KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48'—, polletno din 96’—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
8.
kos.
V LJUBLJANI, dno 25. januarja 1938.
Letnik
IX.
VSEBINA:
52. Zakon o sladkovodnem ribarstvu.
53. Razglas o odobritvi proračuna Kmetijske zbornice dravske banovine v Ljubljani za koledarsko leto 1938.
54. Razglas mestnega poglavarstva ljubljanskega o volišču za volitev senatorjev.
55. Razne objave iz »Službenih nov in*.
Zakoni in kraljevske uredbe.
52.
V imenu Njegovega Veličanstva Petra II,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije Kraljevski namestniki
objavljamo, da sta
narodna skupščina kraljevine Jugoslavije,
sklicana z ukazom z dne 15. oktobra 1936 na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1936, v svoji LIH. redni seji, ki jo je imela dne 13. julija 1937 v Beogradu, in
senat kraljevine Jugoslavije,
sklican z ukazom z dne 15. oktobra 1936 na redno zasedanje za dan ‘20. oktobra 1936, v svoji XXIV. redni seji, ki jo je imel dne 20. julija 1937 v Beogradu, sklenila in da smo potrdili in proglašamo
zakon
o sladkovodnem ribarstvu,*
ki se glasi:
I.	Splošne določbo.
§ L
1.	Ribarska pravica je pravica loviti, si prisvajati in gojiti v določeni sladki vodi ribe, rake, želve, školjke in druge koristne vodne živali, kolikor niso te živali predmet lovske pravice.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z 28. oktobra 1937, št. 245/LXXIV/573.
dne
2.	Vse določbe tega zakona, ki omenjajo ribe in ribarstvo, veljajo tudi za zgoraj navedčne živali.
§ 2.
1. Zaprte vode po tem zakonu so:
a) ribniki (§ 37.) in druge umetno prirejene vode za čuvanje rib ne glede na to, ali so v zvezi z odprto vodo ali ne;
b) polribniki (§ 37.) in celotno kanalsko omrežje vodnih zadrug kakor tudi vsi vodotoki, močvare in mlake, ki so jih vodne zadruge v svoje namene kanalizirale, in vsi rokavi (zatoki in mrtvice) odprtih voda, ki so po obrambnih nasipih vodnih zadrug popolnoma oddeljeni od teh voda in ostanejo v okolišu vodnih zadrug, v kolikor niso vse te naštete vode z odprtimi'vodami v trajni ali občasni zvezi, ki je pripravna za prebod rib najmanjše predpisane ali večje dolžine (točka 1. § 54.); /
c) manjše tekoče vode, ki so umetno preurejene za gojitev rib in ki so trajno pregrajene, dokler rabijo temu namen u;
č) izvzemši stare rokave in struge vse manjše stoječe vode neznatnejše razsežnosti in pomena, v kolikor niso z odprtimi vodami v trajni ali občasni zvezi, pripravni za prebod rib najmanjše predpisane ali večje dolžine (točka 1. § 54.).
2. Vse ostale vode so odprte vode.
. 3. 0 tem, katero vodo je šteti za zaprto, odloči v sporu ban.
§ 3.
Vse odprte vode se delijo za namene tega zakona na male in velike:
1.	Med male odprte vode se štejejo potoki oeplovne reke in neplovni deli rek kakor tudi močvare in mlake, če so z odprtimi vodami v trajni ali občasni zvezi, priprav"- za prehod rib najmanjše predpisane ali večje dolžine (točka 1. § 54.), kakor tudi jezera pod 25 km*
površine ob srednjem vodnem stanju. Neplovne reke so tiste, ki niso plovne za trgovinske ladje.
2.	Med velike odprte vode se štejejo plovne reke z vsemi rokavi in zatoki od kraja, kjer postanejo plovne za trgovinske ladje, in večje neplovne reke, ki jih proglasi 'n banov predlog minister za kmetijstvo za velike vode, kakor tudi vse stoječe vode in jezera, večja od 25 km! ob srednjem vodnem stanju. Presihajoča jezera veljajo za stoječe vode.
§ 4.
Določbe tega zakona veljajo za odprte vode, za zaprte vode pa samo, kolikor je to v njih izrečno navedeno.
II.	Komu pristoji ribarska pravica.
§ 5.
1. Ribarska pravica pristoji v zaprtih vodah, ki so tehnično urejene po določbah točk l.a), b) in c) § 2., lastniku teh naprav, v ostalih zaprtih vodah [točka l.c) § 2.] pa lastniku zemljišča, v kolikor ne obstoje v teh vodah ribarske pravice drugih oseb.
2. Ribarska pravica v odprtih vodah gre državi, v kolikor ne obstoje v teh vodah ribarske pravice drugih pravnih ali fizičnih oseb, ki ostanejo z omejitvami iz točk 3., 4. in 5. tega paragrafa in § 6. še nadalje v veljavi in ki jih je treba ugotoviti po postopku, določenem v § 72. tega zakona. Dokler se tak6 ne določijo, se priznava obstoječe dejansko stanje.
3. Omejitve ribarskih pravic v odprtih vodah, t. j. pravic, ki se nanašajo samo na lov določenih ribjih vrst (točka 2. § 1.), so odpravljene.
4. Vse ribarske pravice v odprtih vodah, ki izvirajo iz fevdalnega razmerja, v kolikor niso že na podstavi prejšnjih zakonov priznane ali odpravljene, se odpravljajo in razpolaga z njimi država.
5. Nove ribarske pravice v odprtih vodah se poslej ne morejo ustanavljati, razen v prid državi.
0. Vse ribarske pravice, s katerimi razpolaga država v odprtih vodah (točke 2., 4. in 5. tega paragrafa), oddaja država v izvrševanje banovinam po pogojih, navedenih v § 52.
7. Obstoječe ribarske pravice bratstev, sel in plemen na Skadrskem jezeru in v ostalih vodah zetske banovine ostanejo v veljavi, spadajo pa glede prijave pod določbe točk 1. in 2. § 72. tega zakona.
§ G.
Ribarske pravice pravnih ali fizičnih oseb v odprtih vodah, priznane po tem zakonu, razen pravic iz točke
7.	§ 6. in § 14. tega zakona, sme banovina odkupiti iz sredstev svojega ribarskega sklada (§ 52.) po določbah § 7. tega zakona in po poprejšnjem zaslišanju banovinskega posvetovalnega ribarskega odbora (§ 49.).
§ 7.
1. Velikost odškodnine, ki se daje za odkup posameznih ribarskih pravic .(§ C.), v kolikor se priznajo luke pravice po postopku, urejenem v § 72. tega zakona, določi ban po povprečni letni zakupnini v poslednjih treh letih, pri čemer računa odškodnino kot desetkratni znesek zakupnine v velikih vodah in kot dvajsetkratni znesek zakupnine v malih vodah od povprečne letne zakupnine v poslednjih treh letih.
2. Ce ribolov v poslednjih letih ni bil oddan v zakup, določi ban vrednost le zakupnine po overjenih po-
datkih o dohodkih podobnih ribolovov v poslednjih treh letih.
3. Če se je vrednost ribarske pravice v poslednjih treh letih znatneje spremenila, določi ban vrednost letne zakupnine po strokovni cenitvi in po zaslišanju posestnika te ribarske pravice.
4. Pri odkupu se izplača tudi odškodnina za investicije, napravljene v ribarstvu, v kolikor niso že amortizirane; to odškodnino določi ban po strokovni cenitvi in po zaslišanju posestnika.
5. Če posestnik ribarske pravice z. banovo odločbo po točkah 2., 3. in 4. tega paragrafa ni zadovoljen, sme zahtevati v 30 dneh po prejemu odločbe ugotovitev vrednosti po redni sodni poti.
§ 8.
V novih naravnih ali umetnih stranskih tokih tekočih malih (točka 1. § 3.) voda (rokavih, jarkih, prekopih, mlinščicah) pripade ribarska pravica tistemu, ki ima to pravico v glavni vodi, in sicer v dolžini, ki ustreza dolžini glavne vode, na katero se razteza ribarska pravica.
§ 9.
J. Če spremeni tekoča voda naravno ali z umetnim odvodom (prekopom itd.) svoj tok, pristoji ribarska pravica tistemu, ki jo ima v starem toku. Obseg te pravice v novem toku določi prvostopno občno upravno oblastvo sorazmerno z dolžino starega toka, na katero se pravica razteza.
2. Podjetniki vodnih naprav, s katerimi se vodni tok spremeni, morajo gledati, če to terjajo važnejše ribarske koristi, da ostanejo stari vodotoki in močvare v zvezi z glavno vodo. K razpravi o podelitvi dovolitve za take naprave je treba pritegniti tudi ribarskega upravičenca in ribarskega strokovnjaka, ki ga odredi ban.
3. Ribarski upravičenec v odprtih vodah ne more zahtevati nikake odškodnine razen za investicije, napravljene v ribarstvu, če država ali banovina z uravnal-nimi deli ali pa vodne zadruge zaradi obrambe od poplave ločijo posamezne rokave odprtih voda z gradnjo obrambnih nasipov ali če kanalizirajo vodne zadruge posamezne vodne toke zaradi odvajanja vode, namakanja ali naplavljanja. Velikost te odškodnine določi ban. Stranka, ki ni zadovoljna z odškodnino, ki jo je določil ban, sme v 30 dneh po prejemu odločbe zahtevati določitev odškodnine po redni sodni poti.
§ io.
1.	V vodah, ki nastanejo od poplave, pristoji pravica ribolova:
a) če nastane poplava od tega, ker se razlijejo male vode, tistemu, ki je ribarski upravičenec za vodo, od katere je prišla poplava. Ribe, ki ostanejo na poplavljenem zemljišču, ko poplava preneha, si ima pravico prisvojiti lastnik zemljišča;
b) če nastane poplava od tega, ker se razlijejo velike vode, tistemu, ki je ribarski upravičenec za vodo, od katere je nastala poplava; če traja poplava več ko Y5 dni, pristoji po tem roku pravica ribolova lastniku poplavljenega zemljišča;
c) pri poplavah, ki nastanejo v območju presihajočih jezer, pristoji pravica ribolova na poplavljenem zemljišču lastniku poplavljenega zemljišča, če ne pristoji ta pravica že drugemu (točka 2. § 5.);
č) če poplavi voda prostor med strugo in nasipom, pristoji pravica ribolova v tej vodi tistemu, ki je ribarski upravičenec za vodo, ki je ta prostor poplavila.
2. Če stori ribarski upravičenec na tujem poplavljenem zemljišču z ribolovom zemljiškemu lastniku škodo, jo mora povrniti lastniku poplavljenega zemljišča. Višino odškodnine ugotovi prvostopno občno upravno oblastvo z odlokom v rednem postopku.
3. V vodah, ki prihajajo od poplave, je prepovedano vsakomur, tako tudi ribarskemu upravičencu in lastniku poplavljenega zemljišča, napravljati kakršne koli zapreke, ki branijo ribam prosti povratek v glavno vodo.
4. Poplava nastane, če prestopi voda bregove struge in se razlije po okolnem zemljišču, poplava pa preneha, če nima stoječa voda več zveze z vodo v strugi.
5. Če nastane zaradi naglega naraščanja vode neizogiben, nezakrivljen izliv vode iz zaprtih voda iz točk
1.	a), b) in c) § 2., ima ribarski upravičenec pravico loviti 15 dni ribe, ki so zašle iz teh voda na tuje zemljišče. Glede škode pri izvrševanju tega ribolova veljajo določbe točke 2. tega paragrafa.
III.	Izvrševanje ribarskc pravice.
Ribarski okraji in odseki.
§ 11.
1. Male vode se razdelijo ali porazvrste na določene ribarske okraje, v kolikor niso ti okraji že ustanovljeni v smislu § 12. tega zakona.
2. Velike vode se razdelijo na določene ribarske odseke po določbah § 12. tega zakona.
3. Minister za kmetijstvo predpiše navodila, kako je razdeliti male vode na ribarske okraje in velike vode na ribarske odseke. Tudi okraji ali odseki, ki leže na meji posameznih banovin, veljajo za nedeljive enote.
4. Male vode razdeli ali porazvrsti na ribarske okraje, velike vode pa na ribarske odseke v območju banovine ban.
§ 12.
1. Z ribarskim okrajem se razumejo tiste omejene vodne površine ali omejeni deli malih (točka 1. § 3.) voda, ki se dajo izkoriščati kot samostojni ribolovni objekti bodisi glede ribolova, bodisi glede trajne in uspešne gojitve določenih ribjih vrst. Okraj obsega:
a) poleg glavne vode tudi vse pritoke, če niso pripravni za samostojen okraj;
b) vse stranske vode, tekoče ali stoječe, naravne ali umetne, kakor tudi stare rokave, izvzemši kanale vodnih zadrug in tekoče vode, omenjene v točki 1. c) § 2.
Stoječe vode spadajo v okraj, če so z glavno vodo v trajni ali občasni zvezi, pripravni za prehod rib najmanjše predpisane ali večje dolžine (točka 1. § 54.), kolikor niso pripravne za samostojen okraj.
2. Z ribarskim odsekom se razume določen del velike (točka 2. § 3.) odprte vode ali vsa velika odprta voda, ki. je pripravna za samostojno izkoriščanje bodisi glede ribolova, bodisi glede trajne in uspešne gojitve rib.
3. Ribarski odsek na rekah se mora razprostirati na vso širino reke, od brega do brega, razen če drži državna meja po strugi reke. Odsek obsega poleg glavnega toka tudi vse pritoke in vse stranske vode, stoječe ali tekoče, naravne ali umetne, v kolikor niso pripravne za samostojen odsek ali okraj.
4. Natančnejše določbe o izvrševanju ribarske pravice v ribarskih okrajih in odsekih predpiše ban.
5. Okraji in odseki so lahko:
a) samosvoji;
b) zakupni;
c) banovinski.
§ 13.
1. Pri razdelitvi ali porazvrstitvi odprtih voda na ' ribarske okraje in odseke je gledati, da se določijo meje
okrajev in odsekov glede na določbe § 12. s kako naravno mejo (slapovi, izlivi in pod.) ali s kakim značilnim objektom na vodi (mostovi, jezovi in pod.). Kjer takih naravnih mej ali objektov ni, je treba oznamenovati meje okrajev in odsekov s posebnimi znaki.
2. Ban sme meje posameznih ribarskih okrajev in odsekov spremeniti, če je to v prid umnemu ribarstvu, in to po zaslišanju ribarskih interesentov in po mnenju strokovnega referenta banovine.
Samosvoji okraji.
§ 14.
1. Če je v mali (točka 1. § 3.) vodi samo ena ribar-ska pravica — najsi ene ali več oseb —, proglasi ban na zahtevo imetnikov te pravice to vodo za samosvoj okraj:
a) če so podani vsi pogoji iz § 12.;
b) če to zahteva posestnik v 30 dneh po vpisu te pravice v ribarski kataster;
c) če ni posestnik take ribarske pravice v državnih obmejnih vodah tuj državljan.
2. Če pristoji ribarska pravica iz točke 1. tega paragrafa osebam, ki ne morejo biti zakupniki okraja (§ 16.), se taka voda ne more proglasiti za samosvoj okraj.
3. Samosvoj okraj sme posestnik izkoriščati:
a) v svoji režiji;
b) z oddajanjem v zakup;
c) z izdajanjem ribolovnih dovolilnic (točka 5. § 33.).
4. Posestnik ribarskega okraja mora, če hoče izkoriščati okraj samostojno, najkasneje v šestih mesecih po pravnomočni proglasitvi njegovega okraja za samosvojega predložiti banu v odobritev načrt o umnem izkoriščanju tega okraja (točka 4. § 12.). Če posestnik tega ne stori, ga ban pozove, naj predloži ta načrt najkasneje v enem mesecu. Če posestnik tega načrta tudi v tem roku ne predloži, spada okraj pod določbe točke 5. tega paragrafa.
5. če se posestnik ribarskega okraja ne ravna po • določbah tega zakona in po predpisih, izdanih na podstavi tega zakona, zlasti ne po določbah točk 1. in 2. § 53., ali če se ne ravna po odobrenem načrtu izkoriščanja, odda ban tak okraj drugemu za deset let v zakup po določbah § 15. Zakupnina za tak6 v zakup oddani okraj gre posestniku, ko se poprej odtegnejo stroški, nastali zaradi tega postopka. Po preteku tega roka desetih let pridobi posestnik iznova pravico razpolagati s svojim okrajem v mejah tega zakona.
6. Posestnik odda lahko svoj okraj v zakup drugemu samb po določbah, ki veljajo za zakupne okraje, le da mu ga ni treba oddajati v zakup z javno dražbo.
Zakupna pogodba mora biti sklenjena pismeno in jo je treba predložiti prvostopnemu občnemu upravnemu oblastvu v odobritev; le-t6 jo predloži banu zaradi vpisa v ribarski kataster. Za zakupnika veljajo določbe, ki veljajo za zakupne okraje.
7. Posestnik sme odpovedati zakup po prvostopnem občnem upravnem oblastvu, če se zakupnik ne ravna po določbah tega zakona in po predpisih, izdanih na podstavi tega zakona. O odpovedi odloči prvostopno občno upravno oblastvo v rednem postopku. Po pravnomočni odpovedi vpiše banska uprava spremembo v kataster.
8. Če izkorišča posestnik okraj z oddajanjem ribolovnih dovolilnic, mora v načrtu o izkoriščanju okraja
(točka 4.) navesti tudi najvišje število in vrsto dovolilnic, ki jih bo na leto izdajal.
Zakupni okraji.
§ 15.
1. Posestniki ribarskih pravic v malih vodah ne morejo izvrševati, če se ne ustanovi za tako pravico samosvoj okraj po določbah § 14., svojo ribarsko pravico samostojno, marveč se morajo proglasiti vode, v katerih so take pravice, za zakupne okraje po določbah § 12.
2. Zakupni okraji se izkoriščajo z zakupom, ki se dddaja z javno dražbo. Izklicno ceno določi prvostopno občno upravno oblastvo po poprejšnji strokovni cenitvi zakupne vrednosti okraja. Okraj oddaja v zakup prvostopno občno upravno oblastvo. Okraji se morajo oddajati v zakup kot celota za dobo najmanj desetih let. 0 zakupu je treba napraviti pismeno pogodbo. Okraji se oddajajo po pogojih, ki jih predpiše ban (točka 4. § 12.).
3. Če se ne ravna zakupnik po določbah tega zakona in po predpisih, izdanih na podstavi tega zakona, zlasti ne po predpisih točk 1. in 2. § 53. ali če ne izkorišča okraja umno, mu odvzame prvostopno občno upravno oblastvo z odlokom v rednem postopku v zakup vzeti okraj in ga odda v zakup drugemu ob stroških starega zakupnika, ki se ne posredno ne neposredno ne more udeležiti ponovne javne dražbe in mora trpeti morebitno razliko v zakupnini za vso preostalo dobo.
4. Pri oddajanju v zakup se tudi predpiše, v kateri meri in s katerimi vrstami rib je treba posamezne okraje nasajati.
5. Zakup se na zakupnikovo prošnjo v prid umnega ribarjenja lahko podaljša za nadaljnjih deset let, če:
a) se zakupnik ni pregrešil zoper ta zakon in zoper predpise, izdane na podstavi tega zakona;
b) ponudi zakupnik vsaj dotedanjo zakupnino.
Prošnjo za podaljšavo zakupa sme vložiti šele v poslednjem zakupnem letu, toda najkasneje tri mesece pred pretekom zakupnega roka.
6. Zakupnik ne more v zakup vzeti okraj oddati v podzakup ne v celoti ne razdeljenega, marveč samo zakup v celoti prenesti na drugega. Za to je potrebna poprejšnja odobritev bana.
7. Prvostopno občno upravno oblastvo določi najvišje število fizičnih oseb, ki smejo biti zakupniki okraja, po potrebi pa tudi najvišje število ribolovnih dovolilnic, ki jih sme zakupnik izdati, in to po velikosti in produktivnosti okraja in njega posebnostih glede rib, pri čemer je treba gledati tudi na koristi športnega ribolova.
8. Okraj se odda v zakup lahko dvema ali večjemu številu fizičnih oseb ali eni pravni osebi; v tem primeru pa morajo biti zastopani zakupniki po eni fizični osebi, ki jih ima dolžnost in pravico zastopati pred javnimi oblastvi v vseh odnošajih, ki izvirajo iz tega zakona.
9. Zakupnik izkorišča zakupni okraj lahko v svoji režiji in z izdajanjem ribolovnih dovolilnic.
§ 16.
1.	Zakupniki ne morejo biti:
a) industrijska in druga podjetja ob vodi, ki z odtokom, odpadki ali svojimi napravami škodljivo vplivajo na ribolovne vode;
b) občine, imovinske občine, zemljiške zajednice, samostani in cerkvene uprave;
c) fizične osebe, ki ne smejo dobiti ribar&ke izkaznice ali ribolovnicej
č) tuji državljani brez posebne banove dovolitve;
d)	nedoletniki.
2. Ali in v koliko morejo biti v posameznih banovinah zakupniki posameznih ribarskih okrajev druge pravne osebe, določi ban.
3. Določbe točke 7. § 15. veljajo tudi za pravne osebe, če so zakupniki okraja.
§ 17.
1. Okraje, ki se ne morejo oddati v zakup z javno dražbo, lahko odda ban v zakup z neposrednim dogovorom; če pa to ne uspe, se izkoriščajo s tem, da se izdajajo ribolovne dovolilnice. Dohodki od prodanih dovolilnic se razdele med posestnike ribarskih pravic skladno z določbo točke 2. tega paragrafa in točke 6. § 23. Tudi za tak okraj veljajo določbe točke 7. § 15.
2. Zakupnina za zakupni okraj pristoji posestnikom ribarske pravice v tem okraju sorazmerno z obsegom ali vrednostjo njih pravice.
3. Posestniki ribarske pravice se morajo med seboj sporazumeti o višini tistega dela zakupnine, ki naj pripade posameznemu posestniku, in obvestiti o tem prvostopno upravno oblastvo.
4. če se posestniki o višini dela ne morejo sporazumeti med .seboj, določi višino delov prvostopno občno upravno oblastvo z odločbo.
5. Če posestniki z odločbo oblastva niso zadovoljni, je treba položiti zakupnino pri sodišču, pristojnem za kraj ribolova. Sodišče določi po zaslišanju posestnikov ribarske pravice vprašanja, katera se naj odločijo, stranke, ki morajo nastopiti kot tožilci, in rok, v katerem morajo vložiti tožbo, če stranka toga roka ne izkoristi, se opravi izplačilo po odločbi prvostopnega- občnega upravnega oblastva.
Samosvoji odseki.
§ 18.
1. če pristoji v veliki vodi (točka 2. § 3.) ali v delu velike vode ribarska pravica eni ali več fizičnim osebam, proglasi ban na zahtevo posestnika ali soposestnikov te pravice takšno veliko vodo ali del velike vode za samosvoj odsek, če ustreza velika voda ali del velike vode določbam točk 2. in 3. § 12. in Če so spolnjeni pogoji iz točk 1. b) in c) § 14.
2. Na isti način, kakor v točki 1., more proglasiti ban za samostojen odsek tudi veliko vodo ali del velike vode, če so v nji dve ali več ribarskih pravic v posesti dveh ali več fizičnih oseb, le da:
a) morejo te osebe izkoriščati takšen odsek samo skupaj;
b) morajo določiti izmed sebe fizično osebo, ki naj jih polnoveljavno predstavlja (točka 8. § 15.), in
c) se morajo med seboj sporazumeti o odstotnem deležu pri vrednosti ribarskega odseka.
3. Za izkoriščanje samosvojih odsekov veljajo določbe točk 3., 4. in 8. § 14. tega zakona; če se pa oddajo v zakup, veljajo določbe točke 3. § 19. in § 20. tega zakona«
§ 19.
1.	Če bi se posestniki samosvojih odsekov ne ravnali po določbah tega zakona in po predpisih, ki se izdajo na podstavi tega zakona, zlasti ne po določbah točk 1. in 2. § 53. ali odobrenega načrta izkoriščanja, proglasi ban z odločbo tudi tak odsek za zakupni odsek in postopa z njim kakor t ostalimi zakupnimi odseki za dobo desetih
let. Po pretoku tega roka smejo posestnik ali posestniki ribarske pravice iznova zahtevati, naj se proglasi ta odsek za samosvoj odsek po določbah tega zakona.
2. Ce se proglasi samosvoj odsek zaradi razlogov, navedenih v točki 1. tega paragrafa, za zakupnega, ne morejo posestniki ribarske pravice v teh odsekih ne posredno ne neposredno biti zakupniki teh odsekov.
3. Samosvoje odseke smejo oddajati posestniki v zakup samo po določbah tega zakona, le da ni treba, da bi oddajali odsek v zakup z javno dražbo. Napraviti pa morajo pismeno zakupno pogodbo in jo predložiti banu v odobritev, nakar se vpiše v ribarski kataster. Za zakupnike veljajo iste določbe, kakor za zakupnike zakupnih odsekov (§ 20.).
Zakupni odseki.
§ 20.
1. Zakupni odseki se izkoriščajo redoma po zakupu, ki se oddaja z javno dražbo. V zakup oddaja ban. Ban določi tudi izklicno ceno po poprejšnji strokovni cenitvi zakupne vrednosti odseka. Odseki se morajo dati v zakup samo v celoti in za dobo 5 do 25 let. Pogoje, po katerih se oddajajo odseki v zakup, predpiše ban.
2. Ce se ne ravna zakupnik po določbah tega zakona in po predpisih, izdanih na podstavi tega zakona, zlasti ne po določbah točk 1. in 2. § 53., ali če ne izkorišča odseka umno, mu ban z odločbo v rednem postopku odvzame v zakup vzeti odsek in ga odda v zakup drugemu ob stroških starega zakupnika; le-ta se ne posredno ne neposredno ne more več udeležiti ponovne dražbe in mora trpeti morebitno razliko v zakupnini za vso preostalo dobo.
3. Ban določi pri oddajanju v zakup po potrebi najvišje število ribolovnih dovolilnic in vrsto ribiških priprav, za katere sme izdati zakupnik ribolovno dovolilnico; prav tako določi tudi, v kateri meri in s katerimi vrstami rib je treba posamezne odseke nasajati, če spozna to za potrebno.
4. Zakupniki ribarskih odsekov morejo biti in se javnih dražb za oddajo v zakup teh odsekov udeleževati samo ribarske zadruge (točki 1. in 2. § 44.) ali ribarji (točka 1. § 31.), ki imajo ribarsko izkaznico.
5. Ce se pri prvi dražbi vsaj določena izklicna cena ne doseže, je treba razpisali drugo dražbo, katere se smejo udeležiti tudi fizične osebe, ki nimajo ribarske izkaznice. Te osebe postanejo v takem primeru lahko tudi zakupniki ribarskega odseka.
6. Če se ribarski odsek ne more oddati v zakup z Javno dražbo (točki 4. in 5. tega paragrafa), odda lahko ban tak odsek v zakup z neposrednim dogovorom, če pritrdijo temu dogovoru tisti posestniki ribarskih pravic v tem odseku, ki jim gre najmanj 60% zakupnine.
7. Za oddajanje ribarskih odsekov v zakup veljajo tudi določbe točk 2„ 3., 4. in 5. § 17.
8. Zakup se sme na zakupnikovo prošnjo podaljšati za nadaljnjih 5 do 25 let, pri Čemer veljajo določbe točke 5 § 15.
9. Zakupnik ne more v zakup vzeti odsek oddati v podzakup ne v celoti ne razdeljenega, marveč samo zakup v celoti prenesti na drugega. Za to je potrebna poprejšnja banova odobritev.
10. Odseki, ki niso oddani v zakup, se izkoriščajo z izdaianiem ribolovnih dovolilnic Dohodki od ribolovnih dovolilnic se razdelijo med nosestnike ribarskih pravic skladno z določbami točk 2., 3., 4. in 5. § 17. in točke 6. 8 23.
Banovinski okraji in odseki.
§ 21.
Ce gre v okraju ali odseku ribarska pravica samo državi (točka 2. § 5.), proglasi ban takšen okraj ali odsek za banovinskega in ga izkorišča banovina (točka 6. § 5.):
a) z oddajanjem v zakup po določbah, ki veljajo za zakupne okraje ali odseke, le da je treba sprejeti v zakupno pogodbo najvišjo ceno za posamezne ribolovne dovolilnice, ki jo sme zakupnik pobirati; izjemoma odda lahko ban z odobritvijo ministra za kmetijstvo posamezne odseke v zakup z neposrednim dogovorom in brez javne dražbe ribarskim zadrugam, če je to v korist ribarskega zadružništva;
b) z izkoriščanjem v svoji režiji;
c) z izdajanjem ribolovnih dovolilnic,
č) z oddajanjem zaradi umetne gojitve rib po določbah § 42. tega zakona.
§ 22.
Ban sme oddati banovinske ribarske okraje in odseke v zakup ribarskim zadrugam, združenjem in društvom tudi tedaj, če ponujajo te organizacije za 10% nižji znesek od zneska, ki je ponuden v najugodnejši ponudbi ostalih dražiteljev.
Ribarski prispevek
§ 23.
1. Vsak posestnik katere koli ribarske pravice (točka 2. § 5.), priznane po § 72., mora plačati vsako leto v prid banovinskega ribarskega sklada letni ribarski prispevek.
2. Ce se odda okraj ali odsek v zakup z javno dražbo ali če ga odda ban z neposrednim dogovorom, znaša ta prispevek 15% dejanski dosežene letne zakupnine.
3. Pri samosvojih okrajih in odsekih znaša ta prispevek, če se oddajo v zakup brez javne dražbe, 15% prijavljene zakupnine. Ce se vidi prijavljena zakupnina za okraj ali odsek prenizka, določi ban z odločbo višino zakupne vrednosti tega okraja ali odseka. Stranka, ki z banovo odločbo ni zadovoljna, sme v 30 dneh po prejemu odločbe zahtevati, naj se ugotovi višina letne zakupne vrednosti tega okraja ali odseka po redni sodni poti.
4. Pri samosvojih okrajih in odsekih, če niso oddani v zakup, znaša prispevek 15% zneska, ki bi se verjetno dobil, če bi se oddali ti okraji ali odseki v zakup. Višino te zakupne vrednosti določi ban. Stranka, ki z banovo odločbo ni zadovoljna, sme v 30 dneh po prejemu odločbe zahtevati, naj se ugotovi višina letne zakupne vrednosti tega okraja ali odseka po redni sodni poti.
5. Natančnejše določbe o načinu, kako naj se določi višina zakupne vrednosti iz točk 3. in 4 tega paragrafa, predpiše minister za kmetijstvo s pravilnikom o izvrševanju tega zakona.
6. Ce se izkorišča zakupni okraj ali zakupni odsek z izdajanjem ribolovnih dovolilnic (točka 1. § 17. in točka 10. § 20.), znaša prispevek 15% dosežene skupne prodajne cene za te dovolilnice.
7. Ce sta v okraju ali odseku dve ali je več ribarskih pravic, se pobira prispevek tako, da plača vsak posestnik ribarske pravice tisti del prispevka, ki sorazmerno ustreza njegovi pravici Vrednost posameznih pravic se določi skladno z določbami točk 2., 3., 4. in 5. § 17.
8. Način, kako naj se prispevek pobira, predpiše minister za kmetijstvo s pravilnikom o izvrševanju tega zakona.
9. Razen ribarskega prispevka se ne smejo pobirati na ribarske pravice ne druge državne ne samoupravne naklade.
IV.	Ribarska pravica v razmerju do sosednjega zemljišča.
§ 24.
1. Ribarski upravičenec v odprtih ali zaprtih vodali in njegovo osebje ima pravico pristopa na kraj ribolova' tudi čez tuja zemljišča.
2. Na krajih odprtih in zaprtih voda, kjer je ribolov jak in kjer splošna korist prehrane in trgovine z ribami to terja, imajo ribarski upravičenec, njegovo osebje in kupci njegovih rib pravico pristopa na tak kraj tudi z vozmi, da se spravijo ribe iz lovišča.
3. Ta pravica pristopa ali prehoda se ne nanaša na tista zemljišča, ki so sestavni del dvorišča, ograjenega vrta, ograjenega sadovnjaka ali zemljišča, ograjenega za industrijske namene. Ban sme dovoliti izvrševanje ribolova izjemoma tudi na takih krajih s pogojem iz točke 5. tega paragrafa, če je to za uspešen ribolov neobhodno potrebno.
4. Ribarski upravičenci v odprtih in zaprtih vodah in njih osebje so upravičeni uporabljati zemljišča poleg ribolovne vode samo v tolikšni širini, kolikor to neobhodno terja uporabljani način ribolova, največ pa 10 metrov od vode, zato, da se izvlaČijo mreže, sušč in popravljajo ribiške priprave itd., pač po potrebi ribolova. Z uporabo bregov v ta namen pa se ne smejo delati ovire ali zapreke na vlačilni stezi, ki rabi brodarstvu. Lastnik zemljišča mora dovoliti ribarskemu upravičencu, da ozna-menuje svoj ribolovni prostor s potrebnimi znaki.
5. Lastnik zemljišča ima pravico do povračila škode, ki se mu prizadene z uporabo njegovega zemljišča po točkah 1. do 4. tega paragrafa. Za škodo odgovarja ribarski upravičenec. Višino odškodnine določi prvostopno občno upravno oblastvo z odločbo v rednem postopku.
§ 25.
1. Na krajih, kjer občna korist prehrane in trgovine z ribami to terja, morajo lastniki zemljišč ob ribolovnih vodah ribarskemu upravičencu z zakupom odstopiti v uporabo potrebno zemljišče za postavitev zgradb za ribiče, ribiške priprave, prodajo ali predelavo rib.
2. Potrebo, da se odstopijo zemljišča, in velikost zemljišča, ki naj se odstopi, kakor tudi višino zakupnine za odstopljeno zemljišče ugotovi prvostopno občno upravno oblastvo z odločbo v rednem postopku. Višina zakupnine za odstopljeno zemljišče se odmeri po zakupninah, ki se plačujejo za takšna zemljišča na kraju, kjer zemljišče leži. Stranka, ki ni zadovoljna z odločbo upravnega oblastva, sme v 30 dneh po prejemu odločbe zahtevati s tožbo pri pristojnem sodišču, naj tč določi višino zakupnine.
3. Ce bi preostalo zemljišče zaradi tega odstopa ne ustrezalo več namenom, katerim je rabilo, sme lastnik v 30 dneh po prejemu odločbe upravnega oblastva pri pristojnem sodišču zahtevati, naj se mu plača zakupnina za vse zemljišče ali pa naj se mu vse zemljišče odkupi. Za odkup se uporabljajo veljavni predpisi o razlaščevanju.
4. Določbe tega paragrafa veljajo tudi za uporabo semljišča poleg zaprtih voda.
5.	Z uporabo bregov v namene iz točke 1. tega paragrafa se ne sinejo delati ovire ali zapreke na vlačilni stezi, ki rabi brodarstvu. Prav tako se ne smejo postavljati v pristaniščih nikake naprave brez predhodne dovolitve ministrstva za promet.
V.	Ribarska pravica v razmerju do drugih vodorabnih
pravic.
§* 26.
1. Prepovedano je onečiščevanje ribjih voda bodisi s tekočimi ali trdimi odpadki industrijskih ali gospodarskih podjetij in s kakršnimi koli tvarinami, ki škodljivo delujejo na ribe. Zlasti je prepovedano metanje odpadkov, mrhovine, žaganja, drevesne skorje v vodo kakor tudi namakanje lana in konoplje. Izjemoma sme dovoliti ban na predlog prvostopnega občnega upravnega oblaslva namakanje lana in konoplje v ribjih vodah, če ni možnosti, da bi se napravila posebna namakališča. V tem primeru sme zahtevati ribarski upravičenec primerno odškodnino, ki jo določi prvostopno občno upravno oblastvo v rednem postopku.
2. Obstoječa podjetja, ki uporabljajo ob predelovanju neorganskih ali organskih tvarin vodo, kakor tudi rudniška podjetja morajo postaviti in vzdrževati potrebne naprave za kemično ali biološko in mehanično očiščevanje uporabljane vode, preden se izpusti ta voda v ribolovne vode. Ban predpiše uvedbo takih naprav, upoštevaje, da se pri tem ne ogrozi obstanbk podjetja. Prvostopno občno upravno oblastvo nadzira uvedbo, vzdrževanje in redno delovanje teh naprav, da se oškodba ribolovnih voda prepreči ali vsaj do najnižje mere zmanjša.
3. Škodo, ki bi vendarle nastala od delovanja takih podjetij iz točke 2. s tem, da se spuščajo v vodo tvarine, ki ribam škodijo, morajo ta podjetja povrniti ribarskemu upravičencu. Višino odškodnine določi prvostopno občno upravno oblastvo z odločbo v rednem postopku. Stranka, ki z odločbo upravnega oblastva ni zadovoljna, sme v 30 dneh po prejemu odločbe zahtevati, naj se višina odškodnine ugotovi po redni sodni poti.
4. Za spuščanje kanalskih voda iz naseljenih krajev v ribolovne vode veljajo obstoječi tehnični, sanitetni in veterinarski predpisi.
§ 27.
1. Industrijskim in drugim podjetjem in napravam se da dovolitev za rabo ribolovnih voda v njih namene samo:
a) če sc ne povzroči upadanje ali usihanje vode v taki meri, da se ribe ne morejo več vzdržati;
b) če se ne prepreči prost prehod rib;
c) če ustrezajo predpisom § 26. tega zakona.
2. Izjeme od te določbe sme dovoliti na banov predlog minister za kmetijstvo, če gre za podjetja večje važnosti. Ribarski upravičenec sme v takem primeru od podjetja zahtevati odškodnino, ki jo določi prvostopno občno upravno oblastvo. Stranka, ki ni zadovoljna z odškodnino, ki jo določi upravno oblastvo, sme v 30 dneh po prejemu odločbe zahtevati, naj se določi višina odškodnine po redni sodni poti.
§ 28.
1.	Obstoječa podjetja ob vodi, ki ne ustrezajo, ali nova podjetja, ki po značaju svojega posla ne morejo ustrezati točki l.b) § 27. tega zakona, morajo po odločbi prvostopnega občnega upravnega oblastva ob svojih stro-
škili napraviti in vzdrževati potrebne prehode za ribe (ribje steze).
2.	Lastniki turbin morajo, če spozna prvostopno občno upravno oblastvo to za potrebno, napraviti in vzdrževati ob svojih stroških naprave, s katerimi se preprečuje ribam vstop v turbine.
§ 29.
Pri uravnavi voda je treba upoštevati koristi ribar-stva, v kolikor se s tem v tehničnem ali finančnem pogledu ne ogroža izvedljivost uravnave same. Pri tem je treba zlasti na to gledati, da imajo ribe na svoji naravni poti svoje prehode, zaklonišča in ikrišča. Na to je treba paziti tudi pri postavljanju naprav za plavljenje lesa.
VI.	Ribarski kataster.
§ 30.
1. Banske uprave vodijo kataster ribarskih okrajev tn odsekov in vseh ribarskih pravic v odprtih vodah in njih posestnikov za območje svojih banovin.
2. V ministrstvu za kmetijstvo se vodi tak kataster za vso državo.
3. Način, kako je treba ta kataster voditi, predpiše minister za kmetijstvo s pravilnikom o izvrševanju tega zakona.
VII Dovolitve za ribolov in registriranje riboloveev in ribiških priprav in plovil.
§ 81.
1. Za ribšrja po tem zakonu velja, kdor osebno lovi ribe za prodajo.
2. Osebe, ki love ribe samo za svojo domačo rabo ali zaradi športa, ne veljajo za ribarje po tem zakonu in ne smejo prodajati nalovljene ribe, razen če so posestniki ali zakupniki okrajev ali odsekov in če so ribe iz njihovih okrajev ali odsekov. Prav tako ne velja za ribarja pomožno ribarsko osebje, dokler ne spolni pogojev točke 2. c) § 32.
§ 32.
1. Vsak ribar (točka 1. § 31.) mora biti vpisan v ribarsko matico, ki jo vodi prvostopno občno upravno oblastvo.
2. V ribarsko matico se sme vpisati sam6, kdor predloži pristojnemu prvostopnemu občnemu upravnemu oblastvu potrdilo svojega občinskega oblastva o temle:
*) da je stalen Stanovnik te občine;
b) da je dovršil 18 let starosti;
c) da je opravljal vsaj eno leto poklic ribarja (točka 1. § 31.) bodisi samostojno ali pa kot pomožna oseba pri rib&rju. Ban sme zahtevati, naj vpišejo občinska oblastva podatke pod c) v potrdilo šele po podatkih, dobljenih od krajevne ribarske zadruge ali združenja ali njih zveze, če in kjer to spozna za potrebno. Članom ribarskih zadrug ali združenj zadostuje potrdilo občinskega oblastva o podatkih pod a) in b), če imajo razen tega še potrdilo svoje ribarske zadruge ali združenja o podatkih pod c).
3. Po vpisu v ribarsko matico izda prvostopno občno upravno bblastvo vpisani osebi ribarsko izkaznico.
4. Prvostopno občno upravno oblastvo lahko zavrne prošnjo za vpis v ribarsko matico osebi, ki je bila po uveljavitvi tega zakona kaznovana, ker se je pregrešila zoper določbe tega zakona ali zoper predpise, izdane na
podstavi tega zakona, in sicer za dobo dveh let od izvršitve kaznj.
5. Osebe, naštete v točki 2. § 31., morajo biti vpisane v spisek ribičev, ki ga vodi prvostopno občno upravno oblastvo.
6. V spisek ribičev se more vpisati samo, kdor predloži prvostopnemu občnemu upravnemu oblastvu potrdilo svojega občinskega oblastva, omenjeno pod a) in b) točke 2. V ta spisek se morejo vpisati tudi osebe, ki niso dovršile 18 let starosti, morajo pa imeti za to odobritev roditelja ali varuha (skrbnika).
7. Po vpisu v spisek ribičev izda prvostopno občno upravno oblastvo vpisani osebi ribolovnico. Za vpis v spisek ribičev veljajo določbe točke 4.
8. Potrdila, potrebna za vpis v ribarsko matico ali v spisek ribičev, se izdajajo brez plačila državne in samoupravne takse. Za ribarsko izkaznico ali ribolovnico se ne plačuje nobena ne državna ne samoupravna taksa.
9. Ribarska izkaznica oz. ribolovnica se glasi na ime osebe, kateri je bila izdana, in velja za eno koledarsko leto. Ne sme se odstopiti drugemu.
10. Obliko obrazca za ribarsko izkaznico ali ribolovnico kakor tudi znesek, ki naj se pobira za te obrazce, predpiše minister za kmetijstvo. Minister za kmetijstvo predpiše tudi navodila za vpisovanje v ribarsko matico tn spisek ribičev in za izdajanje ribarskih izkaznic ia ribolovnic.
§ 33.
1. Ribarska izkaznica oz. ribolovnica ne daje niko-mur pravice loviti ribe, če nima poleg nje tudi še ribolovne dovolilnice.
2. Ribolovna dovolilnica za trnek in druge manjše priprave, ki jih predpiše minister za kmetijstvo, se vpiše v ribarsko izkaznico ali ribolovnico na prostoru, ki je določen za to. Za vse ostale ribiške priprave je treba imeti ribolovno dovolilnico, ki se izdaja na posebnem obrazcu, ki ga predpiše minister za kmetijstvo. Takšna dovolilnica se sme izdati samo osebam, ki imajo ribarsko izkaznico.
3. V ricolovni dovolilnici mora biti natančno naveden okraj ali odsek, za katerega se dovolilnica izdaja, kakor tudi ribiške priprave, za katerih uporabo se daje dovolilnica. Če je izdana ta dovolilnica na posebnem obrazcu, mora biti v njej navedeno tudi ime osebe, kateri se izdaja, kakor tudi plovila, ki se smejo uporabljati z določeno ribiško pripravo.
4. Za ribolov v banovinskih ribarskih okrajih ali odsekih, če se izkoriščajo po določbah § 21. c), kakor tudi za ribolov v rit arskih okrajih, ki se izkoriščajo z izdajanjem ribolovnih dovolilnic (točka 1. § 17.) ali v odsekih, ki se izkoriščajo po določbah točke 10. § 20., izdaja ribolovne dovolilnice prvostopno občno upravno oblastvo, Ceno ribolovnih dovolilnic za vse te okraje in odseke določi ban glede na ribiške priprave in plovila, za katerih uporabo se daje dovolilnica.
5. Posestniki in zakupniki ribarskih okrajev in odsekov smejo izdajati ribolovne dovolilnice za svoje okraje ali odseke po določbah točk 2 in 3 tega paragrafa z omejitvami, ki jih določa ta zakon. Za priprave, za katere se zahteva dovolilnica na posebnem obrazcu (točka 2.),smejo izdajati dovolilnice samo na obrazcih, predpisanih za to; tako izdane dovolilnice pa se morajo overiti pri prvostopnem občnem upravnem oblastvu. Neoverjene dovolilnice se štejejo za neveljavne. Če je opravičen sum, da izdaja posestnik ali zakupnik ribarskega okraja ali odseka preveliko število ribolovnih dovolilnic in da s tem čez mer«
izkorišča okraj ali odsek, sme ban odrediti, da se določeno dobo, največ pa tri leta, morajo overjati pri prvostopnem občnem upravnem oblastvu tudi dovolilnice, ki se vpisujejo v ribarsko izkaznico ali ribolovnico za ta okraj ali odsek.
/a overitev ribolovnih dovolilnic se ne plača nobena taksa.
6. Ribolovne dovolilnice se izdajajo za eno koledarsko leto. Za ribolovne dovolilnice se ne pobira nobena ne državna ne samoupravna taksa. Minister za kmetijstvo predpiše natančnejše določbe za izdajanje ribolovnih dovolilnic kakor tudi obliko obrazca zanje.
7. Prednost, dobiti ribolovne dovolilnice, ki jih izdaja prvostopno občno upravno oblastvo, imajo ribarji iz najbližje okolice določenega okraja ali odseka.
8. Za ribolov s samim trnkom se smejo izjemoma izdajati tudi dnevne ribolovne dovolilnice za 1 do največ 15 dni in tudi osebam, ki nimajo ribarske izkaznice ali ribolovnice. Take dovolilnice se smejo izdajati samo na predpisanih obrazcih. Minister za kmetijstvo predpiše natančnejše določbe za izdajanje teh dovolilnic.
§ 34.
1. Kdor lovi ribe v odprti vodi, mora imeti ribarsko izkaznico ali ribolovnico in ribolovno dovolilnico za okraj ali odsek, v katerem lovi ribe, in za priprave in plovila, ki jih pri ribolovu uporablja.
2. Kljub določbam točke 1. ni treba, da bi imel ribarsko izkaznico ali ribolovnico, kdor lovi ribe po določbah točke 8. § 33.
3. Kljub določbam točke 1. ni treba, da bi imelo ribolovno dovolilnico pomožno osebje, ko lovi ribe z imetnikom ribolovne dovolilnice. Ce pa lovi pomožno osebje ribe ob nenavzočnosti imetnika ribolovne dovolilnice, mora imeti pri sebi ribolovno dovolilnico osebe, za katere račun lovi ribe, in pa pismeno potrdilo te osebe, da lovi za njen račun in na njeno odgovornost. Pomožno osebje, najsi opravlja ribolov z imetnikom ribolovne dovolilnice ali pa v njegovi nenavzočnosti, mora imeti osebno ribarsko izkaznico ali ribolovnico, oseba pa, kateri je odstopil imetnik svojo ribolovno dovolilnico, mora imeti osebno ribarsko izkaznico.
4. Kljub določbam točke 1. ni treba, da bi imeli ribarsko izkaznico ali ribolovnico:
a) osebje državnih in banovinskih ribarsko-bioloških zavodov ali postaj in osebje javnih znanstvenih ustanov, ki jim je naloga raziskovanje biologije sladkih voda v znanstvene namene in za povzdigo ribarstva, če ribarijo po službeni dolžnosti; vendar mora imeti to osebje potrdilo, da ribari po službeni dolžnosti, ki ga izda dotični zavod, postaja ali ustanova;
b) strokovnjaki, ki ribarijo zaradi proučevanja; imeti morajo za to dovolilnico, ki jim jo izda ban ali minister za kmetijstvo.
§ 35.
1. Ribiške priprave, razen priprav, ki jih od lega izvzame minister za kmetijstvo, in ribiška plovila moiajo biti vpisana v ribarsko matice in oznainenovana po prvostopnem občnem upravnem oblastvu s posebnim znakom. Minister za kmetijstvo predpiše način, kako naj se ozna-menujejo ribiške priprave in plovila. Za ribiška plovila veljajo obstoječi predpisi o rečno-policijskem nadzoru in obveznost vpisa v državni ladijski register in pregledno knjigo.
2. Za ribiška plovila se ne plačuje nobena, ne državna ne samoupravna taksa.
§ 36.
V kolikor ni v § 34. drugače odrejeno, mora vsakdo, kdor lovi ribe v odprti vodi ali se mudi v bližini odprte vode ali na njej z ribiškimi pripravami, ki niso zamotane ali izročene na ladji kot prtljaga, na zahtevo nadzornih organov (§§ 43. in 71.) pokazati:
a) ribarsko izkaznico ali ribolovnico in ribolovno dovolilnico:
b) ribiško pripravo;
c) nalovljene ribe.
Vlil. Ribniki in polribniki.
§ 37.
1. Ribniki so omejeni, zaprti prostori, v katerih se goje ribe in ki se dajo s posebnimi napravami poljubno polniti z vodo in spraznje\ati.
2. Polribniki so zaprte vode, v katerih se goje ribe, ki se pa ne dajo poljubno polniti z vodo in spraznjevati.
3. Ribniki in polribniki spadajo, če sloje zaradi napolnjevanja v zvezi z odprto vodo, pod banov nadzor ne glede na to. ali so zasebna last.
4. Minister za kmetijstvo predpiše sporazumno z ministrom za gradbe na podstavi veljavnih zakonskih določb s pravilnikom pogoje, po katerih se lahko izda dovolitev za napravo ribnikov in polribnikov, kakor tudi vse olajšave, ki jih imajo taki ribniki ali polribniki.
§ 38.
1. V ribnikih je prepovedano loviti, čolnariti, kopali se, spuščati živino in perutnino v vodo kakor tudi vsako drugo dejanje, ki utegne motiti razmnoževanje in odgojo rib, izvzemši primer posebnega sporazuma z lastnikom.
2. Zlasti je prepovedano vsako onečiščevanje voda, s katerimi se polnijo ribniki, ki utegne škodljivo vplivati na ribe v ribnikih, kakor tudi onečiščevanje vode v ribnikih samih, izvzemši primer posebnega sporazuma z lastnikom.
3. Kanali, po	katerih se	dovaja voda do	ribnika in
po	katerih se izpušča voda	iz ribnika, se	štejejo za
sestavni del ribnika in veljajo zanje določbe kakor za ribnike same.
4. V ribnikih	se smejo	loviti ribe, tudi	če nimajo
predpisane mere,	in tudi ob	lovopustu; toda	za prodajo
ali prevoz ali vobče za oddajo takih rib v promet je potrebno potrdilo pristojnega občinskega oblastva, v katerem so navedeni količina, vrsta in izvor rib. Za taka potrdila se ne pobira nobena taksa. Občinsko oblastvo mora konec vsakega meseca prvostopnemu občnemu upravnemu oblastvu poročati, komu, za katero vrsto in za katero količino rib je izdalo tako potrdilo.
5. Na ribnikih gre posestniku ribarske pravice in njegovim zapriseženim čuvajem pravica ubijati ribolovu škodljive živali tudi s strelnim orožjem, če imajo dovolitev za nošenje orožja.
6. Določbe tega paragrafa veljajo tudi za polribnike in za zaprte vode iz točke 1. c) § 2.
IX.	Plodišfa.
§ 39.
1.	Ban sme posamezne dele odprtih voda ali prostore, zalite z vodo, ki so zlasti pripravni za drstenje in razmnoževanje rib, proglasiti za plodišča.
2. Take prostore sme proglasiti ban za plodišča ali na prošnjo interesentov ali pa po lastni pobudi. Če se proglasi tak prostor za plodišče na prošnjo interesentov, morajo le-ti plačati odškodnino tistim, ki so oškodovani s tem, da je dotičui prostor proglašen za plodišče. Ce proglasi ban tak prostor za plodišče po lastni pobudi, se mora plačati odškodnina iz banovinskega ribarskega sklada.
3. Višino odškodnine, ki jo je treba plačati tistim, ki so s proglasitvijo kakega prostora za plodišče oškodovani, določi ban po strokovni cenitvi. Stranka, ki ni zadovoljna z banovo odločbo, sme v 30 dneh po prejemu odločbe zahtevati, naj se določi višina odškodnine po redni sodni poti.
§ 40.
1. Na plodiščih je prepovedano ribariti, loviti, kopati se. čolnariti, kopati gramoz in pesek kakor tudi vse ostalo, kar moti drstenje rib. Ban pa sme dovoliti tudi na plodiščih lov na ribe, ki so plodišču škodljive.
2. Prepovedano je spuščati na plodišča živino, race, gosi in druge živali.
3. Določbe točke 5. § 38. lega zakona veljajo tudi za plodišča.
4. Meje plodišča se morajo oznamenovati s posebnimi znaki.
X.	Zaščita in pospeševanje ribarstva.
§ 41.
1.	Državna in samoupravna oblastva morajo ščititi in pospeševati ribarstvo. Ta zaščita in pospeševanje jsta poglavitno:
a) v napravljanju vališč in ribogojnic na večjih ribolovnih objektih zaradi umnega nasajanja rib in v napravljanju vzornih ribnikov;
b) v podpiranju ustanov in podjetij, ki se bavijo z razplojevanjem in gojenjem rib;
c) v podeljevanju denarnih podpor za nove ali nagrad za že napravljene ribnike, potem ko se ban po strokovnjakih poprej uveri, da je ribnik javnega pomena, zlasti za nasaja n je odprtih voda z ribami, ali pa da je lahko za vzor drugim;
č) v podeljevanju denarnih nagrad za industrializacijo ribolova in za posebne uspehe pri predelovanju rib;
d) v podeljevanju denarnih nagrad ali podpor za vzorno urejen promet s presnimi ribami;
e) v podeljevanju brezobrestnih ali cenenih posojil ribarskim zadružnim organizacijam, društvom in združenjem in v zavarovanju kar moči cenenih kreditov, potrebnih ribogojnicam, ribarski industriji, obrtu in trgovini pri državnih in privilegiranih denarnih zavodih;
!) v podeljevanju denarnih nagrad ribarskim zadrugam, organizacijam, podjetjem ali posameznikom, ki dokažejo, da so dosegli najboljši uspeh z novimi in porabnimi ribiškimi pripravami ali z novimi in uspešnimi načini pri lovu ali predelovanju rib;
g) v podeljevanju podpor za nabavo posebnih prometnih sredstev (ladij, železniških vozov in aparatov za promet z živimi in presnimi ribami) in v podpiranju naprave velikih ledenic v važnejših ribarskih središčih;
h) v podeljevanju štipendij in podpor osebam, ki bi se rade v državi ali na tujem teoretično in praktično spopolnile v ribarstvu;
i) v ustanavljanju strokovnih tečajev in šol za poučevanje ribarjev in osebja, potrebnega za ribarsko
službo, in v podeljevanju podpor siromašnim osebam za pohajanje teh tečajev in šol.
2. Minister za promet predpiše sporazumno z ministrom za kmetijstvo ukrepe za kar najboljši ustroj prevoza živih in presnih rib kakor tudi ugodnosti glede prevoznih pogojev.
3. Minister za finance predpiše sporazumno z ministrom za kmetijstvo posdben pravilnik o nabavi, vskla-diščanju in porabi pogonskega materiala za potrebe državnih in banovinskih motornih čolnov, ki so namenjeni in opravljajo ribarsko-policijsko službo. Ta pogonski material je oproščen plačila uvozne carine in < vseh državnih in samoupravnih davščin.
§ 42.
1. Posamezne odprte vode ali njih dele, izvzemsi samosvoje okraje ali odseke, sme prepustiti minister za kmetijstvo na banov predlog brezplačno ali za plačilo določene zakupnine posameznim ribarskim zadrugam, organizacijam ali strokovnjakom za določen čas, da napravijo umetne ribnike, polribnike in vališča. Če so v teh vodah kakšne ribarske pravice iz točke 2. § 5., priznane po določbah § 72. tega zakona, jih je treba poprej po določbah §§ 6. in 7. odkupiti.
2. Minister za kmetijstvo sme po odobritvi ministrskega sveta prepustiti za napravo umetnih ribnikov na isti način tudi državna zemljišča, ki so za to pripravna in ki z njimi razpolaga minister za kmetijstvo. Če so to državna zemljišča, ki jih upravlja kakšna druga državna ustanova, jih sme prepustiti v ta namen pristojni minister po odobritvi ministrskega sveta.
§ 43.
1. Posestniki oz. zakupniki ribarskih okrajev in odsekov so upravičeni postavljati zaprisežene oborožene čuvaje za ribolov po določbah § 71. Take čuvaje smejo postavljati na isti način tudi ribarski upravičenci v zaprtih vodah.
2. Posestnikom oz. zakupnikom ribarskih okrajev in odsekov in njih zapriseženim čuvajem je dovoljeno, tudi če nimajo pravice za izvrševanje lova, loviti in ubijati živali, škodljive ribarstvu, v njih ribji vodi in v njeni neposredni bližini ob vsakem času in z vsakim sredstvom, razen s strelnim orožjem.
3. Ban sme izjemoma dovoliti, da smejo posestniki oz. zakupniki ribarskih okrajev in odsekov in rujih zapriseženi čuvaji ubijati ribolovu škodljive živali ob določenem času in v določeni vodi tudi s strelnim orožjem, če je opravičena potreba po tem. 0 taki dovolitvi je treba obvestiti lovskega upravičenca.
4. Lovski upravičenec nima v teh primerih pravice ugovora; gre mu pa vsa na ta način nalovljena ali pobita divjačina razen vidre, ki pripade posestniku ribolova.
5. Živali, škodljive ribolovu, navede minister za kmetijstvo s pravilnikom.
XI.	Ribarske zadruge.
§ 44.
1.	Ribarske zadruge in njih zveze po tem zakonu so zadruge, ki jim je naloga umno izvrševanje, pospeševanje in spopolnjevanje ribolova, gojenje in predelovanje, ustroj prodaje in prevoza rib in vobče pospeševanje gospodarskih koristi članov.
2. Država in banovine podpirajo takšne zadruge in njih zveze, če ustrezajo temle pogojeni:
a) da so člam zadruge samo rib&rji (točka t. § 31.) ali ribogojci Izjemoma smejo sprejemati te zadruge s sklepom glavne skupščine v članstvo tudi osebe, ki niso ribarji, toda največ le do ene petine skupnega števila članov. Ta pogoj se ne nanaša na zadruge, ki jim je glavna naloga gojitev rib;
b) da se uporabljajo pri ribolovu primerna sredstva in umni načini ribolova;
c) da ima zadruga zadostno število članov, tako da ije omogočeno normalno in uspešno delo.
3. Revizija in nadzor nad ribarskimi zadrugami se vrši po predpisih, ki veljajo za ostalo kmetijsko zadružništvo. •
§ 45.
Ribarske zadruge, ki ustrezajo pogojem, navedenim v § 44., imajo tele pravice in prednosti:
a) pravico do brezplačne strokovne pomoči po državnih in banovinskih strokovnjakih, če zanjo zaprosijo;
b) prednost pri dobivanju ribjega zaroda za odgojo od državnih in banovinskih ribarskih ustanov s posebnimi olajšavami;
c) prednost pri dobivanju posojil, ki jih dajejo za povzdigo ribarstva državni ali od države privilegirani zavodi;
č) prednost pri podpori ob ustanovitvi zadružne ribarske banke;
d) prednost pri dobivanju pomoči v denarju ali v proizvodnih sredstvih;
e) prednost za prodajanje ribarskega razplodnega materiala javnopravnim ustanovam;
f) prednost glede ugodnosti iz § 41. tega zakona;
g) prednost pri dobivanju nagrad na ribarskih razstavah ob sicer enakih pogojih:
h) prednost glede vseh ostalih ugodnosti, ki jili dajeta država ali banovina za povzdigo ribarstva.
XII.	Ostale ribarske organizacije.
§ 46.
1. Posestniki in zakupniki ribarskih okrajev in odsekov. ribarji in ribarski podjetniki in vse druge osebe, ki ^e bavijo z ribarstvom ali se zanje zanimajo v območju posameznih banovin, smejo ustanavljati ribarska združenja za povzdigo ribarstva.
Njih področje je tole:
a) osnavljanje ribarskih ustanov za povzdigo ribarstva. ki jih posamezniki ne morejo ustanoviti;
b) propaganda modernih načinov in vodil ribarjenja;
c) sodelovanje z oblastvi pri zaščiti ribarstva;
č) osnavljanje človekoljubnih ustanov v prid ribarskega osebja;
d) oddajanje mnenj pristojnim upravnim oblastvom v vprašanjih povzdige in zaščite ribarstva;
e) opravljanje vseh poslov, ki so važni za povzdigo ribarstva,
2. Osebe, ki se bavijo s športnim ribolovom, smejo ustanavljati športna ribarska društva.
Področje teh društev je tole:
a) združevanje oseb, ki se bavijo s športnim ribolovom. in omogočanje športnega ribolova članom;
b) sodelovanje z oblastvi pri zaščiti ribarstva;
c) oddajanje mnenj oblastvom v vprašanjih povzdige in zaščite ribarstva;
č) nasajanje posameznih voda s koristnimi vrstami rib po odobritvi ministra za kmetijstvo ali bana in ostala dela za uravnavo naseljenosti posameznih ribolovnih voda;
d) proučevanje ribarskih razmer in življenja v ribolovnih vodah in podpiranje takega dela drugih oseb;
e) propagiranje ribarstva s tiskom, predavanji, brošurami. knjigami, časopisi itd.;
f) pospeševanje športnega ribarskega turizma.
3. Če se bavijo športna ribarska društva z nasajn-njem rib v odprtih vodah in z gojenjem rib v te namene, so tudi ona deležna prednosti iz § 45., izvzemši prednosti, določene pod č), d) in f).
4. Organizacije iz točk 1. in 2. se vzdržujejo predvsem z dohodki iz Članskih vlog.
5. Ban podpira te organizacije v razmerju z njih nalogami in delavnostjo v smislu tega zakona.
6. Natančnejše določbe o poslovanju in ustroju ribarskih društev in združenj predpiše minister za kmetijstvo s pravilnikom o izvrševanju lega zakona.
XIII.	Strokovne ribarske ustanove.
§ 47.
1. Za proučevanje ribarstva (biologije rib in drugih sladkovodnih organizmov) ustanovi za banovinsko območje ban ali za večja območja minister za kmetijstvo ribarsko-biološke in hidrobiološke (limnološke) zavode in stanice ali posebne oddelke podobnih zavodov. Minister za kmetijstvo ustanovi osrednji zavod za ribarstvo z zgoraj navedenim namenom in s pristojnostjo za vso državo .Ban in minister za kmetijstvo podpirata ustano-vite‘v podobnih ustanov po ribarskih organizacijah.
2. Državni in banovinski zavodi in postaje so dolžni:
a) raziskavati znanstvene osnove umnega ribarstva;
b) proučevati na zahtevo pristojnih oblastev brezplačno, na zahtevo zasebnih ustanov in zasebnikov pa po določenih taksah, predložena vprašanja, oddajati strokovna mnenja in podajati predloge za povzdigo ribarstva.
3. Strokovni uradniki državnih ali banovinskih zavodov morajo imeti fakultetno in strokovno izobrazbo (točka 3. § 70.). Po potrebi se smejo postavljati tudi honorarni strokovnjaki.
4. Natančnejša navodila o ureditvi in delovanju takih ustanov predpiše minister za kmetijstvo ali ban s posebnimi pravilniki.
5. O ustroju in poslovanju osrednjega zavoda za ribarstvo izda minister za kmetijstvo sporazumno z ministrom za prosveto poseben pravilnik s posebnim ozirom na potrebe univerzitetnega pouka in znanstveuo-ribarskih raziskav.
6. Sedanja banovinska hidrobiološka strica v Ohridu je glede svojega znanstvenega dela pon nadzorom univerze v Beogradu.
§ 48.
1. Državni in banovinski ribarsko-biološki zavodi in stanice smejo opravljati po svojem strokovnem osebju znanstvene ribarske raziskave v vseh odprtih in zaprtih vodah, toda je treba ribarskega upravičenca v teh vodah o tem predhodno obvestiti. Kolikor je za te raziskave potreben ribolov ali kolikor bi od njih utegnila nastati ribarskemu upravičencu škoda, je za tako delo potrebna dovolitev ribarskega upravičenca.
2. Državnim ali banovinskim vališčem in ribogojnicam sme dovoliti ban lov določenih ribjih vrst za dolo-
Čen čas v vseh odprtih vodah zaradi znanstvenega proučevanja ali zaradi pridobivanja iker, tudi ob času lovopusta, kolikor se izkoriščajo te vode z izdajanjem ribolovnih dovolilnic [točka 1. § 17., točka 10. § 20. in točka
c) § 21.1.
3. Ban sme dati tako dovolitev iz točke 2. tega paragrafa po določenih pogojih tudi zasebnim vališčem zaradi nasajanja rib v domačih odprtih vodah, pri čemer je omejiti količino rib, ki se sme za te namene loviti in uporabiti.
4. Ban sme dovoliti za določen čas lov na posamezne vrste rib, da se dobe ikre za umetno gojenje, tudi ribar-skim upravičencem v njih vodah.
5. Ribe, nalovljene po določbah točk 2., 3. in 4. tega paragrafa zaradi dobivanja iker, se morajo zopet spustiti žive v vodo, iz katere so bile vlovljene.
6. Državni in banovinski ribarsko-biološki zavodi in postaje in druge javne znanstvene ustanove, ki jim je naloga raziskavanje biologije sladkih voda v znanstvene namene in za povzdigo ribarstva, so v svojem službenem poslu od vseh prepovedi določenih s tem zakonom ali s predpisi, izdanimi na podstavi tega zakona, ob pogojih točk 4.a) in b) § 34. izvzeti.
XIV.	Posvetovalni ribarski odbori.
§ 49.
Za oddajanje mnenj in nasvetov o vseh važnejših vprašanjih sladkovodnega ribarstva se morajo ustanoviti:
a) vrhovni posvetovalni ribarski odbor pri ministrstvu za kmetijstvo;
b) posvetovalni ribarski odbori pri banskih upravah.
1. V vrhovni posvetovalni ribarski odbor spadajo:
a) predstavniki ministrstva za kmetijstvo, ki jih odredi minister za kmetijstvo;
b) po en predstavnik banovinskih posvetovalnih ribarskih odborov, ki ga predlaga ta odbor;
c) predstavniki ribarske vede na univerzi, ki jih predlagajo univerze;
č) priznani ribarski strokovnjaki, ki jih pozove minister za kmetijstvo;
d) predstavniki ostalih prizadetih ministrstev, ki jih odredi resorni minister;
e) po en predstavnik osrednje zveze ribarskih zadrug in osrednje zveze ribarskih društev, ki jih predlagata te zvezi;
f) predstavnik osrednjega zavoda za ribarstvo.
2. Vrhovni posvetovalni ribarski odbor oddaja na zahtevo ministra za kmetijstvo mnenja o vprašanjih sladkovodnega ribarstva, važnih za vso kraljevina
Ta odbor se snide najmanj enkrat na leto na poziv ministra za kmetijstvo.
3. Posvetovalni ribarski odbor pri banski upravi sestavljajo predstavniki:
a) banske uprave, ki jih odredi ban;
b) ribarsko-bioloških ustanov in bioloških zavodov, ki se bavijo s proučevanjem ribarstva, če jih je kaj v banovini, in ki jih predlagajo ti zavodi;
c) ribarskih zadrug ali njih zvez, ribarskih združenj in društev, ki jih predlagajo te organizacije;
č) ribarske industrije;
d) zasebnih naprednih ribarskih podjetij;
e) trgovinskih, obrtnih in kmetijskih zbornic.
Banovinski posvetovalni ribarski odbor oddaja na
banovo zahtevo mnenja o vseli važnejših vprašanjih sladkovodnega ribarstva v območju banovine.
Odbor se snide na banov poziv vsaj enkrat na leto.
4.	Minister za kmetijstvo predpiše s posebnim pravilnikom določbe o ustroju in poslovanju teh odborov.
XV.	Ribarska statistika.
§ 50.
Banske uprave morajo za svoje območje zbirati vse ribarske statistične podatke, jih urejati in pošiljati ministrstvu za kmetijstvo.
Natančnejše določbe o voditvi ribarske statistike predpiše s pravilnikom minister za kmetijstvo.
§ 51.
1. Na zahtevo pristojnega oblastva morajo ribarski upravičenci in podjetja, ki se bavijo z ribolovom ali s predelavo rib, dajati podatke o lovu, predelavi in prometu rib.
2. Statistični podatki se uporabljajo samo za namene povzdige in proučevanja ribarstva.
XVI.	Ribarski skladi.
§ 52.
1. V vsaki banovini se ustanovi za pospeševanje ribarstva banovinski ribarski sklad.
2. V ta sklad se stekajo dohodki ribarstva v posameznih banovinah, namreč:
a) dohodek od izkoriščanja ali zakupa banovinskih ribarskih okrajev in odsekov;
b) dohodek od ribolovnih dovolilnic, ribarskih izkaznic in ribolovnic;
c) dohodek od banovinskih umetnih ribnikov, ribjih razplojevališč in gojišč za razne sladkovodne živali;
č) dohodek od strokovne tehnične izdelave projektov in načrtov za ribarstvo, za umetne in polumetne tehnične objekte v zvezi z ribarstvom itd. za potrebe zasebnikov kakor tudi za voditev takih del; ban odredi po potrebi takse za ta dela;
d) denarne kazni in izkupiček za zaplenjene ribe in ribarsko orodje po določbah tega zakona;
e) zapadle varščine;
f) vsi obstoječi banovinski skladi in sredstva za pospeševanje ribarstva;
g) ribarski prispevki;
h) ostali dohodki, določeni s tem zakonom.
3. Banovinski ribarski sklad se sme uporabljati samo za posle pospeševanja in za potrebe ustroja, podpiranja in urejanja ribarstva te banovine, zlasti za posle, onie-njene v točki 1. § 41., § 45., točki 1. § 47. in točki 2. § 71. Gotovina sklada mora biti naložena pri podružnici Državne hipotekarne banke na sedežu banske uprave ali pa pri banovinski hranilnici, kjer je; obresti nanjo pa je treba vknjiževati v dobro tega sklada. Natančnejše določbo o upravljanju in uporabljanju tega sklada se predpišejo s posebnim pravilnikom skladno s § 19. zakona o banski upravi.
4. Pri ministrstvu za kmetijstvo se mora ustanoviti sklad za pospeševanje ribarstva, s katerim razpolaga minister za kmetijstvo. V ta sklad se steka vsako leto 10% zneska vseh dohodkov banovinskih ribarskih skladov in gotovina sklada za pospeševanje ribarstva, ustanovljenega z zakonom o ribolovu iz 1. 1911., z zneskom, ki obstoji na dan, ko stopi ta zakon v moč. Ta sklad se uporablja za posle pospeševanja, ustroja, ureditve in proučevanja ribarstva, ki jih opravlja ministrstvo za kmetij-
stvo. Minister za kmetijstvo predpiše soglasno z ministrom za finance poseben pravilnik o upravljanju in uporabljanju tega sklada.
XVII.	Ribolovne prepovedi in omejitve.
§ 53.
1. Prepovedano je:
a) loviti ribe z omotnimi in raznesilnimi tvarinami (dinamitom, bombami, karbidom, apnom, strupeninami itd.) in z vsemi drugimi tvarinami in sredstvi, ki ribe omamljajo ali ubijajo, kakor tudi pobirati take ribe;
b) loviti ribe s streljanjem iz strelnega orožja in z nabadanjem z ostmi in harpunami kakor tudi pobirati *ake ribe.
2. Prepovedano je imeti pri ribolovu ali ko se kdo mudi na ribolovni vodi ali v njeni neposredni bližini, pri sebi sredstva, navedena v točki l.a). Ta prepoved se ne nanaša na osebe, ki opravljajo v bližini ribolovne vode kako drugo dovoljeno delo, za katera so takšna sredstva potrebna.
3. Prepovedano je prodajati in sploh dajati v promet ribe, nalovljene s sredstvi, ki so navedena v točki 1.
4. Samo izjemoma in po izrečni odobritvi ministra za kmetijstvo se sme dovoliti lov z ostmi in harpunami na krajih, kjer se ribolov na drug način ne da umno izvrševati.
5. Prepovedano je pregrajati ribolovne vode s trajnimi ali začasnimi ribolovnimi pripomočki ali napravami, ki onemogočajo prehod rib. Izjeme od tega sme na banov predlog dovoliti minister za kmetijstvo, če je to v prid umnemu ribolovu.
Za ribolov ob poplavi veljajo določbe točke 3. § 10.
6. Na propustih, zatvornicah in podobnih napravah je prepovedano nastavljati ribolovne priprave, in to tudi tedaj, če je lastnik teh naprav hkrati tudi ribarski upravičenec v tej vodi.
7. Prepovedano je loviti ribe, razen s trnkom, v razdalji manj ko 50 m od vsake zatvornice, jeza ali podobne vodne naprave.
8. Prepovedan je ribolov na vtoku in iztoku vsake ribje steze (točka 1. § 28.)- in na stezi sami.
9. Prepovedano je spuščati kakor koli v ribolovne vode posamezne vrste rib, ki jih sicer v njih ni. Dovolitev za to sme dati samo minister za kmetijstvo; za zaprte vode pa, ki nimajo nobene zveze z drugimi vodami in leže v območju banovine, sme dati to dovolitev ban.
10. Določbe tega paragrafa se nanašajo na odprte in na zaprte vode, le da so posestniki ribarske pravice v ribnikih in polribnikih izvzeti od prepovedi iz točk 1.,
2.,	5., 6. in 7. tega paragrafa glede dela v svojih ribnikih in polribnikih.
§ 54.
Ban predpiše z naredbo (§ 66. zakona o notranji upravi);
1. najmanjšo mero, pod katero se posamezne vrste rib ne smejo loviti;
2. čas, ko se posamezne vrste rib ne smejo loviti (lovopust) kakor tudi ostale prepovedi in omejitve med lovopustom;
3. predpise in omejitve glede ribiških priprav, velikosti okenc na ribiških pripravah, dalje glede posameznih načinov ribolova kakor tudi glede nočnega ribolova;
4. določbe, ki se nanašajo na izčrpavanje ali odvračanje vode zaradi ribolova kakor tudi na obvezno pred-
hodno obveščanje ribarskega upravičenca, če se izčrpava ali odvrača voda v kakem drugem namenu;
5. določbe, ki se nanašajo na splavljanje in plavljenje lesa po posameznih ribolovnih vodah, zaradi zaščite rib v njih;
6. določbe za zatiranje ribjih bolezni v odprtih kakor tudi v zaprtih vodah;
7. določbe za zaščito živali, ki so ribam za hrano;
8. določbe za zaščito iker;
9. določbe za zaščito ikrišč, zlasti glede	pripuščanja
rac	na ikrišče in v male ribolovne	vode;
10. določbe zaradi zavarovanja povratka rib s poplavljenega sveta v vodo, od katere je nastala poplava (točka 3. § 10.);
11. določbe glede izvrševanja	ribolova,	zlasti	zato,
da	se preprečijo spori med ribarji	ob izvrševanju	ribo-
lova in da se omogoči lažji nadzor nad izvrševanjem ribolova;
12. določbe za zaščito ribnikov in drstišč in naprav v zvezi s temi.
13. Preden se izdajo naredbe, omenjene v tem paragrafu, je treba zaslišati banovinski ribarski odbor. Naredbe. ki jih izda ban, je treba pred objavo predložiti ministru za kmetijstvo zaradi priravnave uaredbam banov drugih banovin.
§ 55.
1. Ribe, ki nimajo najmanjše predpisane mere. se ne smejo prodajati in sploh ne dajati v promet, marveč jih je treba takoj, ko se ulove, žive zopet spustiti v vodo.
2. Pet dni po začetku lovopusta je prepovedano prodajati in sploh dajati v promet tiste vrste rib, za katere velja lovopust.
3. Ribe, za katere velja lovopust, se morajo, če se ulove med lovopustom, takoj žive zopet spustiti v vodo.
4. Določbe točk 2. in 3. veljajo tudi za tiste vrste rib, ki se lovijo izključno z določenimi pripravami, v času, dokler je prepovedana uporaba teh priprav.
5. Minister za kmetijstvo izda izjemno od določbe točke 2. posebne predpise za promet z raki, ki so namenjeni za izvoz.
§ 56.
1. Nihče ne sme loviti ribe, če ni za to upravičen po. določbah tega zakona.
2. Kupovati, prodajati in sploh dajati v promet ribe, če je sum ali je znano, da so bile neupravičeno nalovljene, je prepovedano.
3. Vsakomur, ki nima za to s tem zakonom predpisane ribolovne dovolilnice in ribarske izkaznice ali ribo-lovnice, je prepovedano imeti, ko se mudi v neposredni bližini ribolovne vode, pri sebi ribiške priprave, razen če so zamotane ali izročene na ladji kot prtljaga. Prav tako je neupravičeni osebi prepovedano, da bi imela ali puščala ribiške priprave v mlinih, kopališčih in podobnih zgradbah na vodi ali poleg njih.
4. Prepovedano je imeti s seboj ali hraniti ribiške priprave, katerih uporaba je prepovedana.
§ 57.
1. Ban sme prepovedati v določeni vodi vsak ribolov, če je to potrebno za razmnoževanje rib, toda največ za dobo treh let.
2. Prav tako sme ban prepovedati lov posameznih vrst rib v vsej banovini ali samo v določenih vodah, če je to potrebno, da se zajamči močnejše razmnoževanje teh vrst rib, toda največ za dobo treh let.
3. Ban sme izjemoma dovoliti lov rib, ki nimajo predpisane mere, ali lov rib v času lovopusta v namene umetne gojitve ali za znanstvene raziskave.
4. Ban sme izjemoma dovoliti uporabo sicer prepovedanih priprav in sredstev za ribolov ali prepovedanih načinov ribolova, če je to potrebno, da bi se pokončale posamezne škodljive vrste rib, toda samo na posameznih določenih krajih in za določen čas. Ta določba velja tudi za zaprte vode iz točke l.č) § 2.
§ 58.
Predpisi, izdani na podstavi tega zakona za vode ali dele vode, ki se raztezajo tudi izven državnih mej, morajo biti v skladu z veljavnimi konvencijami o ribarstvu s sosednimi državami. Ce bi sosedne države ne hotele ukreniti odredb za zaščito ribarstva, sme dovoliti minister za kmetijstvo v takih vodah ali njih delih tudi odstopke od zaščitnih odredb.
XVIII.	Kazenske določbe.
§ 59.
1. V kolikor niso spodaj navedena dejanja po drugih zakonih kazniva z večjo kaznijo, se kaznuje z zaporom do šestih mesecev ali v denarju do 5.000 dinarjev, kdor zoper določbe točke l.a) § 53. bodisi v odprtih bodisi v zaprtih vodah lovi ribe z raznesilnimi, oinotnimi in drugimi tvarinami ali sredstvi, ki ubijajo ali omamljajo ribe.
2. V kolikor niso spodaj navedena dejanja po drugih zakonih kazniva z večjo kaznijo, se kaznuje z zaporom do treh mesecev ali v denarju do 2.500 dinarjev:
a) kdor pri ribolovu ali ko se mudi na ribolovni vodi ali v njeni neposredni bližini, ima zoper določbe točke 2. § 53. s seboj tvarine ali sredstva, navedena v točki 1. tega paragrafa, ali kdor pobira ribe, ubite ali omamljene s temi sredstvi;
b) kdor zoper določbe točke 2. § 38. onečiščuje vodo, s katero se polnijo ribniki ali polribniki, ali vodo v ribnikih ali polribnikih samih;
c) kdor zoper določbe točke 9. § 53. brez dovolitve, zahtevane s tem zakonom, vloži bodisi v odprte ali v zaprte vode posamezne vrste rib, ki jih dotlej v njih ni bilo.
§ 60.
V kolikor niso spodaj navedena dejanja po drugih zakonih kazniva z večjo kaznijo, se kaznuje z zaporom do tridesetih dni ali v denarju do 1.500 dinarjev, kdor zoper določbe tega zakona:
1. napravlja zapreke, ki branijo ribam prosti povratek s poplavljenih zemljišč v glavno vodo (točka 3. § 10.);
2. onečiščuje ribje vode s tvarinami, ki škodljivo delujejo na ribe (točka 1. § 26.) ali kdor ne postavi naprave za očiščevanje uporabljene vode ali ne vzdržuje te naprave v dobrem stanju (točka 2. § 26.);
3. ne napravi potrebnih prehodov za ribe ali jih ne vzdržuje v dobrem stanju (točka 1. § 28.);
4. ne napravi potrebnih naprav, da bi se preprečil ribam vstop v turbine, ali ne vzdržuje takih naprav (točka 2. § 28.);
5. izdaja ribolovne dovolilnice v višjem številu, kot mu je dovoljeno (točka 8. § 14., točka 7. § 15., točka 3. § 18., točka 3. § 20. in § 21.a);
6. pobira za ribolovne dovolilnice višji znesek, kot je bil s pogodbo določen (§ 21.a);
7. prepusti drugemu svojo ribarsko izkaznico ali ribolovnico ali uporablja tujo ribarsko izkaznico ali ribo-lovnico (točka 9. § 32.);
8. izdaje ribolovne dovolilnice osebam, ki nimajo do njih pravice (točka 2. § 33.);
9. neupravičeno izdaja ribolovne dovolilnice ali ne porablja pri izdajanju teh dovolilnic predpisanega obrazca (točki 5. in 8. § 33.);
10. lovi ribe, nima pa ribarske izkaznice ali ribolov-nice ali nima ribolovne dovolilnice za priprave ali plovila in tudi ne za okraj ali odsek, v katerem lovi (§ 34.), ali sploh neupravičeno lovi ribe (§ 56.);
11. v ribnikih in polribnikih neupravičeno lovi ribe ali izvršuje dela, ki ovirajo odgojo in razmnoževanje rib (točka 1. § 38.);
12. na plodiščih neupravičeno lovi ribe ali opravlja druga prepovedana dejanja (točki 1. in 2. § 40.);
13. lovi ribe s strelnim orožjem ali lovi ribe brez dovolitve z ostmi ali harpunami [točki l.b) in 4. § 53.];
14. prodaja ali sploh v promet daje ribe, nalovljene s sredstvi, ki so po točki l.a) § 53. prepovedana (točka 3. § 53.);
15. neupravičeno pregraja ribolovne vode (točka 5.
§ 53.);
16. nastavlja ribolovne priprave na propustih, zatvor-nicah in podobnih napravah (točka 6. § 53.);
17. lovi ribe na vtoku	ali iztoku ribjih	stez	ali	na
stezi sami (točka 8. § 53.);
18. izvršuje dejanja, prepovedana s predpisi, izdanimi na podstavi točk 1. do 12.	§ 54.	tega	zakona,	iz-
vzemši točko 11., za katero	velja	točka	13. §	61.;
19. prodaja ali sploh v promet daje ribe, ki nimajo najmanjše predpisane mere (točka 1. § 53.);
20. prodaja ali sploh v promet daje ribe v času lovopusta za te ribe (točka 2. § 55.) ali se pregreši zoper določbe točk 3. in 4. § 55.;
21. kupuje, prodaja ali sploh v promet daje ribe, za katere je sum ali pa je znano, da so bile neupravičeno nalovljene (točka 2. § 56.);
22. kvari ribje prehode ali steze (točka 1. § 28.) a]I odstrani ali kvari naprave, s katerimi se preprečuje ribam vstop v turbine (točka 2. § 28.);
23. kvari zatvornice, propuste in podobne naprave v ribnikih ali polribnikih ali v zaprtih vodah, navedenih v točki l.c) §2.. ali kvari nasipe ribnikov ali polribnikov;
24. neupravičeno prestavlja znake, s katerimi je oznamenovana meja med ribarskimi okraji ali odseki (točka 1. § 13.) ali med plod išči (točka 4. § 40.).
§ 61.
Kolikor niso spodaj navedena dejanja po drugih zakonih kazniva z večjo kaznijo, se kaznuje z zaporom do dvajsetih dni ali v denarju do 1.000 dinarjev, kdor zoper določbe tega zakona ali zoper predpise, izdane na podstavi tega zakona:
1. preprečuje upravičeni ribolov na poplavljenem zemljišču (točki 1. in 5. § 10.);
2. preprečuje upravičeni pristop na kraj ribolova ali preprečuje uporabo zemljišča za ribolov (§§ 24. in 25.);
3. dela zapreke na vlačilni stezi, ki rabi brodarstvu (točka 4. § 24. in točka 5. § 25.);
4. neupravičeno prodaja nalovljene ribe (točka 2. § 31.);
5. uporablja pri ribolovu priprave in plovila, ki niso predpisno oznamenovana (S 35.);
6. dasi ima predpisno ribarsko izkaznico ali ribo-lovnico in ribolovno dovolilnico, teh pri ribolovu nima pri sebi ali jih na zahtevo noče nadzornim organom (§ 36.) pokazati ali noče pokazati ribiške priprave ali nalovljene ribe;
7. daje netočne podatke ali sploh ne daje podatkov za ribarsko statistiko (§ 51.);
8. lovi ribe, razen s trnkom, v razdalji manj ko 50 metrov od kakšne vodne naprave (točka 7. § 53.);
9. ulovi ribo, ki nima predpisane mere, ali pa v času njenega lovopusta, pa te ribe ne spusti takoj zopet žive v vodo (točki 1. in 3. § 55.);
10. ima neupravičeno s seboj ribiške priprave ali ravna drugače zoper določbe točke 3. § 56.;
11. ima pri sebi, hrani ali uporablja ribiške priprave, katerih uporaba je prepovedana (točka 4. § 56.);
12. ne predloži zakupne pogodbe v osmih dneh po sklenitvi v odobritev (točka 6. § 14., točka 6. § 15., točka 3. § 19. in točka 9. § 20.);
13. izvršuje druga dejanja, prepovedana s tem zakonom ali s predpisi, izdanimi na podstavi tega zakona, za katere ni določena kazen v §§ 59. in 60. ali v točkah 1. do 12. tega paragrafa.
§ 62.
Dejanja iz § 59. preiskuje in sodi redno sodišče, dejanja iz §§ 60. in 61. pa preiskuje in sodi pristojno obla-stvo občne uprave prve stopnje.
§ 63.
1. Če se uporabljajo za ribolov sredstva in priprave, prepovedane s tem zakonom ali s predpisi, izdanimi na podstavi tega zakona, se izreče v sodbi tudi zaplemba teh priprav ne glede na to, ali so last osebe, ki jih je uporabljala.
2. V primerih, navedenih v točkah 1., 10., 11., 12.,
13.,	15., 16. in 17. § 60. ali v primerih, ko ravna kdo zoper predpise, izdane na podstavi točk 1., 2., 3., 4. in 10. § 54., se sme izreči zaplemba ribiških priprav ne glede na to, ali so last osebe, ki jih pri ribolovu uporablja.
3. Zaplenjene priprave se morajo uničiti, če ne ustrezajo predpisom, izdanim na podstavi tega zakona, sicer pa se morajo prodati na javni dražbi. Doseženi zneski se stekajo v banovinski ribarski sklad.
4. Ribe, nalovljene na način, ki je s tem zakonom ali s predpisi, izdanimi na podstavi tega zakona, prepovedan, se morajo zapleniti in prodali na javni dražbi. To velja tudi za ribe, ki nimajo predpisane mere ali ki so bile nalovljene v času njih lovopusta, če bi se ne mogle spustiti te ribe zopet žive v vodo. Doseženi zneski se stekajo v banovinski ribarski sklad.
§ 64.
Polovica izterjane denarne kazni po točkah 1. in 2.a) § 59. se izplača oblastvenim organom, ki zalote storilca pri dejanju in ga privedejo k oblastvu na sodbo. Če je ovadil storilca zasebnik in se kaznivo dejanje dokaže, dobi on polovico izterjane denarne kazni po točki 1. in
2.a) § 59.
§ 65.
1.	Pravica pregona za prekrške zastara v šestih mesecih od dne, ko je bilo dejanje storjeno; pravica do izvršitve kazni pa zastara v letu dni od dne izvršnosti sodbe. Za prekinite^ zastaranja veljajo občni predpisi.
2.	Za zastaranje prestopkov veljajo občni predpisi kazenskega zakona.
§ 66.
1. Osebi, ki se kaznuje po točkah 1. ali 2. a) § 59., se mora tudi odvzeti ribarska izkaznica ali ribolovnica in ribolovna dovolilnica; druga ribarska izkaznica ali ribolovnica se ji tri leta ne sme izdati.
2. Osebi, ki se kaznuje za druge prestopke ali prekrške po tem zakonu dvakrat v enem letu, se mora odvzeti ribarska izkaznica ali ribolovnica; nova ribarska izkaznica ali ribolovnica se ji eno leto ne sme izdati.
XIX.	Pristojnost.
§ 67.
1. Vrhovni nadzor nad vsem sladkovodnim ribar-stvom v državi in nad pospeševanjem in umnim ustrojem ribarstva spada v pristojnost ministra za kmetijstvo.
2. Posli, ki spadajo po tem zakonu v pristojnost banov, spadajo v območju uprave mesta Beograda v pristojnost ministra za kmetijstvo.
§ 68.
Kjer po tem zakonu ni drugače odrejeno, gre pristojnost in izdajanje prvostopnih odločb po tem zakonu prvostopnim občnim upravnim oblastvom.
§ 69.
Za vode, ki leže na meji dveh ali več banovin, ali za okraje in odseke, ki leže v območju dveh ali več banovin, izdaja minister za kmetijstvo na predlog pristojnih banov vse potrebne odločbe, naredbe in odredbe v smislu tega zakona.
§ 70.
1. Vse posle ribarstva pri ministrstvu za kmetijstvo opravlja minister za kmetijstvo po odseku za ribarstvo pri oddelku za živinorejo, pri banskih upravah pa han po kmetijskem oddelku. Po potrebi se ustanovi tudi pri banskih upravah lahko odsek za ribarstvo skladno s § 20. zakona o banski upravi.
2. Pri občnem upravnem oblastvu prve stopnje opravljajo dolžnosti ribarskega referenta kmetijski referenti; po potrebi se pa smejo postaviti za enega ali več srezov tudi posebni referenti za ribarstvo.
3. Strokovni uradniki za ribarstvo pri ministrstvu za kmetijstvo in pri banskih upravah morajo imeti kmetij-sko-gozdarsko ali biološko fakultetno izobrazbo in strokovno izobrazbo iz ribarstva.
Za strokovno izobrazbo velja:
a) najmanj enoletno uspešno delo v kakem ribar-skem biološkem zavodu v državi ali v inozemstvu, predvsem v zavodu za ribarstvo, urejenem s tem zakonom, ali
b) najmanj enoletno praktično delo pri kakem ribar-skem podjetju v državi ali v inozemstvu, ali
c) najmanj leto dni uspešnega dela v kakem zavodu za ribarstvo s praktično namembo v državi ali v inozemstvu.
4. Upravniki državnih ali banovinskih vališč, raz-plojevališč in vzornih ribnikov morajo imeti najmanj dovršeno srednjo kmetijsko šolo z ribarsko strokovno izobrazbo. Za strokovno izobrazbo velja vsaj dvoletno uspešno delo v kakem večjem podjetju ali zavodu za gojitev rib ali kakem pomembnejšem vališču-
§ 71.
Pomožni organi za .opravljanje nadzora in zaščite ribarstva so:
1 organi upravnih, občinskih in carinskih oblastev, orožniki, policija, organi finančne kontrole, poljski čuvaji, cestarji, logarji, gozdni čuvaji, čuvaji nasipov, kanalov in plovnih rek;
2. javni zapriseženi oboroženi organi za nadzor ribolova. Minister za kmetijstvo določi sporazumno z ministrom za notranje posle z uredbo pogoje za njih sprejemanje v službo, njih službeni položaj in njih pravice in dolžnosti.
3. Organi, omenjeni v točkah 1. in 2., morajo zahtevati ribolovne izkaznice ali ribolovnice in ribolovne dovolilnice od oseb, ki izvršujejo ribolov, kakor tudi od vseh oseb, ki se dobe z ribiškimi pripravami v bližini ribolovne vode ali na njej, razen če so priprave zamotane ali izročene na ladji kot prtljaga.
4. Osebe, ki nočejo ali ne morejo dokazati, da so upravičene izvrševati ribolov (§ 34.), morajo ta' "! nehati loviti.
XX.	Prehodne in končne določbe.
§ 72.
1. Posestniki ribarskih pravic po točkah 2. in 7. § 5. morajo v šestili mesecih po uveljavitvi tega zakona svoje posestne pravice, ki ostanejo po predpisih § 5. še dalje v veljavi, prijaviti banski upravi, pri čemer navedejo in dokažejo pravni naslov, vsebino in obseg svoje pravice. Ce v omenjenem roku ne prijavi nihče ribarske pravice, velja, da pristoji pravica državi. Ban razglasi prijavo po prvostopnem občnem upravnem oblastvu s pozivom, naj osebe, ki oporekajo prijavljeni pravici, podajo v 30 dneh svoje ugovore prvostopnemu občnemu upravnemu oblastvu. Ce spozna to za potrebno, odredi ban ogled in razpravo in izda odločbo, s katero jim prizna prijavljeno posest ribarske pravice, pri čemer ji določi tudi vsebino in obseg skladno s predpisi tega zakona, ali pa zavrne zahtevo, naj se prizna posest ribarske pravice. Zoper banovo odločbo ni pritožbe na višje upravno oblastvo. Stranka, ki z banovo odločbo ni zadovoljna, sme v 30 dneh od dne prejema odločbe zahtevati priznanje posestne pravice s tožbo pri rednem sodišču. Dokler se no izda pravnomočna sodba sodišča, se priznava obstoječe dejansko stanje. Na podstavi pravnomočne sodne sodbe, s katero se priznava komu določena posest ribarske pravice, izda ban v 30 dneh od dne vložitve prošnje odločbo, da se vpiši ta pravica v ribarski kataster (§ 30.).
2. Ribarske pravice, ugotovljene in priznane z dosedanjimi zakonskimi predpisi pred uveljavitvijo tega zakona, se morajo, če so pravnomočno vpisane v kataster ribarskih pravic, samd prijaviti po točki 1. tega paragrafa, nakar se brez nadaljnjega postopka priznajo.
§ 73.
Pogodbe o zakupu ribolova v posameznih odprtih vodah, sklenjene po prejšnjih zakonih in predpisih o ribarstvu, ostanejo do preteka zakupnega roka še dalje v veljavi; vendar se morajo spraviti v sklad z določbami lega zakona v šestih mesecih od dne, ko pozove ban zakupodajnike in zakupnike, naj to izvrše; sicer so te pogodbe razveljavljene.
§ 74.
1. Minister za kmetijstvo predpiše pravilnik za izvrševanje tega zakona s poseonim ozirom na razmere in potreb-1 v posameznih banovinah.
2. Dokler ne predpiše minister za kmetijstvo pravilnikov, omenjenih v tem zakonu, veljajo dosedanji pravilniki. naredbe in predpisi, v kolikor ne nasprotujejo temu zakonu.
3. Dokler se ne opravi porazdelitev ali porazvrstitev voda na ribarske okraje in odseke, se izkoriščajo te vode po dosedanjih predpisih.
§ 75.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč po objavi v »Službenih novinalK. S tem dnem prenehajo veljati vsi dosedanji zakoni o ribarstvu, in sicer:
XIX.	zakonski člen o ribolovu iz 1. 1888. (bivši madžarski zakon);
zakon o ribolovu za Dalmacijo iz 1. 1898.;
zakon o ribolovu za Srbijo iz 1. 1911.;
zakon o ribolovu za Hrvatsko in Slavonijo iz 1906.
leta;
uredba o ribarstvu iz 1. 1929. za bivšo ljubljansko oblast, razširjena s finančnim zakonom za leto 1934/35. na območje vse dravske banovine;*
vse ostale zakonske določbe, ki nasprotujejo temu zakonu;
vsi predpisi in naredbe o ribarstvu z omejitvijo iz točk 2. in 3. § 74. tega zakona.
V Beogradu, dne 20. septembra 1937.
Pavle s. r.
R. Stankovič s. r. dr. I. Perovič s. r.
Namestnik predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle dr. Korošec s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
* Uredba o ribarstvu z dne 28. oktobra 1928, objavljena v »Samoupravi«, službenem listu ljubljanske in mariborske oblasti, z dne 31. decembra 1928, št. 55/15, in uredba z dne 5. junija 1929, objavljena v »Samoupravi« z dne 4. julija 1929, št. 26/6, s katero se spreminja oziroma dopolnjuje uredba o ribarstvu; finančni zakon /a
1.	1934/35. (§ 48/1) gl. »Službeni list« št. 272/o4 iz 1. 1934.
Minister za kmetijstvo Sv. Stankovič s. r.
Videl
in pritisnil državni pečat varuh državnega pečata, minister pravde Mil. Simonovič s. r.
Banove uredbe.
53.
III.	No. 6583/3 ex 37.
Razglas.
Na osnovi čl. 28., odstavka 3., uredbe o kmetijskih zbornicah z dne 21. januarja 1937 (»Službeni list« št. 140/20) sem odobril proračun Kmetijske zbornice dravske banovine v Ljubljani za koledarsko leto 1938., s pro-računanimi izdatki v znesku din 1,100.000'— in ravno tolikimi dohodki.
Ker zbornica nima za pokritje izdatkov nobenih dohodkov iz lastnih sredstev, je njen zbornični svet s svojim sklepom z dne 29. oktobra 1937 naložil na osnovi čl. 29. navedene uredbe 5°/ono doklado na osnovni davek na dohodek od zemljišč (zemljarino) zborničnih članov [čl. 7., odstavek 1., točka a) in odstavek 2., navedene uredbe]. Doklado odmerjajo in pobirajo davčne uprave obenem z državnim davkom.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 20. januarja 1938.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
Razne občeveljavne odredbe.
54.
iVIII. St. 3622/38.
Razglas.
Na osnovi § 23. zak. o volitvah senatorjev dajem na znanje, da bo volišče za volitev senatorjev, ki bo dne
6.	februarja 1938, v veliki dvorani mestnega poglavarstva y Ljubljani, Mestni trg št. 1.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani,
dne 21. januarja 1938.
Predsednik:
Dr. Adlešič Juro s. r.
Razne objave iz „Službenih novin“.
55.
Številka 295 z dne 25. decembra 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov so bili odlikovani na predlog ministra za pošto, telegraf in telefon: s srebrno kolajno za vestno službovanje: Šrot Martin, p. t. t. zvaničnik I. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Celje; Dvoržak Vinko, Oblak Franc in Oblak Alojzij, p. t. t. zvaničniki I. položajne
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; Jiska ia zalaga tiskarna Merkur d. d. s Ljubiji
skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 2; Gliha Julij in Janežič Avgust, p. t. t. zvaničnika pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 2; Korošec Josip, p. t. t. zvaničnik 111. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 3; Novak F r a n c, p. t. t zvaničnik 1. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ptuj; Mirt 1 v a n , p. t. t. zvaničnik I. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Rajhenburg; Golob Franc, p. t. t. zvaničnik L položajne skupine pošte, telegrafa in telelona Meža, in Krajnc Avgust, p. t. t. zvaničnik L položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Žalec.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 7. decembra 1937, štev. 107.924, so bili postavljeni na prošnjo za pisarniške oficiale Vlil. položajne skupine na dosedanjih službenih mestih: Dolenc Anton, kanclist
IX. položajne skupine okrož. sodišča v Celju; F r id r i h Stefan, kanclist IX. položajne skupine okrajnega sodišča v Murski Soboti; Lah Rudolf, kanclist IX. položajne skupine okrajnega sodišča v Murski Soboti; Štros Franc, kanclist IX. položajne skupine okrajnega sodišča v Laškem; postavljeni so bili v IX. položajno skupino: Je ranče Slavko, kanclist X. položajne skupine okrajnega sodišča v Višnji gori; Gobec Anton, kanclist X. položajne skupine okrajnega sodišča v Ptuju: Avsec Ana, kanclist X. položajne skupine okrajnega sodišča v Novem mestu; Koš me rij Ivan, kanclist X. položajne skupine okrajnega sodišča pri Sv. Lenartu, in Zupančič Ernest, kanclist
X. položajne skupine okrajnega sodišča v Kostanjevici.
Številka 296 z dne 27. decembra 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 1. decembra 1937 je bil p r e m e š č e n po službeni potrebi Cimperman Ljudevit, profesor IV. položajne skupine
2.	stopnje realne gimnazije v Celju, v realno gimnazijo v Užicah.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 1. decembra 1937 sta bila premeščena na prošnjo Zupan David, profesor V. položajne skupine 2. realne gimnazije v Ljubljani v 3. realno gimnazijo v Ljubljani; Trošt Franc, učitelj veščine V. položajne skupine
2.	realne gimnazije v Ljubljani v 3. realno gimnazijo v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. novembra 1937 so bili premeščeni na prošnjo: Klun Kristina, otroška vrtnarica VII. položajne skupine ljudske šole v Mariboru, na ljudsko šolo v Ljubljani; Celar Marija, učiteljica VI. položajne skupine s prvim periodnim poviškom ljudske šole v Kamni gorici, na ljudsko šolo v Primskovem; Povh Miroslava, učiteljica VI. položajne skupine s prvim periodnim poviškom ljudske šole v Cerkljah pri Kranju, na ljudsko šolo v Lescah; Draksler-Ribarič Elza, učiteljica VII. položajne skupine ljudske šole pri Sv. Andražu, srez ptujski, na ljudsko šolo v Marenbergu; Baloh Klara, otroška vrtnarica VII. položajne skupine ljudske šole v Hrastniku, na ljudsko šolo v Ljubljani; Pi p Rudolf, učitelj VIL položajne skupine ljudske šole v Šinarjeti, srez novomeški, na ljudsko šolo v Zabnici.
en predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. [• njen predstavnik: Otmar Mikalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 8. kosu IX. letnika z dne 25. januarja 1938.
Razglasi kraljevske banske uprave
VII.	No. 645/4.	199
Razpis
5% nega obligacijskega posojila za sana-cijo zadružništva.
Dravska banovina razpisuje 5% no obligacijsko posojilo za sanacijo zadružništva v dravski banovini v nominalnem znesku 63,000.000 dinarjev.
Posojilo bo razdeljeno na ustrezno število obveznic v zneskih po 1.000,
10.000,	100.000 in 500.000 dinarjev. Emisijski tečaj obveznic, ki se bodo glasile na prinosnika, bo enak nominalu.
Obrestna mera je 5%. Obresti bo izplačevala banovinska blagajna proti predložitvi kuponov, ki bodo dospevali v plačilo 15. januarja in 15. julija vsakega leta.
Posojilo se bo amortiziralo v 20 letih z žrebanjem obveznic v mesecu januarju vsakega leta po amortizačnem načrtu. Prvo žrebanje bo v januarju 1939.
Kot jamstvo za redno odplačevanje zastavlja banovina svoj dohodek iz, trošarine na vino in žganje do višine vsakoletne anuitete.
Vpisovanje posojila bo v blagajni banske uprave in pri Hranilnici dravske banovine v Ljubljani dne 26. in 27. januarja 1938 med uradnimi urami.
Najetje tega posojila je odobril ministrski svet na svoji seji dne 31. decembra 1937.
V Ljubljani, dne 24. januarja 1938.
Ban: dr. Marko Natlačen s. r.
•j.
VI.	No 1644/1.	187
Sprememba
v imeniku zdravniške zbornice za dravsko banovino.
Dr. Ocvirk Slavko, zdravnik pri Svetem Pavlu pri Preboldu, in dr. Ankerst Erik, zdravnik v Mariboru, sta bila vpisana v imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 19. januarja 1938.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
I 1686/37-4.	193
Oklic.
Golji Martinu, lesnemu trgovcu v Graccova Serravalle Gorizia — Italija, je vročiti v izvršilni stvari dr. Režeka Jo-Slpa, odvetnika v Novem mestu, izvršilno dovolilo z dne 10. decembra 1937, I 1686/37/1.
Ker bivališče Golje Martina ni znano, se, mu postavlja za .skrbnika Zupančič Karol, upok. vodja zemljiške knjige v Novem mestu. - - * •
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. Il.a,
dne 15. januarja 1938.
*
I 382/36-29.	196
Sklep.
Na dan 26. januarja 1938 ob osmih pri tem sodišču določena dražba nepremičnin vi. št. 477 in y, vi. št. 478 k. o. Slov. Bistrica se s tem preklicuje. Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. II.,
dne 17. januarja 1938.
I 648/37.	165
Dražbeni oklic.
Dne 3. marca 1938 o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Dragotinci vi. št. 14.
Cenilna vrednost: din 19.682'—.
Vrednost pritekline: din 308'—.
Najmanjši ponudek: din 13.327'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, kj je nabit na uradni deski tega sod išča.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, odd. II.,
dne 11. januarja 1938.
I 646/37.	164
Dražbeni oklic.
Dne 3. marca 1938 o poli desetih bo pri podpisanem sodišču soba št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Plitvica vi. št. 143 in Nasova vi. št. 1’26, 174.
Cenilna vrednost: din 14.910'—.
Vrednost pritekline: din 290-—,
Najmanjši ponudek: din 10.134'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, odd. II.,
dne 11. januarja 1938.
I 845/37—5.	68
Dražbeni oklic.
Dne 4. marca 1938 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Suhor vi. št. 286.
Cenilna vrednost: din 4.927'50.
Najmanjši ponudek: din 3.285'—,
Varščina: din 493'—. ,
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II.,
dne 7. januarja 1938.
*
Va I 3201/37-14.	202
Dražbeni oklic.
Dne 3. marca 1938 o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Stožice vi. št. 439:
I. skupina: pare. št. 315, njiva, cenilna vrednost: din 91.715'—, najmanjši ponudek: din 61.143'25, varščina: dinarjev 9171'50;
II. skupina: hiša št. 42 v Stožicah s gosp. poslopji (pare. št. 195/2* 195/1, 195/3) in priteklinami, cenilna vrednost: din 79.460'—, najmanjši ponudek: dinarjev 52.980'—, varščina: din 7946-—.
Varščino je položiti v gotovini — vrednostnih papirjih — vložnih knjižicah.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom drhžbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. Va., dne 11. januarja 1938.
*
I 1263/37-8.	127
Dražbeni oklic.
Dne 5. marca 1938 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 30 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Lancovo, k. o. Mošnje vlož. štev. 445, 409-1/144.
Cenilna vrednost: din 25.095'— in din 28 50 - din 25.123-50.
Najmanjši ponudek:'din 16.749'—.
Vadij znaša: din 2.513'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, le priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Brugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici, dne 14. januarja 1938.
I 555/37-11.	1311
Dražbeni oklic.
Dne 5. marca 1938 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 30 dražba nepremičnin:
Zemljiška	Cenilna	Najmanjši	.Vadij;
Skupina:	knjiga	VI.	št.	Označba	nepremičnin:	vrednost:	ponudek:
k. o.	din	din	din
I.	Savica	8	6 gozdnih parcel	2.34615	1.564'25	235‘—*
K.	Savica	146	pare. št. 1112/60, pašnik...............	2.151'45
pare. št. 1112/61, pašnik	437'55
pare. št. 1112/66, pašnik.................. 874 —
Skupaj . . .	3.463—	2.30875	346-50
III.	Savica	146	hiša v Laškem rovtu št. 33 z	gospodarskim	poslopjem ter travniki, njivami in gozdovi	in srenjskimi	pravicami ....	78.00610	52.004'25	7.800'50
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogie več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici, dne 14. jan uarja 1938.
I 1026/37-13.	123
Dražbeni oklic.
Dne 5. marca 1938 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 30 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Nomenj vi. št. 25.
Cenilna vrednost: din 22.030'65.
Najmanjši ponudek: din 14.68710.
Vadij znaša din 2.203'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici,
dne 14. jan uarja 1938.
Konkurzni razglasi
57.	203
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Pu-tricha Antona, pos. in trg. s kurivom v Ljubljani, Dolenjska cesta 6.
Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Lulik Ivo, advokat v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču. soba št 139, dne 29. januarja 1938 ob 10. uri
Oglasitveni rok do 14. februarja 1938.
Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 19 februarja 1938 ob 10. uri v sobi štev. 139.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 20. januarja 1938.
St 2/38—1.
*
58.	183
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Povaleja Edvarda, trgovca v Mariboru, Sodna ulica štev. 16, registriranega pod firmo Eksploziva Edvard Povalej v Mariboru, je končano.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 13. januarja 1938.
Por 14/37-36.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 186 kraljevine Jugoslavije
Stanje 15. januarja 1938.
Aktiva.	dinarjev
Pod losa . . . 1.713,722.407-55 (+	24.753-77)
Devize, ki niso v podi02i 498,355.907-79(4-45,113.050-92) Kovani novec 382,001.735-— (4-22,087.260"—) Posojila . . 1.646,600.027-96 (—15,935.938-63) Vrednostni
papirji . . . 198,156.914-06 Prejšnji predjemi
državi . . . 1.638,322.143-61 (4-	96.252-—)
Začasni predjemi gl.
drž. blagajni 600,000.000"—
V rednosti rezervo, fonda 165,758.922"10 (—	53.612*84)
Vrednosti ostalih fondov ...	29,483.586-68
Nepremičnine ......... 160,744.859-43(4-	334.879-95)
Razna aktiva 2.052,142.291-47 4-14,944.881-28)
9.085.288.795-65
Pasiva.	dinarjev
Kapital . .	180,000.000"—
Rezervni
fond . .	199,982.324-77	(4-	16.475-41)
Ostali fondi	34,057.213-48
Novčanice v
obtoku . . .6.598,358.200--(-198,331.800--) Obveze na
pokaz 2.735,478.307-95(4-240,866.372-53 Obveze z rokom ....	50,OCX).000-—
Razna pasiva 287,412.749-45(4- 24,060.478-51)
9.085.288.795-65
Obtok in obveze . . .	8.333,836.507"95
Celotno k ritje .... 26 42 Kritje v zlatu .... 26-30°/,
Obrestna mera:
po eskomptu  .....................................  6%
po zastavah: na zlato in varante ....... 5%
na vrednostne papirje ...... 6%
Agrarna operacija: Dol. Lendava.
Štev. R U 180/28-252.	188
Razglas o razgrnitvi načrta
o glavni delitvi in uredbi užitkov in uprave na skupnem svetu, ki je last gotovih posestnikov iz Dol. Lendave, Treh mlinov itd.
Načrt o glavni delitvi in uredbi skupnih zemljišč, ki so vpisana v vi. št. 1243 v katastrski občini Dol. Lendava, bo na podstavi § 95. zakona z dne 26. maja 1909, staj. dež. zak. štev 44, od dne 31. januarja 1938 do vštetega dne 13 februarja 1938 v pisarni občine Dol. Lendava razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se bo izvršila .dne 25. in 26. januarja 1938.
Načrt se bo pojasnjeval dne 4. februarja 1938 v času od 930 ure do 10‘30 ure v pisarni občine Dol Lendava.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne 31. januarja 1938 do dne 1. marca 1938 pri podpisanem komisarju za agrarne operacije II v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V Ljubljani, dne 20. januarja 1938.
Komisar za agrarne operacije II: dr. Maršič s. r.
*
No. 290/21 ex 1937.
170 3-2
Razpis.
Uprava policije v Ljubljani razpisuje nuhavo 150 dolgih hlač, 21 dežnih plaščev, 160 letnih platnenih bluz, 40 letnih platnenih kap in 50 velikih rdečih spletov za stražnike.
Javna ustna licitacija se bo vršila dne 26. februarja 1938 ob 11. uri v pisarni poveljnika drž. polic, straže.
Pogoji za to dobavo se dobijo pri podpisani upravi — poveljniku drž. policijske straže.
Uprava policije v Ljubljani — polic, straža, dne 21. januarja 1938.
NARODNA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
Izguba
Račun dobička in izgube dne 31. decembra 1937.
Dobiček
Stroški ...■■■ni!.
Amortizacije Dvomljive terjatve: odpis terjatev ......
tak6e in stroški pri inkasu
terjatev.................
Cisti dobiček din 56,51 l.G32‘48 Od tega:
Rezervnemu fondu po čl. 7.
zakona ................
Državi po čl. 37. zakona . . Delničarjem po 51. 37. zakona ...N...«
10,087.441-—
586.21107
17,500.000-—
14,737.561-11
24,274.071-37
57,404.664-73
11,008.547-92
10,673.652-07
56.511.632-48
136,198.497-20
Obresti od eskonta ..... Obresti na zastave ..... Dohodki od naložbe v inozemstvu ..............................
Dohodki od vrednostuih papirjev ..............................
Plačane odpisane terjatve . . Plačane obresti in stroški od odpisanih terjatev...................
Kazni dohodki .......
7,354.216-78
1,504.390-19
72,206.572-55
15,131.970-92
2,632.844-87
8,655.18o'58
8,858.606-97
28,713.316-31.
136,198.497-20
Po sklepu upravnega odbora z dne 30. novembra 1937 smo podpisani pregledali prednji račun dobička in izgube, ga primerjali z glavnimi in vzporednimi knjigami in našli, da je v vsem točen in pravilen.
V Beogradu, 5. januarja 1938.
Člani upravnega odbora:
Dr. Ferdinand Clramberg	Kosta Mirosavljcvič
Dr. Vlada T. Markovič	Milan Milič
šef knjigovodstva:
Dragomir Dragojevič
Na podstavi čl. 34. in 53. zakona o Narodni banki in čl. 59. statutov je nadzorstveni odbor pregledal prednji račun dobička in iz* gube in ga odobril, ko je ugotovil, da je pravilen.
V Beogradu, 5. januarja 1938.
Člani nadzorstvenega odbora:	*	redsednik.
Solomon Koru	Tanasije Zdravkovič	Znojni	an’ov,
Svetozar Godjevac	Zafir Stankovič
Dragoslav Gavrovič llija N. Dukanovič
lmovina
Račun bilance na dan 31. decembra 1937.
Dolg
Podloga:
zlato v blagajnah...............
zlato v inozemstvu	.	.	.	.
Devize, ki niso v podlogi	.	.	,
Kovani denar:
v srebru in niklju..............
Posojila :
na menice.................... .
na zastave......................
Vrednostni papirji: akcije banke za mednarodne obračune, Basel .... državne obveznice	.	.	.
Prejšnji predujmi državi: znesek pred zaključkom po odbitku deleža države pr zaslužku Narodne banke Začasni predujmi glavni državni
blagajni .....................
Vrednosti rezervnega fonda . Vrednosti fonda za amortizaciji
nepremičnin...................
Vrednosti bančnih fondov: za zidanje založišča . . . za podpiranje kmetijstva . za podpiranje kmetijske knji
ževnosti....................
za popolnitev dividende .
Nepremičnine....................
Zavod za izdelovanje bankovcev Pohištvo in oprema ....
Kazna aktiva....................
Depoziti in kavcije ....
1.701,571.915 21 7,493.48317
1.431,884.722-74
272,741.387-75
18,043.600--183,248.314 06
1.653,091.230-48
14,737.561-11
2,540.000 — 455.924-24
355.922-79
3,499.523-93
112,941.545-05
46,414.934-97
711.461-57
1.709,065.398-38
439,925.410-02
359,519.230-50
1.704,626.110-49
201,291.914-06
1.638,353.669-37
600.000.000-— 166,812.260-69
22,710.000 —
6,851-370-96
160,067.941-59 2.030,619.051-66 3.443,715.799 06
12.483,558.156-78
Glavnica...........................
Bankovci v obtoku..................
Obveznosti na pokaz:
državne terjatve.................
žiro-računi......................
razni računi . . '. . . . .
Obveznosti z rokom..................
Rezervni fond......................
Fond za amortizacijo nepremičnin ...............................
Bančni fondi: za zidanje založišča . . . . za podpiranje kmetijstva . . za podpiranje kmetijske književnosti ..........................
za popolnitev dividende . .
Kazna pasiva.......................
Položitelji depozitov in kavcij . Dobiček za razdelitev delničarjem ......................  .	. .
38,994.465-24
1.390,594.700-41
1.028,981.159-89
2,711.734-73
453.874-85
401.603-90
4.098.940-53
180,000.000-—
5.834,072.800-—
2.458,570.325-54
50,000.000-—
199,370.222-28
26,274.08678
7,666.154-01 259,614.697-74 3.443,715.799 06
24,274.071-37
12.483,558.156-78
Obtok in obveznice na pokaz .	din	8.292,643.125'54
Skupna podloga z 28'5% prima	„	2.196,149.036’91	kritje	26'48%.
Zlato v blagajnah z 28'5% prima	„	2.186,519.911"04	kritje	26’36%’
Po sklepu upravnega odbora z dne 30. novembra 1937 smo Podpisani pregledali prednjo bilanco, jo primerjali z glavnimi in vzporednimi knjigami in našli, da je v vsem točna in pravilna.
V Beogradu, 5. januarja 1938.
Člani upravnega odbora:
Or. Ferdinand Grambcrg	Kosta	Mirosavljcvič
Or. Vlada X. Markovič	Milan	Milič
Šef knjigovodstva:
Dragomir Dragojevič
Na podstavi čl. 34. in 53. zakona o Narodni banki in čl. 59. statutov je nadzorstveni odbor pregledal gornjo bilanco in jo odobril, ko je ugotovil, da je pravilna.
V Beogradu, 5. januarja 1938.
Člaiii nadzorstvenega odbora:	Piedsednik.
Solomon Koen	Tanasije Zdravkovič	Živojin	Jankovi«
Svetozar Godjevac	Zafir Stankovič
Dragoslav Gavrovič llija N. Dukanovič
k
Mag. št. 76.422/37.	205
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje 11. dobavo komadov gumijastih obročev z zračnimi komorami za tovorne avtomobile. Obroči morajo imeti sledeče dimenzije:	.	.	.
2 komada 750 X 120 mm,
4 komadi 868 X 150 mm.
Natančnejši pogoji in obrazec za ponudbo se dobo pri mestnem tehničnem oddelku v Ljubljani, Nabrežje XX. septembra, II. nadstropje.
Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti v mestnem tehničnem oddelku najkasneje do 4. februarja 1938 do 11. ure dopoldne.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 19. januarja 1938.
Predsednik:
Dr. Adlešič s. r.
Stev. 95/1.
*
191
Razpis.
Občina Genterovci, srez lendavski, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika-pripravnika. Šolska izobrazba: najmanj 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole z završnim izpitom.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa pri podpisani občini.
Uprava občine Genterovci, dne 17. januarja 1938.
*
189
Stev. 240/E—Ing. J.
Razpis.
Mestna elektrarna ljubljanska razpisuje napravo transformatorske hišice v Št. Vidu.
Ponudbo je vposlati v zaprtem ovoju z napisom: »Ponudba za transformatorsko hišico« do 10. februarja 1938.
Ponudnik dobi pojasnila med uradnimi urami pri ravnateljstvu mestne elektrarne, Krekov trg 10/11.
Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske, dne 22. januarja 1938.
Razne objave
200-3-1
Poziv delničarjem.
Na rednem občnem zboru delničarjev Trg. ind. d. d. Merkur v Ljubljani dne
16.	junija 1937 je bilo sklenjeno znižanje delniške glavnice od din 1,500.000'— na din 500 000'— tako, da se izda delničarjem za vsake tri dosedanje delnice v nom. vrednosti po 100 din ena nova delnica v nom. vrednosti po din 100'—.
Zaradi tega se pozivajo vsi delničarji, da polože svoje delnice s kuponskimi listi vred pri blagajni tiskarne Merkur
d. d. v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23, do 16. februarja 1938. Delnice, ki bi se ne predložile do tega roka, se kasneje ne bodo zamenjale in izgube svojo veljavo.
Na istem občnem zboru je bilo sklenjeno zopetno zvišanje delniške glavnice od din 500.000 — za din 250.000'— na din 750.000'— z novo emisijo 2500 delnic v nom. vrednosti po din 100-— za kos.
Zato se objavlja hkrati poziv na sub-skripcijo delnic nove emisije za skupni znesek din 250.000'—, porazdeljen na 2500 na prinosnika se glasečih delnic v nom. vrednosti po din 100'— za kos.
Starim delničarjem je pridržana pravica, da smejo prevzeti na vsake tri delnice stare emisije po eno delnico nove emisije, vendar pa morajo to opcijsko pravico uveljaviti pri blagajni tiskarne Merkur d. d. v Ljubljani, Gregorčičeva 23, vsaj do 16. februarja 1938, ker se jim po tem roku ne bo več priznala. — Nove delnice se bodo izdale glede na stroške emisije po tečaju din 105'— za kos in se mora protivrednost za podpisano število delnic položiti pri blagajni tiskarne Merkur d. d. do
23.	februarja 1938.
Delno znižanje in zopetno zvišanje delniške glavnice je odobrila kr. banska uprava dravske banovine z odlokom z dne 17. septembra 1937, VIII. No. 4947/1.
Upravni svet
Trg. ind. d. d. Merkur v Ljubljani, Gregorčičeva 23.
198
Objava.
Izgubila sem prometno knjižico (štev. evid. tablice 85407) za kolo, izdano od sreskega načelstva v Murski Soboti, ter jo proglašam .za neveljavno.
Hladnik Marija s. r.,
Fokovci.
*
204
Objava.
Izgubil sem indeks št. 2556 ekonom-sko-komercialne visoke šole v Zagrebu na ime: Modic Ivan. Proglašam ga za neveljavnega.
Modic Ivan s. r.
*
184
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za osebni avtomobil št. Sl. 1954, ter jo proglašam za neveljavno.
Dr. Sadnik Rudolf s. r.,
Sladka gora.
*
185
Objava.
Izgubil sem pomočniško spričevalo združenja elektrotehničnih obrti dravske tanovine v Ljubljani, glasečo se na ime Špeh Franc, in ga proglašam za neveljavno.
Špeh Franc s. r..
Št. Bric, p. Velenje.
182
Računski zaključek
Delniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laško v Laškem za poslovno leto 1936/37. imetje	Račun	bilance	s	30.	septembrom	1937.	Dolg
Posestva	 Inventar	 Dolžniki	 Prenos zgube lanskega leta . . 954.148T3 Zguba v letu 1936/37. . . . 9.074T5	175.759 — 851.776'25 9.242'47 963.222'28	Delniška glavnica . . ■ .	2,000.000-
	2,000.000'—		2,000.000 —
Dati Račun dobii	ka in zgube	I s 30. septembrom 1937. imeti	
Režije	 Davki	 Prenos zgube lanskega leta	5.415T5 3.659'— 954.14813	Prenos zgube lanskega leta . . 954.148T3 Zguba v letu 1936/37.. . . 9.074'15	963.222’28
	963.222'28		963.222‘28
			
Ljubljana, dne 30. septembra 1937.
Revizijska komisija:	Za	upravni	svet:
Dr. Janko Bercfs s. r. Valter Laurenčlč s. r. Avgust Tosti s. r. Viljem Nemenz s. r. Josip Biber s. r.
Upravni odbor Delniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laško v Laškem.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska la zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: Q. Mihaleb v Ljubljani.