Letno poročilo
III. mestne deške ljudske šole
na Erjavčevi cesti ::: v Ljubljani :::
koncem šolskega leta 1908\09.
&
Izdalo in založilo šolsko vodstvo,
V Ljubljani 1909.
Natisnil Dragotin Hribar v Ljubljani.
Ob cesarjevi 60 letnici.
Govoril dne 2. decembra 1908, učitelj Andrej Rape.
Ljubi otroci! Kaj vam pa gledajo oči danes tako veselo? Čemu vam žare obrazi? Kako to, da ste se danes oblekli v prazniško obleko? In ta lepo okrašena dvorana, ki smo se zbrali danes nenavadno v nji ? Kaj pa vse to pomeni?
O,	razumemo se! Zbrali smo se danes tu, da obhajamo redki praznik 601etnega jubileja našega preblagega cesarja Franca Jožefa I.
O veliki Oče nas vseh! Ko bi bil sedaj-le tu med nami! Kako srečni bi bili, gledati v drago očetovsko Tvoje obličje! Pa Ti sam! Kako srčno zadovoljen bi moral biti, saj bi videl Svoje najmanjše podanike goreče v plamteči ljubezni do Tebe; saj bi moral čutiti kar vsak posamezen utrip naših src, ki velja danes Tebi, resnično samo Tebi!
Pa med nami Te ni. Ali morda le? Da! Ne sicer osebno, gotovo pa s srcem in v mislih!
Glejte, v duhu vidim sobo. Okusno je sicer opravljena, a preprosto. V nji pa vidim častitljivega starčka, klečečega pred podobo Križanega. Glavo kloni starček in ustno mu šepeč<\ Čujmo!
„O mogočni Stvarnik, predobri Bog! Glej me, starčka, klečečega pred Teboj. Ti veš, Oče, da Te ne prosim svoje lastne sreče. O, ne! Glej, za svoje ljubljene narode Te prosim. Dobrotni Bog, usliši me, osreči jih tako, kakor je sploh le mogoče osrečiti človeka na zemlji!“
Kdo pa je ta mož, ki tako iskreno moli za svoje narode? Mora jih pač srčno ljubiti! Kdo je?
Otroci! Naš presvetli cesar je, za svoje ljubljene narode moli. O da! On je med nami, On se nas spominja vseh dragih mu otrok.
Male otroke pa še posebno ljubi. Glejte, ko so avstrijski narodi hoteli proslaviti zgodovinsko redki praznik 601etnega jubileja z raznimi šumnimi veselicami, takrat je govorila ljubezen Njegova do otrok. Rekel je: „Ako že proslavite 601etni jubilej, proslavite ga s tem, da darujete za moje male". Mislil je tu na revne, zapuščene otroke.
Če bi ne bila blaga duša cesarjeva storila nič boljšega, nič lepšega, nič plemenitejšega, kakor je ta čin ljubezni, potem bi bil že ta čin zapisan z zlatimi črkami v zgodovini Njegovega življenja.
Ko bi bil sedaj-le tu: kako vroče bi Mu poljubili očetovsko roko. Ko bi mogli sedaj-le zaklicati, da bi čul na lastna ušesa: „Zlati naš,
predobri naš oče! Glej, ničesar nimamo, kar bi Ti dali za Tvoj veliki dan! No, saj bogastva ne potrebuješ. Ali mi imamo vendar nekaj, še več kot bogastvo. Tale drobna, pa tako vroča srčeca imamo. Oče, ta so pa Tvoja, resnično tako zelo Tvoja 1 Sprejmi jih, sprejmi našo ljubezen, udanost in zvestobo, pa sprejmi tudi naše življenje, če bi bilo potreba“. Kar tako bi mu rekli, nič bi se Ga ne bali, in bili bi vsi tako srečni.
Doba 60. let je dolga doba. Toliko časa, otroci, nas že premodro vlada presvetli naš cesar. Resnično! Dolga bi bila doba, če bi bila osoda cesarju trosila le cvetje sreče in veselja na pot. Pa si oglejmo prav v kratkem Njegovo življenje.
Majhen otrok je- Na vrtu ga vidimo ob igračah. Naenkrat pusti deček svoje igre in oko se mu upre v vojaka, stoječega na straži. Ob tem pogledu mu vstane v mladem srčecu nekaj mehko - otožnega. Usmiljenje je to, kar je vstalo v srčecu: saj je vendar vojak revež, siromak.
Radovedno ga je opazovalo oko dobrega deda. Podari mu nato denar, naj ga odda vojaku. Hej, kako mu zaiskri oko, zažari obraz! Z rokama ploska samega čistega veselja, ko odda vojaku denar v torbo.
„Sedaj je bogat“, zažvrgoli v njegovem srčecu; „sedaj je bogat, več ni siromak“, zašepeče tudi ustno njegovo.
Kaj, otroci, kako srečen je ta deček, kako blago je srce njegovo. No, da! Mlado srce, veselo srce!
O,	tudi naš presvetli vladar je okušal srečo detinskih let. Polno čašo te mlade sreče je pil, kakor jo vživate sedaj še vi. Ali prašam vas: imajo li vaši starši nad vami toliko veselja, kakor so ga imeli nad mladim Francem Jožefom? Upam!
Pa glejte, naš presvetli vladar ni izpil čaše mladostne sreče do dna, zakaj.
„Mladosti leta, kmalu ste minula!“ je lahko zaklical s pesnikom, saj mu je bilo komaj 18 let, ko je dal slovo mladosti in je prevzel težek posel vladarski. „Mladost, z Bogom! Odšla si, pa Bog s teboj!“ — — —
Od tu pa so se pričeli zanj dnevi skrbi in dnevi napornega dela. No, delo Mu je bilo v razvedrilo, zakaj bolj delavnega človeka kot je naš vladar, ni dobiti. Ali skrb, kako bi ustregel vsem svojim podložnikom in osrečil vse svoje narode, ki jih ljubi tako vroče, ta skrb mu je napravila marsikako grenko uro v življenju.
Pa bil je naš cesar junak, ki ni uklonil tilnika in ni klonil duha, pa naj so bili časi še resnejši, naj je bila notranja britkost še hujša.
Kakor vihar, ki podere pod sabo	vse, kakor brezjezna	reka, ki
poplavi	in odnese s seboj vse,	tako je	donel njegov	klic	na	bojnem
polju: „Junaki, naprej! Za dom! Glejte, tudi jaz imam ženo, tudi jaz imam otroke!“ Kaj čudo, če so te kratke in navdušene besede zavzele srca vseh vojakov in jih preplavile s pogumom, da so se kot besni vrgli na sovražnika in ga štrli v prah! Ali je čudno, da so radi izkrvaveli za prvega, največjega junaka, za presvetlega cesarja svojega?
Glejte, ob takih zmagah mu je veselo zažarel obraz, prsa so se mu dvigala ponosa, ko je zrl na svojo zmagovito vojsko, ko je pripenjal svetinje hrabrosti na prsa svojim junakom.
Sreča detinskih let in posamezna trenotja veselja, kako kmalu je vse minulo, kako je redko vse bilo!
Ali naj razgrnem pred vami sliko temno in žalostno?
Ob mrtvaškem odru svojega edinega sina, prestolonaslednika Rudolfa, stoji potrt. Kaj so položili z njim v črno zemljo, so vedeli, so čutili vsi avstrijski narodi; ali On, oče, je vedel najbolje. Naj vam mar opisujem velike Njegove srčne bolečine?
Ob rakvi najljubše, najvdanejše mu soproge, cesarice Elizabete, čujemo njegovo p 1 a k a n j e. On, dozorel mož, junak — joka. Naš Oče, naš cesar joka! Ali si morete misliti kako skeleča je morala biti rana v njegovem srcu, ki je iztisnila možu-junaku solze iz oči?
O,	usoda Mu ni kar nič	prizanašala. Vse, vse	mu	je ugrabila,
kar mu	je bilo najdražje, kar je	najbolj	ljubil.
Ne, ne! Ne več temnih slik! Nočem videti danes vaših obrazov žalostnih. Jasno, veselo vam bodi danes lice, jasno kot je jasen žar vaše otroške ljubezni do predobrega Očeta, do visokega vladarja. Pa ta ljubezen naj zagori danes s še večjim plamenom v naših srcih! Žari naših srčnih plamen naj se dvigajo visoko tako, da nam nebo samo, začudeno ob toploti teh plamenov, izpolni naše vroče želje današnje: Se mnogo, mnogo let!
O,	naj gori sveti kres ljubezni, naj gori danes vsepovsod, saj zasluži On, naš dobri Oče, to ljubezen, saj tudi On nas vse tako vroče ljubi. Jasno, veselo bodi danes naše lice, saj danes obhajamo 601et-nico našega velikega Očeta. Ponos naj danes objema naša srca, ponos Nanj, ki ga nima ves svet tako slavnega, tako velikega. Ob veselih licih naj iz čistih grl privre odmev naših duš. Zakličimo, da se čuje tja do bregov mogočne Donave, tja do cesarskega Dunaja:
Cesarju Francu Jožefu I. vekovita
Slava, slava, slava!
1. Učiteljstvo.
1. Izpremembe med šolskim letom 1908/9. Z razpisom z dne 2. julija 1908, št. 790, je imenoval c. kr. mestni šolski svet Julijo Toplikarjevo za radovoljko na tukajšnji šoli in zajedno odpustil radovoljko Karlo Šinkovcev o.
Z dekretom dne 17. julija 1908, št. 901, je c. kr. mestni šolski svet imenoval izprašanega učiteljskega kandidata Ivana Dimnika pomožnim učiteljem na tukajšnji šoli.
Z razpisom z dne 22. januarja 1909, št. 121 in z razpisom z dne
14.	marca 1909. št. 330 pa je imenoval c. kr. mestni šolski svet J u -lijo Toplikarjevo za suplentko od 1. januarja do konca februarja oziroma aprila 1909.
2. Dopusti. Nadučitelj in šolski vodja Leopold Armič je imel zaradi bolezni dopust od 1. januarja do konca aprila 1909. Opravljal pa je v času dopusta vendarle vodstvene posle. (Razpis z dne 22. januarja, št. 121 in 14. marca 1909, št. 330).
Poleg tega je imel pomožni učitelj Ivan Dimnik, v svrho udeležbe učiteljskega tečaja za priučitev učne metode za slaboumne otroke (Razpis c. kr. dež. šol. sveta z dne 29. maja 1909, št. 3126) dopust v mesecu juniju.
Nadomeščal ga je pomožni učitelj Josip Trtnik. (Razpis c. kr. mestn. šol. sveta z dne 30. maja 1909, št. 702).
3. Službenostarostna doklada. Učitelj Andrej Rape je dobil glasom razpisa c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 14. marca 1909, št. 331, drugo, učitelj Karel Simon pa z razpisom z dne
7.	aprila 1909, št. 439, četrto službenostarostno doklado.
4. Učiteljsko osobje koncem šolskega leta 1908/9.
a)	Nadučitelj in šolski vodja:
Leopold Armič, stalni nadučitelj in šolski vodja, razrednik II. razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete razen petja, po 18 ur na teden.
b)	Stalni učitelji:
(po službeni starosti na podlagi osebnega statusa z dne 1. januarja 1909).
Janez Levec, stalni učitelj, razrednik IV. b razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete razen petja, po 22 ur na teden.
Franc Marolt, stalni učitelj, izprašan učitelj iz predmetov trgovskih strok na obrtnih nadaljevalnih šolah, varih učilski zbirki, razrednik I. razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete in petje v IV. b razredu po 18 ur na teden.
Karel Simon, član c. kr. mestn. šol. sveta, stalni učitelj, izprašan učitelj risanja in iz predmetov trgovskih strok na obrtnih nadaljevalnih šolah, knjižničar učiteljske knjižnice, razrednik III. razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete, po 23 ur na teden.
Andrej Rape, stalni učitelj, knjižničar šolarske knjižnice in varih zalogi ubožnih knjig, razrednik IV. a razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete po 23 ur na teden.
c)	Veroučitelji in pomožno učiteljstvo:
Anton Čadež, svetni duhovnik, stalni veroučitelj I. mestne deške ljudske šole, je poučeval verouk u I., II., III. in IV. b razredu, po 6 ur na teden.
Razen tega je izredno pripravljal učence za sprejem svetih zakramentov.
Janez Smrekar, svetni duhovnik, stalni veroučitelj II. mestne deške ljudske šole, je poučeval verouk v V. razredu, po 2. uri na teden.
J. Barle, kaplan pri Sv. Jakobu, je poučeval verouk v IV. a razredu, po 2 uri na teden.
Ivan Dimnik, pomožni učitelj, razrednik V. razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete, po 25 ur na teden.
č) R adovoljka:
Julija Toplikarjeva je poučevala v II. razredu slovenski jezik, računstvo in petje, po 15 ur na teden.
Šolski sluga: Anton Švigelj.
Langko leto	Skupaj	<	IV. b	IV. a	g	_		Razred	
265	260	OJ CO	to 00	4^	Cn 00	4^ 05	4^ 00	Število učencev 16./1X. 1908.	
4^	CG	Cn	1	to		to	CO	vstopilo	2
	S	to	, ■	Cn		CO	to	izstopilo	c. c*
1	fO _	1	1	1		1		'imrlo	! 0 3
272	257	4^ to	to Ni	OJ 00	Cn	4x Cn	4-k 00	Število učencev 8./VII. 1909.	
OJ	GO O	1	1	1	1	j	co 0	6-7 let	
224	to o	OJ	to 05	OJ 0	Cn	4^ Cn	00	7-12 let	CO
to 4^	00	00		4^	Cn	1	1	12-13 let	O
00		co	1	CO	_	1	1	13-14 let	C/J
	0*3	—	1 1 - 1 1 1						nad 14 let	
272	to Cn -vi	4^ to	. to	OJ ■^1	Cn	4^ Cn	4^ 00	rimsko- katoliška	< n>
1	1	1 1 1 1 1 1						evag.-helv.	
270	254	4* to	to	00 00	Cn	4*. Cn	4*. 05	slovenski	-.5
to	Co	1	1	1 češ.	1	1	1 hrv. 1 češ.	drug	O Co 52. rT ” 2. 3
237 1	to OJ 05	4^	to to	OJ Cn	Cn	4^ to	■ 4*. Cn	v Ljubljani	co
CO Cn	to	-	Cn	OJ	05	co	CO	zunaj Ljubljane	~ 3 V
co CD tO © V o	254 990/0	4^	to	OJ	Cn "J	4^. Cn	4*. -vl	prav pridno	0 c/>
o ° OJ —	1	1 1 1 1 ! 1						pridno	E! 2. vi O ?r
O « ob —	*© O 0 00 to	_	1	. .	1	1	1	manj pridno	0 'r: < zr ai
	1	0 0 4L —	1 1 1 1 1 _						zanikamo	O 0
4* Cn	to OJ 00	4*. O	to 4^	OJ CO	Cn OJ	4^	4-	sposobnih	„ N nS.“
to 05	CO	to	OJ	Cn	4-	_	4-	nesposobnih	■S - <. = 0 £5i
O	“-J	4*		OJ		to	00	nesposobnih v %	c’n Ü 65 N
—	|	l 1 1 1 1 I						Neizprašanih je ostalo [	
to o	CD	co	OJ	[ .	CO	4^	to	celo	•ai
to to	-J	4^	1	CO		, .	to	pol	S 0 ^5< <- n> — < 3
230	to to	OJ Cn	to	co 4^	4*	4u. O	4^ J~	nič	CO 0 0 'S'
Cn Cn	05 (O	O	4^	, .	to	-	to	učencev	< = <
05 Cn	OJ CO CO 0	OJ to .£>.	05	00 to 0	O0 00	642	240	*	N<° 2 “«— 3 Ort--
00 05	4^	00	cO	45.	1	1	1	Za vstop v ;rednje šole 1 se jih je oglasilo |	
II. Statistični pregled učencev
koncem šolskega leta 1908/9.
111.	Učila:
Prirastek:
a)	Za posamezne učne predmete.
Verouk: Sv. Trojica (slika).
Nazorni nauk: Stenska ura. — Podmašen zajec. — Zajčja koža (darilo). — Podmašen golob.
Računstvo: 6 stavkov utež na podstavkih za posamezne razrede.
Prirodopisje: Glej nazorni nauk!
Pri rodoslovje: Bliskovna cev.
Zemljepisje: Razglednice in slike za obravnavo Avstrijsko-ogerske monarhije (1016 razglednic in 132 slik na 38 tablah. Darilo).
— Tableau evropskih vladarjev. — Slike vojnih ladij in torpedovk. — Tableau deželnih grbov in barv. — Kranjska. (Slika, izdalo društvo za pospeševanje tujskega prometa).
Zgodovina: Meinhold: Gutenberg. — Pirchin: Cesar Jožef II. pri plugu. — Princ Evgen v bitki pred Belgradom- — Rudolf IV. Usta-novnik. (Slika).
Učila za zemljepisje so podarila: učitelja J. Levec in Fr. Marolt in prof. Fr. Suher.
Za nakup učil je dobila šola od mestne občine 106 kron dotacije.
V	tekočem šolskem letu so se učila izposodila 430 krat.
b) Šolska knjižnica.
1.	Šolarska knjižnica:
Nakupilo se je: J. F. Cooper, Natanael Bumpo, I.—V. zvez. — F. Haderlap, Črni bratje. — Dominicus, Narodne pripovedke. — Fr. Hoffmann, Kako vzgaja osoda. — I. K. A. Musäus, Repoštev. — Fr. Hoffmann, Bog pomaga, Peter prostak. — Fr. Nedeljko, Viljem Hauf-fove pravljice. — Fr. Malavašič, Stric Tomova koča. — Fr. N., Feld-maršal grof Radecki. — Zv. G., Avstrijska ekspedicija (72—74). — Borislav, Spominski listi iz avstrijske zgodovine. — Dominicus, Narodne pripovedke. — Voščilni listi. — I. M., Pravila dostojnosti. — Venček čestitk. — Erazem predjamski! H. Podkrajšek, Jaromil. — K. Šmid, Hirlanda. — May, Eri. — A. G., Bitka pri Visu. — Hoffmann, Čas je zlato. — V. Bregar, Potovanje v Liliput. — J. P. Planinski, Zbirka narodnih pripovedk. — A. Sušnik, Učenke v petih delih sveta.
— I. Urbanec, Knez črni Jurij. — Gangl E-, Zvonček. — Anton Kržič. Vrtec in Angelček. — Koledar 1909. — Simon Gregorčič, Poezije. —
Slovenske večernice, 61. zvezek. — p. Janez Pristov, Presveto Srce Jezusovo. — Lampe - Krek, Zgodbe sv. pisma, 15. sn. — Lakmayer, Umni čebelar.
Šolarska knjižnica šteje koncem šolskega leta 637 zvezkov (lani 589). — Izposodilo se je 163 učencem III., IV. a, IV. b in V razreda 1395 knjig. Knjižnica je dobila od mestne občine 32 K dotacije.
2. Učiteljska knjižnica:
Nakupilo se je: Mark Twain, Kraljevič in prosjak. — L. Dlustuš, Uzgoj u drevnih Helena. — Dr. K. Fuchs, Oesterreichs Befreiungskrieg 1809. — Josip Mešiček, Pesmarica (8 iztisov). — E. Adamič, Slava cesarju Francu Jožefu I. (Spevoigra). — E. Adamič, Besedilo k spevoigri „Slava cesarju Francu Jožefu I.« (6 iztisov). — H. Podkrajšek, Obrtno knjigovodstvo z naukom o menicah, Obrtno zakonoznanstvo, Zemljepis za obrtne šole. — A. Funtek, Obrtno spisje, 2. izdaja. — Janežič-Hu-bad, Slovensko - nemški slovar. — Dr. Ilešič, Kultura in politika. — Slovenska Matica, Zabavna knjižnica, 20. zvezek. — Gothe - Funtek, Faust, 1. del. — Dr. Ilešič, Knezova knjižnica. 15. zvezek. — Dr. Štre-kelj, Slovenske narodne pesmi, 12. snopič. — F. Seidl, Kamniške Alpe,
2.	zvezek. — Dr. Ilešič, Zbornik, 10. zvezek. — V. Nazor, Veli Jože.
— M. Lichtenwallner - dr. Bezjak, Prosto spisje v ljudski šoli, 1. del.
— Schreiner-Ilešič, Nazorni nauk, 2. del, 2. snopič. — Pribil, Šola in dom, 2. del. — Dr. Čadež, Poljudno znanstvena knjižnica, 1. del. — Schreiner - Tominšek, Pedagoški letopis, 8. zvezek. — Skupaj 36 zvezkov.
Darovali so: C. kr. deželni šolski svet, Jahresbericht über den Zustand des Volksschulwesens in Krain 1907. — Družba za bolne na pljučih na Kranjskem, Kako obvarujemo našo deco jetike. — C. kr. ministrstvo, O brzojavnih vremenskih napovedih. — C- kr. zaloga šolskih knjig, Hauptmann, Računica za meščanske šole, 2. del. — Franc Marolt, K. Krobath, Kurbad Velden. — Skupaj 5 zvezkov.
Učiteljska knjižnica šteje koncem šolskega leta 484 zvezkov (lani 393j. Od mestne občine je dobila 25 K podpore.
IV.	Učne knjige v šolskem letu 1908-9.
1.	razred. Verouk: Mali katekizem, cena 30 h. — Učni (slovenski) jezik: Gabršek - Razinger, Abecednik, cena 50 h. — Računstvo: Črnivec, Računica, 1. zvezek, cena 30 h.
2. razred. Verouk: Mali katekizem, cena 30 h. — J. Vole, Kratke zgodbe sv. pisma, cena 50 h. — Učni (slovenski) jezik: Gabršek-Ra-zinger, Berilo, II. del, cena 60 h. — Računstvo: Črnivec, Računica,
2.	zvezek, cena 40 h. — Petje: Nedved, Slavček, prva stopnja, cena 40 h.	'
3. razred. Verouk: Srednji katekizem, cena 64 h. — Učni (slovenski) jezik: Josin - Gangl, Drugo berilo in slovnica, cena 80 h. — Nemški jezik: Schreiner-Bezjak, Prva nemška vadnica, cena 70 h. — Računstvo: Črnivec, Računica, 3. zvezek, cena 90 h. — Petje: Nedved, Slavček, druga stopnja, cena 40 h.
4. razred. Verouk: Srednji katekizem, cena 64 h. — Jožef Vole, Zgodbe sv. pisma, cena 1 K. — Učni (slovenski) jezik: Josin - Gangl, Tretje berilo, cena 90 h. — Nemški jezik: Schreiner - Bezjak, Druga nemška vadnica, cena 90 h. — Računstvo: Črnivec, Računica, 3. zvezek, cena 90 h. Zemljepisje: Haardt - Orožen, Zemljepisni atlas,
1.	izdanje, cena 60 h. — Petje: Nedved, Slavček, tretja stopnja, cena 60 h.
5. razred. Verouk: Srednji katekizem, cena 64 h. — Dr. Schuster-Lesar, Zgodbe sv. pisma, cena 1 K. — Učni (slovenski) jezik: Josin-Gangl, Tfetje berilo, cena 90 h. — Nemški jezik: Schreiner - Bezjak Tretja nemška vadnica, cena 1 K 10 h. — Računstvo . Močnik-Kraus-Habernal, Računica, 3. del, višja stopnja, cena 70 h. — Zemljepisje : Haardt - Orožen, Zemljepisni atlas, 1. izdanje, cena 60 h. — Petje: Nedved, Slavček, tretja stopnja, cena 60 h.
V.	Zaloga ubožnih knjig.
Ta zaloga se popolnuje, oziroma vzdržuje iz podpore mestne občine in raznih založništev.
V	šolskem letu 1908/9 so za ubožne učence darovali brezplačne knjige: C. kr. zaloga šolskih knjig na Dunaju 15 knjig. Ig. pl. Kleinmayr in Bamberg'v Ljubljani 6 knjig. Knezoškofijski ordinarijat v Ljubljani 6 knjig, — skupaj 27 knjig.
Koncem šolskega leta je bilo vseli ubožnih knjig v zalogi 641 lani 614). Izposodilo se je 127 učencem ljudske šole in 39 vajencem obrtne pripravljalne šole 481 knjig (lani 445).
VI.	Kronika.
1. Začetek šolskega leta. Šolsko leto 1908 9 se je pričelo dne 13. septembra z vpisovanjem in dne 17. septembra s sv. mašo in klicanjem sv. Duha. Takoj po sv. maši se je vršil redni pouk.
2. God Njiju Veličanstev. God Njega Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. je praznovala šolska mladina dne 4. oktobra 1908 ter se udeležila v ta namen z učiteljstvom sv. maše. Dne 19- novembra se je udeležila šolska mladina z učiteljstvom spominske sv. maše za N j. Veličanstvo rajno cesarico Elizabeto. — Dne 2. decembra pa je obhajala šolska mladina slavnostno 601etni slavni jubilej našega presvetlega vladarja Nj. Veličanstva Franca Jožefa I. s slovesno sv. mašo v cerkvi oo. Frančiškanov in s slavnostjo v „Mestnem domu“.- Po slavnostnem govoru so se pele razne pesmi in se deklamovale tej slavnosti primerne pesmi. Slavnosti se je udeležilo tudi mnogo staršev. Ti dnevi so bili pouka prosti.
3. Nerazdeljeni dopoldanski pouk. Temeljem § 60. dokončnega šolskega in učnega reda se je vpeljal s 1. majem nerazdeljeni dopoldanski pouk, vsled česar se je poučevalo v večini razredov vsak dan od osmih do dvanajstih.	«
4. Nadzorovanje šole. a) C. kr. okrajni šolski nadzornik, gosp. Anton Maier, je nadzoroval šolo dne 18. novembra in dne 15. decembra 1908. Gospod kanonik Andrej Karlin pa verouk dne 28. aprila t. I.
b)	Šolski vodja je večkrat med šolskim letom hospitiral pri pouku v posameznih razredih ter pregledoval pismene izdelke učencev in uradne spise.
5. Konference.
a) Domačih učiteljskih konferenc je imelo učiteljstvo 13. Pri teh konferencah se je obravnavalo o došlih razpisih, o zalogi ubož-nih knjig, o nakupovanju učil, o učnih knjigah, o metodi, o šolskem redu in o vedenju šolskih otrok v šoli in zunaj šole, o šolskem zdravstvu, o učnih uspehih in o drugih šolskih stvareh.
b) Okrožnice in opravilni zapisnik. Manj važne vsakdanje ali tudi nujne zadeve, tičoče se pouka, discipline itd., je objavilo šolsko vodstvo učiteljstvu v naznanilni knjigi potom okrožnice. Koncem šolskega leta kaže naznanilna knjiga 90, opravilni zapisnik 328 številk.
6. Poučni izprehodi. V namen nazornega domoznan-stvenega in prirodoznanstvenega pouka so priredili posa-
mezni učitelji s svojimi učenci 61 izprehodov po mestu, v deželni muzej, na Grad, na polje, v gozd in na Vič.
7. Šolarski izlet. Običajni šolarski izlet na Rožnik je priredila šola dne 22. maja.
8. Izpraznjenje šole. Da se ob nevarnosti ognja, potresa ali ob drugih dogodkih šola	naglo izprazni,	je imelo učiteljstvo z učenci v
zmislu § 64. šolskega	in	učnega reda	štiri	vaje. V dveh minutah je
bilo vselej vseh 257 učencev na prostem.
9. Zdravstveno stanje šolske mladine je bilo ugodno, Obolelo je za vnetjem oči 6, za influenco 3, za drugimi boleznimi pa 40 učencev. Umrla sta 2 učenca. — Koze je stavil mestni zdravnik, g. dr. Fr. lllner dne 2. junija 38 učencem.
10. Verske vaje.	V	teku šolskega	leta	je prejela šolska mladina
trikrat zakrament sv.	pokore in	sv.	Reš njega Telesa. —
Prvo sv. obhajilo je prejelo dne 25. junija 46 učencev; prvo izpoved je opravilo 42 dečkov, zakrament sv. birme pa je prejelo 38 učencev. — Šola se je korporativno udeležila procesije sv. Reš-njega Telesa dne 1C. junija 1909.
11. Dobrotniki. Odbor narodnih gospa in gospodičen je priredil pod vodstvom č. gospe Franje dr. Ta vč a rje ve in g. cesarskega svetnika Ivana Murnika dne 6. novembra 1908 revni šolski mladini 42. Božičnico. Obdarovanih je bilo na tukajšnjem zavodu 15 učencev z obleko in obutvijo ter 28 z raznim pecivom. — Največja dobrotnica mestne šolske mladine je mestna občina ljubljanska, ki daje ogromne podpore za učila, knjižnice ter za druge stvarne šolske potrebščine. — Ljubljanski župan in državni poslanec g. Ivan Hribar je daroval povodom šolske veselice na Rožniku za pogostitev revnih učencev 30 K. — Brezplačno hrano je dobivalo 5 učencev, in sicer: 4 v zasebnih hišah in 1 v ljudski kuhinji. —Vsem tem blagim dobrotnikom in sploh vsem, ki so kaj darovali ubogi šolski mladini, bodi presrčna zahvala!
12. Šolska naznanila so prejeli učenci dne 30. novembra 1908,
15.	februarja, 30. aprila 1909 in ob sklepu šolskega leta.
13. Sklep šolskega leta 1908/9. Šolsko leto se je sklenilo dne
8.	julija 1909. Po slovesni sv. maši, pri kateri so učenci navdušeno peli zahvalno pesem in avstrijsko himno, se je vrnila mladina z učiteljstvom v šolo, kjer so se ji razdelila šolska naznanila, izpust n ice, letna poročila in brošura „V boj proti alkoholni kugi!“
VII.	Najvažnejši ukazi in odredbe šolskih oblastev.
a)	Razpis c. kr. ministrstva za nauk in bogočastje.
Z dne 25. aprila 1909, št. 17-149, ki ukazuje, da se šolsko leto 1908/9 konča izjemoma dne 8. julija 1909.
b)	Razpis c. kr. deželne vlade.
Z dne 20. avgusta 1908, št. 4071, naznanja, da se nerazdeljen dopoldanski pouk začne s 1. dnem meseca maja.
c)	Razpisi c. kr. deželnega šolskega sveta.
1. Z dne 6. januarja 1909, št. 7214 ex 1908, naroča, navajati mladino k varčnosti ter priporoča v ta namen hranilnike domačih hranilnic.
2. Z dne 22. janua,rja 1909, št. 80, ki naznanja, da je profesor Albin B e 1 a r imenovan deželnim šolskim nadzornikom za nemške šole na Kranjskem in profesor Karel Schrautzerpa njegovim naslednikom kot okrajni šolski nadzornik. Gospod deželni šolski nadzornik Fr. Levec obdrži vse slovenske šole, izvzemši ljubljanske slovenske šole, ki so prideljene g. deželnemu šolskemu nadzorniku Fr. Hubadu.
8.	Z dne 12. novembra 1908, št. 6503, naznanja risarski tečaj za učitelje od 20. avgusta do 10- septembra 1909 na ljubljanskem učiteljišču.
4. Z dne 12. aprila 1909, št. 1351, naroča, da morajo privatni založniki podariti na vsakih deset knjig cn brezplačen komad za ubožne učence.
5. Z dne 10. maja 1909, št. 2006, daje določila za naglo izpraz-njenje šole ob nevarnosti ognja ali ob kaki drugi nezgodi.
č) Razpisi c. kr. mestnega šolskega sveta.
1. Z dne 2. oktobra 1908, št. 1138, naroča, da se v prihodnje otroci iz sosednih občin Vič in Šiška ne smejo vsprejemati v mestne šole.
2. Z dne 21. novembra 1908, št. 1348, naroča, da naj se mladina pouči, kako se je treba varovati proti Škrlatici.
3. Z dne 31. januarja 1909 priporoča za šolsko mladino hranil-niške nabiralnike domačih hranilnic.
4. Z dne 24. februarja 1909, št. 254, se tiče natančne evidence stanovanj šolske mladine.
5. Z dne 6. aprila 1909, št. 429, naznanja, da se bodo šolski prostori snažili samo dvakrat na leto.
6. Z dne 17. aprila 1909, št. 464, naroča, da se 1. 1909/10 zunaj ljubljanskega mestnega okoliša stanujoči otroci ne smejo vsprejemati v mestne šole.
7. Z dne 17. majnika 1909, št. 654, naroča, šolsko mladino navajati, da ne bo delala škode po travnikih in javnih nasadih.
Vlil. Imenik učencev.
I.	razred.
Bajželj Ivan — Pedemonte (Istrija) Bevec Josip — Ljubljana.
Bivic Stanko — Ljubljana.
Ceglur Henrik — Ljubljana.
Černe Mihael — Ljubljana. Florijančič Ludovik — Ljubljana. Florijančič Vladko — Ljubljana, Grič Josip — Leoben (Štajersko). Jakše Ivan — Ljubljana.
Jamnik Alojzij — Ljubljana Jamnik Vincenc — Ljubljana. Jankar Stanko — Ljubljana. Jezovšek Henrik — Ljubljana. Kalan Filip —■ Ljubljana.
Kobal Srečko — Ljubljana. Kocijančič Ivan —- Ljubljana. Kompare Josip — Spod. Šiška. Kosec Vladko — Ljubljana.
Kožuh Franc — Spod. Šiška. Kukman Karel — Ljubljana. Lapajne Alojzij — Jagršče.
Logar Anton — Ljubljana. Lutschounigg Henrik — Ljubljana. Marčan Karel — Ljubljana.
II.
Ahlin Jožef — Ježica. ,
Arenšek Alojzij — Ljubljana.
Bar Vincencij — Ljubljana.
Bassin Rajner — Vipava.
Benkovič Miroslav — Kranj.
Beg Dušan — Ljubljana.
Cvirn Jožef — Ljubljana.
Čamernik Martin — Ljubljana.
Mastek Alojzij — Ljubljana. Metulj Anton — Ljubljana.
More Karel — Ljubljana.
Pahor Stanislav — Ljubljana. Peterlin Anton — Ljubljana. Pokorn Stanko — Ljubljana. Popovič Evald — Cerknica. Požaršek Ivan — Ljubljana. Piachota Vencel — Ljubljana. Plestenjak Alojzij — Ljubljana. Rak Milan — Ljubljana. Ravnikar Anton — Ljubljana. Rapö Vladko — Smlednik. Slatnar Vincenc — Ljubljana. Solar Josip — Ljubljana.
Schüler Julij — Gradec.
Škulj Stanko — Tržišče.
Tešar Henrik -—- Ljubljana. Traun Janko — Glince.
Weber Franc — Ljubljana. Vertačnik Avgust — Ljubljana. Wohlmut Ludovik — Ljubljana Zajc Ludovik — Ljubljana. Zdešar Milan — Ljubljana.
razred.
Černe Matija — Ljubljana.
Česen Franc -— Ljubljana. Dešman Franc — Kamna gorica Dobršek Franc — Ljubljana. Florjančič Friderik — Ljubljana. Gale Ivan — Ljubljana. Homovec Avgust — Ljubljana. Hudovernik Ivan — Ljubljana.
Jerala Franc — Glince.
Jeras Ivan — Ljubljana.
Jonke Jožef — Ljubljana.
Kerne Ivan — Ljubljana. Kompare Valentin — Spod. Siska Kostanjevec Boris — Ljubljana. Krmavnar Boris — Litija.
Lojk Jožef — Ljubljana.
Mancini Stanislav — Ljubljana. Mehkota Anton — Ljubljana. Oblak Ivan — Ljubljana.
Pirnat Ivan — Glince.
Plestenjak Anton — Ljubljana. Pobeška Stanislav — Ljubljana. Pokoren Anton — Ljubljana.
Popovič Janko — Cerknica. Repe Ivan — Spodnja Šiška. Slatnar Ernest — Ljubljana. Sluga Ivan — Ljubljana. Spetelič Stefan — Ljubljana. Struna Albert — Mirna peč. Trtnik Franc — Spod. Siska Tesar Alojzij — Ljubljana. Trefalt Franc — Ljubljana. Trefalt Ignacij — Ljubljana. Zajec Avgust — Ljubljana. Zamlen Ivan — Ljubljana Zorc Franc — Ljubljana. Zupan Jožef — Ljubljana.
III.	razred.
Adamič Ivan — Blato pri Grosupljem.
Aleš Peter — Ljubljana.
Bassin Egon — Vipava.
Benkovič Ivan — Zatičina. Bernardi Alojzij — Ljubljana. Boltavzer Rihard — Vipava. Boštjančič Albin — Ljubljana. Bregar Roman — Ljubljana. Brodnik Josip — Glince.
Ceglar Ivan — Spod Šiška. Čamernik Stanislav — Ljubljana. Češnovar Franc — Ljubljana. Debeljak Albert — Št. Vid nad Ljubljano.
Debevec Viktor — Ljubljana. Derganc Ernest — Ljubljana. Gabrič Rafael — Gorica.
Habe Ernest — Ljubljana.
Hribar Josip — Spod. Šiška Kavšek Pavel — Ljubljana.
Kerne Friderik — Ljubljana. Kocijančič Josip — Ljubljana. Kovač Ciril — Knežak.
Kumar Rudolf — Spodnja Šiška. Kunauer Mihael — Ljubljana. Lampelj Josip — Ljubljana. Lavrič Teodor — Novavas pri Rakeku.
Lazar Alojzij — Ljubljana.
Lesjak Avguštin — Spod. šiška
Letnar Albin — Ljubl ana.
Levec Anton — Zgornji Tuhinj. Marn Josip — Ljubljana.
Marn Rudolf — Ljubljana.
Mastek Franc — Ljubljana.
Mavec Ivan — Ljubljana.
Mayer Miroslav — Ljubljana. Metulj Teodor — Glince.
Oswald Anton — Glince.
Peršin Franc — Ježica.
Perušek Benjamin — Ljubljana. Planinšek Anton -— Ljubljana. Plaveč Franc — Ljubljana. Plestenjak Ivan — Ljubljana. Polajnko Alojzij — Ljubljana. Rozman Karel — Ljubljana. Rozman Vincencij — Fužine pod Ljubljano.
Rupnik Franc — Ljubljana.
Sattler Ciril — Ljubljana.
Seliškar Anton — Ljubljana.
Sever Josip — Ljubljana.
Šinkovec Josip — Segonje pri Škocjianu.
Škrjanec Ivan — Zgornja Šiška. Šlajpah Vladimir — Velika Loka. Tiran Ernest — Ljubljana.
Vakselj Anton — Ljubljana. Vilman Ivan — Dovje.
Zanoškar Vincencij — Zgornja Šiška. Zupančič Ernest — Ljubljana.
IV.	a razred.
Aleš Viktor — Ljubljana.
Arenšek Ladislav — Glince. Bačnik Jožef — Sv. Valburga. Bervar Anton — Spodnja Siska. Bizjak Stanislav — Ljubljana.
Burja Rihard — Ljubljana. Čamernik Josip — Ljubljana. Češnovar Franc — Glince. Dečman Vincencij — Ljubljana. Erbežnik Valentin — Dob.
Galovič Adalbert — Ljubljana. Gašperlin Izidor — Ljubljana.
Jeras Franc — Ljubljana.
Jernejčič Ludovik — Fužine pri Žužemberku.
Kreč Ludovik — Ljubljana.
Krivic Ivan — Ljubljana.
Kunay Vladimir — Brno (Moravsko). Künstler Albin — Ljubljana. Lukanec Leopold — Mengeš.
Mayer Karel — Ljubljana. Pančur Stanislav — Ljubljana. Pliberšek Ivan — Ljubljana. Pogačar Josip — Ljubljana. Ponebšek Božidar — Voloska. Rapč Stanislav — Olševek. Remžgar David — Ljubljana. Semerat Josip — Ljubljana. Sever Ivan — Ljubljana. Struna Leopold — Trebnje. Tavš Alojzij — Zalilog.
Torelli Albin — Ljubljana. Umek Ivan — Ljubljana. Valentič Leon — Ljubljana. Vedral Bogomil — Ljubljana. Vesel Bogomil — Ljubljana. Vreček Franc -— Ljubljana. Zdešar Franc — Ljubljana. Zupan Friderik — Breznica.
IV. b
Bardorfer Franc — Ljubljana.
Bevc Jakob — Moravče.
Cotman Alojzij — Ljubljana.
Čop Maks — Ljubljana.
Dolničar Ludovik — Hrastje.
Franc Viljem — Ljubljana. Gabrovšek Franc — Rovte.
Japelj Friderik — Medvode. Javoršek Franc — Košana.
Jeras Egidij — Ljubljana.
Juvane Albin — Ljubljana.
Kunauer Ludovik — Ljubljana. Logar Blaž — Ljubljana.
Mancini Anton — Ljubljana.
V.
Bolland Maks — Ljubljana.
Bregar Alojzij — Ljubljana. Cimperman Anton — Ljubljana. Cimperman Josip — Ljubljana.' Cimperman Viktor -- Ljubljana. Erjavec Ferdinand — Trst. Florjančič Stanko — Ljubljana. Gaberšek Mihael — Stepanja vas.
razred.
Matko Herman — Ljubljana. Novljan Julij — Medvode.
Rak Jaroslav — Pulj.
Sark Valter — Ljubljana.
Skvarča Ciril — Dunaj.
Slapar Stanislav — Ljubljana. Sušnik Albin — Ljubljana.
Vdovč Ernst — Grosuplje.
Vekjet Karel — Trst.
Vičič Emil — Ljubljana.
Vrtačnik Emil — Ljubljana. Zbašnik Franc — Dolenja vas. Zupančič Alojzij — Ljubljana.
razred.
Galič Ivan — Glince.
Japelj Franc — Iška vas. Javoršek Karol — Spodnja Šiška. Kajser Ignacij — Ljubljana. Kastelic Alfonz — Karlovec. Kerne Rihard — Ljubljana. Kobilca Avgust — Ljubljana. Kovač Josip — Hrib.
Künstler Henrik — Ljubljana. Kušar Josip — Ljubljana. Lampelj Franc — Ljubljana. Lotrič Ferdinand — Ljubljana. Marčan Josip — Ljubljana. Oblak Franc — Ljubljana. Oblak Ignacij — Ljubljana. Pevec Ivan — Ljubljana. Plestenjak Franc — Ljubljana. Plestenjak Maks — Ljubljana. Pobeška Franc — Ljubljana. Pobeška Ivan — Ljubljana. Polück Emil — Ljubljana. Potokar Alojzij — Ljubljana.
Kranju.
Rahovec Josip — Spodnja Besnica. Remškar Stanko — Ljubljana. Repe Ludovik — Spodnja Šiška. Sattler Ivan — Ljubljana.
Slatnar Franc — Ljubljana. Theuerschuh Franc — Ljubljana. Vakselj Alfonz — Ljubljana. Wölfing Franc — Ljubljana.
Zajc Alojzij — Ljubljana. Zupančič Josip — Ljubljana.
Prohinar Alojzij —- Ljubljana. Radovan Karol — Lanišče pri
IX.	Naznanila o začetku šolskega leta 1908-9.
a) Šolsko leto 1909/10 se prične dne 16. septembra 1909 ob
8.	uri zjutraj s sv. mašo in klicanjem sv. Duha in takoj nato z rednim poukom.
Vpisovanje učencev bo dne 13., 14. in 15. septembra v šolskem poslopju.
Pri vpisovanju se je zglašati z zadnjim šolskim naznanilom, nanovo vstopivšim učencem pa tudi s krstnim listom in z izpričevalom o stavljenih kozah, ki pa je le tedaj veljavno, ako je izdano ali vsaj vidirano od mestnega fizik a t a ljubljanskega.
b) Vsled razpisa c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 17. aprila 1909, št. 464, se v mestne šole sploh ne sprejemajo učenci, ki prebivajo zunaj Ljubljane.
c) Razredniki za prihodnje šolsko leto: I. razreda Franc Marolt; II. razreda Leopold Armič; III. razreda Karel Simon; IV a razreda Andrej Rape; IV. b razreda Janez Levec; V. razreda Ivan Dimnik.
X.	Uradne ure med počitnicami
za stranke bodo vsako soboto od 10.—11. ure dopoldne v vodstveni pisarnici.
V	Ljubljani, dne 8. julija 1909.
Šolsko vodstvo.