KATOLJŠK CERKVEN U8T.__
J)anieau izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za eelo leto 4 gl. 60 kr., za pol leta 2 s\. 40 kr.. za eetert leta 1 gl. 30 kr. v tiskarnici sprejemana za eelo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za eetert leta 1 gl.. ako zadene na ta dan praznik, izide „Danica" dan poprej.
Te6aj XXXX.	V L j u b 1 j a 11 i, 4. svečana 1887.	List 5.
Sv. Jožef.
> ,
Pojdite k Jožefu" I. Mojz.
41. 55.
Ko sem začel t šolo hoditi, aem v farni cerkvi večkrat gledal razna bandera. Vsak „cehu je imel svojega patrona, ki je bil vpodobljen na družbinskem banderu. Takrat so nam nemščino v glavo vtepali in zato smo tem cehom Bcunftiu djali. Imeli so pa svoja banaera po cerkvi razpostavljena: kovači in krojači, čevljarji, kerz-narji, lončarji in peki. Tudi mizarji in tesarji so bruno s težko sekiro tesali; mali Jezušček pa je oblanice pobiral; in Marija je predla. To ti je bila kaj lepa podoba. Posebno lep je bil mali Jezušček 8 kodrastimi lasci. Takrat so bili še srečni časi. Vsacega rokodelca poma* gači in učenci so bili lepo preskerbljeni. Bili so hišni otroci. Vsi domači in ptuji so hišnega gospodarja svojega očeta imenovali. Bil jim jo pa tudi prav zares oče. Ta naprava je imela v keršanstvu svojo podlago. Ali rogo-vileži in prekucubi vsega keršanskega so poštenemu rokodelcu stare lepe navade spodrinili in mu nov red vsilili. Tam na Francoskem, kjer imajo mnogo mnogo dobrega, se je pa tudi veliko hudega izgnjezdilo. Vstaja francoska je rokodelcu ponudila tisto nesrečno hvalisano prostost, ki je vse rokodelstvo zavlekla v grozoviti propad. To ne le po Francoskem; ampak tudi drugod. Saj francosko *modow povsodi radi posnemajo. Vsaki šemež je amel nakupičiti raznoverstnega blaga: vsaki jud je smel razobesiti vsaktere nakrišpane obleke, kterih pa ni sam delal, jib tudi delati nikdar ni znal. To je bila preklicana prostost, ko je bil vsak slepar „mojsteru dela, kterega se ni nikdar učil. Kakošne nasledke je ta proatost rodila, to svet vidi, to zapeljano rokodelstvo prežalostno čuti. Verni človek se mora pač res vprašati, kam to pripelje? Kdorkoli še kaj keršanske ljubezni ima, bi moral klicati: Bodite pazljivi, rokodelci, ki še delo imate, pa vam morebiti že delopust zvoni, in se bojite vsaki trenutek družbenega propada. Bodite pazljivi vsi delavci, ki ste morebiti že v revšino zabredili, se morebiti vdali sladkim besedam priliznjenih osreče-vavcev, ki vse versko spodkopavajo in ves družbinski red hočejo razrušiti.
, Večina ljudi je po Božji previdnosti odločena, da s svojimi rokami dela. In sreča ali nesreča cele človeške družbe je zastavljena na to, kako ta večina dela. Milo-
vanja vredni stan delavnih ljudi sedanjega časa pa ni izšel iz cerkve. Cerkev žalostno gleda prepad, v kterega hočejo hinavski olikovavci ubogo ljudstvo stermoglaviti. Zato ona v tej splošni družbinski nevarnosti povzdiguje svoj glas ter preslepljene nazaj kliče. In čast Bogu! mnogo njih posluša njen materni glas in se vrača nazaj. In sv. cerkev jih zbira okrog sebe ter jih uči, kako naj bodo zvesti Bogu in naj se poživljajo v veri svojih pra-dedov. Rokodelske družbe so tisto evangel'sko zerno, ki lepo raste in bo z Božjo pomočjo se razvilo v veliso drevo, da bodo ptice spod neba prihajale in srečno v njegovi senci prebivale.
In tem družbam ponuja sv. cerkev zopet prelepo zastavo svetega Jožefa. Kakor je nebeški Oče svojega edinorojenega Sina v varstvo in v izrejo izročil svetemu Jožefu, tako je, od sv. Duha razsvetljen, nepozabljivi papež Pij IX vse otroke sv. katoliške cerkve položil v roke ravno tega svetega rednika, ko ga je za posebnega varha in očeta očitno oklical vsemu keršanskemu svetu. In sv. Jožef je Zveličarja našega za svojega rejenčeka prevzel. Ravno tako rad pa prevzame tudi vse verne, da nas podpira v skerbi za časno in večno srečo. On je patron vseh stanov. On je varh sv. cerkve; varh tiste velike družine, ki je imela v Betlehem zibeljko svojo, ki je razširjena po vsi zemlji, in čigar bratje in sestre, soudje Jezusa Kristusa, v nebesih svoj dom imajo.
Kako prav in lepo je to! Ko je sv. cerkev nvetega Jožefa sebi v varha si izvolila, so tudi rokodelci tega velicega svetnika svojega patrona si izvolili. Ta edinost je v slavo svetemu Jožefu, je pa tudi čast rokodelskemu stanu.
Na rodovitnem polji sv. katoliške cerkve pa vsaka setev svoj sad rodi. Da je sv. Jožef sprejel rokodelce v svoje otroke in da so rokodelci si zvolili sv. Jožefa v svojega patrona, tc ne bo brez sadu; to bo obnovilo duhovno življenje. Sv. Jožef je patron, je varh vaim rokodelcem, ker je tudi zgled vseh čednost, ktere naj vsaki rokodelec ima. Pač lepo se vjema. da ga rokodelci posnemajo v čednostih; on pa je varh vsim, ki za njim radi hodijo. Sam rokodelec vidi v rokodelcu svojega brata. Mogočen pa zadobi slehernemu svojemu bratu tolažbo in pomoč.
Dokler je sv. Jožef živel na zemlji, je bil po0<5et» rokodelec. On je bil oče in hišni gospodar. SkoiJjel je ■ za Marijo in za Jezusa. Podvergel se je postavim de- A želskim. ter je natanko spolne val dolžnosti svojega stanu. /
V	/
Kot hišni gospodar ima vse za ta imenitni stan potrebne čednosti. Občudovati moramo njegovo priaerčno ljubezeo, njegovo čujočnost in modrost, njegovo vdanost in njegovo skerb. Koliko 6e trudi in terdo dela, da preživi svojo sveto zaročeno in njeno nebeško Dete, ki sta mu bila v skerb in varstvo izročena. Tak mora biti sleherni hišni oče, ako hoče biti pravi kristjan in ako hoče posnemati sv. Jožefa. Kot hišni oče ni več sam svoj. Ou je prostovoljno prevzel nove dolžnosti. On mora svojo ženo varovati, za svoje otroke skerbeti. Kolikor le premore in kolikor njegovo imetje zda, mora za svoje skerbeti. In ako je sila, mora te dolžnosti opravjati z vso serčnostjo; vender v Božjem strahu po zgledu sv. Jožefa, ki je ves živel za svoje. Ni se ustrašil, naj bo še toliko truda in dela. potov ali nevarnost, da je le svojim ljubim vse preskerbel, ali jim težave po moči polajšal. Io te čednosti so vse lahke iu njih spolnovanje je sladko, v ljubezni. Sv. Jožef je vse nasprotnosti premagal; ker je 1 i ubil. Obilno mu je vse povernila zopet ljubezen tistih, za ktere je skerbel. Oj, naj bi vsak delavec, pa vsak hišni oče svojo ženo cenil kot pomočnico svojega življenja, kar je pri sklenitvi sv. zakona slišal! naj bi mu bili otroci kri njegove kervi, serce njegovega serca; čisto nič bi mu težko ne bilo, nobena težava bi mu prevelika ne bila. In ako bi na-rastle skerbi še tako visoko, ako bi nevarnost ali sila prikipela do verha; naj bi se le spomnil, da ima varha v nebesih. Kliče naj na pomoč sv. Jožefa, in spoznal bo dobroto in moč tega velicega svetnika. Saj je sv. Jožef tako blizo Božjega sedeža; saj je tako mogočen priprošnjik. tudi v naj veči sili. v naj hujši nevarnosti.
(Dalje naal.)
Leon XIII in mladenči.
Ko so bili sv. Oče Leon XIII še škof v Perugiji, spisali so katekizem, v katerem so bile kot dodatek pravila za mladeuče. Od teh pravil si oglejmo naj važnejša:
Moj sin! Vse dni svojega življenja imej preljubega Boga pred očmi.
Jutro začni s tem, da mu v goreči jutranji molitvi sam sebe daruj, posveti svoje misli in djanja.
Ljubi Ga veduo iz vse svoje duše, hvali Ga radi Njegove velikosti, zahvaljuj se mu za skazane dobrote, in prosi Ga. da naj te vodi po pravi poti do večnega življenja.
Na ta način skušaj vedno bolj se ž Njim zediniti, ker On je tvoje vse.
Posnemaj lepi izgled v resnici angeljskega mladenča. sv. Alojzija.
Moj Sin! Spominjaj se vedno, da te Bog vsikdar vidi, in boj se privoliti v greh. katerega On tako hudo sovraži.
Ako greh le pred tvojo dušo stopi, beži pred njim kakor pred stru]>eno kačo.
Da se bodeš lažje varoval greha in se veduo bolj zedinil z Bogom, prejemaj pogosto in pobožno presvete zakramente in posnemaj izgled dobrih mladenčev, katere je vodil sv. Filip Nerij.
Moj sin! Poslušaj pogosto besedo Božjo, kajti ta te bode vedno bolj razsvetlila, da se bodeš lažje ogibal greha in spolnoval Božje zapovedi.
Moj sin! Vedno imej dobro, liubezni polno, milo-serčno in dobrotljivo serce proti svojemu bližnjemu.
Spominjaj se, da smo vsi otroci enega Očeta in bratje v Kristusu.
Boj se Komu najmanjši škodo storiti.
Velikokrat dajaj miloščino, kajti, ona ti bode naklonila mnogotere milosti.
Spoštuj in ljubi svoje stariše, vbogaj jih m vedno
jih podpiraj.
Moj sin! Ohrani pred vsem sveto čistost in nedolžnost, in bodi pripravljen rajši vsako škodo terpeti, kakor pa da bi se pred Bogom omadeževal.
Varuj se ošabnosti kakor najhujšega strupa. Ne pusti je vladati ne na tvojem jeziku, ne v sercu, ker
ona je začetek greha.	, j
Vari se slabe tovaršije. „lvaor se s smolo peča, se osmoli, pravi pregovor.
Vbogaj svet zares modrih ljudi.
Da pa ne bodeš omagal na potu čednosti in popolnosti, misli vedno na Jezusa Kristusa, kateri je za tebe ua križu umeri.
Zateči se v varstvo presvete Device, katero uam je Jezus na križu viseč dal za mater.
Marija je vir vseh milosti. Derži se je kakor svoje matere, zateči se k Nji kakor k svoji materi.
Ako se bodeš vedno spominjal terpljenja našega Zveličarja, prejel bodeš od uebeškega Očeta blagoslov, in ako se bodeš zatekel k Mariji, živel bodeš vedno v Božjem strahu — kakor je živel sv. Edmund, ki je posebno častil terpljenje Jezusovo in sv. Devico. Ko je ležal ua smertni postelji, dejal je o svetih ranah: „0 kako sladkost zajemamo iz tega studeuca."
O Mariji je pa rekel: „Kako lepo je umreti pod
varstvom Marijinim/
Konečno ti priporočam, da se velikokrat spominjaj kerstne obljube. Beži pred satanom in pred hudobnim svetom, da bodeš živel vedno zedinjen z Jezusom, kateri ti je pri sv. kerstu dal novo življenje.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. (Šolska meditacija proti koncu pervega šolskega polletja.) Bliža se konec pervega semestra. Zdaj pride perva žetev, — naj ne bode zimska in snežena, če tudi je po zimi. Ne ve vsak, koliko so terpeli in terpe mnogi mladenči, da bi se dobro izučili šolskih tvarin in ne zašli v nesrečo. Slišali n. pr. amo sUtfaj, da v naUiujši zijni kaki dijaki še kurjene sobe nimajo, da bTceneje izhajali, ker je tako silo hudo za denar. Ni treba praviti, kako hudo je pozuo v noč v takem mrazu se učiti, pa zopet zjutraj zgodaj vstajati; if^A? si niso svesti. če ves trud ne bo šel po Ljubljanici aH po kaki drugi reki v Černo morje. Toraj pač človeka žene, da bi klical: Gospodje profesorji, učeniki, bodite usmiljeni, imejte sočutje z mladenči, kterih marsikteri so bledi od mraza in stradeža, iu ni jih malo, ki so res tudi bolehni, ali celo bolni!
Res je, da nekaka gorečnost, zelus, včasi ravpo dobrega učenika draži, da ne more slerpeti, ako mu učenec ne odgovori po volji. Toda pomisliti je, da učenec ue more tvarine Uko zmagati, dobro si io prilastiti in umeti, kakor učenik sam, ki se morebiti že več let peča s to tvarino — in morda le s to samG. Večkrat pa tudi učenec reč ve po večem, pa se ne more tako naglo izraziti, kakor učenik želi; ali ga pa učenik skuša in muhasto vije s stranskimi prašanji, ki jih morebiti v šolskih knjigah še ui, — tudi mogoče, da v nesterpljivosti začne nad njim režati, ropotati, ter ga zmeša in mu še to iz glave izbije, kar se je revež s težkim trudom naučil. Se ve, da to bi bil kozel zoper vsako „metodikoM. Ubiti zamore vsak bet, k življenju obuditi pa le čudež. Ne rečemo pa, da se tako godi, ampak le, da se utegne
zgoditi; velikoveč se je zanašati, da gospodje poznajo mladenče, kteri so pridni, ki imajo dobro voljo in da jim radi pomagajo, da bi jih ne zadela nesreča.
Smilijo pa se modrim učenikom posebno tudi starši, ki dostikrat po vsih žepih stikajo in zadnji kot v hiši premetejo, da bi spravili skupaj sinu za stanovanje, hrano, za zelo drage knjige, ali celo še za tisto šolnino — 20 gld. na pol leta — in to morebiti zarad malovažne tvarine, ki ima več veljave v spričalu, kakor pa v djanstvu. Ako je n. pr. čez kake učenike splošnja pritožba zarad strogosti, jim ni misliti, da imajo oni sami prav. ker se ločijo od druzih bolj zmernih tovaršev; ako p. večina kake šole tvarine ne spreumeva, nalogo slabo izdela, je mogoče, da je več zadolžena „metodau uče-nikova, kakor pa dijakov pridnost ali nepridnost.
Se ve. da je tudi res, da učeoci le preradi učenike dolže, ako jim kaj spodleti, in tudi večkrat krivo sodijo, kakor je une dni eden v nekem časniku pojasnoval, da ni res, da bi bil le slabe učence vprašal v pričujočnosti ministerskega sovetnika in je rekel, da jih je sovetnik po večem sam zaznamnjeval, ktere naj praša, pa da tudi odgovori učencev da niso bili drugač, kot se sicer navadno povsod slišijo. Ne sodimo tedaj prenaglo, ker tudi profesorja boli, ako se mu krivično kaj pripisuje.
Pa pustimo to; zdaj ob koncu semestra gotovo vsak človekoljub ima to željo in prošnjo: Gospodje, bodite usmiljeni s sinovi skerbnih in veči del ubožnih staršev; potem bo tudi Bog usmiljen z Vami, z vašimi sinovi in s celo Vašo družino — po besedah: „S ka-koršno mero bodete merili Vi, s tako se bode odmerjalo Vam." Če že človek pogreši, pravi eden naj modrejših učenikov, je bolje, da pogreši na mečjo kakor pa na preojstro stran. Zato naj še pristavimo: Bodite potolaženi z eno kaznijo, kadar kaznujete: ako ste kteremu prisodili „karcer" za kak prestopek, naj booe zadosti in nikar, da bi ga še v nravnosti tako zaznamojali, da bi oča in mati morala odtergati en ogel lesene bajte in plačati 20 gld. kot drugo kazen za en prestopek; bile bi tri kazni ob enem: telesna kazen s postom, globa v denarji, pa osramotenje in slabo ime ter uma za poznejše leta. „Afflictis non est addenda afflictio."
Iz Železnikov, 15. grudna. (Beseda zoper žganje.) Čestiti društveniki! Ne pričakujte od mene lepih izrazov, visoko letečih misli, dobro doveršenega govora, ker ni mi bila sreča mila. kakor vam ne, da bi bil imel priliko se dalje izobraževati, kakor v domači enorazred-nici. Govoril vam tudi ne bodem o kakih vam neznanih rečeh, — rekel bom besedo o čisto navadni, da, prena-vadni reči. A ker sem izmed Vaših, upam, da vam bodo segle besede bolj k sercu, jih boste resno preudarili, in ne pozabili. Vojsko hočem namreč napovedati, pa ne vam, roiaki moji. ampatc našemu hudemu sovražniku, sovražniku človeštva — žganju! Zato zakličera: Proč z žganjem! Proč z brozgo škodljivo za dušo in za telo. Ako mi je vam pokazati strašno gorje, katerega vzročuje hudi sovražnik, kazati nasledke, Katere razširja povsod, spremite me v hišo žalosti — v norišnico. Ste li bili že kedaj med takimi nesrečneži, duhobolnimi? Ste li videli, gledali blede, mračne obraze, kterih pogled mora vsacega pretresti! Kako so prišli ti nesrečneži sem? Kes je, da so vzroki dušnih bolezni mnogi, različni. Žalostna, pa gotova iu neoveržljiva resnica je, da je čedalje več duhobolnih, da zmanjkuje deželam prostora za nesrečneže. — norce. Od kod to? Čem bolj se širi pekleuska pijača, tem pogostniše zahteva svoje žertve — več jih opeša na umu — to ;e gotovo spričevalo zdravnikov. V poterdilo bi vam lahko navedel izgled iz sosednje duhovnije, kteri vam je gotovo še v živem spominu.
Kaj naj rečem o zakonskih žganjepivcih? Taki ne škoduje le sam sebi, ker slabe si um in sploh vse dušne zmožnosti. Strašno se rn pregreši nad svojimi otroci, nad človeško družbo! Ali povejte, zakaj je čedalje več slaboumnih otrok? Kdo je odgovoren? Ali ne starši? Misel ta pretresti bi morala vsacega, da bi dal slovo škodljivi svoji navadi. Pa navada vkoreninjena je »železna srajca", vzame mu ves čut človeški. Živ je — ali živi samo za svojo strast — za drugo je, kakor bi bil mertev. Žganje je v resnici strup, da se ugnobi človek na duši, strup, ki sicer počasi, a gotovo deluje. A ravno to, da ne umori naenkrat človeka, ampak le počasi, to slabi in spodbija nasprotno dokazvanje, to dela nauke in svarjenje manj vspešno. Gada se bojimo, ker piči smertno. Se ne bomo li bali pa tudi manjših pikov, ko vemo, da so usinertivni? — Bolj očitni so pa nasledki žganjepitja za telo, za gmotni stan človeštva. So, in mnogo jih je, ki imajo žganje za naj boljše in naj cenejše sredstvo žejo potolažiti, sitnega godernjača, želodec si okrepčati. „Za dva krajcarja kruha in za tri krajcirje žganja, pa sem dober," — tako ti beseduje navadno delavec. Res je, da da telesu moči, pa le navidezno. Z uživanjem žganja pokvari se želodec popolnoma. Želodec je bolan, ne more mleti, zato ne poželi hrane. Od kod naj dobi nadomestilo za uporabljene moči? Zato lahko opazujemo, da ne diši žganjarju jed, jed ki bi poživila telo in ga okrepčala. Po žganju morajo opešati telesne moči gotovo, če tudi počasi. Vem sicer, da si marsikdo misli, da pretiravam, da vidim vse prečerno. Koliko sem jih poznal, ki so pili žganje in vender so starost dočakali, bi si znal kdo misliti. Ali vprašam, koliko jih je pa nasprotno, ki ne zmerznejo samo o Božiči, ampak tudi o Kresu zarad nezmernega žganjepitja. Koliko si jih izkoplje prerano jamo? Gibanje, delo, vpljiva dobro na zdravstveni stan žganjarju in zabrani, da se nasledki ne pokažejo tako hitro. Gotovo ste pa že videli človeka žganjepitju vdanega, ki nič ne dela. Jesti se mu ne ljubi; ali vendar, pravije, je njegov obraz debel, cvetoč:
—	ue, ne; napihnjen je. Je to mar lepota, da je tako zanimivo bled? — Učinilo mu je to žganje. Kako veliao je zlo, ki ga razširja ta sovražnik med družine, med človeško družbo? Pojdi v borno kočo, pojdi v nekdaj imovito kmetiško hišo: najdel bodeš ženo. katero je Bog oblagoaaril z obilno družino. V naročji derži naj manjšega, za predpasnik obešajo se ji drugi in skakljajo okoli nje. A poglej v oko njeno, — rosi. pretaka solze. Zakaj se ne raduje njen pogled nad nedolžno družinico svojo? Prihodnjost ji dela skerbi in izvabljuje globoke vzdih-Ijeje. Vsi bi lahko dobro živeli; a mož vdal se je žganju, tira in spravlja sam sebe in družino na beraško palico.
—	Hujše je še za ženo in družino ubozega delavca. Mož je dolžau skerbeti za svoje; kdor ue skerbi, je po besedah sv. ap. Pavla hujši kot uevernik. Mož se poti-kuje po slabih druščinah, popiva in igra; žena ukvarjati se mora sama z otroci. Mož pije. — žena pretaka bridke solze! Terpeti mora sama pomiojkanje. Pa to bi bilo še prenesljivo. Ali pogled na uboge male, blede otročičke, ki jo prosijo kruha, pa ga uima. mora pretresti, pač da, laztergati ljubeče materoo serce. Res, strašna pijača! koliko solz se je prelilo in se še preliva zavoljo tebe! Gorje pa takim neusmiljenim, brezserčnim možem! Heroda zadela je strašna smert. ker je bil pomoril otročiče betlehemske. Oče pijanec pa muči lastne otroke in jih pusti, da hirajo. Ali ni podoben Herodu? Ga li ue čaka prehuda kazen? — Mir hišni /.beži, ako se vda mož tej pijači. Ves zdivjan prihrumi domu, z razsajanjem hoče pekočo vest zadušiti. OstudLe pijače poln bruha iz sebe peklenske besede, preklinja, divja, da se v3e trese, beži pred njim; tako brez strahu pohujšuje otroke iu družiuo! So li taki možje, očetje? Ali oe moritelji svojih otrok?
Prepir napravlja ta pijača v družini, povzročuje pretepe, poboji ao aad njen v družbi človeški. Znana vam je gotovo v Ljubljani duhovnija bv. Jurja — ljubljanski grad. Koliko mladih moči hira tu v žalostnih prostorih! Koliko otročičev zdihuje po njem, ki jih je osberboval s potrebnim kruhom! Koliko čverstih mladenčev tam gori sramoto pase! Zakaj so prišli tje gori? Ako bi jih vprašali, veči del bi vam odgovorili, da 80 od žganja omamljeni doprinesli zločin, zavoljo katerega se morajo sedaj pokoriti. Da, nepopisljivo je zlo, ktero spremlja tega sovražnika človeštva. Blagostanje zginja. uboštvo, pomanjkanje se oglaša, mir, edinost beži iz hiše, iz soseske, kjer se vgnjezdi ta kužljivost. Kaj čuda toraj, da se cerkvena in deržavna oblast trudite, da bi zajezile vedno rastočo povodenj žganjepitja. Ob vsih prilikah povzdiguje duhovščina svoj svarilni glas. Na Dunaju so zastopniki, poslanci ljudstva, resno povzdignili v deržav-nena zboru svoj glas, da je zadnji čas, da naj deržava zabranjuje žganjepitje.
Obdačili so bili žganje, 3 krajcarji na liter, in postavili tudi posebne nadzornike za žganje. Kdo bi bil mislil iz začetka, da bodo dobili ti toliko, kolikor imajo plačila izgovorjenega? Resnična pa je menda vest, da so uajemniki 90 tisuč goldinarjev čistega dobička naredili. Kdo je spravil skupaj ogromno svoto? Večidel ljudje delavnega stanu Tudi v našem kraji so, ki polnijo drugim žepe, a sebi pripravljajo pogin s to pijačo. Ne pijo ga sicer s korcem in iz škofa; pa kar je, to je preveč. Toraj: Proč z žganjem! naj odmeva iz vaših ust. Namesto žganja pa žgance: bo bolj zdravo Vsta-novite med seboj oddelke, recimo »vence" po 12 udov, ker toliko se vas lahko v vsaki kovačnici dobi; ko ne bi bili vsi volini, si pa privzemite druge. Eden na druzega naj potem pazi in ga nadzoruje, ne samo v kovačnici, ampak tudi zunaj. Vsi venci združili bi se v celoto, društvo s predsednikom č. g. župnikom. — Sv. Janezu, učencu ljubezni, katerega god ravno danes obhajamo, podal je bil neki nevernik kupo otrovauega (zastrupljenega) vina. hoteč se prepričati o resničnosti Odrešenikove obljube: rako boste kaj strupenega pili, vam ne bode škodvalo." Po svoji navadi napravi sv. Janez križ, predno pije — in nič mu ni škodvalo. Zato ga vidite pogostoma naslikanega s kupo v roki. iz katere se vije kača. Tudi iz kupe napolnjeue z žganjem šviga kača, katere pa ne moreš neškodljive narediti, razun če je ne nastaviš na ustnice, ako je ne piješ. — Zato sklepam govor in ponavljam še enkrat opomin: Proč z žganjem! In besede prelepe angeljske pesmi, ki doni posebno lepo ta čas nam na uho: »Mir ljudem na zemlji," se bodo spolnovale, ter bomo dobre volje v Gospodu. T. T).
V Saloniku, 4. pros. Ib87 (Misijonsko.) Škof Avguštin Bonetti, vizitator oo. Lazaristov v Saloniku na Macedonskem. razglasil je klic do zahodnjih katoličanov, in pojasnuje stan katoličanstva v Macedoniji. Marsiktere darove smo že poslali v južne kraje in ravno te dni smo čist. gospodu Karolu Heidrihu izročili za Bulgarijo čez 200 gld.. ki jih bode poslal svojim bratom Laza-ristom, misijonarjem v Saloniku, ki je v Macedoniji. Toliko bolj zanimivo bode torej poročilo škofa Avguština, ki naj tukaj nasleduje posneto. Pred več kot tremi leti, pravi škof, je apostoljski Stol vstauovil sedež za novega Katoliškega škofa, ki ga je postavil 70.000 Bulgarom macedonskim, kteri so se naj poslednjiši čas iz gerškega razkolstva po\ernili v naročje katoliške Cerkve. Za višega pastirja (apostoljskega vikarija) novo-vstanovljenega ško-fijstva je bil izvoljen preč. gosp. Lazar Mladenov, člen misijonskih mašnikov sv. Vincencija Pavijana (la-zaristov), ki je bil 5. vel. serpana 1883 posvečen kot škof v Satali.
K silo velikim in naj silnišim potrebam, pravi dalje, se šteje stoljna cerkev za novega škofa, ktera se ima zidati slovenskima sposteljnoma Cirilu in Metodu na čast, ki je bil Solun njuno rojstno mesto. S tem se ima ob enem in v zvezi zidati šola in odgojilnica za sirotiške otroke bulgarskega naroda pod vodstvom hčer sv. Vincencija Pavijana, t. j. usmiljenih Sester.
Sv. Oče Leon XIII se silno goreče pečajo za misijon med Bulgari in njih namen je, da nova cerkev bodi središče apostoljskega dela za novega škofa med njegovimi rojaki; biti ima namreč kakor glavna terdnjava proti napadom fotijanskega razKolstva, ki je še vedno tako prederzno in močno v rojstvenem mestu ss. Cirila in Metoda.
Ko pa je misijon med katoliškimi Bulgari brez vsih pomočkov, se s polnim zaupanjem obračamo do Vas, katoliški bratje v večernih deželah, in Vas priserčno prosimo, pridite na pomoč z enim kamničkom k zidanju te cerkve! Tako nadaljuje škof. Terano smo prepričani, da zidanje te cerkve samo ne bo le tema slovenskima aposteljnoma služilo na čast, temuč da bode izvir novega rojstva za starodavno-častitljivo Saloniško cerkev, ktere vernikom je nekdaj sv. apostelj Pavel pisal tako slavne besede: »Vi ste postali podoba in izgled vsim vernikom po Macedoniji in Ahaji." (Tes. 1, 7.)
Neštevilni Bulgari, nadja se škof, bodo poslušali glas pravega pastirja, zapustili svoje najemnike, kteri so jih do današnjega dne tako nevredno v razkolstvu zaderževali, ter se bodo povernili pod pastirsko palico njega, kteremu samemu je Kristus rekel: »Pasi moje jagnjeta."
Darovi, ki se bojo dajali v ta namen, Ce so se tako majhni, bodo prijetni Bogu. kteri je obljubil, da bode povernil požirek hladne vode, ki se v njegovem imenu poda.
O tej priliki ob enem zahvaluje za darove in naznanja z veseljem vsim katoliškim bratom na Večeru, ki so dozdaj kaj dajali v prid Bulgarov po Macedoniji, da z dosedanjimi darovi je že zidano semenišče, v kterem se odgoja domače duhovstvo, ter podučuje se v njem petdeset bulgarskih mladenčev.
Škof Avguštin poslednjič hvali Boga, ki je njegovemu tovaršu, škofu Lazaru Mladenovu, izročil enega naj važniših misijonov na Jutrovem, in prav serčno prosi Boga, da naj dobrotnikom vse njih darove prav bogato povrača, in v ta namen vsim dobrotnikom z vso priserčuostjo apostoljski blagoslov podeljuje.
Č. g. Jan. Valjavca misijonska sporočila.
Slovengradec.
(Konec.)
Okrajni glavar se pokaže.
Glas o slovengraških duhovnih vajah je prišel tudi čez mejo štajerske zemlje. Ko čujejo Korošci, da je v Slovengradci odperto Serce Jezusovo za posebne milosti, začenjajo tudi iz Koroškega romati sem. Peš in na vozeh so hiteli v mesto, da bi vsaj neKaj še dobili od duhovnih vaj. Sloveugradec je postal duhovni sejim. Po vežah in na slami so ležali ljudje ptujci čez noč, da so drugi dan prej mogli v cerkev, k spovednicam. Kakih 6, 7 nas je slednji dan spovedovalo v mestu, v Starem Tergu, kjer stanuje g. dekan z 2 kaplanoma, 10 minut oddaljenem, so vsi trije gospodje spovedovali; v Šmartnu spet vsi trije gospodje; v Pamečah župnik slednji dan, uro oddaljen od mesta, in tako povsod po farah; kajti midva, nas 6, 7, ni moglo zadovoliti tolikim trumam
judf, za spoved pripravljenih .... Slovenci so imeli le do 4 popoldne dovoljeno spoved v mestu, da so tudi mestni mogli k spovednicam. Pa je bilo vse zastonj..., Slovencev nisi mogel odgnati proč. Nekteri so hodili po več dni k moji spovednici, misle, bom že enkrat prišel na versto. Pa mnogim ni bilo dano, ki so želeli ^povedati se pri meni. Spominjam se mladenča, ki je stal pri spovednici vsaki dan. Predzadnji večer pred mojim odhodom je bil na versto prišel — pa noč je bila že davno zunaj, mogel sem k počitku in sem mu rekel: jutri zjutraj. Skorej zajokal je revež. Gospod, mi reče, usmilite se me, celi ljubi teden hodim že k spovednici Vaši — pa ni mi mogoče priti na versto, usmilite se me! Jutri zjutraj! Saj spet ne pridem na versto; •o ranem jutru je vse čeruo ljudi pred cerkvenimi vrati -— in ko cerkovnik cerkev odpre, dere vse k spovednici ca nos na vrat — in pridem prepozno. Nu dobro, mu rečem, pridi jutri za manoj, ko pojdem zajuterkovat, te bom pa v sobi spovedal... Prišel je res, bil je na moč hvaležen, da sem ga v sobi spovedal; — za njim so pa tudi drugi možje prišli — tako, da mi še zajuter-kovati niso pustili. Ko jib kacih 5 spovem, sem mogel vstati in jim povedati, da ne bom več tu. ampak v -cerkvi spovedoval, in da vendar moram tudi malo jesti. Zdaj še le so me pustili v miru, da sem mogel zajuter-Kovati in malko v molitvi se odpočiti.
Zdaj so delali vsi gospodje v spovednici s posebnim veseljem. Čudil se je gosp. doktor in vedno ponavljal, tla kaj tacega ni pričakoval. »Vedil sem", pravi, da veliko premorejo duhovne vaje, ali da kaj tacega slišim in zvem o njih, nikdar nebi mislil. Hvala Bogu in brezmadežni Devici. Misijoni in duhovne vaje so potrebne po vsi dolini naši, to zdaj spoznam in skerbel bom, da se tudi drugod obhajajo. Tako bomo ljudstvo poživili v* veri, očistili in ohranili s pomočki sv. očeta Ignacija.
To je naj potrebniše za sedanji čas, s tim bomo ljudstvo naše slovensko iztergali iz klešč liberalcev in ubranili pred liberalizmom. Misijoni iu duhovne vaje morajo biti okoli Slovcngradca, da ostane mesto samo zase in ne bode imelo več vpliva na okoličane! Daj •dobri Bog, da bi se to zgodilo!"
Duhovne vaje so vsaki dan na stotine in stotine ljudi poklicale k mizi angeljski. Delale so se splošnje spovedi.., ni se toraj čuditi, da je o tem času bilo le kacih 4000 svetih obhajil; v teh osmih dneh se meni malo zdi to število, pa brezdvomno so se še potem spo-vedavali ljudje, ki so bili pri duhovnih vajah, celi ostali advent.
Zadnje tri dni je bila taka gnječa v cerkvi, da nebi bila padla šivanka na tla, ko bi jo bil spustil z leče. Pripovedoval mi je neki svetni gospod, kako bi mu bila radovednost njegova kmalu zdravje pokončala. Prišel je zadnje dni en popoldan v cerkev doli za duri s tim namenom, da bi me bil videl in poslušal zložno. Zaupaje na svojo močno postavo in misle, pri klopeh za durmi bo naj bolji in lepši prostor, se h klopem terdo vstopi. Ljudstvo dere in dere v cerkev, na velikega altarja podpetje že sega, vsak prostorček zastopi; a še silijo ljudje notri.
Pridiga se je začela____ ljudstvo pa še gre v
tierkev ... zato je bila gnječa taka, da ni je bilo več prenašati. Gospodu pritiskajo persi na klopi, in čedalje bolj. Rad bi si pomagal, brani se z rokami — pa sila nič ne odjenja. Tako mi je bilo že hudo, mi je pravil sam, da sem hotel kar na ves glas vpiti: jenjajte, jenjajte, sterli me bote... K sreči ste hitro skončali — in tako sem bil rešen nevarnosti.
Veliko je bilo tudi gospode pri sv. spovedi in sv. obhajilu... Gospodo smo mogli le zvečer in po noči «povedovati, ker drugač niso mogli meščanje k spovedi
priti. Slovenci iz kmetov in s hribov so spovednice tolikanj obdajali, da ni mogel nihče blizu Kapela sv. Jožefa, kjer sem jaz spovedoval, je bila tako nagujetena, da mi časi kar ni bilo priti v njo. Mož mi je mogel delati z obema rokama šiloma prostor, da sem prišel v spovednico. Rčd pa je bil v cerkvi vedno lepši — na vsako mojih besedi so pazili in storili, kar sem jim veleval; tako je prišlo, da od dneva do dneva z rastočo trumo ljudi je rastla tudi pozornost njih. Ni bilo ne v cerkvi, ne v mestu, ne drugod, kar bi se grajati moglo. Neki neumnež iz starega Terga je bil prišel enkrat zvečer k nemški pridigi in je red kaliti hotel v cerkvi, ko sem ravno od spovedi pridigal. Nekaj je zamermral med pridigo — kaj? ga nisem razumel, če prav je bil blizu leče. Pri ti priči ga zgrabi gosp. doktor Šuc in mestni zdravnik ter ga odpravita iz cerkve... Potem ga ni bilo več ...
S k 1 e p.
Proti koncu je bila vnema ljudstva postala velika, kesanje nad grehi toliko, da je bilo treba ljudstvo tolažiti z usmiljenjem Božjim. Gospodje spovedniki so re-kali: kako prijetno je, spovedovati tako pripravljeno ljudstvo! Terdi ko akala so bili ti gorjani poprej, so govorili duhovni — zdaj pa so bili postali mehki kakor vosek. Da, taki so bili, da nisem smel nič ostrega pridigati jim več---- bal sem se, da nebi bili poterti
preveč. Vedno sem jim mogel povdarjati, kolikanj dobro in usmiljeno je Jezusovo in Marijino presveto Serce, kako blago je duši prebivati v njunih v presladkih Sercih, v Serci Očetovem, v Serci Maternem! Zato .se je pa tudi vse prijelo teh ljubeznjivih sere z otroško ljubeznijo. Po skončanem govoru niso hotli iz cerkve vun, kar točili so solze in gledali proti tabernakeljnu gori, zdihali k presvetemu Sercu Jezusovemu. Smem toraj skleniti, da je v Slovengradci Božje Serce naj veče in naj lepše slavje imelo v osmini Brezmadežne leta 1874. V spo-minji nepozabljivem ostanejo duhovne vaje slovenograške župniku domačemu, častiti duhovščini vsej, ki je videla duh. vaje te. Ne bodo jih pozabili meščani slovenograški, pa tudi gorjanje ne, ki so v snegu in dežji po noči hodili iz mesta in v mesto. Naj manj jih bom pa po* zabil jaz nevredni družban Jezusov, kteremu je sprosila naša ljuba Gospa presvetega Serca pri Serci presvetem Sina svojega milost, da sem videl duhovnim vajam začetek srečen, nadaljevanje srečno, konec srečen, vajam pravim duhovnim svojim, v kterih je bilo bolj predčutje smerti in pokopa, kakor vstajenja slavnega. Kar sem v misijonih, še nikjer nisem v takem bil, kakor sem bil v Slovengradci, — zmage Jezusovega presv. Serca sijajniše nisem videl v nobeni zemlji, kakor je bila slovengraška leta 1874 v mili mi zemlji zelene Štajerske. Reči bi mogel s sv. aposteljnom Pavlom (II. Kor. 7): »Poln
tolažbe, preobilno veselja imam pri vsi naši nadlogi____
Duhovniki skupej vsi smo terpeli vso nadlogo; zunaj boji, znotraj strah. Bog pa, kteri tolaži ponižne, je oveselil tudi nas." Ž njim izrekam Bogu serčno hvalo, ki je pisal Efežanom 1, 3:" Hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, kteri nas je oblago-daril z vsim duhovnim blagodarom, z nebeškimi darovi v Kristusu!* Res oblagodaril nas je Bog po presv. Serci Jezusovem na priprošnjo brezmadežne naše ljube Gospe presv, Serca, kterima bodi čast in hvala na veke vekov!
Spreobernjenje sv. Pavla.
Ves goreč za svoje zmote, Savel se v Damask poda;
Prenapolnjen je togote Do Imena Jezusa.
Da preganja tu kristjane, On po tem je hrepeneč; „Jezusu kdor zvest ostane, Naj konča ga urno meč!"
Tako Savel je določil, Ko odpravlja se na pot, Spremljevalcem to naročil, Polen serda, polen zmot.
Da 2e skoraj bil bi v mesti, Savel močno hrepeni; — Toda zdajci ga na ce8ti Svit nebeški oslepi!
Tu zadet od božje gnade, Vprašal je: »Kdo si, Goapod?" — Ves omamljen a konja pade, In se spomni svojih zmot.
rJaz aem Jezus, ki preganjaš Ti me, Savel, jezi vdan; Le zakaj ae zmoti klanjaš, Za nevero ves si vžgan!"
„Proti ostnu se boriti, Težek, prazen trud bo tvoj; Raji daj ae spreoberniti, In učenec bodi moj!*
»Kaj od mene Ti zahtevaš O Gospod, da naj storim? — Vse, karkoli mi velevaš, Rad za to se zdaj borim!"
„Kaj da tebi je storiti, Boš pozvedil v mestu tam; O tej reči govoriti Boš zamogel v mestu sam!"
Po naredbi Božji, kmalo V mestu zve, kaj naj stori; Vedeti se mu je dalo, Naj za Jezusa živi! —
Prej sovražnik, zdaj ljubitelj Križa je in Jezusa; Zanj preserčen zdaj boritelj Po vsih delih je sveta.
Milost Božjo v prid obrača, Za-njo hvali le Boga; Mnogo ljudstva pa zavrača K sveti veri v Jezusa.
On. ki pred se zval je Savel, Zmotam vdan ves iz serca, Zdaj postal je sveti Pavel — Slava Cerkve Jezusa!	I. Z
Razgled po svetu.
Avstrijansko. Deržavni zbor se je zopet pričal 23. pros
Tirolski deželni zbor je odbil osnovo za šolsko postavo, čeravno je bila nekoliko prenarejena od vlade z ozirom na Tirolsko, in to zato, ker ne vstreza čutilu katoliškega tirolskega naroda.
Če bo vojska ? Francoz in Prus se zmeraj bolj pisano gledata; oba se na vrat na nos pripravljata na vojsko; menda pa bo pri tem ostalo.
Zastran Bulgarije se pričakuje pomirjenje iz Carigrada, kjer so zdaj zbrani zastopniki vsih strank iz Bulgarije. -
Rim. rUnivers" ima iz Rima naznanilo, da po nekem dogovoru med Prusijo in Rimom se 1) smejo cerkveni redovi verniti na Nemško, le povernitev jezuitov je odvisna od deržavnega zbora. 2) Vstanovite ae dve veliki semenišči: v Limburgu in Osnabruku. ter jih bode zdaj 6, še več kot pred kulturno borbo. 3) Majnikove postave oziroma na škofijsko napravo se odpravijo. Zastran nekterih toček se še obravnava. Vse naznanila, da ima papež vplivati pri novih volitvah vladi v prid, so lažnjive. Naznanil je tudi papež.nemškim škofom, da se on nikoli ne vtika v notranje zadeve kake dežele; naj bodo torej katoličani mirni v tem oziru.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Splošnji namen za mesec svečan. (Od papeža Leona XIII samega določen in blagoslovljen.)
KeršČanski možje.
* V dvojnem oziru je mož važen za človeško družbo; važen je pervič za domače, hišno — in drugič za javno življenje. Glede njegovega delovanja v domaČem življenji piše sv. apostelj Pavel: „Mož je glava žene, kakor je Kristus glava sv. Cerkve (Efež. 5. 23)." — Mož tedaj je poglavar rodbine, kakor je Kristua poglavar velike rodbine, poglavar neštevilnih otrok Božjih, ktere mu njegova nevesta, hv. Cerkev, neprenehoma rodi in rodi in odgojuje za večno življenje. Kakor Kristus svojo Cerkev vodi in varuje, kakor jo on posvečuje in spopolnuje, on rešeni k svojega lastnega telesa (to je, udov svoje Cerkve) — tako mora biti tudi mož po Kristusovem zgledu otetnik za svojo rodbino. On jo mora po pravi poti voditi; jo varovati vse nevarnosti; skerbeti za njeno posvečevauje, pazuo skerbeti, da se nobeden ne zgubi izmed teh, ki so bili njemu izročeni, teinuč da se vsi zveličajo. Če se Kerščauski oče zaveda te svoje dolžnosti iu jo tudi vestno spolnuje, potem bo o svoji smertni uri, v tistem trenutku, ko bo stopil pred sodnji stol Božji, s svojim OdreSeuikuin vred lahko govoril : — »Ktere si mi dal. sem ohranil: uobeden se ni zgubil, raz un sina p o g u b l j e u j a," to je, morda razun onega, kteremu zavoljo njegove malomarnosti v vsi svoji skerbi iu svoji ljubezni nisem mogel pomagati.
Toda gorje možu, ki sam zaide in tudi svoje otroke in svojo ženo zavodi na kriva pota; gorje možu, pravim, ki je brezbožnež in sovražnik Kristusov, ki sam koplje svoji družini brezno pogubljenja, ki tudi njemu odpira žrelo, hoteč ga pogoltniti. Nesrečen tak človek! AH nesrečen tudi on, ki sicer še ui potergal vseh vezi, katere ga vežejo z Bogom; pa je merzel. malomaren, nesrečen on, ki se za svoje ljudi nič ne meni; nesrečeu on, ki s svojo poveršnostjo in zanikeruostjo sam zadolži, da zgube njegovi otroci in njegova žena pravega kerščanskega duha — nesrečen in kazni vreden zavoljo tega, ker njim odvzame zadnje upanje in tolažbo ter ukrade mir iu zadovoljuost iz njihovega serca. Kak
odgovor pod Bogom, kar pahne v nesrečo sebe in svojo družino! Srečen biti želi vsak človek. Za srečo našo pa skerbite na zemlji dve veliki družbi; Cerkev in der-žava. V vsaki deržavi živi veliko posameznih družin in ravno tako v katoliški Cerkvi: iz družin se sostavlja Cerkev in deržava. Če hirajo korenine, kako more biti potem drevo močno? Ako so zanikarne, zanemarjene posamezue družine — mora biti tudi deržava slaba in zanemarjena; in ako posamezne družine žalijo Boga, ako posamezne družine nimajo več čuta za svete reči
—	potem pri takem narodu vera peša, prava Cerkev slovo jemlje.
Važen pomen ima drugič mož v javnem življenji; tu on odločuje in določuje. Zato je veliko ležeče na tem, kakšni so ti vodniki.
Pravim, vodniki, ker vodniki res so možje, kar se tiče javnega življenja. Možje nam delajo postave, po različnih zborih, začenši od največjega do najmanjšega, od mogočnih deržavnih zborov tje doli do skromnih občinskih zastopov. Možje nadalje skerbe, da se zver-šujejo te postave; da se ohrani mir in red in varnost življenja. Možkega stanu so učitelji, kterim se izroča v izgojo nežna mladina; možkega stanu zdravniki, pravniki, umetniki, vojaki, ki z mečem v roci branijo domovino.
Zato se lahko reče: kakoršnega duha so naši možje, tak duh prevladuje tudi v javnem življenji. Ako je ta duh protikerščaosk in protiversk, potem ne moremo iskati pri vojaku prave zvestobe, vdanosti, darežljive voljnosti in 8erčnosti, tiste zvestobe, ki je sad žive vere; potem ue moremo pričakovati, da se oznanuje vašim otrokom po šolah v resnici tisto, kar je pravo in dobro, pričakovati, da se niuče otroci kerščansko živeti
—	to ni mogoče, ker mesto resnice, mesto tečne hrane, vsiljuje se dostikrat laž mlademu sercu. Ravno tako utegnejo postave naše biti nasprotne katoliški Cerkvi; one so predpodoba onih, ki so jih naredili. In vse te postave zverševale se bodo le zmeraj tako, da bo terpela Cerkev, terpel duhoven, ki zastopa Cerkev. Tako zgine vsa pravica, vsa vestnost, zvestoba, sploh vsako resno in možato mišljenje. V javno življenje pa se vrine pover-šnost iu omahljivost, nered in nemarnost, zvijačnost in prekaujenost, nezadovoljnost io mehkužnost: ob kratkem, v javnem življenji pogrešajo se značaji, zmanjka ljudi, ktere bi z mirno vestjo smeli še „možeu imenovati. Nevarnost, ki nam preti, je torej velika in zlo je že hudo narastlo. Veliko jih je že odpadlo in prešlo v sovražni tabor, in nekteri bi šli radi za njimi. Zopet drugi pa so polovičarji, mlačneži, ki ne vedo, ua ktero strun bi se obernili. Nevarnost, pravim, je velika, zato, ker sovražnik nikdar ne počiva. Na vse ljube načine nastavlja zanjke, da bi jih veliko zapeljal in pridobil zase. Včasih javno iu odkrito, včasih skrivaj in hinavsko razpenja svoje mreže. Prilike za to se mu ne pogrešajo; razna društva in zadruge, prostozidarstvo v vseh svojih oblikah ponuja mu priložnosti dovelj.
Kdo more tukaj pomagati ? Gospod sam; in pomagal bo, če ga bomo za to prosili, če bomo molili. Delo njegovega presv. Serca, namreč zveličanje vseh ljudi, je tukaj v nevarnosti, da se ne razdira. In kteri pripomoček more biti boljši, da se to delo pospešuje, kakor duh in ljubezen do presv. Serca Jezusovega, ki naj £opet prešine može ter navda s pravo kerščansko gorečnostjo.
Ali s samo molitvijo še ne zadostujemo povsem svoji dolžnosti. Tudi molitveno apostoljstvo nima samo tega namena, da se združujemo v pobožni molitvi, tedai. da molimo; ampak tudi, da delamo. Točka 2. naših pravil zahteva, da so vadimo ob enem v dobrih delih. Ker pa nevarnost nam vsem preti, se moramo tudi vsi prizadevati, da se nevarnosti izognemo. Glava je naj-
važnejši del telesa; če človeka glava boli, so vsi udje slabi in onemogli. Ravno tako se godi v življenji. Mož je glava družini; če je nesrečen oče, gospodar nesrečen: nesrečni so ob enem vsi udje družine. Zato je vsak član v rodbini dolžan, da skerbi za blagor svojega poglavarja, svojega vodnika. Otroci spolnujejo to svojo dolžnost s tem, da so pokorni očetu, ga radi poslušajo in da so v vsem svojem življenji izgled prave kerščanske nedolžnosti. Žena pomaga možu, da marljivo skerbi za njegov dom, da mu je vdana, podložna, prizanesljiva proti njegovim slabostim; vendar naj vpljiva nanj z besedoi in z djanjem, da se odpove slabim razvadam. Najterji del dolžnosti pa zadeva moža samega. Sam si mora pomagati, če hoče, da mu bo pomagano. Kaj pa mora mož storiti? Pazi naj, da bo zvest kristjan, ne samo v besedi, ampak tudi v djanji; ne samo v hiši, doma — ampak tudi v javnem življenji. On mora v resnici mož biti, da se ne ustraši takoj vsake sape. Ker pa je sovražnikov veliko in se sam ne more zmeraj z vspehom boriti in braniti, zato naj si poišče zaveznikov. Z združenimi močmi se da veliko več doseči. Taki pomočniki so razna društva. V društvih je moč, društva so dandanes močno v navadi; za najmanjšo, neznatno, dostikrat neumno stvar so že v našem času društva. Zakaj bi toraj kristjani ne imeli svojih društev? — Imamo jih tudi precejšno število, imamo: bralna društva, Vincenška društva, katoliška, učiteljska društva, družbe rokodelskih pomočnikov i. t. d... Ali nikakor ni zadosti, da lahko rečemo: imamo tako ali tako društvo; društva morajo tudi v resnici živeti, ne samo životariti. Živahnega življenja pa ni nikdar, če manjka hrane, če manjka prave redivne snovi, če manjka pravega soka — ali da govorim naravnost, če manjka društvom podpore. Zato podpirajmo društva, ne bodimo izdajalci svoje vere, ne sramotimo sami sebe!
Nadalje. Če hoče mož reči, da je kristjan, ni zadosti, da je vpisau v kerstne bukve; on mora svojo vero tudi očitno pripoznati. „Kdor bo mene spoznal pred ljudmi, gabomtudi jazspoznal pred nebeškim Očetom; kdor bo pa mene zatajil pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih," govori večni naš Odrešenik. Ali če se vprašamo tukaj, koliko jih je, ki res stanovitno spoznavajo svojo vero, smo za odgovor v zadregi. Dandaues je brezvčrstvo prišlo silo hudo v navado (modo), tako, da uihče ne opazi brezbožneža, pač pa je vesten kristjan vsakemu tern v peti. Tako daleč je zašel naš olikani možki spol, da ima že za sramoto, moliti na ulici angeljsko češčenje, iti v cerkev; stopiti k angeljski mizi!... Vidite v naše cerkve in poglejte, kakšno ljudstvo je zbrano tamkaj ? So mar možki? O, tako redki so ua sv. kraji, le posamezni zaidejo pred altar Gospodov. — Vidite tedaj, da so možki res moTitve potrebni. Molimo torej ta mesec v ta namen, da Gospod tudi možki spol napolni s svojo milostjo! —
Posebni nameni za me*ec svečan.
7.	S. Romuvald. Previdnost in zmernost za katoliške vodnike in branitelje sv. Cerkve; tesnoserčni in bojazljivi.
8.	S. Honorat. Katoliška društva, za bolj živo delavnost; zadolžene rodbine; imenitni misijoni.
9.	S. Apolonija. Da se odpravi vpljiv cerkvi sovražnih vradnikov; več na persih bolnih,
10.	S. SfcolastUca. Benediktioci; da bi Bog odvernil kolero; več hudobnih otrok.
U. Sedem ser litovskih vttanovnikov. Serviti; če#čenje Matere B. po odgojilnicah; da bi dal Bog novih dobrotnikov.
12.	S.Gavdencij. Katoliške vladarske hiše avstrijske, bavarske in nemške; več gluhih, slepih in bolnih duhovnov.
13.	S. Katarina Biči. Vsi ženski redovi, ki se pečajo z odgojo; da bi Bog odvernil šibo ognja in potresa.
14.	S. Valentin. Nesrečne rodovine. da bi bile otete iz rok oderuških; več tacih, ki silijo v slabo ženitev ali možitev.
15.	S. Valfrid. Mučenci ruske prenapetosti v Sibiriji.
lo. Onezim. Redi, ki so z molitvenim apostolj-stvom v posebni zvezi; otroci iz mešanih zakonov; pravde.
17.	S. Konstancija. Da bi se katoliki vestno vdele-ževali volitev; več rodbin, da bi ae spreobernile in pristopile h katoliški Cerkvi
18.	S. Flatijan. Naprava katoliških knjižnic in bralnih društev; mnoge fare, da bi dobile dobre duhovne; bogoslovci.
19.	S. Susana. Katoliška Cerkev na Francoskem in v Švici; muhamedanski jetniki v Afriki; tisti, ki prejmejo pervič sv. obhajilo.
20.	S. Evherij. Vsi razposajenci pustnega večera; veliko revežev, da bi bilo polajšano njih pomaujkanje; umirajoči.
II. Bratovske zadeve N. IJ. Gospč presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na milostljivo priprošnje N. Ij. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov io vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče.
—	Bolna oseba za pomoč. — Neki bolnik za dušno in telesno pomoč. — Duhoven v žalostni potrebi prosi za molitev k D. Mariji in k sv. Frančišku. — Hči priporoča v molitev svojo bolno mater za dušno in telesno pomoč.
—	Mladeneč. da bi se obvaroval pogubljivih potov. — Bolna na nogah za pomoč.
Zahvale.
Serčna, priserčoa bodi hvala in čast Naši lj. Gospej presv. Serca za Njeno blago pomoč v neizrečeno veliki io važni zadevi!
Na Krasu, 26. pros. 1887.	K. Č., duhoven.
Listek za raznoterosti.
V Metliki je po daljši bolebnosti 30. pros. zvečer ob sedmih umeri, previden s ss. zakramenti, prošt nemškega reda, Kn.-šk. sovetnik in župnik, preč. g. Daniel Terček. R. I. P.
Usmiljenje. Vprašanje: Kdaj se profesorju naj lepše poda usmiljenje?
Odgovor. Kadar .klasificira."
Sleparstvo, kakor „Vaterland" naznanja nektar* primerljeje, so začele na Dunaja počenjati tudi Jonske, ne le a tatvino, ampak tudi z lažnjivimi manjka »t. — Pa kaj se če, ker. v L. je 2e precejšno število še slinastih in smerkovib pobov, ki znajo prav zvito alepariti. Te dni je prišel majhen deček k g. Z, prosit kake pomoči in pravil je, da g. R. so mu dali 4 gld., g. J. tudi nekaj precej. Na zahtevo, da naj pokaže ti veliki darili, se je izgovoril, da je denar že domu nesel. Reče mu g. Z.y naj gre k g. J. in naj prosi, da mu zapišejo, da so mu res toliko dali. gre. pa kmali pride, rekoč: Sem iskal gospoda, pa niso bili doma... Mali potepin tedaj je že dobro zveršil šolo sleparstva in goljufije. Slučaji, da je kteri dobil kake solde za zvezke ali bukve, češ, da jih potrebuje, pa ga ni bilo nazaj, dasiravno je dobil zapoved, da mora prinesti kupljeno reč pokazat, ali tudi kaj iz šestice nazaj prinesti, — taki slučaji so precej pogosti, in tudi pri tacih, ki so že nekoliko bolj stegnjenj. Ali se ni bati, da so taki šterkovci in potepuhi -kandidati" za na Žabjek in na Grad? ...
Svetujemo toraj: Gospodje, gospfc, sploh meščani: bodite previdni z darovi, da ne bodete pomagali vzgojati sleparjev, potepuhov in tatov.
Tudi takrat je potreba previdnosti, ako mali „kloptf pravi, da so mati ali oče „bolni, v špitalu, da so umerli*1 itd., ali če prinese pismo, češ, da so pisali oče ali mati, ker dostikrat je sumljivo celo, da emerkovci sami kaj, načečkajo in s tem sleparijo. Tudi ni brez sleparjev med nekoliko večimi šolci. Pri tacih je varniše, da pridejo z gospodarjem ali gospodinjo, kakor pa samim v roko dajati. — Sicer je pa sila pri mnozih res velika,, ker nikoli ni konca plačevanja — za zvezke, knjige, štempelj, za šolskega sluga, pomoč k šolnini, za kruh, k stanovanju, hrani itd. itd.
V Komendi je po noči 30. prosinca umeri čast. g. Jož. Lomberger, glavarjev beneficijat, zlatomašnik. Rojen je bil ta močno priljubljeni gospod 26. sveč. 1810 na Št Urški gori. R 1. P.
Č. g. Adolf Pogorelec je te dni prišel iz Macedonije v Ljubljano.
. Dobrotni darovi.
Za študentovsko kuhinjo: 12 gld. preblaga roka a pristavkom:
„Bog blagoslovi, študentovski kuhar, trude Tvoje, Na Te naj vsiplje darove dobrote Svoje, Dodeli naj, da ne manjka kruha nikdar, Vsaki dan vesel da bode kuh'nje gospodar." — Č. g. kapi. Fr. Mekinec 2 gld. - L. 20 kr. — Čast. g. Ant Klemen 3 gld. — Čast. gosp. župnik J. Raspotnik 6 gld. — V. Z. 5 gld. — Čast. gosp. župn. BI. Petrifc 3 gld.
Za sv. Detinstvo: P: T: 40 kr. — Več dobrih duš. 10 gld. 80 kr. za odkupovauje poganskih otročičev. — Gdnja. V. Melcer 1 gld.
Za sveto Jeto: Čast. g. Iv. Škerjanec iz Harij 1 gld. 60 kr. — Iz Šmartna pri Kr. po čast. gosp. župn. Ant. Klemenu 46 gld. 40 kr.
Za afrikanski misijon: P: T: 1 gld. Zi, bratovščino čist. Spočetja: P: T: 1 gld. Za opravo ubožnih cerkev naše škofije: Po čast. g. J. Škerjancu 3 gld.
Za bratovšino N. Ij. Gospe: V. Z. 5 gld. Za pogorelce v Kuteževem: V. Z 5 gld. Za bratovščino za duše v vicah: V. Z. 5 gld. Za družbo sv. Bonifacija: Gdnja V. Melcer 1 gld.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožel Blazaikovi nasledniki v Ljubljani