Katolški cerkveni list.
Vredni k : Ur. Janez Miri z os t om Pogavar.
M MO,	V Cetertik 19. Malitraviia.	I&49.
Velikonočna.
(Iz latinskima.)
I^udcčc se nebo žari, Višava hvale vsa doni, Se svet odrešen veseli. In strašni brezin zarenči.
Ker premogočni Kralj sveta Iz brezna smerti spodnjiga Očakov zbor sprosten pelja, Gor do življenja svetliga.
Ker z varhi grob zavarvajo In s kaninam ga zaznamvajo , On vstane s častjo veliko,
V	svoj grob zapre smert zmagano.
Zadost' je z jokam, solzami, Zadost' je dano žalosti; Končavec smerti se zbudi,
V	svetlobi angel se glasi.
De boš veselje ti za nas O Jezus! Vei'konočni čas: Od smerti greha reši nas In daj nam spet življenja kras.
Očetu glasi hvala se In Siuu, kteri vstal res je In svet'mu Duhu tudi še Tak zdaj , ko večne čase vse.
Kratki premisliki
iz s. evangelija za drugo nedeljo po veliki noči. (Jan. 10,1 i—16.)
David pravi v svojim 94. psalmu od Boga
.,0n je Gospod naš Bog: mi pa smo njegovo ljudstvo in ovce njegove cede*4. Kakor gospodar, ki ima veliko čedo ovac, postavi pastirje, in jim svoje ovce v skerb zroči, tako je Bog, nar vikši Gospod postavil pastirje, kterim je skerb naložil njegovo čedo pasti. Zato so bili preroki in učeniki v starim testamentu imenovani pastirji, kteri so bili pa le podoba praviga do briga pastirja, ki ga je hotel Bog o pravim , namenjenim času poslati, namreč našiga Odrcšcnika Jezusa Kristusa.
Tega praviga pastirja se imenuje Jezus sam v svetim evangelij, ko pravi: Jest sim dobri pastiru. S temi besedami je hotel Zveličar Judam dopovedati, de je od Boga, kakor od Gospoda vsili ljudi poslan in za pastirja postavljen. Pa nc le praviga, temuč do briga pastirja se imenuje Jezus, s ktero besedo je hotel Judam reči: Jest nisim le pravi pastir, ki ima od Boga moč in poklic njegovo ljudstvo učiti, voditi in v nar višji srečni stan pripeljati, temuč jest sim tudi dobri pastir, od kteriga so preroki prerokvali. Jezus je pri neki priložnosti rekel: „En sam je dober, namreč Bog". Ko se toraj tukej do briga pastirja imenuje, lioce na znanje dati, de je tudi on Bog. — Pač zares bi bili farizeji lahko spoznali, de jc Jezus dobri pastir, ko bi bili hotli premisliti njegovo ljubezen, njegovo skerbnost, njegovo polile vnos t, njegovo gorečnost, njegovo milost, njegove v zveličanje ljudi prestane težave, njegovo usmiljenje do terpi-jočih , njegovo prizanesljivo dobroto do grešnikov
Vse te lepe lastnosti so preroki že zdavnaj od .Mesija prerok vali, in Judje bi bili po njih Jezusa lahko za pra\ iga Mesija spoznali; pa vender so ga zavergli. še stokrat večji bi bila naša krivica, ko bi tudi mi Jezusa ne hotli za svojiga pazniga in dobriga pastirja spoznati, kteri nas z neskončno ljubeznijo ljubi, in je svoje življenje za nas dal.
-Dober pastir da svoje življenje za svoje ovce". Perva lastnost dobriga pastirja mora biti zvesta i 11 stanovitna ljubezen do nje-govili ovčic, ktera sturi, de pastir svoje življenje v nevarnost postavi, kadar vidi, dc so njegove ovce pred derečimi volkovi in divjimi zvermi v nevarnost-' : on jih brani in varuje, de volk nobene ne razterga. ko bi imel tudi on svoje življenje zgubiti. Vse drugači se obnaša najemnik, to je nezvesti pastir, kterimu ni mar za ovce; on zbeži, kadar vidi volka priti, kar scboji, de bi volk njega ne napadel. — Taki najemniki in nezvesti pastirji so bili farizeji in njih duhovšina, kteri so pri svoji cedi, to je. pri priprostim judovskim ljudstvu le svojiga dobička iskali, scer jim pa ni bilo mar, de je huda zver nejevere in razujzdanosti brez števila duš morila. Žalostna resnica, de bi tako ne-je pa, de se tudi med kcršanskimi duhovnimi pastirji, nikoli ni takih mankalo, kteri so kakor najemniki namcst svojih ovčic, le sami sebe pasli, in brezskerbno gled »'i, kako je volk njih skcrbi zro-čene ovčice moril.
Jezus, dobri pastir ni sturil tako; ampak, ko je vidi!, kako je peklenski volk, satan moril čedo božjo, se jc samiga sebe v bran postavil, in je dal svoje življenje, de bi čedo svojo večniga pogubljenja in večne smerti rešil.
-Jest poznam svoje ovce, in moje ovce mene poznajo-, pravi Jezus; to je drugo znamnje, po kterim se dobri pastir pozna. Dobri, skerbni pastir mora poznati svoje ovce ne le po tem, de jih ve od ptujili ločiti, ki niso njegove, temuč tudi po njih potrebah: mora vediti, ktera je dosti, ktera premalo prcskerbljena, ktera je bolna, ktera zdrava: ktera je lačna, ktera nasitena: mora poznati tudi njih moči in njih slabosti, kakor tudi nevarnosti, v ktere kdaj padejo.
Kteri pastir pač more svoje ovce bolj poznati, kakor Jezus nas pozna ? On pozna in ve naše reve in nadloge, naše slabosti in pomankanje bolj, kakor jih sami poznamo. l*a ravno zato, ker nas pozna. de smo slabi in revni, nas pa tudi ljubi, zakaj ravno v tem, de je prišel ozdravit naše bolezni , zacelit naše rane, de je prišel nas rešit iz pogubljenja, se kaže in nar lepši sveti njegova ljubezen. Zato pravi sveti Pavi: „Mi nimamo vclikiga duhovna. kteri bi ne ime! usmiljenja z našimi slabostmi, ampak skušaniga, in zunaj greha
nam v vsem enakiga". Kolikor bolj toraj Jezus pozna naša revšino, toliko bolj gori njegovo usmiljeno serce za nas, toliko hitrejši nam želi pomagati. Kadar vidi, de se mu jc kaka ovčicazgubila, jo gre iskat, in ne jenja, dokler je ne najde, in kadar jo najde, jo z veseljem zadene na svoje rame, in jo nese nazaj v čedo.
rIn moje ovce mene poznajo", govori daljej naš Zveličar. Kakor sc Jezus do nas skaže dobriga pastirja, ker nas vse dobro pozna in ljubi, in je svoje življenje za nas dal; tako moramo tudi mi njemu pokazati, de smo njegove dobre ovčice, in scer s tem, te tudi mi njega poznamo, njegov glas poslušamo, in ga hvaležno ljubimo. Kolikor bolj pa bomo Jezusa spoznali, kolikor bolj bomo prepričani, kako velike in neskončne so tiste dobrote , ki smo jih po njem od Boga že prejeli, jih še prejemamo, in jih upamo še doseči, kolikor bolj bomo prepričani, de nas Jezus priserčno ljubi; toliko bolj bomo tudi mi priseljeni njega ljubiti, in njegove zapovedi spolnovati. Tako spoznanje in taka ljubezen do Jezusa našiga dobriga pastirja nas bo čedalje bolj srečne sturila, nas bo zveličala. Zato pravi Jezus sam: „To pa je večno življenje, de spoznajo tebe samiga praviga Boga, in Jezusa Kristusa, kteriga si poslal. Potočnik.
3iekaj oil sv. očeta vsiga keršanstva Pija IX.
Med tremi sila hudimi pregrehami, ki jih Bog skorej večidel že na tem svetu z ognjenimi šibami obiskuje, je zraven nesramnosti, zavoljo ktere je nar več kristjanov pogubljenih, bogokletstvo, kader namreč kdo Boga, ali pa Bogu posvečeno osebo (peršono), ali pa Bogu posvečeno reč kolne, ali pa od letih nespodobno, zaničljivo govori. Dc je tisti, kteri od sv. očeta vsiga keršanstva zaničljivo govori, laže, ali laži hudovoljno raznaša itd. v pervi versti božjih preklinjevavcov, vsak lahko spozna. To bodi tistim rečeno, ki so se v preteče-nim letu s svojimi jeziki nad dobrim očetam Pijem IX. gerdo pregrešili, de bi zdaj v se šli, in se skesali, ko so z novejšimi dogodbami sv. Očeta, kakor tudi s poprejšnimi, takim hudobnim in pre-derznim ljudem jeziki zavezani. — Zdaj nekoliko iz zgodovine sv. Očeta Pija IX.
Od dveh let sem so se po svetu veseli glasovi razlegali, s kterimi je Rim svojiga ljubljenca Pija IX. poveličeval. Kjerkoli se je pokazal ta veliki papež, se je gromovito razlegalo: „E v vi v a Pio no no!" — Slava Piju IX.! Vsa laška dežela sc je v veselji topila, povsod so se vile stavnice ali bandera, olepšane z dragim imenam veliciga papeža; pri vsih praznovanjih, po vsih koncih in krajih Laškiga so donele pesmi v čast in slavo sv.
Očeta. Vsi narodi, ne le katoliki, so se hrcpenljivo na Rim ogledovali; nemški protestantje (Luteranci) so začeli spoštljivo govoriti od papeža; angleška vlada je po sto letih odločila poslanca v Him poslati; svobodne deržave severne Amerike so vper-vič stopile v uradno zvezo z rimskim stolam. clo turški sultan je svoje spoštovanje skazal namestniku sv. Petra.
Božja previdnost je Pija IX. na stol sv. Petra posadila, in v božjih sodbah je bilo veselje, ki je zavoljo tega serce cele Evrope prijetno zadevalo. Z britkostnim predčutam je sprejel Pij vlado sv. cerkve, in jc precej v začetku pokazal, dc hoče hiti v resnici oče svojiga ljudstva. Novi papež se je jel prizadevati, obnoviti revno lice rimske zemlje. Deržavski dohodki so bili v slabim stanu; papež se odreče vsili obilnih iztrat in troškov, in začne kviško pomagati kupčii in kmetii. Beraštvo se je bilo v Rimu na kupe nagernilo; papež je za uboge napravijal milostivne naredbe, je obilne mi-lovšine skazoval, in si prizadeval nemarne lenuhe odstraniti. Ječe so bile prenapolnjene z deržavskimi jetniki poprejšnih časov; papež je spregledoval za-dolžcncam, ječe odpiral, in jetnikam dajal svobodo. V Evropi ni bilo vlade, ktera bi bila svobodo ljudstvam odkritoserčno pervošila; Pij je bil edini med njimi. kteri je z očetovskim glasani pravo svobodo oznanil z Vatikana (papeževiga dvora). Naj višji duhoven katolške cerkve je svetu vnovič dokazal, de je duh Kristusove vere, duh prave svobode in ljubezni. Gorečnost, pobožnost, resnična ljubezen, v kteri je nasledoval nebeškiga učenika, so uterjevale zaupljivost, vdanost in ljubezen med papežem in njegovim ljudstvam, med cerkvijo in narodi.
V sredi časti in poveličevanja, ktero je Piju IX. zoper njegovo voljo, in zoper njegove nasprotne prošnje gromclo od vsili narodov, je sv. Oče na znanje dajal, de ne meni, de bo ta slava stanovitna. Ko je slišal veselo: Jiosannaje mislil sv. Oče na grozno: ..Križaj ga, križaj !~ Razsvetljen s sv. Duham, je v bližnjo prihodnost gledal — in tam jc vidil — križe, vidil terpljenje! Bobri papež ni dolgo čakal na mučeniški (marter-niški) venec.
* ) To nas opomni prerokovanja Malahija, v kterim je od leta 1143, to je, od papeža Celestina II. naprej do konca, od vsaci^a papeža nekaj prerokovanja h skrivnostnim imenam, ki je vsacimu papežu po versti priloženo. Per vsacim papeži se je spotnilo prerokovanje. Sedajni^a papeža Malahija imenuje rCrux de eruce", to je: križ od križa. ali križ s križa, križ čez križ. Kako ravno se to prerokovanje umeti mora, bo vhc življenje sv. Očeta pokazalo; vender se že iz do.se-dajni^a življenja vidi. de se spolnuje.	Pie.
Komej dve leti ste minule, že mu mnogi s ternjem glavo kronajo. Pij je mogel pred svojimi lastnimi sinovi iz Rima pobegniti, in v Rimu se na-rodovlada razklicujc, po imenu, de hi ljudstvo vladalo samo, in de bi papež ne imel nič več pri deželski oblasti zapovedovati, v resnici pa hočejo le razujzdani puntarji sami vladati. Ta reč ima veliko v sebi, torej se mora nekoliko globokejši zajeti.
Kdor ve zgodovino laškiga naroda, nuije dobro znano, kako — dc molčimo od minulih časov — se zlasti v tem stoletji v celi Italii pehajo po zedinjenji razterganiga naroda. Francozjc, ki so bili o pervini prekucu vse narode k boju pridi njih oblastnikam poklicali, prcvladavši laške zemlje, so sicer iz njih napravili ljudovladc, tode na Pariz natvezene (abhangig). Napoleon, rojen Lah, je sicer obetal, pa vender ni spolnil želja svojih lastnih rojakov: tako, de so se med Lahi zbirale skrivne družbe zoper nazavidenc Francoze. Svctovladni Napoleon se je zvernil, in laške zemlje so bile med bivši poglavarje razdeljene. — Od te dobe se jc zmoglo po vsili straneh te zemlje novo jutro: laški domačini so napravljali skrivne družtva, in kakor so se spervič zgrinjali zoper Francoze, tako so se zdaj zavezovali z zarotenjem , de hočejo z vesoljnim vrišem, in z vsakoršnimi pripomočki seguati iz Laškiga vse ptuje, prekucniti vse dosadanjc trone, ter zediniti vso Italijo v eno edino družino. Tih ljudi družtva so sploh znane in zaznamnjanc z imenam Karbonari — oglarji. Poskusili so že nekoli-krat svoje namene doseči, pa vselej sc jim je skazilo. Glavači in deležniki teh skrivnih drnžtev so bili razodeti, polovljcni in po ječah potaknjeni. S temi silnimi pomočki se pa prizadevanje laških gor-ljivcov ni lidušilo. Nove družbe so kakor mreže prepregle vso laško deželo. Na čelu pregrešnih početij je bil Mazzini, spretin spisovavec, kteri je bil že enkrat mogel iz Laškiga zavoljo svojiga šun-tarstva bežati, in je med pervaki družtva mlade Italije.
Iz tega je že po nekoliko viditi, kako je bilo na Laškim sploh, ko je Pij IX. zasedel apostolski stol. Bile so tudi na Laškim, kakor povsod, različne tovarštva; pa med vsimi je bilo naj bolj delavno tovarštvo poljudnjakov (demokratov). Marsikteri zmed prekucnili veljakov so sicer zopet našli zgubljeno vero, našli Boga, sc spoznali h Kristusu, od kteriga so jih bile Volterovc zblode odvernile, nekteri so sc streznili v ječi, kakor S i I v i o P čili ko, drugi v svobodi, kakor Manzoni. Vender so si mnogi, z duham iu voham časa zaslepljeni, do-mišljevali, de bodo še le na groblji keršanske vere in katolške cerkve nenatvezno kraljestvo in laško svobodo zastavljali. — 3Iemo tega je pomniti, de sta nekako tri leta, prejden je bil Pij IX. izvoljen
papež, vstala glasuhna pisavca G i u b e r t i in B a I-bo, ter sta vzdignila baudero, h kterimu se jih je na tavžente glasilo. Oba sta se goreče besede po-služila, laški narod k zedinjenju in nenatveznosti (neodvislosti) vsili laških dežel vžgati.
V sredi tolieih pretež in tolieiga napenjanja se je zavozlal Pij IX. v vladanje katolške cerkve, sv. Oče jc sprejel butaro v Kristusovim duhu, in si je prizadeval naj pred Rim nadlog rešiti, ktere so se bile nasulc v stolnim mestu katolškiga sveta. Ker je papež sam v svojo škodo svojimu narodu dajal svobodo, so vsi peliovci po samosvojnosti Laškiga začeli Ijubeznjivo na njega gledati. Le Pij IX. je bil na jeziku vsimu narodu od naj nižjih krajin Sicilije, do severnih bregov. Sv. Oče pa je hotel svoje ljudstvo k pravimu resničuimu bla-ženslvu povzdigniti, in je terdno in varno naprej stopal. Taka zmernost pa nespametnim prekucovav-cam ni bila všeč. Hotli so sv. Očeta v pregrešne viliarc seboj zajeti, in so ga od začetka na vso moč hvalili in poviševali, de bi se na njih stran naklonil. Pij IX. pa. kakor ni porajtal na skrivne in očitne sovražnike svobode in napredstva, ravno tako se s kričem svojih čisljarjcv ni dal begati v svojim zmernim in dobrotljivim prizadevanji za pravo srečo ljudstva. Vckači so bili čedalje bolj iu bolj nadležni: Rimljanam pa se je perljubila slovesnost, biti krepki gorljivci za slavo laškiga imena. Pij se je mogel ljudu in njegovim vodnikam stanovitno nasproti postaviti: in nastala je doba njegoviga tcrpljenja še prejden je vihar izrojil skorej po vsili konceh Evrope.
Franeozki punt lanskiga leta je celo Evropo omajal. Kakor sploh, so se tudi Lahi vzdignili. Sicilija in Xeapcl, Lomhardija in Beneško sc je jelo mešati. Sicilija sc je odtergala odXeapolc, vXea-poli je mogel kralj ustavo dati: Lombardija in Benetke, — i maj oče pomoč od Sardinije — so odpovedale pokoršino. Papeževe zemlje leze v sredi Italije v naj blizuim sosedstvu z avstrijanskim cc-sarstvam. Boj, kteriga so Lombardi perčeli, jc pod-pilial davno jezo Rimljanov proti Xcmcam sploh, in zlasti proti Avstrijanam v grozili plemen. Skorej ves Rim je na to gnal. de naj bi se papež z Lombardi in s sardinskim kraljem sklenil. in vojsko zoper cesarja vzdignil. Pij IX. je vcdil svoj visoki poklic in ga imel pred očmi, ter se je z vso prizadevnostjo poželenju in nagovarjanju zaslepljenih nepokojnežev zoperstavil; nikakor se ni dal k vojski nakloniti. Zoper voljo in zoper zapoved sv. Očeta so rimski dobrovoljci v Lombardijo udarili, in se priplavili v Bencdkc: papež pa je vedno terdil. de on. ker je oče vsili vernih, se noče nikakor nikoli spustiti v vojsko. In ravno (a terdni iu stanovitni odpor papežev rimskim puntarjem nasprot. de se
ni hotel s cesarjem v vojsko spustiti, je bil vzrok, de so nemirni Rimljanje začeli zgubljevati zaupnost do svojiga ljubljenca Pija IX. Začetniki vlastins-kih skrivnih družb in vsi hudobneži so jeli hitro to nezaupnost podpihovati, in ljudstvo zoper sv. Očeta z vsakoršnimi lažmi dražiti in šuntati, in so zbudili v Rimu punt, pred kterim je mogel papež bežati v Gaeto.
Že sem od spomladi se je oznanovalc po dnevnikih, in sv. Oče sam je večkrat razodeval, de ni svoboden, ampak, de je vjet v sredi svojiga last-niga ljudstva. In tako je bilo. Pij IX. je veliko ter-pel, od začetka je prosil, opominjal, poslednjič jc mogel žugati, in za plačilo svoje dobrote je doživel, de je bil umorjen njegov verni svetovavec Rossi, vstreljen tajnik glasovitni duhoven Palma, on sam pa je bil obležen od ljudstva v svojim lastnim dvoru. — Iz tega vidimo, kako nedolžin de je papež per laškim silnim puntu, in tistih ne moremo drugač kakor A n t i k r i s t o v e a p o s t e 1 j n e imenovati, kteri sc ne vstrašijo in ne sramujejo ljudem lagati, de se papež zoper našiga cesarja vojskuje, ali pa, de bi on v to pervolil bil. In žalostno je, de so take laži zlo razširjene; celo vojšaki pri armadi so od šuntarjev podpihani, in mislijo, dc se zoper papeža vojskujejo; de pojdejo na Rimsko in bodo papeža vjeli; in več tacili nespametnih reči, ki jih svojim staršem iz Laškiga pišejo, de se ljudje še bolj motijo.
(Konec sledi.)
Scdajujl obsir katolške eerkve*
Spisal V alentin Sežun.
(Daljej
XIII. A vs tri a n s ko cesarstvo.
9. G a lici a (kraljestvo.)
Ta velika dežela seže v podobi serpa od sle-zi»e do turške .M o Ida ve in Sedmograškiga in ima prot Ogerskimu skozi in skozi visoke Tatranske gore (Karpathcn) za mejo. Galicia ima zdaj 20 kresij, in je bila popred del Poljskiga kraljestva, torej so tudi njene pergodbe z zgodbo nekdanjiga Poljskiga kraljestva sklenjene. V I. 1772 namreč, ko sta bila Pruški kralj Friderik II. in Husovska cesarica Katarina II. velike kosovc Poljskiga sebi perlastila, je tudi Maria Terezia, akoravno ne rada, sedanjo Galicio, do ktere je že tako kakor ogerska kraljica stare pravice od 1. 1340 imela, vzela, v 1. 1777 je turški sultan Ahdul-Hamid en del 31oldave po imenu Bukovi no M. Tcrczii prepustil, in v 1. 1846 je bila tudi majhna Krakovska republika Galicii podveržena.
►Število Galiških prebivavcov je do 4 milijone in- 730.000. — V sprednjih 7 kresijah, to je
v Krakovski, Vadoviški, Bohenski, Sandeški, Tar-novski, Jaselski in Rjašovski prebivajo skorej sami Poljaki, Judov tu še ni toliko, kakor drugod, na 100 ljudi pridejo po 3, zategavoljo se najde tukaj zlasti po mestih Vadoviške kresije še prav domač mestnjanski (purgarski) stan. V srednjih 12 kresi-jah, to je v Levovski, Pržemisliški, Sanoški, Sam-borski, Striški, Stanislavovski, Kolomejski, Čort-kovski, Tarnopolski, Brzezanski, Cločovski in Zol-kievski prebivajo večdel Ruteni ali Busini, tudi Rusniaki imenovani; v Bukovini so Moldavci (Ru-muni), Ruteni, Sekulci in Cigani. —
Od vsih tih ljudi je katolčanov latinskiga reda 2 milijona in 200.000: katolčanov gerškiga reda v 16 kresijah (unirte Griechcn) je 2 milijona in 89.000. Armeneov katolških je 4500; Starover-cov samo v Bukovini 300.000; Lipovanov, to je staroverskih Razkolnikov, ki svoje merliče sožgd, samo v Bukovini, je do 400; Luteranov v 15 kresijah (le vseljeni Nemci), je 28.000; Kalvincov je do 1000 v dveh kresijah; Armeneov (odcepljenih) do 850; Menonitov ali Prekerševavcov v Levovski kresii 150 ; in v vsih 20 kresijah je tudi do 265.000 Judov.
Katolčani latinskiga reda, ki nar bolj v zahodnih kresijah prebivajo, imajo 1 veliko školijo v Levovu, ktera 10 izhodnih kresij obseže, in 15 tehantij, 191 fara, 27 podfar, 23 možkih in 8 ženskih kloštrov šteje. Od Njih c. k. veličanstva je 30. Sušca t. 1. Levovski korar Lukež vitez Ba-raniecki za Levovskiga nadškofa latinskiga reda izvoljen. V velikim stolnim kapitelnu so 1 prošt, 1 tehant, kustos, školastik in 6 korarjev. Daljej so za latinske katolčane v Galicii: 1) Škofija v Prze-iii i slu, ktera Przemisliško , Samborsko, Sanoško, Rjašovsko in Jaselsko kresijo obseže, in 23 tehantij , 265 fara, 23 možkih in 3 ženske kloštre šteje. Škof tu je zdaj gosp. Franc Vierzldiejski, v stolnim kapitelnu je 1 prošt, 1 tehant in2korarja.
2)	škofija v Tarnovu obseže 4 nar bolj zahodne kresije, in ima 18 tehantij, 278 fara in podfar, 9 možkih in 2 ženska kloštra. Škof tu je zdaj gosp. Jožef Voitarovič, rojen 10. Sušca 1791. Kapitel ima proštijo, tehantijo, skolasterijo in 4 korarstva.
3)	Krakovska škofija obseže mesto in kresijo tiga imena; škof tu je gosp. Kari Skorkovski, rojen v 1. 1768 in od I. 1829 škof. Na povelje Ru-sovskiga vladarstva je on mogel iz svoje škofije sc podati, in živi dozdaj v Franciskanarskim kloštru v Opavi (Troppau) prostovoljno.
Gališki katolčani gerškiga reda skorej samo Ruteni imajo 1 veliko škofijo v Lcvovu in 1 škofijo v Przemislu. Perva ima v 9 kresijah 73 tehan-i i j, 897 fara, 308 podfar, 8 možkih in 2 ženska kloštra. Veliki škof gerškiga reda v Levov u je zdaj
čast. gosp. Mihael Levicki, rojeni. 1774. Ob času ko so bili rusovski Ruteni z silo k Starovercam perpisani, je ta mož z pravim pastirskim listam polnim učenosti in keršanskiga duha pred takim odpadam varoval. V stolnim kapitelnu so nadmašnik, naddiakon, skevofilaks, skotiarha, kartofilaks in 3 korarji. — Przcmisliška škofija gerških katolčanov šteje v 7 kresijah 39 tehantij, 591 fara, 161 podfar, 6 možkih in 1 ženski kloštcr. Škofje zdaj Janez Snigurski. V kapitelnu so 1 prošt, 1 tehant, 1 kustos in 3 korarji.
Katolški Armenci imajo 1 veliko škofijo v Lcvovu , ktera v Galicii le 2 tehantii in 8 far šteje. Veliki škof je zdaj Samuel Stefanovič. V kapitelnu so prošt, tehant, naddiakon, kustos in penitentiar.
Staroverci v Bukovini imajo svojo škofijo v Černovcah, ktera 8 tehantij, 274 far, 47 podfar in 3 možke (kalužerskel kloštre šteje.
(Dalje sledi.;
Zgodbe katolike eerkve.
Spisal Peter Hiein^er.
(Dalje.,
Perva doba. Začetik cerkve po Kristusu in apostcljnih.
20. Drugo leto Jezusoviga tika, izvolitev apo-steljnov.
Kadar se je zopet Velika noč približala, je šel Jezus v Jeruzalem praznik obhajat, in taui je o saboti ozdravil človeka, ki je že osenitridcsct let bolan ležal. Od tod so njegovi sovražniki priložnost vzeli, ga bolj preganjati; ali on sc jim zdaj ne spričujc samo kakor 3Iesija, ampak začne se daljej razodeti kakor Sinu Očeta nebeškiga, in te resnice ne terdi le s pričevanjem Janeza Kerstnika, temuč tudi s pričevanjem, ki mu ga Oče daje zlasti v čudežih, ktere mu je dal delati. Kmalo potem je ozdravil človeka z usušeno roko, in sicer tudi o saboti: in tukej se jc zopet farizejem nasprot, kakor gospoda čez saboto, kakor ti-stiga, kteri ima oblast od Očeta.
Ni pa samo za pričejočo potrebo Jezus učil in delal, ampak skerbel je več, de bi tudi v prihodnje božje kraljestvo na zemlji obstalo, de bi tako vsi ljudje po resnici in milosti nebeški svoje zveličanje najti mogli. Zatorej je postavil namestnike svoje na zemlji v apostcljnih, ktere si je izmed učeneov izvolil. Bilo je, pred ko ne, v oziru na dvanajst rodov lzraelovih, dvanajst a postelj nov ali poslancov (tako se jim pravi, ker jih je Jezus namesti sebe poslal), namreč: Simon, potem Peter imenovan, Jonov sin, iz Betsajdc na Galilejskim morji; Andrej, Simonov brat, ravno tako iz Betsajde; Jakob, starji imenovan, in J a-
ne z. sinova Cebedejcva in Salomina iz Betsajde, in po svoji materi, sestri Marije Device. Jezusova sorodovinca, včasih njegova brata (bratranca) klicana; Tomaž, tudi dvojčič imenovan, iz Galileje; Filip, tudi iz Betsajde; Jernej, prav za prav Bartolomej, 10 je sin Tolomejev, tudi \atanael, ravno tako iz Galileje: Matevž, tudi Levi, iz kafarnavma: Jakob, mlaji imenovan, in Judež Tadej, sinova Alfejeva in druge Marije, sestre Matere Jezusove, torej tudi Jezusova brata klicana. ravno tako Galilejca: Simon iz kane, tudi nekako sorodovinec Jezusov: in poslednji Judež Iskarjot, potem izdajavec Jezusov. Ti možje so bili od Jezusa poklicani v pastirje njegove čede, in odmenjeiii v stebre njegove cerkve: in ravno potem najdemo za to sveto cerkev že bolj obilno pripravo, desiravno število prav ih učeneov Jezusovih ri bilo preveliko.
/daj je začel Jezus s v o j n a u k o b i 1 n i š i razlagati in skazovati. kolikor je popolniši od Mojzesove postave, koliko boljši od misel farizejev. koliko drugač ad duha tega sveta: zakaj gleda on na serce, ne samo na vnanjc, iše veeniga ne le casniga. hoče Ijubezin . ne le prav ice. Njegova pridiga na gori je kratik zapopadik njegove postave. Beseda njegova ni bila obširna, v kratkih izrekih so zapopadene visoke resnice, in govor je bil lahko razumeti ncučcnimit kakor učcnimii. Zraven je s svojimi deli skazoval, kako je prišel človeški rod rešit od vsa ktere reve. kako jc prišel iskal in zveličat, kar je bilo zgubljcniga, kakor je v njem milost Očetov a na zemljo prišla.
V	kafarnavniu je ozdravil hlapca stotnikoviga: v Naiinu je obudil mertviga mladcnča, iu ga žalostni materi nazaj dal: zopet je ozdravil mutastiga slepca, in hudiča iz njega izgnal; in tam je sprejel grešnico, Marijo Magdaleno, in ji grehe odpustil. \ onder nauk njegov ni povsod dobriga sadu pokazal; to je on sam razjasnil v priliki od sejavca, kjer jc seme na razno zemljo padlo: in pa v priliki od ljulike, ki jo je sovražnik med pšenico zasijal. Opominjal je Jezus po mnogih stra-nah . delali po njegovim nauku : tistim je blagre dajal, kleri besedo slišijo in ohranijo: boječim je scrcnost delal s priliko od ženofoviga zerna in kvasu. ker je pokazal, de božje kraljestvu v celim človeštvu kakor v posamskim človeku iz maliga začetka zraste; nemarne je nagibal s priliko od zaklada in draziga bisera, za kteriga človek vse svoje da: hudobne je svaril s tem, de ljulika bo v ogenj veržena, in slabe ribe preč odmetanc.
V	p r i 1 i k a h j e Jezus sploh veliko učil: beseda njegova je bila s tem bolj prijetna in živa, in skrivnostne resnice so se tako zlasti prostimu ljudstvu lozji razjasnile.
Za takimi nauki so prišli zopet novi čudeži; na morji vihar potihnjen in valovi pomirjeni, tukej obsedeni od hudih duhov oteti, tam kervotočna žena ozdravljena, in Jairova hči od smerti obujena, zopet slepim pogled dan, in mutastim govorjenje ; tako de je Jezus Janezovim učencam odgovor zamogcl dati: Pojdite in povejte Janezu, kar ste vidili in slišali: slepi vidijo, gluhi slišijo, gobovi so očišeni, hromi hodijo, in ubogim se evangeli oznanuje. Te dela bi bile mogle slehcrniga prepričati, de je Jezus res od Boga poslani Mesija ali Kristus; vonder dosti jih je bilo, kteri so se nad njim pohujševali. Toliko bolj pa je Jezus iskal vse pridobiti, in v božje kraljestvo pripeljati; ne dosti, de je sam obhodil vso deželo, in povsod svoje zveličanske nauke oznanov al, je zdaj tudi a p o s t e I j n e poslal evangeli o z 11 a n o v a t. De bi bili od začetka bolj poterjeni, jim je naprej povedal. kaj jih preganjanja čaka; zraven jim jc pa tudi moč dal, čudeže delati, in tako svojo besedo poterdovati. Dober iztek je imel ta pervi začetik apostolskiga dela, in z veseljem so učenci nazaj pridejoč Jezusu pripovedovali, kaj so govorili in storili. Med tem pa je bil Janez Kerstnik od Ilc-rodeža ob glavo djan, in Jezus je vedil, de tudi za njega ni varnosti: tedej se je on umaknil čez Genezareško jezero v pušavo. Ko ga je tamkej velika množica krog 5000 mož iskala, jih je s petimi krulii čudno nasitil: v pozcmcljski misli zastran Mesija so ga hotli zdaj v kralja izvoliti. Umaknil se jim je Jezus, in potem ko je aposteljnam na nepokojnim morji čudno po vodi gredoč pomagal, je drugi dan za njim hrepeneči množici nov nauk od nebeškiga kruha jel razkladati, in svoje telo in svojo kri kakor jed in pijačo v večno življenje oznanovati. Dosti se jih je nad to besedo po-hujšalo, in ga zapustilo: aposteljni so ostali per njem, ker on je imel besede življenja. Po takim vidimo aposteljne v veri v Jezusa že močno poterjene.
(Halje sledi.)
Janez vojak v Franeozovski
vojski.
Lepo spomladansko jutro kmalo ob zori sim vstal, sim se proti ('elovskimu mestu na pot podal. Zamišljen v svoje opravila, tako piše ta popotnik, sim po cesti hitel, vse je bilo še mirno, samo sla-vic je mene z svojim neutrudljivim petjem na poti spremljal, in žvergoljaje se je škerjančik v zraku vertil, in kmalo potlej so zdej v ti, zdej v uni cerkvi začeli zvonovi doneti, in so ljudi s svojim sladkim glasam iz spanja budili, de bi z angeljovini češenjem Marijo počastili: in s pobožnim veseljem je bilo moje serce napolnjeno. I11 glej, zdej srečam nckiga starčika na cesti, kteriga fantič za roko derži in ga pohlevno za seboj pelja. Jez ga prijazno pozdravim in vprašam: kam greste oče? Sveta nedelja je danas. odgovori, in dve uri hoda
jc od moj iga stanovanja do farne cerkve, zato vsak praznik pred soncani vstanem, ker le počasi hodim, de do pervc maše doidem, in med potjo tudi svojiga An že ta obiskati želim. Jez pomoleim in mislim, kdo bi vender ta prijatcl bil, kteriga on tako pridno obiskova; ali stareik govori dalje, trideset let že obiskovani tega svojiga prijatla, in ne bom ga zapustil, dokler z nogami gibati zamorcm. Prosim ga, naj mi razloži, od kod de le pride ta njegova prijaznost . ali kakosno tolažbo, kakošno pomoč, per tem obiskovanji najde ? Počimo malo, in jez vam bom vse na tanko razložil, odgovori stari mož in z hripovim glasam začne tako pripovedovati. Imel je moj ranjki brat Jožef pet sinov, vsi so bili lepi junaki, čversti delavci, in nar veči veselje svojih staršev. Ali glejte, huda vojska sc je z Francozam vnela, celo naše cesarstvo stopi na noge, vse dežele se stavijo v bran, po vsih krajih pobcrajo mladenče za vojašno, in eniga za družim vzamejo tudi mojimii rajncimu bratu tri starši sinove za vojašno. Voljni za cesarsko postavo vzamejo od doma slovo, in ni bilo več čutiti od njih ne gluha ne sluha. Kmalo potem umerje njih oče, in starji brat Martin prevzame kmetijo. Ali lode vojska še ni potihnila, nemirniinu Napoleonu ni bilo zadosti, še llu-sovsko deželo je otel imeti pod svojo oblast, in na novo začno soldate naberati. Imela je uboga vdova še dva sina in obedva sta morala iti vadljat (lo-zat) v soldate, in glejte, zadelo je staršiga ožc-njeniga brata. Anže vidi, kako težko de se stareji brat od hiše odloči, vzame Martinovo namero in se prostovoljno namesti njega v vojašno poda. Z neštevilno armado napuhnjeni Napoleon meje Ru-sovskiga cesarstva predere, in se z hudo vojsko proti poglavitnimu mestu pomikje; ali Rogu je bilo zadosti, on ga ustavi, strašna zima ga prehiti in veliko tavžent vojakov na Kusovski zemlji od mraza pogine. Ali tode naš Janez je unc strašne mrazc, bojevanje in nevarnosti srečno prestal, in podal se je v letu 1812 spet na svoj dom, objeti in razveseliti svojo mater, ktera je per njegovim odhodu mile solze točila. Neko zimsko jutro je bilo, kader pride do naše farne cerkve, stopi v božji tempelj, zahvali Boga za vse srečno prestane nevarnosti, z pravo pobožnostjo se tamkej spove in prejme sv. obhajilo, ter si misli: nedolžen sini šel od doma in s čisto in z lahko vestjo hočem svojo mater pozdraviti. Po svojim duhovnim opravilu gre k gospod faj-moštru, jih pozdravi in vpraša, kako de je z njegovo materjo in kako je z njegovo domačijo? Gospod mu povejo, de je mati zdrava, in de ga vedno Bogu priporoča, in dc ga težko težko pričakuje; in ker so gospod spoznali, de je tudi v vojaškim stanu, in v terdi vojski spomin v Boga in svoje starše tako lepo ohranil, so ga z enim zlatarn obdarovali. Hitro gospodu roko kušne in jih lepo zahvali rekoč: Dosti sini se trudil in veliko sim ter-pcl, in nimam je stvari, z ktero bi mogel svojo mater razveseliti, pernesti ji hočem ta cekin, de bo poznala, kako ji želim pomagati. — Močno je šel tisti dan sneg, ko se je od gospod fajmoštra spravljal, in branili so mu gospod, de se v takim vremenu nikar na pot ne podaja. Nasmeja se gospodu rekoč: zahvalim jih za njih skerb, ali tode premagal sim na Rusovskim hude mraze, marširal sim po visokim snegu, in kako bi moglo mene dans tako vreme tukej zaderžati, de bi jez še necoj svoje matere viditi ne mogel ? Zavije sc dobro v
soldaški plajš, veselo zanka, in serčno sc poda proti bližnjimu domu svoje matere. Ali glejte, sneg zmirej hujši naletje, močna in merzla burja vse steze visoko zameta, in on brez straha gazi po snegu naprej, noč ga pa prehiti, zgreši pravo pot, moč ga zapusti in opeša, in ni mogel več naprej — in našli so ga drugo jutro že blizo njegove domovine zmerznjeniga na obrazu ležati, roke je imel skupej sklenjene, videjoče znamnje kako je na pomoč klical, našli so per njeni v rutici skerbno zaviti cekin, in v njegovim žepu tisti molik (pata-nošter), kteriga je per svojim odhodu od doma nesel. - Mile solze je njegova mati točila, ker ji ni bilo dano, viditi svojiga ljuhiga sina, in toliko holj ko je zvedila, de je on toliko za njo skerbel. Napravili so mu tedej naši sosedje na mesto storjene smerti znamnje v živ spominj tega pobožniga in za svoje domačine tako skerbniga sina. Vidite tedaj tega Anžeta bom jez dans obiskal: pred tim znam-njeni jez vselej pokleknem, tukej sprcmišljavam njegovo življenje, in prosim nebeškiga Očeta, ga kdej v nebesih viditi, in z njim sc ve k o mej veseliti.
Jož. Ceni c.
Posvečuj Gospodove dni!
Lansko leto IH4H je šel glažutar na l eski meji eno nedeljo po streli (na jago). kakor je bila njega navada skrivaj po divjini lovi za zverino laziti. Pleže po pečovji na neko skalo: puška se mu izproži ino desno koleno razstreli. Od grozne bolečine po pečovji zderkne ino na tleh obleži. Eno uro potem čuje čede zvoniti, ki so se blizo pri-pasle. Nesrečen človek vpije na ves glas v pomoč, ali pravili so, de v tistim kraji plaši, in pasterice so hitro svojo živino odgnale. Ene korake pod njim je vrele izviral; do njega ostreljcn sromak v neizrečenih bolečinah pleže, si svojo pekočo žejo ohladi, rano izmijc in z svojim robeam za silo obveze.
Pa kamo sc hoče zdaj sromak oberniti? Ostre-Ijeno nogo na zdravo položi, po polževo za vrcl-cam na herbtu pleže, ter si z rokami in pa z zdravo nogo dalej pomaga, kar more, naj bi saj gladu v planini ne umeri. Tri dni in tri noči se jc sromak po kamnitim bregu trudil, ter ni živiga človeka vi-dil, ne grižleja v žil. Zadnjič na majhno ledino priplazi, na kteri je nekoliko samotnih bajtic stalo. Clo onemaga, ino še enkrat kar premore v pomoč zavpije in omedli. Sreča, de je bajtar ravno pred pragam stal in ga zaslišal. V bajto ga zanesd in mu postrežejo kar premorejo. Sromak jc sicer ozdravil, pa desno nogo je zgubil, ktero so mu odžagati mogli.
Naj bi si to žalostno prigodbo dobro zapomnili tisti svojoglavni mladenči in možje, ki toliko radi ob nedeljah ino zapovedanih praznikih po streli letajo. Tudi zverina naj ob nedeljah počiva! Le v hišo božjo iu pa k domu naj te o svetih dneh noge neso. Tudi Bog se poskuša za svojo čast.
Branje sv. pisma.
Kako sv. pismo brati? Ko se je bil Mojzes gorečimu germu približal, ga neki glas opomni : „Sezuj svoje čevlje, ker svet jc kraj, ki stojiš na njem". In ko je bil Izraelovim sinovam na podnožji Sinaja božji glas slišati: so se mogli tri dni pripravljati, čistiti in posvečevati. Tako nekak
bi mogel tudi človek, ki se je namenil na sv. pismo. čevlje pozemeljskiga življenja sezuti, in otresti prah zemeljskih skerbi, de hi toliko spoštljivši pristopil k leči (prižnicij večniga lloga. Neki v učenosti in bogoljubstvu imenitni, naj poslednjo dobo umeri mož. v tem tako piše: -Dobro glej. de ti nobeden dan nc mine. de bi se saj kej iz tih božjih bukev ne naučil: ali to vselej opravi s svetim strahain. z odkrito glavo. in. ako je moč. s perpognjenimi ko-Icni. Pomisli, tle ne bereš besed kaciga mogočniga kralja, temuč izreke samiga Boga. po kterili sc bodo enkrat večne plačila in kazni večne odločile. Ko vse sv. pismo s prevdarkam prebereš, začni ga vnovič brali: pa boš skusil resnico psalmovih besed I I s. fl(Ki. .Kako so sladki ustam mojim tvoji govori. nad med so mojim ustam Sam sebi se bos začudil, iu žal hi ti ho za čas . ki si ga zgubil z branjem mnogih plev. knkorsmh naši časi obrodil jejo, icr boš s psalmam rekel llH.Ki: «\ar-ra ver u nt m i h i i n i «j u i fa bul a t ion es : se d n o n ut lc\ l ii a". (Napaki so mi basne pravili; pa niso kakor zakon tvoj). Tudi sv. Ilicronim nas vse duhovne opominja, de se na zemlji tistih reči učimo, kterili korist tudi v nebesih obvelja.-Pustimo nečimurno nečimurnim: uno, kar je nebeškiga, ved it i. čislati, nasledovati, v vsim svojim djanji skazovati. to je naša modrost, to jc naša umnost pred narodi". V 11K Davidovi pesni najdeš naj lepši izreke od želje, koristi in viže sveto pismo brati. To pesen beri in zopet beri, in doveršivšijo boš sklical s sv. pesnikam: -Concupivi salu-tarc t u um Domine: et le v tua meditatio mea est! - V i ve t a nima mea ct I a uda bit te. c t judicia tua adjuvabunt me! — Er-ravi sicut o v is, i|uae periit; i|uacre serum t u u m, <| u i a m a 11 d a t a tua n o n sum o b I i-tusc. (Zaželel sini zveličanje tvoje, o Gospod: in tvoja postava je moje premišljevanje. Živela bo duša moja in tebe bo hvalila: in tvoje soditve mi bodo v pomoč. Zablodil sini bil, kakor zgubljena ovca: iši svojiga služabnika, ker tvojih zapoved nisim pozabil. )	K. Z. I.
Imenitni misijonar.
Pretečene štiri lete je živel v Parizu neki mladi mož, čem kakor noč: čem po barvi svoje kože, čern po oblačilu, ki gaje nosil. Njegova koža je kakor černi žamet. zakaj on je doma iz Zamorskiga; njegovo oblačilo je pa tudi černo, zakaj on študira za duhovski stan. Po svojim rojstvu je kraljevi sin, in je po očetovi smerti ze v devetim letu svoje starosti kraljevo krono in oblast pre-jcl: je pa nar poprej svoji teti, potem pa svoji materi kraljevo čast izročil: zakaj on sam nobene druge časti na svetu ne poželi, kakor de bi že skorej vredin bil, postati katolški mašnik in namestnik Jezusov. Zavolj bolezni na persih so mu zdravniki svetovali, čez zimo v svojo domačijo iti, ker je tam ■diši nebo in vedna toplota: zdaj na spomlad pa pride spet v Pariz nazaj, de bo šole dokončal in masnikovo posvečenje prejel. Potem pa pojile nazaj med svojo ljudstvo, ne kakor posveten kralj, ampak kakor zaničvani katolški mašnik, svojim nesrečnim. še v ajdi vske zmote zakopanim bratam oznanovati Kristusa križan i ga. — Ali se ne bomo pri tej pripovesti spomnili besed s. pisma:
„0n, namreč Kristus, bo kraljeval od eniga morja do drugiga: zamorci ga bojo molili, vse ljudstva ga bojo častile?" 31i pa najmo Boga prositi, de bi nam zavolj naše mlačnosti ljuči s. vere ne vzel in je med druge narode ne nesel, kteri bojo vredniši sad pokore prinesli. Košar.
Razgled po kersauskim svetu.
Iz Rima. Puntarsko vladarstvo če dalje bolj po cerkvah ropa. zlasti hite zvonove pobirati: sko-rej je viditi. kakor de bi hudobneži radi vse popred pokončali. de bi se Velikanoč ne mogla tako slovesno obhajati, kakor pa kdaj. In ni tem ljudem le za to, bron k vlivanju topov (štukov) dohiti; ampak prav po peklensko hočejo vse katolško vni-čiti. V eni klošterski cerkvi, kjer jim niso hotli ra-dovoljno zvonov dati, jc druhal roparjev po noči vrata s terpentinam polila in sožgala: potem so šli v zvonik. so star zvon, ki ga je še s. Filip Neri dal narediti, razbili in dol zmetali. Verh tega so še dva klošterska prednika zaperli. Za duhovšino v kloštrih v dušnim pastirstvu je zdaj silna nadloga : na eni strani jih ubogi in iz služeb odpravljeni za pomoč naganjajo, na drugi vladarstvo vse njih stopinje prečuje. Pa sploh se duhovšina stanovitno derži svojiga poklica, in ne odstopi od svoje dolžnosti razun nekterih malih izjemkov. Preganjanje in stiskanje cerkve in duhovšine pa če dalje bolj raste, jskof iz Gubija, ki je pastirsk list na svojo duhovšino dal, je zdaj zato v ječi. Orvieški nadškof, in Fermski kardinalškof sta na Angelskim gradu v Bim zaperta.
V pomoč pregnaniga Papeža so jeli povsod dari naberati in sklade napravljati, Dunajske novice od tam že lepo število prineskov povedo. Na Španskim so škofje deseti del svojih prihodkov Papežu prepustiti sklenili.
Na C e s k i m je začela s llusiti vred še druga zgol brezbožna druhal svojo glavo vzdigovati; A d a-miti se imenujejo, ker pravijo sami od sebe, de žive kakor Adam v paradiži; v resnici so pa bolj peklenski kači v paradiži podobni. Njih življenje je bilo že kdaj tako hudobno in gerdobno, de so jih Husiti z ognjeni sožigali. Brez obleke so se nesramni po hostali vlačili, ropali, morili in vse ostud-nosti počenjali. Niso verovali ne Boga v nebesih, ne Satana v peklu: Dčenaš so čisto spačen molili, apostolsko vero pa kar zavergli. Per vsim tem jih dozdaj ni bilo moč zatreti, in zdaj so se spet oživili.
Izreki sv. Mila opata od molitve.
Začetek zmote je napuh duha, iz tega pride, dc se napuhnjenc prederzne, si Boga v kakih podobah pred oči staviti.
Bečem, kar sini že mladim rekel: Blagor mu, kdor si v molitvi nikakih podob pred oči ne postav lja.
Ko moliš, in iz molitve veselje dobiš, ki vse veselje preseže, takrat si v resnici molitev našel.
Kegiiia Cocli.
Vesel' sc. nebeška Kraljica! aleluja. On. kteriza si Porodnica, aleluja Jc »tal. kot je učil zjol Resnica, aleluja! Bosa za nas prosi. Devica. Aleluja!
\a tisk ar Jožef Blazni k v Ljubljani.