo hiš plačati sam pa pomeni - vzeti posojilo. Že sedaj je denarja komaj za sproti, večjega posojila nobeden ne bi zmogel odplačati. Povprečno 10 hektar- SLOVENIJA Obisk v potresnem območju Posočja razložil stanje v vasi Krn, sta odbora posojilnice sklenila dati zbrani denar živinorejcem v Krnu. Predsednik upravnega odbora Vladimir Prušnik in poslovodja Peter Kuchar sta meseca avgusta v vasi Krn predstavniku vaške skupnosti Jožetu Rutarju izročila nekaj več kot 32.000 šilingov. Denar bodo uporabili pri popravilu stanovanjskih hiš in hlevov. Ta direktna majhna po- Predsednik Posojilnice-Bank Železna Kapla Vladimir Prušnik, predstavnik vaške skupnosti Krn Jože Rutar in poslovodja banke Peter Kuchar Foto: sv jev velike kmetije dovolijo le skromno preživetje. Težka življenjska situacija, ki jo mnogi vedno težje prenašajo. Posojilnica Železna Kapla in njena podružnica v Miklavčevem sta zbirali denarno pomoč za oškodovane po potresu. Koje Franc Kukoviča ob- moč ljudem, ki pod težkimi pogoji v goratem svetu vztrajajo na svojih domačijah, je zagotovo ena najbolj potrebnih in pravilnih oblik pomoči. Prejemniki se zahvaljujejo vsem darovalcem za njihovo bratsko gesto. F. K. med igro prepustiti svoji nasprotnici. Kljub temu pa ima srebro evropskega prvenstva kajpada zlat lesk, saj si je izjemno nadarjena športnica z njim še bolj utrdila prvo mesto na mladinski svetovni lestvici. Wimbledonska zmaga pa pomeni za Katarino Srebotnik pravo piko na i, kakor to verjetno velja za vsakega teniškega igralca/ko, pa čeprav je to v mladinski kategoriji. Velenjčanka je med Wim-beldonskim turnirjem podpisala pogodbo z največjo športno marketinško agencijo na svetu. IMG. Med gledalci finalnega dvoboja v Wimbeldonu je bila tudi slavna Martina Hingis, londonski TIMES pa je zapisal, da se z Wimbeldon-sko zmago Srebotnikove šele začenja njen pohod na svetovni teniški vrh. Katarina pa je tudi pravi teniški čudež, uspehe žanje, a nima ne stalnega trenerja ne spremljevalca, potuje sama in nastopa sama, tako je brez vsakega spremstva prepuščena sama sebi. Povejmo še to, da Katarina obiskuje Veliki slovenski teniški talent in zmagovalka gimnazijo v Celju in letošnjega mladinskega turnirja v Wimbledo- to zelo uspešno, saj nu Katarina Srebotnik Foto: sv je lani končala prvi letnik in sedaj izstopa tudi na člansko žensko polnjuje vse pogoje, da se bo profesionalno lestvico. lahko vpisala v tretji letnik na I. Ja, Katarina Srebotnik se je Celjski gimnaziji, tudi na letošnjem evropskem Slovenski rojaki jo že zdaj prvenstvu v Švici odlično vabijo v Avstralijo na mladin-odrezala, prišla je v finale, a fi- ski Austral ian Open v začetku nalno igro je morala zaradi iz- prihodnjega leta. nenadne bolečine v želodcu A. Ojsteršek VELENJE - WIMBLEDON Vrhunski nastop Kararine Srebotnik 17-letna Katarina Srebotnik, letošnja teniška mladinska Wimbledonska zmagovalka in seveda tudi prva na svetovni mladinski teniški lestvici, počasi KOROŠKA/NOVO MESTO dneh od 24. do 26. avgusta V se je v Novem mestu vršil 29. strokovni seminar za ravnatelje in vzgojitelje zamejskih domov v organizaciji Zavoda za šolstvo Republike Slovenije. Seminar je pripravil in vodil višji svetovalec in velik prijatelj zamejskih Slovencev prof. Anton Skok, od katerega so se zamejci prav na tem seminarju prisrčno poslovili, ker odhaja v pokoj. Obenem so izrekli dobrodošlico Skokovi naslednici, dosedanji ravnateljici prof. Danici Starki. Seminarje strokovno pripravil Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana na temo »Gibalne vaje in sprostitvene tehnike pri vzgoji in učenju«. Neposredno vodenje so v veselje in zadoščenje semi-naristov iz tržaškega doma Kosovel, iz goriškega doma Gregorčič in celovškega Mladinskega doma vodili strokovnjaki Aldo Rupel, Anica Uranjek, Maja Vodopivec, Zorica Kos in Ivan Kokalj. Odličen seminar za zamejske vzgojitelje Del udeležencev seminarja pred samostanom v Kostanjevici Foto: sv Predavateljice in predavtelja same pa pomenijo sprostitev in rica telesa. S telesno držo dosti- so nam nazorno približali spro- lažjo premostitev učnih in drugih krat brez besed lahko marsikaj stitvene tehnike, s katerimi si ola- težav. Pomemben dejavnik v sporočamo, da obogatimo oziro- jšajo delo z otroki, za otroke našem vsakdanu pa je tudi govo- ma potrdimo to, kar želimo sporočiti, se tudi poslužujemo telesa. Zato se vzgojitelji tudi usposabljamo, da znamo prebrati, kaj nam otroci sporočajo s svojo telesno govorico. V teh treh dneh smo spoznali mnogo novega, kar nam bo prišlo prav pri našem odgovornem delu z mladimi. V prostih urah smo vzgojitelji obiskali Dolenjske toplice in razkošno galerijo v nekdanjem, pravljično obnovljenem in z lesnimi kipi Forme vive obdanim gradom v Kostanjevici na Krki in nekatere prijazne gostilne v Novem mestu. Med zamejske pedagoške delavce so prišli državni sekretar Ministrstva za šolstvo Alojz Pluško, Darja Trček - odgovorna za dijaške domove, Jože Škufca - predstojnik Območne enote Zavoda za šolstvo v Novem mestu, ravnatelj gostujočega doma Marjan Grahut in že prej omenjena Danica Starki ter upokojena ravnatelja vetrana Edmund Košuta (Gorica) in Edvin Štab (Trst). Eda Velik SELSKI NOGOMETAŠI V DOBREM RAZPOLOŽENJU Po Osojah (4:1) so z 2:1 premagali še močno Dholico Dobri uvrstitvi Paco Wrolicha na Tour de P Avenir »Uh, to je pa res bila zanimiva in napeta tekma«- so se v nedeljo popoldne oddahnili Selani, ko je sodnik na štadionu pod Košuto trikrat za zadnjič zapiskal in tako zaključil prvenstveno igro med Selani in Dholico. Bolj napeta zanje tudi kakšna tekma v championsligi, recimo med kraljevim Realom iz Madrida in bavarskimi Bavarci iz Miinchna, ne bi mogla biti. Z 2:1 je bila zmaga res tesna, a trdo in borbeno pridelana. Vrhu tega pa so domačini pokazali kar precej dobrih potez, ki krepijo upanje, da bojo v tej prvenstveni sezoni ponovno stali visoko na lestvici. Zato bi lahko tudi rekli, daje bila teh-nično-delovna zmaga. Ali bojo Selani v konici prvenstva prvi, pa bo seveda v prvi vrsto odvisno od njih samih, potem še od vseh ostalih sotekmecev, nasprotnih moštev, svoje pa bojo brezdvomno prispevali tudi sodniki. Seveda pa Selanom želimo, da bi postali prvak 2. razreda E. Gostje iz Dholice (Techels-berg po nemško) so v nedeljo pokazali, da niso zaman v prvi četrtini lestvice, da z nogometom, torej z žogo, niso skregani, in da bojo pri odločitvi o prvaku tudi letos imeli prav tehtno besedo. Ob tem pa si s precej trdo, mestoma kar nešportno igro, skušajo zagotoviti rešpekt. Njihova dvojica na primer se je obnašala kot poosebljen angelj maščevanja. A pod Košuto ta njihov adut ni vžgal. selski žogobrci so jim s primernim nastopom in ustrezno igro kmalu vzeli korajžo in pokazali, kje poper raste in kdo je gos- podar na domala tisoč metrih nadmorske višine. Sodnik pa je Dholčanom pokazal nekaj rumenih kartonov in enega rdečega. Posledica odprtega merjenja telesnih moči za žogo - spremljali so ga občasni zahrbtni udarci in brce, teh pa sodnik in pol (na liniji je bil samo en sodnik, drugega enostavno ni bilo v Sele), seveda ni videl, ali pa ni hotel videti - so bile odrgnine in podplutbe, nekaj bunk in hrušk pa je po igri krasilo glave igralcev. Pravilo, da se običajno nobena župa ne poje tako vroča, kot se skuha, jasnoda velja tudi za nogomet, in po igri so dejanske ali zgolj dozdevne nešportnosti bile kaj hitro pozabljene. Selani so se veselili zmage, gostje pa jezili, da jim ni upelo odnesti vsaj ene točke iz Sel. Dobrih deset minut v drugem polčasu je namreč res kazalo, da se bo tekma končala neodločeno. A začnimo lepo po vrsti, kot so hiše v Trsti. Selani so bili trdno odločeni, da igro čim prej odločijo v svoj prid. Kajti igral- ci so bili še malce izčrpani od petkove ponovitvene tekme proti Osojam, ki sojo s 4:1 odločili zase. A žoga je okrogla in nogometna igra traja poldrugo uro. Zato so domačini takoj začeli oblegati vrata gostov, žoga ali mječa, kot ji v Selah pravijo, pa ni in ni hotela v mrežo. Potem se je igra vse bolj prevesila v sredino igrišča, kjer ni vrat. No, po lepem napadu in pametni podaji so se Selani naposled le lahko razveselili: Matjaž Razboršek je z glavo dal gol za domačine. Že v tekmi proti Osojam je zadel dvakrat, dva gola pa sta prispevala M. Diexer in K. Hribernik. Večino druge polovice tekme domala ista slika na igrišču, a le z drugim izidom - tokrat je gostom uspel gol. 1:1. Domačim igralcem, predvsem pa navijačem, je za trenutek uplahnil pogum, saj so bili prepričani, da je zmaga splavala po vodi. Hvala Bogu pa je to veljalo le za žogo, ki jo je eden od igralcev brcnil v potok. Dobre četrt ure pred koncem igre je ponovno Razboršek uravnal počutje Selanov. V obrambi gostov je zapazil luknjo in jadrno skozi njo ponovno poslal žogo, tokrat mokro od rahlega dežja, v mrežo. 2:1. To je bila zmaga, tri dodatne točke na kontu in prvo mesto na lestvici. Da so gostje tik pred koncem le za las zgrešili selska vrata, je po tekmi imelo le še vrednost zanimive anekdote. /. k. w. Kolesar Peter »Paco« Wrolich je na kolesarski dirki Tour de 1'Avenir v Franciji doslej dosegel dve dobri uvrstitvi. Na prvi etapi je osvojil osmo mesto, na drugi pa celo tretje mesto, pri čemer je v sprintu glavnine premagal znanega Francoza Re-neroda. Na naslednjih dveh etapah je Paco imel precejšnjo smolo, saj se mu je samo kilometer pred ciljem pokvarilo kolo, pozneje pa ga je tik pred ciljem še dohitela glavnina. Trener Lux je z dosedanjim nastopom Wrolicha vsekakor zadovoljen. Uspelo pa mu je vzbuditi pozornost vodij tujih ekip. Imel je celo že pogovore glede vstopa v tabor prefesionalcev. /. L. 1. RAZRED D Žitara vas je sicer igrala z Labotom le neodločeno, ampak vseeno še vodi s 16 točkami pred Rikarjo vasjo (11 točk), ki je premagala Metlovo z 2 : l. Šmihel si je opomogel in zmagal na tujem proti Vovbram s 5 : 1, pri čemer je Walter Motschil-nig poskrbel kar za 4 zadetke. Železna Kapla pa je podlegla Klopinju z 0 : 3. 7. krog (12./13. 9.): Žitara vas - Vovbre, Železna Kapla - Šte-ben, Maria Rojach - Grebinj, Metlova - Labot, Šentlenart -Eitweg, Šmihel Klopinj, Ruda - Rikarja vas. 2. RAZRED E Srečanje pobratenih šahovskih društev SŠZ in Pirana Konec tedna so se v Portorožu srečali šahisti pobratenih društev Pirana in Slovenske športne zveze (SŠZ) iz Celovca. 10-člansko moštvo SŠZ, na čelu s sekcijsko vodjo Ivanom Lukanom, so tokrat okrepili trije šahisti iz Bekštanja. Ekipni dvoboj na devetih deskah (po dve partiji) so pre- mezni rezultati: Vasič - Kovač 2:0, Žnidarčič - Gallob Pepi 2:0, Treuršič - Gallob Marko 1,5:0,5, Milunovič - Gallob Alojz 1:1, Uzelac - Amrusch 2:0, Brečevič - Vukanič 2:0, Pregarac - Rulitz 1,5:0,5, Grašič - Reichmann 1:0, Nikolič - Ferm/Lukan 1:1). Tudi na hitropoteznem tur- (12). Odlični četrti do šesti je postal mag. Franc Rulitz, je osvojil 10,5 točk in s tem bil tudi najuspešnejši član moštva Slovenske športne zveze. Ravnatelj Gallob je z 9,5 točkami postal osmi, 10. do 11. mesto je osvojil M. Gallob (7,5), 12. do 13. mesto pa Vukanič in A. Gallob (po 5,5 točk). Šahisti pobratenih klubov ŠD Piran in SŠZ Celovec so se konec tedna srečali v Portorožu pričljivo dobili šahisti ŠD Piran, ki so nastopili s številnimi mojstrskimi kandidati. Končni rezultat se je glasil 14:4. Posa- nirju (18 igralcev) so bili Pirančani uspešnejši: zmagal je Vasič (14 točk) pred Žnidarčičem (12,5) in Pregaracem sodelovali še ekipe iz Idrije, Kranja, Bekštanja in Sveč. Višek srečanja bo mednarodni turnir osmih 4-članskih ekip v aktivnem šahu (20 minut) v nedeljo, 13. septembra, s pričetkom ob 9.30 uri pri Korenu v Kajzazah. I.L. Dobrla vas je po jasni zmagi v Preiteneggu 2. na lestvici, medtem ko je moštvo Žvabeka po ponovnem porazu le na raz-očarljivem 10. mestu. Rezultati: Preitenegg - Dobrla vas 4:1, Frantschach - Žvabek 4 : 2, Mauterndorf - Pliberk II 2 : 2, Djekše - Tinje 4 : 3, Galicija - Šmarjeta 3 : 0, Reichenfels - Sinča vas 2 : 0, Važen-berk - Šentpeter 0 : 2. 7. krog (12./13. 9.): Dobrla vas - Reichenfels, Žvabek - Djekše. Že ta konec tedna bodo šahisti SŠZ v Bilčovsu priredili povratno srečanje, na katerem pa bodo poleg šahistov iz Pirana ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 31 Študija F. Saavedra 1895 Silvo Kovač Več kot sto let stara končnica / beli kmet na šesti vrsti se spopada z nasprotnikovo trdnjavo /je nastala v praktični partiji in avtorje z analizo odkril skrivnostne poti do zmage belega. Pot do zmage belega, ki je na potezi, je malce 1 * I 1# duhovita, zato se velja potruditi in streti oreh! Rešitev št. 30 Zviti Marschall je predvidel skrito pot do remija in odigral 1. Th6! Beli brani kmeta h7, obenem pa usmerja črno trdnjavo iz pete na šesto vrsto. l...Th6: Na vsa druga nadaljevanja črnega se beli kmet spremeni v damo in matira črnega kfalja na osmi vrsti. 2. h8D+ Tudi drugo žrtev mora črni sprejeti 2...Th8: No, sedaj pa je prebrisani Marschall s potezo 3.b5!! pa-tiral svojega kralja! Črni kljub veliki materialni prednosti ne more zmagati in partija je remi!